198. številka. Trst, v četrtek 30. avgusta 1900. Tečaj XXV ,,Edinost ,, I -.baja enkrat na dan. razun nedelj in praznikov, ob 6. uri zvečer. Naročnina zttaSa : Za celo leto........24 kron za pol leta.........12 za četrt leta........ fi _ za en mesec........ 2 kroni Naročnino je plačevati naprej. Na na-fočbe brez priložene naročnine ge uprava ze ozira. _ Po tobakarnah v Trstu se prodajejo posamezne številke po fi stotink (3 nvč.l: izven Trsta pa po S stotink (4 nvi5,) Telefon fttv. 870. Glasilo političnega društva „Edinost" za Primorsko. V edinosti je moj! Oglaat se računajo po vrstah v petitu. Z a večkratno naroČilo s primernim popustim Poslana, osmrtnice in javne zahvale »lomači oeiasi itd. se računajo po pogobo Vsi dopisi naj se pošiljajo uredništvu. Nefrankovani dopisi se ne sprejemajo. Rokopisi se ne vračajo. Naročnino, reklamacije in oglase stue-jema upruvništvo. Naročnino in oglasi je plačevati 1oeo Trat. Uredništvo iu tiskarna se ntthajata v ulici Oariutia štv. 12. Upraviiištvo, in sprejemanje inseratov v ulici Molin piccoio šiv. 3, II. nadstr. Izdajatelj in odgovorni urednik Fran Godni k. Lastnik konsorcij lista „Edinost". Natisnila tiskarna konsorcija lista „Edinost" v Trstu Madjarizacija Hrvatske. u. J) oži m imajo torej Marijan v Hrvatski jedno stranko, jako jim uslužno, pa vidijo na drugo stran drugačne pojave. Tu se koalicija, hvala Bogu, lepo vzdržuje; a ista je naperjena v prvi vrsti proti madjarski d žavni misli. Madjari morejo videti, da se misel hrvatskega državnega jedinstva siri po vseh naših južnih pokrajinah in tla se moralno združujemo čim dalje krepkeje in Čvr-steje. Videti morejo, kako se Hrvatje in Slovenci vsaki dan bratijo in zjedinjajo v borbi za jedinstvene cilje. To z a d n j e j i ii posebno peče in boli. Veliko bolj, nego se v obče misli, umevajo oni ves pomen hrvatsko-slovenskega jedinstva. Osemsto let je že njihova namera, da bi zagospodarili na Balkanu in se u rinili istemu. To se Jjim ni maverjevega jubileja! S popolnim pravom vidijo Madjari v djakovačkem biskupu simbol naše skupnosti. Treba jim dokazati, da se mi živo zbiramo okolo tega tečaja našega jedinstva. Treba, da Stross-mayerjeva slava bodi slava in mani fe-stacija jedinstva vseh Slovencev in Hrvatov! Dinko Politco. Politični pregled. TRST, 30. avgusta 1900. K položaju. Glasilo drž. poslanca dra. Pacaka, ki sedaj opravlja posle mladočeškega kluba, prinaša senzacijonalno vest, da je odločitev v sedanji notranji politiški krizi pred durmi. Dnevi med 10. in 15. septembrom da prinesejo odločitev in velika presenečenja. Glasilo Pacakovo zagotovlja, da je posrečilo, ali dosegli so nekaj druzega. Do- svojo vest dobilo iz najzanesljivejega vira. segli so, da so mogli balkanske narode dr- i Nekje drugje srno pa čitali, da hoče vlada žati razcepljene in so tako ovirali njihovo razpustiti državni zbor in nove volitve izvr-jedinstvo. Dosegli so tudi še več. Hrvatsko šiti na podlagi novega, oktroira nega so tesno privezali k sebi, a v gotovih fazah splošnega volilnega prava. Ali zgodovine so vršili tudi neki moralni vpliv je morda to tisto presenečenje?! na ta.aH oni balkanski kraj. Hrvatsko-slo- Slocenci in opstrukcija. V »Poli-; vensko jedinstvo pa, se svojim določenim ei- ti ki« se je oglasil neki sloveuski državni po-i ljem, da vse hrvatske iti slovenske zemlje slanec, da označi stališče Slovencev nasproti monarhije združi v jedno samostalno državo, obstrukeiji. Njegovo menenje je, da mi moje največi udarec osemstoletnemu programu ramo biti pro ti obstrukeiji, pa naj jo tira Madjarov. Očevidno je celo, da bi to jedin- ta ali oni. Takov luksus si more dovoljevati stvo moglo za vedno preprečiti oni madjarski le bogat in močan narod; mal in ubog narod program. Hine irae. pa mora izkrvaveti na obstrukeiji. Ali po- Zato so se Madjari, bolj nego kedaj po- trebujemo parlamenta, ker je to jedino mesto, prej, uprli, da l >i pomadjarili Hrvatsko, da kjer moremo govoriti, obstrukcija pa je nebi jo odtegnili nje prirodni nalogi, po kateri gacija parlamenta. Obstanek parlamenta je bi morala biti središče v procesu pol itiškega za nas vprašanje o biti ali ne biti. jedinstva lirvats.vo-slovenskega. Ali se Madja- Najmanjša brezparlamen tarna doba bi rom posreči ? Njihova moč je danes velika, nam mogla prinesti največo škodo. Sloven- j oni imajo na razpolago veliko materijalno silo, cem mora biti prva naloga, da Cehe pripra-in radi tega je borba težka. V e n d a r n e vijo do tega, tla odnehajo od obstrukeije. dosežejo svojega namena, ako Obstrukcija Čehov je bila pogreška : kdor je! b o m o m i v s t r a j a 1 i v svojem j e- v večini, temu ne treba obstruirati, njemu I d i n s t v u, ako se bo proces našega kul- treba 1 e <1 a up ora bi večino, turnega in moralnega jedinstva razvijal na- Temu, kar govori tu gosp. slovenski po- 1 ravnim potom, ako se hrvatske in slovenske slanec, je težko prigovarjati. Obstrukcija je [ energije zložijo proti madjarizacijt, oziroma za nas Slovence luksus, katerega si mi ne j>roti madjarski državni misli. moremo dovoliti, ker nam prinaša škode, lva- Mndjarizacija ne preti samo Banovini, ampak vseitkupni ideji našega jedinstva. Borba kor skala trdno stoji tudi resnica, da onemu, ki je v veČini, ne treha obstruirati in mu je men dvema načeloma, med dvema velikima treba le, da rabi to večino. Samo, da je tu težnjama: na jedni strani načelo madjarske premoči, ki naj bi preprečilo naše zjedinjenje, na drugi strani načelo našega zjedinjenja. Nikdar ne smemo pustiti iz uma, da je naša stvar pravična, da ima pravo na svoji strani, dočim hočejo Madjari nekaj, kar je nepravično in nenaravno. Ako bi sila za mogla vse, potem bi bili Madjari morali vspeti že stokrat. Niso vspeli, ker sila more slaviti začasnih zmag, ali konečno se mora tudi ona umakniti pred pravično idejo. Sila more začasno zaustaviti idejo, ali storiti, da je nje pot težavneja; ali tega ne more, da bi jo zaustavila konečno. Mi živimo v veku para in elektricitete ne samo v inaterijalnem in fizičnem, ampak tudi v moralnem pogledu. Tudi ideje se danes hitreje razvijajo in gibljejo ložje, nego prej. Madjari dobro uvidjajo to in umejo, da bi naša ideja mogla v hipu razrušiti njihovo zgradbo od osemsto let. Uprimo se torej. Težave, ki jih delajo zistem in ljudje, se slabe in prehodne. Bojazen Madjarov nam bodi v merilo naše m o č i ! Ako se oni danes bolj mrzličavo vpirajo nego poprej, je to zato, ker vidijo, da bi mi mogli danes vspeti. Obči duh, ki vlada svetu, nas vleče naprej in nam pomaga. Ako kedaj, velja danes rek: V jedinstvu je r e š i t e v ! Velik dokaz jedinstva pa so Hrvatje in Slovenci dolžni podati povodom Stross- neki pogoj vmes: da aparat vse večine tudi res funkcijonira, kadar je jeden sestavnih delov večine v nevarnosti?! Ali je bilo tako v oni* večini, v kateri so bili Cehi?! Roke na srce, gospod poslanec, in priznajte, da ta aparat skoro nikoli ni funkcijo-niral, ko je šlo za specifično češke in slovenske postulate. Ob vsaki taki priliki se kako, ali po več nemško konservativnih, ali pa tudi poljskih kolesc ni hotelo vrteti ! Roko na srce in spomnite se epizod, ko se Fuchsi in Eben-chochi in Kathreini ne le niso hoteli identificirati z češkimi zahtevami, ampak so kar uhajali v nasprotni tabor. Glej vprašanje nemškega posredovalnega jezika. Res norec je, kdor tira obstrukcijo, ko je v večini in ako je tudi res večina žnjim !! Če pa večina ni žnjim, ko gre za njega najva-žneje stvari, potem pa je tako nekako, kakor da — n i v v e č I n i ! Po našem mene nju torej ni smeti grajati češke obstrukeije, ampak zlo je bilo v tem, da prejšnja večina ni znala — ali pa nje posamični sestavni deli niso hoteli biti večina! K drugim izvajanjem se povrnemo jutri. Bresci-Oberdank. Na razpravi morilca laškega kralja Humberta je Brescijev branitelj primerjal svojega kiijenta z Ober-dankom. Kedor ne pozna natančno mišljenja laškega ljudstva, temu se ne bo to posebno čudno zdelo, kajti toliko jeden, kolikor drugi sta imela namen umoriti kronano glavo. Kedor pa pozna natančno mišljenje in neha nje laškega ljudstva, ta se bo gotovo nehote vpraševal, v kateri namen je Brescijev branitelj primerjal Brescija Oberdanku ? Braniteljev namen je vedno, da dela na to, da bi porotniki rešili zatoženca. Branitelj išče vse stvari, s katerimi meni, da bo upliva! na porotnike. In Brescijev branitelj, odv. Merlino, je dobro vedel, da na porotnike ne napravi slabega utiša, ako vzklikne: »Glejte! Oberdank, katerega čisla in slavi vsa Italija, odrešena in neodrešena, ni hotel nič druzega storiti, nego je storil Bresci !« — Ali ne vzbuja Merlini s tem svojim vzklikom v nas domnevanje, da velik del Italije ne obsoja Oberdanka ?! In pri nas žalujejo, pri nas obešajo Črne zastave, zapirajo prodajalnice ! Kedor je čital laške knjige, katere je izdajala toliko oficijelna, kolikor neoficijelna Italija glede združenja Ijahov, ta mora priti do zaključka, da je Italija sama kriva, ako njeni sinovi obračajo nabrušeno orožje proti lastnim krvnim bratom. To se bo marsikomu čudno zdelo, a žali bog, tudi to je gola re-! snica. Že v rani mladosti dobiva Lah v roke knjige, vse polne slave za one junake, ki so se borili proti Avstriji :' na drugi strani pa črnijo vse, kar je avstrijsko — od najnižjega avstrijskega podanika pa do onega gori na prestolu. Kakor otrok se že privaja ertiti vse, kar je avstrijsko, in je-li čudo, da v tako sprijeno srce najdejo pot tudi nauki anarhizma, in to tem več, ko se dotienik prepriča na lastne oči, da nauki, ki jih je dobival v rani mladosti, ni o bili resnični, da se v tej sovraženi Avstriji še da živeti, a da prav v Italiji ljudstvo umira gladu*?! Pokvarili so srca mlat^pmu naraščaju, napolnili jih s& sovražtvom do vsega, kazali blišč in sijaj domovine, ki pa je v resnici že blizu propada. In ta naraščaj, katerega so oni sami vzgojili, vidi bedni položaj domovine in hoče vse uničiti, o čemer misli, da je krivo temu bednemu stanju. In sedaj se zvija vsa Italija v bolesti, ko je kruta usoda zadela tudi laškega kralja, da je padel pod roko Laha. Anarhisti nimajo domovine, anarhisti so mej narod ni, kriče v svet, ali je vendar tako, da so anarhisti skoro samo laški podaniki. Će Italija resno misli, če je poštena, če hoče, da jo bo svet smatral tudi za tako, tedaj sme svet zahtevati od nje, da nemudoma poišče »Oberdankov klub« in kaznuje vse člene istega. Nam se dozdeva, da je dolžna storiti to, ako noče, da bo svet videl v njej vzgojiteljico morilcev kraljev in cesarjev in naj se le-ti kličejo Bresciji ali pa Oberdanki! Razprava proti morilcu Bresciju se je vršila včeraj pred porotniki v Milanu. Na razpravo je [došlo tudi kakih 100 novi-. narjev, laških in inozemskih. Branitelj, odvetnik Merlino, je zahteval, da se razprava i odloži, ker ni imel časa, da bi pregledal spise, ker mej dnem njegovega imenovanja za branitelja pa do dne začetka razprave, ni minola doba, zahtevana od zakona, in ker torej ni bilo možno poklicati drugih prič, in slednjič, da bi se ta pravda združila z ono radi Zarote. Sodišče je odklonilo zahtevo branitelja. Zastopnik zatožbe je povdarjal so-sebno, da je to toli grozen zločin, da treba dati izgled pravične in hitre justice. — Bresci je priznal svoj čin in je izpovedal, da je že v letu 1895 sklenil umoriti kralja Humberta in sicer radi ekspedicije v Afriko. Za vse krvoprelitje da je smatral kralja odgovornim. Maščevati da se je hotel za vse socijalne krivice in teptanje humani tete. Priznal je, da je revolucijonaren anarhist; da se prav nič ne kesa svojega dejanja, marveč da se čuti počeščenega, da je rešil svet vsaj jednega tiranov. Zastopnik obtožbe je govoril ojstro, izjavivši, da do obtoženca ni smeti imeti nobenega usmiljenja. A tudi branitelj Brescijev se je toplo zavzel za svojega varvanca. V svojem govoru je primerjal B r e s c i j e v čin z O b e r d a n k o v i m ter je izjavil, da so bili politični nagibi v obeli povsem jednaki, ker so izvirali iz vzvišene ideje trpečega človeštva, katero sta hotela rešiti, žrtvuje svoje lastno življenje. Govornik je povdarjal razburjenje v duši obtoženca, ko je gledal toliko mizerijo, na kateri je trpela njegova domovina. Potem je hotel razkladati anarhistiške teorije, ali predsednik mu ni dovolil tega in mu je žugal, da mu odtegne besedo. Merlinu se je pridružil drugi branitelj, odvetnik Martelli, ki je tudi zahteval, naj se uvažujejo olajševalne oko Išči ne. Bresci je izjavil na stavljeno mu vprašanje, da ni imel sokrivcev in da je misel za umorstvo kralja dozorela v njem samem. Po nekaterih vprašanjih, stavljenih še obtožencu, so se porotniki umaknili na posvetovanje. Povrnivši se, je načelnik istih Brescija proglasil krivim, ne pripoznaje olajševalnih okolnosti. Na podlagi tega verdikta je sodišče obsodilo morilca v d o s m r t n o j e č o. Začuvši sodbo je Bresci vskliknil: »Ali me obsodite, ali me rešite, meni je vse jedno: jaz pričakujem revolucije.« Brescija so odveli z močnim spremstvom. Tržaške vesti. Sklicuje se na krivico nam hočejo delati krivico ! će tudi ne bi poznali naših nasprotnikov, kakor jih, žal, poznamo, če tudi ne bi poznali ciljev, po katerih streme, Če tudi ne l>i poznali njih »stvari« notri do jedra, uverjeni moramo biti vendar, da je ta laška stvar slaba, jako slaba, če le vidimo sredstva, katerih se poslužujejo v obrambo te stvari. Oni se ne plašijo ničesar: ni nasilja, ni nemorale, ni prevare, ni laži, ni zavijanja, ne hinavstva ! Vse jim je dovolj dobro, da le obeta vspeha. Vzlasti v zavijanju, laži, hinavstvu in sofisteriji so veliki, so orjaki, da človek včasih kar strmi, ker vendar ne more umeti, da v človeškem bitju res more biti toliko zlobe. Tu smo, tu živimo, vse življenje — javno, politiško, gospodarsko — daje dokazov o naši eksistenci v teh krajih ; zakoni pravijo z lapidarno točnostjo, da z ekzistenco naroda so nerazdružno spojene tudi pravice naroda r kulturne, politiške, narodne, gospodarske. Vsi momenti so torej tu, ki govOre za pravo primorskih Slovanov! Ali vzlic vsemu temu naši nasprotniki k;ir sipljejo »argumentov« in dokazov, da mi nimamo nobenega prava. Imenitno je bilo te dni glasilo našega mestnega zbora, sloviti »Piccoio«, ko se je trudilo z jednakim »dokazovanjem«. Napovedalo je vojno statistiki, ki pravi, da smo mi Slovani v večini ! Proti tej statistiki je poslalo v boj svojo statistiko o obiskovanju srednjih šol v Primorju ! Navaja številke, ki pričajo, tla v Primorju več Italijanov obiskuje srednje šole, nego pa Slovanov; potem pa vsklika zmagonosno: kje pa je tista slovanska večina ! Oj perfidija! Mi Slovani naj bi plavali, a oni in država nas ne pustijo — v votlo! Srednjih šol nam ne dajo, a potem nam očitajo, da nimamo toliko učencev na srednjih šolah, kolikor jih imajo Italijani! Pa še jeden važen moment je tu. Glavni kontingent italijanskih dijakov da je v Trstu, Tu pa ima ljudstvo italijanske srednje šole pred nosom, tu more tudi najrevnejši pošiljati svojega otroka v šolo. Vse drugače je za ljudstvo po deželi, ki mora pošiljati otroka v mestu iti plačevati drago stanarino! Perfidija je torej, kateri ne vemo pravega označenja, ako si Italijani iz krivice, ki jo trpe Slovani na šolskem polju, izvajajo pravico, odrekati nam tudi druga prava in celo zanikati našo ekzistenco ! Krivica, ki se nam godi na šolskem polju, naj bi bila naslov za kratenje pravice sploh ! Taki so argumenti laške gospode, in ka-koršnji argumenti, taka je njihova stvar: krivična, slaha, podla. Slovenci govorimo francoski I Pišejo nam : Ta teden je šel neki naš okoličanski mladenič v trgovino s papirjem v ulici S. Antonijo, ki je last gosp. Smolarja. Vprašal je za neko sliko. Mladenič, ki je stregel strankam, ni odgovoril na stavljeno mu vprašanje, pač pa je poklical tovariša z besedami : »Pojdi ti sem, ki znaš francozki !=> « Francoz* je govoril slovenski, ter deloma postregel našemu človeku. D.loma, ker, ko je naš narodnjak vprašal po slikah sv. Cirila in Metoda, mu je rekel: Vse, vse vdo-bite v Trstu — celo hudičevo sliko, Ciril-Metodove pa ne, ako jo izrecno ne naročite! To vse se dogaja še danes v Trstu! Kje so Barkovlje ?! To vedo menda vsi Tržačani in morda še kdo drugi. In vendar ne: vsi ne vedo. Nekdo je hotel danes zjutraj po 9. uri na brzojavnem uradu oddati brzojavko v Barkovlje. Uradnik, ki je vsprejel brzojavko, je hitro posegel po neki knjigi in je iskal in iskal. Menda ni našel, kar je iskal, kajti slednjič se je obrnil do našega moža z vprašanjem : l)ove že ouesto Ba rkovlje ?! Temu ne treba komentarja. Nov kamenolom. Josip Zuffer misli na občinskem zemljišču kat. št. 1944 v Bazovici (na Sežanski cesti) otvoriti novo kamenarnico. Kdor hoče prigovarjati, naj se oglasi do 13. septembra pismenim potom na mestnem magistratu, ali pa dne 14. t. m. ustmeno na lokalnem ogledu. Itadi tatvine. Policijski nadzornik Schu-bert je včeraj aretiral 25-letnega F. Her-manna, na katerega leti sum, da je svojemu tovarišu v stanovanju ukradel 100 K. Aretiranje. Policijski oficijal Schnabl je včeraj popoludne na trgu pred veliko vojašnico aretiral 28-letnega trgovinskega agenta Alberta Scarpettinija iz Florencije. Istega je sodišče v Milanu zaradi tatvine obsodilo v daljšo ječo, katero bo sedaj moral odslužiti. Nesreča na delu. Včeraj popoludne je v slobodni luki ponesrečil 52-Ietni dninar Andrej Gojak ; padli so nanj zavoji blaga s samotežnika (žrjava) ter ga ranili na hrbtenici, na desni nogi in drugod. Ponesrečenca so spravili v tuk. bolnišnico, a malo je nade, da bi ostal živ. Prevoz ji o ceu i si je želel 17-letni I. Baloti ni, ki se je včeraj skril na parniku «Semiram:s«, namenjenem v Aleksandri jo. Podjetni mladenič je bil prostega dne prišel z Dunaja. Ker so ga pa pret' odhodom par-nika našli, je moral, mesto v Egipt, v ulico Tigor. Dražbe premičnin. V petek, dne 31. avgusta ob 10. uri pred po I ud ne se bodo vsled naredbe tuk. c. kr. okrajnega sodišča za civilne stvari vršile sledeče dražbe premičnin : ulica Mercato vecchio 3, pohištvo; ulica Sa-nitii 8, dragocenosti; S. Vito 8, pohištvo j ulica Ferriera 11, kočije; ulica Sette Fontane :J2, konj ; v Sv. Križu 97, konj in sukno: ulica S. Sebastiano 2 in na trgu Ca-vana 8, pohištvo. Vremenski vestuik. Včeraj : toplomer ob 7. tiri zjutraj 18.5., ob 2. uri popoludne 21.2 C°. — Tlakomer ob 7. uri zjutraj 761.fi — Danes plima ob 1144 predp. in ob —.— pop.; oseka ob 5.36 predpoludne in ob 6.11 popoludne. Konsuinito društvo v Lonjerjtt bo imelo prihodnjo nedeljo ob S. uri zjutraj svoj redni občni zbor v društvenih prostorih, na kar se opozarjajo vsi zadružniki. Bratovščina sv. Cirila in Metoda v KojailU bo imela v nedeljo dne 2. septembra 1900. ob 4. uri popoludne svoj osnovalni občni zbor, ki se bo vršil v prostorih «Kon-sumnega društva* v Rojanu s sledečim dnevnim redom : 1. Nagovor predsednika. 2. Cerkvene razmere v župniji RojanskL 3. Prečita nje potrjenih pravil « Bratovščine*. 4. Eventuvelni predlogi. 5. Volitev odbora. 6. Upisovanje novih udov. Ker je ?a našo župnijo vstanovitev cerkvene ., to je od niinole sobote na nedeljo, jih je bilo že 8 — 9, ki so hoteli udreti v vas, a j«? bilo hitro vse po konci ter so jili pregnali. Borštani so obsto-pili tatove, a ko bi jih trebalo prijeti, ni bilo tatov — nikjer! Grom in strela ! Seveda so bili naši vrli Borštani grozno jezni, ker so jim tatovi ušli in sklenili so, da bodo drugič bolj previdni, da jim tatovi gotovo ne uidejo več. Kar so zagledali tam v eni dolinici ogenj. Aha, so si misli Borštani, tam-le so, kjer pečejo ka-: kovega ukradenega prešiča. Razdelili so se hitro na dva oddelka, stopali previdno in počasi naprej, ter obkrožili oni ogenj. Potem je najpogumnejši — bil je ravno onoisti, ki ima j — kakor se pripoveduje — še danes shranjeno ono polovico brade, katero je izpulil i Gambiniju o znanih volitvah v Pomjanu — : naprej, da pozove tatove, naj se udajo na i milost in nemilost. Ali mislite si, kak obraz je mož napravil, ko je uzrl pred seboj mesto ! tatov nekega poštenega Mareziganca, ki je ; netil pipo in pekel — krompir! Oni Borštan mi je pripovedoval, da, ko je uzrl pred se-; boj onega Mareziganca, v prvi hip ni znal, ali naj mu pripelje za glavo par — klofut, ali pa naj se smeje ? ! No, zmagala je nazadnje humoristična stran in smejali so se vsi ter se vrnili v vas, kjer bi l)ili tatovi mej tem lahko vse pokradli .... Naslednji dan — v nedeljo — pa so pripovedovali v Marezigah in sosednjih vaseh, daje bilo 30—50 razbojnikov ! Ljudska fantazija je res velika! Marezige so oddaljene od Boršta samo tri četrt ure in vendar so se pripovedovale v Marezigah cele »storije« o »ravbarjih« in o bojih z istimi. Kar 1 sem cul, sem tudi jaz sporočil »Edinosti«, ! seveda s pristavkom, da se *tako govori«. No, na vsej stvari je toliko resnice, tla so vi-i deli v okolici Boršta kakih 8—10 sumljivih i subjektov, ki so se pokazali tudi v nekate-! rih samotnih hišah ter prosili kaj za jesti, in če jim niso dali z lepa, so se predr no vedli in zahtevali se silo. V nedeljo proti mraku so šli štiri takovi ljudje — menda smo jim rekli capini — proti Rojeem, to je vasici, ki šteje 18 hiš ter je oddaljena le kakih pet minut od Ba-bičev. Ko so šli skozi vas, menili so Rojčani, da jim oni ljudje pokradejo vse prešiče in začeli so na vse grlo kričati: Tatovi ! Ba-biči pomagajte! Zd j ali nikoli. Babici pomagajte ! Babici so seveda vsi skočili po konci, tekali z vilami, sekirami in puškami proti Rojcem. Začel je pravi pravcati dirindaj. Tekali so po hribi gori in doli, kričali, streljali, kar pa je bilo na vsej komediji najlepše, je bilo to, tla so tatove lovili z — lučmi ! Menda zato, da bi tatovi laglje — bežali! Menda je nekdo prijel enega teh tatov ter kričal : Ga že imam, ga že imam, ta mi ne uide več! Mej tem pa, to se je ta veselil svojega plena, jo je oni popihal po dolini ! To se pravi : naš mož je ujel tatu le v svoji domišljiji. Istotako se mi dozdeva, tla je videl oni redar, ki je streljal, le svojo — senco ! Ker sem bil radoveden, kaj je z onim krikom in streljanjem, šel sem okoli desete zvečer k BabiČem, tla se prepričam, kaj je povod onemu dirndaju. Kaj je bilo, sem že sporočil »Edinosti« kakor so mi pripovedovali ljudje v svoji razburjeni fantaziji. Ker so bili ljudje vsled groznih »štorij« že itak dovolj razburjeni in prestrašeni, so se še bolj razburili, ko so resnični * ali namišl jeni tatovi ali tolovaji obiskali tudi njih. Sosebno so se bali, da so oni trije simo nekaki ogleduhi, a da drugi šele pridejo. Radi tega je bila pri Babi čili vsa vas po konci. Patrolirali so po vasi gori iu doli s cepci, vilemi iu nekateri so privlekli na dan celo stare puške, ki so še nekak spomin na benečansko dobo .... Drugi dan so pripovedovali, da je bilo ; v Loparju šest tatov, tla so jih lovili, a tla ; so kljnbu temu ukradli dvanajst kokošij. Vprašal sem tlanes o tem dva Loparča, katera nista o vsem — nič znala ! Baje so hoteli ulomiti tudi v župnišče v Truškah ; le čudno, da gosp. župnik in njegovi služabniki nič ne znajo o tem ! Pravijo tudi, da so bili tudi na Trseku. Govoril sem z nekaterimi Trsečaui : eni pravijo, da so bili tatovi, drugi pravijo, tla so bile sence. Jaz bi rekel, tla imajo slednji I i prav. V nedeljo večer — o mraku — nesla 'je neka deklica iz Trušk (Gonjačev) mleko, j V nekem gojzdiču pod župnišče m jo je za-i čel loviti neki Čudno oblečen človek z ru-| dečo kapo na glavi z velikim nožem. Uboga deklica mu je komaj ubežala. I)a pa ne pride kdo, kateri bi se skli-i ceval na § Hi. tiskovnega zakona ter zahteval popravek v zmislu omenjenega izjavljam, da pripovedujem kakor so meni pripovedovali ; sam nisem bil zraven, torej ne morem vedeti, če oni mož z čudno obleko, rudečo kapico in velikim nožem eksistuje »de facto«, ali samo v fantaziji .... Po posamičnih vaseh je, od kar se govori o roparjih, ponočna straža. Tako tudi v Marezigah, vsaki večer štirje. V ponedeljek so j bili tudi, po dva in dva skupaj. Dva sta bila bosa. Okoli jednajste ure jih je vitUI neki mož. Bosa sta ! Aha, dva tatova ! Takoj mu je šinilo v glavo : Treba ljudi sklicati in mož jo je mahnil naravnost k cerkvi in začel zvoniti ! Ljudje so hiteli prestrašeni skupaj in mož je pripovedoval: Tatove sem videl, tatove! Ali ko so ga vprašali, kje so tatovi, seje izkazalo da je imel dva bosa varuha — za tatova ! Na Manžauu (občina Pomjan) so vso minolo noč (ponedeljek) kričali : pomagajte, pomagajte! Vmes pa so streljali, tla je bilo kaj ! iNo, kakor se je poizvedelo, so klicali na pomoč in so streljali proti lastni senci ! V Pomjanu so bili tudi tatovi, samo to je čudno, da Pomjanci o tem — nič ne znajo ! Na Topolovcu so baje tudi že nekaj okradli. Če je res, nisem izvedel. Kakor razvidno, so se dogodile dozdaj že »grozne« reči. Zato pa ni nič čudnega, če se pripoveduje, da je v gojzdih mej Borštora, Laborjem in Topolovcem sto (s številkami : 100) tatov, katere so šli baje (povdarjam : baje!) pod vodstvom orožnikov loviti prebivalci iz Trušk, Boršta, Topolovca in drugih bližnjih vasi .... Nocoj v mraku sta šli dve ženski po mleko. Na poti ju je čakal neki mož. kateri je njima prinesel mleko nasproti. Ko sti ga ženski uzrli, sta pribežali prestrašeni nazaj : Ježeš Marija, tatovi, tatovi, roparji ! V istem j času se je začul krik in vik v Cepinjah (ob- čina Dekaui) in nekateri možje iz Marezig so hoteli, da bi pomagali loviti »roparje«. \ Čepinju so baje videli tri tatove ali roparje. Samo malce čudno mi se zdi, da bi tatovi j in roparji že o mraku hodili okolo. Kakor vidite torej, gospod urednik, smo v grozni nevarnosti, nikdar gotovi, da nas ne umori — naša lastna senca ! Kako se bodo te »storije« ali »rauber-gešihte« dalje razvijale. Vam že sporočim. X Pevsko društvo > N a b reži n a « v Nabrežini nam javlja: Na slavnost razvitja zastave se je prijavilo 11' društev, z 8 zastavami in sicer : »Hajdrih« s Prošeka (korporativno, z zastavo, bo pel K. Juvanca »Pastir«). »Delavsko podporno društvo« iz Trsta I (korporativno, z zastavo). Pevsko društvo »Skala« iz Sv. križa (korporativno, bo pelo Iv. pl. Zajca »Sumski v \ car«). Pevsko društvo »Slava« pri sv. Mariji {Magd. spodnji (deputacija z zastavo). Pevsko društvo »Slavec« iz Ljubljane, (korporativno, z zastavo, pesem se naznani). Pevsko društvo »Adrija« iz Barkovelj (korporativno, z zastavo, bo pelo Vilka Novaka »Hrvatskim pradjedovinam«). Pevsko društvo »Lipa« iz Bazovice (po deputaciji, bo pelo čveterospev). Pevsko društvo »Danica« s Kontovelja (korporativno, bo pelo A. L. Lebanovo »Slovensko dekle«, mešati zbor). Pevsko društvo »Ljubljana* (korporativno, z zastavo, pelo bo F. Gerbiecv Slovanski brod«). Pevsko društvo »Velesila« iz Skednja (po deputaciji). Pevsko društvo »Kolo« iz Trsta (korporativno, bo pelo K. Bendla »Križaci na morju«, mešan zbor). Telovadno društvo »Goriški Sokol« (korporativno, 20—25 udeležencev). Telovadno društvo »Tržaški Sokol« (korporativno, z zastavo). Ognjegasno društvo iz Sežane (korporativno). »Slovansko pevsko društvo« iz Trsta (korporativno). Pevsko društvo »Zarja« i/ Roja na (korporativno in z zastavo : pelo bo Forsterjev mešani zbor »Domovini«). »Tržaško podporno in bralno društvo« iz Trsta (deputacija). »Glasbena Matica« iz Ljubljane (deputacija). Pevsko in bral. društvo »Lira« iz Komna (korporativno, bo pelo H. Volariča »Slovenski svet, ti si krasan«). Slavnim društvom naznanjamo, tla se programi razpošljejo prve dni prihodnjega tedna. Prijavljena društva so naprošena, da nam čim prej naznanijo število pevcev. Vesti iz Kranjske. * Pobegnil je včeraj popoludne o l košnje na travniku pri prisilni delavnici v Ljubljani prisiljenee J. Stockmayer iz Har-bacha na Zgornjem Avstrijskem. * Izpod Nanosa nam pišejo dne 24.'. avgusta: (Veselica gasilnega društva). Z velikimi težavami je stopilo v življenje tukajšnje gasilno društvo. Boriti se je bilo treba z javnimi in skrivnimi sovražniki, ki so dosegli toliko, da so se predložila pravila «•. k. vladi blizu jedno leto pozneje, nego se je vršil ustanovni shod. T tuli letos smo nezaupuo zrli v bodi m" -nost, ko je bilo treba mlademu društvu vsega, a denarja tal nikoder; v društvenem odboru pa sami novinci, ne znajoc kako treba vspešno voditi društveni voz iz dolgov. Hvala Vam: gg. Al. Kranjc iz Trsta, F. C. Kau-čič iz Trsta, tvrdka I. Kaučič iz Gorice in A. Weigelt z Razdrtega, tla ste z radodarno roko pomagali društvu na noge! Pred dobrim mesecem se je vršil izredni | občni zbor, sklepaje o nameravani veselici, ki naj bi društvu privabila nekaj prijateljev in nekaj desetakov. Zopet takšen križ kakor o društvenem porodu. Kako in kaj, najvažneje pa : kdo naj vse to izvrši ? Celo zaradi ve-seličnih prostorov je bilo tesno, ker ima tukajšnji hotelier g. K. Kaučič vse polno tržaških gostov letoviščarjev. Dne 2t>. t. m. popoludne so pa začeli prihajati sosedje in sosednja društva zlaeti iz Postojine in Senožeč, voz za vozom, kočija za kočijo — sama domača inteligenca. Slavnostni prostor je bil ozaljšan z narodnimi in cesarskimi zastavami tako, tla so tujci prav dobro čutili, da se živo zavedamo na svoji zemlji. Dekoracija obeli dvoran je bila tako okusna, da so se pohvalno izražali o njej celo nam sovražni Italijani. Postojinska godba je svirala med odhodom po vasi, za njo so stopala društva — prvo domače, ta dan prvič v društveni obleki s šopki, veselični odbor s trobojnim trakom na rokavu. Vrnivši se na vrt g. F. Kaučiča se je občinstvo razprostrlo v senci košatih lip : petje in godba sta se pa vrstila neprestano do začetka tombole. Pohvalno moramo omeniti gg., ki so darovali društvu dobitke, kakor F. Kavčič, L. Delinc, K. Kavčič, A. Michieli in S. C. Kavčič z Razdrtega, H. Debevee in M. Kavčič z Dilc, P. Kraigher iz Hrasč, L. De-kleva iz Buj in A. Suša iz Senožeč in t. d. Vsem lepa hvala. Glavni dobitek — našim krajem primerno oralo — je dobil reven kmetic, ki ga je bil uprav potreben. Sploh je bil pa vsakdo zadovoljen, če se mu je sreča nasmehljala tudi samo na pol očesa. O mraku je pod sla\olokom zablestel transparent: na pomoč! z gasilskim grbom. V dvorani pa izza slovenskih trobojnic kranjski grb z vojvodsko kroao — krasno delo, kateremu so se vsi čudili. Mladina se je zavrtela in sukala do črez polnoči. Vmes so pa prepevali domači pevci, katerim se je pozneje pridružil gosp. Jež iz Postojne s krasnim tenorjem. Pohvalno moramo omeniti zlasti neka-katere tukajšnje letovišČarje, ki so društvene priprave za veselico rade volje podpirali z dobički in denarjem. S predplačili vstopnine so se odlikovali gg. F. C. Kavčič, F. Kavčič z Razdrtega, F. Dekleva, župan v Postojiui, N. Miklav-čič iz Trsta i. dr. ter s tem pomogli, da ima društvo lepo svotico čistega dobička, da - si so bile uprav ta dan okolu in okolu nas velike veselice. Društvo si o tem oskrbi še najpotrebnejše orodje ter bo v sili požara prihajalo trpečemu človeštvu na pomoč. Združena moč premaga vse ovire. N a d o s 1 a v. * »II lir. F e i s t r i t zc. Iz Trsta nam pišejo: Gospod urednik, veste-li, kje je to?! No, če ne veste, pa Vam povem jaz: to je prijazen kraj na N« tranjskem ! In pa slovenski, da bolj ne more biti. Tega slovenskega značaja mu menda ne oporeka ni kdo. Le na pošti v Bistrici menda niso še na čistem v tem pogledu, kajti pisma, ki jih dobivam od tam. nosijo pečat z jedino nemškim označe-njem : »111. Feistritz«. Menda, če se ne motim, so imeli nekdaj pečat z dvojezičnim napisom ; po takem so še le v noveje čase na pošti v II. Bistrici jeli ugibati, da-li oni kraj morda vendar ne spada v sfero velikega Jurija Schonererja in da je torej integralen del bodoče Velike Germanije! 111. Feistritz: Heil uiul Sieg!! narodni trgovini g. Majdiča. Res neverjetno iu žalostno !. — Merodajni krogi, kje ste?! Prebivalstvo v Celju obstoji iz dveh približno jednakoštevilnih narodnosti : slovenske in nemške, okolica pa je izključno slovenska. Ko je slovenski del prebivalstva hotel letos prirediti svojo na rod no-sokolsko slavnost, so isto vse merot.ajne instance prepovedale iu sicer iz ozirov na nemško narodnost v Celju, ki bi slavnost smatrala kakor provokacijo in •žalitev. Recimo, da so oblasti o tem posto-! pale pravilno in pravično. A kaj moremo reči k okolnosti, da je sedaj — neposredno po oni prepovedi — napovedal nemški del celjskega prebivalstva svoje veliko narodno slavje, takozvani »Hauptgautag«, ki ne bo trajal en dan, marveč tri dni in katerega se udeleži deloma neraštvo z vse Štajerske ? ! Kako opravičijo merodajni faktorji to dvoumno postopanje svoje, ako te slavnosti ne ! prepoved 6 iz ozirov na slovensko narodnost v Celju ? To vprašanje je zelo važno ! Razne vesti. Amerikanci stavijo za Mac Kinleya. Amerikanci imajo strast, da stavijo o vsaki priliki. Ni se torej čuditi, ako stavijo sedaj, kdo bo prihodnji predsednik Zjedinjenih držav. Neki meščan v Ćikagu je obljubil, da bo plačeval tašči svojega nasprotnika dosmrtno rento, ako izgubi stavo. Nasprotnik pa se je obvezal, da bo tri tedne vsaki dan gonil kako živ inče za rep skozi mesto, ako bi propadel njegov kandidat. Neki drugi hoče 14 dni nositi obleko narobe oblečeno, če izgubi. Na stotine je takih, ki si ostrižejo brade v slučaju izgube, ali pa tla bodo svojega nasprotnika ob spremljevanju godbe na vozu vozili po mestu. Po velikih mestih pa stavijo znatne svote. Izglede za Mac-Kinleva noti raj o danes 3:1. Loterijske številke, izžrebane dne 29. t. m. : Praga 13 79 40 7 81. Lvov 7 32 f> 19 88. vse mesto. Fvropejskim uradnikom je prepovedano hoditi na ulico. Položaj je zelo resen. PARIZ (K. B.) Admiral Courrejolles brzojavlja, da je poslal v Shanghai topniško ladijo, ki bode vozila po reki Vangtse navzgor. LONDON 29. (K. B.) »Dailv News« javljajo iz Hongkonga, da je amerikanska topniška avizo-ladija dobila ukaz, da odpluje v Amov. — »Times* javljajo iz Hongkonga, da se je angležki križar »Stix« prošlo noč nepričakovano odpeljal v Amov. HONGKONG 29. {K. B.) »Reuter* haj a 7ih°/o» Recimo n. pr., da banka hrani v svojih kleteh zlate kovine za 7O0 milijonov kron ter da ima v prometu bankovcev za 1000 milijonov kron, potem bi še imela v rezervi not, ki so proste notnega davka, za 100 milijonov kron ; lahko bi torej izdala Še za 100 milijonov kron bankovcev, ne tla bi jej trebalo od njih plačati državi o°/0 notnega davka. Ako bi pa imela banka za 700 milijonov krou zlata i u o tem v prometu bankovcev za 1150 milijonov krwn, morala bi od 50.000.000 kron plačati r'/.ls°/„ notnega davka. Skrajna meja izdaji bankovcev bi bila 1700 milijonov kron. (40-odstotno ali dvepe- javlja: Tretja indijska brigada je dobila1 tinsko I>okritJe-) ukaz, da se ustavi tukaj. Mnogo k,tajskih t S tem» da l,ržava ™llteva n()tni ,1:,vek* trgovcev je ustavilo pošiljanje blaga v Amov, 1 ,lose£a< tlil ° naraS&nju količine nepoknt.h ker so Japonci zasedli to mesto. Glasom po-' not raste tU(,i "brestna mera, kar seveda tr-ročil z Zapadne reke se kitajske čete gibljejo ! ^voem za daljšo dobo ne more prijati ter jih 15 džouk proti Vutšou. Štajerske vesti. — Slovenski Šoštanj napreduje. Občinski svet šoštanjski se trudi, tla dobi trg že do prihodnjega leta vodovod najboljše planinske vode. Nedavno je isti občinski zastop sklenil, da uvede v Šoštanju električno razsvetljavo. — K d o r d r u g i m j amo koplje... »Domovina« poroča, kako se marenberški nemčurji maščujejo nad vsakim zavednim Slovencem. Tako je neki ondotni krojaški mojster odslovil štiri pomoćnike, ker so se udeležili Slomšekove slavnosti. A ta narodna gorečnost« se mu je presneto slabo splačala. Kajti eden odpuščenih pomočnikov se je sedaj nastanil v Marenbergu kakor samostojen krojaški mojster ter sprejel v službo ostale tri odpuščene tovariše. Tako je prav ! Bog »laj popolen vspeh podjetnemu in zavednemu narodnemu obrtniku. — Žalostno! »Domovini« poročajo, da je velika narodna stavbinska tvrdka Knez <^restn» raera uPliv» ™ domačine, da oboroženih bokserjev. Letno palačo so zaseli si bla£°> inozemstvo pa ga pošilja. Japonci. Zimska palača je v oblasti Kitajcev. Rusi jo hočejo razrušiti. Japonci pa bi jo ker je v inozemstvu ugodnejše biti dolžnik o nizki obrestni meri, v notranjosti pa upnik o radi ohranili. Zvezne čete so začele korakati visokih <>brestih- !)rnS,č 1» se vsle,! proti jugu. Nekaj čet je ostalo na licu me-'kraahl ZOPet ZnlŽa *teV,1° ^pokritih »>«^ov-sta, da čuvajo miroljubne Kitajce. ! cev v promet«. BEROLIN 29. (K. B.) Drugi admiral Casih Pa izdaja država Mlua veCje križarskega brodovja javlja dne 26. t. m. iz vil° not' ki niso Pokrite s kov,no; '"t'11 m Takua : Kapitan Pohl javlja dne 22. t. m. iz ' m°g°5e vsaki dys ™me»Jilt' Protl zlatu' ,e Pekinga : Kapitan Hecht je danes z 94 možmi j uote tvoriJ° toreJ uezaloŽen do,& drŽHVe' S in živili prispel semkaj. - Generalmajor tem l,StanOV,ja država papirnato vre d- Topfner poroča dne 24. t, m. iz Tientsina : 1 n ° 1 Te državne note 80 denar 1>0 selu' Prvi bataljon je menda že v Pekingu : ven- ne »,a nakaznice na denar' 1^ .Re *a,»oreJ<» i , • _ »-t , V> . ohraniti v prometu le zato, ker jim je država dar se nimamo poročila o tem. Železnica " ... v„ «. .. : • .. potom zakonov podelila prisilni kurz (ceno). J lentsm- langtsun je zopet izročena prometu. ; 1 »ti \ Železnice Yuangtsun-Peking še ne izroče tako K(,or ima dobiti kak° m°ra 8Prejet' kmalu prometu. Dne 24. t. m. se podam take državQe note- proti Pekingu. O tem uporabim deloma že- j KJer > v ve,Javi l»I»™to vrednota, tam leznico Yang-tsun. navadno zlati novci (glavni kovani denar) iz- DUNAJ 30. (K. B.) Glasom brzojavne «inej° iz Prt>meta" V takem sllI^»u nastane vesti je ces. ladija cZenta* dne 29. t. m. iz na,nreC' kmahl disagi°' lnaRJŠa vrednost V"-Cifua odolula v Tak«. Na krovu vse silne^a papi'-"^ega denarja, m ag.o, višja zdravo. SHANGHAI 30. (K. B. coska ladija je prispela semkaj .. ______________________. . Jutri izkrcajo vojake. ' šira tlenaijem, katerega upnik mora sprejet.. LONDON 30. (K. B.) Reuter javlja Vsled :e^a k,,rzira V oht°ku' ,v pr°m^U) . . ou , . , , . , v taki državi vedno slab denar (kuratni de- vceraj iz Shanghaia : General Creagh je da- v 1 i 1 tmrvn - ^ on/> t nar.)V takem slučaju tudi notna banka ne nes pregledal 3000 moz, vstevsi 800 prosto-! ' J voljcev. Te parade so se vdeležile vse čete ev-j inot e izpolnje\ati ssoje na oge, < a i i -. i i- . i . . r . uravnavala (regulirala) zalogo denarja, kajti ropskin velesil, Zjedtiijemn držav in Japonske. " . . rwi j« j * i cs -li - tije zaklad na zlatu se ne more pomnožiti, ludi admiral oevmour je bil navzooen. J . LONDON 30. (K. B.) Listu ,Daily ker nihde "e PotreU'Ja na zlato, t. ,r , . , • • tj i i " j. dobrih, zamenljivih bankovcev. Aa drugi Mait« poročajo včeraj iz Hongkonga, da je J .... ■ ^ ,, , , • . i strani pa nastane nevarnost, da pridejo last- generai (jraselle brzojavu, - a • r tegne državni papirni ti denar iz prometa ter potovanje nevarno. Pravijo, da je zemlja na « 11 , , . s tem omogoči, cxxxxxxxxxxxxx M. AITE Trgovina manifakt.urnega blaga Trst. — Via Nuova — Trst. vogal Via S. Lazzaro št. 8. Last mi je javiti slavn. občinstvu in cenj. odje malcem. da sem prejel bogat izbor raznovrstnega blaga za spomlad in poletje in sicer : črne in barvane usovij, za moške obleke ; velik izbor snovij za ženske kakor: saten, perkal. pike za obleke in bluze v lepih risanjih. Bogata zaloga raznovrstnega perila na meter, nadalje srajce, maje, ovratniki in ovratnice najnovejše mode, namizni beli in barvani prti; bele in barvana zagrinjala na meter in gotove. Drobnarije za krojače, kitničarke in šivilje ter raznovrstni okraski za ženske obleke. Naročbe za moške obleke po meri z največjo očnostjo in natančnostjo. Velik izbor blaga za zastave in narodnih trakov za društvene znake. Vse po najnižjih cenah. Nadejaje se tudi v prihodnje podpore cen odjemalcev in si. občinstva, beležim se najuljudnej M. Aite. XX^)IOKX)0(XXXX)IOIOIOK Nikaka skrivnost ni več, da si napravi vsakdo doma sam brez vsake priprave in težave najfineje likerje po francoskem zistemu s pomočjo ekstraktov, ki stanejo za po 5 litrov likerjev: Tro-pinovec, Absint Vermut, Ruski pelinovec, Češki liker, Kimel po 80 kr.; Slivovec, Rum, Češnjevec, Alaš, Alpski liker po 85 kr. in Konjak. Benediktinec, Char-treuse, Pilzenski liker po 95 kr. Razpošiljam proti predplačilu v znamkah ali poštno nakaznico ; po poštnem povzetju 10 kr. več. Vsaki pošiljatvi pri-denem navodilo kako se napravi liker. Preprodajalcem, če naročijo več blaga, se cene mnogo znižajo. Anton Rukavina TRST-Via Belvedere št. 23. - TRST KIX X * * M X * n s K X X lx X X X X X „SLAVIJ A" vzajemno zavarovalna banka v Pragi sklepa zavarovanja na smrt in na doživetje, doto otrokom, pokojnine in različna zavarovanja. 25-letni mož zagotovi proti četrtletni zavarovalnini K. 6*42 zaostalim svojim K. lOOO'—, plačilno takoj po njegovi smrti ali pri doživetju 60. leta. Po petletnem plačevanju zmanjšuje se zavarovalnina za dividendo. Najugodnejši pogoji. Ves dobiček pripada členom. V poslednjih letih izplačano je bilo 10 odstotkov zavarovalnine. Izplačana dividenda..................K 7X6.541.28 Reserve in fondi....................K 20,579.494*88 Dosedanja izplačila ..................K 62,922.942-86 Pojasnila in tarife radovoljno pošilja generaino ravnateljstvo banke „Slavije" v pragi na Havličkovem trgu, kakor tudi nje generalni zastop v LJubljani. XIX X X X X X X X X X X X X X X X X X X X X MU k vlafcn. M K) a o o h o >o »n •N d P< o M o M xn u o s Bestanranl jCdtel SuŠaklil™ Obed po 1 krono. — Večerja po 60 vin. Poleg abonementov je podpisano ravnateljstvo uvedlo tudi izdajo blokov, veljavnih za željeno dobo za obede po ceni ene krone. Vsak dan raznovrsten in obilen menil. Izborna bela vina iz slavnoznauih kleti prav. grofa Nikole Podrinskega v Zagrebu. Domače vino prve vrste iz Meje je vedno v veliki izberi liter po 1 K. 20 vin. Dalmatinska najizbranejša vina v bufiljah po vin. 40, 60 in 1 K. Opozarjajo se p. n. gospodje obiskovalci posebno na slovite marke Solinsko in Kastelanski Crljenak. Pristna Vodica iz Bakra, lastnega pridelka, po 2 K. butiljka. Plzensko pivo iz prve delniške pivovarne v Plznu po 64 vin. liter. RAVNATELJSTVO. Elegantne sobe od K 1.20 naprej. Velika dvorana za koncerte in gledališke predstave Električno razsvetljen vrt. Balincanje in Lavn-Tennis. Omuibus k vsakemu vlaku. P3 Stenografa in pisarja sprejme takoj dr. Jlatpj PlTtll0I\ advokat v Trstu. Via Oassa di Ili-sparmio štev 7. ABLUVIA ? Kaj je Čitajte jutrajšnjo „Edinost". Dr. JOSIP MARTINIS doktor vsega zdravilstva in specijalist za očesne bolezni ulica Valdirivo štev. 3, I. liadst. Sprejema na domu vsaki dan od 8 do 85/4 zjutraj in od 1 do 2 popoludne in eventuelno od 4—5 popoludne. Mala oznanila. Pod to rubriko prinašamo oznanila po najnižjih cenah. Za enkratno insercijo se plaća po 1 nvč. za besedo; za večkratno insercijo pa se cena piimerno zniža. Oglasi za vse leto za enkrat na teden stanejo po 10 gld. ter se plačujejo v četrtletnih anticipatnih obrokih. Najmanja objava 30 nvč. V Trstu. Zaloga likerjev v sode i h in buteljkah. Perhauc Jakob t^ZZll vin in buteljk. Postrežba točna, cene zmerne. Kreme. Dft^f* Aria |# Ppon ima gostilno v ulici Ireneo ruiuuiiiK ridii st2.ftoči i8trak0j dal_ matinsko in belo vipavsko vino ter Steinfeldsko pivo vsaki čas mrzle jedi. Odprto vedno do polnoči. Obuvala. Rphfir Pp4pt< ulica Riborgo št. 2b. Velika * I vlvl zaloga in delavnica vsako- vrstnega obuvala po naročbi. Pekarne in sladčičarne. H. Stibiel Gimnazijski konvikt Benediktinske ustanove pri Sv. Pavlu na Koroškem. Polletna penzija 280 kron. Javni višji gimnazij. Pojasnila daje predstojništvo konvikta. Rok za vsprejemno skušnjo: 17. september. •oc K 30000C J&GC HERA PROMETHEUS 3 8 8 8 DELNIŠKO DEDŠTVO ZA APNENI OGLJIK IN ACETILENŠKI PLIN NI DUNAJU' Izvršuje napeljave za razsvetljavo s plinom in acetilenskim plinom za zasebnike in mesta v kakoršnjih si bodi številih plamenov. Točno delo z jamčenjem za nepomankljiv učinek. ŠEST ZLATIH KOLAJN Zlata kolajna Berlin 1898 Zlata kolajna Budapest 1899 * » * 99 » » Schiedam Haag Vratislava » » > Monakovo Izvršenih 2000 napeljav za zasebnike v vseh delili sveta. Centralne napeljave v delovanju s približno 15000 plamenov. Čistilni in sušilni zistem glasom privilegija nemškega cesarstva št. I>s.7<>2 in 1UN.244, ki zadošča najstrožjim zahtevam, se je dejauski uporabil z naj odličnejši ni i uspelii. Apneni ogliK naiprve vrste, ti daja največ plina, se prodaja po ngodnili cenalj. Glavni zastopnik za Istro, Goriško, Trentinsko, Dalmacijo, Kranjsko. Italjansko, ter amrlezko Indijo S •©t EDVARD TURECK V TRSTU. :kmk tooooc *OGC Piazzetta 8. Giacomo št. 3 [Corso> tilijalka ulica Riborgo 15. ima veliko pekarno in sladčičarno. Vedna zalogo vsakovrstnih tort. krokandov, konfetov, raznovrstnih sladčič v kosih in v škatljicah, finih biškotov, različnih likerjev in vin v buteljkah za poroke, birme, krste in druge slavnostne prilike. Vsakovrsten, vsak dan večkrat pečen tin in navaden kruh se razpošilja po pogodbi in naročilu franko na dom in trgovcem v razprodajo. IqI# Ppi*hn IIP Ulica Stadion št. 20, pe- jdK. roiiiauu karna iu 8ladžičarna> svež kruh večkrat na dan, prodaja moke. Vsprejema tudi domači kruh v pecivo. Postrežba točna Kavarne. Anton Šorli priporoča svoji kavarni »Commercio« in »Tedesco« ki sti shajališči Slovencev. Na razpolago so vsi slovenski in mnogi drugi časniki. Trgovci. Ulica Barriera vecchia št. 13 prodajalnica vsakovrstnega manifakturnega blaga in drobnarij. Na zahtevan je se pošiljajo vzorci tudi na deželo. Fran Hitty Ojrlje i n drva. Muha Josip v ulici del Torro štev. 12 p:iporoča svojo dobro preskrbljeno zalogo oglja in raznega kuriva kakor premoga, koka. trdega lesa itd. Svoji k svojim ! Pohištvo. Prva QlnUAnch izdelovalnica in za- I I »U OIUV UMOI\Cl loga zaznovrstnega pohištva lastnega izdelka. Sprejemam naročbe po načrtu. Delo fino in trpežno, cene brez konkurence Za mnogobrojne naročbe se toplo priporoča svojim rojakom v mestu in na deželi v smislu gesla .,svoji k svojim." Andrej Jug v Trstu ulica S. Lucia 12 (zadej c. kr. deželne sodnije.) priporoča svojo veliko prodajlnico in izdelovalnico vsakovrstnega pohištva in popravljenje istega po cenah ki zadovolje gotovo vsakega gosta. Za obilne obiske se priporoča Ivan Cink, ulica S. Daniele št. 2. Slovenec Vzajemna zavarovalnica proti požarnim škodam in poškodbi cerkvenih zvonov WT v Ljubljani je prićela svoje delovanje- Pisarna zavarovalnice se nahaja na Dunajski cesti v 31 e<1 jatovi hiši v pritličji.