Z32. Številko. Pavšalni franko v. državi SNS. I fcjaOijaii, i irielio S. oktobra 1919. Lil. leto. • Izhaja vaaJi stan zvetor, Izmazal aa4ol|e ta praznike. Inc Brati: Prostor 1 ml m X 54 ml m za navadne in male oglase 40 vin., za uradne razglase 60 vin., za poslano in reklame 1 K. — Pri naročilu nad 10 objav popust Vprašanjem glede inseratov naj sc priloži znamka za odgovor. Upnvnistvo »Slov. Naroda«1 In „Narodna TIskarna" Knallova ulica it. 5, pritlično. — Telefon st 90. „Slovenski Ifarod v Juooslavtt!: celoletno napis j plača a polletno .... 3 mesečno...... 1....... ii volf« K 84-— „ 4*- w LJabllanl ln po pošt!: V tnozamstvo: celoletno..... polletno ...... 3 mesečno ..... K 95*— u 50— m 26— ,. 9— Nov! naročniki naj pošljejo v prvič naročnino vredno fJfJT" po nakaznici. Na samo pismena naročila brer poslatve denarje se ne moremo ozirati. Uredništvo „Slov. Naroda11 Hnailova nllca tt 9, L nadstrop|o# Telefon itev. 34. —^tmmm • Dopise »prejema le podpisane in zadostno Irankovaae. ti*0" Rokopisov ne vrata* Posamezna Številka velja 40 vinarjev. Avstrijski penziionisti ln mirovna Mirovna pogodba z avstrijsko republiko naklada le-tej velika bremena. Vprašanje dolgov bivšega avstrijskega cesarstva se v pogodbi rešuje tako, da Jma avstrijska republika prevzeti vse avstrijske dolgove *) razen onih, ki so izrecno naloženi novim državam, in onih, slede katerih je Avstrija v pogodbi izrecno oproščena plačilne obveznosti. V prvo kategorijo spadajo predvsem zastavno zavarovani dolgovi, t. j. taki dolgovi, kojih plačilo jamčijo premoženjski predmeti, ki ležijo na ozemlju katere nove države (n. pr. na Ru-dolfovi železnici ležeča hipoteka). V isto kategorijo spadajo dolgovi, ki so se svojčas izrecno najeli in porabili za nakup železnice ali lastnim podobne narave, katera se sedaj nahajajo na ozemlju novih držav. Dalje pred 28. julijem 1914 nastali z državnimi vrednostnimi papirji (litri) emitirani dolgovi, katere bo treba prevzeti vsaki državi-nasledni-ci v razmeriu davčne moči v letih 1911, 1912 in 1913-. V drugo kategorijo t. j. med dolgove, glede katerih je Avstrija oproščena plačilne obveznosti, spadajo ona vojna posojila, ki so last podložnjkov držav-naslednjc. Dalje je Avstrija fzrecno oproščena plačila civilnih in vojaških pokojnin "uslužbencem bivšega cesarstva in monarhije, kateri so na podlagi mirovne pogodbe postali podložnfki fca&e đnige države nego Avstrfie, torej n. pr. podložnik? našega kraljestva al/ čehoslovaške republlke. Prj tem na treba takoj pripomniti, đn mfrovna r»os:odba tem državam ne nalaga dolžnosti, nftf da poravnalo omenjena vojna nosoifla, niti da pla-čtpeio pokojnrne b«vširo avstrijskim civilnim in vofaŠfcfm nsliižbencein, ki so postali njihovi državljani. V smislu člena 70 in 76 mirovne pogodbe so naši državljani vsi oni, ki so na našem ozemlju pristojni že vsaj 1. ianuaria 1910. Taki, ki so pristojnost dobili šele kasneje, morajo biti od naših oblasti šele sprejeti. V Avstrijo pristojni Jugoslovani imajo pravico tekom šestjh mesecev po uvel javi jen ju mirovne pogodbe optirati Jugoslovan, državljanstvo, k nam pristojni Nemci pa tekom enega leta za avstrijsko, državljanstvo. Če b: bili pred pridobitvijo pristojni v kako avstrijsko občino. Na podlagi tega položaja je jugoslovanskim oblastim na prosto dano, ali bjvšim avstrijskim uradnikom priznavajo pokojnino. Ob sebi je pa um-ljivo, in to zahteva državni interes, kakor rudi socijalna pravičnost, da bodo jugoslovanske oblasti prevzele pokoi- Op.: O dolgovih, c. i. kr. vojne uprave ni v pogodbi besede. lasi V^TTEI1^« Čez 50 let. (K otvoritvi slovenskega gledališča v Mariboru.) Maribor, »Slov. Narod«, Jurčič, »Tugomer« — 1869—1919: to so neizbrisna imena odi očno-z nam eni tega pomena v ^predzadnji dobi nase zgodovine. Pred 50 leti se je v že takrat najbolj- pomembni obmejni trdnjavi Mariboru porodil prvak slovenskih dnevnikov »Slovenski Narod«. In takrat se je z listom vred slovenskemu narodu porodil tudi temeljni kader slovenskih časniških in pisateljskih bojevnikov: Tomšič, Levstik, Jurčič, Vošnjak i. dr. Presegalo bi namen teb spominov, če bi se bavil z razmotrivanjem vzrokov, zakaj se prvak slovenskih dnevnikov ni porodir v Ljubljani, v »srcu« Slovenije, ampak baš na skrajni periferiji naše domovine. Kakor mnogim nas »starih Kranjcev«, ninsko obveznost napram svojim državljanom v čim največji meri. To se ie v praksi tudi že izvršilo, končna ureditev pa mora slediti še le na podlagi državnega zakona. Pravilo bo brez dvoma, da vsak naš državljan - penzi-jonist, ki prebiva na našem ozemlju, oziroma ga le z dovoljenjem naših oblasti zapusti, dobi pokojnino. V ljudstvu globoko razširjeni Čut povračujoče pravičnost pa veleva, da se predvidi možnost izjem na škodo onim osebam, ki so se izkazale narodu izredno sovražne in škodljive. Pri tem bo nedvomno uvaževanja vredno tudi, kam so se obrnili otroci takih upokojencev. Ob vsej strogosti pa mora vendar biti odločujočim oblastim in morebitnim pre-soievalnim komisijam pred očmi, d$ človekoljubje in noblesa rudi proti nasprotniku premnOgokrat državi bolj koristi kakor osvetljivost. Končno treba, če se hoče izčrpno obdelati to vprašanje, uvaževati tudi člen 275 mirov, pogodbe, ki avstr. vladi predpisuje, da mora državam, kj so dobile kaj njenega ozemlja, prepustiti del rezerv, ki so se nabrale v prejšnjih centrih iz naslova civilnih in državnih zavarovanj (assurances). Treba se bo z Avstrijo pogajati o razdelitvi vseh osrednjih fondov, med katere je po našem mnenju šteti tudi razne pokojninske zaklade v kolikor niso bili identični s c kr. erarjem, in če se ne bomo pogodili, bo razsodilo v istem členu 275 previdno razsodišče, kolikor iz teh fondov pripada na nas. V interesu vseh udeležencev je, da se cel kompleks pokojninskih vprašanj bivših državnih uslužbencev čim preje razčisti. Seveda ne vemo še natančno, kdo bodo naši državljani, ker nam niso še končno začrtane granice in ker ostane še opcijska možnost, ven dar imajo finančne uprave v Sloveniji in Dalmaciji brez dvoma že gradiva dovolj, da se more ustanoviti enoten pokojninski referat, za bivše avstrijske dežele, ki so sedaj del naše kraljevine. Ta referat bi imel nalog, da zbere vse gradivo, zlasti da dožene breme, katero imamo prevzeti, da izdela tozadevni zakonski načrt ter pripravi vse potrebno za nogaianie z Avstrijo glede dvomljivih in spornih slučajev in gtede likvidacije bivših osrednjih fondov. Med delom bode tudi mejno vprašanje rešeno, tako da bode gradivo popolno. —ž Nali Min ii »Trgovinski glasnik« se peča s tem vprašanjem ter pravi: »Eden od velikih ekonom, fin. problemov, ki globoko zadeva interese podanikov našega kraljestva, je vprašanje, kaj bo z onimi našimi novčnimj vrednostmi, katere se se je ta porod v Mariboru tudi meni zdel nerazumljiv. Se le sedaj, ko sam živim na tej slovenski zemlji, ko sem sam videl, kako so si Vsenemci to zemljo osvajali kot naselišče »Sud-marke«, kako so ta »Ansiedlun#sge-biet« kot podlago za most do Adrije sistematično razširjali od Špilja preko Slovenskih goric Črez Ptujsko polje dalje proti jugu in kako so si baš Maribor vtrdili kot glavno obmejno oporišče za vsenemški most do Adrije: še le sedaj znam ceniti zgodovinsko dalekovidnost usode, ki nam je pred 50 leti v Mariboru naklonila glasilo, ki nosi ime slovenskega naroda. Uverjen sem. da ne pretiravam, ako trdim, da bi slovenski narod brez tega dogodka ne imel svoje največje narodne drame »Tugomera« in najbrže bi bil tudi oče tega znamenitega slovenskega dela. Jurčič sam za slovenski narod izgubljen. In — kar daje tej drami še danes, oziroma ravno danes in ravno za Maribor ter vse ostalo obmejno slovensko ozemlje posebno vrednost, je dejstvo, da je »Tugomerc še v*edno aktualen, to- nahaiajo v barfkaji in novČnih zavodih v Avstriji in Madjarski. Kmalu po zlomu Avstro -Ogrske je Avstrija postavila prepoved na vse novčne vloge naših državljanov v avstrijskih bankah, tako da naši državljani niso mogli niti razpolagati z njimi v Avstriji niti jih prenesti v domovino. A da gre pri tem za velike interese, je videti iz tega, ker je po približnjih predpisih in prijavah teh tirjatev nad 2 milijardi. Po mirovni pogodbi ima Avstrija obvezo izplačati posebne tiriatve naših državljanov v naši valuti potom posebne pisarne, ki se v ta namen osnuje, in po posebni, nam ugodni relaciji. Spričo mirovne pogodbe so dunajske banke, videče, kaj se pripravlja, po naročilu svoje vlade na enkrat odpovedale vloge našim podanikom in jih jim stavile na svobodno razpolaganje. S tem zlonamernim izigravanjem pogodbe je Avstro - Ogrska kršila interese naših podanikov: najprvo jim njihove zahteve hoče plačati v kronah, potem ko so krone v svoj: vrednosti padle in ne v naši dobri valuti, kakor po mirovni pogodbi obvezana. Na drugi strani postavlja naše podanike v težave, ker je uvoz kron v našo zemljo zabranjen. V tej veliki zmešnjavi, kas" storiti, je Savez novčanih zavoda v Zagrebu naslovil na ministra pismeno in brzojavno opozoritev. Trgovsko ministrstvo je na to po posvetu v ministrskem svetu poslalo sledeči odgo-*vor: Ministrstvo si je v svesti o pomenu naših interesov, katere členi 260 in drugi mirovne pogodbe hočejo varovati nam v korist. Razume namero, katero se hoče z odpovedjo doseči. Z ozirom na občno, situacijo Avstrije in njeno zmožnost nastaja potreba, da se z naše stran! prevdariio vse mogočnosti, da se kar najbolje izkoristijo vse mogoč nosti naših tirjatev v Avstriji. Vredno bi bilo vzeti v pretres mogočnost odkupa akcij podjetij v naši državi iz avstrijskih rok ali drugih vrednosti, ker ozfri na valutni položaj zabranjujejo nadalini uvoz kron. Ministrstvo pod-vzame vse potrebno, da zaščiti naše interese v Avstriji, katera je navezana na naša živila in bo sprejelo vsak predlog, ki najbolje odgovarja potrebam dežele z ozirom" na faktično stanje in mogočnost. Mi pojmimo, da" je naši vladi ravna v tem trenotku jako težko zahtevati striktno izvršenje mirovne poeodbe. katere mi nočemo podpisati. Ali mi imamo drugih načinov, da Avstriji pokažemo da z nami ne*more ravnati po svoji volji. Ona sicer rada trdi, da je prešinjena najboljših namer. Ali na prvi korak se vidi, da volk menia dlako, ne pa čud. K tem izvajanjem »Trgovinskega glasnika* pripomnimo, - da imajo predvsem r>red očmi srbske zahteve, gre pa zlasti tudi za velike zahteve naših slovenskih in hrvaških interesentov. Zato je nujno potrebno, da ne nase- dejo na vabila dunajskih in drugih avstrijskih bank, marveč počakajo, da se po podpisu miru stvar od naše strani enotno in organizirano spravi v red. Previdnost na naši strani je tem po-trebnejša. ker se zadnji teden vrednost dunajske krone proti naši manjša o^d dne do dne. 0 ingesi ifeSsga žeiistva i. Pozivu »Srbskega narodnega ženskega saveza« na kongres jugoslovanskega ženstva v Beogradu odzvale smo se tudi Slovenke, a žal — v zelo skromnem številu. Zastopano je bilo iz Ljubljane samo »Splošno slov. žensko društvo«, »Društvo slov. učiteljic« in uradnike žene. »Slov. žensko dnlštvo iz Maribora in Celja« poslalo je tudi po eno zastopnico. Pridružile so se tudi štiri učiteljice iz zasedenega ozemlja. Na posredovanje načelnika glavnega kolodvora g. Ludvika dalo je ravnateljstvo južne železnice na razpolago lep voz II. razreda, katerega so se poslužile tudi vse druge delegatke, ki so med potjo vstopile, za kar se gori omenjena društva in njih zastopnice, ki so bile te udobnosti deležne, ravnateljstvu iužne železnice in gosp. postajenačelni-ku nai1epše zahvaljujejo. Po prijetni šesrurni vožtrfj cospele .v Zagreb, kjer so nas pričakale in z navdušenjem sprejele sestre Hrvatice. Spremljale so nas po mestu in pokazale nam svoje, krasno urejene društvene prostore. Po triurnem priiemem bivanju v njih ljubez-njivi družbi odšle smo na državni kolodvor, kjer nam je bila v restavraciji Prirejena skupna večerja, na kateri nas je v imenu Hrvatic pozdravila ga. Kovače vič. V fmenu ge. dr. Tavčarjeve in slovenskega ženstva odzdravila je gospa dr. Debelakova. Skupno s hrvatskimi delegatkinjami in spremljane od velikega Števila članic raznih hrvatskih ženskih društev nastopile smo ob pol 20. uri pot prot< Zemunu. Med potjo so se nam pridruževale delegatinje iz raznih krajev Hrvatske. Slavonije, Bosne in Hercegovine. V soboto, 20. septembra ob 9. uri dospele smo v Zemun, od koder smo ob pol 10. uri od-plale s parobrodom v Beograd, kjer so nas čakala pripravljena stanovanja, da smo se po dolgi vožnii odpočile. Tsteea «dne popoldne ob 18. uri zbrale so se vse delegatke, odbornice in članice beogradskih žentu. Danes so zavladali časi, kakor ida bi vsa največja ljudska propalost fzaigrala pijano kolo.Zadnii trenutek je, [ko se nam je treba odloČiti, po kateri spoti hočemo kreniti in v kakšni smeri: jali hočemo, vztrajajoč v sedanjem bla-itu, nadaljevati grozno delo sedanjosti, j?aH se hočemo razločiti od sedanjih slabosti in stopiti na svetle steze novega rživlienja. Vsi zli in pokvarjeni, razorni iin slabi elementi se morajo odstraniti jjz vseh narodnih vodstev. Vsi dobri, jposteni in moralni elementi naj vzemo ty svoje roke državne in narodne uzde. [Notranja borba se bije med našo gnilobo in slabostjo včerajšnjo in dana-;snjo in med bodočnostjo jutrišnjo, ki •se ustvarja v notranjosti naši. Zmaga fdobrega in morale ie zmaga resnične ^Jugoslavije: Naprej in na delo za to Iveliko zmago novega človeštva v Ju-[goslaviji!« V istem listu piše na uvodnem mestu M. Bartulica: »Za Jugosla-[vijo!tZadnii je trenutek, da se zberemo iv tem mraku in da brezdaljnih stran-jkarskih potov in težkih izkušenj vdu->šivsi vse klice zlega, vsa zla nagnjenja [in pogubna hotenja v nas, stopimo v [strnjenih vrstah naprej, pohitimo in r^ožimo pred novo prerojen^ »ovc-f niče. ker se pogodba še n! začela efektuiratl Ako je minister za trgovino pozval ljubljansko podružnico Centralne*uprave, da naj trgovci iz Slovenije oferirajo krompirja za dva do tri tisoč vagonov, s tem še ni rečeno, da bi se ta izvoz izvršil iz Slovenije. Minister je predvsem korektno predpisal, naj se ima za tozadevne predloge poprej doseči sporazum z odsekom ministrstva za izhrano v štvo tudi svojo dragoceno dedsčino; Čisto in svetlo, umito« mlado in svežo resnično Jugoslavijo.« = Jugostovanstvo od včeraj In od danes. V »Obnovi« čitamo: »Lepo |e dandanes biti Jugoslovan. Zemlja naša, lepa in bogata, kakor niena na svetu, nam daje v izobilju belega hleba za glad, rujnega vinca za žejo in veselje; a neurejene razmere, ki so pri nas, potencirano neurejene .orvarjajo ljudem dobre volje neštete možnosti zaslužka, prospevanja in bogastva na škodo po-edincev in celote. Kaj čuda, ako privlačnost Jugoslavije rase, saj so danes Jugoslovani vseh barv, jezikov in pasem. Zato tudi hoče biti Jugoslovan vsakdo, kdor čuti, da ima zdrave lakti ne nepremočljivo kozo . . . Bili so časi, ko je bilo to vse drugače, ko je bila pripadnost Jugoslovanstvu vezana na žrtve in trpljenje. Takrat so samo najboljši izmed najboljših našli v sebi pogum, da so se priznavali za Jugoslovane in sprejeli na sebe dolžnosti kot taki . . . Uresničenje njihovega sna je bilo takrat več nego dvomljiv problem. Ali vendar koliko je takrat bilo teh skromnih herojev, o katerih danes nihče ničesar ne ve, o katerih danes nihče niti vedeti noče!« . . . = Poslanica pravoslavnih vladik. Srbski pravoslavni vladike so izdali na narod poslanico, v kateri pravijo med drugim: »Pravica ie zmagala, bratje. Stoletja zatirana pravica našega naroda, ki so jo gazili in zasmehovali silni zavojevalci, je zasijala v naših dneh v onem sijaju, v kakršnem jo je zrl zarobljeni narod od Kosova samo v svojih sanjah in svojih porošt\ih.PoroŠtvo našega naroda, naših carjev in patrijarhov, svečenikov in seljakov, kakor tudi naših slednjih guslarjev, se je uresničila dobesedno. Ves srbski pravoslavni narod je ujedinjen. Se več, osvobojeni so tudi naši bratje Hrvati in Slovenci in ujedinjeni z nami v eno močno in silno državo. Zares močna država je dobra stvar, toda še boljše je silna pravica. Gram Dravice je težji od tovorov sile. Naj bi nam gospod Bog dal kreposti in milosti, da izpolnimo našo močno državo s silno pravico, da bo vznotraj ta država močna in svetla pred Gospodom !« — Škandal s krompirjem. ^>Slovenec« je danes pod tem zaglavjem srdo napadel ministra dr. Kramerja, češ da se je škandal s krompirjem zgodil v času, ko on vodi trgovinsko ministrstvo. Ta napad, s katerim je preokrenil :>SIovenec« celo vprašanje na politično polje, nas sili, da zahtevamo od prizadetih uradov točno objavo, kdo je dobil izvoznice za krompir in kdo jih je dovolil. Izkazalo se bode namreč, da odkar ie dr. Kramer trgovinski minister, nI bila izdana nobena izvoznica za krompir iz naših krajev: pač pa se bode pokazalo, da je zlasti Gospodarska Zveza dobila •mnogo dovoljenj od pristaša SLS dr. Slokarja in v času. ko je prehranjevalno ministrstvo vodil dr. Korošec oziroma g. Jovan. — Kdo je kriv? Pišejo nam: Ljudje se hudujejo. da se dovoljuje krompir izvažati. Zanimivo je, da se ob tej priliki ugotove koi"n?>?r nce. Deželna vlada ^sama nima s pre! ano nobenega posla. Znano je namreč, da je oo izstonu g. dr. Tavčarja iz narodne vlade prehranjevalni oddelek ^raliziran in podrejen neposredno ministru za izbrano. Izvoz formalno dovoljuje podružnica Centra 1 n e u p r a v e, ki je podrejena ministru za trgovino. Podružnica Centralne uprave v Ljubljani nima pravice sama izdajati nobenih izvoznic, temveč je strogo navezana na to, da jih izdaja samo na ukaz Centralne uprave v Beogradu. Tam pa je stvar urejena tako. da se izvoz, načelno dovoljuje le. ako je v to izrecno privolilo ministrstvo za izhrano. Nobena izvoznica torej ne more biti izdana, ako ni v to privolil tozadevni oddelek prehranjevalnega ministrstva, katerega vodi bivši ravnatelj Gospodarske Zveze g. Jovan. Na pogodbo z Avstrijo se šc ni dnlo nobene izvoz- :e grožnje so se izpolnile nad onimi, u so naš narod preganjali, mučili in ttirall. Se so med nami Gripovi in ,-ugomeri, a je med nami tudi šte-ivilo Mestislavov in Batagov, ki ne jdopuste. da bi sedaj, ko se je čez 50 jlet Jurčičev sen uresničil, ko smo postali na svoji zemlji zopet svoji go-ispodarji, zopet pričela doba kompro-[misnih Tugomerov. Tugomerovo [oporoko: fcTvrd bodi. neizprosen mož jeklen, jkadar branit je časti in pravde parodu in jeziku svojemu! ... hočemo držati sveto tudi — v dejanjih. Obe predstavi sta pokazali, da gojenci mariborske dramatične >le srečno prestali začetniško mrzlico. Zlasti se je to opazilo pri bisku-Hildebertu, ki je drugič nastopil preko odločnosti germanskega biskupa. Prav dobri so bili stara Vrza ■(ga. Bukšekova), Spitignev (g. Bra-,tina), Mestislav (g. Vuvhnik) in Zo-jvolj (g. Rasbergar). Zorislava in Orozdana naj bi svoji vlogi podali 3e bolj naravno in polnočuvstveno. jBojan (g. Gregorin) kaže inteligenco In ambicijo, istotako Gripo (g. Vehi- sobil tudi za večjo vlogo. Vzpodbuden vzor mladini pa je mali Rastko, ki si je s svojo ljubko naivnostjo in z nevstrašenim nastopom že prvi večer osvojil srca vseh navzočih. V splošnem se je igralo drugič odločneje ko prvi večer. G. ravnate^ lju Nučiču pa se je poznalo, da je v kratkem času opravil ogromno delo. Temeljito je izčistil nemški hlev, popolno prenovil oder, ustanovil dramatično šolo in pripravil štiri velike igre večinoma z gojenci svoje šole. Zato je nastopal v mnogih težjih prizorih bolj .kot mojster, ki se bori in boji za točno izvršitev vlog vajencev, ko pa vseh teh skrbi prost glavni junak. Težko breme na njegovih ramah smo čutili v marsikaterem njegovih preotožnih. prenaglih izrazov in v preoČito pojočem domačem naglasu: sicer pa igralec, ki ga mariborski Slovenci znamo ceniti. Končno bi bilo želeti nekoliko več reda po hodnikih gledišča hi pa nemško osobje, ki ima opravka z vstopnicami, bi se dalo nadomestiti s slovenskimi. 1 Ljubljani. To je prvi slučaj, da | ~n-tralna vlada pred odločitvijo : ~a-la lokalne oblasti, med tem ko poprej v ministrstvu za izhrano da dovoljenja, ne da bi koga v 1 ni vprašalo. Obsebi umljivo j^ lokalni uradi zavzemajo za U * iz Slovenije izvozi čim naim:r om-niria, vsekakor pa še le takrat 'o bo domači konsttm nopob^n^ »*«VHt, Na drugi strani pa se ne more zahtevati, da se slovenski trrovini odvzame zaslužek, ki ?a more napraviti v drugih deželah. Res se nahaia v rokah posameznih eksporteriev. zlasti Gospodarske Zveze. Še nekai ;7voz-n:; sa kromnir. katere je na *~ vse tedni g. dr. Slokar, bivši šef C -il-ne uprave in sicer v snom-* - nu s nretšniim ministrom za ishrar;^. ^Uam, kt omogočalo rešitev krize. Z oz;rom na ta cili ie treba, da doprina-^'*o vsi enake žrtve, katere v tem kri-t;Čnem času zahtevaio interesi države. Po poostritivi odnošaiev med obema °knpinama mornta usoeti. s svojim delom, ko se uverJ+a. kako velika ie niWn odeovornost. NHju odgovornost ie še večja zarad? tega* ker sta obe skunf-ni evidentno monarhisfčni. Politično nnz;ranje jima vrl?, da s svoiim rav-naniem ne otežita iznomevnn^ dolžnosti krone, ki nj odgovorna. Ponav-Haitt, da se m^rn naša deleeaciia čim Preje vrniti v Pariz, da na^aliuie s vole delo pri konferenci: radikalna in demokratska stranka pa morata pokazati Pripravljenost, da z požrtvovaino^tio omogočita sestavo kabineta, ki bo z nuimm rr^piz-n-ini^rn »mel v prvi vr***' p^ioco osvobodit! državo iz doseda*»i*»Ra po-Jožaia. To ie po mniem mneniM moeo-če le z dobro voljo na eni kakor na rimgi shrani. Slcet n» nr>^*ir,f*rra »^bo^i. Moj namen ni, da bi dai-al parlamen-tnmim kroeom svete, toda Vot sedanu titular resorta zunanie politike čutim dolžnost, da v tako težkih časih za narod in za državo izrečem, kakšno je moje naziranie o razmerah in da vse, kar je le moero^e storim za neodno rešitev kr?*e. ki ne sme traiatl dalje. — Dalmatinska učltel****. LDU. Beograd, 2. oktobra. Ministrstvo za prosveto je poslalo finančnemu mnistrstvn vloco. kier ca naoroša za kredit 100 000 krop za dalmatmsVa lučitelušča. V*r Dalm^^^ uima posebnega nroračnna za šolstvo. — Stoftfvvatifefr* 7^o,recra H hr- noroča: J"tanašma fč^M^ova) r>red-stava »Tosc<>« s° od^ovednle in onAmih nr^dst^v tako dol^o *e Ito. rioM^r $4 n* nf»iri«*io 7a c?. Rffavca, OnrApViiVjv O^rmanovii in m^oclm članom orkestra stanovanja. 7a slučaj, da b! se do sobote našla ootreb- »Faust«. — V Zagrebu je stanovanjska mizerija še večja ko v Ljubljani ter grozi že obstanku — opere. Solisti morajo stanovati daleč izven mesta« člani orkestra po barakah ali po hotelih. — Dopisnik »Journala det Debate«, grof Beguen. ki je bil nekaj časa v Beogradu in je potoval po kraljestvu, se vrača Jutri v Pariz. — Spremembe mi zagrebškem Novinskem urad«. Zagreb, 2. okt. Današnje »Službene Novine« prinašajo vest, da je odveza! ban dosedanjega upravit^ba »Novinskega ureda« g. Antona Schlegla na njegovo lastno prošnjo njegove službe in imenoval obenem za novega upravitelja g. A. Brozoviča. sedanjega tafnlka »Hrvatskega novinarskega društva v Zagrebu«. Reka. N Mariboru. 1. okt. 1919. Ukan Podgofjao* im stanovanja, se vprlzori Gounodov Pri Reki je šele postalo vsem iasno, kai je Jadransko vprašanje in kaj italijansko-jugoslovanski konflikt. Kajti ne prikrivajmo si, po Wil-sonovih poslanicah o razveljavljen in tajnih pogodeb, smo nekoliko bolj brezskrbno — žalibog le preveč brezskrbno — gledali na Londonsko noeodbo in upali poleg tega. četudi bolj sramežliivo, da Italija ne misli tako resno. Ko pa smo videli, da zahteva Italija tudi Reko. ki je bila v Londonski pogodbi izrecno prisojena Hrvatski, in sta Orlando in Sonnino demonstrativno zapustila Pariz vsled VVilsonovega odpora, ni bilo več dvoma, da je Jadransko vprašanje ne samo med naitežjimi, ampak tudi najusodnejšimi, ki so se postavila vprašujoče pred mirovno konferenco. In ime Reke lahko postane mejnik med starim in novim razdobjem novega stoletja. Pri njem je obstalo Jadransko vnrašnje. ob njem se bo naibrže rešilo in z njim vred še marsikaj! ... Ko je prišlo poročilo, da se je polastil Reke D' Annunzio. se je izražala pri nas sodba v kratki besedi: farsa! Naj se misli o D* Annunziju, kakor se hoče, mož ima res nekoliko visoko doneče besede in široke geste, ali dozdai je pokazal, da skuša svoje besede tudi udeistviti. V aprilu 1915. je razgibal italijansko ulico za vomo proti Avstriji, da je morala' vlada slediti, tudi če bi ne bila hotela. Sam pa ni ostal za pečjo, kar nam kažejo njegova odlikovanja in izstreljeno oko. In v odnrtem nismu, ki ga je naslovil v pariškem »Excelsiorju« na francoski narod, ne pušča nobenega dvoma o tem, da smatra reško eksoediciio prokleto resno, in da se bo branil proti vsem in vsakemu. In haiboite ie. da s tem računamo! Kake mednarodne možnosti nastanejo lahko vsled tega med našo državo in Italijo, pustimo na stran, noelejmo samo onkraj mej. Tu je naj-preie Italija. Kar se ji ni pripetilo še nikdar, se je zgodilo napol vsaj sedaj, da je namreč zmagala v vojni, m to v vojni, ki jo imenuiejo svetovno. Kako je torei razpoloženie v armadi, vsaj v častniških krogih, o tem bi bilo škoda zgubljati besed, in da se nahaja tudi vsai del vojaštva v tem mišljenskem ozračju, bo naibrže tudi gotovo. O narodu se Šeneče to in to — vendar bo dobro, če si predočimo, da vstraiaio Bissolatiievi socijalisti bre7noeoino na aneksiii Reke . . . In mirovna konferenca? Tudi kdor ne bi poznal velikih diferenc med Člani in že skoro nepremostlii-vega nrenada med Francijo in Anglijo vsled Sirite, mu je morala odkriti slabost članov slavnega Decemvira-ta zadnia nemška nota. ki ie bila naravnost izzivalna, a jo ie konferenca molče, dasi s težkim srcem, vtaknila v žeo. Vendar pa ie jrotovo. da bi Vonferonca nastanila, zlasti Francija. Kaiti če se začne enkrat drobiti, se bo začelo kmalu rušiti, in če se noče itab'ia pokoriti, bo začela Nemčija kmahi prožiti in vsa mirr>vna pogodba se bo zri,šila. francosko - angleško - ameriška defenzivna zveza bo ostala samo "spomin na lep trenutek — Franriia s svoiimi J0 miliioni Hud? bo kmalu stala osamljena ob Renu nasor^ti 70 ali mogoče že 80 milijonom Nemcev! Kai naj stori? Podpirala bo D' Annunziia, kakor simpatizira rada ali nerada že zdaj ž njim, Vaiti za niim sum? Italiio, ki ie še nai-hii*i* ?n nravi noW teea, da ie velesila! Da se Anglija, izvzemši par publicistov, briga mnogo bolj za druge stvari, ko je sama na varnem, ve in vidi vsak. Ostane Amerika. Wilson je za-klical Ttaliiauom svoj »ne« pri Reki in povzročil taramtam^V? odhod itali-ianske dele^pciie iz Pariza. To bi bila torH edina svetla točka v tej nsodeooln? temi. Ali na bo imel Wil-son potnim, da naston! še enkrat tako odločno, ko mu ravno seda! molilo njegovi nasmrotniH škodoželino nod nos. č>š. zdai vid?*, kam nrlnelie vmešavate v ^vrooske razmere in *anemaHame Monroe - doktrine. Tn kar je Se boli crllvno:- ali bo Imel moč, da udejstvi svojo voljo? To morajo gledati gospodje teoretiki Zveze narodov — kaj bi šele počeli, če bi bila Zveza že ustanovljena ln bi morala sedaj nastopiti? Da, da, teorije so teorije, življenje bo šlo brutalno tudi preko te, ki se jI pravi Zveza narodov, kakor preko mnogo drugih! J oso J urkovlč. Neodređena — Kam le dovedlo D* Annunzle-vo gospodarstvo Reko. L u g a n o, 3. oktobra. Listi, ki prihajajo iz Italije v Švico poročajo, da počiva v reškem pristanišču vse delo. v tvomicah se je moralo radi pomanjkanja premoga in surovin ustaviti vse delo, pričelo ie primanfkovati živil in goriva. Razven tega poročajo listi, da je D' Annunzio že opustil svoj načrt o za-vojevaniu in vpadu v Dalmacijo. — D* Annunzio grozi ItalHanskf vladi. Pariš. 3. oktobra. Listi prinašajo vest. da je zagrozil D* Annunzio italijanski vladi, da bo, če ga ta ne bo nodnirala. nroklamiral Julijsko Benečijo za republiko. — D' Annunzio vidi že fucoslo- van«ke strahove. P a r i s. 3. oktobra. »Chicago Tribune« prinaša vest o mobilizaciji v Jugoslaviji. D* Annunzio je snoročil svojim somišljenikom, da je informiran, da se v Zagrebu že zbira armada in da so mobilizirani vsi letniki od 1880 do 1896. Štiri baterije jugoslovanskega topničarstva je že odšlo v smeri oroti Reki. — Donesek k italijanskim nacionalnim nasilstvom. Slučajno je nam prišel v roke ta-le ferman, izdan od okrajnega šolskega sveta v Kopru, ki se glasi: Np. 322/19. Županstvu (odsek za Šolstvo v... Po navodilu milanskega perijodičnega lista »II corriere delle maestre« se je za vse šole tega okraja do-poslalo po eno narodno italijansko zastavo s pripadajočim drogom. Odredilo se je, da se mora predaja zastave na dotično šolo izvršiti v Kopru na sveča-nosten način in sicer v roke šolskih voditeljev, katerim naj bo prideljen po en učenec - zastavonoša. Dan izročitve se bo šele določil. Slavnost se mora izvršiti s sprevodom, katerega naj se fotografira ter dotične slike reproducira v vseh ilustrovanih listih kraljestva. Predvsem pa mora podpisani vedeti, je-li županstvo voljno nositi stroške potovanja Šolskega vodje in zatavonoSe. Prosi se odgovor še tekom tega meseca. Predstojnik: Ft Parentin s. r. Vsak komentar o tem nasilstvu je pač odveč. Italijani silijo že Šolarje pod kavdinski jarem. — Italijanska nasilfa na Reki. LDU. S p 1 i t, 30. sept (Dun. kor. ur.) Socialistični poslanec Turati je izjavil časnikarjem, da je njegovo mišljenje, da bi se izhod iz današnje italijanske krize moeel najti v neposrednem sporazumu z Jugoslovani. Tak sporazum bi odklonil Wilsonovo opozicijo. »Tribuna« objavlja dopis iz Reke* od 21. septembra, v katerem pravi dopisnik, da so bolnišnice na Reki prenapolnjene in da je od bolnikov 80^ Hrvatov. V dopisu se preti, da bodo te bolnike poslali na Sušak, ako Jugoslovani ne bodo pošiljali mleka. — »Giomale d' Italia« poroča z Reke. da sta 22. in 23. septembra došli iz Šibenika dve ladji s premogom. Ta premog je iz dalmatinskih rudnikov. — V internaciji. LDU. Split. 2. oktobra. (Dun. kor. ur.) Iz Jakina br-zojavliajo. da je v tamošnjem zaporu dne 36. septembra umrl dr. Aleksander Mlović iz Benkovca, katerega je nedavno italijansko vojno sodišče v Zadru radi političnega zločina obsodilo na doemrtno ječo. Slovanski svet. — Vrnitev ujetnikov iz Sibirije, LDU. Pariz, 2. oktobra. (Dun. kor. ur.) Vrhovni svet je določil častnike, ki se bodo bavili s povratkom nemških in avstrijskih vojnih ujetnikov iz Sibirije. Vračanje se bo začelo šele po povratku poljskih, romunskih, jugoslovanskih in čeških čet. — Vrhovni svet je nadalje sklenil, vrniti generalu Denjikinu oklopno križarko »Volja«, ki jo je italijanska vojna mornarica zanlenila v Črnem morju. ZnveznlM. — Vojaški dogovor«med Francijo. Anglijo in Ameriko. LDU. P a-r i z, 2. oktobra. (Dun. kor. ur.) Francoska poslanska zbornica je zakonsko predlogo o ratifikaciji vojaškega dogovora med Francijo, Anglijo in Zedinjenimi državami sprejela soglasno s 501 glasom. — Grške pogodbe. LDU. Beograd, 2. oktobra. Grška vlada je odpovedala trgovske pogodbe in trgovske konvencije z Jugoslavijo, Zedinjenimi državami, Švico, Italijo. Anglijo. Romunsko, Belgijo, Perzijo, Norvegijo, Dansko in Japonsko. 06 štev. 232. „SLOVENSKI NARODdne 5. oktobra 1919. Mirovne Konferenca. — Versaiileska pogodba. LDU. Pariz, a oktobra. (Dun. kor. ur.) Francoska poslanska zbornica je sprejela ratifikacijo versailleskc mirovne pogodbe s 372 proti 53 glasovom* 73 poslancev se je vzdržalo glasovanja. Iz Avstrije, Madjarske, Nemčije, Turške. — Prehranjevalna kriza na Dunaju. Dunaj, 3. oktobra. »Allge-meine Zeitung« poroča, da je vest neke privatne dunajske korespondence, da se je načelo že skrajne živežne zaloge, namenjene za skrajno silo, zbudila v dunajskem prebivalstvu veliko ogorčenje. Z veliko napetostjo se pričakuje današnje občinske seje, v kateri se bo podala zelo ostra interpelacija v tem smislu. — Madžari hočejo kralja. LDU. Budimpešta, 3. oktobra. (CTU.) Danes popoldne je v Budimpešti zbujal velikanski plakat nenavadno pozornost. Na plakatu, ki je zgoraj kazal ogrsko kraljevo krono, se naznanja, da se je osnovala roajalistična stranka, stranka ogrskega kraljestva, ki stremi po tem, da se skliče narodna skupščina, da odloči državno obliko in da izvoli kralja. Lepak pozivlje prebivalstvo, naj brez razlike stanu, plemena, narodnosti in vere vstopi v novo stranko. — Bolgarski državni dolg. LDU. Beograd, 2. oktobra. Bolgarski državni dolgovi so ob sklepu prvega polletja L 1. znašali 7252 milijonov frankov. V to vsoto pa nista vračunani dve milijardi frankov za neporavnane rekvizicije. Ravno tako tudi niso vračunani viseči dolgovi, blagajniški boni in obligacije na kratek rok. — Preokret v bolgarski politiki? LDU. Berlin, 3. oktobra. (Dun. kor. ur.) Rimski poročevalec lista »Vossische Zeitung« poroča iz dobrega vira, da je Bolgarija sedaj spoznala, da mora iskati svojo rešitev le v prirodnih zvezah, to se pravi, d a mora na vsak način ponuditi rokoRusiji in Srbiji. Pripravljena bi bila celo, omejiti svoja narodnostna stremljenja. Zadovoljna bi bila tudi zavtonomnoMa-ce donijo pod srbskim gospodstvo m, ako bi Bolgarija seveda brez škode svoje narodnosti mogla biti udeležena pri jugoslovanski zvezi držav. To stališče odgovarja precej natanko načrtu bolgarskih socialistov, ki pa seveda hočejo poizkusiti, pritegniti tudi druge balkanske države, da bi ustvarili balkanski blok, ki bi bil neodvisen. Na ta način bi se moralo ustvariti na Balkanu globoko v prejšnje avstro-ogrsko ozemlje segajoče solidarno prevesje, s katerim bi morale računati vse druge kombinacije. Milja" — Ratifikacija mir. pogodbe z dekretom. LDU. L y o n, 3. oktobra. (Dun. kor. ur. — Brezžično.) »Marin« poroča, da se je italijanska vlada na podstavi Člena 5 italijanske ustave in po načinu, kakor so bile leta 1860 in 1866 sklenjene mirovne pogodbe, trdno odločila dati s kraljevim dekretom ratificirati mirovni pogodbi z Nemčijo in Avstrijo. — Vzpostavljen! odnošaji med Avstrijo in Italijo. LDU. Dunaj. 3. oktobra. (Dun. kor. ur.) »Deutsch-osterreichischeStaatskorrespondenz« javlja: Italijanski poslanik grof Peter Tommasi della Torretta je dospel na Dunaj. Grof Torretta bo obnovil redne odnošaje med Italijo in Avstrijo. Sedež poslaništva bo v prejšnji palači italijanskega veleposlaništva na Rennwegu. — Dve armadi pripravlieni. LDU. Tur in, 3. oktobra. (CTU.) »Stampa« poroča, da ni nobenega dvoma, da bi v potrebi takoj pričeli dve armadi svoj pohod proti sovražniku. Zadnje vesti iz Reke potrjujejo, da je D' Annunzio odklonil nasvete svojih pristašev glede akcije proti dalmatinski obali._ S Koroškega. — Kaj vedo nemški Hsti povedati? »Neues Grazer Tagblatt« priobčuje dopis iz St. Vjda na Glini, v katerem se zatrjuje, da je general Maister napovedal, da bodo jugoslovanske Čete zopet zasedle Celovec in tudi Beljak. Nadalje se trdi, da nabirajo Jugoslovani v vseh krajih, kjer se ima vršiti plebiscit, podpise za spomenico na Antanto, v kateri se zahteva, da se jugoslovanske čete puste na Koroškem do izvršenega ljudskega glasovanja. Jugoslovani ne samo, da niso odpoklicali svoje armade s Koroškega, marveč so te čete še oja-čili s srbskim vojaštvom. Sestavile so se posebne komisije, ki jih tvorijo jugoslovanski župniki, uradniki, učitelji in častniki, ki potujejo pp Koroškem in Si- lijo ljudstvo, da se izjavi za Jugoslavija Graška »Tagespost« je nedavno tega priobčila uvodnik o ljudskem glasovanju na Koroškem, o katerem še spregovorimo. Sokolstvo. jHft Na Vidov ddn dne 28. jT-ffcg junija t. 1. ustanovili smo v Novem Sadu So- kolski Savez SHS, ki /r^v^Lm združuje danes v ^ebi tov jB celokupno Sokolstvo v ^9 naši državi ter je naj- večja in najmočnejša organizacija v kraljestvu. Ogromne naloge čakajo starešinstvo Saveza, ki zahtevajo tudi velike finančne žrtve. Obračamo se s prošnjo do celokupnega Sokolstva, da priskoči Savezu na pomoč Zbirajte ob vsaki priliki, v vsaki veseli družbi za Savez, zbirajte prispevke med brati in sestrami, da pomagate s tem zgraditi organizacijo, ki bo zamogla odgovarjati zahtevam Sokolstva. Le s sodelovanjem vseh bodemo izvršili nalogo, ki smo si jo stavili. Vse denarne prispevke pošiljajte na naslov: Sokolski Savez SHS, Ljubljana. Zdravo! Starešinstvo Sokolskega Saveza SHS. Sokol v Medvodah priredi v sredo S. oktobra ob S. uri zvečer v gostilni »Noolian« predavanje. Vabijo se člani, članice in vsi prijatelji Sokola. — Odbor. Novomeški Sokol izreka najlepšo zahvalo vsem požrtvovalno sodelujočim, ki so pripomogli do povoll-nega in razveseljivega uspeha njegove prireditve, dne 14. seotembra t. 1. — Odbor. Javna telovadba »Sokola« na Igu se vrši jutri, v nedeljo, dne 5. oktobra. Na sporedu je več jako zanimivih točk. Ljubljančani, pohitite jutri v velikem številu na lg, da podprete ižanskega Sokola, ki počne že letos graditi svojo telovadnico. Preskrbljeni so vozovi tudi za civilne udeležence in velja vožnja sem in tja 4 K za osebo. Sokoli v kroju se zbero ob pol 1. popoldne pred šolo sv. Jakoba. Vsi drugi pa pri Karlovškem mostu. Odhod je točno ob 1. popoldne izpred Karlovškega mostu. Vsi na Teharje! Poletimo v nedeljo, dne 5. jktobra 1919 vsi na Teharje pri Celju, kjer bo velika slavnost z godbo in plesom o priliki prvega nastopa teharskega Sokola. Dobrodošli! Na zdar! Posečanje naraščaja v sokolske telovadnice. Javnosti v vednostda je posečanje sokolskih telovadnic mladini dovoljeno z odlokom deželne vlade v Ljubljani z dne 12. decembra 1918. Neosnovane govorice od strani neprijateljev sokolstva, naj ne plašijo občinstva. Sokolstvo hoče kljub tem govoricam neprijateljev, nemoteno dalje vršiti svoje veliko delo za telesno in nravstveno vzgojo naroda. Na zdar! — »V a d. zbor Sokola I.« : Št. Janž je imel dne 28. septembra t. 1. sokolski praznik. Že opoldne so prihajali člani sosednjih društev v lično okrašeno vas. Ob 3. uri popoldne se je vršil obhod po Št. Jan-žu, katerega se je udeležilo članstvo. Sokoliće, deški in dekliški naraščaj. V imenu občine je sprejel Sokolstvo nadučitelj Vinko Berce. Nato je v vznesenih besedah pozdravil sprevod starosta šentjanskega Sokola br. Ivo Majcen in pokazal ljudstvu kristalno čiste ideje in delo sokolstva. Br. Rudolf Est iz Radeč je poudarjal, da ima vsakdo, komur je mar delo za narod, pa naj sr*bo te ali one stranke, stik v sokolskih vrstah. Ob 4. uri se je pričela javna telovadba, kateri je nad 1000 gledalcev z zanimanjem sledilo in izrekalo z burnimi aplavzi hvalo članstvu. Sokoli-cam in naraščaju. Ljudstvo je uvidelo delo Sokola in pripoznalo. da so vsi napadi od gotovih strani hinavska laž. Po telovadbi so izpregovo-rili zahvalne in pozdravne besede br. Ivo Majcen iz Št. Janža. br. Rudolf in sestra Berta Estova iz Radeč. Prireditev je imela za šentjanskega Sokola nad vse krasen moralen in gmoten uspeh. Vsem sokolskim društvom, ki so h krasnemu uspehu pri-oomogli, posebno pa članstvu. Soko-licam in naraščaju iz Radeč ter Članstvu, deškemu in dekliškemu naraščaju iz Mokronoga izreka srčno hvalo in bratski zdravo. — Sokol Št. Janž. Kongres iogoslotanskih novinariev. Novinarsko društvo v Zagrebu je sklenilo sporazumno z novinarski* mi društvi v Beogradu, Ljubljani in Sarajevu, da se skliče kongres vseh novinarjev Srbov, Hrvatov in Slovencev za 18., 19. in 20. oktober v Zagreb. Ta prvi jugoslovanski .novinarski kongres bo imel dvojno svrho: narodnostno in poklicno. Na njem naj bi se dozidal temelj edinstvene organizacije vseh novinarjev države Srbov, Hrvatov in Slovencev, ker se v tem poklicu kot predstavniku javnega mišljenja nahajajo najmočnejši pogoji kohezije vseh narodnih ener-g& Zdnižeofe čaaoofeja M izoodbudi- lo koncentracijo narodne moči, ki je danes potrebnejša, kakor kdaj prej, v času, ko se polagajo temelji naše narodne države. Ta kongres je tem potrebnejši, ker so bili novinarji srbski, hrvatski in slovenski dosihdob zmeraj razdruženi in obkoljeni z neprijateljskim kitajskim zidom. Zato je tem potrebnega izmena mišljenja in dogovor za edinstveno delo o skupnih »rodnih ciljih. Po edinstvenem časopisju se bo izvedlo pravo duševno edinstvo vsega naroda. Hrvatsko novinarsko društvo misli, da bo to misel oduševljeno pozdravila naša javnost in vsak, ki mu je na srcu uiedinjenje naroda in moč naše države. Druga svrha bi bila poklicna: da se v edinstveni organizaciji povzdigne novinarski poklic, ki ga čakajo-prav sedaj velike naloge, in da se dvigne njegov ugled in gmotni položaj. Zato bo ta kongres razpravljal o vseh važnih poklicnih in drugih vprašanjih, kako bi se naše časopisje povzdignilo na višji nivo. Tovariši novinarji v naši širni ujedinjeni domovini, ki ste se s peresom borili za udejstvitev narodnih idealov, ki ste najteže občutili dni narodnega trpljenja, robstva in poniževanja! Združimo se k složnemu delu v času, ko to najbolj zahteva naša ujedinjena domovina naš narod Srbov, Hrvatov in Slovencev, po stoletnem mučeništvu v ognju vstajenja, ožarjen s solncem svobode, opira oči na vidike srečnejše bodočnosti, da stopi kot dostojen član v kolo kulturnih narodov, da položi svoj ohol občni ljudski prosveti. Vsa vprašanja, dopisi itd. naj se naslavljajo na tajnika Hrvatskega novinarskega društva, Ante Brozo-viča, Zagreb, Novinarski ured, vladna oalača. 5. t. si. velik! shod beguncev na Izseljencev v „Union" o pol 10. Pridite vsi, ki se zanimate za usodo ozemlia, zasedenega po Italijanih, Dnevne vesti; — Kongres jugoslovanskih žena v Beogradu. Beograjska komunistična »Nova Istina« je prinesla neokusen napad na ta prvi kongres srbskih, hrvatskih in slovenskih žena v dneh 21. do 24. septembra t. 1. Laže, da so - buržu-azne dame na bučen način manifestirale za buržuazr.i družabni red«, da je sestoja] kongres »le iz visokih dam.v sijajnih toaletah, ki so tri dni v veselem razpoloženju sitih in zadovoljnih bitij razsipale pisane fraze in se izgubljale v meglah svojih konfuznih idej«. Kongres so zaključile »te site, srečne in zdrave dame s sijajnim banketom, ki je veljal 50.000 kron.« — Ta napad je ponatisnil tudi naš »Naprej«. — Mi v Ljubljani smo bolje poučeni, ko komunisti v Beogradu. Kongres je obse-zal prav resna vprašanja: invalidsko, siročadno, vojnovjetniško, uradniško krušno vprašanje, analfabetstvo, boj proti praznoverstvu, vražarstvu in za višjo izobrazbo ženstva vseh slojev: 'končno se je razpravljalo o hisrijeni. alkoholizmu, tuberkulozi, pmstituciii in dr. In Še to povemo: ženska društva, ki so bila zastopana na tem kongresu, imajo za sabo že velikanske zasluge za jugoslovansko kulturo, higijeno in socijalno pomoč. Kaj poreko invalidi, vojne sirote, razne žrtve vojne na 'tak napad baš na tiste žene, ki so se nesebično trudile in se še trudijo z ogromnimi uspehi žanre? — Sicer pa: na shod so bile vabljene vse ženske, brez razločka. Torej tudi naše. hrvatske m srbske sociialne demokratke in komu-nistke. Zakaj niso prišle postavit svojo bengalično luč nad buržuazno temo? Zabavljati, psovati, a nikjer nič del a-t i. to je pač marsikomu boli všeč. Buržuazne žene delajo za bednike in nesrečnike, ne da bi jih vprašale: kakšne politične barve ste? A drugi0 Kie so? Za koga delajo? — Slovenska žena. — Kaj bo s krompirjem? »Slovenec« je v svojem današniem listu nervozen in svojo jezo izliva na župana! Mnenje njegovo je, da zadeva vsa krivda, će ni krompirja, župana dr. Tavčarja, ker je danes z županovanjem zvezana dolžnost, da se pravočasno oskrbi mesto s krompirjem. Po svoji stari navadi, ki je iz svojih kosti pač nikdar Izbi! ne bode, konča svoje pisarjenje s tole ničvredno skoraj bi rekli farizejsko frazo: »Tako pa je stvar sprožena in mi moramo le ugotoviti, da magistrat ni preskrbel prebivalstvu krompirja ter da ni nikdar mislil na napravo potrebnih skladišč«. V tem tiči veliko zavijanja, pa tudi veliko nelogike. Recimo, da je resnično, kar piše »Slovenec«, da je župan zanemarial svoje dolžnosti in ni dal graditi skladišč, kakor so jih gradili Faraoni v letih lakote, recimo, da je vse to tako resnično, kakor ni, potem je gotovo, da bi bilo ljubljansko prebivalstvo v veliki stiski in potem M bila dolžnost vsakega in ne samo županova, podpirati vsako ak-clio, da se stiska odpravi. »Slovenec« pa nasprotno postopa. On kaže veliko razburjenje, da se je akcija sploh pričela in sicer tako razburjenje, kakor bi bil storil župan veliko pregreho, da je še v zadnjem času »pričel akcijo, s katero naj bi se njegova prejšnja »malomarnost« odpravila. Cemu je »Slovenec« tako jezen, tega ne moremo ume-ti. To kar piše danes v svojem listu, te jeze nikakor ne pojasnujc. Mora že nekaj druzega biti, kar se na nam noče odkritosrčno povedati. Najpoštenejše bi pač bilo, da bi dotlčniki, katerim je župan očital, da imajo izvoznice datirane že pred 2. septembrom, javno nastopili ter trdili, da teh izvoznic nimajo in da za eksport sploh krompirja niso kupovali po deželi. — V drugem pa so izvajanja »Slovenca« napačna in krivična. Gospodje v redakciji žive prer> vsem v veri, da bodi ljubljanska mestna apro-vjzacija nekaj večnega, to se pravi, mestna občina mora aprovizacijo vzdrževati tudi v boju in v konkurenci prc:i prosti trgovini. Kje naj dobi neštete milijone, ki bi se potrebovali za tako konkurenco, to pa prebrisanih glav v redakciji »Slovenca« čisto nič ne briga. Resnica je. da je prosta trgovina i z p o d n e s 1 a vsako meseno aprovizacijo, kar je. pač samo ob sebi umljivo. Kdor je to prosto trgovino vpeljal, ta je moral vedeti, da bodo mestne aprovizacije v bodoče imele vezane roke. Koga zadeva v tem pogledu odgovornost, o tem naj »Slovenec« sam premišljuje. Kar pa se tiče še posebej krompirja, je položaj tak. da nobena aprovjzacija na Kranjskem ni mogla misliti, da bi to živilo moglo zginiti kar Čez noč iz vseh trgov. Tudi letos se je pridelalo kromnina toliko, da je prebivalstvo v'deželi in tudi v mestih smelo se zanašti, da tega blaga ne bo primanjkovalo. In primanjkovalo ga ne bo, če se izvoz skrči in če se razveljavijo vse do sedaj izdane, pa Še ne realizirane izvoznice, tako da se najprej pokrije tisto, kar zahteva potreba prebivalstva^ T^sti divji nakuo krompirja, ki divja sedaj po celi dežeh*. se mora takoj ustaviti. Ustavil se bo pa le takrat, če se izvozničarjem pove, da so izvozjiice tudi s i s t i-rane. Bodimo torej odkritosrčni: župan se je oglasil še vedno pravočasno in vsa stvar se da čisto čedno popraviti, ker še ni ničesar zamujenega. Ce bo pa glasilo največje slovenske stranke še naprej debele solze točilo — po kom, ne verno — in z loparjem skušalo pobrtj vsacega. ki ni prijatelj izvoznic, potem' seveda ne bomo ničesar dosegli! Potem bi tudi ničesar ne do-seglf, če bi imela mestna občina pet nadstropij visoka skladišča, ker bi pred izvoznico se morala umakniti tudi skladišča, ki bi bila prazna in hladna in morda edmp za to pripravna, da bi si redakterji »Slovenca« hladili v njih svoje glave, katere so se jim v tem slučaju brez pravega vzroka razgrele. —t. Import tuiih delavcev. Zadnje čase se oglašajo različni podjetniki, da se jim dovoli iz Avstrjie dobiti večje ali manjše števrio delavcev. Imamo veliko umevanja za potrebe naše obrtnosti, moramo pa reči, da je treba pri takih prošnjah največje pazljivosti. Pomisliti je treba, da živimo še v jako negotovih političnih razmerah. Kako je z Lahi vemo, in vsenaokrog imamo neprijatelje. V takih časih se je treba 3krat ogledati, predno pustim tujca v deželo. Čez našo severno in južno meio itak po-tuie tudi od nas oreveč Mudi, ki so bili še pred letom besni Habsburgov-ci in so se doma opaiali z »Grazer Tagblattotn«. Potem pa imamo ml itak dovoli že nemirnih elementov, absolutno ni treba, da bi dobivali iz Nemške Avstrije razne umobolne boljševike in smešne komuniste. Koristi celote so naiprc\ potem pridejo še le interesi podjetnikov. Na vsak način si je treba obrt dobro ogledati, jza kateri se da tako potno dovoljenje. V Doštev prihafaio k večjemu za celo £ospod?!rstvo res nujno potrebne industrije. Absolutno se nam ne zdi nujno, da bi morali prihajati k nam izrednim potom že sedaj tuji delavci za nevažne stvari na primer za to, da bi pekli 300 novih vrst slaščic ali delali bonbončke po, najrafinira-rrejših receptih. Časi so resni, cukra je še za resne potrebe vedno premalo. V sedanjih časih ne rabimo luksu-sa. Sicer so pa naša dekleta zelo darovita, malo truda in potrpljenja, pa bodo tudi torte in take, nam pisarjem vseh klas in delavcem malozna-ne dobrote tudi dobro naredile. Ko je Avstrija imela za nas škorpione, se nihče ni upal črhniti, ko sa prepovedali delati fino pecivo in flfedkari-je. Sedaj so časi boljši in ti obrtniki, če niso neskromni, lahko vodijo svoj obrt. Spakovanja pa še nič ne rabimo, veseli smo. da dobimo krompir in kašo. Kdor noče biti pri nas, naj gre na Dunaj, samo naj pusti trebuh zunaj. --Ob 12. uri! Vsied slabe organizacije naših premokokopov se bližamo neizogibni katastrofi s strašanskimi posledicami. Ker so dajali avstrijski premogokopi med vojno za polovico manj premoga, ko pred vojno, in se je bližala bliskoma državi enaka katastrofa, osnoval se je vojaški odbor za do- biran 5\ bavo premoga, v katerega so poklicali i mene. Leta 1917. se je izvršila reorganizacija premogokopov, izvedla se nij pri zeleni ' ne po običajni razkri-čani avstrii ' birokratski šabloni, nego po okolščinah, priprosto, praktično in moderno, in vo je tudi do razsula Avstrije dobro obnesla. Treba je neglede-na*stroške premogokone brezobzirno in> energično izčrpati, to se da ra le izvesti, ako dr/;^ , oziroma vlada skrbi za dobro in c€ I rehrai o delavstva in jo ne prepušča brezvestnim ver"žnikom in. navijalcem cen. (Tudi je treba skrbeti za'nameščeni čevljarjev, krojačev, mi-! zarjev itd." in ža dobavo perila, obleke in obutev v rudarskih naselbinah.) De-, lavcev je dovolj, beda navzlic dobri plači, povsodi izvajajo po vzgledu med-žarsko - hrvatskih železničarjev pasivno resistenco. Delo se da z istimi delavskimi močmi in pri isti mezdi podvojiti, ako se delavca "ceno in dobro hrani. Tedaj se sme in mora zahtevati pošteno in ne polovičarsko delo. Po gorovju Koprivnice, Orlice, Drenovca in Podsrede, ki je polno premogovnih žil, se že nekaj tednov sem klatijo hrvatski čifuti v spremstvu inženirjev in poznatih slovenskih dobičkarjev, ki iščejo premoga, baje so ga obilno zasledili že na dveh mestih. Država pa drži križema roke. — Treba je vse takozvane >freišurfe« podržaviti in nemudoma od-poslati majhno komisijo, na čelu ji našega slovečega geologa vseučiliškega profesorja dr. Hinterlechnerja, da pre-' išče to s premogom napolnjeno gorovje in odkrije nove premogovnike. Država^ požuri se, da ne bo prepozno! — Zagovorniki kurjega štraika nismo mi, ker vemo prav dobro, iz prvega vica, da je še danes dovolj jajec za — izvoz. Čeprav k :r< ponehujejo nositi jajca! Vemo, da je za potrebo jajec tudi v najslabši dobi dovolj, da lani spočetka oktobra ni bilo kurjega Štrajka, a čutimo, da jih letos kar naenkrat sploh ni ve le zato, ker so jajca skrita. Ve/ižniki mestnega in kmečkega kroja pač zopet brezvestno špekulirajo. Če ie dr. Kcrošec res stopil na prste votiz-ui-kom z moko. bi naj stopil zdaj še ve-riznikom z jajci, oziroma naj stopijo dr. Koroščevi tovariši v naši deželni vladi. Uradniki smo pripravljeni v boju pr"oti umetnemu podraževanju" živil sodelovati z vsakomur. Zato bomo umesten ferman na kurje štraj-kovce in jajčne skrivače prav toplo pozdravili uradniki in sploh vsi ljubljanski stanovniki. — Uradnik. — Manipulacije s sladkorjem. Nekateri ljubljanski trgovci imajo' navado, da tehtajo sladkor, kadar ga dobijo v razdelitev tako, da &a pri vsakem kg nekaj dekg manjka. Navadno ga imajo že natehtanega, ko prideš ponj. — Ko sem pri zadnji razdelitvi zahteval, da mi ga da na tehtnico, se je pričel trgovec izgovarjati, da ga pri sladkorni centrali pri vsaki razdelitvi dobi za 10 do 15 izkaznic manj. kot ga ima dobiti. Če pa ga zahteva cel kvantum, pa dobi odgovor: ' »Vi ga le tako natehtajte. da bo za vas prav. c — To so doslovne besede, ki mi jih je rekel trgovec v svojo opravičbo. • — Ugotavljamo, da smo imeli priliko videti cele kopo izvoznic za krompir, ki jih je-izdal neki tukajšnji zavod, in sicer po 2. septembru. Nadalje ugotavljamo, da je neki drugi zavod odposlal v Italijo en vagon jajec. Nadejamo se, da se bo ta zadeva temeljito pojasnila in preiskala. — Visokošolcl! Kdor namerava iti v Brno z dijaškim transportom okrog 15. t. m. naj se prijavi pismeno ali ustmeno (med 14. in 16. uro) najkasneje do 8. t. m. pri Viktorju de Olcria, med. vet., Ljubljana, Slomškova ulica 13/1. Potne listine in iz-, voznico naj si vsak sam pravočasno priskrbi. Dan odhoda se javi v časopisih. — Veterinarji naj se .sigurno udeleže sestanka dne 7. t. m. ob 16. uri pri »Novem svetu«. Določi se transport v Brno. — Akc. odbor. — Izpit za stavbenika je položil g. Ivan B r i c e 1 j, gradbeni oficijal v Ljubljani. — V mestnem šolskem svetu }e odložil svoj mandat prost Andrej Kalan. Mesto njega je imenovan v, mestni šolski svet katehet Č a d e ž. — Srbohrvaščina na naših šolah. Na ljubljanskih ljudskih šolah se poučuje srbohrvaščina v 4. razredu po 1 uro na teden. V. in VI. razredu po 2 uri, na meščanskih šolah po 1 uro in na nastavnih razredih po 2 uri na teden. — Dolenjske železnice. Na novo se konstituira upravni svet »dolenjskih železnic«, ki je dosedaj imel svoj sedež na Dunaju. Predsednikom se je izvolil g. Franc Šuklje, podpredsednikom g. Drag. Hribar, nadalje so člani upravnega sveta gg. Ivan Knez, Evgen Jarc in dr. Lavrenčič. V kratkem se ima prenesti sedež upravnega sveta v Ljubljano. Pričakovati je. da bo novi upravni svet koristno vplival na poslovanje naiih zasebnih železnic in na premoženjsko stanje dedenjskih pxq& — Učiteljske pokojnine, vdov-Tzgojevalnine Itd. se plačujejo ;a L oktobrom potom tukajšnjega postnega čekovnega urada, Nakaznice, v katerih je nakazana že tudi inova draginjska doklada, se radi iogromnega dela dosedaj niso mogle jpdposlati. Zgodi se pa to v nekaj [dneh. — Obenem se opozarja, da ni treba več vpošiljati pobotnic. — Dopisovanje z voinimi vjetni-n v Italiji, na Franc, Angleškem m Sibiriji se vrši potom »Slov. Rdečega križa v Ljubljani«, tfamor naj se pošilja vsa pošta za vjernike. Svojci jetnikov naj se pri dopisovanju drže sledečega: Pišejo naj se samo dopisnice s črnilom in razločno, osobi-sto naj se pazi na vjetnikov naslov, da je razločno pisan; dopisnice se dobijo v pisarni »Slov. Rdečega križa« Poljanska cesta 4 (Alojzijevišce) DL nadstr. po 10 vin. kos, naj se že ■izpolnjene pošiljajo na omenjeno društvo. — Pri Komandi mesta Ljubljane naj se nemudoma javijo ti-le častniki: Polacha Augustin, major, Cerne Erik, kapetan, Schmitt Oskar F., kapetan, Lukmann Hubert, nadporoč-;riik, Kaltenegger Pavel, nadporočnik, Siegfried Kunstei, nadporočnik, Pero L Popovič, Lukman in Pirker oba nadporoč., Mazel Kari M., praporščak, Resman Andrija, Eiletz Leopold, poročnik, Ivan R. Schncider, nadporoč. dr. Alojz V. Remec, poročnik, Anton Krische, praporščak, rez. pel. podpor. Franjo I. Cotič in peš. praporščak Martin Vukšinič. —- Splošna gospodarska zadruga. Dne 26. m. m, je zborovalo v Mestnem domu zasebno uradništvo elei, ustanovitve splošne gospodarske idruge. Iz kratkega poročila drost enega predsednika g. Hitra je bilo posneti, da je zamišljena ustano-• Itev zadruge na najširši podlagi. Njen namen naj bi bil, omogočit: manj ugodno situiranim osebam, to uradniki in delavci, dobavo najpotrebnejših živil in življenskih potrebščin za možno nizko ceno. S tem se uoce priti sčasoma v okom vedno rastoči draginji, obenem pa tudi res pomagati vsled draginje trpečim slojem. Po zamišljenih pravilih imel bi pristop v zadrugo vsak urafdnik in delavec. Zadruga bi bila z omejeno zavezo, jamčilo bi se z deležem in še ;z enkratnim enakim zneskom. Delež je določen na oO K, ki se more vplačati ali skupno ali v mesečnih obrokih po 10 K; pri vstopu plača vsak priglašenec 4 K vpisnine. Zadruga jbode dobavljala za enkrat le najpo-jtrebnejše blago, živež in obleko, in Sto Iz prvega vira brez vmesnih trgovcev. Centrala in sedež zadruge [bode v Ljubljani, po večjih industrijskih krajih pa se bi ustanovile razde-ftilnice. — V na to sledečo razpravo, |ki je bila mestoma prav živahna, so iposegli razni strokovnjaki na zadružnem polju ter podali svoje dobre na-fsvete. Vsi zborovalci, izvzemši ene-iga, so se izrekli za ustanovitev take jzadruge, za katero je že zadnji čas, [da se pokliče v življenje. Poročeval-icu se je naročilo, da naj skrbi za ičimprejšnje sklicanje ustanovnega lobčnega zbora. Z ozirom na to, da se [more zadruga čimpreje osnovati in iker drugi sloji že pridno zbirajo čla-jne, se zasebni uradniki in uradnice vabijo, da prijavijo svoj pristop. Pristopnice-se dobe v pisarni .Društva jzasebnega uradništva Slovenije« jGosposvetska (Marije Terezije) ce-ista št. 12/11. od 8. do 14. ure vsak dan. — Cvetlični vrtnar za Srbilo. Za jlcopališče v KoviljaČih v Srbiji se pŠče vrtnar, izvežban v vsakovrstnem cvetličarstvu, ki se goji v silnicah, rastlinjakih in po parkih. Prosilci naj se obrnejo na upravo kopališča v KoviljaČih v Srbiji. r — Brzojavne pristojbine za inozemstvo. Vsled odloka ministrstva za ipošto in brzojav se od 22. septembra baprej pri brzojavkah vinozemstvo [ne šteje in ne zaračunava za vsako brzojavko po ena beseda več, kakor je, fetejansko število besedi in se s tem raz-[veljavlja neka prejšnja začasna odred-fba, za to se pa plača za vsako brzo-jjavko v inozemstvo poleg redne pristoj-[brne za pravo število besedi še pribitek irah kron. — Otvoritev telefonske centrale qprl poštnem uradu Dolenja Lendava. JPri poštnem V uradu Dolenja Lendava j(Prekmurje) se je otvorila 18. septembra t L teletonska centrala za krajevni $B medkrajevni telefonski promet. — Kino Ideal predvaja danes film prav izredne vrste in vsebine z inaslovom »Zrcalo sveta«. Slika bodočnosti, po ideji N. Morela vprizoril Lapu Pick. 6 delov. V glavnih vlogah Bernd Aldor, Adolf Klein, Oer-truda Welcker, Reinhold Schfinzel Sn Hugon Doblin. Ta spored ostane fdo ponedeljka. Predstave ob 4., ^6., % in X9. uri, pri zadnjih dveh svira ^prvovrsten orkester na lok. Kino Ideal. Sport Ilirija* : Atl. športni klub, Celje. V nedeljo, dne 5. oktobra gostuje na športnem prostoru SK »Ilirije« »AtletiČni športni klub« iz Celja. Celjski ASK razpolaga z efektnim, telesno jakim moštvom ki je bilo pred vojno na glasu kot eno najboljših v alpskih deželah. O njegovi sedanji jakosti nI še točne sodbe, sestoji pa večinoma iz nekdanjih starih igralcev. Po tekmah »Ilirija« : »Rapid*. Maribor (rezultat 5 : 1) in »Ilirija* : »Slovan« (rezultat 8 : l) bo to tretja tekma, v kateri se bosta merila dva domača klu^a. — Pričetek tekme ob 15. uri (3. popoldne); blagajna se otvori ob 14. uri. Vstopnina: tribuna 6 K, drugi sedeži 4 K, stojišča 2 K. Tekma se vrši ob vsakem vremenu. Ćlani SK »Ilirija«, ki so se priglasili tekom zadnjega časa, imajo v nedeljo, dne 5. oktobra ob 10. dopoldne sestanek na športnem prostoru, oziroma v slučaju slabega vremena v klubovem lokalu. — »Ilirija« : »Slovan 8:1 (4:1). Football - tekma, ki se je vršila v nedeljo med našima domačima riva-loma, je privabila na športni prostor S. K. »Ilirije« približno 2000 ljudi. Tekma je nudila publiki športni užitek- kakor že dolgo nobena tekma, če izvzamemo tekme s Haškom. »Ilirija« je bila v jzborni formi in se je za neuspeh, kakor je bil neodločni rezultat 0:0 proti šibki karlovški ^Olimpijipred našo športno publiko zopet rehabilitirala. Igrala je eno svojih najlepših letošnjih tekem. Zlasti napadalna vrsta je bila poleg neumorno delavnih krilcev izborna. Hitra, nizka kombinacija in oster tempo so spravili »Slovana« v težaven položaj: čez sredino igrišča je prišel le malokdaj, tu pa se ga je obramba »Ilirije« vselej hitro rešila. K edinem golu. ki ga je dosegel, mu je pripomogel slučaj. Tudi »Slovan« je bil v dobri formi: vratar, desni branilec, srednji in levi krilec, desno krilo in leva zveza so dobro izpolnili svoja mesta. Glavni vzrok, da je izgubil tekmo v tako visokem razmerju, leži v tem. ker je poizkušal svojo srečo" z visoko igro. — Razmerje kotov 6:2. — Sodnik: Ferjančič. Zdravje. — Pokrajinski zdravstveni svet za Slovenijo in Istro ima svoje prihodnje zborovanje v četrtek, dne 9. oktobra ob pol 11. dopoldne v bibliotečni dvorani deželne vlade. Dnevni red: 1. Čitanje in odobrenje zapisnika zadnje seje. 2. Volitev predsednika. 3. Poročilo o prošnjah za razpisano službo ravnatelja dobrodelnih zavodov v Ljubljani (referent g. Ora-žen). 4. Poročilo o regulaciji prima-rijskih plač (referent g. Krajec). 5. Poročilo o oddaji okrožnih zdravniških služb: v Št. Uju (referent g Zalokar), v Oplotnici in Slovenski Bistrici (referent g. Jenko), 6. Poročilo o oddaji sekundarskih služb na bolnišnici v Mariboru (referent g. Jenko). 7. Poročilo o oddaji sekundarskih služb na deželni bolnišnici v Ljubljani, (referent g. Oražen). 8. Poročilo o ustanovitvi ambulatorijev za venerične bolezni (referent g. Grego-rič). 9. Poročilo o nočni službi v javnih lekarnah (referent g. Jenko). 10. Poročilo o izpremembi naslovov bivših deželnih dobrodelnih zavodov v Ljubljani (referent g. Oražen). 11. Poročilo o vlogi komisije za začasno vodstvo in likvidacijo deželne uprave v Ljubljani o službenem delovanju nekega primarija (referent g. Krajec). 12. Slučajnosti. V Ljubljani, dne 1. oktobra 1919. Dr. Jenko s. r. t. č. podpredsednik. Kultura. Koncert »Ljubljanskega Zvona« invalidom in vojaštvu tukajšnje garnizije se vrši jutri popoldne ob 3. v veliki dvorani Uniona. Spored obsega narodne in umetne jugoslovanske zbore. Vojaštvo naj se za brezplačne vstopnice potrudi pri svojih komandah. —- Ljubljanska garniztjska godba. V nedeljo 5. oktobra pri ugodnem vremenu ob pol 12. uri promenadni koncert v »Zvezdi«. Tri slovanske pesmi za citre (»Bože pravde-, »Lepa naša domovina- in »Tam, kjer beli so Snežni-ki«) so izšle. Za citre priredil in izdal Ivan Kiferle v Ljubljani, Krojaška ulica 8. Cena 1 dinar ali 3 krone. Pošilja se proti predplačilu! — »Mati«. V soboto, dne 4. oktobra ob uri zvečer vprizori organizacija ljubljanskega učiteljišča na »Ljudskem odru« v Ljubljani Me-škovo tridejansko dramo »Mati«. — Vstopnice se dobe v predprodaji v trgovini L. Sčhwentner in na večer predstave od ^7. ure dalje pri blagajni »Liudskegp odra«. — Koncert v Žalcu dne 5. oktobra t I. je prilagođen prometu popoldanskih vlakov. Čas koncerta je tako odmerjen; da se udeleženci iz Celja poslužilo vlaka ki vozi iz Celja ob L uri 20 minut popoldne. Za vožnjo v Celje po koncertu pa. je vlak, ki odhaja ob 5. uri 40 minut popoldne iz Žalca, na razpolago. — Umetnostna razstava. Ob priliki obiska Njeg. Visočanstva regenta Aleksandra se otvori v paviljonu R. Jakopiča umetnostna razstava, katere se lahko wMefl vsak slovenski umetnik z deli, izbranimi od umetn. razsodišča. Z ozirom na reprezentativni namen so dopustna k razstavi tudi taka pomembnejša dela, ki so bila tu že razstavljena. Prijave najkasneje do 15. oktobra, vpošiljatve do 20. oktobra na R. Jakopič, Ljubljana, Turjaški trg 2. — Koncert Ličar - Tbierrv dne 3. oktobra 1919. Prva točka sporeda (Cezar Frank: Preludij, koral in iuga, za klavir) je bila po svoji vsebini najglobokejša izmed prednašanih skladb. Gosp. Ličar jo je igral & primernim razumevanjem in z lahkoto, da nihče ne bi slutil, koliko težavnih mest vsebuje. Pri Chopinu sem občudoval virtuoznost in briljantnost, vendar bi tem skladbam prisodil malo več epike; sicer pa je ici stvar osebnega naziranja in razpoloženja. — Najiineje občuteno predvajani sta se mi zdeli »Eklogk Vitčzslava Novaka: pianist se je očividno popolnoma vglobil v sicer ne lahko dostopna dela. Lisztova »Tarantella* je itak namenjena le virtuoznosti" in nima posebne muzikalne vrednosti: pač pa jo je gosp. Ličar izvedel prav pri-kupljivo, kakor tudi sijajno. Dodal je Su-kovo skladbo *V roztouženi-. Gosp. Ličar je nedvomno tako velik umetnik, da bi bil nanj vsak narod upravičeno ponosen. Če bi bil tujec, bi se Ljubljančani trgali za prostore in Unionska dvorana bi bila trikrat polna. Ker pa je slučajno eden tistih redkih Slovencev, ki se uspešno bavijo z umetnostjo, se ga v središču Slovenije prezira. Samoljubna naša inteligenca, ki ve toliko praviti o ljubezni do umetnosti, se je izkazala s svojo neprisotnostjo. Kakšni občutki so polnili umetnikovo dušo ob pogledu na posledice brezbrižnosti svojega naroda? — Moj skromni nasvet gosp. Ličarju in vsem resnim slovenskim umetnikom, ki hočejo v Ljubljani koncertirati, bi bil, da se nauče plesati par indijanskih plesov, katero pridobitev naj bi v svrho zasigurane-ga obiska uvedli kot atrakcijsko točko med svoi spored — Na tem koncertu se j"e predstavila gdč. Vilma de Thierry kot izborna altistinja z zelo obsežnim in močnim glasom, ki je v višini in nižini enako polno doneč. Ravno te vrline ji kažejo pot k gledališču, kar je posebno pokazala v prvi točki, ki je obsecala tri znane operne arije. Nekoliko Je motilo pretiravanje nebistvenih clasbenih potez, kakor na pr. »portamento«. Ko se bo taVih naoak znebila, bo naČ ena naših najboljših altistinj. Vse pevske točke, ie izredno lino spremlial na klavirju gosp. Stritof. L. M. Š. GospoMe vesti. — Industrijska Dodjeila opozarjamo na današnji oglas družbe »Mi-nimax«. — Preizkušnja za pomočnike ori »Obrtni zadrugi v Kranju« se vrši dne 16. oktobra. Priglasiti se je najkasneje do 12. t. m. — Načelnik: Franc Rode. — Zavod za oosoeševanie obrta na Kranjskem. Trgovinsko ministrstvo je razveljavilo svoječasno naredbo Narodne vlade, po kateri se je »Zavod za pospeševanje obrta« pre-osnoval v »Urad za pospeševanje obrta države SHS v Ljubljani«. Ministrstvo je podredilo ta zavod oddelku za trgovino in obrt v Ljubljani. Člane kuratorija imenuje trgovinski minister. — Romunska živila. LDU. Beograd, 2. okt. Po vesteh iz Bukarešte bo Romunija letos izvozila nad 100.000 vagonov živil. Pariški listi živahno komentirajo to vest in pravijo, da bo Romunija s tem imela monopol za. izvoz živil Z ozirom na izjavo prehranjevalnega kontrolorja Rooverja, da mora Amerika štediti z izvažanjem živil in na dejstvo, da Rusija ne prihaja vpo-štev kot izvozna država, bo Romunija pač lahko udejstvila svoj monopol za izvoz živil. To bo imelo za posledico izdntno izboljšanje romunske valute. Na beograjskem trgu si je zadnje dni romunski .lej znatno opomogel. »Demokrati ja« pripominja: Ako naše notranje razmere ne bi bile tako žalostne, bi tudi mi z izvozom znatno dvignili svojo valuto. Padanje naše valute nikakor ne sloni na stvarnih temeljih. — Podrobnosti glede trgovskih kreditov v trgovini z Anglrlo. Ministrstvo trgovine in industrije sporoča trgovski m obrtniški zbornici v Ljubljani, da ie v angleškem trgovinskem ministrstvu ustanovljen posebni oddelek za eksportne kredite (naslov oddelka je: London 10 Basinghallstreet E C 2 a), kateremu je stavljen na razpolago fond 26 milijonov funtov sterlingov in ki ima nalogo, dvigniti angleški izvoz v Jugoslavijo, Dalmacijo in Poljsko. Ta vsota se pa ne bo vporabljala morda po gotovem ključu za posamezne dežele, ampak bo razpolagal z njo omenjeni urad po lastnem prevdarku in je za to v interesu naših importerjev, da se čimpreje pobrigajo za to akcijo. Kredit se bo dovoljeval samo na podlagi garancije. Kot garancija se bodo sprejemale v depozit: a) avstrijske krone (začasne), b) srbski dinarski bankovci, c) srbski, oziroma jugoslovanski državni papirji, in sicer po kurzu na glavnih borzah. Ko bo dognana borzna vrednost teh valut in vrednost papirjev, se bo v vsakem poj edinem primeru določilo, koliko odstotkov te vrednosti tvori zadostno garancijo za kredit Pri tem se bo vpoŠtevalo rudi kurzno valovanje teh papirjev. Naš kupec bo moral podpisati kot akceptant menico na tri ali šest mesecev, ki jo bo trasiral nanj britanski prodajalec. To menico bo prodajalec dopoalal na$ banki, pri kateri Ima naš kupec položiti depozit v tekoči valuti ali v državnih obligacijah v zadostni vrednosti za zavarovanje izplačila one vsote, ua. katero se menica glasi. Ako banka pristane na to transakcijo, vzame inenco v svoj portfelj in sprejme garancijo v depozit, Je s tem ta kreditna tr? —kcija izvršena in intervencija a'»g1 e vlade je nepotrebna. Ako pa h? 1 i /. kateregakoli vzroka ne pristane na to transakcijo, mora obvestiti omejeni novoustanovljeni urad in mu poslati akcept našega trgovca z njegovo garancijo v kronah, dinarjih ali državnih obligacijah; v tem primeru bo ta urad izplačal angle^kecra prodajalca v gotovem denarju, pridržal akcept našega trgovca v svojem portiejju in svoječasno rnemco vnovči!. K temu je še pripomniti, da angleško trgovinsko ministrstvo polaga važnost na to, da bi se po možnosti angleški fabrkati prodali proti kompenzacij v naših surovinah, s čemer bi odpadla potreba gori omenjene kreditne intervencije. V to svrho pa b; bilo treba, da se naši impor-terji m eks^orterii organ;zirajo. DoDisi. — Iz Pivke nam piše nekj lovec: Da je vsako izvrševanje lova za nas prepovedano, ni nič čudnega; saj so nam pobrali vse puške in drugo streljivo. Imaš pa vzlic temu izborno lovsko zabavo, ako zlezeš z doma in se podaš na polje ali v gozd. »Zelo pa moraš biti oprezen, še boli, kakor da bi se nahajal v najbolj divjem kraju Afrike, kjer mrgoli levov, tigrov, hijen in Ijudožrcev, kajti pri nas je Še veliko slabše. Zelo oprezen moraš biti, da se ne vjameš v kako zanjko, ki so vsekrižem nastavljene za tiče, zajce, srne, sploh za vsakovrstne živali. Zelo oprezen moraš biti, da ti ne prifrči kaka krogla v glavo, kajti naši odrešitelji gospodje Italijani streljajo vsevprek, Še celo vrabca in se-nice in sicer z našimi puškami, katere so nam odvzeli. Oprezen pa moraš biti, da te kdo ne oropa, kajti tatvine in ropanje je na dnevnem reda. Pa saj ni čuda. Sicer je vsakdo izvrševanje lova tudi našim odrešiteljem strogo prepovedano, a če se za to prepoved ne brigajo prvaki, kakor je naš glavar — civilni komisar ali kapo karabinerjev, ki nosi šaržo majorja, kako naj se potem podložni drže tega ukaza. Lovopust jim je deveta briga. Kosamai, mi lovopusta ne poznamo, in bum — breja srna leži na tleh. Tako postopajo naši »odreše-niki«. , — Zdole pri Brežicah. V nedeljo, dne 21. septembra smo bili v nemali zadregi. AH naj razobesimo na poslopju, kjer se nahaja naše bralno društvo, črno ali narodno zastavo? Poslavljala sta se od nas soustanovitelja našega društva, vestni tajnik gosp. Robert Ivanuš, sedaj nadučitel! v Kozjem, in nad vse požrtvovalna in idealna blagal-ničarka gospodična Karolina Presnikova. Poslovila sta se in — stopila v zakonski stan. Dasi smo izgubili veliko, vendar smo se veselili z njima mlade sreče in — razve-sili smo trobojnice. Na svatbi pa smo prodali na drazT)! v korist bralnega društva šopek svežih cvetlic. Izdražil ga je za 709 kron eden najstarejših Zdolanov, naš ugledni posestnik Janez ?oba, ki ga je v Imenu društva podaril mladi nevesti. Krasen uspeh dražbe dokazuje, kako sta mlada poročen-ca pri nas priljubljena, dokazuje pa tudi, da se ljudstvo zaveda, kako velikega pomena da je naše društvo za izobrazbo in napredek naroda. Darovalcem iskrena hvala, Vama pa. Robert in Karolina, želimo mnogo sreče. Delujta v Kozjem v istem smislu, kakor sta^ia Zdolah, na nas pa ne pozabita! — Predsedstvo bralnega društva. — Iz Trboveli nam pišejo: Za občinskega gerenta je bil mesto odstopivšega deželnega nadoficijala gosp. Mercine imenovan gosp. Gustav Vodušek, ki Je dolgih 15 let načeloval kot žunan naši občini. Gosp. Vodušek še ni Imel Časa. izjaviti se, je - 11 sprejme gerentstvo ali ne. Že ga je nekdo napadef kot Susterčijanca ali nemškutarja aTi kai. Dotičnik, ki piše tako prismojefle članke, ali ne pozna prav nič razmer v naši občini, ali pa hrepeni sam po gerentskem stolčku. Mi bi mu tega ne spodmikali. ako bi vedeli, da bo ž njim zabrlela luč, ki bi posvetila v razdrapano občinsko gospodarstvo in Še bolj razdrapane politične naše razmere. Ker pa o tem njegovem talentu nrav refo dvomimo, mislima da stori botje, ako brzda še nekaj časa svoje častihlepje. Kdor pozna lSletho Vod u šV ovo delovanjes si kot gerenta ne more želeti drugega kot njega in velik del nrebivalstva Je njegovo fmenovanie z zadoščenjem pozdravil. Glede politične zanesliivosti gosp. Voduška govoriti bi bilo odveč: res ie uradnik stare Avstrije, toda ohranil si fe Je slovensko srce, ki ga ni nikdar zataiil. Kdor vć, kolikokrat Je gosp. Vodušek kreoko in odločno branil narodno stvar, kako je zastavita! mnogokrat v lastno nevarnost svoi vpliv za osum-liene Slovence v tistih Časih, ko Je bil do-nisnik nekecra lista še Donfžen hlaočrč, ta se bo zgražal nad sličnim! napadi. Mt le želimo, da bi vodstvo občine prešlo moet v delavne in izkušene roke gosp. Voduška. ki naj +a^*» neosnovane ?u nepremišljene napade MadnoVrvno nrezira. TV*fc twprf<». Tz T bt+^rn^ra nam r»??Ho>; Ki»r ie rnJrr>vn-* t™«ferenca nrliern*r*c> ^nmp-Pjidffo** Av*frW.' Je r^M Mursko noti«* vM*V r*e! 1;,1*omer-sVh «ror*c In vse PrrVm^rfe odrpano ocf svetovn^a nrome**, Nas^la Jfc torej *ui?ia potreba zvezafl zelezn'eo Oornla Radgona - Ljutomer, ki bi sicer ostala nekak tramwey, s progo, ki vodi od Pragerskega čez Čakovec in Ljubljano. V pošte v prideta dva načrta in sicer: zvezati Ljutomer z Ormožem i\\ s Čakovcem. Prej ko sc bodo merodajni faktorji odločili za eno izmed teh dveh zvez, bo treba rešitj princip, ali bodo zidali železnico v prvi vrsti za momen-tano potrebo, ali pa jo bodo gradili za naš bodoči gospodarski razvoj. Za sedaj bi gotovo bila železnica Ljutomer-Or-mož Muropoljcem in Prekmurcem pri-!:Iadnejša, kajti njihove dosedanje gospodarske zveze gredo v Maribor in Ljubljano, do katerih mest Imajo nad Ormož bližje. Najbrž pa se bo naša trgovina v bližnji bodočnosti orientirala proti Zagrebu, Reki in Beogradu in v tistem trenotku bo zveza s Čakovcem neprimerno ugodnejša kot ona z Ormožem. Razlika v dolgosti obeh prog ni velika, vendar bi bila zveza z Zagrebom čez Čakovec mnogo hitrejša, ker bi bila direktna, kakor ona čez Ormož, kjer bi se moralo dvakrat prestopiti. Upoštevati se bo morala tudi naša bodoča državna konstelacija. Po mariborski »Straži« se sicer poedine občine zavzemajo za zvezo Ljutomer - Središče, vendar nima ta zveza nobene utemeljitve. Železnice se menda ne bodo zidale za posamezne občine, ampak za razvoj celih pokrajin. Dobro bi bilo, če bi se o celi zadevi otvorila stvarna polemika._ Društvene vesti in prireditve. — Podporno in pravovarstveno društvo državnih uslužbencev za Slovenijo v Ljubljani ima svoj redni mesečni sestanek v nedeljo, dne 5. oktobra ob 4. uri popoldne v društvenem prostoru Sv. Jakoba trg štev. 8. — Čevljarska zadruga za Ljubljano in okolico vabi gg. člane k iz-vanrednemu občnemu zboru, ki se vrši v nedeljo, dne 5. oktobra 1919. točno ob 9. uri dopoldne pri g. VaL Mraku, Rimska cesta 4. V istih prostorih se vrši tudi popoldne točno ob 2. uri zborovanje za ustanovitev »produktivne zadrugec. K obilni udeležbi članov vabi odbor. — VaditeljsM zbor ženskega telovadnega društva v LJubljani je določil sledeče ure :za šolski naraščaj torek in petek od 5. do pol 7. zvečer; za gojenke: sredo In soboto od 5. do pol 7. zvečer. Cenjene starše prosimo, da ne pošiljalo otrok prezgodaj v telovanico, ker se ista odpre šele tik pred poukom. — Žensko telovadno društvo v L|nb-Uanl naznanja, da se prične pouk telovadbe na vadnici v torek, dne 7. oktobra ob 5. popoldne. __ — Društvo slovenskih sodnikov ima svoj izredni občni zbor v Ljubljani dne 2. novembra 1919 ob 10. uri dopoldne v justični palači soba št 79. Spored: L Sedanja zakonodaja. . 2. Stroga ločitev pravosodja od uprave. 3. Neposredna podreditev sodstva ministrstvu pravde v Beogradu. 4. Izenačenje službenih prejemkov z onimi srbskih sodnikov. 5. Razgovor o zadnjih imenovanjih in zasedba sodniških mest. 6. Skupno delovanje vseh sodniških organizacij. 7. Slučajnosti. Tozadevne resolucije se pošljejo tovarišem v roke poverjenikov, kjer pa teh ni, v roke sodnih predstojnikov do 20. oktobra 1919. Glede na važnost predmetov, se prosi polnoštevilne udeležbe. — Jugoslovanska filatelistlčna zveza, sekcija Ljubljana- Naslov t. Č. poverjenika: Fr. K r i ž a n i č, Zrin-skega cesta 5 pritL desno. Ustmeno samo med ^2. in #3. popoldne. — Na Izrednem občnem zboru »Društva državnih računskih uradnikov za Slovenijo« v Ljubljani se je izvolil nov odbor, obstoječ iz zastopnikov vseh državnih računskih oddelkov, ki se je konstituiral sledeče: Predsednik M. Soss, podpredsednik J. Dolžan, tajnik R. Lukež, tajnikov namestnik F. Urbanec, blagajnik K. Gruber, blagajnikov namestnik L Gnidovec, odborniki A. Zaje, A. Pe-stotnik, Biber. Markič. Lenarčič, Čop in Keržin, namestniki Šporn, F. Štrukelj, Adamič, Korun, Pečnik, Bi-ček, I. Pestotnik in Štukelj, pregle-dovalca računov Erman in MatiČič. Na izrednem občnem zboru se je obširno razpravljalo o položaju drž. rač. uradništva z ozirom na znana načrta nove službene pragmatike. Organizirano drž. rač. uradništvo je z največjim ogorčenjem odbilo ta načrta službene pragmatike in sprejelo sledeče resolucije: 1. Določba o osnutku službene pragmatike, da uradniki novih skupin B in C nikakor ne morejo napredovati niti z imenovanjem v višji nego VIT. (VIII.) či-novni razred, je nepravična, nesoci-jalna in nedemokratična, nevredna naše države, zato jo naša organizacija z ogorčeniem odklanja. 2. število dosedanjih kategorij v službeni pragmatiki odgovarja faktični potrebi, zato nai rudi v novi pragmatiki ostane. 3. Dnevnice oziroma družinske draginiske doklade naj se z ozirom na tržne cene živil revidirajo vsaka tri leta. Glede aktivltetnih doklad pa se mora vršiti revizija vsakih pet let 4. Nova službena pra- LOvtNaM nakuu" dne 5 oktobra 1919. Stran 5. gmatika naj velja za vse državne nastavljence brez izjeme. 5. Na vseučilišču, ki se je osnovalo v Ljubljani, naj se uvede kurz iz državnega računovodstva. Ker sta finančna veda in državno računovodstvo v prav ozkem stiku,.naj se predavanja fz državnega računovodstva spopol-nijo s predavanji iz finančne veae. Kurz se mora dovršiti pred vstopom v službo. 6. Za računsko uradništvo je predpisano po naredbi iz leta 1866. gimnazija ali realka z maturo. Pri tej določbi mora ostati tudi v bodoče, ker je to predpogoj za tečaj na vseučilišču. Veselica Narodne čitalnffie v Hrastniku obeta biti najlepša letošnja prireditev v Hrastniku, seveda, če nas tudi tokrat ne zapuste naši vrli okoličani: Trbovcljci. Za-gorjani in Dolanl. — Pole« običajnega sre-čolova, godbe, plesa itd. se pripravljajo tudi originalne novosti, katere bodo prese-nečile gotovo vsakega obiskovalca. Po Hrastniku krožijo brzojavke, tičoče se veselice, ki obetajo čudne novosti. Veselica se prične ob 2 popoldne ob vsakem vremenu. Komur Je še v spominu lanska prireditev čitalnice, je tudi letos ne bo zamudil. Najnoveiša ooročila. (Nase poročilo.) TFIFKOVTCEVA KADIDATURA IN DEMOKRATSKA ZAJEDNICA. Beograd, 3. oktobra. Demokratska zajednica ie imela danes sejo, na kateri je odklonila kandidaturo g. Trifkoviča za ministrskega predsednika in vsako sodelovanje ž njim. Na večer je obiskal g. Trifkovič g. Davidoviča, ki mu je obrazložil, da Demokratska zajednica ne smatra njega za sposobnega državnika, ki bi mocre! sestaviti novo vlado. To izjavo je podal g. Davidovič g. Trif-koviču na temelju sklepov seje Demokratske zajednice. Po sestanku z g. Trifkovičem je posetil g. Davidovič selo Demokratske zajedmee. na kateri je referiral o izvršenem sklepu. Demokratski klub je odobril in vzel njegovo izjavo na znanje. — Tudi socijalisti odklanjajo vsako sodelovanje z g. Trifkovičem. KONEC TRIFKOVIČEVE KANDIDATURE. Beograd, 3. oktobra. Ker Demokratska zajednica in socijaPsti odklanjajo sodelovanje z g. Trifkovičem in ker je g. Trjfkovič v vsem mnogo slabši od g. Protiča, ni verjetno, da bi mogel sestaviti novo vlado. Pričakuje se, da bo (g. Trifkovič še tekom jutrišnjega dne vrnil regentu poverjeni mu mandat. NESOGLASJA MED RADTKALCI IN NARODNIM KLUBOM. B ograd, 3. oktobra. V poslanskih krogih se mnogo govori o nesoglasju, kj ie nastal baje med Narodnim klubom in radikalci. Spor je nastal že takrat, ko je razpravljala opozicija o vrnitvi mandata g. Prot'ča regentu. Narodni klub ie stal takrat na stališču, da se mandat ne sme vrniti. Povodom te debate je prišlo do hudega spopada in je g. ProtiČ predbacival Narodnemu klubu separatistične tendence, ki se jih ne more trpeti. Nesoglasja so se povečala še vsled vesti, da se je član Narodnega kluba dr. Krnic na rek; skupščini v Fužini deklariral kot republikanec. V radikalnih krogih se je danes zatrjevalo, da pod takimi okolnosrmi skupno delo ni mogoče. KDO JE PEDLAGAL TRIFKOVIČA. Beograd, 3. oktobra. Predsednik i Narodnega predstavništva dr. Draža \ Pavlovič ni nasvetoval kroni, da poveri j mandat za sestavo nove vlade g. Trii-koviču, marveč ga je predlagala opozi- I cija potom g. Pašjča na popolnoma ne-parlamentaren način. ZOPET Dr. DRAŽA PAVLOVIČ. Beograd, 4. oktobra. Tolikor kakor gotovo je, da se misija Trifkovičeva ne : » V -M-ečiLt. Prestolonaslednik je poveril mandat Trifkoviču 'v prvi vrsti zbog tega, da pokaže, da stori vse, kar je mogoče, da se sestavi parlamentarna vlada. Čim se izkaže, da tudi Trifkovič ne bo mogel sestaviti kabneta, bo prestolonaslednik, kakor se zatrjuje v političnih krogih, poklical k sebi znova predsednika Narodnega predstavništva dr. Dražo Pavloviča ter ga pozval, naj še enkrat poskusi svoo srečo. Šance za to drugo misijo so za Pavloviča ugodnejše. V ITALIJI SE BRANIJO D' ANNUNZIJA. Rim, 3. oktobra. »Osservatore Romano« obsoja v svojem uvodniku vse nrekuciiske nastope, ki so se v zadnjem času pojavili v Italiii in napada zlasti ostro D* Annunzija radi njegovega pustolovstva z reško zadevo. List zahteva, da se nai vsem spornim vprašanjem pusti, da se počasi in sama rešijo, kaiti s pustolovščinami le trpi ugled Italije. Vodja italiianske katoliške stranke, bivši finančni minister Nedda, odločno zavrača sumnjo, da bi bil v kakršnikoli zvezi z D* Annunzijem in reškimi dogodki. AMERIŠKI MORNARJI SO SE IZKRCALI V D4T.MACl.lt NA POVELJE ANGLEŠKE ADMIRAI ITETE. Basel. 3. oktobra. »Echo de Pariš« poroča iz Ne\v Yorka, da je zavladalo v političnih krogih veliko razburjenje, ko se je raznesla vest, da so se ameriški mornarii izkrcali v Dalmaciji na povelje angleške in ne ameriške admira-litete. Državni tainik Daniels sprva tem vestem ni hotel verjeti, kasneie pa je preiel službeno obvestilo, da so se ameriški mornarji res izkrcali na povelje angleške admiralitete. ~~ Naši vietnlk!. — Naši volni vjetniki v Sibiriji. »Slovenski Rdeči križ* v Ljubljani je preiel imenik vojnih vjetnikov, ki se nahajajo v 1. jugoslovanskem polku v Tomsku, in sicer se nahajajo tam: Jenko Franc, Rateče, 1SSS. 1.; Tomšič Andrej, Postojna, 1S*3. L; Pahor Alojzij, Hudilog Selo. Primorsko, Ittll; Rožna Josip, Brežice, 1893; Kordiš Andrej. Novo mesto. 1S9S; ZdolšeJ Alfonz. Braslovče, 1892: Pernovšič Štefan. Grad, Gorica 188S: Poka Ludvik, Žužemberk, 1890: Janežič Josip, Brežice. 1892; Dn-ler Adolf. Kamnik. 1^89; Prešeren Josip, Radovljica. 1896; Miglič Mihael, Krani. 1878; Ciprijan Lukež. Pazin. Istra. 1897; Klavžar Ivan, Cerkno ,1885; Pfifer Jakob. Maribor, 1895: Kolman Franc. Radovljica 1878: Ra-zinger Ivan. Radovljica, 1882: Videčnik Ig., Konjice. 1887; Renko Ivan. Kamnik. 1?; Piia-vec Avgust, Trnovo. Gorica. 1*90: NTefat Anton. Povlnj, 1*03; ?itntiovec Andr^i. Kamnik. 1889* Križman Franc. Kamnik. 1*91; Mohor Ivan. l.o?ki potok. 1894: Bron ^te*an. 2in. 1**1: Friavec Andrei, Moste, Lrttbliana, 1RQ7: Bričko Ivan, Železna Vap-lia 1*77; Stioovšek Franc. Kostrevn? ca, 1*9*; Vlticrof lenacU, VrliVa LoVa. 1*01 ■ ^tainer Tjidvik. Padcona. ?*n1: Jutr MaW, Sela Gorica, 1*93; Pi?e1j Franc.' Toplice. 1887; Volac Ivan, Slov. Gradec, 1889; Go-dime Leander, Trst 1897; Štrukelj Alfonz, Tolmin, 1894; Godina Vinko, Herpelje, Vo-loska, 1894; Lah Anton, Sežana, 1893; Pri-vošnik Blaž, Žalec, 1889; Rozman Viktor. Št Vid, LJubljana, 1892; Ceh Ivan, Ptui, 18*6; Jaklič Josip, Št. Mibel, 1896; Slatner Izij, Novo mesto. 1887; Grajžer Lov-re Udue, 1892; Oorenc Martin, Krško, 1 ; Markun Ivan. Predvor, 1886; lamnik Sv. Križ, Maribor, 1895; Vogrinc Iv., je, 1*93; BavČan Franc, Dornberg, norica, 1891; Mozetič Josip, Gorka 1*^?: rCravanfe Andrej, Bovec, 1892; Siri per, 1886; Damjanič Anton, 0| Cadež Alojzij, Skofja Loka, 1881 Ivan, Laporje, 1*84; Cvikl Am< *, I8ft2; Kolman Anton, Barbo, Istra. ISO4; .Jamar Franc, Donie, 1886; Peček Franc, 2 ellmlje, 1895; Obershel Andriia, Sežana, 1S94; UVar Ivan, Postojna, 18*9; Koderca Franc Reka, 1881; Kmetic Anton, Ptuj, 1894; Sveniše*- Frnest, Sončiie vas, Štajersko, 1**7; Strle Anton, Postojna. 189*5; Stopnik Franc, Slov. Gradec. 1R«6; Pavlovič Anton, Poreč 1**7; Kelih Andrej, Celje, 1R92; Duler Valentin. Dobrlavas, 1**9: Oomač Josip. Koper ,1875; Sonce Ivan, Trst. 1885: Deluk Ivan. Koner, 1875: Ker-*iČ Ivan, Poreč. 18*7; Paškulini Leonard, Gorica, 1*94; Jurman Josip, Nova vas, Tolmin. 1884: Cerkvenik Ivan, Sežana, 1881; SošJc Miha, Opčine, Trst, 1*00; Rila-vec Josin, Gorica, 18*1; Kavčič Anton, ?abče. Tolmin, 1fe*^: Markell Tvan, Radov-1 m-a. 1C*M: Možina Franc, Volosko. 18^4: Frainraih losip Gr.rlra. 1886; Kurnik Mar-^n, Trb»vlie. lc°3: /Vainer Ivan: Petrin Štefan Holarj vrh, Sv. Jure, Medumurje, isoi; Mlak«r Karel, Celle, 1*92; Vatovec Jo^in, Postotna, 18*0: Kusold Alojzij, Tre-vrl'pvo, 1*^0; Ojvlrk Franc. Celje. 1*03; Mpt-PVo Josin, Pa*--a 1*94: Za vratnik r>r-dfnand. Gornji trrad 1*04; Snofel Ivan, Ma-rfHor, 1**3; So^lč Anton, Opčine. Trst 19<^: KfnV Ivan. Sevnica. 1874; Aubi Albin, I itiia. 1v°t (Dalje prihodnjič.) Boptofi hsnuntev in inelientPT. Zapuščenost, raztresenost in neugodni položaj silijo vse, ki so prišli iz zasedenega ozemlja k združitvi. Kakšna naj bo organizacija, ali naj jih bo več ali samo ena, o tem so mnenja različna, eno pa je jasno, da se mora gibati na eni strani v politično, na drugi v gospodarsko in kulturno smer. Kavno radi negotovosti, kaj je storiti v političnem oziru, kaj moremo in kaj smemo mi sami, pa tudi naše vlade za neodrešene kraje, so mnenja različna. Pravo jasnost in končno smer bo itak mogoče določiti šele, ko se definitivno odloči usoda te dežele. V nekem oziru je treba pa že naprej razjasniti pojme, da se ne bo skušalo ustvarjati nekaj nemogočega. Organizacija kakršna si bodi, ki bi imela sedež v naši državi, ne bo mogla biti pred svetom in pred vladami zastopnik in reprezentant celega naroda, tudi neodrešenega, še manj more dobiti oblike kake vlade, ker bi si tega nobena vlada na svetu ne pustila dopasti, najmanj pa italijanska. S tem so že podane tudi meje, v katerih se lahko mirno vrši delovanje Narodnega sveta. On naj bo zastopnik in predstavnik beguncev in izseljencev iz zasedenega ozemlja v političnem, gospodarskem in kulturnem oziru. S veda bi lahko izvrševal pri tem tudi to funkcijo .da bo povsod in v vsakem oziru zagovarjal interese neodrešenih krajev in njegovega prebivalstva ter postal gqpilna moč v narodu, katera naj pripravlja osvoboditev. , Taka organizacija naj bi postal Narodni svet za jugoslovansko Primorje, ki naj bi bil tedaj zastopstvo in predstavništvo vseh beguncev in Izseljencev v političnih, gospodarskih in kulturnih zadevah. V njem naj bodo primerno zastopani vsi deli neodrešene domovine, Istra, Trst Goriška in Notranjska, strankarska pripadnost ne sme imeti nikakega vpliva, ker mora biti sam tako po svoii sestavi, kakor po svojih tendencah strogo in samo narodna institucija, katera izključuje vsako strankarstvo. Narodni svet naj vrši svojo nalogo potom svojega predsedstva, kt posluje v Ljubljani in ki je v stiku z begunci in izseljenci potom okrajnih in krajevnih odborov, kakor tudi direktno. Da bi mogei Narodni svet varovati interese ljudstva, katero zastopa, mora imeti tudi v vladi primernega zastopnika s potrebnim vplivom in tudi aparatom. Razen organizacije Narodnega sveta bo potrebna gotovo tudi organizacija, katera bo vršila nalogo, gojiti v narodu smisel za skupnost, buditi njegovo samozavest in v prvi vrsti pripravljati popolno združitev vseh delov troimenega naroda, tudi onih, katere namerava za sedaj tuje nasilje odtrgati od njega. Taka organizacija bo uspešna le tedaj, ako se razširi po celi državi, mora biti zadostno pripravljena in bo zato mogoče o njej začasno le razpravljati. Ker združi predsedstvo Narodnega sveta v sebi vse dosedanje funkcije, ki jih je vršil Begunski sosvet in razni odbori, bo urediti posebej še edino vprašanje podpore našega diiaštva. V tem oziru bo na vsak način potrebna podporna organizacija, in sicer dijaško podporno društvo, katero bo moralo takoj pričeti z delom. O vseh teh in mnogo drugih vprašanjih bo potreben temeljit razgovor .kajti mora privesti tudi do zaželjenega uspeha. ~ Mariborska -poroto.- Maribor, L oktobra. Vojska na Pohorju. Djnes popoldne se ie pred porotnim sodiščem končala vojska, ki so jo iz vojevali v noči 9. januarja pohorski fantje. Prvi konec te vojne je bil en mrtvec in več ramenih. Drugi konec je sledil deloma pri okrajnem sodišču, več'noma na pred poroto. Jožef Belšak in Janez Vjdovjč, oba iz vasi Pohorja, sta si bila že dolro časa »v laseh«, icaipada zavoljo de' leta. Ko sta bila na fronti, sta si pisarila pisma, polna groženj, da dru£ druerega spravita s sveta, če se kje sn'deta. No, vojna in razmere so preskrbele, da do te^a ni prišlo. Vojna ie za oba srečno minila, pohorski fantje so se večinoma vrnili domov in ker jim je postalo dolgčas po vojnj, so Jo napravili sanv med seboj. Belšak je nesrečnega dne 9. januarja drva vozil in zraven prdno — pil. 2idane volje je čutil v sebi potrebo izzivat? tovariše z vriskamem »auf brks krucifiks!« Večina njegovih znancev ie tisti večer pri Frid-auerju luščila koruzo. Okrog 9. ure ponoči so se odoravili — dekleta klicat. Tako vsaj trdijo danes. V resnici pa so se šli pripravit za boj. Kajti ne le, da je Belšak ves dan »aufbiksov«, tudi od nasprotne strani se je razširil glas po vasi, da postavijo, če treba, magari >štiri kompanije« na bojišče. Ena stranka se je zbrala pri Mariji Topolovec, druga pri Nežiki Emeršič. Kar zaslišijo oni zgoraj Belšakov glas, ki je prihajal od spodaj, ta gTas pa je bil tak, kakor da se je vojska že začela. In to ie bilo tudi res. Ko so oni od Emeršičeve Micke prišli v bližino Topolove Nežike, so se že izvršile prve poskušnje puščanja krvi pohorskih junakov. Prepričanj smo, da b? nam vrli pohorski junaki ne bili preveč hvaležni, če bi na tem mestu vestno sledili podrobnostim te vojske. Omejimo se le na splošno: frčalo je kamenje, pokale so prekle, bliskali so se bajoneti ter se zasajali v mehka vročekrvna telesa. Konec pa je bil ta da sta sc Belšak in Vidovjč zgrabila sama in Vidovič. naravnost v srce zadet, je uro pozneje že izginil med sveto vojsko onega sveta. Zadet v srce, ie še zakričal: »Jcžuš, Artlček me je pičil!« CArtičck je namreč vulgo ime BelŠa-kovo.) Belšak se je radi uboja svojega tekmeca že pri zadnji poroti zagovarjal Iver pa ves dejanski položaj takrat še ni bil dovolj pojasnjen, se je razprava preložila. Porotniki so potrdili vprašanje na uboj, zanikali pa vprašanje na silobra-nu, s čemer se je Belšak zagovarjal. Na podlagi tega izreka je bil Belšak obsojen na dve leti težke ječe in pa mora materi ubitega plačati 3000 kron odškodnine. Razne stvari. * Hči Dostojevskega Alinee pride v Prago. Tako poročajo »Lidove Novinv« ter dostavljajo, da ima Aimće Dostojevska namen zbrati v Pragi životopisne podatke o svojem očetu ter izdati veliko životopisno delo o njem. ApravizaciJa- t AprovizaČni pododsek, ki nakazuje v torlrih premog in bolniški sladkor, na-znmja, da mora vsaka stranka, ki hoče Imeti kako nakazilo, prinesti prihodnjič s seboj svojo rdečo aH zeleno hišno legitimacijo. Brez hišne legitimacije ne dobi nobena stranka več nakazila za blaga t Čevlji z lesenimi podplati. Mestna ap«"ovizacija ima v zalogi še nekaj parov čevljev z lesenimi podplati za delavce In služkinje. En par stane 20 kron. Kdor rabi take čevlje ,naj se takoj zglasi na magistratu, Galetova hiša, pritličje, levo, ker poz-' neje takih čevljev aprovizacija ne bo več dobila in oddajala. Poizvedbe. — Pri požaru na Marijinem trgu odnesel je nekdo še skoraj nov dežnik, katerega sem v najbolj kritičnem tre-notku položil ob stran, da pomagam pri rešilni akciji visoko na oknu visečih nc-srečnic. Oni, ki je dežnik pobral, se najpriiazneje naprosi, da ga.vrne lastniku kurjaču na obrtni šoli ali ga pa od-1 da pri uredništvu lista, oziroma na pr> Iiclji proti naknadni nagradi. — Pri včerajšnjem požara na Marijinem trgu se je izgubil dežnik. Najditelj se prosi, da blagovoli naznaniti svoj naslov na M. Breme, Cegnarjeva ulica 12. 9879 — Klešnlk Veronika, ki ima svoiega moža Antona Klešnlka v italijanskem vjet-ništvu. naj naznani svoj naslov na >Sloven-. ski Rdeči križ«, LJubljana, Poljanska ce-. sta 4. J Darila. Upravništvu našega lista so poslali: Za Ciril - Metodovo družbo: G. dr. Alojzij Kokalj, odvetnik v LJubljani, 50 K, v počaščenje spomina svojega dolgoletnega šefa pok. gosp. dr. Fr. Štora In tehnič-nično osobje dramskega -gledališča 170 K. mesto venca na krsto gosp. Ign. Borštnika. Skupaj 23) kron. Srčna hvala! Zahvala. Ravnateljstvo državnih Železnic v Ljubljani je darovalo iz prispevkov uslužbenstva »Slovenskemu Rdečemu križu« v Ljubljani 1500 kron. za kar Izreka predsedstvo »Slovenskega Rdečega križa« najtoplejšo zahvala — Družbi sv. Cirila In Metoda polaga na oltar g. dr. Alojzij Kokalj^ odvetnik v Ljubljani svoto 50 K v počaščeni? spomina svojega dolgo letnega šefa pokojnega gospoda dr. Frana Štora._ m ProSnia. Dne 28. septembra 1919 je požar nnl-čil v Malem Lipju občina Žužemberk pete^ rim posestnikom poslopja in s ploh ves imetek. * Vas je sploh znana kot siromašna, kakor je taka Suhokrajina, zato je udarec tem hujši in usodepolnejši, zlasti ker je zima pred durmi in Je treba hitrega dela in pomoči, da pridejo nesrečneži pravočasno vsaj deloma pod streho. Zato podpisani odbor, ki si i e stavil nalogo, da ubogim pogorelcem čim najuspešnejše pomore, apelira na milosrdnost javnosti, da priskoči s prispevki tem revežem na pomoč, ter prosi, da se darovi y kakršnikoli obliki pošiljajo odbora na naslov: »Odbor za odpomoč pogorelcem Malollpje pri Žužemberka«. . 1 Žužemberk, dne 1. oktobra 1919. Josip Stupica It. Clrk Al. Hotko. župan. d. upr. trgovec * Izdajate!! In odgovorni urednik: Valentin Kopitar. \ Lastnina in (tsk »Narodne tiskarna«. , St 15.998 — 1919. 9*32 Razglas glede uporabe električnega toka iz mestne elektrarne In plina iz mestne plinarne, Mesto Ljubljana stoji pred znanim dejstvom, da bo zadostna preskrba občinstva s svečavo in premogom tekom prihodnje jeseni in zime izključena. _ , Zato je treba pravočasno uporabiti vsa sredstva, da ne bo v Ljubljani zavladala splošna tema. 'Mestni magistrat mora uporabo elektrike in plina omejiti samo na najnujnejšo potrebo. Le tedaj bo mogoče mestni elektrarni in plinarni vzdržati redni obrat preko zime. ' Javni uradi in pisarne, kakor tudi trgovine morajo omejiti svoj delavnik na čas dnevne svetlobe, katero je treba docela izkoristiti. Vsa ostala razsvetljava po gostilnah, kavarnah, delavnicah in zasebnih stanovanjih se mora omejiti do najnujnejše potrebe. Te omejitve bo seveda mogoče doseči le potom strogih uradnih odredo in kazni, ker Je znano, kako težko je prepričati posameznika, da bi žrtvoval v splošno korist del svojih udobnosti. Občinski svet ljubljanski je v svoji seji dne 16. septembra 1919 soglasno sklenil, da stopijo s I. oktobrom letos v veljavo sledeče omejitve glede uporabe elektrike in plina iz mestnih podjetij: 1. V času od I. oktobra 1919 do 31. marca 1920 se bode oddaj?! plin In elektrika za vse pisarniške prostore samo od 8. ure zjutraj do 3. ure popoldne — zato naj se po vseh Javnih in zasebnih uradih razdelijo uradne ure na dnevni čas. Izven navedenega časa je vsaka uporaba plinove in električne luči v pisarniških prostorih in pritiklinah prepovedana. Čas od 3. do 4. ure naj se porabi za snaženje uradov. Izvzeti so le javni uradi, ki morajo Imeti nočno službo, tam je samo najpotrebnejša luč vsakočasno dovoljena, ' 2. Šolski pouk naj se razdeli na dnevni čas. Uporabljajo naj se po možnosti opoldanske ure, da lahko odpade večerni pouk. 3. Trgovine in skladišča ne smejo uporabljati plinove in električne luči pred 8. uro zjutraj In od 1. do 31. oktobra ne po 5. url popoldne; » 1. novembra do 28. februarja ne po 4. uri popoldne in » 1. marca do 31. marca ne po 5. uri popoldne. Izvzete so le trgovine z živili, drogerije, lekarne in trafike; te smejo uporabliat? omejeno razsvetljavo od 7. ure zjutraj do 7. ure zvečer. 4. Za delavnice, gostilne, kavarne In druge javne lokale naj se natančno določi pri posameznikih velikost in število luči. Za princip naj velja, da sme goreti največ polovica preje običajne razsvetljave. Ostala žarila nai se odstranijo. 5. Vsaka reklamna razsvetljava je prepovedana ravno tako, kakor sleherna luč v izložbenih oknih ali pred vhodi in okni javnih in drugih lokalov. 6. V hišnih vežah, na stopnliščih in hodnikih so dovoljene le 10-svečne žarnice aH najmanjše plinove svetilke, goreti sme Ie polovica preje običainih luči, in sicer najdalje do 9. ure zvečer. Zjutraj so te luči sploh prepovedane. 7. Za privatna stanovanja se naravnost določi, katero množino električnega toka sme stranka na dan porabiti v posameznih mesecih. Za merilo naj velja poraba toka 25 s večne žarnice, ki sme goreti do 10. ure ponočf, odnosno kolikor se poprej u gas u je, toliko časa sme goreti zjutraj. Za stanovanja do največ štirih stanovanjskih prostorov (vštevšl < kuhinjo), se dovolita dve žarnici po 25 sveč, za stanovanja z več kot štirimi stanovanjskimi prostori pa tri žarnice po 25 sveč. Seveda se priporoča uporabljati manjše žarnice, katere potem lahko gorijo v večjem Številu, oziroma dalj časa, ker porabijo manj električnega toka. Izvedba predpisov pod točko 7.: Od solnčnega zahoda do 10. ure zvečer je potrebna luč v posameznih mesecih: , s s » . 142 ur januar 161 ur .... 162 » februar . . . i . , 125 » 114 oktober . s s » november . . s december . . m 4 . 175 » marc iz tega sledi: a) da imajo stranke do štirih stanovanjskih prostorov pravico porabiti električnega toka na dan v mesecih: oktober .... 257 vatov januar . a « • • 291 vatov november . . . 307 » februar , . . . 250 » december .... 316 » marc ..... 206 » b) stranke z več kot štirimi stanovanjskimi prostori pa na dan po mesecih: olrtober . « . 5 . 385 vatov Januar • a » , . 436 vatov november . 3«a . 454 » februar . . -4 * s 375 » december .... 474 » marc . . s , . 309 » Tako določena množina električnega toka Ja sa vsako gospodarstvo obilna dovolj. Dokaz temu, da tolike porabe v zasebnih stanovanjih tudi pred vojno ni doseglo niti polovica elektrarniških odjemalcev. Strankam, ki imajo podnajemnike, se izjemoma sme dovoliti za vsakega podnajemnika ena 25svečna svetilka več. Podnajemniki se bodo upoštevali le tedaj, če lih stranka naznani pismeno najkasneje do 15. oktobra 1919 ravnateljstvu mestne elektrarne. Kdor bi pa kljub prepovedi v stanovanju prekoračil dovoljeno množino električnega toka, temu se zaračuna vsak več porabljeni hektovat po desetkratni enotni ceai. 8. Električni monterji se smejo uporabljati od 1. oktobra do 31. marca izključno le pri dnevni svetlobi, sicer se bo tok odklopil. 9. Uporaba električnih ventilatorjev, kuhalnikov, llkalnikov in dragih električnih aparatov je v času od 1. oktobra do 31. marca vobče prepovedana. Zato naj se odklopijo. Izvzeti so le zdravniški aparati 10. Poraba plina za obrtne namene je dovoljena le tedaj, če je drugačna kurjava nemogoča, 11. Poraba plina za kuhanje je dovoljena, toda le v skromnih mejah za manjša jedila, ne pa za kuhanje opoldanskega obeda. Množina za kuho dovoljenega plina se bo še določila. 12. Uporaba plinovih peči, vodogrelcev In kopalnih peči s plinom Je prepovedana, zato nai se vse take peči zapro in odklopijo. 13. Vsakemu, ki bi z lučjo ne štedll ali drugače teh predpisov n* upošteval (izvzemši točko 7.), zaračunal se bo ves tekom dotičnega meseca porabljeni plin ali električni tok po desetkratni normalni ceni. V slučaju neizterljivosti tekom treh dni se dodaja plina, oziroma elektrike ustavi. Po trikratni kazni se elektrika ali plin sploh trajno odklopi. 14 Naprava novih inštalacij za plin ali elektriko se načeloma pre-' poveduie, dovoliti sc sme le v posebno nujnih slučajih. 15. Mestni magistrat opozarja vse merodajne oblasti In korporacije, da upoštevajo te predpise v kolikor se tičejo javnih uradov, šolskih prostorov, zapiranja prodajalrric, skladišč in delavnic — ker je treba dajati dober vzgled ostalemu občinstvu. 16. Zlasti se pozivljejo tudi vojaške oblasti, da se prilagodijo tem splošnim odredbam« ker to zahtevajo ne le javni, temveč tudi vojaški interesi. Mestni laglstrat ljubljanski. dne 16. septembra 1919. župan: dr. Ivan Tavčar t-r- /\Vl fliiahinil se sprejme na stanovanje in BltnilijU hrano. Kje, pove upravništvo »Slovenskega Naroda4'. 9865 katera bi doma spala, se Ulemu, sprejme v trgovino Fr. Kham, LjflDljana, Miklošičeva cestt 8. 9866 llfontr za špecerijsko trgovino se UlGtrcl sprejme. Franja Mošak, Sv. florlfana ulica 1. 9868 lana iahnlln se prodajo na debelo in LclHJ JllJUlna drobno na gradu Ročen pod Šmarno goro. 9s78 FranoBki glasovir Adresa u upravi SI. Nar. 9861 fiMfluanin (soba, kuhinja) se odda ttniUfdflJC proti postrežbi. Sodna ul. 3, L nadstr. desno. 9855 Celju. dr. Juro Hraso- vec, odvetnik v 9869 Fntflaaarat13x18 in 18X24 z vsemi lUIttupfllul potrebščinami ceno. Med. drogerija B. ŠINKOVEC Kranj. 9870 vlgaHlIlft, ploščami za desno stran in belimi pečnicami, se proda. Več v Dalmatinovi ul. 11, 1. nadstr. 9885 Men več špecerijskega blaga, Ab okrogla kamenita miza, nekaj sodov in pohištva. Prodaja se od ponedeljka naprej y Kolodvorski ul. 32. dva vagona živega apna po K 38*— 100 kg loco Ledenice KoroSko. Janez" Pečnik, Zgornje Borovlje, Ledenice, KoroSko. 9872 vrhna zimska jopa (Ober-jacke), popoinoma nova, modra, v Gajevi ulici št« 2, I. nadstr. 9873 11 2 MmM\ merne službe v Ljubljani ali na deželi. Naslov v upr. SI. Maroda. 9859 tfttiritatnria sPreJme Pod usodnimi po-aulllIldlJlja goji dr. Ivo Benkovič, odvetnik v Ljubljani, Miklošičeva c. 6. 9853 dober in vesten, — se takoj i sprejme — pod zelo ugodnimi plačilnimi pogoji za Jesenice. Naslov na O. P., Jesenice - Sava 1. 9849 majhno, 2 do 3 sobe :n kuhinjo r, v bližini mesta, kupim. Ponudbe pod ,,Hisa majhna 2/3" na upravništvo , Slovenskega Naroda* . 9877 liatmai registrirna il3gap, š^f3 ,Undet\vood" in kitara naprodaj. Naslov pove upravništvo Slovenskega Naroda. 9881 Puti dobri fliMini ^ 2^ Pojasnila v AcoBćni ekspediciji Al. Matelič, Ljubljana, Kongresni trg 3. 9863_ 5 vapov teijrja ^"Ti, postajo Bitnje ali Škofja loka ANTON CEGNAR, Žabnica pri Škofji loki. Cena po dogovoru. 6862 7nhflfuhPilr prve vrste, popolnoma sa-LlmilKUillli mostojen, spreten z zlatom in kavčukom, se išče za Maribor. Cenj. ponudbe na nabiralnico insera-tov, Grajska ulica 15, Maribor. 9808 družina nudi aletnega de' čka resnemu mojstru za čevljarskega vajenca. Zadostuje poslati naslov pod .Marljiv 9857" na upr. SI. Nar. 9857 79RHMUlta CD 2 maJhni stanovanji z LUlIlDajUlD ub enim velikim s tremi sobami. Pismene ponudbe pod »Tri sebe" 9880 na upravništvo „Slo-venskega Naroda". 9880 nafnk priden in poštenih staršev, IKlel, 17 let star, ki ima veselje do mesarske ali sedlarske obrti, išče mesta. Alojzij Steblaj, Golo 10, pošta lg pri Ljubljani. ^9883 sprema in inteligentna prodajalka za modno in konfekcijsko trgovino, zmožna nemškega ali značiti hrvatskega jezika. Oferti Zagreb, Dvorana blusa. Uica 21. 9884 Hffiatlin ?r'Pravno za tovarno se rOMoPJL kupi ali vzame v najem. Reflektira se na vodno moč ali električen tok. Ponudbe na .Ljubljana, poštni predal 162". 9894 hno, novo vilo (z dvema vefikima vrtovoma, njiva, gozd) ob križišču Železnice. Več se izve pri g. Mraku, restavracija, Ljubljana. 9534 Stavbeniki In hišni posestniki! tVeč novih raz- **n\h nnrj P° zmerni ličnih glinastih HUillSJ |*cll ceni ima naprodaj ALOjZIJ VEČAJ, Trnovsko predmestje, Veliki Stradon 9, v Ljubljani. 9693 Tmaiflf špecerist želi vstopiti kot dru-ill|iltl žabnik z deležem in sodelovanjem v dobro idočo trgovino, če tudi samo z deželnimi pridelki. Pismene ponudbe pod .Trgovec 30.000/9854* na upr. SI. Nar. 9854 isce primerne službe v kaki mm, tapet pisarni za popoldanski čas, da bi la-,bko nadaljeval svoje študije. Ponudbe nod „B. Akademik 9891* na upravništvo Slovenskega Naroda. 9891 eigSkg |ssft kot skladiščnik ali kaj sli-MIM DUS Čnega, aH tudi kot spremljevalec blaga po železnici, zanesljiv in spreten mladenič. Ponudbe pod .Poštenjak* na Anončni zavod Drago Besetjak, Ljubljana, Cankarjevo nabr. štev. 5. Profesor dr. BOTTFR! ordinira upet 2r!iauftibo za svaki kučni posao prima IJJCfUjftC Stjepan Majer. Petrinja (Hrvatska). 9844 totniiki plast. nov, zelo lep, se proda. Ogledati je pri gosp. Reisnerju, krojaču, Resljeva c. 9818 Crnila rn približno za en vagon desk rlUUd SE in tramo št. 3. Ljubljana. tramov od barak. Lesi pot 9838 UlHlliom UM rabljene stojala in Sival-nllfllJClll V»C ne stroje. Josip Peteline, Ljubljana. 9334 BBa z vrtomse proda -- *mar,n Sap, Dolenjsko. štev. 9, pošta fimarie« 9822 Šivilja na ifom v trgovini M. 1 ulici. (otroška dela) se sprejme. Zglasiti se je iiar, v Šelenburgovi 9335 Karbid in karbidae svetlljRe Išr vsako množino tvrdka MARTIN SUMER, Konjice. 9465 Kesiteroe posode od ameriškega pe- tftllois kupuje Sever & Kom**, ljub!»dr j, IlUlcIa Wolfova ulica 12. 9515 se izvežbana frizerka in manikerka za 1. november. Cenj. ponudbe na Mares gledališki frizer Maribor. Gosposka ul. 27. 9^09 Cjujljn se sprejme v trajno delo. — JllMjU Izdelovalnica steznikov Cmo-dercev, Anna Hutter. Dunajska c. 6. H 9811 Tesarji sprejme proti dobremu plačilu v trajno delo. Anton Steiner, mestni lesarski mojster, Ljubljana, Jera-nova ulica št. 13 4844 RflfllinOr D*vš' častnik sedaj vojaščine BclJuLcl, prost, išče mesto kontorista najraje v Ljubljani. Nastopi lahko takoj. Dopisi pod .Begunec- na upr. SI. Naroda. 1 9784 Usnjarje pomočnike "X bri plači. Vstop v najkrajšem času. Ponudbe pod „308 9815« na upr. Slov. Naroda. 9815 Krepak M$ poštenih starSev. bivajoč v Ljubljani, se spreime v pouk v manufaktrno trgovino v Ljubljani. Ponudbe poštno ležeče .Mannfakturist 9817*. 9817 DflbrftVfi v v?en modernih slogih rri-ruflioiIU poroča ro zmerni ceni Fran škafar. Ljubljana. Pirrtska c. 16. Stavbsno in pohištveno strojno mizarstvo. Kupujem tudi les vsake vrste. 1C72 Umm smrekov les. žfSJ?ts si okrogel ali rezan. Cene za les naložen v vagon se naj naznanijo na V. SCAGNETTI, parna žaga za drž. ko-odvorom, Ljubljana. 2048 Dobro izvežban brivski ponofjik se sprejme* Prednost imajo oni. ki se deloma razumejo na gledališka dela. Cenj. ponudbo na Mares, gledališki frizer, Maribor, Gosposka ulica 27. 9810 OrtopediuTe čevlje &S£%ev£ ee dobavlja specialna trgovina Walfer, Gradec, (Graz) Leonhardstr. 48. Največia zaloga vsakovrstnih vlog za ploščate in neenake noge tudi po modelu in zdravniški naredbi. 9649 Hfttnr kompleten z gumijem, znamka nJlU!, „Frera", 5 HP, splošno priljubljen po svoji kakovosti, s prikloonim vozom »Torpedo* se proda. Ogleda se nri Petru Škafar, mehanična delavnica, Rimska cesta. 9715 filrihO KfO 0«Cđ HADIDM (fr^ncasUo iganje) „Bleva tor64 je najbolje sredstvo proti trganju, ishiasu, živčnim boleznim in rev-matizmu. Dobi se le edino v glavni zalogi za celo Slovenijo. De-tajlisti primeren in grosisti znaten popust! Zahtevajte cenike. F. Šibenik, L ubijana, Gosposka ulžca štev. 16. Nanrobne vence Kupi se posestvo ki je popolnoma arondirano v izmeri okoli 100 oralov (johov), obstoječe iz najmanj */« gozda. — Ponudbe in popis pod, LEPA LEGA 9874" na upravništvo Slovenskega Naroda. 9874 radi odpotovanja v inozemstvo potom javne dražbe v Kropi v nedeljo, dne 12. t. m. ob 3. uri popoldne 3 konje, S govedi, kočijo in nekaj vozov. Ivan Maguiar, Kropa, (Gorenjsko.) izvoza proste nu^im komad po K 10— do K 80*—. Moderno vezani. Dobava mogoča v 5 dneh. Denar je nakazati na Češko banko Union (Bohmische Union-Bank) v Celju. Eksport nagrobnih vencev, cvetlic, palm A. Amort, Eggenberg b. Graz. I. specijalna izdelovalnica za INS. ARTUR ZEISEL Prettsijski stroji za obdelovanje ielesa in kovin. Dunaj (Wien) IX., SpIttelauerlSnde 7, telefon št. 23617. Dobavljam toino In ceno moderne gg^;--„ ^ n stružnice za lelezo revolvenke stružnice avtomate skobelnlce (freze) vrtalnice stroje za oblanje stiapingeko stroja Dalje prirozovalnlce iSfossmaschine) vresovalnlce vijakov krolne brusllnlce brusllnice za orodje stiskalnice 9766 1 Sage j stroje za obdelovanje pločevine. || orodje in dvigala. Štev. 2163. Razglas. 9871 Đvostavn© in ameriško™™"^ knjigovodstvo Sestavil' V. Krottmayir, slovenska izdala priredil profesor M. Dolenc — Založnik ZASEBNO UČIllJČE LEGAT V MARIBORU. Prva moderna slovenska učna kniiga za knHgovodttvo neizogibno potrebna za trgovske šole in samouk, zelo važna za trgovce, tovarnarje, obrtnike itd. — Cena 8 kron. Ravnokar izšla. Dobiva se v vseh knjigarnah in ¥ Zasebnem iffliifn lestf v MM, MM ulica 17,1. nastr. JClF@[^Qlšl[H]Elp; r|][D|[D][š|g;[a]g|ia}nj) 11 M I \m _________. §SII9l5lE]SI!šiBl[| 4 EHsgor! s Import, i 91 □ so tranilko zalogo tiialsib stitJef i rodbino in obrt njih posameznih delov. Dobe se potrebščine za šivilje, kro-ičt In čevliarje ter galanterijsko In manufakturno blsgo (blago za obleke.) — Istot m se prods večja Dartfja \ damskih nogavic Sosip Peteline .Ljubljana. Sv. Petra nasip Mestno županstvo v Kranju razpisuje službo tretjega redarja katero se lahko takoj nastopi. Plača do dogovoru. Prošnje opremljene z dokazili dosedanjega slnžbovanja, je vložiti do 20. oktobra 1919 pri podpisanem županstvu. Mestno županstvo v Kranju, dne 2. oktobra 1919. Župan? F. Polak, s. r. Občinska hranilnica v Jtfariboru (prej Gemeinde-Sparkasse) Župnijska ulica štev. 2 (Pfarrfcofgaaae lir. 2) v lastni hiši. Stanje hranilnih vlog......K 42,442.640-26 Rezervni fondi.........E 2,749.997-67 Sprejema vloge na hranilne knjižice in tekoči račun po najvišji točasno običajni obrestni meri. Hranilnica je papilarno varna. Shramba za onpilske knjižite itd. Uradufe vsak delavnik od 8. do 12. ure. 9827 -v' Rogaška Slatina Inrnnffll Urfllnr * Najboljša namizna voda, najbogatejša na ogljiko-Li!Slli!l 11 Lici. vi kislini. Pospešuje prebavljanje in preosnavljanje- Pfmja tiffllnr* zdravilna voda proti kroničnemu katarju želodca al jI tu iIlIlL in čreves, najboljši pripomoček proti slabemu pre^ bavljanju in teku, boleznim jeter in ledvic, sladkorni bolezni. HnflSti UrO^Or* Najmočnejši vrelec svoje vrste, posebno dobro ilJIluil SIKiKl. sredstvo proti črevesnemu katarju, želodčnemu kamenu, sladkorni bolezni, debelosti, putiki, hemoroidom itd. 3 fin 3 fin (tatini ie naJD°lJ priljubljena in se v obče največ zah-"UJujIlu J!d!!IIu teva. To pa radi tega, ker je iz izmed vseh alkalično saliničnih rudninsko kislih slatin najbogatejša na ogljikovi kislini. — Ta slatina je najokusnejša krepčilna in oživljajoča pijača; obenem pa tudi najboljše sredstvo s katerim se obvaruje v mrzličnih krajih mrzlice. Rogaia siatina je najboljša namizna ia zdravilna mineralna voda, katera nima nikdar slabega okusa ali dnoa. 3C Originalni J stabilen In prevozen, za bencin, surovo olje, petrolln in plin. J. Warcbalowskl, Dunaj (Wien) III., Paulnsgaise 2. Iščejo se spretni zastopniki. SL ' i n ii m 0961 8 85^164 Glavnica: 200,000.000 kron. Pnodaja in nakup vrednostnih papirjev ; borzna in flhft II I lllhll^ni Rezerve s okrog I I I III li 11 fi III 180,000.000 kron. umi i Ljuuijuui, .»■■■■■■■__ Prešernova ulica Mav. 80, v lastnem poslopju. . . lin; sprejem in oskrba denalav z vtstno rarizljo žrebalnih efektov; laimo«hramba (Safe-Deoostts) pod lastnim zaklepom strank; kratiti vsake vrste; žnkaso in eakont menic; nakazila in izplačila na vsa mesta tu- in inozemstva; potovalna kreditna plama; sprejem denarnih vtof na knjižice in tekoči raca* i. t. d. F. P. v klic & Komp. Vič, Ivan Knez, Brdo nudijo: rezane strešnike (utorni crep) in zidno opeko Vprašanja na F. P. VID1C & Komp., Lfnblfana. j Jamsko čreoalnico,___ z vertikalno lego, z bronastim ležiščem, 125 mm ročico, 250 mm dviga, 13.000 litrov na uro, s pogonskim kozlom, prestavo na zobna kolesa, prazno in trdno ploško in drogovjem nudi SIEGFRIED BETTELHEIN, M) (*W D.. latata 52 a. se fe^sakl množini. Jeraaova ulica št 11. 8388 pogasite ter se ga obvarujete takoj z „Minlmax" ročnim gasilnim aparatom, kateri je zelo priročen in ogenj brez uporabe vode iakoj pogasi. Uporaba istega je takoj mogoča in popolnoma enostavna, tako, da ravnajo pravilno z aparatom tudi gospodinje in celo otroci. Uporablja se lahko v vsakem slučaju. Pojasnila daje okrajni vodja ,Minimax" d. z o. z. za Slovenijo BetuslG, v Lfnblfani, Nova siica 3, I. Nič ne ponuj in nič ne anonsiramo, ker dobro blago se samo prodaja, mi kupimo le vsako množino lanene<5£ se prazne oljnate s in dobre jutaste vrače. 2A"SIT & "951?., tovarna olja in firneža v Britoln pri Krarijn. 9786 #1! ZtHrni promet: Wien Zagreb Beograd Odprema In doprema sva!:ovrstne robe transitiianje ocarinjenje intervencije glede izvova in uvoza. — Agenliirni in keraisijcnalai oddelek izvršuje nakup in prodajo v komisijo tudi za lasten račun. > = Transportno in prometno društvo Središnjica: Zagreb9 Ilica 45, Telefon 2—20. Podružnica: Beograd, Vuka Karadzića 15. Telefon 2—77. Brzoia«: Transport Vse informacije takoj in brezplačno. Stara jugoslovanska firma doslej v Avstrijski republiki sprejema kapitalno podprtega" sodelavca za podružnico, ki jo ustanavlja v Mariboru. Cenj. ponudbe pod „Pro-dnktec-Brazsche 1161" na Klenraicha Annonce c-Exne(H- tion, Ch-az, Sackarraaae 4. 9821 KX^KXX3^CX XX XX XXX XXXXXX^X P druživa lesnih trgavoav In inataatrijcev v Calju kupi vsako množino rezanega in okroglega mehkega kakor tudi kostanjevega lesa ter bukovih drv. Tozadevne ponudbe z navedbo cen prosimo na naslov: „ SAVINJA", Kapucinska ulica 5, I. nadstr. ali poštni predal štev. 1. ^^XXXXXX XX XX xxxxxxxxxx^x Izredne cenft tioMlam nastopne predmete: Albume za razglednice Ščetke za miljenje Obveze za brke Ščetke za brke Baterije Svinčnike Kapice zt svinčnike Pisemski Pisemski papir v Listnice Briljantino Sklopne gumbe Barvne trakove Denarnice Pisalne kamenčke Lasnice Lasne spone Harmonike Kremo za polt Koledarje Koledarske stene Ogljeni papir Krtače za obleko Škarje paDir v mapah 10/10 kasetah Klosetni papir Krtače za lase Kopirne svinčnike Kredenčne pasice Krepove zavitke Umetniške razglednice Marblje (krogljice) Sklopne notese Notese Piruhe Ovojni papir Papirnate servijete Parfumerijsko blago Papirnate vrečke Patentne gumbe Pipe Cevke za pipe Ustnike za pipe Okvire za fotogratijo Brivne aparate Kremo za britje Britve Realne žebljičke Peresa Krtače za čevlje Kremo za čevlje Varnostne zaponke Varovalce podplatov Ogledalca Igrače Doze za tubak Žepne glavnike Žepne kine Žepne nožke Žepne svetiljke Žeblje za preproge Steklenice Thermos Cevke iz višnje Zobne ščetke Zobno kremo Cevke za smotke Smotkovnlce Doze za cigarete Cigaretne stročnice Cigaretni papir Cigaretne ustnike Cigaretne strojčke Cigaretnice Vžigalnike i. t. d., i. t. d. Sftiir ter vse pisalne potrebščine po najrailičnefših cenah. 3£ 52 wr MODNI SALON stuchlv • haschke LJUBLJANA — ŽIDOVSKA IN.. 3 — DVOCSKI TRO I. priporoča največjo izbiro finih slamnikov, svilenih klobukov in čepk za dame in deklice. Popravila se sprefemojo in točno iztrše. v*. 4 5C 25 a Jarifliiri K naši zadnji notici v časopisih o vpeljavi prevažanja paketov, zabojev itd. Dunaj — Ljubljana potom tvrdke Eger & Co. pripominjamo še, da tvrdka Eger & Co. na Dunaju na prevzame paketov, ampak samo večje pošiljatve, kakor tovorne zaboje itd. Nasprotno temu smo dobili danes poročilo z Dunaja* ki se glasi: „Spedicijska tvrdka C aro & JelUaek, Dunaj, (Filijalka v Pragi, Biskupska ulica 7) odpravi vsaki torek in petek v tednu pod zaznambo „CAROVLAK* direkten posebni tovorni vlak od južnega dunajskega kolodvora v kraljestvo SHS. Carovlaki ne vzamejo med potoma nobenega blaga, bodo spremljani od zanesljivih oacb in inidijo^ najhitrejšo in najvarnejšo odpravo blaga iz NemSke« Avstrije, Čehoslovaske in Nemčije v Ljubljano. Prvi Carovlak je odšel z Dunaja 23. IX. s štirimi vagoni za Ljubljano. Pojasnila daje gornja tvrdka na Dunaju in v Pragi in tukajšnja tvrdka R. Ranzinger. Nemško-avstrijski urad za trgovski promet podružnica Ljubliana. USSCO RUBLJE razne vrsti košulja, gaća, nočnih košulja i mekanih ogrlica nudja trgovcima samo na veliko 9673 DOMAfr TVORNICA RUBLJA D. D. Zagreb, Jelaflfev trg Z, O. k NaroČbe pouzećem izvršuj u se kretom pošte. Times;" Jvoz-Izvoz Društvo 2 o. i. Dnnaj I. noboniofgasae 7. Brzojav: TimeK-Dunai. Praga II. Vaclavske namaati 66. Bnafav: TlaMz-Fraga. Dobavlja takoj: Poljedeljske stroje in orodje, kmetijske vozove; lopate, motike, krampe, pohištva za spalne sobe, masiven trd les, kuhinjsko ^opravo, usnje itd. Podplate, zgornje usnje in jermena. Kemično-tehnični in farmacevtske proizvode, medicinske preparate. Stroji in orodja za vse industrije. Elektro-motorji in ventilatorji. Zahtevajte naše naj Oierira: Emailirano (postekleno) posodo. Porcelan in steklnino. Šipe, stekla za ogledala in brušano steklo. Etnični protrvodl. — IMlgalloe. Stavbni materijal vseh vrst. Železniški materijal. Železne konstrukcije. Stroji in orodja za vse obrte. ugodnejše ponudbe. 0745 Praga I-, Haštalska 11 nudi avoje prvovrstne izdelke nartramftidh, snperiornklk, laOTaUUOdb, adjn-illiofll^ |i»||BniaafBMi in pargi iiatanftli papirjev dalje tMMlntt pnpfi|n po nre«konkiirenČnih tvorni&kih cenah. — Letno proizvajanje 5000 vagonov. Lastna tvornica papirnatih vrečic z letnim proizvodom 10.000 kg. Vprašanja na Papyms *družba 1 °-1516 b HžBii - Prevozi s spremstvom ali brez njega, priskrbovanje uvoznic, izvoznic in pre-voznic, akreditivov, mejnih odprav, prevzemanje reekspedidj. Za jugoslovanske transporte lastna odpravnica v Upnici (Lelbnltz) Ernovž, 3pU]e (Ehrenhaoseo, Spielfetd) Adolf Bluni & Popper Internationale Speditetire Dunaj (Wien) H. Taborstrasse Nr. 21 Lastne hiše v Anversi, Ausehi, Berlinu, Bremenu, BnnapeSti, Daiabargu, Hamburgu, Hasstttnu, Kolnu n. R., Londonu, Nev Vorku, Pasavi, Pragi, Skalmierivcah, Ddčina n. L. (Luabe), Trstu, Varšavi. Naslov za pisma: ADOLF BLDM * POPPBL Brzojavi: BlUltlOlf. Brzojavi: BtuttlOlf. 94 00 71 76259^ 4317 28 10 454209 235428