771 31 8»607007
primorski uTr'p
ČASOPIS ZA SLOVENSKO ISTRO IN ZAMEJSTVO PIRAN-IZOLA-KOPER
Maj 2008 LdO 14 Številka 171 CENA 0^90 EUR IZHAJA 13. V MLcSl.vli /Poštnina plačana pri pošti 6320 Portorož/
ATELJE KE&jMiKE <$)] IZ8U
IDLičEN MČN6
IZDELAN NAKIT IZ KERAAillKE IN STEKU TEK DRUGA
is
izeu
ATEUE KEJUUlKE
Kernu i
ZA ali PROTI
Upniki o usodi Casin«-
Narok je sklican za 21. maj 2008 in vse kaže, da bo predlagana prisilna poravnava uspela!
Koliko zares lačnih?
Portoroška marina se bo širila
j	Marina Portorož je
dosegla točko, ko se bo morala razširiti do te mere, da bo lahko gostila večja plovila. Za 200 novih privezov, tudi za večje jahte, bo potrebno zgraditi nov akvatorij in to vsaj tako velik kot je sedanji.
Forma viva: Občinski oljčnik pripravljen
Člani Oljkarskega društva Štorta Piran so se v soboto, 10.5.2008 organizirali in v posebni akciji pod strokovnim vodstvom znanega oljkarja Vanje Dujca obrezali avtohtone piranske oljke, ki zahtevajo še posebno skrb. Prva ocena: letina bo odlična.
SIMPLV CLEVER
ŠkodaOctavia
Active in Business

že od
14.854 EUR
Active: bogata oprema Classic ter dodatno daljinsko centralno zaklepanje in aluminijasta platišča 15".
Business: bogata oprema Ambiente ter dodatno usnjen volan z malim usnjenim paketom in aluminijasta platišča 16".
Porsche Koper, Ankaranska 10, tel.: 05 611 65 03
Mestna
občina
Koper
praznuje
Svečana	seja	'
občinskega sveta Mestne občine : Koper ob občinskem prazniku (15. maj) bo v soboto, 17. maja 2008, ob 11.00 uri v mestni Taverni ob morju, kjer bodo podelili tudi občinska priznanja. Slavnostni govornik ■ bo župan Boris Popovič. Skupaj f z nagrajenci bodo : nazdravili v bližnji restavraciji La Storia j v Hotelu Koper.
IZPUŠNIH
LONCEV
ENTER
'SEČOVLJE
PRODAJA IN MONTAŽA
AVTOPIAStEV SERVIS AVTOKIIM
KATALIZATORJEV
AVTOKLEPARSTVO S A*™<sio«n,« Qtriglav AVTOLIČARSTVO
Parecag 173a, Sečovlje	tel.: 05/672-02-00
II. Praznik vrtnic bo v soboto in nedeljo, 17. in 18. 5. ob 18. uri v GH Portorož - Cafe Central. Javna dražba in koncert.
Kar je čisto \lPV	in jasno
• x_£X	je resnično!
Popolna oskrba vida.
Za vaše oči Fotooptika Rio poskrbi!
Ljubljanska 24 IZOLA Tel.: 05 64 00 500
I MOREI.I ATO
TPC LUCIJA - PORTOROŽ - KOPER - SUPERNOVA
SIMPLV CLEVER
ŠkodaFabiaCity+ že od 9.600 EUR
ABS, 4 zračne blazine, klimatska naprava, centralno zaklepanje, radio CD in MP3, električni pomik sprednjih stekel...
ŠkodaRoomsterLife že od 11.900 EUR
ABS, 4 zračne blazine, klimatska naprava, centralno zaklepanje, radio CD in MP3, električni pomik sprednjih stekel, lita platišča, parkirni senzorji zadaj...
Porsche Koper, Ankaranska 10, tel.: 05 611 65 03
Italijane je strah pred priseljenci
I w
primorski u¥p
Roberto Carderoli bi preklical celo schengensko mejo in nazaj postavili mejne prehode
Prost pretok ljudi je eden od štirih atributov Evropske unije, ki pa Italiji zaradi priseljencev z vzhoda že povzroča težave. Vidni predstavnik Severne lige Roberto Carderoli, minister brez listnice, je za tednik Gente predlagal, da bi nezakonito priseljevanje v Italijo omejili s preklicem schengenskega sporazuma, vsaj na vzhodnih mejah, torej s Slovenijo.
Odprta pot na zahod.
Primorski dnevnik piše, da naj ne bi šlo le za gostilniški pogovor, pač pa je to za javni medij izustil še pred časom kandidat za ministra v novi Berlusconijevi vladi. Oglasil seje tudi vodja Severne lige Umberto Bossi, kije dejal, da če se reforme v Italiji ne sprejmejo, razpolaga s 300.000 “mučeniki”, ki so pripravljeni na boj. Berlusconi, ki “se je poročil z Ligo", mora ubogati na njen ukaz.
Sedaj se postavlja vprašanje, ali se Italija želi zapreti pred Evropo, ali pa res gre že za problem navala vzhodnih delavskih in vsakršnih emigrantov, ki pri naši sosedi iščejo zaslužek in povečini delajo na črno.
Carderolijeva izjava očitno ni ostala brez odmevov. Sicer pa, kako bi lahko Italija uresničila tak ukrep? Schengen je namreč za vse pogodbenice obveza, preklic in ponovna uvedba nadzora na meji s Slovenijo, torej vzpostavitev mejnih prehodov, bi bil mogoč morda le z izstopom iz Evropske unije.
Odpravo mejnih prehodov z Italijo je na Škofijah na veliki proslavi 22. decembra 2007 pozdravil predsednik Evropske komisije Jose Manuel Baroso.
Mnogi v te številke niti ne verjamejo in trdijo, daje tam tujih delavcev zagotovo še dober milijon več. Samo lani naj bi se v Italiji povečalo število priseljencev za 129.000.
Prihajajo Romuni, Albanci, Turki, Ukrajinci, Kitajci, Afričani, Filipinci... Zanimivo, da na seznamu ni delavcev iz bivše Jugoslavije. Podoben problem s priseljevanjem tujcev imajo tudi v Nemčiji, kjer je že več kot 7 milijonov tujih delavcev z družinami vred.
FOTO: FK-Primorski utrip
Slovenci u Trstu
Fašisti pravijo, da u Trst nigdar Slovenci nisjo bili.
To so prave fašistične laži.
Ma če gremo malo več tam, u Trsti redek je bil Italijan.
In če gremo gledat zgodovino nazaj, je bil Trst pravi slovenski raj.
Da so narodne noše Slovenke nosile, to pomeni, da Italjanke nisjo bile.
Tinca in Marinca pred občino so spomenik imele,
pomeni, da Slovenke v centru Trsta so živele. In za reč, da u Trsti niso bile tudi te dva spomenika so izginile.
In če gledaš na občino tam, ki je ura, Mihec in Jakec prava slovenska figura.
In če so tam na občini spomenik imeli, pomeni, da so tam živeli.
In če gremo od občine malo več gor, kjer se čuje Mihec in Jakec, ki delajo din don, smo imeli Slovenci narodni dom.
In so ga fašisti zažgali, samo za reč, da Slovenci nismo nikdar stali.
In mi zato vriskamo na ves glas:
“to je velika, italijanska, fašistična laž”.
Rihard Knez, Strunjan.
Svvamije v Avditoriju očaral 530 ljudi!
Polemika se nadaljuje
Carderolijevo najnovejšo potezo je očitno podprla Severna liga, hkrati pa je prišel oster odziv iz FJK. Podtajnik pri notranjem ministrstvu v odstopu Ettore Rosato je Carderolijeve besede označil za neumnost. Menijo, da bi Italija morala “naval” vzhodnih delavcev reševati nekoliko drugače - z izdajanjem dovoljenj za bivanje samo tistim priseljencem, ki že imajo v rokah delovno pogodbo. Sicer pa v Italiji velja splošno prepričanje, da vse zlo prihaja z vzhoda. Resnica pa je malce drugačna. Banke (Lucija) in čtpalke (Škofije) pri nas ropajo Italijani. Ponarejevalce kreditnih kartic v Sloveniji so usposabljali v Italiji.
Italiji se ni mudilo z odpravo mejnih prehodov
Da se naši zahodni sosedi ni mudilo z uvedbo schengenskega režima na vzhodnih mejah - s Slovenijo - je kajpak bilo znano, saj je naša država med prvimi odstranila objekte na meji.
Problem širitve EU je treba gledati tudi z drugega zornega kota. Edino povezana Evropa se lahko izogne novim sporom. Vstop nacionalnih držav v EU z območja nekdanjega sovjetskega vplivnega območja in Balkana pa bo zagotovo imel za posledico nižji povprečni bruto domači proizvod (BDP), več bo izdatkov iz bruseljske blagajne za razvoj revnih pristopnic, odprava vzhodnih mej pa bo pospešila migracijo revnega delavstva z velikimi družinami v bogatejše članice EU kot so Nemčija, Francija in Italija. Odprti bodo povsem novi problemi prilagajanja teh ljudi zahodnemu načinu življenja, pri čemer bo treba reševati tudi velike socialne razlike.
V Italiji živi 2,4 milijona tujih priseljencev
Po ugotovitvah notranjega ministrstva živi v Italiji že 2,4 milijona tujih priseljencev, kar znaša okoli 5 odstotkov vsega italijanskega prebivalstva.
primorski uMp
Odgovorni urednik: Franc Krajnc Naslov uredništva in oglasnega oddelka: Primorski utrip, Obala 125 Lucija, 6320 Portorož
Tel.: 05 6777 140, telefax: 05 6777 139 E-pošta: informa.portoroz@siol.net www.primorski-utrip.si
Naročnine, oglasno trženje in Media Service - Storitve za medije in tisk PTA Primorska tiskovna agencija:
Obala 125, Lucija
Tel.: 05 6777 140, GSM: 031/851-240
Tehnično urejanje: Informa Portorož Tisk: Tiskarna Vek Koper Naklada: 2000
Njegova svetost Swami na velikem odru v Avditoriju.
Obiskovalci so bili očarani nad predavanjem Swamija in po navodilih tudi meditirali.
FOTO: FK- Primorski utrip.
Zveza Joga društev Slovenije praznuje letos 20 let obstoja in delovanja.
Ob tem jubileju je njegova svetost Vishwaguru Mahamandaleshwar Paramhans Swami Maheswarananda iz Indije s spremstvom v času t.i. “Slovenske turneje” obiskal tudi Piran in Portorož. V Piranu ga je 7. maja sprejel župan Tomaž Gantar, ko sta potem skupaj v Portorožu zasadila drevo miru, zvečer pa je bilo veliko srečanje z njegovo svetostjo v Avditoriju Portorož in velika dvorana še nikoli ni bila tako polna.
Duhovno prebujanje za svetovni mir je v Sloveniji potekalo od 2. do 8. maja, ob tem pa organizirajo tudi tridnevne mednarodne seminarje.
V sredo, 7. maja 2008, ob 19.00 uri je bilo v portoroškem Avditoriju veliko srečanje s Swamijem, ki je dobri dve uri govoril o dobrih načelih življenja, miru, strpnosti, tudi med religijami, spoštovanja drug drugega, vse na temo “Duhovno prebujanje za mir v svetu". Njegov vpliv na ljudi je neizmeren. Vsi tam prisotni (okoli 530), razen enega, so meditirali
Neodvisni nestrankarski časnik za območje Slovenske Istre in zamejstva Primorski utrip
Ustanovitelj in izdajatelj:
Informa Portorož, tržno komuniciranje in informiranje Obala 125, 6320 Portorož, Adrijana Krajnc Vasovič s.p.
Tel.: 05 6777 140, telefax: 05 6777 139 E-pošta: informa.portoroz@siol.net
Matična številka: 1094343,
ID štev. za DDV: SIS 9225246 TRR: 10100-0035275306 Banka Koper, PE Lucija Letna naročnina (za 12 številk)
10 EUR
Časopis je vpisan v razvidu medijev Ministrstva za kulturo RS pod zap. štev. 460.
Na podlagi zakona o davku na dodano vrednost (Ur. List RS št. 89/98) sodi časopis med proizvode za katere se obračunava DDV po stopnji 8,5%.
, W
primorski u¥p
Na objavljeno anketo
Civilna iniciativa za dostojno življenje v mestu Piran o mirujočem prometu, kratkih stikih z županom in nesodelovanju s KS.
Davorin Petaros komentira česar naj ne bi upošteval župan glede na zahteve Civilne iniciative
Župan Občine Piran Tomaž Gantar je uresničil svojo napoved o „izgonu“ avtomobilov s prenovljenega Tartinijevega trga.
»Dejstvo je, da se je s prenovo Tratinijevega trga začelo že pred akcijami, ki jih je imela Civilna iniciativa za dostojno življenje v mestu Piran. Najbolj pereč problem, ki hromi celotno mesto, je ureditev mirujočega prometa. V predvolilnem programu PJN je bila na prvo mesto uvrščena citiram »rešitev problema parkiranja prebivalcev Pirana in zaprtje mestnega jedra, ko bodo za to ustrezni pogoji in urejenjavni prevoz«. Z ureditvijo Tartinijevega trga je bil vrstni red postavljen na glavo. Rezultat je bil viden ob nedavnih praznikih ter ob vsakem sončnem vikendu«.
Kaže, da vas župan ni več pripravljen sprejeti kot civilno iniciativo. Zdi se celo, da gre za nesporazume na osebni ravni?
»O tem da nas župan ni pripravljen sprejeti ne vemo nič. V kratkem se na pobudo številnih občanov z njim nameravamo sestati. Ne verjamemo pa da bi župan odklonil komuniciranje s predstavniki občanov preko CI, saj je le ta ustavno zagotovljena pravica državljanov«.
Zbrali ste okoli 1000 podpisov. Teh argumentov, pa tudi medijske podpore, v bistvu niste izkoristili ali kako drugače unovčili?
»Očitno gre za nesporazum. Civilna iniciativa za dostojno življenje v mestu Piran ni politična stranka, za celotno vsebino peticije za katero stoji več kot 1000 meščanov Pirana se še vedno trdno zavzemamo«.
Anketa v 170. številki Primorskega utripa je pokazala, da kar 72
Benetke Razstava o partizanskem tisku
Obalne galerije Piran vabijo na ogled razstave o partizankem tisku od leta 1941 naprej, skrbnika in avtorja Donovana Pavlinca. Otvoritev: 15. 5. ob 18. uri v galeriji A+A v Benetkah.
Ogled možen do 20. 6. 2008.
odstotkov vprašanih pravi, da jim je všeč nova podoba Tartinijevega trga, 23 odstotkov pa trdi, da jim ni všeč.
»Namembnost vsakega trga kot prostora za druženje je ustrezna. Vendar imamo pomisleke glede cene posega iz vidika kulturne dediščine, uporabljenih materialov, načina gradnje ter izgube dragocenih parkirnih mest«.
Prizadevanje civilne iniciative v zvezi s problematiko mirujočega prometa v mestu Piran je ocenjeno kot delno uspešno. Namreč le 13 odstotkov vprašanih meni, da ste pri tem dosegli svoje cilje.
»Civilnainiciativazadostojnoživljenje v mestu Piran ne ureja prometnega režima v Piranu to je naloga občinskih strokovnih služb. Z našo inicijativo smo na bobudo občanov preprečili uveljavitev odloka, l	ki je bil diskriminatoren
do prebivalcev mestnega w '—dl j)jedra. Naj vas spomnimo la je bila predlagana cena za parkiranje v mestnem iedru 70 € na mesec, kar je bilo seveda nesprejemljivo. Župan pa nam je v pogajanjnih bil pripravljen ponuditi samo popust v višini 20 % za določene kategorije prebivalcev«.
Kako komentirate nedavne izjave predsednice KS Piran Alenke Suto o nesodelovanju s predstavniki KS v času vaših aktivnosti?
»O tem, da imamo občani težave pri komuniciranju z KS Piran smo medijem že poročali. Ta zgodba se namreč na žalost vseh nas nadaljuje. Menimo, da bi morala KS komunicirati s krajani ter nas informirati o aktualnih temah ne pa poročati o lepotnih popravkih mesta. Naj vas spomnimo, da smo se v CI organizirali ravno zaradi nepripravljenosti za nesodelovanje KS Piran s krajani. Pričakujemo pogostejše sestanke KS s krajani vsaj pri reševanju najbolj perečih vprašanj tega trenutka kot so: kaj je z rezultati in podatki o reviziji abonmajev? Kaj se dogaja z zaporo Pute v Piranu? Kam z 200 vozili s Punte? Kaj bo z obračališčem za vozila in avtobuse na Tartinijevem trgu? Kako bo urejena dostava?.«
Boste kot civilna iniciativa nadaljevali z delom?
»Pozorno spremljamo utrip mesta ter si bomo še naprej prizadevali predvsem za konstruktiven dialog. Dejstvo pa je prebivalci mesta Piran še vedno nismo informirani o ničemer še posebej nas skrbi, da nimamo informacij o naših predlogih županu. Naj naštejem nakaj najbolj aktualnih: brezplačni javni prevoz na realciji Piran - Lucija z 20 min. intervalom, bolj frekventna povezava parkirišč Fornače in Arze z mestom Piran, rezervacija parkirišča Fornače za meščane Pirana itn.«
Hrastovlje
Praznik Sv. Trojice
18. maj 2008
Sveta maša ob 12. uri
Razstava Ex-tempore ob 13.15.
Ob 14. uri otvoritev nove obvoznice.
ZA ali PROTI
Upniki odločajo o usodi Casinoja Portorož
Narok je sklican za 21. maj 2008 in vse kaže, da bo predlagana prisilna poravnava uspela!
Na podlagi sklepa Okrožnega sodišča v Kopru o začetku postopka prisilne poravnave, ki je bil objavljen v Uradnem listu 4. januarja letos in objave naroka v UL 4. aprila ter na podlagi zakona o prisilni poravnavi stečaju in likvidaciji, je vodstvo družbe Casino Portorož d.d. (predsednik uprave Marjan Bolka, član uprave Dušan Mes) upnike, lastnike in tiste, ki nameravajo svoje terjatve preoblikovati v lastništvo, pisno obvestilo, da imajo pravico glasovati o prisilni poravnavi nad dolžnikom Casino Portorož d.d. Vsota vseh vrst terjatev ni dokončno znana. Samo delavci (tako tisti, ki so tožili in oni, ki niso) zahtevajo iz naslova premalo izplačanih plač 10 milijonov evrov, pričakujejo pa lahko le 20% te vsote. Ostale terjatve pa tudi gredo v milijone. Celotni minus naj bi znašal okoli 15 milijonov evrov.
Vsak upnik oziroma tisti poslovni
subjekt, ki ima do Casinoja kakršne koli terjatve (dana posojila, neplačane storitve, premalo izplačane plače), je hkrati z obvestilom prejel tudi glasovnico, na kateri ustrezno obkroži besedo ZA ali PROTI sklenitvi prisilne poravnave, ali drugačne rešitve.
Kaže, daje usoda portoroške igralnice sedaj zares v rokah treh vrst upnikov, katerim j e Casino dolžan zajetno vsoto denarja. Paradržavna sklada KAD in SOD se bosta verjetno vključila v zgodbo po uspešni prisilni poravnavi in družbo dokapitalizirala, Kraški Zidar Sežana in Metropol Group Portorož d.d. pa bosta svoje terjatve morda preoblikovala v solastniški delež.
Če bo prisilna poravnava uspela, v kar nihče ne dvomi, lahko upniki, ki zahtevajo poplačilo računov, računajo na okoli 20% zahtevane vsote. Za prisilno poravnavo mora glasovati vsaj 60% upnikov. Če ne uspe sledi stečaj
družbe, v kar pa država zagotovo ne bo pristala. Prisilna poravnava je torej le ukrep s katerim se lahko neko podjetje reši tudi do 80% dolgov.
Če ne uspe,lahko gre firma v stečaj in se upniki poplačajo po vrstnem redu iz stečajne mase, kar pa se kot kaže ne bo zgodilo. Pri vsej zgodbi o nekoč cvetočem Casinoju Portorož, ki je postavil Portorož pokonci, je nerazumljivo kako so lahko posamezni vodstveni delavci, ki so si v zadnjih letih delili velike nagrade in odpravnine, tako lahkotno spravili firmo v nezavidljiv finančni položaj. Zanimivo bi bilo vedeti kaj je v teh letih počenjal nadzorni organ Casinoja s predsednikom Zupančičem na čelu in kdo bo prevzel odgovornost za tako stanje? Na to mora odgovoriti država kot večinska lastnica Casinoja Portorož.
Refošk postaja elitno vino
Tradicionalni 36. praznik refoška v Marezigah bo od 23. do 25. maja 2008
Dan odprtih vrat vina in oljk bo 24. maja in 8. novembra 2008.
Deset dni pred praznikom so v prostorih Vinakoper ocenj evali vzorce refoška, ki ga bomo lahko pokušali in kupili v času praznika med 23. in 25. majem v Marezigah. Že do 12. maja je prispelo na ocenjevanje 150 vzorcev tega žlahtnega vina, ki si vedno bolj utira pot tudi na tuja tržišča. Refošk in pršut, slednji nedvomno sodi zraven, sta všeč celo Kitajcem!
Letos je kar nekaj novosti. Dobili so novo celostno podobo, ki ponazarja sonce, kozarec, grozd in list trte terana, ki daje na Koprskem refošk, praznik so odprli širše in povabili tudi vinarje iz hrvaške Istre in zamejstva, pri ocenjevanju pa dajejo večji poudarek ustekleničenim vinom, seveda pa ohranjajo tudi tradicijo odprtih vin, v sodih, s ciljem ohraniti pristnost istrskega vinogradništva, sta povedala Vilij Bržan in Iztok Klenar
na pogovoru s Primorskim utripom v Kopru.
Lani je bilo za okoli 30% manj pridelanega vina, v kleti Vinakoper pa se ga vendarle nabere za 3,9 milijona litrov, ob dobri letini pa bi lahko vsi vinogradniki pridelali tudi okoli 1000 ton grozdja in do 4,5 milijona litrov različnih vinskih sort, med katerimi prevladujejo malvazija, refošk, kabernet, merlot. Letos je bilo že dovolj dežja, trte potrebujejo sedaj sonce, pravi Iztok Klenar.
Dobili bomo Prvaka praznika refoška
Na letošnjem prazniku bodo tudi javno
razglasili Prvaka praznika refoška. Posebnost letošnjih dogajanj ob vinu je tudi zasnovan program “Od kantine do torkle 2008”, kijev bistvu posvečen dnevu kulture, vina in oljk. Dneva kulture, vina in oljk bosta 24. maja in 8. novembra, ko bodo odprte vse prijavljene vinske kleti in oljarne in sicer bodo odprte od 12. do 19. ure. Seveda ob tem ne smemo zanemariti naše istrske malvazije, brez katere tudi ni praznikov in festivalov. Eden takih je bil letos v Grand hotelu Portorož.
V Marezigah bodo postavili dva velika šotora. V Kanavi bodo ponujali istrske dobrote, pokušali boste lahko najboljši refošk, Marezige bo obiskala vinska kraljica, Ptujčanka Svetlana Sirec, zvrstile se bodo povorke pihalnih orkestrov in folklore.
Ms
-
15.
Mednarodni
obrtno
podjetniški
sejem
OTROŠKI SEJEMČEK ZAPOSLITVENI SEJEM MEDITERANSKA KULINARIKA ROKODELSTVO^
www.primorski-sejem.si
IZ A
.-1.6.08
GZS in Trgovinska zbornica
Konkurenčni boj za nove člane
Pred dobrim letom so se trgovci odcepili od Gospodarske zbornice Slovenije (GZS) in ustanovili svojo Trgovinsko zbornico Slovenije. Kaže pa, da še vedno nimajo dovolj prostovoljnih članov za pridobitev oziroma računanje reprezentativnosti.

Zato so v začetku maja razposlali vabila številnim podjetjem in samostojnim podjetnikom, tudi takšnim, ki s trgovino nimajo nič skupnega, s povabilom, naj se včlanijo. K vabilu so priložili že kar izpolnjeno izjavo z vsemi podatki posameznega podjetja, imena s.p. za včlanitev.
Medtem se sliši, da GZS protestira češ, da jim trgovinska zbornica „krade“ članstvo. Slednja je kot kaže bolj ekspeditivna in ponuja tudi kar celo vrsto ugodnosti; vsakih 10 dni brezplačni bilten, izobraževanje, svetovanje.... Podobno kot je svojim članom obljubljala GZS, le s to razliko, da so bili člani GZS do nedavnega pod zakonsko prisilo in so hočeš nočeš morali poravnavati članarino, po spremembi zbornične zakonodaje pa je članstvo v eni in drugi zbornici prostovoljno. Obvezno članstvo je le še v Obrtni zbornici Slovenije.
Trgovinska zbornica ima že okoli 4200 članov
Najpomembnejše, kar zanima bodoče člane, je članarina. Če vaš prihodek od prodaje ne presega 24.000 evrov letno in imate manj kot 10 zaposlenih, potem ste kot navajajo v vabilu, oproščeni plačila članarine. Če ta limit presegate, znaša najnižja članarina 50 evrov letno. Vse kar navajajo v naslednjem stavku pa je že malce nerazumljivo. Namreč, 50 evrov naj bi bilo manj kot znaša letna naročnina na zbornični bilten T-Informacije (100 evrovj.Članarine so oproščeni tudi vsi tisti, ki so obvezni člani Obrtne zbornice Slovenije.
OLIVER IN GIBONNI NEPOZABNO ZAČINILA LETOŠNJO MARINADO
Burin Vachting Club je v soboto, 10. maja v Portorožu organiziral že peti navtični dogodek leta - Marinado 2008, v okviru katerega je bila izvedena tudi že peta regata Marinada za razrede Open in J-24, na katero se je prijavilo kar 114 jadrnic.
Regata se je opoldne v sončnem vremenu pričela s startom v akvatoriju pred Marino Izola, ob čemer je jadrnice preletelo akrobatsko letalo. Regata se je nadaljevala z navigacijo do Portoroža, na spremljevalni ladji pa so jo ob ribjem pikniku spremljali povabljeni VIP in PRESS gostje.
Prva je s časom 55 min 41 s skozi cilj zaplula regatna jadrnica Mobitelov Veliki Viharnik, ki jo je krmaril Dušan Puh, med potovalnimi jadrnicami je bila najhitrejša posadka
na jadrnici Scorpio RR s krmarjem Iztokom Krumpakom, v razredu
J-24 pa je zmagala posadka Velimirja Klariča iz JK Merkur Idrija. Vsem trem krmarjem je prehodne pokale Marinada v podobi rib, ki jih je oblikoval priznani kipar Aleksander Arhar, po svečani razglasitvi rezultatov in podelitvi ostalih pokalov in nagrad ob pogostitvi, na velikem odru Avditorija izročil župan Občine Piran Tomaž Gantar. Glavne nagrade, čeka za 1000 EUR, ki jo je podarila SKB banka, seje po žrebu pred celotnim Avditorijem lahko razveselila posadka jadrnice Alma.
Sledil je vrhunec letošnje Marinade hrvaškega glasbenika Oliverja Dragojeviča in Gibonnija v nabito polnem Avditoriju, kije bil razprodan, z veselim druženjem še pozno v noč.
Maja Rozman Foto: Breda Krajnc
veliki koncert legendarnega
Koliko zares lačnih?
V Sloveniji naj bi živelo na socialnem robu že 59.400 upokojencev in nekaj deset tisoč brezposelnih. Z leti so se kot kaže pojavile velike socialne razlike tudi med upokojenci. Toda vse le ni tako slabo. Številni od 540.000 slovenskih upokojencev si lahko privoščijo tudi pa dve letovanji na leto. Primer: Hotel Delfin v Izoli, ki je v lasti Zveze društev upokojencev Slovenije, je vse leto skoraj 100-odstotno zaseden in ima tudi dolge vrste čakajočih.
Večina, ki prosi za miloščino, prihaja iz nekdanjih vzhodnih socialističnih držav.
Besede o revnih upokojencih večkrat slišimo od najvišjih predstavnikov upokojenske politične organizacije DeSUS. Približno 11	odstotkov
upokojencev prejema manj kot 400 evrov mesečne pokojnine, kar jim komaj zadošča za kritje vseh življenjskih stroškov, ostane pa jim skorajda nič. Ti si morda res ne morejo privoščiti letovanja.
Evropska komisija medtem Slovenijo uvršča med najbolj zgledne in gospodarsko trdne članice EU in tujci lahko dobijo občutek, da se pri nas cedita med in mleko.
Država, na katero se vedno znova opiramo, bi morala z ustrezno socialno zakonodajo zagotoviti tolikšne minimalne plače, pokojnine in socialne prejemke, ki bi zadoščali posamezniku za poplačilo vseh nujnih osnovnih življenjskih potrebščin - in tu ne gre za znani rek “kdor ne dela naj ne je”.
V Sloveniji je bilo konec lanskega leta 934.000 aktivnega prebivalstva, od katerih 865.000 delovno aktivnega prebivalstva. Zaposlenih je bilo 776.976 ljudi, samozaposlenih 87.514, kmetov 33.479. Vseh zaposlenih je bilo 897.969. Registriranih brezposelnih je bilo 69.500, stopnja registrirane brezposelnosti pa je znašala 7,4%. Sedaj naj bi bila še nižja. Mesečno je treba izplačati okoli 540.000 pokojnin. Preprosti izračun pove, da mora vsak zaposleni danes mesečno zaslužiti zase in še za prispevke, iz katerih
se plačujejo pokojnine. En upokojenec na 1,6 delavca.
Mnogi upokojenci vedo povedati, da so si zaslužili pokojnine s svojim dolgoletnim trdim delom. Drži le to, da so mnogi res garali, njihova dodana vrednost pa se danes morda skriva v opredmetenem bogastvu, je v rokah posameznikov, ali pa je ni več, sveži denar za tekoče pokojnine pa je treba zaslužiti vedno znova, sicer nam grozi pokojninski kolaps. Vlada ugotavlja, da v naši državi živimo veliko bolje kot na primer pred osamosvojitvijo in da še nikoli ni bilo tako močne gospodarske rasti. Pozablja pa, da je prišlo do velikega socialnega razslojevanja med prebivalstvom, ki sta ga je najprej omogočila nepravična delitev družbenega bogastva, poceni odkup družbenega premoženja, privatizacija in koncentracija na lahko pridobljenega kapitala, svoje pa so dodala tudi čudna razmerja plač (nekoč 1:3 danes 1:10), da ne omenjamo nagrad, odpravnin in podobnih prejemkov, ki jih prejemajo le redki posamezniki, kar jim zvišuje položaj v družbi in tako lahko tudi vplivajo na politiko.
Delavec danes ni zaščiten. Veliko delovnih pogodb je sklenjenih za določen časa, mnogi se podrejajo delu na čmo!
Najprej je tu problem življenjske košarice, kot osnove za zakonsko določitev minimalne plače ali pokojnine glede na ocenjeni narodni dohodek ter pričakovani standard.
Problem seveda nastane, ko mesečna rast najnižjih plač in pokojnin ne dohiteva rasti cen vsakdanjih potrebščin; hrane, pijače, vode, elektrike, najemnin, kurjave, komunalnih storitev, skratka inflacije. Navedeni izdatki pomenijo za nekoga, ki ima manj kot 400 evrov mesečne pokojnine ali plače hud udarec po žepu, v strukturi vseh izdatki pa že kar 70 ali celo več odstotkov, tako da skorajda ne ostane nič. Revni vežejo konec s koncem in se kratkoročno tudi zadolžujejo. Zadolževanje	prebivalstva,
države (vlade), bank, in podjetij ter podjetnikov posameznikov pa je doseglo že kritično mejo. Napovedana gospodarska recesija bi stanje v državi še poslabšala.
Franc Krajnc
Kdo prejema najmanj?
Najnižja neto pokojninska osnova znaša od 1. januarja 2008 494,65 EUR, naj nižja bruto pokojninska osnova pa 761,59 EUR. Regres za letni dopust za delavce (ne upokojence) po kolektivni pogodbi med delavci in zasebnimi delodajalci znaša najmanj 60% povprečne bruto plače za pretekle tri mesece, kije znašala 798,95 EUR.
Bruto začasna osnova za določanje plač in drugih prejemkov od 1. januarja 2008 znaša 806,14 EUR.
Neto začasna osnova za določanje plač in drugih prej emkov od 1. januarja 2008 znaša 566,96 EUR.
Koper
Dobri ljudje hranijo nutrije
Gradbena jama nekdanjega podjetja Toncity pacific investicije pred koprskim sodiščem se je z leti spremenila v pravo malo jezero, v katerem so se naselile simpatične živalice nutrije, ki dajejo kožuh za krznene plašče. Nutrije so se že prav udomačile in priplavajo tudi do obale, če jim vržete kakšen košček kruha. Kruh lepo prime s prednjimi takkami in ga previdno poje.
Ubogim živalcam pa so kot kaže šteti dnevi,saj naj bi tam kmalu začeli graditi poslovni objekt.
■ W
primorski uVp
Izolska politika na preizkušnji
Nerazumevanje in medsebojna politična trenja posredno izvoljenih predstavnikov ljudstva v Izoli, tesen volilni izid nedavnih županskih volitev, zunanji vplivi na svetnike in onemogočanje delovanja rednih občinskih teles ter očitna nesposobnost ali nepripravljenost na sodelovanje so dejavniki, ki so pripeljali izolsko zgodbo o lokalni samoupravi celo do upravnega sodišča. Skupina svetnikov iz vrst opozicije in prebežnikov iz ene stranke v drugo je pooblastila odvetnika Francija Matoza naj sproži upravno tožbo glede delovanja župana dr. Tomislava Klokočovnika “zaradi onemogočanja sklica 14. seje OS Izola”. Oglasil se je tudi izvršni odbor stranke Izola je naša (IJN), ki je 24. aprila sprejel sklep o izključitvi svojega člana Aleksandra Kreblja iz stranke, na njegovo mesto v Občinskem svetu pa želijo postaviti drugo osebo, kar bo ponovno zagotovilo večino pozicije v Občinskem svetu. Izolski časopis Mandrač piše, da je “trenutno stanje izolske lokalne skupnosti v vseh pogledih sramotno”. Beremo tudi javne pozive, naj določeni svetniki vendarle prenehajo z napadi na župana.
Tožbo na upravno sodišče zoper župana Tomislava Klokočovnika “zaradi onemogočanja sklica 14. seje občinskega sveta Izola” je po pooblastilu 11 svetnic in svetnikov iz sedanje opozicije 29. aprila v stavbi političnih strank na Plenčičevi 3 v Izoli predstavil njihov odvetnik Franci Matoz, ki je v času volilne kampanje in na prvih sejah OS Izola, ko so dolgo tehtali kdo ima pravico v Izoli biti župan, odlično zastopal prav tega istega župana, ki bi ga sedanja opozicija želela spraviti z županskega trona. Brede Pečan ni med podpisniki pooblastila odvetniku Franciju Matozu.
Sodu je očitno izbil dno neuspešen poizkus sklica 14. seje občinskega sveta Izola 24. aprila, ko se je 12 občinskih svetnikov in svetnic SD, LDS, DeSUS in Italijanske narodne skupnosti znašlo pred zaprtimi vrati.
Občinski svetniki iz opozicije, ki so pritegnili dva iz Klokočovnikovega tabora in tako zbrali večino, so poskušali sklicati z njihove strani napovedano 14. sejo občinskega sveta, na kateri so želeli imenovati stanovanjsko komisijo, občinsko volilno komisijo in razpravljati o začasnem proračunskem financiranju, ki že prinaša nekaterim proračunskim porabnikom težave, spremeniti odlok o statusni ureditvi JP Komunala Izola, ki nima direktorja s polnimi pooblastili (pač le prokuratorja), so kajpak bili razočarani, če ne že malce osramočeni, nemočni.
Izolska lokalna politika se je tako ponovno znašla na preizkušnji, saj je legitimen poizkus, po županovem mnenju “nezakonite” seje, klavrno propadel.
Za nevzdržno stanje mora nekdo odgovarjati!
Tako vsaj tudi menijo nekateri Izolani, ki se sprašujejo, ali so morda prav oni napačno volili. Na vprašanje Primorskega utripa, ali so sklicatelji, ki so ostali pred zaprtimi vrati sejne dvorane, obvestili občinsko upravo o tem, da nameravajo sklicati sejo občinskega sveta, nam je občinska svetnica Breda Pečan odgovorila, da so obvestili občinsko upravo. Nasprotno pa na občinski upravi o sklicu ne bi vedeli nič, saj bi občinskim svetnikom vendarle morali pripraviti sveže gradivo.
Tolmačenje župana dr. Klokočovnika
Zanimivo je tolmačenje župana dr. Tomislava Klokočovnika: “Sklic 14. seje ni bil mogoč, ker naj je svetniki ne bi sklicali v skladu s poslovnikom. Zupana bi morali uradno pozvati, da sejo skliče on - in če tega ne bi izpolnil v sedmih dneh, bi lahko sejo sklicali sami“.
Ob tem bi se vprašali, zakaj nekdo m šel p0 ključ? Vhodna vrata so bila pred tem tudi nekaj časa celo odprta. Zaprla naj bi jih uporabnica prostora.
' Prašanje je tudi, ali bo res mogoče županu dokazati, daje on glavni krivec zato, da so bila vrata zaprta. Sicer pa, aksen je to neki občinski svet, če ga ne ubogajo delavci občinske uprave?
Kdaj o proračunu?
Pisali smo že, da naj bi izolski občinski proračun vendarle sprejeli sredi maja, čeprav začasno proračunsko financiranje po lanskih dvanajstinah velja do konca junija 2008. Problem pa je, da naložbe stojijo, nekatere, ki so v teku, pa naj bi bile celo nezakonite. O izolskem občinskem proračunu, ki bo bistveno nižji /zmanjšanje od prvotno zamišljenih 34 na 29 milijonov evrov/ bo torej še tekla vroča debata, saj nameravajo precejšen del proračunskih prihodkov pridobiti s prodajo občinskega premoženja. To pa vsekakor ni le izolska posebnost. Za 15. maj je sklicana 13. redna seja, ki se bo nadaljevala po 8. izredni seji, na kateri bodo res kakšno rekli tudi o občinskem proračunu?
Nerazumevanje vzrokov za prekinitev seje
Izolski	župan dr.	Tomislav
Klokočovnik je prejšnjo sejo prekinil oziroma nenadoma zaključil zaradi izpada	elektronskega sistema
evidentiranja glasov in prisotnosti, opozicija pa ves čas vztraja, da bi jo morali nadaljevati in to tudi „peš“. Izpad sistema elektronike namreč ne more biti vzrok za prekinitev seje, meni svetnik SD Luciano Gobbo. V Piranu, na primer, ne poznajo modeme elektronike. Še danes vse preštevajo ročno in vse lepo deluje.
Svetniški
prebegi
Izolska posebnost so postali prebegi občinskih svetnikov na drugo stran, k opoziciji, ki je v bistvu sedaj že pozicija, saj ima večino (12 od 23 svetnikov) v občinskem svetu.
To je pripeljalo tudi do večje nestrpnosti, nerazumevanja, svetlobne oddaljenosti med občinsko upravo in izvoljenimi organi, številni so se povzpeli na okope in branijo lastna prepričanja. Ni povsem tudi jasna vloga enega od podžupanov, ki je bil prisoten med čakajočimi svetniki pred zaprtimi vrati, ko so želeli sklicati sejo. „Tukaj nisem kot podžupan občine. Prišel sem pogledat (opazovat) kako in kaj se bo zadeva iztekla..." Kaže, da sta županu Klokočovniku javno obrnila hrbet svetnika Aleksander Krebelj in Robert Mulec, ki sta bila v času kampanje njegova vroča zagovornika in sta na prvih sejah OS pela levite Bredi Pečan, ki je po nerodnosti (z nesrečnimi glasovnicami po pošti) izgubila volitve. Edino zares čisto opozicijsko držo imajo svetnice in svetniki SD, ki še niso prestopili nikamor. Izredno nevtralen je tudi svetnik Samotorčan (Izolani).
Ali že trpi razvoj Izole?
Nedvomno, da nesprejetje občinskega proračuna, bojkotiranje sklepov in sej, medsebojno nesodelovanje ter širjenje politične nestrpnosti meče slabo luč na vse politične akterje in vpliva na počasnejši razvoj Izole. Zato je treba ta začarani vozel nekako presekati. Občinski svetniki v bistvu ne odgovarjajo za svoja početja, po nobenem zakonu pa tudi ne morejo
odstaviti neposredno izvoljenega župana. To lahko stori pod določenimi zakonskimi pogoji le Državni zbor. Posamezniki iz tako imenovane nasprotne opcije so že dali pobudo ali namig naj župan kar odstopi. Kot nam je povedal župan, tega ne misli storiti niti v sanjah, prebežnika Kreblja pa je na koprski TV javno imenoval Pucko.
Številni Izolani, ki sicer niso neposredno vpeti v dogajanja, se sprašujejo zakaj taka nestrpnost in nerazumevanje v občinskem svetu in kje tičijo vzroki nepripravljenosti na tvorno sodelovanje? Morda res v pretesnem izidu volitev? Svetnik Luciano Gobbo trdi, da ne in odločno odvrača namige, da je za izolske politične zdrahe kriva opozicija.
Vsi svetniki, tako eni kot drugi, pravijo, da delajo v dobrobit Izolanov in se ob vsaki priložnosti nanje tudi sklicujejo. Izolani pa, kot so že dokazali, znajo tudi kaznovati. Če ne prej, na volitvah.
Svetniki so 24. aprila na Kristanovem trgu nekaj časa čakali, da bi jim nekdo odprl vrata sejne dvorane, nato so se razšli. Breda Pečan je odhitela na sejo državnega zbora.
Na fotografiji: „Blitz“ novinarska konferenca na razkopani cesti pred Zelenjavnim trgom.
Opozicija daje pobudo izolskemu županu naj razmisli o odstopu in to nadgrajuje s tožbo
Na novinarski konferenci 29. aprila v Izoli so svoja stališča o dogajanjih v izolski lokalni samoupravi predstavili predstavniki 00 LDS, OO SD, OO DeSUS Izola, Izola zbudi se in Mladi za Izolo.
Odvetnik Franci Matoz je povedal, da ga je 11 svetnic in svetnikov pooblastilo naj sestavi in pošlje tožbo na upravno sodišče RS zoper izolskega župana zaradi onemogočanja sklica 14. redne seje občinskega sveta Izola, padla pa je tudi pobuda naj župan razmisli o odstopu. Občinske svetnice in poslanke SD v ZD ter nekdanje županje Brede Pečan ni med podpisniki.
V	Izoli še ena izredna seja
V	Izoli je te dni kar živahno, zlasti v prostorih političnih strank na Plenčičevi 3 in v svetniških klopeh. Potem ko bi končno že moral biti sprejet občinski proračun, ki zagotavlja normalno delovanje Občine Izola, se tam ukvarjajo z vprašanjem domnevno nezakonitega ravnanja župana.
Na 9. izredni seji občinskega sveta Izola, sklicani za petek, 16. maj, bodo obravnavali dnevni red, ki gaje županu dr. Tomislavu Klokočovniku podalo (beri od njega zahtevalo) 12 (od 23) svetnikov občinskega sveta. Pod vabilom je sicer podpisan župan, kar pomeni, da sejo sklicuje on in ne občinski svetniki. Hkrati župan prosi predlagatelje sklica, da gradivo z obrazložitvijo pošljejo po pošti na naslov: Občina Izola - Občinski svet, Sončno nabrežje 8 in to najkasneje do 12. maja. Župan zagotavlja, da bodo svetnikom pri pripravi in razmnoževanju gradiva v pomoč občinske strokovne službe.
Na dnevnem redu same vroče teme
Že pri prvi točki (od šest predvidenih) naj bi obravnavali “nezakonito ravnanje župana ob sklicu 14. redne seje”, predmet druge točke je poravnava med Občino Izolo in podjetjem Marinvest d.o.o. Razpravljali bodo tudi o predlogu sprememb in dopolnitev odloka o ureditvi statusa JP Komunala Izola d.o.o., razveljavitvi javnega razpisa za dodelitev neprofitnih stanovanj v najem, o predlogu odloka o začasnih ukrepih za zavarovanje in urejanje prostora za območje prostorskih ureditvenih pogojev za podeželje občine Izola, končno pa naj bi imenovali tudi stanovanjsko in občinsko volilno komisijo.
Če se seje ne udeleži vsaj 12 svetnikov, ta ne bo sklepčna.
V Strunjanu organizirali tržnico
V organizaciji TD Solinar Strunjan, predsednik Franco Giassi, je bilo v soboto, 26. aprila, na strunjasnski plaži kar živahno. Pod naslovom "Strunjan se predstavlja" so tamkajšni domačini (na fotografiji Primorskega utripa) ponujali svoje izdelke in pridelke ter domače dobrote. Še prej je bila zjutraj čistilna akcija. Prevomajskega kresa letos niso organizirali. Predstavilo seje tudi Avto moto društvo Pinko Tomažič Piran, ki organizira tudi avto šolo. S tečajem cestno prometnih predpisov v prostorih društva v Strunjanou so pričeli 6. maja ob 18. uri. Cena tečaja je 42 evrov, učbenike pa prejmejo tečajniki brezplačno. Predstavili so tudi nove avtomobile. Pomembne iformacije o ponudbi AMD Strunjan so zapisane v priročni zgibanki.
Tel.: 05 678 20 76, gsm: 041 732 775.
Sečovlje
Odprli so restavracijo Al Barone
V	četrtek, 8. maja 2008, so na portoroškem letališču v Sečovljah odprli restavracijo al Barone. Po krajšem kulturnem programu, v katerem so nastopili plesna skupina Rima, svetovni prvak v igranju harmonike Denis Novato, zapela paje tudi Nuša Derenda, je goste pozdravil direktor Darko Grgič. Gostinski obrat na letališču je dolgo sameval.
V	najem ga je sedaj vzelo koprsko podjetje Pristan d.o.o., kije v lasti Luke Koper d.d. Sodeč po obloženi mizi, tudi z naj večjim jastogom na otvoritvi, verjamemo, da bodo v lepo prenovljeni restavraciji gostom nudili odlično istrske dobrote.
15 let Pandološke zveze
Pandolo je je starodavna, verjetno pastirska igra, kije bila prvič omenjena že leta 1896, svoje domovanje pa je našla predvsem tudi v Istri, ki je glede na zemljišče, z velikokrat kamnito podlago, zelo prikladna za igranje pandola. Tako nekaj zanesenjakov vestno razvija igro tudi pri nas in igralci se vsako leto v času solinarskega praznika pomerijo tudi na Tartinijevem trgu v Piranu. Tako je bilo tudi letos 24. aprila. Pandolo je izrezan lesen košček palice, ki je na obeh koncih ovalno zašiljen debeline od 20 do 25 mm in dolžine 11 cm, s sredinskim največ 4 cm dolgim ravnim delom. Pri igri je treba imeti na glavi čelado, zaščitno jakno ali telovnik in lahke zaščitne rokavice.
Na fotografiji:	Najbolj zaslužni
organizatorji, vodje in igralci pandola. FOTO: FK-Primorski utrip.
, W
primorski u¥p
Joras se žrtvuje in uničuje sam sebe
K prenehanju gladovne stavke ga je pozval sam predsednik države dr. Danilo Turk, ki se je z njim srečal na zaprtem pogovoru za novinarje v hotelu Marko, 7. maja 2008 v Portorožu.
Joras je prepričan, da bo po neuspešnem shodu privržencev Zavoda 25. maj, vsaj z gladovno stavko (tik pred mostom) dosegel, da bodo hrvaški organi spoštovali odločbo piranskega sodišča in umaknili štiri cvetlična korita. Sedaj pa je že slišati, da bi na mestu, kjer stojijo cvetlična korita, postavili zapornico in Jorasu predali ključ. Vsi ostali slovenski državljani, ki živijo na levem bregu Dragonje na slovenskem ozemlju, hodijo mirno čez mej ni prehod ali kot rečemo kontrolno točko in nimajo nobenih	problemov.
Zanimivo pa je, da nočejo sodelovati z Jorasom v akcijah za zaščito slovenskega ozemlja.
Ni res, da nima možnosti dostopa do svoje hiše!
Sploh pa ni res, da Joras nima možnosti dostopa do svojega doma kot je lahko razumeti iz nekaterih dnevnih radijskih sporočil. Peš sme hoditi mimo korit in tako zaobiti kontrolno (policijsko in carinsko) točko, le 15 metrov naprej pa lahko prečka to kontrolno točko peš ali z avtomobilom, tako kot vsi ostali državljani, ki so dolžni spoštovati zakonodajo, ki velja za mednarodne mejne prehode, tudi če so samo začasni! Problem torej ni v kratenju pravic Jorasa pač pa v nezmožnosti obeh držav - Slovenije in Hrvaške - za pošten dogovor o dokončni določitvi poteka mejne črte na morju in na kopnem, kar je močno vezano tudi na priznanje lastništva ozemlja, parcel in vsega kar sodi zraven. Le kako se lahko ob tem sprenevedajo tudi pravniki, ki s svojimi izjavami tudi vplivajo na Jorasa, ki postaja ujetnik prepričanja, da bo lahko spreobrnil trdna stališča Hrvaške češ, da so zaselki že njihovi in da bi se dalo še kaj pogovarjati o razmejitvi na morju.
Ob popolnem sprenevedanju, da je zemljišče pred Jorasovo hišo v lasti Sklada kmetijskih zemljišč in gozdov Slovenijeje hrvaška lokalna skupnost tri parcele enostavna prodala.
Spor na dlani,
Haag še ni določen
Že drugi po vrsti neuspešen pohod za odstranitev cvetličnih korit in odločen nastop posebnih hrvaških specialnih policijskih enot (sedaj pa še gladovna stavka Joška Jorasa) je dokaz, da še tako spektakularni shod kot ga je v soboto, 26. aprila 2008,
Predsednik države jev Portorožu pozval Jorasa naj preneha z gladovno stavko.
ob Dragonji organiziral Marjan Podobnik, direktor Zavoda 25. junij, ne more roditi premikov. Prav zato je nujno potrebno soglasje obeh držav, Hrvaške in Slovenije, za reševanje odprtih vprašanj in to morda res le na meddržavno sodišče v Haag. Haag še ni določen.
Boj za cvetlična korita in tako imenovano Jorasovo “evropsko pot” mimo hrvaške policijske in carinske kontrolne točke Plovanija je bil izgubljen, niso pa izgubljena vsa prizadevanja pravnih svetovalcev, hrvaške in slovenske podkomisije za mejo, ki pripravljata vse potrebno za sprejem odločitve na višji mednarodni sodni ravni.
Sedaj je že vsakomur popolnoma jasno, da je treba po 17 letih nedoločnosti in manjših incidentov, ki nastajajo kot posledica nedoločene meje na morju in na kopnem, zadeve reševati drugače - po evropsko in na civiliziran način.
Mediji dovolj kritično o dogodkih
Bilo je tudi nekaj kritik češ, da mediji niso posvetili dovolj pozornosti sobotnemu shodu oziroma, da niso bili povsem na strani Jorasa. To drži le deloma. Joras je bil v vseh medijih na prvih straneh. Napačno pa je poročati, da nima dostopa do svojega doma. To preprosto ni res, kajti po tem vzorcu nimajo dostopa tudi ostali tamkajšnji krajani iz spornih zaselkov, ki pa kot kaže nočejo v akcije skupaj z Jorasom.
Splošno uveljavljeno mnenje namreč je, da se vprašanja določitve sporne meje morajo reševati po mirni diplomatski ali mednarodni sodni poti, brez nasilnih dejanj s tanki, samohodkami, patrijami in podobnim, kar je bilo tudi slišati od nekaterih rahlo opojnih vročekrvnežev na mostu čez Dragonjo, ki so vse čas izzivali hrvaško policijo. Hrvaški mediji dogodku na Dragonji niso posvečali posebne pozornosti. Tudi niso poročali o tem, daje mejna policija še pravočasno zavrnila skupino hrvaških državljanov, ki so organizirali in želeli na meji razviti hrvaško zastavo. Če bi jih pripustili na most, bi lahko prišlo
celo do vsesplošnega zmerjanja in pretepa, stvar pa ne bi bila več obvladljiva. Hrvaški policisti v času shoda niso dovolili prehoda čez most nobenemu pešcu!
Napovedani sobotni shod, na katerega so se kot kaže dobro pripravili predvsem hrvaški organi pregona in zaprli vse možne dostope, je pritegnil zanimanje okoli 35 slovenskih novinarjev, snemalcev in fotografov in približno 15 hrvaških.
Na makadamski poti ob kanalu sv. Odorika (novi tok Dragonje) in na mostu se je do 14. ure zbralo približno 300 ljudi, med katerimi pa je bila le peščica domačinov. Hrvaški mejni policisti so že dopoldne začeli preusmerjati promet proti mednarodnemu prehodu Dragonja, naši mejni policisti pa so s slovenske strani kar nekaj časa puščali vozila čez sečoveljski mejni prehod in naprej prek mostu. Ko se je na slovenskem mejnem prehodu pojavila skupina okoli 40 pohodnikov z zastavami, ki se je zbrala na letališču, so naši policisti preusmerili promet proti Dragonji. Turisti so vse to z nekakšnim strahom opazovali, saj niso mogli razumeti zakaj takšen kaos na meji in zakaj toliko do zob oboroženih policistov.
Naprej zastave slave in STOP na mostu!
Ko seje skupina 40 ljudi (pretežno iz notranjosti Slovenije) z Marjanom Podobnikom in Joškom Jorasom na čelu napotila čez most do cvetličnih korit se je zgodilo to, kar so številni pričakovali. Naskočili so hrvaški
policijski specialci in skupinico, v kateri so bili slučajno pomešani tudi novinarji in fotografi, grobo potisnili nazaj. Nastalo je splošno prerivanje, dopisnik Primorskih novic Miha Črnič je dobil “kolpo” v trebuh, fotografu iz Pirana Župančiču so zlomili očala... Korita so ostala nedotaknjena. Sicer pa se je treba vprašati kako bi jih ta skupina lahko odstranila, saj niso pripeljali s seboj nobenega dvigala ali viličarja.
Starmanu ni uspelo predati pravnomočnega sodnega izvršilnega sklepa
Jorasovemu pooblaščencu - odvetniku Danijelu Starmanu, ki je v imenu civilne družbe že 21. aprila 2008 naslovil na predsednika vlade RS Janeza Janšo prošnjo za fizično zaščito in pravno pomoč Jošku Jorasu, kot kaže hrvaškim policijskim organom ni uspelo predati	pravnomočno
izvršljivega sklepa piranskega okrajnega	sodišča o odstranitvi
vseh ovir , ki onemogočajo hojo in vožnjo z vsemi prevoznimi sredstvi po kolovozni poti, ki se na južnem bregu reke Dragonje pred hrvaško kontrolno točko odcepi v desno proti Jorasovemu domu št. 1 Sečovlje.
Bo Joras vzdržal?
Joško Joras j e za nekoga junak in borec za južno mejo, spet za druge čudak. Sam se že nekaj let vztrajno bori za slovensko ozemlje. Pred kratkim mi je v redakciji dejal, da življenje ne pomeni veliko. To ni dobro. Gospodje, ki ga morebiti nagovarjajo in mu z vame oddaljenosti svetujejo kako naj deluje, bodo vsaj moralno, soodgovorni, če bo šel do kraja, če bo gladovno stavkal ali si kaj naredil. Najbolje bi mu pomagali, če bi mu zgradili poseben most čez Dragonjo malce dlje od mostu naprej nasproti njegove hiše prek katerega bi se morda res lahko nato svobodno gibal, čeprav so Hrvati povsod postavili table “Republika Hrvaška, omejeno gibanje”.
Joško Joras je nad vsem kar se je dogajalo menda zelo razočaran. Ostal je sam, državni uradniki se ga izogibajo. Precej je oslabel in se tudi postaral. Če se bo za dobrobit slovenskega naroda ali kot rad reče slovenske države in njenih pravic žrtvoval z gladovno stavko, bo
škodil predvsem sebi!. Menda ja ne potrebujemo novega Jana Palaha, da bi se državi končno dogovorili kateri košček ozemlja pripada Sloveniji in kateri Hrvaški. ? .
Hrvaški mejni organi so le en ali dva dni vztrajali, da mora Joras do svojega doma izključno prek hrvaške mejne kontrolne točke. Sedaj pa je že spet vse po strem, vendar Joras s tem ni zadovoljen. Skupaj s svojim odvetnikom Danijelom Starmanom vztrajata, da je treba korita glede na pravnomočno sodbo piranskega okrajnega sodišča, odstraniti, Problem je namreč, da Joras sme hoditi po “svoji evropski poti” le peš.
Njegovi svetovalci so mu s sobotnim pohodom napravili medvedjo uslugo.
■
Tihi dogovor med Hrvaško in Slovenijo?
Vlada naj javno pove kako so se predhodniki leta 1991 dogovorili o mejnih prehodih in tudi kje naj stojijo. Ni res, da smo morali bežati ali smo se morali pod prisilo umakniti čez most, pač pa smo na to pristali pri obljubi, da vendarle gre za začasni hrvaški mejni prehod. Napaka je bila velika. Če bi mejni prehod ostal na južni strani Dragonje bi, glede na to, da se točka za določitev mejne črte na morju izračunava s kopnega, dobili še košček Savudrije, tako pa lahko le sanjamo o celovitosti Piranskega zaliva! V Sečovljah in na Dragonji je danes schengenska zunanja meja EU, za katero veljajo posebna strožja pravila. Torej gre za dogovor med državama in niti slučajno za enostranska dejanja.
Jelinčič se ni priključil pohodnikom čez most na Dragonji!
Poslanec SNS Zmago Jelinčič-Plemeniti seje na nevtralnem terenu (tik pred mostom čez Dragonjo)
nova diplomatska aktivnost Republike Slovenije uspela in da bo Republika Hrvaška do četrtka, 24. aprila 2008, odstranila štiri betonska korita s kolovozne poti na južnem bregu Dragonje, kar pa se kot vemo žal ni zgodilo niti v soboto, 26. aprila 2008, ko so najbolj vztrajni protestniki v noči na nedeljo razočarani zapustili prizorišče.
Sedaj je že povsem jasno, da bo mejna vprašanja treba reševati na višji instanci, kot rečeno najbolje na mednarodnem sodišču v Haagu.
pogovarjal z novinarji. Ima veliko idej kako je treba reševati obmejni spor s Hrvati, priložnosti, da bi se lahko priključil skupini, ki se je z zastavami napotila čez most do korit, pa ni izkoristil in odšel. Sam bi lahko okusil razliko med besedami in dejanji. Žal povorka, ki seje zbirala na letališču, ni dosegla svojega cilja - cvetličnih korit, ki so ostala nedotaknjena. Medtem je Jorasov (brezplačni) pooblaščenec odvetnik Danijel Starman že veliko postoril za pravno rešitev tega problema. Tudi tokrat je že pred prihajajočo skupino pristopil do hrvaških mejnih organov, da bi poveljniku predal sklep piranskega sodišča o pravnomočnosti odstranitve cvetličnih korit.
Pismo
Janezu
Janši
Jorasov pooblaščenec Danijel Starman je v imenu Civilne družbe Slovenije za pravično mejo z Republiko Hrvaško 21. aprila 2008 predsedniku vlade RS Janezu Janši poslal prošnjo za fizično zaščito in pravno pomoč Jošku Jorasu. Med drugim je zapisal: “Menimo, da je minil čas, ko se ta resen ozemeljski spor prikazuje v institucijah Evropske unjje kot dvostranski, nepomemben, rešljiv problem. Po naših prepričanjih je prišel čas, da institucije Evropske uniJe, v skladu z načeli evropskega Pravnega reda in standardi, prisilijo Republiko Hrvaško k spoštovanju dogovorjenega. Prišel je čas, da slovenska oblast nadaljuje izvajanje Popolne suverenosti na vsem ozemlju, k' je bilo slovensko 25. 6. 1991, na kopnem in na morju”. Izrazil je tudi uPanje, da bo politična modrost in
Številne
zamujene
priložnosti!
Ljudje različno komentirajo sobotne dogodke. Od tega, da smo bili Slovenci v vsej svoji zgodovini nekakšni hlapci in preveč popustljivi, da smo bili neodločni tudi julija leta 1991, ko smo se sporazumno umaknili čez most na Dragonji, čeprav smo mejni prehod začeli graditi tam kjer je sedaj hrvaška kontrolna točka Plovanija - in verjeli v obljube tedanjega premiera Valentiča, da gre za začasnost - do popustljivosti in mirnem opazovanju kako so si Hrvatje v 17 letih uspešno korak za korakom prilastili 113 hektarov slovenskega ozemlja, ki ga sedaj celo razprodajajo. Nič manj zapleteno ni vprašanje tedaj deklarirane celovitosti Piranskega zaliva, kajti Hrvati že danes rišejo svojo črto čez sredino.
Marjanu Podobniku, ki je klical tudi svojega brata Janeza naj ukrepa pri Janši, žal akcija ni uspela in napoveduje novo.
Na srečo ni prišlo do spora med civilisti
Na hrvaški strani seje po informacijah zbralo kar precej hrvaških državljanov, ki so hoteli na mejni točki razviti svojo zastavo, kar pa so jim hrvaški mejni organi preprečili nekje pri Kanegri, kjer je bilo v rezervi še veliko specialcev in policijskih vozil.
Za zdaj nas ločuje novi tok Dragonje.
IgramCni pruelvz
PLOUMJA ’
kretanJT zadržavanje Sa ograničeno m.
Policijski specialcfl so varovai korita koj so iz zlata!
Turisti so z začudenjem opazovali kaj se dogaja?
Dogodek je z zanimanjem opazovalo okoli 200 ljudi.
Izjave ob shodu v organizaciji Zavoda 25. junij
Minister Rupel: Joras
naj se ne igra z državnimi interesi.”
Sanader in Janša:
“Joras sme z njegovo družino spet uporabljati kolovozno pot mimo cvetličnih korit”, a le peš, kot mu to sedaj spet dovoljuje hrvaška mejna policija.
Marjan Podobnik:
“Smo proti gladovni stavki Jorasa, če pa že vztraja, ga podpiramo”.
Hrvaški premier Ivo Sanader: “ odnosov
dveh držav in razvoja teh odnosov ne more narekovati noben posameznik, Joško Joras ali kdor koli drug.”
FOTO: FK- Primorski utrip.
Stran 8
Maj 2008
■ w
primorski utp
Portoroška marina se bo širila
Marina Portorož je dosegla točko, ko se bo morala razširiti do te mere, da bo lahko gostila tudi do 300 čevljev velike jahte. V novem, enkrat večjem akvatoriju, ki se bo širil proti rtu polotoka Seča, naj bi bilo prostora za 200 mega jaht. Morje je državno, zato bo gradbeno dovoljenje za posege v morju in povečanje navtičnega akvatorija izdalo Ministrstvo za okolje in prostor, ki bo verjetno upoštevalo tudi pripombe lokalne skupnosti Piran. O tem je prepričan tudi podžupan Občine Piran Alberto Manzin.
Slovenci premoremo le čolničke
Jahte, ki so že sedaj privezane v slovenskih marinah, so pretežno v lasti tujcev. Velike jahte so navadnim smrtnikom nedosegljive, saj dosežejo ceno tudi do 4 milijone evrov. Na
Še pred zimo začetek širitve portoroške marine. Pogled s Forma vive.
Župan Občine Piran Tomaž Gantar in novi direktor Marine Portorož d.d., Marjan Božnik.
Širitev marine je na tradicionalnem posvetu o navtičnem turizmu z naslovom “Marina in lokalna skupnost” v času 13. Intemautice, 9. maja 2008, napovedal Marjan Rožnik, novi direktor Marine Portorož d.d. Razvoj navtičnega turizma v svetu dobiva izjemne razsežnosti tudi v Jadranu, zlasti na Hrvaškem (96 marin in 15.973 privezov) in na severu Italije (od Milj do Genove 61 marin in 24.000 privezov), medtem ko za slovenski Jadran, kjer so trenutno tri marine s skupno zmogljivostjo 1365 privezov v morju, tega ne bi mogli potrditi. Četrta marina (v Kopru) z okoli 670 privezi v morju šele nastaja.
Če se neka marina ne širi in ne pridobiva novih prostorov za priveze v morju ali na kopnem, lahko živi le od prihodka od servisnih dejavnosti, gostinske ponudbe ter prireditev in poviševanja cen privezov, česar pa ni mogoče dosegati v nedogled.
Župan Občine Piran Tomaž Gantar, ki seje tudi udeležil posveta, je dejal, da lahko Marina Portorož veliko prispeva k razvoju občine Piran. “Razumem težnje, daje treba razmišljati drugače. Direktor Marine Portorož je omenil večje barke, v želji po “boljših” gostih. To podpiramo. Hkrati moramo najti pravi način - pravo mero med lokalno skupnostjo in prebivalci - da se bo ta del območja lahko še naprej razvijal. Gre za ekonomski in socialni vidik ter možnosti novih zaposlitev, hkrati pa se je treba usmeriti k okoljsko sprejemljivim rešitvam”, je med drugim v pozdravnem nagovoru dejal župan Tomaž Gantar.
Na vprašanje Primorskega utripa kako si širitev zamišljajo v Marini Portorož je direktor Marjan Rožnik povedal: “Uspešnosti turističnega kraja kot je Portorož si ne moremo predstavljati brez sodobne in raznovrstne - tudi navtične ponudbe. Namen razširitve akvatorija je privabiti v okolje tega zaliva večje barke. Danes je v vodi v marini Portorož na voljo 650 privezov, na enkrat toliko povečani morski površini pa bi bilo prostora le za 200 mega jaht”. Dela na izkopih in pripravi akvatorija naj bi se začela že konec tega leta”.
Podporo prizadevanjem za popestritev ponudbe v Marini Portorož in ustrezni širitvi je izrazil tudi predsednik KS Lucija Gašpar Gašpar Mišič.
Aktivni udeleženci razprave “Marina in lokalna skupnost”: Dr. Roberto Sponza, svetovalec Združenja upravljavcev marin na italijanski obali Jadrana, dr.sc. Srečko Favro, dipl. ing., stalni sodni izvedenec za pomorski promet, Paul Jessup in Ivan Cakatevič, ki sta predstavila projekt v Porto Montenegro (razvoj nove marine v Tivtu - Črna Gora) in Slavko Mezek, nacionalni koordinator projekta Prostorsko načrtovanje morja v Sloveniji.
Intemautici pa je bilo vendarle mogoče najti tudi cenejše plovilo. Za 10.000 evrov ste si na primer lahko kupili spodoben 5-metrski gumenjak, za 20.000 evrov že gliser z dovolj močnim motorjem, ki omogoča smučanje na vodi. Velike jahte vrste Shipman, ki dosežejo vrtoglavo ceno tudi 4 milijone evrov, so kat kaže rezervirane za bolj premožne tujce.
O prostorskem
načrtovanju
morja
O prostorskem načrtovanju morja v Sloveniji, stanju in perspektivah, je govoril Slavko Mezek, nacionalni koordinator projekta Plan Coast, INTERREGIIIB CADSES, v katerem
FOTO: FK- Primorski utrip
je udeleženo 10 držav partneric, med njimi tudi Slovenija. Cilj: Nova orodja in postopki za načrtovanje rabe morja ter tudi prostorsko načrtovanje obalnega pasu.
Pri tem je opozoril, da je prostorski potencial na tem območju Slovenije izjemno omejen. Smo tudi priče naraščanju konfliktov med pomorskim prometom, ribištvom, navtičnim turizmom, varstvom narave, kulturne dediščine in tako naprej. Priče smo tudi velikim ambicijam in pritiskom gradbenih lobijev na kopnem. Povedal je, da prihaja čedalje bolj do vprašanja potreba po integraciji oziroma skupnem sodelovanju na področju prostorskega načrtovanja, tako v morju kot na kopnem. S podobnimi trendi se soočamo tudi v širšem čezmejnem prostoru, na Hrvaškem in v Italiji.
strateškem načrtovanju urejanja in posegov v okolje bolj sodelovati javnost, zato se že pripravili tudi nekaj pobud.
Prihajajo
pomembni
trenutki
dolgoročnega
prostorskega
načrtovanja
Vedno bolj pomembno se zdi prostorsko načrtovanje na kopnem in tudi na morju. Še zlasti sedaj, ko v občinah pripravljajo novo generacijo prostorskih načrtov. Stari prostorski načrti imajo namreč že dolgo brado, saj segajo v 80. leta prejšnjega stoletja! Pomembno se zdi, da se novega prostorskega načrtovanja lotevamo dovolj pametno, saj bodo veljali najmanj 20 naslednjih let. Vprašanje, ki se danes še posebej postavlja je, kako najti sprejemljive rešitve razvoja na kopnem in na morju. Trenutno tudi ni povsem jasno kako usmeijati razvoj severnega Jadrana in kako zaščititi morske vode pred onesnaževanjem.
Načrtovani plinski terminal v globokem nasprotju s turizmom
Mezek je opozoril tudi na tako imenovane parcialne interese. Projekt plinskega terminala, sprva predviden v Tržaškem zalivu, sedaj pa ga naj
bi gradili na kopnem v Žavljah blizu slovenske meje, je v globokem nasprotju s turizmom, je poudaril. Lani sprejeti zakon o prostorskem načrtovanju je podlaga za vodenje določenih postopkov v lokalnih okoljih. Meni, da bi morala pri
, w
primorski u¥p
Trend brezplačnih časopisov
Značilno zanje je, da so veliko bolj udarni v stilu bolj kot je črno bolj je bralno. Bere jih povprečna nezahtevna publika, ki sicer ne kupuje rednih časopisov.
Številni resni analitiki medijskega tržnega prostora se sprašujejo odkod brezplačnim časopisom, ki nedvomno vplivajo tudi javno mnenje in padec prodaje resnih medijev, sredstva za plačilo honorarjev, tiskarskih storitev in distribucije? Nekateri celo ugibajo, ali za izdajo brezplačnih tiskanih medijev morda ne stoji določena politika ali kapital s svojstvenimi nameni. Nekaj od tega bo verjetno držalo, v glavnem pa se brezplačni časopisi (Žumal, Dobro Jutro, Tednik, V času, Istra, Goriška in podobni) financirajo izključno s prihodki od oglaševanja, plačanih objav, promocijskih sporočil. Oglase so začela nabirati celo občinska glasila, kar lahko pelje župane v politično soodvisnost.
Oč itno tudi ogl aševalci ne ocenj uj ej o teže in odmevnosti svojih oglasov v posameznem mediju. To pa ni največji problem. Skrbi predvsem dejstvo, da je s posebnim plačanim načinom novinarskega dela vedno bolj zabrisana meja med novinarsko in plačano informacijo, kar je v nasprotju z etičnimi standardi
novinarstva, DNS pa na te pojave ne reagira. Novinar, ki je odvisen od plačanega prispevka ne more biti neodvisen!
Do velikih sprememb na medijskem področju je prišlo že pred 18 leti, ko so se dotlej številni sofinancirani mediji morali začeti preizkušati na tržišču. Takrat jih je kakšnih 15% propadlo, tudi nekaj dnevnikov, a kljub temu je danes na tržišču okoli 712 tiskanih medijev vseh vrst, kar je dobro za bralce, ki lahko izbirajo. Skupna povprečna naklada vseh mogočih tiskanih izdaj pa znaša že okoli 1,5 milijona izvodov.
O čem govori medijska zakonodaja?
V 14 letih sta bila sprejeta dva zakona, ki urejata občutljivo področje javnega informiranja. Najprej je bil leta 1994 sprejet precej liberalen Zakon o javnih glasilih, ki gaje leta 2001 nadomestil nekoliko strožji Zakon o medijih. Sprejetje bil tudi Zakon o RTV, ki je precej razdelil slovensko javnost češ, da sije aktualna politična oblast želela podrediti ta pomemben medij. Po stari
medijski zakonodajo ni mogel kdor koli ustanoviti medija (diploma, pogoji), danes pa je ob zadostitvi nekaj nezahtevnih kriterijev ustanovitev medija v resnici zelo preprosta zadeva. Medijski prostor je v zadnjih letih postal izjemno zasičen, veliko tiskanega gradiva pristane žal v koših, kakovost novinarskega obveščanja pa je na najnižji možni ravni doslej.
Zakonodaja strogo določa kdo je lahko novinar.
Status novinarja po 21. členu Zakona o medijih (UL št. 35/2001) ima le oseba, ki se ukvarja z zbiranjem, obdelavo, oblikovanjem in razvrščanjem informacijzaobjavoprekmedijev in je zaposlen pri izdajatelju medija, ali pa samostojno kot poklic opravlja novinarsko dejavnost. Novinar mora imeti pri sebi tudi ustrezen dokument - novinarsko izkaznico.
Azamara Journey prvič v Kopru
Prvič letos je pri nas pristala potniška križarka Azamara Journey, ki sodi v najprestižnejši razred in lahko sprejme 700 potnikov, za katere skrbi 600 članov posadke, ki prihajajo iz 50 različnih držav. Cruise & Ferry center in Luka Koper sta novinarjem in agentom turističnih agencij omogočila ogled ladje in sprejem pri kapitanu ladje Leifu Karissonu iz Švedske, ki je bil nad Koprom in nad sprejemom zelo navdušen. »Ta del Evrope je za križarjenja zelo zanimiv, sploh Slovenija je za naše goste privlačna država saj ima zelo zanimivo zgodovino, ki se resnično dotakne srca,« je povedal kapitan.
sveže rezano cvetje, sveže sadje in drugi detajli. »Azamara Cruises smo zasnovali, ker želimo prodreti na del trga, ki še ni ustrezno pokrit, ta naš produkt, ki razvajenim in izkušenim potnikom ponuja eksotično doživetje, pa ga bo ustrezno zapolnil,«je povedal Richard D. Fain, predsednik uprave Royal Caribbean Cruises Limited. Koper je že zapisan na svetovnem zemljevidu križarjenja V Luki Koper sicer letos pričakujejo čez 60 prihodov potniških ladij z okoli 20.000 turisti. Skupaj z LTO Mestne občine Koper, zastopniki ladjarjev v Sloveniji in ob podpori STO so pridobili ladjarje iz najprestižnejšega razreda skupin kot sta Royal Caribbean in Camival z zahtevnejšimi potniki. Sicer pa v luki pričakujejo ladje vseh velikosti in se ne nameravajo osredotočili le na manjše ali prestižne ladjarje. »Glede narodnostne strukture turistov v Luki Koper ugotavljamo, da s potniškimi ladjami v Koper prispe največ francoskih in britanskih turistov. Torej so potniki predvsem Evropejci, vendar letos pričakujemo tudi nekoliko več ameriških turistov,« je povedal Bojan Babič, vodja projekta potniški terminal v Luki Koper.
»Industrija križarjenj se izredno hitro razvija in doživlja velik uspeh še posebno v Evropi in Sredozemlju. Vedno več Evropejcev se odloča za križarjenja, odpirajo se nove destinacije, gradijo se vse večje ladje. Vse to prispeva k prepoznavnosti križarjenj. Takšen trend je predviden za nadaljnih 12-15 let,« je povedal Arsen Mihaič, direktor združenja Cruise & Ferry center.
Od Barcelone do Kopra
Azamara Joumey je svojo tokratno pot pričela v Barceloni v Španiji, nadaljevala v Franciji, Italiji, k nam pa so pripluli iz sosednje Hrvaške, kjer so se ustavili v kar dveh pristaniščih - v Dubrovniku in Splitu. Po pristanku v Kopru so se nekateri potniki odpravili na ogled Obale ali pa z avtobusi na izlete po Sloveniji. Križarka je nato proti večeru odplula proti Benetkam, kjer so potniki zaključili križarjenje. Sicer sta potnike ob prihodu pričakala maskoti Kopra - kozica in harmonikar ter osem prodajnih mest s spominki in turističnimi informacijami.
V Piranu uradni pričetek obnove Akvarija in Ribiškega trga
Minister za šolstvo in šport RS dr. Milan Zver, župan Občine Piran Tomaž Gantar in direktorica Hotelov Piran mag. Ana Žerjal bodo v petek, 16. maja 2008, ob 11.45 tudi uradno odprli pričetek prenovitvenih del akvarija in ureditev ribiške tržnice. S tem naj bi bila ustvarjena nova turistična ponudba mesta in Piran se bo v bodoče lahko izkazoval kot ribiško-turistično mesto.
Ladja najprestižnejšega razreda
Azamara Cruises, kamor sodita Azamara Joumey in Azamara Quest, je novejša prestižna blagovna znamka, ki jo je ustanovil svetovno uveljavljen ladjar Celebrity Cruises, ki je del Royal Caribbean Cruises Ltd., globalne družbe za križarjenja. Vsaka ladja sprejme 710 potnikov, prva od dvojčic Azamara Joumey je zaplula maja lani, druga, Azamara Quest pa konec oktobra. Skupaj bosta ladji obiskali 175 pristanišč v več kot 60 državah.
Potnike resnično razvajajo, saj imajo med drugim v ponudbi butler servis v vsaki luksuzni kabini in apartmaju, poleg luksuzne opreme potnike v apartmaju oziroma kabini čaka tudi
ALEX C’E IN LEKCIJA IZ GEOGRAFIJE SLOVENIJE
Na Gimnaziji Antonio Šema Piran v Portorožu se pripravljamo na dveletni Comeniusov projekt Odprimo vrata Evrope! (Let‘s open the doors of Europel), s čimer je bil povezan štiridnevni intenzivni pripravljalni sestanek v Strasbourgu v Franciji, ki sem se ga udeležil kot bodoči koordinator za gimnazijo z italijanskim učnim jezikom iz Slovenije. Sokoordinatorica projekta, osnovanega s strani predstavnikov desetih (devetih evropskih in ene azijske) srednjih šol različnih tipov in usmeritev, bo kolegica Tanja Šircelj, učiteljica nemščine. Osnovno zamisel zanj je podal Claude Chauviere, učitelj tehničnih ved na francoskem Lycee Couffignal v Strasbourgu, kjer sta tudi potekala naš prvi strokovni posvet in spoznavno srečanje. Glavna koordinatorica projekta bo po dogovoru Avstrijka Brigitte Karzel, učiteljica francoščine in italijanščine na dunajski Hohere Lehreranstalt fiir Wirtschaftliche Berufe. Poleg omenjenih treh šol pa so v projekt vključeni tudi srednja lesna tehnična šola Joseph Vondrak iz okolice Vame v Bolgariji pod koordinatorstvom ravnateljice Nadezhde Milkove Temelkove, italijanski Liceo ITIS Severi iz Padove, kjer bosta koordinatorja profesorica Biancastella Pittaro in profesor Sergio Mirandola, španska gimnazija Benlliure iz Valencie, ki jo zastopata učitelj glasbe Santi Tello in učiteljica angleščine Carmen Recatala, češka poklicno-tehniška šola Vyšši odborna škola iz Prage pod mentorstvom ravnateljice Jitke Mrazkove in učiteljice umetnostne zgodovine Marie Kottove, poljska naravoslovna gimnazija Liceum Ogolnoksztalcace im. Kopernika iz Tamobrzega, manjšega kraja nedaleč od Krakova, kjer je koordinatorstvo prevzel učitelj angleščine Bogdan Lubanski, švedska gimnazija iz kraja Solleftea, ki jo zastopa profesorica angleščine Kirsten Franzen in turška gimnazija Nusaybin Emire Gozii Yeni$ehir Mahallesi iz Nusaybin Mardina na turško-sirski meji.
Projekt v okvim programa Vseživljenjskega učenja temelji na izmenjavah med naštetimi šolami, in sicer v obliki srečanj, medsebojnega komuniciranja preko interneta in skypa. Tako dijaki kot koordinatorji bomo na različne načine razvijali svojo ustvarjalnost na temo odpiranja vrat, odskočna deska pri vseh dejavnostih bodo torej asociacije na izraz vrata. V prvi fazi projekta ima vsaka partnerska šola za nalogo posneti kratek video o zgodovinsko-kultumem ozadju, ki ga predstavljajo vrata (=zidovi, obzidja, grajska vrata...) na svojem področju. Posnetek mora biti posnet bodisi v jeziku okolja, ali pa v jeziku države, na katere ozemlju se šola nahaja, s podnapisi v enem od delovnih jezikov koordinatorjev, to je v angleščini, francoščini ali nemščini. Uradni delovni jezik projekta je sicer angleščina, na pripravljalnem sestanku pa seje izkazalo, da so v komunikaciji prevladovali drugi jeziki: francoščina, nemščina, italijanščina in španščina.
Naši dijaki so pri brainstormingu idej močno poudarili, da je treba Evropo opozoriti, da se pri nas res na zahodni strani s padcem meja vrata na stežaj odpirajo, toda istočasno se na jugovzhodu Slovenije na vratih utrjujejo zapahi, kar je za nas moteče, saj nam to omejuje svobodo v odnosih z bližnjim sosedstvom.
Precej pozornosti bo naša šola posvetila lingvistični raziskavi, izdelavi glosarja izrazov in ustaljenih fraz povezanih z vrati, durmi, zidovi, zaporami, zapornicami, mejami..., v različnih evropskih jezikih. Delno bo ta dejavnost vključena v učni načrt pouka francoščine, nemščine in angleščine, sodelovali pa bodo tudi učitelji nekaterih ostalih predmetov. Dijaki imajo tudi veliko idej in predlogov za risanje, slikanje ter fotografiranje na to temo.
Ravnatelj strasburškega liceja Couffignal, kjer smo izdelali natančen načrt dela, zlasti pa njegova pomočnica, gospa Malbranque, ter skupina učiteljev in osebja, je koordinatorje zelo gostoljubno sprejela in pogostila, nam razkazala zanimivosti Strasbourga in okolice, mi pa smo zelo natančno s pomočjo CD-jev, video in druge dokumentacije predstavili vsak svojo šolo ter zanimivosti države in regije, ki smo jo zastopali. Kljub temu, da je Slovenija trenutno predsedujoča članica EU, sem na srečo s seboj kot ponavadi nesel vse naše državne simbole in posebnosti (zastavo, grb, zemljevide, prospekte), in izkazalo se je, da je bila njih predstavitev še kako potrebna. Kot edini predstavnik manjšinske šole sem na osnovi videa in podatkov iz knjig na kratko opisal položaj italijanske in omenil obstoj madžarske narodne manjšine pri nas ter opisal sistem poučevanja v naših šolah z italijanščino kot učnim jezikom. Seznanil sem jih z našim šolskim časopisom Gaspino in njegovim simboličnim pomenom (GASP- Ginnasio Antonio Šema Pirano, ime šole; ino- ital. končnica za pomanjševalnico z ljubkovalnim prizvokom, beseda gaspino namreč v ital. označuje ,kozlička1, torej živalico, ki simbolizira Istro). Zavrtel sem jim enega redkih CD-jev o Sloveniji, ki obstaja tudi v francoskem prevodu, Le Jardin Botanique de Juliana, čudovit prikaz doline Trente, nato pa smo skupaj s prstom popotovali po zemljevidu Slovenije in pojasnili posebnosti Krasa, spregovorili o sečoveljskih solinah, o alpskih vrhovih in smučiščih, o gorenjskih jezerih, štajerskih kurentih, prekmurskih ravnicah.
Udeleženci so navdušeno sprejeli uro geografije Slovenije, upam pa, da bo to tudi majhen korak k promociji moje domovine, kajti zlasti Francozi so to vzeli kot izziv pri izbiri nove počitniške destinacije za naslednje poletje.
Uri geografije je sledila še predstavitev literarnega dela Alex c' e, stvaritve naše dijakinje drugega letnika Zarje Ražman. Mlada avtorica je napisala in ilustrirala presunljivo zgodbo o dečku Aleksu, sinu staršev, ki se ločujeta in spričo svojih problemov njega, največji zaklad, ki sta ga ustvarila, skoraj spregledata in zanemarita v času zgodnjega otroštva, zato se deček zapre v svoj lastni svet. Stvaritev je izšla v Italiji, napisana je v italijanščini, dekličinem maternem jeziku, je pa prevedena tudi v slovenščino. Delo predstavlja edinstven literarni dosežek na področju otroške in mladinske književnosti italijanske manjšine v celotni Istri, zatorej je prav, da se vključi kot del evropske kulturne dediščine.
Mag.David Bizjak, prof. angl. in fran., Gimnazija Antonia Seme Piran
Prekrškovno
pravo
V organizaciji GV Založbe bodo v GH Bernardin v Portorožu 15. in 16. maja Dnevi prekrškovnega prava, na katerih bo z zanimivimi temami	sodelovalo 31
predavateljev. Otvoritev bo 15. maja ob 9.30 uri.
Pa še res je
Slovenec zasluži na uro 2,5 krat več kot Romun.
Zakaj bi se vedno primerjali z bogatimi, ki jih tako ali tako ne moremo doseči. Raje poglejmo koliko zaslužijo revni pa se bomo mi počutili bogatejše. Tomaž Štefe v Obrtniku navaja, da slovenski delavec v zasebnem sektorju zasluži kar 12,50 evra na uro, romunski pa manj kot 5 evrov.
Dnevi ribištva in gozdarstva
Organizatorji prireditve : Občina Milje, Trst, Nabrežina, Dolina Zgonik, Gospodarska zbornica Trst, Pokrajina Trst in Furlanija Julijska krajina so v prostorih Primorske gospodarske zbornice v Kopru predstavili prireditev Dnevi kmetijstva, ribištva in gozdarstva, ki bo tudi letos v Miljah od 21. do 25. maja.
,9
primorski u¥p
Internautica 2008
13. elitna mednarodna razstava navtice v portoroški marini od 6. do 11.5.2008 je privabila 300 razstavljavcev z mnogimi blagovnimi znamkami, videli smo lahko več kot 200 najrazličnejših plovil, ni pa manjkalo tudi drugih ponudnikov. Potrjeno je da je Internautica najpomembnejši dogodek v Sloveniji. Častna pokrovitelja sta bila predsednik države dr. Danilo Turk in piranski župan Tomaž Gantar. Po podatkih organizatorja Studio 37 sije razstavo ogledalo 38.000 ljudi. Govorniki na otvoritvi so bili dr. Danilo Turk, Tomaž Gantar in dr. Marko Pavliha, vse obiskovalce pa je toplo pozdravil novi direktor Marine Portorož Marjan Božnik. Nebo je preletelo letalo, obiskal pa nas je tudi bog Neptun.

Dr. Danilo Turk
Slovenija je pomorska dežela. To sicer ni široko znano dejstvo, vendar je krog ljudi, ki Slovenijo dojemajo v njeni pomorski razsežnosti, čedalje širši. Med razlogi za to širitev kroga poznavalcev je posebno pomembna vsakoletna razstava navtike, Internautica , ki je že postala naj večja navtična prireditev v jadranski regiji. Razstava jaht in drugih plovil, opreme in drugih predmetov, povezanih s pomorsko plovbo daje možnost dobrega vpogleda v najpomembnejše dosežke in druge novosti na tem področju.
Internautica pa je veliko več kot le razstava. Je tudi demonstracija kvalitete in odličnosti, tehnične dovršenosti in napredka, _ s tem pa tudi prikaz človeške ustvarjalnosti. Živimo v času velikih možnosti in človeška ustvarjalnost se v takem času izraža na nove načine. Življenje z moljem in navtično preživljanje prostega časa sta dve obliki takega izražanja. Res je, da sta ti dve obliki sobivanja človeka in morja v Sredozemlju značilni že od pradavnine. Res pa je tudi, da še nikoli ni pri tem sodelovalo toliko ljudi kot v našem času in da še nikoli ni imelo toliko ljudi priložnost pokazati svoje sposobnosti, svojo ustvarjalnost in znanje. To je postalo mogoče v času, ki ga označuje dolgo obdobje rastoče blaginje, ki vse večjemu številu ljudi omogoča navtično udejstvovanje. Želim si, da bi to obdobje blaginje trajalo še naprej, in da bi se krog ljudi, ki se navtično udejstvujejo še širil.
Povečana razširjenost in pomen navtike pa prinaša s seboj tudi nove odgovornosti. Dve sta še posebej pomembni: Skrb za naravno okolje in skrb za varnost pomorskega prometa. Živimo v času, ko postaja zavedanje o nevarnostih globalnega ogrevanja splošno. Vsi moramo prispevati k omejevanju posledic globalnega ogrevanja, ki bo še posebej prizadelo sredozemski prostor. Tudi na področju navtike moramo razmišljati o zmanjšanju emisij toplogrednih plinov in o zmanjšanju odvisnosti fosilnih goriv. Tehnološke rešitve, ki pomagajo dosegati ta dva cilja bodo dobrodošle.
Tudi za varnost pomorskega prometa moramo nenehno skrbeti. Sredozemlje je znano po blagem podnebju, ekstremne vremenske razmere pa so - v primerjavi z mnogimi drugimi morji - redke. Vendar pa moramo s podnebnimi spremembami pričakovati nove izzive. Tudi povečevanje števila plovil na morju v času slabega vremena in splošna povečana gostota pomorskega prometa zahtevata stalno skrb za izboljšanje varnosti.
Razstava Internautica ponuja možnost spoznavanja novosti, ki jih prinaša razvoj ladjedelništva v prizadevanjih za večjo učinkovitost in okoljevarstveno občutljivost plovil in za večjo varnost pomorskega prometa in navtičnega turizma. Seminarji, delavnice in druge oblike izmenjave mnenj in izkušenj bodo dale možnost seznanjanja z novostmi, s tem pa tudi prispevek k napredku navtike v Sredozemlju in v mednarodnih okvirih nasploh.
Z mednarodno razstavo plovil Internautica in z vsemi dejavnostmi, ki sodijo v njen okvir Slovenija izkazuje svojo privrženost pomorstvu, mednarodnim obiskovalcem pa daje priložnost spoznavanja z našo domovino. Razstavi želim velik uspeh, vsem obiskovalcem pa prijetno in koristno izkušnjo.
Župan Občine Piran Tomaž Gantar
Dragi prijatelji molja in ljubitelji plovil!
Internautica s svojo dolgoletno tradicijo predstavlja odlično priložnost za vse, ki na njej sodelujejo in pomembno priložnost za trgovinske izmenjave, sklepanje poslov, promocijo in nenazadnje za navezovanje novih gospodarskih stikov ter odkrivanje novih trgov.
Kot osrednji navtični dogodek v Sloveniji, predstavlja stičišče ljubiteljev morja in navtičnih navdušencev v kraju, ki se ponaša z idealnimi pogoji za tako prireditev, saj ima navtično strokovno podkovane ljudi, srednje in univerzitetno izobraževanje pomorske smeri, ter sodobno marino, ki izpolnjuje tako tehnološke kot ekološke pogoje.
Pestrost razstavljavcev in njihovih razstavnih programov, novosti med plovili tudi slovenskih proizvajalcev, mednarodna udeležba in bogata paleta spremljevalnih dogodkov tej ugledni razstavi plovil prinaša zavidljivo raven kakovosti. Prepričan sem, da bo tudi letošnja 13. Internautica ubranila sloves prestižnega in izjemnega navtičnega dogodka ne le v Sloveniji, pač pa tudi širše v Evropi.
Naj ob koncu čestitam organizatorjema letošnje navtične razstave Marini Portorož in Studiu 37, Intemautici pa tudi letos zaželim mimo morje in prijazen veter v njena jadra! Srečno!
Prof. dr. Marko Pavliha
Slovenija, evropska dežela na morski strani Triglava
Že bežen pogled iz portoroške marine na Pozejdonove planjave dokazuje, da živimo v pomorski deželi, v domovini morja in gora, kar že stoletja potrjujejo naši pomorščaki, prekladala, svetilničarji, ladjedelci, svetovno znani navtični arhitekti, jadralci, veslači, plavalci, potapljači, ribiči, solinarji in drugi „morjedelci“. Pomorstvo pa ne veje le iz gospodarstva in turizma, temveč tudi iz običajev, kulture, slovenskega grba, zastave in ustave, resolucije o pomorski usmeritvi, i pomorskega zakonika, praznika pomorstva in skorajšnje Evro-sredozemske univerze. V teh majskih dneh imamo zopet priložnost, da si do zadnjih vršičkov in mešičkov napolnimo pljuča z morsko sapico na tradicionalni Intemautici, ki iz leta v leto privablja več razstavljavcev in obiskovalcev ter dobesedno na jadrih nosi dober glas v deveto vas!.V pomorski resoluciji je med dragim izrecno zapisano, i da bo država zagotovila možnosti za razvoj marin in podpirala morske športe, hkrati pa naj bi spodbujala prestmkturiranje dejavnosti na obali, ki ekološko preobremenjujejo prostor oziroma nimajo svetle prihodnosti. V domačih logih žal še vedno prevladuje kontinentalna miselnost, ki zastira naše zavedanje o izjemnem privilegiju, da smo sredozemska država. V duhu Piera Ferrucija bi lahko dejali, da nam primanjkuje pomorske prijaznosti, denimo iskrenosti, pristnega stika z morjem, pripadnosti, zaupanja, pozornosti, velikodušnosti, zvestobe in hvaležnosti, da smo pomorski narod. Iz celinske turobnosti nas lahko predrami Evropska unija in nam vme pomorsko vedrino, saj je v zadnjih letih napravila pomemben korak k pomorski osveščenosti, zlasti z zeleno in modro knjigo o celoviti pomorski politiki. Med dragim naj bi dosegla, ustvarila in uresničila enoten evropski prostor za prevoz po morju brez meja, strategijo za raziskovanje moija, nacionalne celostne pomorske politike, evropsko omrežje za pomorski nadzor, prostorsko načrtovanje obalnih regij, ublažitev podnebnih sprememb ob morju, skrb za čistejše morsko okolje in odpravo nedovoljenega ribolova. Kako lahko pomaga Slovenija? Prvo moramo počakati na smernice za pripravo nacionalnih politik, kijih bo Evropska komisija pripravila v naslednjih mesecih. Sprejeti moramo resolucijo o nacionalnem programu pomorstva, ki bo zaobjela vse vidike pomorstva, od ladjarstva, ladjedelništva, navtike, ribištva, marikulture, pristaniških dejavnosti, agencij in prostorskega načrtovanja, do varovanja okolja, turizma in izobraževanja na področju pomorstva. Okrepiti moramo prizadevanja, da severni Jadran končno pridobi status posebej občutljivega morskega območja, kar bo omogočilo uzakonitev strožjih ekoloških predpisov. In končno, čim prej ratificirajmo nekatere mednarodne konvencije in pomagajmo k njihovi uveljavitvi, na primer konvencijo o odgovornosti za onesnaženje z gorivom, konvencijo o upravljanju z balastnimi vodami, konvencijo o dvigovanju ladijskih razbitin in konsolidirano konvencijo Mednarodne organizacije za delo o pomorščakih.
Sobota. 17. 5.	10.00 uri, center
Portoroža
POLETNE MINIATURE
promenadni koncert Mladinskega pihalnega orkestra Piran Organizator: ZKD Karol Pahor Piran
Nedelja. 18. 5. ob 11.00 uri. Rožni vrt v Portorožu
POLETNE MINIATURE - kratek nastop Plesne skupine Metulj in Twirling kluba Piran Organizator: ZKD Karol Pahor Piran
Torek. 20. 5. ob 18.00. Gledališče Tartini Piran
NASTOP OTROŠKIH PEVSKIH ZBOROV
glasbene šole Koper, podružnice Izola in Piran
Organizator: Glasbena šola Piran Ystop prost.
Četrtek. 22. 5. ob 20.00. Gledališče Tartini Piran
Večer glasbe, plesa in poezije z orientalskimi motivi DIH ORIENTA Zamisel: Jasna Knez Glasba:	Evgen Štefančič - poje
Hafisove pesmi „Čudovita igra“ in splet orientalske glasbe različnih avtorjev.
Vstop prost.
Sobota. 24. 5. ob 19.00. Gledališče Tartini Piran
Letni nastop Plesne skupine Metulj NA METULJEVIH KRILIH
Organizator: ZKD Karol Pahor Piran in Plesna skupina Metulj Vstopnina: 5 €
Nedelja. 25.5. ob 18.00 uri v Športni dvorani v Luciii
TNVIRLING SHOW - nastop vseh članic Tvvirling kluba Piran in predstavitev tekmovalnega programa 13. Državnega prvenstva v tvvirlingu. Organizator : Twirling klub Piran. Vstopnine NI.
Kaj je twirling?
Twirling je oblika plesa, ki ga sestavljajo naslednji elementi: plesni koraki, gimnastika, balet, spretnosti s palico, izraznost, akrobatika. Twirling koreografija mora vsebovati čimveč gibanja z različnimi plesnimi elementi s palico (role, mete, zamahe in vrtenje). Zavzeti mora čimveč prostora, palica naj bi bila vedno v gibanju in nastopajoči se mora uskladiti z glasbo.
Nedelja. 25. 5. ob 20.30. Avditorij Portorož
Film meseca Avditorija Portorož PETELINJI ZAJTRK Režija:	Marko Naberšnik
Igralci: Primož Bezjak, Vlado Novak, Pia Zemljič, Dario Varga, Janez Škof, Severina Vučkovič, Davor Janjič, Miloš Battelino Vstopnina: 4 €
Sreda. 28. 5. ob 19.00. Gledališče Tartini Piran
ZAKLJUČNI NASTOP UČENCEV GLASBENE ŠOLE PIRAN
Organizator: Glasbena šola Piran Vstop	prost.
Sobota. 31.	5. oh 18.30.
Amfiteater Avditorija Portorož
Zaključni	nastop
nekoč je bila le misel
Plesno	akrobatska	in
gledališka skupina FLIP Piran Vstopnina : 7€ odrasli, 5€ otroci.
Državno prvenstvo v podvodnem ribolovu
Prvi krog državnega prvenstva v podvodnem ribolovu bo letos,
7- junija v Malem Lošinju v mestecu Nerezine.	Organizator
Pozeidon Krško pričakuje okoli 40 tekmovalcev. Lanski državni prvak je bil Kristijan Demšar iz Ankarana, drugo mesto je osvojil Moreno Matijašič	Ribiško	potapljaško
društvo (RPD) Piran, tretje pa Dušan Krajnik tudi RPD Piran. Drugi krog državnega prvenstva bo oktobra letos v Piranu v organizaciji RPD Piran.
*■ ______________________________
■ SF"
primorski u¥p
Jubilejni Primorski sejem
Otvoritev: 29. 5. 2008 ob 14.00 uri. Vstop prost.
V koprski Bonifiki bo od 29. 5. do 1. 6. 2008 jubilejni 15. Mednarodni obrtno podjetniški sejem, ki ga kljub včasih neugodnim razmeram uspešno organizira podjetje Primorski sejem d.o.o., Koper.
Matjaž Turk, direktor podjetja Primorski sejem d.o.o., se spominja začetnih korakov v letu 1994, ko se je sejemska dejavnost začela tudi na obali in sicer sprva pod nazivom Primorska razstavlja. Kar tri leta so razstavljali pod milim nebom v šotorih. V večnamenski dvorani na Bonifiki so sejem prvič organizirali leta 2000, vmes pa so gostovali tudi v Marini Portorož.
Sejem je moral večkrat spreminjati lokacijo. Lahko bi rekli tudi, da gospodarstvo, pa tudi uradna politika, vsaj nekaj časa ni kazala pretirane dovzetnosti za ta sejem, ki pa se je kljub neštetim težavam obdržal in se uspel prilagoditi tržnim razmeram.
Je skorajda edin regionalni sejem, kije še živ. Podjetje je uspešno organiziralo tudi že dva sejma Gast Expo v Ljubljani.
Za pomembno potezo štejejo brezplačen ogled Primorskega sejma, kar je nedvomno vplivalo na povečanje števila obiskovalcev. Lani so jih našteli okoli 20.000.
Na letošnjem 15. jubilejnem sejmu se bo predstavili okoli 170 razstavljavcev.
Svečana otvoritev bo v četrtek, 29. maja ob 14. uri. Na dan otvoritve bo sejem odprt do 21.30. V ostali dneh od petka do nedelje pa bo sejem odprt od 9.30 do 20.30. ure.
Matjaž Turk, direktor podjetja Primorski sejem d.o.o. Koper.
Štiri spremljajoče prireditve:
*	Zaposlitveni sejem - v sodelovanju z Zavodom RS za zaposlovanje-Območna služba Koper.
*	Otroški sejemček - varstvo otrok, komisijska prodaja rabljene otroške opreme, program za otroke, nagradne igre, ustvarjalne delavnice...
*	Mediteranska kulinarika.
*	Rokodelstvo.
Razstava slik umetnika Viktorja Birse
V Pečaričevi galeriji v Piranu je bila ob 100-letnici rojstva Viktorja Birse razstava njegovih del, slik o Krasu in Istri. Razstave sta se udeležili tudi njegovi hčerki Marija in Aurora. Umetnik je s svojimi deli odlično zaznamoval istrsko krajino. Okrog 50 slik Viktorja Birse hranijo Obalne galerije Piran. Viktor Birsa je umrl leta 2002.
Tekmovanje za čiste zobe
V občini Piran že petindvajseto leto zaključujejo akcijo Tekmovanje za čiste zobe. Najbolj pridne bi radi tudi nagradili.
Vakcijoje vključenih okoli 700 osnovnošolcev. Koordinatorica zobozdravstvene preventive Barbara Jelen, dr. dent. med., specialist pedontolog, Verč Žanet, dipl. med. sestra, ki deluje na zobozdravstveni preventivi in vzgoji ter Vovk Milanka, zdravstveni tehnik ugotavljajo, da učenci pristopajo k akciji zelo resno, saj imajo ob vsakem obisku in kontroli v večini čiste zobe.
Za trud, vestnost in nadaljnjo spodbudo želijo učence primemo pohvaliti, jim podariti kakšno nagrado, za najboljši razred v občini pa bi radi organizirali ogled kakšne znamenitosti, kar je povezano tudi s stroški. Dmštvo za oralno zdravje žal lahko nagradi samo najboljši razred v celotni obalno-kraški regiji z udeležbo na zaključni prireditvi v Ljubljani. Zato so že zaprosili za pomoč pri raznih podjetjih. Zbirajo denarna sredstva in tudi praktična darila za otroke. Primorski utrip seje že odzval njihovi prošnji in podaril deset malih dežnikov, denarnice in kape. Hvaležni vam bodo, če lahko kaj primaknete tudi vi. Kontaktna oseba: Žanet Verč, dipl. med. sestra, Zdravstveni dom Piran. Telefon: 05/6773 320, GSM 051 392 808.
Strunjan
Priprave na proslavo 500-letnice Marijinega prikazanja
V Strunjanu že potekajo priprave na veliko versko slavje ob 500-letniciMarijinegaprikazanja,namjepovedalpredsednikTurističnega društva Solinar Strunjan Gianfranco Giassi. Najpomembnejša letnica v zgodovini strunjanske cerkve je tista, ki govori, da se je v noči med 14. in 15. avgustom leta 1512 pri vratih tedanje stare cerkvice prikazala Marija čuvajema vinogradnikov Giovanniju Grandiju in Pietru di Zagabria.
Po tem dogodku se je cerkev preimenovala v Sveta Marija od prikazanja (Santa Maria della Visione). Kmalu je postala najpomembnejša in najbolj priljubljena istrska božja pot romarjev in slučajnih obiskovalcev.
Dogodek prikazanj aj e ovekovečil slikar Francesco Valerio in ga okoli leta 1520 upodobil na les. Ta podoba še danes krasi glavni oltar.
V	naslednjih desetletjih so cerkev povečali. Piranski župnik Tomaž Gregolin, ki je bil tudi odličen slikarje za to božjepotno cerkev narisal več slik. Tako deset njegovih največjih platen še danes prikazuje prizore iz Marijinega življenja, od njenega rojstva do poveličanja.
Jeseni leta 1907 so prevzeli skrb za strunjansko romarsko svetišče sinovi sv. Frančiška Asiškega -frančiškani italijanske province iz Trenta.
Ob 400. obletnici (leta 1912) je tržaško-koprski škof dr. Andrej Karlin ob prisotnosti ljubljanskega škofa Jegliča in frančiškanskega misionskega brata Marconija z dovoljenjem tedanjega papeža Pij a X. slovesno kronal stmnjansko milostno Marijino podobo. Pred obletnico so dali obnoviti tudi nekatere slike v cerkvi.
Zadnji italijanski frančiškan je umrl v Strunjanu januarja 1955 in je bil pokopan na piranskem pokopališču. Po njegovi smrti so upravo strunjanskega svetišča prevzeli slovenski frančiškani province sv. Križa s sedežem v Ljubljani. Marca 1961 je Strunjan postal samostojna župnija Marijinega prikazanja, romarska cerkev pa je od takrat tudi župnijska.
V	Strunjanu sta znana dva romarska praznika, 15. avgusta (vnebovzetje) in 8. septembra (Marijino rojstvo). Procesij se udeleži mnogo vernikov. Zgibanko z opisom zgodovine
razvoja cerkve je izdal Župnijski urad Strunjan, zanj pater Niko Žvokelj, župnik.
Sveta maša je ob nedeljah. Ob
8.00	uri v italijanščini in ob
10.00	uri v slovenščini.
Avtorica Rožana Špeh iz Sv. Petra je v Strunjanski pesmarici 1512-2012 zbrala nekaj pesmi o Mariji. Eno od teh objavljamo.
Iz mnogih istrskih vasic
Iz mnogih istrskih vasic, obalnih mest in vseh strani. Strunjanska mati k tebi vsi hitijo polni radosti.
Bo kmalu pet stoletij že, odkar tolažiš žalostne, ki k Tebi se obračajo in milosti te prosijo.
Tvoj mili žalostni obraz sprašuje vsakega od nas: Zakaj pogled Tvoj usmiljeni v veselju Ti ne zažari?
"ZAPELJI ME VARNO"
Policijska uprava Koper skupaj z najboljšim profesionalnim rally voznikom Andrejem Jerebom, njegovim sovoznikom in inštruktorji, organizira 15. maja v Kopru na Bonifiki (ponovitev 19. maja v Izoli in 20. maja v Luciji na karting stezi) med 10. in 18. uro preventivno akcijo o varnosti v cestnem prometu.
Gostinske storitve
I Vse za organizacijo porok, I ^ jubilejev, prireditev.
Mirjana Možgan, s.p.
| GSM: 031 486 741
L ____ ____ ____ ____ ____ J
NAROČILNICA.#
primorski u'r*p
IME IN priimek:_________________________
TOČEN naslov:____________________________
postna številka:________________________
LETNA NAROČNINA (12 številk) 10,00 EUR
DATUM:____________ PODPIS:________________
Izpolnjeno naročilnico pošljite na:	0
Primorski utrip, Obala 125, 6320 Portorož	]
Naš astronavt že uživa v svojem doseženem, osvojenem cilju. Zakaj ne bi tudi vi?
Za zanesljivo doseganje finančnih ciljev se zato obrnite na strokovnjake. Z NLB Skladi se vam bodo želje in upi za prihodnost lažje uresničili, pa naj bo to nakup nove hiše ali prenova stanovanja,
kil*


šolanje otrok, brezskrben pokoj ter vse ostalo, po čemer stremite.
Vabimo vas, da se za več informacij oglasite v NLB Poslovalnici Lucija, Obala 114 ali nas pokličete na tel. 05 617 51 00!

NLB® Skladi
www.nlbskladi.si
Opozorilo vlagateljem
Družba NLB Skladi, upravljanje premoženja, d.o.o., upravlja vzajemne sklade NLB Skladi - Svetovni sklad delnic, NLB Skladi - Sklad slovenskih delnic. NLB Skladi - Sklad obveznic, NLB Skladi - Kombinirani sklad, NLB Skladi - Dinamični sklad delnic, NLB Skladi - Sklad evropskih delnic, NLB Skladi - Kombinirani sklad Nove Evrope. NLB Skladi - Visoko rastoča gospodarstva. NLB Skladi - Naravni viri. NLB Skladi - Farmacija in zdravstvo, NLB Skladi - Visoka tehnologija, NLB Skladi - Južna, srednja in vzhodna Evropa delniški in NLB Skladi - Zahodni Balkan delniški. Storitve trženja in prodaje investicijskih kuponov vzajemnih skladov opravljata na podlagi pooblastila družbe NLB Skladi NLB d.d. in Banka Celje d.d. Podrobnejši podatki in informacije o vzajemnih skladih so vsebovani v prospektih vzajemnih skladov z vključenimi pravili upravljanja in v izvlečkih prospektov vzajemnih skladov. Pred pristopom vlagatelja k pravilom upravljanja posameznega vzajemnega sklada morata družba NLB Skladi oziroma banka vlagatelju brezplačno izročiti izvleček prospekta vzajemnega sklada, na njegovo zahtevo pa morata vlagatelju brezplačno izročiti tudi prospekt z vključenimi pravili upravljanja, zadnje objavljeno revidirano letno in polletno poročilo vzajemnega sklada. Gradiva o vzajemnih skladih so vlagateljem dostopna na sedežu družbe NLB Skladi na Trgu republike 3 v Ljubljani vsak delovni dan med 10. in 12. uro, na pooblaščenih vpisnih mestih banke med njihovim delovnim časom ter na spletni strani www.nlbskladi.si.
Vzajemni skladi družbe NLB Skladi niso bančna storitev in ne prinašajo zajamčene ali garantirane donosnosti. Tako naložbe v vzajemne sklade tudi niso vključene v sistem zajamčenih vlog, ki velja za vloge fizičnih oseb in malih pravnih oseb na transakcijskih računih, hranilnih vlogah, denarnih depozitih in blagajniških zapisih oziroma potrdilih o depozitu, ki se glasijo na ime, zbranih pn bankah in hranilnicah. Zaradi neugodnih gibanj tečajev vrednostnih papirjev in valut obstaja možnost, da vlagatelj med varčevanjem ne dobi povrnjenih vseh sredstev, ki jih je vložil v investicijske kupone vzajemnega sklada.
S
Center tehnike Koper
Ljubljanska cesta 5, tel.: 05/662 69 10
Set Rarty FG 2200/5 Funtasia
žar plošča, 2200 W, dim.: 54 x 47 x 7 cm, kabel
(1.2 m), za hitro in zdravo pripravo jedi v stilu tepan
yaki, v vsestranskem aparatu posebno lepe oblike,
komplet vsebuje obsežen pribor in obširno ilustrirano
knjižico z recepti, garancija 1 leto.	f
Redna cena: 172,92 EUR
Cena ob plačilu s kartico Mercator Pika:
119,31 EUR
Ponudba velja v HM Mercator in prodajalnah M Tehnika s tovrstno ponudbo.
4
31%
/ y.■1 v	Prihranek ob plačilu
~» ' '**"	s kartico Mercator Pika.
y-:-	pil
.V.■■ M
-Te
'>< . K....
Mini glasbeni stolp Sony MHC-EC77
izmenjevalnik za 3 CD-je, kasetofon, podpora za MP3, izhodna moč 2 x 130 W RM5, radijski sprejemnik s 30 prednastavljenimi postajami, daljinski upravljalnik Redna cena: 169,00 EUR Cena ob plačilu s kartico Mercator Pika:
135,20 EUR
Ponudba velja v HM Mercator (L). NG. KP, KR Primskovo. CE. MB in MB Pobrežje) in M Centrih tehnike s tovrstno ponudbo.
	
	
narava ustvarjanja
POŽENI SVOJO
nRsincoi
Prodajna akcija za vse re(kreativce)! Ponudba za domače mojstre, ki svoj prosti čas radi preživljajo kreativno in rekreativno.

Baterijski vijačni k + računalnik za kolo + merilnik srčnega utripa
I J O Qj~|