DELAVSKA POLITIKA
Uredništvo is v Mariboru, Ruška cesta, poštni predal 22. Rokopisi se ne vračajo. Nefrankirana pisma se ae sprejemajo. Uprava: Maribor, Ruška cesta 5, poštni predal 22. Ljubljana VII, Zadružni dom.	Izhaja vsako sredo in soboto. Naročnina za Jugoslavijo znaša mesečno 10 Din, za inozemstvo mesečno 15 Din.	Malih oglasov, ki služijo v posredovanje in socijalne namen« delavstva ter nameščencev, stane vsaka beseda 50 para. Debelo tiskana beseda stane Din 1.—. Malih oglasov trgovskega značaja, stane beseda Din 1.—. V oglasnem delu stan« pe-titoa enostolpna vrsta D. 1.50. Pri večjem številu objav popust Čekovni račun: 14.335. — Reklamacija s« ne trankirajo.
Štev. 76.	Sreda 17. septembra 1930.	Leto v.
Noli me tangere!
Svobodne strokovne organizacije so
samorasla zaščitnica delavstva.
Svobodne strokovne delavske organizacije so samorasle ustanove delavstva. V današnji družbi so te organizacije važna komponenta javnega življenja, regulativ v gospodarskem razvoju, ter imajo namen avtonomno ščititi delovne sloje, delavstvo in nameščence, pred prevelikim izkoriščanjem in pred ustvarjanjem iz teh slojev neki četrti razred, ki bi utegnil biti razvoju v veliko breme. Pomislimo samo na današnjo racionalizacijo in gospodarsko krizo. Koliko ljudi, delovnih, ambicioznih, pametnih te zle razmere pehajo drugega za drugim na cesto in jih silijo in prisilijo, da se izgubi v nič njih delovna sila, da se uniči njih pošteno hotenje ter brez sramu in srca prepušča, da propadajo. Ta zločin nad človeškim rodom imajo strokovne organizacije namen zmanjšati, odpraviti.
In kdo more trditi, da je ta naloga svobodnih delavskih organizacij majhna ali celo malenkostna?
Za svobodne delavske strokovne organizacije je to sveta naloga.
Toda poleg te naloge imajo pa svobodne strokovne organizacije tudi važno garancijo za svoj obstoj v mirovni pogodbi. Mirovna pogodba povsem jasno določa, da morajo države, ki so podpisale mirovno pogodbo priznavati svobodne delavske strokovne organizacije, ker le svobodne delavske organizacije morejo v mednarodnih in domačih zadevah v resnici zastopati delavske interese in s tem podpirati razvoj in zadostno braniti interese svojih tovarišev in sodrugov. To načelo je priznala mirovna pogodba, ki so jo sklepali uvidevni kapitalisti in vojskovodje, ki dejansko ne bi imeli nobenega interesa na delavskem vprašanju, če ne bi bili uvideli, da je v politiki in v gospodarstvu delavstvo tudi mogočen faktor.
V naši državi so najmočnejše in najsolidnejše svobodne strokovne organizacije, ki jih tudi država priznava kot avtoritativno zastopstvo delavstva. Imamo še nekaj drugih manjših takozvanih strokovnih organizacij, ki pa niso absolutno svobodne, ker se naslanjajo na meščanske politike in imajo v svojih programih tudi naloge, ki v strokovne organizacije ne spadajo. Te organizacije celo nekateri politiki podpirajo iz egoističnih namenov. Snujejo se tudi novi poizkusi. Ali že porod kaže, da na njih ni mnogo delavskega.
Iz teh razlogov morajo svobodne delavske strokovne organizacije povsod jasno poudariti svoje naloge, povsod jasno povedati, da so utemeljene v mirovni pogodbi in da bi morale smatrati vsakršno ignoriranje od strani posameznih agentov za kršitev mirovne pogodbe, če bi se tako ignoriranja upoštevalo.
V svobodnih strokovnih organizacijah je prostor za vsakega državljana, ki hoče edinstvenost delavstva. Zato je tudi vsakršno delovanje proti tem organizacijam delavstvu in nameščencem sovražno.
Slovaki za Slovence. Vodilni če-hoslovaški dnevnik v Bratislavi je organiziral nabiralno polo za postavitev spomenika od fašistov ustrelje-n>m Slovencem v Trstu. Spomenik naj bi stal v Bratislavi. Baje se je nabralo že mnogo prispevkov.
Nemška socijalna demokracija dosegla pri volitvah moralno
zmago.
Najmočnejša stranka v nemškem parlamentu. — Kljub sklenjeni sovražni
fronti 143 poslancev.
V nedeljo, dne 14. t. m. so se vršile volitve v nemški državni zbor. Dejansko sta se borili dve volilni fronte. Vse meščanske in radikalne stranke brez razlike so šle v volilno borbo z geslom proti socialni demokraciji, proti delavstvu. Meščanske stranke so ohranile domala svoje vo-lilce, presenetljvo so pa napredovali takozvani »narodni socialisti«, ki so imeli prej 12 poslancev, sedaj so jih dobili 107. Vendar tudi to ni čudež, ker to stranko podpira velik del velike industrije, zlasti težka železna industrija ter militarizem, ki vodi svojo politiko, ker ne mara demokracije.
V takih razmerah je volilni uspeh socialne demokracije v Nemčiji velika moralna zmaga, čeprav je izgubila okoli deset mandatov, ker kot najmočnejša stranka tudi po teh volitvah na svoji politični moči ni ničesar izgubila.
Ni se zgodilo, kar je pričakoval ljubljanski »Slovenec«, ki je nedavno pisal, da bo pri teh volitvah socialna demokracija strta. Ni strta; nje politična moč je enaka, če ne večja.
Začasni volilni rezultati;
Celokupno število glasov, oddanih v vseh volilnih okrajih Nemčije, znaša 35 milijonov. Dobili so: socialni demokrati 8,536.000, narodni socialisti 6,275,000, komunisti 4,599.000, centrum 4,549.000, nemški nacionalci 2,549-000, nemška ljudska stranka 1,996.000, gospodarska stranka 1,352.000, nova državna stranka 1,186.000, bavarska ljudska stranka 1,118.000, stranka podeželskega ljudstva 1 milijon 103.000.
Na podlagi teh rezultatov bodo mandati v državnem zboru razdeljeni takole:
socialni demokrati 142 (153), narodni socialisti 106 (12), komunisti 77 (54), centrum 76 (62), nacionalci 41 (73) , ljudska stranka 33 (45), gospodarska stranka 23 (13), državna stranka 20 (25), bavarska ljudska stranka 18 (16), stranka podeželskega ljudstva 17 (13).
Kaj in kako po volitvah.
Dosedanje vladne stranke imajo samo še 172 poslancev. Vlada je mogoča po tem volilnem rezultatu le na podlagi koalicije, ki je bila pred sedanjo vlado, pri kateri je absolutno potrebno, da sodelujejo tudi socialni demokrati. Taka koalicija bi štela naslednje poslance: socilani demokrati ....	143
centrum ..............................69
nemška ljudska stranka ...	26
državna stranka.......................22
bavarska ljudska stranka .	.	18
Skupaj 278
poslancev.
Opozicija (narodni socialisti, komunisti in nemški nacionalci) ima 224 poslancev. Državni zbor tudi v navedeni koaliciji še ne bo imel dvotretjinske večine, ki je potrebna za važne sklepe.
Politične razmere v nemškem državnem zboru so postale po tem rezultatu znatno kompliciranejše, vendar pa je pričakovati, da se ustale ter da absolutno zmaga republikanska demokracija, ki se je v teh volitvah tako težko preizkusila.
Najvažnejša politična vloga v novem državnem zboru pripada socialni demokraciji in naprednim demokratom.
Teror v Rusiji?
Več uglednih sovjetskih funkcionarjev aretiranih.
V	Rusiji se ponavljajo ponovno upori. O teh poroča tudi rusko časopisje. V meščanskem časopisju pa čitamo vesti o kontrarevoluciji. V Moskvi sami je bilo aretiranih 12 revolucij onar jev. Sovjetska agencija »Tass« poroča, da so bili aretirani sovjetski funkcijonarji Kondratijev, Groman, Sadirin, Čajanov, Jurovski, Sukanov, Makarov. Ramzin, Baza-rov in drugi. Razen tega je bilo ujetih mnogo tehnikov, agronomov in ekonomov. To so sami ugledni ljudje. Ustreljen je bil tudi komandant črnomorske flote Salatov, komandant torpedovke Arselov. Ustrelili so v daljnjem Vzhodu večje število ekonomov. Ugledni voditelj rdeče armade Kork je kaznovan zaradi žaljenja političnih tradicij. Odstavljeni!] je devet političnih komisarjev. Ustreljena sta bila tudi dva rudarska delavca, ker sta ubila predsednika rudarskega odbora. — V koliko so te vesti resnične, mi ne moremo kontrolirati. Verujemo pa. da je Stalinov program za konservativno Rusijo težak oreh in da je zaradi tega lahko organizirati špijo-nažo pa tudi sabotažo.
Borba med monarhisti in republikanci v Španiji.
Huda gospodarska kriza.
Napetost med monarhističnim in republikanskim taborom postaja večja. Po banketu, ki ga je priredil bivši finančni minister v vladi Pri-ma de Reviero, Calvosotelo, v Lugu in se ga je udeležil tudi sin Prima de Rivere, je nastal na cesti med udeleženci banketa in republikanskim delavstvom pretep. Policija je hotela ločiti obe stranki in je rabila pri tem orožje. V Valladolidu je nekdo dal več strelov na voditelja monarhistov drja Altinana, ki ga pa ni zadel. Napetost pospešuje zlasti gospodarska kriza. V Barceloni grozi nova stavka delavstva zaradi povišanja plač. Več demonstracij proti draginji je bilo tudi v zadnjem času v Madridu.
Za Panevropo.
V	Ženevi so se izrekli naslednji delegati Društva narodov za Panevropo: avstrijski, belgijski, danski, kubanski, nizozemski, španski in švedski. Najpomembnejše države pa čakajo.
K nemškim volitvam.
Najpomembnejši zagovornik so-cijalizma Karl Kautsky je napisal v »Vorwartsu« daljši članek, iz katerega objavljamo le v posnetku I. del:
Volitve 14. septembra so za Nemčijo odločilna bitka. Boj gre predvsem proti socijalni demokraciji. Sovražniki so pa razcepljeni po bojnih ciljih in metodah.
Stare stranke nastopajo tudi v republiki in so se borile za parlament. Revolucija po vojni je rodila še leve in desne »radikale«, ki prinašajo v prakso mišljenje in metode svetovne vojne, ki niso primerne miru, ker vojna ne gradi, nego le ruši, ne ustvarja, le podira in ropa. Ti elementi, ki porabljajo te metode, to so fašisti in komunisti, se rekrutirajo večinoma iz delomrznih hlapcev z naravo iz dobe viteštva, le deloma iz ljudi, ki jih tira glad, ko zamanj iščejo dela, iz obupa med to množico, ki se ji obeta obenem takoj kruh in nameščenje.
V	državi, kjer je narod tako šolan in organiziran kakor v Nemčiji, ne more dobiti posamezna skupina večine. Voditelji fašistov in komunistov to tudi vedo, nadejajo se pa, da se jim posreči puč, ki bo uvedel diktaturo. Taka diktatura pa pomeni v dobro razviti državi meščansko vojno in gospodarski polom. Voditelji teh skupin so deloma brezvestni, deloma nevedni, da bi se ozirali na tako pretečo nevarnost, ki nudi po zmagi le trenuten uspeh.
Te skupine hočejo pošiljati poslance v državni zbor, ne da bi opravljali zakonodajno delo v interesu delavstva, marveč da bi zakonodajo motili in ovirali, potem pa govorili, da je parlamentarizem odpovedal.
Prijetno je levim in desnim radikalcem govoriti o bremenih mirovnih pogodb. Res so ta bremena grozovita, to vedo vse nemške stranke. Toda vse stranke so uvidele, da se dajo ta bremena olajšati le z eno metodo, to je, s politiko sporazuma je treba ustvariti politično atmosfero napram prejšnjim sovražnikom, da dobe dovolj zaupanja in simpatij do Nemčije in ji olajšajo do znoslji-vosti življenske pogoje.
Neverjetno je sicer, vendar se nahajajo v Nemčiji ne le analfabeti, ampak tudi intelektualci, kapitalisti, vojaki, ki pozabljajo na stari vojaški izrek, da se nahaja bog bitk vedno na tisti strani, na kateri stoje močnejši bataljoni. Ti ljudje pričakujejo ali čudeže, ali pa nimajo pojma o dejanskem razmeru svetovnih sil, ker so le igrači na srečo in ha-zarderi.
To so nasledniki tistih ljudi, ki edini so 1914 nemško državo zapletli obenem s trhlo Avstrijo v vojno s premočjo, kateri je morala podleči. Kar se takrat najbolje oboroženi Nemčiji ni posrečilo z Avstrijo vred, to naj se posreči sedaj razoroženi Nemčiji v zvezi s Sovjetsko Rusijo, ki je še bolj bankrot-na kakor Avstrija leta 1914.
Ideja je bedasta, pa ima vendar zagovornike. Mogoče je zavesti Nemčijo v pustolovstvo. Toda to bi zadostovalo, da se v svetu otežkoči stališče Nemčije, se jo oropa simpatij in ji omaja kredit. In obenem bi ojačenje teh »radikalov« povzročilo tudi v notranjosti države političen in gospodarski nemir, ojačilo krizo, bedo povečalo.
Vsak glas, ki ga kdo da tem strankam, pomeni povečano nesrečo Nemčije!
Konec enostranskega »parlamentarizma"
v Turčiji.
Kemal paša je odložil častno predsedstvo Narodne stranke. — Ustanovitev še ene stranke.
Justifikacija tržaških žrtev v Bazovici.
Zagrebške »Novosti« z dne 12. septembra 1930 poročajo o izvršitvi eksekucije v Trstu obsojenih mladeničev v bistvu naslednje:
V	petek zvečer se je sodni dvor sicer umaknil po obravnavi, toda posvetoval se ni. Očividno so vprašali v Rim in čakali na odgovor, kako naj obsodijo obtožence. Zvečer ob pol enajstih je sodišče zapustila milica in na njih mesto so prišli karabinjeri (žandarji). Milica je morala odpotovati preko Catinare v Bazovico. En del milice so pozvali iz Opčin v Bazovico. Prvi del miličnikov je zgrešil pot in je precej pozno prišel v Bazovico. Zjutraj ob štirih je že dospel na mesto avtomobil s štirimi obtoženci, ki so izstopili na livadi blizu strelišča. Miličniki so napravili četverokot, ki je bil odprt proti nekemu zidu, ob katerem so postavili štiri žrtve.
Obsojenci so sedli na štiri pripravljene stole, vklenjeni v težke verige in z obrazom proti steni. Prvi je sedel Bidovec in si ni pustil za vezati oči, kakor tudi ne drugi trije obsojenci.
Poveljnik je pozval miličnike naprej, da se prostovoljno zglase oni, ki bodo ustrelili obsojence. Priglasilo se jih je pa samo 28 iz Kalabrije in Sicilije ter 8 iz Julijske Benečije. To jih je bilo premalo, ker je moralo streljati na vsakega obsojenca 14 mož, 7 stoje, 7 kleče. Za-raditega je moral poveljnik imenovati še 20 strelcev. En miličnik, ki je bil pozvan, da strelja, se je onesvestil, istotako tudi neki častnik.
Po oddanih strelih sta ostala na stolih še Valenčič in Marušič. Poveljnik pa je pograbil revolver in je z njim Marušiču razstrelil gavo s tremi streli.
Po salvah se je onesvestilo še 9 miličnikov, en miličnik je dobil živčne napade.
Vsi obsojenci so, preden so padli smrtonosni streli, vzklikali nacionalne reke in se vedli naravnost junaško. Karabinjerski polkovnik d' Aleksandro je vpričo častnikov izrekel občudovanje nad junaštvom ustreljenih, ter da še nikdar ni videl, da bi kdo šel v smrt tako junaško.
Pri eksekuciji je bilo navzočih poleg miličnikov še okoli 200 uradnih in drugih oseb. Občinstvo je bilo globoko ganjeno ob tej tragediji.
Znanci obsojencev so spremljali v avtomobiu obsojence, ker so hoteli videti, kaj se bo z mrtveci zgodilo, toda na morišče ni dobil nihče pristopa. Vse ceste so bile zastražene in celo na vrhu Makuše nad vežba-liščem je bilo zastraženo.
Vse to dokazuje, da je bil proces, ki se je izvršil proti 18 osebam v dveh dneh, le gola formalnost in da je bila obsodba izrečena že vnaprej. Že v petek, ko se je proces vršil, so na pokopališču pri Sv. Ani v Trstu izkopali v 17. vrsti pot grobov za obsojence. Ne ve se pa, če so bile žrtve pozneje tam pokopane ali ne. Špan-gerja pri tem procesu še niso obsodili, ker ga potrebujejo za pričo v procesu proti nadaljnjim obtožencem, ki bodo sojeni v Rimu. Očeta Brdovčev in Milošev sta pačala advokatu Ze-narotu vsak po 30.000 lir za zagovarjanje.
Panevropa pred DruStvom narodov.
Dokler bo Briand živel ne bo vojne.
Dokler živim jaz, je zaklical Briand v svojem govoru v Ženevi, ko je govoril v imenu 27 držav o problemu Panevrope, ne bo več vojne!
Briandov govor je pomemben, le žal, da drugi meščanski in kapitalistični zastopniki držav kažejo le malo navdušenja za svetovni mir. Svetovni mir bo zagotovljen, če postane politika človečanska; dokler bo kapitalistična, bo tudi mir ogrožam_______________________________
Opozorilo cenj. čitateljem! Vsled preobilice gradiva je moral v današnji številki podlistek izostati.
Poglejmo danes nekoliko na Turško.
Po zaključku svetovne vojne, v kateri je bila Turčija premagana, so obstojale v Turčiji žalostne razmere. Kemal-paši pa se je posrečilo, da je premagal Grke in jih pregnal iz Male Azije. S tem si je med Turki pridobil velik ugled. Na to se je spravil na ureditev notranjih razmer. Po njegovem mnenju so bile prejšnje stranke krive žalostnim razmeram v Turčiji. Zaradi tega je razpustil vse prejšnje stranke in je ustanovil novo vsedržavno stranko, imenovano Narodna stranka. On sam je prevzel častno predsedstvo stranke, poslo-vodeči predsednik pa je postal Iz-med-paša. Pri volitvah v turško narodno skupščino je bila dopuščena samo lista Narodne stranke in tako ni čudno, če so bili vsi poslanci pristaši Narodne stranke. Predsednik stranke Izmed-paša pa je postal tudi predsednik vlade. Ta stranka vlada sedaj v turški Narodni skupščini že sedmo leto brez vsake opozicije. Ke-mal-paša je ustanovil na ta način novo obliko vladavine, ki ima demokratični videz, v resnici je pa dikta-torična. nekak »enostrankarski parlamentarizem«. Razmere pa se v zadnjih šestih letih v Turčiji niso izboljšale. Kemal-paši se mora priznati, da kaže mnogo državniške uvidevnosti. Spoznal je, da s svojim enostrankarskim »parlamentarizmom« ne more ozdraviti in zboljšati neugodnih gospodarskih in kultur- i
Doma in
Kongres Gospodarskih zbornic v Beogradu. V soboto je bil zaključen kongres Gospodarskih zbornic v v Beogradu. Kongres je ugotovil, da ima naša država na razpolago za 7040 milijonov Din pridelkov za izvoz v dobi od 1. septembra t. 1. do 31. avgusta prihodnjega leta, in sicer živil za 970 milijonov, »ivine in živinskih pridelkov za 2.284 milijonov, sadnih izdelkov za 276 milijonov, lesa in lesnih izdelkov za 2.118 milijonov, industrijskih in obrtnih izdelkov za 647 milijonov Din itd. Konferenca je ugotovila, da so se poljedelski produkti znatno izboljšali. Zahteval je kongres nov občinski zakon, zahtevo o financiranju banovin, občin ni samoupravnih korporacij ter izenačenje julijanskega in gregorijanskega koledarja.
Krvav odmev tržaškega procesa. Nemški listi poročajo iz Trbiža: V neki gostilni v bližini koroško-itali-janske meje, se je koroški trgovec Schulter prepiral z italijanskimi miličniki radi justifikacije Slovencev v Trstu. Miličniki so ga nato izvabili na cesto in ga nedaleč od gostilne sredi cesti ustrelili. Avstrijski finančni stražniki so cel dogodek opazovali od meje a trgovcu niso mogli pomagati, ker se dogodek odigral na italijanskih tleh. Italijani so potem odpeljali truplo ubitega v Gemono, ne da bi se zmenili za prošnje njegovih sorodnikov, ki bi ga bili radi pokopali na domačih tleh.
Protestni shodi proti zatiranju Slovencev po fašistih so se vršili v nedeljo v raznih večjih mestih Čeho-sovaške. Zlasti ogromna manifestacija je bila v Pragi, kjer so italijanskem poslaništvu razbili šipe.
Bat’a gradi tovarno čevljev v Jugoslaviji. Čehoslovaški industrijalec, Bat a, ki je nameraval prvotno zgraditi tovarno čevljev pri Novem Sadu, se je odočil sedaj za Apatin.
❖
Izprememba italijanskega državnega praznika. Italijani so slavili kot državni praznik 20. september vsakega leta. Dne 20. septembra 1870 so namreč premagali papeža in si osvojili Rim. Namesto tega praznika je sklenila fašistična vlada, da naj bo državni praznik dne 1. februarja, ker je bila ta dan leta 1929 podpisana lateranska pogodba med Italijo in Vatikanom. Papež je s tem ukrepom vlade zadovoljen, ker znači dobro
nih razmer v Turčiji. Tudi reforme, ki jih je on izvajal, so v glavnem preobražale samo zunanji videz Turčije (odprava fesa, uvedba latinice), niso pa mogle dvigniti narodnega turškega življenja na večjo višino. Kemal-paša je spoznal, da samo svobodno tekmovanje vseh narodnih sil more dvigniti turški nared na višjo kulturno in gospodarsko stopnjo. Dasi so gospodarske in socijal-ne razmere v Turčiji še zelo primitivne, vendar so že toliko razvite, da ni mogoče vseh konstruktivnih narodnih sil ukleniti v ozek okvir ene same politične organizacije. To je mogoče kvečjemu pri ljudstvih na najprimitivnejši kulturni stopnji, na pr. v Albaniji. Ko je Kemal-paša to spoznal, se ni upiral izpremeniti smer svoje dotedanje politike. Dopustil je, da je začel prejšnji turški poslanik v Parizu Fethi-bej organizirati dotedanje življe, ki so stali izven Narodni stranke, v novo svobodoljubno stranko. Kemal-paša pa je v name1 nu, da bo mogel biti napram obema strankama objektiven, odložil mesto častnega predsednika v Narodni stranki. Pravijo, da celo bolj simpatizira z novo stranko Fethi-paše. ki se organizira na podlagi načel svobodoumnosti in socijalne pravičnosti. Poročila pravijo, da se ministrski predsednik Izmed-paša glede nove stranke nes trinja s Ketnal-pašo, ker se boji, da bi utegnila dobiti večino v' narodu. Kako se bo stvar v Turčiji nadalje razvijala, bomo poročali.
po svetu.
prijateljstvo med obemi suverenimi oblastvi.
Novi heimwehrovski general ukazuje. Ker dr. Steidle ni posebno zadovoljen z izvolitvijo kneza Starhem-berga za vrhovnega poveljnika Heim-wehrov, in je na nekem shodu svojih Tirolcev izrazil dvome v njegove sposobnosti, ga je vrhovni poglavar obsodil, da ne sme 30 dni zapustiti svojega stanovanja. Dunajski dnevnik »Neues Wiener Journal«, ki je last žida Lipowitza, je na vse kriplje hvalil in podpiral heimwehrovce. Po izvolitvi Starhemberga, ki je znan antisemit, ki je zelo v skrbeh, in vsak dan dokazuje, da je antisemitizem heimwehrovski ideologiji škodljiv.
Avstrijski socijalisti zahtevajo plebiscit o uvedbi starostnega zavarovanja. V Avstriji postoja že dve leti zakon o zavarovanju za starost ter onemoglost, toda samo na papirju. Zakonu je dodana določba, ki se gJasi da bo ta zakon stopil v veljavo tedaj, ko bo Avstrija dosegla gotovo stopnjo blagostanja. Toda to določbo se lahko poljubne izigrava, kajti podjetniki vedno trdijo, da še vedno ni »blagostanje« nastopilo in če bi se na to čakalo, da bodo oni rekli: sedaj je Avstrija v blagostanju, tedaj bi znali delavci čakati do sv. Nikoli. Avstrija pa se je v zadnjih letih precej gospodarsko opomogla in državni proračun je v zadnjem letu izkazal znaten prebitek. Sedaj dobi avstrijska republika novo posojilo in socijalisti sc mnenja, da je sedaj čas, da stopi zakon o starostnem zavarovanju v funkcijo, toda meščanske stranke so to ponovno odklonile Zaradi tega pa je socijalistična stranka sklenila zahtevati ljudsko glasovanje — plebiscit, s katerim se naj odloči, ali naj začne zavarovanje z novim letom funkcijonirati ali ne. Zahteva po ljudskem glasovanju mora biti z 200.000 podpisi podprta. To podpisovanje se bo pričelo te dni. Po zakonu bo morala država prispevati 40, delavci in delodajalci pa po 30 odstotkov. Sedaj se računa, da bi to stalo 100,000.000 šilingov. Toda meščanski listi že sedaj izjavljajta, da vlada kljub zakoniti zahtevi ne bo glasovanja pripustila.
Habsburžani zahtevajo od Avstrije vrnitev premoženja. Ogrska vlada je v svojem imenu in v imenu Habsburgovcev vročila avstrijski vladi zahtevo po vrnitvi gotovega dela državne biblioteke, državne zakladnice, zbirk v Schonbrunnu in v drugih gradovih in dela demobilizacijskega premoženja bivše avstroogrske armade. Za Habsburgovce pa zahteva vrnitev vseh kronskih posestev, fidej-komisov, umetnostnih zbirk in galerij bivše cesarske hiše in velik del zbirk po raznih javnih galerijah in muzejih, v vrednosti več sto milijonov šilingov. Že lansko leto so s pomočjo H e im w eh ra hoteli avstrijsko ustavo
spremeniti na ta način, da bi se o vrnitvi habsburgovskega premoženja lahko sklepalo z navadno večino, kar se jirm takrat ni posrečilo. Sedaj pa je baje avstrijska vlada pristala brez vednosti parlamenta na tozadevno razsodišče in delegirala vanj prijatelja habsburgovcev. dr. Kienbocka. Avstrijska javnost je zelo ogorčena, da se hoče ta važna vprašanja reševati brez parlamenta in opozarja na dejstvo, da je po mirovnih pogodbah v Saint Germaimt in Trianonu pripadlo premoženje Habsburgovcev v last avstrijske republike in prijatelji Habsburgovcev vrše zločin nad državo, če hočejo to premoženje zopet Habsburgovcem izročiti.
Na kongresu za seksuologijo, k! se vrši 17. t. m. v velikem Konzert-saalu na Dunaju, bodo poročali: k vprašanju »Stanovanjska beda in seksualna reforma«, profesor Tandler (Dunaj). K poglavju »Seksualna potreba«, pisatelj Ernst Toller in Fric Wittels (Berlin) in seksuologa Leun-bach (Kopenhagen) in Gurevič (Har-kov). Več poročevalcev je javljenih za vprašanje »Seksualnost in duševno življenje«, in sicer: profesor Alm-kwist (Stockholm), Raudal (London). Federn in Hitschmann (Dunaj). O »Notranji sekreciji« bodo govorili: Maranion (Madrid). Frei (Ziirich), Zawadowski (Moskva). Benjamin (Newyork), poleg Steinacha, Haber-landta. Nowaka in Moskowicza (Dunaj). O »Zgodovini spolne morale« bo poročal Rudolf Goldscheid, Ba-chet (Pariz), Lewandowski (Utrecht), Jakobsen (Kopenhagen). K poglavju »Kazensko pravo z ozirom na seksuologijo« bo poročal tajni svetnik Wolf (Dunaj), sanitetni svetnik Magnus Hirschfeld (Berlin), Paše-Ozerski (Kijev), bivši kancler dr. K. Renner in tajni sodni svetnik Bach-rach. K vprašanju »Regulacija porodov« bo govoril dr. Peller in parlamentarka Adela Popp, poleg dr. Normana Haireja (London), Mrs. Jonesa (Newyork) in več drugih. Konec kongresa je posvečen- otroku in bodo k temu poglavju govorili dr. Perez (Madrid1), Zahor (Praga), Friedjung in Weksberg (Dunaj). Kongresu je priključena tudi velika razstava, ki bo ponazorovala vsa polja seksuolo-ške vede. V glavnem se bo delila v 1. patologično seksuologijo, 2. folkloro, 3. statistiko, 4. literaturo in umetnost, 5. kemdško-farmacevtsko industrijo. Kakor je razvidno iz liste govornikov, sodelujejo na tem kongresu prve evropske veličine na polju te, razmeroma mlade vede, ki pa lahko razpolagajo z ogromnim in neizpodbitnim materijalom. Naj bi ta kongres pomagal raztrgati po nazadnjaških glavah pajčevino srednjeveške psevdO-moralc, ki je že toliko milijonov ljudi napravila nesrečnih. Ce hočemo osvoboditi družbo, moramo najprej osvoboditi osebnost.
110 modernih otroških vrtcev poseduje dozdaj dunajska mestna občina. Razni otroci dobivajo v njih tudi hrano zastonj, tudi med počitnicami.
Poljski poslanci, ki jih je dal aretirati Pilsudski, obtoženi. Pilsudski je razpustil poljski parlament in dal aretirati 19 poslancev zaradi njih političnega delovanja kot poslanci. Dolži te bivše poslance protidržavnega delovanja in poizkusa političnega prevrata, dasi opozicionalne stranke niso hotele nič drugega, kakor da večina naroda odločuje v politiki in da ostane v veljavi svobona ustava. Pilsudski je s tem izvršil nasilstvo. Sam je razveljavil imuniteto poslancev in poslance obtožil za prejšnje politično delovanje.
Predsedniku poljskega parlamenta je vlada odvzela potni list. Socialni demokrat, Ign. Daszinski, je bil predsednik poljskega parlamenta. Dobil je potni list v Karlove vare na Čehoslovaškem, sedanja vlada mu je pa pot v inozemstvo prepovedala. Vlada je prepovedala vsem opozi-cionalcem orožne liste. Ukrepi se morajo smatrati kot odgovor na zvestobo poslancev do ustave. Daszinski je bil ob osvoboditvi prijatelj Pilsud-skega, sedaj ima maršal Pilsudski drugačno mnenje, pa zabrani svojemu staremu sobojevniku odhod v zdravi-lišče.
m
50^
Stavkokazna internacijonala železničarjev.
Nazadnjaški nameni.
V Parizu nimajo sreče niti sovjeti niti fašisti. Gotovo je, da se vsak sovjetski funkcijonar v Parizu prej ali slej izneveri sovjetom. Dosedaj je ostal še samo blagajnik na svojem mestu. Vsi ostali so se dosedaJ uprli ukazom iz Moskve. Ravno tako pa ima italijanski fašizem smolo v Parizu. Pred nekaj časom je bil ustreljen nek fašistični funkcijonar na italijanskem poslaništvu. Sedai pa poročajo, da se je ravnokar tamkaj ustrelil nek poslaniški uradnik.
Po »pomoti« dvajset mrtvih. V argentinskem glavnem mestu Bue-nos-Airesu, kjer je ravnokar zopet končala ena majhna revolucija, s katero so odpravili neljubega predsednika, so neki študenti streljali od veselja, ker se je revolucija posrečila. To so pa vladne čete smatrale za nov puč in so na to streljanje odgovorili s protistreljanjem, pri čemur so rabile celo topove. Posledica je bila: dvajset mrtvih in dvesto ranjenih. Sedaj se izgovarjajo na pomoto.
Izseljenci ne smejo več v Kanado. V Kanadi so dobili novo konservativno vlado, ki je predvsem prepovedala useljevanje tujcev. Za Evropejce je useljevanje popolnoma prepovedano. Angleži se smejo naseliti v Kanadi samo tedaj, če imajo toliko kapitala, da se morejo vzdrževati iz svojih lastnih sredstev, ker vlada v Kanadi velika nezaposlenost. Sezonski delavci, ki prihajajo iz Anglije, morajo imeti posebna dovoljenja posameznih pokrajinskih vlad. V minulem letu se je vselilo iz Anglije v Kanado 60.000 naseljencev, iz drugih držav pa 64.500. — Pride torej tudi izseljevalna kriza: kaj pa potem? Ali ne temeljite reforme?
Tudi na Kubi grozi izbruhniti revolucija. Ameriške oblasti so odredile obširne varnostne ukrepe.
*
Proslava stoletnice železnice. V
Liverpoolu in Manchestru na Angleškem proslavljajo ta teden stoletnico železnice, ki je stekla prvič 15. septembra 1830. Stephenson je sicer že pet let prej iznašel parni stroj, vendar se je jel praktično uporabljati za železnice pred sto leti.
Groi Zeppelin v Moskvi. Zrakoplov grof Zeppelin je napravil pred par dnevi sprehod v Moskvo. Pri poletu preko litavsko-ruske meje je bil zrakoplov obstreljevan.
Barbarizem 20. stoletja. Na praznik Marijinega vnebovzetja so v Španiji, v raznih mestih v 136. arenah, ubili v bikoborbah 358 bikov. Koliko je pri tem toreadorjev (bikoborcev! pustilo svoje življenje in zdravje, o tem poročila molče. Ne glede na barbarstvo takega običaja, ki ima svoj izvor še v starem veku, je to tudi lahkomiselno zapravljanje narodnega premoženja, kajti koliko mladega naraščaja goveje živine, ki ga tudi Španija nima preveč, je bilo s temi 358 izbranimi, najboljšimi mladimi biki uničenega?
Ognjenik Stromboli na Liparskih otokih, pred Napolitanskim zalivom, je začel zopet bruhati. Prebivalstva se je polastila panika.
V San Domingu v Ameriki je pred kratkim silovit vrtinec, ki je napravil ogromno materijalno škodo in je zahteval 12.000 čoveških žrtev, 8000 ljudi je pa ranjenih.
*
Seksualen zločin. V parku Topči-deru v Beogradu se je sestra advokata Milenkoviča, Danica Milenko-vičeva, v večernem mraku ravno hotela vrniti k odhajajočemu tramvaju, da se odpelje proti mestu domov. Nenadoma ji neki žandar zastavi pot in zahteva od nje, da se legitimira, kar je tudi storila, medtem ko je tramvaj že odpeljal. Ostala je v samotnem parku sama z žandarjem, ki jo je zavlekel v grmovje in jo tam posilil. Po storjenem dejanju mu je dama zagrozila, da ga bo naznanila komandi, kar je žandarja tako raz-ljutilo, da jo je zadavil in njeno truplo vrgel v greznico stranišča, ki se nahaja v parku. Ker je ni bilo domov, jo je dal brat celih devet dni iskati po vsem Beogradu, a zaman. Žandarju vest ni dala miru in je svoje dejanje zaupal enemu svojih
Iz trboveljskih revirjev.
Času primerno — samo če odgovarja resnici?
Najneznačajnejše po našem mnenju je to, da če se nasprotnik, ki ne more v odkritem idejnem boju premagati svojega nasprotnika, poslužuje firme, pod katero ga ta niti napasti ne mara, zato, ker so mu načela in program svetejša, kot pa zahrbtno skrivanje.
Zadnje čase se posebno za rudarske revirje zanimajo gotovi ljudje, ki hočejo rudarje rešiti, eni z novimi, drugi pa z nacijonalnimi strokovnimi organizacijami. Prvim rečemo svobodno; zakaj rudarji jih predobro poznajo. A drugim bi pa samo to priporočali, da po našem mnenju ni lepo, če se žaba napihuje iz časovne prevzetnosti, da bi postala vol. Zakaj trditev voditeljev narodne strokovne zveze, da imajo nad 3000 organiziranih in da posebno v rudarskih revirjih zelo napredujejo, ne drži. Sam list »Jugoslovan« z dne 27. avg. t. 1. pod rubriko »Delavski strokovni pokret«, odst. 4., ugotavlja, da je tudi deloma kriva krize dosedanja nezaupljivost delavstva do nacijonalnih organizacij. — Najbolj pa bijejo slednji sebe po zobeh, ko v svojem blagajniškem poročilu na kongresu povedo, da so imeli v pretečenem letu Din 108.399.22 dohodkov pri 3000 članih. 108.000 : 3000 = 36. Torej reci in beri, član je vplačal letno Din 36, mesečno Din 3 ali tedensko Din 0.75. No, ti so pa res poceni.
Ali kljub limancam in lepo donečim frazam, jim; rudarji ne verujejo in ne bodo nasedli. Zakaj rudarji so boljši v svoji narodni zavesti, kakor oni, ki jim to vsiljujejo. Oni hočejo nič manj in nič več kakor svoje živ-ljenske pravice za svoje težko delo. Ste razumeli.
Korupcija pri zveznih Železnicah v Avstriji.
Tajni fond, s katerim so razpolagali visoki funkcijonarji.
Pri upravi avstrijskih zveznih železnic, za katerih vodstvo se bije zadnje mesec neizprosen boj, so odkrili tajni fond, v katerega so se stekali razni darovi dobaviteljev. Sedai pa je zastopnik strokovne železničarske organizacije ter višji nadzornik Konig interpeliral predsednika Bauhausa. če mu je znano, da po-stoja še en tajni fond. Bauhaus je bil v trenutni zadregi in je izjavil, da mu je to znano, vendar pa, da ne more takoj o tem obširneje govoriti. Nato je prišla »Reichspost«, glasilo krščanskih socijalcev, ki je prinesla podrobnosti o tem; drugem tajnem fondu, iz katerega so se visoki funkcijonarji kar sami subvencionirali z vsotami, ki gredo v stotisoče šilingov. Zato je razumljivo, zakaj je hud boj za vodilna mesta.
kolegov, ki ga je potem naznanil. Dejanje je takoj priznal.
Zopet trgovci z dekleti. V Novem Sadu je policija aretirala nekega tujca, ki je bil sumljiv kupčije z dekleti. Pri tem je bila razkrita široko razpredena trgovina z dekleti. V madžarskem listu »Regali Ujsag« so objavljali sijajne službe za bolj izobražena dekleta. Zahtevali so stro-jcpis in znanje madžarskega jezika. Kompetentke morajo biti mlade. Na prijave so odgovarjali pismeno. V takem primeru je dekle, ki tujcu ni zaupalo, pozvalo na železniški postaji pred odhodom stražnika. 1 ako je prišlo do prve aretacije. Preiskava je dokazala, da gre za obsežno trgovino. Izginilo je na tak način že več deklet. Komaj pred par dnevi je izginilo dekle iz Novega Sada.
Arzen namesto sladkorja. V grofiji Stafford na Angleškem je zbolelo nad 50 oseb vsled zastrupljenja. Preiskava je dognala, da so zastrupljene osebe zavživale bonbone, ki so bili potreseni z arzenom namesto s sladkorjem. Tovarna bonbonov je kupila arzen za sladkor pri nekem I trgovcu, pri katerem so našli še 56
(I. G. B.) Nedavno je javljalo časopisje, da se namerava ustanoviti nova internacijonala, ki bo združevala na meščanski podlagi stoječe zveze železničarjev in nameščencev
v	Skandinaviji in v vzhodni Evropi.
Kakor izvemo, obstoja res tak namen, in sicer je predlog, da se osnuje meščanska železničarska internacijonala, ki ga je stavila let-landska železničarska organizacija. Dotična organizacija višjih železniških uradnikov šteje okoli 4000 članov. Nje delovanje je značilno po tem, da je ob borbi letske deželne železničarske centrale za izboljšanje plač, opravljala stavkokazstvo. Dalje je značilno, da je reakcijonarna
funtov belega prahu, podobnega sladkorju. Bil pa je strup, ki bi zadostoval, da bi se moglo z istim zastrupiti četrt milijona ljudi.
Z železnim drogom je ubil neki kmet na Ogrskem svojo ločeno ženo in njene sorodnike. Umirajoča žena se je še z zadnjimi močmi dvignila, pobrala drog, ki ga je mož odložil, in mu je z njim glavo razklala. Potem je tudi sama izdihnila.
Kmetica je zažgala svojo hišo. V Korneuburgu je kmetica Frančiška Moravec dala svoja gospodarska poslopja zelo . visoko zavarovati proti požaru, čez nekaj dni pa je poslopja zažgala. Aretirali so jo in je zločin že priznala.
Radi planink v smrt. V Solnogra-ških planinah je šlo mlado kmečko dekle v gore nabirat žametnobele planinke. Na neki skali se je predaleč nagnila za cvetlico in je padla v 100 metrov globok prepad, kjer je obležala mrtva.
Cel tovorni vlak zgorel. V drža-
vi	Oklahoma v Severni Ameriki se je neki tovorni vlak, ki je vozil več cistern mineralnega olja, vnel ter popolnoma zgorel. Z istim vlakom se je vozilo pet takozvanih slepih potnikov, ki se niso mogli rešiti in našli smrt v ogn j m_________________________
Ali si že član »Cankarjeve družbe«? Poskrbi, da bodo tudi Tvoji prijatelji postali naročniki. Za 20 Din dobite štiri lepe knjige.
letlandska vlada letos poslala nje predsednika kot zastopnika delojemalcev na mednarodno konferenco dela v Ženevi, proti čemur ie naša letaska strokovna centrala energično protestirala. Ta takozvani zastopnik delavstva je bil tudi edini delavski zastopnik, ki je glasoval za mandat italijanskega fašista.
Ni morda izključeno, da sedaj ta organizacija po nasvetu vlade izti-ka po mednarodnih zvezah, da si s tem: pridobi več moči za bodoče mednarodne konference dela. Eno je gotovo: da namreč gre tukaj za izrečno nazadnjaške namene in za vpad svobodno strokovno organiziranemu delavstvu v hrbet.
Maribor.
Nenadna smrt Maksa Cotiča. Minulo nedeljo se je vršil pogreb nenadno preminulega starosta slovenskih novinarjev, Maksa Cotiča. Pokojnik' je bil poznana osebnost, ki je dolga leta vodil kot ravnatelj slovenski list »Edinost« v Trstu. Ko so pa pred leti italijanski fašisti poleg drugih slovenskih časopisov ustavili tudi »Edinost«, se je Maks Cotič stalno naselil v Mariboru. Novinarsko udru-ženje je poslalo lep venec ter je bilo pri pogrebu zastopano po g. S. Virantu. V imenu mariborskega novinarskega kluba se je od pokojnika poslovil z lepim nagovorom g. Vekoslav Špindler. Pogreba so se udeležile tudi številne druge korporacije in društva.
Kopalna sezona na Mariborskem otoku je bila v pondeljek, dne 15. t. m. zaključena. Na otoku izgubljeni stvari se dobe pri mestnem gradbenem uradu.
Pevski odsek »Svoboda«. S preselitvijo v nove društvene prostore, je odsek takoj začel s pripravami za jesenski koncert. Ker se je sestavil čisto nov program, se do nadaljne-ga sprejemajo še novi člani ženskega in moškega spola. Odsek vabi vse, ki imajo veselje za lepo pesem, zlasti pa mladte sodružice in sodruge, da vstopijo v zbor. Vaje so vsak četrtek ob 20. uri zvečer na Slomško-I vem trgu 6.
Proti konzumom!
(Konec.)
Kampanja proti koniumom se je pričela pod navidezno pretvezo, da se blago prodaja tudi nečlanom in da se to vrši redoma. V imenu našega delavskega konzumnega zadružništva moramo iproti taki insinuaciji najodločneje protestirati ter smo prepričani, da se 'bo temu protestu pridružilo vse svobodno zadružništvo v Dravski banovini brez izjeme. Vsakomur, ki ima le količkaj uipogleda v naše gospodarske organizacije, bo znano, da so merodajna vodstva opetovano in ponovno odredila, da se blago ne sme oddajati nečlanom; saj se naše zadružništvo ne bori samo za materijalno plat, ampak predvsem za etično vzgojo članov v smislu kolektivnega gospodarstva lin štedlji-vosti. Ne bomo zanikali, da se v praksi nikoli ni dogodil posamezen slučaj, da bi se kaka malenkost oddala tudi nečlanom. Saj je stroga ločitev neizvedljiva, če je na primer član prišel nabavit življenjske potrebščine za svojega sorodnika nečlana, če živi delavec-član v skupnem gospodinjstvu z nečlani, ali če je štiriletno dete na vprašanje »za kogar rabiš en kilogram moke« odgovorilo »za mamo«. Kljub temu, da so ta enostavna dejstva Trgovskim gremijem dobro znana, je vendar izšla posebna okrožnica s pozivom na trgovce, da demmeirajo vsak posamezni slučaj prodaje nečlanu v konzumih. Da se na ta način ne ustvarja mirnega sožitja je jasno in prav gotovo je, da bojno razpoloženje, ki je vsled te nesmiselne kampanje nastaHo, ne bo koristilo prav nikomur; vprašanje pa je, kdo .bo iz tega boja odnesel težje rane.
Za nas je situacija jasna in mirno gledamo na razplet daljnih dogodkov. V Dravski banovini je svobodno zadružništvo vseh vrst in panog tako močan davkoplačevalec, da tudi ono enakopravno lahko povzdigne i
svoj glas v protestu proti škodljivemu otežkočanju gospodarskega napredka. Vse moderne države so sprejele v svoj program podpiranje svobodnega zadružništva kot enega sigurnih faktorjev narodnega gospodarstva, državotvornosti, gospodarske evolucije in pacifizma, tudi naša država je pokazala v tem; pravci! doslej mnogo razumevanja. Prepričani smo torej, da merodajna oblastva ne bodo reagirala na' nestvarno hujskanje proti konzumom ter se bodo zavedala bolje kot dopisnik Trgovskega lista, kako važno gospodarsko in so-cijalno-politično funkcijo vrše konzumna društva. Če je kje trgovec propadel, se to ni zgodilo zaradi neenake borbe s konzumom, ampak kot posledica železnega zakona o ravnotežju, o ponudbi in povpraševanju in o kulturnem nivoju prebivalstva. Propadli niso samo trgovci, propadli so že tudi nekateri konzumi in nikomur ni prišlo na misel, da bi takrat ttgavcem očital »neenako borbo«. Če si osipFtlrgovski list naravni zakon, da bo vsŽr^zčfravo ostalo, vse nezdravo pa propadlo, pa smo si tudi z njegovim dopisnikom edini.
S to polemiko se je avtomatično načelo vprašanje konzumvntskih zbornic po vzgledu drugih držav. Država ima ves interes na tem, da ustvari tudi za konzumen-ta forumi, ki bo zadovoljivo ščitil in varoval njegove pravice, kakor imamo zato na drugi strani trgovske in industrijske zbornice. Z ustanovitvijo takih konzumentskih zbornic se bo jasno pokazala prava in koristna funkcija svobodnega zadružništva, kar bo prav gotovo koristilo splošnosti, torej državi kot najvišjemu čuvarju javne morale in splošnih interesov.
tlTQJTE,,D E LRVS KO POLITI K 0
'AnOROCB SE ATI O RIBO R 1 poštni predoum
Dobra hrana v Javni kuhinji na Slomškovem trgu 6:	v	A-razredu
opoldne in zvečer Din 8.30. v B-raz-. redu Din 12.30, v C-razredu Din ]4.30. Priglašajte se!
Zahvala. Na sestanku strojnikov in kurjačev dne 7. septembra 1930 v gostilni »Beli zajec« sem bil deležen lepe codpore, katero so moji kolegi zbrali. Poleg tega' sem dobi! tudi za 14 dni brezplačno hrano v ja\ -ni kuhinji na Slomškovem trgu, katero mf je darovala mestna občina Maribor. Najlepša hvala. — Jurij Sternad, tačas brezposelni strojnik.
Ruse.
K redukcijam delavstva Tvora ice
za dušik. Te redukcije niso prišle popolnoma nepričakovano. Kriza dela v industriji, karteliziranje evropskih tvomic za dušik, neprestane ofenzive Industrijskih zbornic za poslabšanje socialnih dajatev delavstvu. Vse to je dalo misliti, trezno mislečemu delavstvu za svoj obstoj. Racionalizacija obrata se je izvršila tako, da so bili reducirani oni delavci, ki so že skozi desetletja kopičili tej družbi visoke dividende, medtem ko so sami fizično propadli. Pod izgovorom pomanjkanja odjemalcev tukajšnjih izdelkov, je podjetje izdalo okrožnico, s katero naznanja delavstvu, da je prisiljeno, reducirati delavstvo za eno četrtino. S tem činom podjetja se je armada brezposelnih povečala za približno 150, medtem ko podjetje obrata ni skrčilo, kakor smo mi to že vnaprej predvidevali. Pač pa izdeluje isto množino svojih produktov, in to z zmanjšanim številom delavstva. Medtem ko so 10. t. m. od podjetja odpuščeni delavci s težkim srcem zapustili tovarno, so že naslednji dan v nekaterih obratih morali nadomestiti reducirane delovne moči z nadurnim delom. Izgovor, da vlada na svetovnem trgu kriza 2«%>te vrste produktov, torej ne drži. Pri odpuščanju se tudi ni oziralo na socialen položaj in strokovno izobrazbo posameznih delavcev. Med odpuščenimi delavci se nahaja celo en obratni zaupnik, ter se pri njegovi odpovedi niso upoštevale določbe, ki jih tozadevno predvideva zakon o zaščiti delavcev. Več bomo o tej zadevi poročali, ko bo stvar popolnoma razčiščena.
Hrastnik.
Starejši delavec nam piše: Veseli nas, kadar čitamo v našem listu, kako se po raznih državah delavska mladina kulturno dviga, še bolj nas
pa veseli, da lahko opažamo v zadnjem času velik kulturni napredek tudi pri naši delavski mladini. Kakor že v več delavskih središčih Dravske banovine, tako se je tudi pri nas v Hrastniku ustanovilo delavsko turistično društvo »Prijatelj Prirode«, ki šteje že lepo število članov, samo zavednih delavskih fantov in deklet. Vsako nedeljo prirejajo poučne in zdravju koristne izlete v planine, kjer jih je veselo poslušati in gledati pri petju, vsakovrstnih igrah in pametnih razgovorih. To je čisto nekaj drugega, kakor pa, če gredo v hribe razne meščanske družbe, s steklenicami žganja v nahrbtnikih, ki puščajo povsod svoje sledove potom kupov mastnega papirja in potom oblomlje-nega grmičevja, ki so ga oropali cvetja. Naši vrli, mladi ljubitelji lepe narave, jo pa ne morejo onečaščati, temveč jo hočejo uživati veselega srca in treznih glav. Zato so se odločno odrekli uživanja alkohola. Mi starejši bi se morali pri teh mladih fantih učiti. Gojijo tudi lep šport fotografiranja, in z vsakega izleta prinesejo veliko lepih posnetkov domov. Disciplino smatrajo za resno stvar, in kar odrede vodniki, vsi brez ugovorov izpolnijo. Veseli me, da Vam morem to poročati, naši mladini pa kličem »Družnost«! Le tako naprej!
Vojnik.
Zagoneten požar pri Vojniku. Pod tem
naslovom sta -prinesla »Jutro« in »Nova Doba« od 5. sept. t. 1. neresnično in ten-dencijozno poročilo. Tukajšnjemu priseljencu. Poljaku iz Galicije, iz okraja Novi San-dec, Janu Mrožu, je pogorela lesena baraka, v kateri je imel svojo delavnico. On je po poklicu železostrugar in je že od leta 1903. nepretrgoma v Škofji vasi, kamor je prišel v službo k neki premogosledni družbi. Pozneje se je nameraval tu oženiti in kupiti kako posestvo. Je zelo trezen, marljiv in varčen človek, ki si je s pridnim delom hotel ustvariti lastno domovanje. Kot železostrugar si je sčasoma postavil malo leseno delavnico, in je hodil v železotopil-nico v Štore nakupovat različno železje in stare kovinske predmete, iz katerih je okoličanom izdeloval in popravljal razno orodje. Med tem starim železjem je kupil tudi več razbitih puškinih cevi, ki izvirajo najbrž iz stvarne demobilizacije bivše avstrijske
Šolske torbice in nahrbtnike
v veliki izbiri priporoča
I. KRAVOS
Maribor, Aleksandrova cesta štev. 13
Knjigoveznico
Ljudske tiskarne v Mariboru toplo priporočimo vsakomur!
Vele trgovske knjige, revije, knjige za zasebnike, knjilmce itd. po zmerni ceni in v lepi ter solidni izpeljavii
Maribor, Sodna ulica 20
armade. Med vojsko je nabral tudi več izstreljenih patron, ki se jih je takrat lahko povsod dovolj dobilo, ker je rabil medenino pri svojem delu. Zato je popolnoma neutemeljena trditev omenjenih listov, da bi Mroz kradel in skrival v svoji baraki nedovoljeno strelno blago. J'udi zlohoten očitek Mrozove ruske narodnosti ni na mestu, ker ni Rus, temveč Poljak. O njegovem poštenem značaju smo se pa vsi lahko prepričali leta 1926., ob priliki požara pri Gorjanu v Petelinjeku, ko je Mroz skočil v gorečo hišo in skušal rešiti, kar je bilo še mogoče, in je ves osmojen še zadnji trenutek ušel iz podirajoče se hiše. Poročilo »Nove Dobe« navaja, da je požarna bram-ba iz Gaberja hrabro gasila, kljub temu, da so v ;pogorišču patrone eksplodirale in so krogle okrog frčale. To je neresnica. Resnica je, da so gasilci iz Gaberja prišli šele, ko je baraka že skoraj pogorela, in ko so slišali, da niti zavarovana ni bila, niso marali niti ostalih ogorkov pogasiti. Šele, ko jih je Zagode Franc opomnil na resno nevarnost, da se od isker lahko vname bližnji gozd ali s slamo krito poslopje v bližini, so naperili na pogorišče par curkov vode. Vojniška požarna bramba pa sploh gasila ni, ampak je eden njenih gasilcev svetoval sosedom, naj zanesejo na tleče pogorišče par škafov vode, kar bi iPa nikakor ne zaleglo. To je resnica, kakor je tudi resnica, da nihče izmed navzočih ni slišal v pogorišču niti ene patronske detonacije in ni slišal frčati niti ene krogle. Prič za to je dovolj na razpolago. Ne vemo, zakaj se hoče ubogemu Poljaku, ki je prišel ob svojo delavnico, kateremu so neki neznanci odnesli še to, kar se mu je rešilo iz pogorišča, naprtiti še druge neprilike. Pričakujemo v bodoče od časopisnih poročevalcev več objektivnosti. Očividec.
Delavski šport.
Ob proslavi desetletnice obstoja športnega odseka »Svobode« v Alariboru, so se
vršile v nedeljo na igrišču S. K. »Maribora« tri zanimive nogometne tekme, ki jih je iz-jemamo tudi delavstvo v lepem številu obiskalo. Jubilanta sta posetila s svojim gostovanjem športni odsek ljubljanske »Svobode« in delavski športni klub »Olimp« iz Celja. Dopoldne se je zbralo lepo število
mariborskih delavcev na kolodvoru, da goste ob njihovem prihodu pozdravijo. Ob 10. uri se je vršila prva tekma med mariborskima kluboma »Rapid« in »Železničar«, pri kateri si je staro moštvo »Rapidovcev« ie s težavo priborilo zmago nad mlajšimi »Železničarji« s 4 : 3 (2 :2). Moštvi sta si precej enakovredni. Sodil je Nemec.
Ob 15. uri je nastopila ljubljanska »Svoboda« proti mariborskemu prvaku, ki je imel z njo obilo posla in je bil dostikrat potisnjen v nevarno defenzivo. Prvi polčas so odigrali z 2 : 2. V drugem polčasu je pa izrabil »Maribor« vse svoje sile in je »Svobodo«, ki je medtem v primerjavi s prvim polčasom vidno opešala, vztrajno napadal in dosegel še tri gole. Z 2 : 5 v korist »Maribora« se je končala igra, ki je kazala lepe kombinacije. Sodil je Fischer.
Takoj za njimi je nastopila mariborska »Svoboda«, menda v znak svojega jubileja v čisto novih dresih, s celjskim »Olimpom«. Celjani so zelo dobro moštvo, česar se je »Svoboda« najbrž tudi zavedala in skušala predvajati najboljšo igro, vendar je bil njen nasprotnik v močni ofenzivi ves prvi polčas, ki je končal s 3 : 1 za Celjane. V drugem polčasu je pa »Svoboda« pokazala vse, kar zna, in ji je uspelo izravnati rezultat s 4 : 4 neodločeno. Tako lepe in živahne igre pri mariborski »Svobodi« že dolgo nismo videli. Sodil je Franki.
Obe moštvi sta si v znak jubileja med seboj izmenjali lepo vezene društvene pra-porčke. S tem je bil ta pomemben dan za nas delavski šport zaključen. Želimo, da bi se športni odseki »Svobode« tudi v prihodnji deceniji enako lepo in še lepše razvijali, njih trezno članstvo naj nam bo za to jamstvo.
»Prijatelj prirode44.
Prijatelj Prirode, Maribor: V nedeljo, dne 21. septembra izlet na Sv. Duh na Ostrem vrhu. Odhod ob 4. uri zjutraj od glavnega trga; nazaj na Falo. Vodi Brosche. — V pondeljek, dne 22. septembra ob 19. uri seja voditeljev. Ob pol 20. uri odborova seja v društvenem lokalu, Frankopanova cesta 1.
MALA NAZNANILA.
Vsi letni naročniki dobe zastonj
,14 karatno originalno amerikansko
zlato nalivno peto
Zahtevajte takoj brezplačno na ogled „Radiow we!t“. Naroča se Administration der „Radio-welt“ Wien I, Pestalozzigasse Nr. 6, ki prinaša obširne radioprograme, interesantne slike in ima lepo urejene poučne tehnične članke.
Gramofone in šivalne stroje vseh vrst popravlja najceneje meh. del.
Justin Gustinčič
Maribor, Tattenbachova ulica St. 14
Velika zaloga gramofonov in plošč znamke »Columbia« in več drugih znamk.
Naročajte
novo izišlo knjigo
„Taškent“
kruha bogato mesto
od Aleksandra Neverova. Prevod preskrbel l. Vuk. Knjiga je lepo opremljena v kartonskih platnicah in stane 17 Din, v platno vezana 28 Din. Dobi se pri založništvu mesečnika .Svoboda" Ljubljana in v vseh knjigarnah.
Elektrotehnična delavnica
PRATTES & TRABI,
Maribor, Vodnikov trg St. 3.
Popravila vseh vrst električnih strojev in aparatov, novo ovijanje sežganih elektromotorjev, dynamo-strojev, transformatorjev itd. Lastna preizkuševalnica, točna in ku-lantna postrežba, zmerne cene, nakup in prodaja porabljenih motorjev in dynamo-strojev.
V ul kani z ir a nj e
Gumiji za avtomobile,kolesa,snežne čevlje, galoše itd. se sprejemajo v popravilo po solidnih cenah.
PETELIH, Hnrltior, cinonl trg 4.
V tekstilnem bazarju
Vetrinjska ulica št. 15
Maribor
se dobi pristno angleško sukno za obleke, plašče, svilo, platno itd. po najnižjih cenah. - Oglejte si izložbe.
ČITAJTE!
novo izišlo, socijalno dramo Rudolfa Golouha
KRIZA.
Naroča se pri upravi »Delavske Politike« v Mariboru, Ruška cesta 5. Vsaka naša knjižnica, vsak naš či-tatelj mora naročiti to našo najboljšo socijalno dramo.
llalBgnlte roole prihranke
v Štajerski hranilnici in posojilnici v Mariboru, RotovSki trg Stev. 6.
Posolila dajemo po ugodnih pogojih!
Uloie otireslulemo po n
proti trimesečni odpovedi.
■
Tiska: Ljndaka tiskarna d. d. t Maribora, predrtavitelj Josip Ošlak ▼ Mariboru. — Za konzorcij izdaja in urejuje Adolf Jelen v Mariboru.