Uu
Pnši-ntna plačana v *nL
Leto XIV. štev. 41
L]nbliana, petek 17» februarja 1933

.r

Cena Di« 2.—
opravoišrvu: Ljudi Jana tvoatljeva ulica b. - leleton št 3122. 3123, 3124 3125 312^ Ln sera tu' oddelek: Ljubi jasa. Seleo-burgova ml- TeL M92 2492. Podružnica Maribor: Gosposka ulica 4te* II - Teleton št 2455. Podružnica Celje: Kocenova ulica
št l - Teleton it 190 Račun' pr pošt ček zavodih: Ljubljana St 11 842 Praga čislo 78.180. \V<er et I0S >41
Naročnina cu*&» cdooCdcj L)u> 25-— Za «(M«nst»c D™ <0.—
Uredništvo: Ljubljana, Knafljeva ulica 5- Telefon It 3122. 3123 3124. 3125 31» Maribor. Gosposka ulwa 11. Telefon It 2440
Celje. Strossmayerjeva nL 1. Tel. 65.
Rokopisi se ne rračajo — Ostasi po tanfu
Kriza v revirjih
Ako je obupni klic, ki ga je poslal v svet ogromni ponedeljski zbor rudarjev in njihovih sotrpinov v Zagorju, potreboval še kake podkrepitve, jo je dobil v sredo na prvi seji banovinskega sveta. Takoj v početku svojega dela, še preden je prešel na dnevni red, je banovinski svet razpravljal o krizi v naših rudarskih revirjih in s soglasno sprejeto resolucijo nujno apeliral na vlado in na vso javnost, da preprečita grozečo katastrofo za mnoge tisoče poštenih ljudi.
Položaj v naših glavnih rudarskih revirjih, ki so v lasti Trboveljske premogo-kopne družbe, je tudi zares obupen. Družba ne more oddati toliko premoga, kolikor bi ga lahko nakopala pri normalni zaposlitvi sedanjega števila delavstva in pri normalni izrabi svojih strojnih naprav. Od leta 1929. dalje je položaj vsako leto slabši, prodaja premoga vedno maniša. Družba si pomaga v glavnem po običajnem enostavnem receptu: odpušča delavstvo in omejuje obratovanje, tako da tudi neodpuščeni delavci niso polno zaposleni. Finančni efekt za delavstvo je ta, da je lani družba izplačala za 60 do 70 milijonov dinarjev manj mezd kakor pred štirimi leti, kar pomeni znižanje delavskih prejemkov za dobro polovico.
Sedemdeset milijonov se zdi v današnjih časih, ko vsak dan slišimo in čita-mo o milijardah, na prvi hip morda številka, ki ni tako grozna. O dovolj je, ako pomislimo, da ne zaostaja mnogo za celotnim proračunom naše banovine. Skoraj toliko, kakor bo imela celo dravska banovina dohodkov, so izgubili rudarji v revirjih TPD na prejemkih v enem letu! Kdor ima pred očmi to primero, se ne more več ustaviti spoznanju, kako silno resen, naravnost obupen je že položaj. Saj pomeni ta izpa-dek. da sto in sto rudarskih rodbin sploh nima več dela in zaslužka, da tisoči nadaljnjih rodbin ne zaslužijo več niti toliko, kolikor je potrebno za bedno preživljanje. In v tesni zvezi z delavskimi živi sto in sto drugih domačij, zlasti obrtniških in trgovskih, pa tudi kmečkih. Beda v rudarskih domovih prinaša pomanjkanje tudi v njihova gospodarstva ir. gospodinjstva. Prizadet je zato ves kraj, prizadeta vsa okolica. V obupnem položaju so tudi občine, ki so si v generacijah uredile svoja gospodarstva v naslonu na rudarsko industrijo, ki pa so izgubile večino svojih dohodkov ravno v času, ko zahtevajo njihove socialne dolžnosti največ sredstev. Ako se zahteva odpomoč rudarski krizi, zato ne gre samo za neposredno prizadete rudarje in njihove rodbine, marveč gre za vse prebivalstvo rudarskih revirjev in njihove okolice, gre za celo pokrajino, ki ne more in ne sme biti prepuščena poginu. Zato je v redu, da se stvar uvrsti med naše najnujnejše in najvažnejše javne zadeve.
Kako je prišlo do takega katastrofalnega položaja, o tem se je že toliko govorilo in pisalo, da je pač že dovolj znano. Dva glavna momenta prihajata v poštev. Splošna gospodarska kriza, ki je tako hudo pritisnila našo industrijo in vse gospodarsko in zasebno življenje, je prinesla znaten upadek pri naročilih premoga. Daleč največji odjemalec trboveljskega premoga pa so že od nekdaj naše železnice. Zaradi krize zmanjšani promet je povzročil, da potrebujejo tudi železnice dosti manj premoga. K temu pa se je pridružil še nov moment, ki je situacijo še bolj zaostril. Tudi v južnih pokrajinah imamo mnogo, in to dobrih premogovnikov, ki so v veliki meri last države in jih upravlja ministrstvo za šume in rudnike. V stremljenju, da se izboljša gospodarski položaj državne uprave, je začela železniška uprava v vedno večji meri uporabljati za železnice premog iz državnih rudnikov na škodo zasebnih rudnikov, v prvi vrsti trboveljskih. Dočim je 1. 1929. krila železniška uprava skoraj še polovico (43 odstotkov) svoje potrošnje premoga z naročili pri TPD, je ta delež lani padel na petino (21 %) vse potrošnje. Zato zahtevajo rudarji in je v svoji resoluciji zahteval tudi banovinski svet, naj se do, bave premoga za železnice razdeljujejo zopet po istem ključu kakor leta 1929.
Zahteva je v polni meri upravičena. Za njo ne govore le socialni momenti, ki ne morejo pripustiti, da bi bili tisoči rodbin izročeni pogubi. Podpirajo jo tudi važna gospodarska načela, ki uče, da ni zdravo, ako se na novo investirajo milijoni in milijoni, obenem pa ostaja neizrabljena v iste svrhe že investirana milijarda. Posebno nezdrava in, kakor vidimo na trboveljskem primeru, naravnost usodna pa je lahko taka forsirana preorientacija v dobi krize, kakršna je današnja Zato smo trdno prepričani, da se bo akcija za odpomoč, ki so jo uvedli predstavniki dravske banovine, vsaj delno posrečila in se tako preprečila še hujša nesreča.
Kakor nam poročajo, se namreč TPD resno bavi z mislijo, da bi razen onih v Trbovljah popolnoma ustavila ^ vse ostale rudnike, torej tudi v Zagorju in Hrastniku. Baje bodo o tem razpravljali
Mala antanta - enotna mednarodna organizacija
Dalekosežna izpopolnitev pakta Male antante — Okrepitev politične obrambe seda njega teritorialnega stanja v Srednji Evropi — Diplomatsko političen akt prvega reda
r	, . s\ i____i________jI. J . — l-1___l:	1 Ul Kila Mala .nfanifl __ — .__Ln______A —4—m—f 1— ln_ tpn' lififi Tvi^phnn * •/n dn^pnm TVriiijinr
Ženeva, 16 februarja. AA. O dvodnevnih posvetovanjih zunaajin ministrov Male antante Jfc OU izdan naslednji Komunike:
»Zunanji ministri držav Male antante so 14. in 13- tebruarja na sestanku pn jugo-aiovensktm zunanjem ministru g. Jevtču v Ženevi temeljito pruuo'h po.iticni položaj v Evropi v zveza z dogodki zadaj n mesecev in zadnjih tednov. Ugotovili bo, da imajo iste poglede na vsa vprašanja. Po resni proučitvi atere s tihotapstvom orožja v Hirtenbergu so z zadovoljstvom vzeli tia znanje korake angleške in francoske viade. Njihovi končni skiepi so odvisni od odgovora Avstrije. Najx>sled so zunanji ministra konkretno razpravljali o delu razoro-ž it vene konference, o verjetnem razvoju te razprave prihodnje tedne m o stališču, ki ga naj zavzemajo g.ede eventuainosti, ki bi jnh bilo treba rešiti. Določili so osnovo za V6e eventualnosti.
Glavna naloga sestanka treh zunanjih ministrov v Ženevi pa je bila sestava organizacijskega načrta za Malo antanto v smslu skiepov decembrskega sestanka v Beogradu. Ministri so smatrali za potrebno, da okrepijo mirovno delo in delo za orga-uizaoijo miru in poglobitev gopodarskh stikov z vsemi državami brez razlike, zlasti pa z državami v Srednji Evrop-. Piav tako pa naj se Mah antanti da nova smer in postavijo odnošaji prijateljstva in zavezništva med državami Male antante ra še bolj čvTSto organizacijsko osnovo. Smatrali so za potrebno preurediti Malo antanto v mednarodno enotno organizacijo, ki bi bila dostopna tudi drugim evrop^ksm državam pod pogojem, ki se naj določi za vsak primer posebej. Ta preureditev jc deloma statutarična. deloma pa političnega in gospodarskega značaja. V statuarifnem po-
gledu so sklenili, naj bi bila Mala antanta organizacija, ki bo vodila skupno pohtiko preko stalnega sveta Male antante. T« svet bodo tvorili zunanji miuistri vseh treh držav. Svetu bo na razpolago stalno tajništvo, ki bo poslovalo v Ženevi. Za progresivno koordinacija gospod ar* K h interesov med temi tremi državami samimi in z drugimi državami se ustanovi gospodarski svet
Stalni svet Male antante se bo obvezno sestajal najmanj trikrat letno. Sestanki se bodo najprej vršili v posameznih prestolnicah Male antante, nato v Ženevi o priliki sestankov Društva narodov, tretji sestanki pa bodo v kraiih, ki bodo odgovarjali političnim potreDam.
Predsedništvo sveta Male aiitante bo pripadalo tn leta izmenično posameznim zunanjim ministrom držav Male antante.
Da bi se ps v političnem oziru še jasneje opredeliva preu-^ditev Male antante v mednarodno zajednico, ki ima svojo posebno personalnost, so trije zunanji mnistn sklenili. da je treba za vsako politično pogodbo vsake države Male antante. za vsak unilateralni pakt, ki lahko izpremeni sedanji politični položaj države Male antante napram drugi državi, prav tako pa tudi za vsako gospodarsko pogodbo z važnimi političnimi posledicami, skratka za vsako tako dejanje soglasnega pretanka sveta Male aotante.
Sedanje politične pogodbe držav Male antante z drugimi državami naj bi bile progresivne in po možnosti uu ficirane. Skup-! na poPtika stalnega svet.-i Male antante naj se naslanja na splošni načela mednarodnih pogodb in povojnih paktov, kakršni so na primer pakt o Društvu narodov, pa-1 riški pakt, splošna pogodba o arbitraži.
morebitna konvencija o razorožitvi i« lo-karnski pakt.
Pogodbe o sodelovanju med Rumun-ijo in Češkoslovaško od 23. apri a 1921, med Rumunijo in Jugoslavijo od 7 junija 1921 n med Češkoslovaško in Jugoslavijo od 31 avgusta 1922 Ki so bile podaljšane 21. maja 1929. naj se, izpolnjene z določbami tega pakta, obnove za nedoločen čas.
Zunanji minstri držav Male antante so dalje sprejeli važne g"Spodnrske sklepe. ki se med drugim nanašajo na podunavski problem, na železniške, zračne, poštne, telefonske, telegrafske in brezžične zveze ;n na razvoj gospodarskih stikov med tremi državami Male antante sploh in oosebej še na tarifo največje ugodnosti. Prav tako so sklenili, na? bi Narodne banke vseh treh držav sklenile vse pogrebno, kar naj poglobi njihovo skupno sodelovanje.
Vse te do'oobe se vnesejo v konvencijo, ki jo bodo podpisali vsi trije zunanji ministri 16 februarja pod pogojem, da io po-trde njihove vl^de in do se ratificirajo. Prihodnji obvezni letni «cst<°rek bo v Pragi meseca maja.
Ženeva. 16 februarja. AA. Danes ob 12.10 so zunanji ministri Male antante podpisali trojni dogovor med državami Male antante.
O&stsev v Franciji
Pariz, 16. febr. AA. Listi ugodno tolmačijo včerajšnji sklop Titulesca, Beneša in Jevtiča o poglobitvi vezi med državami Male antante. v čemer vidijo zanesljivo jamstvo za mir v Evropi. Nedavni oblaki ua srednjeevropskem nobu. tako pred vsem trogirski levi in hirtenb^rška afera, so zvezo med Malo antanto še bolj okrepili. Neka-
teri listi posebno z zadoščenjem poudarjajo, da bo Mala antanta v bodoče tudi v diplomatskem pogleda popolna enota. Smctrena organizacija sodelovanja na gospodarskem in finančnem polju, ki je bila doslej pomanjkljiva, bo poslej znatno popravila ves gospodarski sistem v srednji Evropi.
Pertinax se bavi v današnjem »Echo de Paris< s pogodbo, ki jo bodo danes podpisali v ženevi zastopniki Male antante, in pravi, da predstavlja ta pogodba do »daj še nezabeležen fenomen v zgodovini. Po njegovem bo ta pogodba imela naslednje posledice:
1.	V nevarnosti, ki bi grozila eni izmed držav podpisnic pogodbe, bodo videle vg« države podpisnice te pogodbe nevarnost tudi zase. Tu gre pred vsem za italijansko nevarnost, ki je glavni povod, da se je preuredila Ln okrepila zveza med Malo antanto Izjava Mussolinija francoskemu senatorju Berangerju. trogirski incident, hirtenberška afera in dobava italijanskih letal Madž-ir-ski so dejstva, ki so pripravile Jevtiča, Beneša in Titulesca, da so se zedinili do tega pomembnega sklepa.
2.	Nobena izmed držav podpisnic pogodbe ne bo smela samolastno podpisati nobenega dogovora z drugo državo, tako da bodo prizadevanja Rima. ki bi rad odtrgal Rumunijo od njenih zaveznikov, ostali brez uspeha.
Tako bodo, nadaljuje Pertinax. države Male antante izpopolnile vrzeli v francoski politiki, dokler tudi ta politika ne postane čvrsta. Nobenega dvoma ni, da bo Italija s ttm, ker se bo morala vrniti v območje sva-jih pravih interesov in bo morala odnehati od politike prestiža, ki je samemu sebi namen. imela samo koristi, če bo sodelovala z novo zvezo držav srednje Evrope.
Streli italijanskega anarhista Zmgare na novega ameriškega predsednika — Koosevežt nepoškodovan, čikaški župan in trs druge osebe ".vijeni
Newyork, 16. febr. Včeraj popoldne je bil na novega predsednika Zedinjenih dr* iav Roosevelta izvršen v mestu Miami atentat.
Roosevelt je prispel včeraj popoldne v kopališče Miami, kjer ga je sprejela ogromna množica. V njegovem spremstvu je bil tudi čikaški župan Anton Čermak. Na zahtevo množice, ki je obkolila predsedni-kcv avtomobil, se je Roosevelt dvignil n3 sedež avtomobila ter imel daljši nagovor. Med govorom se je preri! v bližino moški, ki je neprestano vzklikal Rooseveltu in o katerem so vsd mislili, da je njegov navdušen čestilec. V bližini avtomobila pa je potegnil revolver in oddal proti Roosevel* tu še*t strelov. K sreči ni Roosevel i a zadela nobena krogla, pač pa je bil smrtno ranjen čikaški župan Anton Čermak, ki je med Rooseve/tovim govorom stal na stopnici avtomobila. Zadeli sta ga dve krogli, ki sta mu ranili pljuča in tudi srce. Takoj so mu priskočili na pomoč in ga odpeljali v bolnico, kjer se bori s smrtjo. Razen tega je bilo ranjenih še več drugih oseb. Neka ženska je dobila dve krogli v trebuh, dve drugi osebi sta bili ranieni na glavah, neki moški pa je dobil lažjo rano na rame» nu. Vse ranjence so takoj prepeljali v bolnico. Atentator je hotel izvršiti samomor, vendar oa so mu še pravočasno vzeli revolver. Množica ga je hotela linčati in so ga policisti komaj ubranili
Atentator Zingara
Atentator je 33letni Italijan Zingara, po poklicu zidar. Bival fe že več let v Ameriki in je na policiji izpovedal, da ie na* meraval ubiti predsednika Roosevelta in da obžaluje, ker krogle niso zadele njega, pač pa nedolžnega čikaškega župana. Izpovedal je tudi. da je pred desetimi leti sodeloval pri atentatu na italijanskega kra• Ija Viktorja Emanuela. nakar je pobegnil v inozemstvo, dočim je v Ameriko prišel pred petimi leti
Vest o atentatu je zbudila v ameriški javnosti veliko ogorčenje. Listi splošno ob-
ki ga je zadelo več strelov, in so ga prepeljali v bolnico, je po sodbi zdravnikov nevarno ranjen, vendar za zdaj njegovo stanje še ni kritično Krogla je očividno šla skozi prepono in zunanjo jetrno mreno ter obstala v 18. vretencu hrbtenice.
V	trenutku, ko je Zingara sprožil peti strel, je neka miatnska dama, Cross po imenu, udarila po revolverju, da je šel strel v stran. Nato sta dva stražnika zgrabila atentatorja in ga vrgla v avtomobil. Raz» jarjena množica ga je hotela linčati in se je stražnikom komaj posrečilo, da so ga rešili.
Ko »o atentatorja zaslišali, je izjavil: »Pred nekaj leti sem hotel ubiti italijanskega kralja. Žal mi je. da Roosevelta nisem ubil. Hotel bi pobiti vse predsednike in vse višje dostojanstvenike. Vladi za-merjam da sem moral kot otrok delati, namesto, da bi hodil v šolo. Od tega dela sem ves bolan. Nisem član nobene stranke, verujem pa v boljševizem. Načrt za atentat in sklep, da ga izvršim, sem napravil sam.«
V	Zingarovih žepih so našli izrezke iz listov, ki govore o Rooseveltovem potova» nju, o njegovih načrtih in o vožnji v Miami. Neki drugi izrezek piše o umoru Mac Kinleva, ki so ga leta 1901. ubili v Bufallu.
Zingara je italijanski podanik in je prijel v Ameriko 1. 1924. Že osem let je član zveze zidarjev Patersonovega podjetja v New Yerseju.
Kaj pravi gospa Cross
Gospa Cross iz Miamija. katere prisotnost duha je rešila Rooseveltu življenje, pripoveduje o atentatu naslednje:
»Roosevelt je bil ravno dogovoril kratko izjavo pred mikrofonom in sedel v avto k miamiskemu županu Gauferu, ko so počili streli. V trenutku, ko je Roosevelt govoril, je bilo okoli mene toliko ljudi, da sem morala stopiti na klop. Zraven me» nb je bil Zingara. Videla sem, da ima v roki revolver in da je že začel streljati na predsednika. Zgrabila sem ga za roko, v
Kitajci grose z odpoklicem svojega poslanika v Ta* kiju, ako prično Japonci z novo oSenzivo v Jeholn
žalujejo usodo oikaškega župana Cermaka, i kateri je imel orožje, m jo sunila kvišku
....	• .	w . • _«	,	I l — __-L 1 I • - 1 . _ _ _ <-»,-> \ 7 te f a m f t« f lr«•
ki si je z borbo proti čikaškemu podzemlju pridobil splošne simpatije.
Miami, 16 febr. AA. Atentat na Roose» velta se je izvršil v trenutku, ko se je Roosevelt izkrcal iz jahte »Nourmahal«, ki mu jo je dal Vincent Astor na razpolago za njegovo križarjenje med Bahamaškimi otoki. Takrat je neki mož petkrat ustrelil iz revolverja na malo skupino ljudi, sredi katere so bili predsednik Roosevelt. čikaški župan Čermak,. žena floridskega predsednika M:rs Gill in Rooscveltov osebni detektiv. Atentatorja, ime mu je Joe Zingara, so takoj aretirali in zaprli. Čermak,
H^se^---------------X . ...m
že prihodnji teden, ko bo imel upravni svet družbe svojo sejo v Parizu. Pri vsem upoštevanju neugodnega gospodarskega položaja vendar vsa naša javnost s polno upravičenostjo pričakuje, da družba tega usodnega koraka ne bo storila. Družba ima na svoji strani za-slombo vsega prebivalstva v svojem stremljenju po ugodnejši ureditvi dobav za železnice. Zato pa prebivalstvo od nje tudi upravičeno zahteva, da ne dela svojih sklepov le na osnovi suhih računov.
j ter poklicala na pomoč. V istem trenutku re tudi več drugih ljudi, ki so bili okoli na ki, zgrabilo atentatorja pa vrat Roosevelt je bil čudovito hladnokrven fn je zahteval od stražnikov, naj rešijo Zingaro pred maščevanjem množice. Stražnikom se je hitro posrečilo napraviti red in šele tedaj, ko sta čikaški župan Čermak in mrs Gill omahnila na tla, je množica začela kričati, na' atentatorja ubijejo.«
Profesor M>ley, gospodarski svetovalec Roosevelta, in sodnik Frederic Kernochan iz Newvorka: ki sta Roosevelta spremlala na vsem potovanju, sta šla v miamisko ječo, da atentatorja zasliši ta.
Rooseveltova žena ie pogumno sprejela vest o atentatu in takoj nato nadaljevala svoja običajna opravila. Ker je nedavno tega obljubila predavanje na univerzi v Cornellu. ie že snoči odpotovala v Ithaco v državi Newyork
čestitke Rooseveltu
Baograd, 16. februarja. AA. čim je zunanje ministrstvo prejelo vest o penesre-čeremu atsntahi na predsednika Roosevelta. je generalni ravnateln zunanjega ministrstva Furič posetil ameriškega pos!an;-ka v Beogradu in mu v imenu naše vlade
Ženeva," 16. februarja. AA. Japonska delegacija jc izročila listom komunike, v ica-terem naglasa, da se je japonska vlada neprestano prizadevala, da doseže spravo s Kitajsko. Mnenja pa je, da se tako obsežni kompleks vprašanj ne more rešiti drugače, kakor z neposrednimi razgovori, ne pa s teoretičnima ciklepi ali obvezami, ki ne temelje na podrobnem in globokem poznavanju pravega stanja stvari.
Japonska vlada obžaluje, da odbor devetnajstorice ni hotel upoštevati koncesij, ki jih je sam dal, in se ni hotei ravnati po duhu, ki ga je vodil ves čas razgovorov. Kljub temu je japonska vlada, kjer je le mogla, skušala pospešiti pogajanja in gledala, da se doseže tak sporazum, ki bi ohranil dejanski ugled Društva narodov in upošteval položaj na Daljnem vzhodu, pri tem pa ne zanemaril življenjskih interesov Japonske. Japonska vlada ne more prikriti, da jo je presenetil sklep odbora devetnajstorice. Ta sklep utegne imeti usodne posledice v spošnem položaju na Daljnem vzhodu in otežiti ter zavleči v nedo.očno dobo pomiritev in povratek rednih razmer v tem delu sveta.
Ženeva, 16. februarja. AA. Kitajska de-legaoija je izdala naslednji komunike:
Kitajska delegacija jje biia opozorjena na brzojavko iz Tokija. po kateri je maršal Tuančižuj storil prvi korak k neposrednim razgovorom med Kitajoi in Japonci za ureditev mandžurskega spora. Toda kitajski narod je ves edin v tem, da bo do konca vztrajal v odporu proti japonskemu napadu. Japonske vesti o neposrednih razgovorih so samo del obupne taktike, ki ^ jo je izbrala Japonska, da zmeša prebivalstvo tik pred sestankom izredne skupščine Društva narodov, na kateri je pričakovati obsodbe japonskega početja.
Pred novo japonsko ofenzivo
Peking, 16 februarja, s. Tukaj prevladuje splošen vtis, da se bo rra Daljnem vzhodu v kratkem razvila ena najbloj krvavih bitk v tem svetovnem delu. Kitajski tisk izjavlja, da hoče finančni minister v Pe-k;ngu pripraviti za vojne namene 20 mi-
lijonov dolarjev, dočim so bankirji v Pekingu in Tientsinu prostovoljno ponudili v ta namen že 5 milijonov dolarjev. Kitajske vesti iz Mandžurije vedo povedati o trajnih gibanjih japonskih čet v smeri proti jeholski meji. V japonskih krogih menijo, da se bo ofenziva pričela okoli 26. t. m. Domači tisk poziva vlado, naj razpiše vojno posojilo, pri katerem bi bili udeleženi vsi Kitajci.
N^nking, 16. februarja. A A. Kitajska, vlada bo najbrž odpoklicana svoje diplomatske zastopnike iz Tokija, če bodo Japonci vdrli v Jehol. S tem hočejo Kitajci pokazati, da je diplomacija pri pogajanjih % Japonsko odveč. Splošno sodijo, da bo ta korak kitajske vlade neizbežen, čeprav v uradnih krogih izjavljajo, da se vlada zaaj še ni odločila.
Pariz, 16. februarja, g Po brzojavki »Ma-tna« iz Šanghaja je Japonska že izročila osrednji kitajski vladi napovedane tri ultimate, v katerih kategorično zahteva, da se morajo kitajske čete umakniti iz province Jehol. Nenkinška vlada je izjavila, da 6e mora izročitev teh japonskih ultimatov smatrati kot formalna vojna napoved. Splošno se pričakuje, da se bodo sovražnosti pričele še v teku tega meseca.
Stališče Amerike
Wa»hlngton, 15. februarja č. Stališče, k! ga je zavzelo Društvo narodov glede spora med Kitajci in Japonc , je naletelo v tukajšnjih političnih krogih na veliko odobravanje. V VVashingtonu pravijo, da bo Društvo narodov, če nadaljujejo svojo akcijo v sedanji meri, lahko računalo na podporo ameriške vlade, pa čeprav je še pred krat« kim zunanji minister izjavil, da Zedinjene države ne smatrajo za potrebno, da bi s® izvajale kakršnekoli sankcije proti Japonski. Vsekakor pa se ameriška vlada vsaj iniciativno noče vmešavati v spor na Dalj. nem vzhodu. Vlada bo zavzela svoje stališče, kakor bo določil kongres.
Francija za žrtve v Neuitldrchnu
Pariz, 16. februarja g. Na pobudo ministra za delo je sklenil ministrski svet vo-tirati za žrtve eksplozijske katastrofe v Neunkinchnu pol mil!iona frankov.
čestital, da je predsednik Roosevelt tako srečno ušel atentatu. Pri tej priliki je prosil ameriškega poslanika, naj pvoji \4adi sporoči iskrene čestitfke jingos^ovensfke vlade.
Stanje ranjencev
Miami, 16. febr. A A. Zdravniki so izjavili. dr. se je Čermakovj stanje zelo popravilo. V skrbeh so pa zelo za mrs. Gill. Ostali štirje ranjenci -ho po njihovem že izven nevarnosti.
Proti anarhistom
Wash5ngton, 16. februarja, g. Zaradi po-skušerega atentata na predsednika Roosevelta v Miamiu pripravlja ameriška tajna s't;ž-bi» obširno obrambno akcijo zoper ameriške anarh:ste. Predvsem bodo varnostni organi temeljito Dre'sl.a'i vsa obmorska kopališča na ^rh ->4u Amerike, kjer so se že od nekdaj skrivali razni
vz Evrope priseljeni radikalni elementi. Šef ameriške tajne službe Moran je izjavil, da se bo atentator Zanagra sam prizna! za člana anarhistične zveze, ki ima svoi glavni sedež v Pattersomi v državi New Yerseyu. Ob priliki svečanosti usto-ličenja novega predisedroka dne 4. marca bo izdala vlada posebne varnostne mere za zaščito predsednikovega življenja. Na ta dan bo vršilo osebno varnostno službo 400 mornarjev, razen tega pa bo med množico, ki bo prisostvovala svečanostim, navzočih nad 2009 kriminalnih uradsvionv.
IS aretacif
Miami, 16. februarja. AA Zaradi posku-šenega umora Roosevelta je iliimriška policija odred-1'a aretacijo 18 ljudi, ki se zdaj mtsde v Miamija. ra *o d-^ma iz ČHcaga. 12 med njimi jih je baje v AlCaponejevl tolpi.
Seja senata
Sedem senatorjev je ustanovilo svoj klub, ki je na včerajšnji seji senata podal svojo programatično izjavo — Odgovor bivšega zagrebškega bana dr. Siloviča
Beograd. 16 februarja, p. Senat je imel danes sejo dopoldne in popoldne Dopoldanska s« te pričela ob 11.40 Po odobritvi zapisnika in ostalih formalnost b je bilo pre-čitano pismo, s katerim obveščajo dr Benjamin š j peri na in tovariši predsedstvo senata. da so osnovali svoj poseben klub pod oazvom Narodni klub senatorjev. Člani kluba so senatorji dr Benjamin Supenna dr Stanko Sverljuua. dr Želimir Mažura-tiič. Stiepan Jankovič. Petar Cirdič. Tomo Jalžabetič in Petar Dobrinič Za predsedo-ka bil izvoljen dr Benjamin šuperina. podpredsednik ie dr Stanko Serljuga. tajnik pa senator Cirlič Po precitanju dop sa. v katerem prosijo obenem za dodelitev posebnih klubskih prostorov, je podal klubov predsednik tir Benjamin Šuperina izjavo, v kateri prav med drugim:
»V sodobni demokraciji sloni položaj vladarja na načelu narod, suverenosti, po kateri je monarh šef izvršne oblasti in reprez^n-tant naroda v izvrševanju eksekutive. Politične organizariie » hrvatskih pokrajinah fci -so uživale plehiscitarno zaupanje naroda, s« redno odkrit« stale na stališču monarhi-stifne oblike iugotdnvensfce države z dedno inarodno dinastijo Kantdiordjevičev na čelu. Demokratska na (V i a s svojimi konsekveti-cami dajejo glftde na socialno konstrukc^o našega" naroda seliaku prvenstveni položaj v organizaciji narodnega gibanja.
S stal'šča jugoslovenske državne celine in edinstva ugotavljamo:
da je naša država od več zgodovinskih in poln-t-čnih individualnosti sestavljena državna zajedmca a jugoslovenstvo skupni pojem treh narodnih komponent, srb-stva. hrvaštva in slovenstva;
da je um ta r-sfirni prncip. ako se hoče razumno m z uspehom izvesti, mogoč samo na načelu pinolrie Pnakosti in ra-vno-pravnosti med Srhi. Hrvati in S'ovenc>\ iz-i:'iučujoč vsako nadoblast enega nad drugim:
da ie b'lo od začetka jasno in e časom z nedvoumno izraženo voljo posameznih sestavnih nirodnih delov večkrat dokazano. da sedanii razvojni «fad>;i jugosloven-fiike unitarist??ne in c^^aVlsttčne ured;tve države ni adekvatna foima politične inte-grao'je:
da unitarisfčni princip b^ez svoje kr-Sitvp prenese notmnio ureditev n"'širših samouprav z vseb:nskimi z.nakn avtcnomi-je al« fpderaoije:
da s stališ?« notranja državne ureditve hrvatsko vprašanje ni rešeno, marveč da prorMavlia prvenstven' državni problem, ki s p mora rpšiti oo upravičenih težnjah Hrvatov brp? škode za državno relino; zaradi tf':n notranje državne ureditve Jugoslavija. ,0hpip?pnp s septembrsko istavo, ne moremo smatrati 7a definitivno.
pr; našem sodelovanju v delu sedanjega Narodnega predstavn štva nam politična logika narp-kuie tudi naše stališče v vpraša-niih. ki so napovedma ali pa še stavljena ra dnevni red. kakor so zakon o občinskih in banovin«kib samoupravah, društveni zakon, svoboda t:ska votilni zakon itd. Našo istnlvičp ie. da moraio biti dpmokratska na-čola državljanske pravice in politične svo-boSP^no v pooolnosti zajamčene :n da se mora sistem notran;p lirsditvp dr?avp postaviti ca čim širšf samoupravne osnove.«
Ob kruncu ie dr Supenna šp izjavil, da je to dpklarac:io podpisal hid senator g. dr Oton Fran?eš. ki sicer ni član novoosnova-ce^a kluba.
Predsednik je nato sporočil, da fe Narodna skupščina predložila senati v nadalinfe postopanje volilni zakon. Seja ie bila nato prekinjena in se je nadaljevala popoldne ob 18 30
"opoldanski soji je predsedoval podpredsednik g. dr Fran Novak Po odobrenem zapisniku je prosil za besedo senator in bivši ban savske banovine dr Josip šilov:č. ki je v dališem govoru odgovoril na dopoldansko deklaracijo dr. Šuperine in med drugim dejal:
»Danes dopoldne je bila tukaj podana izjava. v kateri je bilo rečeno med drug;m. da sili razvoi političnih prilik in dogodkov Hrvate, da zavzamejo jasno stališče. Predvsem moramo ugotoviti, da jaz :n ostalih 12 hrvatskih senatorjov nismo imeli niti pojma o tei izjavi Zaradi tega moramo tudi mi. k smo v vp]iki večini povedati svoje stališče. kajti to ni bila izjava, podana v imeun vseh nas Hrvatov
Izjava sion; na osnovi, da je naša država sestavljena od treh ločenih narodov: Srbov. Hrvatov in Slovencev Reči moram, da je to iz temeliev napačno Naš narod ie eden m enoten narod (Viharno pritrjevanje) Slovenci. Hrvati in Srb' so trije deli enotnega iugos'ovenskega naroda (Viharno ploskanje) Vsi naši velik- možje, počenši od kralja Tomtsiava m Dušana Silnega so bil' tega mišilienra in tudi Hrvatje, ki so na Vidov dan šli v boi »za krst časni i slobodu zlatnu«. so se boril: skupno z brati Srb- (Tako ie!) Tega mnenja ie bil tudi pokojni dr Ante Starčevič. ko ie rekel: »Hrvati vs> n povsod« Smatra! ;e vse Hrvate. Srbe in Slovence za en narod Enakega stališča je bi:! tudi Vuk Karadžič. ki ie dejal: »Srbi so vsi in povsod« Vsi tj naši narodni velikani so bili trdno prepričani. da smo trije bratje enega očeta in en narod
Hesedam u^ednega dr. Siloviča. ki le znan po svojem znanstvenem delu tudi daleč preko mei naše države, ie sledilo dolgotrajno in viharno pritrjevanje ter burne ovaciie kralju lugoslaviji ter narodnemu m državnemu edinstvu
Se"at ie nato izvolil poseben odbor za orouč;tev zakona o volitvah narodnih posla ncev V odboru ie med druj^m senator g dr M-rosla\ P'oi Odbor mora v treh dneh prouč f zakonik načrt n n-edložif svoje ooročfo Prihodnja senata bo v ponedeljek 20 t m Pričela se bo razprava o voMnem zakonu
skupščina
Beograd, 16 februarja, p. Narodna
skupščina je -me!« dpne« dopoldne *eK> k-ee ie zavlekla gVr^oko preko oo1dneva Po odobritvi zapisnika je bila prečrtana imter-pelaoija narodnega poslanoa dr. Otona G»-
vrančiča na notranjega ministra, v kateri
protestira proti prepovedi Strossmayerje-ve proslave, ki jo je nameraval prirediti Sokol v Zagrebu preteklo nedeljo Ob:asti so prepovedale to patnotično svečanost, dovolile pa so drugo svečanost, kn je snela vse prej kakor pa petriotiČen značaj. Po rešitvi razn> h tekočih zadev je Narodna skupščina prešla na dnevni red.
Najprej je bil izvoljen odbor za proučitev zakona o izpremembah in dopolnitvah /:akona o likvidaciji agrarne reforme. Vložene so bile tn liste. Pri glasovanju je dobila tasta poslanskega kluba JRKD 122 glasov m 30 članov, lista Jugos.ovenske-ga narodnega kktba 30 glasov in 5 članov, lista Seljašikega narodnega kluba pa 20 glasov in 4 člane: 11 gasovnic je bilo praznih. V odbor so izvoljeni med drugimi na rodni poslanci gg Rasto Pustosl emšek. Mu lan Mravlje »n dr Bogumid Vošnjak. Odbor se )e takoj konstituiral in izvolil za predsednika uarodnega poslanca dr. Se-čerova
Narodna skupščina je pre?«i nato na drugo točko dnevnega reda m pričela razpra vo o obo nskem zakonu Poročevalec veči ne dr M roslav Stojadinovič je podal ob-šimo poročilo čigar črtanje je trajalo vse do 13.30 V svo.it-m poročilu je podrobno obrazložil glavne določbe novega zakona in poudarja' da jamči ta zakon v polnem obsegu načelo občinske samouprave Vlada ie v ra-spravn o zakonu pokazala popolno rarumevai.je in je sprejela vse stvarne m koristne predloge, ki so jih stavili narodni poslan ci Zakon bo tvoril zdravo osnovo ze vse nadaljnje zakone, ki mu bodo sledmi na polju izpopolnitve in razširjenja samouprave
Po govoru dr Stojadinovda je bila seja zaključena. Prihodnja seja bo jutri dopol-
dne. Jutm bo najprej podal poročilo manjšine narodn. poslanec Lukič. nato pa se bo pričela načelu« debata ▼ plenumu.
Predlog zakona za izgon jezuitov
Beograd, 16. februarja p. Narodni posla, nec dr. Oton Gavrančič in tovariši so vlo_ žili v Narodn skupščini predlog zakona o prepovedi jezuitskega reda v Jugoslaviji. Zakonski predlog predvideva se mora vsem pripadnikom jezuitskega reda zabra-niti naseljevanje bivanje n delovanje na vsem področju države. Za one člane tega reda. ki so fueroslovensk: državliani naj se določi kot kraj za bivanje otok Vis, ako se ne bi hoteli izseliti. Oni jugoslovenski državljani, ki se kot pripadniki tega reda tzsele iz države, izgrube s tem jugoloven-sko državljanstvo in jih je smatrati za tuje državljane. Pripadnikom reda, ki bi ostali ▼ naši državi, je zabranjeno izvrševanje vsakega delovanja. Prvostopne oblasti morajo takoj po uveljavljen ju tega zakona popisati vso premično in nepremično premoženje jezuitskega reda in ga prodati na javni dražbi, izkupiček pa naložiti v fond, iz katerega naj se podpirajo siromašni duhovniki rimsko-katoliške cerkve. Določbe tega zakona naj se razširijo tudi na vse druge rede, za katere se ugotovi, da so v neposredni zvezi z jezuiti.
Zakonskemu predlogu je priloženo obširno obrazi oženje, v katerem predlagatelji opozarjajo na ustroj tega reda, ki določa slepo pokorščino jezuitskemu generalu in sveti stolici. Ta slepa pokorščina lahko narekuje pripadnikom reda, da delujejo tudi proti državi, v kateri so nastanjeni. 2e vladika Strossmayer je svaril pred jezuiti in jih označil za največjo nevarnost naroda in države. Utemeljitev, ki Jo je dal za to svoje naziranje ta visoki rimskokatoliški cerkveni dostojanstvenik, velja ▼ polnem obsegu še danes. Delovanje jezuitskega reda. ki Ima največji vpliv na posvetno duhovščino. Je zlasti v zadnjem času postalo škodljivo za narod in državo.
Predlagatelji bodo svoj predlog na }u-trišnji seji Narodne skupščine tudi ustme-no utemeljili.
Spopad vojaštva z delavci v Bukarešti
Devet smrtnih žrtev, večje število vojakov in delavcev hudo ranjenih - 760 železniških delavcev aretiranih
Bukarešta, 16. februarja. £. V pretekli noči je prišlo do spopadov med oddelki vojaštva in stavkujočimi delavci, ki so se zabarikadirali v Železnikih delavnicah v predmestju Gravici. Delavci so zahtevali ukinitev obsednega stanja, dovolitev prepovedanih komunističnih organizacij in delavskih posvetovalnih korporacij v železniških delavnicah. Nahujskani od komunističnih agentov, so se zabarikadiraM v delavnicah m se uprli orožništvu. Razen tega je več komunističnih izzivačev huiskalo ljudi na ulicah, naj napadejo vojaštvo, ki je vso noč stražilo delavnice rn se ni dalo izzvati niti tedaj, ko so demonstranti ob-strelili nekega podmarednika i-n več vojakov.
Davi so delavce pozvaM, naj zapu&te delavnice. odigovoriHi pa so da se bodo z orožjem uprh. Iti res so na trikratni poziv, naj zapuste delavnice, odgovorili s streli iz revolverjev. Čeprav se ie vojaštvo nahajalo v stanju silobrana. nekaj časa ni odgovarjalo na streljanje Šele. ko ie to postalo neobhodno potrebno, so začeli vojaki stresati. Ko so delavci nehali streljati, najbrže, ker jim je zmarnjkalo streliva, tud: vojaki niso več nadaljevali streljanja. Nato so začeli lzipraznievati delavnice Delavci, ki jih ie okoli 2000. so se pokoriln Preiskava je dognala, da ie bilo med delavstvom mmogo tujcev Hudo ranjenih ie bik) 12 vojakov, eden pa ubit. med delavci pa je bilo 16 hudo ranjenih in 3 ubiti.
Bukarešta, 16. februarja, g V teku dopol-
dneva se ie število smrtnih žrtev zadmijih izgredov na strani delavcev povišalo na 7, izmed policistov pa sta bili ubiti še 2 osebi, tako da znaša število mrtvih sedaj 9 Boje se, da bo še več udeležencev nemirov, ki so jih morali hudo ranjene prenesti v bolnico, umrlo na poškodbah. Popoldne je bilo v Bukarešti popolnoma mirno.
Policija ie doslej aretirala 760 delavcev, ki jih bodo postavili pred vojaSko sodišče, da jih sodi po zakonu o obsednem stanju. Ostale so izpustili, ker so bili le orožje političnih agemtov.
Dogodki so zelo vznemirili tudi politične kroge. Prometni minister je bil ž- dopoldne v avdienci pri kralju, kateremu je izčrpno poročal o dogodkih. Vlada namerava podrediti železniške delavnice na Gravici pod vojaško -oveljstvo. da se v bodoče preprečijo krvavi dogodki. Popoldanski list: obširno poročajo o spopadu med delavstvom in vojaštvom ter navajajo raane dramatične prizore.
Opoldne se ie vršila izredna seja ministrskega sveta, na kateri i« poveljnik drugega bukareštansikega armijskega zbora general Uica obširno poročal o dogodkih Ob 12.30 se je odpeljal notranji minister Mironescu h kralju v avdiienco. ki ie trajala pol ure. Ob 13. uri ie bil pozvan v avdijenco tudi general Uica. ki te ponovno obširno poročal o incidentih Današnji dogodki bodo gotovo odijeknili tudi v parlamentu.
Rpdiilcci?a nlac v Bolgariji
Sofija. 16 februarja AA. Zaradi slabega položaja bolgarskih državnih financ, ie mi nistrski svet odobril naslednje predloge finančnega nrnistra Štefanova: Plače ministrov in vladik «e /.nižajo za 20'V poslanske dnevnice pa za 15*/«»: v »ti znižajo tudi vse diuge visoke plače Nepo-srfvini davek na p;vo se zviša za 2 leva pri litru na sladkor za 3 b-ve pri ka. na mpnt za gradnio za InO levov na tono. Carinske takse op zvišajo od 25 na 30»/«. nad polovico materiala v industriiske namene, ki se ie doslej uvažal br«7 carine, se zacarini po m nimalni uvozni carini Sestavi se ae znam luksuznih prpdmetov ki se uvažajo iz inozemstva in f»e uvozna carina nanie za orpppiSpri odstotek zviša Plače ki jih drža va dolguie iiradništvu se izplačaio za nn-vpmbpr lanskega leta. takoi nato pa za 'e bniar t 1 Dpcembrska in iannarska plača se bosta porazdelil in izplačali v enakih delih obenem z naslednjimi plačami Določijo se tri komisije po tri osebe, ki bodo prpgledale odmere davkov tistim davčn m obveznikom, ki plačajo nad 300.000 levov letnega davka
Snovanje onoziciiskega Urfe na M^fl^rslrpin
Budimpešta, tfi februaria. s. Včeraj ee ie vršil zaupen razgovor vodilnih članov stranke neodv;snih kmetov na katerem "P ie razpravljalo o zdrižitvi vseh opoziriional nih frakeii poslanske zbornice v enoten blok Zdi se da se bo to pot posrečilo združiti vso opozicijo v borb zoper vlado in da bo vodstvo tv*?a bloka nrevrel grof Hadifc Novi blok hi štel noslanre*
Vojna tu^i ameriškem
London 16 febr s Povelinik kolumbijskih čet je izročil oeruanskim oddelkom ultimat v katerem zahteva vrnitev mesta Leticije Ker so Peruanci odgovorili z zračnim napadom. *> začele kolumbijske totvnič«irke hi letala bombardirati LeHciio W0 izkrcanib vojakov je med tem napadlo me«to pri če,mn ie bilo na obeh straneh mnogo 170-iib Kolumbijska vlada je naročila svojemu poslaniku v Limi, naj zahteva svoje potne izkaze.
Trgovska stavka v Parizu
Pari«. 16 februaria A A Trgovski sindikat ie odredil za danes popoldne stavko pariški trgovin v protest zoper nove davke. Zanimivo je. da so »e zapovedi sindikata naibolj pokorili v centru mesta Na čelu gibanja so bili industrije »n trgovci z luk suznim blagom katerih središče je na Oper ni aveniji Bazen niih se čutijo oosebnc pr zadeti z davki treovei z galanterijskim blagom, ki so vsi svoje trgovine zaprli VpI? ka skladišča restorani in mesarije so ostali odprti V splošnem pa prestolnica ni kazala dost spremenjene slike Le štab redarjev ie bil v vseh ikrniih ne7natno oiačem
Hitlerjeva ^'lačevalna
^plrHki?
Berlin. 16 februarja AA Nemška držav-na vlada ie prosila vrhovno državno sodiščp v L oškem, na' hi ii podajalo rok za od govor na pritožbo pruske ustavne vlade Oto na Rrauna V krogih opozicije mislijo, da je ta prošnia v zvezi « politiko Hitlerieve vla-<le. ki bi hotela odločitev državnega sod šča zaradi odstrnn:tve pruske ustavnp vlade za-tečni ti preko parlamentarnih volitev.
Ljubljanski občinski svet
Obnova stare in zgradba nove krožne tramvajske proge — Priznanje Ljubljane novinarjem
Tiskovna
IT	VM«
v Nipfr»rnT
f
Berlin. 16 februarja g Po zasilni iredbi ra zaščito nem5kv»ga naroda ie b:lo osrednie socialno demokratsko glasilo *Vorwari<»' ustavljeno do fphnnria Pr«T>ovpH ntenu-Hiiieio s člankom v včera'5nji int^anii izdaii lista z naslovom „Zn rp«n'co* v katprpm ie orlavni urednik lista dr «tampfer poročal o krvavi* dn<roHVli v Rislpbnn Prav tako bil do fphnmria prepovp^an dpmokrn* «Vi Ust »Pas 8-Trhr Abpndblatt«. v katprpni jp istotako l7?o1 članek o krvav'* dncodkifc v EisVbn"
Dr. Briinlror obolel na hiini
Berlin. 16 februaHa č Biv8: nemški dr. žavnl kaneelar dr Brflnfng je hudo obolel na hriT>i PrpppHan ie M1 v sa-natoril »H<»d v<e« Na rahtevo zdravnikov le moral oipu-srt'H nameravano voMlno tnmptp Vendar je oričaVovat' da bo p^ed zaklfti^kom vo-Ulne borbe toliko okrnil, da bo lahko priredil vsaj nekaj volilnih shodov.
Ljubljana, 16. februaija Ljubljanski občinski »ve* s« Je lanes se stal k redni seji, ki jo je kmalu po 17 ari
otvoril župan dr Puc Sporočil je, da so bili z odlokom ministrstva za notranje za deve od 9 t. m razrešeni dolžnosti naslednji občinski svetniki: Debevc Fran. dr Go-sar Andrej, dr Klinar. Krvina, Martinčič. Musar. Rajner. Rutar, Jenko. Orehek in inž Dietrich Poleg teh 11 razrešenih občinskih svetnikov so v zadnjem času umrli še trije občinski svetniki (g« Kresar. Mibelčič in Knez Saša), tako da je sedaj od 49 določenih sedežev nezasedenih 14 mest občinskih svetnikov.
Obnova in razširjenje tramvaja
Načelnik finančnega odseka, obč. svet Ivan Tavčar je po kratkem pregledu razvoja tramvajskega omrež'a v Ljubljani poročal o dolgotrajnih in težavnih pogaja njih, ki so se vršili tekom let, posebno pa v zadnjem času glede razširjenja tramvajske ga omrežja Utemeljeval je nujno potrebo, da se stara proga v mestu prenovi, ker grozi sicer nevarnost, da bo treba promet na njej ustaviti Najprej naj ae obnovi proga od glavnega kolodvora do ftentpetr ske cerkve in ob enem zgradi zvezna proga od cerkve po Jegličevi in Masarykovi cesti do glavnega kolodvora Nova krožna prosa bo vsa dvotirna Glede gradbe in njenega finansiranja je dosegla maioželezniška družba s tvrdko Siemens-Schuckert sporazum, ki ga mora odobriti sedaj še občinsui svet. Vsa gradbena dela bodo izvršile domače tvrdke
Predsednik maloielezniške družbe obč svet dr. Fettich je v daljšem govoru razjasnil dogovor s tvrdko Siemens-Schuk kert ter naglašal koristi, ki jih bo imelo mesto od razširjenja tramvaja Toplo je pri. poročal, naj občinski svet sprejme predlog finančnega odseka
Podžupan J are Je z ozirom na tesne zvezo, ki obstoja med obnovitvijo fxiai,raja in ureditvijo cest in trgov, predložil dve resoluciji, v katerih se naroča gradbenemu uradu 1 da izdela načrte in proračune za ureditev cest hi trgov ob progi cestne že leznice, 2. da poskrbi za to. da Dodo ob progah cestne železnice pravočasno izve dene vse potrebne napeljave vodovoda, piina na itd
Obč svet. Pippenbacher graja, da maloželezniška družba ai položila tiro/ na Masarykovi cesti te, predno je bila cesta tlakovana Boji se, da bo tramvaj na Ježico ravno tako pasiven, kakor šentviški.
Dr Fettich: Saj nI res; šentviška proga je aktivna Na Masarykovi cesti ni bilo mogoče položiti tira. dokler ni bila koncesija pridobljena in načrti izdelani Vse nove proge so se dobro obnesle, zlasti pa šentviška
Pri glasovanju Je bil predlog finančnega odseka s resolucijami podžupana Jarca soglasno aprejet.
Tvrdka Ivan Zateotnik. ki Je postavila no ve lesene stopnice v magistrat nem poslopju, Je vložila prošnjo, da bi se Ji doplačal znesek 30 000 Din za boljšo in finejšo izdelavo stopnic Finančni odsek ne more pristati na to. ker Je bilo delo oddano v licitaciji in mora podjetnik prevzeti vsak rizi. too. Le zaradi tega. ker so bile stopnice izvršene v slavonskem, namesto v domačem hrastu, predlaga odsek doplačilo 12.505 Din kar je občinski svet odobril.
Prodaja mestne parcele v Gajevi ulici
Potom zamenjave je mestna občina v
Gajevi ulici nasproti nebotičniku pridobila stavbno parcelo v obsegu okroglo 500 kva» dratnih metrov. Občinska uprava je razpisala prodajo te parcele pod pogojem, da mora kupnina biti plačana v gotovini w> parcela zazidana najkasneje tekom letošnjega leta Na ta razpi« je občinska uprava preiela dve ponudbi, prvo od Frana Žagarja z Rakeka, ki je ponudil 1025 Din za m2, drugo od inž. Dukiča, ki je ponudil 750 Din za ms in se zavezal, da bo red« nji del tega bloka proti Puharjevi cesti pustil nezazidan, tako da se bo ta prostor lahko uporabil za park Na ta način bi on v javno korist odstopil del svoje sosedne parcele. Z oz rom na prvo ponudbo je tudi inž. Dukič naknadno ponudil po 1025 Din za m1, poleg tega pa se je obvezal, da zazida blok med Gajevo in Puharjevo ulico tako. da bo imela vsaka hiša po štiri fasade Finančni odsek predlaga, da se sprejme ta ponudba inž. Dukiča Ker ie pa obseg parcele, ki naj se proda, sporen, ker se je pri merjenju zgodila mala pomota, predlaga, da se proda parcela za pav» šalno vsoto 538 000 Din ne elede na natančno kvadraturo.
Obč svet Turk: Ker izhaja iz poročila finančnega odseka, da je kvadratura parcele izmerjena manjša nego je v resnici, pro si g župana, da strogo postopa proti uradniku. k' ie to zagrešil.
Zupan dr Puc omenja, da se je zgodila napaka ko se svet meril Prepričan je. da se ni to zgodilo zlonamerno Zgodilo se je zaradi tega, ker je parcela deloma še zaz;dana in so bile ovire pri merjenju. Po» oreška pa ne bo prinesla mestn obemi nikake škode. Ce bomo dognali, kako in zakaj se je to zgodilo, bomo dotičnega izročili disciplinskemu odseku Nato je bil rredlog finančnega odseka soglasno sptc-jet
Prodaja parcele »Peglezen«
Finančni odsek je preiel ponudbo gospe Elize Prelovškove zr. nakup mestne parce« te v polianskem predmestju nazvane »Pe-glezen« po 200 Din za m* pod pogoiem. da bo stavba dovršena do konca 1 1933 Inž. Bevc je ko' načelnik gradbenega odseka pojasnil da meri na čela 193 m* Napram že določeni gradbeni črti na Polianski cest'" bi nov? proiektirana stavba stopila nekaj nazai tako da bi se prdobdo nekaj pro->tora v korist Po1j<<nske ceste.
Prot uazidavi »Peg'ezna« ?e postala po-lanska krajevna organizacija 1RKD prn-est ki 't b;l prpoitan
Ohč svet dr Pinnenhacher meni da je cena ?00 D'n za meter prenizka Poznaval« ci trdilo, da bi bila Drimer^ cena po SOO D n
Ohč svetnik dr Klepec Izjavit« da bo glasoval proti, ker »e na ta načm Poljanska cesta zožuie Nastala b' tam ožina, ki hi izdatno o*e5koča1a promet
Obč svet Znic se strinju s predgovorni-
log finančnega odseka z dodatkom, da se cer..a parceli zviša na 350 Dm za kvadratni meter
Obč. svet. Urbas predlaga, da sc razpiše prod.ija > pogojem, da se parcela mora zavidati do konca leta Poročevalec gradbe« nega od>eka inž Bevc se izjavlja proti predlogom predgovornikov Ne kaže navijati cen, ki bi lahko pnšle v škodno mestni občini, ki tudi reflektira na gotove parcele v soseščini. Sicer pa gre za občinskega uslužbenca kateremu naj se parcela proda Doslej ie občina prodajala svojim uslužbencem zemljišča celo pod uradno ^eno
Poročevalec finančnega odseka občinski svetnik Tavčar opozarja, da je prodaja zvezana s predloženem originalnim načrtom, ki ga drugi kupec ne more prevzeti. Strinja se s tem, da se cena dvigne od 200 na 350 Dn V tem smislu sta bila potem predloga finančnega in gradbenega orlseka sprejeta.
Stavbišče za Novinarski dom
Načeln'k finančnega odseka je poročal, da je bil sve% k' ga je v današnji seji obč. svet prodal mž Dukiču svoj čas pridržan prav za prav za zadrugo Novinarski dom, da bi na n em postavila svojo reprezentativno stavbo Ker pa zadruga ne bi mo« gla še leto« zidati, ie svojo prošnjo umaknila m prosda za stavbišče v Tomanovi ulic. poleg Poštne hranilnice nasproti Narodnega doma Z ozirom na veliko vlogo časopisja in novinarjev m z ozirom na to, da nameravajo novinarji postaviti reprezentativen dom finančni odsek predlaga, da se ta mestna parcela v obsegu 1065 m* drži za dobo petih let na razpolago stavbni zadrugi No\'inarski dom.
Obč svet dr. Fettich toplo prtporoča predlog finančnega odseka v pričakovanj«, da bodo ljubljanski novinarji razpravljali vedno benevolentno o intencijah mestne občine Ln da bodo njihove kritike vedno konstruktivne m ne negativne. Pri glasovanju je bil predlog soglaf!no sprejet.
Razne finančne zadeve
Nekatere pritožbe proti predpisu pasje takse so bile odklonjene. Prošnji predstoj-ništva cerkve Sv. Jožefa za odpis pačila napravljenega trotoarja se ugodi v toliko, da se odpiše og celotne vsote 32.745 Din vsota 12.745 D^n pod pogojem, de se ostanek odplača v mesečnih obrokih v teku petih let. Ugodi >e prošnji za odpis brezobrestnega posojila Francu Zabukovcu v znesku 2000 Dm za prisilno stanovanjsko barako ob poti na Rakovo Jelšo, ker je lastnik umrl vdova pa je ostaia brez sredstev. Nekemu slikarju se odpiše najemnina za slikarski atelje v mestm hiši. obenem pa se mu atelje odpove, ker ni izpolnil svoje obljube, da bo plačal dolžno najemnino kot kompenzacijo s slikami. Oddaja ateljeja se bo razpisala.
Gradene zadeve
Za gradbeni odsek je poroča! načelnik obč svet. inž. Bevc. Ugodi se prošnjam posestnikov Kos.er za parcelacijo parcele ob Me>dvedov> cesti ne sedanjem vzhodnem delu iigrišča Ilirije kakor tudi prošnjam Strojnih tovarn in livarn za parcelacijo njihovih stavbišč ob Dunajski cesti ter prošnji- Anice Dolenc za izpremembo parceli? ci je.
Personalne zadeve
Za personalno-pravm odsek je poročal podnačelnnk obč. svet. dr. Šubic. 2-upan dr. Puc je sporočil da se razprava o in-korporaciji sosednih občin odgodi. ker je občinski svet že '.eta 1931 sklepal o tej zadevi. Rešene so bile razne prošnje za sprejem v ljubljansko domovinsko zvezo. Soglasno in z odobravanjem je bil sprejet predlog odseka, da se podeli upokojenemu učitelju Ivanu Beletu povodom megove 80letnice za zasluge na kulturnem polju ljubljansko meščanstvo. Ustanove dr. Koš-mrla in ljubljanskega mesta za gojnece srednje tehnične šole v Ljubljani so bile podeljene, kakor je predlagalo ravnateljstvo te šole.
ObČ. svet. Čotar je vložil samostojni predlog, nai se G o rta no v fond poveča od 30 000 na 50.000 Din. Svoj predlog je ob-šmo utemeljeval, nakar ga je župan odka-zal finančnemu odseku.
Sledila je nato še kratka tajna seja.
Okrnjeni občinski svet v Sofiji
Sofija, 16. februarja. AA. Sofijsko okrožno sodišče je poslalo sofijskemu načelniku Gančevu razsodbo o volitvah v sofijski občinski svet. pri katerih so komunisti dobtl-i pri volitvah absolutno večino. Sodišče je po zakonu o zaščiti države razveljavilo 20 komunističnih mandatov, priznalo jih pa pet Sofijski okrožni načelnik Gan-čev je danes izdal odlok, da se občinski odborniki, katerih izvolitev ie odobrena, sestane.io v ponedeljek 20. t m. ob 3. popoldne h konstituiranju. Odobrena ie bila izvolitev 2\ odbornikov, med njimi 5 demokratov. 3 zemlijedelcev, 3 narodnim so-cialcem, l radikala, 4 demokratov ugovora Cankova in 5 komunistov. Glavni odbor Demokratičeskega zgovora« Cartkova je snoči sklenil, da podajo njegovi izvo-lijeni občinski odborniki ostavko Glede na ta sklep mi-sli vladni list »Zname«. da bodo tudi komunistični odbornik' najbrže podali ostavko. V tem primeru bo obč-nska uprava rarpuščena in se bodo vršile nove volitve.
V


Zaerchška *remen«fc« napoved ra dan"«:
Pretežno <vdro. ponekod npkoliko bolj oblačno r.mprno hladno - Sitnarija rfe-raišniega dne: Barometrska denrK»ii„ prevladuje nad Vzhodno Evropo N'ž?i prit sk se ie razširil nad vzhodni de- Sredozemskega moria Nad zapadnim dolom kontinenta se je stvoril Intometrski maksimum, ki prodira preko Alp na Balkan Nad Jadranom se ie poiar:l dnb minimum.
Dnnaiska vremenska napoved za petek:
iVCl '.'t 't "te 5111111» ' mvutv,uuu- .	irillldl**« '"CII" ..........-r....... "« f * — -
kom in zagovarja, nai se parcela proda z J Začasno oblačno; morda bo tudi lahko sne-razpisom. Obč. svet. Turk zagovarja pred- žilo. Temperatur* se bo dvignil*
Naši kraji in ljudje
Jubilej najstarejše Ljubljančanke
Redki so izvoljenci, ki jim narava nakloni zdravo in čilo visoko starost, prava izjema med njimi pa je današnja slavij enka. n« j starejša Ljubljančanka gospa Marija Skalova. ki dopolni danes pri polnem zdravju in dobri volji 95 let svojega delu posvečenega življenja.
Rodila se je pri Sv. Lovrencu ob Temenici na Dolenjskem dne 17. februarja leta 1838. očetu učitelju, ki je naučil dekle či« tati in pisati. Jubilantkin mož je bil trgovec in gostilničar v Logatcu. Zakon je dal pet otrok, od katerih živita še dve
hčerki, ga. Marija Pogačnikova, soproga opok. fin. uradnika, in Lojzka Janežičeva, vdova po sodnem pis. ravnatelju, pri kateri se je po moževi smrti 1. 1900. naselila današnja slavljenka, ki je torej že polnih 33 let naša someščenka.
Stara gospa Skalova je žena izredno zadovoljnega in dobrovoljnega značaja. Vse dolgo življenje je dosti delala in še zdaj v pozni starosti komodno pride iz pritličja na podstrešje trinadstropne Gorupove hiše ali pa jo lahkih korakov mahne kar v klet po košarico polenčkov, da se ob njih pogreje zdaj pozimi. Kljub tako častitljiv vim letom ima oči popolnoma zdrave, da vsak dan še sama prečita naše liste. Tudi v kuhinji še kdaj prime za kakšno delo. Izredno rada pa se smeje, zlasti, kadar obuja še sveže spomine na minula dolga leta. ali pa, kadar jo kdo ujame na pozabljivosti. Kdo bi pa tudi kdaj česa ne pozabil pri teh visokih letih!
Znana je radodamost blage »tare gospe Skalova in njeno kremenrto jugoslovensko mišljenje..
Da bi spoštovana žena t taki svežosti duha in pri takem zdravju doživela še stoletnico!
Bolne žene, dosežejo z uporabo naravne »Franz Josefove« grenčice neovirano lahko iztrebljenje črevesa, ker često učinkuje izvanredno dobrodejno na obolele organe. Ustvaritelji klasičnih učnih knjig za ženske bolezni pišejo, da so ugodno učinkovanje »Franz Josefove« vode ugotovili z lastnimi preiskavanjL »Franz Josefova« voda se dobi v vseh lekarnah, drogerijah in špecerijskih trgovinah.
Postani in ostani
član Vodnikove dmff>eJ
Dolgov! samouprav
V dravski banovini ima dolgove 16 odstotkov občin hi 11 sreskih
cestnih odborov
Ljubljana, 16. februarja.
Od zadolžitve vseh samoupravnih teles v Jugoslaviji odpade na Beograd skoro ena tretjina, na dravsko in savsko banovino
po ena petina, na primorsko 5.85 odstotkov, na druge banovine pa še manj. V dravski banovini je z dolgovi obremenjenih samo 160 občin, torej 16 odstotkov. V vsej državi pa je obremenjenih z dolgovi 4300 selških občin in je tudi pri njih zadolžitev kakor v dravski banovini nw* meroma majhna. Pretežni del samoupravnih dolgov odpade namreč na mesta. Dolgovi 212 mestnih občin brez sedežev banovin in Beograda znašajo 383 milijonov. Na 28 mest dravske banovine odpade okrog 100 milijonov. Dolgovi mest, ki so sedež banovin, m Beograda znašajo okrog 953 milijonov ter odpade na Beograd skoraj polovica 452, na Ljnbljano pa okrog 148 milijonov.
V dravski banovini so brez dolgov na« slednje občine Braslovče, Brežice, Dolnja Lendava, Gornji grad, Kostanjevica, Kranj Lemberg, Ljubno, Metlika, Motnik, Muta, Pilštanj, Planina, Plankia pri Sevnici. Podčetrtek, Radovljica, Rajhenburg, Rečica ob
Savmji, Rogatec, Sodražica, Studenica, Sv. Jurij ob južni žet okolica, Sv. Lenart v Slovenskih goricah, Sv. Trojica, Turjak, Turnišče, Vače. Velenje, Vitanje. Veržej in Žalec.
Celokupna zadolžitev selskih, trških in mestnih občin v dravski banovini in banovine dosega 3S0 milijonov. K temu j« treba prišteti še dolgove sreskih cestnih odborov. Od 25 sreskih cestnih odboTov izkazuje dolgove 11 odborov v skupnem znesku približno 8 milijonov.
Obrestne razmere so najbolj ugodne r dravski banovini. Za dobro polovico vseb dolgov se plačujejo obresti od 5 do 8 odstotkov dočim je po isti obrestni meri v vsej državi samo četrtina vseh dolgov. Vendar pa tudi v dravski banovini odpade še preko 40 odstotkov dolgov na obrestno mero 8 do 12 odstotkov, v vsej državi pa je 70 odstotkov samoupravnih dol sov po taki obrestni meri.
Na vsakega prebivalca v državi odpade 117.77 Din 'od teh dolgov, v dravski ba» novini sami pa 278.31 Din. Anuitetska služba pa znaša na prebivalca v vsej državi 10.52 Din. v dravski banovini pa 25.85 dinarjev.
Razprava o roparskem uom v Kosezah
Obtoženi Josip Lom bar odločno zanika krivdo — Glavnim pričam očita laž, svoj alibi pa skuša podpreti i udi s — filmsko predstavo
Ljubljana, 16. februarja
Za današnjo razpravo velikega kazenskega senata pod predsedstvom viš. sod. svetnika g. Mladiča proti Josipu Lombar-ju, ki je ob dolžen, da je umoril in oropal leta 1930. v Kosezah bosanskega prekupčevalca Smajla Vojnikoviča, je bilo toli=> ko zanimanj, da so morali zavračati ljudi, ki so hoteli brez vstopnic vdreti v dvorano. Za razpravo se najbolj zanimajo prebivalci Šiške, Kosez in okolice.
O strašni smrti Smajla Vojnikoviča je treba vzbuditi v spomin naslednje- Ta prekupčevalec iz Bosanske Dubice je prišel po svojih poslih večkrat v Ljubljano, 29. septembra 1930. pa je izginil. Zjutraj si je z nekim tovarišem še najel sobo pri »Ame-rikancu« v Florjanski ulici ter dejal, da je namenjen v Zgornjo Šiško k Josipu Lomharju, da bi kupil od njega lovsko puško. Okrog poldneva je odšel in se ni več vrnil. Tovariši iz Bosne so vsepovsod povpraševali za njim čez nekaj dni pa so se vrnili domov. Po Ljubljani in okolici je Smajla 5 oktobra 1930 iskal tudi nje* ^ov svak Rej-han Zubovič, ki je prišel tudi Jc Lombarju, ki mu je potrdil, da je bU Smaj-1 pri njem, da pa nima pojma, kam je potem odšel. Dijak Stanko Tihel in krojaški vajenec Franko Jerič sta slučajno dva meseca pozneje opazila na površju vodnjaka nekdanje opekarne pri Kosezah neko večjo stvar zavito v vrečo. Ko sta v omot drezala z drogom se je vreča raztrgala in razkrilo se je močno nagnito človeško truplo. Sprva so mislili, da gre za roparski umor kakega kitajskega krošnjar-ja, pozneje pa so v žrtvi zločina spoznali pogrešanega Vojnikoviča. Mrliča je identificiral tudi Smailov brat Munib. Pod su» mom umora j« bil aretiran Josip Lombar, preiskava proti njemu pa je bila naposled ustavljena. Pozneje je Lombar zagrešil razne zločine in je bil obsojen na 20 mesečno robi jo. V ječi in v bolnišnici jetnišnice je nekim sojetnikom marsikaj razodel, kar je poprej na vse kriplje tajil, in tudi razne
Jutri premiera v Elitne« kinu Matici
Jfe<§(?!
v velenapetem filmu
Sodelujejo: GERDA MAURUS, TRUDE v.
MOLLO IN PETER LOWE
Ogorčena borba z mednarodno organizacijo prekupčevalcev kokaina in drugih majniL Viteški brat, ki reši svojo sestro, junak, ki si z železno energijo in svojimi močnimi pestmi pribori zmago ln srce svoje lepe izvoljenke. Dejanje filma se godi v Parizu, Španiji in na prekooceanskem veleparniku.
demon
druge ugotovitve dovedlc do tega, da je bil letos januarja kmalu po prestani kazni aretiran in da je obtožen sedaj umora nesrečnega Vojnikoviča.
Iz obtoženčevega zagovora
Ko je bila prečitana obširna obtožnica, je predsednik pozval na kratko obtoženega Lombarja, krepkega moža 33 let, naj se zagovarja. Lombar jo hladnokrvno začel pripovedovati, kaj je vse počenjal 28. septembra 1930. Pripovedoval je. kakšne razgovore sta imela z ženo in kako je srečal, ko jo je spremljal v mesto, nekega zdravnika, s katerim sta šla mimo velike« ga ciganskega taborišča. Ko je bil pri kosilu, pa je prišel Vojnikovič in ga vprašal zaradi puške. Ker se pri ceni nista sporazumela, je spet odšel. Pravi, da ga je spremil do vogala hiše m se vrnil potem v sobo. Potem je razložil, kaj je vse delal od 3. popoldne naprej in je predsednik pripomnil, da so vmes neke popolnoma »nove stori je«. Obtoženec je jezno odvrnil: »Tega se nisem poprej spomnil, ker nisem bil tako natančno zaslišan«.
Pripovedoval je tudi, da je hotel obiska« ti Kino Matico, kjer so igrali Tauberjev film, pa mu je blagajničarka dejala, da je predstavo že zamudil. Predsednik je k temu na kratko pripomnil, da Tauberjevega filma takrat še ni bilo v Ljubljani. Tudi obtoženčevo pripovedovanje, da je v nekem trgovskem lokalu kupil suknjič, v drugem pa blago za hlače, se ne vjema z zapiski iz poslovnih knjig obeh trgovin.
Skrivnost svojega zločina je v jetnišnici razodel deloma tudi nehote, ko je bil bolan in se mu je bledlo. jetnikoma Krem-žarju in Pepevniku. Vse, kar sta ta dva izpovedala, je trdovratno in cinično označeval za izmišljeno in podtaknjeno, češ, da je Kremžar vse izvlekel iz časopisov in ga potem obtožil, da bi dobil kako na* grado. Predsednik je pripomnil, da si Kremžar podrobnosti ni mogel izmisliti, in tudi v listih ni bilo vsega tega Lombar je Kremžarju namreč pripovedoval, da je nameraval Bosanca že prej ubiti in izro-pati. Vojnikovič pa takrat ni imel pri sebi toliko denarja, da bi se to izplačalo. Usodnega dne sta šla po Večni poti v Rožno dolino in ga je Lombar od zadaj udaril s sekiro po glavi: »Zavpil je ko zver. potem pa ni dal več glasu.« — Tako j« Lombar pripovedoval Kremžarju ter pristavil, da je računal, kako bo sum zločina padel na cigane, ki so taborili v bližini
Gašper Pepevnik, ki so ga privedli iz mariborske kaznilnice, pa je opisoval, kako se je Lombar nehote izdal, ko j« ležal v bolnišnici V bolnišnici je bil Pepevnik za strežaja. Po njegovem pripovedovanju je Lombar sam izpil precejšnjo količino etra in je bil ves zmešan. Govoril je sam s seboj. Tako je ponovno bledel o »teži, ki je kriva, da je prišlo na vrh«. Drugič je spet dejal: »To je tista smola, da je sestra...« Ko se je zdramil, ie Pepevnika vpraševal, če je kaj govoril in ta mu je rekel v obraz: »Ti si morilec!« — Lombar je najbrž mislil, da je v svojih blodnjah še več izdal in je potem v razgovoru po»
jasnfl še marsikaj, kar Pepevnik prej ts
njegovih zmedenih besed ni popolnoma razumel. Tako na primer se j« tudi izrazil: »To je čudež, da je prišel mrlič na površje«. Naposled mu je pojasnil, kako je bil zaradi umora bosanskega prekupčevalca že v preiskavi in prosil ga je, naj molči o vsem tem, češ, saj si »star maček«- Na vse to je Lombar pred pričo izjavil: »Vse to je izmišljeno.«
Popoldanska razprava
Ko so bile zaslišane še nekatere manj važne priče, je bila razprava ob 13.30 prekinjena za dve uri.
Popoldanska razprava ni prinesla v glav nem novih momentov, pač pa je prav značilno samozavestno ponašanje osumljenca, ki je nastopal kot nekakšen preiskovalni sodnik napram pričam, tako da ga je moral predsednik ponovno opozarjati, naj ne sugerira pričam izjav. Obdoležnec se je zagovarjal, da je bil dotičoi moški, s katerim so ga bih videli usodnega popoldneva kreniti' proti Večni poti, dr. Sfiligoj ne pa umorjenec. Dr. Sfiligoj odločno odklanja, da bi bil tiste dni z obdolžencem, češ, da ga že n i pet ali šest dni prej videl. Ne® koč prej sti res bila v gostilni pri Martin-cu, nikoli i~a nista hodila po Večni poti, kakor trdi obdolženec.
Priča Metoda Ivančičeva, trgovčeva soproga vztraja na tem, da je kupil obtoženec usnjen suknjič 1. oktobra, ne pa tedaj, kakor trdi obtoženec. Zupane Ivan, kmet iz Zgornje Šiške, ki je tiste dni oko-lu sv. Mihaela vozil gnoj na njivo in je videl obdolženca z nekim moškim, da sta krenila proti Večni poti, in opazil, da se je oni drugi poleg Lombarja obotavljal, ne more s fotografije prepoznati Vojnikovi« ča. Predsednik je nato poudaril, da se je obtoženec silno bal Zupančevega pričevanja in da je skušal na vse načine postaviti kmeta na laž, češ, da se takrat ajda ne zanje. Zaslišani so bili umorjenčevi tovariši Bosanci, ki niso ničesar bistvenega izpovedali. Glavne priče izmed njih Rejhan Zaboviča ni bilo k razpravi in so po njega takoj brzojavili. Nakazali so mu tudi za pot brzojavno 6i0 Din. Nadaljnje priče so potrdile le nekatere nebistvenosti, tako je videl zidar Nemec odhajati Vojnikoviča od Lombarja. Priča Mali Andrej pa je ponovno poudarja, da je bil z Lombarjem pri »Figovcu« zadnji ponedeljek v septem® bru, nakar obramba in obtoženec polagata veliko važnost, da bi tako napravila vrzel v sklenjeni verigi ohtožničnih dokazov. Pričo so bile zaprisežene.
Razprava se bo ponoči še nadaljevala. Zaslišanih bo še okoli 20 prič. Jutri se nadaljuje proces s čitanjem raznih zapisnikov in dokumentov.
Po ukazu »gospodarja noči«
Beograd. 15. februarja »Gospodar noči« ti ukazuje: »Ker želimo oropati nekega profesorja, ki živi sam v hiši in hrani v njej 300.000 dinarjev, nam nabavi v Starem Bečeju samokres, ker se zaradi policije v Beogradu ne more nikjer dobiti. Samokres je potreben, ker bo morda kri.
Gospodar noči« Za tem pismom je prišlo kmalu tudi še drugo pismo, ki je opominjalo prejemnika, naj se podviza z nabavo samokresa. Prišel je tudi denar za samokres in druge stroške.
Vse to je prejel brezposelni Danilo §ti» Hč v Starem Bečeiu, ki se je potem tudi dejanski potrudil, da bi nabavil samokres. Toda kamorkoli je prišel, mu niso hoteli prodati samokresa, ker 90 ga kot domačina dobro poznali in vedeli, da je brez zaslužka, pa se jim je zdelo, da bi mu samokres ne rabil v poštene namene. Ko je pri nekem trgovcu še v drugo iskal samo« kres. ga je trgovec ovadil policiji. Na policiji so ga preiskali in našli pri njem ono pismo »gospodarja noči«. Danilo se ni dosti obotavljal in priznal, da je pismo dobil iz Beograda. Zato ga je hečejska poli« cija izročila beograjski in v Beogradu je nato povedal vse, kar je vedel. Policija je na podlagi njegovega priznanja zaprla natakarja pri »Ruskem carju«, Slavka Babica in brezposelnega delavca An torta Ripa. Potem se je razkrila vsa grozna tajna »gospodarja noči«.
Rip se je že pred daljšim časom seznanil s služkinjo Faniko, ki je služila pri upokojenem profesorju Svetozarju Vida-koviču. Stari profesor je skoraj čisto sam stanoval v hiši na vogalu Dositejeve in Gospodar Jevremove ulice Fanika je tudi povedala Ripu. da ima stari profesor pre« cej cvenka, ker ga je videla, kako je štel tisočake in da jih je bilo okoli tri sto. Ripa je zelo zanimala stvar in nič hudega sluteče dekle mu je na njegova vprašanja točno opisalo hišo in navade starega profesorja. Rip je vse to povedal Slavku Ba-biču, pa sta skovala načrt, kako bi starca olajšala za fsočake. V hišo bi vdrla z vetrihom, toda potem bi bilo treba ustrahovati profesorja, za kar pa bi bil neobhodno potreben samokres. Ker sta ga za-
HOTEL MILINOV
Zagreb
NA JELACICEVEM TRGU
Telefon v sobah tn ves ostali komfort. —< Tekoča topla in hladna voda v vseh sobah.
ZMERNE CENE.	219
HOTEL IN RESTAVRACIJA KOVAČ,
Zagreb, Gajeva ulica St. 31. Telefon 73-35.
Zijamo«vo fciete »obe po Cd—3o Dm. Pr-rovr^-j:. oe-ma4» kuhinja Izbraca uar»vna rsna. Velik m hladan Trt. Pri brvanjo prek« 24 ar 15 % popusta- — Pripora«« .«ssai* DJURO PAJIC.	361'»
Nežno kožo otroci čka negujete najbolje, če pri dnevnem kopanju uporabljate samo lahko milo za otroke Paracelsus. To milo plava na vodi, napravljeno je iz najboljšega materiala ter je popolnoma nevtralno. Dobiva se v apotekah in drogerijah.
HOTEL „ASTORIA"
ZAGREB, Petrinjska Najmodernejši hotel Zagreba. Eno minuto od glavnega kolodvora. Najmoderaeje z vsem komfortom opremljene sobe. Najcenejše in najizbornejše bivanje v Zagrebu. 315
man skušala kupiti v Beogradu, sta so spomnila svojega tovariša Štiliča v Starem Bečeju in sta mu. spommjajoč se časov, ko so se skupno naslajali v kinu ob Al Caponejevih roparskih podvigih, poslala ukaz »gospodarja noči«.
Stari profesor se je silno začudil in tudi prestrašil, ko ga je obvestila policija o pre« prečenem ropu. Takoj je odpustil Faniko, ki ga je s svojim brbljanjem spravila r tako nevarnost. Trdil je, da je b io njeno govoričenje popolnoma neresnično, češ da nima nikakršnih prihrankov. Fanika pa je na policiji še vedno <rdila. da ga je videla, ko je ste! bankovce. Bili pa so morda stotaki, ne pa tisočaki.
»Gospodarji noči« vsi trije še zelo mladi, pa bodo za svojo ponesrečeno »alkapo-nado« odgovarjali pred beograjskimi sodniki.
VSAK NAROČNIK »JUTRA« fe zavarovan za 10 000 d?nariev!
Nevarni zločinci v Zagrebu
Zagreb, 16. februarja.
Preiskava proti vlomilcem še ni konča* na in sta Sekulič in Novakovič priznala poleg že znanih glavnih vlomov še razne druge zločine. Policisti vodijo oba po mestu. da pokažeta. kako sta izvršila razno vlome. Včeraj so vodili Sekuliča po eni, Novakoviča pa po drugi strani mesta. Spotoma je Sekulič priznal, da so precej vlomilskega orodja vrgli v Savo. To je izvršil Milenkovič. ki ga še vedno iščejo. Sekulič je pokazal tudi mesto kakih 500 m od mestnega kopališča, kjer so nekaj vlomilskega orodja že našli, ostalo bodo pa šo poiskali. To orodje so vlomilci uporabili pri vlomu v okrajno sodišče.
Doslej so pojasnjene poleg te m že prej navedenih še nasledn:e vlomilske akcije: poskus vloma v blagajno obrtne šole in v lokal trgovca Milošeka v Zadrski ulici, vlom v trgovino z orožjem Agreš, vlom v Mesniški ulici, tatvina in vlom v Kožar« ski ulici, vlomilski poskus na Medveščaku, vlom v trafiko na Trešnjevki, vlom v izložbo čevljev v Klajičevi ulici, vlom v šolo pri Sv. Duhu in še en vlom na Trešnjevki. Pri vseh teh vlomih je bil udeležen tudi Vukašin Milenkovič.
Ko ima policija v svojih rokah vse pre» drzne vlomilce razen Milenkoviča, se pa pojavljajo v mestu še drugi, ravno tako mladi iin predrzni zločinci. V prvem nadstropju hiše št. 12. v Vrhovčevi ulici jo bil včeraj zjutraj malo pred 8. izvršen predrzen razbojniški napad. Na vrata sfa potrkala dva dobro oblečena mladeniča in ko je dekla odprla, jo je eden zgrabil za vrat in jo zače' daviti, drugi pa je planil v stanovanje, kjer je še spal Anton Cabas, tovarnar iz Karlovca, ki je star že blizu 70 let. Z vzklikom: »Stari koliko imaš denarja?« je zločinec naperil nanj dva revolverja. Med tem pa se je dekla iztrgala v veži iz rok zločinca ter začela na vso moč klicati na pomoč. Ko so pritekli ljudje iz sosednjih stanovanj, sta razbojnika že dirjala po stopnicah ter se na ulici izgubila med pasanti. Policija je takoj uvedla preiskavo, ki pa doslej še ni imela, uspeha.
f UMNI PREGLED
Iz politične književnosti
(Dr. Sto jan Lazic, »Sans malice« —
Beograjski odvetnik, bivši član generalnega tajništva Društva narodov dr. Stojan Lazi č je izdal v založbi M. J. Stefanoviča v Beogradu čez 170 strani ohsegajočo francosko knjigo: ^Sans malic«. La Societ6 des Nations monfe la garde sur le Niemen. Sou-venirs enef-dotiqnps d'un secretaire«. Pisec je bil 1. 1020. dodeljen v funkciji tajnika ko-r ieiji, ki jo je poslalo Društvo narodov na poljsko - litavsko mejo, kjer je izbruhnil oborožen konflikt. Komisija je imela nalogo, preprečiti nadaljnje spopade, doseči premirje med obema nasprotnikoma in proučiti na terenu vzroke jx>lj?ko - litovskega spora.
Dr. Lazič nam podrobno, prijetno kramljajoče pripoveduje v tej knjigi o svojih doživljajih in opazovanjih. Citatelj se pod sugestijo njegovega pripovedovanja vživlja v delo kom"'6i.fe. v zapletene krajevne odnose, v spor«, ki zahtevajo vzlic svoji navidezni malenkostnosti in brezpomembnosti obilo diplomatskih sposobnosti in takt čne pre-udarnosi, — sploh v celotno ozračje, ki je nastalo 1. 1920. ob Njemenu. Položaj je bil močno zapleten. Poljsko eo napadle boljše-viške čete. ki jih je energični PUsudeki krepko odvrnil od osrčja države, vendar eo bili Poljaki Se v svojem vojnem stanju, bo
Milan Janota, »Napor proti Trianonu«)
je komisija Društva narodov krenila na sporno ozemlja. Litavci so nevšeČni položaj Poljske lokavo izrabili in so s svojimi bo-matijami ob neurejeni litaveko - poljski meji podpirali boljševike. Za sporno ozemlje, predvsem pa za starodavno slikovito mesto Wilno, se med pritlikavo Litvo in v velikem nacionalnem odporu proti Rusiji strnjeno, še nedavno osvobojeno Poljsko, ni razvila samo vojna na terenu, marveč v še večji meri diplomatska vojna, združena z močno propagandno kampanjo.
Komisija, ki je prispela na to ozemlje v času najhujše zmede, ni imela lahkega dela. Najzanimiveje je prav za prav to, kako so se njeni člani izprva okorno, potlej pa vse iačje vživljali v zamotana vprašanja regionalnega značaja, ki so kar čez noč postala važna zadeva dveh narodov, in držav ter mednarodni problem, — trda preizkušnja posredovalne in pacifistične avtoriM« mladega Društva narodov. Delo komisije js bilo zlasti izprva otezkočeno zaradi jezikovnih težav. Samo pisec teh sponv'nov je znal tri jezike: francoskega, angleškega in ruskega ter je tako posredoval med člani komisije. Francoski, italijanski in španski zastopnik so govorili francosko, Francoz še povrh tega
rusko, angleški zastopnik je znal samo angleško, japonski pa je razen svojega jezika govoril še nemško. Posledica tega je bila, da se člani komisije, ki je morala reševati toli težaven obmejni sper na neznanem ozemlju, niso mogli sporazumeti niti mpd seboj brez tolmača, kamoli da bi lahko zasliševali prizadeto prebivalstvo v njegovem jeziku. Iz tega so nastajale razne težkoče, ki pa jdh je dobra volja bodro premagovala. Pozneje, ko je komisija prispela na sporno ozemlje in se za dalje časa nastanila v Wil-nu, se je pokazalo, da so z ruščino še najlažje prišli v etik s prebivalstvom, saj je bila ruščina še nedavno uradni jerik i na litavskem i na poliskem ozemlju ob Njemenu in jo je govoril vsak količkaj izobražen človek.
Komisija je delovala na spornem ozemljil od oktobra 1920 do sredine februarja 1922, ko so je s plebiscitom odločila pripadnost Wilna pol jtk i republiki. Pisec je torej imel dovolj časa. da ee je seznanil z razmeram! in posebnostmi teh krajev in si pridobil samostojno sodbo zlasti o narodnostnih prilikah. Nihče ne bo brez prida prečital njegovih pričevanj in ponekod prav znač lnih opazovanj. Zabavno in časih malce šegavo opisuje razmere v komisiji sami in potek njenega dela: živa slika take-te ofeirske mednarodne komisije, ki so ji poverjene važne diplomatske in posebej še arbitražne naloge. Ko smo citali dr. Lazi&ve ponekod komične opise delovanja mednarodne komisije ob Njemenu, smo se spominjali delimi-tacijekih komisij, ki eo po prevratu krožile
tudi ob naših mejah. — V drugem poglavju opisuje dr. Lazič Varšavo 1. 1920. z obli-gatnim obiskom v FukierjVsvi starodavni kleti, kjer so pili vino in medico baje iz 18. stoletja. Dalje slika obisk pri maršalu Josefu Pilsudskem in razgovor ž njim o litavskem vprašanju. Posebno zanimiva so poglavja, ki pripoveduje o delovanju komisije na spornem ozemlju, o pogajanjih za premirje, o ustvaritvi nevtralnega pnsru itd. Sredi prvih vidnih uspehov pa j* komisijo presenetila vest, da so neregularne čete poljskega generala Zeligowskega prodrle v \Vilno in ga zasedle. Tako je bila ustvarjena docela nova in še bolj zamotana situacija, ki se ie ž njo bavilo Društvo narodov in vsa evropska javnost in ki je komisiji kot p red stav i-teljici novo ustvarjenega »mednarodnega reda in miru« delalo hude preglavice vse rlollej, dokler ni narod sam odločil usode spernega ozemlja.
Dr. Laziču je znanje ruščine in počasi tudi poljščine omogočilo vpogled v litavske prilike in neprilike. Njegovo opazovanje pa je bilo nezainteresirano io objektivno, zato dobivamo vanj zaupanje. Ta, kar pravi dr. Lazič kot nevtralen opazovalec o narodnostnem značaju velikega dela Litve, zlasti š® Wilna z okolico, nikakor ni grad'vo za li-tavsko tezo. Saj je nemara res, da za Litavce govori davna zgodovina, toda v teku stole-tii se je ta stari in nekoč veliki narod močno izoremen'1. Že v srednjem veku ni ve<5 bila litavščina občevalni jerik njegove vladajoče plasti, marveč so vsi govorili belorusko; v poznejših stoletjih, v času poijsko-
litavske unije, je prevladala poljščina. Tako en se v teku časa velike plasti litavskega naroda popoljščile in poprijele poljsko nacionalno zavest. Ko se je v novejšem časa začelo prav iz ljudstva, delno pod tujim političnim vpl vom. litavsko narodno gibanje, je stalo pred velikimi nasprotji med zgodovino in dejanskim stanjem. Ob prevratu so Litavci zahtevali za svojo državo zgodov tiske meje, pri tem pa so skjšali prezreti dejstvo, da na opornem ozemlju biva ljudstvo, ki po ogromni večini ne mara pripadati litavski republiki, marveč se hoče včle-n it i k Poliski. Litavske razmer,*, kakor nam jih opisuje dr. Lazič. so bile sploh dokaj, kuriozne. Na Mu državne uprave so stali bivši ruski uradniki, po rodu iz Litve. Nekateri celo niso dovolj obvladali litavskega jezika, ki je bil takrat ?p tako malo razvit, da je spravljal sestavljalce državnih aktov v sto zadreg. Morali so si pomagati z neolo-gizmi, ki so jih strokovnjaki in nestrokovnjaki kovali kar v potu obraza.
Mnogo poučnega, pa tudi zabavnega nam pripoveduje dr. Lazič v tej svoji knjigi, in kogarkoli zanimajo razmere ob Njemenu, bo njegovo, v lahko umljivi francoščini spisano knjigo pnecital z užitkom in s koristjo^
V času, ko se boj za revizijo mirovnih' pogodb in proti nji bliža usodnemu višku in ko nekdanja neoficielna, propagandna gesla postajajo del državno - političnega, programa celo dveh velesil, je nad vee poučno »ta* knjigo, ki jo Je izdal v slovaške«
*
Domače ve&ti
m
•	Slava četniikega združenja. V sredo aa pravoslavni praznik Je Združenje čet-nikov v Beogradu v dvorani hotela »Impe-ri&i« slavilo svojo slavo, pri kateri te
prazniški obred v prisotnosti odposlancev Nj Vel kralja, mestne občine in raznih organizacij izvršil prota g Nikolič a četn»-Skim vojvodom g. Pečancem Ko sta zlomila kolač, je g Nikolič govoril o vloei četnikov v bojih za naše narodno državno osvobojenje ter se spominjal vseh padlih četnikov Slavi je prisostvovala tudi mati četniškega vojvode Tankosiča, ki pri svoji ^isoki starosti ne zamudi nobenesa četniškega sestanka, kjer je kakor mati med M-ojimi otroci Častitljivo starko je že zapustil vid, pozna pa vse starejše četnike po glasu
•	Kulturno prosvetno društvo »Edinost« v Beogradu priredi dne 18 t m ob 8V*
zvečer v češkoslovaškem domu, Garašani-nova ul. 39. izvrstno komedijo »Trile vaški svetniki«. Za pustni čas najprimernejšo veseloigro, ki se bo odigrala brez odmorov med dejanji, si mora ogledati vsak beograjski Slovenec ter se za mal denar nasmejati do solz Po predstavi prosta zabava m razne šaljivosti
ja Poroda ii) ^ Vam da
_____________že 15 let
uporabljam zobno paslo "Chlorodont" Se nikdar nas ni razočarala Imeli smo vedno bele zobe in prijeten okus v ustih, tembolj ker uporabljamo ze dali časa Chlorodont ustno vodo Tudi uporablja cela družina samo Chlorodont zobne sčetke j podpornik. T Zahtevajte zato samo pristno Chlorodont zobno pasto, tuba Din 8 - in Din 13 ter zavračajte vsak nadomestek
•	Nova ljudska šola na Cetinju. Na Ce-
tinju gradijo novo ljudsko šoio. Ta šola bo ena največjih ljudskih v naši državi. Imela bo 24 razredov in najmodernejšo instalacijo
» Pomorski izleti na Gornjem Jadranu.
Jadranska plovitba na Sušaku organizira enodnevne izlete po Jadranu na parobro-du, ki bo vsako nedeljo odplul s Su-šaka ter se ustavil v Kraljeviči, pri Sv Jakobu, v Crikvenici, Selcih, Novem, Se-nju in Baški Z izletnim listkom se bodo potniki lahko istega dne vrnili.
•	Veteran iz bitke pri Visu umrl. V Ka-štel Lukšiču v Dalmaciji je te dni umrl I ložo Omašič v starosti 94 let. Omašič je t.ii veteran iz bitke pri Visu leta 1866.
•	Poroka. Preteklo nedeljo se je poročil na Brezjah g. dr. Janko Koestl, pravni referent pri Pokoininskem zavodu v Ljubljani in odličen športni delavec ASK Pri-morja. z gospico Stojo Crobathovo, hčeTko veletrgovca v Kranju. Bilo srečno!
•	Polovična vožnja bo od 18. do 28. t. m. v Maribor k prireditvam Mariborskeea smučarskega kluba Potrdila prisostvovala izdala »Putnik«, Maribor
VEDNO IN RADI PRIZNAVAMO VSI: »RIBE IN DRUGE VSE POSTNE JEDI, KI JIH ŽELODEC Z LAHKOTO PREBAVI,
NAJBOLJ OKUSNO LE SLAMIČ PRIPRAV?:«
« Dražba za veleprodajo tobaka. Samo-
f^oina mcnopolska uprava v Beogradu je razpisala drugo ofertalno dražbo za najem vele prod a je tobaka za one rajone, ki niso bi i i oddani v najem pri prvi dražbi. Druga dražba se bo vršila dne 25. februarja za rajone na področju savske, dravsko. vrbaske in primorske banovine pri tobačni tovarni v Zagrebu.
» Na ofe realno licitacijo, ki jo je razpisalo banovins-ko zdravilišče v Rogaški Slatini v Službenem listu banske uprave dravske banovine št. 9 z dne 1. t. m za zakupodajo raznih restavracijskih, trgovskih in obrtnih lokalov v zdravilišču, opozarjamo interesente. Rok za vlaganje ponudb je podaljšan nepreklicno do 25. t. m
* Tragična posledica nepazljivosti do otrok. V Novem se je zsrodila srozna nesreča v hiši kmeta Petra Butorea Oče in mati sta odšla k sosedu in pustila v sobi v zibelki 6-mesečno hčerko V odsotnosti staršev je prišla v sobo mačka in se lotila otroka -'zgrizla mu je. ročici do komolcev Ko sta se roditelja vrnila domov, sta se seveda silno preplašila ter klicala na pomoč sosede in zdravnika. Kakor je ugotovil zdravnik, bo nesrečni otrok strašno pohabljen najbrž ostal pri življeniu
mm
JE NASLOV MASKARADI, KI BO NA
pustno soboto 25. II. 1933
V VSEH PROSTORIH NA TABORU.
•	Mraz v Bosni. Kakor javljajo iz Sarajeva, je tamkaj v zadnjih dneh nastopil občuten mraz. V sredo zjutraj je termometer zabeležil —15 stopinj.
•	Samomor epileptika. Blizu Hercearno-vega v Boki Kotorski se je vrgel pod vlak 20 letni Dušan Parčijev, ki je bil epilen-tik in si Je zaradi tega že večkrat skušal vzeti življenje Sosedje so ga videli, ko je odhajal od doma in se niso dosti zmenili za njegove klice: Z Bogom za vedno! Vlak je nesrečneža popolnoma razkosal
♦	Tičarjevo nalivno pero zvest spremljevalec naj vedno ti bo.
♦	Obledele obleke barva v različnih barvah in plisira tovarna Jos. Reich.
Iz I>tMigsf?e
n— Predavanje in filmi v Društvu za zgradbo Sokolskega doma v šiški. Danes
bo zelo koristno in aktuelno predavanje znanega strokovnjaka dr. Misa -20 ■javodii za zdravje in srečo v rodbini. Po predavanju se predvajajo krasni kulturni fiimi: s-Sveta gora Atcs«, »Stare kulture ,ia Ja. vi«, »Življenje na otoku Ceylonu« in »Tropsko sonce na Javi« Filmi so izredno le,pi.
u— Kulturno-glasber.i večer .»Svobode« in »Zarje« Dasi prosvetni in umetniški večeri, ki jih v stalnem ciklu prirejata delavski društvi »Svoboda« in »Zarja« v dvorani Delavske zbornice, ne izpričujejo kakšne enotne miselne in umetniške usmerjenosti vendar so med našim delavstvom :n zlasti med pripadniki srednjih stanov oolagoma postali prava živa potreba -V sredo zvečer je ves ostali spored zasenčilo predavanje mladega sociologa in planinskega pisatelja drja Henrika Tume o stvarstvu. Pri nas se silno rado razprav. ;ia in polemizira o početku sveta, toda malokdaj je zgodi to na tako temeljit, jasen in smotren način, kakor so to snov p-»dala predavateljeva izvajanja Pričenši oub sv pismu, oprt ob Darwina Marksa in Tolstega je dr Turna predočil poslušalcem Jivahno zaokroženo filozofsko naravoslov-ako in sociološko podobo sveta družbe in človeka. — Po predavanju je sledii umetniški iel, ki je dostojno zaključil večer Godba »Zarje« je pod taktirko kapelnika Dolinarja zaigrala »Varšavjanko«, konser vatoristka čampova je intimno toplo zapela troje pesmi, Skuk je moško uspel kot reoitator naše socialne poezije, konserva-torist Burper je z umetniško podano pesmijo zaključil večer
u_ Spored nocojšnjega koncerta malega
violinista Mirana Viherja v dvorani Filhar monične d-ružbe. 1) Corelli: Violinska sonata op. 5, 2) Mozart: Violinska sonata št. 8 v c-duru. Po odmoru Paganinijevi 3 Caprici št 21, 22 in 24., v priredbi Szyma-nowskega, dalje Sukova »Dumka« Chami-nade-KreisJer: Španska serenada in Cassa-do: »Vražji ples« Pri klavirju pianistinja gospa Mirca Sancinova Mladi violinist je gotovo najnadarjenejši učenec ravnatelja šole Celjske Glasbene Matice, ki ga poznamo samega kot izbornega solista in in ter-preta zlasti modernih skladb. Tudi nam je še v izbornem spominu iz časov, ko je sodeloval pri Zikovem kvartetu celo na festivalu v Donau-Eschingenu. Po zaslugi Zika-kvarteta, torej tudi g. Sancina, je založništvo Schott v Mainzu založilo prvo jugo-slovensko skladbo, godalni kvartet Josipa Slavenskega. lz popularnega koncerta, ki ga je dirigiral kapelnik Neffat, nam je Miran Viher še v najlepšem spominu. Ne le strokovnjaki-violinisti, tudi kritiki so se o njem izrazili sila pohvalno. Koncert se prične točno ob 20 v Matični knjigarni in na večer koncerta od pol 8. ure dalje v veži Filhannonične družbe.
u_ Prosvetno.družabni večer »Krke« bo drevi ob 20 pri Mikliču Na sporedu So-foklej, eden največjih tragedov stare Grške. Predavatelj France Vodnik, recitator režiser Qiril Debevec Prosta zabava z godbo Vstop vsem prost, brez vstopnine!
u— Danes prekrasni film >Divne laži Nine Petrovne« kot zvočni film. ZKD si je izbrala za ta teden prekrasno filmsko .elo Ufe »Divne laži Nine Petrovne« z Bri-gito Helm in Francem Ledererjem v glavnih vlogah Film je po svoji vsebini tako lep, da si ga bo vsakdo še enkrat prav rad ogledal. Predočuje ljubavni roman mladega gardnega častnika in znane ruske lepotice, ki se je iz ljubezni do svojega izvoljenca morala žrtvovati in vzeti slovo od življeiija Nepozabno iepa je zlasti smrtna scena in nedvomno bo tudi še danes ganila najtrše srce. Predvaja se danes in iutri ob 14. v Elitnem kinu Matici
u_ Krajevna organizacija JRKD za XI. in XII. volišče dvorskega okraja ima v torek 21 t m ob 20 prvi redni občni zbor v salonu restavracije »Zvezde« z običajnim dnevnim redom V primeru nesklepčnosti bo poi ure kasneje drugi občni zbor z istim inevnim redom, ki sklepa ob vsaki udeležbi
u_ Preporodvci! Jutri ob 16.30 bo predava; g prof Brežnik o temi: »Pariz in Ljubljana pred 120 leti« Vljudno vabljeni člani SOP Za člane udeležba strogo obvezna!
BELI TEDEN
V SOBOTO 18. T. RL
K. SOSS,
LJUBLJANA, MESTNI TRG 18-19
u— Združenje trgovcev v Ljubljani opozarja interesente, da j« izšla odločba glede izpremembe in dopolnitve o načinu oznamenovanja sodov in o mejab njih točnosti, »Službeni list« št. 10/33 Prav tako je izšlo pojasnilo glede taksiranja trgovskih zaključnih listin, katero je objavljeno v št. 18 »Trgovskega lista«. Vsa ostala pojasnila se dobe v tajništvu Združenja.
u— Aretiran podivjanec. V Mahničevo gostilno v Vodmatu je prišel v sredo popoldne mlad brust, ki je bil očividno že nekoliko vinjen čez čas je mladenič izzval prepir med gosti. Iz žepa Je potegnil oster štilet, s katerim je priče! groziti, da so se drugi preplašeni razbežali. Divjak se je lotil dejansko tndi pozvanega stražnika in ga je mogel ta ukrotiti šele « pomočjo tovariša Zvezala sta ga in tirala na stražnico N? cesti jima pa aretiranec ni ho^l zlepa slediti in se je ponovno vrgel na tla Na stražnici so ugotovili pozneje, da gre za 18 letnega Martina K., doma iz Rado hove vasi na Dolenjskem. Martina so že dalje časa iskali orožniki iz Kranja, ker je osumijen napada na posestnika Gart-nerja. ki je b;l tudi oropan za 16.000 Din Nevarnega irethanca zaslišujejo zoaj na policijski upravi.
. ; ' 7tt^bS^trV**-ii'"»-'•'•Si. v\ VvV,.'??'	'*
KINO LJUBLJANSKI DVOR
Telefon 2730
SVETISLAV PETROVIČ
v prekrasnem filmu
Okovi plemstva
(CARJEVIC)
Ob 4., In 9. ob najnižjih ljudskih cenah po 2.—, 4.—, 6.— Din
u— Spreten berač. V neko hišo na Mestnem trgu je prišel včeTaj dopoldne neznan berač, ki je govoril hrvatsko narečje V pritličju je dobil pri neki stranki zajtrk, v prvem nadstropju si je nabral nekaj drobiža, v drugem nadstropju si je izprosil nekaj stare obleke, ko pa je stopil na ulico, je hitro pograbil z vozička neke pe rice zavoj perila, ga zavil v podarjeno obleko in izginil. Pozneje so nevarnega be-rača zasledovali po Mestnem in Starem trgu, a je ta že davno odnesel pete na varno.
u_ V mestni klavnici se bo Jutri ob
15. prodajalo na prosti stojnici prašičje meso po znatno znižani ceni.
Grenčica Hunyad) Jano« je najzanesljivejše in oajidealnejše odvajalno sredstvo
u_ Rj>zne nezgode. Marija Erbežnikova,
20 letna hčerka posestnika pri sv Ožbol-tu, je dvignila v sredo lonec vrele vode. ki se ji je pa po nesreči zlila ter jo hudo poparila po nogah. 84 letni dninar Gregor Blatnik iz Doba pri Domžalah je pred-sinočnjim padel na cesti in dobil hujšo no tranje poškodbe Delavčeva hčerka Fran č>ška Pustovrhuva lz Borovnice Je padla v sobi s peči in si poškodovala levo roko Na Tržaški cesti je podrl neznan kolesar
Danes samo ob 4* pop.
večerne predstave odpadejo zaradi koncerta
Witly Fritsch
Ellen Schvvanecke, Rosy Barsony, Maks Adalbert, Jakob Tiedtke in operni pevec LEO SLEZAK v sijajni komediji, ki se godi v St Moritzu ob času zimskosportne sezone
VESKLE HOROSTl
V predsporedu UTTN ZVOČNI TEDNIK In KONCERT SLAVNE GOSLACICE EDITH LORAND.
Elitni kino Matica
Telefon 2124
včeraj dopoldne vajenca	Miha Zaletia.
Dečko je padel in se hudo	poškodoval na
glavi Vsi poškodovanci	se zdravijo v
splošni bolnici.
iz Maribora
a— Zanimivo recitacijsko popoldne bo priredil v aoboto 18 t m ob 16 uri v dvorani državnega učiteljišča literarni odsek Združenja mariborsega učiteljskega naraščaja Sodelovalo bo 8 naših mladih umetnikov
a- Zanimivo predavanje. V nedeljo 19. t. m ob poi 11 dopoldne bo predaval v socialno-političnem idejnem tečaju v dvorani Ljudske univerze (Kino Apolo) narodni poslanec g dr Stane Rape o zanimivem vprašanju. Ali obstoja za Slovence nevarnost klerikalizma in v čem?
a— Društvo jugoslovenskih državnih upokojencev v Mariboru je bilo ustanovljeno 12 t m ob izredno veliki udeležbi državnih upokojencev Ustanovni občni zbor je bij v prostorih Nabavljalne zadruge Po izčrpnem poročilu pripravljalnega odbora se je konstituiral novi odbor, ki mu predseduje upokojeni dvorni svetnik g V. Koronvogl. Društvo šteje že v prvih dneh svojega obstoja 274 članov
a— Zanimivo predavanje o škotski. V preteklem tednu jc predavala v nabito polni dvorani ljudske univerze lektorica angleškega jezika na ljubljanski univerzi ga. Copelandova, ki je v izbranih besedah pričarala poslušalcem pred oči vso ljubkost, nežnost, ponos in posebnost svoje domovine, gorate škotske
a_ Sprejemi strank na mestnem magistratu. Ker se udeležuje zasedanja bano vinskega sveta v Ljubljani poleg župana g. dr Lipolda tudi njegov namestnik podžupan g Golouh., vodi vse glavne posle in sprejema stranke v najnujnejših primerih magistratni svetnik g Rodošek Splošni sprejemi strank pa so. kakor smo že ja vili, do nadaljnjega ukinjeni
Zaradi brezposelnosti v smrt. V sredo zvečer je poskuša! napraviti samomor zaradi dolge brezposelnosti 24 letni delavec Ignac Rajhmajer iz Hotinje vasi Izpi) je večjo količino ocetne kisline Svojci so opazili njegovo obupno dejanje in obvesti li mariborsko reševalno postajo, ki je po svojih reševalcih prepeljal? obupanca v bolnišnico, kjer so mu izprali želodec rn mu rešili življenje.
Iz Celia
e— Celjski občinski svet bo imel prihodnjo redno sejo predvidoma v petek 24. t. m. ob 18.
e— Zborovanje lovcev. Celjska podružnica Slovenskega lovskega društva bo Lmela svoj redni letni občni zbor v nedeljo 19 t. m. ob 16. v hotelu »Hubertusu« v Celju.
e— Elitni kino Union. Danes ob pol 17.
in pol 21 zivočna opereta »Dve srci — en utrip« in dve zvočni predigri.
e— Ova akrobata na. Starem gradu. V nedeljo popoldne sta si privoščila dva fanta malo senzacijo na Starem gradu Splezala sta na vrh visokega grajskega zidu tik nad globokim, do Savinje segajočim prepadom Vrtoglava višina Ju ni prav nič motila Skakala sta po zidu in veselo prepevala Ljudje so z grozo opazovali njuno lahkomiselno početje.
11 Trbovelf
t— Zasavska podružnica SLD je pričela v nedeljo ovoj ubčnu /oor. ki je bil zelo dobro obiskan. Pn spremembi pravil je bil aprejet predlog da se območje zasavske podružnice SLD razširi tudi na Laško in levi breg Savinje V odbor ao bili izvoljeni gg. rudniški ravnatelj inž. Loskot Fran-ta, SuMgoj Avgast, Sušnk t rane. Jenko Metod (Hrastnik), Premerstein Robert (Radoče), MuFer Viktor, (Zagorje, Strzel-ba. Litija). Nominiranje dveh odbornikov za Laško se prepušča tiamošnjim lovcem. Za ostale kraje so bili izvoljeni še posebni zaupniki, in soer za Šmartno inž. Pu6ch-mann. za Savo Berdajs Lado, za lovsko društvo »Zlatorog« Grčar Ivan, za lovske zakupnike na Dolu Jurko Viktor. Hauck Joeip in Deisnger Ivan. Volitvam je sledilo strokovno predavnaje inž Pu^c.hman-na. kateremu so navzoči sledili z največjim zanimanjem. Sprejet je bil tudi predfog. da dobi premijo 1000 Dn iz podružničnih sredstev oni lovski čuvaj ki bo v bodočem poslovnem letu zasadil največ lovekih tatov. V centralnem odb>ru SLD bosta zastopala podružnico gg ravnatelj inž. Loskot in učitelj Suligoj.
Iz Hrastnika
h— Glasbeno društvo Hrastnik priredi v nedeljo 19. t. m. ob 17. v dvorani Sokol, skega doma letni koncert z bogatim ln pe. strim sporedom. Nastopi moški, žensk5 in mešani zbor ter društveni orkester. Dirigent g. Cander.
Iz Novega mesta
n— Kino »Dora« v Sokolskem domu
predvaja danes ob 20.15 in v nedeljo ob 15., 18 in 20.15 zvočno opereto »Ljubavna komanda« V predigri zvočni tedn k.
jeziku Zunanjepolitični odsek slovaške podružnice č>škos!ov Narodnega ?veta Milan Janota. Vapor proti Tria«onu. (Bratislava j250 tirani) Pisec se bavi. kakor kaže naslov, z ob.=>ežno izborno organizirano. iav no in potuhnjeno lokavo in profi-njeno ma-ožarsko propagando proti trianonski mirovni pogodbi. Vprav strme čitaš v tei od začetka do konca nenavadno zanimivi in do-kjmentarični knjigi, e kakSno žilavostjo in p kakšn mi sredstvi skuša vladajoča plast madžarskega naroda falzificirati zgodovino in narodnostno stanje ter prepričati svet o »ogromnih krivicah«, ki so v zgodile Ogr=k v Tnanonu Tako rafinirane propagande nima noben narod in samo parazitska plast madžarskega okmstva in militaristif-ne klike, ki si ie Dri6vojila oblas»t nad ma-džarsk m narodom, lahko trati toliko sredstev za nezaslišne spletke proti sosedom ter za smotrno podminiranje itak fiovoP majavega evrot^kega miru ^amo aristokra eiia. ki e nit' bolisev ški reižm na Madžar skem ni moge' prepričati kai čaka naroi že pride do anarhiie se lahko vdaja beda »ti misl . da sv bo svet vrnil v fevdalno sta nie če bo iruga svetovna voina pretresla glabotnf temelie današnje Evrope Ta slepo ta ie neozdravljiva, i n}o je danes zaatrup jjen Vt* madžarski narod nji se ne »me in ne more nihče upreti 2 nio moramo raču nati tudi sosedje kot t dejstvom, ki «e globoko tiče naših državn!h in narodnih inte-resov
V uvodu ie podal F. H. objektivno sliko madžarske zgodovine, ki kaže porazno ostro
razliko med madžarskim in n. pr. češkim pojmovanjem narodnosti, družbe, države, politike, javne morale itd. Ta razlika pa ni bila ustvarjena umetno in šele včeraj vcepljena Madžarom, temveč je globoka in bistvena: tiči v samem narodnem karakterji. Wessel6nyi Miklos je že 1. 1843. napisal v soji knjigi »Sztfzat a magyar fe szlav nem-zet seg iigyčben*: »Vsa zgodovina Ogrske ni nič drugega kot zatiranje ljudstva, in s:cer na dva načina: v podrejenosti madžarskih nodložnikov in nemadžarskih narodnosti.« Prvi de! Janotove knj'ge razpravlja o miselnih osnovah revizionistične propagande v inozemstvu, drugi del poi robno in dokumentarno premotrivn revizionist čno propagando v Ameriki. Angliji, Franciji. Italiji, švir. Tretj-e poglavie govori o habsburški propagandi v službah madžarske iredente. četrto se bavi s povojno madžarsko politiko in njeno zvezo z revizionizmom. Posebno poglavie je posvečeno fkianeiraniu madžarske propagande, nakar stedi podroben po-p:s propagandne literature v angleškem, francoskem in italiianskem ieziku.
Kniigs Milana Janotv je nastala i« pl*-inenitega odpora zoper to kampanjo, ki preti aosfdnim narodom, nekdanjim tlačanom milen jske Ogrske, z novim suženjstvom. Ki nastala iz mržnie. kakor toliko spisov, ki jih imperialistični pomagači vol kih narodov izdajajo proti malim narodom, da b? z ideologijam zakrili pohlep močnih po zemlji slabih Nastala je iz defenzivnih razlogov in kot protest zoper falzifikat«, ki so opaenejši od nekdanjih falzificiranib fran-
kov »madžarskega« princa Windischgraetza. tega tipičnega služabnika antitrianonske kampanje. Ker se poželjivi kremplji madžarskega megalomanskega imperializma iztezajo tudi po j jgoslovenski in slovfnski zemlji, bi se morala knjiga M Janote čitati tudi pri nas: predavanja in članki na njeni osnovi naj bi poučili ljudstvo o pravem obličju današnje službene Madžarske.
H. G. Welsa spis »Delo. blagostanje in sreča človeškega rodu« je napovedalo v srbskem prevodu založništvo »Narodno delo« v Beogradu.
Merežkovskega »Napoleon« je pravkar iz-šfel v Beograd j v srbskem prevodu.
Dr. Aleksija Jelafir je izdal pri Kohnu v Beogradu knjigo svojih eseiev in člankov iz književnosti in socialne filozofije z naslovom »Na prelomu«.
Vrnitev k tradiriii. »Letonis Matice Sr)>-ske«, najstarejši srbski književni in kulturni obzornik, fe dobil z novim letom enako opremo kot jo ie ime! pred vomo V februarskem zvezku ugotavlja uredništvo da je imela ta sprememba velk od m* v v občestvu in da ni bila 6amo slučajna, marveč načelna. To ie znak tudi gldde vsebine Le topisa M S., mak. da »se hoče vzpostaviti pretrgana vet s preteklostjo in zavzeti prej-šnie tradicionalno srta)'55e«. »Nastopilo je. hvala Bogu. iztrernenie tjdi v naši književ nosti.« V*ekako značilen pojav!
0 hiperprodnkcijj iirobražcnstva je priobči »Letopis Matice Srpske« v februarskem 1 zvezku članek Laze M. Koetiča. Pisec zani-
Najboljfco obrambo prou prenosu nalezljivih oboienj potom dupline v ustih in griu tvorijo okusne
ANACOl PAST i LE Dii. VVANDERJA
Dobivajo se v vseb leKarnab. Cena tc^-iega omota Din 8.—, veliKega Dm 15.—.
Iz LjMt&mera
lj— Delo ljutomerskega Rdečega križa Dr.e 5. t. m. st vršil jbčnj /bor tukajšnjega krajevnega odooru Kde-oega križa ob obiiiajni pičli udeležb- člai;<?:vj ki priča. da je med nam se voe prtmalo zanimanje za to prepotrebno tvurnunitariio organizacijo Občin zbor je vodil drugi predsednikov namestnik g Zdcherl. Iz por.>č., funkcionarjev posnemamo, dii je krajevni odbor tudi v preteklem letu deloval tiho m vztrajno, da šteje sicer manj članov prejšnje leto — števio se bo letut> zaradi znižane članarine brezdv<..mno avignilo-Ta je v /vezi s srt^kun načeistvom pre;ek-lo pomlad dovrši! nabiranje živil za pasivne kraje in odposlai v Belo Krajino vagon krompirja. Dal,« je priredi s sodelovanjem Kola jug-oslo venski h eester uspelo zabavno prireditev s programom ter kot po-ietn dan cvetlični dau Kolo jugoslovenskih sester je naklonilo za bo/;ičn!oo revni dec. v celoti 1700 D n Nekaj tednov |e dajal 100 otrok.cn osnovne šole vsak dan kruha 2> v tediočem letu pa ie povabil Ljutomerčane na svojo zimsko prireditev. ki je tud dobro uspela Med letom je zapustil Ljut-me predsednik kraevnega odbora, pa tud: drugače se ie odbor precej skrčil Dohodk so znašali v 1. 1932 3157.99 d narjev. izdatk pa 3116 Din: prebitka je torej 41.90 Din premoženje znaša 5685. dinarjev Novi odbor je setavl^en takole: predsednik g dr FarČnik. 1 namestnik g. Zacherl. 2. namestnik g župan Žrnavec, tajnik g Baukart blagajnik g. dr M!;nar, odborniki ge Ant Stajnko. Leonida Rau-ter m Edi Hernd! ter gg dr Haring in Mihi. Pregledovaica računovodstva gg. Polianec in Kuhanč. delegat za skunščino oblastnega odbora g dr. M1:nar Odbor si je stavil nalogo da dvigne število članstva na dostojno višino in da izvede na ;peen poleg ob čajne prireditve nabiralno alcciio v prid ubožnm :n sicer bo nabiral predvsem obleko in obuvalo.
lj— Občni zbori Nedlia. 5. t. m. je bila dan občnih zborov Zborovalo je tudi 5 obrtniških združeni, in sicer č>kup;ne oblačilnih, kovinarskih les obdelujočih in živilskih obrtov ter tesarji. Vsfm je prisostvoval zadružn- nadzornik Založnik, ki je povsod tolmačil obrani zeteon in zadružna pravila. Zbornico TOT je zastona! zbornični svetnik g. Zadravec iz Sred:§ča. obrtno oblast pa viš. pristav g. dr Mlinar. Na vseh 7iborib je bila udeležba ob^trrkov prav lepa. zanimanje za vse točke dnevnega reda je bilo zelo živahno. Prva si je izbrala za predsednika s JeV»v3ika. druga g. Verbmga tretia g Horvata četrta g. Rusa. te<>arii jn sp svojega odVvr.«. niso konstituirali V obrambo zor>er vedno hui§o nalogo šušmarstva bodo nbrtn:k; vsakega šii^marja prijavili davčni ob^fti — V torek dne 7 t m. se je vr§'<l o-bčir zbor Olepševalnega društvi, ki v sestavi odbora ni prinesel izprrmembe Predsednik je g. Veselič. namestnik g. dr Čeh. tain^V <?*<>-<rx>d Rado Pušeniak. blagajnik S M:M. Društvo je v preteklem 'etu do^e^o aktivnost. prebitek 7n->ša 2400 D;n. Znto je moglo 7» v7držev^r!iie svoieTa konei"š\«» ob Globetki osnovati poseben kopal;Stei Fond.
Zvočna kino Ideal
Danes nepreklicno zadnjikrat vesela, zabavna burka
ŽENSKI SE
Fritz Schf&iz, Marija Pandler, Paul Morgan
Preda po red najnovejši Foxov zvočni tednik Predstave ob 4., 7. in 9. zvečer
kuje, da bi pri nas vladala hiperprodukcija inteligence v točnem pomenu besede. Kvečjemu obstoji nadprodukcija kandidatov za poklice m funkcije, ki jih izvršujejo šolani ljudje, toda to še ni znak, da bi dejansko imeli preveč izobraženih ljudi. Pisec opozarja, kako se je v zadnjih sto tetih razširila izobrazba in kakšne posledice ima ta napredek za vse dr jžbeno življenje. Pred enim stoletjem je lahko v Srbiji kmet ki se je ua-učil čitati, postal kandidat za popa, danes ima vsak kmet v Šumadiji večjo izobrazbo, kakor jo je pred sto leti imela duhovščina in za razne intelektualne poklice zahtevajo že strogo določeno pred izobrazbo. Proces v tem pravcu napreduje tako naglo, da ie opažamo velike razlike med stanjem pr^d desetimi leti in današnjem .Umljivo ie. da danes noben intelektualec ne bo takoi dobil onega položaja n onih dohodkov, kakor so ga imfli liudie z istimi »kvalifikacijami« pred desetimi leti ali več. Toda J4^ in pravi intelektualec bo nri nas še dolgo vrsto let lahko našel sebi prikladen kruh Našel ra bo na Škodo oolintel^ktnalcev in slnlv*-ših 'ntelekt-ta'cev k se bodo morali oosve-titi nižiim noMirem da od vrinejo one ki so še abbeiši od njih Tako bo nastala nekaka aelekriia fšPeni* in odbiranje Važnejša mesta v administraciji, v gospo darstvu. v javnem življenj i bodo čedalje boli zavzemali vse sposobnejši liudie Tako se bo po zaslugi .hip^rnrodiikoije intelek tualcev« dvign:l nivo in pomen vsake funkcije. povečalo se bo nje uvaževanje. To pa bo eden izmed važnih ukrepov, e katerimi
se bodo pri cas izboljšale splošne ra«. mere.«
Mednarodno tekmovaaje ra petje in klavir. Prejeli smo: Slavnostni odbor na Dunaju bo priredil tudi letos od 26. maja do 16. jan ja veliko mednarodno glasbeno tekmovanje za petje m klavir, ki ga bo — prav kakor lani — vodil ravnatelj dunajske državne opere Clemen9 Krauss. Prospekti so izšli v nemškem, angleškem, francoskem in italijanskem jeziku in se dobe v avstrijskem konzulatu (Ljubljana. Tvrševa en=1.a 31) in v potovaln:b pisarnah. Mladi umetniki imajo največjo korist, če se udeleže teaa tekmovanja, ker ima pridobitev diplome, oosebno pa plakete ali denarne nagrade, zanje največjo vrednost Mladi umetniki imaio tudi priložnost, da pokažeio «*voie zmožnosti pred koncertnim dirigenti. koncertnimi agenti in gledališkimi ravnatelji
SMUČARSKI DOM
SK ILIRIJE, Pikica
1000 m nad morjem Jugoslovenski zimski raj. Ugodne snežne prilike od novembra do aprila Stalna, prvovrstna smučarska šola za začetnike In izvežbane Krasni Izleti in ture. Dom Ima centralno kurlavo. toplo in mrzlo vodo v sobah — Informacije d<»1e:
J. Bitene	2742
Ratefie—Planica, Smučarski dom SK Ilirijo
Pozdravljeni slovanski sokolski smučarji
Priglašenih je 388 tekmovalcev, 11 Cehoslovakov in 16 Poljakov.
Pričetek tekem danes
Ljubljana, 16. februarja.
Smučanje je eno najodličnejšib panog na-iega 'telovadnega sestava. To je vaja, ki je po svojem fiziološkem vplivu zelo bogata Po svojem značaju in tehniki je zelo vsestranska. po teži zelo naporna, tako da v nekaterih okoliš&nab lahko zadostuje «ama kot vaja. Poleg tega jo moramo gojiti samo zunaj, na svežem zraka, v zaprtem prostoru ie zaenkrat še neizvedljiva. Zopet znatno dobro glede njene ocene. Dalje je za vsakega mladega ali starejšega moškega al; žensko primerna vaja obenem je pa še pri-rodna vaja. ki je zaradi tega prav posebno simpat čna Naposled je smučanje praktična vaja. ki za vsakdanje življenje v današnjih časih in v naših krajih sicer nima kot sreij' stvo za vsakdanjo potrebo izrazito vairD&ga pomena, toda ima "zredno važen potr^n za na*o narodno brambo.
Naravno ie torej, da posveta Sokolstvo smučanju prav posebno pozornost.
V zavesti, kako je smuča^tvo koristno in potrebno, gojimo to panogo, izrabljajoč vsako priliko za vadbo in *<tidi vsako priliko za pospešitev in napredek smučarstva v Sokol-stvu in smučarstva ^ narodn.
Današnje smučar<;tvo se je razvilo iz zelo primitivnih počej&iov. Človek je iskal sredstvo. da premafjft oviro snega, ki mu je bila zapreka, ko je hotel po svoj h potili iz enega kraja v d.rug kraj. Pa ie našel v smučeh sredstvo, ki mu ni pomagalo samo na poteh
in cestah, temveč mu je odprlo možnost, potovati po snegu svobodneje. Pridobitev primitivnega človeka se je v zadnjih desetletjih izpopolnila z vel ko tehniko, ki se uveljavlja na tem polju vzporedno, kakor sv* vobče uveljavlja tehnika v današnji dobi potrebe naglejšega razvoja in temu primernega življenja
Ker gojimo smučanje resno, zavedajoč se njegove važnosti in kori?t\ zasledujemo napredek te panoge in se zavedamo, da je njen napr^^k odvisen od poznavanja najnovejših tehničnih pridobitev v tej panogi in od tekmovalnega navdušenja gojencev. To tekmovalno navdušenje je namreč pot k največji zmogljivosti ki jo obenem smatramo za smoter v našem prizadevanju za čim večjo sposobnost v pogledu obrambe naroda.
Sokolstvo prireia torej svoje smučarske tekme sledeč svoji dolžnosti v tel^sno-nrav-stvenem in narodno-obrambnem pogledu. Smoter teh tekem mora torej biti: dosega prvenstva, dokaz največje zmogljivosti, ki je važna tudi pri posamezniku.
To misli in čuti Sokolstvo vseli slovanskih narodov, ko se pripravlja na smučarsko tekmo in ko se te tekme udeležuje.
V uspehih pa bomo našli trenotno zadoščenje in povod za nov razmah v bodoče.
Zdravo vseslovanski sokolski smučarski tekmi.
Miroslav Ambrožič,
načelnik Saveza SKJ.
Oak>vanie Sokol?? v Mmrsfd Soboti
V soboto se je vršil v Sokolskem domu ze'yo številno obiskani občni zbor. Med »Vugimi so bili navzoči tudi gg. komandant mesta, župan itd. Starosta Pertot je nazdravil kralju in starosti SKJ. Ko se je viharno odobravanje poleglo je omenil punktacije in pastirski list, spomnil se je V3eh bratov, ki so društvo med letom zapustili V imenu župe je pozdravil zbor hr. Velnar, ki je glede pastirskega lista prečita] župno poslanico. Br. načelnik je poročal o Tvrševi akademiji, letnem nastopu, kjer je sodelovalo 250 telovadcev, okrožnem izletu v Beltincih, na-stopih pri četah itd. Priredil se je tudi vaditeljski tečaj za čete, katerega se je udeležilo 11 članov. Skupno število telovadnih ur je bilo 508, a skupsm obisk 12.558 telovadečih. Vaditeljski 3?>or šteje 3 člane in 5 članic. S+alež čl&nstva je 232 članov, 68 članic, 33 moškega naraščaia, 18 ženskega naraščaja, 85 moške in 69 ženske dece. Referent za čete je poročal o 12 četah, ki štejejo 337 članov. 87 članic, 18 moškega in 15 ženskega naraščaja, 46 moške in 48 ženske dece.
Knjižnici se je v preteklem letu priključila knjižnica Jugoslov. Matice, ki obsega 1175 knjig. Nanovo se je ustanovil lutkovni odsek, ki je že z uspehom uprizoril več iger. Za res požrtvovalno delovanje je voditelju odseka br. ščuki izrekel občni zbor zahvalo. Godbeni odsek, ki šteje 11 članov, je prav uspešno nastopal pri igrah, pri radio prenosu, pri akademijah. Čajankah, vrtnih koncertih itd., skupno 21-krat. K odseku spada tudi diia5ka fanfara. Vrednost premičnin je 165 000 Din. nepremičnin 660 000 Din. skupal ima društvo 825.000 Din vredno Premoženje.
PO pcročfih se je razvila živahna debata. ki je pokazala, da se članstvo zanima za vsestransko delovanje društva. Svečano je zapriseglo novo članstvo, nato pa se ie sklepalo o proračunu za tekoče leto. Volitve, ki so temu sledile so dale popolno •zadoščenie za neumorno delo dosedanjemu starosti br. Pertotu, ki je bil soglasno pc-novno izvolien za starosto, a tudi ostali odbor je ostal po večini neizpremenjen.
Lepo uspeli občni zbor je pokazal lepe s^ove nesebičnega in požrtvovalnega dela, največje sokolske edinice v Prekmurju.
i Igralcem začetn;kom je šlo igranje dobro od rok. Sokolu Zreče, ki se ponaša z lepim odrom in prostorno dvorano, ki jo hvaležno občinstvo prav rado zasede ob takih prilikah, želimo mnogo uspehov.
Sokol v Mengšu je lani postavil in deloma otvoril svoj dom, ki domačim zahtevam prav dobro odgovarja. Da zbere 6voje marljivo članstvo in prijatelje lepe siikol-ske misli na prijetnem zabavnem večeru, bo društvo priredilo na pustno nedeljo 26. tega mese-oa v Sokolskem dimu tnaškarado s prav zanimivim sporedom. Pridite, prispeval.- bo«ste obenem s svojo udeležbo k popolni dograditvi doma.
Sokol na Vranskem je imel 15. januarja občni zbor. Društveno delovanje v preteklem letu je bilo vsestransko in plodno. Z malimi spremembami je bil izvoljen stari odbor. Sprejeta resolucija, ki ostro graja postopanje jugoslovenskega episkopata, se je poslala na pristojna mesta. — Dne 4. t. m. je bila običajna maškerada s plesom, ki je v moralnem in gmotnem oziru dobro uspela. Novemu odboru želimo vsestranskega uspeha.
Sokol Zreče je zopet oživil dramatični odsek. Pod vodstvom br. podstaroste Fr. Kozieka so igrali v nedeljo že drugo igro, veseloigro v 3 dejanjih »Velika repatica«.
DOL. TOPLICE. Sadjarska in vrtnarska podružnica za Toplice in okolice je imela , pro šlo nedeljo svoj redm občni zbor ob ko-i maj zadostni udeležbi članstva. Predsednik je poročal o podružničnem delovanju te* graja! premalo zanimanje članstva in tudi ostalih 'sadjarjev za to tako važno panogo narodnega gospodarstva. — Isti dan popoldne pa »e je vršil v sokolski telovadnici občni zbor g a.«1''nega društva, ki ga je vodil tudi v nepreveč častni udeležbi članstva g .načelnik Ivan Zven. Iz poročil posameznih funkcionarjev posnemrmo, da je bilo društvo lani dokaj delavno. Ime.o je več gasilnih vaj. dve večji prireditvi, zlasti m. dan odlikovanja zaslužnih gasilcev z zlato in srebrno kolajno. V gasilno akcijo pa je stopilo pri požarih v Stavci vas, Pod stenicah. na Gor Grad:šču. na Toplicah pn posestniku Lavriču in n* sveti večer tudi na Toplicah pr posestniku Henngma-nu Petru. Za požrtvovalno deovanje je gasilno društvo od prizadetih županstev prejelo p;smene /ahvale — Prihodnjo nedeljo priredi sokolsko društvo v Toplicah Siros-s-mayerjevo or^siavo.
DOMŽALE. Pevsko društvo »Domžale«, ki je v zadnjem času pod vodstvom gosp. Kacina Ivana začelo intenzivnejše delovati, prired; v soboto dne 18. februarja ob 20. v dvorani Sokolskega doma svoj kon. cert z izbranim sporedom. Po koncertu prosta zabava s plesom. Iskreno vabljen' vs' prHateM-' društva petja in plesa.
GOMILSKO. Ideja narodnega in državnega edinstva je v kraju krepko vsidrana j in dobro se razvija krajevna organizacija j JRKD, ki ma precejšnje števio članov in ! somišljenikov. Na .Gomilskem se vrše tudi atoupn.; sestanki krajevnih organizacij Vranskega okraja pod vodstvom g. Pla vsaka in ! g. Lušina v 6vrho skupnega dela. Tak večji sestanek bo tud- v nedeljo 19. t. m. popoldne in so nanj povabljeni člani sosednjih občin. Na sestanku bo g. poslanec Prekor-šek poročal o političnem položaju.
VRANSKO. V nedeljo ob 9. dopoldne bo zborovanje JRKD. kateremu bo prisostvoval tudi poslanec g. Prekoršek. Popoldne ob 3. pa bo g. poslanec vodil sestanek zastopnikov vseh organizacij sodnega okraja Vransko na Gomrilskem v šoui.
Žrebanje ¥ drž. razr
Dne 14. februarja 1933 so bili izžrebani naslednji dobitki: 10.000 Din štev.: 62.264.
1.000 Din štev.: 123, 5.952, 10.878, 23.402, 23.423, 23.449, 23.488, 23.498, 35.555, 35.563, 35.599, 37.090, 45.709, 45.786, 51.577, 51.583, 58.348, 62.252, 62.285, 73.323 73.349, 73.375, 84.426, 84.447, 84.466, 88.201, 88.222, 88.224, 88.273.
Dne 13. februarja so bili izžrebani naslednji večji dobitki: Din 30.000 srečke štev.: 52.156, 61.002, 80.148,
» 10.000 » > 1.993, 4.798, 14.509. 14.736, 16.885, 20.312, 26.026, 27.716 46.749. 47.071, 48.071, 60.283, 66.328, 72.370. 82.794.
Din 6.000 srečke štev.: 3.726, 3.362, 18.058, 19.227, 22.515, 23.299, 26.091, 37.146 53.774 55.354, 62.980, 64.119. 64.673, 67.953, 68.923, 76.593, 90.589. 95.371. 97.000.
Din 5.000 srečke štev.: 144, 3.159, 9.512, 10.282, 166.593. 24.454. 26.475, 29.792 41.487, 44.778, 45.738. 51.980. 55.903. 59.723. 61.742. 7 178. 64.368. 88.350. 92.198. 94.024
Dne 16. rebrna rja so bili izžrebani naslednji večji doMtV! • Din 40.000 srečka štev.: 2.044 » 30.000 srečki > 21.767, 96.171 » 20.000 arečka > 87.232
» 10.000 srečke » 1.671, 6.431, 7.088. 8.199, 8 804, 17.301, 24.646, 24.9*' 26.412, 26 027 . 52.583. 53.077, 57.520, 74.597, 74.495. 83.113, 92 987. 94.812
Din 8.000 srečke štev.: 8 325 11 803 14 258. 16 468. 31 846. 34.71P 49.504 Din 6 000 » » 7.201. 8.871 9 397 21 019 21 800 29 711. 29 830 44.12 48.472 51 829 53.184 71.039 80 ?Q0 87 254 89 134. 95R15
Din 5.000 srečke štev.: 66. 15 981 25 639 ?6 1<»6 27 934 28 221 .845, 36.56' 37.806, 40.221, 41.543, 51.771, 52.302, 58.414. 60.360, 72.635, 78.818, 97.726
Zaradi telefonskega sprejemanja ne lamčimo za točnost številk Zre Dan je se o vršilo vsak dan do 27 t. m Komur bo srečka izžreban« za majhen dobitek mu r oomo na žpI1o zameni« H za fte neizžrphano srečko tako d« no mogel igranje ne.-t* Ijevati nn tri.«m*e dobitka Z«m°nl3vafi hnmo lp toliko M*« rtoMor im-
srečk razpoložljivih ManfSe dobitke bomo ohiavllali naknadno.
Zadružna hranilnica r. z. z o. z., Liubliana, S v« Petra c; is
Gospodarni to
Talko obrtniško zborovanje v Celju
V	nedelje dopoldne se je vršilo v veliki dvorani Narodnega doma v Celju obrtniško zborovanje, ki ga je sklicala celjska podružnica Društva jugoslovenski obrtnikov. Zborovanja se je udeležilo nad 350 oseb iz rajnih krajev dravske banovine, med njimi tudi predsednik centralnega društva g. Pičman iz Ljubljane.
Predsednik celjske podru*-vlct g. Holobar je po otvoritvi zborovanja pozdravil navzočega narodnega poslanca g. Ivana Prekor. ška, za stopnika mestne občine celjske ma. gistratnega direktorja g. Iva šubica, za. stopmka sreskega načelstva g. Dornika, zastopnika obrtnega oblastva magistratne-ga kom sarja g. Pogačnika, šefa davčne uprave v Celju g. Staniča, vodjo obrtne nadaljevalne šole upravitelja g. Jožka Biz. jaka in vse navzočne obrtnike. G. Holobar je v svojem govoru navajal, da šteje celjska podružnica že nad 250 rednih članov in da se ustanavljajo podružnice v vsej dravski banovini. Obš rno je raztolmačil namen Društva jugcslovenskih obrtnikov in naglasil, da ni društvo nikdar omalovaževalo drugih slojev. Vsakdo se bori za svo_ je, vendar pa je treba dati tudi obrtniku to. kar mu pr pada. Naša zahteva je, da dobimo samostojno obrtno zbornico.
Nato so govorili: čevljarski mojster g. Jager iz Celja o šušmarslvu, mizarski moj. ster g. Vrenko iz Celja o umazani konku_ renči, mehanik g. Brišček iz Celja o razmerju vajencev do pomočn kov ln mojstrov, g. Gabrič iz Brežic o mojstrskem zavaro. vanju, g. Peternel iz Laškega o davčnih vprašanjih, predsednik centralnega društva g, Lovto Pičman iz Ljubljane o vprašanju in sistemu zbornic po člerau 393, obrtnega zakona in g. Josip Kac :z Dravograda o gospodarskih vprašanjih naših organizacij.
Narodni poslanec g. Ivan Prekoršek se je zahvalil za povabilo ter v svojem govoru podčrtal potrebo organ izatončnega dela in solidarnost1. Naglasil je, da se naj da vsakemu svoje in da mora dobiti tudi obrtništvo, kar mu pripada zlasti v današnjih razmerah. Prosil je obrtnike, naj mu spo_ ročajo svoje zahteve, da bo mogel kot narodni zastopnik na pristojnem mestu za. stavti svoje sile. Izrazil je svoje veselje, da se je lahko udeležil tako stvarn;h raz-nrav obrtniških inteligentov o perečih za. devah, ki težijo danes obrtništvo, ker nl oričakoval. da se bodo te zadeve obravnavale na tako dobro ob'skanem zborovanju.
Po izvajanj h govornikov, ki so ponovno 'zzvala ž«vahno odobravale. ,1e bila sprejeta soglasno naslednja resolucija:
ftušmarstvo in umazana konkurenca
a) Odločilna oblastva naj brezobzirno na_ stopdjo proti šušmarjem in v celoti Izvajajo pred kratkim :zdano odredbo banske uprave. b) Zbornice na.1 delajo na to. da se izda odredba, po kateri imajo obrtniška združenja zaradi hitrega poslovanja tn zatiranja šušmarstva pravico na lice mesta privesti oVastvenega organa, kjer se naj takoj ugotov? dejansko stanje; istočasno naj se ustavi delo in zapleni orodje, ako se to de-7o neupravičeno izvršuje. Združenje naj sporazumno z Obrtno zbornico soodloča pri zatiranju in kazni šušmarlev. c) Dela v lavnih ln samoupravah delavnicah naj se uknejo in dado izključno v izvršitev obrt. nJSkim de^vnicam. č) Za državne dobave na licitacijah naj »e omogoči udeipžit.ev tudi manjšim obrtn!kom. in sicer tako da se do gotove v'š'ne ne zahtevajo kavcije in nrevelike takse s kolki d) Zborn'ca naj "Vrbi s T»*;meni'!mi predavani! in članki v "troVovn-h 15^'h za oTiii-?enje nelojalne konkurence med obrt^Stvom.
Pomočniki ijipitl
al Zborn'ca 'n o~ganrzaciie m1 delajo na fo, da se člen 283. otv^tr-es-a zakona izpre-T>en! talco. da bodo	predsedniki tkl
-"0črH5k'h izpitov mn-is+rl ne s-Vd« ra to
so frfrokovn' u-^tcMt na raz^h šo^h. b) TVw!očrt*5ke	v** pe vrše po
•nežnosti pri pristofrTh združenjih.
Mo istrski 1xr>'t?
Zbornica in organizacije naj delajo na to da se člen 312 obrtnega zakona izpremeni "•ako. da bodo tudi pr' mojstrskih izpifh 'ahko fungirali kot predsedniki za to spo.
f» ^
Lesno gospodarstvo in pre-osnova železstiške tarife
Po zaključku tarifnega odbora, ki je za =tedal v Zagrebu, se je vršilo 13. in 14. t. m. v prostor h zagrebške zbornice strokovno posvetovanje o vprašanjih, ki so velike važnosti za na§e lesno gospodarstvo glede na nameravajoče se izpremembe železniške tarife Sestanka so se udeležili člani tarifnega odbora, zastopnika ministrstev za oromet 'n za gozdove in rudnike, odpo. "Tanci zbornic In predstavniki lesnega go. -pečarstva iz Zagreba. Sarajeva in Ljub-' iane.
Obravnavala se je nameravana preosno. va železniške tarife, kolikor se nanaša na es in lesne proizvode Za podlago razpra. ve je bil predlog zagTebške zbornice, iz delan od g. Karamanskeara. V tem ohsež-nem poročilu je bilo v podrobnostih prika. zano nepovolino stanjo našega lesnega gospodarstva Izdajanja g. dr. Karamanske-ga najbolje dokumentira dejstvo, da je iz. voz proizvodov našega gozdarstva v letu 1932. oslabel na 44°£ po teži in na 26% po vrednosti nasproti 1. 1929.
Oba dneva se je na sestanku razpravlja, 'o o tem. kako hi se na^a možnost, da bi "e potrebe tarifneea odbora orivedJe v -k^d s koristmi narodnega gosoodarstva. -'""t! lesne stroke Vsi predV>iri ta^f^o^ra "Tbora. odno^ro odbora £p.l«ms5Vn eks •Vtnnt^f^-V) Tli«" TMOfl"' V H ii^voleni. TftiVh -oTVIrn	tP^rriAfim cm n/T1r»f>l.
ni JMTritol-K 7i«*««l	<rrKrrvrv^o.««rHrn
-rv-Jfr^oriTjj Aft CO	V) f
'"r\/>B+ Aa art—*i4nein	Vv—pn p fy>
' ^ 1 -1 o	no -»e-*
-1	. rj /im	Venom fr/i
^frrl' I
-fitioefi	tn	'n«.
n^r'T-i-r^rt	Vin »pl«	'r>
-""OS*.
V	tom pim^pln V W1 frrrmt>H,r»»r» t»lp
• -»avptmfpl-niMro «o«*«»>V» • T»ri ™.n»n/>et> -rtKfl or»f	ifCfllri nO^nUnii.
-nn-tp	TT»1tl -o- no V
S'1/i m n crr>^ rt -lo lnv^Ti^-n^^nn noV"^'' iniftCA*1!' (t ti"1 moi-rifi	tviM
tako našo konkurenco v tujini In treba je
sobni mojstri, kd jih naj imenuje zbornica
na predlog združenj.
Mojstrsko zavarovanje
Zbornica naj izdela osnutek zakona in ga pravočasno pošlje vsem združenjem in obrtniškim društvom v proučitev. Dalje naj se osnutek natisne v obrtniških strokovnih listih, da se širši obrtniški krogi seznan jo z njim. Po takem proučevanju naj se SeJe skliče konferenca vseh združenj, na kateri naj se določi. aH naj bo zavarovanje za vsako banovino ali ločeno po okrožn h od. borih, odnosno po združenjih.
Davčna vprašanja
Veruje naj se davčni napovedi posamez-n ka. Uradne poizvedbe naj se vrše po strokovnjakih ln direktno pn obdavčencu ali pa pri njegovem združenju. Zaostali dav-kd naj se po možnosti črtajo, odnosno naj se uredi njih plačevanj« tako, kakor jih je prizadeti zmožen plačevati.
Vprašanje samostojnih obrtnih zbornic
Od raznih odločilnih činlteljev in časo. pisov Je bilo obrtništvo zapeljano :n se ni moglo otresti vpJiva ter si ustvariti lastne presoje o sistemu zbornic. Zastopniki skupnih zbornic so one mogoč 11, da bi se obrt. ništvo nepristransko informiralo. Večina glasovanj pri združenjih se je vrSlla nepravilno in proti določilu člena 393. Nadalje so se prkrivale pravilne izjave m gla. sovanja združenj za ločeno obrtno zborni, co. Zaradi tega naj se vsa ta glasovanja to izjave razveljavijo in izvedejo ponovna glasovanja z naslednjimi pogoji:
a) Naj se odredi, da ee rok za izglaso. vanje zbornic podaljša za dobo 6 mesecev, b) Združenja naj skl čejo zborovanja ter naj bo njdh do^ost, javiti zborovanja 8 ali 14 dni prej političnemu oblastvu, Zbornici za TOI v Ljubljani in Društvu jugo. slovenskih obrtnikov za dravsko banovino v Ljubijan!. Ce niso ti trije prizadeti naslovi obveščeni nsj lr zborovanje ne bilo dovoljeno in veljavno, c) Na zborovanju naj ima enako pravico govora in dajanja vseh pojasnil zastopnik našega društva, kakor ga ima zastopnik sedanje skupne zbornice. 6) Od-očno naj se prepove, da bi zastopn k zbornice fungiral kot oblastveni funkcionar; to naj bo pridržano iz. ključno zastopniku političnega oblastva. d) Stroške za zastopnike obeh zainteresiranih strani na1 nosi Zborn ca za TOI v Ljubljani, g) Obrtni odsek v Zbornici za TOI naj se zamenja v smislu resolucije na obrtniškem zboru dne 4. septembra leta 1932., ker sedanji zastopniki v tem odse. ku ne predstavljajo volje obrtništva in večine.
Gospodarska vprašanja naših organizacij
a) Zbornica naj votira primeren kredit Združenjem za ustanavljanje nabavljalnih zadrug b) Zbornica naj izdela pravila za obrtne prodajne in nabavllalne zadruge in jih pošlje upravam združenj, c) Zbornica naj prireja razne tečaje za vodstvo nabav. Ijalnih in prodajnih zadrug.
Obrtniški krediti
a) Za dajanje posojil obrtništvu naj poleg Obrtne banke pr skočijo na pomoč tudi zbornica, okrožni urad za zavarovanje delavcev in drugi slični zavodi, kjer leži od obrtnikov vplačani denar. Ta denar naj se da obrtništvu na razpolago pod ugodnimi pogoji :n nizkimi obrestmi, b) Pozovejo naj se privatne odločilne in bogate osebnosti, da tudi one vlagajo svoj denar, tako da bo na razpolago za dajanje obrtniških kreditov. kajti ti ljudie se imajo zahvaliti v zelo mnog h primerih prav obrtništvu za svoje bogastvo.
Okrožnl odbori
Tu zbrano obrtništvo protestira proti pristranskemu imenovanju okrožnih odborov, ker se niso upoštevali obrtništvo in uprave združenj. V okrožne odbore so bili imenovani po večini taki, ki nimajo zaupanja med obrtništvom. Zaradi tega zahtevamo, da se imenovanje v okrožne odbore razveljavi ter se razpišejo volitve.
Pridružujemo se resoluciji in sklepom, sorejetim na zborovanju 4. septembra leta 1932. v hotelu Unionu v LJubljani, ter po. oblaščamo vedrVo Društva jugesiovenskih obrtnkev za dravsko banovino, da ras v vsem tem zastopa na odločilnih mestih.«
z analognimi ukrepi podpreti one pro'zvo-de lesnega gospodarstva, ki so za splošno stanje velike važnosti (tarife za žage, drva, tanin in železniške prage).
vesti
= Uvoz jajc v Češkoslovaško, Na zaunji seji devizne komisije v Pragi ie bil na. knadno odobren uvoz še 10 vagonov jaic za ta mesec, a za prihodnji mesec so odo. bril: uvoz 40 vagonov. Razen tega je dovoljen uvoz 163 vag-onov jajc za konservi-ranje. To blago se bo uvažalo od 15. aprila dO IR ^Ti-.-.-a
= Nemški dolarski kredit proTotiSiran. Guvernerji emisij^k h IvinK na seji Banke za mednarodna n1?ifi'a v Raslu sVeniti podaltšanif- ne^SVega dola-ske?«! kred t* v znesku 86 nvlijonov dolarjev- Smatra «•<•. da bo Nemški državna b^nka rzvšr'-> 4 mir"« delno iznfečilo v znesku 6 do 10 m Vjonov Angleško bsnko. F'«ncosko banko in Federalno rezervno banfco.
— Oetrcrmro ifeviln bančnih polomov v Zedinjenih drža\'ah. Po ameriških uradnih podatkih ie prišlo v preteklem 'etu v Zedinjenih d-žavah v konkurz 14S3 bank. Depoziti teh invb-entrih bunk so znašali skupno preko 731 m:l'imov dolarjev V letu 1011. pa ;e bilo v Ameriki «=kupno 220S bančn:h odlomov s 1601.5 milijona dclar* jev denozntov.
_ ffamSV* eene v trgovini na debelo «0 dal'e oslabele TotaVi indeks ren na debelo v NemčUi fe nomisfi od °0 7 1. t. m na 005 8. t m. ^dee tore?	v enem t^dnn 0.5
♦očke Od ianuaria 1	fce	totalni
:nr1f>Vs T>nn'iati1 od 11^.2 n«< 005 tn ie za 04 7 fn*vp p-pr"?t"n?va npmsvi ind^vc crn na fip^oln n« in "-»Mn. da sp vzamn'o Mn 1013 Vn* 100 =■ '■t?'-« lnviJ'rn imrnifn fcvlin «■ ^ nn-ii n I7 Pr»"p -vvoč^in d« namerava nPka vzbodno^psVa	industriirev s Vvlji
zgraditi v An"di'i trornico za Sevlje Sku-n'na namerava del «voii>i »tTilpv orenpifatl v An-rllir fn v nori ^vornipi n«m<>«t;ti W
40 f!o5Vno'nv»51?i^lfiTrpev. Tn bo !r>!!"- M	:nri,iotrijrev v An-
'liii r*firni"in>. f?itrn*ra
= ^'plfkj, hrer^n^noet v Zed*n,Wvh driavah. Ameriški državni statistični urad
objavlja, da znaša število nezaposlen* delavcev ▼ Zedinjenih državah 17 milijonov, kar pomeni, da J« zdaj več kakor tretjina vseh za delo sposobnih ameriških ljudi brea posla. Strokovne organizacije trde. da se more samo z uvedbo 30-urnega delovne. °-a tedna preprečiti nadaljnja katastrofa. AJto U »e namesto 42.urnega delovnega tedna uvedel SOurni teden, bi 6.6 milijona delavcev dobilo zopet delo.
„ Oddaja zgradbe in zakupa restavia-cije na podaji čačku bo po ofertni licitaciji 16 marcap ri železniški direkciji v rajevu Pogoji so na vpogled v Zbornici za TOI.
= Dobave. Dir. drž. rudnika Seniski Rudnik spre:ema do 6. marca ponudbe glede dobave 65 m verig. Komanda pomorskega arzenala v Tiv+u sprejema do 2. marca ponudbe glede dobave žarnic in drugega električnega materiala, do 21. marca pa glede dobave raznih medeninastih predmetov. Predmetni oglasi so v Zbornici TO
Bone
16. februarja.
Na ljubljanski borzi so popustile deviz« na London, Nevvork. Prago in Trst. Malo poskočili pa eo Amsterdam. Bruselj 'n Pariz. Poleg Curiha je ostal neizpremeiven še Berlin. Avstrijski Šiling se jp trgo\-al v privatnem kliringu po 9.25 do 9.3D Din.
Na zagrebškem efektnem tržišču je noti-rala Voina škoda malo višje tečaje za kaso in za februar, kakor včeraj. Le za marc ie bila ni$šja. Zaključek je zabeležila za ka«o po 201 Dalje je i m vi od drrnvirb papirjev zaključek Se 8°/» Blair po 39. Od drugih vrednot so imele le Trbovlje zaključka po 145 in 150.	Devize
Ljubljana. Amsterdam 2307.07 — 2318.45, Berlin 1364 58 - 1375.38. Bruselj 800 79 .lo 804 73, Curib 1108.35 - 1113 85. London 196 97 - 198 57 New York ček 5724 92 do 5753.18. Pariz 225.07 _ 226 19. Praga 170.91 do 170.87. Tret 293 29 - 295 69,
Zagreb. Amsterdam 2307.07 — 2318.43, Berlin 1364.58 - 1375.38, Bruselj 800.79 do 804.73. London 196.97 — 198.57. Milan 293.29 do 235.69. Newvork kabel 5746.92 _ 5775.18, ček 5724.92 -'5753.18. Pariz 225.07—226.19, Praga 170.01 — 170.87, Curih 1108.35 do 1113.85.
Curih. Pariz 20.3075, London 17.80, Nv»vr-york 518.50. Bruselj 72.25, Milan 26.505. Madrid 42.65, Amsterdam 208.15, Berl:n 123.275. Dunaj 73.24 (60.20). Sofija 3.75, Praga 15.34. Efekti.
LJubljana. Vojna škoda 200 — 202, 7» • investicijsko 44—48, 8»/o Blair 39—41, 7V. Blair 36.50 - 38, Trbovlje 145 — 150.
Zagreb. Državne vrednote: Voma škoda za kaso 200 — 205. za februar 200 — 203, za marc 195 — 199. 7°.'« investicijsko 44—4S, 4'/» agrarne 23 — 25. 7°'o Blair 33.50— 8®/« Blair 39 — 39.50, &>/o beglučke 31.50 do 32; industrijske vrednote: Narodna šum-ska 52 bi., Isis 30 bL, Impeks 50 den.. Se-čerana Os:jek 135 — 143, Trbovlje 140 do 150; bančne vrednote: Narodna 3850 do 4000, Privilegirana agrarna 221 den.
Beograd. Vojna škoda promptna zaključka 200 ln 19S, za februar zaključek 200, 7% investicijsko zaključek 44, 6% agrarne zaključek 25.50. 6% begluške 31.50—32, 7% posojilo Državne hipotekarne 42—43, Narodna 4050 blago, Privilegirana agrarna 221—223
Dunaj. Staatseisenbanges. 14.11. Trbovlis 18.10, Alpine - Montan. 12.15, Sečerana 17.75. Blagovr' LFS
+ Ljubljanska borza (16. t m.) Tendenca za les mlačna Zaključen je bil 1 vagon bukovih neobrobljerih plohov.
ŽITO.
+ Cfiicago, 16. februarja. Začetni tečaj!: Pšenica: za marc 47.625, za mai 48.125. za julij 49.375; turščica: za marc 25.50, za maj 27.125. za julij 28.50; oves: za marc 16.75.
-I- Winnipeg. 16. febr.iarja. Začetni tečaji: Pšenica: za marc 47.875, za maj 48.75, aa julij 49.875.
+ Ljubljanska bor^a (16. t m) Tendenca ta žito zelo čvreta Nudijo se: Pšenica (mlevska voznina slovenska postaja, plačilo 30 dni): baška 76 kg 290 - 292.50: ba-5ka. 77 kg 297 50 - 300; tnrščiea <m'?v. voz., slov postaja, plačilo 30 dni): časi. primerno suha promntna 122.50 _ 125: za februar 127.50 - 130: moka (mlevska voznina. slovenska postaja plačilo 30 dn baška »0« 450 — 455: banatska. »Og« do 465.
+ Novosadska blagovna borza (16. t. m ) Tendenca za pšenico čvrsta, za ostalo stalna. Promet 72 vagonov. Pšenica: baška, okolira Novi Sad. srednje- in gomjebaška, ba?ka potiska, srednjebanatska 225 — 230: balkn, okolica Sombor. gornjebanpteka 222.50 do 227.50: južnobanatska 222.50 — 225. — Je?men: baški in sremski. 64 (55 kg 110 do 115; pomladni. 6G'67 kg 117.S0 - 122.50. Tnršficft: baška in sremska. <^irant'rma 67 — 69: za marc, april, maj 72.50 — 75; gornlebannt«ka 66 _ 68 Moka• h"-ka »n natska. in	355 — 370; >2« 335
do 350: >5« 315 _ 330; »6- 290 _ 300; »7« 200 — 210; 90 — 95. Otrobi: bahaški v jutastih vrečah 72.50 — 77; ban.it-ski v jutastih vrečah 72.50 — 75 Fižol: baški n «rfm«ki beii 117 50 — 120
+ Budimpeštanska tprmin«ka borta (15 t. m.) Tendenca neodločna. Pro^e-t sreder., PScnira: za marc 13.8S _ 13 89, za maj 14.04 — 14.05. Rž: ra marc 6.88 — 6.90. 7a maj 7.33 — 7.35. Turšč^ra: za maj 7.48 da 7.50, za julij 7.85 — 7.86.
v
+ Mariborski živinski sejem (15. t m.} Pogon 7 konj, 118 volov, 269 krav in 9 telet. Prodanih ie bilo 257 glav. C-ene za kg žive teže so bile naslednje: voli debeli 3 ?o 3.50. poldebeii 1.75 do 2.50, plemenski 1.25 do 1.75. biki za klanje 2—3. kravp klavne debele 1.50 do 3.75, plemenske 1.25 do % klobasaricp 1. mlada živina 3.50 do 4 ;n teleta 4 do 5 Din. Meene cene: volovsko mpso I. 8 do 10, IT. 6 do 8, meso bikov, krav m telic 4 do 5. telečne meso I. 12 do 14. II. 8 do 10 »veže »vvn-nfco »n^so 10 dn 16 TVn
4_ Zagrebški živinski sejem (15 t ml. Dogon večji Povpraševanje se je omenio '	notrebe Tujih kuncev ni
bulo. Cene ki 90 bile brez bi-s^enih znre-m-mb Ivin 7a fe«	tpfr n*«WT\ie:
Vk' 3 do 3 >5 kravp ra me^a-^ke svrhe 2.2" do ?80 k^vp ra klr>Vn5ar;e 1 70 do 180 uinicn TJ, rn«!ai-in 3 =0 do	volj J
4^0 do 5. TI 3 25 do 3 SO Vrc: 3 2" do "vin 'e n:t9ne ^.25 do 8.50 ne^ tane 6.50 do 7.25 kon V Vrten ie 1 do 12=! teleta 3.50 dn 450 Din Zaklana ^eleta «0 bila n" 6 do 7 in raVInnp srem«.ke <nwri v; t>o 11 dn 11.V) Oin za mrtve teže je VneTa n^slndnjp cene: detel in 6^ rtn o^ava 60 Jn ^5. «eno 55 Ho 7t ol^rn^ knno « <io 50, slama za etljo 40 do 45 Dia za 100 kg.
Iz življenja in sveta
Pravkar izlila Številka ilnstrovane tedenske revije
ŽIVLJENJE IN SVET
vsebuje naslednje zanimivosti:
zaključku mednarodnih FIS tekem v Inomostu
»Hudičevo kolo"
Torpedo za izstrelitev v neskončnost
Finec VeH Sortam amagovalec na, 50 k« ▼	4:lMt
Trije najboljši smučarski svetovni skakati: Norvežani SCrensen, Siegurd ia Birger Ruud, ki m skočili 75 do 81 m daleč teren konkurence
Za potovanje v vesoljstvo predvideva večina načrtov raketne naprave, ki jih poganjajo eksplozivni plini. Ti načrti se bodo med vsemi najbrže tudi kot prvi uresničili tudi drugi bi ne bili od muh, pri čemer nam ni treba devati v nič niti znanega projekta iz Verneovega romana.
Med najbolj fantastične, a na videz vendarle preproste, spada načrt pariških inže. njerjev Masa in Droueta. Ta dva sta si zamislila ogromno kovinsko kolo s premerom 150 m. Na obodu tega velikana bi bila torpedu podobna priprava, v katero bi zaprli potn ke. Kolo bi le začelo vrteti s pospešenim tempom, dokler ne bi doseglo 40 obratov na sekundo. V tem trenutku bi se odprle klešče ki bi držale torpedo na kolesu in projektil bi zletel v višino z brzino 11 km na sekundo, ki je potrebna, da se premaga zemeljska privlačnost. Samo, nekoliko kavljev ima stvor vendarle: S kakšno napravo naj bi zavrteli kolo tako. da bi doseglo 40 obratov na sekundo. In če bi jih že doseglo, kako naj bi ga zgradili.
Letalo v drevesih
da bi se pri tej brzini ne razletelo sa milijone koscev kakor eksplodirajoča granata? In če bi že kolo vzdržalo, kako naj bi vzdržali — želodci ubogih potnikov v tem silnem vrtenju, ne da bi sami eksplodirali ? Morali bi biti iz najmanj tako trdne kovine kakor kolo!
Sedaj je pariški toženjer Grafflgny malo izboljšal ta primitivni načrt. Namestu kolesa si je zamišlja tunelsko krožno zgradbo. v kateri bi na tirih, in sicer v brez-zračnem prostoru tekel s pospešenim tempom isto takšen torpedo. Poganjali bi ga prik! jopi jeni motorji. Ko bi dosegel brzino 40 obratov na sekundo, bi zletel avtoma, tično na odcep tira in po tem iz krožnega predora v neskončnost Uresničenje tega načrta bi veljalo malenkost 3 milijonov frankov, a se Se niso našli meceni, ki bi jih dali na razpolago. Bržkone jim vprašanje želodcev še vedno dela preglavice, poleg tega pa vprašanje, kako naj bi se na ta način v vesoljnost izstre?Jeni ljudje vrnili na zemljo.
Odklej imamo peči s pecnicami
Predhodnica moderne peči na pefinioe je bila zidana ped, ki je sicer dobro grela, a porabila solno dosti drv (premoga takrat Se niso poznali). Manjkali so ji namreč v notranjosti kanali za segreti plin. Poraba kuriva je bila tako velika, da so gozdovi na Pruskem za časa Friderika Velikega silno trpeli in Se bi morala dežela uvažati les iz inozemstva. Tedaj je omenjeni kralj razpisal nagrado za izum peči, ki bi po. rabila čim manj kuriva. Našel se je čk>_ vek, ki je v resnici izumil ust rezajočo peč in ta je bila prototip naše moderne, med tem seveda Se zelo izboljšane peči na petnice.
Množestveno~zastrupIjenje z alkoholom
V Szegedrnu so ugotovile oblasti fimo-iestveno zastrupljeaje kmetov in delavcev x alkoholom. Neki trgovec, z imenom Franc Nemeth, je hotel spi«wta 31 1 žganja na Szegedinslci trg. in sicer ne da bi plačal davščine. Ker pa se ni mogel izogniti dajatvi drugače, je razdelil sodček žganja med 22 brezposelnih dninarjev, s katerimi ee je dogovoril, da mu bodo prinesli žganje v steklenicah ne trg. Dninarji so bili tako sestradam, da so se jedva držali pokonci. Razbičani od lakote so v nekaj minutah izpraznili sodček. Posledice so bile strašne. Vsi dninarji so se z žganjem zastrupili in so se « par izjemami onesvestili. Ko je trgovec izvedel za njih usodo, je obvestil szegedinski reševalni oddelek, ki je poslal po nesrečnike. Eden je umrl še preden so ga naložili na rešilni voz. drugi je izdihnil med prevozom v bolnišnico, trije pa so umrli kmalu po prihodu v zdravniško oskrbo. Štirje nadaljnji dninarjti ee oorijo s smrtjo m bodo nedvomno podlegli. Brez vestnega trgovca so aretirali.
Neznani otrok
Med žrtvaimri eksplozijske katastrofe v Neunkirchnu leži v bolnišnici tudi deček z deščico ob zglavj<u 6 temle napisom: »Fantiček, približno tri leta star.« Otroku ne ve nihče imena, starši, ki bi ga pogrešali, se doslej sploh niso javili. Ni izključeno, da je nesreča pobrala njegovega očeta rn mater, tako da bo morala obodna skrbeti zanj na stroške ubožnega zaklada.
Čiščenje v čsl. irratfih
Praski HsF poročajo, da bo začela Češkoslovaška vlada generano čistilno akcijo v svojih uradih. Iz uradov bodo odstr«n"li vse elemente nem rov in neredov, v prvi vrsti fašiste, potem pa še komuniste.
Ameriški sokolski kongres v Chicagu
Letos ▼ času chicaške svetovne razstave priredijo ameriški Sokoli svoj drugi kongres, ki bo v dneh 21. do 23. junija. Sestavil se je že sokolski odbor s F. Vlachom na čelu. Tehnično organizira zlet starosta češkoslovaških Sokolov v Ameriki J. Jeli-nek.
Lokomotiva zavozfla v delavce
V G'asgowu je te dni neka lokomotiva zavozila v skupino delavcev, ki so stali n« progi. Trije železničarji so bili usmreeni, več pa ranjenih.
Vladimir Bartol: DON LORENZO (4) TELO KOT IZVOR TOPLOTE NOVE IZKOPANINE V EGIPTU 8TOLETNICA ELEKTRIČNEGA BRZOJAVA SOŽITJE V ŽIVALSKEM IN RASTLINSKEM SVET*' Lewis E. Lawes: ŽIVLJENJE LN SMRT V SING SINGU (8) PUST NEKDAJ IN ZDAJ N. Spiridonov: SAMOTNI ŠOTOR (ŠAMAN PIHA)
Dr. Arnold Heim: NAJSTAREJŠE VRTALNO POLJE SPECIALISTI Frank Buck: DOŽIVLJAJI V DŽUNGLI (8)
O POLJSKEM PRAVOPISU — EKSPLOZIJE PRAHU — ZVOČNI FILM IN ZDRAVSTVO — PRESKUŠNJA ZLATA — BELI INDIJANCI — KAKO PIŠEJO (Nk> — UNIVERZALNOST UMETNE SVILE — POMEN ŠPORTNE OBLEKE — KAKO ŽIVALI IZKORIŠČAJO ČLOVEŠKE IZUME — ODPORNOST SVETLOLASIH IN TEMNOLASIH LJUDI _ ČLOVEK IN DOM (Pravilna električna svetila — Posve-tujmo se z arhitektom) — ZNAMKE PRIPOVEDUJEJO (Misionarjeva znamka) — gAH — ANEKDOTE — Na platnicah: DVAKRAT DVA ZAKONA — PRE-
VOTLJEN1 KUNEC — HUMOR
»ŽIVLJENJE IN SVET« izhaja tedensko ter stane trimesečno Din 20.—, mesečno Din 8.—. Posamezne Številke Din 2.—. Naroča se pri upravi: Ljubljana, Knafljeva nI. 5.
štorklja v levji jami
Kralj Šivali beži pred ponesrečeno ptico
Rotterdamski listi poročajo o čudni pustolovščini neke štorklje v levji jami. V velikem cirkusu ki je tam gostoval te dni, imajo 8 krasnih levov. Nekega dne so j h pazniki spravili baš v prostor, kjer jih kr. mijo, ko je padla mednje štorklja, ki si je bila očitno malo poškodovala perut. Pazniki so obstali kakor ukopani in gledali, kaj bo.
Po vsej človeški pameti Je bilo pričako. vwti, da se bodo lačne zveri vrgle kakor strela na ubogo ptico in jo v hipu pospravile do zadnje koščice. Namestu tega so se ji pa začele bližati s počasno začudenostjo in radovednostjo. Tudi štorklja je nekaj ča-
sa radovedno gledala leve, potem pa se j!
je menda posvetila v možganih, da stvar ni brez nevarnosti. A se ni prestrašila, temveč je pričela hipoma na vso moč plahutati v perutmi klopotati s kljunom in se je končne zagnala meni nič tebi nič pro U najbližjemu levu. Ta je po prvi osuplosti spravi' rep lepo med noge in jo popihal z mogočnimi skok-' iz jame, za njim pa v paniki ostalih sedem levov ... štorklja Je ostala kot zmagovalka sredi zapuščene jame. Pazniki so jo takoj adoptiraJi kot »ptico sreče« za cirkus, vendar pa so J! dali iz previdnosti drugo stanovanje.
Muslimanska vstaja proti alvarskenra ntakaradži
Chicaški župan A. Čennak
Pri pomanjkanju teka, kislem vzpe-havanju, slabem želodcu, leni prebavi, črevesnem zagatenju, napihnjenosti, motnjah presnavljanja, oprišču, srbečici, osvobodi naravna »Franz Josefova« voda telo vseh nabranih strupov gnilobe. Že stari mojstri vede o zdravilnih sredstvih so priznali, da se »Franz Josefova« voda obnese kot povsem zanesljivo sredstvo za iztrebljenje črevesa. >Franz Josefova« voda se dobi v vseh lekarnah, drogerijah in špecerijskih trgovinah.
V Monakovem je padlo te dni neko športno letalo med drevesne veje in v njih obvi-selo. Pilota sta imela redko srečo, da sta se rešila živa in zdrava
Boksar ga ima na duši
Minuli petek sta se boksala v New Torku boksar ia Garnera in Schaaf, katerega je prvi premagal v 13. kolu k. o. Po metehu se je Schaaf onesvestil. Odnesli so ga ▼ bolnišnico, kjer so zdravniki ugotovili, d« ■e mu je izlila kri v možgane. V bolttišni-
Boksar Eroie Schaaf ki ga je Carnera zboksal do smrti
cb so izvršili operacijo, med katero je bolnik umrl. Policija je po obvestilu o Schaa-fovi smrti pregledala rokavice obeh boksarjev in je vlož le proti Carner; ovadbo zaradii uboja. Cernero so že zaprli. Policije poziva gledalce, ki so prisostvovali boksanju. raj se javijo kot priče, da jih bodo zaslišali sodniki.
Ponesrečen atentat
Predsednik Franklin Roosevelt
»Banket depresije«
Te dni se jc udeležil novi predsednik Amerike Roosevelt pojedine, ki se je vršila pod naslovom »banket depresije«. Banket jc priredil guverner Pennsylva.nije. Sestoj al je iz naslednjih obrokov: juha z lososom, meso v zelinatih zavitkih, desert. Vsa ž vila so kupili na newvorškem trgu in za vsako osebo so potrosili 3 cente in pol — vsoto, ki )*< pleča vsak delavec tega kraja za svoj obed
Železničarske plače v treh obrokih
Direkcija avstrijskih državnih železnic razglaša, da se bodo od marca dalje izplačevali prejemki železničarjev v treh obrokih. Doslej so prejemali železničarji plačo dvakrat na me^ec: vsakega 1 v mesecu 60 odst. in vs«kega 15. ostanek 40 odst. Posihmal se bo red izplačevanja preuredi, in sicer bodo dobili železničarji 1. v mesecu 40 odst.. 10. v mp*ecu 20 odst. in 20. v mesecu ostalih 40 odst. Izplačevanje se je preuredilo zaradi tega. ker nimajo železniške blagajne dovolj likvidnih sredstev 1. v mesecu.
V državi alvarskega maharadže v Indiji je izbruhnil upor zaradi visokih najemnin in davkov. Muslimani so se postavili po robu bramanskemu knezu, ki je zaradi tega konflikta pozval na pomoč angleško vojaštvo
Michelangelo - nemoralen
Carinski urad v New Yorlcu, ki posluje deloma zaradi; deviznih predpisov, deloma iz prostovoljnega nagiba kot sodnik v moralnih zadevah, je te dni dosegel rekord svoje modrosti. Vodstvo urada je obvestilo dr. Weyheja, lastnika neke ameriške umetniške galerije, da leži zanj v uradu serija »obscenih« fotografij z naslovom »Posnetki Sikstinske kapele«. Urad je zahteval od adresata. naj da pošiljatev uničiti, kar pa je dr. Weyhle odklonil in raiši ridkka.l tožbo, v kateri se bo boril proti ameriški »morali«, ki smatra Michelangelo-ve posnetke Sikstinske kopale za proti-nravetvene izdelke.
Ugrabitev v Ameriki
O roparjih, ki so odvedli Cbarleea Boe*
teherja, vnuka ameriškega milijonarja Boettcherja. Lndberghovega prijatelje, še ni nobenega sledu Otrokova mati, ki je t k pred porodom, je dala po radiu sporočiti roparjem, naj čuvajo ugrabljenega sina, ker je pripravljena plačati vsako zahtevano vsoto, samo da ji ga vrnejo. Policija raen^ da i na. j o v tem primeru prste vmos chn cbaški gangst-erji, ki so pustili v hiši ugrabijo nca listek z besedilom: »Ne cfeve48ajte policij« in povejte Claudeju (otrokovem« očetu), n«j plača in uboga navodila. N« pozabite, da bi bil Lindberghov s-*n Se pr* življenju, če br bil njegov oče prevočasm plačal zahtevano vsoto.«
O R T
Pred odločitvijo
V	nedeljo popoldne ae bo torej odlo-čio. ali bo Ilirija ali Primorje zastopalo
slovenski nogomet v nacionalri ligi Ta Jan se bo namreč na igrišču Ilirije vršila druga kvalifikacijska tekma med imeno ianim±i kluboma ki »e mrzlično pripravljata za ro važno borbo.
V	prvi kvalifikacijski tekmi j« kakor znano zmagalo Primorje, toda tako tes-
o. da ie llirij.i še vedno dana možnost, da tniide iz tega boja kot zmagovalec. Tre* sa ji je da zmaga z diferenco dveh golov, s. ii bo pripadla čast zastopati naš nogomet v državnem prvenstvu Primorje e v toliko na boljšem, da mu zadostuje ieodločeii rezultat za vstop v tekme za prvenstvo države.
Nedeljska tekma bo gotovo ena najvaž-re;šin. ki se je kdaj odigrala med Ilirijo in Primcrj-em Napeta bo, zanimiva in — od-ročilna Zarad; tega je jasno, da bodo Iju-r tel ji našega nogometa napolnili igrišče H ir: j; e ter z vzpodbujanjem, toda vendarle dostojno spremljali borbo dveh naših najboljših moštev.
Tekma se prične ob 15. in »e bo vršila ob vsakem vremenu.
Službene objave LNP
(Seja p. o. dne 15. februarja 1933.)
Navzoči gg.: Stanko, rav. Seticia, Novak, Kovač, Zupane, Petnč. Saksida, Anko. Odsoten (upravičeno) g. Brumen, (neupravičeno) gg Oman m Benedetič.
V nedeljo 19. februarja 9e določi druga kvalifikacijska tekma SK Karija : ASK rnorje ob 15. na Lgrišeu SK Ilirije. Pred-ekma ee ne dovoli. Službujoči odbornik Lo^ar, nadzor nad blagajno gg. Jtigovec ti rav. Setina. Vsak klub mora postaviti x> pet rediteljev. SK Ilirija se poriva, da imenovano tekmo poskrbi na igršču, da yo sposobno za regularno odigranje tekme.
Na dopis SK Jadran, Ljubljana, št. 70/ >3. od 14. t. m. se sporoča, da ima v roku •sm:h dni poslati legitimacijo igr. \Vohl-artd in ostale legitimacije; dozi« št. 71./33. d 13. t. m. se odstopi u. o. — Ponovno -e opozarjajo klubi, ki se poziivom p. o. v olooenem roku ne bodo odzvali, da se odo predali u. o. v kaznovanje. Protest SK Železničarja proti verifTcaciji rvenstvene tekme SK Železničar : SK Ra-d. odigrane 18. decembra 1932. v Mari-■"»ru, se na podlagi izjave SZNS v Ljub-ani zavrne, ker protestu manjka vsaka va:-na utemeljitev. Tekma ee verificira doseženim rezultatom 3 : 2 za SK Rapid. i. SSK Mar bor se na njegov dopis od februarja 1933. obvešča, da je bila prija » igralca g. Pischofa Josipa za matični mb pravdno sprovedena v smislu tolma-
■	-nj JNS, objavljenih v službenih objavah LNP dne 4. jami a m 1933. Zaradi obveznosti igralca in eventualnih zadržkov bi se moral I SSK Maribor pritožiti v roku 14 dni po 5 6. op pr. JNS. ne da bi ga p. o. za to preje pozval. Glede verifikacij igralcev naj zasleduje službe-n« objave (igr. Jinob. 38. 9. 32.). Pooblsšc nce za podpisovani« .k!iubsfkiih dopisov se vzamejo na znanje.
ISSK Mariboru se sporoča na njegov dopis od 10. t. m., da p. o. ne more odobriti mednarodne nogometne tekme s SK Sturm, Grflj ker v smislu načelnega Oklepa JNS, objavljenega v službenih objavah LNP dne 11. t. m. nri predložil odobren ja političnih oblasti. Tajnik II.	,
Novi odbor SK Dirje. V sredo žvečenje je vrši iiredni občna zbor SK Ilirije, na katerem je bil izvoljen naslednji novi odbor: Predsednik mi. Bloudek, I. podpred-* daik dr. Kuhelj, II. podpredsednik Petan, I. tajnik Jerula, U. tajnik Kunstelj, i blagajnik Medic. II. blagajnik Melicer, I gospodar za nepremičnine Zupan, II. gospodar za premičnine Kosec, arbvar Komar in odborniki: dr. Beroe, polkovnik Sokclovie, dr Majcen, Lajovic, inž. škof, Losičkii, Jerman, inž. Pe>trič. za sekc jske načelnike pa: nogometna stavbenik g. Zo-r-Jfl, '.ahika atletika Griinfeld, plavalna arh. Schell, tenis polkovnik v p. Masek, sablja-ška Mendeljc, težka atletika Tone Kos, ha zona dr. Maver, smučarski Joso Goreč, drsa na inž. Bloudek, ping-pong Griinfeld. P.evzorji: Babšok. Bežek, Rabič, za na-nestnika pa Friedrioh in Kane. Razsodile: dr. Praunseis, dr. Demšar, dr. Juvan, dr. Pretnar m arh. Costaperaria. Izvoljeno .sto je predlagal g Jerala. dočim ie lista Z Baltezarja ostala v manjšini Nato je la sprejeta resolucija, kn med drugim izjavita. da je članstvo Ilirije odklonilo fuzijo z ASK Primorje v prepričanju, da fuzija ne bi bila v interesu scenskega športa, a tudi ne v interesu Ilirije Resolucija pravi dalje, da je vsakemu športniku prost vstop v Ilirijo, toda brez pogojev in pridržkov in da članstvo Ilirije brez ozrira na preteklost nudi roko za sodelovanje vsa-Komur, ki hoče nesebično sodelovati za na-- rpd i< slovarskega športa.
Savezna mladinska tekma se vrši zara-pomanjkanja snega v Logatcu v nedeljo i t m v Planici Start ubeh skupin ob na Satni pri domu Ilirije cilj istotam
■	kok, ob 1330 na rafeški skakalnioi Žrebanj e v nedeljo ob 8.. razglasitev rezultatov ob 16 v Smučarskem domu Ilirije O^bne prijave se sprejemajo tudi v demu v so:x>to do 21. — Glede prenočišč naj »e klub- obrnejo na smučarski odsek OPD Rateče v Ratečah na g Kerštajna
Jugoslovenska akademska smučarska organizacija wvlja oanstvu da priredi v soboto 18 t m z jutranMm vlakom 'zlet v Plan co kjer se v nedeljo vrše rekme v skokih /a akademsko prvenstvo Podrobnejša nformaciie so objavljene na univer z k;er bo tudi list. na katerega naj 6e udf>lože».nc podpiš^io Nadalje ob-avljamo naslednji orogram: V petek 24 t m i Mvn izlet v Bohinj m P'anico na kra <ipt h-iT)'! orenočil Povratek v ne o so bor;. 4 marc* lzle' n« Zelenico v nedeho S marci fekma v smu prvenstvo Izlet na Ko d 5 do 11 marca Ud^/enci gre !c<?kiirziv> 4 marc-a n« Zelenico od Celovške koče v Avstrijo To k- se nameravajo udeležit* tega iz-nai oddam prijave rrri vratarju unl
ver'o	nasl^iv- Mflt-itp R-oth tifliniV .lAS^
T,* ?avP7no cmučar«^o prvenstvo na 3'- 'n v	i« z r>d'-olcrvm q m;nistra
e ..ohrflSaja M SPr 2803 od 13. februarja t 1. d j voljena polovična vožnja.
SP' triu d* k t k- / r< .ški d
v« r i s
Smučarski klub Ljubljana. Danes ob
19. sestanek tekmovalcev v damski sob kavarne Emona V91 tn točno! Po sestanku kratke seja tehničnega odbora.
Službeno iz OŽDS pri LNP. Z« II.
kvalifikacijsko tekmo Primorje : Ilirija dne 19. t m. na igrišču Ilirije ob 15. »e delegirata kot stranska sodnik« gg. Man dič in Mrdjen - Iz LNP. Danes ob 18 v Delavski zbornici sestanek predsedstva v svrho predelave predlogov za konferenco v Beogradu. Vabljena i ostaii gg. odborniki Predsednik.
SK Ilirija (nogometna sekcija). Danec ob 18.30 sestanek vseh nogometašev I. moštva v klubski sobi v kavarni Evropa Prisostvujejo naj MaliČ. Kervna. Božič. Stre-hovec. Bergles. Verovšek Belak. Vainšek. Unterreiter, Dekleva. Pogačnik. Ilovar. Lah. 2itn;k, Pfenfer, Košak Doberlet, Zadel. Zaradi izredne važnosti sestanka točno in vsi! — (Težko-atletska sekoiia). Drevi ob 19. važen sestanek v paviljenu velesema Razpravljalo se bo o internem klubovem prvenstvu, ki se bo vršilo v Ljubljani in o propagandnih aasrtoprh v bližniji okolrei. Pridejo naj: Stare Tičar. Gorjanc, Abul-nar. Vodopija. Presetnik, Kuna ver. Ro-mavuk. Girzl. Smitek Vrečko. Di Batista Kokalj. Ažman Kušair. Matičič. Orn I in IT. Uilsberger. Škrl. Balentin. BerVč Franc. 7'Helnik Jenko. Kastdic. Kolar Makovec. Repič Berli? AV>iz. Ko,n"ivc Pavetič. Kr-ie. Tav^r Perd«»n ffkof. škafar in vsi na novo prijavljeni atlet«. Interesenti ee lahko
Načrt za preureditev občin novomeškega sreza
Novo me*to, 14. februarja.
Po načrtu, ki je bil predložen banski upravi, naj bi ostale nespremenjene v novomeškem srezu samo tri občine in sicer mestna občina Novo mesto, ki šteje 4045 prebivalcev ter občini Mirna peč s 3242 in občina Dobmiče z 2262 prebivalci.
Predložene pa so naslednje združitve: iz dosedanjih upravnih občin Črmošnjice in Pol ane v novomeškem ter Planine v črnomeljskem srezu naj bi se sestavila občina Črmošnjice s sedežem v Germošnji-cah. Ozemlje je enotno v gospodarsken. prometnem, zemljepisnem in narodnostnem pogledu. V to novo združeno občino bi prišle šolske občine Črmošnjice, Planina, Poljane, Podstenica, Stale. Laze in de» loma tudi Vrčica. Iz dosedanjih občin Št. Jernej v krškem in Orehovice v novomeškem srezu pa naj bi nastala občina Št. Jernej, ki bi štela okrog 58;)0 prebivalcev. Tudi tu je področje v vsakem žiru enotno. Napram kostanjevimi občini bi bi'o v tem primeru treba izvršiti manjše korekture meje.
Preuredile pa naj bi se naslednje občine: ŠmikeUStopiče, ki bi imela okrog 9500
Erebivalcev, potem občina Toplice s pn-ližno 4000 prebivalci, občina Prečna 3 sedežem v Novem mestu ali Bršljinu. ki bi se sestavila iz ozemlja sedanje politične <bčme brez vasi Gorenje Straii tn iz štirih davčnih občin sedanje pohMčne .^Kine St. Peter Nadalje naj bi se preuredila občina Šmarjeta tal^o, da bi se sestavila iz dosedanje upravne občine £>nar;ete in davčne občine Zalovče. Tako sestavljena občina bi vsebovala dva šolska okoliša ter dve župniji, na njenem področju p« bi bi» le katastralne občine Zbure. Gorenja vas, Žaloviče, Družinska vas. Bela cerkev in Tomaž j a vas. K preurejeni občini Trebnje bi se priklopila davčna občina Sv. Štefan in bi imela občina tako okrog 3700 preb:-. valcev Občina Velika Loka s sedežem v Sv. Lovrencu ob Temenici bi se 9esfavHa iz sedanje politične občine Velike Loke brez katastrske občine Sv. Štefan in iz Prapreč v litijskem srezu. Velika Loka bi imela tako 2000 prebivalcev. Občina Mirna s sedežem v Mirni bi bila povečana s korekturo meje proti občini St Rupert, občina Žužemberk pa bi • se organizirala iz sedanjih davčnih občin Žužemberk, Gorenji Križ in Reber ter iz političnih občin Dvor in Ajdovec. Občina Zagr^dec bi se sestavila iz sedanjih političnih občin Za» gradeč in Sela pri Sumperku, iz davčne občine Veliko Globoko, politične občine Ambrus in davčne občine Smihel. Iz davčnih občin Hinje. Zverče, Veliko Liplje in Sela pa bi se uredila občina Hinje z 2989 prebivalci.
prijrrijo vsak pooeddjdc, redo fa potok
oa relesejmu pri g. NarecUi.
ASK Primorje (BOg*m*aa sekcija).
V nedeljo od 10. dopoldne igrthno • SK Svobodo. Ob 9JO morajo biti v garderob*: Mrdan. Usek. Sin kovic. Baum, Zgur. Joža, Pišek I.. Strnad, Vrbovnik, Caleari, Srs-tic III.. Petelin, Petrič. Ulaga, Trčak, Z«n-Ijak.
ZSK Hermes (nogometna sekcija). Da-n«s ob 20. sestanek vseh igralcev Na sestanku je treba oddati vso opremo. Oni, ki še tn so prejeli podsa veznih izkaznic, naj iste dvignejo pri trnku sekoi j«. V nedeljo ob 10 tekma.
SK Jugoslavija v Celja bo zborovala 20. t m. ob 20. ▼ vrtnem salonu hotela »Evrope«
Vremensko poročilo JZSS 15. t m. Planica —12, mirno, jasno, 50 cm deloma srez. deloma pršič. — Kranjska gora —12, mirno, jasno, pršiča 8 — 30 cm. — Bled —7, jasno, srež 10 cm. 20 cm ledu. — Bo« hinj —1!, jasno, 25 cm »reža. Planina na Kraju 40 cm pršiča, smuka idealna, koča bo 19. t. m. odprta. — Sv. Križ —12. jasno, 30 cm snega, prš;č. — Pohorje, Mariborska koča —11, jasno, pršič, sever in veter. Ruška koča —7, ja^no, 17 cm pršiča. — Klopni vrh —10, jasno, 30 cm pršiča. — Pesek —14, jasno, 50 cm prMča. — S njor-tev dom —13, jasno. 15—30 cm nršiča. — Rimski vrelec —11, iasno, 10—20 cm pt-šiča. Skakalnica v Mariboru ni uporabna Kum Od sobote na nedeljo zapadlo na staro podlago 25 cm suhega smega. Sneg se stalno drži. Smuka prav dobra. Najugodnejši dostop s postaj Trbovlje. Hrastnik ia Zidani most.
Iz sreza naj bi se izločila občina Smuka ter se združila z občinami Mak gora, Polom in Stari log v kočevskem srezu Za preurejeni občini Sminel-Stopiče in Prečna je predložen kot sedež Novo mesto in bi se ta dve občini lahko združili tudi v skupno novomeško okoliško občino V primeru, da bi obveljalo načelo, da morajo imeti posamezne občine po 3000 prebival« cev, bi se občini Trebnje in Velika Loka lahko združih. dočim naj bi občine Črmošnjice, Dobrniče in Mirna ostale samo stojne po zahtevi svojih geografskih in gospodarskih razmer. Če bo ta načrt odobren in izveden, bo imel novomeški srez 15 občin s krepko davčno in gospodarsko podlago.
Renertoarii
LJLTBLJAVSKO GLEDALIŠČE DRAMA
Začetek ob 20 Petek. 17.: Zaprto. "Vibota. 18.: Voda A.
Nedelja, 19. ob 15.: Pastir Peter in krali Briljantin. Mladinska igra Premiera Izven. — Ob 20.: Dopust na Francoskem. Izven. Znižane cene.
OPERA Začetek ob 20. Petek, 17: Pri belem konjičku. C. Sobota. 18.: Viktorija in njttn huzar. Izven
Znatno znižane cene. Nedelja, 19. ob 15.: Nižava. Gostuje gdč. Milena Verbičeva. Izv«n. Znižane cene. — Ob 20.: Baletni večer Pina in Pino Mlakar ter ansambl. Izven. Premiera mladinske igre »Pastirček Peter in kralj Briljantin« bo v nedeljo ob 15 Igra, ki bo zabaaia tudi odrasle, je polnr. prijetnih in zabavnih scen. Ker je to poslednja mladinska igra v tej sezoni, opozar jamo nanjo prav posebno vse one, ki jim je pri srcu deca.
ŠENTJAKOBSKO GLEDALIŠČE Začetek ob 20.15 Sobota, 18.: Zadeva Kaiser. V prid pomožni
akc ji mestne občine ljubljanske. Nedelja, 19 ob 15.: Drzni plavač
SentjakobČani bodo igrali jutri y prid pomožne akcij« mestne občine ljubljanske iz vrstno ladfva »Zadeva Kaiserc Naj bo ta večer, namenjen pomoči najpotrebnejšim, dvorana nabito polna G. Lavr Č v naslovni ulogi bo poskrbel, da se bodo posetniki temeljito nasmejali. Pridite vsi ki hočete pomagati najbednejšim. Vstopnice po 15, 12 'n 4 Din. 90 na razpolago od 10- do 12. in od 15. do 17 pri dnevni blagajni v veliki dvo rani Mestnega doma. — V nedeljo ob 15 u prizore izvrstno burko v treh dejanjih »Drzni plavač« ki je zaradi velezabavn* vsebine in izborne komika zelo priljubljena Vstopnice te predstave, namenjene predvsem izven! jubljanskim posetnikom, se dobe
		
	iS!	f . 1 |
iS
ffv&jfl

ZAHVALA
Vsem našim ljubim prijateljem in znancem ter gospodom zastopnikom finančne direkcije in davčnih uradov, ki so spremili našega dobrega soproga, očeta, brata in strica, gospoda
ia RiHia
davčnega kontrolorja v Prevaljah
na njegovi zadnji poti, naša iskrena zahvala. V Ljubljani, dne 15. februarja 1933.
• Ph. Rudolf Kamor
Imenu družin Ramor.
pri dna«* blagajn! od tt. do 1JL te od tt.
do 17. po običajnih eaoah.
MARIBORSKO ULEDALISCS Začetek ob 20. Petek. 17.: Zaprlo.
Sobota. 1&: Spreobrnitev Ferdtaaada P»o-
ra. Prvič t sezoni. Nedelja, 19. ob 15.: Srefk, IL dsL — Ob ».: Pri belv»m konjičku. Znižane eene.
Ia gledališča. »Spreobrnitev Ferdinand« PiStore, izredno učinkovita in sabavna komedija, Id je ob konen pretekle sezone dosegla popoln nspeh, se bo uprizorila prvič jutri._
Radio
Petek. 17 februarja.
LJUBLJANA 11.15: Šolska ara: Ha petro-iejskih poljanah (J Zabkar). — 12.15: Plošče. — 12.45: Dnevne vesti. — 13. C««, plošče, borza. — 17.30: Salonski kvintet — 18.30: Prosvetljeni absolutizem__19: Francoščina. — 19.30: Pogovor s vrtalnim mojstrom. — 20: Prenos i Dunaja. — 22: Cas, poročila plošče.
Sobota, 18. februarja.
LJUBLJANA 12.15: Plošče. — 12.45: Dnevne vesti. — 13: Cas, plošče. — 17.30: Salonski kvintet — 18.30: Angleščina. — 19: Borze dela in skrb za brezposelne. — 19.30: Iz zgodovine filozofije. — 20: Prenos Tatja-ninega večera iz Kazine. — 22: Cas, poročila, salonski kvintet
BEOGRAD 12.05: Radio - orkester. — 15: Po]x»ldanski koncert. — 20: Koncertni ve-čtir. — 20.40: Koncert 9rbsko - hebrejskega pevskega zbora. — 21.25: Klavirske skladbe. — 22: Narodne pesmi. — Lahka godba. - ZAGREB 12.30: Plošče. _ 17: Lahka glasba. — 20: Prenos iz Beograda. — 22.10: Godba za ples. — PRAGA 19.20: Godba na pihala. — 20.30: Spevoigra. — 22.15: Lahka glasba. _ BRNO 19.20: Program kakor v Pragi. — VARŠAVA 18: Lahka in plesna glasba — 20: Operetni večer. — 22.05: Cho-pinove klavirske skladbe. — 23: Godba za ples. — DUNAJ 11.30: Koncert orkestra. — 15.15: Klavirske skladbe. _ 16.45: Citre. — 17.15: Slike s Finske na ploščah — 17.45-
Orkester. — 19.30: Pesmi in balade. — 20: Veseloigra. — 22.15: Godba za ples. —BERLIN 19.46: Zabaven program. — 22: Prenos opernega plesa. _ 213.h6: Nadaljevanje prenosa. — KONIGSBERG 20/6: M<šan program. — 23.30: Plesna glasba iz Londona. — MCHLACKER 20.05; Zabaven program. — 22.45: Plesna glasba. — 23.30: Plesna godba ia Londona _ BUDIMPEŠTA 17: Operetna
glasba. _ 18.45: Zborovsko petje. — "JO:
Dramski večer. — Ciganska godba in ples.
ZAKAJ SEM VEDNO SAMA?
Nič več ni rumenkastih in počrnelih zob — to je danes lahko dosegljivo.
Lepoti nit tako nc škoduje kot gTdi zobje. Toda Vi imate lahko »obe ble&če^r h-ale, ako vzamete samo »-n centimeter KOLYNOSA rta suhi Wtkir-i dvakrat na dan. V treh dneh bodo po«*«" Vaši rebje n tri stopinje bolj beli.
KO!„YNOS oedravt teta, obeti zobe, očisti dih.
antiseptično ?red*tvo.
»»''t^tn-^f wfx1«ryo n aegova-»»b Eo ocftUnifi«* <*d.>ei<ije.
¥ bloku hiš
i>
>
se o
i i i
i
i	i
i	i
i	i
i	i
LOKALI, PISARNI IN STANOVANJA
S
kuhinjo, kopalnico in ostalimi pri-tiklinami. Pojasnila daje Pokojninski zavod. Gledališka ulica 8HI, soba št. 2.	2741

Ogledalo se ne da tskaniti!
Najboljši čuvar letope vam je, ker vam odkrito pokaže vse neprijetne spremembe vašega obraza; zato je treba njegove opomine upoštevati. Uporabljajte vsak dan, posebno pa preden ležete spat, v Londonu premiirano sredstvo Rejuven Skin (Pore Milk), ker odstranite z njim najbolj zanesljivo in najhitreje vre gube, prišče, ogrce in druge nečistosti kože. Masirajte si vsak dan z nekaj kapljicami tega biologičnega mleka svoj obraz, pa boste strmeli, kako naglo učinkuje, tako da ostane vaše lice zopet lepo in trajno mladostno. Rejuven Skin se dobiva v drogerijah ln parfumerijah za ceno 32 Din ali je pošlje po pošti Nobilior parfumerija, Zagreb, Hica 34, Jelačičev trg 15.	90
Zahval]tt]emo se
vsem, k! so s	sočustvovali, ko je trpela, umirala tn avojo zadnjo
pot nastopila nate nepozabna, dobra mama
Marija škoberne
Zadnje dneva trpljenja je nai! neprežaljenl pokojnici požrtvovalno lajBal g. dr. Benedičič. Ko je spokojna počivala med cvetjem na mrtvaškem odru, so Jo prihajale kropit množice naših dobrih znancev in prijateljev, dobili smo nadalje mnogo pismenih izrazov sožalja, in ti očitni dokazi iskrenega sočustvovanja so nam v veliki meri lajšali gorje. Hvala vsemi
Iskreno se nadalje zahvaljujemo prečastiti duhovščini, posebej še velečastitemu konzistorialnemu svetniku g. Josipu Tratniku, ki je v raj-henburškl baziliki ob pogrebu služil žalnico in v prelepih besedah počastil spomin blage pokojnice. Nadalje se najiskreneje zahvaljujemo raj-henburšklm in senovskim gasilcem, ki so ped vostvom načelnika Josipa Sinkoviča izkazali pokojni članici zadnjo čast, enako gasilski godbi za turobne talostinke ta senovsid »Probudl« sa v srce segajoče nagrobnlce.
Vsem skupaj ie enkrat prisrčni: Bog plaiaj!
Dolsko, dna 16. februarja 198&
Žalujoči.
P. Roseohajrm
29
Štiri prigode Joeja Jenkinsa
Američan se je nasmehnil in rahlo izdrl roko fe železnega primeža.
»Toliko časa. da razbistrim slučaj.«
»Torej še vedno upate, da se vam posreči?«
Detektiv se je obrnil in pogledal klijentu v obraz.
»Mislim, da,« je reke! s trdnim glasom.
Nato je stopil v hotelsko vežo.
Remhold Kiessling je molče zrl na okovana vrata, za katerimi je bfl izginili Ta mož je držal w rokah njecovo karijero, njegovo bodočnost, njegovo življenje...
Jezen vzklik mu je jeknil na uho. Dva slugi s težkima kovčegoma na ramah sta bila zadela ob sni. Eden mu je zbil klobuk z glave. Zmeden se je zdrznil potrto pobral klobuk in s trudnimi starčevski-mi koraki odšel po cesti, nad katero je kalno in težko viselo svinčeno hamburško nebo.
*
V širnih prostorih Kontinentalne banke na Behrensovi cesti v Berlinu so zvonili telefoni, se je trkljal denar, so švigali blagajniški sli sem ter tja in so peketali pisalni stroji; pred raznimi okenci se je zbirala neučakana množica.	_
S trdnima koraki je stopal skozi vrsito kontorjev gospod z dolgo, belo brado: generalni ravnatelj. Tu je dajal povelja, tam je po-zdraviO dobrega klijenta. Vštric njega je stopal visok, gladbo obrit gospod z zapisniim blokom v roki. Vse, kar je ravnatelj kje naročil, si je njegov spremljevalec vestno zapisoval.
Mlad bančni uradnik je radovedno gledail za njima.
»Kdo je to prav za prav?« se je obrnil k sosedu, ki se je vneto sklanjal nad pisalnlkom in vpisovali menice.
Ta je vzdignil glavo in se kratko ozrl za odhajajočima
»Novi zasebni tajnik generalnega ravnatelja.« je dejal.
»Nnflcoli ga še nisem vrdel,« je bil začuden odgovor.
»To vam rad verjamem,« se je zasmejal tovariš. »Saj je šele davi nastopil službo. Prekleto ošaben s« mi zdi. Radoveden sem. ali bo prišel ob velikem odmoru v kantino, ali bo rajši použil svojo malico v božanski samoti.«
Ne, novi zasebni tajnik nikakor ni bil tako odliuden, kakor b. bal človek sodil. Natanko opoldne, kakor hitro je prišel zajtrkovaln, odmor, je stopil! v kantino, vljudno pozdravil tiste, ki so sedeli za majhno mizico, in sedel na stol, ki je bil še prazen.
»Saj dovolite: Wendel,« se je predstavil.
Tudi ostali so se vljudno in slovesno naklonili, popraskati z nogami in povedali 9voja imena.
»Novi« se je pokazal kaj priljudnega in prijetnega gospoda, ki je bil videl mnogo sveta in je znal zanimivo kramljati. Pri tem je bil skromen in se je vidno ogibal govorili o sebi. Posebno ga je zanimal šport. Jeli so govoriti o olimpijskih igrah.
»Škoda,« je rekel, »prav tiste dni me n*i bilo v Berlinu. Po naključju še do danes nisem bil tako srečen, da bi bil govorii s kom, ki je bil tam.«	_
*Nu, tedaj ste prišH baš k pravemu viru, gospod Wemde4,« se je zasmejal mlad mož z drzno zavihanimi brkci. »Naša banka je cel športni klub. Pn generalnem ravnatelju se ta reč začenja, pri vratarju se pa neha.«
Obraz gospoda Wendla je kar zasijal.
»Tedaj je bilo gotovo tudi nekaj gospodov iz banke v stadionu?« je vprašal z velikim zanimanjem.
»Seveda. Sam generalni ravnatelj je bil tam in razen njega še prvi prokurist, gospod Thomas. Nu da, taki gospoda« si lahko dovolijo. Kar sami si dado dopust, in noben vrabec ne začivka zaradi tega. Izmed nas so nekaterim gladko odbili, ko so prosili za dva prosta dneva. Seveda,« je dodal in skomignil z rameni, »kaj bi pa bilo z banko, če bi jo vsi ubrala v Grunewa!d? Meni sicer niso mogli odreči dopusta, ker sem član splošnega telovadnega društva in imam že nekaj prvih nagrad. Zato sem se tudi sam udeležil maratonskega teka.«
»O, to je zanimivo!« Gospod wendel se je nasmehni. »Najbrže ste tudi to pot . . .«
»Na žalost ne. To pot sem bil nekako deseti. Razen mene sta imela še dva dopust, a ta dva sta bila samo gledalca,« je zan.čbivo dodal. »Gospod Stellemann in gospod Bahlke.«
Gospod Wendel se je ozrl v sveži, zagoreli obraz mdadegr športnika. »To je seveda čisto druga reč: izkušati moč svojih mišic in pijuč v poštenem boju — to je seveda čisto druga reč kakor sedeti z gospodoma--«
»Stellemannoon in Bahlkejern--«
»__na galeriji in gledati,« je smeje se končal zasebni tajnik.
»In zvečer smo, kakopak, nekoliko pok rokah?«
Tisti mah je zarožljal zvonec in naznanil, da je zajtrkovalrci odmor končan.
Cene malim oglasom
Zertitve bt dopisovanj*, vsaka oeseds Din i.— far enkratna pri-Vojbine te iitro tdi ta dajanje naslova Din l—s Oglasi trgovskega Ot rekinJirnegs tnačaja. vsaka beseda Dtn i.—v Po Din l.— ta besedo te zaračuna jc nadaJfe vx> oglasv ki tpadafo pod rubrika »Kam pe kam*, * A nt o moto*.. -Kapital*, »V najem*. »Posest* »Lokali*, »Sta novsn/a odda* »Stroj**. »Vrednote* »informacije*. »Živali*, »Obrtm tn »Les« ter puc rubrikama »Trgovski potniki* tn »Zašlo-tak*, če *e t oglasom trudi zaslužek, oziroma, it te tiče potnika Kdor ti rta	tema rubrikama ličs taslulka ali tlutba. plača ta
Za odgovor
v znamkah
vsako besedo 50 pat Prt vseh oglasih. Ici sa saračunajo po Dtn Ista besedo, se taračuna enkratna pristojbina Dtn 5.— ta iitro ah ta dajanje naslova Vtt ostali oglasi socialnega cnač&ja te računajo po SO pat ta vsake besedo Enkratna pristojbina ta iitro ali zt dajanje naslova prt oglasih, ki te saračunajo po 50 par za vsako
besedo, znaku Din 3.—
Najmanfh znesek pel oglasih po 50 pat ta besedo, fe Din 10.—*,
tri oglatih po I Dtn ta besedo pa Dtn 15.—, Vse pristojbine ta male oglase je plačati prt predati naročila, oziroma tih It vposlat* v oismv obenem • naročilom
K<W išče m«sto p"l nika. piač* z* vsako bi*edi> 50 par; ia di janj* oaslova »Ji t» iifro S Dhi. - Kdor »prejema polnit e. p's ta besedo po 1 Dm; J «* dajanj« naslova ali j ta iifro M 5 Dtn. (a! j
Potnika
rpeljanesa v Si-ovMvijl — »Drejme (lomaČ3 tovarna pletenin ia -rikotaže. Po budbf. na wr'asai oddelek »Jutra« pod 5!-ro »Uspeh 5'-00-5
Trgovski potnik
v različnih strokah zelo dobro vpeljan, k; potuje 8 *>v<K;m a.vto®oWtam in redno otrsV ;« vsa — tadj man š? Krajo ~ Slovenij"; im Gore-kem k ors rja, išče zastopstvo p-*: kakem solidnem in	zmožnem
pod v.-.ju. Porai<fi>» aa ogl. oddelek »J-rra« pod šifro »Zm-"®en in vpeljan«.
mmw m
1 tfcn; z* 'lajanj« n.i •<■•*» aH »a
iifro 5 »n Dijaki, fci Iščejo iostrukcij-e, pla-5ajo vsako bes-odo 50 pa.r, ta šifro ali za dajanje naslova S Din. (4)
Inštruktorja
ia 4 razred 3J. d-/.. g"'m matije. iščem pnori brani. Kas!<w v oglasnem oddelku »Jatra«.	5192-4
Odgojitelj*ca
s perfcKtnim znanjem arp skohrvatsk-og { njemačkog jezika sa dovoijmom strni nom spremom i praksam. i e t r a ž i k 4-godišmjem dje&akn. Ponudbe" s prepi som svjedožbi slati na osrl. oddelek »Jutra« pod šifro »Odgojiteljka«.	5234-1
Poslovodjo
t 10 000 Din k 3 v c t j e,
•Sčem za trgovino. Net.cv 7 oslas-nem oddelku Jnt.ra 5208/a -1
Valenko
stairo najmanj 15 let, i meščansko š-ol-o, it kmet-tike h:«1, v trgovino mešanega blaga sprejme J. Zdolšek, Pristava. 5450-44
Dosmrtno oskrbo
mid4m otebi, to' bi potna gila z brez-o-breatnim posojilom. Dnpiee na oglasni oddelek »Jutra« pod šifro »Vknjižba«.	5478-44
Starejšo žensko
(40—so bet) sprejmem s 1-marcem v zdravniško hišo za vea hišna dela. ka-kor tn-di rba.nje im pr« nje. Znati mora tudi dobro kuhati ter biti zanesljiva in Stedlin-v«. Glavni pogoj pa je čistost, ppret-r.ošt in poSt-enos-t. Javiti j-o takoj prig^je ca CKgla«. od<iei-ek »Jutro« po-ii šifro »Laško«.	5444->1
V.ladega človeka
ta prodajalca iščem Ospo-»■)b'i'l!ine- ni potrebna — ;jnc do je pisme-n in veS5 arvaščime ter zaiože-n po-vliti kavcijo v gotovini i—{000 Din v% s-oreje-to olago plaia 1000 Din in jrocentt; mesto »talno. — Pismene ponudfte z na-wdlvi d-o^edanjegi delova
nja po-d »Stalno* nn;no n« Publicicae. Zagreb, lika 9. __55?! -1
Brivskega
pomočnika
dibr® feurj enega sprei.me takoj J. Hočevar, Igriška ulica lfi.	54S1-1
Vajenca
r>o»t.»mih. četudi fcmetsk:h štaršer, sprejme veietrgo-virna na G-orenjekem. Ponudbe na oglasni oildelek »Jutra« pod »Vajenec«.
5iT0-44
Gospodična
neitel;:eo za nemško «Mi"grafijo. Po&ulbe f-od ci«&k<> »Stemografije« na «srl«aul oddelek »Jutra«.
5>S4-4
Vsaka (K«rda &T> par, ta dajanje naslov* aii u Šifro ns S Dia. (1)
Postrežnico
»prejmpm za vp«k dan »d 10. do 14. n-e Zgiesiti f-e jp v Šiški. Po! i m barskega 6t. 25.	5424-1
Propagandistko
Sie veiiko w>varniško poO jetje. Potrebna je trgov eka raobrazba čedna zu minjoftt vn siguren nae-top Oseboo se Je predstavit 17. i. m med 8. im 12. it« pri Aloma Comoanv. d t o t.. Ljubljana. .i!ek«*n dr*wa »etsta -2/1 5359 1
Mlad podjetnik
•iobro vpeljan, išče ta
svoje podjetje vodvtoljioo z večiitm kapitalom. Šivilj« in hišne gospodinj« imajo prednost! Od* njenih vrlin je odvi-tea bodočnoe-t! Po nudbe s «l'k« na oglasni oddelek »Jutra« p<xl šifro rLopa bodočnoet«. 54S4-1
Mizarfa
samostojnega delavca, m veza.no delo sprejme Ma-t. Rakuša, mizarutvo. 7/gor-n ,i Polskava pri Prager-t'kt-m.	5495-1
Šteparico
za damske torbice, sprejmem. V pošten prid-ejo samo prvovrstne, drib' ie-vežbane moči. Ponudbe n» >g'as. oddelek .J.f.rs« pod •Šta-lno mesto«. 5515-1
Oglasi trg. snačaja i>o 1 Dia beseda: s» da ;>nj« aa^lov« «Ji ta šifr« 5 Dia. — Oglasi ■w<--a!n«ga tnačaja pa vsaka beseda 50 par; z* dajtaje naslova »I; ta Šifro pa S Dim. (81
Kupim knjige
Dostojevski: »Ponižani ia rasialj-emi«. Makfiiro Gor kij: »Foma Gordjejov« 'izšla r GaDrSčkorl Slo ranik1, knj"žmot t Gorici
—	pred vojno). Zola: »Dve aoveli« (izšlo t Gabrščk« Ti Salonsi: knjilmei v G
—	laJdi pred vojno) Cham »1: »Moi Simone« (izšla v LepoeloT-ni knjilnir! t Ljubljane prec vojoo). — Knjige naj bodo po motnosti dobro ohranjene '.n iiete. Ponudb« t navedbo 5etv» u jgluol oddelek »Jutra« pod *n«6k« »Do oro plačam«.	47(^-8
Službe išče
Izucena šivilfa
z dolgoletinimi spričevali, želi za' takoj stalno službo v mestu. Kdor j.i isto pre skrbL dobi 100 Dim nagrad«. Naslon v oglasnem oddelku »Jutra«. 54£M>-ž
2000 Din nagrade
tistemu, ki mi preskrbi službo trg. potnika, skla-diščavška ali vratarja pri vežjem podjetju. Naslov v offlas-neim od-divku »Jutra« 5447-2
Prodani
A\-totaks. podjetje
oddam s koncesijo, sko-
Enonadstropna vila
velikima dvoriščnima
raj novim avtomobilom ia ' poslopjema, za majhno to-
OiflaJ« trg. značaja po 1 Dia beseda; za da janj« naslova ali ta šifre 5 Din. — Oglasi socialnega zuačaja vsa ka beseda 50 par; ta dajanj« naslova ali ta ftifoo p« 3 Di n. (6)
Perzijska preproga
naprodaj v Florijanski nI. št. 22/1. Ogledati mt-d 2. i® 4. uro.	5437-6
Ali že veste
da so »Jaffa« pomaranče
v»eh vrstj tudi čez Mi. kg te-žke najceneje v delika-tesi i® speceriji F. R-Kovačli, Miklošičema cesta &4C5 6
2 originalni maski
<iobro ohranjeni, pc6'0idim.. — L?tota.m pa je naprodaj
lesena postelja
i i.ičT»o mrežo im S kar-n»si. Tabor 5/11, vrata 8.
5460-6
Zidne opeke
io 10.000 komadov, stare in Diove po ugodtri ceni prodam. NssJov v oddelke »Jutra«. 5405-6
Pošteno dekle
ki posodi SOOO Din za mesecev dobi stalno službo na deželi — za lahK8 hišna dela. Naslov v »g, oddelku »Jutra«. 524,4-1
Vsaka baaeda 90 par: ia dajenj« naalora aH za !ifr» pa S Din. (2)
Tekstilni tehnik
absolvent strojne« od delka Tehnične srednje šo le in Višje tekstilne šole v Brnu vešč »rbohrvašoi oe, oeščiine im nemščine, s prakso vojaščine prost im zmožen kavcije, išče primerno službo. Cenjene po-nudbe na oglasmd odde lek »Jutra« pod šifro »Ta kojšem nastop 13«.
5266-2
Postrežnica
išče zaposlenje za ves dan
ali samo ta dopoldne. — Naslov v oglasnem oddelku »Jutra«.	5462-2
t.ucaj Jtice Burrougtis:
Tarzan, kralf džungle
DRUGI DEL
206.
»Kako naj te prepričam, da nisem duh? Da, Jaz sem Ml tisti, ki ga je vrli .monsieur Thoran' pahnil s palube; utonil pa nisem, ampak sem postal spet tisti divji mož kakor takrat, ko sva se nrviT srečala.« Dekle Je počasi vstalo in stopilo k njemu. »Saj ne morem verjeti,« je za mrmrala. »Po teh straSnlh mesecih tolike Breče — ne, to ne more biti res!«
Trgovsko opravo
za trgovino mešanega blaga, skoraj novo prodam. Naslov v oglasnem odde'ku »Jutra«.	5471-6
Leseno hišico
majlimo — premesti ji'vo. x balkonom in teraso, belo (Mnajlirano. s plo^evimo krito. prodam za 4'too Din. Pripravna za etamovanje. stojmico ali obrtnika. — Ogled im prodaja v nede lio 19. februarja ob 10 dopoldne v Mostah — Za loška cesta 71. 5173 6
Pulte — stelaže
10 roočmih. visokih ste! a i. pripravne za skladišče — ma-niifekturo ali špeeerijo.
2	dolga pulta ia veliko piealno mito poceni proda Pobeško. Caakarjevo 7/1.
5490-6
Danes ob Vi 9.
velika Hcitacijska prodaja Balkan nogavic. pulover jer, telovnikom, gumbov, čepi«, srajc in galanterii-<kih predmetov. — »Pico« Dunajska cesta 36.
»13-6
3	elegantne maske
pogodim. Ljubljana, Prnle. Ciirapermanova ulica št. 5 (za vido Zalarnik). »507-fi
Otroški voziček
(Korbwagen) poceni prodam. Naslov 7 glasnem oddelkn »Jutra«. 5506-6
V taka beseda t Din, t« dajanj« oxs(<rra ali ta iitro pa 5 Dia. (10)
vsemi pravicami v zakup, ali prodam proti mesečnemu odplačilu aii hranilni knjižici. Obrat je dobro vpeljan im rentabilen. Naslov pove oelusai oddelek »Jutra«.	otio-10
Ogl*« trg. maftaja i» 1 Din beseda; ta dajanja našJova aii u šifro i Dim. — Oglas, socialnega tmačaja vsa ka beseda 50 par: ta iajanje oasloor« ali ta iifro pa 3 Din. (7)
Vinske sode
raibijene, d-o-bro ohranjene, cca po 9001 vsebine, kupim. Ponudbe na oglasni oddelek »Jutra« pod šifro »Sode«.	54SS-7
Vf*k» Beseda 1 D«1. ta lajanj« naslova ali ta tifr« pa 5 Dia. flO
V Avstri^
potrebujem
2500 Šilingov, katere pla 5am tukaj r dinarjih. — po-rcdbe s e-o.no n« ns^lov 13eeWer, strojno pletilstvo. Kadovljioa.	5300-16
Vložno knjižico
Zadružne gospodar, banke 2» 4000 Dim — kakor tradi
Mestno 6°/» obligacijsko posojilo
kupim. Naslov v oglasnem oddelku »Jutra«. 5i63->16
200—500.000 Din posojila iščem
proti visokim »brestim m p rvov rst.r.d ba nčmi ga r a nc i -ji ali daleč presegajoči in popolnoma varni vknjižbi na prvo mesto. Ponudbe na oglas, oddelek »Jutra« pod značko »N. N. 7142«.
5497 16
Pohištvo
vamo, 20 minut iz mesta ugodno naprodaj. Ponudbe na oglas-ni oddeiek Jutra pod značko »BeaHtet«.
&440-20
Prehrana
tidor •« d i prehran«/ plača »a vsaka besedo 1 Din; kdor iič* pre hrano pa u besedo 50 par; ta dajanje na siova aii šifre t Din. oairoma 5 Din. (14) Trgovski oglari 1 Din
Gospod ali
gospodičra
kateri si želi res poceni prvovrstno domačo hrano ter zračno ln Cisto opremljeno sobico, na.1 vpraša za naslov v ogl oddelku »Jutra«.
5292-14
i Vsa hA be«eda 1 Dia. ( ea dajanj« naslova ali 1 u šifro p» 5 Dia. (10)
Šoferji!
Kd» M prevtel avtotak«i (* Itoutm-o) v letovičar "skem kraju na Gorenjskem — na telo prometna točki Yot je t brezhibnem sta nj« ta obrt dobro vpeljana Sprejmejo s« tudi knjižice Mestne aH Kmečke hranil niče. Ponndbe na oglasni >ddelek »Jntra« nod šifro ►Na Gorenjskem« 4825-10
Odprt avto
dofcro ohranjen. 35.000 km voien. štirisedeieo. P™ ugodnimi pogoji naprodaj — tudi proti hranilni knjiži«! Ljub'jsnske kreditne banke. Ponndbe na oglas oddelek »Jutro« ood šifro »Avto«.
Vsaka beseda 1 Dim: | aa dajanj« naslova ali { ea «fr« pa 5 DLn. (121 j
Bela spalnica
naprodaj v Subičevi nlici št. 5/1.	5491-12
Samsko spalnico
malo rabljeno, im kuhinjsko opravo prodam. Pojasmila daje Mrak, paviljon. Cesta v Rožno dolino. 5506-12
Krasno spalnico
s posteljnino in svetiljka mi, radi odpotovanja ta koj proda Pristom. Sv. Petra cesta 51. 5510 12
i Vaaka beseda 1 Din. 1 <a dajanj« naslova ali
j ca šifro pa 5 I>in. (30)
Prodam vik)
ob k oiod vor n. gorenjska proga, proti gotovini ali vložni knjižici. Ponudbe na oglasni oddelek »Jutra« pod šifro »300.000«.
4689 20
Več parcel
v biiik»! remvze električne želemioe v Zg. Šiški po zmerni ceni prodam proti gotovini. Naslov v oglas, oddelku »Jutra«. 5407-20
Parček)
T50 m* veliko, vogalno, za knjižico Ljudske ali Kmetske posojilnice proda Pa rovel. De vinska a lira št 9 (Koletija).	5303 20
Več stavbnih n?/rce4
ugodno proda We«ter. Hradeckega cesta štev. 8.
5393-20
Staro podMJc
dobro vpeljano, radi bolezni naprodaj. Ponudbe na oglas, oddeiek »Jutra« pod 5393 10 ' »Slučajna prilika«. 5467-20
Brivnico
z ioventarjem prodam aH odstopim lokal. Ponndbe na ogiasni o-ldelek Jutra pod šifro »Nizka cena«.
5458-19
Restavracijo
t lepim vrtom, prostorom za balimcanje in keglj iščem oddam takoj v centru mesta. Naslov v oglas, oddelku »Jutra«. 510J-19
Pridelki
\ Vsaka baeeda 1 Dio j i sa dajanj« naslova aH i ! u šifro p« 5 Din. (33) »
Brusnice
(kompot). male gobice v kisu ia sušene gobe ku pim. Ponudbe na oglasni vddelek »Jutra« pod šifrr. »Brusnice«.	5204-33
Vsaka ouseda 1 Om. ta dajanj« naslova ali
t* šifro r» 5 Din. (34!
Jabolka
Midi najfinejše, radi opustitve taloge po nizki ceni razprodajam v 6k ad'šfto Ranzinger.	5ifiv3-l
i Vsaka boseda 1 Dtn: ! ta dajanj« naslova ali j ta šifro pa 5 Din. (31)
Enosob. stanovanie
s kuhinj« takoj oddam 03 Celovški cesti štev. 56.
5304-21
Stanovanje
; sob. kabineta, kuhinje in pritiklio, lepo, solnčno. oddam b'i®n Kolesi je — Karadžičeva 1B. 5456-31
ummin
Vsaka beaeda 50 par j aa dajanj« naslova ali [
m iifro 9 Din. (23) I
Dve sobi
svodi in tračni, t električno razsvetljavo oddam Naslov v oglasnem oddelku »Jutra«.	5429^23
Majhno sobico
poceni oddam gospodični s 1. marcem. Naslov pove o«r!a«ni oddelek »Jutra«.
5364-23
Sobico
oddan solidni osebi na Bleiweisovi ces-ti 15/tIT — vrata 18.	54^2 23
Sobo
praino ali opremljeno oddam v bližin' magistrata. Naslov v oglasnem oddelku »Jutra«.	5474-33
Lepo sobo
v pritličju, event. t vso oskrbo oddam e 1. marcem stalni osebi. Naalov v oglasnem o«idelku Jutra 5405-23
Opremljeno sobo
i vhodom s siopnjic. v mesta takoj oddam. Na slov pove ogiasni oddelek »Jutra«.	5362-23
Kabinet
dobro »premije®, v centra mesta oddam takoj z razsvetljavo in postrežbo za 300 Din. — Ogledati v Knafljevi nlid štev. 13/11
Nebotičnik — družinski pen slon
Soba za enodnevno bivanje » kopalnico, apertementi s kopalnico, popolna oskrba dijetna kuhinja, centralna kurjava, lift. Vse v V. nastropju.	5320 23
2 lepi prazni sobi
oddam v najem v Karn-teijeki alici 3. 5454-23
Opremljeno sobo
soloi.no. odda.m takoj ali e 1. marcem v bližini Tabora — Ilireta nKca 591.
54SV23
Lepo sobo
* dvema posteljama, v sredini mesta takoj odd'.m Naslov v oglasnem od delku »Jutra«. 5489 33
Solnčno sobico
« parketom im elektriko. bli7.ii Zvezde oddam. — Židovska nlica štev. 311.
5194-25
Dopisi
ša, Točen. Tudi obroke. Tajno«.; strogo zajamčena. Tudi drugi materija!, T., Točno vrnem. Tehnik 30. Takoj im stalmo. Takojšen nastop 18. Udobno. Ugodnost 200, Varčna gospodinja, Veselje 13. Vestna 52 Vestna in poštena. Vestna im dobra. Vseskozi zmožen Viater, Vijolica. Valoriia eija. Varno. Vedno bvs ežna. Vknjižba. Zaneslji v* 20. Zanesljiva im srna ž na, Zdiava in čista. Z« takoj. Zdravje, Zdrava in ubogljiva. Zivljen^ka sreča Železna peč. Zenitev mogoča. 754, 10.000. 4«. 3T7. 250. 800.000. 500.000, 308. 300.000.
Očala
so bila izgubljena od Šišenske šoie do nove cer kve. Najditelj naj jih proti nagradi vrne v Šiški, Verovškova ulica št. 4S.
5487-28
Živali
V sa£» b«eed» 1 Din. se da<anj« naeiora aH ta iifro pa 5 Din (27;
liti
t/saka beseda 1 Din: i ia dajanj« naslova ali i
ia Kfro na 5 Din. (31) f J
Izjavljam
da nisem plačnica dolg««v. ki jih napravi moj mož Franc Povalej. — Ivanka Foralej. Podf>oČ štev. 14.
5452-3!
Preklic
Podpisani preklicujem vse žaljive im neresničme vesti, katere sem iiTekel naprsum gospodični Jammi-kar Ivanki. — Jamkovič Mihael, Ljubljana. &ia6-31
Izgubljeno
Vsaka beseda t Din, ta dajanj« naatora aH
Mfr« pa 5 Din. <3i)
Damo v črnem
ii »Emone«, katero &em spremljal do trgovine M., prosim za sporočilo, ako je mogoče poznanstvo — na oglas oddeiek »Jutra« ped »St. 777«. 5-'93-1-4
V oglasnem oddelku »Jutra«
je dvigniti sledeča pisma:
A E.. Aglo 22. A. S., Brez otrok. B., Bližina Tabora, Brezobrestno. Ri lanea. Boljša hiša, Bližina Boljše dekle. Centralna lega. Ceno, Čuvaj. Celjska Časnikar. Citre. Delniška družba. Dokazan nspeh. Dobro plačam. Dobra na grada. Denar 150.000. Do bre zveae. Dober zaslužek Eimsam. Eksistenca. Elek-troštevec. F. E.. Ford, Februar, F ran.jo. Goiovima 236. Gorenjka. G. L. 4.6. Gotovima 22. Gostilna in trgovina. Garancija kavcija. Gotovina 777. Himote-ka. Industrija, Izvežbana moč. Izvamredno. Inžeojer Ista pot. Jelačič, J M. 315 Inštruktor, Kmečka so-ba Kavcij«- Korvamica. Kav cija 5000 Dim. Komfortno stanovanje. Kuharica. Kro jač. Klub. Lepa le.ga. Ljubljana. Lepa hiša. Ljubljančan. Murska So bota. i. marec. Me«ari;a. Modisitimja. Mara. Majer. Mizar, Mirno. Mizarski stroji. Mlajša gospodinja. Mirem dom 20. Merklim. Na deželi. Natančna ponudba. Na račun. N(>mika. Novost, Novo nohištvo. Nova tr govina. Nujno. Na ob r a žena. Neodvis-na. 4 odrasli. Okusno kuham. Podjetje. Pošten hlapec. Prilika 22. Podjetna. Pošten. Poceni. Prvi marec. Prvič 908. Pošten vajenec. Pridna m ves<tna, Prosted. Plačam v lirah. Prilika tt. Pekarna, Pos-tramski taelniek. Priliko, To dmgovoni, PoSten vajenec, Resmo 52. Res • juhe-zem ne izkoriščanje. Ra.ii bo'ezmi. Rabim takoj Radiom« 6. Resna. Resen zastopnik. Renta. Rentabilnost. Snubec. Samski mitar. Sta« Stalen zaslužek Stroko^nak. Sedlar. Sreča. Stro:mifc Samostoj ra moč Spretna likarica. Ppom:ad. SfJnčne in enaž n« Sonia Sta'no 33. So lidna "«na Sie?fried. S: ro-ta. Smuči 180. Simger. Srednjih 'et. Trgovska bi
Vsaka beseda 50 P«r; im dajanj« naslova aH ta šifro pa 3 Dim. (28)
Izgubljeno rokavico
(rjavo) prosimo oddati pri vratarju bolnice. 5512-28
Pes bernhardinec
belo-rjavo lisast,	se j« itz-gubil. Oddati ga	je pro«ti nagradi lastniku	n« Zaloški cesti 20.	5401-27
Vsaka beae-la
Dtn.
ta dajanj«	aii
ta Iifro na i Din. (29'
Vsa-ka ooseda 1 Din. za dajanj« naslova ali ea Šifro pa 5 Din. (87
Telefon 2059

PREMOG suha drva
POGAČNIK Bohoričeva ufica §t. 5
kar
Pisalni stroj
»Mi^m-om« zelo ug'>dno na prooaj. Na-slov pove Aloma Compamv d. t o. z.. Ljubljana! Aleksandrova c. št. 2/1.	5515-29

dobite v »Jutrcvemc
malem oglasniku
Pozor, gostilničarji? restavratearit!
Bermet \ino črnino iz Fruške gore nudi B. Marinkov, Sremski Karlovci. FruSka gora, v sodih od 50 litrov naprej.. To najbolj?^ zdravilno vino je edinstveno na svetu. Odlikovano s prvimi nagradami. Brez Bermet vina Vaša gostilna ne bo napredovala. — Zahtevajte ponudbe od B. Marinkova, Sremski Karlovci. Fruška gora.	302
Začasna uprava posestev Carl Pollak d. d. v Ljubljani proda
6 stanovanjskih hiš in 1 stavbno parcelo
v Ljubljani najboljšim, ponudnikom
Nekolkovane pismene ponudbe je vposlati do 23. IL 1933 na upravo, ki daje tudi informacije. Začasna uprava posestev
CARL POLLAK D. D. Ljubljana
Sv. Petra cesta štev. 68.	2755
POT N114
kolonialnega blaga
ki potuje za veliko kolonialno tvrdko, dobro vpeljan v Sloveniji m ima velik krog odjemalcev, bi prevzel službo potnika pri kaki večji, priznani kolonialni tvrdki. Ponudbe pod šifro: »Seriozen potnik« na oglasni oddelek »Jutra«.	2752
Zahvala
Vsem, ki so se nas sočutno spomnili ob nenadni smrti gospodične
Ane Bezjakove
in vsem, ki so počastili drago pokojnico s cvetjem ali spremstvom na zadnji poti, se najiskreneje zahvaljujemo.
Posebno zahvalo izrekamo častiti duhovščini in obilno udeležbo, milostljivemu gospodu proštu, gospodu šolskemu upravitelju Jamšku in gospodu učitelju šestanu za lepe poslovilne besede, Glasbeni Matici in šolski mladini za prekrasno petje, mestni godbi za žalostinke, vsem društvenim zastopnikom in zastopnicam, vsem stanovskim tovarišem in to-varišicam ter šolski mladini za izkazano čast.
Žalujoči ostali.
Urejuje Davorin Ravljen. Izdaja aa konzorcij >Jutra< Adolf Ribnikar. Za Narodno tiskarno d. <L kot tiskarnarja Franc Jezeršek. Za inseratni del je odgovoren Alojz Novak. Vri t Ljubljani.