273. številka. Trst, v nedeljo dne 29. novembra 1903. Tečaj XXVIII 1 zli:iju tsuk dan ii ob ne. uri. ob ponedeljkih ob uri zjutraj. Posamezne številke se prodajajo po 3 novč- (.6 stotink* ▼ cinonli tf>i«karnah v Trntu in okolici, Ljubljani. (Toriei. stotin k na vrsto petit: poslanice, osmrtnice, javne zahvale in domaći oglasi po }M«rodbi. moti št v. s;«>. Edinost Glasilo političnega društva „Edinost'* za Primorsko. V edinosti je moč! Naročnina znaša za vse leto 24 kron, pol leta 12 kron, 3 mesece G kron. Na naročbe brez. doposlaue naročnine ae uprava ne ozira. Vsi dopisi naj se pošiljajo na uredništvo lista. Nefrankovane pisma se ne sprejemajo in rokopisi se ne vračajo. Naročnino, oglase in reklamacije je pošiljati ua upravo lista UREDNIŠTVO : Ulica Torre bianca štv. 12. Izdajatelj in odgovorni urednik FRAN GODNIK. — Lastnik konsorcij lista „Edinost". — Natisnila tiskarna konsorcija lista „Edinost" v Trstu, ulica Torre bianca štv. 12. )z ogrske zbornice. BUDIMPEŠTA 28. Po preč tapju za P 'D ka zadnje seje, ogiasil se je poslanec Oioliez«! v; (Opozicija), da bi opravičil vče r.i šoji izraz poslanca Lengv^la, ki je izjavil, • i« je že v rodbinski tradiciji gospoda Tisze nas.Lš:vo in kišerje ustave ter je navedel umu v dokaz počen anje Tiszovega deda, ki -e v komitatu s liujduki (izganjal opozicijo z j> svetovalne dvorane. Grrf Ti3«a se je na to oglasil, da zavrne to insinuacijo ter da raz-vetli delovanje svojih pradedov ter rekel, 'ia odi' čao zavrača, da bi bili njegovi dedi kedaj v »iužbi absolutzma. K'er je šlo za to, g glede overovljenja zapisnika. kateri predlog zahteva ."> glasovanj. Na to je opozicija stavila predlog, n»j se pretisedništvu / jče nezaupnica. O čitanju t*tra predloga je opoz cija burno ploskala in vsiclikaa proti predsedni s1,v u »Abzug«. Mi-nisterski predsednik gref Tisza oglasil se je ti be«edo, da protestira proti zlorabljenju z Kirničnega reda od strani opozicije. Njegov g »vor je bil neprenehoma prekinjevan po op' z ciji, ki je žvižgala in zahtevala, naj se seja pretrga. Ob 2. in pol uri pop. je bila e?ja pretrgana. Ko se je seja zopet zapričela izjavil je podpredsednik, da ni opravičena zahteva opoticije, naj se miniBterskega predsednika pleve na red. Pač pa je predsednik pozval na red več op jzicijonalmh poslancev. (Hrušč na levici.) Na to je pričel govoriti predseduj k Perczei, ki je gpraviČeval svoje postopa- ; nje in zavračal oj. »zicije obdolžitve. Ako se pozicija glede izv sevanja zborničnega pra-v iaika poživlja na svoječaano sklenjeni pakt, more predsednik odlečno oporekati naziranju, da j*» pomenil pakt večno karteliranje vesti. Z> ruičn: pravilnik ni samo v obrambo gc-vorii ;e svobe,}" marveč more tudi zagotoviti večini, da more .zvrševati svojo voljo. Naj-k mpetentnejs-i tolnoač tega pakta, bivši min. predsednik SzelI je tudi mnenja, da gre Po-ionvi-jev predlog preko mej zborničnega po-s'.ovu kr. Isti ne obsega nikakili določil glede paralelnih sej ali pa po dveh sej na dan. Poel. Polor vi je menil, da bo že narod braČunal ž. grtfom Tiezo. Dokler njegova *:r.infca ne dobi zadoščenja za krhanje zborničnega jela, bo Perczel vedno oviran na izvršenju svoje predsedniške službe. Posl. Hook (»divjake) je zahteval be- sedo, a mu ni bila dovoljena, vsled česar je predsednik vprašal zbornico. Pred tozadevnim glasovat j =in se je morala zopet vršiti pavza, katero je zahtevala opczcija. Vsled nesporazumljenja je zbornica poal. Hocku do* volila bes«do. Isti je ojstro napadal predsednika in m'nisterskega predsednika. PobI. Bakonvi (košutovec) je izjavil, da je predsednik kršil zbornični poslovnik, vsled česar je bil pozvan na red. Tudi poslanec Len£ vel je isto izjavil. — Ministarski pred sednik je izjavil, da bi bil predsednik le tedaj kršil zbornični red, ako ne bi bil pravočasno naznand popoludaneke seje. Po odmoru ob 6. uri in pol zvečer se je seja zopet otvorila. Posl. Babo bavil se je v svojem govoru z vprašanjem o paktu. Ob dol že val je mini-sterskega predsednika Tiszo, da je včeraj govoril neresnico. Tieza je proti temu protestiral in izjavil, da je včeraj rekel le to, da pakt ni bil predmetom sklepa liberalne stranke. Govornik je izjavil, da je seveda sprejel svoječasen strankin dogovor glede zborničnega reda, veudar pa da je že takrat izrekel Bvoje pomisleke z ozirom na postopanje opozicije in sedanje razmere dokazujejo, da so bili njegevi takratni pomisleki popolnoma opravičeni (Viharno odobravanje in ploskanje na desnici). Poel. grof Khuen Hedervary razlagal je podrobnosti svoječasnih pogajanj z opozicijo in je dejal, da je prišel do prepričanja, da se prijateljskim potom ne da napraviti parlamentarnega reda. Radi tega je odločen s telesom in dušo podpirati svojega naslednika, pa naj hoče isti na kateri si bodi način vspostaviti red. (Viharno odobravanje in ploskanje na desnici). Ko se je na to določil dnevni red za prih. sejo, katera bo v ponedeljek, bila je seja, ki je trajala 9 in pol ure, ob 7. in pol uri zvečer zaključena. Demonstracije slovanskih in italijanskih dijakov proti Nemcem. DUNAJ 28. Glasom časeiških vesti, na-merovali so italijanski visokcšolci prirediti danes demonstracije radi prepovedi otvoritve italijanske »universita libera« v Inomoetu in v prilog ustanovitvi italijanskega vseučilišča v Trstu. Italijanskim visokošolcem imeli so se pridružiti tudi slovanski, kateri so nameravali demonstr rati v prilog ustanovitve Češkega vseučilišča v Brou in v piilog ustanovitve slovenskega vseučilišča. Na rektorjeva priporočila deputaciji italijanskih vseuČi-l ščnikov pa so se demonstracije opustile. V natlačeno polni avli je prišlo večkrat do spopadov, ki pa niso imeli resnih posledic. Demonstranti so ae na to napotili pred parlament, kjer pa so bili zavrnjeni po redarjih, na kar to se povraili proti vseučilišču, kjer so zasedli rampe in prepevali slovanske in PO I) L I 8 T E K. Ženska tridesetih let. Francoski spisal : H o n o r e de Balzac. Poslovenil K. Z. V. (58) Dvojnosnidenje. »Ljubo moje dete«, jej je govoril šepe taje, »če bi ti je mahoma porodila v srcu kaka čudovita ljubezen, sta mi vendar t.'oje ne d<< žao življenje in tvoja čista in blaga duša dajala preveč djkazjv o tvojem značaju, da tu ti u« prisojal potrebne energije, da br Z'ias blaznost po 'obae strasti. Tvoje vedenje pr kriva torej neko tajuos?. Da, moje srca je srce polno potrpežljivosti, lahko mu zaupaš vse ; celo, če bi m; je trgala, otrok m >j. bi /na. jaz zamolča'i svojo !>dl ia m jlfč hraniti tu -ti tvojo izpoved. Glej, si li morda ijubo-pumua radi Gujine ljubezni do tvoji 11 bratov a i tvrje mlade sestrice? Imaš li kako lju-; ezt?n*£o 6. v svojem srcu ? Ali si nesrečna tukaj? Govori, povej mi vzroke, ki te silijo, da hočeš zapustiti svojo rodbino, se ločiti od nje, jej odtegniti njen najlepši čar, zapustiti mater, brate »n sestrico !« »Oče moj«, je odgovorila, nisem ljubosumna, niti ne ljubim nikogar, še diplomata ne, Vašega prijatelja, gospoda de Vunde-nes3s. Markiza je obledela in deklica, ki jo je opazovala, je prenehala. »Ne bom-li morala prej ali slej živet' pod moževim varstvom ?« »Res je to«. »Vemo-li, kedaj in na katero bitje pri-veiemo svojo osodo ?« je nadaljevala neumorno«. »Dete ie rekel general z vzvišenim glasom. »ti ne m:sliš na VB3 boli, ki te bodo mučile«. »Jaz mislim na njegove...« »Kako življenje!« je vzkliknil oče. »Žensko življenje«, je odvrnila hčerka sepetaje. »Preučena si !« je dejala markiza, za-dobivši znova zmožnost za govorjenje. »Milostiva, vprašanja mi narekujejo odgovore ; toda, če želite, bom govorila razločno«. »Povej mi vse, hčerka moja !... jaz sem mati«. O tem je pogledala hčerka mater, in ta 1 pogled je povzročil pri markizi odmor. italijanske pssm:. Nemški vseučdiščniki, ka-teri so bili medtem odšli, so ne pojipili ter skušali naskočiti rampo, vsled česarije prišlo do spopada in pretepa med nemškimi' in ne-nemškimi dijaki. Na to so prišli pred vseučilišče redarji, kateri s d storili konec pretepu in aretirali nekaj dijakov. Potrjenje relegiianja malornskih viso košolcev. LVOV 28. Naučni minister je potrdil odlok vseučiliščuega akademičnega senata v Lvovu glede relegiranja 8 maloruskih vse-učiliščaikov, ki da bo insultirali rektorja Fialeka v jednej dvoran teologične fakultete. Položaj na Vztoko. TOKIO 28. (Reuter) Položaj je nespremenjen. Vodilni listi poživljajo vlado, naj zahteva od Rusije hitrega odgovora na japonske predloge. Kakor kaže, postaja vedno težje, brzdati vojsko in mornarico. V dobro podučenih krogih vlada mnenje, da dospe odgovor Rusije pred otvoritvijo parlamenta, ki bo 5. decembra. Vest o bolezni bavarskega princa-regenta dementtrana. MONAKOVO 28. Vest, da je princ-regent Luitpold obolel je popolnoma izmišljena. »Correspondenc Hott\nann« deznaja, da je princ regent popolnoma zdrav, ter da je bil danes na lovu. Odpoved bolgarskih trgovinskih po-godeb. SREDEC 28. »Agence Tel. Bulg.* javlja : Zastopniki Rusije, Avstro Ogrske, Nemčije, Francije in Italije obvestili so bolgarsko vlado, da bo njih vlade odvzele na znanje odpoved trgovinskih pogodeb. Kusija in Japan. PARIZ 28. Iz Tokija poročajo agenciji »Havasc. Pogajanja med Japonsko in Ru»ijo bo se že pred 10. dnevi pretrgala in sicer, kakor se zatrjuje, radi bolezni carice, katero noče car Nikolaj zapustiti. To zavlačenje jako vznemirja javno mnenje, katero zahteva hitro rešitev. Petindvajsetletnica združenja Dobrudže k Kuinuniji. KOSTANCA 28. O priliki 25 letnice priklopljenja Dobrudža k Rumuniji, vršile bo se danes velike slavnosti v Kostanci in Tu-lož. Na elavnosti v Konstanci govoril je tudi ministerski predsednik Sturdza, kateri je povdarjal, da je Dobrudža za vedno neločljivo spojena z Romunijo. Na banketu, katerega se je udeležil ves dipiomatiČni kor, napil je ministerski predsednik Sturiza cesarju Frtnu Josipu in načelnikom vseh držav. Ministerski predsednik prečital je tudi brzojavko rumunskega kralja, v kateri Be zahvaljuje na brzojavnih čiBtitkah, došlih mu iz vseh delov dežele in povdarja, da je Dobrudža, po krvi rumunskih junakov za vedno združena z Romunijo. »Helena, če mi imaš kaj očitati, se raje podvržem očitanjem, nego da bi te videla slediti možu, pred katerim beži s strahom ves svet«. »Saj vendar vidite, milostiva, «la bi bil sam brez mene«. »Dovolj, milostiva«, je rekel general; samo jedno hčerko ae imava... !« Pogledal je še vedno spečo Milico. »Zaprem te v kak samostan«, je dodal obrnivši se k Heleni. »Čeprav, oče moj«, je odgovorila z nekim obupn m mirom ; »umrem tamkaj. Za moje življenje in njegovo dušo ste odgovorni samo Bogu«. Grobna tišina je mahoma zavladala po teh besedah. Gledalci tega prizora, kjer je vse ranjevalo navadna Čustva tšocijalnega življenja, ee niso upali pogledati diug dru-zega. Naenkrat je zapazil marki svoja samokresa ; in vzemši jednega je napenši peteline, pomeril z njim na tujca. Vsled škrtanja petelina se je mož obrnil, in je generala, ki je vsled nepremagljive omahljivosti povesil težko in oslabelo roko, z mirnim, pogledal presunljivim pogledom ; samokres se je zvalil na preprogo. »Hčerka moja«, je dejal na to oče, Lord Baltour o angležki vojski. LONDON 28. Ministerski predsednik I lord Balfour je predsedoval včeraj zvečer banketu v >United«-klubu ter držal govor, v katerem je naglašal potrebo preustrojitve vojnega urada (ministerstva) ter rekel, da misli, da pride kmalo prilika, ko bo moral vsaki dorasli človek posvečati svoje moči v obrambo domovine. Nov rumunski minister. BUKAREST 28. Ministerstvo je bilo dopolnjeno z imenovanjem podpredsednika zbornice, Emanuela Porumbaro ministrom javnih del. lati je že leta 1896 vodil omenjeno miniateretvo. Viharji na Francozkem. PARIZ 28. Iz Bordeausa javljajo, da je danea po noči vihral tam silen vihar, kateri je provzročil znatne škode. Tudi v La R)-chelle je vihrala danes po noči velika nevihta, ki je provzročila mnogo škode. Sodi se, da se je potopilo več ribiških ladij. Potres v Algeriji. BLIDA (Algerija) 28. Dane* je bilo tu občutiti močan potres. Slovani in Italijani. (Z vrše tek.) »L'Istria« zatrja, da Italijani ne bodo v oviro razvoju programa Slovanov, marveč v pomoč, ker oni sami (Italijani) da slone na podlagi javnega prava, ki veleva, da vsaki narod bodi gospodar v svoji hiši ! Iz tega dikta izvaja »L'Istria« zaključek, da v konfliktu mei Italijani in Slovani gre le za to, da se določijo meje med slovansko io italijansko hegemonijo, to je: da v konkretnem slučaju Slovani lojalno pripoznajo italijanstvo teh primorskih krajev! Kakov nezmi3dl pomen.a ta zaključek v poreškem glasilu ! Kakovo kričeče nesoglasje je tu med prč niso in konkluzijo ! To je tako, kakor da bi priznavali komu, da ima pravico biti gospodarjem v svoji hiš;, a bi ga neposredno na to iz iste hiše ven metali z brahijalno silo! Historiki priznavajo ekzi-atenco Slovanov v Istri že v 7. stoletju. Na zgodovinsko znamenitem shodu na rižanskem polju so letini žugali Slovanom, da jih »vržejo ven«. Sedaj vprašamo: je li možno koga »ven metati«, ako ga niti ni?! In metali so Slovane iz Istre vse pozneje čase, do najno-vejih dob, do tistega gUsovitega shoda italijanskih županov v Trstu, ko se i* tedanji župan Dompieri žalostno proslavil s slično grožnjo! In glejte, vzlie vsemu temu »ven metanju« in vz!io vsem grožnjam omo še tu in ironija usode i<\ da morajo vzlie vsemu in vsemu tudi sedanje oficijelne in Slovanom npprijazn'1 statistike priznavati, da eeBtavljajo Slovani dve tretjini prebivalstva I«»tre! Dokazano j* torej po zgodovini minolih dob in no doerodkih iz spdanjih dob. da so imeli Slovani v minolih stoletjih in da imajo v sedaniost.i v rstri svoio »hišo« ! Kako more torej »L'Istria« najprei pripoznavati nrincip, da vsakdo bodi gospodar v svoji hiši. a zahtevati v isti sapi. naj se Slovani odpovedo vsakemu pravu v tej njihovi stari hiši in naj priznajo koga druzega za izključnega oslabel vsled skrajnega bo=a, »ti si svobodna. Objemi mater, če tudi ona pritrdi. Kar se tiče mene, nočem te več videti no slišati....« »Helena«, je rekla mati mladi hčerki, »pomisli vendar, da zaides v bedo«. Hropenje, ki se je izvilo širokim prsom morilčevim, je potegnilo na se vee poglede. Na obrazu se mu je pojavil zaničljiv ^zraz. »Gostoljubnost, ki Fcm Vam jo bi dal, me stane mnogo !« je dejal general, vzdi-gnivši se. Pred kratkim ste umorili samo starčka: sedaj morite celo družino. Zgodi naj se, kar se ho?e, v tej hiši se pripeti nesreča«. »In če postane Vaša hčerka srečna?« je vprašal morilec trdo pogledši vojaka. »Će bo z Vami srečna«, je odvrnil oče z neverjetnim naporom, »je ne bom obžaloval«. »Boječe je pokleknila Helena pred očeta ter mu dejala z mehkim glasom : »O moj oče, ljubim Vas, obežavam Vas, ki ste me obsipavali z zakladi svoje clobrot-ljivoBti, »li s strogostjo svoje nemilosti.... Toda prosim Va9, naj ne bodo Vaše zadnje l besede besede jeze«. (Pride še.) gospodarja?! Ali ne vidi »L'Istria«, v kako torjem ! In vendar se isti dr. Koerber, ko hoče kričeče nesoglasje se je zaplela ?! braniti, kar je izsilila ta velikonemška agi- Poreško glasilo je slabo označilo in tol- tacija, spozablja tako daleč, da pozablja na mačilo bitttvo spora med Italijani in Slovani svoje dostojanstvo in prihaja v taao duševno v teh našh primorskih krajih- Na podlagi, »tanje, da je žaljiv in provokatončen nasproti Da kateri bi hotelo to glasilo reševati ta nenemškim narodom! sDor. ne pridemo do sporazumljenja nikdar. Oe hočemo priti do prijateljskega razmerja, ne smemo misliti na ločenje vsak »v svojo hiši« ne smemo misliti ca stavljenje meini -kov med »dvtma hegemonijama«, ampak Italijani — ker mi smo od nekdaj glasniki te misli — se morajo spoprijazniti z mislijo na skupno življenje v isti hiši! Obojni smo tu, obojni imamo tu »svojo hišo«, iz česar Bledi po pr n<*ipu, ki ga je priznala tuii »Istria« 8.ima, da moramo biti obojni gospodarji v tej h s ! Ne gre za to, da se s svojimi pravicami l>Čim'< po mejnikih, ampak gre za to, da si zagotovimo recipročne pravice na istem ozemliu, na istem teritoriju ! fstvarjenie velike državnopravne skupne na jugu Evrope je nas idejal, po katerem čemo strtmiti neprestano. Mi bomo hvaležni italijanskemu plemenu, ako bo hotelo sodelovati na dosezanju tega cilja, kakor nam obljublja »L" Istria«. Ali ponudbo poreškega glasila moramo vendar odkloniti, ponudbo namreč, da bi v plačilo za tako pomoč mi priznali italijan-stvo teh pokrajin ob morju in da bi Siovan-stvo abdiciralo v teb krajih, to je, da bi na vst»»čnih geografičoih mejah teh pokrajin postavili tistj mejnike, o katerih govori »I/ I-etria«, in ki naj bi ločili obe hegemoniji : italijansko in slovansko ! Na taki podlagi se ne sme zidati sporazumijenja, ker ne bi bilo trajno. Gospoda! Mi živimo v jezikovno mešanih krajih, eden poleg druzega, vsi z enakimi pravicami! Kajti dejstvo, da 88 je pravica ene strani teptala do sedaj še nikakor ne uničuje te pravice ! Gospoda italijanska : mir je prav lahfco možen med nami ! Ali ta mir s: moremo ustanoviti le v skupnem živ- in slednjič kaj druzega, nego fanatični agitatorji, so oni ljudje, ki so izsilili sedanjo gonjo proti pravu slovenskega jezika in izzva'i takov škandal proti pravu in zakonu ?! Ćujte ekscelenca ! Če bi bil Vaš rek o »agitatorjih«, pred katerimi se Vi ne umikate, resno mišljen, in ne naperjen le proti možem, ki se v borbi za pravo našega naroda ne plašijo Vaših — somišljenikov, podpornikov in agitatorjev, potem bi Vi nikdar ne bili somišljenik Svojih somišljenikov, poteo: bi Vi veči del tega, kar Nemci imenujejo svoje pravo in svoje »posestno stanje«, proglasili za krivico in politično uzurpacijo, kajti doseženo je bilo le — od agitatorjev in s pomočjo divjih agitacij s fanatiziranjem nemških mas ! Iz ogrske zbornice. Predvčerajšnja tajna in javna seja je bila slična svoji prednici : vršilo se je v znamenju boja grofa Tisz« proti obstrukcij', in obstrukcije proti Tiszi. Završila se je z zmago grofa Tieze: predlog predsednika liberalne stranke Podmanitzkv-ja za dvojne seje je zbornica vsprejela z veliko večino. Grof Tisza je zaključil svoj govor z zakletvijo: Mi bomo morali priti vašim (opozicije) zvijačam do živega! Grožnja je izrečena, da-li jo grof Tisza tudi uresniči, to je drugo vprašanje. Vsakako pa mu bo možno doseči ta cilj še le po silnih bojih in pretreBljajih, kakor smo izvajali mi že včeraj. Iz Hrvatske. Reški »Novi list« trdi, da je dobil iz Zagreba od jako zanesljive strani to le vest: »V vladni stranki sti se pojavili dve ljenju in na podlagi jednakega prava in 9t - lede Btali65B, ki naj bi je zavzeli ob spoštovanja mejsebojmh pravic! O hegemoniji j 0bD0TljeDju financijelne pogodbe z Ogr- enega .-ameira plemena v teh krajih naj ne bo I v__ .t. l--: m „ govora sko. Ena utruja, ki pa je v manjšini v Slovanski in italijanski genij naj »e vlafini stranki, priporoča, da ni smeti odne-marvee spoštujeta in naj skupno oplodujeta hati od zahtev< izražeuih v nunciju, ker se čl veš to delovanje ob morju Adrijanskem ! j vfje kar . zabtevano tam, opira na nagodbo C lara pacta boni am:<*i. Danes, ko dimo zarjo nove nadobudne evolucije, ki izbriše iz spomina trpljenja celih stoletij in ki naj osuši mor^e starega sovražtva, je d lžaost v*afc< 11 st m ur, da govor ri naj i cd v zmi«lu pomirjenja, sli a neje, ako govori — iskreno, ikri to. Najbolje bomo s užili vzvišeni ideji pomirjeoja. ako tem. ksr nas še nes: u:.eli. ne eden rad drugim, čmpak kakor enak pravni eden poleg druzega ! K poglavju o agitatorjih . G. mioisterski predsednik dr. Koerber je izjavil v zbornici poslancev ob viharnem iz solunskega vilajeta. Mladoturška stranka. Naš bfcligrajsk: dopisnik nam piše: V solunskem vilajetu, se do sedaj ui nič storiio za uvedenje reform, niti se ne poskuša ničesar v ta namen. Edino, kar se je zirodiio, je, da je valij po u&azu inšpektorja Hilmi-pade razpos'ai naredbe vsem oblastim v notranjem vilajetu. V teh naredbah je rečeno, naj se pravica deli enako za vse podanike sultanove in naj se krščeni vpisujejo v žandarraer jo. Potem je zaukazano »blast m, naj love »bolgarske razbojnike aplavzu Ntmcev, da vlaria te absolutno ne (komiteje). Taka naredba pač ne daje nikake i ima t ne prtd kak.m posamu-min »agitatorjem«. garanciie za TarD03t življenja krščanov. M^t e < dvetnika dra. Brejca v Celovcu. Policija v Solunu tudi res živo pazi na Pust m ■ veljati za hip g. dru. Koerberju, da V8afcega tujega človeka, ki je došei tjakaj, je dr. U reje res le »agnat >r« in oglejmo se jtlasti se boje, da bi bil dotičnik iz mlado- res Koererjeva trditev, da se turška franke, ki gre za tem, da bi provzro- pred agitatorji, odgovarja — Sila ustsja v Turčji sami, toda ne smejo se pokazat' čitno. Pripadniki te stranke so sami mzlo, da • li oa ne um.ka dejstvom. L i udje, k: so ravnokar uprizarjali v Ino- mledi in izobraženi ljudje, ki so uvi-m« «: i nt-.ije in brutdntreti proti italijanskim da njihova država mora propasti, lijakom n svli ti »agitatorji«. In vendar ; ostane taka kakoršna je. Oni zahtevajo, je vla-la j.rt(K»vedaia italijanske svobodne te-1 ja se reformira v tem zmislu, da bodo vsi "»aje n je z italijanskim znanstvenikom I>e njeni podaniki uživali popolno pravico — vsi tisti protestantski pastorji, vsi t-is* i vsenem^ki em serji, ki prihajajo z Nem-č je doli k nam hujskat proti nenemškim narodoaa. žer le iz zgolj ljubezni do Italijanov jel obljubljati istim visoko iolo ? Tega mu ne verjame nikdo, marveč je uver-jen vnakdo, d« se dr. Koerber malce boji pred — agitacijami Italijanov ! Pa kaj so vsi tisti nemški proiesorji, ki da-jajo direkt vo današnji nemški politiki v Avstriji, druzega nego strastni fanatični — »agitatorji«?! Mari se ni ta nemška politika le vil ed fanatičnih agitacij tako silno za-valovila. da šumi in se peni toli vinoko, da vajo uvedenje ustave. Ali v Turčiji sami so ti ljudje tako proganjani, da vedo o njih le bolj izobraženi ljudje, drugače pa ne ve Dnevne novice. )(asvet koroškim Slovencem. Praksa uči, da se v jezikovnih stvareh na sodiščih, saj kedar se gre za pravice slovenskega jezika, nikdar ne doseže rednim potom niti najmanjšega vspeha, dokler ne začnejo ropotati vsi listi, dokler se ne razburja narod in dokler se ne postavijo naši poslanei {>0 robu nasilstvu proti rabi našega jezika na sodiščih. In tudi v tem slučaju se branijo sodne oblasti do zadnjega s tem, da se skrivajo za vse mogoče naredbe ali da se sklicujejo na to, da nimajo nikakih naredeb, katere bi jib pooblasčevale uradovati v slovenskem jeziku. In vendar imamo člen 19. osnovnih zekonov, ki zagotavlja enakopravnost pred vsemi uradi vsem narodom v Avstriji ter je poklicano državno sodišče, da varuje svojimi principijelnimi razsodbami to enakopravnost- Proti vsem državnim in avtonomnim uradom se je že pritoževalo na državno sodišče le proti kršenju jezikovne ravnopravnosti od strani sodiič se ni še slišalo o pritožbi na državno sodi&e. In vendar se po našem mnenju morala in dala ubrati ________ . bi stli druee narode v obupen odpor ? In vendar' ta pot. Jezikovno vprašanje v sodnih stvareh je dr. Koerber tesen somiiljenik tem agita- j« vprašanje sodne administracije ter je in- ' stančna pot za pritožbe proti kršenju jezikovne ravnopravnosti druga, nego ona zame* ritorno pravdno vprašanje. Proti kršenju jezikovne ravnopravnosti . bi se morala stranka, neodvisno od pravdnega i vprašanja, pritožiti ua predsedništvo dotič-• nega sodišča, ako bi to ne ugodilo pritožbi, I na više deželno sodišče kakor drugo sodno — administrativno oblast, in od tod na naj-vieo administrativno oblast v sodnih stvareh ;' — na justično ministerstvo. Ako bi isto ne ugodilo pritožbi bi bila odprta pot na — državno sodišče. Ako bi drž. sodišče izreklo, da je sodišče kršilo zakon o ravnopravnosti, bi bilo justično ministerstvo prisiljeno se udati taki razsodbi ter izdati potrebne naredbe. Ni si mogoče misliti, da bi se justično ministerstvo. kakor najviši čuvar zakona, hotelo ustavljati razsodbi državnega sodišča. Svetujemo torej bratom Korošcem, naj poskušajo to pot. Član 19. državnih osnovnih zakonov je nad vsemi naredbami ne le za politične, nego islotako sa sodne oblasti, za katere ni statuirana nobena izjema. fcrovor svet. dra. Kvba a v zadnjej seji mestnega sveta : »To je že drugič v v malo dneh, da se mora mestni svet in tudi mi, ki smo del istega baviti z dogodki na inomostskem vseučilišču in protestovati proti neumestnim demonstracijam zloglasnih >Bur-sahensehafter« naperjenih proti Italijanom vzlic vsim političnim, literarnim in znanost-nim zvezam, ter baviti se z ustanovitvijo italijanskega vseučilišča. Kakor zadnjič, izjavljam tudi danes, da se pridružujem protestu proti onim demonstracijam iz spoštovanja do narodnostnega principa in do svo-bjde znanost1'. — O drugej zadevi bom govoril drugikrat. Za sedaj moram reči, da avstrijski Italijani nimajo pravice pritoževati se radi postopanja njihovih včerajšnjih prijateljev. Slovani bi smeli reči, da je čas poštenjak, ker jim je poskrbel tako zadoščenje. Italijani so se vedno kazali — bodisi v listih, bodisi v praktičnem življenju — prijatelje onih avstrijskih vlad, katere so skušale, iz germanizatoričnih namenov zatreti avstrijske Slovane. Lapenna in italijanski državni poslanci so za ea3a Taaffejeve vlade tako podpirali nemško opoz cijo, da so si pridobili očitanje »takcljozna opozicija«. Stvar se ni spremenila niti, ko so prišli v parlament takozvani liberalni Italijani ali irredentisti, kakor jih drugi krivo nazivajo. Tudi ti poslednji se omejujejo na to, da kakor njih predniki, predlagajo včasih kako interpelacijo o narodnih vprašanjih dočim v veeh političnih in gospodarskih prašanjih glasujejo vedno za ono vlado, katera v °vo ih germa-nizatoričnih tendencah prekaša ono izza časa Josipa II. ; nekatir^krati i>a briijirajo po svoji odsotnosti, da se ne zamerijo svojim dragim Nemcem ali pa še bolj dragi vladi. Ne bi smelo vzbujati nikakega začudenja, ako bi slovenska manjšina ostala indiferentna vide vsi kako sf» »furor teutonicus«, obrača uroti včerajšnjim prijateljem. A primorski Italijani bi se nn smeli pritožavati rad: toga. Italijani v kraljestvu so oerorčeni radi te^a, ker so bili italijanski prrlesor in italijanski dijaki sprejeti v nemškem mestu se žvižganjem. A kaj bi dejali Italijani v kraljestvu, ako bi znali, da sns«? ravno teke demonstracije uprizorile v Istri proti slovanskim dežeino-zborskim poslancem samo zato, ker so se hoteli posluževati svojega matprinega jezika : ako bi vedeli, da se Slovanom odreka pouk v njih materinem jeziku, slovanskim tožencem slovanske branitelje, da, še mrtvim na grobu se odreka slovanske nagrobne nadpi*e, kakor se je pripetilo ne dolgr> temu v Miljah in v Materadi in v prejšnjih časih tudi v Trstu. Italijani izvršujejo tu nič manio narodno nestrpnost, kakor je ona Nemcev. Sicer se pa vzlic temu jaz in moji kolegi pridružujemo protestu, a ne bomo glasovali za predloge tičoče se vseučilišča in to iz že znanih in že večkrat navedenih razlogov«. Na adreso z. Veneziana. V svojem odgovoru na izvajanja dr.a Rvbara v predvčerajšnji seji mestnega sveta je trdil g. dr. Venezian : da Italijani ne morejo videti v Slovanih svojih prijateljev ; da Italijani sploh nimajo nobenih prijateljev, ker ni Nemci ni Slovani ne spoštujejo njihovega doma ; Če se oni bore proti Slovanom, se bore zato, ker si ti hočejo prisvajati zemljo druzih. Na ta izvajanja, ki jih je narekovala le hegemonistiška pohlepnost, ne pa spostovenje do resnice, je dal primeren odgovor že g. dr. Rvbar. Nekoliko odgovora pa najde dr. Venezian tudi v članku »Slovani in Italijani«, ki ga priobčujemo na drugem mestu in ki je bil spisan že pred par dnevi ter prihaja danes ravno prav. Ugodna vest za koroške Slovence. Iz »Slov. Naroda« dozna jemo, da ustanovi liubljanska kreditna banka v Celovcu svojo filijalko in sačne z novim letom svoje poslovanje v Celovcu. Nemci so že sicer poskušali vse možno, da bi banka ne dobila prostorov, ali čedni ta namen se jim ni posrečil. Banka je dobila lepe in primerne prostore. Zabeleživst to ugodno vest naj povemo svoje mnenje, ki nahaja potijenje tudi v nemških listih. Ti listi kar ne morejo prikriti svojega vznemirjenja, ki se jih je polastilo vsled vesti o navedeni nakani ljubljanske kreditne banke. Nam ne pomorejo vsi ehodi, vsi lepi ognjeviti govori, vsi ogorčeni protesti, vse deputacije in vse parlamentarne akcije, ako jih ne podpremo s praktičnim delom bodi na polju jezikovne pravice : z neizprosno dosledno rabo svojega jezika na sodiščih ter z nameščanjem slovenskih zavednih odvetnikov po vseh krajih, kjer bivajo Slovenci — bodi na polju gospodarskega utrjanja in osamosvajanja po potih, katero nam je pokazala ljubljanska kreditna banka. Nemško vpitje proti zahtevi po si. meščanski šoli in slovenski jezik. Na nesramno žaljenje od nemške strani, Češ, da Slovenci naj vozijo gnoj in kopljejo krompir in naj ne zahtevajo viših učilišč, ker njihov jezik ni sposoben za znanstvene svrhe, odgovarja »Domovina« v zaključku daljšega član ka: Nemci naj že nehajo s svojo skrbjo za Slovence. Mi vemo prav dobro, kakih šol potrebujemo.... Nemci nam ne privoščajo slovenskih šol, očitajo nam pa, da naš jezik ni zadostno razvit za više šole. To oporekanje je popolnoma prazno. Ko so na Hrvatskem začeli v srednjih šolah učiti hrvatsko, je bila hrvaščina dete v primeri z današnjo slovenščino. In ko so odprli hrvatsko vseučilišče pred dobrimi tridesetimi leti, hrvatski jezik tud1* ni bil še na tej stopinji, kakor je danes slovenščina. In nemščina ? ! Kako dolgo je vednostni pismeni jezik vseh strok ? Kakih 50 let še le !! Slovenski jezik je nripraven za učni jezik na vseh stopinjah. Dajte nam zahtevane šole! Ne nalagajte nam samo bremen! Pustite nas, da si po svoje uredimo svoj dom ! Proračun občine tržaške za leto 1904 bo izložen na javen vpogled od nedelje dne 29. novembra do sobote dne 12. decembra ob delavnikih od 9. ure predpuludne pa do 2. ure popoludne ob nedeljah in praznikih pa od 10. ure predpoludne do 2. ure popoludne v sobi št. 12, II. nadstropje v mestni hiši. V pojasnilo velč. gospoda Ludovika Sonca odgovarja »opazovalec«, da svoje prvo poročilo o zadevi don Bullcta vzdržuje v polni meri. Zraven tega pa Š; dr stavlja, da obžaluje, da takov »poštovani mož, kakoršeu je velečast. gosp. Sonc, hodi po kostanj v ogenj za — enega Bullota ! Opazovalec. Nove razglednice. »Slovensko p!an n-sko društvo« v Ljubljani je priredilo nova-raz^lednice po akvarelih gospe Duške Man-kočsve v Trstu in g, Viktorja Fceiscerjp. To so posnetki Bleda in Ljubljane, razgled na Rožnik in d vo otroka karta razgleda z Rožnika na kamniške planine in Golovec. — Karte so umetniški izvedene in stanejo po 1<> stot. D vostroke pa 20 st. Dobivajo se pri »Slov. planinskem društvu« v L'ubljaoi. Sad — kulture ! Pišejo nam : Te dni sem et-i po nekem tukajšnjem šetališeu. Pred mano je šel neki kak 70 lat Btar ti no opravljen gospod, za mano pa dve dekliei 12—14 let. Ti dve. na videz šivilji, sta vedno lajali posnemaie p?e, tako, da se® se vstavil in jel opazovati ti razdivjani devici. Slutil sem, da je »lajanje« nsm=njeno pred mano idoČemu starčku ; povBpešil sem torej korake z namenom, da poizvem vzrok takemu nedostojnemu vedenju. Ko me je stari gosp"«d videl [> >'e^ sebe, mi je začel v pravi italijanščini tožiti tako-le : »Mnogo sveta sem obhodil, a povpodi sem bil spoštovan, le tukaj v Trstu je sad latinske kulture tako dozorel, da človek že ni več varen hoditi na ulho! Bil sem v Ivrivošiji, kjer pravijo, da so ljudje še na pol divji; bil sem po raznih takozvanih nekulturnih krajih, a povsodi me je ljudstvo lepo pozdravljalo v — civiiizovanem Trstu mi pa ne dado miru, da-si nisem še nikdar nobeni živi duši storil nič žaiega. Dogodilo S3 mi je že drugikrat, da so mi na sprehodu s kamenjem razbili cilinder ! Pokvarili so mi več finih oblek z — blatom ! !« Mož je bil tako razžaloščen, da so mu tekle solze po licih, a meni je prišlo na misel ono vedno proslavljanje 20ga, ki mu je bil se svojo brco provzro*il žalost ter ga liral pred policijskega uradnika. Taje skušal od aretovanca zvedeti, zakaj da je prevrnil »petoralistovo« kuhinjo, oni pa ni hotel t°ga povedati. Dejal je le. da mu je ime Ivan Meran. a ko ga je uradnik vprašal, koliko mu je iet in od kje da je. odgovoril mu je oni, da ee tega ne spominja, ker da je bil še č et > majhen, ko je prišel na svet ter da od izza mladih let ne pomni ničesar. Da bo imel čaea malo pomisliti in ae morda spomniti to, česar sedai ne ve. ga je uradnik dal zapreti v javni hotel v ulici Tigor. Sumi se, di aretirane«* ni povedal pravega imena. »Petoralist« trpi škodo štirih kron. Radi neoravnosti je bil aretovan včeraj n* prostej luki 24 letoi težak Karol Frieke iz Reke, stanujoči v ulici Sv. Lazarja it. 6. Drzna tatvina Družina de Bianchi, •unuicče v uhci Sette Fontane št. 4 . ie sinoči mej 7. io 8. uro večerjala v kuhinji. Po večerji, malo po 8. uri je šla gospa Ro-zalija de B anchi iz kuhinje v neko »oho in tu zapazila, da ao bili predali omare odprti. Poglrdavši v razne predale je priftla takoj do prepričanja, da jej manjka več dragocenih predmetov. Po kratkem inventarju je koaetatovala, da ao jej bile ukradene tri zlate vratne verižice, vredne 84 kron, druga zlata vratna verižica, vredna 44 kron, ere-brna žepna ura. vredna 24 kron, 2 zlata prstana, vredaa 24 kron, i« en alat prstan z dragocenim kamnom, vreden 60 kron in en par zlatih uhanov, vrednih 70 kron. Skupaj torej dragocenih predmetov za 306 kron. Gospa Rozalija de Bianchi je takoj prijavila tatvino, katere je žrtva, na redarstveni inšpektorat v ulici Media. Tat, ali, ako jih je bilo več, tatovi, so pa bili seveda toliko previdni, da so ostali nepoznani. Najdena je bila na tukajšnji pošti novčarka % nekoliko novčiči in dvema zastavnima listoma. Kdor je izgubil, naj se oglari v našem uredništvu. »Škrat« je izšel včeraj popoludne ter prinaša mnogo lepih slik in zabavnega gra-diva. Sploh opažamo pri tem listu stalen napredek v vsakem oziru. V dostojni obliki se buvi v prvi vrsti s politično satiro ter spretno porablja dnevne politične dogodke v to avrho. Posebno se odlikuje včerajšnja številka tako glede vsebine, kakor glede izvirnih slik. »Škrat« pere v njej tržaški »kon-šiljo«, Tiszo, Korberja, naše državne poslance, žigosa sodne razmere na Koroškem itd. Za uvodnik prinaša humoresko »Ponesrečena ekspedicija klobas«. Mihec in Jakec se pogovarjata o samomoru tržaškega konšilja. Ozirom na tako raznovrstno gradivo in na dobro vspele slike priporočamo mirnim srcem »Škrata« našim čitateljem. Književnost in umetnost. »Slovan«. Mesečnik za leposlovje, umetnost in prosveto. T "reja Fran Govčkar. Izdaja in zalaga Drag. Hribar v Ljubljani. — I. letnik »Slovana« leži pred nami. Zato je umestno, da izrečemo o njem svojo sodbo. Z velikimi obljubami je nastopil lani osorej, a danea smemo reči, da je naše nade cel<5 nadkrilil. Tako krasno ilustrovanega lista se nismo imeli Slovenci ; glede zunanje opreme pa stoji »Slovan« v prvi vrsti najlepših umetniških listov. V vsaki številki sta bili po 2 umetni prilogi v 3—4 kratnem barvnem tisku in poleg teh je imel vsak zvezek do 10 večj;h (za 1—2 strani) in manjših slik in ilustr8c j. Zato je to lepo podjetje našlo vsestransko prijazen odziv ter si je »Slovan« pridobil takoj t)liko laskavega priznanja in tako iskrenih simpatij ter se je hitro razširil po veeh slovenskih deželah. Danes ima naročnikov v v vseh slojih našega narida, saj je bil Go-včkar-Hribarjev »Slovan« res slovanski list v besedi in eliki ter se more opravičeno tr-d ti, da je »Siovan« najlepši in najzanimivejši mesečnik slovenski. »Slovan« je prinašal e pomočjo prvih naš h poetov (S. Gregorčič, A. Aškerc, O. Zupančič, A Gradnik, ('. Golar, V. Spindlcr i. dr.) in pisateljev (Iv. Cankar, F. Govekar, Joe. Kostanjevec. Zofka Kvedrova, dr. Fr. Zbaše k, Ivo S >rii, Jo^o Brinar i. dr.), sdtno izvirne pesmi, novele, povesti in aktualne, poljudno pisane članke, zasledoval napredek slovenske ln sploh slovanske kulture na vseh po'jih prosvete, se zanimal za gledališče, glasbo in oorazovalno umetnost, umetno obrt in tehniko, poročal in kritikoval najnovejše literarne in umetniške in slovanske pojave ter bil najboljši informativni list za moderno književnost, umetnost in prosveto sploh. Poučni spisi krajšega obsega so bili vseskozi aktuvaine važnosti in splošne zanimivost*. Priaašal je jedrnate, živahno in zanimivo pisane literarne essave, umetniške študije, referate, članke iz naravoslovja, narodnega gospodarstva itd. V politiko se »Slovan« ni vtikal, pač pa i*» zestopal vedno in povsod svoje napredno, f rotireakcijonarno, slovansko kulturno stališče. Zato so našli v njem prostora pisatelji in umetniki vseh smeri in struj umetnosti, poezije in vede. »Slovan« pa hoče biti tudi priktičen list. Zato je podajal rednih poročil tudi s polja praktičnega življenja t. j. iz tehnike, fizike, arhitsktonstva i. dr. V tem oziru »Slovan« nima enakega lista v Slovencih. »Slovan« je prinašal mnogoštevilne in velike ilustracije, najlepše reprodukcije izvirnih slik in kipov ter slavnih tujih, zlasti slovanskih umotvorov. Res da je ilustrativni del lista najdražji in pridobivanje dobrih slik najtežavnejše ; vendar b® založništvo »Slovana« ni strašilo ni truda ni stroškov in je posebno v tem oziru napelo vse evoje sile, da ustvari s časom Slovencem list, e kakoršnim se bomo lahko ponašali tudi pred velikimi narodi. Založništvo si je pridobilo edino založno pravico nekaterih tujih in domačih krasnih izvirnih alik, ki jih prinese »Slovan« tudi v II. letniku v tribarvnem in drugačoem umetnem trnku... »Slovana« torej evojim naročnikom vnovič najtoplejše priporočamo. Tujih ilustrova-ni k židovskih in Slovanom sovražnih listov ne podpirajmo več, aaj je »Slovan« glede teksta in ilustracij bogat, vse zahteve zado-voljuioč list! Zato želimo, da najde »Slovan« tudi v II. letu poleg dosedanjih še novih prijateljev, naročnikov in sodelavcev, in smo preverjeni, da ostane »Slovan« v vsakem oziru najlepši in najboljši, najzanimivejši in najbogatejši slovenski mesečnik! Naročnina znaša za vae leto (12 zvezkov 4—5 velikih pol) 12 K, za pol leta 6 K. — I. itev. 2. letnika izide 1. dee. t 1. Trgovina. Borzna poročila dne 28. novembra. Tržaška borza. Napoleoni Iv 19.051/.—13.08angležke lire K 23.94 do 23.98, Lond )n kratek termin K 239.40—240.—, Francija K 95.00—95.30, Italija K 95.10—95.45, italijanski bankovci K 95.15—95.45. Neme" ja K 117.05—117.35, nemški bankovci K 117 00—il7.30. avstrijska ednotna renta K 100.40—100.70, ogrska kronska renta k 98.30—98.t*0. italijanska renta K 101.90—102.30, kreditne akcije K 681.--683.—, državne železuice K 672.--675.—, Lombardi K 88.--90.--, Llovdove akcije \i 738.--745.—. — Srečke: Tisa" K 327 —332.—, Kredit K 473 do 482, Bodentredit 1880 K 294.--299., Bo- denkredit 1889 K 288.--293 —, Turške K 142.— do a 144.—, Srbske 2°/0 K —.---.—. Dunajska borza ob 2. uri popol. : ▼čeraj danes Državni dolg v papirju 100.50 100.45 „ „v srebru 100.35 100.30 Avstrijska renta v zlatu 120.55 120.70 v kronah 4% 100.50 100.50 Avst. investicijska renta 31/,% 92.70 92.65 Ogrska renta v zlatu 4°/„ 118.55 118.55 „ v kronah 4°, 98.40 98.40 „ renta 3'/2 «9-65 89.90 Akcije nacijonalne banke 1612.— 16J3.— Kreditne akcije 680.75 683.75. London, 10 J,str. 239.521/,. 239.50 100 državnih mark 117.15 117.15 20 mark 23.45 23.45 20 frankov , 19.07 19.06 100 i tal. lir 95.25 95.25 Cesarski cekini 11.33 11.33 Parižka in londonska borza. Pariz. (Sklep.) 3"/0 francozka renta 97.82, j italijanska renta 104.—, Span-»ki eiterieur 90.45, akcije otomanske banke 598. Pariz. (Sklep.) Avstrijske državne železnice • —.—, Lombardi —.— unificirana tucška renta 88.07. menjice na London 251.90, avstrijska zlata renta 102.75, ogrska 4zlata renta 102.40, Landerbank ---.—, turške srečke 139.50, parižka banka 11.27, italijanske m?ridijonalne akcije —.—, akcije Rio Tinto 12.13. Mirno. London. (Sklep ) Konsolidiran dolg 89 Loinbardi 31;,, srebro 261 a Spa iska renta 893/4, italijanska renta 103.V4, tržni diskont 4.—, menjice na Dunaju 24.2-% dohodki banke —.—, izplačila banke 275 0o0. Kolikor toliko trdna. Tržna poročila 28. novembra. Budimpešta. Pšenica /.a april K 7.71 do 7.72. Rž za april K 6.68 do 6.69, za maj —.— do —.—. Oves /.a april K 5.49 do 5.51, za maj K —.— do —.—- Koruza za maj K 5.19 do 5.20. Pšenica: ponudbe srednje —.— ; povpraševanje: omejeno inirno, prodaja 20.000 met. st. nespremenjeno. L>ruga žita vzdržano Vreme : mraz. Hamburg. (Sklep pop.) Kava Santos gool average za december 31'/», za marec 321/J za maj 32:14. za september 331;«, vzdržano: kava Rio navadna loco -1.30, navadna reelna 31.34, navadna dobra 35.37. 11 a v r e. (Sklep.) Kava Santos good average /.a november po 50 kg 38.7"» frk. za marc 39.50 frk. II a m b u r g. (Sklep.) Sladkor za november 16.95, za december 17.—, za marc 17.45, za maj 17.75. za avgust 18.—, za oktober 18.30. Stalno (Vreme: dež.) London. Sladkor iz repe surov 83s Sh, Java 9.06 Sh. Mirno. Sladkor, tuzemski. Centrifugalpile, proaiptao K 64.75 do 66.50. za september K —.— do —.—, dec.-avg. 64.75 do 65 75, Coucass; in Melispile promptno K 70— do 71 — , za se»*pt. K —.— do —.—, dec.-avg. »>7.30 do <17.80, N e w - Y o r k. (Otvorjenje.» Kava Rio za bodoče dobave. Vzdržano. Nespremenjeno. 5 do 10 stot. povi^ka. Pariz. Rž za tek»či mesec 15.65, rž za december 15.—, za januar-februur 15.—, za januar-april 14.75 (mirnoi. Pšenica za tekoči mesec 20.40. za december 20.65, za januar-februar 20.65, za ja-nuar-april 23.65 t mirno). — Moka za tekoči mesec 28.;i5, za december 23.:i5, za januar-februar 28.25, za januar-april 28.15 (mirno.). — Repično olje za tekoči mcgec 53.50, za december 53.25. za jauuar-april 53.—, za maj-avgust 53.25 (stalno.) Špirit za tekoči me3ec 38.75, za december 38.50, z d jan.-april :i8.75, za maj-avgust 39.50 (trdnoi. — Sladkor surov 88° uso no? 23—231/1 (mirao), bel za tekoči mesec 25.871/a, za decemb. 26.— (mirno) za januar-april 26.62\a, za maj-avgust 27.50, rafiniran, 571.—58. — Oblačno. » Pozor! 395 komadov samo gld 1.85. 1 krasna ura s 24 urnim tekom s posrebrneno, verižico ; 1 krasna spila za kravate se simili biseri; 1 prstan s ponarej. kamnom za možke ali ženske; 1 garnitura gumbov za manšete, srajco in ov atnik, jamčeno iz 3 doublfe zlata ; 6 žepnih rut iz pristnega platna; 1 krasna pisalna oprava iz niklja 1 lepo toiletno ogledalo z etvijem in lepim glavnikom; 1 lepo dišeče toiletno milo : 1 beležnica ; 12 komadov umetnih slik najznamenitejših mož sedanjega časa; 72 pisalnih peres in še 290 različnih komadov, koji so v hiši koristni. , Pošilja po povzetju ali predplačilu. H. Spingarn, Krakov 43. Kdor vzame 2 ovitka, vdobi po vrhu en inž z 2 rezili, ako se vzame več ovitkoov se priloži vsakemu po en tak nož. Za to kar ne ugaja, se denar takoj vrne. Marko grebu. Insolvence. Ki ziovir, trgovec pohištva Za- Hermangild Trocca Barriera vecchia št. 8 ima veliko zalogo mrtvaških predmetov za otroke in odraščene. Venci od porcelana in biserov vezanih z medeno žico, od umetnih cvetlic s trakovi in napisi. Slike na prcelanaslili ploščal za spomenike. Najnižje konkurenčne cene. ZOBOZDRAVNIK Mi M Dr. MaRso Brillant v TRSTU nlica S. Antonio št. 9. II. nadstr. Izvršuje zadelanje z cinajlcnt, porcelanom srebrom in /Iatom. Ii deluje posamezne umetne zobove kakor tudi eelo zobovje. ORDINIRA od 9.—12 predp., 3.-5. popol. llrori C P p rt nt Trst nlica deiIa U rdi I . ■ 01 1UI Poste 3, vopal ul. Torre bianca Prodaja srebrne ure od 3 gld. naprej, zlate ure od 8 gld. naprej. Izbor stenskih ur, regolatoijev i. t. d. Popravlja vsako-vrbtne ure po jako zmerni ceni. Brzojavna poročila »Avstr. LIoyda«. 27. november. Ll< v d. parnik »M. Bac<|tiehem«, na potovanju v Kalkuto, je včeraj odšel iz Adena v Kurrachee. Llovd. parnik »Kleopat/ac na potovanju v Durbau, je včeraj dospel tja. Llovd. parnik »Kina« na potovanju v Kobe, odšel je včeraj iz Šangaja v Joko-liamo. 28. no vember. Llovd. parnik »India« je odšel na povratku iz Santos*, dne 24. t. m. iz Los Pal mas na Reko. Trgovina se zaklanimi prašiči. Včeraj 28. novembra je bilo pripeljanih na trg 86 prašičev, od kojih se je pa zelo malo prodalo. Blago je bilo namreč mokro, in povpraševanje po blagu zelo malo, vsled česar je hila kupčija sploh mrtva. Blago je bilo vee srednje ter se je prodajalo povprečno po 1 testen^e prvo vr*te in vsake velik« s i, s točno postnžb* na doin. N3 deirlo p* šiljam po postnem povzetju "d 5 klg. napiej. Pmti takojšnemu plač lu 2°/0 odbitek. Priporočam »e ud«ni Josip L u in. TRST. - Via Giacinto Gallina št. 6. - TR5T. Najaoljši in najpopolnejši glasovirji (pianitti) -e vkii|>ij«» najeeneje |»r»1i takojinrmi plačilu :i!i na mesečne obrok«' ^*Tst»- tja glanjvjrj«*. 1 * I TRŽAŠKA POSOJILNICA IN HRANILNICA registrovana zadruga z omejenim poroštvom. Ulica 8. ri j»»ieexo štev. 2, 1. - X R S X - Ulica S. Franeesco Ster. 2, I. Naznanilo. Telefon 952 Hranilne uloge Sprejema od vsakega, če tudi ni ud zadruge in jih obrestuje }h> 4°/0. Rentni davek od hranilnih ulog plačuje zavod sam. Vlaga se lahko po 1 krono. Posojila < 1 a J samo zadružnikom in sicer na uknjižbo po Ol/2°/o> na menjice po (i'",,, na zastave po 51/2°/0. Uradne ure : od —12 dopoludne in od" 3—4 popoludne. Izplačuje vsaki dan ol> uradnih urah. Ob nedeljah in praznikih je urad zaprt. Poštno h ranil nič ni račun 816.004. I i i i W Božična loterija Srečkanje nepreklicno dne 29. dec. 1903 1500 dobitkov v skupni ' ^ i j,r- - ■ ^ - v-" csr^fe?^ ^ - '' •• -t Ka 1 razdeljeni v vrednosti 100 glavnih in 1400 postranskih dobitkov kron 50.000 kron glavni dobitek K 25.000 in nadaljna dva druga dobitka po 5000 in 1000 t-e na zahtevo izplačajo po odbitku postavnega davka v gotovini. Srečke po 1 krono .se vdobivajo v vseh men j t! nicali, tobakarnab. loterijskih zbiralnicah kakor tudi jiri „Lotterie-Bureau", fc?piege!gasse 1;"». Potniki v Ameriko t IZ CUNARD LINE ^^ prevaža potnike naravnost Trsta v Novi-Vork ..AURANIA" z 1200 mest JII. razred* i M r ;i00 salon- Veliki krah! »w-Vort in I^ondon nista pri/.auašala niti evropski celini ter je bila velika tovarna srebniine prisiljena, oddati vso svoio zalogo zjrolj proti majhnemu plačilu delavnih moči. Pooblaščen sera izvršiti ta nalojr. Pošiljam torej vsakemu •dedere predmete le proti temu. da se in i povrne gld. 6.6O in sicer: »i komadov najfinejših namiznih nožev s pristno angleško klinjo ; komadov amerikanskih pat. -rebrni h vilic iz enega komada ; ♦i komadov amerikanskih pat. srebrnih jedilnih žlic : j 'J kom amerikanskih pat. srebrnih kavnih žlic: 1 komad amerikanska patent srebrna /.ajemalniea za juho: 1 komad amerikanska patent srebrna /ajemalniea za mleko: • kom. ang. VI k tori a čase za pod klado : -J kom. efektnih namiznih svečnikov ; 1 komad cedilnik za čaj : 1 kom najrin. -ipalnfee za sladkor. 42 koma«iov skupaj samo gld. 6.60. Vseh teh 42 predmetov je popred stalo gld 40 ter jih je moči sedaj dobiti po tej minimalni ceni gld. 6.60. Amerikansko patent srebro je zkoci in zkoz l»ela kovina, ki obdrži bojo srebra 25 l*t, za kar se garantuje. V najl>oljši dokaz da le-ta in se rat ne temelji na n ika kš n i slepa rij i zavezujem se s tem javno, vsakemu, kateremu ne bi bilo blago všeč. povrniti »rec zadržka znesek in naj niKdor ne zamudi ugodne prilike, da si omisli to krasno garnituro, ki je posebno prikladna kot prekrasno, svatbeno in priložnostno darilo kakor tudi za vsako boljše gospodarstvo. I> .iva se edino le v A. HIRSCHBERG a Kxportni hiM amer. pat. srebrnega War* na Dunaju 113 Rembrandstrasse 19. Pošilja se v provincijo proti povzetju, ali če se znesek naprej vpošlje. Čistilni prašek za njo 10 kr. prstno le z traven natisnjeno varstveno V znamko z irava kovna- ^ ^ Izvleček iz pohvalnih pisem : ^fclP' Kil -rui % kra-ue zartuiure jaku odiH>a|)BL O t •• a Bi rt a m- b. r. iu kr. -KUnik r 27. peApaiku. Ljubtjana. S |Ot. (trt-bnio sa.r*it«trw KH >L.. MilTuljM. r •> in * r i. » ' > ■> r, drkaa v M it Umi r u. K Vi-a ■ -,..k1ui i«tvii jjk<- k-.ristna. |>ri>-.ini. • ■z i. . -t.- ~ « f* a i r 1 uri I»rrtMridn. Dr Kamilo Bolim. >*kr- in t.n^n. iki ^dravuik. 7. l>rz;m parobrodom ..AUKAJ\1A" z mesti II. razreda e kaljmatuj in z l>r/,im paroHrailom „ CARPATHIA- z *>0i>0 ui^st m. razretli in z 400 eaion m>ft: II. razroda 8 kabiuatu1 O O O o Cena potne karte za vožnjo, hrano z vinom in vso postrežbo iz TRSTI v N0VI-Y0RK o o o O III. razred, za osebo 180 K Odhod iz Trsta »CAKPATH1A« 15. dec-mhra 1!>0;; »CAKPATHIA« 2. februv. 11)04. > AUK ANJ A « -JSl (lererabra li»03. > A URAMA« Iti. februv. 11)04. NatanČiifja razjašnjenja, vozne biljete. cene. prevoze v draere postranske luke in železniške n«>-staj? iz Nova-Yorka v notranja mesta Zjedinjenih držav Neverne Amerike daje i a preskrbljujt- Avstrijski cloinači slavni zastoj Schroder & C.o - Trst Via Carlo Ghega štv. 8, I. nadstr. Naslov za brzojave : SCHRODERCO - TRST. Potniki naj sr zglasijo pravečasno in precej pismeno ali brzojavno za vozne biJjete ! Odliiovana 1894. Odlifcovana 1894. ! D. Z a 1 a z n i k Kanfanar preskrbuj- /.c več Tet let vinskim trgovcem in j,'ostilatčarjem nakup vina in pošilja tudi malim odjemalcem naravna istrijan>ka vina po nizki ceni. j Stvarna pojasnila brezplačno. Narodna gostilna in prenočišče v lastni hiši nasproti postaje. Ure od elektr. plaque zlata. Kdor želi imeti natančno uro, naj si naroči zaupno pristno genfsko remont, uro od lt karat. pla<|ue zlata, koja ura je bila na ?;«dnji pariški razstavi odll-. kovana /. največjim darilom. Te ure imajo neprckosljiv preeizij-»ki tek, katerega jaui-eiriio pismeno za leta. Okrov ure obstoji iz treh odskoe jivih po-kroveev {savonettei je krasno opremljen, lino vdolben in graviran, modernega rzkega tacona napravljen z novciznaideno pojtolnonid msprrDtljiro amerikanshut uldin kori »o in vrhu teg* še prevlečen potom eleldr. s 14 karat-zlatom. Ta ura se nič ne razloči od priitnr :/otc ki • elja 200 K ter s> kol,o* Joti in edino nadotne-<1ilo r laf i h ur, ker obJr/e s»ojo vred- ost. Da se te ure raz d rij o, smo ceno možkim in ženskim uram postavili le na K. 16.— franko poštnine in carine (prej so staU-K 35.—). K vsaki uri d od t se etvij. Krasna modema veri/.ica /.a mo/.ke ali /.enskt-(ob jednem tudi za okoli \iatii) o I phujue zlata K 5.—, 8.— in 12.—. I 'snko uro, koja ne ui/oja. >r sprejme u"iaj. tedaj it i kak rizik. •svetovna znanost naše tvrdke kakor tu ii vsak dan dohajajoča • rizaa na pnina in n knadua naročila jamčijo z t resničuns: tega, kar oznanjamo. L'osiljanje se viši po povzetju ali j„-r dplačiiu aotičnega zr.eska, Naročbe se imajo pošiljati na sodno protok, tvrdke- H. FEITH, Dunaj, VIL, MapiaMITerstrasse 33. % Zaloga švicarske tovarne za ure .,ChronoG". • Precizijska nra sestav Bosheor 3o najboljšega leta in popolni.ma }»ioščnai« vi-težke remont, ure na tidro, htiuiet.čao za-ivojjeDe t:»k< , »ia je precjzjško kciesje ol> varovano j>rfd meuja-ječo re temperaturo. Jeklena remont. K 9. ravno taka na a dro, 15 \uiuiin tekom na s dio na h t* zal u, 5 letaiui {•i^icn-,uj iam-tvor»» za tek, oil jekla K 19—, od »rebra K 23. — , od d vojna tega dwu:»lo z'ata (okrovie prt vinjeno z pristnim zlatom tedaj ne o^Učeuo) z i rajnim jamstvom za zlati l«.-k K 22. — 7 o«l Id karam, ziata K 60.—. Ura na moro za d trne, |K)8pltno plotčuata »JSonhearc najf. kakovosti K 31.--, od M-pbia K 37.—. Verižice od dvo nat-ga drnibliS z-aia. v modernih oblikah po K G.—, 8.— in — in sieer po leži. Seatav Roskopf. od niklja, remont ura, K O. —. ravno ;ati na sidro, p i ten t K 8..r»0-z dvojnatima pokrovoma od sret»ra »Roasopic K 14.50. V dobiva se po j oštnem p >v enju oil tovarniške zaloge M. RUNDBAKIN, Dunaj, IX. Bergg. 3. Ki/, i k je izključen, ker >e sprejme kar ne uraja. 1891. Odlikovana tovarna na voclno in parno silo z najboljšimi stroji iz prvih nemških tovarn ter velika zaloga vsakovrstnega pohištva Ivan Dflljat f Mm uri Gorici. Samostojna tvrdka brez vsake zveze z drugimi, ustanovljena 1. 1889. V lastni hiši. - Lastne žage. Tovarna razpolssra z mizarji, %e$čimi o«l najnavadnejših do najtinej.^ih del vseh slogov, enako z izvrstnimi struparji in rezbarji in najbolje izurjenimi tapetarji. tako, da lahko prevzame in izvrši v najkrajšem času vsako delo vseh slogov; prevzame tudi mebliranje vil. prenočišč, uradov itd. r. navadnim in naitineiSim nobiŠtvom. z navadnim in najtinejšim pohištvom- Za mizarje. = ■OOOOOOOOOOOOOOOI § Gospodična j nemškega posebno pa srbsko hrvats-Q kega jezika za dopisovanje s cirilico ? zmožna, se takoj sprejme k neki sve-tovni tvrdki na Dunaju. Ponudbe pi-S sane v nemškem in srbsko-hrvatskem JJ jeziku pod »gospodična« na upravo T »Edinosti« v Trstu. o iqooqqqqoooqqqqqi 4 pare čevljev za samo 2 gld. 60 nvč. 1 a i»ri t-j <*er'i le radi nakupa 1 par »čevljev 0 0 0 0 0 0 0 0 o a pri u. Z MS' iremeša), strugarskili in rezljarskih izdelkov, za izdelova-i, vsakovrstnih okraskov, gol, kornižev in vseh drugih Velika zbirka obkladkov nje zrezanega in pooblanega lesa mizarskih potrebščin. Vsaka konkurenca izključena, ker se dela samo iz lesa, posušenega v to naprapljenih pečeh, ter se tvrdka drii gesla: Solidnost in točnost v postežbi. Vrhu tega se jamči za vsak posamezen kos. — Brzojavi: D olj a k — olkan. nalašč z vel kan-za mcike :n 1 j j ar v a žei»"ke : t> obuvalo ima moen-> prbite j pnd.iijtte ter naj nove s^ mo le za __uaročb>> Tiii'tJ-itu'e rn'jr st stopal'-. - P ši'ia t\.*r/lk:t S. \V. LitiVIer. Krakow. D. Vr. I">V Zamena dovoljena ali vrnitev denarja. Varstvena zoamka : SIDRO. < LINEMENT. CAPSIGICOMP. < C < < C < < < Visokošolec pot.iučuje vse };inuiazij»ke predmete v slovenskem, laškem in hrvatskem jeziku. Naslov pove uprava »Kd.< 30 malih stanovanj iz Richterjeve lekarne v Pragi pri poznan o izvrstno, bolečine blažeče bulzUo ; dobiva ne po 80 »tot., K in po 2 K p;> v*eh lekarnalj. Pri v kupovanju lega j'Ovao-l pr-ljubijenep:i Joaiaćega zdravil»na se pazi edinki le na originalni ste kleni ee v zavitkih z našo var rtveno znamko „SIDRO4' z RieMerjeve »ekarne in !e tedaj je gotovo, se sprejme originalni UM- Eid'srrTa Isiani m liaai M ? Pragi I. Bllz*>*tla« ailce 4. r't1 i m - Zlatar Dragotin Vekjet (C. Vecchiet). TRST. — Corso št. 47. — TRST. Priporoča svojo na novo otvorjeno prodajalnico zlatanine, srebrnine in žepnih ur. Sprejema vsakovrstne poprave zlatih in srebrnih predmetov ter žepnih ur. Kupuje staro zlato in srebro. Cene zmerne. z eno sobo in 2 sobam*, in eno fcubinjo se takoj odda v ulici Industria iu ul. Guardia v tisah >tolfa. Pisarua v ul. Giuliani žt 20A, I. na istr. od 1—2 ia 5—7 pop. SOOgOOOOOOttCBCKKK« Tovarna za cementne plošče ANDREJ STOLFA Trst. - ulica delFIndustrla št. 1. - Trst. Cementne pioš5e u medene od 25 in 33 cm, šestvogaine plošče od 20 in 25 cm po K 2.— Plošče v risanjih po dogovoru. — Se ne boji nikake konkurence bodisi glede eene ali • kakovosti blaga. SORIŠKA LJUDSKA POSOJILNICA registrovano društvo z omejeno zaveio. v Gorici Gosposka ulica hšt. 7., I. nadstr v lastni hiši. Hranilne vio^e sprejemajo «e o l vr.-'^. če tudi ;ii član društva in se obrestujejo p<» 4t/v°/0, ne da !>i se odbijal reutn davek. Posojila dajejo se earnu članom in »ii* ;r m menjice po ti °/0 in na vknjižbe po o.VnVo Craduje vsaki dan od do 12. ure dopoL in od 2. do o. ure po pol. razven utideij :n praznikov. Stanje Hran. ylo£ leta 1900. Kron 1,2 Poštehran. račun Str. 837.315.