PRIMORSKI dnevnik je začel izhajati v Trstu 13. maja 1945, njegov predhodnik PARTIZANSKI DNEVNIK pa 26. novembra 1943 v vasi Zakriž nad Cerknim, razmnožen na ciklostil. Od 5. do 17. septembra 1944 se je tiskal v tiskarni »Doberdob« v Govcu pri Gorenji Trebuši, od 18. septembra 1944 do 1. maja 1945 v tiskarni »Slovenija« pod Vojskim Pri Idriji, do 8. maja 1945 Pa v osvobojenem Trstu, kjer je izšla zadnja številka. Bil je edini tiskani partizanski DNEVNIK v zasužnjeni Evropi. primorski M dnevnik Ul. Montecchi 6 - PP 559 Tel. (040) 7796-600 Tlx 460894 PD I Fax 040/772418 GORICA Drevored 24 maggio 1 Tel. (0481) 533382-535723 Fax 0481/532958 ČEDAD Ul. Ristori 28 Tel. (0432) 731190 Fax 0432/730462 Poštnina plačana v gotovini Abb. postale 1 gruppo Cena 1.200 lir - Leto XLVII. št. 246 (14.076) Trst, nedelja, 1. decembra 1991 Previdno o priznanju Slovenije in Hrvaške Jugoslavija formalno še članica heksagonale Včeraj v Trstu soočanje med De Michelisom in Napolitanom Misija OZN zadnji poskus za mir v bivši Jugoslaviji Zunanji minister polemičen do demokristjanov in Biasuttija • V« . • . • • • V/-« \s \s\s» Obema manjšinama zagotoviti res najvisjo možno zaščito BENETKE — Zunanji ministri držav heksagonale, ki so se včeraj sestali v palači prefekture v Benetkah, so proučili položaj Jugoslavije v tej mednarodni organizaciji. Namen srečanja šesterice brez šestega, predstavnik Jugoslavije se ga namreč ni udeležil, je bil omogočiti kontinuiteto organizacije, ki je, kot je dejal italijanski minister De Michelis, »pomemben dejavnik v procesu demokratizacije Zahodne Evrope«. Pred skorajšnjim priznanjem Slovenije in Hrvaške in tistih jugoslovanskih republik, ki bodo stopile na pot osamosvojitve, so se ravnovesja v heksagonali spremenila. Prav zaradi tega je bilo potrebno preskočiti pravila rotacije predsedstva, 9ovor pa je bil tudi o novem imenu organizacije. Doba predsedovanja bo po novem trajala leto dni in več šest mesecev, 1.januarja pa bo predsedstvo, ki je bilo poverjeno Ju- goslaviji, prevzela Avstrija. Tako se bodo sprostile tudi delovne komisije, ki so zaradi razmer v Jugoslaviji mirovale, med temi predvsem komisija za telekomunikacijo in turizem. Glede specifičnega vprašanja priznanja Slovenije in Hrvaške pa so ministri heksagonale sklenili, da bodo počakali na odločitev ES in Konference za varnost in sodelovanje v Evropi. Poleg tega pa so se dogovorili, da bo o možnosti priznanja razpravljal tudi medvladni vrh heksagonale, ki ga bodo sklicali v prihodnjih mesecih. Zunanji ministri heksagonale so razpravljali tudi o namestitvi modrih čelad na kriznih območjih Jugoslavije. De Michelis je potrdil pomoč Italije, medtem ko Madžar Jeszensky ni pokazal velikega navdušenja za to pobudo, vendar je pripravljen sodelovati. Češkoslovaški in poljski zunanji minister pa sta obljubila vso pomoč. Danes zaključek konference KD s predstavitvijo dokumenta o reformi stranke Za Andreottija bi predčasne volitve uredile sedanjo institucionalno zmedo MILAN — Konferenca Krščanske demokracije se bo zaključila danes s predstavitvijo dokumenta, ki ga je izdelalo šest delovnih komisij in z zaključnim govorom tajnika stranke Forlanija. Dokument o reformi stranke vsebuje nekaj bistvenih točk, ki bi jih bilo mogoče takole strniti: v vladnih, deželnih, pokrajinskih in občinskih telesih bodo izvoljeni na listah KD lahko ostali dve mandatni dobi, v parlamentarnih in drugih upravnih telesih pa tri. Parlamentarni mandat ni združljiv z vladnim. »Inflacijo« včlanjevanja bo stranka premostila tako, da bo ukinila štirideset sekcij po vsej državi, število delegatov na kongresih pa bo zmanjšala za petdeset odstotkov. Notranji volilni sistem bo po novem večinski in ne več proporčni. Vodstvo stranke bo imenovalo komisijo garantov, ki bodo nadzorovali stroške kandidatov. Skratka, KD namerava odslej bolj štediti s sredstvi in ljudmi. Protagonist včerajšnjega dne je bil brez dvoma Giulio Andreotti, ki je v svojem govoril poudaril dejstvo, da je treba ljudem razložiti, kaj želi in zahteva stranka in kaj lahko nudi. »Država potrebuje avtoriteto, vendar ne avtoritarizma, potrebuje hierarhijo, NADALJEVANJE NA 2. STRANI TRST—Misija mirovnih sil OZN predstavlja zadnji poskus za mir v bivši Jugoslaviji, če bo ta propadla pa bomo priča totalni vojni z nepredvidljivimi posledicami za vso Evropo. Zunanji minister Gianni De Michelis je tako iz Trsta sinoči skoraj uradno pozval Beograd in Zagreb, naj sprejmeta modre čelade mednarodne organizacije in naj na tej osnovi začenjata končno ustvarjati pogo- . je za mirno rešitev vseh sporov, ki so povzročili že toliko človeških žrtev in ogromno materialno škodo. Italija si želi mir in dialog na Balkanu, pred koncem leta bo, kot napovedano, priznala Slovenijo in Hrvatsko, v perspektivi pa tudi vse nove države, vključno s Srbijo. A pod pogojem, da se bo ta odpovedala sedanji agresivni politiki in da bo priznala vse pravice svojim manjšinam, začenši z albansko. Šef rimske diplomacije je včeraj popoldne v hotelu Savoia (dvorana je lahko sprejela le del poslušalcev) sodeloval na javnem soočanju s svojim »kolegom« v vladi v senci DSL Giorgiom Napolitanom na prireditvi krožkov Loris Fortuna in Giorgio Amendola. Prvega je ustanovila skupina furlan- NADALJEVANJE NA 2. STRANI Včeraj v Rimu množična manifestacija proti davčni politiki Shod »poštenih« proti krivicam RIM Protestni »shod poštenih ljudi«, ki je na rimske ulice (Tele-ioto AP) priklical sto štirideset tisoč ljudi, se je mirno zaključil z opozorilom liderjev sindikalne konfederacije CGIL, CISL, UIL, da se bodo take manifestacije v bližnji prihodnosti še ponovile. Pošteni ljudje so protestirali proti krivični davčni politiki in še bolj krivičnemu finančnemu zakonu. Najglasnejši protest so izrekli upokojenci, teh je bilo največ, delavci in študenti, ki so v Rim prišli iz vseh krajev države. Že jutri bo sindikat proučil nove oblike protesta, saj Andreotti ni držal besede in ni Pripravil pogojev za nova pogajanja s sindikatom. Osijek tarča silovitih napadov vojske in četniških teroristov Pričakovanje za prihod Cyrusa Vancea v Beograd ZAGREB — Hrvaška tragedija se nadaljuje, kljub temu, da 14. premirje v glavnem drži. Ob Jadranu včeraj ni bilo hujših spopadov, zato pa jo je spet izkupil Osijek, ki so ga srbska vojska in srbski četniki zjutraj napadli s težkim topništvom, pri čemer je umrlo kakih deset civilistov. Artilerijski napad na to slavonsko mesto se je nadaljeval do poznih popoldanskih ur. Osiješki župan Zlatko Kramarič je pozval generala Rašeto in polkovnika Agotiča, naj nadaljujeta svoja pogajanja v Osijeku namesto v zagrebškem hotelu »I«. Prisotnost generala Rašete v Osijeku bo morda odvrnila srbske čete od nediskriminiranih napadov na civilne objekte. Hrvaški predsednik Tudjman je ob včerajšnji predstavitvi novih službenih policijskih uniform med drugim dejal, da gre za spremembo duha policijskih enot Republike Hrvaške. Opozoril je, da razen Ministrstva za notranje zadeve in Zbora narodne garde ne sme biti uniformiranih in oboroženih strankarskih enot. Demokracija ne pomeni nereda in anarhije, je dejal in s tem očividno mislil na ustaške oborožene enote Hrvaške stranke prava, katere voditelj Paraga je trenutno v zaporu. Danes pričakujejo v Beogradu prihod Cyrusa Vancea, posebnega odposlanca generalnega tajnika, vendar o njegovem obisku ni podrobnosti. Vanče je bil v zadnjem času že trikrat v Jugoslaviji in prihaja na zadnji obisk preden bo sekretar OZN Perez De Cuellar zahteval od varnostnega sveta svetovne organizacije, naj pošlje v Jugoslavijo modre čelade. Program njegovega obiska ni znan, vendar kaže, da bo Vanče s svojo delegacijo obiskal tudi Zagreb in Sarajevo. Iz Zagreba so medtem sporočili, da Hrvaška nima nobenih zadržkov glede sestave mirovnih sil. To pojasnilo so objavili v zvezi z nekaterimi glasovi, po katerih naj bi Zagreb postavil veto za prisotnost italijanskih vojakov v sklopu mirovnih sil OZN. • De Michelis NADALJEVANJE S 1. STRANI skih pristašev zunanjega ministra, druga pa tako imenovana reformistična komponenta v Occhettovi stranki, ki jo na vsedržavni ravni vodi prav poslanec Napolitano. Oba krožka se vsekakor zavzemata za dialog in za tesnejše sodelovanje med PSI in DSL. De Michelis je nekajkrat odkrito polemiziral s tistimi, ki v Italiji v politične namene izkoriščajo vprašanje priznanja Slovenije in Hrvaške ter mu očitajo preveliko previdnost pri ocenjevanju jugoslovanske krize. Pri tem je imel očitno v mislih rimsko in zlasti furlansko KD, ki po njegovem podcenjuje nacionalistične pojave v Sloveniji in posebno na Hrvaškem. De Michelis se je znova precej ostro obregnil ob predsednika Dežele Biasuttija, »ki je zagnan zaščitnik samostojnosti in priznanja Slovenije, hkrati pa pozablja, da živijo Slovenci tudi • Andreotti na NADALJEVANJE S 1. STRANI a ne hierarhov, zato odločno odklanjamo vsako kampanjo proti KD,« je dejal Andreotti. Presenetil pa je, ko se je spraševal, ali ne bi bilo koristno, da bi to mandatno dobo, ki je bolj podobna stalni vigiliji, zaključili s predčasnimi volitvami. Samo tako bi po njegovem mnenju preprečili vztrajno oddaljevanje volilcev od politike. Z Andreottijevim govorm sta se in Napolitano v Italiji in da ti še čakajo na ustrezno zakonsko zaščito«. Minister je posredno polemiziral tudi s slovenskim ministrom za informiranje Kacinom, ki ga je označil »kot prijatelja v slovenski vladi, ki je med agresijo na Slovenijo spretno vodil propagando in tudi manipuliral dogajanja«. Od Slovenije in Hrvaške moramo zahtevati, da sta strpni do italijanske manjšine, isto strpnost pa moramo mi pokazati do tukajšnjih Slovencev, je še povedal De Michelis, ki se je zavzel za mednarodno zaščitno raven obeh manjšinskih skupnosti. Tako De Michelis kot Napolitano sta se izrekla za nedotakljivost meje med Italijo in Slovenijo. Poudarila sta potrebo po vsebinski obogativi osimskih sporazumov, na usodo Istre, za katero je Rim vsekakor zelo občutljiv, je treba gledati trezno in realistično. g j konferenci KD v celoti strinjala tako Craxi kot predsednik Cossiga, ki je že predvčerajšnjim razložil, da njegov spor s KD se ne nanaša na vso stranko, temveč samo na nekatere njene struje. Andreottijev govor je ocenil kot konstruktiven politični in ustavni doprinos sedanji institucionalni zmedi. Craxi pa se z Andreottijem strinja, ko pravi, da morajo sedaj odločati ljudje, saj ni mogoče dopustiti, da stvari grejo svojo pot. Na vojno ne smemo pozabiti NOVA GORICA — »Na vojno ne smemo pozabiti, da se ne bi ponovila,« je sinoči, v prepolni dvorani kulturnega doma v Novi Gorici, dejal Janez Janša, slovenski obrambni minister. Tako njega, kot ministra za informiranje, Jelka Kacina, je na svojem rednem Poslanskem večeru gostil poslanec Stranke demokratičnih sprememb Borut Pahor. Jelko Kacin je v uvodu poudaril, da je prišel čas, ko si Slovenija priznanje že zasluži. Pred nami je novo obdobje, čas, v katerem se moramo uveljaviti v tujini. Ne bomo več govorili o velikih temah, ampak o vsakodnevnih skrbeh, je zatrdil Kacin. V nadaljevanju sta gosta odgovarjala na vprašanja občinstva, ki so se nanašala tako na velike teme, kot so zasnova nacionalne varnosti in vključevanje v mednarodne vojaške zveze, kot tudi na male poosamosvojitvene zadrege. Janez Janša meni, da je dokaz, da je Slovenija res pravna država že to, da se ljudje z njim kot obrambnim ministrom lahko pogovarjajo na tak način, kot so se sinoči. Status nevtralnosti posamezne države je drag, zato se bo Slovenija zavzemala za sistem kolektivne evropske varnosti. (STA) Slovenski politični prostor se preureja Cena, ki jo bo morala plačati Slovenija, da bi se osamosvojila in obenem spremenila svojo družbeno ureditev, morda niti ne bo tako visoka, da je ne bi zmogla. V novi državi se sicer dogajajo zadeve, zaradi katerih se mnogim ježijo lasje, vendar jih je mogoče uvrstiti tudi med neizbežne dogodke, ki sodijo k radikalnemu prenavljanju odnosov in razmer. Prah, ki se je dvignil zaradi izjav iz vladnih krogov, da bo treba "razbiti" Ljubljansko banko, že sodi v to kategorijo. Tudi poslovno bančništvo se bo zanesljivo moralo' "prestrukturirati", pogledi na to neizbežno dejanje pa so očitno različni, prav tako na metode. Toda ne glede na vse politične spopade v ' Sloveniji je že čutiti voljo in spoznanje, da je za družbo in državo najmanj boleče, če se spreminja brez revolucij, po evolutivni poti. Tudi razprave o morebitni nezaupnici vladi Lojzeta Peterleta so proti nekaterim pričakovanjem dobile nekako umirjen ton. Nenadoma se večini političnih sil v Sloveniji nikamor ne mudi, morda še najbolj sami vladi, ki bi rada čimprej vedela, pri čem je. Kaže, da računa na pozitiven izid glasovanja v parlamentu. Zadrega je namreč na drugi strani. Slovenski politični prostor se prav ta trenutek preureja. Prvi kamenček v bližnjem plazu dogodkov na tem področju je sprožil razkol v Demokratični zvezi, ki je bila vse od začetka političnih sprememb v Sloveniji intelektualno jedro opozicije in nato državotvorno jedro vladajoče koalicije. Večji del političnega intelekta se je po razcepu v stranki odločil, da bo ustanovil novo stranko, ki bo imela svoj kongres proti koncu decembra. Njen začasni koordinator je notranji minister Igor Bavčar, ki velja v političnih kuharjih za najresnejšega kandidata za slovenskega premiera, če bo sedanja vlada dobila nezaupnico. Toda ta trenutek je najbrž ne bi. Politične silnice zvečine še delujejo po dosedanjih tirnicah. Mednarodno priznanje Slovenije bi po vsej verjetnosti precej pospešilo preurejanje političnega prostora, ker bi nova država dobila drugačen položaj, v bistvu predvsem jasno izhodišče za nov razvojni ciklus. Zlasti Nemčija, Avstrija in Italija obljubljajo, da se bo to zgodilo že v decembru. Morda se bodo vmes pojavili še kakšni razlogi, ki bi obljubo zavlekli v prihodnje leto, toda krizne razmere v jugoslovanskem prostoru utegnejo po drugi strani delovati v prid hitremu mednarodnemu priznanju Slovenije. Morebitni prihod "modrih čelad" na ozemlje hrvaške republike vsekakor sodi med dejavnike, ki bi lahka odločilno prispevali k močnejšemu mednarodnemu statusu Slovenije, kakor se to lahko sliši nenavadno. Slovenska zunanja politika namreč ponuja svetovni organizaciji, da bi mirovne čete uporabljale slovensko ozemlje kot izhodiščno točko za svoje operacije po Hrvaški. To pa potegne za sabo cel kup zanimivih posledic. Predvsem se bodo morali pripravljalci mirovnih sil neposredno pogajati s Slovenijo kot samostojno državo, da bi skupaj domislili in organizirali bivanje in življenje mirovnih enot na slovenskem ozemlju. Kot se sliši, bi mirovne sile lahko uporabljale mariborsko letališče ter predvsem nekdanje vojaško letališče v Cerkljah pri Brežicah, ki leži skoraj tik ob hrvaški meji. To pomeni, da bi v teh krajih ali vsaj blizu njih bila močna oporišča mednarodnih sil. Zaradi tega bi seveda morali odpreti slovenski zračni prostor, delovala bi vsa letališča, znova bi poletela slovenska letalska družba Adria Airways, ki ima vsak dan za dva milijona dolarjev izgube, ker je zvezna vlada pri-zemljila njenih trinajst potniških letal. Mirovne enote bi bilo treba tudi prehranjevati in poskrbeti za vse njihove potrebe, kar pomeni zaposlitev in zaslužek za mnogo ljudi. Slovenija bi skratka ob takšnem toku dogodkov, ki je celo precej verjeten, še močneje stopila v mednarodni prostor, obenem pa rešila kar precej problemov. Obstaja pa seveda še druga plat medalje. Veliko vojske na ozemlju neke države še ne pomeni tudi več demokracije v njenem prostoru, lahko se spremeni v vojno krajino. Slovenija je tudi na tem področju pred nekaterimi dilemami. Še najbolj neposredno jih je zaznala in tudi formulirala prav Demokratska stranka, se pravi tisti del nekdanje Demokratične zveze, ki se je v tej zvezi znašel v manjšini in se odločil, da se ne bo več pokoril disciplini v Demosu. Če je mogoče soditi po izjavah vodilnih ljudi v tej novi stranki, ki trenutno je in ni v Demosu, bodo poslej postavljali v ospredje državljana in ne več narod, ker je slovenski narod pač že uresničil svojo željo po državni osamosvojitvi. Politični prostor pa hočejo preurediti takoj da bi sredinska skupina strank dobila večino v parlamentu. Lahko da bodo ta cilj poskušali doseči še pred glasovanjem o zaupnici sedanji vladi. BOŽO KOVAČ Cossigov poziv proti stavki sodnikov RIM — V torek, 3. decembra bodo italijanski sodniki stavkali v znamenje protesta proti ustanovitvi državne direkcije za boj proti mafiji, proti pravosodnemu ministru in proti predsedniku republike. V tem svojem boju so praktično osamljeni, saj jim niso sledili na njihovi poti niti tradicionalni zavezniki odvetniki. Prav tako osamljeni so v političnem svetu. Predsednik Cossiga jih je včeraj še zadnjič pozval, naj se odpovedo tej pobudi, ki je po njegovem mnenju neodgovorna in naperjena proti državi ter še zaostruje institucionalno krizo, ki pesti Italijo. Državni poglavar v svojem pozivu prosi sodnike, naj ne stavkajo, naj se postavijo v bran lastne neodvisnost kot sodniki, državljani in ljudje. Izpustili ugrabljeno Danielo Cocco !ii(s PALERMO — Daniela Cocco, 19-letno dekle, ki je izginilo v sredo popoldne, se je včeraj vrnilo domov. Domnevni ugrabitelji so jo izpustili kakih 10 kilometrov od Palerma in sicer zakrinkano, nakar je zaprosila nekega avtomobilista, ki je privozil mim°' naj jo zapelje do prve vasi. Od tam je telefonirala domov in se nato napotila h karabinjerjem. Vsa zadeva je zelo nejasna. Odv. Cocco, stric ugrabljene Daniele, trdi, da družina ni izplačala nikakršne odkupnine in da so preiskovalci že na sledi ugrabiteljem, ki bi utegnili biti tudi iz vrst Danielinih prijateljev. Daniela je na vsak način zdrava in dokaj mirna. Trdi, da ne pozna oseb, ki so jo ugrabile in ki so z njo baje ravnale dobro. Sodstvo je takoj zaplenilo imetje družine Cocco, da ne bi plačali odkupnine, vendar je treba reči, da so Danielino ugrabitev prijavili policiji komaj dva dni kasneje. Na sliki (AP): Daniela Cocco po izpustitvi. HFARCO.' FINE CHEMICALS 34132 TRST Ul. del Lavatoio 4 Tel. (040) 365424 Tlx: 461012 FARGO I Fax (040) 363918 PETROKEMIJA KEMIJA FARMACEVTIKA Filiala v Gorici: Ul. Trieste 160 Tel. (0481) 20769 ---------------------------- \ferde Sgaravatti GARDEN CENTER TRST Obalna cesta 6/1 - Tel. (040) 224177 POSEBNA PONUDBA: — velika izbira »bonsai« — božične zvezde — božični okraski za trgovine in gostinske lokale — božična drevesca Za to tudi akademski svet v Vidmu Večjezični center verjetno v Tolmeču VIDEM — Kocka je padla. Večmesečna polemika 0 lokaciji Mednarodnega večjezičnega centra, ki ga predvideva zakon za obmejna območja, se bliža epilogu. Akademski senat Videmske univerze se je na-rrireč izrekel v korist Tolmeča in s tem odvzel skoro vse možnosti drugim kandidatom: Špetru, Huminu, Codroipu in Trbižu. Za Tolmeč se je najprej opredelila posebna strokovna komisija pod predsedstvom Prof. Gusmanija; Tolmeču je pripisala največ adutov, da lahko postane sedež tega centra. Predvsem naj bi lam bili na voljo taki prostori, ki bi ustrezali potrebam centra, sama Občina Tolmeč pa je zajamčila finančno kritje, potrebno, da mednarodni organizem zaživi. Pozitivno mnenje strokovne komisije, ki je korala preveriti ponudbe kandidatov, je osvojil tudi akademski senat. Dokončna odločitev pa bo odvisna °d mnenja, ki ga bo dal naslednje dni upravni svet videmske fakultete. V dobro obveščenih krogih so Prepričani, da mnenje upravnega sveta ne bi smelo biti različno od mnenja akademskega senata in same strokovne komisije, zato je skoraj gotovo, da bo sedež Mednarodnega večjezičnega središča v Tolmeču. R. PAVŠIČ Mario Brancati ob svetovnem dnevu boja proti tej strašni bolezni Aids - nujna je prevencija! Po letu 1985 v FJK 80 kužnih primerov, od tega največ v Pordenonu TRST — Znanstveno-medicinske raziskave še niso rodile zdravila proti aidsu; tega se gre torej bati, predvsem pa se mu zoperstavljati s prevencijo. Tako meni ob "svetovnem dnevu boja proti aidsu" deželni odbornik za zdravstvo Mario Brancati. Aids je prizadel tudi Furlanijo-Julij-sko krajino, vendar v blažji meri. Odbornik je navedel te številke: od leta 1985 do danes je bilo zaznamovanih 80 primerov okužbe, od tega 12 v Trstu, 24 v Vidmu, 5 v Gorici in 39 v Pordenonu; v tem času je preminilo 51 oseb, katerih smrt so neuradno povezali z aidsom. Deželna uprava je po Brancatijevem zatrdilu sprožila prek lastne direkcije za zdravstvo vrsto pobud tako na področju zdravljenja kot na področju prevencije; pri onkološkem središču v Avianu so odprli deželni center za raziskovanje o aidsu, a v glavnih mestih vseh štirih pokrajin so odprli ustrezne prezidije, medtem ko bolnike zdravijo v tržaški bolnišnici Sv. Marije Magdalene. Odbornik je še prav posebno podčrtal važnost preventivne politike, ki je toliko bolj nujna ravno zaradi nepopolnega poznavanja bolezni, hkrati pa seveda akcijo za seznanjanje ljudi — zlasti rizičnih oseb - z značilnostmi aidsa; tu pa ne gre le za homoseksualce in mamilaše, ampak tudi za šolsko mladino in zdravstvene delavce (zdaj se končuje specializacijski tečaj za zdravnike). Poleg tega je pristojna deželna oblast predvčerajšnjim sklenila izvesti nov program informativne in vzgojne narave, sicer v sodelovanju z za to zadolženo komisijo deželnega zadiha; izvajanje teh pobud so poverili zadevnim pokrajinskim referenčnim centrom za boj proti aidsu, njihovo dejavnost pa bo usklajevala Videmska krajevna zdravstvena enota. Uresničitvi tega programa je bilo namenjenih 350 milijonov lir. Likovniki na pomoč beguncem SEŽANA — V kulturnem domu Srečka Kosovela v Sežani se ravno v teh dneh zaključuje prodajno humanitarna razstava likovnih del primorskih slikarjev, ki so jo odprli že v torek, 12. novembra. Svoje stvaritve je prispevalo trideset slikarjev iz zamejskih krajev oziroma s kraškega območja, darovali pa so jih sežanskemu Kulturnemu centru. > Ta center bo jutri, v ponedeljek, 2. decembra, ob 20. uri organiziral javno dražbo likovnih del vseh omenjenih primorskih slikarjev. Dražbo bo vodil Tone Fornezzi - Tof s skupino Moped Show. Izkupiček od prodanih del je namenjen pomoči hrvaškim beguncem. (OKS) Bodrato in Biasutti med industrijci PORDENON — Pri obravnavi notranjih ju zunanjih razmer je potrebna velika objektivnost pa tudi zmernost, drugače ni mogoče preprečiti takih reakcij, ki Italiji in njenemu gospodarstvu lahko samo škodijo. Za preporod "podjetja Italija" se je treba ogniti provincializmu, a tudi pretiranemu Poudarjanju slabosti, ki jih pripisuje Italiji fuji tisk, kar pa ne pomeni zakrivati težav, temveč jih samo trezno premagovati v za-yesti, da imajo težave tudi druge druge države v Evropi in svetu. To je poudaril minister za industrijo Guido Bodrato (na sliki), ko se je včeraj udeležil skupščine Združenja industrijcev za pordenonsko pokrajino, sicer pa so njegove besede izzvenele v odgovor na izvajanja dosedanjega predsednika tega združenja Luigija Cimolaia in novega predsednika Domenica Mora, predsednika Grupe Zanussi Gian Maria Rossig-nola, podpredsednika Confindustrie Luigija Abeteja in samega predsednika deželne vlade FJK Adriana Biasuttija. Le-ta je poudaril, da Država ne more pravilno funkcionirati brez primerne decentralizacije in to zlasti na področju infrastruktur, storitev in finančnih posegov v gospodarstvu. Biasutti je tudi to pot izpostavil kot vzor "model FJK", ki ga označujejo posebnosti te dežele, s pripombo, da FJK kljub vsemu napreduje (tudi na področju zdravstva). Kdaj podpora živinorejcem v goratih območjih dežele? TRST — Pri obravnavi zakonskega osnutka o razvoju kmetijstva v goratih predelih dežele FJK se je zataknilo. Deželni svetovalci DSL Del Negro, Travanut in Bratina so novembra 1988 predložili lasten predlog, ki pa ga pristojna komisija ni vzela v pretres, češ da čaka osnutek iz vrst deželnega odbora. No, ta je prišel 21. oktobra letos, komisija pa se je opredelila zanj, ne da bi upoštevala Bratinovo zahtevo, naj v osnutek vključi vsaj kakšen člen v korist živinoreje v goratih območjih. Svetovalci DSL so zato zapustili dvorano in zadeva je obtičala. Posvet o sindikalnih odnosih v industrijskih podjetjih FJK VIDEM — Inštitut za ekonomske in družbene raziskave IRES bo Priredil jutri, 2. decembra, ob 16.30 v veliki dvorani Videmske trgovinske zbornice (Trg Venerio) okroglo mizo o sindikalnih odnosih v deželnih industrijskih podjetjih v osemdesetih letih oziroma o bodočih perspektivah na tem tako delikatnem področju. Posvet, ki ga bo vodil Predsednik zavoda IRES Bruno Damiani, bodo uvedli s predstavitvijo knjige Furia Bednarza in Domenica Tranguillija z naslovom Riaggiusta-niento industriale, politiche di concertazione e scambio negoziale. Spregovorili bodo predsednik deželne vlade Furlanije-Julijske krajine Adriano Biasutti, deželni odbornik za industrijo Ferruccio Saro, predsednik družbe Industrie Siderurgiche Ferriere Nord, Andrea Pittini, pa še deželni sekretarji sindikalnih organizacij CGIL (Graziano Pasgu-al), CISL (Vittorio Giustina) in UIL (Adele Pino). Zasedanje in razstava zlata in dragocenosti iz vse Evrope VIDEM Na tukajšnjem gradu se začne v torek ob 9. uri tridnevno študijsko zasedanje o zlatu in zakladih v Evropi. To bo uvod v razstavo izdelkov posvetnega in nabožnega zlatarstva v obdobju med 11. in 20. stoletjem, ki jo bodo odprli junija. Na zasedanju bodo mnogi sloviti domači in tuji akademiki, poleti pa bomo na razstavi videli tudi dragocen srbrn nakit iz Firenc in dubrovniške dragulje iz renesanse. Stališče SSO glede Benečije TRST — Izvršni odbor Sveta slovenskih organizacij je obravnaval te dni pobudo za nekakšno skupno zastopstvo vseh društev, manjšinskih ustanov in izvoljenih predstavnikov v Benečiji pod okriljem ene same organizacije. To se je pripravljalo brez sodelovanja in vednosti SSO — piše v tiskovnem sporočilu SSO — kar meče čudno luč na vse deklaracije o pripravljenosti na pluralizacijo našega javnega življenja; toliko bolj je taka pobuda vprašljiva na področju, ki je izredno delikatno in ne prenese nobene oblike monopola. SSO se čudi takemu načinu dela in ga odločno zavrača, »ker uvaja metode, ki so preživele in ogrožajo ne le pravo samostojnost organiziranega življenja v Benečiji, temveč hromijo tudi druge pobude. Za videmsko pokrajino, ki se šele poteguje za svoje osnovne manjšinske pravice, se moramo boriti vsi, brez predznakov politične ali idejne narave. SSO je namreč prepričan, da slovenskim ljudem v videmski pokrajini ne more škoditi pluralistična razvejanost vsega javnega življenja in zato pričakuje, da bodo slovenske organizacije zavrnile tako enoumno krovnost in da si bodo znale ustvariti tako lastno predstavništvo, ki bo spoštovalo različno idejno in politično usmerjenost tako posameznikov kot organizacij«. KUPUJ NA OPČINAH VELIKO NAGRADNO ŽREBANJE BOŽIČ 91 ZA VSAKIH 10.000 lir NAKUPA ZAHTEVAJ SREČKO! 1. NAGRADA 2. NAGRADA 3. NAGRADA 10 NAGRAD PO 15.000.000 lir 7.000. 000 lir 3.000. 000 lir 1.000. 000 lir Vse nagrade so v zlatih žetonih Žrebanje bo 5. januarja 1992 CASSA RURALE CD ARTIGIANA-ORICINA HRANILNICA IN ROSCHILNICA-OPČIINC DUKEOt/8 Izredna ponudba pršuta SAN DMIGO s kost/o in brei kosti DUkE grandi marche DOLINA Industrijska cona - TRST Ul. Muggia 10 Tel.: 820334-5-6 Tele*: 460237 Avtobus: 23 - 40 - 41 PROSTORNO PARKIRIŠČE ODPRTO OD PONEDELJKA DO SOBOTE od 9. do 13. in od 16. do 19. ure Politična kriza v Občini Devin-Nabrežina Župan Caldi obrazložil razloge svojega odstopa Slovesnost je bila v sejni dvorani tržaškega občinskega svetu Glasbeniku Leliu Luttazziju so podelili Zlatega sv. Justa V daljšem odprtem pismu je de-vinsko-nabrežinski župan Vittori-no Caldi obrazložil svoje razloge za odstop in hkrati zavzel politično stališče do občinske krize. Uvodoma Caldi ugotavlja, da je pred komaj desetimi meseci odstopil takratni župan Locchi (KD) in to po polemiki, ki jo je izzvalo pismo italijanskega notranjega ministra Scottija o možnosti, d^ občani lahko dobijo osebno izkaznico v samem italijanskem jeziku. Caldi pravi, da je bilo to dejanje izzivalno v odnosih do SSk, ki je bila partner večine. Nastala je nelahka politična kriza in Caldi opozarja, da sp se takrat močno zaostrili odnosi med KD in SSk. Tedaj je sprejel mesto župana zato, da bi omogočil ponovno sestavo koalicije in s tem omogočil občinski upravi, da izpelje nekatere pomembne načrte in obveze, kot so bile izglasovanje novega občinskega statuta, sprejem proračuna in podpora načrtoma za gradnje v Ses-Ijanskem zalivu in za uresničitev obrtniške cone. Caldi naglašuje, da je sprejel mandat terminsko in ga povezal z dosego omenjenih ciljev, saj je želel preveriti resnično pripravljenost KD in SSk, da sodelujeta pri reševanju perečih problemov. Caldi nadalje ugotavlja, da lahko po osmih mesecih s ponosom zatrjuje, da so uresničili večino zastavljenih ciljev. Občinski svet je izglasoval statut in odobril proračun. Kljub močni omejitvam, ki jih je izdalo ministrstvo za okolje, se nadaljujejo napori za uresničitev načrtov o Sesljanskem zalivu in za obrtniško cono. Ob tem Caldi ugotavlja, da je načelnik svetovalske skupine KD Locchi vprašal za županov odstop in za novo politično preverjanje (že tretje v 15 mesecih). Caldi naglašuje, da bi lahko do preverjanja prišlo tudi brez zahteve po županovem odstopu, kar bi med drugim omogočilo, da se rešujejo obstoječi problemi, kot je koordinacija socialnih in zdravstvenih uslug v sodelovanju z bližnjimi občinskimi upravami. Dosedanji devinsko-nabrežinski župan končno pravi, da je odstopil zato, da bi se stvari razčistile in da bi razumeli nejasne razloge nezadovoljstva v vrstah KD. K temu dodaja Caldi ugotovitev, da če ne bo prišlo do razčiščenja in če se ne bo pokazala skupna volja do upravljanja, bo njegova stranka (PSI) morala poiskati alternativna zavezništva, ki bodo omogočila trdnejšo upravo. Včeraj so v sejni dvorani tržaške občinske palače slovesno podelili Zlatega sv. Justa tržaškemu glasbeniku Leliu Luttazziju. Kot je naglasil predsednik tržaških kronistov Giorgio Cesare, gre za nagrado, ki jo tržaški kronisti podeljujeju tistim Tržačanom, ki so s svojim delom v Italiji in po svetu pripomogli k dobremu imenu in slovesu našega mesta. Čestitke letošnjemu dobitniku prinesel tudi predsednik sindikata novinarjev Fulvio Gon. ja Uvodoma je prisotne m Luttazzi-pozdravil tržaški župan Franco Richetti, ki je dejal, da je glasbenik najbolj "Tržačan" od vseh dosedanjih dobitnikov, saj je v svojem glasbenem in televizijskem delu vseskozi naglaševal svoje poreklo. Njegove najbolj znane pesmi so na primer zrastle prav iz tržaškega kulturnega miljeja. Na svečanosti je spregovoril tudi sam Lelio Lut-tazzi, ki je dejal, da pomeni zanj to priznanje višek njegove kariere. V pogovoru z novinarji je med drugim dejal, da se bo v kratkem ponovno vrnil v samoto svoje hiše v Ceriju (v Laciju). Luttazzi je na- mreč po dolgih letih molka ponovno pričel nastopati s koncerti in kot gost na različnih zasebnih televizijskih postajah. Dodal je, da ga aktivno nastopanje utruja in da raje živi v ožjem družinskem krogu. Na vprašanje, če bi se rad vrnil v Trst, je odgovoril, da bi se, vendar nima zato pogojev. Nekoliko grenka izpoved, kij0 je Luttazzi povedal v njemu značilnem živahnem in vitalističnem slogu, prav gotovo izvira iz umetnikove življenske usode. V šestdesetih letih je umetnik doživel višek svoje kariere. Kot pevec se je uveljavil s številnimi pesmimi, med njimi naj omenimo vsaj "Canto (anche se sono stonato)" in "El can de Tries-te". Na televiziji je vodil znano oddajo "Studio Uno", po radiu, vedno RAI, pa"Hit Parade". Pisal je pesmi za druge pevce in glasbene spremljave za razne filme. Njegov vzpon je leta 1970 prekinila obtožba, ki ga je spravila za zapahe. Šlo je za pomoto, vendar je škandal pre" kinil njegovo kariero. Naj še zapišemo, da je pozlačeni bronasti kipec tudi letos darovala tržaška Cassa di risparmio. Na sliki (foto Magajna): Giorgio Cesare izroča nagrado Leliu Luttazziju (levo). Obvestilo KZ vinogradnikom Kmečka zveza obvešča vinogradnike, da je do 15. decembra čas za prijavo letošnjega pridelka vina. Vino so dolžni prijaviti tisti vinogradniki, ki obdelujejo več kot 1.000 mg vinograda ali pridelajo in/ali pridelajo več kot 10 hi vina, ne-glede na to ali je vino namenjeno prodaji ali lastni uporabi. Kot v prejšnjih letih bomo tudi letos izpolnjevali prijave po okoliških vaseh in seveda na sedežu ter po podružnicah v Nabrežini in na Opčinah. Razpored srečanj je sledeč: - v četrtek, 5.12.91 od 15. do 18. ure na Občini v Zgoniku; - v petek, 6.12.91 od 12. do 14. ure na Občini na Colu; od 17. do 19. ure v knjižnici v Saležu; - v soboto, 7.12.91 od 8.30 do 12.30 na Občini v Dolini; od 10.30 do 12.30 na Občini v Miljah; - v ponedeljek, 9.12.91 od 15.30 do 16.30 v Srenjski hiši v Pre-benegu; od 17. do 18. ure v Srenjski hiši‘v Borštu^ od 17. do 18.30 v gostilni Širca v Mavhinjah; - v torek, 10.12.91 od 17. do 19. ure na sedežu KD Vigred v Šempolaju; od 19. do 19.30 v gostilni Radetič v Medji vasi. Kdor pa ima svoje vinograde vpisane v sezname vinogradov s kontroliranim poreklom in želi prijaviti pridelano vino kot vino s kontroliranim poreklom, naj se zglasi čimprej (najkasneje do 9.12.91) na sedežu Kmečke zveze. V krajih, ki so bili priznani kot prizadeti po slani iz dni od 17. do 21. aprila t.L, bomo istočasno izpolnjevali tudi prošnje za odškodnino. Ti kraji so: Občina Devin-Nabrežina: Mavhinje, Trnovca in Prečnik. Občina Repentabor: celotno področje. Občina Dolina:^ področje "Čelo". Občina Zgonik: celotno področje. Občina Trst: Padriče. Naj omenimo, da so deležni odškodnine le tisti kmetovalci (poklicni kot tudi part-time), ki imajo vinograde v zgoraj navedenih področjih in ki so utrpeli najmanj 35% škode na celotni bruto letni proizvodnji kmetije. Priznane oškodovane kolture pa so le trta, oljka ter aktinidija. V Ljubljani srečanje za učvrstitev medsebojnih stikov SDZPI pri šolskem ministru Venclju Delegacija Slovenskega deželnega zavoda za poklicno izobraževanje, ki so jo sestavljali predsednik Lucijan Volk, podpredsednik Bogdan Petelin in ravnateljica Tamara Blažina se je v petek v Ljubljani srečala s slovenskim ministrom za šolstvo Vencljem. Na sestanku so predstavniki SDZPI seznanili ministra z delovanjem Zavoda in z morebitnim sodelovanjem s šolskimi inštitucijami v matični domovini. V Sloveniji tačas spreminjajo šolski sistem. SDZPI je imel doslej plodne stike z Delavskimi univerzami in raznimi drugimi ustanovami. Ob spremembi šolskega ustroja se sedaj zastavlja vprašanje, kakšen bo odslej stik Zavoda z matico. Le-ta bo po vsej verjetnosti še vedno ploden, saj ima SDZPI velike izkušnje prav na področju (poklicnem izobraževanju), ki je bilo doslej v matici nekoliko zanemarjeno. Poleg tega so se na srečanju pogovarjali o možnosti izmenjavanja učbenikov, o vprašanju občasnih predavateljev, ki predavajo na tečajih Zavoda, ker jih v zamejstvu ni. Poseben poudarek je bil tudi na tistih tečajih, ki privabljajo na izpopolnjevanje v Trst in Gorico slovenske državljane. Že na četrtkovem občnem zboru je ravnateljica Blažinova omenila tečaje italijanščine za tujce, ki jim sledijo tisti, ki so tukaj zaradi študija ali dela oziroma drugih vzrokov z namenom, da osvojijo neko osnovno znanje italijanščine, ki jim bo omogočilo hitrejše vključevanje v tukajšnje okolje. Nadalje je v Gorici na tečaju za prodajalce kar 11 študentov iz Nove Gorice. Vse to priča o veli- ki pomoči, ki jo Slovenski deželni zavod za poklicno izobraževanje nudi tudi mladim z onstran meje. Predstavniki SDZPI so ministru Venclju obrazložili, da je zavod deželnega značaja, doslej pa mu — zaradi odklonilnih odgovorov deželne uprave — še ni uspelo izpeljati tečajev v Beneški Sloveniji. Volk, Petelin in Blažinova so poudarili, da je bil slovenski dvojezični šolski center v Špetru Slovenov že deležen finančne podpore, zato si Zavod še močneje prizadeva, da bi v kratkem ti tečaji v Benečiji vendarle stekli. Srečanje v Ljubljani je bilo zelo prisrčno, prišlo je skratka do uspešnega kontakta med našim Zavodom in slovenskim ministrstvom za šolstvo in upati je, da se bodo sadovi srečanja kmalu pokazali. Novo vodstvo SDZPI Na četrtkovem občnem zboru so udeleženci na volitvah novega odbora v celoti odobrili kandidatno listo. Upravni odbor se je že po koncu občega zbora sestal in porazdelil funkcije. Za predsednika upravnega odbora je bil potrjen Lucijan Volk, za podpredsednika pa Bogdan Petelin. Ostali člani odbora so: Dušan Pangerc, Anton Nanut, Silvij Tavčar, Norina Bogateč, Aldo Rupel, Salvatore Venosi, Mario Gregorič, Danilo Pilat, Živa Gruden, Marino Vertovec, Dragica Jerina, Sonja Babič, Ed-mund Košuta, Živka Marc in Silvana Hvalič. Efektivni člani nadzornega odbora so Diego Marvin, Boris Kuret in Franc Škerlj, nadomestna člana pa Sergij Majovski in VValter Ukmar. Januarja steče tečaj kreativnega pisanja Slovenski deželni zavod za poklicno izobraževanje in slovenski dijaški dom Srečko Kosovel organizirata 60-urni tečaj: Kreativno pisanje - Literarna delavnica. Tečaj, ki se bo začel januarja, je namenjen pedagoškim delavcem (učiteljem in profesorjem slovenščine). Tečaj oziroma pedagoško delavnico bo vodila Milena Blažič, asistentka za didaktike književnosti in kreativno pisanje Pedagoške fakultete v Ljubljani, ki je vsebino tečaja takole povzela: »Ustvarjanje - kreativnost je temeljni odnos človeka do sveta. In v literaturi je ravno to tisto, kar žene umetniška dela skozi stoletja; da so vedno sveža, zanimiva in globoka. Kreativno pisanje se ukvarja s fenomenom ustvarjanja z modernim metodološkim pristopom, z novimi in starimi vajami na nov način -z delavnico - in s svežo vsebino. Kreativno pisanje samo ne naredi pisateljev niti pesnikov, vsekakor pa poveča senzibilnost za lepo kot tudi moč domišlji-je.Lepo je v ustvarjanju, in lepo v literaturi se začne z besedo, ta najde drugo besedo in rodijo se besedila, knjige, veselje do branja in pisanja.« Tečaj bo sestavljen iz treh vsebinskih sklopov: teorija, vaje in primeri. 1. TEORIJA: literarna nadarjenost, razvoj in spodbujanje literarne ustvarjalnosti otrok, vrednotenje ustvarjalnih spisov, itd. 2. VAJE ZA SPODBUJANJE KREATIVNEGA IZRA- ŽANJA: pisanja, ki potekajo v obliki iger s pojmi, tvorjenja besed, dopolnjevanja spisov, itd. 3. PRIMERI: interpretiranje primerov otrok, ki so nastali pri rednem pouku slovenskega jezika. Umik tečaja bo določen na sestanku prijavljenih. Vpisovanje in ostale informacije na sedežu Zavoda v Ul. Ginnastica 72, tel. 577941, do 13. decembra. SLOVENSKI KLUB V TRSTU Ulica sv. Frančiška 20/11 vabi na srečanje s FRANCOM JURIJEM na temo POLITIČNA SATIRA IN SLOVENCI v Gregorčičevi dvorani; Ul. sv. Frančiška 20, v sredo, 4. t. m., ob 20.30 5 SODELOVANJEM OBČINE ZGONIK priredi KONCERT ZA MIR NA HRVAŠKEM Z izborom Beatlesovih pesmi sodeluje mešani pevski zbor »PUTOKAZI« iz Rijeke danes, I. decembra, v ŠKC v ZGONIKU, ob 17.30 Prostovoljni prispevki bodo v celoti namenjeni ______prizadetim družinam na hrvaškem__________ OTROKU PODARI IGRAČO ORVISI Trst - Ul. Ponchielli 3 Že 72 let zbira za vas po vsem svetu najnovejše igrače po najugodnejših cenah. NEVAOI/5 Akevar s. R. L. Ul. Maiolica 15/b URARNA - ZLATARNA d. Z. L Ul. Roma 11 - Trst - Tel. (040) 362483 Velika izbira dragocenih daril Zunanji minister De Michelis in poslanec DSL Napolitano v hotelu Savoia Za mir v bivši Jugoslaviji (Foto Križmančič) Napolitano in De Michelis Priznanje Slovenije s strani Evropske skupnosti, do katerega bo prišlo pred koncem leta, predstavlja nedvomno zelo pomemben korak, ki pa sam na sebi še ne bo rešil vseh problemov, s katerimi se sooča nova država. Slovenija, kot sicer vse ostale stvarnosti v bivši Jugoslaviji, nujno potrebuje mir v tem prostoru, da se bo lahko mirno razvila in vsestransko izkoristila svoje gospodarske zmogljivosti v zahodni Evropi, a tudi na balkanskih tržiščih. Zunanji minister Gianni De Michelis je na sinočnjem zelo dobro obiskanem srečanju v hotelu Savoia glede srbsko-hrvaške vojne znova ponovil, da je pot za prekinitev spopadov še zelo strma, stvarni dialog pa bo mogoč tudi, ko bosta obe republiki končno porazili svoje nacionaliste in ekstremiste, ki pravzaprav na razne načine podpihujejo vojno. Minister je bil močno kritičen do Srbije in do ju-gogeneralov, pokazal pa je tudi zaskrbljenost nad stopnjevanjem nacionalističnih in reakcionarnih teženj in pojavov na Hrvaškem. Pohvalil je predsednika Tudjmana, ki skuša sedaj osamiti in onesposobiti ustaške frakcije ter pozval Miloševiča, naj isto takoj naredi s četniki. Napolitano in De Michelis sta soglašala, da je bil razkroj Jugoslavije neizogiben in da je samoodločba narodov zgodovinska nuja, Zborovanje DPD Edinost Danes, od 11.30 do 12.30 ure bo na Trgu Unita redno mesečno protestno zborovanje DPD Edinost proti zamudi italijanskega parlamenta pri obravnavanju zakonskih osnutkov za zaščito slovenske jezikovne manjšine in proti poizkusu vlade, da protiustavno omeji pravico do rabe slovenskega jezika v odnosih z upravnimi in sodnimi oblastmi. dezintegraciji pa morajo s časom nujno slediti tudi obratni procesi, posebno na gospodarskem področju, v nasprotnem primeru bodo pravzaprav vsi močno nastradali. Italijanska levica ne gleda z nostalgijo na nekdanjo Jugoslavijo, noče pa, da bi ta prostor postal neke vrste smodnišnica, zato ima interes, da se demokracija in svoboda uveljavita povsod in ne samo v Sloveniji in Hrvatski, kjer se je to že zgodilo. Šef rimske diplomacije je rekel, da bi Italija v perspektivi lahko brez težav priznala tudi Srbijo, a pod pogojem, da se ta odpove sedanji agresivni politiki in da iste pravice, ki upravičeno zahteva za svojo skupnost na Hrvaškem, zajamči vse manjšinam, začenši z albansko na Kosovu in z Muslimani v Sandžaku. Vsaka druga pot pelje v poraz in v popolno mednarodno osamitev Srbije. Italijanska vlada si tega ne želi, a nasprotno želi vzpostaviti dobre odnose z vsemu državnimi enotami, ki bodo nastale v jugoslovanskem prostoru. Tako De Michelis kot Napolitano sta bila mnenja, da je italijanska levica zamudila preveč dragocenega časa za spore in razprtije ter da je sedaj napočil čas ne samo dialoga, ampak po možnosti tudi stvarnega sodelovanja. To mora priti do izraza tudi na področju zunanje politike. Propad komunističnih režimov v Vzhodni Evropi je odprl nova obzorja tem državam, odprl pa je žal tudi stare in boleče rane nacionalizma in nestrpnosti. Jugoslovanska tragedija demantira prepričanje, da je padec berlinskega zidu kar čez noč rešil vse probleme, to kar se dogaja v Jugoslaviji pa zna s še hujšo ostrino izbruhniti na pogorišču nekdanje Sovjetske zveze, Včeraj odprli razstavo Librografica namenjeno grafični obdelavi knjige Včeraj so v prostorih tržaškega velesejma odprli drugo razstavo "Librografica", ki jo prirejajo Občina Trst, Tržaška občinska knjižnica in Tržaška velesejemska ustanova. Gre za razstavo, ki je imela pred dvema letoma lep uspeh in ki se tudi letos predstavlja kot zanimiv prikaz knjige v njeni grafični in likovni obdelavi. V različnih paviljonih so razstavljene knjige in knjižne zbirke iz Italije in sosednjih držav. Razstavo pa spremljajo najrazličnejše prireditve, ki so posvečene knjigi, njenemu grafičnemu nastajanju, različnim metodam tiska in tudi različnim zgodovinskim obdobjem, ki so oblikovno zaznamovala knjigo. Med prisotnimi je tudi Slovenija, na sliki, ki jo je posnel naš fotograf Magajna pa vidimo ogromno "knjigo", ki si jo je zamislil Piero Conesta-bo. Na prozornih platnicah pa so razstavljene grafike slovenskih umetnikov. zanimiv projekt sta omogočili TK Galerija in mariborska galerija. Obračun delovanja in načrti Dijaškega doma S. Kosovel Upravni svet Združenja Srečko Kosovel, ki upravlja Slovenski dijaški dom, se je sestal pod predsedstvom prof. Dušana Križmana in obravnaval neobičajno širok razpon starih in novih problemov. Dijaški dom znova utrjuje, so poudarili na seji, kot živ in letos do zadnjega kotička zaseden mladinski center, svojo vlogo večnamenskega središča, ki je in mora ostati slovensko. Upravitelji in uslužbenci Doma delajo na tem, da ga mesto Trst in Dežela sprejmeta v celoti za svojega. V poročilu nadalje piše, da so upravni svet Združenja in vsi domski delavci v tem času pre-yzeli breme iskanja najprimernejših finančnih zunanjih posegov ob dejstvu, da Dom sam realizira nad 500 milijonov letnega dohodka, nadalje breme za pridobitev uradnega pravnega priznanja in ne na koncu priznanje ustanovi za tak družbeni status, ki bo v ponos vseh, Slovencev in Italijanov. V tem duhu so za prihodnji domski dan, ki bo 20. decembra, ob 45-letnici Doma povabili predsednika Slovenije Milana Kučana. Od ostalih obravnavanih problemov, naj omenimo, da so poverili nalogo arhitektu Racetu za izdelavo okvirnega načrta za preureditev hiše. Podčrtati je še treba , da je Rdeči križ iz Kopra Domu poslal posebno zahvalo za zbrano blago namenjeno prvenstveno otrokom-žrtvam vojne v Jugoslaviji. V zahvali med drugim sporoča da so material posredovali v zbirne njihove centre in oblekli preko 2000 otrok; z denarjem pa so nakupili plenice, mleko, otroško prehrano, olje in drugo. Pred božičnimi in novoletnimi prazniki bo Dom povabil vse šole na Tržaškem, da šoloobvezni otroci prispevajo »personalizirano« darilce za svoje vrstnike. Šolski skrbnik dr. Čampo je pobudo podprl in bo poslal okrožnico na vse šole, slovenske in italijanske. Danes in jutri volitve na šolah Danes in jutri bodo potekale na šolah vseh vrst in stopenj volitve v šolske zborne organe. Učno in ne-učno osebje, starši in — na višjih srednjih šolah tudi dijaki — bodo izvolili svoje predstavnike v področne svete didaktičnih ravnateljstev in v zavodske svete srednjih šol. Danes bodo volilni sedeži odprti od 8. do 12. ure, jutri pa od 8. ure do 13.30. Enotni šolski odbor, ki ga sestavljajo predstavniki slovenskih komisij v DSL, GKP in PSI, šolske komisije SSk ter SKGZ, SSO in Sindikata slovenske šole, poziva vse osebje na slovenskih šolah, vse starše in vse dijake da se vzdržijo volitev v okrajne in pokrajinske svete, istočasno pa, da se udeležijo volitev v področne in zavodske svete. kjer je situacija naravnost dramatična in eksplozivna. Zunanjega ministra in zastopnika DSL sta uvodoma pozdravila prireditelja srečanja Roberto Viez-zi in Gioacchino Francescutto. V dvorani je prišlo do precejšnje napetosti, ko je skupina prenapete-žev in nostalgikov s kričanjem in psovanjem nekajkrat prekinila De Michelisa, ko je rekel, da so meje med Italijo in Slovenijo nedotakljive. Eden izmed teh fanatikov se je ob kričanju »Istre se ne smeš dotakniti« tudi zagnal proti De Michelisu in govorniški mizi, a so ga na srečo policisti takoj ustavili in odpeljali iz dvorane. Velika večina poslušalcev (med katerimi je bilo tudi precej gostov iz Slovenije, posebno članov vlade v senci in prenoviteljev SDP) pa je z odobravanjem sledila izvajanju obeh uglednih politikov. y_ ZAHVALA Ob izgubi naše predrage mame, none, pranone in sestre Giustine Umek vd. Ražem se posebno zahvaljujemo msgr. Marjanu Živcu, zdravniku dr. Salviju, darovalcem cvetja in vsem, ki so jo spremili k večnemu počitku. Žalujoči svojci Gročana, Trst, 1. decembra 1991 ZAHVALA Ob izgubi drage tete Lojzke Grgič se iskreno zahvaljujemo g. Marjanu Živcu, zdravniku dr. Hrovatinu in vsem, ki so jo pospremili na zadnji poti. SVOJCI Gropada, Bazovica, 1. decembra 1991 1. 12. 1977 1. 12. 1991 dr. Angelo Kukanja Tvoja žena, sorodniki in prijatelji se te vedno spominjajo. Trst, 1. decembra 1991 Ob 10. obletnici smrti Marije Gruden roj. Kralj se je z ljubeznijo spominja hčerka Evgenija z družino Devin, 1. decembra 1991 Ob 40. obletnici smrti Romana Pahorja plemenitega očeta in brezmejno požrtvovalnega v nesebičnem prizadevanju za ohranitev slovenstva na Primorskem, se ga z ljubeznijo spominjata hčerki Sonja in Nadja Trst, 1. decembra 1991 “J” Sporočamo žalostno vest, da nas je nenadoma in nepričakovano zapustil naš predragi oče, ded in tast Josip Furlan Pogreb bo jutri, 2. decembra, ob 12.15 it mrtvašnice glavne bolnišnice v borštansko cerkev. Žalujoči sin Mario, hči Liljana z možem Linom, vnuki in ostalo sorodstvo. Boršt, Katinara, 1. decembra 1991 (Pogrebno podjetje Zimolo) Ob težki izgubi dragega očeta izrekajo prijatelju Mariju iskreno sožalje družine Dilli, Gabrovec, Sancin in Sanna Ob težki izgubi dragega očeta Pe-pija izrekata iskreno sožalje Liljani in Mariju družini Rojac in Orfano Ob izgubi dolgoletnega pevca in prosvetnega delavca izreka svojcem iskreno sožalje PD Slovenec Ob izgubi dragega očeta Josipa izrekajo globoko sožalje prijatelju Mariu in svojcem Emil in Franko z družinama ter Lučko Ob nenadomestljivi izgubi očeta Josipa Furlana izreka sinu Mariu iskreno sožalje Kolektiv Adriaimpexa Ob boleči izgubi očeta Josipa Furlana izreka sinu Mariu občuteno sožalje Kolektiv Adriatherma Ob izgubi očeta izrekata sožalje Žarku in družini Barbara in Martin. ZAHVALA Iskreno se zahvaljujemo vsem, ki so na katerikoli način počastili spomin naše drage Justine Ipavec por. Ličen SVOJCI Trst, 1. decembra 1991 ZAHVALA Ob izgubi drage mame Francke Kante vd. Milič se iskreno zahvaljujemo vsem, ki so z nami sočustvovali in jo pospremili na zadnji poti. Posebna zahvala g. župniku Felcu, cerkvenemu zboru in pevskemu zboru Rdeča zvezda. SVOJCI Zgonik, 1. decembra 1991 ZAHVALA Ob izgubi naše drage sestre Srečke Sedmak se iskreno zahvaljujemo sorodnikom, zdravniku A. Tenceju, g. župniku, darovalcem cvetja in vsem, ki so jo pospremili na zadji poti. SVOJCI Križ, 1. decembra 1991 ZAHVALA Ob izgubi naše drage Dore Caharije se zahvaljujemo vsem, ki so na katerikoli način sočustvovali z nami. Posebna zahvala naj gre g. župniku Breclju, cerkvenim pevkam, vodstvu in osebju Doma Stuparich iz Sesljana. SVOJCI Nabrežina, 1. decembra 1991 Ugodne priložnosti za praznične nakupe December v TK Ob posebno zanimivi knjižni ponudbi (kot je polovična cena velike knjige o Timavi), ki smo jo predstavili pred tednom dni, je v Tržaški knjigarni sedaj na voljo tudi decembrski knjižni sejem. S tem želijo v knjigarni predvsem ponuditi najrazličnejše knjige po ugodnejši, dostopnejši ceni kot sicer. Ne gre pa za običajno spomladansko »razprodajo«, temveč le za vabljive popuste, ki za določeno vsoto denarja omogočijo nakup več knjig in so zato v tem predprazničnem času toliko bolj dobrodošli. Na sejmu se predstavljajo skorajda vsi knjižni žanri, le najnovejše izdaje, kot so na primer Božanska komedija, novi zvezek SSKJ in razni slovarji, bodo tudi med decembrskim knjižnim sejmom ohranile svojo »redno« ceno. Vsekakor pa je ponudba Tržaške knjigarne dovolj pestra in široka. Poseben kotiček je posvečen domačim avtorjem, torej delom naših besednih ustvarjalcev. Bogata bo izbira knjig za mlajše bralce: na policah se z znižanimi cenami ponujajo slikanice in knjige za zahtevnejše branje za vse starostne stopnje, od vrtca do nižje srednje šole. Domačo književnost in mladinsko branje dopolnjuje knjižna ponudba slovenske literature, prevodov tujih pesnikov in pisateljev. Na sejemski polici pa so še najrazličnejši priročniki (kuhinjski, vrtnarski in o raznih prostočasnih dejavnostih) in monografske izdaje večjega formata: še posebno lepo darilo za vsakogar, ki ceni bogato opremljene knjige. Tovrstna izbira pa gre od umetniškega do zgodovinskega in zemljepisnega področja. Obenem so ob knjigah z znižanimi cenami na razpolago tudi kasete. Knjižni sejem bo sredi decembra, prav tako v prostorih Tržaške knjigarne, obogatila še posebna ponudba uokvirjenih grafik. Sicer brez »decembrskega« popusta, a vendarle kar se da primerne za otroško darilo so tudi didaktične igrače, takorekoč ekološke in otrokovemu zdravju sploh neškodljive, ki so pred nedavnim popestrile ponudbo Tržaške knjigarne. DAMIANA OTA TRŽAŠKA KNJIGARNA ZA VAŠA DARILA DECEMBERSK1 KNJIŽNI SEJEM od 2. do 31. decembra POPUSTI V TRŽAŠKI KNJIGARNI Ul. sv. Frančiška 20 TRŽAŠKA KNJIGARNA obvešča cenjene odjemalce, da bo v mesecu decembru odprta tudi: v ponedeljek, 2. in 23. od 9. do 13. ter od 15. do 19. ure v sobotah, 7., 14., 21. in 28. od 9. do 13. ter od 15. do 19. ure IVA\ GRBEC ŠKEDEIVI priredi jutri, 2. in v torek, 3. decembra, od 16. do 18. ure v društvenih prostorih - Ul. Servo-la 124 Milclavževo razstavo Sodelovali bodo tudi otroci z izdelki kreativne delavnice. Vabljeni! razstave V galeriji Torbandena - Ul. Tor Ban-dena 1 - je na ogled razstava z naslovom Umetnost v Trstu od leta 1890 do 1945. V galeriji Cartesius v Ul. Marconi 18 bo do 5. decembra na ogled razstava slikarja FRANCA DEGRASSIJA. Umik: 11-12.30, 16.30-19.30, ob praznikih 11-13. Ob ponedeljkih zaprto. Na gradu sv. Justa - Bastione fiorito je do 8. decembra na ogled razstava fosilov z naslovom FOSILI: POGLED V NAŠO PRETEKLOST. V galeriji Malcanton (Ul. Malcanton 14/A) bodo jutri, 2. t. m., ob 18. uri odprli razstavo slikarja MENOTTI BIROLLA. V galeriji II Carso - Trg Barbacan 4 -bo do 13. t. m. odprta razstava tržaške slikarke LILI LUPIERI. V Ul. Čampo S. Luigi 9 je na ogled razstava-laboratorij o nekdanji tehniki restavriranja tepihov gospe ERSILIE BACCHETTI. Razstava bo odprta od ponedeljka do petka od 9. 00 do 11.00 in od 15.00 do 18.00. STUDIO ZA PROJEKTIRANJE KAMNA Križ 200 - Tel. št. 220794 torek - četrtek - sobota od 9. do 12. ure ter od 16. do 19. ure Izdelujemo kompletne načrte in skice ter nudimo kontrolo izvedbe za: arhitektonske elemente, spomeniške izdelke, uporabne in okrasne izdelke, klesane napise, ornamentiko in simboliko ter obloge iz kamna. izleti SKD Skala iz Gropade vabi od 30. decembra do 2. januarja 1992 na SILVESTROVANJE v Radence. Za vpisovanje tel. na št. 200150 od 19. do 20. ure. Vpisovanje se zaključi 10. decembra. čestitke Ob velikem uspehu na državnem tekmovanju v Arezzu iskreno čestitamo KRISTJANU ZOTTICHU in MARTINI MARC Ivan, Suzana, Dario, Karin, Lorenzo in Elena. Kam po bencin Danes bodo na Tržaškem obratovale naslednje bencinske črpalke: AGIP D'Annunziov drevored 44 Miramarski drevored 49 Istrska ulica 50 Ul. L Svevo 21 MONTESHELL Žavlje (Milje) Ul. F. Severo 2/2 Largo A. Canal 1/1 Devin-Nabrežina 129 Ul. D'Alviano 14 Nabrežje Grumula 12 Furlanska cesta 7 Ul. Revoltella 110/2 ESSO Nabrežje N. Sauro 8 Sesljan (drž. cesta 14). Trg Valmaura 4 Ul. F. Severo 8/10 Miramarski drevored 267/1 IP Ul. Giulia 58 Ul. Carducci 12 API Passeggio S. Andrea SAMOSTOJNI SIAT Trg Cagni 6 NOČNE ČRPALKE (seli Service) FINA - Ul. F. Severo 2/3 ESSO - Trg Valmaura 4 AGIP - Istrska ulica AGIP - Miramrski drevored 49 ESSO - Zgonik (drž. cesta 202) ČRPALKE NA AVTOCESTAH (odprte neprekinjeno 24 ur AGIP Devin (sever) Devin (jug) Zveza cerkvenih pevskih zborov priredi REVIJO ZBOROV danes, 1. decembra, ob 16. uri v Kulturnem domu v Trstu kino ARISTON - 16.00, 22.00 A proposito di Henry, r. Mike Nichols, i. Harrison Ford. EKCELSIOR - 15.30, 22.15 Non dirme-lo... non ci čredo, i. Gene Wilder, Richard Pryor. EXCELSIOR AZZURRA - 16.15, 22.00 Nei panni di una bionda, r. Blake Ed-wards, i. Ellen Barkin. NAZIONALE I - 16.00, 22.15 La vita, l'a-more e le vacche, kom. NAZIONALE II - 16.30, 22.15 Sotlo mas-sima sorveglianza, i. Rutger Hauer, Mimi Rogers. NAZIONALE III - 17.45, 22.15 Barton Fink, r. Joel Coen, i. John Turturro. NAZIONALE IV - 15.00, 22.15 Rapsodia d'agosto, r. Akira Kurosavva, i. Richard G ere. GRATTACIELO - 16.00, 22.15 Johnny Stecchino, i. Roberto Benigni. MIGNON - 17.00, 22.00 II grande ingan-no, i. Jack Nicholson. EDEN - 15.30, 22.10 Morboslta bestiale di sorelle superbagnate, porn., □ □ CAPITOL - 15.15, 22.10 La leggenda del re pescatore, i. Robin Williams. LUMIERE - 16.30, 22.15 Una storia sem-plice, r. Emidio Greco, i. Gian Maria Volonte. ALCIONE - 17.00, 22.00 L’amore neces-sario, i. Ben Kingsley. RADIO - 15.30, 21.30 La mia bocca arde dl desiderio, pom. □ □ Prepovedano mladini pod 14. letom □ - 18. letom □ □ razne prireditve KD Kraški dom vabi danes, 1. decembra, ob 11. uri na MIKLAVŽE VAN JE v Kulturnem domu na Colu. Ogledali si boste lahko otroško gledališko predstavo z naslovom BIM, BUM, BAM. Ob tej priložnosti bo odprt sejem knjig od 10. do 13. ure. V Društvu slovenskih izobražencev v Trstu bo jutri, 2. decembra govoril etnograf dr. Janez Bogataj z ljubljanske univerze na temo KULTURNA DEDIŠČINA IN NAŠ ODNOS DO NJE. Začetek ob 20.30. SKD Grad v sodelovanju z zadrugo Ban vabi na ogled v Ovčarjevo hišo pri Banih razstave z naslovom ŠTEMANA ZA V PRVI PLES. Urnik: danes, 1. decembra, od 10. do 13. ure ter od 15. do 21. ure, v petek, 6. decembra, od 17. do 21. ure, v soboto, 7. decembra, od 17. do 21. ure ter v nedeljo, 8. decembra, od 10. do 13. ter od 15. do 21. ure. PD Mačkolje vabi na VEČER Z DUŠKOM JELINČIČEM, ki bo v srenjski hiši v torek, 3. decembra, ob 20. uri. V sliki in besedi bo prikazal svoje himalajske izkušnje. SKD I. Gruden iz Nabrežine priredi v četrtek, 5. decembra, ob 20.30 v dvorani L Gruden v Nabrežini KONCERT ZNANEGA SLOVENSKEGA KANTAVTOR-JA ANDREJA ŠIFRERJA. Knjižnica P. Tomažič in tovariši -Prosvetni dom. MIKLAVŽEV KNJIŽNI SEJEM od torka, 3. do četrtka 5. decembra od 16. do 20. ure. Pričakujemo vas! OB MIKLAVŽEVANJU, ki ga prirejata v četrtek, 5. decembra osnovna šola Finžgar in otroški vrtec iz Barkovelj bo nastopil v barkovljansku društvu v Ul. Cerreto 12 čarodej VIKJ. Začetek ob 14.45. Vabljeni vsi! SKD Vigred vabi v soboto, 7. decembra, ob 19. uri v šempolajsko osnovno šolo na MIKLAVŽEVANJE. Nastopili bodo otroški zborček Vigred ter dramska skupina Vigred z lutkovno igrico Sinje-modri Peter. Vabljeni! ŠKD Cerovlje - Mavhinje obvešča otroke, da bo v četrtek, 5. decembra, ob 18. uri v osnovni šoli v Cerovljah razdeljeval sv. Miklavž darila. Za informacije lahko tel. na št. 299798. gledališča Gledališče ROSSETTI Pri blagajni gledališča, pri osrednji blagajni v Pasaži Protti, na univerzi in po šolah je v teku vpisovanje novih in potrditev starih abonmajev za gledališko sezono 1991/92. Do 10. decembra so na razpolago posebni abonmaji (red prost) za deset predstav. Danes, ob 16. uri bo v gledališču Ros-setti Stalno gledališče iz Bočna zadnjič ponovilo Fassbinderjevo LIBERTA' A BREMA. Režija Marco Bernardi. Predstava traja uro in pol. V abonmaju: odrezek št. 3 A. Prodaja vstopnic pri osrednji blagajni v Pasaži Protti. 3. in 4. decembra bo Duetto 2000 predstavilo gledališko skupino Philippe Genty v DERIVES. Predstava izven abonmaja, za katero je veljavna izkaznica Teatro 1. Predprodaja vstopnic od danes dalje pri osrednji blagajni v Pasaži Protti. Gledališče VERDI Jesenska simfonična sezona 1991 Pri blagajni gledališča je v teku vpisovanje novih in potrditev starih abonmajev. Danes, 1. decembra, ob 18. uri bo na sporedu koncert izven abonmaja posvečen Mozartu. Pod vodstvom Lii JIA bo nastopil orkester gledališča Verdi. Kot solistka bo nastopila mlada pianistka Mieko Kanno. Jutri, 2. decembra, ob 18. uri bo v Avditoriumu Muzeja Revoltella v Ul. Diaz 27 nastopila sopranistka SONIA GANASSI ob klavirski spremljavi Nataše Kerševan. La Contrada - Gledališče Cristallo Sezona 1991/92. Danes ob 16.00 bo rimska gledališka skupina Compagnia deli Atto ponovila delo Pavla Kohouta POSIZIONE DI STALLO. Režija Marco Lucchese, nastopajo Renato Campese, Anna Menichetti in Enzo Robutti. Jutri počitek. La Contrada - Predstave za otroke Gledališče La Contrada je tudi letos pripravilo ciklus pravljic za najmlajše z naslovom "Ti racconto una fiaba«. Do februarja se bo zvrstila cela serija znanih in manj znanih, a vendo zelo priljubljenih, pravljic za malčke. Danes, 1. decembra, ob 16.30 bo na sporedu pravljica Charlesa Perraulta POLLICINO z Oraziom Bobio. Informacije pri gledališču Cristallo (tel. 9484671/2). Gledališče MIELA Danes, ob 17. uri bo gledališka skupina "Ouelli del Lumicino" zadnjič ponovila Marivauxovo IL GIOCO DELL' AMO-RE E DEL CASO. Režija Sidonia Santin Socal. V torek 3. in v sredo 4. decembra, ob 21. uri bo v sklopu prireditev "Mlela Ri-dens" predstava MANOLO. Narečno gledališče Danes ob 16.30 bo v gledališču Silvio Pellico v Ul. Anianian gledališka skupina Sipario Aperto uprizorila Peteanovo delo ROBE DE LALTRO MONDO. Ponovitvi 6. in 7. decembra. Gledališče Dei Fabbri Danes ob 20.30 bo v gledališču v Ul. dei Fabbri zadnja predstava I GIULLAR1 DI BISKRA. razna obvestila Gibanje za komunistično prenovo zahodnega in vzhodnega Krasa vabi na KONGRES danes, 1. decembra, ob 9. uri v Ljudskem domu v Križu. Vabi vse člane in simpatizerje. SKD Tabor Opčine. SILVESTROVANJE 91: rezervacije mest v društvenem baru od jutri popoldne, 2. decembra da-Ije. Obveščamo vse udeležence TEČAJA MENTALNE DINAMIKE, da bo nadaljevanje v soboto, 7. in nedeljo, 8. decembra v Prosvetnem domu na Opčinah s pričetkom ob 15. uri. Vabljeni! Zadruga Mangart vabi svoje člane na IZREDNI OBČNI ZBOR, ki bo v ponedeljek, 16. t. m„ ob 20. uri v Gregorčičevi dvorani v Trstu, Ul. sv. Frančiška 20 s sledečim dnevnim redom: razpust zadruge in imenovanje likvidatorja ter razno. koncerti Societa dei concerti Tržaško koncertno društvo Jutri, 2. decembra 1991, ob 20.30 bo gledališču Rossetti nastopil ARNALD COHEN. Na sporedu bo Mozart, Beethoven, Bach-Busoni, Chopin in Fernandez- Gledališče Rossetti V nedeljo, 8. decembra, ob 21. uri