"TSS^ LrtO LID. 9e».Z9Z P HuMlcnl. v solseto 21 flecemlrn 1929. Ceno Din r- Maja vsak dan popoldne, izvzemal nedelje in praznike. — Inserati do 90 petit a Din 2.—, do 100 vret Din 2.50, večji inserati petit vrata Din 4.—. Popusti po dogovora. In eratni davek posebej. »Slovenski Narode velja letno v Jugoslaviji 144.— Din, sa inozemstvo 800-— Din. — Rokopisi se ne vračajo. — Naše telefonske Storilke te: 3122, 3123. 3184, 3125 in 312«. Pred krizo v nemški vladi Nezaupnica finančnemu ministru dr. Hilferdingu more izzvati odstop celokupne vlade - Danes ima pisti odločitev v nemškem parlamentu Berlin, 21. decembra. Kakor se zdi, je Hilferdingova kriza, ki se je zdela že razčiščena, zopet oživela. V parlamentarnih krogih zatrjujejo, da nameravajo nemški nacijonaici pri posvetovanjih o inicijativnom predlogu vladnih strank glede na zakon za ustanovitev posebnega fonda za poravnavo posc-jila vložiti predlog za nezaupnico di- žavmemu finančnemu ministru. Ta nemško nacijonalni predlog naj bi prišel na dnevni red današnje plenarne seje državnega zbora in bodo zanj samo po sebi umevno glasovale vse opozicijske stranke. Med drugim Se trdi, da bo tudi nemška ljudska stranka, ki je že včeraj zahtevala odstop državnega tajnika v finančnem ministrstvu, dr. Popitza, in bavarska ljudska stranka pristali na ta predlog. Ali bodo te frakcije popustile v prizadevanju za izglasovanje nezaupnice, je vsekakor vprašanje, ker bi imel odstop dr. Hil-ferdinga za posledico krizo celokupne vla.de. Strankini voditelji vladne koalicije si prizadevajo, da Hi pravočasno I preprečili to možnost V državnem zboru smatrajo, da je odstop dr. Hi> ferdimga neizogiben. Kakor se zdi, so tudi v njegovi lastni stranki prepričani, da Se ne bo mogel dalje vzdržati. Kljub temu pa bodo skrbeli za to, da pri tej priliki ne bo deležen kakršnihkoli osebnih žalitev. Vprašanje demisije dr. Hilferdinga je postalo akutno zaradi tega, ker grozi nevarnost da bo proti njemu vložen predlog za nezaupnico. Nemški nacijc-nalci pa so sklenili, da svojega predloga za enkrat ne bodo vložili, ker so trenutno nastale velike težave zaradi carinskega zakonskega osnutka, pri katerem je agrarni del nemško - naci-jonalne stranke zelo zainteresiran. Računati pa je s tem, da bodo predlog za nezaupnico proti dr. Hilferdingu vložili korrranisti. V tem primeru bi nemiška ljudska stranka, bavarska ljudska stranka, kakor tudi veČina demokratskih poslancev ne bili pripravljeni glasovati proti nezaupnici ter s tem prevzeti odgovornost za finančno Francoski senat o varstvu proti Nemci j Interpelacija o haaškem sporazumu — Odgovor Briandu — Pesimizem Milleranda o nemški politiki Pariz, 21. dec. AA. Na včerajšnji seji senata je bila razprava o interpelaciji soci-jaJ is t i črnega radikalnega senatorja Lemeu-risa o iuaaškem sporazumu in o jamstvih varstva, ki jih lahko zahteva Francija- In-ferpetant je izjavil, da vprašanje demilita-risacije renske cone ni bilo rešeno tako, da bi zadovoljevalo. Sedanji sporazum izključuje vsako nadzorstvo nad to cono. Nadalje je senator Leraeuris vprašal ministra zunanjih zadev Brianda, zakaj je odklonil olajšave glede na kontrole v tej coni, ki jih je pokojni Stresemann ponujal, ako ki Francija pristala na gotove olajšave pri izpraznitvi Porenja. Varnostne garancije, je dejal govornik, so mogoče samo na ta način, ako bo Francija najmočnejša, ker bodo obenem na j pravičnejše. Nato je interpelant kritiziral delovne metode Brianda in mu očital, da preveč zaupa v pacifistični duh Nemčije. V odgovoru je Briand izjavil, da izkazuje versaillska mirovna pogodba glede na varnost Francije nekaj vrzeli, ki jih je treba popraviti. Temu cilju je služil Locarao, ki je francosko mejo proglasil za skupno mejo Francije, Belgije, Velike' Britanije in Italije. S tem je Locarno izpopolnil mirovno pogodbo v Versaiiik*. Kar se tiče nadzorstva, nad obmejno cono ob Reni, so velesile že 1. 1926 sklenile, naj kontrolo nad to'cono prevzame in izvršuje LVruštvo narodov. Z ženevskimi protokoli rz 1. 1928 pa je WIo Franciji priznano, da lahko posreduje v primeru neredov in prevratov. Na pojasnila, ki jih je dal Briand o haa-ški konferenci, je odgovoril Millerand, ki je dejal, da politika Locarna ne daje Franciji one zaščite, ki jo potrebuje, ker je Anglija ravno tako garant Francije proti Nemčiji, kakor garant Nimčije proti Franciji. Nemčija bo skušala t Haagu izigrati obveznosti in sporazume o saarskem ozemlju. Govornik ne veruje v to, d!a je mogoče ohraniti mir samo s tem. da Francija donaša neprestane nove žrtve za splošno stvar. Po govoru Mileram-da je ponovno povzel besedo zunanji minister Briand na g lasa j oč, da Millerandova izvajanja ne smejo ostati brez odgovora, ker bi lahko zbudila vtis, kakor da puAča Francija iz egoističnih razlogov svoje zaveznike na cedilu. Francija se ni niti za en trenutek desinteresirala na vzhodni meji in bo glejkoprej obenem s svojimi ščitili tudi interese svojih zaveznikov. Končno je nagltasil, da mu je nerazumljivo, kako je sploh mogoče pripadati vladani večini, pri tem pa kritizirati vladno zunanjo politiko. Nato je bil sprejet dnevni red, ki ga je predlagalo več radikalnih senatorjev in s katerim se izreka vladi za njeno zunanjo poHtiko zaupnica. Pre ško patrolo je zasul sneg, tako da so jo našli šele čez tri dni. Vseh pet mož je bilo mrtvih. Sofija, 21. decembra. Vlak, ki je sno-či ob 7. odšel iz Sofije, je obtičal 3 km pred postajo Dragoman v snegu. Prečno je minulo pol ure, je pokrivala vlak 10 m visoka snežna plast Iz Sonje so poslali na pomoč vojaške in delavske oddelke, ki so vso noč odkopavali sneg, vendar pa doslej še niso mogli Priti do zasneženega vlaka. Ker je nrzkone že pošlo kurivo, se je bati, da nodo zmrznili vsi potniki. Mflaa, 21. decembra. V južnoi talijanskih Apeninih je tako naglo nastopila zima in izredno oster mraz, da prodirajo sestradani volkovi celo v vasi. Poštni avtomobil, ki je vozil zaradi visokega snega zelo počasi, je v bli zini Montesana napadlo krdelo vo1-kov. K sreči je imel šofer pri sebi puško, s katero se je ubranil podivjanih zverin. V bližini Cosenze v Kalabriji je zaradi snega skočil s tira cel vlak. V Napolju je več oseb zmrznilo. Iz Ancone in Spezzie poročajo o števf-nih nesrečah zaradi poledice in vrhai-ja. V Benetkah je vihar prevrnil rit-slco barko in sta utonila dva ribiča. London« 21. decembra. V mnogih pokrajinah Anglije je zapadel zadnja dva dni tako debel sneg, da je onemogočen skoro ves promet V okolici Durhama se je vsula včeraj popoldne med snežnim metežem debela toča, kar je v teh krajih izredno redek pc-jav in ga niso zabeležili že najmanj i>oI stoletja. Newyork, 21. decembra. Že par dni trajajoči mraz je zajel danes tudi Newyork. Zaradi silne megle je zastal v mestu ves promet Na Novi Zelandiji je zapadel debel sneg. Imenovanja sodnikov Beograd, 21. dec cSlužbene Novine> objavljajo večji ukaz o napredovanju sodnikov. Med drugimi eo napredovali v višjo skupino Fran Kopic pri okrajnem sodišču v Mariboru, Martin Zorjan pri okrajnem sodišču v Ptuju in Josip Sternen pri okrajnem t=odiš6a v Konjicah. Potres v Sofiji Sofija, 21. decembra. AA. Snoči ob 22.10 so čutili v višjih nad5tropjih visokih hiš rahel potres. Nov cestni red v Avstriji Dunaj, 21. decembra. AA. Med zakoni ki jih je sprejel parlament pred božičnimi počitnicami, ie tudi zakon, s katerim se uvaja koncem leta 1932 nov cestni red. V Avstriji se uvede vožnja po desni strani kakor v ostali Evropi. gospodarstvo, ki ga ie vodil dr. tlilier-ding. Državni tajnik finančnega min-strstva prof. dr. Popitz, eden izmed najvplivnejših mož nemške demokracije, je izjavil v državnem zboru, da je že včeraj vložil prošnjo za demisijo, o kateri računa, da bo gotovo sprejeta. Vlada ni pripravljena, da bi mu sedaj dajala dokaze svojega zaupanja, ker zadene raivno njega glavna odgovornost za ponesrečeno Billon Readovo posojilo. Finančni minister dr. Hilfer-ding je po vsej priliki pripravljen, pokazati se solidarnega z dr. Popitzem, ker zadene končno glavna odgovornost vendar ministra samega. BerJin, 21. decembra. Povsem nepričakovano so nemiki nacijonaici umaknili svoj predlog za nezaupnico vladi. Sedaj obstoja samo še predlog komunistov, ki pa bo brez dvoma z ogromno večino glasov odklonjen. S tem je grozeča kriza vlad« za enkrat zopet odstranjena. Božične počitnice na šolah V ponedeljek ni več pouka Ljubljana, 21. decembra. Prosvetni odd-dek ter. banske uprave razglaša: Po ministrskem odloku K. br. 784 trajajo božične počitnice na osnovnih m meščanskih šolah od 23. do 31. decembra. Ohro-žm razpis banske uprave št 2742 se temu primerne- izpremeni tudi za srednje šole in učiteljišča lako, da velja prednje tudi za srednje šole m učiteljišča. Otvoritev nove železnice — Beograd. 21. dec. A A. Glasom razpisa direkcije državnih železnic v Beogradu št. 629 bo jutri 22. decembra t 1. svečana otvoritev nove proge Kra-gujuvac—Kraljevo—Glavna posrtaja. Na ta dan bo krenil iz Beograda posebni potniški vlak. Najprej bo vozil do Lapova in odtod do Kralijeva—Glavna postaja. Za ta vlak bo veljal poseben vozni red. Iz Beograda bo krenil ob 4.30 in prispel v Kraljevo ob 11. Iz Kraljeva se bo vrnil ob 11.05 in prispel v Beograd ob 21.15 S tem vlakom bodo odpotovali k otvoritvi te proge minister prometa inž. Radivojevic, zastopnik ministra javnih del Nikola Uzu-novič, minisrter prosvete Božo Maksl-movič in višje osobje ministrstva prometa. Fidac pokojnemu dr. Šaponjiču — Pariz, 21. dec AA. Na včerajšnji sedi !"*-daca se je pped-sedirvik poiSko^raik Abbcrn spoenr« v Sofiji rmrlepi ftJCaskJvenskega dT-plo-mata Ra-mlra šaponr'ića jn njegovih zashaz za Fidac. teakor t zdi za m-isrov.r.a s-tremljesua na RaJBcMu. Sment ga je pokosila v rm^jju Jci nrn 5© }e poverila nje-sova vlaj omejili in ga proti jutru pogasili. Škoda znaša nrilijone. Kako je ogenj -stične organizacije so priredile veliko protestno zborovanje proti Angliji, ker se a:-gleSka vlada vmešava v versko Politiko j sovjetske Rusije. [ Debata o brezposelnosti v angleškem parlamentu Minister Thomas o ukrepih delavske vlade za omiljenje brezposelnosti — Nezaupnica vladi odklonjena London, 21. dec Na včerajšnji seji sj*xL nje zbornice se Je vršila živahna debata o brezposelnosti. Član levega krila delavske stranke VVheatlev je ostro napadel poročilo ministra Thomasa o brezposelnostL Govornik je izjavil, da minister Thomas ne smatra za dovolj resno brezposelno vprašanje in da njegov nacrt za pobijanje brezposelnosti ne kaže nikakih novih idej. Načrt, ki ga je predložil Tnomae, je zaključil VVheatlev, nima drugega cilja kakor varati delavske ministre. Baldwin je izjavil, da poje Thomas isto pesem, ki jo je pela konservativna stranka pred 4 leti. Po načrtu Thomasa bo naSlo delo za dobo 5 let komaj 75.000 ljudi. Llovd George je izrazil mnenje, da ni povoda za obu panje. Brezposelnost ni izginila, ker se ni še popolnoma popravil angleški izvoz. To je sicer slabo, ako se pa pogleda razmere drugih držav, ni položaj tako obupen. Minister naj pojasni, koliko delavcev bo našlo kruha prvo leto in koliko več ljudi bo našlo delo po načrtu za pobijanje brezposelnosti sedanje vlade v pri-meru z načrti prejšnjih vlad. Minister Thomas je odgovori L, da ni hotel, ko se je lotil problema brezposelnosti, ničesar dodati mrtvemu kapitalu dežele in da bosta po njegovem mnenju pospešeno delo in zaposlitev v veldki meri ojačila državo. Obstoja 80 različnih zakonsUdh načrtov, ki čakajo na odobritev zbornice. Stiri-deeet jih mora odobriti zbornica, predno se pristopi k glavnemu delu. Odbor za po- sojila v svrho pobijanja brezposeliKteL je dovolil v šestih mesecih, odkar je tedanja v Lada na krmilu, raznim oblinam in dmJE bam 13-5 milijonov funtov sterlingov jil proti 6 milijonom, ki so bili dov s v dveh letih v času prejšnje vlade. l^Li odbor proučuje sedaj ft23 novih načrtov za dela, ki so proračun j ena na iS milijonov Ion tov šterlingov. Osem in pol milijonov je bik) določenih za elektrifikacijo dežele. Nadalje namerava vlada znatno zbolj&ati luke in pristaniške naprave, kar bo v veliki m-ri poživelo trgovino. Vlada je pozvala pristaniške oblasti, naj podajo svoja mnenja in je odredila popravilo in izboljšanje AoIbo* v Dundeeju, v Milfordu, ▼ Aberdeenu, v Invernesn in v Bostonu. Minister je nadalje izrazil mnenje, da se vprašanje brezposelnosti ne da rešiti z začasnimi sredstvi. Obžaloval je dejstvo, da je prejšnja vlada odpravila trgovinske komisarje za 22 različnih držav. Sedanja vlada bo te komisarje reaktivirala. Ministar ie nadalje izjavil, da m zadnji borzni dogodki ▼ Londonu in v New Yorku zelo resnega značaja. Na drugi strani so vprašanja za fuzijo in racijona-lizacijo gotovih industrij narastu. Industrija motorjev se zelo lepo razvija in bo zaposlila lepe gterilo delavcev. Končno je na-cjlasal minister, da bo vse storil aa zmanjšanje brezposeln osti m ojačitev moei države. Nato je bila nezaupnica vladi odklonjena z 222 glasovi proti 146. Požar v newyorški podzemeljski železnici V silni paniki so pohodili Ifudje 65 oseb, večinoma žensk in otrok NewyOrk, 21. decembra. Snoči je nastal vsled vnetja električnega kabla v podzemeljski železnici požar. Ker Se ie nezgoda pripetila v večernih urah, ko je promet na podzemeljski železnici najveCji, ie nastala strahovita panika, ki se le še povečala, ko so zaradi Vremenska poročila JZSS Ljubljana, 31. decembra. JZSS je preje1 davi naslednja vremenska poročila o splošni situaciji za smuko: Najboliša smuka ie trenutno v Planici, kier ie zapadel svež sneg. Bohinj javlja 2 cm snega, smuka nepovoljna. Bohinjska Bistrica: 2 cm snega, smuka ugodna šele v višini 1400 m. Jesenice: V okolici je zapadlo nekoliko snega, ki je za smuko dober. Temperatura je znašala davi —10 C Izgledi za nedeljo niso baš najboljši- — Mnzli Studenec javlja temperaturo S pod ničlo, neugodno smuko, suh sneg, severen veter. Izgledi razmeroma povoljni — Na Bledu je zapadlo samo par milimetrov snega. Sneg je suh, smuka nepovoljna. — Sodražica: Terr-peratura —3, na staro podlago je zapadlo 9 cm suhega snega. Smuka neugodna, izgledi za srmrske ture so pa povoljni. Prizhroa razprava o obsodbi Toke Praga, 21. decembra- AA. Obrazložitev obsodbe proti Tuki obsega HO tiskanih strani. Obrazložne so bBe dostavljene braniteljem, da lanko vlože priziv na okrožno sodišče v Bratislavi. Razprava pri drugi instanci bo bržkone v začetku februarja in bo trajala 2 tedna. Emile Lotzbet umrl MonteHraar, 21. decembra. Snoči ob pol 10. je umrl na svojem posestvu bivši pred-sednfk francoske republike Emile Loufcet. Fašistični vodite^i od države plačani Rim* 21. decembra. Po statutu ki ga je odobril veliki fašistični svet, so vrhovni vodrtel i fašistične stranke od drfave plačani uradniki. Viljem hvali Musso&inafa Rim, 21. decembra. AA. Italijanski listi priobčojeio intervju, ki ga je dal bivši nemški cesar angleškemu novinarju. Neir-ški cesar hvali uspehe, ki jih je dosegel v Italiji Mussolini in se čudi napredku Italije. Zločin obupanega trgovca Bukarešta, 31. decembra. Na tukajšnji poslovni cesti Lipčani je včeraj ustrelil t-£ovec Terlibasian iz Craiove, ki je prišel v Bukarešto, dva poslovna prijatelja v nuni pisarni, ker sta izjavila, da sta zašla v iinančne težave ni mu.ne moreta plačati dolga. Ljudje, ki so šli slučajno mimo in so slišalj strele, so našli obe žrtvi v mlaki fcrvi mrtvi. pregorerja kabla ugasnile taci. V gnječi je bHo 65 oseb, večinoma žensk fn otrok, pohojenlh. K sreči so kmalu popravHI električno napeljavo, tako. da je zopet zajjoreia luč, ker bi sfcer bila katastrofa se večja. VUk povozil avtomobil Clarinda. (Jowa), 21. decembra- Avtomobil z družino 6 oseb je zadel ob ekspresni vlak. Vsa družina je ostala na mestu Zakaj se se vedno mučite m L z meneanjem in trenjem perila, ko vendar z Sdiiditovim RADIONOM lahko tako enostavno in udobno perete? Način je sledeči: 1. Običajno namakanje preko noči. X Raztopin Schiehtov RADION v mrzli vodi in perilo 20minut prekuhati. 3. Perilo najprvo v topli, nato večkrat v mrzli vodi dobro izplakniti. Poskusite samo enkrat in uvertli se bodete, da Vam nobena stvar ne pripomore do tako lepega perila kot Schichfov • • ™ -.■>.< RADION Sorzna poročila. LJUBLJANSKA BORZA. ' jubljanska borza danes ni poslo\a!a. ( s tem prometu so notirali: Amste -uam 32.725. Berlin 13.495, Bruselj 7.8877, Bu&rnpcšta 9.8822, Carin 1095.9, Dunaj "93.21, London 275. Newyork 56.22, Pariz 221.92, Praga 1&.26. Trst 294.80. inozemski: borze. Curih: London 2S.055. Nbvyork 51400, Pariz 30.25625. Milan 26\9L Madrid 71.00. Berlin 123.11. Dunaj 7£39. Beograd 9.128, Praga 15.365. BnkareSta 3.072$, Bud.mpe« sta 90.10, So&Ja 3*72, Varšava 57.75. mi vmaGeja* v begati imbM •Mm ISicar, Uf ubijana J= >;«zmo taca polnilne* per««o 3» RaobergerjeTt trgovino cGrainofou . Kaj bi pravil, saj ve vsa banovina, da jo to največja trgovina z gramofoni v državi. To kar je danes je pa pač postala le zato, ker je tudi postrežljiva, darežljiva in poštena. Jaz grem v restavracijo k na malico, taj vem, da najdem tudi vas tam, ko nakupite v priprocenih trgovinah vse, kar je treba za vesel boži?. A~ G. bljana pred zlato nedeljo Poglejmo še malo po izložbah ljubljanskih tvrrJk, ki so letos posebno lepe in bcgaio založene Ljubrjana, SI. decembra. Popisovanje izložbenih oken je vražje dek>. Ve« prerebel letam okrog in postajam prod trgovinami ter primerjam, da bi ne bAo krivice is zamere, ko pa članek izide, oo pa nekatera okna že drugačna in se lepša, — velespoštovani čitatelji pa niisb"jo, da asm jih potegniL N. pr. Barovo zaeoprano oke na Mestnem trgu je začelo kar cez noč vleči množice nase m jih zabavati še bolj kakor njegovi koncerti. cZaeenfite odprtino>, js napisano na šipi in, če položite roko na zenico očesa na šipi, naenkrat ugasnejo vse roH ▼ oknu, da ne vidite razstavljenih ra-droaparatov. niia vrtečega se božičnega drevesca. Rad bi oopernijo razložil, ampak ni sem tako učen in tudi gospod glavni mi je bral levite, kar sem mu včeraj z opisovanjem izložb požrl toliko prostora. Priseči aem mu moral, da bom prav kratek, če ne, vrže mene in izložbena okna ven. Hudo mi je neznansko in srce m* boli, ker je Se to-Hko lepega na Mestnem trgu in sredi mesta sploh, pa ne smem in ne smem. Poto-lofite ga s pol ali Četrt strani velikima inserati, naprej plačanimi vsaj za pol leta, pa se morebiti omeci. Med kislim zeljem in motovilcem. prav blizu Bergantove mame na Trnovem stanujem, zato so mi včeraj najprej potegnile oči nase bogate izložbe povsod hvaljene firme Drago Sohvvab na oglu Židovske ulice in Dvornega trga. Tak-le najmodernejši ulster s trodelnim pasom bi si privoščil, pa tudi tisti smoking bi mi prav prišel pred pustom, ko bom gotovo srečal na ples u to-le kapitalno toaleto, ka sedaj v oknu pripoveduje damam, da je tvTdka Schwab ]*rav tak mojster za damske, kakoršen je za moške obleke. Okna te firme so gospodom res najboljši svetovalci v vseh modnih vprašanjih. Tam ob umetnem božičnem go&diču na Kongresnem trgu je sicer dolga vrstn ma-Kh, za izložbe popolnoma nezadostnih oken, s trgovina Franjo A. Novak zoa tudi v teh pokazati, kaj zna. še boli pa, koliko vrst blaga za dame in močke ima. Kdor vidi velike z blagom nabasane prostore, bo prepričan, da je ta trgovina ined prvimi zlasti, kar se tiče suknenega blaga. Na višku okusa so vedno izložbe firme M. Ti čar v Selenburgovi ulici. Brez skrbi trdim, da je bilo za Miklavža tisto okno v črni, rdeči, oranžni barva in zlatu kar se harmoniie barv tiče najboljše v vsej Lljubljani. Čeprav nežno, a vendar apartno deluje ludi sedaj lilastorožno ozadje s srebrno omelo, da se luksuzne kasete najfinejšega papirja, sijajno dekorativno razporejene, prav dobro uveljavljajo. Te mirne celote prav nič oe moti raznovrsten drobiž, kakor ljubke porcelanaste rožice, dragoceni tintuiki in albumi z močno moderno ornamentike. Še elegantnejSe je pa manjše okno s celo vrsto komičnih dobričtn iz rodu Bonzo in njegovih tevarisic, zapeljivo srčanih muck, ki varujejo skupino nalivnih peres vseh svetovnih znamk. Samo ob sebi je umevno, da ima firma vedno najlepše razglednice nagib krajev in planin, če je pa lastnik na£ izvrstni, po prilogah < Življenja in sveta* znani fotoamater Emte. Prav majčkeno okno ima tudi V. Lefjafc v isti ulici, pa vendar vpliva kakor največje, ker ni nažarjeno in načičkano. Velik bel boy z belima škatlami deluje »koraj monumentalno v tem nomodro-sre brni okoli-r i. ki je tudi najprimernejše ozadje, da barva finih rokavic, kravat in drugih prav lepih stvari deluje z vso svojo vsebino. Sedaj pa glejte le na levo ▼ Knailjevo ulico, kjer vam povedo veliki napisi, da se tam oddajajo oglasi za cSIov. Narod* in se tiskajo cJotro>, cDomovina* in drugi listi, ki z največjim uspehom razglašajo vsemu sveto imena najsolidnejsih firm. Ne orarKe mi se na desno, da pri Adeli Besednikovi ne zagledate tistih pohujffljivih steznikov, ki so zopet v modi in ne orne biti nobena dama več brez njega. Kakšen mora bita lokal sodobne trgovine, nas uče praktično in lepo ter povsem smotreno po načrtih arhitekta Oaotiua opremi j end prostori splošno cenjene firme Tv. Bsaaa, ki ima tsdi vso dolgo fronto impozantnih iztoib napolnjenih z uajmcriernejtfcm blagom, da pri iskanja božičnih daril ne pride v zadrego tudi najbolj izbirčen kupec Prava limernostno-obrtna razstava najapartnej-sib izdelkov iz usnja — opozarjam samo na mojsterako barvite intararje v usnju — in na zadnje novost! v tej stroki: aa zlato omamentirane garniture s pepelniki sa klubske stole, na čudovita znamenja za knjige, na metalna ogledala, ki ee ne razbije), na keramične podpore sa knjige s ata-tneiami visoke umetniške cene, na impozantne garniture iz onSosa zn marmorja za pisalne mize, na broose in nippea, vee js samo kva-titsteo delo Mperknltivlranega okusa. Ponosni sme lahko, če se taks stvari pri nas predajajo, saj js prsr le našega visokega kulturnega nivoja. To je praktičen luksuz, a firma nam nudi tudi vse praktične potrebščine od nalivnih peres najbolj proslulih rfnamk pa do pravih gigantov trgovskih knjig. Kako so suhoparni ti folijanti s samimi številkama I Posluša jmo raje, kaj vse znajo gramofoni vseh vrst in kaj prepevajo in svira jo s plošč vseh mogočih znamk Eno prvih nagrad za božične izložbe bi dal aranžerjema povsem veUkomestne firme P. Magdi* za okna v trgovini in sa zgledne razstave na Aleksandrovi cesti Št. 1&, ki se vedno menjajo in prekašajo druga drugo. Đo božica je še odprta razstava, ta briljantna modna revija, in prosim vas, dame in gospodje, ne pozabite si jo ogledati, ampak ne pozabite vzeti dežnika s seboj, ker v razstavi neprenehoma pada tak sneg, da ie nikoli nikjer. Ne besede več, Smučk sicer ni treba jemati seboj, pa bo vendar marsikatera pika pred tem modnim razodetjem. Tako zna aranžirati le g. Chrietof, ki se že 15 let udejstvuje pri tej elitni tvrdki in je sedaj dobil vrednega asistenta, mladega Koserja, veste, pravega brata tistega kam-peljca pn Šinkovcu. Se enkrat si oglejte zares nobel okno s tistim dvodelnim portalom z ogledalom, ki odraza vse finese barv in blaga damske izložbe in tudi vse obeudo-valke pred njo, in pa v obliki palme — redka ideja! — razvrščene kravate, po boste rekli samo: Ekscelentnol Ker smo že na Aleksandrovi cesti in pri razstavah, se moramo ustaviti tudi pri J. Ketteju. Gospod je sam svoj aranžer, saj je prav on pričel v Ljubljani z razstavami in on je začetnik modernih izložb v Ljubljani, da mu lahko damo časten naslov kisika te stroke, ki ga tudi zasluži po vsej pravici. Prvi je spoznal učinek — takorekoČ specijalnih razstav, ker zelo rad razstavlja predmete samo ene vrste: enkrat same torbarske izdelke, drugič same cache-neze in kravate, tretjič same damske torbice, da interesent lahko studira mnogoličnoet istega predmeta po materijalu, obliki, okraskih, barvi in izdelavi. Kako plemenito je soglasje ozadja cinobrove barve z motnim temnomod-rim podstavkom, da indijska plesalka, statue ta naj pikantne j šega emajla in pravi dragulj, ne more imeti ugodnejšega ozadja. Že tu zunaj so najdovršene^e damske torbice, še boij je pa vsakdo presenečen notri v nialj razstavi. Bel strop, cinober in zamoL klo temnomodra barva, na tem ozadju pa srebrne letvice in police v japonskem slogu. Z umetnostnega stališča je ta te m pel modernega luksuza najboljše, kar smo do sedaj videu" v Ljubljani V njem je pa vse, kar težka kavalirji kupujejo svojim lepim prijateljicam, le svojim ženam ne. Damske torbice od najcenejših do 9000_ Din _ saj so tu tudi same eksotične živali — ali-gatorji, antilope, tjulenji in m rosi, krvoločni morski psi, ostudni avstralski kuščarji in nerodni noji — to je tasta enakomerno bradavičasta in kakor cvetni javor rozeeta koža —, ki so morali dati svojo kožo na žrtvenik veličastne žene. Najpopolnejša izdelki umetnostne obrti najznamenitejših sol vabijo kupce iD samo slonokoščeni glavnik s robom iz črno-rdeče emajliranoga tom baka naj omenim. Stane ta glavnik le 460.— Dim Pri predmetih, struženih iz raznovrstnega lesa sestavljenih kosov sem ee opomnil na našo tehniško srednjo šolo Z Dunaja so te originalne stvari — a tudi naša Šola marsikaj zna — samo v promet spraviti ne zna.-Nikdo ne more na Bledu ali v Rogaški Slatini kupiti v resnici slovenskega souvanarja --Vse, kar se prodaja pod tem imenom je internacijonatni pofelj. — Odkar je na Dunajski eesti otvorjena Mela, obrača pozornost nase s svojimi vedno dobrimi izložbami Prva je v Ljubljani, ki si je privoščila po vehLkomestnih vzorcih draga brušena ogledala. Pomislite, da že nekaj let s samimi kravatama aranžira vzorna okna polna elegance. Nepopisno težka je ta naloga in gotovo se je aranžer oddahnil, feo je trgovina sprejela §e druge moške predmete. Najfinejši materijal nikdar ni rastavljen bahato, vedno le z diskretno eleganco in vedno oprt na interesantne arhitektonske Hnrje. Ne kričeče, temveč delikatno ao med blago nameščene lepe rdeče Črke, ki oznanjajo, da vsak deseti kupec dobi kravato zastonj. Z velikim talentom aranftra tudi veto-prežarna kave in špecergfa K. PlaoiBssk na Dnnojiki ceatL Ha strogih gtibeh tsBKno- modre zavese z zlato borduro je repatica sredi dveh malih lestencev iz smrečja, spodaj pa skupina enakih steklenic z likerji med barve prelivajočimi finimi bonboni in čokolado. V dragem oknu zopet steklenice najboljšega domaČega vina in kava ter čaj. Vse je nevsiljive, pa vendar pokazano stvarno brez fra«, kakor to pes more narediti le soijden trgovec finih manir v prazničnem božičnem razpoloženju. Lokal sam je čist in urejen kakor apoteka, le osne prav nič ne spominjajo na to ominozno ime. de gori proti kolo dvoru na Miklošičevo cesto stopamo, kjer vaba ves dan naj-fcolj izbrano pelje In mosika v slovilo Pravilna odločitev! Poleg vode igra pri pranju največjo vlogo tudi milo. Uspeh pranja je odvisen od njega, vsled Česar je v interesu gospodinje, da kupuje najbolje. Tako milo. ki vzdržuje vse dobre lastnosti, je poznano terpentinovo milo Gazela po katerem sega danes na s t o t i s o č e _gospodinj!_ Častni večer Glasbene Matice Ljubljanska mestna občina je včeraj zvečer v veliki dvorani hotela Union priredila pev. zboru Glasbene Matice častni večer, katerega so se udeležili med drugimi ban inž. Srnec, podban Prrkmajer, škof dr. Rozman, dr. Borko, francoski in čehoslova širi konzul, ljublanski občinski svetovalci, zastopniki vseh glasbenih društev, člani ostalih kulturnih korporacija komponist dr. A. Schv/ab iz Celja ter zelo mnogo drugega odličnega občinstva. Ko je pev. zbor GL Matice s svojom dirigentom Mirkom Poličem stopil, obsipan z živahnim ploskanjem, na oder, je povzel besedo mestni župana dr. Dinko Puc ter v kratem, jedrnatem govoru pojasnil veliko propagandno in kulturno delo, ki ga je iz-vršil pev. zbor GL M. na Francoskem s svojo nedavno triumfalno pevsko turnejo. Lc s tem, da gremo med svet, uvidimo, da nismo slabši, kot drugi narodi. Ce tudi imamo umetnost in umetnike, ki ne zaosta jajo v ničemer za drugorodnimi, vendar nas svet ne pozna m ne ceni, ker ostajamo doma. Zato je mesto Ljubljana, zato smo y*i Slovenci, vsa Jugoslavija hvaležna pev. zboru GL Matice, da je seznanil1 Francijo z nami. Zato mu je tudi priredba mestna občina ljubljanska častni večer, da se pev. zboru ob tej priliki zahvali m ga za storjeno veliko uslugo dostojno počasti. Hvala mestne občine tedaj pev. zboru, pevkam in pevcem ter dirigentu zbora Mirku Poliču. Ob navdušenem ploskanju je bil neto zboru ivroč&u lovor j cv venec mestne občine ljubljanske Zatem je zbor zapel enoglasno francosko in takoj nato Čveteroglasno jugoslovansko birano. Nato je dr. Pretnar v daljšem, žal v zadnjih vrstah in na stojišču nerazumljivem govoru opasal historijat koncertne turneje zbora, urise, ki jih jc ta v posameznih mestih napravil, izjave frsncealtih Bsfcov ter v točnih in preglednih besedah resumJrel vse, kar si je naša pevska umetnost in nai narod pridobil s to turnejo. Po končanem govoru je zapel pev. zb, GL Matice iz svojega francoskega programa Gallusovo »Ave Maria*. Lajevi&eva zbora »Zeleni Jurij« m »Napitnica*. Gotov-čevo »Jadovanko za teletom«, Slavecskega »Molitvo dobrim očima« ter Adamičevo »Komar j evo zenitov« na »Mladega junaka«. Prvemu delu pevskega programa je sledil daljši govor dr. Ravnikarja, predsednika GL Matice, ki se, žal, istotako ni razločno slišal po vsej dvorani, ki se je za izkazano cest zahvalil mestni občini, za tako sikno uspešno delo zbora bivšemu drrigeotu pev. zbora Mateju Hubadu, njegovemu nasledniku Mirku Poliču, nad vse spretnemu ki-presariju Karlu Mahlcori, pevkam m pevcem ter občinstvu. Morda bi bilo — naj ne bo radi tega zamere — tudi prav, če bi se kateri izmed gg. govornikov direktno zahvalil n. pr. navzočemu dr. Schwabu, ki je zlasti s svojo skladbo »Ave Marki« pripomogel pev. zboru do tako ogromnih umetniških vspe-hov, morda se celo spomnil drugih, n-ebodi-jihttreba, komponiotov, ker bi najbrž le bilo brez njih nekako nerodno sestaviti koncertni program. Takoj za tem je alodil drugi del programa, pri katerem je pev. zbor izvajal Mo-krenjoevo »Rukovet srbskih narodnih pesmi «z Koeovegai«, dr. Schwabovo »Ave Mario« s solist in jo gospo Vohinčevo, ki ji jc bil poklonjen ob tej priKki šop rdečih nageljev, nato Davorina Jenka pesem »ČJergo moja Čergice« (Hace jo je le spret-nejše priredit), dalje Mokrarajcevo rukovet »Osu se nebo zvezdama«, ter tri prireditve sfcrv. vmr. pesmi M. Hubeda »Gor čez jezero«, »&mri veeeAi vmt in — i-a« t. not faoat — Mi&o«. S tem je bi lepo uspeh' častna večer pev. zbora G4. Matice zaključen, i njim pa tudi važna zgodovinska doba tega našega vorfi/nsgs pevskega zbora, ki se mora lotiti novih, teffih. odgovornejših nalog doma m v tujini. M POZOR! HALO! Ponedeljek, 23. decembra ob 4.. %6., 9. uri svečana premijera i' • 1 a O K' ! Greta Garbc ".^■leiifkm I, J)ivje orhideje* LlBSSsaa dnarna irua r*z-ko&>e omarnlrv \xm) divMh cvfrdej — in m+adri v*,rrc lepi NELS ASTHER U osvaja očaftVJrvn ženo. I . Rredrr-vJaU vsiv-tvtVc v >o*x?<3f*iek od dn r; w ^ 3 Ihti,, t-*, m«. »ESM kmo Matica« — Pri odebelelosrl naravna »Franz-Jo-seK crenčica močno pospeši prebavo ha napravi telo vitko. Mnogi profesorji Jemljejo »Franz-Josef« vodo kot celo proti ode-belelosti srca zelo dragoceno sredstvo, m sicer zjutraj, opoldne in zvečer po tretjino kozarca. »Franz-Josef« crenčtea sc dobiva v lekamab, drojerijati in špecerijskih tr-covinah. 1-L Božično drevo pred Prešernovim spomenikom Po z&iedu Pra^e, kjer vsako leto pred božičem postavijo češkoslovaški iedonarji na Vaclavskem trgu ali pred magistratom veliko božično drevo, imenovano »božično drevo republike«, pred katerim zbirajo prispevke za vojne invalide, kakor tudi po zgledu \vestfalLskih mest. kjer občine pri javnem božičnem drevesu zbirajo prispevke za revne občane, da iim olajšajo bedo. ie letos rudi ljubljanska mestna občina postavila javno božično drevo ter uvedla dobrodelno akcijo v korist siromašne dece in sirot. Na inicijativo mladinskega urada je mestni magistrat včeraj postavil veliko božično drevo pred Prešernovim spomenikom. Že popoldne sta dva mestna delavca kopala tik spomenika globoko iamo. Ob spomeniku na avtobuse in tramvaj čakajoči ljudje so iu radovedno vpraševali: »Kaj vendar mislita, da kopljota jamo pred spomenikom?« Kmalu je postala stvar jasna. Pripeljali so nad 5 m visoko smreko ter jo postavili pred spomenik- Ko je bila smreka postavljena, je prišel monter mestne elektrarne ter začel na veje pritrjevati električne žarnice. Poleg drevesa so postavni pavilion z velikim nabiralnikom, kjer spreema mladinski urad prostovoljne prispevke v denarju In blagu. Sinoči je prvikrat božično drevo mestne občine zažarelo v svitu električnih žarnic. Začelo se se je okoli drevesa zbirati občinstvo, ki je radevolje oddajalo svoj obirlus v nabiralnik, da prispeva k božićnici revne in zapuščene dece. Pred pavil tonom visi rudi velika slrka, ki predstavlja sfromaSno mater s hčerko, proseč: »Rešite nas! Lačni smo! Pomagajte! Zebe nas! Usmilite sel« In še tak zakrknjenec se omeača In odrine dinar v nabiralnik. Apeliramo na občinstvo, naj se spomni siromašne dece in posnema prebivalce drugih mest. kjer na-bero vsako leto Prid božičnimi prazniki toliko prostovoljnih prispevkov, da so naj-bednejši med bednhrri čez zimo preskrbljeni. L. Tolstoj: Vstajenje (K današnji reprizi-) Danes vprizori Delavski oder v dvorani Delavske zbornice ie v tretje petde-jansko dramo »Vstajenje«. Saj bi človek ne pisaril toliko o tej stvari (dramatizacija dela je m pr. pod vsako kritiko), če bi ne opozarjala zadeva na dve strani: na režijo in na dejstvo, da ie ta oder delavski oder, na katerem igrajo naši delavci. Tudi se bo mogoče kdo spodtaknil ob tem članku, češ: Bah, diletant je pač! Toda to, kar smo videli, ni bil več dilentantizem, temveč igra, pred katero bi se lahko skril marsikak oficielen oder. Toda o tem pozneje. Snov drame seveda niti daleko nc pride tako do veljave kot v romanu. Knez Nehljudov zapelje varovanko lepo Katju-šo. Katjušo rzženejo in postane prostitutka. Obdolže jo umora bogatega trgovca in jo po nedolžnem obsodijo na 20 let prisilnega dela. Knez, ki ie živel med tem razkošno življenje aristokrata, se zave svoje krivde in sklene popraviti ta greh. Obišče jo v ječi in ji razodene, da bo K-pustil svojo domačijo in jo spremljal v Sibirijo. Pripravljen jo je poročiti. Toda ona te žrtve noče več sprejeti. Med transportom v Sibirijo vzljubi Katjušo politični kaznjenec Simonsov in Katjuia se odloČi, da ga poroči. Ko je prišlo tudi še pomil< -ščenje, se knez miren vrne v Rusijo. Dasiravno je bil oder prazen, bre* vsakršne opreme in garderobe, nas je vendar že koj prvo dejanje zadivilo v. ir-scenaciio, k] je bila skozi vsa dejanja or-jinalna m nad vse skladna z dejanji. Režiser Kreft z »Vstajenjem« ni imei takn hvaležnega dela kakor z uprizoritvijo »Kr*-ze«. Vendar pa je treba priznati, da Je nam dal »Vstajenje* t <»zirom na sredstva, ki so trni bila dana, mojstrsko, zakaj vpričo tako slabe dramatizacije tega dela lahkn trdimo. da ie naoravil slabo stvar takn dobro, da boljše nj mogel. Kdor je videl masno sceno v ječi m na transoortu v S'-birijo, mora pritrditi somjim besedam in ko to pišem, pišem v imenu vseh zvestih in hvaležnih gledalcev, ki so dvakrat z navdušenjem sprejeli uprizoritev. Igralci so se tako poglobili v svoje vloge, da so bili v resnici tisto, kar so igrali. Katjuša »e breK dvoma igralski talent velikih zmo'-Bosti. Wena naivna igra v prvem dejanju, potem v ječ i. t bobnel in v Sibiriji je bila tako preprosto naturna, da je rrenričevala in osvajala publiko do konca, \ehljudov je W kot ljubimec neokreten, pozneje se je uzivel v vioco is je pesebso v zadajem dejanju igral s prepričanjem. Med drugimi igralci so se se posebno odlikovale Stan Rdeča ter FedosJa. ki so ustvarile tri s -jajne tipe kaznjenk, dalie Simon*ov tat Ustinov. Zadnjo sceno je dodaj režiser. \ z^rk^ luči reflektorja stopajo kaznjenci — k vstajenju. orana je bila obakrat nabito potna in bo tudi danes. S ponosom gledamo na razvoj Delavskega odra. In če sem že napisal tole. naj to ne bo kritika! Tako mm Sutiij vsi, to smo videli »Vstajenje« - in izrar množice je gotovo upravičenejši. kot izraz posameznika. \. p. Koledar. Danes: Sobota, 21. decembra 10^9. katoličani: Tomaž: pravoslavni: *. decembra. Pa ta pile. Jntri: Nedela, 22. decembra 1929, katoličani: Demetrije; pravoslavni: 9. decembra, zač. Bogorod- Današnje prireditve. Drama: Utopljenca. Opera: Švanda dudak. Kino Matica: Ce poklon* svoje srce (Lifran Harvey). Kino Ideal: Govek brez strahu. (Tom Mix). Kino Ljubljanski Dvor: Zlikovci v fraku. Tolstega »Vstajenje« v Delavski zbornici ob 20. Šentjakobski gledatKkl oder: Prvega e polnoči ob 20, Predavanje v druStvo »Soča« 20,10 Predava ga. Jerica Zemljanova- Prijateljski večer Sokola TI v re*tavra- eJJJ Zvezda. Prireditve v nedeljo. Drama: Ob 15. Življenje it lepo. ob 3P. Naš gospod župnik. Opera: Ernani. Kino Matica: Ce pokloniš svoje sr.i Kino Ideal: Človek brez strahu. Kino Ljubljanski Dvor: Zlrkovci v fraku mm ZKD; »^mbo«. Ob 11. v Krmi Matici. šentjakobski gledan« k i oder: FVisera e pomoči ob 30. Dežurne lekarne. Danes bi Jutri: Bohinc, Rimska cesta. Leustek, Resi jeva cesta. G amofonske ološče novi slovenski 00sne tki bodičast te drugii oapevo; dobite k v cm&i t*-0Ov%W oa M*foft£evi c. št. 34. Palača Pcfaoirtn-sto&a zavoda. »Oroinoioo« — A. EsSfrSSJB Iz Trbovelj ~ Sokolsko gledališee. Člani in elamr* tukajšnjega aokotekega r/ledališca so §s oprijeli letos hvaležnega, a vendar teiar nega dela na deekah š> z večjo ljubeznijo in rx)žrtvovalnofitjo kot druga leta. Po u-spelo vprizorjenib debn v tekoči eezoni, ki jo bila otvorjena meseca septembra, kot ^Martin Smola-. cVrag,, cStihnondstei župan » in >ddili», vprizore dmie« kot peto novteto zabavno veseloigro t>pod eenator>. Režijo vodi g. Odlaze k, sodr-lujejo pa gdč. Bellenzierjevo, Grilčeva, Cnk-jatijeva, Paradiževa in Ramovževa tf»r Frever, Oblak. Odlazek, Plavfck, Rak in Seme. Kakor smo informirani, namerava fioooviri Sokolski oder v prihodnjem letu par uepelih del iz prejžnjih sezon kot ljudske predstave po znižanih cenah, da omogoči poset tudi manj premožnim slojem, v drugi vrsti pa, da zbudi med ftirfcknJ plaV-raj trbove-Ustoega prebi valatva AUSoel m zanimanje zrn to važno in ]«»po panogo o«-rodne, presvete. To namero vodstva k»l-ftkega gledali«« moramo toplo posdravati in aamo Selimo, da bi se s temi predstavami prav kmalo pričelo. — Smnžki teeaj oa Travni gori 912 m (gostima Pri Lončku) priredi ob ugodnih snežnih razmerah g. Rudolf Badjura is Ljubljano za novince in icvežbane. Skupoi odhod iz Ljubljane v sredo dne 25. L m. do železniške postaje Žlebie-Sodraaiea, od. tod peš akori Sodražiio na Travno goro 2 m pol ure (prtljaga z vosom). Oskrbo « prenoči§eem vred na dan Din 4Bl— do 50-—, pouk v tečaju brezplačen. Povratek iz tečaja na smučeh čez Rloke in Slivnico v Cerknico. Podrobnejše poročilo i ade v Časorjsrlb le v ponedeljek aH torek. 1339 21. XII. Msgr Tomo Zupa 1929 21. Kosec avto&tograiije V K.CD 1908 je bii objavljen življenj epi« magr Tomo Zupana, ki ga je v dopisu 24. jan. 1906 sam msgr popravil in dopolnil. Zanimivi dopoh nok priobčim z njegovim dovoljenjem v naslednjem: Masa rodovom zadnje dobe ci nikakor fcoijarska — dvignila se je z materine in očetove strani popolnoma iz vsakdanjega cfepotnega prahu. (Oče: Matija Zupan, mati: Marija r. Frtin.) Materina — tako so hoteli razlagati — bi bila laškega izvora Fertino. In na Go-renskem res ni ndkjer več hiše bilo tega imena, Ce niso gori prišli dolenski Vrtini? S cela nenavaden človek po duhu in po krasnem telesu, stari oče Urban Frtin, jc na namig takratnega brezniškega kapelana Jakoba Rohrman-a iz Cvikane pod Novim mestom toliko borov spravil skup, da je šel na Oolensko po vino. To mu je v spelo tako, da so v času, ko sem jaz hodil v berezniško šolo, pogostokrat celo na 14 dni pripeljali 2 parizarja dolenskega vina. To 5e prepeval narodne dolenske Rormanov Francelj. — Celo do prismojenega gf Parov iča je zašel, ki je nekokrat očaran te popoLnoma narodno opravljene gorenske osebnosti viknil: Dem Tiroler werde ich dem \Vein verkaufen. Tako je bil izpodbit v starega očeta velik dobiček kupovaleo-tekmec: Netirolec. — Ta gf Pa rovi č je imel za ženo Ljubljančanko, sestro zadnje čase zamrlih obeh Lukmanov. Gnal jo je takoj kmalu v norost. Z Urbanom F rt mom in še bolj z Jurij Frtinom, sinom, smo potem vozili vino od Krope in Mošinj, Les in Tržiča gori do Beljaka in Št. Ruprta v Koroški. Paviinov in Šturmov še ni bilo. Jokajoč sem večkrat moral od doma v veliko nejevoljo starega očeta- Po stari materi mi je bilo dolg čas. Naša hiša, Novakovina v Stri okni č u, je bila slabotna zidana, t£ zcmljarska ali pa Vs — ne vem. V novi lepi so 185S prvokrat in zadnjikrat kuhali mati, ki so se prehladili takrat v smrt (t 4. apr. 1858). Šolska vežbanost očetova in kupčijski duh ter prihrani j ivost — a ne stiskavost — je spravila hišo na to stalo, da nisi doma cul nikoli besede »Nimam« — in če si želel še tako veliko svoto denarja. To je menda na kmetih prav pravi unicum. Tako sem jaz parvenu per excellence. Le samo boljarsko ime; vse drugo je stvor teh 2eh hiš: dvignulih se iz prav pravega niča. Kmetijskega orodja niso poprijcli oče nikoli v roko (nasproti trditvi v KCD 1908 str. 25.) Imeli so za takrat nenavadno šol-fstvo — realko (menda 4. razred normalke) — za seboj. Že to je otujevalo. A da niso postali vojak, šli so pisat v Begunje do lastnika Lambergove graščine Jermana. Hči Marija, mati sedanjega gra-šcaka in dež. poslanca Alfonz bar. VVurz-bacha, mi je večkrat pripovedovala, kako se spominja Matije iz svoje otroške dobe. Potem so šli v Radolfico v pisarno gf Thur- nov. Zato niso umevali in se tudi pozneje niso naučili nobenega kmečkega dela — orala na njivi niso imeli v rokah niti enkrat. In to v veliko gmotno srečo. — S© ve, da je bil vpravitelj hlapec plačevan s takrat ogromno svoto za na deželi blizo do 100 fo-rintov. Srečna pot jih je dovedla na Koroško s suknom lodnom ter melirancem. Tu jim je segala kupčija čez Celovec, Feldkirchen, St. Vid, Velikovec, slikoviti Althofen, Strassburg, Ijubomiii slovenski zavičaj sv. Eme: Krko, bajnolepe Breze itd. Prav dosti dela jim je dalo opravilo z voino: nakupovanje, njena preja, barv arija, tkanje sukna, vdelavanje sukna, merjenje sukna v štac-unske kose ter znamovanje njega mer in korespondenca ter potovanja. Zapisniki o tem imajo beležene do mala vse sedanje hiše v okolici, ncizvzetih Zla-toustove (Pogacarjeve) in Jegličeve — kot sodelujoče. Dolgoletno prisiljeno županstvo — ker niso šli niti na volitev — je škodilo hiši na vse strani. Izvolili so jih neuazočega in okr. glavar Pajek jim je silno delal na sprejetvi Učenec Medijev (Medja, brezniški učitelj) sem bil privaten v nemščini: pLačujoč za vsak me»oc po eno staro dvajsetico iz srebra. Očitni brezniški učenec sem bil pa tudi eno leto, skup z nenavadno nadarjenim, na Trsteniku umrlim župnikom Ivan DoLžanom, ki je pa vsled kmečke nevkret-nosti, morda tudi potrebe, součenčeval potem v gimnazijo z bratom Ivanom. Ko serm prišel jeseni 1851 v Alojzije-višče, bil jc ZLatoustnik (Pogačar vodja Alojzi jevišča, poznejši ljubljanski škof) še nekanonik: pač pa tudi profesor dogmatike. Takoj 34. nov. 1851 jc postal kanonik in pogostil ob tisti priliki hišo tako, kakor se to ni primerilo AJojznikom nič več. Vsak nai, je šel s kozarcem vina trčit gori pod kn. šk. \Volfovo podobo na direktorjevo zdravje. Ker mal drugošolčck nisem dosegel Čez mizo, sklonil se je v tem vrvenju do mene rdečevratnik govoreč: »No, Tomaž, še midva!« Te^a dneva nismo pozabili. V Akvjzijevišču nisem posebno veliko občeval s preobloženim vodijo — pač pa sva stopila na intimno stajo, odkar je na-vzočeval na maturinem izpitu iz zgooovine. »Vi morate postati profesor,« je rekel, ko sem mu vročil spričalo. Ta zveza je trajala potem do 25. jan. 1884. leta (f kn. šk. Po-gačar), tega Kranjcem vsodnega dne. Slovil sem se 1858 iz Alojzi jevišča; njega so pa ob enem vrgli vun — ko je stva-ril v 12ih letih hišo; tako kakor sem jaz v nji robotal Htd\ 12 tet in bil vun pahnjen liki on. Ponos mi ie na tej enaki osod!L ^riobfiU L FsbsDss* V rniL g. msgr. Tomo Zupanu imamo moža dela, čigar življenje je bilo od rosne mladosti do sivih las vedno možato po iskreni in neustrašni ljubezni do Boga, naroda in domovine. V tej ljubezni je vzgojil vrsto odličnih slovenskih mož, branil ognjevito in nesebično kot prvomestnik Družbe sv. Cirila in Metoda narodovo posest ter kot kulturno zgodovinski raziskovalec odkril izredno važne podatke o našem pesniku prvaku Prešernu. Po svojem čistem značaju, po svojem zaupanju v moč naroda, po svojem požrtvovalnem domoljubju in po neumornem deru je gospod jubilant svetel zgled slovenskega svečenika in moža idealista. Pridružujem številnim čestitkam tudi svoje z željo, da nam Boo gospoda jubilanta ohrani še dolgo let čilega in zdravega. Posvećenje pesniku in svečeniku msgr. Tomo Zupanu ob devetdesetletnici. Pobožno naj se sklonim do teh rok. ki blagoslavljale so sestre, brate, poljub prinašam mater jim, otrok, vseh ust slovenskih/ Mislimo zdaj Nate! Ciril, Metod, apostola, patrona pajdaši t a po trnjevi stezici, še neizhojeni s Teboj... glej, do zatona si delal pot slovenski govorici, kristalnočisii, ki jo genij pel je, poslan v gorenjsko, skromno našo vaj. Z njim nar cd v daljave zaslovel je; zdaj Meka Vrba je, ta »srečna vas«. — Tja smer Si kazal nam, častil svetinje poeta, čuval n je ga rod, kraljevsko sam, kot orel vrh planin je. Si zrl navzdol, vse videl in povsod. Je vstajala moderna za moderno, kulturi širila brezmejni svet... Povej sedaj: Ni sad rodil stoterno? Saj za Prešernom šla je solnčna sledi Ostani mlad! Naj sklonim se pobožno do Tvojih svečeniških, svetih rok! Iz src hvaležnih kličemo Ti složno, kot Si zaslužil naj Te venca Bog! Vida Jerajeva. Ljubljana. Gospod profesor — naš sosed Ko je bila jeseni Ciril - Metodova družba ob priliki glavne skupščine v Kranju v poklonilni deputaciji pri mssr. Tomu Zupanu, svojemu prvemu prvomestniku, je šaljivo rekel: »Gospoda, Gospoda, s Tavčari-co sva pa najstarejša znanca«. — Ne take ni rekel, vse bolj oficijelno se je izrazil, kakor je monsignor vedno takten in eti-keten. Pri tej priliki sem se spomnila neke čestitke pred 12 leti, ki je v moji posesti. Glasi se: »Segam 50 let nazaj. Bilo je pomladno jutro 1868tega leta, ko se je iz nasprotne hiše sem v Alojzijevišče zglasil obupen krik. Mati z detetom v naročju se je zgrudila ta hip. Iz svoje prefektove sobe to opazivši sem hitel do hišnega vodje dr. Gogolje, da bi stopil tja. —< Tedaj sva se prvič videla. Gospod prefekt in jaz. Gospod prefekt je videl mali kričeči povesen — iaz-ja, jaz se pa res ne spominjam tedanjega g. prefekta. Prav dobro se pa spominjam kasnejšega g direktorja Alojzijevišča. Prišel je po dolgem presledku svojega bivanja na kranjski gimnaziji zopet v Ljubl:ano na Poljane v Alojzijevišče in zopet smo bili sosedje. Resen in dostojanstven je stopal v gimnazijo* ki je bila tedaj na Vodnikovem trgu. Ljubili so ga dijaki, ker jim je bil bolj svetovalec nego predstojnik. Občudovala sem lepo bratsko razmerje do njegove sestre, blagopokojne gospe Ag-neze Zupan- Polno obzirnosti in skrbnosti ji je posvetil. Tedaj pa, ko se je morala podvreči težki operaciji, ji je krepko stal ob strani, sam trpeč ob njenem trpi en ju. Prelep spomin ji je spisal pred 10 leti, ko Je odšla za vedno od niesra. Polne hvale zani so bile stare bolnice v predmestju. Z važnimi zadevami preobložen je mnogokrat žrtvoval ure, jim čitajoč in jin tolažeč. Njegova sestra Ma-nica pa, katera je vodila gospodinjstvo ▼ zavodu, jim je morala donašati krepčila- Vsi sosedje smo ga spoštovali. Zlasti pozoren je bil v nasvetih, kako ravnati z bolniki. Materam je svetoval pri vzgoji. Omožila sem se in tedaj je v moj ponos prisostvoval moji potoki tudi msgr. Tomo Zupan. Kasneje sva ga obiskovala z morim možem in tedaj sem se naučila spoštovati stare knjige in starine. Plaho sem ogledovala knjižnico, v kateri sem slutila mnogo, rrrnogo bogastva, katerega je rešil prof. Tomo Zirpan pozabljenosri. V kasnejši dobi mi je morrsignor poklonil sliko svo:e matere. Lepa žena je bila in po njegovem opisu zelo duhovita in plemenita. — Sedaj se pa veselim, kadar mi je prilika, da obiščerr. našega jubilanta. Različna pisma, vabila, programi iz preteklosti, spomini na sestre in znance, vse je shranjeno, tako da bodo imeli naši zgodovinari mnogo virov za izsleditev važnih dogodkov. Največji zaklad je pa na njegovem krasnem gradu Okroglem Prešernova soba, ki ne vsebuje samo njegove hišne oprave, nego so tam shranjeni redki rokopisi pesnika, ki je bil v sorodu z Zupanovo rodbino iz Smokuča. Polane še žive, Alojzij evišče še stoji, stoli tudi še Spi ekramar jeva hiša, a tam ni več dveh dobrih sosedov, msgr. Zupana m Franje Tavčarjeva« Tomo Zupanu Srečen mora biti človek, ki je dosegel devetdeseto leto svojega življenja, ne da bi bil imeli kakega neprijatelja. Toda kdor pozna jubilanta Tomo Zupana, ta ve, da drugače ni mogoče. Jaz sam, ki sem bil v gimnazijskih letih njegov učenec, vem s kakšno ljubeznijo in prizanesljivo« t jo je vzgajal poverjeno mu mladino. Takrat smo često sodili ga napačno in šele pozneje, ko smo postali zrelejši, smo uvideli, da je njegovo navidezno popustljivost pripisavati samo dobroti njegovega srca in njegovi globoki Ij-ubavi do naše mladine, v kateri je vedno videl bodočnost našega naroda-Zato je tudi naravno, da je bila njegova življenska naloga reševati naše otroke iz poptujčevanja. Radi tega njegovega dela ga je vzljubil naš narod in posebej še naša Ljubljana. 2e L 1913 je gospoda jubilanta imenoval občinski svet ljubljanski za častnega meščana »radi velikih zaslug, ki si jih je pridobil za svoj narod in posebej še za Ljubljano z dolgoletnim vztrajnim delom na polju narodnega šolstva, mladinske vzgoje in našega slovstva.« Od takrat se je spoštovanje naših meščanov do velikega rodoljuba, česar plemenita duša je poznala edi-nole ljubezen do boga. naroda, bližnjega, še dvignilo. Iskreno mu čestitam v imenu ljubljanskega mesta. Njegovi dnevi naj mu bodo svetli in solnčni! Dr. Dinko Pue, župan ljubljanski. Tomo Zupan v Kranju Na kranjski nižji realni gimnaziji, ustanovljeni L 1862 je bil v aprilu 1868. razrešen službe začasni katehet Brodnik, ker kljub ponovnemu pozivu ni hotel priseči na ustavo. Na njegovo mesto je bil še istega meseca imenovan z ljubljanske gimnazije Tomo Zupan kot namestni učitelj za verouk. Stalno je bil nameščen v septembru 187&- 1- ter ostal na zavodu pod direktorjem Krobom do leta 1879- Poleg nekaterih Nemcev so mu bili tukaj tovariši zavedni Slovenci, sedanji starosta slovenskih profesorjev Matej Vodužek, znani literarni zgodovinar dr. G laser, pisatelj dr. Pajk profesorji Artelj, Karlin, Skaberne i. dr. Mladi, vsestransko naobraženi profesor je kaj naglo zavzel ugledno mesto v profesorskem zboru. Pa tudi v družabnem in javnem življenju se je Zupan udejstvoval najuspešnejše. Tako je pod oriljem ti9ti Čas edinega slovenskega društva, pa še danes krepko delujoče Narodne čitalnice 6 svojimi prijatelji in somišljeniki z vnemo deloval za zmago slovenske misb" v Kranju, kjer se je takrat pod zaščito avstrijske vlade še neovirano šopiril nemskutarski duh. Takratni domači buditelji in narodni borci na čelu jim župan Karel šavnik, odvetnik dr. Janez Mencinger in trgovec Matej Pire v Kranju med ustrahovan i m uradni štvom niso imeli boljšega pomočnika od Tomo Zupana. Komaj je prišel v Kranj, s ga nemšku-tarji že ovadili, češ, da razdeljuje med dijake slovenske časopise, v popolno nemilost je pa padel Tomo Zupan ob dezelnozborskih volitvah leta 1877- Neustrašeno in v dobri družbi (v politični areni se je menda takrat prvič pojavil tudi dr. Mencingerjev koncipi-jent, mladi dr. Ivan Tavčar) je sodeloval v volilnem boju za slovenskega kandidata uglednega kranjskega župana, Karla Savni-ka. Značilna in pomembna je bila v političnem pogledu ta volitev, saj je v očigled nezaslišanemu vladnemu nasilju od slovenskih dezelnozborskih kandidatov v mestni skupini prodrl edini Šavnik, pomembna je pa bila tudi za Zupana, kajti od takrat naprej nem. škutanska gospoda ni več mirovala, dokler ni bil prestvljen v Ljubljano pod direktno kontrolo skrbne vlade. Z vso vnemo se je Zupan oprijel v Kranju svojega življ enakega dela — zbiranja spominov na svojega velikega rojaka in sorodnika dr. Franceta Prešerna. Iskal in našel je mnogo dragocenih podatkov in spominov na pesnika izza njegovega bivanja v Kranju. Bilo je takrat še dokaj Prešernovih znancev v življenju in tako so se po Zupanovi zaslugi ohranili njih osebni spomini na pesnika. Povsod priljubljen in spoštovan je bil pa Zupan v Kranju predvsem navezan na družbo svojih ožjih dveh prijateljev, pesnika Simona Jenka in lekarnarja Karla Šavnfka. Jenka je neizprosna smrt prekmalu iztrgala iz te prijateljske družbe, s Savnikom pa je vezalo upana verno, bratsko prijateljstvo laza gimnazijekah Ist ta* do Anotp smrti. Jenku je Zupan izkazal zadnjo prijateljsko uslugo, ko mu je s prijatelji oskrbel po-smrtnico in pogreb ter se trudil in nabiral prispevke za pesnika dostojen nagrobni spomenik na lepem kranjskem pokopališču. Pa tudi po svojem odhodu iz Kranja, svojih kranjskih prijateljev m pozabil. Velik del svojih počitnic je preživljal pri svojem prijatelju, blagem župniku Tavčarju na gori sv. Jošta, od tu je obiskoval svoje kranjske prijatelje ali se sicer vračal v njemu ljubi Kranj. V bližnji kranjski okolici si je izbral svoj Tusculum za leta pokoja in si na Okroglem sezidal svoj idilični gradič-še predno je pa dogradil svoj£ okroglansko domovanje, se je preselil začasno za nekaj let zopet v Kranj in preživljal tu svoje počitnice. Iz Okroglega še prav do zadnjega skoro tedensko prihaja v Kranj. Kranjci pa z veseljem in spoštovan j**m pozdravljajo okroglanskega vlastelina. Že pred leti se je mesto Kranj oddel-iilo svojemu prijatelju za vso njegovo naklonjenost in verno ljubezen ter dalo izraza svoji hvaležnosti s soglasno izvolitvijo Tomo Zupana svojim častnim meščanom. In ob redkem jubileju svojega odličnega Častnega meščana se ranjsko meščanstvo iz polne duše pridružuje velikemu krogu njegovih častilcev u,r prijateljev z gorečo že i jO: Mila usoda naj nam jhrani msgra. prof. Tomo Zupanat našega častnega meščana, Čilega in zdravega še dolgo vrsto let, do najskrajnejših meja človeškega življenja. Ciril Pire župan mesta Kranja. Prvomestniku in častnemu članu Ko.se ves slovenski narod zbira, da počasti redko slavje msgra Tomo Zupana, se mu pridružuje v svoji hvaležnosti tudi družba sv. Cirila in Metoda v Ljubljani. Ko je začel nemški naval pritiskati na našo slovensko zemljo, sprožil je znam idealni prvoboritelj župnik Ivan Vrhovmk s pozivom v »Slovenskem Narodu« z dne 28. novembra 1884, Štev. 275, misel, da se naj ustanovi šolska družba sv. Cirila in Metoda, ki naj Po možnosti paralclizuje germanizatorično delovanje nemškega šu-verajna v naših slovenskih pokrajinah. Ta misel je našla odmev in vršila se je prva glavna skupščina v Ljubljani dne 5. julija 1886. leta. Na tej skupščini bil je voljen prvomestnikom družbi monsignor Tomo Zupan, ki je bil obenem njen ustanovnik, ter je ostal družbi na čelu do leta 1907, ko je prostovoljno odstopil od svojega častnega mesta. Na tej prvi skupščini je msgr. Tomo Zupan dal značilno izjavo, da družba sv. Cirila in Metoda ne pozna politike in da je vseslovanska. Tega načela se družba drži ves čas svojega obstanka. 2e leta 1886. se je ustanovil po Zupanovi micijat-vi prvi otroški vrtec in prva slovenska šola na ogroženem slovenskem ozemlju. Tomo Zupan, ta prototip slovenskega ider-I lista in kremenitega neupogljivega slove: -skega značaja se je temeljito poprijel dela pri CMD ter zastavil vse svoje moči. da družba prozvita, napreduje in da 2:-došča vzvišenemu svojemu smotru, skrbeti za vzgojo slovenske dece v ogroženih krajih. Da ni mosgr. Tomo Zupan ničesar dn-gega storil, kakor da je pomagal ustanoviti CMD, da jj je načcloval 21 let in da je ustanovil prve slovenske šolske zavode v ogroženih krajih, si je že s tem postavil trajen spomenik v siovenskem narodu. Zato se družba ob njegovem slavju hvaležno spominja svojega prvega prve« mestnika in častnega člana, ter mu želi še mnogo lepih in jasnih dni. Aleksander Hudovernik. t. č. prvomestnik CMD. Najstarejši jubilantov učenec svojemu profesorju slovenščine V mojih gimnazijskih letih so v Ljut-ljani poučevali slovenščino v dveh odde-kih: za Nemce v nemškem, za Slovence pa v slovenskem jeziku. Ker so moj oce kljub temu, da so bili Nemec, cenili znanje slc-venskega jezika za vsakega Kranjca, so me vpisali v slovenski oddelek, češ da mera biti zlasti uradnik popolnoma zmožen jezika tistega kraja, kjer službuje. Moj profesor slovenščine je bO današnji jubilant msgr. Tomo Zupan, ta* m bil samo naj odličnejši učitelj, temveč tuda naš najboljši vzgojitelj. Čeprav sem že tudi sam v osemdesetem letu, vendar je moja hvaležnost še vedno tako topla m mole spoštovanje še vedno tako globoko, kakor v mladosti, ko me je naučil dobro slovenskega jezika in nalil v moje srce za življenje najlepših naukov. Hvaležen sem mu za znanje sk-venskega jezika, ki sem ga rabil kot sodnik v Dobrii vesi na Koroškem, v Bre^-cah in v Ljubljani prav tako kakor doma v Stari Loki Čeprav je malo sodrSče v Dobrlj vesi pri Velikovcu veljalo za nemški službeni kraj, vendar me je občev -nje s strankami prisililo govoriti slove;-skj najmanj pet ur na dan. Sicer vedno mirni gospod profesor se je vendar enkrat razjezil Imeli smo s« - t šolca Ljubljančana, ki se ni hotel udek- j zevati pouka v slovenskem jeziku. Med I predavanjem prof. Tomo Zupana je pr<- j gledoval m č»tal druge knjige. To je predobrega gospoda profesorja le razjezilo, da ga je oblila rdečica in (pokazal učencu, ki v sobi ni hnel nič opraviti, vrata. Vsi smo svolega ljubega profesorja 7ato se bolj spoštovali Naj mi častitljivi jubilant dovoli, da tudi te spoštljivo sklonim svojo srvo glavo T,>red njim. preo vzonii;:i možem lil mu t vso hvaležnost; o in na:\ečj.i 1 oš tov; -njem poželim mnogo ?drc. voljnih diii. V gradu Stan Loki v četrte!, pred sv. TomaŽem 1020. KarH ritei p!. StrahL Tomo Zupan v deželnem šcti&kem svetu Ožja kolega sva si bila postala v j -seni L 1881„ ko sera se s r>omocjo del-. -nega pre i -rej sem jaz prevzel daiJjni referat smislu dogovora s Tomo Zupanom na \ -toval nadrobne določbe, katere so bi'c naposted končno sprejete. V soboto msgr Zupan obhaja svojo devetdesetletnico. Življenje devetdesetih let, izredno dolga doba J Ako potegne stltljlvi jubilar skleprmo bilančno, bo smel biti skozinskozi zadovoljeno z uzodnim uspehom. In med nmogoterimi aktivnimi postojankami bo Tomo lahko zabeleži' I -dj svoje narodno delo v kranjskem • nem šolskem svetu! Fran da kije. bivši deželni glavar kranjaki. Tomo Zupan — moj učitelj V pritličju stare ljubljanske gimnazije v traktu, segajočem ob semenišču proti stolnemu žtrpnišču — v temačni neveliki sobi nas ie bilo v šolskem letu I860/6 natrpanih 66 učencev Ib razreda Do malei vsi psmo se borili z nemščino, ki je :<<-spodovaia kot učni jezik v vseh predmetih razen verouka in slovenščine. Oba ta dva predmeta nas je učil sedanji iubilar Tomo Zupan, ki je nastopil službovanje na gir -naziciii dve leti poprej. Njegove ure so nam bile v prijeten oddih. Z veseljem ^mc pozdravili trenutek, ko so se po pusti in -tematiki odprla vrata in je vstopil mlan, eleganten duhovnik s cilindrom v roki; bujna zaloga las mu je nadkriljevala jasno čelo; na nogah svetlo izlikanj kanončki — brez kanonov si tedaj nismo mogli pn<->>tavljati duhovnika; preko roke lahej? • -vrsnik- V lepem domačem jeziku nam po Lesarjevem katekizmu razlagal kT^ . -ski nauk. A ob nedeljah nas je bodla v nunski cerkvi nemščina; nemške evangi -je in nernške ekshorte sta nam čiUtla ' ondotne prižnice izmenoma to nedeljo Zupan, drugo Marn. Slovenščino ie učil Zupan na prikupljiv način. Ne da bi bil zanemarjal slovnico, je polagal posebno važnost na berilo in s tem budil ljubezen do slovenske knjige ter j -iiubrjal. učencem materin iezik. Sporni ujam se, da je prinesel nekoč v šolo Koledarček Družba sv, Mohorja za leto 136& ia da* iz njega glasno citati lepo \Visemanovo povest *Večna luč«. Zupanov podpis v desjiem oglu spričevala na koncu šolskega leta 1S66. kaže iste krepke poteze kakor njegov današnji. Veroučitelj mi je bil Zupan še v drugi šoli in v prvem semestru 3. šole (1867/8), potem je odšel v Kranj. Slovenščino je v drugi šoli poučeval Vavru. Ko ?e pregnan iz Alojzijevišča nekaj let bival s podpisanim pod isto streho, je postal iznova moj učitelj. Odpira je mi ® -kladnico svoie globoke življenjske modrosti, je uoU s svojim doživetjem. Kar neketoi % besedo, nadaljuje zdaj z dopisi. Na ste-tine se jih je nabralo, polnih zanimivih spominov in poučnih navodil. Zanje in za vse, s čemer ga je osrečil njegov blage-srčni pouk, mu izreka o sijajnem lobileju najsrčnejšo zahvalo hvaležni učenec Ivan Vrhevnik, častni meščan ljubljanski. Tomo Zupan in Janez Ev. Krek Atojrijeviščnho niso vžigalj med nami trrmnarijci posebnega spoštovanja. Bih so povečani kmetski fantje, toda pridni, a ne-xatrpl:rvi. v nastopu in vedenju precej ne-uareim* Ko je postal msgr. Tomo Zupan vodja te uru zavodu, je prišel i njim tudi takoj nov* moderni duh> ki so si ga gojenci kmalu osvojili. Sam visoko naobrazen, finih tna-mr in lepega prikupUivega nastopa, je učil dijake bontona, dostojnega nastopa, posebne pa dobrega izražanja. Ni trpel gosto-besednosti, ne prazne ga govoričenja. »Prej dobro premisli o tem. kar hočeš povedati te izrazi se logično v pravilni slovenščini« •o je bila njegova deviza. Posebno je pazil na obleko pri dijakih, da so bili skrbno počesani, da so snažili ušesa in čistili nohte. Skrbno ie gohl govorniške vaje in prirejal na zavodu igre. največ zgodovinskega značaja- Mladi, a vrlo nadarjeni Alojzije« vgfinik Ivan Krek, ie postal pozneje daleč anani odlični govornik. Rad ie pripovedoval, da se mora samo msgru Tomu Zupanu zahvaliti, da je umel kresati ogenj s svojo besedo. Da je začel zgodaj pesnrkovati, je bila tudi zasluga msgra Zupana. Prešerna so gojenci med vsemi gimnazijci dobro poznali, najbolj pa Krek. Vendar je talent Krek dostikrat prišel v konflikt s svojrm vodjo. Zakaj? Na obleko m nikoli pazil. Nosil je raztrgane alače brez naramnic in preluknjan klobuk mu je sedel 4 leta na glavi- To je seveda monsignora jezik), pa vse njegove pretoje so bile bob ob stena Krek k ostal pač trmast in nepoboljšljiv Gorenjec. Iz zavoda je znan o Kreku sledeči zanimivi slučaj: Alojzijeviščniki so hodili skupno na iz-prehode. Krek je ponavadi zbijal šale, aH je bil zamišljen v svoje probleme. Takrat je bij gluh za vse. Najčestokrat ie bil zatopljen v svojega, nadvse oboževanega Shakespeare j a. Tako tudi na usodnem iz-prehodu. Prišla ie mimo diiakov bogato oblečena gospa. Krek. ki je že takrat slabo videl, se je vanjo zaletel m jo podrl v jarek. Ustrašil se je, a niti ni znal, kako naj se opraviči. Se istega dne je prišla gospa k msgru Zupanu in se bridko pritožila, da se Alojzijeviščniki niti na cesti ne vedejo dostojno. Vodja je takoj uganil, da je mogel nerodnosti zakriviti edinole Krek. Gospo je znal potolažiti z njemu lastno prijaznostjo in jo prosil odpuščanja. Rekel je: »Dijak, ki je zakrivil nedostojnost, je na zavodu največji talent Drugič se kaj siič-nega ne bo zgodilo nikoli več«. In potola-žena se je vrnila gospa iz dijaškega zavoda. Msgr. Tomo Zupan je hi! nedosegljiv vrgotlteli učeče se mladine. B. Andoljfek, naduSteJj v pok. Uredništvo „Slovenskega Naroda* p. f. Dnevne vesti. — Tomo Zupan — častni občan občine Naklo. Občina Naklo je počastila msgr. Tomo Zuparja ob 901etnici rojstva s tem, da ga ie izvolila za častnega občana. — Lzpremembe v mednarodnem vozueni redu. Na mednarodni konferenci o potniškem prometu v Varšavi je bil novi vozui red v primeri s starim znatno izpretnenjen. Med drugim bo vozil po novem voznem redu med Berlinom in Beogradom še en brzovlak in sicer v dveh delih. Prvi del bo vozil od Berlina preko Draždan in Prage, drugi pa iz Berlina preko Breslavc in Br-htmaina. V Gala n ti se oba dela združita in skupni vlak bo vozil do Budimpešte odnosno Beograda. SOE bo prihajal iz Pariza v Beograd 50 minut prej, na povratku rs Carigrada pa 1.15 minut pozneje. Med Dunajem in Sušakom je bila po starem voznem redu samo nočna zveza. Ker se pa vozi največ tujcev ua naše Primorje med 15. majem in 4. oktobrom, je naša železniška uprava predlagala, da bi se uvedla med Dunajem in Sušakom dnevna zveza. Predlog je bil sprejet in po novem froznera redu bodo vozili vlaki podnevi na Sušak z Dunaja, iz Budimpešte in iz Beograda. Na predlog bavarskih železnic bo vozil na progi Beljak — Jesenice, Ljubljana — Zagreb ter Jesenice — Trst nov sezonski brzovlak in sicer samo od 15. junija do 15. septembra. Tako dobimo direktno zvezo med Beri i a om, Monakoveni in Prago z Jadranskim morjem, s Splitom in Trstom. Za naše Primorje bo ta zveza velikega pomena, ker Split doslej ni imel dc-bre zveze z Nemčijo, a statistika priča, da je bilo na našem Primorju največ letovi-Scarjev baš is Nemčije. — Vseslovanska zdravniška zveza. Te dni se je vršila seja odbora vseslovanske zdravniške zveze, na kateri je bflo med drugim sklenjeno. da bo tretji kongres Zveze v septembru prihodnjega leta v Splitu. Pokroviteljstvo je prevzel naš kralj Aleksander. Za bodočega predsednika zveze In III. kongresa ie določen dr. Iv-kovic, za generalnega tajnika pa dr. I.r-ptfSč. — Izpremomha posesti. Hišo in stav-bišče nasproti parka Kallmegdana na vc-galu Knez Mihajlovega venca in Jevremr-ve ulice v Beogradu je kupil od g. Rafajla Amara g. Fran V a r S e k , mestni stavbenik, za Din S40.000, kjer namerava pr-hodrde leto zgraditi štirinadstropno p; -lačo. — Sneg v Dubrovniku. Na Jadranu ie te dni divjalo silno neurje, pihala je močna burja in ponekod je celo snežilo. Sneg je naletaval tudi v Dubrovniku. — Vreme. Vremenska napoved pravi, da bo pretežno obTačno, temperatura ne-izpremenjena in da bo ponekod le malo snežilo. Snega je zapadlo 4 cm. Včeraj ie bilo PO vseh krajih naše države oblačno in skoro povsod je snežilo. V Splitu je pa deževala Najvišja temperatura je znašala v Splitu 9, v Zagrebu 2, v Skoplju 1, v Mariboru 0, v Ljubljani —02, v Beogradu —l. Davi je kazal barometer v LJubljani 765 mm, temperatura jc znašala —2.7. — Pojasnilo. Zadnjič smo priobčili pritožbo glede dostavljanja »Slovenskega Naroda* na Jezici. Resnici na ljubo ugotavljamo, da pošte v tem primeru ne zadene nobena krivda. Pošta na Jezici ?e pogodbena in po naredbi poštnega ministrstva se dostavil pošta izven Jezice vsak drugi dan. Tako se prav Janko pripeti, da dobi naročnik naš list šele tretji dan. Od 16. trn« se pa pošta dostavlja redno vsak dan in bodo seveda odpadle tudi take nerednosti, za katere kot rečeno pošta ni odgovorna. — Za 20 dinarjev ftlrt knjige vsakemu, ki pristopi kot redni član Belo-modre knjižnice: otrokom z 4$ slikami razkošno oprem-Heno knjrgo M. Jezernlk: Medvedov Godr- ta toplo ToMftoo knjigo M. OroleH: Mladi rod za god; dijaški roman vzgojiteljem Ljuba Prenner: Trojica; ženam In dekletom sistematično navodilo za domačo telovadbo M. Šllbar: Telesna vzgoja žene. Naroča se v pisarni Belo-modra knjižnica, Ljubljana, Dunajska cesta 1 a V. — Hitite, da nc poide zaloga. 725-n dopis Poljaka Leona Kartowa, ki pravi, da je v sorodu z Molnarjevo. Mož je iz listov zvedel, da se za dedščino poteguje rodbina debreczmskega gledališkega igralca Kar-dosa- Kardoševi so namreč sorodniki moža pokojne Mornarjeve. Poljak je navedel, da je njegova rodbina iz biharskega komitata, odkoder se je izselila na Poljsko, kjer je tudi spremenila svoje ime. Zahteval je, da dedščino upravlja poseben upravitelj vse dotlej, dokler to vprašanje ne bo definitivno rešeno. Sodišče je njegovo zahtevo za vrnilo češ, da so njegovi dokazi glede potomstva in sorodstva nezadostni. — Cigani med seboj. Dne 9. maja so so Ijaki v Sarduku v Banatu proslavili Gjur-gjev uranak in povabili so na proslavo cigane, da bi jim godli. V neki gostimi je svirala kapela cigana Štefana Jovanoviča. To pa ni bilo po volji njegovega bratraVu Dušanu Jovanoviču, ki je pregovoril in nalmjskal fante, da so cigane pregnali. Zato je sklenil Štefan osvetiti se bratrancu. Kmalu sta se obe ciganski skupini srečali in nastal je strahovit pretep, med katerim je bil Dušan ubit Ubil ga ie Štefan, ki se je te dni zagovarjal pred sodiščem. Obsojen ie bil oa 4 leta ječe, njegov brat Rade pa radi prekoračenja silobrana na tri mesece zapora. Drogerija »SANHAS« je ▼ Ljubljani samo ENA: na Dunajski cesti 5 (bivša Frelihova hiša). — Smnški tečaj pri Sv. Križu pod Golico (1000 m). Tečaj je namenjen za začetnike kakor rudi za manj tzvežbane ter se vrši v dnevih od 15. do 25- januarja. Celodnevna preskrba (najboljša in zadostna prehrana, sobe kurjene) znaša Din 60. Ker je Število udeležencev ome:eno, sprejemajo se prijave samo do 1 januarja. Tečaj vodi znani športnik in savezni nastavnik Joža Pogača r. Prijave je vposlati na Jugoslo-venski zimsko športni savez, Ljubljana s prijavnico Din 50, ali pa osebne prijave v trgovi-ni J. Goreč. Dunajska cesta. Iz Ljubljane —U Prijava psov. Glasom razglasa mestnega magistrata, ki je nabit po mestu morajo lastniki m rejnik! psov prijaviti mestnemu magistratu brez izjeme vse pse, tudi pse čuvaje ter mladiče, ki se nahajajo na ozemTu mestne občine ljubljanske in sicer v naslednjem vrstnem redu, po začetnicah rodbinskin imen: l. A, B, C. Č, D, E, F in O dne 2., 3., 4-, 7. In 8. januarja 1930. Danes velika premijera senzacionalnega filma ZLIKOVCI V FRAKU ( Amfrnhr i m Jnnjggpesel lenheinO Odlična veseloigra, ki Vas bo prav prijetno zabavala v predbožicnih dneh. V glavni vlogah komika SIEGFRIFD ARNO in KURT GER-REN, opasna konkurenta Pat in Paiachona! Režija: Manfred Noa. Ob 4., Četrt na, 7, pol S. in 9. uri. Tel. 2730. KINO LJUBLJANSKI DVOR — Strahovit zločin v Brodu. V selu Perkovcu pri Brodu je bil te dni Izvršen strahovit zločin. Posestnik Bartol Benić je ubil svojega soseda Mija Kućanica. Pred dnevi je povabil Benić Kućanica in njegovega prijatelja Emila Friedricha, naj prideta na koline. Povabljenca sta se izgovarjala, češ, da nimata časa. Benić se jc delal užaljenega in zabrusil lima je v obraz, da samo zato nočeta k njemu v poset, ker je siromašen. Končno sta se pustila Kučanič in Friedrich pregovoriti in sklenila sta priti na domačo proslavo. Ko sta Prišla v Beni če vo hišo, sta nasla tam zbrano večjo družbo, vsi navzoči pa so bili že pijani. Kučanič ni hotel v hišo, toda Friedrich ga je vseeno pregovoril. Ko sta vstopila v sobo, je Benić nenadoma planil pokonci in zakričal: >Stoj, ne gani se!« Bliskoma je snel s stene puško in ustrelil na nič hudega slutečega Kučan -ca, ki se je mrtev zgrudiL Po strašnem zločinu je odiel v Andrijevce, kjer je dejanje priznal orožnikom. Vcsrok zločina ni /nan, govori se pa, da jc Kučanič zalezoval Benićevo ženo. VINO ZA PRAZNIKE. Restavracija hotela Miklič priporoča najboljSe vrste letošnjih in starih vin po nizkih cenah. — Trgovci z dekleti v Mostaru. Včeraj ponoči je službujoči stražnik neke zakotne ulice v Mostaru cul obupne klice na pomoč. Stekel je takoj tja, odkoder so se razlegali klici in naletel na skupino moških, ki so hoteli ugrabiti mlado dekle. Z vezal i so ji roke in noge in ji bas hoteli zamašiti usta. Ko so zagledali stražnika, so pobegnili. Mladenka, lepa muslimanka Aiša Bajgorič, je na policiji izpovedala, da se je pripeljala z vlakom v Mostar. Zt na kolodvoru so jo nadlegovali neznan j mrski in ji prigovarjali, naj gre ž njimi v hotel. Ker ni hotela, so jo zasledovali po vsem mestu in jo končno napadli. Policija domneva, da gre za organizirano družbo kupčevajcer z dekleti. — Oče in sin pred sodiščem. Pred sodiščem v Bečkereku se je te dni vršila razprava proti bivšemu direktorju tovarne pletenin v Banatskem Despotovcu Mihi Ebin-geriu, njegovemu sinu Josipu in ženi Almi-Ebinger je namreč v aprilu v svoii tovarni zanetil požar, poleg tega pa pregovoril več znancev, da so podpisali menice v višini 100.000 Din. Natvezil jim je, da bo kapital investiral v podjetje in da s tem postanejo njegovi solastniki. Denar je porabil v druge namene Miha Ebinger ie bil obsojen na 3 leta, sin radi sodelovanja na leto dni leče. žena je bila pa oproščena. — Novi dediči Irrac Mornarjeve. Kandidatov in dedičev pokojne Irme Mornarjeve* bogate banaške veleposestnice, ki ie bila na zverinski način umorien«. ie vedno več. Te dni h, prejelo sodl&t ▼ Tomi - TU H, I. J, K in L dne 9.. 10., 11. in 13. januarja 1030- 3. M, N, O, P in R dne 14., 15., 16., 17. in 16. januarja 1930. 4. S, S, T. U, V in W dne 20., ?U 22- rn 23. januarja 1930. 5. Z in Z ter cvenL zamudniki dne >4., 25., 37.. 38., 29., 30. nf 31. januarja 1930. Prijave psov je izvršiti v zgoraj navedenih doeh ustno in sicer od 8. do 12. ure dopoldne pri mestnem magistratu (mestni trg št 2fU nadstropje, soba št 39 na dvoriščnem hodniku, levo) kjer je plačati tudi pasjo takso za leto 1930 v znesku Din 100 za vsakega psa. Vsakemu zamudniku se bo zaračunala, pričenši s 1« februarjem 1930 pasja taksa v dvojnem znesku. Takse oproščeni so le psi čuvaji; ali je smatrati psa za čuvaja, o tem odloča mestni magistrat Kdor ne bo pravočasno izvršil predpisanih prijav, bo kaznovan z zaporom do 30 dni, oziroma z globo do 900 Din. Podrobnejša določila so razvidna iz lepakov, ki so nabiti po mestu. —I] Trgovine jutri v nedeljo smelo biti odprte od 8. do H. na kar se opozarja kupujoče občinstvo. —D Zidarska dela v našem mestu pojemajo od dne do dne. Pri večjih novih stavbna se vršijo samo še v njih notranjosti manjše zidave. Na Rimski cesti si je napravil zidarski mojster Franc Živec prizidek k svoji enonadstropni hiši (Stev. 17). Na Duna:sld cesti se preurejajo pritlični prostori enonadstropne hi5e (stev. 41), ki je lastnina Fr. Peterca, v obrtne lokale. Adaptacijo izvršuje mestni stavbnik Miroslav Ztfpan. Na vseučilišču se preurejajo pritlični lokali v lepo obsežno dvorano. Odstranili so stebre. ki jih nadomeščajo tri ogromne po 1400 kg težke tra-verze. Izvršitev adaptacije ie prevzel stavb-nrk E. TomaŽlč. —11 Barake Izginjajo z glavnih cest. Med Dunajsko in Vodovodno cesto v bližini Stadiona je bilo še nedavno tega osem barak. Danes sta od vseh ostali samo še dve, ki pa tudi kmalu padeta, zakaj tamkajšnji prostor je že parceliran. S kolčkl so označena stavbišča za stanovanjske hiše in lične vile, ki bodo še povzdignile lepo Dunajsko cesto. —Ij Z naših trgov, cest io ulic. Na cesti Ob Ljubl'anici je v delu kanalizacija. Ta cesta sre od nekdanje Prisilne delavnice čez železniški tir na KodeBevo, ki bo tudi preskrbljeno z zdravo pitno vodo. Pred nekaj dnevi so začeli posipati Dunajsko cesto od Sv. Krištofa proti mestni mitnici. Naprej proti Jezici so pa Še številne gramozne in blatne gomile ob cestišču prometu v oviru. Prav isti čas kakor Dunajsko so začeli ponravl;ati Tržaško cesto. Treba bi jo bilo na debelo posuti, zlasti sredo cestišča, da bi bila primerno napeta in temeljito popravljena. Zdaj jo samo malo štnpajo, io Pač nedostatak gramoza. Med drugimi so zadnji čas popravili tudi Ceg-narievo unco in tsbeVšali na Rimski cesji hodafc ki Je ob nekaterih Mša* iz poriirnih plošč. Popravila je potreben tudi hodnik na Turjaškem trgu. —I] Na podoficirski plesni vence* 4 januarja gremo vsi na Tabor, zakaj? zato, ker bode ta prireditev ena na lepših v se-ziji, kjer se bode točila pristna kapljica, kjer bode dober in obilen prigrizek vse to po nizki ceni in ker bode vodstvo plesa v strokovnih rokah plesnega mojstra g. Jen-kota. Ob zvokih Dravske vojne muzike bo-demo složno in oduševljeni kakor ena sama družina pričakali rane zore. NaSi vr!f podoficiri e si dajo obilo truda ra s tem garancijo, da bodemo ta večer preživeli res riajprijetnejše med mnogobrojnimi zelenimi palmami in bratski ljubavi. Nihče naj ne-okleva. Naše geslo bodi: »vsi na podoficirski ples". Vstopnice v predprodaji po 10 pri večerni blaga ni po 15 Din. Vabila se razpošilja o- Veselični odbor se trudi, da bodo vabila vsakomur dostavljena vendar, ako bi se koga od cenjenega občinstva nehote in vsled pomanjkljivost) naslova izpustilo, se najvljudneje prosi, da se zgda-si v Komandi Dravske divizije ker bode dobil vabilo in po želji tudi vstopnico. 729 Za praznike priporoča gostilna ffFAJMOŠTER" sledeča vina: namizno belo..... Din 12.— črno »otelo« .... » 12.— bizeljec...... » 14.— cviček ....... » 16.— portugalka...... > 16.— rizling ....... m Ih.— burgnndec...... » 20.— silvanec....... » 22.— /ti* /£L AL Mu /A. J/, ///. JfcJ^J^ Vsaka zavedna gospodinja uporablja dosledno ADUA —lj Hranilni in posolflni konzorcij drž-nameščencev v Ljubljani ie izročil povodom devetdesetletnice mansig. Tomo Zupana I-lubljanski moški C. M. podružnici Din 500 za sklad monsignora Tomo Zupana. Zahvaljujemo se in prosimo, da bi tudi druga društva posnemala jrorenjesa- 728-n —1] Predavanje v društvu »Soča« v LJubljani. Danes v soboto 21. t m. Ima v salonu pri Levu ga- Jerica Zemlianova, voxH-tel.ica gospodinjske šole na Mladiki v Ljubljani za vse družine zelo podučno predavanje in sicer: v O pravilni prehrani današnjega čiovcka.< Priporočamo vsem članom, osobito gospem in gospodičnam, da ne zamudijo tega aktualnega predavanja. Začetek ob 30.30. Vstop prost. K obilni udeležbi vabi uljudno odbor »Soče«. 726-n —lj Zdravstveno predavanje >Bolezni pljuč v filmu« priredi Okrožni urad za zavarovanje delavcev v dvorani urada v soboto ob 20. uri zvečer- Predava rčntge-uolog g. dr.Heblin Jože. Predavanje je namenjeno najširšemu krogu občinstva. Vstop prost. —IJ Razstava ob 401etnici socialnega za- I varovanja, k! jo priredi Okrožni urad za zavarovanje delavcev bo odprta V soboto od 14. do 1& ure in v nedeljo od 8- do 12. ure. V nedeljo si bo vsakdo lahko ogledal tudi vse zdravstvene naprave urada (amtro-latori-e, rontgen, fizikalno zdravilišče) v času od 10 do 12. ure. Vstop na razstavo in v ambulatorije prost. IDe&cCe 6o$icne pra$ni(be imti M«#*t *i»ej*tft **cf«i#f jtttt prašek za pecivo jjj^ jj± —c Dežurno lekarniško službo ima v Celru prihodnji teden od danes do vključno petka 27. decembra lekarra »Pr: V' na Kralja Petra cesti —c Smrečji gaj pri župni cerkvi. Kakor običajno vsako leto. so tudi letos pripeljali okoličani večjo množino božičnih dreves in drevesc v Celje. Utaborili so se na starem prostoru *ob zidu župne cerkve na Slomškovem irgu- Vse ie prav ^a prav rako, kot prejšnja leta. k cena dreve.se H <* močno dvignila. In tud*. Maga ni toMbfi kol včasfh. Včerai M se gibale cene mri po velikosti :n lepot ter pravilni ,m U Učenosti, med 5 in 60 Dm. Kupci a uj ravno najživahnejŠa. —c Najdba- V torek dopoldne ie salte* Josip Knez iz KoŠmce pri Celju na V>> cesti v Oaberju par še drvhrih mnlTrTi črnih čevljev. Lastnik naj se 7g!a^ ^ eellski polici R. —c S kolom po glavi- V torek je upadal neki kmečki fant l°-letncga posev vega srna Adolfa Serca i Donaike gorr. V o se je vračaj proti domu. in za pobil s kre-pelcem na tla. Zadal mu je več krepkih udarcev po giavi. vendar ie ostala lobanja cela. Serca so prepeljali v otlllka bolnico, kjer je bil sprelet v zdravljeni e hi oskrbo. Poškodbe niso nevarne. Kal ie najlepši božični dar za pridno, varčno gospodinjo ? — Gotovo le plinaki štedilnik ker olajša gospodinjam vsakdanje delo. oooooooooonor* ftiatiii v —lj Plesna šola Trgovskega društva »Merkur«. Ker plesne vaje v torek na božični večer odpadejo se vrši plesna šola že jutri v nedeljo 23- tm., kakor običajno v dvorani Delavske zbornice, kar naj blagovolijo posetniki vzeti na znanje. 727-n —U Primerno božično darilo nabavite pri Novaku, Kongresni trg 15. Radi pomanjkanja izložb priporočamo ogled v trgovini. 726-n —lj «Simba» — kralj žival L Danes ob 14.30 uri predvaja ZKP v prostorih Elitnega kina Matice premijero največjega naravoslovnega filma sedanjosti film cSimba*. Ddvni posnetki eksotičnega živalstva Vzhodne Afrike — levov, leopardov, slonov, nosorogov, oeber, firaf itd. bodo zanimali vsakogar. Vsled svoje izredno napete vsebine prekaša ta film daleko znani film , zlasti, ker ni bilo se v nobenem filmskem delu tako predočen opasni lov na kralja živali — na ogromnega leva. Film se bo predvajal le jutri in na oba božična praznika vsakokrat ob 11 uri dopoldne. — Pisarna Podpornega društva slepih v Ljubljani se je preselila v Ključavničarsko ulico št. 3. IL nadstropje. Vhod Mestni trg 22. ali Cankarjevo nabrežje 13. Podpirajte zlasti sedaj najbednejše slepce 6-L —IJ Pod božično drevo kaseto finega srebrnega iedilnega pribora. Zaloga pri F. Čuden, Prešernova 1. h. (Vlia —c Avtobus Ce4Je - Teharje - Store bo ua željo Teharčanov in Storjanov od nedelje t. j. dne 22. t. m. vozil vsako nedeljo in praznik — ne tudi ob delavnikih — popoldan izpred kolodvora Celje ob 13.40 uri do Stor ter se iz Štor vračal ob 14 uri nazaj v Cerje- Tako bodo potniki, ki pridejo z mestnim avtobusom z Vranskega oh 13L35 v Celje Imeli čez 5 minut že zvezo na Teharje in štore. Celjanom pa bo zope: omogočeno, da lahko po obedu gredo na Teaarje in Store, kamor so Ee dosle' ob takih dneh radi zahajali. §torianom in Te-harčanom pa bo zopet omogočeno, da bodo lahko le ob četrt oa 15 uro v Celju. Nove muzikalije V &amomioaLnx (Or*aa). >Veaeh eodec- (Orfioa). ».Žalovanje« (Beseda) ta »Vknki hram« (Zdrevtoe). Fkđsmam redv+ra bo oaaan pevcem šrir** k«r>fw prev dobro (ScSel in re* U boa §*oo4a, dfa» bi mmmi fe InMf poat&te.: Dr. P. Kocina k oapeve. prfcetoo metod ito<-vsakornor vsebšosiao n tehačoo brez poashosh t ' dobrodošla tneoaac#stai opora. Vse rve»i pršit:-no in tsSe gladko. MoJem« o&eou »e n« prfte-£2*ir> m a. pr. neanreoeče ofctwve etam ta \ttJb t pesmi ►Vesel rodeč* m tekst »4 pe*fl k Moro pribOam ptsh»Cciu tkrfeoč«. Otu In kto-ivMi par* •** Artno opramBena s prod^vva' -nkni milil Tkiu srečo« (Orni. siov nar. p. m Benečik). »Tsrjtie se zbira** I, 3) ter »Kol rabam dobro gro« CĐotok, stan • nar. p. bx Cerknice). ,\Wš je čvrst, svež n rladko teboč. Pri avvtorfa se dobi tndi v aran*-»naimi za orkester na VJc, na pftaia za sfcj oritester. P. rlaffolifl Seccoer: Ogojiičf ijabezni. Osem pesmi oa čast pmav. Jera-sovvmn src- za soL zbor, eo ccrcDt, ZaW v JvarisJca knj^aroa. Sivolasi locanponta* |a še \-vdoo raJedeor^oo dessven ter svede am-en-cceeo. Vseh osem pesmi preveva j'rS\. ne>fv-sk«es 5 u>t, v satka zase >e iskjeoo rajnai»jet>i inofitev čiorveka, ki £m bo& v Behesih. kot m zemlji. Pesrm so pasano gladko pevno s pods>mrr or<9efej in pcmoaiio lepo ooaguarto\' e-vbart^^-i ^ e^ij\xiuo-siasbeae siov. Literatore. Cena t »ar t. Dia 50.—, pofiamezmt claso\'i po Din 5.—. Božje pesmi. Pesmi cerkvenega leta za niesaai zbor, uredil Vinko Vodorjvec. Izdala m z^V>»Sa Mohorjeva družba v Gorici. KanHšc :j^r>ovrstnšm teikočarn. s Joaterami se ima daji na dan boriti, ie Gonfefea Mohor>eva družba pole« družin kn%z tedafci sedaj tudv ce»rkveeo pe-?rimrico, safl sme na5e IJotHfvo tam pe« !c 5e v cerfos-i. Pesmarica ie urejeo*. kaloor p^-e pri-redkelj. predvsem za oodotne ra*mere ter upo-š^-a zmožnosti ondorfnih zborov to onfanto^v. Obseea laije mek>dWne s^bdbe, kč so tudi mesn' trdnom rborom dn*tjopoe. Prfobfienih ;c H 5-kladfc. «xJ katerih je 83 po polnočna novih. 7 no novo harmontera o*, 2 na ponatMnlenii. Za drsfo leto se Popravlja dnufi del svetih pe.rire**l zbirko 100 rva rodne h ki poiuurode-feh pe-suni. Družba md jo Je vrnila, ker se }e bala nc-prJlfe od gotove strana. ZMrfca Vedi zavprasen-a v omari Jugmton-. M«4*ce. Morda Si «V> seda! !aJ5ie? Album 109 srbskih narodnih pe* srni. Boža Jok&imovič. znani beograjski muzak. k »oni v zatoebi »Frait« zbirko srbskan pescnl za dve viiottad. katera zbirka bo ziasti dobro do&a .šolam, v katerih se oomiiije \^oAm kjnt poimoina knjig«. Vaje ki pesmi so urejene pro-cres.Vno z ozirom oa tehnično ptat ter ca tonske načtse. Dttrovfm too«kkn načhtlnom sled«c Tnokr\< med t^sarneine pesmi m to usejartr vaje v rasivčiufa ločnih potezan. iz-razeA-ahiih vrstah, dvojonakah Ud. fs&m ie vsaja prapori A. Stev. 232 •SCOVENSKI NAROD«, dne 2L decembra 1929. *tran x Proslava 40 letnice socijalnega zavarovanja Sodiaioo zavarovanje je treba izpopolniti s starostnim in invalidnim zavarovanjem. - Zavarovanje pred 40 teti hi zdaj Ljubljana, M* docembra. Letos je rmnflo 40 let od pričetka ava-fanja zakonov o nezgodnem m bolniškem zavarovanju v Sloveniji. Najvažnejši del te* dveh zakonov so tvorfli predpisi o dajatvah. Te dajatve so bile skromne, pri-cetne tn niso mogie izvršiti svojih socialnih nalog. Dajatve so bile omejene res prav na najnujnejše in jih je označevala predvsem podpora v denarju, d oči m stvarnim dajatvam prvotni zakoni niso posvečali pažnje. Zavarovanje ie hotelo videti predvsem de-lavea, ni pa videlo torb" njegove družine. Zato ie btfa zdravniška služba in pomoč skrajno pomanjkljiva, brez kakršnihkoli specrjatain zdravljenj ali pripomočkov. Družinskega zavarovanja ni bilo. Materinsko zavarovanje je trajalo 20 tednov, za porodnice le srhi redne po porodu v višini Da se porodi izvrše higijenično, dobi vsaka porodnica v naravi potreben obvezilni materijal in desinfekcijska sredstva, seveda pa tudi potrebno babiško in zdravniško pomoč doma ali v bolnici. V preventivni smeri je urad organiziral specijalno materinsko skrbstvo z ustvaritvijo posebnih posvetr-valnic za matere. Kaj se nudi ponesrečencem Tudi dajatve v nezgodnem zavarovanja so bile prvotno malenkostne m nišo izpolnile svojih socijalnih funkcij. Polni invalid dela je bil le za 60% odškodovan, 40% škode, izvira?oce iz po&odbe. Je delavec moral nositi sam brez rente. Danes je polna renta zvišana na 100%, v primerih prav posebne poškodbe pa na 133 in eno tretjino. ZvKane se rudi vdovske, otroSke in ascen- jRrdčaOoča cflka uma kaže laoti&ek gdravđfcvcaoga kra-fcesrv* OUZD, t katerem fcrsojofete fcopoBSfc t- l*eK m a&e&cnra soproga- T* kuhajo imv* ihsčt. C- Pele m oje&pve soproga ni»jfa-':i pcdtjanaca in majniptpSrn'ii V«e bo*es?J« od rrroiznionr p« pod*! si kurjih ooes ou trsttfh do cevrae in podogre se mi adraftipo « ozdravijo. Kdor pcflde Ptkui v roko. Hštc kimata sdri.', ć je staJ že s poMrusu ix>9c v groba. FVTcms*ra z? modo $ ktper4r«t¥* roka-m: xkoro, posadi 2* v »aboj in sKMb?.. potem ?« po*'* s " -»-»d*- in spr=v^-- \ posAe^o, oa k sperf fant fare. Velik cMkouv* Ik,-o £a •wn*apo v*si t«e$r^. < hrana rine. Denarna podpora je znašala 60 odstotkov v okraju običajne dnevne mezde-Zdravljenja v bolnicah so mogli biti deležni le člani, in sicer samo za 4 tedne, dodire svojci te dajatve niso bili deležni. Prvotni zakon pa je poznal tudi pol bran arino svojcem ra časa bivanja člana v bolnici. Dečje podpore, podpore za dojilje, možnost! urnem e prenrane otroka stari zakon ni poznal. PogTebntna je znašala Ic 20kratno h ra najino. Kirkšno bofauško z»vafxyv«ui>e Da se more prav oceniti današnje bol-ntsko zavarovanje, je takoj v tej zvezi treba, da za primerjamo s prejšnjim. Predvsem poudarjam, da ie današnje bo!ni5ko zavarovance izpoprnjeno v pogledu zdrav* rriške pomoči. Splošno se danes članu in v znatni meri tudi svojcu nudi vse ono, kar sta znanost In narava za zdravje človeka ustvarila; deloma v lastnih ambirlatorlilh, čeloma v javnih zdravstvenih ustanovah, deloma pri privatnih zdravnikih nudi urad zavarovancem najmodernejše zdravstvene pripomočke, kakor r5ntgen, kemično - diagnostične pTelskave, razne elektrotherapev-trčne in hidrotVierapevtične pripomočke, višinsko sdnee, sanatorijska zdravljenia. uporabo naravnih termalnih kopališč. Vsesa tega staro zavarovanje ni poznalo. Zdravniki specijalisti vrše zdravljenje v svojih specijalnih strokah, dočkn je bila preje v pretežni večini vsa zdravniška služba poverjena le zdravnikom za splošno prakso (medicino)- V preventivni smeri se staro zavarovanje ni uveljavljalo; tudi današnji zakon v tem pogledu ne nudi mnogo, vednar pa nekaj, kar moramo vsekakor označiti kot napredek. Urad ima možnost tn dolžnost, da se zanima za zdravstvene prilike v podjetjih, da zasleduje tipična obolenia, da predlaga protiukrepe, od katerih je eden ta, da se podjetju* ki prikazuje posebno nezdrave razmere, zviša premija. Urad Je v podjetjih dvignil preventivno zdravstveno - higijensko skrbstvo s tem, da je dal vzpodbudo za ustanavljanje privatnfn zdravstvenih odborov v podjetjih ali v posameznih krajih. S predavanji skuša urad dvigniti avtoriteto zavarovanja in smisel za zdravo življente. Zobne dajatve spadajo v pretežni meri pod pojem preventivnega zavarovanja. Prejšnje zavarovanje ten da'atev sploh ni poznalo. Kratko: iste dajatve, ki v prejšnjem zavarovanju niso skoro imele vloge, so danes najbistvenejši dd vseh dajatev. Tudi v pogledu denarnih podpor v rdimo velik napredek. Podporna doba v bolezni Je danes v glavnem za vse članstvo podal šana na eno leto in Je zvišana na dve tretjini zavarovanega zashržka, zdravljenje v bolnicah, klinikah, sanatorij« Je od 4 tednov podaljšano na eno leto; tudi svojcem je dovoljeno zdravljenje v bolnicah. V slučaju nemožnosti. da urad nudi dajatve a- naravi, se nudi za to denarnj ekvivalent v obliki dvojne hranarine. Krog svojcev, ki so deležni zavarovanja, je znatno razširjen. Novi zakon je posebno pažnjo poudaril v posriedu materinskega zavarovanja. Rklpo-ra je od štrrih tednov po porodu podaljšana na dva meseca pred in dva meseca po porodu, za svojce na štiri tedne pred in na štiri tedne po porodu. Porodnina znaša mesto *H>V«, danes 75%; poleg te denarne podpore pa zakon priznava tudi decro opremo v višini Hkratnega zneska zavarovane mezde in pa podporo za dojflle za 20 tednov po prestanku 2 mesecev ne poroda. dentrte rente od 20 na eno tretjino odnosno od 15% na eno četrtino zaslužka moža-Delna renta ni smela presegati 50% zavarovanega letnega zaslužka; te omejitve danes ni. Odpravnina vdovi, ki se je ponovno rnožila, je znašala trikratni znesek njene letne rente, danes celotni enoletni zav. zaslužek svojega moža. Danes se rentnfku priznajo tudi proteze in nudijo vsa moderna zdravilna sredstva tako dolgo, dokler zdravnik zdravljenje smatra potrebnim. Med svetovno vojno ie socijalno zavarovanje zelo trpek). Kar Je biro denarja, je šlo v vojna posojila. Po prevratu so bile blagajne prazne. Odločno borbo proti vojnim posojilom je vodila okrajna bolniška blagajna v LJublani pod krepkim in vzpodbudnim vodstvom načelnika Mihe Rožanca. ki je znal delavski denar varovati pred po-žrešnostjo avstrij- vojnega moioba. Mislim, da Je samo naša dolžnost, ako se Mihi Roža nc u ob tej slavnostni priliki za njegovo riskantno, toda dobro delo v prid zavarovanja prav iskreno zahvalimo. Tako je bilo načelniku ljubljanske okrajne bolniške blagajne g. MIhi Rožancu omogočeno, da Je po vojni izvedel prve prepotrebne reorganiza-cijske ukrepe. Sila razmer, v katerih so se po volni znašle okrajne bolniške blagajne, je narekovala izhod: koncentracijo bolniških blagajen okoli blagajne, ki je imela nekaj sredstev, da zavarovanje v miru nadaljnje. Finančna kriza bolniških blagajn Je narekovala strnltev blagajn v močnejšo skupnost Tako je pokrajinska uprava za Slovenijo, poverjenisrvo za soc skrb decembra 1 1918 razpustilo vse obstoječe bolniške blagajne, izvzemsi par obra min blagajn in jih strnila v eno celoto: v okrajno bolniško blagajno za Slovenijo v Ljubljani, kar se je praktično izvedlo 1- 1919-20. Sedeži nosilcev nezgodnega zavarovanja za slovensko ozemlje so po prevrata ostali izven mej Slovenije: v Trstu, Oradcu in na Dunaju. Tako ni bflo organa, ki bi prevzel izvajanje nezgodnega zavarovanja za industrijsko - obrtniško delavstvo, za rudarsko delavstvo m prometno osobi e. Zato Je Pokrajinska vlada za Slovenijo z uredbo z dne 8. decembra 1919 ustanovila Začasno delavsko zavarovalnico zoper nezgode v Ljubljani Na to novo institucijo, ki je svoj delokrog raztezala tudi na Dalmacijo, je bilo preneseno zavarovanje in-dustr. obrtniškega delavstva, rudarjev hi železničarjev. Toda dolgo pri tej koncentraciji, katero Je narekoval v glavnem Instinkt zdravega razuma, ki se niso še mogle uveljaviti razne posebne težnje, ni ostalo: ustanovljena je bila še L 1930 Začasna žeiernlcarska zavarovalnica zoper nezgode. V smisla določb zakona o zavarovanju delavstva Je bita Izvedena h%vklacUa Okr. bolnfške blagajne za Slovenijo v LJnbljani in obeh nezgodam zavarovafmc ter na a jih mesto up ostavi j en: Okrožni urad za zavarovanje delavcev v LJubljani z ravnateljstvom, imenovanim po ministrstvu za socialno politiko. Prvi predsednik ravnateljstva je bil g. dr. Adolf OoBa, ki je s požrtvovalnim sodelovanjem ostalih članov ravnateljstva premagal velike začetne organizacijske tefkoče in ustvaril predpogoje za administrativno gladko izvajanje zakona. Pod prvim ravnateljstvom Je bilo sklenjeno večje investicijsko posojilo od nezgodno - zavarovalne panoge, da se je i nJim zgradilo poslopje oa MlUosteevJ cesti v svrno olajšanja poslovanja in v svrbo modernizacije zdravniške S tem je zavarovanje v Skovenrjj prišlo na prag nove, lep Se bodočnosti. Kot najvažnejša socialna in gospodarska ustanova si je Okrožni urad svojih dolžnosti rake napram članstvu, kakor napram našemu gospodarstvu v polni meri svest- Svojo zgodovinsko socialno - kulturno misijo bo izpolnil v srečo in blagor prebivalstva, ako bo v srečnem položaju, da bo našel polno razumevanja za svojo težko in deHkatno nalogo tako pri posamezniku kakor pri celoti, tako pri javnih uradih in oblastfa kakor pri privatnih korporaetjah. Potrebno Je starostno m imnad Mimo nas ne morejo bridki občutki zavesti, da zgradba socialnega zavarovanja še nj dovršena. Okoli nas hodijo starčki vdove in nebogljeni otroci, prezgodaj onemogli delavci, ki nimajo, da bi se nasitili in oblačili. Težko delo v njhovera življenju in ni dalo toliko, da bi v letih starosti ali onemoglosti mogli od zaslužkov pri tem delu vsaj skromno živeti: kakor madež na naši kulturi hodijo mimo nas. Ta madež mora izginiti. Vidimo, koliko Je narodova vzajemnost do danes na vseh poljih prizadevanja ustvarila dobrega. Starostno in invalidno zavarovanje Je dobro in potrebno. Kar Je dobrega in potrebnega, mora naTod, ki veruje v svojo bodočnost, uresničiti. Samo pričeti je treba. Iz notranje zadovolj-i, je bil dobro obiskan in prav zanimiv. Starosta br. Otmar Križnik je podal obširno poročilo o druStvenem delovanju v zadnjih 10 letih. Razložil je obširno tudi sklepe Saveza in župe. V debato ao posegli br. dr. Roš, inž. Homan, dr. Dernovsek in drugi. Soglasno in z velikim odobravanjem se je sklenilo, da pristopi druStvo v celoti k Sokolu kraljevine Jugoslavije. DTu-tvo odstopi svoje godbene inštrumente k«kor klavir, bas. boben, sekirice itd. Godbene-mu društvu, ki pa mora korporativno pristopiti novemu Sokolu. Premoženje društva se mora vporabirj izključno za gradnjo so-kofekega doma. Na občnem zboru ne je razvila res prav Živahna in stvarna debata. drž. ra^r. loterije smo priložili današnjemu »Slov. Narodu«, da orno-go&mo vsem pravočasno ki enostavno naročKev srečk. Na srečke 19. koia bo zopet razdeljenih mtjogo mirijonov dinarjev in }e pametno, da si vsakdo kujxi vsaj ©no srečko. Sreča ne pride sama; treba je zanjo kaj storiti. I. Žrebanje se bo vr&lo 16. januarja 1930. I¥e odlašajte! Kmalu bodo razprodane. Zttkofaift hrsminica r l z o, z, IJnMt«m, Sv. Petra c 19 Stran 6 .SLOVENSKI NAROD«, dne 21. decembra 1929. Stev- W2 Zima bo ostra in dolga, poletje dežeuno Kakšno bo po mnenju vremenskih prerokov vrane v 11930 Ljubljana, 21. decembra. Zima dolgo ni bila tako točna, kakor letos. Navadno pokrije snežna odeja hribe dn doline že v novembru aH pa v-saa začetkom decembra, letos pa je starka zima počakala, da je prišel njen čas po koledarju dn pri nas se je zmotila samo za dva dni. Jutri je prvi zimski dan, a prvi sneg smo dobiti včeraj. Dokler ni snega, ni prave zime, pa naj Se tako pratiška mraz. Zdaj jo torej imamo, zeljno in s strahom pričakovano. Željno jo je pričakovala pofre-g ijubd-Teljev zimskega sporta zlasti mladina, ki se rada kepa in valja po snegu, dokler je strupen mraz ne prežene na toplo. S strahom so jo pa pričakovali vsi oni, katerim pomeni poostreno borbo za obstanek, gladovanje in prezebanje. In tudi teh je žal pri nas več kot preveč. Posebno letošnjo zimo so mnogi pričakovali s strahom, ker je bila lanska izredno ostra in ker so pošteno znnrzova-li vsi, ki nimajo sredstev, da bi se založili s kurivom in si preskrbeli toplo obleko. Zadnja leta je prišlo napovedovanje vremena že tako v nava, da si skoro ne moremo misliti letnega časa brez vremenskih napovedi. Tudi o letošnji zimi se je že mnogo pisalo in ugibalo, seveda pa točno nihče ne ve, kakšna bo. Približno pa vremenski preroki uganejo za več mesecev vnaprej, kakšno bo vreme. Odkar je meteorologija tako napredovala, da je vpregla v svotio službo tudi radio, je napovedovanje vremena znatno olajšano. Za nekaj dni vnaprej napovedujejo vremenoslovci vreme z redkimi izjemami povsem zanesljivo in točno. Težje je pa napovedati vreme za več mesecev vnaprej in zato so napovedi vremenskih prerokov glede vremena v poedrnih letnih časih večinoma samo ugibanja. Ker so pa pojavi v naši atmosferi bolj ali manj perijodnariega značaja in ker imamo za mnogo let nazaj točno zabeleženo, kakšno je bflo vreme, se včasi le posreči za daljšo dobo vnaprej napovedati vreme. Ljudje se seveda najbolj zanimajo, kakšna bo zima, kar >je razumljivo, kajti ta letni čas nam prinaša poleg prelepega zimskega sporta tudi mnogo skrbi dn težav. Pa tudi za vreme v drugih letnih časih bi vsak človek rad vedel vsaj nekaj tednov če že ne mesecev vnaprej. Poglejmo torej, kaj pravijo vremenski preroki o letošnji zimi ter o vremenu v prihodnjem letu. Za december se niso mnog© zmotili. Dejali so, da bo od 5. do 10. deževalo, od 11. do 14. zopet dež, 21. sneg, od 22. do konca meseca pa precej mrzlo. V novem letu nam pa napovedujejo takole vreme: Januar Od 2. do 4. oblačno in zmerno mrzlo, 6. dež in sneg. 9. megla, 12. sneg, 13. oblačno m vetrovno, 14. sneg, 16. oblačno in vetrovno, 21. zelo oster mraz, 22. in 23 veter in sneg, 24. in 25. jasno in zrak) mrzilo, 29. in 30. sneg- in vihar, 31. strapen mraz. Februar Do 5. zek> mrzlo. 6. sneg; in mraz. Od 8. do 10. strahovito mrzlo, 11. in 12. nekoliko milejši mraz, 13. in 14. silen vihar s snegom, od 15. do 20. oblačno in nekoliko topleje, od 21. do 28. deževno vreme, med katerim skopne velike množine snega. Marec Do 4. močan veter s snegom. 5. in 6. leno {jasno. Od 7. do 9. dež, 11. sneg, 12. mrzlo, 13. in 14. lepo, toda murzlo, 15. sneg, 16. im 17. jasno in mrzlo. Od 18. do 20. zelo mrzlo in sneg 21. mraz in veter, od 22. do konca meseca neugodno in mrzlo, 30. sneg. April Do 14. zek> mrzlo, 5. lepo jasno m milo, 7. dn 8. rnegila in dež. Od 12. do 17. hud mraz in vetrovno. 19. dež. Od 20. do 22. zelo mrzio, 23. toplo in soparno. 24. in 25. topel dež. Od 26. do 28. tepo toplo, 29. dež. nato lepo. Maj 3. zjutraj preced hladno, sicer pa depo, 4. grmenje in dež, 5. nestanovitno, 6. jasno in huda slana. Od 7. do 26. hladne noči in topJS suhi dnevi. 27. slabo vreme Od 28. do 30. oblačno in deževno, 31. huda slana, zvečer dež. Junij Do 4. mraz, 5. hladen dež. Od 7. do 9. topel dež in solnce, 26. dež, 28. krasno vreme, 30. oblačno. Mg 2. oblačno m mrzlo, 3. dež. Od 4. do 8. huda vročina, 10. in 11. neurje in plohe. Od 12. do 18. sikia vročina, nato do konca meseca nalivi. Avgust Od 1. do 4. oblačno in deloma deževno. 6. krasno vreme, ponoči hladno, 7. dež in grmenje, 8. večinoma' lepo. Od 9. do 14. neprestano deževje, 17. lepo, 18. močna nevihta, potem pa nestanovitno vreme do konca meseca. Do 5. vetrovno in mrzlo. Od 6. do S. nevihte in dež, 11. oblačno in toplo. Od 18. do konca meseca megleno, mrzlo in vetrovno, kakor pozimi. Oktober Do 9 dež z nevin tami, 10. in 11. jasno, 21. in 22. oblačno in deževno. Od.24. do 26. megleno in nestarK^vtrno. Od 29. do 31. megleno in mrzlo. November Do 3. jasno, 4. in 5. dež. Od 6. do 8. lepo. Od 9. do 15. dež in nafivi. Od 16. do 20. deževno, 23. in 24. mraz, 25. dež, 26. lep jesenski dan, 27. podnevi lepo, ponoči dež, 29. jasno, 30. lepo. December 5. dež m sneg, potem do 7. lepo, 5. dež. 9. oblačno in toplo, 10. močno deževno, 11. lepo, 12. oblačno, 13. hud naliv. Od 14. do 18. jasno, 20. jasno in mrzlo, 30. jasno m hud mraz, 31. megleno in oblačno. V koKkor smemo verjeti vremenskim prerokom, katerim se kot rečeno večkrat posreči točno napovedati vreme, se nam obeta ostra zima, ki bo tem hiijša ker bo pritiskal baje še koncem aprila strupen mraz, a mrzlo bo še v juniju in juliju. V nasprotju s starim letom se nam obeta v novem večinoma deževno in hladno poletje, pa tudi jesen ne obeta nič dobrega. Upajmo, da se napoved vremenskih prerokov vsaj v celoti ce bo izpolnila, kajti če bi se, splavajo po vodi vse nade glede počitnic, pa tudi glede letine. Kakšna bodo socijalittična mesta V sovjetski Rusiji nameravajo graditi nova mesta, v katerih bo socijalizem izveden tudi v praksi V novem sovjetskem proračunu je tudi postavka za zgradbo 17 novih mest, •kd jih bodo gradili po vzorcu novih socijalističnih mest Pet takih mest zgrade ob Volgi, nekaj pa v donski oblasti. Ob Dnjepru so že začeli graditi socijato-stično mesto, ki se naziva »Bolšoje Za-porožje«. Principi, ki so vodili sovjetsko vlado, ko se je odločila za graditev novih mest, so zelo originalni. »Večernaja Moskva« pravi, da bo v novih mestih prehrana prebivalstva strogo komunalna odnosno centralizirana. Zasebne kuhinje morajo izginriti. Vse kuhinjske posle je treba koncentrirati in sicer najbolje tako, da se zgradi nekakšna tovama-kuhinja v velikem kompleksu zgradb, namenjenih prehrani in preskrbi prebivalstva. Tu bo cela vrsta paralelno delujočih podjetij, tako pekarne, mesarije, hladilnice, tovarne za konzerve in salame, sladkorne tovarne, slaščičarne in velika kuhinja, v kateri se bo kuhalo opoldne in zvečer Iz te kuhinje bo dobivalo hrano vse prebivalstvo mesta. To bo nekaka kuhinja-fovaraa. iz katere bodo razvažali v posebnih termo-posodah jedila po jedilnicah in bifejih. Skupne jedinice bodo pri vseh komunalnih pod- hodnikih. Otroke v starosti 3 do 6 let bodo vzgajali v posebnih otroških naselbinah kjer jim zgrade hištce, vzgajalisča, šole in miniaturna podjetja, poljedelsko-in-dustrijskega značaja, gredice, cvetiič-njake itd. Tudi naj bi se otroci že od mladih nog navajali k praktičnem delu. Otroke Šolske starosti od 7 do 15 let bodo vzgajali v šoMdh naselbinah samo da bo vzgoja tesno združena s praktičnim delom, v prvi vrsti.z obrtništvom. V teh otroških naselbinah bodo najrazličnejše ustanove, ki bodo skrbele za najsrršo izobrazbo, fizični razvoj m vzgojo otrok. Otroške in šolske naselbine bodo blizu stanovanjskih -hiš, da bodo lahko odrasli nadzorovali in pomagali vzgajati otroke, obenem se bodo pa otroci lahko udeleževali javnega življenja med odraslimi. Ker bo vse gospodinjsko delo centralizirano in mehanizirano in ker odpade tudi skrb za vzgojo otrok, bodo gospodinje in matere rešene težkega bremena tako, da bodo lahko skrbele za svojo izobrazbo in da bodo ženski emancipaciji vrata na stez a j odprta. Sam po- jdfijHh, bifeji pa v vseh industrijskih pod- j ^m stanovanja p-ri tej organizaciji zajetjih kulturnih ustanovah, javnih parkih itd. Tudi perila ne bo smel nihče prati doma. Vse perilo se bo pTalo v tovamah-pralnicah ki bodo na razpolago vsemu prebivalstvu. Umazano periJo bodo vozili v skupne prainioe iz komunalnih hiš. Me-h ara ono delo v tovarnah-pralnicah bo urejeno tako, da pojde pranje in likanje zelo hitro od rok. Vse hiše bodo imele centralno kurjavo, električno razsvetljavo in razne avtomatične naprave tako, da odpade skoro vse delo v gospodinjstvu. Gradnja socijalističnih mest pa poseže tudi v zasebno življenje poedincev v duhovnem pogledu. Na komunalnem odnosno kolektivnem principu bo slonela tudi izobrazba rrrladine. Vsi novorojenčki pojdejo v dečje domove Dečji domovi bodo zgrajeni blizu sta- sebnega življenja izgine. V stanovanjskih hišah bodo samo odrasli od 17. leta navzgor in vsakemu bo dodeljena soba za odpočitek in prenočevanje. Večje sobe, v katerih stanuje več odraslih skupaj ali mož z ženo, bodo strogo prepovedane. Mož in žena torej ne bosta smela stanovati skupaj temveč ločeno vsak v svoji sobi. Pač pa bosta lahko imeli sobi notranja vrata tako. da pojde zakonsko življenje svojo pot brez zijal, hudomušnih dovtipov In norčevanja sosedov. Princip, da mora imeti vsak odrasel človek, pa naj bo moški ali ženska, svojo sobo, pa mora brezpogojno obveljati. Sovjetski strokovnriaki pravijo, da so se najbolje obnesle velike stanovanjske hiše. Zato bodo tudi v socijalist ion: h mestih izključno samo velike hiše Izdelani so že načrti, po katerih nameravajo graditi tako velike hiše, da novanjskih hiš in spojena z njimi po 1 bo lahko stanovalo v njih 100 do 2000 odraslih ljudi. Dovoljeno bo sicer graditi tudi komunalne bloke, v katerih bo več manjših hiš, toda vse hrše morajo tvoriti enotno gospodarsko celoto Poleg sob bo pri vsaki hiš>i tudi nekaj večjih lokalov, v katerih bodo lahko stanovalci zadostili kulturnim in drugim potrebam. V vsaki hiši bo skupna jedilnica, skupna kopalnica, skupna trgovina, prenosna knjižnica, čitalnica, več klubskih prostorov, skupne delavnice in kabineti ter sobe za studiranje, na strehah pa naprave za praktične študije Tu bodo pijontirji novega družabnega reda študirali fiziko, astronom-ido, meteorologijo itd. Potrebam vsega prebivalstva bo v socijalističnih mestih ustreženo tudi v vseh drugih pogledih. Poleg omenjenih ustanov v poedinih hišah zgrade četo vrsfn centralnih ustanov tako velike knjižnice, gledališča, skupne dvorane za zborovanja, velike dvorane Za studiranje fizike, poslopja za centralno upravo, za gospodarske, javne in politične organizacije, posebna poslopja za velike laboratorije rtd. Važna je določba, da socijalistična mesta po številu prebivalcev se smejo bfti prevelika. Socijalistično mesto bo štelo 50 do 60 tisoč prebivalcev. Ce je pa kte več industrijskih podjetij, ki so po naravni potrebi navezana drugo na drugo tako, da morajo biti blizu skupaj, zgrade v dotičnem kraju več socijalističnih mest, ki bodo približno enako oddaljena od industrijskega centra. Tak je v glavnem načrt socijalističnih mest. katera začne graditi sovjetska Rusija v bližnji bodočnosti. Vprašanje je seveda, kako se bo tako mesto obneslo, kajti navada je železna srajca in to čutijo tudi moskovski kovači, ki hočejo prekovati ves državni red po enem kopitu. Težko si je misliti, da bi Dili ljudje zadovoljni s tako temeljitim poseganjem v zasebno življenje, še večje pa je vprašanje, če se bo sovjetski Rusiji sploh posrečilo zgraditi socijalistična mesta, kajti dokler ima tako slabo razvito Industrijo in tako malo prometnih žil, ne more misliti na ogromne izdatke, združene z graditvijo novih mest. Poleg tega bi bilo treba mnoga sedanja mesta in na- Carlo L inati: Norec in pesnik Nekega dne se je raznesla po zakotnem mestecu na Siciliji vest, da je mladi markiz Rupperto di Vilamasima zblaznel. Ker je prinesel to vest nezanesljiv sluga iz markizovega gradu, je prišla kmalu na ušesa postopačem, katerih glavno opravilo je bilo, da so se sprehajali in pasli zijala na korzu. In čim bolj se je vest širila, tem bolj so se je prijemale razne podrobnosti. Zvečer je že vse mestece vedelo, da markiz nori. Trditi, da so bili ljudje tega vesdi, kakor so veseli vsake tuje nesreče, bi bilo pretirano, kajti markizi di Vilamasima so bili priljubljeni. Stanovali so v gradu, ki je bil edini v mestecu in v okolici, imeli so dobrih sto oralov zemlje, zasajene s citronami, pomarančami in olivami. Sicer pa ni bila nobena tajna, da je bil mladi markiz zaljubljen v lepo mladenko s kontinenta. O tem so vedeli mnogo povedati domaći trgovci. Torej tistega dne, ko se je raznesla ta vest, je kazal markiz že zjutraj znake čudne fantazije. Še ni odzvonilo poldne, že rrra ie Snila v glavo ner verjetna misel. Odšel je na dvorišče in vzel ključe od skladišča, v katerem je bilo spravljeno olivno olje. V skladišču je bilo spravljeno glavno bogastvo markizove rodbine. To so bde dolge vrste sodov in ogromnih loncev, polnih olivnega olja. Markiz je prižgal električno luč in sedel na tla. Sklonil je glavo, prekrižal roke na prsih in obsedel nepremično na tleh. — Toda Rupperto! — je vzkliknila markiza, videč moža na tleh. — Kaj pa počenjaš? Kaj ti je danes? O, Rupperto, Rupperto! Dolgo je stala pri njem in pretakala bridke solze. Slednjič je nesrečni markiz dvignil glavo, blazno je pogledal markize in dejal- — Lonec sem. Potem se je zarezal kakor pravi norec in obsedel • nepremično zvit v kolač na tleh. — Kaj pa fantaziraš, dragi moj? Lonec si. praviš. Kaj se ti fe zmešato? je tarnala markiza. — Lonec sem, — je odgovoril markiz flegmatično, — lonec, kakor so vsi lonci tu. Jaz sem njihov tovariš. —Toda za boga, ti si vendar markiz Rupperto, ne pa lonec! — je kričala markiza vsa iz sebe. — Ne, ne, nisem markiz, lonec sem, je trdil markiz. Energično je odklonil prošnjo, naj se gane z mesta, katerega je bil zasedel kot lonec. Markiza je plakala, polila si je lase in preklinjala, pa ni nič zađegto. Polagoma se je začelo mračiti. Markiza ni hotela pod nobenim pogojem dovoliti, da bi nesrečnež prenočil v skla- dišču. Poklicala je torej sluge, da bi ga šiloma prenesli v spalnico. Toda to je bilo izključeno. Branil se je in kričal tako obupno, da so ga morali pustiti pri mini. Sklenili so pustiti ga v skladišču in da mu bo lažje, so mu hoteli prinesti dobro večerjo in ostati čez noč pri njem. Toda nesreča nikoli ne pride sama. Markiz o večerji še slišati ni hotel. Logičen in dosleden v sklepih, kakor so navadno vsi norci v svojih mani-jali, je odklonil tudi najboljše jedi, češ, da lonec ne more jesti ne piti. Kadarkoli so miu prinesli jesti, je odkimal z glavo v znak, da noče. Vse je kazalo, da bo konec te zadeve tragičen- Markiz je trdovratno vztrajal v vlogi lonca. Bila ga je že sama kost in koža in od neprestanega sedenja je bil že ves sključen. Glas o blaznem markizu je šel po deželi in od vseh strani so prihajali ljudje, da bi videli moža, ki se je izpremenil v lonec. Vsem se je smilil in vsi so dajali nesrečni markizi nasvete, kako bi mogla iztečiti svojega moža ali pripraviti ga vsaj do tega, da bi jedel. Poskušali so to in ono, toda vse je bilo zaman. Nekega dne na je prispel v mestece pesnik, v katerem je bil oživel spomin na starodavne trubadurje. Potoval je iz kraja v kraj in pel — večinoma po-^ s topa čem junaške in ljubavne pesmi ob. spremljevanju na kitaro. Imel je dolge lase in nosil je šmok plašč, v katerem je bil podoben mušketirju. Imenoval se je Cesarino. Prepeval je najprej na trgu, potem ie pa odšel v najsiromašnejšo krčmo obedovat Tu ga je doletela sreča, da je zvedel za markizovo blaznost Povedali so mu tudi, da je markiza dolgo plakala in tarnala, ko pa vse to ni nič zaleglo, je obljubila bogato nagrado tistemu, kdor ji reši moža. Trubadur je mislil vso noč na to storijo. Zjutraj pa je odšel v grad in poiskal markizo. Dejal ji je, da pozna način, kako spraviti markiza iz skladišča za mizo in v posteljo. Prosil je samo, naj ga odvedo k markizu in mu prineso na dano znamenje jesti. — No, pa poskusimo še to, — je dejala markiza brez najmanjše nade na uspeh. Cesarino je odšel v skladišče, kjer nalašč ni hotel opaziti markiza, ki je še vedno čepel na istem kraju. Pesnik je molče sedel v kot na drugi strani, povesil je glavo in prekrižal roke na prsih tako, da je bil na las podoben markizu. Vsi drugi so odšli in ostala sta z markizom sama. Kar ie markiz dvignil glavo in se zagledal v svojega tovariša. Dolgo ga je nepremično gledal, slednjič pa je vprašal: — Kdo pa si? — Jaz sem lonec, — je odgovoril pesnik flegmatično. — Kaj? Tudi ti da si lonec? — Da, tudi jaz. S tem je bil pogovor končan. -Ce- sefiene kraje sp3ou opustiti, kar je praktično več kot absurdoo. Sccijatestična mesta si zamišljajo boJoševiki seveda v prvi vrsti ali pa samo za duševne in ročne delavce, toda tudi te bo zek> težko spraviti pod streho. Najboljše, najtrajnejse, zato 13 najcenejšel Zanimiv konflikt na angleškem dvoru Iz Londona poročajo, da je nastopil sovjetski poslanik Sokolnikov ol-cijelno svoje mesto v četrtek dopo-dne. V Londonu se je mudil že več dni, toda poset na dvoru je odlašal. Zunanji minister Henderson je navedel kot razlog Sokolnikovega oklevanja stališče angleških dominionov, ki še zdaj niso odobrili obnovitve diplomat* skih stikov s sovjetsko Rusijo. Glavni razlog, da sovjetski poslanik ni hotel takoj oditi na dvor, je Pa bil v tem, da je angleški kralj kategorično odklonil sprejem. Med kraljem in ministrskim predsednikom je prišlo baje do ostrega nastopa in kralj je kategorično izjavil, da nikoli ne poda roke zastopniku vlade, ki je umorila njegovega bratranca. Kaj takega se na angleškem dvoru še ni pripetilo. Prejšnja zastopnika sovjetske vlade v Angliji Krasin in Rakovski nista bila pooblaščena poslanika in sploh nista prišla v stik s kraljem. Ker se kralj ni dal pregovoriti, so našli končno iz mučnega položaja izhod na ta način, da je sprejel sovjetskega poslanika v avdijenci prestolonaslednik. Zelene oaze v večnem ledu Danski Isti priobčujejo obširna poročila kodanjskega geologa Alwinga Petensena o rezultatih raziskovanja polarnih krajev Grenlandije in njene okolice. Človek bi misJrl, da je to dežela večnega snega in ledu, v resnid pa ni tako. V beli pustinji so zelene oaze, kjer je vse polno redkih rastlin in zverjadL Tak polarni raj reža na koncu zaliva Scorbe, ki sega 400 km daleč v cerlno in se cepi v Številne fjord«, kakor imenujejo severni narodi ozke zalive. Tu je našla Petersonova ekspedicija namesto večnega snega Ko ledu ogromno pokrajino, pokrito z redkimi rastldnami. Kamor je segalo oko, so videli pestre poljane in gozdiče nizkih vrb. Velike čete bizamov, belih zajcev, polarnih volkov in druge divjadi so se pojale po ogromni zeleni oazi sredi polarnih krajev. Blizu fjordov je bilo vse polno belih medvedov, posebno medvedk z mladiči. Na podlagi tega je prišel Petersen do zaključka, da je odkril doslej neznano rodovitno pokrajino. Ekspedicija je našla tudi bogata lež-ršča premoga. Danska vilada hoče bogastvo zelene oaze na Grenlandiji gospodarsko izkoriščati. Pri specijalistu. — Kazalec sem si prereza J, gospod doktor. — Obžalujem, jaz sem specijalist za palce. Neprevidno, Astronom: Odkar sem povedal gospodinji, da utegne Hallevjev komet uničiti našo zemljo, noče več brisati prahu. sarino je ostal lonec v svojem kotu, markiz pa v svojem. Ko je prišel čas. katerega je bil Cesarino že poprej določil, je prinesel sluga sama izbrana jedila in jih molče postavil predenj. Cesarino je začel z veliko slastjo jesti in zalivati mastne jedi z izbornim vinom. Markiz je znova dvignil glavo. Dolgo je opazovil svojega tovariša, kako je in pije, slednjič ga ie pa vpraša!: — Kaj pa počenjaš? — Jem, — je odgovoril Cesarino in trgal z zobmi ocvrtega piščanca. — Kako to? Ti si lonec, ki je? — Da, jaz sem lonec, ki je. Markiz je kar ostrmel od presenečenja, kakor da vidi pred seboj nov svet. — Kaj si res pravi lonce? — ga ie vprašal znova. — Seveda sem. — In ješ? — Jem. — Ce je tako, bom pa še jaz jedel, je dejal markiz. Sluga, ki je stal pri vratih, mu je takoj prinesel jesti. Markiza ie plakala, toda zdaj že od veselja. Ko sta se najedla, je odvedel pesnik markiza v njegovo sobo in mu dal kitaro, češ, naj zaigra. Tako je dobil pesnik Cesarino bogato nagrado. Markiza ga je pridržala v gradu, da bi ji pel in pomagal prenašati bridko usodo vdove ob živem možu. Stev 292 •SLOVENSKI NAROD«, dot 21. 1929. Su&o 7 17 •Marce/ dVtof/et &erxant tbiavoJe Jlcfttotf In ta dvojni pogled v bodočnost je Magdaleni pogosto zadoščal, da se je razvedrila in pregnala mračne misti, ki so ji rade rojile po glavi . Na vse to je mislita vohunka, ko je spravfela ček bratovščine »Orne p«tu-ncike« v skriven predalček. BiUa bi se raznn&ljaSa, da se m začu! baronov »las: _ Ti sploh nisi radovedna, draga moja. Še na misel ti ni priSk) vprašati me, kako to, da sem prišel danes k tebi tako zgodaj. — Saj res. Nisi-hotel čakati, da naju sprejme pod okrilje temna noč, naklonjena zaljubljencem in zločincem. Prijel si Se rjredno se je zmračilo. Pazi se, pogum te utegne pogubiti. Magdalena de Vaulnes se je zasmetate. Smejala se je vedno svojemu ljubek u, ki je poihajal na sestanke zeto oprezno. — Ne norčuu se, prosim. Previdnost je mati modrosti. Narava mi je dala strašno moč. Znam se branjti. Kljub temu pa pazim, da ne pridem v položaj, v katerem bi slepo naključje ogrožajo moje življenje. Izpremenaj $e ton in pripomnili: — Prišel sem se poslovit. — Odhajaš? — Da, še nocoj preko VenrrrrriMe irt Gafalsa. — In potuješ? — To bi lahko sama vedela, saj sem ti povedal, v katero smer krenem. Ugani. — V Aufilfejo? —Uganfla si. Zeleni Atbion doleti čast. da sprejme tako od&dnega gosta. Nisem nič kao posebno navdušen za to potovanje, ker sovražim rnegflo in na vodi IcmSan krompir. — Ne sadi se. Kakšna naloga te čaka? — Dož irri ni dovoli izbirali. Zapo-r&tml je in moral sem ga ubogati. — Vprašala sem te, kaj y>.tŠ počel v AngBlrji. Za kaj gre? — Gre za splošno znane francoske finančnike, ki so spravili s pomočjo neke tondenske banke ves svoj denar v inozemstvo. Dobiti moram dokaze. Po tem se pa spoprimemo s term tiči. — Takale mahinacija obeta maslen dobiček, a? — Seveda. — Upam, da dobim tudi jaz svoj delež. — Bodi brez skrbi, toda dobiš ga samo pod pogojem, če te bodo člani naše bratovščine pohvalili, ko se vrnem. —Nič se ne boj zame. Landry. Ta Čas, ko boš ti na potovanju, opravim tu vse, kar bo treba. Lahko boš ponosen na svojo učenko. — To me veseli! — je dejal baron in poijubil Magdaleno de Vatrines v sfcovo. Ker se mu je mudilo, se je brž postovi! in liste! po eujnejših opravkih. Magdalena je ostala sama. Treba ie brk> misliti na večerjo. Vohunke pa ni mikalo v resrtavračijo. a tudi doma si ni hotela pripraviti večerje. Na hitro roko je pojedla mak> sadja in to je bUa vsa njena večerja. Ni se pa mogla ubraniti mleti na nekdanje pojedine. Ta misel ji je bfta sprva neprijetna, po tem se je pa sprijaznila z njo in celo ugajalo ji de, da mora začasno marsfkaj pogrešati. Pazmtš&ak je, kak« bo dohitela izgubljeni čas. čim bo zopet bogata. Predsedovala bo orgijam, pri kuteri-h bo tekel šampanjec v potokih, kakor je tekel, dokler je bf!a grajska gospa. To je bfl cilj, za katerega je tek) vredno delati Dobra jed vpliva slabo na misli. Po močnih vinih se misli skale. Pijanci nimajo nikoli tabo jasnih misli, kakor trezni ljudje. Po skromni večerji je Magdalena de Vaulnes vstala in zamrmrak: — Na dek). S sorn finim zahodom njena naloga še ni bfla končana. Noč je bfla in ostane zvest zaveznfrk vohunov. Magdalena je stopila v zanemarjeno shrambo. Odprla je kovčeg in vzela iz njega čudno obleko — črn svilen triko, Črno čepico, tesno prilegajočo se njeni gfavi, pas s kaveljčki, na katerih Je bflo pritrjeno bodalo, in malo električno svetilko. Vohunka je odpela prornenadno obleko in jo spustila k nogam. Oblekla je črn triko, pod ka*erfrn ie bi!o njeno drvno telo Se lepše. Bujne kodre je skrila pod čepico. Njena roka ni drhtela, ko je preizkusila ostrino bodala. Preizkusila je rudi električno svetilko, s katero bi mogla po portaneM premotrti sovražnika. Na kaminu je stalo starinsko zrcalo, v katerem se ie videla podoba hotelske vtomčflce. Magdalena je b&a že vajena take oHeke. Noč za nočjo se je plazEa v nji po hotelih in opravljala svoje sramotne posle. Nasmehnila se je podobi v srcahi Ko je obula čevlje iz finega mehkega usnja in s kfc^uce\inastimd podplati, je bila vohunka pripravljena. Bila je v bojjrii opremi, oborožena in obe-čena tako. da se ji ni bilo treba bati iznenađen j. Ogrnila je še do*g črrn plašč :-n za-klenta za seboj vrata. Hdftela je po ulicah, polnili letovi-$can)ev, namenjenih v gledališča, klube ki kinematografe. Toda mimo Magdalene de Vairlnes raso hodili samo IjRKrje, katerim je vsak delavnik praznik. Hodne so tudi preproste žene, zaposlene kot biljeterke, prodajalke rož aK sporedov Hitele so v nočno službo, da zaslužijo svojim otrooičem košček kruha. Mimo Magdalene so hodili tudi krupjeji. katerih nadoga je bila spretno zavrteti igralno ploščo in vpraševati po cele ure vedno z istim glasom: »Stavbeno, gospoda? Ne stavi mhce več? Sreča vala je tud: igralke in igralce, muzikante, statiste in .strojnike Mimo nje je hitel cel svet delavcev« Nii*čc se rri zmenil za skromno obleč 0 ženo, vsi so mislili, da spada med o e nesrečne matere, ki morajo delat. >c ponoči, da lahko preživljajo svoje otročje. In res, kakor drugi, tako ie hitela tudi Magdalena na delo. Dokler je ne pre-ieiij beli dan. bo stikala nalik senci no vseh kotičkih hotela ■Imoeria di M prepriča, kaj počenja grofica dc Ro joie in da poskusi odkriti 5c dr;i-. Kako .e ravnala, da ie ni nrbčc i >a-zil in zasačil r>ri tem sramotne'" poslu? To zvemo kmalu. Vt Izdana tajna Cun je seržant Diavolo opustil zasledovanje Magdalene de Vaulnes, Je krenil po ulici de la Victoire in prispel na trg Massena. Na lev; strani tega trga je mestni kasino. Ustavil se je in se ozrl po krasnem trgu. Bil je sicer vojak tujske ledji in okusi! je vse sladkosti bojne vihre, vendar pa ni bil še tako otopel, da bi ga pogled na krasna poslopja ne veselil. Oudil se je, da so mogli bucbe tako lepo dopolniti dek) božje. Občudoval e prekrasne mestne nasade, kjer so cvele najlepše rože m ki so se razprostirali tja do morja. proee czti£/e*£o ttt mvmdmfco bta£c so cft* nahemitm tMs/ftfedtte/e pri NOVAKU - Ljubljana KONGRESNI TBO ŠTEV. 15 (P*4pei»cčatne estan/ee sa stms/ee muOttfm ipmod tevnittišiea cene. Oglejte si! Oglefte si! Zahvala. Najtopleje se zahvaljujemo vsem in vsakomur, ki je na katerikoli način počastil spomin gospe Stanovanje v rum hSi zooem odda Ignac:-! Presotoft, Šmartno, p. Moste pr* Stanovanje za dijaka petoaoaca reail. zim. s hrano s 1. Jan. 1930 pri boljši rodbina v Ljubljani, iščem. Focrodbe sprejema gospa Hanu*. Ljirbljam, Qr««or6i-č-eva 7. 2852 posebno pa tistim, ki so ji dajali uteho v zadnjih urah njenega življenja. - VH, 21. decembra 1929. ŽALUJOČI OSTALI. Posest Realitetua pisana, družba z o. z. LJUBLJANA MfeJošJčeva c. 4 odda sledeča stanovanja: DVOSOBNO, me#l>o, Din 500—. DVOSOBNO, Siika. Din 600.—. ENOSOBNO. Šiška, Din 400.—. ŠTIRISOBNO, bSn Kartone o« te, Din 1000.—. SllRISOBNO, komfortmio, mesto, za februar. Din 1700.—. DVOSOBNO, kabinet, pritćUktc, Rožna dolina. Din 650.—. DVOSOBNO,, souporaba Lud»n3c, cvprcanijeoo, ši&fea, Din 400.—. DVOSOBNO, R-oOTca <*ovš5ini, oficirskemu zboru, vojaški zočM m častni četi, gg rezervnim častnikom, gg. pevcem za prelepo im gamji^ pebje. zastopnikom raznih obfasti, kor-rx>racij, zavodov m društev -ter končno vsem mnogoštevilnim pri-jateljem in znancem, ki so našega blagega pokojnika ssvemifc v prerarri grob, V Ljubljani, dne 21. decembra 1929. Globoko žalujoči ostali > mM al i e£fast< Vsaka Za odgovor % Plača lahko 2aet« 33. imrm sfcMKća. Telefon 3434. 107/t 20odstotne kronske bone cupaje Pučka itediooica, taložni zavod d. d, OsHck, Desatičma at. 27. 97-1. ILIRIJA oremoa Vino opok> zajamčeno pristno, za praznike oairomt vas december. Če* trtico po Din 10. —, brcf mestne ažta»-ne Dio 7.50 v hotela »Bellerac«, tudi v sodčkih. N« zamudite ogod-ne pHUcel 3645 Ia orehe poceni Ehmenfreisid, 2AM Stojnica ILIRIJA koks Dunajska c. 4/6. Telefon 29-Jt strokovno užalile tn popravlja O. JURASEK, Uubtiana, KlJttCavoičaf. ska ulica 3. Mestni tr« 22. 924. Ribje olje »vele. oajfiae&e, norveško, is It* karne dr. G Pkoo*4a v UabHaflt se priporoča btodim, sttbottMta osebaL 87«£ Posest Realiteta« pisarna, 0>o2ba z o. z LJUBLJANA MlkioSI&sva e. 4 proda: HIŠO, nrinad-ssropno, sredj 1 jul>l»;an«. v oekitii 16 suirwo-vanJ. 3, 2 in 1 soiwa &tiiaio\-cim»ja, kuhinje, prjtikttne, elekortka. vodovod, stamo-vanja delovna paberte, brovnuig p.i-.oie. pištole sa stetisnje psov. lovska io ribiške potrebščine ima r saloni: F. K. KAISER, potka/ v Uubijani. Kongresa! trg 9. po&{)emo »No\ pornkt^evanja in tečenja orgaai.:-z>ma«, povratek moči, zdravja, dc-servoc sposobnosti in poda^^šantv akMfoesa l>vt|ca- Obrastc sa na naeavr: M*o* Markovld, Beoemd, ITratU VWana M. 2*61 ILIRIJA drva. oglje Budilke JJeino jamatvo. Dan 60.— , dorj^e samo pri tvrdfct IVAN PAK1Ž. — UoMlana, Pred škofijo 15. 2^05 Strojnik star 30 tat. nooiemjea, pocK>iien abstinent, vesten jn iKirtaočen, sitrojni klračarvnačar — zmožen ki vešč pimrh stmooev, dBeaebnoiortev, bancanskah ter motorjev na scaalm piki, vešč vseh popravi ekdotnike 03 splošno viseb del v večjii obratih, 2eal mesta na kaka večji ta-c*. oziroma sttčnem pedjetiu. Ore tnd! kaven Siovenije. O razume-varnitj in natančnosti prtponcčft-švo s p: .če va-te na rairpofaffc. — Po-ondbe na uipravo »Slov. Naroda« pod značko »Veeeen ki z doteo prakso«'30. 2366 Klavirii! Svarim pred stkspom nividerne-ra blaga, eenifa klavirjev! Kopajte na obroke od Din 400*— prve svetovne fabrikate: B6»ee-dorfer. Steraway FOrster. MOlzI, Stlagl original, U so aesporno taJbolfiSi! (labka, predsoa mehanika). Prodaja jfi UkUocao Io sod. •Tvedanee in bor. sok. Oiasbenr Marina Alfonz Breznik Mest* trt 3 ...IN DA SE NE POZABI naša domača solidna najstarejša in največja specijalna trgovi« na z gramofoni in ploščami se nahaja samo na Miklošičevi cesti Sto 34 Palača Pokojninskega zavoda Centrala za splošno gramofosfjo Gramofon ■ A. Rasberger Telefon 33 SS. Globoko uŽalcSoeni naznanjamo, da je nai srčnofkrbijerri soprog, oče, «ta»ri oče in stric, gospod Ivan Keber trgovec une 20. t ro. po kratki bolezni, previden s svertotaistv«, mirno ▼ Oospodv zaspal Pogreb dragosa pokojnika bo v rre-d«ljo, dne 22. decembra 1929 ot> 4. im pop, iz hiše žaiosti. Miamova uJica Št. 4 (Sp. Šiška), poke nove cerkve, na pokopaifšc« k Sv. Kriiu. V Lhibljani, dne 21. decembra 1929. GLOBOKO ŽALUJOČ! OSTALI. Občin* LJubljana Uaofcoi pogrebni .^v. svoje specijalne, na Dunaju z nenavadnim uspehom kupovane novosti, proti fiksnemu 6ojn«> — intereKOtje z radostnim kapitalom izvejo natančneje v soboto, dne 2lM v nedeljo 22. m v ponedeljek 28. t. m. pri ravnatelju Heltier, hotel nUnion- v Ljubljani. Pi*mene ponudbe v nemškem jeziku pod wUngewo^nlich" na uprav. .Slov. Naroda" 30 92 84 Stran 8 •SEOVENSK1 NAROD«, dn« 21. decembra 1929. Se v. 202 ■ ■ ■ ■ ■ H b H ■ b h II U i h b ■ i ■ ■ ■ h ■ II ■ i ■ ■ i ■ ■ ■ ■ ■ 1 ■ i IT. ŠIVALNI STROJI izborna konstrukcija in elegantna izvršitev iz lastne tovarne. — 15*letna garancija. — Vezenje se poučuje pri nakupu brezplačno PISALNI STROJI »ADLER« - KOLESA iz prvih tovarn >Diirkopp«. »Srvris«. — PLETILNI STROJI vedno v ralogi — Po samezni deli koles in Šivalnih strojev. — Daje se tudi na obroke. — Ceniki franko in zastonj. IVAN JAX 1 SIN,UUBUANAtGosposvetska2 OTOJLflJUunDnnnr^ n juljl mmiin MORSKE RIBE! Kakor je že znano, vedno voHka izbira specijalno danes in vse prihodnje postne dni po zelo zmermh cenah. V glavnem posebne -ribe, švolje, st. peter, razne Školjke (morski polži) itd. Cenjenim gostom se postreže tuda* s surovo ribo DO 'lastnih cenah: Operna klet. Gledališka ul. št. 2. Gostilna pri »Univerzi«, židovska steza št. 4. Točilnica, Dunajska cesta št 9. Gostilna pri »Dalmatincu« pri stari cerkvi v Šiški. IHMUBUlBMBBIIBlBlBMm Premog n PRVA nafbotRe vrst* dobavila Bohoričeva 5. Telefon 2059 ji l_ i.i m i ■ ■ m ■ ■ i m i ■ ii ■ i Budilke p o e e n 1 L Vilhar urar LJUBLJANA Sv. Petra c.36 Krušno mono io vse mlevske izdelke vedno sveže dobite pri A. M. Zorman Li ubija na. Stari trg 32 Zaluziie lesenih tekstilnih rolet (dervo-nitki) rolete iz gradelna se dobe najceneje pri lvnlki PETER KOBAL Kranj — Slovenija TeL mtcrurb. 32 Saviri k občnemu zbora osoiilnicevŽalcu mm ki se vrši dne 30. decembra 1929 ob 15, uri v posojilnični pisarni Dnevni red: L Sprememba pravil. 2. Slučajnosti. Ako bi občni zbor ob določeni uri ne bil sklepčen, se skliče ob 16. uri istega dne drug občni zbor z zgorajšnjim dnevnim redom, kateri pa je sklepčen brez ozira na število navzočih zadružnikov. NAČELSTVO. Št 38577/29 ref. V. Razglas. 16933 Radi oddaje dimnikarskih del v vseh mestnih in v mestni oskrbi stoječih poslopij za L ometahu okraj za L 1930, 1931 in 1932. vršila se bode pri mestnem -mairJsrTaru ljubljanskem v prostorih mestnega gospodarskega urada dne 23« decembra 1929. ob 10« uri dopoldne ponovna ofertailna razprava. Pogoji in vsi drugi dražbeni pripomočki so razgrajeni med običajnimi uradnimi urami pri omenjenem uradu vsakemu interesentu oa vpogled. Ponudbe, v katere je vstaviti pavšalne zneske za izvrševaoiie dimnikarskih del je izročiti do označenega termina zapečatene in opremljene s 5% vadijem mesenemu gospodarskemu uradu. Interesenti, ki so pri ofertakii licitaciji dne 26. novembra 1929 vk>Žfli va-dtj, ni treba tega ponovno vlagati. Izrecno se določa, da se na ponihibe, katere ne bodo odgovarjale razpisanim določbam in pogojem ter na ponudbe, katere bi bile pogojno slavljene, prepozno ali naknadilo vložene, ne bode ozirak). Mestna občina si tudi ipridržuije r>ravico oddati razpisana dela po lastnem prevdarku drugemu in ne najnižjemu ponudniku. Mestni magistrat lfaMjandrf dne 11. decembra 1929. llFTHFIRHFTI^^ bJ j .ramaa;oiia'Ciiajaflai;a;ui!uiia:a □□□EfEEEIir ZAHVALA Povodom trajnega jubileja, t. j. ZS-letnice samostojnega obrtniškega delovanja, srebrne poroke in SO-letnice rojstva sem prejel od vseh strani, znancev in prijateljev toliko čestitk ter Izrazov simpatij, da mi je nemogoče se zahvaliti vsakomur posebej. Zahvaljujem se iskreno tem potom. LJUBLJANA, IX. decembra 1929. Filip PriStOU solastnik tvrdke Pristou in Brlcelj. I dLgll .-j£P «H ■)! HLsi^l3G1GE jI! BiBIBlB B D CS|D|B|D!D!DfD!Bil3iD □□□QI3[IIQG1Q[3C? Zeižane mi za Bol L •TRIBUNA Oglejte si igračne in otroške vozičke, triciklje, hofenderje, male avtomobile, šivalne stroje, najnovejša dvokolesa, pnevmatiko itd. Velika izbira. Prodaja na obroke. Ceniki franko. • F, B. L. tovarna dvokoles in otroških vozičkov, Ljubljana. Karlovsk- c. 4 na stalni vodi in v najboljšem stanju se proda iz proste roke. Poleg tega je tudi žaga venecijalka a tremi noži in cirkularka. Poleg tudi precej zemljišča. Naslov v upravi lista pod št. 2854. I Hvaležna novoletna in božična darila so edinole J. PETELIN-CA ŽIVA NI STROJI ter pisalni stro URANIA v treh velikostih. DRES-DEN-SKI fabrikat. Elegantne opreme, NAJBOLJŠI MATERIAL, 10% POPUSTA samo pri PETELINC * LJUBLJANA po!eg Prešern. spomenika. - Teltf. 1293 e> f > * —■ 1 . Zo fiežic ftt iVero leto velikanski prihranek na izdatkih za obleke, ker dobite narejene obleke znamke »TIVAR« po originalnih tovar* niskih cenah: za fante od Din 110.—, za dečke od Din 190.—, za odrasle vsake velikosti Din 290.—. Zimske suknje od Din 450.—, suknene hlače od Din 89 naprej Tzvrstna izdelava, cene brez konkurence. Samoprodaja »TIVAR« oblek IVAN KOS, družba z o. z. Sv. Petra cesta št. 23. M J z enonadstropno novo hišo in gostilničarskim lokalom v lepem mestu vrbaske (banjalučke) banovine se proda ugodno iz proste roke. Pobližje informacije daje lastnik: DOMOVINSKA INDUSTRIJA MLINA D. D. VeL Beekerek proti epilepsiji - krčem - padavici Že 15 let najbolje preizkušen. — Vsak dan dohajajo priznanja. Natančnejša pojasnila daje in razpošilja ekarna Sv. Stiepana Jdr. JI flster, Osi'ek III. JUJUULO u □ □ 1 Od danes dalje skozi vse praznike do preklica se toči dez ulico 1 Din ceneje po litru. Q g stilna |trt Vratmicss Ljubljana, Sv. Petra cesta 25 inrrmin w mi ■ innnf n m y 11 ■ m ■ 11 b i q i ir innnnnrinr 00 Kreditni zavod za trgovino in industrijo " LJUBLJANA. Prešernova aHca stev. SO fv lastnem poslopiu) Ohrestovanja vlog, oakup to prodaja vaako ▼rstnib vrednostnih papirjev, davi* io valut borzna naročila, predujmi in krediti v«atr vrste, eskompi io inkaau menic Cer naka-lila v tu i o toozemst»o »afe - depozit, itd itd itd. Brsajavko: Kredit. Ljubljana — Telefoa 5L 2040, «457. 2548 Interorban 2706 2St»f __ 37 L — Za lvo la iaseracai de! Ista: Otoc Christof. — Vsi v Uabfiaoi. 02 62