Cena 10 din LETO XTV-, 5TEV. W SLOVENSKI Direktor: Ru
  • Q boriti, da dosežemo čim pravilnejšo razdelitev, ker bi bila Kavčič Stane; Tovariši, želim predvsem dati nekoliko pripomb s političnega stališča na probleme, ki se pri nas pojavljajo in o katerih mislim, da bi morala zlasti Socialistična zveza več razpravljati kot razpravlja in se tudi pokazati kot močan činitelj pri njihovem reševanju. Preden pa preidem konkretno na te probleme, pa bi se dotaknil vprašanja, ki se neposredno postavlja v zvezi z izpopolnjevanjem sedanjega ekonomskega sistema. Hkrati z diskusijo o nadaljnjem izpopolnjevanju sedanjega gospodarskega sistema se mi zdi, da se je precej razširilo mnenje, da nam bo reorganizacija oziroma izpopolnitev tega sedanjega sistema ,ad-prava sedanjih stopenj itd., dala neverjetno veliko možnosti in sredstev za zadovoljevanje lokalnih potreb, potreb po dviganju življenjskega standarda itd. Jasno je, da je potrebno odpraviti iz sedanjega ekonomskega sistema vse, kar zavira nadalj-ni razvoj produktivnih sil pri nas in to bo brez dvoma prineslo materialne in finančne rezultate. Pričakovati pa, da bo že samo to dejstvo dalo mnogo večje možnosti za kritje lokalnih in drugih potreb, skratka pričakovati, da bo izpopolnjevanje novega gospodarskega sistema predvsem zmanjšalo tiste dajatve, ki jih je treba dajati navzgor, tako pričakovanje pa po mojem mnenju ni pametno in ni realno. Poglejmo konkretno situacijo. Naš nacionalni dohodek se vrti v zadnjih letih od 800 do 900 milijard dinarjev; 450 mili- Predvsem vprašanje delavskega upravljanja in upravljanja sploh. Pri nas se opaža zlasti v praksi, da se je pojem delavskega upravljanja začel ponekod zoževati na področje neposrednih operativnih in tehničnih nalog, ki jih je danes treba v podjetjih reševati. Skratka, so pojavi, ki jasno kažejo, da se ponekod delo organov delavskega upravljanja zapira v operativno upravne okvire; da so organi delavskega upravljanja premalo občutljivi za nadaljnji jard dajemo v družbene sklade, 200 milijard za narodno obrambo. To sta dve postavki, ki jih v sedanjem položaju ne moremo zmanjšati; to je tri četrtine našega nacionalnega dohodka. Ostane za razdelitev še okrog 200 milijard, katere smo v zadnjih letih predvsem dajali za družbene investicije. Z izpopolnjevanjem gospodarskega sistema se ne moremo popolnoma odreči tudi nadaljnemu eventu-elnemu finansiranju določenih ključnih investicij, odnosno določeni tovrstni politiki nadaljne-aa razvijanja naših osnovnih proizvajalnih sil. To se pravi, da dokler se vrtimo v tem okviru in v teh mejah našega nacionalnega dohodka, lahko nas gospodarski sistem izpopolnjujemo in preobračamo in sprejemamo danes take jutri drugačne uredbe, ampak s tem ne bo dosti več novih sredstev. Za to mislim, da je treba istočasno, ko o teh stvareh govorimo in ko jasno povemo, da je treba odstraniti marsikaj, kar zavira nadaljnjo borbo za produktivnost in povečanje nacionalnega dohodka tudi povečati, da zavisi nadaljnje zadovoljevanje zlasti lokalnih potreb predvsem od tega, da moramo in to še kako povečati nacionalni dohodek. Zavedati se moramo tudi, da vsi podatki od statističnih in kompleksnih ekonomskih analiz pa do površnih pregledov in obiskov po naših podjetjih kažejo, da se da nacionalni dohodek povečati in da bi s tem kar imamo, lahko mnogo več napravili. To je treba poudariti, ko govorimo o izpopolnjevanju novega gospodarskega sistema. razvoj socialističnih odnosov. Za ilustracijo bi napravil primerjavo s kapitalističnim re- dom. Kapitalist se ni brigal samo za operativno vodstvo tovarne, on ni držal samo svinčnika v rokah in računal renta-biliteto. On je delal še nekaj drugega. On je budno poslušal in motril sam, s policijo in z armado, če je kdo kje kar koli napravil proti kapitalističnim odnosom, ki so veljali v kapitalističnem redu. Kapitalist je bil silno občutljiv za to, da 0 nekaterih družbeno političnih problemih Proslava tretje obletnice ustanovitve OF I Črnomlju 87. aprila INt Razprava v komisiji za politična in organizacijska vprašanja Socialistična zveza kot celota in vsaka njenih organizacij mora postati središče političnega življenja V «edem in pol urah ie sodelovalo v razpravi o političnih In organizacijskih vprašanjih več kot 50 delegatov - Komisija je sprejela predlog sklepov, ki Jih bo danes predložila plenumu kongresa (Nadaljevanje s 1. strani) Bo mesto, ki ga je treba prven-»tveno tudi reševati in ocenjevati z družbeno političnega stališča. Osnovno vprašanje, ki ga Je treba postaviti je: Ce se direktor in kolektiv zavedata, da Je direktor eden najodgovornejših uslužbencev kolektiva in organov samoupravljanja, da te v njuni službi, da je — če hočete — izvrševalec njunih direktiv in sklepov, ki pa ima pri Izvrševanju teh direktiv in teh sklepov tudi tako in tako samostojnost, po tem je ta osnovni odnos pravilno postavljen m tukaj se ne tore po mojem mnenju zgoditi nič takega, kar bi bilo kolektivu in družbi škodljivo. Cim pa kdorkoli misli, da je mesto direktorja tisto mesto, ki se dviga iznad ostalega kolektiva v katerem koli vprašanju In v kakršnem koli smislu, ki je suvereno nad ostalim kolektivom in ostalimi organi upravljanja. potem pa stvari ne morejo biti v redu. V tem primeru bodo s tega mesta stalno in ponovno prihajale birokratske tendence, želje po oblasti itd. S tem nočem reči, da hočemo imeti za direktorje mevže, ki se samo tresejo in čakajo, kaj jim bo delavski svet ali upravni odbor naročil. Ne, potrebna je iniciativa n-a direktorskem mestu in še kako je potrebna. Po mojem mnenju je je še premalo, namreč inicia. tive v tem smislu, da razmišljajo, kako bi izpopolnili svoje podjetje v tehničnem, organizacijskem, komercialnem in ekonomskem pogledu. Direktorji naj imajo polno najrazličnejših predlogov, s katerimi naj prihajajo pred organe delavskega upravljanja. Naj razvijajo in ši. rijo umske in ostale sposobnosti, naj razmišljajo, kako bi se stvari najprej razvijale in izboljševale. S temi predlogi naj prihajajo pred delavske svete in ostale organe delavskega upravljanja. N.aj te predloge zagovarjajo In postavljajo: »Se ne strinjam zaradi tega in tega.« Ce bodo s svojimi predlogi prodrli je dobro, če pa ne morejo izvrševati tistega, kar bodo organi delavskega upravljanja sklenili: ne pa da se užaljeno umaknejo, kot imamo v zad. njem času nekoliko pojavov. češ, upravni odbor ni sprejel mojega predloga in jaz ne morem z njim delati. To je samo dokaz kapitulacije birokratske ali tehnokratske miselnosti. Treba je odnose pravilno postaviti, da se ve, kdo je komu v službi in kdo komu odgovarja in v okviru tega pa je želeti, da vsak razvije čimveč iniciative in daje čimveč koristnih predlogov. To je, tovariši nekoliko problemov, ki bi jih bilo treba mo. triti, odgovarjati na vprašanja, ki se v zvezi s temi problemi postavljajo in objasujevati našim delovnim ljudem ter v tem smislu vplivati kot subjektivni faktor, kar Socialistična zveza je in mora biti — v borbi za nadaljnji razvoj socializma in socialističnih odnosov. * V popoldanskem delu razprave so razpravljali še tovarišica Olga Vrabič ter tovariši Leopold Krese, Marjan Dermastja, Jože Tramšek, Janko Rudolf, Tomo Brejc in Henrik Sbil. Ob koncu razprave so pretresali še resolucijo o delu komisije, katero bodo danes predložili kongresu. nevarnosti, ki izvirajo iz ostankov nacionalističnih gledanj in mišljenj. Omenil je, da je v zadnjem času prišlo v dveh primerih do izraza nepravilno gledanje na odnose naše države z Avstrijo ter na stališče Koroških Slovencev pred avstrijskijni volitvami. Smatra, da dajejo dobri odnosi med Jugoslavijo in Avstrijo borbi Koroških Slovencev edino realno in uspešno perspektivo za uveljavljanje njihovih narodnostnih pravic. Ljudje, ki drugače mislijo ne poznajo odnosov v svetu. Ce kdo govori o neki »enotnosti« Slovencev na Koroškem, potem bi moral vedeti, da se ni koristno ogrevati za tako enotnost, ki bi slonela le na nekih formalnih principih, ne pa na socialistični vsebini. se hočejo nekatera družbena vprašanja omejevati na vlogo moških, druga pa na pravico žena. Na osnovi takega pojmovanja mnogi mislijo, da je sodelovanje v šolskih svetih n. pr. predvsem stvar žena ne pa tudi stvar očetov. Nadalje je navedla primer nepravilnega odnosa ao zaposlenih žen v Kidričevem, kjer so na sestanku predlagali naj bi poročene žene odpustili, da bi lahko zaposlili brezposelne delavce. Smatra, da je treba stremeti za tem, da bodo odbori socialistične zveze obravnavali vsa vprašanja, ne pa da bi ločili določene probleme na žene, druge na moške. Delegatka iz Krškega okraja je govorila o pojavih sek-taštva pri volitvah organov Socialistične zveze, ko «p do- stov. Ce bi mislili drugače, bi le hromili in ožili naše politično delo. Delegat iz Maribora je govoril o primeru izrabljanju verskih čustev v politične namene v Studencih in o enostranskem odnosu do žena v proizvodnji. Socialistična »veza naj pomaga pri razvoju kultur- no-prosvetnega dela Boris Ziherl je razpravljal o 7. točki načrta sklepov, po kateri naj bi se pri okrajnih in mestnih odborih ustanovile komisije za kulturno-prosvetno delo. Ugotovil je, da bo Socialistična zveza v bodoče morala imeti večji vpliv na lokalno kulturno-prosvetno politiko. So pritožbe, Komisija za organizacijska in politična vprašanja Poleg izvoljenih članov komisije se je že pred osmo uro zjutraj zbralo v mali dvorani ljudske skupščine preko 100 delegatov, ki so želeli sodelovati v razpravi o politično organizacijskem poročilu tov. Marjana Breclja. Uvodoma je tov._ Vida Tomšičeva, ki je voliti po delegatskem principu, marveč neposredno. Delegat iz Miklavža je govoril o oblikah dela na vasi in konkretno o uspehih svoje frontne organizacije. Poudaril je, da uspešno delo zavisi v mnogočem od vodstva organi-, , , , .... - zacij in od načina kako vklju- predsedovala komisiji pouda- gjtj število članstva v aktivno rila naj bi se v diskusiji delo. orientirali na tiste osnovne probleme, pred katerimi stoje danes organizacije Socialistične zveze delovnega ljudstva. Predlagala je, naj bi najprej spregovorili o p.vih dveh točkah predloženih skiepov in jih dopolnili z oceno splošnega političnega položaja na terenu, da bi nadalje proučili, kako so bile sprejete spremembe v organizacijah ZK in Socialistične zveze in kakšno je razumevanje teh sprememb. V zvezi s tem pa nastaja vprašanje načina dela političnih organizacij, kakor tudi vprašanje odnosov Socialistične zveze do drugih organizacij, ljudskih odborov in družbenih organov. »Dobro bi bilo.« je nadaljevala tovarišica Vida Tomšičeva, razpravljati tudi o odnosu Socialistične zveze do sindikalnih organizacij, vprašanje borbe Socialistične zveze za mlado generacijo itd. Končno naj bi ..komisija razpravljala in predložila sklepe o okrajnih, občinskih in mestnih odborih zveze, o delu komisij, profesionalizmu in končno o volitvah v organe Socialistične zveze. Prav tako ne bi smeli v diskusiji opustiti odnosa mestnih organizacij in vaških organizacij Socialistične zveze. V dopoldanskem delu zasedanja komisije, ki je trajalo polnih pet ur, je sodelovalo 25 diskutaniov. Albin Dujc iz Tolmina je govoril o osnovnih organizacijah Socialistične zveze. Poudaril je, da se je naš teren v zadnjem času politično zelo razgibal, da je zunanje politično razpoloženje ljudi zelo ugodno, toda smatra, da to ni rezultat dela odborov osnovnih organizacij Socialistične zveze, ki včasih s svojih prak-ticističnim delom celo zavirajo sedanje razpoloženje ljudi. Nadalje je ugotovil, da se je po VI. kongresu ZK in IV. kongresu Socialistične zveze delo v društvih zelo razgibalo in poživilo, po njegovem mnenju najbolj v izrazito vaških predelih. Toda tudi to ni rezultat dela odborov Socialistične zveze. To razpoloženje je bolj rezultat splošnih uspehov in sproščenosti v naši družbi. Na zbore volivcev pride veliko število ljudi, slabši fia je odziv za sestanke Socia-istične zveze. To pa po njegovem mnenju predvsem zato, ker se na teh sestankih ne obravnavajo življenjska vprašanja, ki bi ljudi v določenem času na jbolj zanimala, marveč le splošna, kaj rado zelo abstraktna vprašanja. Kar se tiče občinskih odborov Socialistične zveze diskutant misli, da je problem v tem. ker se je pri formiranju občinskih odborov OF šlo bolj na take odbore. ki bi koordinirali delo vaških frontnih odborov ne pa, da bi bili občinski odbori tudi aktivni politični organi v vasi. Zato je prav. da takoj po kongresu pristopimo k volitvam v vse odbore Socialistične zveze Smatra pa. da ob-iinskih odborov ne bi smeli Delegat iz Ajdovščine smatra, da je treba ljudi dobro seznaniti s smotri, načeli in cilji Socialistične zveze. Treba je pokazati, da je Socialistična zveza ljudska tribuna, ki sprošča ustvarjalno silo naših ljudi V tej organizaciji se srečujejo nekje delavci in intelektualci, ki postajajo ustvarjalna sila naše politične smeri in perspektive. Soglaša z mislimi referata Marjana Breclja, da naša osnovna politična organizacija ne bo postala gluha za zamejske Slovence. Smatra za pravilno, da članstvo Socialistične zveze stopi v javno obrambo narodnih in človečanskih pravic naših ljudi v zamejstvu. Jaka Avšič je diskutiral o odnosu Socialistične zveze in organih oblasti. Bil je mnenja naj bi organizacije Socialistične zveze po vprašanjih, ki se pojavljajo med ljudmi, razpravljale na svojih sestankih in sprejemale priporočila za organe, ki naj ta vprašanja rešujejo Izrazil je miseb ne bi li bilo morda koristno, če bi se pri forumih Socialistične zveze formirale neke komisije, ki bi kontrolirale izvajanje teh priporočil. Marjan Brecelj mn je takoj odgovoril s pripombo, da je pravilno orientirati delo organizacij Socialistične zveze na konkretno problematiko, toda za to dejavnost organizacije ne morejo imeti posebnih organov, ker bi se ti lahko pretvorili v birokratske. »Ne moremo imeti,« je poudaril tov. Brecelj, v okviru Socialistične zveze organov, za kontrolo oblastnih teles ali organov družbenega opravljanja. Pripomnil je, da bodo organizacije Socialistične zveze ▼ primeru, če bi smatrala da nek ukrep občine ali višjega upravnega foruma ni pravilen, potem o tem ukrepu razpravljale, zavzele svoja stališča in o njem obvestile občinski odbor ali druge oblastne organe. Če ta telesa ne bi o kritiziranem ukrepu ponovno razpravljale, bodo organizacije Socialistične zveze lahko klicale svoje člane na odgovornost. komisijo o osnov nih političnih nalogah SZDL Slove nijs Socialistična zveza naj bi y bodoče podpirala borbo proti takim neprincipielnim pojmovanjem, njeno članstvo pa naj pomaga tistim ljudem, ki v svoji praksi uveljavljajo sodelovanje s socialističnimi gibanji v tujini. Delegatka iz Ploja je omenila, da opažamo pojave, ko stikrat smatra, da naj bodo člani odborov le člani Zveze komunistov. Dalje je govorila o vlogi učitelja v političnem in družbenem življenju na vasi, o roditeljskih sestankih, kulturno prosvetnih društvih kot oblikah vključevanja množice v aktivno politično in družbeno dejavnost. Nevarnost napačnega pojmovanja o spremembah v Sovjetski zvezi Socialistična zveza mora postati nosilec borbe proil Iä o tea inform izmil Mitja Ribičič je v začetku svoje razprave pripomnil, da mora postati Socialistična zveza središče politične dejavnosti naših ljudi. Če pogledamo kaj ovira Socialistično zvezo, da to ne more postati, bi mogli ugotoviti med drugim tudi to-le: 1. Mnenje, da določena politična vprašanja spadajo še vedno izključno v delokrog Zveze komunistov. Tako so še marsikje smatra, da je kom-informizem partijsko vprašanje. ne pa politični pojav. Socialistična zveza mora postati nosilec borbe proti kominfor-mizmu. Obstaja pa tudi iftne-nje. da je kominformizen in borba proti njemu le stvar organov državne varnosti ne pa stvar splošnega političnega dela. Ce danes gledamo oblike delovanja kominformizma, potem vidimo, da se naše politične organizacije že v celoti sposobne prevzeti vso politično borbo proti kominformiz-mu. 2. Ko je govoril o metodah in načinu dela organizacije Socialistične zveze je na primeru borbe proti kominfor-mizrnu poudaril, da se v dosedanji metodi razčiščevanja z kominformovci odražajo nepolitične metode. Osnovne organizacije Socialistične zveze so sposobne širokih političnih analiz prav tako tudi sposobne ugotavljati vzroke in korenine, zakaj nekdo objektivno stoji na pozicijah kominfor-ma. Pri tem je treba imeti širino. Smatra, da je treba »linijo razkrinkavanja« obsoditi. Socialistična zveza se mora boriti politično, da bo izolirala sovražnike od množic. Prav tako pa se mora bolj boriti za ugled naših poštenih ljudi, kot pa samo razkrinkavati sovražnika. Ostanki nekdanjih vplivov iz sovjetske prakse so nam pustili neko nezaupanje v ljudi. Danes je pri nas malo primerov zavestnih kominformovcev. Sodelovanje z naprednimi gibanji v sveto Diskutant je na koncu govoril še o nekaterih vprašanjih naših zvez z tujino. Navedel je primer nekih organizacij Zveze komunistov, ki so razpravljali ali se člani Zveze komunistov lahko razgovar-jajo s tujci ali ne. Tako miselnost smatra v celoti za nepravilno. Prav v lj gostje počutili pri nas dobro in da bodo odnesli iz naše države pravilno sliko resničnega stanja. Naše zveze z naprednimi organizacijami s tujino niso nikakršna taktika, ki bi bila časovno omejena. Naša moč je prav v tem, da se povezujemo z naprednimi iravilno. Prav v naprednih ljudeh je, da se bodo tuji kušnje, istočasno pa se tudi sami lahko česa naučimo. Mitja Vošnjak je govoril o sodelovanju Socialistične zveze s socialističnimi gibanji v svetu in navedel nekaj primerov, ki kažejo da v tem nismo vedno dosledni, da se razne naše družbene, športne in gospodarske organizacije ne povezujejo vedno predvsem z enakimi organizacijami socialističnih gibanj in taka sodelovanja celo opuščajo. Dalje je izrazil mnenje, da so navedbe referenta Marjana Breclja o stanju na koroškem pravilne, ker je dobro ocenjena vatikanska agen- Vlado Krivic je ugotovil, da opažamo v političnem delu, da se zadnji dogodki v Moskvi kaj najrazličneje komentirajo. Smatra, da dejstvo, da so izvedli neko amnestijo, da so izpustili skupino zdravnikov itd. zbuja v nekatrih krogih prepričanje, da se je v SZ spremenilo nekaj bistvenega. Misli, da dejstvo, če Malenkov ni več sekretar Sovjetske partije, ne pomeni ničesar drugega kot to, da je to le dokaz, da si je sovjetska birokracija še bolj podredila tamkajšnjo partijo. To lahko samo dopušča mnenje, da se je stavba Stalinove hierarhije začela očitno rahljati in si je novo vodstvo začelo posluževati raznih manevrov, da bi ta proces preprečilo. Smatra, da bi Sovjetsko vodstvo hotelo s takimi manevri zavirati svetovno javnost in pridobiti na času. da bi se nova birokracija lahko še bolj utrdila. Govornik misli, da je o tem potrebno govoriti za to, ker se čujejo glasovi, da naših obrambnih naporov ni treba še naprej krepiti tako kot doslej. Gotovo je, da se sovjetski sistem ne bo mogel obnoviti tak kot je bil pod Stalinovim vodstvom toda nevarnost avanturizma SZ se ne zmanjšuje Čim slabše temelje ima birokratski sistem tem-večje so možnosti, da bi z avanturami reševali svoj slab in kritičen položaj. Tržaško vprašanje je vprašanje mednarodnega sodelovati ja Vlado Babič je govoril o nekaterih vprašanjih našega odnosa do Tržaškega vprašanja. Mnenja je, da je mišljenje, da je tržaško vprašanje le jugoslovansko vprašanje, ne pa mnogo širše, napačno. Tržaško vprašanje je vprašanje mednarodnega sodelovanja, je stvar miru in borbe proti reakcionarnim silam. Zato je tudi razumljivo stališče naše vlade naj se to vprašanje reši med Jugoslavijo in Italijo. Smatram, da je STO rezultai odločbe velesil ne pa volja prizadetih narodov. Ta STO je tura v Celovcu. Ko pa se za-ljudmi in gibanji v svetu, da vedamo nevarnosti te klike, izgubil svoj pomen, ko so sc bi jim posredovali svoj« iz- s« smemo pozabiti tudi drugih odnosi med .velesilami bistve no menjali. Poleg tega je še vrsta drugih dogodkov privedla do tega, da tega sporazuma med velesilami ni mogoče izvesti. STO je danes parola kominformovske in tržaške emigrantske reakcije. Zato je jasno in pravilno stališče Jugoslavije glede tega vprašanja v tem. da se to vprašanje reši čimbolj demokratično v okviru sporazuma med Jugoslavijo in Italijo. Prav je, da se vsi, pa tudi naši rojaki v Trstu osvobodimo ozkih nacionalističnih tendenc in se opremo v okvir sodelovanja in povezave z demokratičnimi silami v Trstu. Politika pove-zavanja z naprednimi silami lahko prispeva mnogo k utrjevanju demokratičnih p ra v; c tudi Slovencev v Trstu. Ci-skutant prav tako smatra, da je abstinenca goriških Slovencev pri bodočih parlamentarnih volitvah v Italiji politično neoportuna, v kolikor bi ona pomenila izolacijo Slovencev v Ttaliji od naprednih sil v Italiji sami. Te Socialistična »veza lahko postane nosilec političnega dela Albert Jakopič je uvodoma poudaril, da morajo v svojem delu imeti organizacije pred očmi veliko pripravljenost naših množic za reševanje vseh vpvašanj. Ce se zgodi, da nekje ne uspevamo, potem ne smemo iskati vzroka pri članstvu, marveč pri vodstvih političnih organizacij. Po njegovem mnenju imamo v naši politični praksi še vedno opravka z monopolizmom nekaterih starih aktivistov. Dalje je tov. Jakopič diskutiral o dnevnih redih sestankov frontnih organizacij, za katere misli, da so šablonski, ker o aktualnih in konkretnih problemih ne otvarjajo razprave. Zato je prav, da naše organizacije začno čim bolj samostojno delati. Dolžnost višjih forumov je, da prav v tej samostojnosti podpirajo osnovne organizacije. V Sloveniji imamo 50.000 članov Zveze komunistov in 600.000 članov Socialistične zveze, še samo to razmerje dokazuje, da lahko postane le Socialistična zveza nosilec vsega političnega življenja dela, n« ga Zveza komuni- da lokalni činitelji ne posvečajo dovolj pozornosti kulturno-pro-svetnim vprašanjem. V enih primerih obstoja nerazumevanje za kulturna in prosvetna vprašanja, v drugih pa imamo primere, da vedrijo v naših prosvetnih društvih ljudje, ki zato nimajo legitimacije. Govornik smatra, da je vprašanje vzgoje stvar družbe. Zaradi tega bi bilo napačno, če bi politične organizacije kazale nezanimanje za vzgojna in prosvetna vprašanja. Dalje je diskutant razpravljal o vlogi gledališč, ki nastajajo v centrih republika. Smatram, naj bi ta gledališča ostala važna kulturno-prosvetna središča v določenih predelih. Okrajni in mestni odbori jih nekje podpirajo, drugje manj. Tudi tu srečamo primere nezanimanja forumov za materialna in vsebinska vprašanja teh umetniških ustanov. Ce gledamo namreč repertoarje nekaterih takih gledališč vidimo, da bi aa o njihovi umetniški vrednosti moglo razpravljati. Naše ljudstvo 'ima globok smisel za umetniško kvaliteto Zato je velika odgovornost vseh, da mu to kvaliteto tudi nudimo. Naloga Socialistične zveze je, da mobilizira vse poštene kulturne delavce in pomaga. pri razvoju kulturno-prosvetnega dela. Teh poštenih kultuvno-prosvetnih delavcev je mnogo in se je treba boriti, da bodo dobili za svoja koristno delo tudi priznanje, ki jim gre. Za tov. Ziherlom je govoril tov. Stoka iz Trsta, ki je poudaril, da tržaški Slovenci vidijo rešitev svojih vprašanj v tesni povezavi s stremljenji naprednih Tržačanov. Za njim se je oglasila k razpravi delegatka iz Idrije, ki je glede kulturno-pro-svetnih komisij pri okrajnih in mestnih odborih Socialistične zveze izrazila bojazen, da ne bi zavirale iniciative kultucno-pro-vetnih društev in prosvetnih delavcev in da se ne bi administrativno vmešavale v kulturno-prosvetno delo. Glede komisij za delo med ženami se strinja, da se te postavijo samo tam, kjer se pokaže potreba za to. Ne pa, da bi jih morali postavljati povsod. Ada Klanjšek je razpravljala o vzgojnih vprašanjih, o društvih prijateljev mladine in poudarila, da so se ta društva razvila povsod tam. kjer Socialistična zveza aktivno obravnava vzgojna vprašanja, a da je na podeželju za ta društva še malo interesa, čemur je vzrok morda prav dejstvo, da se vzgojna vprašanja mladina na deželi prepuščajo le prosvetnim delavcem in se ne tretirajo kot splošna družbena vprašanja. Delegat Jakob Žen je govoril o pojavih, da grupa nekaj ljudi vodijo vse politične organizacije v določenih krajih, da isti ljudje sedijo v odborih vseh političnih in družbenih organizacij, da ne vključujejo večjega števila delavoljnih ljudi v vodstva organizacij, se vedno sami sestajajo to frazirajo, ker nimajo časa pr», učevati raznih vprašanj. Smatra, da je le vključevanje vseh delavoljnih članov v družbene in politične organizacije pot, po kateri bomo prišli do večje Iniciative v našem družbenem to političnem življenju. Živahna popoldanska razprava V popoldanski razpravi je so. delovalo še več govornikov. Diskusija je trajala od 16. do pol 19. ure. Večina diskutantov je dajala dopolnilne ali spremi-njevalne predloge za predložene sklepe o organizacijskih in političnih vprašanjih. Kot prvi je govoril Franc Zwitter iz Koroške. Dotaknil se je vprašanja enotnosti zamejskih Slovencev. Smatra, da danes ni možna neka enotnost samo na nacionalni podlagi, ker bi ta vodila k izolaciji, marveč mora biti enotnost tudi na naprednih družbenih načelih. Borba samo za formalno nacionalno enotnost bi bila slovenskim manjšinam po njegovem mnenju le v škodo. Zato je predložil, naj bi kongres v nekih svojih sklepih ali priporočilih priznal ta stremljenja zamejskih Slovencev. Slavko Kovačič je predložil, naj bi v tekst sklepov vnesli določilo, da se pri prihodnjih volitvah voli v odbore predvsem tudi delavce, žene in mladino. Ta predlog je utemeljil s tem, da je praksa pri zadnjih občinskih volitvah pokazala, da je v odborih premalo delavcev, žena in mladine. Vida Tomšič smatra, da ne moremo v resolucijah kongresa predpisovati, naj volivci volijo predvsem tudi delavce, žene in mladino, marveč je treba prepustiti volivcem, da volijo najboljše člane Socialistične zveze, tako v edbore organizacij kakor tudi v oblastne organe. Zato se s predlogom tov. Kavčiča ni strinjala. Delegat iz Sežane je med drugim poudaril zlasti pomen, ki ga imajo predavanja na ljudskih univerzah za dvig socialistične zavesti naših ljudi. Predlog Alo-fna Dujca, naj se v sklepih doda, da se morajo organizacije Socialistične zveze zanimati za vzgojne domove, je bil sprejet. Odgovornost tiska in radia Vida Tomšič je predlagala, naj bi predlog sklepov imel nek uvodni tekst. Z ozirom na diskusijo, v kateri so sodelovali zlasti predstavniki zamejskih Slovencev, pa naj se doda odstavek o vprašanjih, ki so jih diskutanti iznašali. Zatem je komisija obravnavala člen po členu predloženih sklepov in so delegati — člani komisije dajali še vedno dopolnilne predloge. Vida Tomšičeva je predlagala, da je treba dodati sklepom neke principe o odgovornosti tiska, radia in drugih sredstev naše politične borbe za množice. Vsi delegati so predlog sprejeli. Delegat iz Celja je dodal, n.aj bi naš tisk ne pojasnjeval samo razne dogodke, probleme in pojave, marveč naj o njih tudi razpravlja in daje iniciativo za javno razpravljanje o vseh vprašanjih. Tov. Brecelj smatra, da je bistveno v tistem delu sklepov, ki govori o odnosih Socialistične zveze in sindikatov v tem, da se poudari nujnost vloge delavcev v Socialistični zvezi. Delavsko upravljanje tovarn je družbena funkcija in delavci so za opravljanje te družbene funkcije odgovorni družbi, torej tudi naši skupni in enotni politični organizaciji. Nek drug delegat ie predložil, naj bi se v sklepe vneslo, naj Socialistična zvez-a nudi pomoč predvsem sindikalnim organizacijam podjetij privatnega sektorja v njihovi borbi proti izkoriščanju. Drugi delegati so smatrali, da bi vnašanje tekih določil pomenilo zo-ževanje načelnega karakterja, ki ga imajo sklepi. Socialistična zveza naj čimprej razpravlja o Univerzi Zatem so se javili k besedi trije delegati iz vrst študentov ljubljanske univerze. Opozorili so komisijo na probleme uni. verze in izrazili željo, naj bi kongres ne šel mimo teh vprašanj. Zlasti so odločno iznašali svoje pripombe na predlog zakona o univerzah, kakor tudi svoje pripombe k ekonomskemu položaju študentov. Slavica Hočevar je ugotovila, da okraji m bodoče komune ne skrbijo za naraščaj mlade inteligence, govorila je o slabem socialnem sestavu študentov na ljubljanski univerzi, o ekonomskih problemih itd. Tov. Vida Tomšič je predložila, naj bi študentska organizacija organizirala diskusijo z ljudskimi poslanci in naj bi seznanila z problemi, ki se tičejo predloga zakona o univerzah klub poslancev. Tretji delegat-študent univerze — je predložil, naj bi Socialistična zveza čim prej razpravljala o problemih študentov in univerze, ker že na tem kongresu o enem samem konkretnem pro. blemu ne more razpravljati. (Nadaljevanje na 4. strani! Socializem daje vse možnosti za to, da resnično zainteresira kmeta v borbi za socializem skupno z delavskim razredom Referat tovariša Borisa Kraigherja o osnovni politični nalogi Socialistične zveze delovnih ljudi Slovenije na vasi Tovariši in tovarišice delegati! Ko je IO OF Slovenije pred tedni razpravljal o dnevnem redu današnjega kongresa in diskutiral o vprašanju, ki smo ga danes postavili kot tretjo točko na dnevni red, je bilo to vprašanje mnogo težje, kot je danes. Od takrat oo danes se je namreč o vprašanju naše politike na vasi vodila dokaj izčrpna diskusija in je bilo sprejetih nekaj bistvenih ukrepov. Bila Je izdana predvsem nova uredba o lastninskih odnosih v kmečkih obdelovalnih zadrugah in izšel je članek tov. Edvarda Kardelja, ki je pojasnil mnoga vprašanja, ki še niso bila jasna takrat, ko je izvršni odbor diskutiral o tem, da se postavi to vprašanje na dnevni red. Zato mislim, da bo delo današnjega kongresa v tej točki mnogo lažje, kot se je zdelo takrat, ko smo se odločali, da bo kongres o tem vprašanju razpravljal. Osnovna vprašanja so v članku tovariša Edvarda Kardelja tako temeljito razjasnjena, da ostane nam predvsem naloga na osnovi tega članka in na osnovi diskusije, ki se je vodila, posebno v zvezi z novo uredbo postaviti nekatere konkretne politične naloge, ki so danes pred organizacijami Socialistične zveze delovnih ljudi. Za odnose organizacij SZDL do vprašanja naše politike sta značilni dve skrajnosti. Na eni strani tendenca, oziroma mišljenje, da so bile naše zadruge na vasi formirane pod nekim pritiskom. Smatram, da je pretirano gledanje tistih, ki verjamejo propagandi, da so bile te obdelovalne zadruge formirane pod nekim pritiskom. Gotovo je, da v taki deželi, kot je naša, v socialistični in demokratični deželi, ne bi bilo mogoče pod pritiskom organizirati toliko in takih zadrug, kot so bile pri nas organizirane. Vprašanje pritiska je točno formuliral v svojem članku tov. Kardelj, ko je dejal, da ne gre za pritisk ob formiranju teh zadrug. Te zadruge so bile nujnost takratne dobe in jih je kmet ustanavljal, ker so mu bile nujno potrebne. Pac pa gre za administrativno oviranje in zadrževanje kmetov v teh obdelovalnih zadrugah v dobi, ko je bilo pri nekaterih kmetih opaziti tendenco po izstopanju iz zadrug, v dobi, ko so se v zvezi s prehajanjem na nov gospodarski sistem odpirale malemu in srednjemu kmetu nove možnosti za uspavanje njihovega individualnega poljedelskega obrata ter so se zato pokazale večje tendence po izstopanju iz obdelovalnih zadrug. Skrajnost, ki se je v zvezi s tem pokazala v stališču naših organizacij do vprašanj na vasi, torej ni v mišljenju in tendenci, za vsako ceno zadržati te obdelovalne zadruge, temveč je ta skrajnost v pozabljanju tega, kar je naša OF, naša Partija in kar so tudi naši politični voditelji večkrat poudarjali, namreč, da predstavljajo obdelovalne zadruge samo. eno od poti v socializem, samo en člen v verigi borbe za utrjevanje socialističnih odnosov na vasi. borbe za socializem na vasi. Mislim, da se v tem gledanju skrivajo ekonomistične tendence in da tudi takim ekonomistič-nim tendencam ne bi smeli dovoliti, da bi pri nas prevladovale. V poročilih iz nekaterih naših političnih organizacij, ki sem jih bral v zadnjem času o delu na vasi, se mnogokrat vidijo tendence, da se na osnovi dejstva, da je splošno kmetijsko zadružništvo v veliki meri za-je\o kmečke množice, da so kmečke množice pokazale v zadnjem času velik interes za našo splošno kmetijsko zadružništvo, da so bili na primer občni zbori splošnih kmetijskih zadrug zelo mnogoštevilno obiskani, da je kmet pokazal na teh občnih zborih zelo velik interes za splošno zadružništvo, se sklepa, da že s samim tem stopamo na novo pot, ki nam zagotavlja razvoj sociaiističnib sil na vasi. Mislim, da se moramo Jasno zavedati, da tudi samo preko spšošnih kmetijskih zadrug ne bomo dosegli zaželenih ciljev, če ne bomo tega dela spremljali s široko politično aktivnostjo naše socialistične zveze, z močnim političnim delom tudi v samih splošnih kmečkih zadrugah, če ne bomo tega dela povezovali s sistematičnim, načrtnim vzgajanjem našega kmeta v duhu socialistične zavesti. Ta socialistična zavest se razvija predvsem na osnovi pravilne gospodarske politike in na osnovi pravilnega razumevanja te politike tako no vasi kot v našem gospodarstvu sploh. Predvsem pa se ta socialistična zavest razvija ne samo z razlaganjem, ampak tudi z vodenjem dosledne borbe za socialistični razvoj proti socializma nasprotnim tendencam, ki se v naših splošnih kmetijskih zadrugah tuodvz-!i bomo mora-i ukrene, ki bodo preprečili brezvestno šnekuiantsko trebMeule jn "ni»eva-»ie naših gozdov, predvsem ravno privatnih. Prav na takih vprašanjih bo Irmet nailaže razumel, da le ta na5' «kr’’ za r»!o!n9 na5e gospodarstvo v direktnem interesu nie-gnv»»a iastn-g? maieea eosoo-drrstva. niegoveea nadaljnjega razvijanja in obstoja ~fi sfmknvni ✓ z,,to i'fpetj i/> Nadu!Inja naloga le skrb za strokovni km-tttske proiz- vodnje, skrb za strokov c’ kader ln skrb za razvijanje znanstvenega dela v naši kmetijski proizvodnji. Treba bo podvzeti vse ukrepe, da bodo na-i Sirokovni in znanstveni delavci na področju kmetijske proizvodnje, naši agronomski, veterinarski in gozdarski strokovnjaki čim bolj pritegnjeni k aktivni borbi za razvijanje proizvajalnih sil v kmetijstvu, da ustvarimo pogoje, da bedo res lahko dali vse znanje na razpolago razvijanju socialističnega kmetijskega gospodarstva. Pri tem ne mislim, da bi smeli kakorkoli popuščati raznim strokov-njakarskim tendencam,- zlasti ek-onomističnim tendencam po razvijanju velikih kmetijskih obratov za vsako ceno in zapostavljanju razvijanja socialistične zavesti tako preko povezovva-nja malega kmetijskega obrata s socialističnim gospodarstvom kot celoto. Prav pri kmetijskih strokovnjakih imamo opravka z mnogimi tendencami, ki kažejo na mehanično in nepolitično gledanje na konkretne probleme v našem kmetijstvu. Vendar se mi zdi, da v kritiziranju naših strokovnjakov mnogokrat pretiravamo pri tem, ko jim očitamo takšno nepolitično in nesocialistično gledanje na vprašanja razvijanja proizvajalnih sil ter moramo predvsem pokazati, ne da bi pri tem seveda odstopali in popuščali taki nepolitični strokavnjakarski liniji, večjo širino in ve ji interes na tem, da pretignemo strokovne in znanstvene kadre k borbi za razvijanje naše kmetijske proizvodnje. Borba proti klerikalnemu vplivu na vasi Spričo borbe proti splošni kulturni zaostalosti naše vasi ter borbi za čim večjo kulturno prosvetno dejavnost na naši vasi, mislim, da se moramo posebej zavedati in konkretno proučevati možnosti, kako se boriti proti klerikalni polit,ki na naši vasi. To bomo pa lahko dosegli predvsem s tem, če bomo razvijali čim večjo aktivnost našega kulturno prosvetnega delovanja, če bomo čim bolj razbijali klerikalne tendence po monopolu v kulturno prosvetni dejavnosti na naši vasi. V zvezi s tem se moramo posebej zavedati dejstva, da je ravno v zadnjem času rimsko katoliška cerkev v borbi proti naši državi posebej jasno pokazala, da je prav to eno od bistvenih vprašanj, zaradi katerega vzdržuje govorice o preganjanju vere pri nas in zaradi česar potrebuje napetost med cerkvijo in socializmom v naši državi. Katoliška cerkev v zadnjem času zeio odločno postavlja, da je vprašanje sporazuma in ureditve odnosov med cerkvijo in državo, predvsem vprašanje vrnitve cerkvi njenih konfesionalnih šo! in njenih verskih prosvetnih institucij, ki pa niso namenjene vzgoji duhovniškega naraščaja ampak vzgoji ljudstva v verskem duhu. Zahtevajo skratka enakopravnost verske šole z uašo splošno šolo, zahtevajo skratka spremembo naše ustave rn osnovnih principov socialistične družbe, ki si je ravno zadala za eno osnovnih svojih nalog osvoboditev šole, prosvete in kulturnega razvijanja ljudstva od kakršnihkoli verskih privilegijev in monopolov. V zvezi s splošnim kulturno prosvetnim delom na vasi, bomo morali razpravljati tudi o vprašanju našega splošnega šolstva na vas: in o vprašanju približevanja našega šolstva neposrednim potrebam našega kmečkega prebivalstva. Mislim, da smo v naših šolskih učnih načrtih šli preveč na linijo neke popolne enakosti oziroma podobnosti med šolami na vasi in v mestu ter moramo zaenkrat še vedno računati s specifičnimi potrebami, ki Jih Ima naša vas. S temi specifičnimi potrebami bi morali računati v učnih programih in pri vzgzjanju našega učiteljskega naraščaja za podeželsko šolstvo ter posebej razmišljati o njegovih nalogzh pri konkretnem vzgajanju podeželskega prebivalstva in njegovem pripravljanju za delo v kmetijski proizvodnji. S tem seveda ne mislim, da bi na naši vasi morali razvijati neko šolstvo, ki bi bilo neka predpriprava za kmetijske srednje in višje strokovne šole, temveč mislim, da moramo, ustvariti šolstvo, ki bo potrebam kmečkega prebivalstva bolj približano, zlasti pa šolstvo, kt, bo bolj približano današnji stopnji kulturnega razsoja naše vasi in našega kmetijskega prebivalstva. Ko govorimo o borbi proti kulturno prosvetni zostaiosti kmetijskega prebivalstva in naše vasi, mislim, da moramo posebej poudariti, v borbi proti klerikalnim tendencam kulturnega monopolizma na vasi, po tem, da s pomočjo cerkve in vere preprečuje kmetu, da bi se navzel naprednih idej in da bi zasledoval napredne duhove v naši družbi, potrebo preprečevanja napak v borbi proti tem klerikalnim tendencam, oziroma opozoriti na potrebo preprečevanja, da bi se v tej borbi ponavljale napake, kj so biie pri nas v tej borbi doslej marsikdaj razmeroma oogo-ste. Jasno moramo ločiti vero in versko delovanje cerkve od izkoriščanja vere in cerkve v do!! tične, protisocialistične namene in to od vprašanja borbe cerkve za njene privilegije, ki si |ih je pridobila v dobi fevdalizma m ki jih je stavila v službo kapitalizmu, katere pa danes mnogokrat ponujajo socializmu, če bi socializem napravil s cerkvijo nek kompromis. Do takega kompromisa, kakršnega je napravila fevdalna cerkev s kapitalizmom, do takšnega kompromisa s to cerkvijo in socializmom ne more priti. sakteva je dosledna ločitev cerkve od države Naša zahteva Je dosledna ločitev cerkve od države, naša zahteva je, da se cerkev omejuje na izvrševanje svojih versktn dolžnosti, na vzgajanje vernikov v izvrševanju njihovih verskih dolžnostih, odločno pa moramo preprečiti vsako izkoriščanje verskih čustev in pripadnost tej ali oni veri v protisocialistične namene in vsako izkoriščanje verskih čustev proti prodiranju svobodne misli, svobode resnične znanosti na vas ter proti prodiranju socialističnega šolstva n? načo vas. To je naša zahteva v zvezi z našimi odnosi do vere in cerkve. Zdi se mi pa, da se v tej borbi pri nas mnogokrat greši in mnogokrat pozablja na to politično zahtevo in da se mnogokrat vprašanje vere, cerkve in duhovnika izenačuje z vprašanjem izkoriščanja vere, cerkve in duhovnika proti socializmu in da se zaradi tega mnogokrat že sami po sebi podvzemajo ukrepi proti veri in proti nekaterim duhovnikom. Takih pojavov ni veliko in moramo o teh pojavih govoriti samo kot o ekscesih. Vendar pa taki ekscesi obstojajo in ne govorim o njih zaradi potrebe po nekem sporazumu s cerkvijo, ampak govorim o njih zaradi potrebe po takšnem delovanju Socialistične zveze in takšne borbe na vasi, ki bo omogočila čim večjo aktivizacijo kmeta v borbi za socializem in ki bo preprečila, da bi mogel kdorkoli izkoriščati verska čustva v protisocialistične namene. S takimi ekscesi se daje sovražnikom socializma možnost, da verska čustva izkoriščajo proti socializmu in proti našim tendencam na vasi. Taki ekscesi spadajo v poglavje tistih ukrepov, o katerih govori Engels v Anti Diihringu, kjer pravi, da je vsako preganjanje najboljše sredstvo za razširjanje škodljivih prepričanj. Zavedati se moramo, da naša prepričanja niso škodljiva, temveč so izrazito napredna prepričanja, ki so v interesu kmeta ter nam jih zato kmetu ni treba vsiljevati, ki jih pa bomo uspeli dati kmetu samo, če jih bomo znali vsaditi našemu kmetu na osnovi svobodnega prepričanja in svobodnega sprejemanja naših stališč. Vsako nasilno nastopanje proti veri ali cerkvi v kakršni koli obliki nam zaradi tega več škoduje, kakor koristi. To seveda nikakor ne pomeni, da bi smeli kakorkoli popuščati v borbi proti tisti reakcionarni duhovščinf, ki danes še obstoja in ki še skuša izkoriščati vero in cerkev v borbi proti socializmu, ki še sledi načrtni politiki vatikanskih krogov v naši državi proti socializmu in načrtni politiki Vatikana in njegovih kt»gov, da bi izkoriščali vero in cerkev v protisocialistične namene. V zvezi s tem moramo posebej opozoriti na tisti del duhovščine, ki se je pri nas združila v Cirilmetodijskem društvu in na tisti del duhovščine, ki izven tega Ciriimetodijskega dru' % • danes obsoja klerikalizem ter klerikalne tendence in obsoja izkoriščanje cerkve v politične namene ter se danes postavlja na stališče lojalnosti do socializma in naše ljudske oblasti. Tak5na duhovščina, mis’im da ne obstoü samo v vrstah CMD, amp3k tudi izven njega, to pa zaradi preprostega dejstva, da to duhovščino Vatikan in visoka cerkvena hierarhija preganjata z vsemi silami in sredstvi, ki jih imata Vatikan ln visoka cerkve- Včeraj ob osmih zjutraj se je začelo v veliki filharmonični dvorani delo komisije za kmetijstvo, ki so mu prisostvovali tudi mnogi drugi delegati na kongresu. V delovno predsedstvo so bili izvoljeni Avbelj Viktor, Boris Kraigher, Hribar Janez, Fajfar Tone, Pirkovič Vilma, Kimovec Franc in Simonič Franc. Kot prvi se je v razpravi oglasi! Berčič Miha iz okraja Ljubljana-okolica. Razpravljal je o kmetijstvu v tem okraju,, zlasti o desetletnem perspektivnem načrtu za njegov razvoj, po katerem naj bi bilo investirano 1.165.00U.OOO dinarjev. Osnovna misel njegove razprave je bila ta, da bi bilo treba veliko večjo pozornost posvečati skrbi za vzgojo kmečkega človeka. Dejal je, da imamo pri nas za nekmečko prebivalstvo veliko število šol vseh vrst, za kmečko prebivalstvo pa imamo le peščico kmetijskih šol. Predlagal je, da se zato uvedejo za naše kmetijstvo kmetijsko-gospodar-ske šole, katerih posečanje bi bilo obvezno v vseh krajih, kjer so za to objektivni pogoji. Sole naj bi traj-le po tri leta, in sicer v zimskih mesecih. Kmetij-sko-gospodarske šole naj postanejo temelj kmečke izobrazbe, ki naj nudijo kmečki mladini vse, kar rabi za svoj poklic. Tov. Berčič je podal tudi predlog za reorganizacijo splošnega šolstva na deželi, ki ne ustreza današnjim zahtevam. Tov. Aksel Anton iz Mozirja je govoril o gospodarski zaostalosti hribovskih krajev vobčini Mozirje. Dejal je, da bi morali hribovskim krajem v tej občini, ki so bili med vojno partizanski, posvečati večjo skrb, zlasti še, ker je v teh krajih veliko zanimanje za kultumo-prosvet-no življenje, toda ni na razpolago zadostnih materialnih sredstev, da bi se lahko Politična komisija (Nadaljevanje z 2. strani) Marijan Brecelj je bil mnenja, da komisija o političnih in organizacijskih vprašanjih predloži, naj bi glavni odbor čim prej kot eno zelo tehtnih vprašanj obravnaval prav probleme univerze iz vseh plati. Vida Tomšič je glede komisije za žene poudarila, da ta komisija ne bi bila nikakršna organizacija žena, marveč bi obravnavala le vprašanja položaja žene, povezanega z našo družbeno problematiko. Stvar ženske organizacije prepušča statut Socialistične zveze iniciativi organizacij Socialistične zveze. V zvezi s tem je tov. Brecelj predložil, naj se 'zaradi take svoje vloge izraz »komisija za delo med ženami« opusti, ker spominja n.a star karakter dela ženskih organizacij. Do pol sedmih zvečer so delegati — člani komisije sprejeli predložene popravljene sklepe in pooblastili predsedstvo komisije, da jih dokončno formulira tn predloži plenarnemu zasedanju kongresa dane* do. SfMndi na hierarhija ▼ Jugoslaviji na razpolago ter Imamo zaradi tega danes še velik del duhovščine, ki si še ne upa javno in jasno povedati svojega prepričanja v odnosu do socializma ln do ljudske oblasti. Mislim, da smo v borbi proti klerikalizmu in za odvajanje klerikalnih tendenc od vprašanj vere in izvrševanja verskih dolžnosti vernikov ter od vprašanj svobodnega delovanja cerkve, v kolikor deluje kot organizacija vernikov za izvrševanje verskih obredov, uspeli ločiti to vprašanje od vprašanja izkoriščanja cerkve in vere v politične namene in od vprašanja izkoriščanja duhovščine v protisocialistične namene. Danes imamo že velik del duhovščine, ki noče igrati vlogo tistega župnika v Cankarjevem Kralju na Betajnovi, ki je hlapec izkoriščevalcev ter špekulantskih in protisocialističnih elementov na vasi, ki hočejo izkoriščati delovnega kmeta. To moramo v borbi proti tem političnim Izrastkom ln proti političnemu izkoriščanju cerkve v reakcionarne namene upoštevati in računati s tem dejstvom. Ce s tem dejstvom ne računamo, potem v našo škodo združujemo fronto cerkve in duhovščine proti socializmu brez vsake potrebe in otežujemo tudi tej no5teni duhovščini, da bi lahko uspevala v svn« »—rbi proti tendencam Vatikana in visoke cerkvene hierarhije v Jugosia-viii. da bi izkoriščala cerkev In duhovščino v borbi proti socializmu. Popolnoma Jasno Je, da bo torba z reakcionarnimi tendencami v cerkvenih vrstah še dolga, kajti vse kaže, da je interes zunanjih sil, da čimbolj mobilizirajo in aktivizirajo cerkev v ustreglo potrebam» ljudi. Podčrtal je tudi potrebo, da se hriboviti kraji posebej obravnavajo v gospodarskem pogledu v odnosu z nižinskimi, kjer so gospodarski pogoji ve-liko boljši. Splošni sklep njegove razprave je, bil: več pozornosti komunalni izgradnji po. deželja in hribovitim partizanskim krajem. Tov. Petelin Andrej iz okraja Ljubljana-okolica je razpravljal o nekaterih vprašanjih kmetijskega zadružništva, o vprašanju šolstva na deželi in o borbi proti klerikainemu vplivu na vasi. Tov. Snuderl Maks je podčrtal nekatere osnovne misli iz referata tov. Borisa Kraigherja. Ko je govoril o vprašnju za. družništva, je dejal, da je treba zadruge pospeševati z gospodarskimi ukrepi in prepričevanjem. Kritiziral je administrativni način ukinitve vinarskih zadrug. Ko je govoril o pomenu demokratičnih organov ljudske oblasti za prospeh kmetijstva je poudaril, da se ljudje premalo poslužujejo teh demokratičnih organov. V svoji razpravi je tov. Snuderl med rugim tudi poudaril. da je ned kmečkim prebivalstvom treba odpraviti strah pred odvzemom zemlje. Ta strah tu in tam še obstoja in po njegovem mnenju mu je vzrok tudi dejstvo, da smo pri nas prepogosto uporabljali kazen odvzema zemlje, ki je potem pogosto obležala neobdelana. Pri uporabljanju te kazni je priporočal večjo preudarnost. Tov. Bogo Verdev iz Ljutomera je obravnaval pomen analize stanja, kakršno se sedaj že pojavlja glede na izvajanje uredbe o lastninskih odnosih in reorganizaciji zadrug. Ta analiza ni važna le za vodenje pravilne davčne politike, temveč tudi zaradi pravilnega reševanja viničarskega vprašanja. Da bi onemogočili pojave izkoriščanja, so v njihovem okraju ustanovili viničarski sindikat, ki politično povezuje ljudi, ki bi utegnili postati žrtev izkoriščevalskih teženj, razen tega pa kontrolira okraj oziroma občine sklepanje pogodb in njihovo izvajanje. Dalje je žigosal monopolizem v odkupovanju vina, se zavzemal za decentralizacijo tega odkupa in za to, da bi prišli rezultati konjunkture na tržišču v prid proizvajalcem in ne posrednikom. O ljudsko-prosvetnih vprašanjih na vasi je nato zelo obširno govoril tovariš Janko Liska. Uvodoma se je dotaknil uspehov, ki so bili doseženi doslej v gradnji zadružnih in drugih prosvetnih domov, in potrebe, da kreditira skupnost te gradnje tudi v bodoče. Nato se je dlje zadržal pri metodah izobraževalnega dela. V pravkar minuli sezoni (1952/53) je bilo po naših vaseh 62 kmetijskih gospodarskih šol. Izobraževanju kmečkega ljudstva je koristilo tudi 77 centrov ljudskih univerz. Dalje je delovalo 5 enoletnlfc kmetijskih gospo» Med respr*?« Jugoslaviji proti naši socialistic-ni stvarnosti in to ne iz nekih principielnih razlogov, temveč predvsem zaradi tega, ker hočejo ustvarjati psihozo vojne, neredov in negotovosti v notranjo moč in odpornost nove Jugoslavije, ker hočejo slabiti vlogo Jugoslavije v današnjem svetu v borbi za socializem, mir in demokracijo. S to borbo bomo morali nadaljevati, vendar mislim, da je naloga Socialistične zveze, da tako kot moramo v celotni borbi za aktivizacijo kmeta za socializem iti na kvalitetnejše in vi=je oblike dela, tako moramo tudi v borbi proti izkoriščanju vere in cerkve v proti-sociaii-stične namene iskati kvalitetnejše in boljše oblike deia iskati take oblike borbe, ki ne bodo dajale nobene možnosti našim sovražnikom, da bi zavajali poštene vernike predvsem v naši vasi proti socializmu in jih za- darskih šol ln nekaj sto izobraževalnih tečajev, republiška Zadružna zveza pa je organizirala za zadružnike vrsto uspelih seminarjev. Ce upoštevamo še okrog 700 zdravstvenih tečajev in manjše število tečajev domače obrti, vidimo, da so razne oblike izobraževalnega dela v minuli sezoni zajele 25.000 kmečke mladine. V nadaljevanju je tov. Li-ška Ugotovil, da kaže ženska mladina na vasi precej več smisla za izobraževanje, kakor fantje. To ima svoj razlog v dejstvu, da tečaji vsebinsko niso bili za fante privlačni, kakor tudi v tem, da je ljudska tehnika — na šolah prevladujejo učiteljice — pravzaprav odpovedala. Zanimivo je tudi, da obiskujejo otroci privatnih kmetov tečaje rajši, kakor otroci članov kmečkih delovnih zadrug. To nam pove, da se delovne, pa tudi splošne kmetijske zadruge, doslej niso dovolj zavedale dolžnosti, ki jih imajo do pošolskega izobraževanja ljudi na vasi. Dejal je, da morajo priti zadruge, pa tudi množične organizacije na vasi do tega, da bodo redno, ne kampanjsko, materialno podpirale izobraževalno prizadevanje, ki mora postati stalna oblika dela Socialistične zveze. Zavzel se je tudi za revizijo učnih načrtov v osnovnih šolah in za to, da posvetijo prosvetni faktorji več skrbi ponazorilnim sredstvom. S tem v zvezi je predvsem omenil pomanjkanje poučnih filmov na ozki trak, ki jih naše ljudstvo na deželi najbolj pogreša. Končno je tov. Liška dejal, da je treba spremeniti naš odnos do kmetov, saj ogromna večina jih dela in kot take jih je treba spoštovati. Za socializem in Socialistično zvezo so pozitivni vsi, ki živijo od dela, škodljivi in sovražni pa ljudje, ki hočejo živeti od špekulacij, pa naj so kdor koli. Tov. Mile Vižintin iz Gorice se je zavzemal za ustanovitev nekakega agrotehničnega urada, ki bi analiziral rezultate posvetovanj z zadružniki in nezadružniki glede na potrebo, da se dvigne kmetijska proizvodnja, in ki bi pomagal sestavljati obris-ne načrte za nadaljnji razvoj proizvajalnih sil na vasi. Dejal je tudi, da bi bilo potrebno ustanoviti, če je to mogoče, posebne zadružne banke, ki bi financirale melioracije, namakanje in podobne. Tov. Franc Popit iz Kranja je omenil potrebo, širiti med ljudstvom na vasi zavest, da se Socialistična zveza bori tako za kmeta kakor za delavca. Res pa je, da sodijo naši ljudje vsakogar po tem, kar dela, In ne po njegovih besedah. Zato je naloga naših vodilnih ljudi v občinskih odborih Socialistične zveze, da svojo pozitivu*, vajali na pot odklanjanja socialističnega razvoja na vasi. Vs . to bo lahko v zvezi s tezami, ki Jih imate, služilo kot osnova za diskusijo o osnovnih nalogah socialistične zveze v naši borbi za razvijanje socializma na vasi, predvsem v borbi za večjo zavestno aktivizacijo kmeta v zavestni borbi za socializem, da se ne bi zadovoljevali samo s tem, da velik del kmečkega prebivalstva socializem tolerira, oziroma da v okviru socializma išče samo možnosti za svoje individualno razvijanje. Voditi moramo tako politiko, da bo individualni napredek delovnega kmeta vprašanje razvijanja socialističnih sil, da se bo zavedal, da je njegov individualni napredek odvisen od napredka socialističnih sil pri nas sploh in od napredka socialističnih sil v kmetijski proizvodnji še posebej. (Ploskanje.) bre besede tudi z rezultat! dobrega gospodarenja. Tov. Vanek Šiftar iz Ljutomera je na konkretnih primerih grajal špekulacijo trgovine na vasi in slab vpliv nakupovalcev raznih podjetij na poslovno ali gospodarsko moralo naših Izmetov. Dejal je, da bi morala Socialistična zveza postati iniciator pravnih predpisov, ne pa, da pasivno čaka, dokler si jih nekdo zgoraj slabo ali dobro zamisli. Glede demokratičnosti v zadrugah je žigosal posebno obliko birokratizma, ki se kaže v tem, da postajajo ponekod poslovodje spričo nedelavnosti upravnih odborov splošnih kmetijskih zadrug pod plaščem zadruge trgovci za svoj račun. Predlagal je, da Socialistična zveza od časa do časa razpravlja o delu upravnih odborov zadrug in tako pomaga odpraviti te nezdrave pojave. Tov. Vilma Pirkovič je v razpravi govorila predvsem o desetletnem planu kmetijstva. Dotaknila se je tudi vprašanja kmečke žene, glede katere je dejala, da se premalo prosvetlju-je. Od vseh kmečkih proizvajalcev je v Sloveniji 58%. žena-Podčrtala je, da je izobrazba kmečkih žena preveč enostranska zgolj za namene gospodinjstva, premalo pa za kmetijsko proizvodnjo. Tov. Franc Svetek je poudaril, da bi morala Socialistična zveza delovnega ljudstva sproti proučevati najbolj pereča vprašanja, ki se pojavljajo v našem družbenem življenju. Tov. Gričar je govoril o vzgojnem. delu Socialistične zveze na vasi. Dejal je, da bo socialistično zavest pri ljudeh treba vzga. jati z osvetljevanjem konkretnih primerov', kjer so kršeni socialistični principi. Nadaljevanje razprave o nalogah ZSDL Slovenije v družbenem upravljanju in vlogi na vasi bomo objavili v jutrišnji številki. O IZPLAČILIJ ZASLUŽKOV^ ZA APRIL Ker večina podjetij fz tehničnih razlogov ne bo mogla pravočasno obračunati plačilnega sklada po predpisih nove uredbe o davku na plačilni sklad (Urada, list FLRJ št 17-53), bo Narodna banka FLRJ, da bi omogočila pravočasno izplačilo zaslužkov za mesec april, začasno izplačala plačilni sklad gospodarskim organizacijam za mesec april tako, kakor ga je izplačala prve tri mesece letos. Povprečni plačilni sklad ln davek na plačilni sklad za april po novi uredbi o davku na plačilni sklad bo banka obračunala ob obračunu plačilnega sklada za mesec maj 1953. Iz državnega sekretariata za gospodarstvo FLRJ 25. aprila 1953 Razprava t komisiji za kmetijstvo Več pozornosti vzgoji in izobrazbi kmečkega človeka Zasedanje ekonomsk o-sogalnega sveta Pomembna zmaga v korist nerazvitih dežel Soglasno sprejeta resolucija sedmih držav o industrializaciji tehnično nerazvitih dežel — Izjava jugoslovanskega delegata Mat esa o sprejemu nekaterih azijskih držav v Ekonomsko komisijo za Azijo in Daljni vzhod stališča New York, 26. apr. (Tanjug). Ekonemski-socialni svet je v nadaljevanju razpravljanja o vprašanju industrializacije tehnično nerazvitih držav soglasno sprejel resolucijo 7 držav: Argentine, Egipta, Filipinov, Indije, Jugoslavije, Urugvaja in Venezuele. Resolucija zahteva, da sekretariat OZN izdela elaborat o problemu industrializacije nerazvitih dežel, ki bo predložen rednemu zasedanju Ekonomsko-socialnega sveta. Prav tako zahteva od sekretariata, da pripravi podrobno bibliografijo o tem vprašanju, kar bi v naslednjih letih omogočilo proučevanje tega vprašanja. Predstavniki ZDA in Francije so predložili dopolnilni predlog v katerem so zahtevali, naj se problemu industrializacije nerazvitih dežel ne posveti posebni elaborat. Predstavnik ZDA je izjavil, da bo glasoval proti resoluciji 7 držav, če njegov predlog ne bo sprejet. Ko pa je prišlo do glasovanja o ameriško - francoskem dopolnilnem predlogu, ta ni bil sprejet. Kljub temu pa je predstavnik ZDA glasoval za resolucijo 7 vrsti rezultat enotnega vseh malih dežel. V nadaljevanju zasedanja je Ekonomsko-socialni svet razpravljal o poročilu ekonomske komisije OZN za Azijo in Daljni vzhpd. Komisija je med drugim predložila, naj se v komisijo sprejme kot polno-pravne člane Kambodžo, Laos, Vietnam, Nepal Japonsko, Ceylon in Južno Korejo. Jugoslovanski delegat Leo Mates je med razpravljanjem izjavil, da je vprašanje sprejema teh dežel v članstvo Ekonomske komisije OZN za Azijo in Daljni vzhod mnogo širše, kakor se ga obravnava pred Ekonomsko-socialnim svetom. »Gre za vprašanje univerzalnosti Združenih držav — je rekel jugoslovanski delegat, — in Jugoslavija meni, da se vprašanje članstva teh dežel ne more reševati v Ekonomsko-socialnem svetu, do-kler ne postanejo članice OZN, ker bi to ustvarilo precedent za članstvo teh dežel v drugih regionalnih komisijah.« Leo Mates je dalje poudaril, da Jugoslavija meni, da je razlika med Japonsko in nekaterimi drugimi državami, za katere ni gotova, da so samostojne. Med razpravo je govoril tudi delegat Indije, ki je poudaril, da predvsem smatra kot nelogično, da se kot nujno postavlja vprašanje sprejema nekaterih malih držav, ki imajo vse skupaj komaj nekaj milijonov pre. bivalcev, ko pa vprašanje predstavništva Kitajske še ni reše-no. Poudaril je pa, da s postavljanjem vprašanja predstavništva Kitajske v ekonomski komisiji za Azijo in Daljni vzhod noče sprožiti političnimi vprašanj, ki so s tem povezana. V nadaljevanju razpravljanja je prišlo do ostrega spora med delegati Sovjetske zveze in delegati ZDA in Francije. V daljšem razgovoru je sovjetski delegat obtožil ameriškega delegata, da s postavljanjem vprašanja sprejema omenjenih dežel ponovno peha Združene narode v položaj spora, v katerem so bile pred dvema mesecema. V krogih delegacij na tem zasedanju Ekonomsko-socialnega sveta se poudarja, da je sovjetski delegat s to svojo izjavo dejansko priznal, da je Sovjetska zveza pred uvedbo »nove linije« izzivala v organih OZN ozračje hladne vojne. Predlogi za poslovanje posebnega fonda OZN za pomoč slabo razvitim deželam Leo Mates držav, ki je bila sprejeta soglasno. Sprejem te resolucije pomeni pomembno zmago tehnično slabo razvitih dežel. Treba je poudariti, da Ekonomsko-socialni svet predstavlja organ, v katerem so doslej v glavnem prevladovala stališča industrijsko razvitih dežel. Ta uspeh tehnično slabo razvitih dežel je v prvi New York, 26. aprila (AFP-UP) Nocoj je bilo objavljeno poročilo odbora devetorice, katerega je imenoval generalni sekretar OZN na osnovi sklepa Ekonomsko-socialnega sveta za izdelavo podrobnega načrta o funkcioniranju posebnega fonda Združenih narodov za dajanje pomoči in dolgoročnih posojil z nizkim; obrestmi nerazvitim deželam za njihov gospodarski razvoj. Odbor je izdelal 88 konkretnih priporočil, o katerih bo razpravljal Ekonomsko socialni svet na svojem VI. zasedanju, ki se bo začelo 30. junija v Ženevi. O predlogu bo kasneje razpravljala tudi Generalna skupščina, k; bo tudi odločila, kdaj se bo začel ustvarjati ta fond. Odbor devetorice predlaga, naj posebni fond prične svoje delo s prositovoljnimi prispevki vlad najmanj 30 dežel. Kot finančno osnovo postavlja minimum 250 milijonov dolarjev. Vlade naj se v začetku obvežejo na dveletni prispevek, kasneje pa naj prispevek vsako leto obnavljajo. Predvideva se tudi, naj posebni fond sprejema tud; nevladne in privatne prispevke. V tem poročilu se dalje predlaga, da mora biti dežela,, ki želi sprejeti pomoč, članica fonda ne glede na to, ali je članica Združenih narodov ai; ni, le da se strinja s politiko Združenih narodov in da je pripravljena dajati svoje prispevke. Vlade, ki bodo sprejemale pomoč fonda, morajo stremeti za uspešnim izkoriščanjem svojih notranjih in zunanjih virov v korist svojega gospodarskega razvoja. Posojila fonda morajo biti bolj liberalna kakor so najboljši obstoječi pogoji, tako komercialnih posojil kakor tudi posojil Mednarodne banke. V predlogu o delu organizacije fonda se posebej poudarja, da ne sme služiti kot sredstvo za tuje gospodarstvo ali politično vmešavanje v notranje zadeve dežel, ki prejemajo pomoč. Pr; proučevanju potreb za dajanje pomoči fond ne sme delati nikakih političnih diskriminacij. Delovanje fonda OZN bo stremelo predvsem za tem, da se z gospodarskim razvojem dvigne življenjski standard prebiva Istva. V krogih Združenih narodov se smatra, da je to poročilo po-memben doprinos k ustvarjanju ideje o dajanju finančne pomoči slabo razvitim deželam potom OZN. Laburistična stranka za nacionalizacijo neobdelane zemlje Tržaški Slovenci so proslavili obletnico ustanovitve 0F Iredentistično izzivanje v ribiškem naselju »San Marco« — Velik uspeh gostovanja slovenskega okteta v Trstu Politični program stranke bo objavljen junija delane zemlje je bil zaenkrat zavrnjen. Pričakuje se, da bo politični program laburistične stranke objavljen v juniju, ko ga bo predhodno še enkrat proučil odbor stranke. Trst, 26. apr. (Tanjug). Na sedežu glavnega odbora Osvobodilne fronte slovenskega naroda za STO so sinoči slovesno proslavili obletnico ustanovitve Osvobodilne fronte. Na proslavi je govoril podpredsednik tržaške OF dr. Jože Dekleva, ki je poudaril, da morajo Slovenci, ki žive izven svoje domovine, nadaljevati z ostro borbo za svoj narodni in socialni obstoj, za enakopravnost in najosnovnejše pravice, katere jim odrekajo, čeprav so zagotovljene v mirovni pogodbi. Po govoru dr Dekleve je bil krajši kulturni program. Od včeraj gostuje v Trstu slovenski oktet iz Ljubljane. V veliki dvorani poslopja zavezniške vojaške uprave je imel ljubljanski oktet svoj prvi nastop, ki je zelo dobro uspel. Dvorana je bila do poslednjega prostora zasedena. Danes bo slovenski oktet ponovil svoj program narodnih in umetniških pesmi v Nabrežini. V ribiškem naselju »San Marko, ki je bilo preteklo leto zgrajeno na ozemlju devinsko - nabrežinske občine brez dovoljenja občinskih oblasti s sredstvi italijanske vlade, je bila včeraj iredentistična slovesnost. Ob tej priliki so naselj-u izročili zastavo sv. Marka, ki je simbol italijanskega prodiranja na slovensko ozemlje. Zastavo so izročili predstavniki tako imenovanega Sveta istrskih občin, begunske organizacije, katere naloga je razpihovanje narodnostne mržnje in sovraštva proti Jugoslaviji. Ribiško naselje, ki je bilo zgrajeno v okviru kolonizacije slovenske obale okrog Trsta, nima nobenih pogojev za samostojni obstoj in se vzdržuje le s sredstvi, ki mu jih daje italijanska vlada. London, 26. aprila. (Tanjug. Konferenca izvršnega odbora laburistične stranke, ki se je začela v soboto, in na kateri so proučili načrt političnega programa stranke, poteka zelo mirno in brez sporov. Izvršni odbor je včeraj proučil vprašanje nadaljnje nacionalizacije industrije in problem poljedelstva, tako da sta za današnjo in jutrišnjo sejo ostali le dve vprašanji, in to vprašanje socialne in zunanje politike. Včeraj je med razpravljanjem govoril vodja stranke Clement Attlee, ki je po operaciji prvič zopet nastopil. Glede nacionalizacije se je, kakor kaže, izvršni odbor strinjal s predlogom, da se gotove veje kemične industrije postavijo pod kontrolo države, podrobnosti o tem sklepu niso znane. Prav tako je bil sprejet tudi sklep, da se nacionalizira del neobdelane zemlje in da se to razdeli poljedelskim delavcem. Predlog o nacionalizaciji ob- Šef teheranske policije ubit Teheran, 26. apr. (AFP) V planinah. 30 km od Teherana, so danes našli truplo izginulega šefa teheranske policije generala Afšartusa. Bil je preboden z nožem na več mestih in zadavljen s svojim pasom. Morilci zaenkrat še niso odkriti. Zasedanje NATO končano Pariz, 26. aprila (AFP). V Parizu je bilo objavljeno poročilo Sveta Atlantskega pakta, katerega zasedanje je bilo danes končano. Sprejet je bil dokončni vojaški program za 1953. leto in začasni program za pri. hodnje leto. Odločeno je bilo, da bodo poleg vključitve grških in turških sil znatno povečani kontingenti, ki so dodeljeni vrhovnemu poveljstvu sil Atlantskega pakta. Dosežen je bil sporazum glede finansiranja nove transe programa za zgraditev vojaških naprav v znesku 76 mi. lijard frankov. V krogih opazovalcev, ki so sledili zasedanju Sveta Atlantskega pakta, prevladuje mnenje, da je minister za zunanje zadeve Dulles razočaral vse one, ki so upali, da bodo njegove obljube »novega ameriškega stališča« do oborožitve Zahoda, pomenile pripravljenost za dolgo, ročni program vojne pomoči. Prav tako se poudarja, da se Svet ni mogel sestati v slabšem času, vsaj krar se tiče evropsse armade. POGAJANJA V PAN MUN JOMU Prvi sestanek ni prinesel nobenega uspeha Izjave generala Harrisoma — Kitajsko-severnokorejska delegacija predložila predlog s š estimi točkami, ki je po izjavi Harris ona nesprejemljiv Pan Mun Jom, 26. apr. (Reuter). Po šestih mesecih prekinitve so se danes zopet začela pogajanja o premirju med glavnimi delegacijami vojskujočih se strank v Koreji. Delegacijo Združenega poveljstva vodi general William Harrison, kitajsko-severnokorejsko delegacijo pa general Nam II. Delegacije so takoj pričele razgovore o vprašanju repatriacije ujetnikov, ki je bilo glavni vzrok prekinitve pogajanj. Kakor je znano, je prišlo do obnovitve pogajanj po nenadni privolitvi Kitajcev in Severnokorejcev na zamenjavo bolnih in ranjenih ujetnikov ter na načelo prostovoljnosti, ki je bilo upoštevano pri tej zamenjavi. Pogajanja so bila po 50-minutnem razpravljanju odložena na popoldne. Delegacija Združenega poveljstva je zahtevala preložitev pogajanj na jutrišnji dan, vendar pa so se nato sporazumeli še za popoldanski sestanek. V zvezi z današnjimi razgovori je šef delegacij Združenega poveljstva general Harrison izjavil, da se kitaj sko-sevemokorejska delegacija ni strinjala z nobenimi vprašanji, o katerih so se razgovar-jali. Po njegovih besedah so dali kitajsko-sevemokorejski delegati nekatere sovražne Izjave glede določitve Švice kot nevtralne dežele, v kateri bi naselili ujetnike, ki ne žele New Delhi, 26. apr. (USIS). Po vrnitvi v New Delhi je burmanski ambasador v Indiji U Kjin, ki je sodeloval v delu Generalne skupščine OZN, Izjavil, da njegova država ni popolnoma zadovoljna z mehiško resolucijo, ki zahteva odstranitev »tujih sil iz Burme«. Po njegovih besedah burmanska delegacija ni hotela pokazati nerazumevanja položaja, zlasti v sedanjem ozračju in je zaradi tega sprejela resolucijo. Glede mehiške resolucije je dejal, ko je razlagal stališče Burme, da se v tej ne navaja ime agresorja niti ne obsoja vlade na Formozi. V tej zvezi je opozoril, da je Cangkajšek poslal kuomintanškim vojakom v Burmi okrožnico, ki jasno dokazuje, da je vlada na Formozi vmešana v akcijo teh čet. Rangun, 26. aprila. (Reuter) Vršilec dolžnosti burmanskega ministra za zunanje zadeve je danes izjavil, da bo burmanska vlada zahtevala Brzojavka predsednika Kornerja maršalu Titu Beograd, 26. apr. (Tanjug) Predsednik Avstrijske republike Theodor Körner je odgovoril predsedniku Titu na čestitke ob 80-letnici rojstva z naslednjo brzojavko: »Njegovi ekscelenci, gospodu Josipu Brozu Titu, predsedniku FLRJ. Zelo sem ganjen ob ljubeznivih željah, ki ste mi jih poslali ob moji 80-letnici. Prosim Vašo ekscelenco, da sprejme izraze moje najgloblje hvaležnosti.« Izgledi za rešitev spora Mosadik — šah Teheran, 26. aprila (UP). Vršilec dolžnosti ministra dvora Abdul Hasam Amini je danes izjavil novinarjemi da so odstranjena vsa glavna nasprotja med šahom in predsednikom vlade Mosadikom. Dejal je, da se bosta šah in Mosadik verjetno kmalu sestala. Amini je dalje izjavil, da je bila imenovana petčlanska komisija, ki bo nadzorovala izdatke dvora. biti repatriirani. Glede ostalih točk, o katerih so danes razpravljali, je Harrison izjavil, da je dala kitajsko-se-vemokorejska delegacija take odgovore, ki niso sprejemljivi in jih ni mogoče smatrati za razumne in niti konstruktivne predloge. Iz kitajsko-sevemokorejskih virov pa se je zvedelo, da so njihovi delegati predložili predlog s 6 točkami. Po tem sankcije OZN proti vladi na Formozi, če ne bodo odstranili vseh kuomintanških čet iz Burme do začetka septembra. Tudi on je poudaril, da burmanska vlada ni popolnoma zadovoljna z resolucijo, ki jo je sprejela OZN. Podjetja, inženirji, kemiki, tehniki, komercialisti! Ušel je Kemijski strokov ai priročnik za leto 1953. Naročajte ga pri Slovenskem kemijskem društvu, Ljubljana, Gosposka ulica 13 a, telefon 20-880. 2577-d Sveže skuše in druge morske ribe danes v ribarnici. GLEDALIŠČE DRAMA Ponedeljek. 27., ob 20: Miller »Smrt trgovskega potnika«. Za delegate kongresa OF-SZDL. Nekaj vstopnic bo verjetno ▼ prodaji ▼ ponedeljek med 16. in 18. uro v Operi in pred pričetkom predstave ▼ Drami Torek, 28., ob 20: Linhart »Matiček se ženi«. Abonma red E. (Matiček — Lojze Rozman). Sreda, 29., ob 20: Shaw »Pygmalion«. (Higg=ns — Stane Potokar), Abonma red D. OPERA Ponedeljek. 27.. ob 20: Delibes »Cop-pelia«. Balet. Za^ delegate kongresa OF-SZDL Slovenije. Nekaj vstopnic bo verjetno še v prodaji v ponedeljek med 16. in 18. uro in pred pričetkom predstave v Open. Torek, 28., ob 20: Puccini »Madame Butterfly« Abonma red A. Sreda. 29.. ob 20: Gotovac »Ero z onega sveta«. Abonma red F. KONCERTI IX. abonmajski koncert za abonma B je danes ob 20.15 v Filharmoniji. Dirigent Samo Hubad, solist prof. Anton Trost. Sporad: Mozart — uvertura, Brahms — Klavirski koncert v d molu, Ramovš — Simfo-nietta, Dukas — črnošolec. Uprava Slovenske filharmonije je prepustila zanjo rezervirano Unionsko dvorano kongresu Soc. zveze delovnega ljudstva, ni pa mogla odstopiti od v naprej določenega datuma. Zato naj abonenti z abonmajsko izkaznico dvignejo vstopnice za Filharmonijo v Koncertni poslovalnici od 10.—12. in od 16.—18. ure. Nekaj vstopnic za ostale interesente še na razpolago. PREDAVANJA Gospodinje! Vabimo vse udeležen, ke ciklusa predavanj »Kako sodobna tehnika olajšuje delo v gospodinjstvu na razgovor glede izvedbe predlogov za izboljšanje gospodinj- predlogu bi dva meseca po podpisu premirja obe vojskujoči se stranki izvršili repatriacijo tistih ujetnikov, ki se žele vrniti domov. Mesec dni na to bi obe stranki poslali preostale vojne ujetnike v neko nevtralno deželo, za katero bi se predhodno sporazumeli. Sest mesecev po prihodu ujetnikov v nevtralno državo bi imeli vojskujoči se stranki pravico, da pošljeta svoje osobje v to državo, da ujetnikom obrazloži vprašanja v zvezi z njihovo vrnitvijo v domovino. V istem roku, t. j. 6 mesecev po prihodu v nevtralno državo, bi ta država morala onim ujetnikom, ki bi zahtevali repatriacijo, to omogočiti. O usodi tistih ujetnikov, ki bi se ne hoteli vrniti še po tem roku, bi sklepala politična konferenca, na kateri bi se razpravljalo o vseh vprašanjh v zvezi z mirom na Koreji, Vse stroške prevoza in bivanja vojnih ujetnikov v nevtralni državi bo nosila država, kateri pripadajo. Naslednji sestanek delegacij bo jutri dopoldne. Zamenjava bolnih vojnih ujetnikov končana Pan Mun Jom, 26 aprila (Reuter). Kitajsko-sevemoko-rejska delegacija je sporočila, da je danes izročila zadnjo skupino bolnih vojnih ujetnikov. V tej skupini je bilo 71 Južnih Korejcev in 13 Američanov.. Skupno je bilo izročenih 684 ujetnikov, t. j. 17 več kakor je bilo predvideno po sporazumu. Predstavniki Združenega poveljstva so izjavili, da bodo jutri izročili severnokorejski delegaciji še 500 bolnih in ranjenih ujetnikov. Precejšnje iznenađenje je povzročilo dejstvo, da so bili v skupini ujetnikov, ki so jih izročili Severni Korejci, nekateri popolnoma zdravi. skega dela, ki so jih nakazali predavatelji. Razgovor bo na Resljevi cesti 9 soba 31. RADIO SPORED ZA PONEDELJEK Poročila: 5.50, 6.30, 12.30, 15.00, 17.00 ra 22.00. — 12.00 Opoldanski koncert. 15.50 Šahovski pregled. 14.00 do 14.10 Okno v svet. 15.15 Reportaža s IV. kongresa OF — Socialistične zveze delovnega ljudstva Slovenije. 15.40 M. Bravničar: Kralj Matjaž in F. Bernard: Bilečaaka. 16.00 Melodije iz oper Smetane, Dvoraka id Čajkovskega. 17.10 Igra orkester Radia Ljubljana p. v. Mata Skoblarja. 17.45 Tečaj francoskega jezika — 63. lekcija. 18.50 Jezikovni pogovori 18.40 Poje zbor Slovenske filharmonije p. v. Rada Simonitija. 19.30 Radijski dnevnik. 20.00 Javna oddaja za delovni kolektiv tovarne emajlirane posode v Celju. 21.00 Glasbena kultura narodov Jugoslavijo — 22. oddaja Odmevi romantike v srbski glasbi. 22.15 Reportaža s IV. kongresa OF — Socialistične zveze delovnega ljudstva Slovenije. 23.00—24.00 Oddaja Radia Jugoslavija za tujino na valu 327.1 m (prenos iz Zagreba). UMRLI Umrla je po kratki mučni bolezni naša preljuba teta SCHWENTNER SLAVA, vdova po knjigotržcu. Pogreb nepozabne bo v torek, 28. aprila, ob 16. uri iz Nikolajeve mrliške vežice na Žalah. — Žalujoče sorodstvo. — Ljubljana. Vransko 25. aprila 1953. Po daljšem trpljenju nas je zapustil za vedno nas predobri, srčno ljubljeni soprog, oče, dedek, brat, tast in svak FRIC ZEMLJIČ, vino-radnik. Pogreb bo v ponedeljek, ne 27. t. m., ob pol 16. uri izpred župnijske cerkve v Ljutomeru. — Žalujoči: žena Irma. hči Elvira por, Damaska. _ sinova Miran in Rene, vnukica Nives, zet dr. Mičan Damaska in ostaio sorodstvo. Po kratki in mučni bolezni nas je zapustila dobra žena In skrbna mati Lina Staričeva. Pogreto bo v torek popoldan. — Žalujoči mož Jože, hčerka Martina z družino in ostalo sorodstvo. VREME Pretežno lepo vreme z delno oblačnostjo. Temperatura od 2 stopinji do 22 stopinj. Burma ni hotela pokazati nerazumevanja položaja Burmanski ambasador v Indiji in pomočnik burmanskega zunanjega ministra o mehiški resoluciji Dnevne vesti Ob devetih zvečer je stražo pred Roattovimi vrati zamenjal karaS)injer Evangelista Filippini. Čez pol ure sta žena Ines in podpolkovnik Ferrazzi zapustila sobo. Nekaj minut pozneje veli Roatta stražarju: »Napravimo nekaj korakov!« S kratkim: »Da. ekscelenca!« karabinjer pohlevno sledi imenitnemu jetniku. Z rokami na hrbtu Roatta nemarno krene po hodniku in, kakor da se je nečesa spomnil, stopi v sobo majorja Rossija. Karabinjer ostane spoštljivo zunaj. Mir.e zopet nekaj trenutkov. Major Rossi, ki se je v nekam čudnih okoliščinah prav tiste dni »zdravil« v bolnišnici »Virgilio«, stopi iz sobe in zgine v dolgem hodniku. Če bi karabinjer pogledal za njim, bi videl, da je odprl železna vrata, ki v širokem hodniku drže iz bolnišnice v licej, in se nato zopet vrnil v sobo. General Roatta je s karabinjerjem nadaljeval svoj pozni sprehod po hodniku. Nenadoma ugasne luč. Ko zopet zagori, stoji sredi hodnika karabinjer Filiippini sam in neumno suče glavo na vse strani. Alarm! Karabinjerji teko na vse strani; stikajo z žepnimi svetilkami po temnih kotih in okoli voglov hiše. Edina priča, kip antičnega pesnika Vergila, konspirativno molči. V bolnišnico prihiti kapetan Geniola. Ukaže zapreti karabi- njerja Filippinija, majorja Rossija in desetarja Moracchina, ki je hranil ključe tistih vrat, skozi katera je Roatta utekel. Prav kapetanu Genioli je Roatta še nedavno tega skoraj užaljen vzkliknil: »Čemu toliko varnostnih ukrepov? Dajem vam častno oficirsko besedo, da ne bom nikoli pobegnil!« Na starem smetišču, ob kamniti ograji, odkrijejo sveže stopinje. Onkraj zidu se sledovi cepijo na vse strani. Neka priča je videla skrivnosten avtobomil, ki je najbrž čakal Roatto; nekdo drugi zopet generala samega, ko je hitel po nabrežju Tibere; tretji je zagotavljal, da je beguna čakal na reki čoln, ki je naglo izginil v temo. Se tisto noč so aretirali tudi Roattovo ženo, podpolkovnika Ferrazzija, nekega častnika Salvija, čigar žena je služila v Ro-attovi hiši, in še več drugih častnikov in karabinjerjev. Pozneje so se časnikarski poročevalci spomnili okoliščine, da Roattova žena, ki s svojima kratkovidnima sestrama, sivolasim očetom zdravnikom Mancinijem, in podpolkovnikom Fer-razzijem, ni zamudila nobene ure na sodišču, zadnji teden pred begom sploh ni hodila več k razpravam. Sama je razširila govorice, da je šla v Arpino po sina Sergija, ki je tam študiral na liceju. Izkazalo pa se je, da je v soboto, 3. marca, torej dan pred begom, bila v Rimu in v družbi podpolkovnika Ferrazzija prodala na centralni pošti paket državnih vrednostnih papirjev ter dobila zanje sto osemnajst tisoč lir. General Roatta pa je bil prav tisto soboto nenavadno vznemirjen in hkrati dobre volje, mnogo tičal pri »bolnem« majorju Rossiju in palil neko svojo pošto. V ponedeljek, 5. marca, je novica o begu zločinca Roatte kot nagel piš od Tibere na vse strani zajela Rim in tudi vso deželo. Množice, ki so že doslej z očitno nejevoljo spremljale »karne- valsko burko« pred sodiščem, so se vznemirile. Krivci sede na najvišjih mestih, o tem ni dvoma; so v vladi, v vojski, na sodišču samem, kjer je celo čiščenje države v rokah starih Mussolinijevih ljudi.3 Z aretacijami desetorice karabinjerjev in nižjih častnikov hočejo prikriti občo gnilobo v državi. Že v torek se je zgrnilo v stari kolosej dvajset tisoč razjarjenih Rimljanov ter razočaranih množic iz gladnih in jetičnih predmestij, izpod Monte Maria, z Ostijske in Tiburtinske ceste. Med ognjevitimi govori akcionašev. socialistov in komunistov je napeto ozračje med antičnimi zidovi trepetalo od klicev zoper znova vstajajoči fašizem. »Kaznujte krivce! Vlada naj odstopi!«, je odmevalo od sivih sten in skozi mogočne starodavne oboke butalo na ceste. Grozljivo hrumeča reka je z rdečimi zastavami in napisi na drogovih vdrla na ulice. Med ogorčenimi klici: »Smrt izdajalcem! Proč z monarhijo! Proč s kraljevo kliko!« se je brezoblična človeška gmota valila na savojski Kvirinal. Pred kraljevim dvorcem so demonstranti naleteli na živo steno karabinjerjev s pripravljenimi puškami. Množica je poskušala vdreti v palačo. Nekaj se jih je prebilo. Na balkonu kraljeve palače je zavihrala rdeča zastava. Takrat poči bomba, nato druga, tretja; vmes ogenj iz pušk. Kriki ranjencev; uplah poguma; zmeda; umik v neredu, kakor bi se valovi razbili ob čereh in nemočni padali nazaj v morje. * V začetku januarja 1945 so v Rimu aretirali starega fašista, uradnika političnega urada Centralne kvesture, Antonia Colasurda, ki je opravljal zvezo z visokim komisarjem za kaznovanje fašističnih zločincev. »Risorgimento Liberale« je 6. januarja 1945 k temu pikro pripomnila: »Včeraj čistilec, danes sam očiščen«. NA VRHU NI SPREMEMBE Državno prvenstvo v nogometu prehaja v zadnjo fazo, ki utegne biti, sodeč po nedeljskih rezultatih, do zaključnega kola nadvse dramatična. To slutnjo potrjuje že sama lestvica, na vrhu katere so zdaj le še trije kandidati za najvišji naslov, kajti četrti pretendent BSK je po včerajšnjem porazu v Sko- Rezultati XVIII. kola Skoplje: VARDAR : BSK 2:1 (2:1) Beograd: CRV. ZVEZDA : DINAMO 3:0 (3:0) Zagreb: ZAGREB : VE LEZ 3:3 (2:2) LOKOMOTIV A : SARAJEVO 2:1 (2:1) Novi Sad: VOJVODIN A : HAJDUK 1:2 (0:1) Hajduk Partizan Crv. zvezda BSX Lokomotiva Sarajevo Sparta!-; Vojvodina Dinamo Žapreb Vardar Velež 13 9 6 3 57:24 24 18 19 5 5 49:26 25 IS 9 5 4 55:22 25 18 S 5 5 50:28 21 17 6 6 5 26:51 IS 18 7 3 8 55:50 i? 17 ? 3 7 29:59 17 18 r 3 *s 51:54 17 17 5 5 7 20:25 15 18 5 4 9 18:25 14 18 5 4 9 25:59 14 17 3 5 11 20:59 9 plju izgubil domala vse upanje za to mesto. Po računih bo končna odločitev, komu bo vojna sreča obesila lovorjev venec okoli vratu, padla v Beogradu. Se bolj zagrizena borba pa se bije med enajstoricami spodnjega dela lestvice, kjer je že nekaj časa tudi nekdaj veliki Dinamo. Velež, ki z zapečateno usodo brez moči leži na repku, je jel zdaj kar krepko brcati okrog sebe in povzročati hude skrbi svojim najbližjim — kandidatom za slovo iz lige. Velik naskok je napravila Lokomotiva, ki bo v jutrišnji zaostali tekmi z Veležem v Zagrebu po vsej verjetnosti potrdila svoj priborjeni sloves in zavidanja vredno visoko mesto v lestvici. Veleslalom na Zelenici Tržič, 26. aprila. Danes Je bfr na Zelenici v priredbi tržaških smučarjev že četrtič tradicionalni veleslalom z Zelenice na 800 m dolgi prog- s 43 vratci. Vremenske in snežne razmere so bile prav dobre in tudi udeiležba je bila ze>io tepa. saj je nastopilo vsega 93 tekmovalcev. Zelo ogorčena je bila posebno borba med člani, kjer so se morali gostje iz Avstrije zadovoljiti s slabšimi mesti. Svojo kakovost je to pot še enkrat potrdil Tine Mulej. .Rezultati so tile: 1. Tine Mulej 1:58.2. 2. Janko Stefe 1:59.2, 3. in 4. PeteT Križaj in Slavko Lukane (vsi SK Ljubelj) 2:06. 5. Herbert Eder (Badisas+ein) Atleti so začeli sezono Maribor, 26. apr. V Mariboru je ü*ce: ** ^nez Mil. mladinke: ;i a------- -------: u Tončič (K) 120: člani: DeHfViajiilc bil danes prvi atletski miting le tošnje sezone, na katerem je nastopilo nad 150 atletov in atletinj celjskega Kladivarja in domačih društev Branika in Železničarja. Prireditev je brezhibno pripravil Železničar. Na tekmovanju je Slamnikova (KI.) po. stavila no* jugoslov. rekord v telcu na 600 m s časom 1:43.2, med mladinci D pa je Gajšek (KI.) pretekel 1000 m v času 2:58.8 ter s tem izboljšal slovenski rekord. Pred maloštevilno publiko so zmagali: 100 m — mladinci D: Videtič (K) 12.2; mladinci C: Čelik (K) 12.0; člani: Lorger (K) 11.5; članice: 2:07, 6. Janko Krmelj (Lj.). 7. Dam- Bevc (K) 13.6; 60 m — mladinke: Nič dobrega v kolu Z raziiko cd prejšnjega kola so se tekme minule nedeVe končale z razmeroma tesnimi rezultati. Lestvica je ostala skoraj neizpremenjena. Vrstni red do naslednje nedelje je tale: Proleter 12 10 1 1 49:19 21 Očre-đ 12 9 0 3 23:14 18 Tekstilac 12 7 2 3 21:14 IS Šibenik 12 7 2 3 28:20 16 Branik 12 5 2 5 19:23 12 Kvarner 12 4 2 6 15:19 10 Metalac 12 2 4 6 12:18 8 2elezničar 12 2 3 7 10:23 7 Slavi ja 12 2 2 8 13:30 6 Rudar 12 3 0 9 14:33 6 Odred : Železničar 2:1 (0:1) Ljubljana, 2S apr-ia. Srečanja ljubljanskih zastopnikov v _ hrvat-sko-siovenski ligi je potekalo v zn-mnju pravega derbyja, ki pa ni bil povsem fair. Ostra igra 2el€£-:v ’«rjev. s katero so se sicer usoeL.io upirali tehn čno boljšemu moštvu Odreda, se je v drugem polčasu spremen'la v večje ali manjše grobosti. Precej zaslug za to ima tudi sodnik, k: je bil s svojo neodločnostjo posredn krivec nešportnega vedenja nekaterih igralcev, šele v 77 minuti se je odločil za Vključitev Lebana, ko je le-ta surovo in nevarno po-cr! Kumarja. Žel Paničar je kazenskega strela zasluženo prišel v vodstvo. Njegova ostra in taktično boljša obrambna igra se j€ izkazala za koristnejšo, kakor mehak m za cko lepši nosccnet Odredovcev. V drugem deiu pa je Odred zaigral poletnejše ter je zmago zaslužil. čeprav jo je odločil kazen- ski strel, proti kateremu so igralci Železničarja nešportno protestirali. Najboljši pri Odredu so bili Hader. Toplak in Lesjak, pri Železničarju pa sta se odlikovala Marjanovič i-n Sočan Gole so dali Sočan in Pisk sr z enajstmetrovk ter Kumar. Tekmo je pred 3000 gledalci brez avtoritete vodil celjski sodnik Orel. V predtekmi je B moštvo Odreda premagalo Železničarja B 6:0 (5:0) Proleter : Rudar 1:0 (c:o) Trbovlje, 26. aprila. Pred 1500 gledalci je danes vodeči Proleter iz Osijeka z najtesnejš ra rezultatom premagal domače moštvo Rudarja. Enajsterica je nastopila v običajni postavi z edino spremembo, da je Knavs namesto v napadu igral v krilski vrsti. Gostje so bili ves prvi polčas absolutni gospodarji na igrišču m se morajo domači zahvaliti samo izredni formi vratarja Ahlina, da že * tem delu igre niso dobili zgoditka, ro odmoru se je Rudarjeva enajst-or.cj nekoliko popravila :n imela celt nekaj priložnosti za dosego gola, vendar ni bilo nikogar, ki bi zna! postaviti piko na i. Pozneje je spet Proleter prevzel prvo besedo in v 86. minuti je Rupnik dosegel edini gol dneva in z njim nadaljnji dve točki za svoje moštvo. Tekmo je sodil Presinger iz Celja dobro. V predtekmi se je za prvenstvo Zasavja končalo srečanje med Rudarjem II in Svobodo iz Kisovca neodločeno 0:0 Kvarner : Branik 3:0 (2:0) Slavi ja : Tekstilac c:i (0:0) Šibenik : Metalac 3:1 brez težav zmagal nad Dravo is Ptuja. Premaganci niso bili tako podrejeni, kakor kaže rezultat. KLADIVAR : ALUMINIJ 9:0 (4:0) Moštvo celjskega Kladivarja je igralo danes na mariborskih tleh tekmo za točke z Aluminijem iz Kidričevega Igralci Aluminija so se zelo trudili, vendar niso mogli zaustaviti poleta Celjanov. NAFTA : KOVINAR M. 2:0 VZHODNA SKUPINA jan Hladirik, 8. Jože Ulja (oba Enotnost) itd. Mcd članicama! je zmagala Slavka Zupančič (Udarnik Kranj) z 1:44.2. nas’.edmü dve mesti na sta zasedfli Lojza Praček in Lupš“. Med mladinci je zmagal Ciril Frantar s časom 2:21.3. Poraza ljubljanskih rokometašev V Ljubljani sta se v prvenstveni tekmi pomerila društvo Železničarja iz Celja in Svoboda. Ljubljančani so igrali slabo, medtem ko so mladinci iz Celja pokazali lepo in borbeno igro. Strelci: Rihar 2. Kranjc in Mihailovič za Svobodo ter Orač 3. Kuzma in Cizelj za Železničarja. V Trbovljah je domači Rudar z borbeno igro premagal moštvo ljubljanskega Krima 11:9. Najboljši pri Rudarju je bil Zupančič, pri Krimu pa se je odlikoval Vatovec. Zenska ekipa Svobode iz Ljubljane je zmagala nad Rudarjem 6:3 (3:2). Bajželj (Z) 8.5; članice: Knez (Z) 8.4: krogla — člani: Golc (K) 14.8; mladinci: Go-jišek (K) 13.35; članice: čelesntk (K) 10.73: mladinke: Črešnjevec (Z) 11.65; višina — čla- Tončič (K) 120; člani: Detoefljjak (K) 168; mladinci: Kovač (K) 168; disk — članice: Bende (B) 30.42: mladinke: Topolovec (B) 24.26; člani: Golc (K) 43.34; mladinci: Lasič (B) 33.84; 1000 m — mladinci C: Ježovnik (K) 2:53.2; mladinci D: Gajšek (K) 2:38.8; člani: Kralj (Z) 2:39,0 (mar. rekord); 400 m — člani: Zupančič (K) 50.8; 300 m — mladinci C: Videtič (K) 38.6; mladinci D: Cajhen (K) 38.8; 3090 m — čl sni: Vipotnik (K) 8:59; 600 m — članice: Belaj (K) 1:46,8: mladinke: Slamnik (K) 1:43.2 (nov jug. rekord); kopje — člani: Debelak (K) 43.21; mladinci: Crepčnšrk (Z) 43.53; daljina — članice: Knez I. (K) 4.52; mladinke: Balželj (Z) 4:46; člani: Zagorc (K) 6.12: 4x100 metrov — mladinci C: Kladlvar 471; člani: Kladivar 44.6; članice: Železničar 54.8. Miting v Ljubljani cev, med katerimi Je Mo več ko pol novincev. Najboljši rezultati so tile: MOŠKI — 100 m: Furlan (2) 11.7; 1000 m: Brine (Odred) 2:43.3: 2000 m: Emil Kranjc (O) ):46.8; krogla: Bo-gdan Müller (O) 13.19; disk: Bogdan Müller 45.66 m; mla- dinci C: Zupančič (Zel.) 32.25J kopje: Lenart (O) 5322; daljine« V. Borštnar (2el.) 6.61; viš.oa: Zgalin (O) 175; 300 m: 1. Bandutzky (O) 37.8. 2. Čeme (O) 37.8. 3. Seliškar (O) 37.9: krogla — mladinci: Cajhen (O) 12.21. ZENSKE — 60 m: Stamejčič (O) 82; 600 m: Blaž (O) 1:47.9; krogla: Hudobivnik (O) 11.21; daljina: Stamejčič (O) 480 cm; višina: Pe-rišič (O) 130. V odmoru nogometne tekmo Odred : 2eIezn;čs.T je bil tek na 3000 in 1009 m. Na 3000 m je zmagal Janez Pavšič (O.) v času 9:18.0, na 1000 m pa Kramar (Svoboda) v času 2:43.0. Nov rekord Milakova Na mitingu Crvene zvezde r Beo* pradu je bil včeraj postavljen prvi letošnji atletski rekord. Mi la kov j« \ «koku s palico preskočil 422 cm. Na tekmovanju sta bila dosežena ša naslednja boljša rezultata: skok ▼ višino: N koli* 190 cm; met krogle» Sarčević I" n m. Na letnem telovadišču v Tivoliju je Odredova sekcija priredila za pričetek letošnje sezone zelo uspel uvodni mi tim g za vse ljubljanske atletske kolektive. Izven Ljubljane so sodelovali 12-členska skupina mladincev in mladink TVD Partizan iz Črnomlja, ki jih je povabil Odred in člani Partizana Šentvid in Smlednik. Ob lepem vremenu je bil pred nekaj 100 gie^- c-elci obširen soored tekmovanja moštveno dpvfvctvo rT ot « opravljen v dpbrih dveh urah in MOSTVE'NO PRVENSTVO FLRJ V NAMIZNEM TENISU so bili za začetek sezone doseženi nekateri že kar lepa rezultati. — Sodniški zbor je bil zelo številen in je nalogo opravil glede ne dobro pripravljeno organizacijo z lahkoto. Nastopilo je 90 tekmoval- Ameriški atlet Parrr O’Brien J* vrgel kroglo 17.S9 m, kar je samo za 6 cm slabše od svetovnega rekorda Američana Fuchsa. Po prvem dnevu atletskega dvobo-ja med reprezentancama Turčije :a Egipta rodi Turčija r razmerja 55:59. Projektor izločen v pollinglu Kladivar 9 8 0 1 50:11 16 Železničar 9 7 1 1 43:10 15 Nafta 9 5 0 4 27:14 12 Aluminij 9 5 1 3 30:22 11 Mura 9 4 1 4 35:30 9 Drava 9 3 0 6 13:48 6 Kovinar St. 9 1 0 8 13:50 2 Kovinar M. 9 0 1 8 4:32 1 Dve mednarodni tekmi Praga, 26 aprila. Danes je bila Skupščina Nogometne zveze Jugoslavije i j-.-'f“, V zvezni ligi bo 14 članov tukaj meddržavna nogometna tekma, med Italijo in češkoslovaško, ki se je končala 2:0 (0:0) v korist ĆSR. Gola sta padla v 55. in 56. minuti drugega polčasa. Sodil je belgijski sodnik Franken, gledalcev je bilo 55.000. Budimpešta, 26. aprila. Današnja mednarodna nogometna tekma med Avstrijo in Madžarsko se je končala neodločeno ril (1:1). Največ za. slug za neodločeni izid ima avstrijski vratar Zemann. Na tekmi se je zbralo nad 50.000 gledalcev. Na Dunaju je B reprezentanca Avstrije premagala Madžarsko 1:0 (1:0). Preteklo soboto se je začela v Beogradu redna letna skupščina Nogometne zveze Jugoslavije, ki je ob. ravnavala vrsto pomembnih vprašanj o našem nogometu. Eden najvažnejših sklepov je ta, da bo imela zvezna liga v prihod- njem prvenstvu 14 članov. Liga se bo obnavljala na ta način, da bosta poslednja dva kluba iz letošnjega prvenstva izpadla, novi čl?ni pa bodo štirje najboljši klubi iz kvalifikacijskih tekmovanj republiških prvakov. Glede druge zvezne lige je rečeno, da so vsi pogoji za njeno ponovno uvedbo, vendar bo treba to vprašanje še dodobra proučiti.^ Druga liga bi bila lahko po mnenju nekaterih delegatov razdeljena v hr- vatsko-slovensko. črnogorsko-bosan-sko-hercegovsko in srbsko-makedon-sko ligo. Živahna razprava je bila tudi o tem, ali je amaterstvo prepustilo mesto profesionalizmu ali ne. Veljko Zekovič, Rato Dugonjič in Vladimir Dedijer so poudarili, da veljajo pri nas načela, ki so v skladu z našo stvarnostjo m življenjskim standardom. Ti principi pa so bliže amaterskim kakor profesionalnim. S tem v zvezi je skupščina sklenila, da na mednarodnih tekmovanjih amaterskih V prvem delu državnega moštvene, ga prvenstva v Sarajevu so se najbolje odrezali namiznoteniški igralci beograjskega Partizana, ki so v finalu premagali zagrebško Mladost 5;4. Lep uspeh je dosegel tudi Prorektor iz Kranja, ki je v četrtfinalu premagal moštvo Sarajeva 5:2, v polfinalu pa ga je izločil Partizan z rezultatom 5:2. V drugi polfinalni Tekme strelcev Strelska družina »Viktor Avbelj« j-e v počastitev IV. kongresa priredila tekmovanje, ki sta se ga udeležila poleg prireditelja še družini Državnega secretariats za notranje zadeve in Miličnika, članske ekipe so štele po 20 strelcev, tekmovalne vrste žensk pa 5 strelk. Družina »Viktor Avbelj« je zaradi službene odsotnosti nekaterih svojih članov imela le 15 tekmovalcev. Zmago no sredstvo za življenj«. borbi je Mladost premagala Grafi« čarja 5:5. Prav zanimive borbe so bile tudi med mladinskimi ekipami, med katerimi se je odlikovala Opatiia, ki je v finalu premagala »22. decembar« iz Sarajeva 5:2. V konkurenci žensk je Grafičar v finalni igri premagal beograjskega Železničarja 5:2. V polfinalu j« Grafičar premagal Partizana 5:2, Železničar (Bgd.) pa Projektorja 5:0. V tekmovanju žensk posamezno j« Vrzićeva (Žel. Bgd.) v polfinalu premagala Bogatajevo (Projektor) 5:0, v tekmah mladincev pa je v polfinalni igri Rakočevič (22. decembar) premaga! Hlebša (Projektor) 2:0. V finalnem srečanju članov posamezno je Dolinar premagal Gabriča 5:1. V četrfinalnih igrah članic je Bogatajeva dosegla lepo zmago nad Urekoyo (Grafičar) 5:i. V finalu pa je Vrzičeva odpravila Nikoličevo 5:1. V konkurenci mladincev se je uvrstil na prvo mesto Fra^jič (Sloboda Zgb.) z zmago nad Rakočevičem 2:0. f®rwe tekme za točke Prvenstvo §I©vesiije S sobotnimi in včerajšnjimi Ženska vrsta - . tekmami se je pričelo državno dveh izgubljenih nizih tekmo vendar prvenstvo v odbojki za leto 1953. w'p!cf ,ra,k* Najlažje stališče sta imela ljubljanska kluba, ki sta sprejela v -goste nova člana zvezne lige z dobro igro le odločila v svojo korist. Igralke niso pokazale tega. kar znajo, medtem Ico Zagrebčanke presenetile pred Miličnikom s 4656 in družino »Viktor Avbelj« s 5472 krogi. Tudi v ženski konkurenci so se uveljavile tekmovalke Državnega sekretariata za notranjo zadeve, ki so dosegle 1210 krogov pred strelkami »Viktorja Avblja« s 1109 krogi. Najboljši posameznik je bil Alojz Golob (SD » uguraju v««. _____ Miličnik) z 273 krogi, med ženskami ničarji slavili dvojno zmago. V prvi P* *e Je uveljavila na prvo mesto tekmi so ženske premagale vrsto Uiti (SD »Viktor Avbelj«) Slobode, ki je bila to pot slabša, ka- 2 krogi. Ljubljančank je po V nedeljo dopoldne so tudi Želez- Kolektiv Gostinskega podjetja GREGORČIČ : ŽELEZNIČAR (POSTOJNA) 6:0 (2:0) Jesenice, ’6. aprila Pred 400 ele-da:ri je bila danes tekma med domačim Gregorčičem id ena jstorico Postojne Železničarji -o se upirali domačim samo do odmora, potem pa je igra poteka'a v očitni pre- moči boljših. Gole so dosegli Huter 3 ter Brun. Knific in Vularič po enesra Sodil je Šegul? iz Kranja, k: ni bil dosleden * »vojib odločitvah. V predtekmi sta mladini Gregorčiča In Bratstva v gorenjskem prvenstvu igrali neodločene 2:2. Prvenstvena tekma za gorenjsko podzvezo MURA : KOVINAR (5.) 6:4 (3:3) Celje. 26. aprila. Pred komaj 200 gledalci so Prekmurci dvoboj dobili 6:4 (3:3). pri č^mer pa je treba poudariti, da je bila ena.1-storica Kovinarja skoraj enakovredna. V orvenstvu mariborske po-dzve-je Rudar iz Velenja porazil ftnaistorico Partizana iz Rač 13:1 (7:1). — Tekmi za prvenstvo celjskega nogometnega centra: Laško : Žalec 3:2. Kovinar B (S.) : Konjice 5:5. ŽELEZNIČAR (M.) : DRAVA 8:0 (2:0) Maribor, 26. aprila. Mariborski 2e- med Gregorčičem in Bratstvom se je lezničar je danes na težkem terenu končala « 4:2. Tekstilca iz Varaždina in žensko vrsto Slobode iz Zagreba. Težji položaj je bil za Branika, ki je ime! za nasprotnika lanskega državnega prvaka Mladost iz Zagreba. V Novem mestu so ljubitelji odbojke gledali tekmo izenačenih moštev domačega Partizana in Lokomotive iz Zagreba. Zaradi pokalnega turnirja v Maribora prihodnjo nedeljo ne bo prvenstvenih tekem, ki «o spet na sporedn 9. in tO. maja, ko se začne tudi slovenska liga. Štiri zmage Ljubljančanov V soboto sta se pomerili vrsti AOK z gosti iz Varaždina in Zagreba. polju in servisih. PROLETAREC : KOROTA? 2:2 (2:1) KRIM : SLAVIJA 4:1 (2:0) ŽELEZNIČAR : IZOLA 2:2 (2:2) ZAHODNA SKUPINA Korotan Izo’a Krim ŽelemiČar Postojna Gregorčič proletarec Slavlja 9 4 3 2 34:13 n 9 3 5 1 23:11 11 9 5 1 3 22:14 11 9 4 2 3 24:19 10 9 5 0 4 14:23 10 9 2 3 4 13:21 7 9 2 3 4 12:?7 7 9 2 1 3 13:27 5 Hrvatsko-slovenska bo ksarska liga Mariborčan* boljši r lažniz, Ljubljančani pa v težjih hmtegonijafo Odred : Železničar 12:8 Šport v kratkem Rokometaši ŽSD Celja so isrrali včeraj prvenstveno tekmo z ekipo Pttria na igrišču slednje in zmagali 12:8 (5:5). _ Najboljšega igralca so imeli gostje v vratarju. Zagrebški sabljači v Celju. — Včeraj so :me!i sabljah Kladivarja gos+e iz Zagreba. V floretu so zmsi-al: Z.r»'°bčani 11:5. v sablji pa Celjani 6:3 Rokometna reprezentanca Zahodne Nemčije ie premagala Avstrijo 25:16. V medmestni nogometni tekmi je Berlin premagal Pariz 2*1 (1:0). Na nogometnem turnirju gluhonemih v Subotici je zmagala reprezentanca Srbije, ki je v finalu premagala Makedonijo 2:0 (1:0). Na tretjem škod bo na kolenu) mestu je Hrvatska, ki je odpravila Vojvodino 2:0 (0:0). V V. kolu hrvatsko slovenske lige v boksu sta v soboto zvečer pred števiinmi občinstvom nastopila v Ljubljani Odred in Železni čar (Mrb). Tekmovala sta v običajnih postavah, če izvzamemo odsotnost Eršteta zaradi obveznega počitka. Zsimenjal ga je ruti-n rani Savo Vilhar, ki je tudi brez treninga priboril društvu obe točki. Mariborčani so se uve-Ivajili v lažjih kategorijah, medtem ko so bili v težjih kategorijah uspešnejši Ljubljančani. Nekatere borbe so odločili že v prvem krogu. Tako je Prešeren s silovitim napadom prisilil Stariča k predaji, prav tako oa tudi Prezelj Curiča. Izidi posameznih srečanj so bili naslednji: Mušja kategorija: Kaiser (Z.) : Mikluš (O.) 2:0 po točkah; bantam: Košir (O.) : Ditner (2.) 2:0 po točkah; peresna: 2ur-man (2.) : čuiovič (O.) 2:0 (Ljubljančan je predel borbo zaradi po-lahka: Lalo-vič (2.) : Lazar (O.) 2:0 po točkah; polwelter: Grujič (2.) : Sokler (O.) 2:0 po točkah; welter: Prešeren (O.) : Starič (2.) 2:0; polsrednja: Vilhar (O.) : Milovanovič (2) 2:0 po točkah; srednja: Draklser (O.) . 2ohar (2.) 2:0 po točkah; poltežka: Prežel) (O.) : Čurič (2.) 2:0.* V težki kategoriji Šimnovec (O.) ni imej nasprotnika. 2elezničar je vložil protest proti tekmovalcema Koširju, ki je imel pri tehtanju nekaj gramov več. kar so njegovi tovariši nadoknadili s tem. da so mu odstrigli lase, in Drakslerju, ki v določenem času ni prišel k tehtanju. Giustolisi, Nestler. Paoli, Porecca, Primavera, Scafarelli. Staldi. Norcia. Jedinstvo : Branik 11:9 V Zagrebu sta s e v V. kolu hrvat- sko-slovenske lige srečala domače Jedinstvo in Branik iz Maribora. Zmagali so tekmovalci Jedinstva 11:9. Boksarski dvoboj za prvenstvo Slovenije med ekipama Rudarja iz Trbovelj in Proletarcem iz Zagorja se je končal z zmago Zagorjanov 14:6. Rudar je predal 6 točk btež borbe. Popolnoma drugačno podobo je kazala tekma moških AOK in Tekstilca. Domača vrsta je takoj v začetku zaigrala odlično, tako da gostje niso prišli do besede, čeprav o njih ne moremo reči. da so slabo moštvo. 5 četrtim igralcem na mreži so igralci docela zmedli obrambo Tekstilca. Gabrovšek prvak Ljubljane v kegljanju Včeraj in danes je bilo na kegljišču Ilirije tekmovanje v mednarodnem «logu za prvenstvo Ljubljane. Nastopilo je 18 tekmovalcev. — Prvak za leto 1955 je mladi tekmovalec Gabrovšek (Železničar Lj.), ki je v 20U lučajih podrl 800 kegljev. Za njim so se zvrstili: Novak (Ilirija) 796, Čadež (Z) 795. Abram (Odred) 794, Stanko (I) 788, Martinšek (Gradis) 781, Burger (Krim) 774, Stefe (O) 770. Prvih 8 tekmovalcev bo nastopilo na prvenstvu Slovenije, ki bo 2., 3. in 4. maja v Ljubljani. PRVENSTVO KEGLJAŠKEGA CENTRA GORENJSKE Kranj, 26. aprila. Včeraj ln danes je biilo v Kranju tekmovanje za prvenstvo gorenjskega centra v kegljanju na 2 x 200 lučajev mešano. Med 20 udeleženci iz Kranja. Jesenic in Radovljice so dosegli najboljše rezultate: Spec (Gregorčič) 1588 (799 in 789) kegljev, Martelanc (Kranj) 1578 (749, 839) kegljev. Kelih (G.) 1567 (766. 802) kegljev itd. Tekmovanje še ni zaključeno, verjetno pa na prvem mestu ne bo več spremembe. Vesla v vodo Veslači ljubljanske Savice »o ▼ počastitev kongresa SZDL slovesno za. čeli svojo «ezono. Ob 7 zjutraj so tekmovalni čolni odbrzeli na Vrhniko. kjer so se veslači po otvoritveni slovesnosti pomerili s tamkajšnjimi športniki ▼ namiznem tenisu in odbojki. Sedanji pomladanski meseci so najidealnejši čas za vse tiste posameznike in delovne kolektive, ki čutijo veselje do veslanja in se žele vključiti ▼ ta lepi šport. »Savica« jih vabi r svoje prostore na Ljubljanici. kor v soboto, nato pa je zmago dosegla tudi moška vrsta, čeprav so imeli Varaždinci nekaj časa več od igre, ker so Železničarji slabo blokirali. Rezultati tekem so bili tile: Ženske: AOK : Sloboda 3:2 (6:15, 14:16. 15:9. 16:14. 15:6). Železničar : Sloboda 3:1 (15:6, 15:3, 12:15 15:2). Moški: AOK : Tekstilac 3:0 (15:7. 15:7. 15:11). Železničar : Tekstilac 3:0 (18:16, 15:8, 15:10). Tudi v Mariboru točke za domače Maribor, 26. apr. V I. kolu Zvezne odbojkarske lige je moštvo Branika premagalo ekipo državnega prvaka Mladosti iz Zagreba 5:0 (15:3, 15:12, 18:16). Gostje so bili v prvem nizu slabi, v drncem in tretjem Da je potekal dvoboj v zelo dramatičnih podrobnostih. Sodila sta Starešina in Moran iz Maribora. Tudi ženska ekipa Branika je v konkurenci odpravila nasprotnice Mladosti iz Zagreba 3:2 (11:15, 6:15, 15:6. 15:3 15:6). Čeprav je sprva za domačinke kazalo slabo, se ie v tretjem nizu ekipa vrgla v igro, kakor prerojena in slednjič partijo dobila. Na prvenstvu vzhodne skupine je v Zemunu domače Jedinstvo premagalo sarajevskega Železničarja 3:0. ••••••••••••••••••••••••••••••( vs£m Košarkarji Železničarja v Mariboru Košarkarji Železničarja iz Ljubljane so v soboto in nedeljo gostovali v dveh prijateljskih tekmah proti mariborskemu Braniku in v obeh zmagali. Prvi dan je bil rezultat '42:38 (22:26), v povratni tekmi pa so bili mnogo učinkovitejši in jo dobili 66:44 (29:14). Košarkarji Partizana so ▼ prijateljski tekmi premagali Crveno zvez. do 68:50. Nasprotnika sta igrala brez svojih najboljših članov, ki so določeni za državno reprezentanco. 113 ftlanlof Čestita vsem delovnim LJUDEM K PRAZNIKU 1. MAJU! • •• •••••••••>• ••• ••• ••• ••• ••• *•' Delovni kolektiv Š Transport Maribor » j POZDRAVLJA IN ČESTITA OB PRAZNIKU j DELOVNEGA LJUDSTVA — L MAJU! • *•* *•* *•* *•* *•« ••• ••• ••• ••• ••• ••• ••• ••• ••• ••• ••• ... ... ... ... DELOVNIM LJUDEM V TITOVI JUGOSLAVIJI ČESTITAMO K 1. MAJU! Priporočamo svoje proizvode: SVETLOBNA TELESA ZA NAVADNO IN FLUORESCENTNO RAZSVETLJAVO ELEKTROMOTORJE, ASINHRONE, ZAPRTE, IZVEDBE DO 1.1 KW, VODNE IN OLJNE ČRPALKE, SPOJNI IN KONCENTRIČNI MATERIJAL. Elektrokovina Tovarna elektrokovinskih Izdelkov Marfbor-Tezno ••• ••• ••• ••• ••• ••• ••• ••• •• • ••••••.. Dr. Josip Edgar Leopold-Lavov 64 KARTUZIJA PLETERJE IN PARTIZANI spomini : »To je seveda druga stvar,« je dejal na to. »Sicer pa sedaj ie lahko varno potujete do Gorice. Vse je že očiščeno. Poslal vam bom propustnico«. Že so ga spet klicali drugi. Danes pa demokrščanska vlada dopušča, da zapirajo, obtožujejo in obsojajo te hrabre pratizanske borce za neodvisnost in svobodo naroda proti nemškim okupatorjem! Bal sem se, da je politkomisar ob svoji prezaposlenosti pozabil na propustnico, ker je spet preteklo več dni. Pravkar sem se hotel spet odpraviti k njemu; ko je prišel neki partizan in mi prinesel pismo, v katerem je bila prepustnica in priporočilo bellun-skega škofa. Priporočilo je bil prej politkomisar namreč zadržal, ko naju je prvič zaslišal. Evo te prepustnice v originalu: Corpo volontari della libert£ Aderente al Comitato di Liberazione Nazionale Gruppo Brigata Vittorio Veneto Brigata d’ assalto Ciro Menotti Battaglione A. Peruk Responsabile della Piazza di Sacile. Sacile, 4. maggio 1945. Si permette libera circolazione al molto Reverendo Padre Leopold Guiseppe Edgardo Priore della Certosa di Pleterje e al re-ligioso Vrabek Francesco che le accompagna. Si garantisce la lore onesta politica. Si prega percio tutti i Comandi delle Piazze a permettere il loro ritorno alia loro Curia, Morte al fascismo! Libertä al Popoli! II Commissario pol. di Btg. II Commandante della Piazza M. Sacile Lucio Oscar (podpis 1. r.) (podpis 1. r.) L. S. Brigata d’ assalto Garibaldi Commando del Battaglione A. Peruk Vittorio Veneto P. S. Data la venerabile etä del Reverenđo Padre, si preghe-rebbero gli altri Comandi di Piazza di facilitargli il transporto con automezzi. Podpisi in žig, kakor zgoraj, ' ^ Sklenila sva odpotovati 5. maja, to je prav na dan, ko je v Ajdovščini prisegla prva slovenska vlada. Nagovarjali so naju, naj bi ostala še čez nedeljo. Razobešeni so že bili lepaki, da bo v nedeljo komemoracija za padle borce, najprej v cerkvi, potem pa na igrišču. Toda nisva mogla več čakati. Poslovila sva se od vseh znancev, politkomisarju pa sem napisal pismo, v katerem sem se mu zahvalil in mu ga poslal na komando. Petega maja je bila sobota. Po prejšnjih deževnih dneh lep sončen dan. Poslovila sva se se od naših stanodajalcev in ob 9. dopoldne sva krenila na pot. Komaj sva prišla iz Sacila, že so naju legitimirali partizani. »Prepustnica je v redu!« in prijazno so naju pozdravili. Šla sva še nekaj časa, nato pa sva čakala; morda pride kak kamion. Pa ni bilo nobenega. Torej naprej in pot pod noge! Pešačila sva do Fontane Fredde (9 km), kjer naju je dohitel neki kamion. Pomahala sva, naj ustavi. Radi so nama ustregli in nama se pomagali, da sva se zbasala gor. Takoj sem rekel: To je dobro znamenje! Peljala sva se lep kos vse do Pordenona, Tam sva ujela voznika in ga vprašala, ali gre proti S. Vitu. Res je bil namenjen tja in naju je vzel na voz. Po večurni vožnji smo prispeli do Bannia, kjer je voznik ostal. Tu so naju spet legitimirali partizani. Vprašal sem jih, ali bi mogla dobiti voz ali kako drugo yozilo do S. Vita,