ta plačana v goto vitli. Leto LXXII., št. 102 a Ljubljana, petek S. maja 1939 Cena Din 1.* Izhaja vsak dan popoldne tzvzemsi nedelje in praznike. // Inserati do 80 petit vrst a Din 2, do 100 vrst a Din 2.50, od 100 do 300 vrst a Din 3. večji inserati petit vrsta Din 4.—. Popust po dogovoru, inseratni davek posebej. // „Slovenski Narod" velja mesečno v Jugoslaviji Din 12.—, za inozemstvo Din 25.— // Rokopisi se ne vračajo. UREDNIŠTVO IN UPRAVNISTVO LJUBLJANA, Knafljeva ulica ster. 5 Telefon: 31-22, 31-23, 31-24, 31-25 in 31-26. Podružnic«: MARIBOR, Grajski rra št. 7 // NOVO MESTO, L|ubl|anska cesta, telefon št. 26 // CEUE, celjsko uredništvo: Sfrossmaverjeva ulica F, telefon sr. 65, podružnica uprave: Kocenovo ul. 2, telefon št. 190 // JESENICE: Ob kolodvoru 101 // SLOVENJ GRADEC, Slomškov trg 5 H Poštna hranilnica v Ljubljani št. 10351. V pričakovanju Beckovega govora: Poljska se ne bo uklonila nobeni sili Beck bo orisal stališče poljske vlade do nemških zahtev in podčrtal neomajno odločnost Poljske, da brani svojo neodvisnost — Zahteval bo pov ečana jamstva glede poljskih interesov v Gdansku, ne da bi postavil kake ultimativne zahteve VARŠAVA, 5. maja. br. Vsa poljska javnost z največjo napetostjo pričakuje današnji govor zunanjega ministra Bečka v sejmu, ki je bil sklican za 11. uro dopoldne. 2e več ur poprej so bile zasedene vse galerije. Navzoči &o tudi vsi v Varšavi akreditirani diplomatski zastopniki, novinarska loža pa je napolnjena do zadnjega kotička. V Varšavo ie prišlo več posebnih poročevalcev svetovnih agencij. Govor zunanjega ministra bodo prenašale vse poljske in mnoge tuje radijske postaje. Polkovnik Beck bo začel govoriti okrog 12. Ko je vstopil v zbornico, so ga sprejeli z viharnim ploskanjem in vzklikanjem. Na ulicah pred Sejmom in na trgih je zbranih na tisoče in tisoče ljudi. Povsod so nameščeni zvočniki, tako da se bo Beckov govor povsod dobro slišal. V pokrajinskih mestih so organizirali zborovanja, na katerih bodo poslušali govor po radiu. Kaj bo danes povedal Beck VARŠAVA, 5. maja. AA. Reuter: Kakor se izve, bo današnji govor ministra za zunanje zadeve Becka v polj- skem sejmu odločen, vendar ne bo vseboval ničesar, kar bi pomenilo izzivanje. Beck bo naglasih da poljske pravice v Gdansku ne smejo biti teptane ter da se morajo dati nove garancije, ki bodo stopile na mesto garancij, ki jih je izvajalo Društvo narodov preko visokega komisarja. Zdi se, da bo visoki komisar po sestanku odbora trojice Društva narodov, ki se sestane še ta mesec, zapustil svoje mesto. Ker Poljska nima namena prekiniti pogajanja, pričakuje protipredlogov. Anglija bo ostala mož beseda London. 5. maja. AA. Angleški parlament je snoči prekinil debato o zunanji politiki, ki jo bo nadaljeval v ponedeljek. Poslednji govornik je bil minister za delo Brown, ki je odgovarjal na poedina vprašanja in pripombe v toku včerajšnje debate. Ugotovil je, da je uvedba obvezne vojaške službe v Angliji imela v Evropi večji odmev kakor vsi dogodki zadnjih tednov ter od prve izjave Chamberlaina, da Anglija daje Poljski. Romuniji in Grčiji garancije. Odgovarjajoč Edenu glede garancij, ki jih je Anglija dala Poljski in glede pogajanj s Sovjetsko Rusijo, je Bro\vn dejal, da je popolnoma razumljivo, da želi Eden vedeti ali se bodo osnovne črte angleške zunanje politike menjale. Politika Francije čvrsta in odločna Daladier zavrača tendenciozne vesti o omahovanju Francije PARIZ. 5. maja. br. Francoska vlada bo imela v soboto ob 10. dopoldne v Elizejski palači sejo pod predsedstvom predsednika republike Lebruna. Posvećena bo proučevanju mednarodnega položaja in vprašanju državne obrambe. Ministrski predsednik Daladier je snoči sprejel novinarje in jim izjavil med drugim: »Listi so davi poročali, da nameravam ob sestanku parlamenta 11. t. m. podati izjavo o splošnih smernicah francoske zunanje politike glede na sedanji mednarodni položaj. Glede na to moram naglasiti, da taka izjava ni potrebna, ker se stališče Francije, kakor sem ga obrazložil v svojem govoru 29. marca, ni v ničemer izpremenilo in se tudi ne bo izpremenilo. Zunanji politični dogodki upravičujejo to naše stališče in ne dovoljujejo, da bi v čemerkoli izpremenili našo zunanjo politiko. To politiko odobrava vsa Francija. Kljub temu skušajo Franciji kakor tudi v inozemstvu z netočnimi ve- stmi predstavljati namene francoske zunanje politike drugače, kakor so v resnici. Na ta način hočejo vplivati na odločnost francoskega naroda in njegove vlade ter sejati v inozemstvu negotovost o povsem jasni francoski zunanji politiki. Zato moram najodločneje zavrniti tako zavijanje dejanskega položaja. V resnici je mednarodni položaj prispel na točko, na kateri gre za najtežji problem: namreč za gospostvo nad drugimi ali pa za sodelovanje v Evropi. Gre v resnici za varnost Francije in bodočnost civilizacije. Trdno smo odločeni braniti te pridobitve. Francoska vlada opozarja pri tem. da je njena odločnost neomajna in da hoče ostati nadalje pri svoji dosedanji smeri. Diplomatski sprejemi v Parizu PARIZ, 5. maja. br. Zunanji minister Bonnet je sprejel popoldne rumunske-ga poslanika Tataresca in grškega poslanika Poli tisa. Ozadje posvetovanj Italije in Nemčije Rim in Berlin proučujeta vse možnosti razvoja dogodkov in medsebojne podpore Berlin, 5. maja. i. Nemški zunanji minister Ribbentrop se je snoči odpeljal v Italijo, kjer se bo sestal z italijanskim zunanjim ministrom grofom Cianom. Prvi razgovori med obema diplomatoma bodo v soboto. V nemških političnih krogih pripisujejo temu sestanku izreden pomen in ga predstavljajo kot nov nokaz neomajnega prijateljstva in zavezništva Italije in Nemčije. Rim, 5. maja. AA. Diplomatski urednik agencije Štefani piše: Sestanek med grofom Cianom in v. Ribbentropom v vili d*Este ob jezeru Comu. ki se vrši po razgovorih, ki so se nedavno vodili v Berlinu, Benetkah in Rimu. bo dal obema predstavnikoma držav osi priliko, da temeljito proučita mednarodni položaj, ki le nastal po zadnjih dogodkih. Mednarodni položaj ima v svojem sedanjem razvoju obeležje politike obkoljevanja, ki jo zapadne siie sistematično izvajajo proti Nemčiji ter s tem tudi proti Italiji. Inicijatorji politike obkoljevanja sicer to politiko tajijo, vendar pa je kampanja njihovega tiska odkrila čisto jasno njihove namene. V vsakem primeru bosta ostali državi osi solidarni glede obrambe novega reda, osno-vanega na pravici. Pariz, 5. maja. br. Pariški politični krogi z veliko nazornostjo spremljajo sestanek nemškega in italijanskega ministra v Gornji Italiji ob jezeru Como. V zvezi z nemško-poljsko napetostjo in italijansko-nemškim zavezništvom mu pripisujejo velik pomen. Na tem sestanku se bo po mnenju pariških krogov odločilo, kako daleč sme Nemčija pri eventuelnem konfliktu računati na podporo Italije. Opaža se. da so italijanski listi glede nemško-poljskega spora zelo rezervirani in le naglašajo, da si Italija ne želi vojne. Iz tega sklepajo v Parizu, da se zavzema Rim za mirno poravnavo tega spora. Današnji pariški iisti se v zvezi s tem obširno bavijo s strategičnim položajem Italije. Spričo sedanjega razmerja sil na Sredozemskem morju smatrajo, da bi bila Italija v primeru oboroženega spopada skrajno eksponirana in mnogo bolj prizadeta kakor Nemčija. Po sodbi pariških krogov bi morebitna vojna ne prinesla Italiji ni-kakih koristi, marveč le izgubo. Mussolini tudi ni v takem položaju, kakor nemški kancelar Hitler, ki je šel tako daleč, da ne more več nazaj, ne da bi pri tem utrpel na svojem prestižu. Kljub temu pa v Parizu ne dvomijo v tesno povezanost Rima in Berlina. Sestanek grofa Ciana in Ribbentropa, kateremu bo prisostvoval tudi maršal Goring, ki je včeraj nenadoma krenil v Italijo, bo veljal predvsem proučitvi položaja, ki bo nastal po govoru poljskega zunanjega mi- ; Obljuba, ki jo je Anglija dala Poljski, ni , bila spremenjena niti po svoji vsebini niti j po svojem obsegu. Glede stanja pogajanj j s Sovjetsko Rusijo ne more dati nobene j izjave, kakor je to izjavil že Chamberlain. i ki bo povedal o teh pogajanjih več takoj, j ko mu bo dana za to možnost. Varšava, 5. maja. A A. Zunanji minister Beck je imel snoči daljši sestanek z angleškim veleposlanikom. Francija neomajno na strani Poljske Pariz, 5. maja. AA. Havas. V zvezi s sestankom zunanjega ministra Bonneta s poljskim veleposlanikom francoski politični krogi naglašajo. da zavzema Francija odločno stališče v prid Poljske, ki ga je jasno preciziral Daladier v svoji nedavni izjavi ter Bonnet v svojem zadnjem govoru pred parlamentarnim odborom za zunanje zadeve. Na osnovi teh izjav bo Francija vedno branila poljske življenjske interese, kadar bodo ogroženi. Kdaj bodo ti interesi ogroženi, o tem lahko sodi samo poljska vlada. Premikanje čet na poljski meji London, 5. maja. Reuter poroča: Na poljsko-nemški meji so vse nemške gar-nizije že nekaj dni prenapolnjene. Včeraj pa so opazili tudi znatno premikanje nemških čet proti poljski meji. Iz Monakovega je odšla skoro cela posadka, zlasti protitankovski oddelki. Tudi na poljski strani je opažati živahno vojaško delavnost in obsežne obrambne priprave. Vsa meja proti Poljski je vojaško zasedena. Nemški listi o proti-nemškiti demonstracijah na Poljskem Berlin, 5. maja. i. Današnji nemški tisk obširno poroča o novih izgredih in incidentih, ki so bili baje na dan proslave poljskega narodnega praznika v Vzhodni Šleziji. Povsod je bilo nemško prebivalstvo ogroženo, ozmerjano in tudi dejansko napadeno. V Kuncovcih pri Katovi-cah so razbili Nemcem vse šipe, pa tudi v Katovicah samih so bili hudi izgredi in so nudile nekatere ulice sliko pravega razdejanja. V Bjalovicah so razbili 24 oken pri nekem nemškem trgovcu in mu nato izruvali iz oken še železne križe. V trgovini sami so razbili vso opremo. Izgredi so se nadaljevali tudi v noči na četrtek. V Rignicu so namazali okna neke nemške trgovine s katranom. Današnji nemški listi tudi s posebnim ogorčenjem navajajo poročilo poljske uradne agencije, da je število vpisanih učencev v nemške šole na Poljskem v primeri z lani nazadovalo za 10° « in trde. da se izvaja na Nemce pritisk. Poljaki, da grozijo nemškim staršem, ki hočejo pošiljati svoje otroke v nemške šole. Viktor Rohrmann nistra Becka. Po sodbi pariških krogov bodo na tem sestanku skušali najti izhod, ki bi omogočil mirno likvidacijo nemško-poljskega spora, ne da bi taka rešitev pomenila ali ustvarila videz umika osi Rim—Berlin. ga in nemškega tiska Rim, 5. maja. AA. Ves italijanski tisk naglasa pomen sestanka nemškega zunanjega ministra v. Ribbentropa z italijanskim zunanjim ministrom Cianom v Comu. Italijanski tisk pričakuje od tega sestanka okrepitev in še ožje sodelovanje obeh držav. Virginio Gayda piše, da bo ta sestanek ponovno potrdil, da sta Italija in Nemčija pripravljeni bdeti in v primeru potrebe dati tudi odpor. Sestanek obeh mladih ministrov, ki tako sijajno predstavljata fašizem in nacionalni socializem, pomeni novo etapo v razvoju sodelovanja med Nemčijo in Italijo. Berlin, 5. maja. AA. Nemški listi pišejo v zvezi s sestankom zunanjih ministrov Nemčije in Italije, da je prijateljstvo med obema državama tako globoko in močno, da zahteva tesno izmenjavo misli. Vendar ni treba pričakovati, da bi se podpisal nek nov pakt ali da bi padle neke visoke izjave, ker je nemško-italijansko prijateljstvo tako popolno, da lahko ob vsakem času stopi v dejstvo, piše Goringov organ >National Zeitung«. Od zadnjega sestanka obeh zunanjih ministrov se je zemljevid Evrope znatno spremenil, ker sta se Češka in Moravska priključili Nemčiji, Albanija pa je postala sestavni del italijanskega imperija. List pravi dalje, da bosta oba zunanja ministra na sestanku govorila o položaju v Vzhodni Evropi ter o zadržanju Poljske kakor tudi o položaju na Sredozemskem morju. Nemško-ita-lijanska zveza nikoli ni bila močnejša, kakor je sedaj. Sestanek med Ribbentropom in Cianom je dokaz nezlomljive moči osi Rim—Berlin. Po odstopu Litvinova pričakujejo, da bo krenila politika Rusije na še realnejša pota Varšava, 5. maja i. Odstop ruskega komisarja za zunanje zadeve Litvinova je na Poljskem zbudil veliko pozornost. »Dobri Vječor« piše, da je namestnik Litvinova, predsednik sovjetske vlade Molotov. imenovan samo provizorno in da bo najbrž druga oseba prevzela vodstvo zunanje politike. Varšavski »Hustrovani Kurier« pa je mnenja, da je nedvomno, da gre za temeljito spremembo v metodah, ne pa tudi smernicah ruske zunanje politike. Smatra za verjetno, da se Molotov ne bo držal Litvinovih metod, temveč da bo Rusija v bodoče vodila še realnejšo politiko. Kam bodo vodile te metode, ne ve nihče. London, 5. maja i. V londonskih političnih krogih sodijo, da bo po odstopu Litvinova Stalin sam vodil rusko zunanjo politiko in so prepričani, da bodo pogajanja med Anglijo in Rusijo hitro napredovala. »Associated Press« je mnenja, da bo imel odstop Litvinova le malenkosten vpliv na angleško-ruska pogajanja. Ukinitev cenzure v Rusiji London. 5. maja. Reuterjev dopisnik poroča iz Moskve: Snoči je šef tiskovnega oddelka komisarijata za zunanje zadeve pozval k sebi zastopnike inozemskega tiska v Moskvi in jim sporočil, da je z današnjim dnem ukinjena dosedaj /eljavna cenzura za brzojavna, telefonska in pismena poročila zastopnikov tujega tiska. Odslej morejo svobodno poročati o vsem, kar se dogaja v Rusiji. S tem hoče moskovska vlada zavrniti trditve, da novinarji o Rusiji ne smejo poročati resnice. V novinarskih krogih je to sporočilo iz-, zvalo ogromno pozornost in zadovoljstvo. , Zatrjuje se, da se je to zgodilo na pobudo : Molotova kot začasnega zunanjega ministra. Nenapadalni pakt Nemčija-Letonska i Berlin. 5. maja. i. Med Nemčijo in Le-. tonsko .ie bil včeraj podpisan nenapadalni pakt. d očim se razgovori med Estonsko in Nemčijo še nadaljujejo in je pričakovati, da bo tudi med tema dvema državama sklenjen sporazum. Nemški listi obširno komentirajo ta dogodek, naglašnjoč, da so te pogodbe popolnoma v duhu isjav kan-i celarja Hitlerja. Anglija priznala Slovaško de fiacto Bratislava, 5. maja. AA. DNB: Angleški konzul v Bratislavi Gers je sporočil zunanjemu ministru Durčanskemu. da Velika Britanija priznava de facto slovaško državo. Boji na Kitajskem Tokio, 4. maja. AA. Agencija Domej (poroča: Po poročilu japonskega pomorskega letalstva iz Sanghaja se je japonskim eskadriljam, ki so včeraj bombardirale sedež vlade kuomintanga, posrečilo zadeti več vojaških poslojpij, med njimi tudi poslopje vojaškega sveta. V letalskih bojih s 30 kitajskimi letali so Japonci zbili 10 sovražnih aiparatov. Jagponci so izgubili 2 letali, vsa druga so se pa vrnila v svoja oporišča. Cungking, 4. maja. AA. (Reuter) Po včerajšnjem bombardiranju je danes 36 japonskih bombnikov ponovno izvedlo napad na Cungking. Bilo je okoli tisoč človeških žrtev. Eno japonsko letalo so Kitajci sestrelili. Grandi pri Hafifaxu London, 4. maja. AA. (Havas) Kakor se izve je lord Halifax sprejel včeraj italijan- Ljubljuiia, 5. map« Lani smo praznovali 80-letnico vr-■ega nar min .pika stare garde, kakršnih je zdaj že zelo malo med nami, ♦ iktorju Rohrmanna; upali smo, da bo ne tako telesno in duševno čil fiiož dočakal fte dolgo vrsto let. Teda «la| ga je iztrgala smrt iz nase srede. Izgubili smo možu, kakršnih pri nas ni hilo nikdar mnogo, moža v •lobrem ponoćnu besede. Vik. Ifbhr-nuiui j«* bil primer zavednega na-*odnjaka, ki so nam tako zelo potrebni. Bil je poštenjak ter znaeajen mož v najplemenitejšem pomenu besede. Zato je pa tudi užival ugled tiakor le redki možje pri nas. čeprav so se sicer v življenju povzjieJi na socialni lestvici mnogo višje. Viktor Rohrmunn se je rodil v V o ve m m« stu 15. julija 1858. X je-»•ov oče .je bil trgovec i vegetalija-ini, da bi pa sin pridobil čim temelji te jšo strokovno izobrazbo, ga je uee poslal v uk k I juhi j. trgovini Jste stroke. Strzelbi. Viktor se je že >rej» preden m* .je posvetil trgovini, izobrazil v novomeški gimnaziji. \a--itopil je torej-službo kot neke \ r**te praktikant. Trgovini se je |>osvetil z vso vnemo ter energijo. Po uku pri ^trzelbi je odšel praktieirat v Gradec, nekaj časa je pa bil tudi na Dunaju in v Monakovem, odkoder se je vrnil v Novo mesto, kjer je nastopil službo v očetovi trgovini. Kmalu potem se je poročil s hčerko svojega bivšega šefa Strzelbo. L. 1931 je bila laša javnost ojKraorjena na Rohrman-novo zlato poroko. — Rohrmann je po poroki vstopil v tastvovo trgovin** ko t družabnik, pozneje je pa postal naslednik ugledne tvrdke. Kohrnian-novo podjetje .je zaslovelo kmalu ne le po vsej domovini, temveč tudi daleč čez meje. V Rohrmannov i družini se je rodilo 11 otrok. 7 je živih, in sicer 6 hčera in sin Vladimir. Vsi otroci so vzorno vzgojeni ter dobro pre*škrt>ljeni. Vsa naša .javnost je pa izredno cenila Rphrmanna predvsem zaradi njegovega jav. udejstvovanja v številnih nacionalnih društvih- Viktor Rohrmann .je bil eden najvidnejših delavcev našega nacionalnega življenja že v prejšnjem stoletju, v č3-talniški dobi. BO je* pa tudi i/redno delaven v narodno obrambnih in drugih organ izacijah do svoje smrti. Vaš list ga šteje rudi med svoje prve. in najuglednejše dopisnike. Viktorja Rohrmana štejeta med svoje ustanovitelje dve najmočnejši slovenski društvi, CMD in SPD. Med svoje dobrotnike, zveste ter vztrajne delavce so ga pa prištevale še mnoge druge nacionalne organizacije, predvsem Sokol. Vsa naša .javnost je z Viktorjem Rohrmannom izgubila izredno mnogo. Za njegovo veliko delo se mu bo pa oddolžila s tem, da ga bo ohranila v trajnem spominu kot velike može naroda. — Slava njegovemu -jpomimr! Ureditev letalskega prometa z Madžarsko Budimpešta. 5. maja. AA. M TI: Snoči je prispela v Budimpešto jugoslovensfca komisija za letalski promet pod vodstvom šefa oddelka ministrstva za zunanje zadeve Konstantinovića. Madžarski in mgotsio-venski delegati bodo razpravljali o letalskem sporazumu med Jugoslavijo in Madžarsko ter o ustanovitvi skupnih letal-skih zvez._ Borzna poročila. Curih. 5. maja. Beograd 10, Pariz 11.805 London 20.865, New York 445.75, Bruselj 75.75, Milan 23.43, Amsterdam 237.60, Berlin 178.70, Sofija 5.40, VarSava 83.75, Bu-1 karetta 3.2*, Stran 2 »SLOVENSKI NARODc, petek, 5. maja 1939. Stav. 102 Velik praznik jadranskih stražarjev v Mariboru Mesto ie pripravljeno na pomembne slovesnosti Jadranske treh društvenih praporov stražo — Sveten* razvitje Marfbor, 4. maja Da pokale tudi najsevernejši predel naše države čim večjo povezanost zaledja s svojim morjem, je organiziraj oblastni odbor Jadranske straže v Mariboru poseben »Ja-dranćiki teden«, ki se zaključi v nedeljo 7. maja z velikimi slovesnostmi v duri u programa ter idealov, ki jih izpoveduje Jadranska »trača. Agtfno vodvtvc J S je skupio pritegniti čim .širše kroge mariborskega prebivalstva k h Viilc vred ne m u sodelovanju. Že sedaj lahko trdimo, da se je ta koristna zamisel v polmi meri posrečila. Ideja Jadranskega tedna je poživila zla-st? v vidrah naše mladine zanimanje za naš Jadram, za ideologijo in težnje jadranskih stražarjev. Zanimanje pa se kaže v vseh slojih mariborskega prebivalstva, ki hoče cb nedeljskem slavju manifestirati svojo nacionalno in državljansko zavest ter svojo ljubezen do morja. Naša mariborska avenija je vsa v zastavicah MariborNki trgovci so se odzvaili razpisa treh nagrad in so svoje i/ložbe opremili s pestrimi, slikovitimi dekoracijami, ki spominjajo s svojimi motivi na nase morje in na življenje ob njem. Nekatere izložbe so vprav umetniško, razkošno okrašene v duhu ideologijo Jadranske straže. Maribor je pripravljen za pomembne slovesnosti 7. maja. Zc na predvečer bo v Narodnem domu slavnostna aikademija Jadranske straže. Cisti doprinos te akademije je namenjen letovanju siroma in c mladine naše severne meje ob sijnjem Jadranu. Spored akademije obsega med drugim sledeče točke: Vojaška godba: državna himna. Sledi slavnostna govor prof. L. Bi/jaka. Nato svira vojaška godba sdovanski po t po uri pod vodstvom kapelnika kap. J iraška. Sledi nastop opernega pevca Iva Anžlovarja, nato ritmioni plesi po čeških na/nodnih pesmih pod \xxistvom Marije Zejeve. Nato zapoje na§a operna pevka Jelka IgMčeva 2 pesmi. Oktet tukajšnje šole rezervnih častnikov pa bo pel pod vodstvom Leona Svetica Marinkovičevo »Na Adriji« ter Adamičevo »Završki fantje«. Gdč. Majda Skrbin-aJkova bo deklamirala A. Aškerčevo »Morje ki sonce« ter Kettejevo »Adrijo*. Nato nastopi operni tenor A. Manosevski z dvema pevskima to6ka*na. da ni Sokola Maribor II s P< brez j« izvajajo ob sodelovanju pevskega zbora »Zarje« gimnastične vaje. Nato poje Marica Lubejeva dve pesmi in se zaključi akademija z nas/topom pevskega zbona »Jadrana«, ki bo pel tri skiedbe in sicer Dcvovo »Soča«, Foersterjevo »Povejte ve planine« ter Hajdnhovo »Morje Adri-jansko«. Pcv.-ke točke spremlja ob klavirju prof. V. Mirk. V nedelio 7. maja »e pričnejo slovesnosti s svcč.ir.im r-.i/vitjem treh društvenih praporov na < r a vnem trpgu. Napore našega agvlne^a mariborskega oblastnega odbora za vsedržavni pokret Jadranske straže je namreč upogtevari tudi kraljevski dvor, ki je pokloni! oblastnemu odboru J S v Mariboru krasno društveno zastavo, ki ji bo kumova! Nj. Vel kralj Peter II. Pn tej priliki razvije svojo društveno zastavo tudi krajevnri odber JS v Mariboru. Kumovala bo mestna občima po svojem zastopniku predsedniku dr. A. Juvanu. To slavje pa pi.rablja tudi najagilnejsi odbor JS. krajevni odbor železničarjev v Mariboru, da razvije svoj društveni prapor. Temu bo krimo-val direktor železniške direkcije inž. Rudolf Kavčič. Slavje na Glavnem trgu se prične z zbiranjem na Glavnem trgu ob 9.15, 9.30 in 9.40. Ob 9.45 zasvira trobentač »Mimo«. Pevci pojejo »Ti, ki si nas ustvaril«, godba pa svira »Molitev«. Sledi maša. ki je obvezna za šolsko mladino. Daruje jo prelat in stolni dekan dr. F. C u kala. Po govoru škofa dr. Tomaž i ča sledi blagoslovitev zastav. Nato izročitov zastave, ki je dar kralja Petra II., s kumovim trakom, predsedniku oblastnega odbora J S dr. F. Lipoldu. Nato iz-reče dr. Lipold zahvalo kratljevemu odposlancu. Godba odsvira državno himno, sledi poklonitev zastav. Zatem izjoči predsednik dr. F. Lipoki zastavo zastavonoši, nakair sledi zaobljuba zastavonoše. V nadaljnjem poteku slavnostnega sporeda izroči predsedmnlk dr. Lipold drugo zastavo, ki je dar Oblastnega odbora JS. predsedni- Gregorčičevo ulico bi bilo treba podaljšati Katera druga važna vprašanja so še v zvezi s tem Maribor 4. maja Pereče postaja vprašanje podaljšanja Gregorčičeve ulice. S tem vprašanjem je povezana cela vrsta drugih \-praSanj, med katerimi so najzanimivejša: Vrt šolskih sester, staro mestno pokopališče, novo Narodno gledališče in telovadnica Sokola. Takšna ureditev, kakor si jo nekateri zamišljajo in po kateir naj bi bila Gregorčičeva ulica središčna; vzporedna cesta z Aleksandrovo, ne prihaja v poštev. Prav tako tudi ne glede Razlagove ulice. Trenutno pa so važna predvsem ona vprašanja, ki bi jih bilo treba kot splešna tskoj urediti. Sem spada vprašanje, kaj bo s starim mestnim pokopališkem, in pa vprašanje urtavbišča za novo gledališko poslopje v smislu mestnega regulacijskega načrta. Staro mestno pokopališče se nahaja tik pred popolno opustitvijo in morajo lastniki ali interesenti vsaj južno ležečih grobnic in deloma tudi grobov že sedaj vedeti, kaj je s podaljšanjem Gregorčičeve ulice ne v smeri proti Prešernovi ulici, ampak predvsem v smeri sedanjega starega mestnega, pokopališča k sedanjemu nadaljevanju Gregorčičeve ulice ob Ljudskem vrtu. Prav tako pa je potrebno, aa si je tuda odbor za novo gledališko poslopje že sedaj na ja:nem glede lege nameravanega stavbisca in dohoda od vzhodne strani, to je iz Prešernove ulice. Trije nevarni vlomilci pod ključem Lep uspeh studenških orožnikov Maribor^ 4. maja V zadnjem času so pričeli spet strašiti po Mariboru drzni vLimilci. Poročali smo o nekaterih večjih vlomih, ki 50 bili izvršeni te dni. zlasti o velikem vlomu v Maistrovi ulici 16, kjer gre za škodo 40 do 50 tisoč din. Sledil je veliki vlom v Rušah, kjer so izropali šetorovičevo trafiko In odnesli razne predmete v vrcdno3ti Okrog 10.000 din. Od vsega začetka je kazalo, 3 a gre oči-vidmo za ene ter iste storilce, zlasti ker so bili policij iki strokovnjaki mnenjat da je način vloma malone v vseh primerih enak. Mariborska in okoliška varnostna oblastva so pričela vztrajno poizvedovati Z3. tatinsko in vlomilsko dTužb'). Trud ni trii zaman. Našim vrlim studenškim 01 oz-nikosm se je namreč posrečilo zajeti v neki studenški go?tilni sumljiva možakarja. Pri hišni preiskavi so našli pri osumljencih razno vlomilsko orodje, pa tudi razne predmete, ki izvirajo od nekaterih tatvin in vlomov, ki so bili v zadnjem času izvr- . šeni v Mariboru in pa od rušfkegc. vloma. Orožniki so oba osumljenca aretirali in zaslišali. Izkazalo se je, da je padel v mrežo -Etudenških orožnikov precej dragocen plen ter da sta are ti rane a zloglasna vlomilca Milan Pesan in Alojzij Rogan iz Murske Sobote. Oba sta namreč uživala vneto potuho neke studenške gostilničar-ke. ki ju je čez dan skrivala v neki sobi, dočim sta ponoči nadaljevala svoje kriminalne podvige. PešlBn je nem&ki državljan in je bil že lOkrat kaznovan. Tudi Rogan je lOkrat kaznovan. Oba so studenški orežniki izločili mariborski policiji, ki skuša sedaj s temeljitim zasliševanjem pojasniti njune zločine. Obenem se Je posrečilo studenSkim orožnikom izslediti tudi nekega Valdemarja Gabela. Tudi pri njem ~o našli rszno vlomilsko orodje, razen tega fotografski aparat, ki je te dni izginil zasebnici Katarini Gornilar iz Kciseskega ulice. Tudi Gabele je nemški državljan. Ni izključene, da bodo sledile nove aretacije. Mariborske in okoliške novice — Zveza Maistrovih borcev poziva svoje članstvo, da se polnoštevilno udeleži slavnostnega razvitja društvenih zastav Jadranske straže v Mariboru, ki bo v Mariboru v nedeljo 7. t. m. na Glavnem trgu. Zbirališče članstva 7. t. m. ob 9. pred Narodnim domom v Kopališki ulici. — Sodnik Vejnar je umrl. V Cankarjevi ulici 25 je preminil znani sodnik tukajšnjega sodišča g. Josip Vejnar, star 54 let. Podlegel je težki, neozdravljivi bolezni. Žalujočim naše globoko sožalje! — Akademija Jadranske straže bo zaradi nepredvidenih zadržkov v soboto 6. t. m. ob 20. v Narodnem domu in ne v Sokolskom domu, kakor je bilo objavljeno. — Jadranska straža hišnim posestnikom Oblastni odbor Jadranske straže v Mariboru prosi hišne posestnike na Glavnem trgu kjer bo v nedeljo 7. maja slovesno razvitje društvenih zastav, kakor tudi hiš. ne posestnike v Gosposki in Slovenski ulici, na Aleksandrovi cesti, v Kolodvorski in Maistrovi ulici In na Trgu svobode, koder pojde slavnostna povorka, da okrasijo svoje hiše z narodnimi zastavami. Istočasno vabi JS vse meščanstvo, da se te proslave polnoštevilno udeleži, da pokaže tako Maribor svoje nacionalno lice. — Por.ienkl pod lipo. S. K., magdalen-ski okraj: Tisti avtomobiliat vas torej zanima. Visok gospod, pa saj veste, da. • • — Glas s Pobl*eija. Pišejo nam: »Studen-čani so torej dosegli, da so dobili pogodbeno poito. Pa tudi nase Pobrežje je danes velika naselbina, ki še zmerom rase in se razvija. Med perečimi potrebami Pobrežja le tudi pošta, saj moramo Pobrežani s periferije hoditi celo uro, da pridemo do p°~ Ste. Pobrežani si sicer ne želimo novih go- tu£i ne drugih nepotrebnih stvari, pač pa izražamo svojo skromno željo, da bi tudi naše Pobrežje dobilo pošto.« — članstvu mariborskih sokolskih društev. Dan narodne obrambnosti (pripravljenosti) bo letos v nedeljo 7. maja. Vsak član oz. članica prejme podrobno navodilo za udeležbo od svojega društva, po katerem naj se točno ravna. Zahteva se polno-številna udeležba. — Udeležba sokolstva pri slavnostnem razvitju društvenih zastav Jadranske stra, že. Zbiranje članstva bo v ta namen ob 9. v Narodnem domu v krojih in v civilu z znakom. Iz Narodnega doma odkorakamo s prapori na Glavni trg, kjer se vrši proslava, nato pa se udeležimo povorke, ki jo organizira Jadranska straža. Pričakujemo polnoštevilno udeležbo tudi pri tej prireditvi. Zdravo! — Odbor mariborskih sokoL skih društev. — Narodna odbrana poziva svoje članstvo, da se korporativno udeleži velike na. cionalne manifestacije na Glavnem trgu o priliki razvitja zastav Jadranske straže v nedeljo 7. maja. Pozivamo vso nacionalno javnost mesta Maribora in okolice, da ta dan prisostvuje narodni svečanosti, pri kateri bo razvitje prapora, ki je dar Nj. Vel. kralja Petra II. — četniško udruženje zapoveduje svojim članom mariborskega okrožja, da se korporativno udeležijo velike narodne sve_ čanosti ob priliki razvitja trobojnih praporov Jadranske straže, simbolov naše svo. bode in našega narodnega ponosa. V nedeljo vsi v zbor! — Mrtvo fceosko <*> spomali. Poročali smo o tajinstveni najdbi neznane mrtve ženske med črnim vrhom in genjorjevim domom. Poročali smo tudi o prijavi sej-marja Alojsija Fevsa, ld je kakšnem nnročilu. — V gledalcu bo r*revi akademvia gojencev državne učiteH^™ čoJe. Na .°noredu so pevske in dekla™'' ^"»ko točke. Glavna točka sporeda je.troiejanka Vzgojitelj La-novee«. — 6Ioven*k» M?"rrs n» F~"*^*k ?n P»n-krsc'j! Ob pr;1'V: izleta na Romšnik in Pankracij v nedeljo 7.t. m. penasemo s seboj poleg: zvestobe in ljubezni do obmei-iWa Uudstva tudi slovensko knj'go. Vsai: izletnik eno »Joyensko knjigo! Prmei't* > in darovali jo bomo svojim ob meji. — Jurjevanje. Uprava mariborske sokolske župe poziva brate ter sestre, ki jim dopušča čas, da se udeležijo v soboto 6. maja jurjevanja naše vojske. Zbirališče je na Trgu svobode. Odtod se razvije povorka ob 6.45 na Tezno. — Nočno lekarniško službo imata danes Albanežejeva leka rna v Frankopanovi in Konigova lekarna na Aleksandrovi cesti. — Ljubljančani po Slovenskih goricah. V nedeljo 7. t. m. prirede prijatelji Slovenskih goric iz Ljubljane izlet po Slovenskih goricah. Pridružijo se jim lahko tudi Mariborčani. — Mariborske društvene novice. Slovesna otvoritev strelske sezone bo v nedeljo 14. t. m. — Glasbena sola tukajšnje Glasbene matice proslavi 20-letnico svojega delovanja z javnim nastopom izbranih gojencev v sredo 10. t. m. —Ker mu ni prijalo v pobol jševalmel, je pobegnil 14-letni Maks Knaflič iz Maribora. Policija poizveduje za pobeglim ne-pobol jšljivcem. — Zoglenelo truplo starke v stanovan.Hi. V Splavarski ulic 3 so našli na postelji popolnoma zoglenelo truplo neke starke. Ker postelja ni bila ožgana, sodijo, da gre za zločin. V Splavarsko ulico je odšla policijska komisija, da ugotovi vzrok starkine smrti. — Strog pati ji zypor odreja mestno poglavarstvo za nadaljnje tri mesece, ker so na Meljski cesti ugotovili nov primer pasje stekline. — Obmejno učiteljstvo bo zborovalo jutri v soboto ob i/*9. v krčevinski soli. Najprej bo anketni razgovor o izdaji podrobnih učnih načrtov z\ prvi razred, ob pol 10. pa bo skupno zborovanje. — Pri iztirjen mi lokomotive na Prager-skem se je hudo ponesrečil 32-letni kurjač državnih železnic iz Gornjega Radvanja Janez Skumavec. Padel je z lokomotive in se poškodoval na nogah in no glavi. Prepeljali so ga v bolnico, kjer so ugotovili hud pretres možganov. Njegovo stanje je zelo resno. ^rifeftrsfco •»leffalfščr Petek, 5.: ob 20. Akademija drž. učiteljišča. Sobota. 6.: ob 20. Potopljeni svet. Red A. Nedelja. 7.: ob 20. Dijak prosjak. Znižane cene. Konec tedna v mariborskem gledališču. V soboto 6. t. m. se ponovi zelo ugodno sprejeta zanimiva Cajnka! jeva drama »Potopljeni svet^. V nedeljo 7. t. m. bo zopet ?amo večerna predstava in to priljubljena in vesela opereta »Dijak prosjak« ob znižanih cenah. Trstenjakova roparska tolpa pred sodiščem Davorin Trstenjak obsojen na 16, Alojz šantl na 10, Martin Canjko na 8 let robije Ljutomer, 2. maja Naši čitatelji se še spominjajo velikih ropov, tatvin in ziočinstev, ki jih je zagrešila po bivši štajerski tolpa pod vodstvom Davorina Trstenjaka iz ljutomerske okolice. Ta tolpa je dolgo strahovala naše vasi ter si na laheflc način preskrbela vse, kar si je poželela. Končno pa so vendar prišli v roke pravice. Trstenjaka so proti koncu lanakega leta aretirali v Ljutomeru, nato pa še Santla Alojza, Canjka Martina in H eri ca Jcžefa. V zvezi s tem so bili radi manjših zločinov obtoženi še šantl Marija. Horvat Ivan, Prosnik Stanko, Proćnik Ivan in Anton ter Marce c Alojz. Vsi so se morali pred dnevi zagovarjati pred okrožnim sodiščem v Murski Soboti pred velikim senatom, ki mu je predsedoval g. dr. Tombak. obtožbo je zastopal državni tožilec g. dr. Juhart, obtožence pa so branili skoraj vsi sobceki odvetniki. Po prečita nju obtožnice, ki je oblegala 23 strani, kjer se očita Trstenjaku, Santlu in Hericu celo razbojništvo, ker so lani vlomili v stanovanje Ivana Litkov-njaka pri Kapeli, ga vrgli na tla. ga zve- zali, mu vzeli ključe ter mu odnesli hra-niino knjižico in različne piedmete v vrednosti nad 50 00O din. Trstenjak je pi i tem vlomu grozil Ludovnjaku celo s samokresom. To je cd'.ln največjih zločinov-. poleg tega našteva obtožnica še okoli 10O drugih zločinov in tatvin blaga, kokoši, čebel, cerkvenih monštranc, zlatnikov, moke, zastavnih 11 tin itd. Vlomili so v mnoga privatna stanovanja, trgovine, kleti, cerkve in celo v grobnico. Pri razpravi so obteženi dejanja povečini popolnoma, včasih pa tudi le deloma priznali, deloma pa tudi zanikali, vendar si je moglo sodišče na podlagi izpovedi številnih prič ustvariti pravo sliko o obtožencih. Razprava je trajala ves dan ter je senat spoznal za krive Trstenjaka, šan-tla, Marijo šantl ter Canjka in jih obsodil: Trstenjaka na lo let, šantla Alojza na 10 let, Canjka Martina na 8 let robije, Marijo šantl pa na 6 mesecev stro_: -zapora pogojno za dobo 4 let. Postopa-a zoper Herica Jožefa se ni moglo izvršiti; ker je nedavno pobegnil iz zaporov. Osta« li obtoženci so bili oproščeni. V nedeljo izlet v Slovenske gorice Organizira ga Društvo prijateljev Slovenskih goric s Putnikom v Ljubljani in Mariboru Ljubljana, 5. maja Pomladnih skupinskih izletov v naše lepe kraje iz večjih mest je pri nas organiziranih malo, čeprav v tem času narava vabi človeka še bolj v svoje okrilje kakor v zlati jeseni. S prirejanjem izletov je pri nas težava, akoravno je v večjih krajih skoraj sleherni prebivalec nedeljski izletnik: znano je, da Ljubljančani praznujejo sleherno nedeljo \veekend. Kljub nedeljskim voznim olajšavam je voznina v oddaljenejše kraje marsikomu še vedno predraga. Ob tej priliki pa opozarjamo na izlet, ki se ga bo skušal udeležiti marsikdo že zaradi izrednih voznih ugodnosti. Izletnikom ne smemo šteti v zlo, če gledajo tudi na izlete predvsem z materialističnega stališča, zato pa tudi ne apeliramo na njihov idealizem in narodno zavednost, ki bi jim ob tej priliki velevala, naj bi se udeležili izleta v prelepe Slovenske gorice. Izlet, ki ga organizira Društvo prijateljev Slovenskih goric s Putnikom v Ljubljani in Mariboru v nedeljo, ne bo zgolj zabaven. Izletniki bodo napravili pot v obmejne kraje Slovenskih goric, ki zaslužijo posebno pozornost ne le slučajnih nedeljskih izletnikov, temveč nas vseh. Tja pojdejo, da bodo spoznali lepoto naših krajev, se srečali z našimi ljudmi, ki zaslužijo vsaj našo moralno podporo v vsem svojem dejanju in nehanju kot stražarji slovenske zemlje. Tja pojdejo, da spoznajo naše ljudi v obmejni pokrajini neposredno, čeprav le bežno, da se nekoliko bolj poglobe v njihovo in vsem nam skupno usodo. Prav je, da Tezenske novice _ Mesec maj se .ie oričel z nesrečami. Ni se še poleglo razburjenje radi nesreče frizerske vajenke gdč. Mire, ki je po naključju pi-išla pod vlak in dobila težje poškodbe na nogah in glavi, že se je raznesla novica o prostovoljni smrti 211etne-ga marljivega nastavljenca G. K. pri prevozniku g. Anderluhu. še rsti dan sta treščila pri prehodu čez železniško progo pri čuvajnici na Ptujski cesti dva kolesarja drug v drugega in je pripisati le srečnemu naključju, da sta odnesla le manjše poškodbe. — Mladinski odsek strelske družine prične z rednimi vajami v soboto popoldne na letnem telovadišču. Vežbanje vodita br. Vešligaj st. In Raner. — Preteklo soboto so vzbujali pozornost domači učiteljiščniki iz šabca. ki so hospitirali v štirih razredih. V imenu šolskega upravitelja, ki je bil uradno odsoten in učitelj-stva jim je Izrekel dobrodošlico učitelj Luknar, posamezni razredniki pa so pred hospitacijo razložili način dela. Pri skupnem kosilu v Feličevi gostilni je izprego-voril predsednik kr. šol. odbora g. Kova-čič Alojz prisrčne besede in žel tako navdušenje, da se je mladina dvignila in zapela skupno a profesorji »Hej Slovani«. Med učiteljiščniki so vzbujale posebno pozornost narodne šole. — Sokolski diletanti pripravljajo burko »Matajev Matija«, ki bo uprizorjena koncem meseca. Na našem letnem telovadišču je sedaj kakor na mravljišču. Tako je prav. Iz Gornje Radgone — Nov vozni red na lokalni progi Ljutomer—Gor. Radgona—Radkersburg in obratno. Z novim voznim redom, ki stopi v veljavo s 15. majem sta uvedena na lokalni progi Ljutomer—Gornja Radgona — Radkersburg dva nova vlaka tako. da bo odslej vozilo na tej progi 7 potniških in 1 tovorni vlak dnevno, torej 8 vlakov, Iz Gornje Radgone proti Ljutomeru bodo odhajali vlaki: ob 5., 7.01., 10.05., 12.55., 14.59.. 17.44 in 20.35 uri prihajali pa bodo v smeri iz Ljutomera v Gornjo Radgono: ob 0.1P ponoči, nadalje cb 6.51, 8.56,, 11.57,, 1-1.49.. 16,54., uri, V nemško R ]&*nr. Raci- spoznajo prebivalci Iz osrednjih krajev ne le lepoto Slovenskih goric, temveč tudi skrbi in težave, revščino ter trpljenje obmejnega, pogosto žal, pozabljenega prebivalstva. Slovenske gorice so prav zdaj najlepše, ko so se ogrnile v najrazkošnejšo pomladno lepoto, ko je v cvetju sadno drevje in se barve prelivajo po mehko valovitem gričev ju v čudoviti skladnosti. Zdaj, ko začenja zeleneti tudi že trta in ko bo kmalu opojno zadišalo iz vinogradov. Težko je reči, ali je se kje pri nas naravna lepota pomladi oolj dojemljiva, tako segajoča do srca, Kar kor v Slovenskih goricah. Zato je čas izleta res posrečeno izbran. Program izleta je zelo bogat, tako da bo nedelja čim bolj izrabljena v primeri s stroški, ki sd sorazmerno nizki. Izletniki se odpeljejo iz Ljubljane z vlakom ob 5.30. Iz Maribora bodo nadaljevati vožnjo ob 10. z avtobusi čez št. IIj. Marijo Snežno, Cmurek, Radgono in Slatino Radenci. Po kosilu 9G bodo vračali skozi osrednje Slovenske gorice, Čez Kapelo proti Sv. Trojici. Iz Maribora se bodo odpeljali ob 21.40, v Ljubljano pa bodo prispeli v ponedeljek ob 1.16. Celotna vožnja bo veljala samo 110 din. Obeta se lepa udeležba, zlasti še, ker se bo tudi vreme do nedelje popravilo. Sicer pa slabo vreme ne more preprečiti izleta in ne ovirati izletnikov, saj bodo v zavetju udobnih avtobusov. Prijave sprejemata Putnikovi pisarni v Ljubljani in v Mariboru. kersburg bodo odhajali vlaki iz Gornje Radgone: ob 9.06., 12.07., 17.04 in 20.01, obratno pa bodo prihajali iz postaje Radkersburg v Gornjo Radogono: ob 9.55., 12.45., 17.30 in 20.25 uri. Vsi vlaki, ki odhajajo iz Gornje Radgone v nemško Radgono, imajo takojšnjo zvezo na glavno progo v špilju (Spielfeld) za Maiibor, Grade, Dunaj i. t. d. Ugodne pa so tudi zveze D i naši strani z glavno progo v Ormožu za Maribor, Celje. Ljubljano, Zagreb itd. Obmejno prebivalstvo z veseljem pozdravlja ugodnosti novega voznega reda. ker je izven dvoma, da se bode na ta način tujski promet na meji znatno dvignil, zlasti pa v zdravilišču Slatina Radenci. — Poroka. V farni cerkvi Sv. Petra v Gornji Radgoni se poročita v nedeljo, 7. t. m. znana sokolska delavca gdč. Marta Jur$a, hčerka gostilničarja in g. Joško Se-nica, brivski mojster pri Sv. Lenartu v Slov. goricah. Bilo srečno! — V sklad za zgradbo Sokolskega doma na meji *k> prispevali: Posojilnica v Mariboru, Narodni dom 500 din. gostilni* Klemenčič Anton v Gornji Radgoni 100 din ter industrijalca Demšar & Pahovec iz Ljubljane 100 din. Posnemanja vrednim darovalcem izreka društvo zahvalo! .— Iz delovanja obmejnega »»okolukega društva- V soboto, 6. t. m. ob 19. bo v 5. razredu tuk. osnovne šole proslava materinskega dne. V nedeljo dne 7. maja ob 5. uri zjutraj pa se vrši zbor vsega članstva in naraščaja v svrho izvedbe dneva pripravljenosti in sicer na Spodnjem grisu pred gostilno Klemenčič, od koder U> p■■-hod na zborno mcato. Iz Lfsatosnera — Obonl zbor sre*ke organizacije JNS v Ljutomeru. Po občnih zborih krajevnih in občinah organizacij JNS v ljutomer-sfaem srezu, sklicuje sreska organizacija JNS v Ljute \?vn svoj redni letni Ob« i zber, ki bo v nedeljo 14. t. m. ob 9. uri v Zavratnikovem hotelu v Ljutomeru. Poleg običajnega dnevnega reda bo podal politično poročilo iminister v p. in senator g, Ivan Pueelj. Krajevne ln občinske organizacije fo"-" ;o dr. ep občnega zbora po svojih le>£*!jh i^'no.ši.cvilno udeleže