pMam v 90MM. RGDVSK ČASOPIS ZA TRGOVINO, INDUSTRIJO I' IRT. Jt4\# _____ j — "■*-• Hwd vseh strani zadonela bojna gesla, da se je treba otresti starih strankarskih vodstev. Splošno je bilo gibanje, naj *© predvsem stanovi organizirajo ter tsaj zadobijo strokovne organizacije tudi svojo politično misijo. Ta razvoj je tudi obrodil precej sadu. Ustanovila se je samostojna kmetska stranka, ki je pri volitvah v konstituanto uspela in odposlala svoje zaupnike v Beograd. Isti proces v trgovskem n obrtniškem stanu seveda ni dozorel tako daleč, pač pa smo doživeli uspeh, da so obstoječe stranke začele posvečati vso pozornost perečim gospodarskim vprašanjem in iz teh vidikov tudi koncipirale svoj politični program. Razvoj je sam po sebi prinesel to pridobitev, ki v bistvu pomeni le dozorevanje političnega zmi-bla pri posameznikih in celokupnih stanovih. Ko so slovenski kmetje poslali svoje odposlance v Beograd, sc;o z velikim zanimanjem sledili korakom mlade stranke ter smo prav kmalu zapazili, da se bori s težava ni začetnika. Naslonila se je na srbske zemljoradnike, ki so prevzeli vodstvi ter otvorili boj za svoje agrarne interese. Združitev jugoslovenskih agrar-cev v enoten parlamentarni klub, ki je bila po sebi znamenit dogodek, ker se je v njej lepo zrcalila ideja narodnega edinstva, drugače ni bii-i zdravo dete, ker se mlada stranka ni mogla dokopati do jasnega, vse pripadnike zadovoljujočega programa. Srbski koncept je bil mnogo bolj radikalen in bolj socijalistično orijen-tiran kot slovenski; srbski del kluba, že od nekdaj vajen opozicij onalnega boja proti radikalcem in demokratom, je vedno a priori odklanjal vsa- ko sodelovanje v vladi ter je predvsem v tem boju iskal svojih političnih uspehov, ne da bi tudi nosil odgovornost vladne politike, medtem ko slovenski del kluba ni čutil te potrebe, nasprotno, videl v pozitivnem delu in ne samo v neizprosni kritiki boljše varstvo svojih interesov. Ta načelni prepad je moral končno privesti do klubove krize, in po našem mnenju ne bo lahko izvesti v bližnji prihodnjosti zopetno združitev slovenskih in srbskih zemljoradnikov. Mi smo ta dogodek zabeležili, ker je splošno politično važen in zadeva tudi naše interese. Na tem primeru lahko vidimo, s kakimi težavami se moramo boriti, da izvedemo notranjo konsolidacijo države, niti pripadniki enega stanu, ki so napisali v svoj program izključno stanovski interesni boj, ne najdejo praktične formule, ki bi jih trajnd vezala ter omogočila učinkovit nastop. Razveseljivo je le to, da je kmetski stan pokazal najboljšo voljo ter jasno os-vedočil svoje jugoslovensko narodno edinstvo. V Jugoslaviji je pač toliko zamotan agrarnopolitični problem, da nas čaka mnogo trudapolnega dela. Treba pomisliti, da so tudi druge velike stranke v Jugoslaviji, demokratska in radikalna, v veliki meri agrarne stranke, in je potemtakem vse politično življenje pod tem uplivom. Nas zanima pri razdružitvi zemljoradnikov predvsem dejstvo, da je strogo stanovsko orijemirana politična stranka prišla na mrtvo točko. Nanovo nastali dve skupini si bosta najbrže kmalu stali nasproti v političnem boju, ker bodo slovenski ag-rarci stopili v vlado. Kar se trgovskega stanu tiče, govorimo lahko o večji stanovski solidarnosti širom Jugoslavije, ter bi se nam najbrže ne bila mogla zgoditi slična politična nesreča, čeprav so naravno tuui med slovenskim in srbskim trgovcem in onrt-nikom gotova nasprotja, ki se naravno rodijo iz prometne lege in drugih provincijalnih posebnosti. Vendar je kriza v zemljoradničkem klubu nauk za nekatere zagovornike izključno stanovsko prikrojene gospodarske stranke. Po dosedanpn izkušnjah mora vsak odkritosrčen Jugoslovan pristati na to, da nam je zaenkrat treba obsežnih sintez v političnem življenju, ako hočemo ustvariti trdno podlago za zdravo konsolidacijo vseh pestrih delov ujedinjene domovine, ter ne smemo preveč obviseti na svojih stanovskih interesnih stališčih. Da pa pri tem stan ne bo trpel škode na uerledu in procvitu, zato Je dolžnost predstaviteljev stanovskih organizacij, da političnim strankam dajejo venomer potrebne direktive ter zastavijo \es svoj upliv, da stranke ne gredo preko njih. Terjatve proti bivšemu erarju. Pretekli teden so se v Beogradu zopet sestali zastopniki avstrijske in naše vlade k razpravam o izvršitvi določb St. Germainske mirovne pogodbe, o dvignenju sekvestrov nad imetjem avstrijskih državljanov in dvignenju zapore nad jugoslovanskimi depoji na Dunaju. To pot se je poro- čalo da je zopet vprašanje terjatev proti bivšemu avstrijskemu erarju na dnevnem redu. Odkrito povedano, mi smo vnaprej smatrali pogajanja z Avstrijci za neplodno izgubo časa, ker so nasprotstva tako velika, da ni mirnim potom pričakovati poravnave. Zdi se nam zato potrebno, da povemo svoje mnenje glede zadnjega vprašanja dnevnega reda pogajanj in sicer glede terjatev proti bivšemu erarju. Kakor je znano, je pri komisiji za terjatve proti bivšemu erarju v Ljubljani prijavljenih dosedaj iz Slovenije okrog 250 milijonov kron terjatev po denarnem tečaju ob času prevrata. Te terjatve sestoje iz sledečih kategorij: 1. Terjatve trgovcev in vojnih dobaviteljev, ki so nastale za neplačane dobave živil, lesa in drugega stavbenega materijala, živine in vojaške opreme. Mnogo upnikov ima v rokah za te dobave potrdila (Beschei-nigung), kakor so bila predpisana v a štrijski armadi, pa v sled prevrata niso bila honorirana. 2. Terjatve podjetnikov in obrtnikov za izvršena dela. Ta skupina obsega neplačane račune za pred prevratom izvršena in zgotovljena javna dela za civilni in vojaški erar, predvsem za železnice, ceste, državne zgradbe in državna podjetja in obrale. 3. Terjatve uradništva in vojaštva ua zaostalih službenih pristojbinah. Sem spadajo do prevrata zapadle neizplačane plače in pokojnine uradnikov, častnikov in vojakov. 4. Terjatve iz avstrijskega zakona o vojnih dajatvah. Večina tozadevnih aktov, ki se tičejo sedanje Slovenije je obležala nerešena in nelikvi-dirana pri vojaškem poveljstvu v Gradcu, število teh terjatev je največje, ker je bila Slovenija od začetka italijanske vojne, pa do konca 1917 ožje vojno ozemlje, kjer so vsi lastniki morali oddati vojaški upravi živila in vse druge potrebščine, ker bi se jim bilo drugače s silo odvzelo in bi bili še radi renitentnosti strogo kaznovani. Med rekvizicijami po vojnem zakonu o dajatvah je omeniti zlasti rekvizicije kovin ter obsežnejšo rekvizicijo vina za soško armado, kiv se je izvršila pri slovenskih vino-tržcih leta 1917 po diktiranih maksimalnih cenah, ki so stale globoko pod nabavnimi cenami vinskih trgovcev. 5. Terjatve proti železniškemu in poštnemu erarju iz reklamacij za izgubljene poštne in železniške poši-ljatve. Te prav občutno zadenejo trgovski stan in so posamezne srednje tvrdke, ki imajo iz tega naslova dobiti mnogo stotisoč kron, ker so jim bile v vojnih letih pošnjatve poškodovane in oropane. Dalje pa železniška uprava tudi še ni poravnala odkupnin za razlaščena zemljišča, ki jih je rabila med vojno za razširjenje svojih naprav. 6. Terjatve iz obračunov državnih uradov v Sloveniji z bivšimi centralnimi uradi. V to skupino spadajo razen različnih zakladov, pavšalov in depojev posebno obračuni poštnih in poštnohranilničnih uradov s centralo na Dunaju in vprašanje prenosa čekovnih in poštnohranilničnin imovin. 7. Terjatve bivše dežele Kranjske in Štajerske, ki imata terjati na zaostankih že dovoljenih kreditov z* javne naprave in obračunov z raznimi vojnimi gospodarskimi centralami na Dunaju, predvsem s kmetijskim ministrstvom za dobavo klavne živine avstrijski armadi v znesku ca. 60 milijonov kron. 8. Terjatve na podlagi zakona i dne 18. avgusta 1918 državni zakonik štev. 317 glede odškodnine za protizakonite poškodbe civilnih oseb v vojski in na podlagi zakona z dne 18. avgusta 1918, drž. zak. štev. 318 glede odškodnine za preiskovalni zapor. 9. Terjatve bivših vojakov za ei-viJno obleko. Vsa vojaška civilna obleka naših vojakov je bila med vojno prepeljana v skladišča v Avstriji in jih je Avstrijska republika po prevratu enostavno zaplenila, vsled česar večini vračajočih se vojakov ni bilo mogoče vrniti civilnin oblek. 10. Terjatve za, odškodnino nastalo vsled eksplozij, na pr. smodniš-nice na ljubljanskem polju, na Pra gerskem, v Logatcu in drugod. Naša narodna vlada je takoj po prevratu izdala pozive na razna poverjeništva, da začnejo zbirati pri-glase terjatev in odškodninskih > -l-htev. Prijave so zbirala poverjeništva za notranje zadeve, za kmetijstvo in trgovska in obrtnišKa zbornica. Koncem februarja 1919 je bila z nared bo deželne vlade ustanovljena komisija za terjatve napram bivšemu erarju, ki se sestavlja iz dveh zastopnikov industrije, trgovine in ODrti ter poljedelcev in po en zastopnik poverjeništva za pravosodje, vojaške iu-tendance in finančne prokurature. Trgovska zbornica je zbrala iz krogov svojih interesentov prijav terjatev za ca. 50 milijonov kron, ki so vse likvidne. Za trgovske zastopnnce v komisijo so bili imenovani dr. Ažman in Fr. Stupica, veletržec v Ljubljani, za industrijo inž. Šuklje u Jean Polak, industrijalec in za obrt pa gd. Ložar in J. Rojina ter za kmetijstvo gd. Fran Zebal iz Rudnika ‘a gd. Markeš iz Št. Vida. Ta komisija je prevzela vse nabrane prijave in jih morala po večini vrniti strankam, da so priložile v svrho ugotovitve in likvidacije vse potrebne dokumente, odnosno da sodnim ali pa upravnim potom ustanovijo obstoj priglašenih terjatev. Namen komisije je bil, da deluje na to, da pride čimpreje do izplačila likvidnih terjatev, da organizira v ta namen potrebno kreditno pomoč in da pomaga interesentom, kjer je na razpolago za dotično terjatev obstoječe konkretno pokritje. Komisija je stopila takoj v stik z likvidacijsko komisijo na Dunaju, ki je imela zastopati našo državo v likvidaciji bivše Avstrije in ji vpoši-Ijala v zmislu njenih navodil prijave terjatev, da jih likvidirajo in nakažejo in jim izposlujejo izplačilo. Z Dunaja je nato prišlo nekaj likvidnostnih priznanj na te vlogo, toda iznlačil nobenih. Večina aktov je obležalo nerešenih pri različnih centralnih uradih na Dunaju, nekaj pa se jih je tudi, kakor je dognano, medtem že pogubilo. Naša dunajska likvidacijska komisija je bila potem razpuščena in jc »••eca julija 1920 prenehala poslovati. Njeno uredništvo te je razšlo, ajene posle pa je začasno prevzelo dunajsko poslaništvo, ki jih je izro-tilo svojemu konzularnemu zdravniku. Ta je pač reševal sem ter tja dohajajoče spise, toda ni mogel zastopati interesov države v likvidaciji > Wfbo Avstrijo, V takem škandaloznem in dezo-iatnem stanju se nahajajo danes zadeve naših terjatev, tako brezbrižuo se omalovažuje vitalne gospodarske interese naših najširših krogov in tako izgleda naše zastopstvo v likvida-•iji z bivšo Avstrijo. Medtem je minulo že poltretje leto in zadeva terjatev se nahaja ne samo na mrtvi točki, marveč z ozirom na vedno bolj se bližajoči bankerot Avstrije v prav •bupnem stanju. (Dalje prih.) Proračun državnih izdatkov za Slovenijo 1920-21. (Nadaljevanje). Kakor je že dnevno časopisje pisalo, nabavlja cinkarni v Celju rudo nemška tvrdka iz Kolina. Usoda sedanje cinkarne se bo odločila pri sedanjih italjanskih pogajanjih. Cinkarna dobiva rudo iz Rablja, ki je sedaj v italjanskih rokah. Italija sedaj nima nobene cinkarne in plavžev, kjer bi lahko to rudo podelo-vala, zato )e pričakovati, da bo menda pripravljena stopiti v kompenzacijska pogaianja za dobavo rude v zameno za izdelke iz nje. Toda tak položaj bi bil za cinkarno nevzdržen, ker se ji lahko vsak hip ustavi obrat. Zato je treba cinkarno sukcesivno preurediti tudi za produkcijo drugih predmetov, predvsem za izdelavo modre galice, katere potrebuje naše vinogradništvo v velikih množinah in za katero imamo glavno surovino, bakreno rudo doma. Za adaptacijo oziroma povečanje naprave za izdelovanje galice pa svota, ki jr predvidena za investicije v Ce!ju 250 000 kron nikakor ne zadostuje. Ždeli bi, da bi komisija, ki ima urediti sedaj vprašanje cinkarne, posvetila tej zadevi prav posebno pažnjo. Od izdatkov cinkarne odpade na nabavo cinkove rude 35 6 miljonov, na nabavo ostalega mater ijala, predvsem premoga 11'1 miljonov kron, na dnevnice stalnim delavcem 6*1* mil. in na doplačila na hrano 1 '/2 mii. kron. Za Velenjski ruJnik znašajo delavske dnevnice 149 mil., doplačla na brano 7 mil. in nabaya obratnega materijala 2 8 mil. kron, v Zabukovci delavske mezde 5 7 m I., nabava materijala */* mil. in dopl.ičila na hrano 18 mil. kron. Kakor je znano, je osrednji urad vsled zadnje premogovske stavke zelo povečal mezde delavstva, vsled vedno rastočih cen življenskim potrebščinam, pa se bodo tudi doplačila na hrano povečala tako, da bo č>sti dohodek iz državnih premogovnikov znatno padel. 12. Najskrornnejši je proračun ministrstva trgovine in industrije, ki znaša skupno 2,881.890 K in sicer 2,491.766 rednih in 390.124 K izrednih izdatkov. Od tega pripade na oddelek ministrstva v Ljubljani 550.897, na .pospeševanje obrti 109 566 kron na trgovsko šolstvo 1,066.805 K in 981.332 kron na obrtno šilstvo. Prepričani smo, da ni krivda oddelka v Ljubljani, da je proračun ravno za najvažnejše gospodarske resorte, namreč za trgovino, industrijo in obrt tako nezadosten. Nova car nska meja nas je naš a v industriji, obrti in trgovini popolnoma nesamostojne in odvisne v vseh strokah od inozemstva. Manjkalo nam je cela vrsta podjetij in specijalfiih strok obrti ter izvežbanega tehničnega in trgovskega osobia in uradmštva, da se začnemo osvobojevati od inozemstva, in morsiiro ugotoviti z zadovoljstvom, da smo v letošnjem proračunskem letu dosegli otvoritev trgovske akademije, in da se je poprejšna državna obitna šola preosnovala v tehnično sred ijo šolo. S tern je bilo za teoretično izobrazbo storjeno več, kot smo smeli zahtevati. Toda praktična izobrazba in napredek obrtov ter pospeševanje obrtov je ostala brez dotacij, ki bi ji bile omogočile vellkopoteznejšo akcijo. Za pospeštvanje abrti imamo med tehničnim osobjem pospeševalnega urada 1 keramika in 1 potujočega učitelja za čevljarstvo in 1 za prikrojevanje. Za potovanje je določenih borih 15.000 K, kar niti ne zadostuje, da bi se moglo proučiti stanje obrtov in domačih industrij na deželi.' Za prepotrebne tečaje in za predavanja 20 000 kron in za podpore ▼ praktične obrtno naučne svrhe 10 000 kron. Za te svi te se pri sedanjih dra-ginjskih razmerah ne da pač nobena »kcija izpeljati. Obrtna strokovna literatura j« pri nas zelo slabo razvita in za 12.000 obrtnikov v Sloveniji bi pač kazalo vstvariti primerno uradno strokovno glasilo, kinajbi praktičnemu obrtniku na deželi nudilo vse, kar potrebuje za razvoj in izpolnitev svoje obrti. Tak strokovni list, ki naj bi bii pisan od tehnikov jn praktikov, zelo pogrešamo. Tudi imamo vtis, da ni pravega stika med strokovnimi zadružnimi zvezami in uradom za pospeševanje obrd ozir. obrtnimi solatni. Pospeševanje obrti se je doslej več ali manj koncentriralo v dodelitvi deino-bilizacijskega materijala posameznim obrtnikom, skupni nabavi surovin ia prireditvi nekaterih tečajev. Bilo bi pa ga še »azšinti posebno z pomriožitvijo strokovne knjižnice, zbirko vzorcev in modelov ter x izdajanjem strokovne literature in perijodičnega glasila. Nad vse važno pa bi bilo sistemiziranje štipendij za pošiljanje mladih obrtnikov v inozemstvo v svrho specializacije za nove obrti ter v organizaciji kredita za modernizacijo obrtnih obratov, da se jim omogoči preiti od matiuelne k strojni izdelavi in s tem ojača njihovo konkurenčno zmožnost #napram industriji. Ravno teh postavk najbolj pogrešamo ir; upamo, da bodo v prihodnjem proračunu buli povdarjene. Oddelek ministrstva ima v preračunu za podpiranje industrije določeno svoto 100000 kron, štipendije slušateljem trgovskih in obrtnih šol 10 000 in za zavode za žensko domačo obrt 87.000 kron. Pri obrtnem šolstvu «o med rnste-rijelnimi stroški določene podpore nedržavnim obrtnim šolam, tečajem in podružnlm obrtnim in gospodarskim šolam 300 000 kron, štipendije dijakom 25.00C, za ekskurzije 5.000 kron in za izobrazbo učiteljev obrtnih šol, potujočih učiteljev in za poučne je za trgov- ialo mesečno na pol miljona frinanj-kljaja, kar pač ni bilo potrebno v tej višini. Proračuni za zaščito delavstva, delavsko posredovalnico služb In obrtno nadzorništvo so ukinjeni. 14. Skupni proračuni ministrstev za zunanje zadeve, za konstituanto, vojnega ministrstva, ministrstva za prehrano in obnovo ter -za agrarno reformo niio specijalizirunl po pokrajinah, dasi imata zadnja dva posebna oddelke za Slovenijo. Ministrstvo za prehrano se nshajs v likvidaciji in je agenda oddelka v Ljubljani ukinjena. Njih skupni proračuni znašajo sledeče svote: 1. splošni drž. stroški 426,529.163 D. 2. zuuanje zadeve . 9,271.880 » 3. vojna in mornar3tvo 1,155,112.560 » 4. prebrana in obnova 25,245.030 » 5. agrarna reforma . 43,870.240 » 6. izjednačenje zak. . 454.038 » 7. prorač. rezerva . . 20,500.000 Skupaj . . 1,680.982.911 D. ali 6,723,931,644 K. (Dalje prihodnjič). Potreba novih obrtov. Kataster obrtov, ki smo jih imeli ob previatu na našem ozemlju je zelo nepopoln. Ceia vrsta obratov se ni mogid pri r.as razviti pred prevratom, dasi je bilo zanje dovolj surovin in delavnih moči, ker so bile na Avstrijskem in Češkem v taki množini zasto- pane, da so lahko krile potrebo cele države. Z vpelja.o carinske meje pa se je položaj spremenil, vs: ti poprejšnji dobavitelj* ležijo v inozemstva in ni mogoče pri njih enostavno naročati v poštnih paketih potrebovano blago. Visoka carina, prometne težkoče, valutne razmere in skrb za razvoj našega gospodarstva na . moralno in gmotno sil jo k temu, da revidiramo kataster naših obrtov in začnemo delati na to, da ga sistematično izpopolnjujemo. O bodočnosti iri razvojni možnosti vsake stroke bo razen ce!e vrste drugih momentov odločevala nujna potreba in velikost konzuma v tuzemstvu, v konkurenci z inozemstvom pa racijonalnost obratovanja in solidnost ter okusnost tuzemskih izdelkov. Vendar malodušnost in nezaupanje v lastno tvorno silo ni na mestu. Moramo ven iz hlapčevskega občudovanja tujega iidelka in iz večnih dvomov nsd lastno zmožnostjo in preko skoobrtne predmete 25 000 kron. Za dolgih in neplodnih kritik, ki so našemu ekskurzije je svota mnogo prenizka, ker nnc»h"" i“'M 1,1 k’ raunn je za vpliv na dijake najbolj merodajno, da vidijo organizacijo in delo posameznih obratov. 13. Preostaja še proračun ministrstva s o c i! a I n o politiko, ki ie svojo delavnost v zadnjem letu zelo razšrilo in specijalizTalo. Izdatki za Slovenijo znašajo 33,846 679 in sicer 19 515.829 rednih in 14,330 859 kron izrednih. Ta svota se deli v izdatke za poverjeništvo 1,166.040, za socijalno zavarovanje 1,863.100, za stanovanja 196 820, za skrbstvo za invalide in rodbine padlih 15,337 869 in za siromaštvo 952.000 kron. Izredni stroški znašajo: za ljudsko štetje 64.750 kron, za podporo dobro-voljcem 60.000 K, za opremo statističnega oddelka 143.200 kron, podpora za ustanovitev splošnega pokojninskega zavoda 204.500, zavoda za zavarovanje delavcev proti '..ezgodam 408 500 K in za reformo socijalnega zavarovanja 50.000 kron, izrednj stroŠKi za stanovanjski urad 415.000 kron, podpora invalidom, da postanejo samostojni 3,650 000 K, invalidski dom 3,080.600, voiaški dom v Rogaški Slatni 473.000 kron, zdravilišče na Golniku 582 400 kron, zavod za slepce v Ljubljani 21 500 K, dolenjske Toplice 89.000 K in delavnica za proteze 138 000 kron, ter adaptacija zgradb za invalidski dom 5 miljonov kron. Izdrževanje invalidov stane 11.359 383 kron. Izdatke tega ministrstva lahko na kratko karakteriziramo z izrazom : potrebe za osebno likvidacijo vojne. So dolžnost naše generacije in k niim nas veže pijeteta ored žrtvami svetovne vojne za našo osvobodiiev. Vendar moramo ugotoviti, da so ti stroški 12 krat tako veliki, kakor proračun ia trgovino, industrijo in obrt. Svoječasno, ko je b’la še delavnica taborišča v Srrnišču pri Ptuju v upravi socijalne politike se je tam vodilo gospodarstvo, ki je dona- narodu prav posebno lastne in ki ravno karakterizirajo malenkostnost našega početja, k skVomnerr.u začetku, ki je kakor pravi naš star pregovor »polovico storjenega« in vse drugo bodo prinesle s časom razmere same po sebi, kot plod dela in vztrajnosti. Naš obrtnik ima j Jugoslaviji važno gospodarsko poslanje. Ako ga bo hotel in znal izkoristiti, ima v naši državi mil)one konzumentov, ki še danes naročajo blago v inozemstvu, ker ga ■ ne dobivajo doma. Ljubljanski vsakoletni obrtni sejmi bodo zbliževali interesente trgovce in konzumente z razvijajočimi se novimi obrti in bodo olajšale stik in razvoj. Mnogo naših obstoječih obrtov ni šlo s tokom časa in ostalo daleč od tehničnega razvoja in vsakega napredka in so vsled tega postali popolnoma pasivni. Ogromna večina pa je le lokalnega pomena in životari, ker so vsled svoje lege in načina obratovanja nezmožni, da bi s« razvili. Sem spadajo predvsem naši mali vodni mlini in žage in kovačije v gorskih zakotjih, zapuščenih dolinah, daleč od železnic in mest. Vsi obrti izključno lokalnega pomena so v dovoljnern, morda celo prevelikem številu zastopani in bi bilo želeti njih fuzijo v večie pridobitne organizacije. Ta tendenca se kaže pri mizarjih, čevljarjih, krojačih, kovinarjih, Sitarjih itd, da stvorijo pridobitne organizacij«, ki jim omogočujejo tehnično izpopolnitev ob.atov in komsrcijelno organizacijo nakupa in prodaje. Toda za nove špecijelne, fine obrte so predvsem mesta, glavna in na dežeii ugoden teren, da se nastanijo. \z železarske stroke bi prišli vpoštev predvsem izdelovanje kovane, stiskane in vlite železne posode, vlivanje nagrobnih križev in sesalk, izdelovanje železnega pohištva, katero je posebno v Sibiji v navadi in, ki se je tja iz Avstrije v velikih množinah uvažalo. Porab« železne posode ru. kmetih ja precej velika In bo vsled konzervativnosti naših ljudi pri parabl tike p*-sode ostalo. Izdelovanje ognjevaruh blagajn in strelovodov nima računati zaenkrat s posebno potrebo v tuzem-stvu. Za kovaško obrt bi bil« naSa stroke izdelovanje svedrov, jedilnega orodja, far, kl n, no2ev, peči, Štedilnikov, visečih ključavnic, peres za postelje za dežnike, železnih mrež in sit, ter-vijakov. Vsžno bi bilo osnovanje tovarne ali delavnice za verige, ker je edina tovarna, ki je bila v Sloveniji v Beliprč1, padla posl Italjane. Izdelovanje orodja vseh vrst je pri nas popolnoma n era z vito. Vlada je zaenkrat dovoljevala, carine prosti uvoz, da si obrtniki male pomagajo, toda ta ugodnost bo najbrž kmalu ukinjena, in bo potem trebi misliti na to, da se kolikor mogoča osamosvojimo od Avstrije in Mcmčije, ki je v tem oairu na vrhuncu. Velevažen pa je razvoj izdelovanje železne kratke robe, kakor s« gumbi, rifičlce, zaponke, kljukice, krojaške in čevljarske ter ostale galanterijske drobne potrebščine pločevinastih tass, embalaže, kopalnih banj, pločevinastih rakev in hladilnih omar. Dalj« izdelovanje napisnih tablic, umetno livarstvo, izdelovanje tiskarskih črk in okvirjev. Ti predmeti, z« katere je potreba zajamčena, so zelo razširjen konzumni predmet. Izdelovanje galanterijskih in luksuznih predmetov iz kovinskih spojin, vlivanje bakrenih izdelkov izdelovanje bakrenih in m<-deni!» predmetov, cevi, žic, ki se v elektrotehnični industriji iti za instalacije pri nas rabijo v vedno večjih množinah, izdelovanje blaga iz cina, cinka in svinca, in britamja kovine je do neznatnih malenkosti popolnoma nerazvito. Enako je z lestenci in okrasi svetilk iz lit h k«»v,riških zmesi ter dekoiativnimi umetnoključavničarskimi izdelki. Obrti polzlahtnih kovin in imitacij tudi ni pri nas zastopane.^ Omenjamo tu samo izdslke iz kinasreora, alpake, imitacije draguljev, ieonska blago, pozamenti, obrti kovinskih graverjev, emajlerjev, cizelirjev in galvani-zerjev, medajlerjev, kovinskih pleskarjev Itd. itd. Za našo, pretežno agrarno d>žav» je največiega pomena razvoj izdelovanja poljedelskih in gospodarskih strojev in poljedelskega orodja ter mlinarskih strojev. Kakor rečeno, razvoj teh strok dosedai ni bil mogoč, ker naše obrti in podjetja niso imele nobene carinske zaščite in se je orodje in stroje carine prosto uvažalo. Toda, kakor bo najnujnejša potreba za obnove krita, bo vlada dala tudi tej stroki primerno zaščito. Izdelovanje tega blagi je po večini šablonsko delo in ni težko, kakor mlatilnic, slamnoreznic, piugov, trijerjev in mlekarskih strojev. Za Slovenijo bi se rentiralo tudi podjetje za izdelovanje dvokoles, ker je vsled dobrih cest ciklistika zelo razvita. Naše delavnice za mo 'tiranje in popravo dvokoles so na najboljšem potu, da se vedno bolj izpopolnijo in polagoma preidejo k izdelavi sami. Naša kolaiska obrt se ima še v marsikakem oziru izpopolniti in razširiti, da bi mogla izdelovati tudi luksuzne karoserije, za katere ima skoro ves materijal doma, smuče, sanke, otročje vozičke, medtem ko se samokolnice v velikem oziru ze izdeluje. Pina mehanika, izdelovanje instrumentov in apare.tov ter precizijska dela je pri nas popolnoma neobdelan* polje. V vsem smo odvisni od inozemstva, bodisi optični, matematični, fizikalni ali kirurgični, fotografični, farma-cevski aparati in instrumenti, bodisi urarski izdelki, zobotehniški ali bandažni ter protčzni. Sem spada tudi izdelovanje meril, mano in barometrov, pisalnih strojev, cyklostilov in mehaničnih modelov. Tudi to ne gre neskončno dalj« in vemo, sla ima naša država dovolj odločnosti, da bo, ako re bo privatne inici jati ve, da se začnejo te stroke razvijati, porabila tudi odijozno sredstvo vzgojevalne carine, da nas postavi na lastne noge. Obrtov ra izdelovanje g 1 a z fc finega orodja nimamo veliko, vendar je tu vsaj začetek dan in položen temelj. Razviti "bi bilo še izdelovanje strun, vijolin, kitar m piščalk. Zastopani so izdelovalci klavirjev, harmonik, orgelj, avtomatov, otročjih igrač in lanj in dragega glazbencga orodja, samo jim je treba kapitala, da se spopblnijo m raz-š'njo. (Dalje prihodnjič). ^ izvoz in uvoz. izvoz IZVOZ v Italijo Italijo je prapo-mesnih izdelkov, krme in Prepovedan .sledečih predmetov v vedan: klavne živine, suhega in svežega mesa, masti, koruze. Bolgarija je prepovedala izvoz sledečih predmetov: vseh vrst živine, masti, sladkorja, steklenih predmetov, zdravil, papirja, volne, 50 odstotkov tekstilnih izdelkov, strojev in kovin. Nemčija je dovolila uvoz žive in zaklane živine ter svinjske masti. Grška vlada je dcšvolila uvoz 10 milijonov litrov gorivega alkohola. Ta alkohol bo prost vseh carin. Feder. Zveza Švicarske Republike je prepovedala uvoz industrijskega alkohola. Švicarske uvozne omejitve, švicarska vlada je 14. t. m. odobrila nekaj uvoznih omejitev, katere se bodo pa šele razglasile. itfifodfio gdpoGmm Trgovina. Likvidacija kompenzacijskih pogodb - z Avstrijo je dovršena. Uehoslovaško steklo. Cehoslovaške steklene plošče,1 ki so stale 05 K po kvadratnem metru, stanejo sedaj 30—35 K. Vzrok tako rapidnemu padcu izvoznih cen je seveda svetovna konkurenca. To znižanje cen se bo najbrže občutilo tudi pri nas. Slobodna trgovina z rižem v itaiiji. Po likvidaciji narodnega konzorcija za riž, t. j. približno od 10. septombra tl. bo trgovina z rižem v Italiji slobodna, istotako bo s časoin dovoljena prosta trgovina s koruzo. Oves in rž sta že od 7. I. m. prosta vsake omejitve. Razstave, semnji. Določeni termini sa leto 1921: 1.—-15 .marca: Lyon (mednarodni semenj). 6.—12. marca: Leipzig (splošni uzorčni semenj in tehniški semenj). 12.—21. marca: Stuttgart (Ju-gosi semenj). 13.—18. marca: Konigs-berg (Nemški vzhodni semenj). 80. marca do 1. aprila: Berlin (5. gostilniški semenj). 5. -8. aprila: Breslau (specialen semenj za tkanine, oblačila, notranjo o-premo in sorodne kupčijske panoge). 10.—10. aprila: Frankfurt n. M. (mednarodni semenj). 12.—15. aprila: Berlin (drugi kemijsko-tehniški semenj). 12.— 27. aprila: Milano (II. mednarodni vzorčni semenj). '16.- 26. aprila: Basel (švicarski vzorčni semenj). 19.—26. aprila: Božen (vzorčna razstava izdelkov nemške in italijanske industrije). 20.— .30. aprila: Barcelona (mednarodni vzorčni semenj). 10.—25. maja: Pariš (francoski semenj). 30. maja do 4. junija: Stuttgart (posebni semenj za grosiste žlahtne kovinske industrije). 1.—15. junija: Padua (III. mednarodni semenj. 2.-5. junija: Breslau: (62. semenj za poljedelske stroje v zvezi s tehniškim in gradbenim semnjem). 15.—30. junija: Bordeaux (mednarodni semenj). 18.— 25. junija: Fredericia (Danski semenj). 4.—10. julija: Gothenburg (Švedski semenj). 6.—12. avgusta: Pressburg (Ori-entski semfenj). 13.—21. avgusta: Rei-chenberg (II. mednarodni vzorčni semenj). 28. avgusta do 3. septembra: Leipzig (jesenski semenj). 6.— 16 septembra: Utrecht (mednarodni letni semenj). 1.—15. oktobra: Lyon (mednarodni semenj).— Razstavni ali semnjski znak staue, ako se prej naroči 15 mark, pri blagajni pa 20 mark, od petega se-mnjskega dne naprej pa 10 mark. Priporočljivo je, znak nositi vedno na zuot-ranji strani suknje, zaradi tega. da se ne izda za tujca na semnju, katere se rado izkorišča. Industrija. Nov uspeh imamo zaznamovati na gospodarskem polju. Tvorniea keksov in prepečenca V. Bizjak in drug, Rog. Slatina, je razširila svoj obrat, ter po-slavila te dni za izdelovanje keksov naj-' modernejše stroje. Produkcija keksov se more zvišati do 20o0 kg na dan. Tvrdki, ki je zbog svojih finih izdelkov znana, je omogočeno s tem nuditi svojim cenj. odjemalcem najiineje in krasno iz-d generalne direkcije carin iz Beograda. Ako bi se carinarnice branile vrniti zadevne svote prosimo, da se vsak naznani Zvezi trgovskih gremijev zadrug. Carinjenje poštnih/ paketov se sedaj mogoče spravilo v tir. Da bi carinski uradniki hitreje vršili svojo službo, je minister za pošto in brzojav odredil, da se plača vsakemu uradniku, ki 't-rini poštne pakete, po 10 par od paketa, generalna direkcija carin pa je odobrila, da zamorejo cariniti poštne pakete, ki prihajajo iz inozemstva, tudi glavne carinarnice H. razreda, kar so dosedaj izvrševale le carinarnice L razreda. Nove carine na Angleškem, Angleška vlada pripravlja zakon o carinjenju tujega uvoza. Carina bi se uredila tako, da bi bila carina v angleški valuti jed-naka carini v tuji valuti. Po tem zakonu bi se nekateri predmeti ne smeli uvažati (kemični preparati, fotografičm aparati itd.) nobeni tuji predmeti pa bi se ne smeli prodajati ceneje kot domači. Oavki. Davek za tujce v Sarajevu je povišan. Sedaj se plača v hotelih 1. razreda za osebo na dan 4 krone, v hotelih 2. razr. 2 kroni, v gostilnicah in prenočiščih pa .1 K. Promet. Prometne omejitve. Za Postojno je do 23. t. m. ustavljeno sprejemanje blaga. Sprejmejo se le žito, živila :n živina. Za Rakek je radi počasnega carinjenja ustavljeno sprejemanje blaga med Borovnico in Planino. Radi velikih tovornih zastankov na progi Spielfeld-Strass—Bruck a. M. je do nadaljuega ustavljeno sprejemanje tovora za postaje te proge ali preko te proge in sicer ne samo za Avstrijo, ampak tudi za Cehoslovaško in Nemčijo. Sprejemati in odpošiljati se pa smejo na tej progi vkljub prepovedi samo živila, namenjena za Avstrijo. Prometna konferenca med Jugoslavijo in Rumunijo. Uprava rumunskih železnic je predložila našemu ministrstvu za promet, da bi naši iu njihovi delegati uredili v najkrajšem času prometna vprašanja. Kraj in dan še uiat« določena. Nove pristojbine v brzojavnem prt-metu. Od L aprila dalje se bo plačevalo za vsako brzojavno blanketo 20 par. Za brzojavke, oddane ob nedeljah in praznikih se bo pobirala 3 kratna pristojbina. Izdan bo v kratkem edinstveni pravilnik o notranjem brzojavnem prometu za celo kraljevino. Ustavljen jo žo dovoljeni brzojavni promet z brzojavnimi postajami v onih delih Dalmacije, ki spadajo po rapallski pogodbi nam, ki so še zasedeni od Italijanov. Brzojavni promet bo zopet dov >-ljen šele tedaj, ko preidejo posamezne j brzojavne postaje v naše roke. Povišanje poštnine za pisma za 100 odstotkov. Ministrstvo za pošto in brz> jav bo povišalo poštnino za 100 odstotkov. Navadna pisma se bo moralo franki rati z poldinarskimi, pisma v inozemstvo pa z dinarskimi znamkami. Sprejemanje paketov z označeno Ivrednostjo preko 600 dinarjev. Kakor je razvidno iz »Službenega lista« poštnega in brzojavnega ravnateljstva v Ljubljani štev. 9 se izpreminjajo toza- : interesenti podajo glede ureditve ob-:\ jdevne odredbe in se razglaša: Doslej mejne carinske službe in razmestitve ca- kvarno nekaterim tvrdkam izjemoma pri-rinarnic svoje predloge, da bi jih mogla ‘znano ugodnost, da smejo pakete z ozna-pravočasno pri razpravi uveljaviti. pečeno vrednostjo preko 600 dinarjev prevračanje razlike med staro in novo ; (dajati zaprte, raztezamo na vse vred-izvozno carino. Ker je nova izvozna ca- j^noatne pakete,, katere predajajo zanes-rinska tarifa stopila že 19. iebr. 1921 vVJljivi trgovci, obrtniki, sodno registrira-veljavo, dpspela pa šele 25. februarja 'in T. jne tvrdke in druge nesumljive stranke, naše carinarnice, je trgovska in obrtniš- - J lraktur itd. zaradi ugotovitve dejanske ka zbornica brzojavno naprosila finanč L ■vrednosti vsebino ni treba predlagati, nega in trgovskega ministra, da odredi " 'L j če je opravičen sum, da se predla-carinarnicam, da se mora preveč zara-\ ‘gajo vrednostni paketi iz spekulativnih Čunano carino zu razdobje od 19. do 25., ‘in drugih nečednih, poštni upravi in februarja vrniti interesentom. Na to vlo "strankam gospodarsko škodljivih name-go je ininisterski svet odrenil, da se mo-.kinov, je tudi še nadalje —- in sicer do rajo vg» razlik« za preveč plačano izvoz-|)/;preklica — od prodajnih strank zahte- vati, du predajajo vrednostne pakete odprte. Če se pri taldli paketih vrednost vsebine z napovedano vrednostjo vjema, je pakete seveda kot vrednostne sprejeti in odpraviti, če se pa ne ujema, se taki paketi ne smejo kot vrednostni sprejeti. Uradi naj pri sprejemanju vrednostnih paketov prav posebno pazijo in gledajo še posebej na to, da b> ~clo pravilno (v platno) zaviti, zapečateni in sploh po predpisih opremljeni. Pošiljat ve poštnih paketov v Stalijo. Italijanska poštna uprava naznanja po mednarodnem biroju, da se smejo od 1. I. mč odpošiljati v Italijo le z izrecnim dovoljenjem italijanskega finančnega ministra v poštnih paketih le sledeči predmeti: kava in njeni surogati,*sladkor, tobak v listju, predelan lobak za osebno porabo, a ne več kot 4 kg, saharin, igralne karte, konjak in likerji, čaj, parfumerijski predmeti, zlatnina in dragulji, razven takšnih, ki se rabijo za industrijo, stekleni predmeti, perje za okras, igrače in okrašene ženske čipke, tkanine vezene z volno, bombažem, klobuki, lesene pahljače, umetne cvetlice, in svila, papir in kartonski izdelki, puške, pištole in samokresi in izdelki iz koralov ter bisernine. Promet na grških železnicah je po končani stavki z 17. t. in. zopet v redu. Inšpekcija v Skoplju je dovolila prevoz oseb, prtljage in blaga v Solun. Kmetijstvo. Škoda v naših gozdih. Ministrstvo za šume in rude je ustanovilo na podlagi najrazličnejših podatkov škodo, ki je nastala v naših gozdih vsled vojne. Škoda, ki se ceni na 250 milijonov frankov, bo predložena reparacijski komisiji. IZ XX. redni občni zbor Slov. trgovskega društva »Merkur« y Ljubljani. Dne 19. t. rn. ob 10. uri dopoldne se je vršil v sejni dvorani mestnega magistrata XX. rodni občni zbor Slov. trgovskega društva »Merkur« v Ljub- ških rok, izdaja »Narodnogospodarske--ga Vestnika«, pozneje »Slovenskega trgovskega Vestnika« ter v zadnjih dveh Jena skupnega glasila >Naroduo gospodarskega Vestnika s: je zahtevala liinojo Iruda in žrtev, posebno, ker so od po-oetka vsi člani dobivali list brezplačno. Devet letuikov »Trgovskega Koledarja«, »Menično pravo« i. 1904, »Kilometerski kazalec« 1. 1907, . Knjigovodstvo« leta 1908,» Trgovsko računstvo« v treh de. 'i 1. I9i2 in »Trgovska korespondenca« I. 191)3, 3 Določila za prevažanje blaga po železnici«, »Solrudniški zakon , »Pokojninsko zavarovanje zasebnih nastat Ijeucev; itd. itd. se morejo imenovati potne kaplje vršečega dela, posebno, ker so izdane v času, ko je trgovstvo popolnoma pogrešalo strokovno slovensko l;-teraturo in ko se je izvrševalo vse d lastnih sredstvih, brez vsake podpor?, ko še ni bilo .150.000 kronskega brezobrestnega posojila za izdajo slovenskih trgovskih knjig od strani upravne komisije za prehodno gospodarstvo in zneska 50.000 kron iste upravne komisije za brezplačno izročitev od društva izdanih trgovskih knjig, podpornim šolskim knjižnicam. Za izobrazbo pa ni društvo skrbelo samo s tiskom knjig, marveč tudi s predavanji, poučnimi tečaji, shodi, poučnimi izleti, ogledi raznih indu-j sirijskih podjetij, s knjižnico, čitalnico"* itd. Prirejali so so tečaji za stenografi j j, strojepis, tuje jezike, knjigovodstvo, ,;o-respondenco, železniške tarife in prihodnje dni bo društvo otvorilo tečaj1 za carinjenje. Vse to je pripomoglo, da se je vzgojilo tako veliko število ugleduih trgovcev, ki so danes ponos trg. stanu. — Društvo ustanavlja in vzdržuje naprave, ki so namenjene vzgoji in razvedrilu vajencev. Takoj pri svoji ustanovitvi je društvo zasnovalo lastno posredovalni--/j za službe, ki danes odgovarja zahteva-n šlužbodajalcev in službojemalcev in 00-sluje članom, učencem in učenkam brezplačno. »Merkur« je izposloval nedeljski počitek, zapiranje trgovin, obrtno sodišče, zavarovanje zasebnih nastavljencev, solitve v razne davčne komisije, odpravo novoletnih daril itd., bori se uspešno proti verižnikom in podpira z vse ni, ljaui, ki je praznoval svojo dvajsetletnico. Pri otvoritvi zbora je g. predsed-^fc.močmi interese legitimnih trgovcev. -nik *' ‘ " ...... ministrstva ik Lilieg pozdravil g. sekc. svetnika^^hnk ,ie izrekel upanje, da se kmalu zo linistrstva za trgovino in industrijo °2M Iasteii trgov, denarni zavočl, ki nadomestil »Trgovsko in obrtno Rud. Marna, imenoval zapis gg. Ant. Unterbergerja in Ant. Verbiča, skrutinatorjem pa gg. Karla Seljaka in Rudolfa Mlakarja. V začetku svojega govora je predsednik omenil mlačnost, ki je vladala med našim trgovstvom m-pram organizaciji, ki se je- ustanovila 25. nov. leta 1900, v paraleli pa neumorno delo in previdnost, katerim se imamo zahvaliti, da je pridobil »Merkur« ta ugled v vseh trgovskih krogih, katerega uživa danes in da je izvršil to, kar zamore pokazati. »Merkurju-, se moramo zahvaliti za izdajanje velekoristnili knjig, za izdajanje lastnega glasila, za vzdrževanje krasne knjižnice in vzdr-^ naj bi banko«, katero so žalibog vrgle razmeri 1. 1911 v roke Jadranske banke. Vseslovenski trgovski shodi, ki so bili delo »Merkurja«, so znatno povzdignili zavei-uost med našim trgovstvom, delegati »Merkurja« pa so z brezprimerno pridnostjo in požrtvovalnostjo po končani vojni delovali na to, da se je ustanovila zveza gremijev, ki kljubuje kot trdnjava vsem napadom, ki so bili naperjeni proti posameznim trgovcem in gremije n. Po zaključku teh del, je začelo društvo pripravljati »Trgovski List«, ki danes stoji na svoji višini in energično bran in zastopa trgovske interese. Ta hst bo zevanje učnih tečajev. Posredovalnica,i,/;8 L aprilom začel izhajati 3 krat teden podpiranje družin, v vojni se nahajajo-®^0' c*a *em bolje zmore svojo važno m čili članov, izvedba trgovske organiza-^r' .težko nalogo. Pregled 20 tih let bi pa ne cije po deželi, ustanovitev Zveze gremi-jMškil popoln, če bi se ne omenilo dobro- jev itd., vse to so dela Slov. trg. d ruštva“^."'lV orni h naprav. »Podporni zaklade je v »Merkur«. Omenil je dalje delovanje'^kratkem času izdal 27.697.80 kron brez-predsednika g. ces. svetnika Murnika, ' poselnim in družinam članov, ki so radi gg. podpreds. Ferdo Kersriika, Ignacija -Jsvetovne vojne prišli v stisko in potrebo. Kesslerja, .los. Drčarja, g. Ivana Volka, tajnik je omenil še Trgovski doni, g. dr. Windischerjn in g. Marna, ki so ' kateremu je položil temeljni kamen g. s požrtvovalnostjo pripomogli do teh Jelačin star. na petletnici društva »Mer-velikih uspehov. Temu je sledil pred- 4 kur«. Za ta dom, ki naj bo za popolnenje log, da se pošlje Nj. Vis. prestolonasled-^j . vsega slovenskega trgovstva velikega niku Aleksandru udanostna brzojavka,'^'' pomena je nabranih le 44.259.08. Ta maki je bil. sprejet z velikim navdušenjem. A la vsota kaže, da se naše trgovstvo vse Brzojavka se glasi sledeče: »Nj. kra- fp še ne zaveda velikega pomena, katerega Ijevsko Vis. prestolonaslednik Aleksan-.;; ima taka reprezentativna palača. Izvoli der Beograd4.« »Slovensko trgovsko dru- '* naj se odbor, ki naj z vso energijo pri-šlvo »Merkur« pošilja Njega Visočan-, .-slopi k zbiranju prostovoljnih prispev-stvu povodom praznovanja svoje dvaj-Skov, da se * zgradbo čim preje prične. setletnice udanostno izjavo. Bog živi di-'$? S tem je bil dan pregled dvajsetletnega nastijo Karadjordjevičev, našega kralja ^delovanja. Navedlo se je še delovanje Petra in prestolonaslednika Aleksan- . - zadnjega leta: vseslovenski shod 11. ap'• dra.< Koncem govora je g. predsednikov Ljubljani, ki je bil manifestacija zaprosil navzoče, da se v znak sožalja sto- vednosti, enotnosti in solidarnosti slovenje spominjajo v teku preteklega leta skega trgovstva. Povodom tega shoda se umrlih članov, potem pa jo prosil za poročilo tajnika g. Fran Goloba. G. tajnik Fran Golob je podal zboru svoje devetnajsto letno poročilo, rekapitulacijo dela dveh desetletij. Lep, jedrnat govor, nam je predočil markantno sliko trnjevega pota, po kateri jo romalo in roma slovensko trgovstvo k svojemu cilju. Prva dela niso bila malenkost. Gromij trgovcev in trgovsko bolniško in podpor-jio društvo se je moralo iztrguti iz nern- je podvzela akcija za pokritje tekočin društvenih stroškov, ki je imela po zaslugah gosp. Jelačinove, Lillegove in Šarabonov^ krasen uspeh. Nabranih je bilo 88.420 K. Prireditev izletov med koroške Slovence, predavanje o Sijamu. na katerem je g. ing. Lupša zainteresiral tukajšnje trgovske kroge, da stopijo v trg. stik z vzhodno-azijatskimi drža .1-mi. Posredovalnica je imela v preteklem letu 780 poslovnih št. tar prinesla 1515.80 K kosmatili dohodkov. Društvo je prejelo v preteklem letu sledeče podpore; od Jadranske banke 5000 K. I Trgovske zadruge v Ljubljani 2000 K, od kol inske tovarne v Ljubljani 1500 K, od’ gremija trgovcev 100 K, od tovarnarja g. J. Samsa 400 K, od g. J. Urbančiča, trgovca v Ljubljani 200 K itd. Vsem je bila tem potom izrečena najtoplejša zahvala. »Merkur« je koncem leta štel ti ustanovnih članov, 524 rednih in 86 podpornih članov. S tem je g. tajnik Golob končal svoje izčrpno poročilo. K tretji točki je g. ravn. Krofta podal poročilo blagajnika. Društvo »Merkur« je imelo 1. 1920 dohodkov 287.268.49 K, izdatkov pa 204.748.16 K. Za Trgovski dom je bilo nabranih 44.259..08 K, podporni fond ima premoženja 24.832.41 K, Aleksandrova ustanova 19.356 K, ustanova Drčar 2.184.45 K, Društveno premoženje z 31. decembrom 1921 pa je znašalo 159.284.91 K. Po poročilu gg. računskih preglednikov o pravilnosti računov jo g. predsednik predlagal g. A. Šarabona za častnega člana, kar je zbor sprejel enoglasno in z velikim odobravanjem. V odbor so bili izvoljeni sledeči gospodje: predsednik Alojzij Lilieg, I. podpredsednik dr. Fran Wiudischer, II. podpredsednik Josip Sekula, predsednik društvenega razsodišča g. dr. Danilo 'Majaron. Iz.vrste samostjouih trgovcev: Pavel Fabiani, Ivan Jelačin, Ivan Jelačin ml., Ivan Koslevc, Fran Kovač, Ignacij Novak, Fran Zebal.Iz vrste sotrudni-kov: Franc Drčar, Dragotin Gorup, Rudolf Južna, Avgust Jurjevec, Josip Krek, Hanuš Krofta, Rihard Tory, Anton Um-berger, Anton Verbič, Josip Zajc. Iz vrste podpornih članov: Fran Golob, dr. Rudolf Marn, dr. Viktor Murnik. Revizorja: Avgust Peruzzi, Josip Urbanič. Po končanih volitvah je g. Ivan Jelačin ml. govoril o prestani krizi, ki je grozila trgovstvu med in po vojni, ki pa je danes končana. Nastala je konkurenca, verižništvo je ubito in danes doseže vrh le oni, ki je sposoben in ki dela. Trgovski stan, izvaja g. Jelačin, bo pridobil na glasu in javnost bo videla, da brez trgovstva ni države. Ce se bo vse trgovstvo vestno udeleževalo skupnih akcij, bo razmah našega trgovstva v desetih letih večji, kot ga pričakujemo in če bo > Slo tnlro naprej, bo prihodnji jubilej še ’ častneji kot današnji. Na predlog g. Zelenika, da bi »Merkur« stopil v zvezo s: srbskim in hrvatskimi javnimi društvi potom izleta v Beograd in Zagreb, je g. Mohorič pokazal na letošen ljubljanski velesejm, ki bo najboljše sredstvo za take zveze. Dalje je g. Mohorič izraz!l, da bi »Trgovski list« postal platforma * našega trgovstva. Končal naj bi se že enkrat način medsebojnega kritiziranja, ki ne prinese nobene koristi, zato pa naj bi vsi trgovci pošiljali svoje želje svojemu glasilu, ki bo skrbelo, da pri- j dejo do merodajnega mesta. Nato je g. ! iredsednik Lilieg zaključil zborovanje ; s prošnjo, da bi vsi navzoči vzeli na zna- j nje lepe besede gg. Goloba in Jelačina j ml. Z žalostjo je koustatiral maloštevilni 110 udeležbo in bodril vse člane k izpol njevanju njihovih dolžnosti, da bo vsak'* lahko ponosen na svoj stan. % Prevoz blaga iz Italije. Ministrstvo financ, generalna direkcija carin v Beogradu je naročila carinarnici v Borovnici, da ne sme v ncbenetn slučaju in pod nikakim pogojem več dovoljevati neposreden prevoz blaga z avtomob li, temveč se mora isto dopeljavati iz inozemstva redovitim železniškim potom. To daje gremij trgovcev onim svojim članom, ki dobivajo blago iz Italije, na znanje. Na vlogo gremlja trgovcev v Mariboru z dne 14. decembra 1920 naznanja ministrstvo trgovine in industrije, oddelek za notranjo trgovino in trgovski pouk pod štev 2850/20 z dne 12. januarja 1921, da jc g. minister prometa z rešitvijo D. O. štev. S300/1920 odobril trasiranje proge Murska Sobota—Veržej — Križevci — Ljutomer — Veličane — Ormož. V to svrho se je imenovala sekcija s sediščem v Ljutomeru. Štev. 914. Dobava, prodaja. Razpis dobave mehkega IeBa za napravo stelaž (polic). Uprava državnih monopolov v Beogradu je določila na dan 15. aprila t. I. licitacijo za nabavo 380.358 m8 mehkega lesa za napravo stelaž (polic) za tobačna skladišča v Vrani, Žitkovcu in Nišu. Razpis, obsegajoč natančnejše podrobnosti in pogoje, je v pisarni trgovske in obrtniške zbornice v Ljubljen: interesentom na vpogled (Štev 2433). Neznanila trgovske in ©Sm-niške zbornice v Ljubljani. »Mednarodni trgovački posrednik«. Muzej mednarodne trgovine in industrije v Bet gradu izdaja lisi ''Mednarodni trgovački posrednik« in prosi, da bi trgovska in obrtniška zbornica v Ljubljani nabirala naročnike za ta hst. Naročnina znaša letno 50 dinarjev. Interesenti, ki se nameravajo na ta list naročiti, naj to sporoče trg .vski in obrtniški zbornici v Ljubljani, navedejo naj natančen svoj naslov in prilože naj naročnino za eno leto v znesku 50 dinarjev. (Št. 2353). O rabi krajevnih imou v javnem pcomotu. Predsedništvo deželne vlade je odredilo sledeče: »Kdor v kraljevini Srbov, Hrvatov in Slovencev uporablja javne urade in zavode v Sloveniji, mora v ustnem ali pismenem prometu, brzojavno ali telefonično za kraje v Sloveniji rabiti le oiicijelne slovenske nazive, če ne, je dolični. urad ali zavod upravičen odreči uradno posredovanje. Pisma, pošiljatve, brzojavi in telpfonični pogovori iz inozemstva pa smejo rabiti tudi krajevna imena poštnega leksikona, kakor je določeno v bernski poštni konvenciji.« Zaslopuik so išče. Konzulat čeho-slovaške republike v Ljubljani opozarja intersente, da kemična tovarna (kemikalije in impregniranje drv) v oblasti trgovske in obrtniške zbornice v Gromoviti na Moravskem, išče zastopnika. — Št. 1265-21. Trgovska zveza. Prva češka tovarna lestev Novotny a Kopecky v Kyš-perku C. S. R. namerava vstopiti v zvezo z jugoslovanskimi trgovci. Št. 1266-21. Interesenti naj se zglase na tukajšnjem konzulatu in se sklicujejo na naveden« številke. Trgovsko obrtniško društvo. V Mariboru in v večih krajih Slovenija se je osnovalo Trgovsko-Obrlniško društvo; ^umestno bi bilo, da bi so tudi v drugi ti 'krajih Slovenije zgledovali na tem tr-!'govci in obrtniki; na plan, le v slogi je moč! Nov občinski sosvet v Maribor 'i. Pred nekaj tedni je bil imenovan nov občinski sosvet, čuditi pa se morami tej sestavi. Maribor, kot važuo trgovski mesto, kjer se naj trgovina, obrt in industrija razvijajo, bi moralo imeti v sosvetu zastopnike v prvi vrsti iz gospodarskih slojev, a zastopani so ravno ua-■ sprotno, same politične stranke, ki bodo kakor navadno uganjale politiko, z* napi edek gospodarstva pa se bodo malo brigale. Trgovci in obrtniki mesta Maribora, ki so danes glavni vir da/-i čnih dohodkov, morajo proti temu im- -i tj o vanju odločno protestirati. Tržna poročila. Trg. Tržne cene v Mariboru. Volovsko meso I. vrste 27 K, H. vrste 25 K, b’ki, krave, telice 24 K, telečje I. vrste 25 K, 11. vrste 23 K. preš čje 32 K, slanina 42—48 K; prekajena slanina 52—56 K; konjsko meso 1. vrste 12 kron, li. vrst« 10 K. Pšenica 10—11 K, iž 9—10 K, ječmen 9 K, oves 4 K, proso 9 K, koruza 5-6 K. ajda 9 K, fižol 7 K, leča 10 kron. Split. Meso se je podražilo. 1 kg govejega me*a stane 40 K. Poljski pridelki. Maribor. Pšenica 10 do 11 K, rt 9 do 10 K, ječmen 9 K, oves 4 K, proso 9 K, koruza 5 do 7 K, fižol 7 K, leča 10 K. Sombor 18. t. m. Večje oovpra-ševanje po blagu pred prazniki je povišalo cene. Pšenica notira 1000—1020 kron, le na oddaljenih postajah se prodaja po 980 do 1000 K, koruza 400 do 420 K, oves 360 do 370 K. Tendenca živahna, promet slab, ker primanjkuje kritih vagonov. Vinkovci 18. t. m. Pšenica 1010 do 1020 K, koruza 425 do 430 K, oves 365 do 370 K. Dovoz slab. Drva in oglje, premog. Nemčija. Pred vojno je stalo 100 kil*|r. bukove*« l*s* Ho 7 M, dane* Coloniah Ljubljana Dobiva pooajveč iz Ara« gl?ia v veSIkih mraožEraahi raznovrstno volneno, modno in periEno blago. UutsSlana, Franžsškanska ulica is. 4 Telefon iraterurbara št. 75. — BALKAN delnISka družb« za m«dna*odne transporte. 0rx9fBvni Malovi Speci bat kan, *, 52 - 31 Ljubljana, Maribor, Beograd, Zagreb, Trst, Wien. Špedicija vseb vrst. Sprejemanje blaga v sMče. Euciirinjenja it zborovanja. Mednarodni prevozi. Selitve s patent jehfitjeniral vozovi r>r« m strani Pn?o ijofcllsnsho jouno skladišče spojeno s tirom lužne železnice. - ■ Carinska osentura lotinlii skladišč. itt a j v e € 1 & domača špedici Jsfco podjetje v Jugoslaviji. Impregnirane Skatii« i_ 1 Imi Ii! g (doze) Iz papirne mase m za oljnate barve, vazelino, masti in tafie Izdeluje kartoraalna šovar/aa J. Bonač sin v Ljubljani. Na zahtevo se dopoSljelo ofeti! tis »zorel. PKEONATIKA zaMiiilssutonioPile EN GROS • EN OETAU. tiajcenele. j. Goreč, IMma Gosposvetska cesta št. 14. prej: A. Zanki sinovi. Medle, RaKooc & Zonkl, Tovarn« kemičnih in rudn. barv ter lakov. Centrala: Ljubljana. D. z o. z. Skladišče: NovZsad. Brzojavi: Merakl Ljubljana. Telefon}: 64 Smailni laki. Pravi fimež. Barva m pode« Priznano najboljša In zanesljiva kakovosti barve *!i obleke, vse vrste barv, suhe In oljnate, mavec (Gips), mastenve (Fedtrwetes), strojno olje, karbolliiej, steklarski in mizarski klej, pleskarski, slikarski in miz trski čopiči, kakor tudi drogi v to stroko »padajoči predmeti »MERAKL«. Lak za pode. »MERAKL«. Linoleum lak za pode. »MERAKL«. Emajlni lak. * »MERAKL«. Brunoiine. C&KlfeS &a začasne ne ra*poiJ,iai°l Pozor trgovci! sprejema v barvanje vsako množino Molinos ter barva v pristni indigomodrt, kakor tudi v drugih cenejših barvah. ai c n u v s m * a.b a m m ut tc % • a o m i» « a a a a o a « » w • a Fr. Brumat Ljubljana Mestni trg št. 25, I. ne ir. Manufaktara m tkar. . ! I ! Konkurenčne cene. ! f! 118 52-16 II » P. Špecerijska in delikatesna trgovina na debelo I. Ljubljana Resljeva cesta št. 3. Sv-Petra cesta Št. 35. Zaloga; vin, salam, likerjev, mineralnih vod. , 13,20—20 / !■««■«« KHMNB (TONE MALGAJ i stavbeni, pohištveni pleskar in ličar 16, 52-8 LJDBUAHA, Kolodvorska ulica 6. Zajamčeno predvojno blago \ za portale in prodajalne. ***. ♦* i-r LJ&b?tana« Veletrgovina s špecerijskim in kolonijalnim blagom. I očna in solidna postrežba. * * * *• imHil Zvonursku ulica 5 d). Telefon 9. - Brzojavi .Montana' Impon. Eksport. ProJaJamo In kuuujenio ns detselo: Vse vrste kovin, rudnin in kemikalij ter vse industrijske izdelke, spadajoče v rudarsko, fužinarsko in kemijsko stroko. 65,26-39 11, 50-30 ....amaimagoMiggsaaBgHDB.--v, Lastnik: Konzorcij za izdajanje »Trgovskega Lista*. Tiska tiskarna Makso Hrovatin v Ljubljani. Odgovorni urednik: Franjo Zeba!. 138, svstr. krone 24, rublji 70 do 75, češk; krone 181 do 184, napoleondori 475 do 479, marke 226, leji 20?, Btieieški funt 570. Blagovna borza: moka št 2 brez vrtče 1450, koruza 465 do 470, oves 395, proso 400, fižol zacarinjen 550, vse franko vagon Zagreb; krušna moka franko skladišče Zagreb 1250. denar blago Ljubljanska kred. banka . 910 920 Jadranska banka . . . 1825 Beograd, valute: dolar 34 60 do 34'90, funti 138 do 139, franki 245 do 248, lire 140 do 142, leji 49 25 do 49 75, levi 43 do 43‘50, marke 56'50 do 57, češke kro^e 46 50 do 47, avstr, krone 5 40 do 5”70, napoleondori 118 50 do 120. Devize: London 140 50 do 140 75, Pariz 247 do 249, Ženeva 520 do 525, Praga 4775 dc 48, Dunaj 5'50 do 5 60, Berlin 55*50 do 57, Milan 143 do 145. Riidi prevelike množine gradiva «o druga borzna poročila izostala. Ustnica uprminlilira. ttadi visokih stroškov je upraTiii-štvo primorano prositi p. n. naročnike, ki še niso plačali naročnine, da jo zanesljivo vpošljejo najkasneje do 29. t. m. Upravništvo. H. TREBARi Manufakturna trgovina na drobno in debelo J. KOSTEVC Ljubljana, Sv. Petra c. 4 priporoča veliko zalogo manufak-turnega blaga po znižanih cenah preproge srbske domače ročne industrije po ugodni ceni. V zalogi so še velikosti 45-"15, 43/110,64/136, 67/194, 102/158. 134/134, 136/204, 170/246, 210/274, 235/300, 272/304. 19,11-11 itDiie a i izdeluje 140, 48—4 Tovarna lesenih žebljev Ivan Seunii ml. Tacen M Smirno goro pri Ljubim Ljubljena, Prešernemu ul!ca 9. m m ttaSvetSa zaloga izgotau- Ijonilt cfileR zn žospofis, tfcčke in otroke. BMjzg obleke In plašče. $ m m Ljubljana, Sv. Petra c. 6 Priporoča se tvrdka 1 Aleksandrova !■ PlCKCSKf cesta Ute?, 3. Velika izbSrs ntošklh, deSkih Isi olroijih oblek. Na debelo! - - Na drobnol izdelki prve domače oblačilne Industrije. - •9*9 HList Zagreb, Gajeva ulica 1. - Telefon 5-62. Edini strokovni list v Jugoslaviji, kateri prinaša popolnoma tc^en pregled zagrebžke borze in hitre informacije o trgovini, industrij', denarstvu in prometu v Jugoslaviji in ostalih državah. Vssk trgovec, indnstrijalec in bankir n*j oglašuje v njem in naj si naroči 'Xr ^OTririslsn. Hdst £.6, Medle, Rokove k Zankl, Tovarna bemlčniti in miliMili baru ter iaiiov. pre:: ft. Zanks Centrala: Ljusijana. D. z o. s. Shladile: Hotifsad. Brzojavi: Merakl, Ljubljana. r Telefon: 64. Englisfi vo taki COPAL VARNISH. Kopalov lak za znotraj. FINE COPAL VARNISH. Fini kopalov lak za znotraj. SUPERFINE COPAL BODY VARNISH. Lak za kočije, najfin. FINE COPAL CAR-RIAGE BODY VA!