PRIMORSKI DNEVNIK je začel izhajati v Trstu 13. maja 1945, njegov predhodnik PARTIZANSKI DNEVNIK pa 26. novembra 1943 v vasi Zakriž nad Cerknim, razmnožen na ciklostil. Od 5. do 17. septembra 1944 se je tiskal v tiskarni »Doberdob« v Govcu pri Gorenji Trebuši, od 18. septembra 1944 do 1. maja 1945 v tiskarni »Slovenija« pod Vojskim pri Idriji, do 8. maja 1945 pa v osvobojenem Trstu, kjer je izšla zadnja številka. Bil je edini tiskani partizanski DNEVNIK v zasužnjeni Evropi.
Poštnina plačana v gotovini Abb. postale 1 gruppo
Cena 1.200 lir - Leto XLVIII. št. 201 (14.292)
Trst, nedelja, 30. avgusta 1992
Po mnenju ZDA predstavlja londonska konferenca dobre temelje za ustavitev bojev
Pot do miru v BiH bo še dolga Spopadi se povsod nadaljujejo
Muslimanske sile naj bi prebile srbski obroč okrog Sarajeva - V Bosno danes prispe posebni odposlanec OZN Gulding - V četrtek v Ženevi nadaljevanje pogovorov za mirno rešitev krize
Hannover: šestnajst ranjenih v bombnem atentatu
SARAJEVO — Ameriški predsednik George Bush in vršilec dolžnosti zunanjega ministra ZDA Lavvrence Eagleburger sta včeraj izjavila, da pravkar končana mednarodna konferenca o Jugoslaviji v Londonu pomeni boljše temelje za zaustavitev spopadov na območju nekdanje Jugoslavije. Toda kljub temu, da je Bela hiša zadovoljna z doseženimi rezultati v britanskem glavnem mestu, opozarja, da je zaplet na Balkanu zelo resen in ga ni mogoče rešiti čez noč.
Takšno oceno vsekakor potrjujejo tudi včerajšnji dogodki v Bosni in Hercegovini, kjer se spopadi nadaljujejo. Tarča silovitega napada iz vsega mogočnega orožja je bilo ponovno Sarajevo. Po občini Stari grad so napadalci streljali s protiletalskimi mitraljezi in s topovi, pa tudi s težkim orožjem. Streljanje je bilo slišati zjutraj tudi na Trgu Pere Kosoriča, v Dobrinji pa so bili rafali in topniški napadi. Kot poročajo svetovne agecnije, naj bi muslimanske sile včeraj uspele prebiti obroč »koli bosensko-hercegovskega glavnega mesta, ofenziva pa se nadaljuje. Pripadniki vojske Bosne in Hercegovine oziroma njene teritorialne obrambe so zavzeli pomembno postojanko Jezersko glavico in skladišče streliva. Po najnovejših poročilih naj bi srbske sile zaustavile topniške napade na Sarajevo. Na Področju občine Stari grad pa je bilo v popoldanskih urah okrepljeno delovanje ostrostrelcev. Tudi v občini Center in Novem Sarajevu so bili ostrostrelci zelo dejavni. Radio Bosne in Hercegovine je sporočil, da srbske sile s topovi še naprej ob-' streljujejo novo naselje Buča-potok, medtem ko je v ostalih mestnih naseljih mirno.
Novico o hudih spopadih je objavila tudi srbska agencija SRNA, ki Pa ni poročala o preboju muslimanskih sil. Francoska agencija Fran-cepress je sporočila, sklicujoč se na vire v BiH, da so enote Bosne in Hercegovine prebile obroč okoli Sarajeva, enote iz Zenice pa naj bi prodrle proti severozahodu Sarajeva m se prebile skozi srbske napadalne linije pri vasi Čekriči 25 kilometrov Pred Sarajevom. O hudih spopadih je poročal tudi radio Beograd, ki navaja, da se ofenziva muslimanskih sil nadaljuje.
Topniško ofenzivo je včeraj zjut-raj dvakrat doživel tudi Slavonski Brod, v katerem je sovražnik obstreljeval stanovanjske objekte v središču mesta, v Bosanskem Brodu pa je nekaj deset granat padlo na širše
območje mesta, vendar žrtev ni bilo. Kot poročajo, se obrambne črte tudi po tem spopadu niso premaknile. Tudi na širše območje Bihača je padlo okoli dvesto rušilnih projektov, na središče mesta pa je bila izvedena prava topniška kanonada. Za Bihač je bila to ena najtežjih noči doslej. Agresor je z minometi, havbicami in tanki napadel stanovanjska naselja. Prizanešeno ni bilo niti Cazinu.
Marrack Gulding, ki je pri Združenih narodih zadolžen za mirovne operacije, naj bi danes dopotoval v Bosno in Hercegovino, da bi začeli z lociranjem težkega orožja, za katerega so se Srbi v Londonu zavezali,da bo pod nadzorstvom ZN. To je v Londonu izjavil Cyrus Vanče. Gulding naj bi najprej pripotoval v Zagreb, kot je sporočila predstavnica za stike z javnostjo Unproforja. Med svojim sedemdnevnim bivanjem v hrvaškem glavnem mestu naj bi se pomočnik generalnega sekretarja OZN za mirovne operacije sešel s predstavniki zaščitnih sil Združenih NADALJEVANJE NA 2. STRANI
(Telefoto AP)
V Sarajevu se prebivalci z vodo oskrbujejo iz cistern
HANNOVER — V Hannovru je počila sinoči bomba, ki je ranila šestnajst ljudi, od tega vsaj šest zelo hudo. Zgodilo se je na Alt-stadtfestu, tradicionalnem letnem mestnem prazniku, ki se ga je udeleževalo v usodnem trenutku 200 do 250 tisoč oseb. Peklenski stroj je bil skrit v hranilnku za smeti tik za kioskom, v katerem so točili pivo. Zaradi eksplozije so popokale šipe avtomobilov, ki so bili parkirani tudi več kot trideset metrov daleč.
Glasnik mestne policije je povedal, da se ni pred pokom oglasil nihče, ki bi prevzel odgovornost za atentat. Pripomnil je, da iščejo preiskovalci odgovorne v desničarskih krogih.
Atentat, ki zelo spominja na eksplozijo iz leta 1980 na Okto-berfestu v Miinchnu, ni okrnil prazničnega vzdušja, nasprotno: ko se je razvedelo zanj, se je zbralo na prizorišču še več ljudi.
V petek in soboto bo v Veliki Britaniji zasedanje evropskih finančnih ministrov
Na deviznih trgih navidezno premirje Pozornost francoskemu referendumu
Minister Franco Reviglio
(Telefoto AP)
RIM — Evropski denarni sistem je utrpel v zadnjih osmih dneh takšen šok, kakršnega že dolgo ni pomniti. Ukleščen v nem-ško-ameriški dvoboj na šahovnici obrestnih mer in v tesnobno negotovost, kako se bo iztekel 20. septembra francoski referendum o Maastrichtu (trenutno kaže, da povprečen Francoz tej pogodbi nasprotuje), pa se je vendar izognil pretresu - preoblikovanju tečajnih razmerij, ali z drugimi besedami, vnovičnemu ovrednotenju močnih deviz (marke) in razvrednotenju šibkih (lire in funta šterlinga). Zaslugo za to ima seveda predvčerajšnji enotni nastop dvanajsterice, ki je zdaj prvič in odmevno želela izpostaviti vzajemno solidarnost med članicami.
In vendar je bil včerajšnji dan bolj podoben nekakšnemu oboroženemu premirju kot pa vedrini po neurju. Dejanski učinek zagotovila ES, da za zdaj ni misliti na tečajne prilagoditve (kar je podprlo liro), bomo deloma preverili šele jutri, ko bodo spet zaživele valutne in delniške borze, predvsem pa na prihodnjih sestankih evropske komi-
sije (v sredo) in gospodarskih oziroma finančnih ministrov, ki bodo v petek in soboto v Veliki Britaniji razpravljali o nevihti znotraj EDS. Nemčija je sicer zatrdila, da bo ostala pri svoji dosedanji ostri finančni politiki - visokih obrestnih merah (diskontno mero je v zadnjem letu povišala kar trikrat, češ da je to nujno za znižanje inflacijskega pritiska), vendar to ne more v nedogled; vsaj zaradi tega ne, ker se ji vrste brezposelnih naglo množijo in narekujejo vsaj ublažitev te njene politike, če že Bush noče pomagati podcenjenemu dolarju, ker mu - tak kot je - omogoča večji izvoz.
In Italija? Predsednik vlade Amato se bo sešel s francoskim kolegom Beregovoyem, da bi se pomenila o devizni kaši in o Maastrichtu: če bo na referendumu prodrl »ne«, pojde evropska denarna unija po vodi, a Francija bo ostala izolirana, podobno kot to grozi Italiji, če ne bo znala dopiliti notranje gospodarske politike, kar je sicer finančni minister Franco Reviglio včeraj obljubil.
Podpredsenik IS Slovenije Žakelj odprl 14. Kogojeve dneve
Kultura kot promocija Slovenije
KANAL Kanal mestece z bogato kulturno tradicijo in živahnim kulturnim utripom, je od petka spet središče kulturnih dogodkov letošnje jeseni na Goriškem. Začeli so se Uamreč 14. Kogojevi dnevi, splet glasbenih, pevskih, likovnih in drugih prireditev, ki se bodo sklenile 9. oktobra.
Prireditve potekajo letos v znamenju 100—letnice roj-stva eminentnega skladatelja, predstavnika evropskega ekspresionizma, Marija Kogoja.
Pobudnik in prireditelj manifestacij je tudi letos Prosvetno društvo Soča v Kanalu, v sodelovanju z znanimi kulturnimi in javnimi delavci iz Slovenije. Med sponzorji je tudi Kmečka banka iz Gorice.
Pravzaprav so se letošnji Kogojevi kulturni dnevi dejansko pričeli že v petek popoldne z okroglo mizo, na zanimivo in obenem izzivalno temo Primorska kot pokrajina.
Uradna slovesnost pa je bila zvečer na trgu pred galerijo Rika Debeljaka, kjer so sočasno odprli antološko razstavo Bel tržaškega (in ameriškega) likovnika Bogdana Groma.
Slavnostni govornik je bil podpredsednik vlade republike Slovenije in predsednik Socialistične stranke Slovenije, Viktor Žakelj, medtem ko je umetniško pot slikarja in kiparja Bogdana Groma Z izbranimi besedami predstavila Nelida Nemec.
Udeleženci slovesnosti med katerimi je bil tudi član Predsedstva Republike Slovenije, Ciril Zlobec, so v svoji sredi pozdravili in toplo čestitali skladatelju in glasbenemu pedagogu Maksu Pirniku, ob 90-letnici.
Viktor Žakelj je razmišljal o konstitutivni moči kulture malega naroda, o vlogi umetnosti v spremenjenih družbenih razmerah, o tem, kako bi morali naša prizadevanja usmeriti v to, da bi tudi kultura postala način promocije slovenskega naroda v svet. "V gospodarstvu bomo težko uspeli konkurirati velikim sosedom, lahko pa enakopravno nastopamo na področju kulture". In tu se ne smemo ustrašiti izzivov, biti moramo odprti in dovzetni za vse, obenem pa v največji možni meri ovrednotiti našo specifičnost.
Zvečer je bil v kanalski cerkvi koncert komornega orkestra Pro arte.
Washmgton Post: Zahod hoče Sadamovo glavo
WASHINGTON — Busheva administracija bo, kot kaže, zaostrila pritisk na Irak. V primeru, da bi bili zdajšnji ukrepi premalo učinkoviti, bo bržkone uporabila manj blaga sredstva; bombardirala bo iraške vojaške objekte, južno od 32. vzporednika pa (podobno kot v kurdskem delu države) vzpostavila »varnostno cono«. Tako trdi včerajšnji Washington Post, ki se pri tem sklicuje na dobro obveščene, vendar anonimne vire znot--raj ameriške administracije. Trditve washingtonskega dnevnika so v nasprotju z dosedanjimi izjavami predsednika Busha; ta je doslej vselej poudarjal, da je-cilj zdaj-
šnjih ukrepov ta, da prepreči morijo šiitskega prebivalstva na jugu Iraka.
O pravni osnovi operacije Južni stražar je (dan potem ko se je o tem razpisal New York Times) podvomil generalni sekretar OZN Butros Gali. Ta je dejal, da so resolucijo OZN, na katero se sklicujejo ZDA, Velika Britanija in Francija, izglasovali že pred poldrugim letom, zato je delno sporna. Precej zaskrbljena je tudi Kitajska, ki je kritizirala ustanovitev »prepovedanega« območja na jugu Iraka. Po njenem mnenju so vodilne zahodne države in Rusija tokrat ukrepale na lastno pest.
Nasilja proti tujcem v ZRN še ni konec. Mladi tuji priseljenec skozi popokano šipo zaskrbljeno opazuje divjanje neonacističnih skrajnežev v Greifswaldu	(Telefoto AP)
Mirovna pogajanja med Izraelci in Palestinci zašla na slepi tir
VVASHINGTON — Dva člana palestinske delegacije, ki se udeležuje mirovnih pogajanj z Izraelom v glavnem mestu ZDA, sta odpotovala na posvetovanja v glavni štab PLO v Tunis. Palestinska delegacija se je za ta korak odločila spričo dejstva, ker so se pogajanja, po več dneh intenzivnih razgovorov, znašla v slepi ulici.
Na podlagi izjav palestinskih pogajalcev kaže, da so Izraelci ponudili Palestincem samoupravni organ, ki pa ne bi imel veliko moči pri odločanju. Poleg tega naj bi Izraelci ne nakazali ustreznih predlogov glede odprave vojaške zasedbe v Cisjordaniji in Gazi. Nekateri palestinski pogajalci so predlagali, da bi izraelske predloge odbili na vsej črti, spričo pritiskov ZDA pa bodo pogajanja nadaljevali. Palestinci so zato predložili novo spomenico v 35 točkah, vsekakor pa so izjavili, da niso optimistično razpoloženi. Pogajanja bodo (po predahu ob koncu tedna) nadaljevali že jutri.
Oglasil se je tudi Nabil Šat, eden najožjih sodelavcev Jaserja Arafata, ki je izjavil, da je napočil čas, da se Izrael neposredno pogaja s PLO. Palestinska delegacija z zasedenih ozemelj in PLO sta namreč
tesno povezani, drugi razlog pa je odprtost nove izraelske vlade.
Izraelske vojaške oblasti na zasedenih arabskih ozemljih medtem proučujejo možnost za delni prenos oblasti palestinskim samoupravnim organom. Kaže, da pripravljajo seznam palestinskih taborišč, v katerih bi najprej uvedli upravno avtonomijo. To bi bil prvi korak k prehodnemu obdobju, med katerim bi omogočili miren prenos oblasti.
Izraelske načrte je kritiziral betlehemski župan in član palestinske pogajalne delegacije Elias Frej. Ta je izjavil, da bi bilo sožitje med izraelsko vojaško oblastjo in palestinskimi samoupravnimi telesi nemogoče. Po njegovem mnenju bi morali obe strani razčistiti predvsem mnenja glede ustanovitve palestinskih policijskih enot. To je po Frejevem mnenju bistvena točka, zavzel pa se je tudi, da bi pri ustanavljanju tovrstnih enot sodelovala Jordanija.
Priprave za ustanovitev palestinskih policijskih oddelkov so se — kot trdijo izraelski viri — vsekakor že začele. Palestinski predstavniki so o tem vprašanju že razpravljali z jordansko stranjo, poleg tega pa so ustanovili iniciativni odbor.
V	Libanonu bo danes
dragi krog volitev
BEJRUT — V negotovem in vse bolj napetem vzdušju, ki ga še potencira izredno okrepljena prisotnost varnostnih sil, bo v Libanonu danes drugi od treh krogov parlamentarnih volitev, ki so prve po dvajsetih letih. Državo so za volitve razdelili na tri področja in danes so na vrsti področja Bejruta in goratega Libanona.
V	prestolnici pa že od včeraj še posebej v kristjanskem delu patruljirajo vojaške enote, ki so postavile tudi številne cestne zapore, na katerih podrobno pregledujejo avtomobiliste in mimoidoče. Na ta način bi radi preprečili izgrede, katerih se bojijo po odkritju zarote, v katero naj bi vpleten tudi general Aoun.
Kljub številnim protestnim akcijam in poostrenim ukrepom policijskih sil
V ZRN se nadaljuje ksenofobno nasilje Tudi včeraj več napadov na priseljence
BERLIN — V mnogih nemških mestih so bili včeraj protestni sprevodi zoper neonacistično oziroma ksenofobno nasilje. Najpomembnejša demonstracija je bila v Rostocku, prizorišču hudih neredov v prejšnjih dneh. Demonstracijo so priredile levičarske organizacije, udeležili pa so se je tudi protestniki iz drugih nemških krajev.
Kljub ogorčenju v javnem mnenju je tudi včeraj prišlo do nestrpnih dejanj proti tujim priseljencem. Najhujši izpad je bil v Cott-busu, kjer je okrog 200 desničarskih skrajnežev skušalo vdreti v skupinsko bivališče za tujce. Vdor so preprečile okrepljene policijske enote, pri tem so aretirali 15 ljudi. Podobna nasilna dejanja so
bila tudi v Leipzigu, Standalu in drugih krajih bivše Vzhodne Nemčije. V zahodnem delu ZRN ni prišlo do incidentov, edini hujši izgred se je pripetil v Saarlouisu v Posarju. Tu so neznanci skušali zažgati zbirni center za tuje priseljence, vendar takojšnji poseg gasilcev je preprečil najhujše.
Jutri se bosta v Bonnu srečali delegaciji komisije za notranje zadeve Bundestaga in sindikata policije. Delegaciji bosta proučili možnosti za ustanovitev policijskih enot, s katerimi bi uspešneje delovali proti izgrednikom. Ustanovitev tovrstnih enot že dlje časa zahtevajo sodni organi, zaradi silovitosti nedavnih neredov pa so se zanje odločno zavzeli tudi nemški policisti.
• Spopadi
NADALJEVANJE S 1. STRANI narodov in hrvaških oblasti in se z njimi pogovarjal o vlogi enot OZN
v	skladu s sklepi londonske konference o nekdanji Jugoslaviji. Nato naj bi odpotoval v Sarajevo, kjer se bo srečal s predsednikom predsedstva BiH Alijem Izetbegovicem. Iz ZDA je prišla vest, da so Združene države pripravljene dati tri milijone dolarjev za pogajanje o miru v Jugoslaviji v Ženevi. Posebni poslanec ZN Cyrus Vanče pa se je v Londonu pogovarjal s svojim evropskim posrednikom lordom Owenom, ni pa sporočil natančnejšega datuma nadaljevanja pogajanj, kakor tudi to, kdaj naj bi začel veljati štiridnevni rok za izročitev težkega orožja oziroma srbskega topništva pod nazdor Združenih narodov. Iz Was-hingtona pa so sporočili, naj bi se mirovna pogajanja o Jugoslaviji nadaljevala prihodnji četrtek v Ženevi.
Malezijski zunanji minister Bada-
vi	je Zvezno republiko Jugoslavijo obtožil za zločine proti človeštvu in dejal, da Malezija in druge države, ki so članice Islamske konference, Srbiji in Črni gori ne priznavajo pravice, da bi bili naslednici nekdanje Jugoslavije. (NIA)
Tako Korzika kot Quebec si želita precej večjo avtonomijo, kot jo imata
Etnični zapleti v Franciji in Kanadi
Etnične istovetnosti očitno spadajo med glavne problem družbenega razvoja,- to ne velja samo za Evropo, marveč za ves svet, čeprav je takorekoč »raven« ali pa »zrelost« teh istovetnosti seveda različna. Etnični problemi so že zavoljo civilizacijskih silnic daleč bolj v ospredju na evropski celini, zatem na azijski in ameriški, nekoliko manj pa v Afriki, kjer so civilizacijske razmere tudi najbolj zaostale. Aktualno vprašanje predstavljajo v Evropi Belgija, kjer žive Flamci in Valonci, Korzika, ki je sestavni del Francije, na ameriški celini pa Kanada, kjer se spopadajo s problemom francosko govorečega prebivalstva. V Belgiji je za zdaj v glavnem mir, na Korziki in v Kanadi pa je »vroče«; na Korziki so aprila letos pričeli uveljavljati novo »avtonomno« zakonodajo, ki jo je sprejel pariški parlament, toda domačini očitno niso zadovoljni; v Kanadi pa so se prav te dni nekako uspeli dogovoriti o »večji enakopravnosti« med francosko govorečimi in drugimi prebivalci, toda še zmeraj obstaja nevarnost referenduma, ki bi utegnil uresničiti neodvisnost province Quebec (v kateri je francosko prebivalstvo).
Ostanimo pri problemih Korzike in Kanade. Na Korziki so razmere sila napete. Najbolj nazorno to potrjuje, da so imeli na otoku od začetka tega leta 205 atentatov na imetja in osebe in da se je njihovo število pravzaprav povečalo, odkar so v Parizu priznali Korzičanom še večjo samostojnost. Na otoku imajo zdaj »svoj« parlament in svojo vlado, toda domačini ugotavljajo, da sta oba le »instrument« Pariza, pa čeprav lahko dokaj su-
vereno rešujeta domače probleme. Francija je tudi tokrat potrdila,da ne namerava opustiti svoje »centralistične« politike in je na otok poslala 1200 novih policistov, ki pa očitno niso kos iznajdljivostim domačinov.
Razmere v Kanadi so kajpak korenito drugačne, imajo pa stično točko v tem,da francosko govoreči prebivalci, neglede na zadnji dogovor med predstavniki vseh desetih kanadskih provinc, še zmeraj negodujejo nad določili nove kanadske ustave, sprejete pred desetimi leti. Prebivalcem province Ouebec gre za »politično samostojnost« podobno, pravijo, tisti, ki velja v Evropski skupnosti. Seveda sodijo zvezne oblasti, da je to »separatizem«. Kanada je po velikosti (10 milionov kv. kil.) druga na našem planetu, ima pa 26 milijonov prebivalcev, od katerih jih 6,5 govori francosko. Zvezna oblast je Quebecu leta 1982 priznala posebno ustavo, o kateri pa domačini trdijo, da je samo skromno zaščitila kulturno dediščino.
Drugih pravic takorekoč nimajo, kljub vsemu pa bi Francozi le radi ostali v kanadski gospodarski in monetarni uniji. V bistvu si prizadevajo za »status posebene družbe«, kakor piše v kanadski ustavi, ki pa te ugodnosti ni priznala še nikomur. Problem so trenutno rešili s tem, da bo odslej vsaka provinca imela enako število zastopnikov. Da bo to držalo je vprašljivo,- prebivalci francoskega porekla so vztrajni in bojeviti.
MIRO KOCJAN
Naročnina: za Italijo mesečna 23.000 Lir - Letna naročnina za 1992 znaša 276.000 lir. Poštni tekoči račun Založništva tržaškega tiska, Trst 13512348; za Slovenijo: mesečna 450 SLT (dnevna 22 SLT). Letna prednaročnina 5.000 SLT za tiste, ki jo poravnajo do 29. 2. 1992. Žiro računa 50101 - 601 - 85845, ADIT Sežana -Partizanska 75 a, telefon 067/73360; Fax 067/72441.
Oglasili trgovski modul (šir. 1 stolpec viš. 23 mm) 80.000 lir; finančni in legalni 120.000 lir; ob praznikih povišek 20%; mali oglasi 850 lir beseda; osmrtnice, zahvale in sožalja po formatu. Iva 19%. Naročila sprejemajo: iz dežele Furlanije-Julijske krajine agencija PUBLIEST Srl (vsak dan od 8.30 do 12.30), Trst, ul. Mon-tecchi 6 - Tel. 7796-611 - Fax 768697; iz drugih dežel v Italiji podružnice SPI; iz Slovenije in Hrvaške STUDIO VISTA d.o.o., Ljubljana, tel,-fax 216155 vsak dan od 9. do 13. ure razen sobote.
TRST - Ul. Montecchi 6 - PP 559 Tel. (040) 7796-600 - Tlx 460894 Fax 040/772418
GORICA - Drevored 24 maggio 1 Tel. (0481) 533382 - 535723 Fax 0481/532958
ČEDAD - Ul. Rlstori 28 Tel. (0432) 731190 FAX 0432/730462
Odgovorni urednik Vojimir Tavčar
Izdaja ZTT Tiska EDIGRAF
Član italijanske zveze časopisnih založnikov FIEG ■
FIESTA 1.1
★	VARNOSTNI SISTEM Z DALJINSKIM UPRAVLJANJEM IN SIRENO ★ TRISTEZNI KATALIZATOR S SONDO LAMBDA ★ ATERMIČNA STEKLA
★	ELEKTRIČNI PREMIK ŠIP ★ CENTRALIZIRANA KLJUČAVNICA ★ STABILIZACIJSKI DROG
m
:
POSEBNA CENA 12.890.000 lir

TRST - UL. CABOTO 24 tel. ,040, 3890111 - SESLJAM 41/D ,e,

Na pobudo Zveze Slovencev videmske pokrajine in Glesie Furlane
Danes slovesno srečanje med Slovenci in Furlani
PETJAG — V Petjagu v špetrski občini bo danes srečanje med Slovenci in Furlani, ki ga prirejata Zveza Slovencev videmske pokrajine ter skupina furlanskih duhovnikov, ki se združujejo v skupini Glesie Furlane.
Današnje srečanje, ki se bo začelo ob 18. uri z dvojezično mašo v cerkvi v Petjagu, pomeni nadaljevanje začetega sodelovanja med obema skupinama, ki se je začelo pred nekaj leti. Tako Zveza Slovencev videmske pokrajine - še prej pa pokrajinski odbor SKGZ - kakor furlanski duhovniki s to pobudo želijo vzpostaviti vezi prijateljstva in sodelovanja ter še posebej podčrtati vlogo slovenske in furlanske skupnosti na Videmskem.
Predstavniki Glesie Furlane so namreč doslej pokazali veliko zanimanje
za vprašanje naše skupnosti in vsakič podprli pobude Slovencev v videmski pokrajini. Dejstvo je, da tako pri Zvezi kot pri furlanski skupini, ki združuje večino furlanskih duhovnikov, so prepričani, da z vzajemnim sodelovanjem se lahko učinkoviteje izpostavi narodnostno vprašanje obeh etničnih skupnosti.
Na drevišnji dvojezični maši bodo sodelovali številni slovenski in furlanski duhovniki, pri verskem obredu bo prisoten tudi pevski zbor Pod lipo iz Barnasa.
Srečanje v Petjagu pomeni uvod v stvarnejše sodelovanje, ki naj bi se nadaljevalo jeseni, ko bosta Zveza Slovencev videmske pokrajine in Glesie Furlane pripravili študijski posvet, ki naj bi podčrtal skupna prizadevanja za uveljavljanje tako slovenske kakor tudi furlanske skupnosti. RUDI PAVŠIČ
Mednarodni vzorčni velesejem v Pordenonu
PORDENON — V soboto, 5. septembra, bodo odprli v Pordenonu 46. mednarodni vzorčni velesejem, ki bo trajal do 13. septembra. Ta prireditev je v deželnem okviru dokaj pomembna, saj označuje porde-nonsko pokrajino cvetoč razvoj obrti in male ter srednje industrije, deloma tudi kmetijstva. In prav tem dejavnostim (pa še drugim temam) bodo posvetili dvanajst zasedanj in posvetov, obravnavali pa bodo tudi vprašanje »Socialna država v Evropski skupnosti - kaj se bo spremenilo po Maastrichtu?«. Velesejem bo odprl minister za industrijo in trgovino Giuseppe Guarino.
Zaključile se bodo s tradicionalno literarno nagrado Vilenica
Na Sežanskem v polnem teku manifestacije ob »28. avgustu«
Nov obrat podjetja Padur Est
ŠPETER — Gospodarski razvoj Benečije predstavlja enega od bistvenih elementov za splošni napredek teh krajev. Zagotavljanje delovnih mest domačinom, da jim ni treba v svet s trebuhom za kruhom, sodi med primarne skrbi občinske uprave v Špetru, ki je v zadnjih letih posvetila veliko pozornost prav industrij sko-obrtniške-mu razvoju tega področja.
V nekaj letih se je špetrska industrijska cona povečala do tolikšne mere, da danes zagotavlja že več stotin delovnih mest. Tem se bodo v soboto, 5. septembra, pridružila nova. Ob 18. uri bodo namreč predali namenu industrijsko halo podjetja Padur Est, ki se ukvarja z izdelovanjem in s prodajo pohištva.	R. P.
SEŽANA — V Sežani in njenem okolišu bo tudi danes in v naslednjih dneh vse živo ob občinskem prazniku »28. avgust«. Poglejmo, kaj so pripravili prireditelji za danes in za prihodnje dni obiskovalcem.
Danes, 30. avgusta, ob 8. uri bo mednarodni balinarski turnir Hrpelj e-Kozina; od 9. ure bo na sežanskem sejmišču »Kraški sejem« vsakovrstnega blaga; na komenskem Krasu bo drugi del relija starih avtomobilov in motorjev v priredbi Kluba veteranov Primorske (tudi s spretnostno vožnjo), a motoklub Ozeljan Šempas prireja dirko na cesti Podnanos-Vrabče; ob 16. uri bo v Senožečah srečanje primorskih harmonikarjev na diatonično harmoniko v organizaciji domačega kulturno umetniškega društva Pepca Čehovin-Tatjana; ob 21. uri pa bo Gledališče Kulturnega centra Srečka Kosovela uprizorilo v amfiteatru KC Carla Goldonija komedijo Primorske zdrahe.
V četrtek, 3. septembra, ob 18. uri bo v Mali galeriji odprtje razstave akvarelov domačega slikarja Damirja Meržanova.
V	petek, 4. septembra, ob 19. uri bo v Sežani odprl Likovno galerijo domači slikar Marjan Miklavec; ob 20. uri pa bo na sejmišču nastop najboljših rock skupin iz Slovenije pod geslom Rock na Krasu.
V	nedeljo, 6. septembra, ob 14. uri bo v Štorjah zanimivo mednarodno konjeniško tekmovanje v preskakovanju zaprek.
V	torek in sredo, 8. in 9. septembra, bo gostovalo v Sežani Mladinsko gledališče Ljubljana s Svetinovo Šeherezado.
Od četrtka, 10. septembra, do sobote, 12. sejitembra bo na sporedu v Sežani, Lipici, Štanjelu, na Opčinah, v Lokvi, Piranu
in Portorožu tekmovanje za mednarodno li-
terarno nagrado »Vilenica 92«.
Še do jutri, 31. avgusta, pa je na Sežanskem v teku Mednarodni raziskovalni tabor naravne in kulturne dediščine kraške krajine, ki ga prirejata Srednješolski center Srečka Kosovela iz Sežane in arheološki oddelek Filozofske fakultete v Ljubljani.
V Ljubljani do 6. septembra
Jutri začetek sejma Vino ’92
LJUBLJANA - V ponedeljek, 31. avgusta, ob desetih dopoldne bo pred halo A na Gospodarskem razstavišču v Ljubljani (Dunajska 10) slovesna otvoritev 38. mednarodnega vinogradniško-vinarskega sejma Vino '92, zaradi katerega so razglasili Ljubljano za mesto trte in vina, Slovenijo pa vsaj za en teden kot središče vinskega sveta.
Na sejmu, ki bo odprt do nedelje, 6. septembra, bo sodelovalo 467 razstavljalcev iz Slovenije in inozemstva. V resnici so na predstavitveni novinarski konferenci, ki je bila v sredo, izrecno poudarili, da bo letošnji vinski sejem predvsem mednarodno zastavljen. Slovenska prestolnica želi postati v naslednjih letih vinsko sejemsko središče vsega srednjeevropskega, alpsko-jadranskega območja, so dali razumeti, saj se bodo v bodoče usmerili, kakor je ponazoril direktor Ljubljanskega sejma Borut Jerše, posebno v ocenjevanje vin in si pridobiti na ta način evropski sloves - ocenjevanje žganih in brezalkoholnih pijač bo drugotnega pomena. Skratka, vinski sejem naj bi postajal čedalje bolj učinkovito sredstvo za promocijo Slovenije v mednarodnem okolju, to pa seveda pomeni, da bo treba pomesti z doslej (neopravičenimi tujimi očitki glede povprečno slabe kakovosti in prenizkih cen slovenskih vin.
Od pojutrišnjem dalje bo mogoče na Gospodarskem razstavišču pokusiti nekaj več kot tisoč vzorcev izbranih vin. To pomeni, da jih bo manj kot v preteklosti, ne pa tudi, da bo kvaliteta slabša - nasprotno. Dejstvo je, da nekateri proizvajalci iz Evrope (Francozi, Portugalci, Grki in Španci) pa tudi na primer Argentinci in Avstralci niso poslali v Ljubljano svojih vzorcev, ker so špediterji zatrjevali, da gre za vojno območje, ki pa ga seveda v Sloveniji sploh ni. Nasprotno pa so s prireditelji sejma Vino '92 dokaj živo sodelovali sosednji Avstrijci, ki imajo očitno pri tem svoj nemajhen interes. To velja do neke mere tudi za marsikaterega italijanskega proizvajalca.
Tedaj moramo izrecno omeniti, da bo že prvi dan sejma, torej pojutrišnjem na sporedu Dan Furlanije-Julijske krajine in sicer se bo prireditev odvijala v Klubu CD Cankarjevega doma po sledečem dnevnem redu: ob 19. uri bo na vrsti kratek pozdravni nagovor predsednika deželne vlade FJK Vinicia Tu-rella ter izročitev nagrad podjetjem iz te dežele, ki so se udeležila vinskega natečaja; ob 19.30 pa bo še priložnostna zakuska s pokušnjo deželnih vin.
Vinski sejem bo odprt za javnost vsak dan od 10. do 19. ure, njegov zabavni del pa bo trajal do polnoči (redna vstopnica bo stala 200, stalna pa 1.000 tolarjev). Ob sejmu bo cela vrsta spremljajočih prireditev, sicer tako na Gospodarskem razstavišču kakor v raznih predelih Ljubljane, denimo v nekaterih posebej za to priložnost izbranih gostilnah in restavracijah.
L__________pismo uredništvu_________
Kogojevo leto in Glasbena matica
Članek »Jutri se bodo v Kanalu začeli letošnji 14. Kogojevi dnevi« (PDn 27.8.92) vsebuje v drugem stolpcu, ko je govor o novinarski konferenci, dvoumne in neresnične trditve.
Kogojevo leto je izziv za vse, ki količkaj dajo na svojo glasbeno razgledanost: ali znamo po sto letih od skladateljevega rojstva razumeti, podajati in ceniti njegovo glasbo.
Umetniški svet Glasbene matice je že spomladi oblikoval načrt za vrsto prireditev, ki bi počastile stoletnico in predvsem pri mladini osvetlile skladateljev lik: poimenovanje lastne glasbene šole v Trstu po Mariju Kogoju in predavanje ob tej priložnosti, obisk Stalne razstave v spominski sobi Marija Kogoja v Kanalu, izdajo brošure o Kogoju s študijami slovenskih in italijanskih muzikologov, niz treh koncertov, na katerih bodo tržaški izvajalci podajali skladbe v Trstu
rojenega Marija Kogoja, snemanje treh programov. Te koncerte z zborovsko glasbo, samospevi in klavirsko glasbo ter komorno instrumentalno glasbo je Glasbena matica tudi ponudila raznim glasbenim ustanovam v Sloveniji in na Koroškem.
Ni jih ponudila Kogojevim dnevom, delno zaradi zamude pri oblikovanju programov, predvsem pa zato, ker jih namerava sama organizirati v Gorici in Trstu; pa tudi organizatorji Kogojevih dne-vov se pri Glasbeni matici niso pozanimali, ali bi lahko dobili kak program ali izvajalca iz Trsta ali Gorice. Trditev, češ da so se »Organizatorji Kogojevih dni 92 o sodelovanju pogovarjali tudi s tržaško Glasbeno matico, a brez uspeha«, namreč ni resnična!
Za umetniški svet Glasbene matice Janko Ban
Na ronskem letališču obnovijo začasno ukinjene zračne zveze
RONKE — Pojutrišnjem, 1. septembra, bodo na deželnem letališču Pri Ronkah obnovili vse linijske zveze, ki so jih avgusta začasno ukinili zaradi poletnih počitnic. Navajamo vozni red notranjih in mednarodnih poletov, ki bo veljal vse do 24. oktobra.
Alitalia bo obnovila redne zveze Rim-Trst (odhod iz Rima ob 12.50), Trst-Rim (14.45), Rim-Trst (19.00), Trst-Rim (20.50) ter (samo ob sobotah in nedeljah) Milan-Trst (13.50) in Trst-Milan (15.20).
Madžarska družba Malev bo obnovila progi Budimpešta-Trst (16.30) in Trst-Budimpešta (18.40).
V preteklih dneh so začela spet leteti z ronškega letališča v Genovo in Lugano letala Airdolomitija, v Munchen pa letala Lufthanse.
In nazadnje, do konca oktobra se bo redno odvijal tudi čarterski promet, tako med drugim za Antalyjo, Džerbo in Palmo de Majorca.
BTP
BUONI DEL TESORO POLIENNALI Z DESETLETNO ZAPADLOSTJO
■	BTP so obveznice s koriščenjem 1. septembr 1992 in zapadlostjo L septembra 2002.
■	Obveznice dajejo letno 12% bruto obresti izplačljive v dveh posticipiranih šestmesečnih obrokih.
■	Obveznice so dodeljene z dražbo, ki je rezervirana bankam in drugim pooblaščenim operaterjem.
■	Cena, ki bo iznesena na dražbi, in efektivni donos bosta objavljena v časopisju.
■	Dejanski letni donos BTP znaša 10,78%, če bodo obveznice prodane po ponujeni ceni.
■	Obveznice se lahko rezervirajo pri okencih Banca dTtalia ali pri bančnih zavodih do 13.30 dne 31. avgusta.
■	Obveznice BTP se koristijo s 1. septembrom: ob vplačilu (3. septembra) bo treba doplačati poleg cene, iznešene na dražbi, tudi do takrat dozorele obresti. Te bodo privatniku izplačane ob prvem šestmesečnem obroku.
■	Za rezervacijo in nakup obveznic ni predvidena nikakršna provizija.
■	Obveznice so v ponudbi v svežnjih po minimum 5 milijonov lir.
■	Naknadne informacije nudijo banke.
Zaradi hude krajevne gospodarske krize
DSL: Treba je sklicati gospodarsko konferenco
Letos si ga je ogledalo že 5.000 oseb
Botanični vrt Carsiana odprt še ves september
Da se tržaško gospodarstvo nahaja v težki krizi ni prav nobenega dvoma. Številni mali obrati so zaprli svoja vrata, večja industrijska podjetja se ubadajo z vse hujšimi težavami, delovno mesto je že ali pa bo izgubilo okrog 6.000 oseb, državni prispevki iz Sklada za Trst so zamrznjeni: gre torej za številne znake, na katere opozarja Demokratična stranka levice, ki je včeraj sklicala tiskovno konferenco, katere so se poleg številnih gospodarstvenikov udeležili evropski parlamentarec Giorgio Rossetti, pokrajinska tajnica stranke Perla Luša, načelnik svetovalske skupine na Občini Roberto Treu, sindikalni predstavniki ter zastopniki najvažnejših ustanov, ki preživljajo hudo krizo.
Pokrajinska tajnica DSL je predvsem podčrtala, da številne sile skušajo podcenjevati razsežnost tržaške krize, da bi s tem prikrile svoje odgovornosti in da bi skalile vode pred nujnimi spremembami, ki bodo potrebne za nadaljnje upravljanje mesta. Vprašala se je torej, kaj je treba storiti, po zamrznitvi Sklada za Trst, ki ni samo, kakor skušajo nekateri prikazati, le "poletna" nevihta", ampak bo imela hude posledica za tržaško gospodarstvo. Če se bodo sprejemali podobni ukrepi, je dodala, ne bo nikoli prišlo do gospodarskega preporoda mesta, ki bo nasprotno ostalo še bolj osamljeno v hudem kriznem stanju.
Trst se torej nahaja pred po-mebnimi odločitvami in pri tem je tajnica DSL ostro ožigosala zadržanje posl. Camberja, ki se ni znal upreti takemu ukrepu (reagiral je šele pozneje). Zato ima mesto le malo časa na razpolago, da se
upre taki strategiji, razpolaga pa z močnimi argumentacijami, ki bodo svoje sadove obrodili, če bodo imeli zadostno podporo. Mesto se mora tudi zavedati, da ima sedanja kriza globoke korenine, ki izhajajo iz napačnih izbir. DSL meni, da je treba ukiniti finansiranja tistim podjetjem, ki nimajo prihodnosti, pri življenju pa je treba ohraniti tiste ustanove, ki prejemajo državne prispevke z jasnimi cilji (kot sta razvoj pristanišča in Raziskovalnega centra). Postavlja se torej nujnost po sklicanje 3. gospodarske konference, pri kateri mora sodelovati tudi Dežela. DSL se ne izmika svojim odgovornostim in poudarja, da mora priti do sozvočja med razvojnimi programi krajevnih ustanov in gospodarskih institucij.
Evropski poslanec Rossetti pa je podčrtal, da je treba sedaj rešiti, kar je še rešljivega in razumeti, kaj se resnično dogaja ter pripraviti alternativno strategijo za razvoj mesta. Po njegovem mnenju je mogoče Trst rešiti pred hudo gos-podsrko krizo samo s Skladom za Trst, vendar pod pogojem, da bodo finančna sredstva uporabljena na drugačen način. Vse se podira -je dodal Treu- na obzorju pa ni nič novega. Tudi politični sporazumi na Občini in Pokrajini so že pogoreli, zaradi česar je potrebno rešiti ta politični problem.
Na tiskovni konferenci so spregovorili tudi predstavniki pristaniške ustanove, EZIT-a in CGIL, ki so se vsi strinjali, da se mesto nahaja v težkih trenutkih in da je sklicanje gospodarske konference o perspektivah Trsta postalo že nujnost.
Prihodnji teden pričakujejo v botaničnem vrtu Carsiana udeležence letnega kongresa mednarodnega društva za preučevanje zdravilnih rastlin, ki bo od 1. do 5. septembra v Trstu. To bo res kvalificiran obisk, vsekakor pa je Carsiana zanimiva tudi za nevedneže, ki se ne spoznajo na zdravilne rastline in malo vedo tudi o ostalih. Časa ni več veliko, saj bo zgoniški botanični vrt odprt samo do konca septembra. Ljubitelji narave imajo torej še en mesec časa, da si v njem ogledajo strnjeno podobo Krasa ob prehodu od poletja na jesen. Čarsiana namreč ni le zbirka rastlin, ki so združene v gredicah, temveč je zamišljen tako, da obiskovalcu podaja celotno sliko določenega naravnega okolja. Poleg rastlinja si je mogoče v vrtu ogledati tipično vrtačo in celo kraško brezno. Zato je zanimivo ponoviti obisk v Carsiani v različnih obdobjih in primerjati spremembe v naravi.
Botanični vrt je za obiskovalce odprt od začetka maja do konca septembra. Letos si ga je ogledalo že več kot 5.000 oseb. Poleg individualnih obiskov so možni tudi skupinski obiski z vodičem, in sicer vsako soboto ob 10.30, 15. in 16. uri ter po dogovoru. Poudariti gre, da so vsi vodiči poklicno usposobljeni za to nalogo. Po dogovoru je na razpolago tudi slovenska vodička Damjana Ota.
Za obiske skrbi podjetje G AVI A, ki mu je Pokrajina Trst poverila upravljanje Carsiane. Pri tem je zanimivo vedeti, da je lastnik botaničnega vrta zasebnik, dr. Gianfranco Gioitti, in da Pokrajina plačuje zanj le simbolično najemnino. Poleg Gioittija so med ustanovitelji Carsiane še prof. Livio Poldini, dr. Stanislav Budin, Eliseo Osualdini in Fabrizio Martini.
Botanični vrt Carsiana je odprt vsak dan od 10. do 12. ure, ob nedeljah in praznikih od 10. do 18. ure. Vstopnica stane 3.000 lir, s popustom 2.000 lir. Skupine (najmanj deset oseb) se lahko dogovorijo za obisk z vodičem po telefonu na številki 229573. (bov)
Zaprepaščenost in zaskrbljenost o izbirah izrednega upravitelja
SKP o imenovanjih v KZE
Nedavna imenovanja novih vodstvenih organov Krajevne zdravstvene enote, ki jih je izbral izredni upravitelj tržaške zdravstvene ustanove, niso prepričala tržaškega pokrajinskega vodstva Stranke komunistične prenove. Se več: po mnenju SKP vzbujajo zaprepaščenost in zaskrbljenost.
V svojem tiskovnem sporočilu SKP izrecno omenja, da ni bila spoštovana pravna pot (a niti zdrava pamet) pri dodelitvi funkcije zdravstvenega nadzornika dr. Manueli Stroili, kljub pomanjkanju potrebnih naslovov. Prav tako je izven vsake logike in navad odnos med KZE in dr. Passonijem. Le-ta naj bi se predčasno upokojil, zatem pa naj bi postal »svetovalec« KZE.
SKP ob koncu komunikeja zahteva vzpostavitev pravne jasnosti in resnega početja, s katerima naj KZE razblini dvome o klientelizmu, ki se sami po sebi porajajo ob takih spornih primerih.
Letošnja bogata ponudba Slovenskega deželnega zavoda za poklicno izobraževanje
Tudi za odrasle vrsta aktualnih tečajev
V	prejšnjih dneh smo že pisali o poklicnih tečajih za mlade, ki jih letos prireja Slovenski deželni zavod za poklicno izobraževanje. V tem članku pa bi se zaustavili pri prikazu tečajev dopolnilnega izobraževanja za odrasle. Teh tečajev bo letos na Tržaškem kar 12, ki spadajo v različne sektorje.
V	prvi vrsti bi omenili informatiko - ponudba je tu precej raznolika, saj je na razpolago kar 5 tečajev in sicer: osnovna informatika MS DOS 5, VVINDOVVS 3 (40 ur), obiskanje katerega je predpogoj za vpis na tečaje za posamezne programske pakete, ki trajajo 60 ur in so: VVORD 5, DATA BASE III Plus, LOTUS 1.2.3. Poleg tega pa je letos ponovno v programu tečaj programiranja osebnih računalnikov z uporabo jezika DB III - CLIPPER 5, ki pa je zahtevnejši, saj traja 150 ur.
Na podlagi pozitivne izkušnje v prejšnjem šolskem letu, je vodstvo Zavoda tudi letos vključilo v program strokovni master za upravljanje podjetij s trajanjem 500 ur, od katerih je 10 ur dodeljenih za delovno prakso v podjetjih. Tečaj je namenjem tistim, ki imajo opravljeno višjo srednjo šolo. Učni predmeti so sledeči: slovenščina, italijanščina, angleščina, informatika, bančna tehnika, zavarovalništvo, knjigovodstvo, marketing, organizacija podjet-
ja, osnove prava, upravljanje osebja ter zunanja trgovina in špedicija. Namen tečaja je razširiti in poglobiti tečajnikovo znanje na različnih področjih in ga usposobiti za aktivno vključitev v delovno okolje. Edino pri tem tečaju dobijo obiskovalci potrdilo o specializaciji, ki se jim vpiše v delovno knjižico.
Tudi letos bo stekel začetniški tečaj italijanščine (50 ur) novost pa predstavlja tečaj za sklepanje trgovskih pogodb (50), ki je bil vključen v program na predlog zunanjetrgovinske sekcije SDGZ. Primeren je za tiste, ki so zaposleni v podjetjih ali na drugih delovnih mestih ter se posredno ali neposredno ukvarjajo z mednarodnimi oziroma tukajšnjimi pogodbami, s kazenskimi klavzulami ipd.
Posebno skrb je Zavod v vseh teh letih posvečal kmetijskemu sektorju. V sodelovanju s Kmečko zvezo naj bi tako letos stekli trije tečaji, ki so se med drugim že odvijali v prejšnjih letih in za katere vlada precejšnje zanimanje.
Tečaj enologije traja 30 ur in je primeren na tiste, ki si želijo poglobiti znanje za pokušnjo in ocenjevanje vin, seveda predvsem vinogradnikom. Tečaj za splošno kmetijstvo (150 ur) je namenjen mladim, ki se želijo zaposliti na svo-
jih kmetijskih obratih. Obiskovanje tega tečaja jim daje namreč možnost vpisa v seznam neposrednih obdelovalcev. Program je razdeljen na dva dela: v prvem obravnava obdelavo zemlje in raznih kultur, v drugem pa gospodarske aspekte kmetijskega obrata. Tretji tečaj, ki pa ni striktno kmetijskega značaja, je vzdrževanje parkov, vrtov in zelenih površin (120 ur). Ueležili naj bi se ga tisti, ki so že zaposleni ali se nameravajo zaposliti na tem področju, člani raznih zadrug, ki se s tovrstnim delom ukvarjajo itd. Upoštevati je treba, da je v tej smeri precejšnje povpraševanje po specializirani delovni sili, saj postaja pravilno vzdrževanje okolja vedno bolj potrebno.
Vsi večerni tečaji, razen tistih iz kmetijstva, se odvijajo na sedežu Zavoda, urnik (po navadi v večernih urah) se določi na skupnem sestanku s prijavljenimi na posamezne tečaje, ki je sklican pred pričetkom pouka. Vpisnina je odvisna od števila učnih ur; vanjo so vključeni tudi stroški za morebitni didaktični material. Ob zaključku tečaja prejmejo obiskovalci, po opravljenem zaključnem kolokviju, potrdilo o obiskovanju. Vse ostale informacije dobijo lahko zainteresirani na sedežu Zavoda v Trstu (ul. Revoltella 37, tel. 394515) vsak dan (razen sobote) od 9. do 13. ure.
Stranka komunistične prenove občine Dolina
PRAZNIK NA KRMENKI
danes, 30. 8., jutri, 31. 8., in v torek, 1. 9.
DANES, OB 18.30 koncert pihalnega orkestra Breg
ob 19.30 bosta govorila tov. STOJAN SPETIČ - pokrajinski svetovalec in tov. PIER LUIGI NERI - deželni svetovalec Umbrije.
Vsak večer bodo od 17. ure dalje delovali dobro založeni kioski, za ples bosta igrala ansambla Furlan in Krt.
Bogata loterija in otroški ex tempore.
2. DRAGA MLADIH
Srečanja, pričevanja, spoznanja in družabnost v sproščenem iskanju novega človeka
SREDA ČETRTEK PETEK
Park Finžgarjevega doma na Opčinah, Narodna ulica 89.
Informacije o programu: Slovenska prosveta, Ulica Doni-zetti 3, tel. 370846.	Vabljeni!
Zadruga Ban v sodelovanju s SKD Grad	prireja
-	K0STANJ,
SA
na vaškem trgu pri Banih
Danes, 30. 8., ob 17. uri »man-tenjada« in nastop trebenske godbe Viktor Parma, ki jo vodi Lean-der Pegan. Ob 20. uri odprtje plesa parterjev in parterc. Sledi ples z ansamblom Zvezde.
NK KRAS
prireja
Praznik v Repnu
30. avgusta
Igrali bodo ansambli HAP-PY DAV, KRT in LOJZE FURLAN.
Delovali bodo dobro založeni kioski.
VABLJENI
SKD Igo Gruden
priredi
PRAZNIK PIVA
na Sokolovem igrišču 30. avgusta
Igral bo ansambel HAPPV DAV.
Počitnice v septembru
Zakaj pa ne. V letoviških krajih je manj gneče, vročina je znosnejša, promet na cestah manj gost. Ti to dobro veš in si izbral to obdobje za tvoj oddih. Ker si moder prav gotovo nisi pozabil sporočiti Primorskemu dnevniku (tel. 7796600 od 13. do 19. ure) vsaj štiri dni pred odhodom naslov kraja, kjer boš letoval. Zelo enostavno in tvoj dnevnik te bo spremljal tudi med počitnicami.
Kam po bencin
Danes bodo na Tržaškem obratovale naslednje bencinske črpalke:
AGIP
Ul. Revoltella (vogal Ul. D'Angeli)
Nabrežje O. Avgusta Istrska ulica
(blizu pokopališča)
Ul. Carducci 4 Ul. Molino a Vento 158 Ul. A. Valerio 1 (univerza) MONTESHELL Ul. Giulia 2 (Ljudski vrt)
Drdvored Čampi Elisi 1/1 D'Annunziov drevored 73 Miramarski drevored 37 Miramarski drevored 273 Nabrežje T. Gulli 8 Sesljan (drž. cesta 202)
ESSO
Trg Liberta 10/1 Ul. Battisti 6 (Milje)
IP
Ul. F. Severo 2 D' Annunzijev drevored 38/A Ul. Baiamonti 2 Miramarski drevored 213
ERG PETROLI
Nabrežje N. Sauro 14
API
UL. F. Severo 2/5 NOČNE ČRPALKE (sel! Service) FINA - Ul. F. Severo 2/3 ESSO - Trg Valmaura 4 AGIP - Istrska ulica AGIP - Miramarski drevored 49 ESSO - Zgonik (drž. cesta 202)
ČRPALKE NA AVTOCESTAH (odprte neprekinjeno 24 ur AGIP
Devin (sever)
Devin (jug)
BERLOT TENDAGGI
SOBNE ZAVESE - SONČNE ZAVESE - RAZNOVRSTNA SENČILA NOVOST: stenske tapete s koordiniranim tekstilnim blogom
TRST
Ulico Molino o Vento 33 Tel. (040) 762905
Ob 62-letnici smrti bazoviških junakov
Prihodnji teden komemoracija v Bazovici
V nedeljo, 6. septembra, bo minilo natanko 62 let, odkar so na bazoviški gmajni pod fašističnimi svinčenkami padli Ferdinand Bidovec, Zvonimir Miloš, Fran Marušič in Aloj Valenčič.
Odbor za proslavo bazoviških žrtev bo kot vsako leto tudi letos v spomin na njihovo junaško smrt priredil osrednjo komemoracijo, ki bo prav na dan obletnice, se pravi prihodnjo nedeljo, 6. septembra, ob 15. uri, pri spomeniku na gmajni v Bazovici (na sliki). Istega dne bo tudi polaganje vencev na grob bazoviških junakov na pokopališču pri Sv. Ani, in sicer ob 11. uri.
Spominu Bidovca, Miloša, Marušiča in Valenčiča se bodo poklonili tudi v petek, 4. septembra, ob 17. uri, v Prešernovem gaju pri Kranju, kjer so primorski študentje postavili bazoviškim junakom prvi spomenik.
V prisvčnem razpoloženju se je včeraj sklenila likovna kolonija mladih
Po tednu dni skupnega ustvarjanja nelahko slovo od novih prijateljev
S pesmijo, ki je nastala v teh dneh, se je včeraj dopoldne začela in sklenila zaključna prireditev letošnje 22. likovne kolonije mladih, ki je od prejšnjega ponedeljka gostovala v prostorih Centra Štrekelj v Sesljanu. Slovesnost, ki je kronala delo skoraj tedna dni, je izzvenela v prisrčnem, prijateljskem razpoloženju, ob sodelovanju vseh udeležencev, organizatorjev, spremljevalcev, mentorjev, staršev, ki so prišli po svoje otroke, in gostov. Prireditev pa je obogatila predvsem razstava likovnih izdelkov, ki so ob letošnjem srečanju nastali v posameznih delavnicah: poleg slik (portretov, utrinkov iz narave ipd.) so izstopali tkani izdelki, ki so jih izdelali pod strokovnim mentorstvom Magde Tavčar, in pa grafike, ki so jih ustvarili v delavnici eksperimentalne tehnike Claudie Raza.
Priložnostni zbor 53 mladih slovenskih ustvarjalcev iz Porabja, avstrijske Koroške, iz Vuzenice in s Tržaškega je na vrtu Centra Štrekelj spremljal uradno slovo od letošnje likovne kolonije. Tako so s pesmijo, posvečeno 22. likovni koloniji, pripovedovali zbranemu občinstvu zgodbo teh dni, ki so jih preživeli v družbi vrstnikov in spremljevalcev štirih različnih držav; z glasbeno medigro pesmi dežel, kjer živijo Slovenci, pa so še otipljiveje poudarili mednarodno razsežnost tega srečanja.
V imenu letošnjih organizatorjev likovne kolonije, ki se je po dvajsetih letih odselila iz Vuzenice in po lanski izvedbi na Koroškem letos pripotovala v goste k nam, je spregovorila Nives Košu-
ta. Po dolgih mesecih priprav se je v teh dneh v Centru Štrekelj uresničila lepa želja, za to pa so si prizadevali predvsem pri Zvezi slovenskih kulturnih društev v tesnem sodelovanju z Društvom zamejskih likovnikov in združenjem Lupusinfabula. Dragoceno pomoč pa je nudila devinsko-na-brežinska občinska uprava. V imenu le-te je najprej pozdravil župan Vittorino Caldi, ki je izrazil zadovoljstvo ob izbiri, ki jo je Občina opravila s tem, da je prispevala konkretno pomoč organizatorjem. O pozitivnosti ciljev, ki jih taka pobuda uresničuje, pa je spregovila odbornica za kulturo Vera Tuta-Ban (na sliki - foto Magajna). Ena izmed mladih udeleženk je v imenu vrstnikov prebrala misli ob zaključku srečanja, ki ne le spodbuja k ustvarjalnosti, temveč ustvarja tudi nova prija-
teljstva. Lojze Gobec, ravnatelj osnovne šole v Vuzenici, glavni pobudnik in sploh duša vseh teh 22 izvedb likovne kolonije, je podčrtal izvirnost, ki je ob letošnjem srečanju prišla do izraza tako pri likovnem delu kot pri celotni zasnovi programa. V imenu SPZ iz Celovca in Zveze Slovencev na Madžarskem, organizacij, ki dolgo let sodelujeta pri likovnih kolonijah, sta nato pozdravila še Vida Obid in Laci Domjan.
Po prisrčni izmenjavi daril je predsednik Združenja likovnih skupin Slovenije, Matjaž Mauser, tudi v imenu ZKOS podelil ravnatelju OŠ Vuzenica Ažbetovo plaketo, najvišje slovensko priznanje na likovnem področju. Po družabnosti pa je, žal, prišel tudi trenutek za slovo, vendar s trdnim prepričanjem v novo srečanje.
DAMIANA OTA
Cel ducat lažje poškodovanih potnikov v mestnem avtobusu
Dvanajst lažje poškodovanih potnikov, ki bodo okrevali v treh do petnajstih dneh in med katerimi je tudi štirimesečni dojenček, je obračun včerajšnje prometne nesreč, do katere je prišlo pri »srečanju« mestnega avtobusa, ki vozi na progi št. 10, in avtomobila z avstrijsko registracijo. Avtobus je vozil po Ul. Mazzini, ko je iz Ul. Cassa di Risparmio neprevidno pripeljal avstrijski avto. Voznik težkega vozila se je trčenju sicer izognil, vendar je nenaden in močan pritisk na zavore presentil potnike, ki jih je zbilo ob tla in ob stene avtobusa. Kot rečeno, je bil med dvanajsterico tudi dojenček, ki so ga po prvo pomoč odpeljali v Burlo, ostale potnike pa so reševalci pospremili v glavno bolnišnico.
Ob vsedržavnem dnevu za zaščito podvodnega arheološkega bogastva
»Sprehod« po Tržaškem zalivu
Tržaški zaliv je še do pred kratkim z arheološkega vidika slovel kot nezanimiv, odkritje rimske ladje Julia Felix na morskem dnu pred Grade-žem in nedavno odkritje ostankov plovila iz iste dobe pri Caorlah pa potrjujeta, da postaja tudi Severni Jadran sila zanimiv za izvedence podvodne arheologije. Koordinat te druge ladje spomeniški izvedenci niso sporočili, ker se bojijo, da bi jo arheološki šakali opustošili. Podvodna arheologija in skrb za ohranitev podvodnih zgodovinskih ostankov sta bili v središču včerajšnjega vsedržavnega dne za zaščito podvodnega zgodovinsko-umetniške-ga bogastva ki sta ga priredila ministrstvo za kulturne dobrine in nadzor-ništvo italijanskih pristaniških kapitanij. V FJK so dan proslavili s turo po Tržaškem zalivu, v kateri so sodelovali izvidniški colm kapitanij iz Trsta, Tržiča in Gradeža. Na krovu je bil med drugim tudi govor o novem muzejJi za podvodno arheologijo, ki naj bi ga odprli v Gradežu in v katerem naj bi razstavili tudi ladjo Julia Felix, potem ko jo bodo potegnili na suho.
V Bazovici zadnje slovo od Miroslava Grgiča
Velika množica Bazovcev in ljudi iz drugih vasi in iz mesta se je včeraj poslednjič poslovila od Mira Grgiča, človeka, ki se je s svojim delom, bojem, požrtvovalnostjo in z drugimi človeškimi vrlinami zapisal v zgodovino svojega rodnega kraja. Čeprav že nekaj časa ni bil pri dobrem zdravju, je vendarle odšel nenadoma, prehitro za čustva, ki jih je gojil in oživljal v dejanja od mladosti skoraj do poslednjih moči. Ob odprtem grobu mu je Tržaški partizanski pevski zbor, katerega soustanovitelj je bil pred dvajsetimi leti, po verskem obredu zapel ža-lostinko Gozdič je že zelen in govorci so mu s toplimi besedami izrekali zahvalo za vse, kar je dobrega in koristnega naredil za vaško skupnost, s tem pa tudi za slovensko zamejstvo in narod. Predsednik TPPZ Igor Pavletič je obudil spomin na njegovo zvestobo partizanskemu zboru in parti-
gledališča
Miramarski park
Do vključno 15. septembra se bodo vrstile predstave LUČI IN ZVOKI.
V	torek, 1. septembra, ob 21.00 predstava v angleščini in ob 22.15 predstava v italijanščini.
V	sredo, 2. septebra izredni predstavi, ob 21. uri v angleščini in ob 22.15 v italijanščini.
V	četrtek, 3. septembra, ob 21.00 predstava v nemščini in ob 22.15 predstava v italijanščini.
meloni pevki zbor
te vabi v svoje vrste
razstave
V kavarni Stella polare razstavlja svoja dela slikarka ZORA KOREN SKERK. Razstava bo odprta do konca avgusta.
Pri Briščiklh 9/A je odprta umetnostna galerija in razstava umetnostne obrti v kraškem marmorju PAVLA HROVATINA.
izleti
Upokojenci sindikata CGIL z Opčin
organizirajo tridnevni izlet od 16. do 18. septembra v Reggio Emilio ob priliki vsedržavnega festivala Unita. Vpisovanje in informacije na sedežu sindikata - Opčine, Narodna ul. 69, tel. 214222 - v ponedeljek, sredo in petek od 9. do 12. ure. Zainteresirani naj pohitijo s prijavo, ker je število mest omejeno.
Slovenski deželni zavod za poklicno izobraževanje
prireja v šolskem letu 1992/93 v Trstu naslednje tečaje:
1. za dodeljene uradniškemu delu - 1. letnik (1200 ur)
2 za uradnike uvozno-izvoznega podjetja - 2. letnik (1200 ur)
3. za kuharje - 1. letnik (1200 ur)
4 strokovni master za upravljanje podietij - pogoj za vpis opravljena višia srednja šola (500 ur - vključena delovna praksa v podjetjih)
5.	osnovne informatike - MS DOS 5, VVINDOVVS 3 (40 ur)
6.	elektronske razpredelnice - LOTUS 1.2.3 (60 ur)
7.	urejevanje besedil - WORD 5 (60 ur)
8.	urejevanje datotek - DB III Plus (60 ur)	.
9 za programiranje osebnih računalnikov z uporabo jezika DB III Clipper 5 (150 ur)
10.	začetniški tečaj italijanščine (50 ur)
11.	za sklepanje trgovskih pogodb (50 ur)
12.	za vzdrževalce parkov, vrtov in zelenih površin (120 ur)
13.	splošno kmetijstvo (150 ur)
14.	enologija (30 ur)
Vpisovanje in podrobnejše informacije do 18. septembra t. I. na začasnem sedežu zavoda v Ul. Revoltella 37, tel. 394515, vsak dan (razen ob sobotah) od 9. do 13. ure. Za tečaj iz kmetijstva je vpisovanje tudi na Kmečki zvezi v Trstu, Ul. Cicerone 8, tel. 362941.
Sporočamo žalostno vest, da nas je zapustil naš dragi
Edgardo Pieri
Pogreb bo jutri, 31. t.m., ob 11.45 iz mrtvašnice glavne bolnišnice na pokopališče pri Sv. Ani.
Žalujoči: žena Lia, hčerka Elvina, sinova Nadir in Furio ter drugi sorodniki
Prosek, 30. avgusta 1992
zanski pesmi, predsednica KD Lipa Suzana Grgič-Križmančič je dejala, da je bilo domače kulturno društvo del njegovega življenja z besedo, pesmijo in delom in mu izrekla hvaležnost za brezmejno zaupanje, ki ga je izkazoval mladini in ji posredoval svoje bogate izkušnje. Mirko Križman-čič pa se je v imenu krajevne sekcije Vsedržavne zveze partizanov podal skozi pokojnikovo življenjsko pot zavednega in do skrajnosti predanega Slovenca, ki je v usodnih letih za preživetje slovenskega naroda izbral pot upora, se po kapitulaciji Italije pridružil partizanskim silam najprej kot borec Istrskega odreda in nato X. brigade Ljubljanske, bil v bojih z okupatorji in njihovimi pomagači dvakrat ranjen, nazadnje v bojih za osvoboditev Ljubljane. Po vojni se je Miro ponovno vrgel na delo v domačem kraju. Bil je med najbolj aktivnimi pri graditvi spomenika Bazoviškim junakom, pri gradnji spomenika NOB v vasi, pri gradnji Bazoviškega doma, bil je med ustanovnimi člani Gospodarske zadruge in aktiven v srenjski skupnosti in še in še bi lahko našteval, kajti pokojni Miro je bil - je dejal Mirko Križmančič - prisoten takorekoč povsod, kjer se je odvijalo vaško življenje in povsod in ob vsaki priložnosti je njegova mirna in preudarna beseda izpričevala njegov narodni ponos in miselno premočrtnost.
Nič manj dragocen pa nk bil njegov doprinos v Združenju invalidov NOB in v zadnjih letih v Združenju aktivistov narodnoosvobodilnega gibanja na Tržaškem, kjer je kot odbornik deloval zavzeto in predano za ohranjanje in nadaljevanje svetlih tradicij boja za svobodo. Tudi za ta delež-naj mu gresta zahvala in priznanje.
Dragi Miro, naj ti bo lahka domača bazovska zemlja!
JOŽE KOREN
Ob težki izgubi očeta Edgarda Pi-erija izrekajo sinu Furiu iskreno sožalje
Andrej, Francesco, Fabrizio, Mitja, Poldo in Riki
Ob izgubi dragega očeta Edgarda Pierija izrekamo iskreno sožalje Furiu
Andrej, Aleš, David, France in Jordan
ZAHVALA
Ob izgubi našega dragega
Srečka Verša
se iskreno zahvaljujemo darovalcem cvetja in vsem, ki ste ga pospremili k zadnjemu počitku ter počastili njegov spomin.
Posebna zahvala g. župniku, cerkvenim pevcem, pevcem zbora Vasilij Mirk ter nosilcem krste.
SVOJCI
Prosek, Medeja, 30. avgusta 1992
ZAHVALA
Iskreno se zahvaljujemo vsem, ki so z nami sočustvovali in spremili na zadnji poti našega dragega
Jožefa Gerllja
Žalujoči svojci
Nabrežina, 30. avgusta 1992
26. 8. 1967	26. 8. 1992
Ob 25. obletnici smrti drage matere
Karline Fadini vd. Sudič
se je vedno spominja
sin Učo
Padriče, 30. avgusta 1992
31. 8. 1991	31. 8. 1992
Ob prvi obletnici smrti dragega
Alberta Furlana
se ga z ljubeznijo spominjajo
žena, sin Maurizio in drugi sorodniki
Vižovlje, 30. avgusta 1992
31. 8. 1982
31. 8. 1992
Ob 10. obletnici smrti nepozabnega moža
Ludvika Pertota
se ga spominja
žena Štefanija
Nabrežina, 30. avgusta 1992
Ob smrti dragega Miroslava Grgiča izrekajo svojcem globoko sožalje
družine Lauriha iz Doline
I
				
koncerti	razna obvestila	kino	včeraj - danes	mali oglasi
Gledališče Verdi
Simfonična sezona '92
Do 4. septembra lahko potrdite abonma; do 7. septembra vpisovanje novih abonmajev. Prodaja vstopnic za vse koncerte od 8. septembra dalje pri blagajni gledališča Verdi na Trgu Unita (zaprta ob ponedeljkih).
Blagajna gledališča Verdi bo zaprta do 1. septembra.
Grad sv. Justa
Straordinario estivo
Danes, 30. avgusta, ob 21.30 celovečerni koncert skupine PITTURA FRESKA.
Predprodaja vstopnic pri osrednji blagajni UT AT v Pasaži Protti.
La sera del di di festa - Večer prazničnega dne
Danes, 30. t.m., ob 21. uri bosta na trgu della Cattedrale nastopili skupini ENSEMBLE MICROLOGUS in TEAT-RO GESTUALE.
V primeru slabega vremena bo predstava v dvorani »Don Sturzo« v ul. Don Sturzo 4 (Trg Rosmini).
čestitke
Danes se poročita FULVIA in ROBI. Vse najboljše v zakonu jima želi KD Primorsko Mačkolje.
MILKA in BERTO praznujeta 53 let poroke. Še mnogo takih dni v zdravju in veselju jima želijo otroci Korado, Duško in Ivica ter vsi, ki ju imajo radi.
Danes praznuje JOSIP ŽAGAR iz Bazovice 65 let. Vse najboljše in še na mnoga leta mu želijo pevci in kolektiv TPPZ Pinko Tomažič.
Danes prejme zakrament sv. birme naša ljubljena vnukinja TJAŠA TRAMPUŠ. Mnogo takšnih brezskrbnih dni ji želijo nona Silvana, nono Bruno, teta Katja z možem Danijelom, voščilu se pridružuje mali bratranec Damjan.
šolske vesti
Zbor Jacobus Gallus Trst obvešča člane in vse, ki bi se mu radi pridružili, da so se pričele vaje za novo sezono za moški in ženski zbor. Za informacije telefonirati na številko 382978.
Skupina Sončni žarek pod pokroviteljstvom Zadružnega centra za socialno dejavnost prireja za predšolske in osnovnošolske otroke od 31. 8. do 11. 9. poletni center v Brojenci pri Križu (ob morju). Informacije- in vpisovanja na tel. št. 360324 ali osebno na sedežu zadruge v Ul. Cicerone 8/B v uradnih urah.
Praznovanje župnijskega zavetnika sv. Jerneja v Mačkoljah danes, 30. t. m.: ob 10.30 slovesna peta maša z ofrom, namenjenim postavitvi ogrevanja v cerkvi. Popoldansko bogoslužje se bo nadaljevalo ob 17. tiri s petimi litanijami Matere božje in blagoslovom vseh vrst vozil. Sledil bo govor g. Rada Čuka, župnika s Predloke, in nastop kvarteta Capris iz Kopra s črnskimi duhovnimi pesmimi. Za družabno srečanje bo igral domači ansambel Ogenj in led. Vabljeni.
Stranka komunistične prenove - Krožek Kras vabi 1. septembra ob 20. uri na sedež Mladinske skupine Pinko Tomažič (stavba TPPZ) v Bazovici na pripravljalni sestanek za Praznik v Bazovici, ki bo 12. in 13. septembra.
Glasbena šola ricmanjske godbe
sprejema vpise gojencev od 5. leta starosti dalje za tečaje trobil, pihal, tolkal in klavirja v prostorih Kulturnega doma v Ricmanjih in sicer v ponedeljkih, 31. 8. in 7. 9., ter sredah, 2. 9. in 9. 9., od 19. do
20.30,	ter v sobotah, 5. 9. in 12. 9., od 14. do 16. ure. Vpis je možen tudi v Bazovici pri odbornikih KD Lipa ter pri KD Rov-te-Kolonkovec v sredo, 9. 9., in soboto, 12. 9., od 17. do 19. ure. Za informacije tel. na št. 380749 od 12. do 14. ure.
Odbor za ločeno upravljanje jusar-skega premoženja Prosek obvešča vse, ki se nameravajo udeležiti sečnje in čiščenja jusarskih gozdov v sezoni 92/93, da ustrezne prošnje, naslovljene na naš odbor, oddajo odborniku Dragu Cibicu do 10. septembra.
ARISTON - 21.15 Analisi finale, i. Kirn Basinger, Richard G ere.
EKCELSIOR - 18.30, 20.20, 22.14 La ven-detta finale, i. J. C. Van Damme. EKCELSIOR AZZURRA - 17.30, 19.00,
20.30,	22.00 Tokyo Decadence, r. Ryu Murakami, □□
NAZIONALE I - 18.30, 20.15, 22.15 Le mani della notte, i. R. Hauer. NAZIONALE II - 16.30, 18.20, 20.15, 22.15 VVhite Sands - Tracce nella sabbia, i. M. Rourke, W. Dafoe.
NAZIONALE III - 16.30, 18.15, 20.15, 22.15 La mia peggiore amica, i. Tom Skerritt, Cheryl Ladd.
NAZIONALE IV - 16.00, 17.30, 19.00,
20.30,	22.15 Ferro e seta. GRATTACIELO - 17.30, 19.00, 20.30, 22.15 I sonnambuli, r. Stephen King. MIGNON - Zaprto zaradi počitnic. LJUDSKI VRT - 21.00 Robin Hood, il principe del ladri, i. Kevin Costner. Jutri: Donne con le gonne, r.-i. Fran-cesco Nuti.
EDEN - 15.30, 21.30 Le malizie della marchesa, pom., □ □
CAPITOL - 17.30, 19.00, 20.30, 22.10 Tutto pub accadere, r. John Hughes. LUMIERE - 18.30, 20.20, 22.10 Come es-sere donna senza lasciarci la pelle, i. Carmen Maura.
ALCIONE - 21.00 Grand Canyon, r. L. Kasdan.
RADIO - 15.30, 21.30 Porno Top Model,
porn., □ □
razne prireditve
Na liceju Prešeren se bodo začeli popravni izpiti v torek, 1. septembra, ob
8.30.	Razpored je na oglasni deski.
Na pedagoškem liceju Anton Martin Slomšek se bodo začeli popravni izpiti v torek, 1. septembra, ob 8.30. Razpored je izobešen na oglasni deski.
Na poklicnem zavodu Jožef Stefan se bodo začeli popravni izpiti v torek, 1. septembra, ob 8.30. Razpored je izobešen na oglasni deski.
Glasbena matica Trst sprejema vpise novih gojencev za šolsko leto 92/93 vsak dan, razen ob sobotah, od 9. do 11. ure od 1. 9. do 16. 9. v Ul. R. Manna 29. Za informacije tel. na št. 418605.
Na sedežu DTTZG »Žiga Zois« se bodo popravni izpiti začeli v torek, 1. septembra, ob 8. uri. Razpored je izobešen na oglasni deski.
	LOTERIJA				
BARI	3	25	4	84	69
CAGLIARI	5	73	9	12	89
FIRENCE	19	9	37	7	60
GENOVA	84	20	49	35	87
MILAN	28	11	76	86	35
NEAPELJ	51	72	65	29	88
PALERMO	25	76	17	22	13
RIM	68	24	70	43	81
TURIN	35	68	77	17	20
BENETKE	44	74 ENALOTTO		34	10	67
111 2 KVOTE:	1 X	1	2	X	X 2	1
7. tradicionalno srečanje harmonikarjev Primorske bo v Senožečah danes, 30. avgusta, ob 17. uri. Prijave sprejema ZKO Sežana (tel. 067 73736) in KC Kosovel Sežana (tel. 067 73355), oziroma uro pred nastopom.
Stranka komunistične prenove občine Dolina priredi PRAZNIK NA KRMENKI do 1. septembra. Delovali bodo dobro založeni kioski, za ples bosta igrala ansambla Furlan in Krt, bogata loterija in otroški ex tempore.
ŠK Kras in KD Rdeča zvezda prirejata v nedeljo, 6. septembra, tekmovalni pla-ninsko-orientacijski pohod po zgoniški občini. Udeležijo se ga lahko ekipe sestavljene od 4 do 6 članov ne glede na starost. Zbirališče in vpisovanje ob 8.30 v društvenih prostorih v Saležu.
Godbeno društvo Prosek priredi v petek, 4. 9., ob 20.30 celovečerni koncert pred cerkvijo sv. Martina na Proseku. Vabljeni!
12
11
10
73.933.000.— lir 2.256.000,— lir 196.000.— lir
31. 8. bo praznoval 80. rojstni dan
AVGUST GOMBAČ
Še mnogo zdravih let in da bi se mu uresničile vse želje mu voščijo žena Ivana, sin Boris z Dragico ter vnuka Ravel in Mitja
Danes, NEDELJA, 30. avgusta 1992 FELIKS
Sonce vzide ob 6.24 in zatone ob 19.47
-	Dolžina dneva 13.23 - Luna vzide ob
9.25	in zatone ob 20.32.
Jutri, PONEDELJEK, 31. avgusta 1992
RAJKO
PLIMOVANJE DANES: ob 5.15 najnižja -53 cm, ob 11.36 najvišja 55 cm, ob
16.50	najnižja -44 cm, ob 23.44 najvišja 36 cm.
PLIMOVANJE JURI: ob 5.43 najnižja -45 cm, ob 12.04 najvišja 51 cm, ob 18.26 najnižja -41 cm.
VREME VČERAJ: temperatura zraka 30 stopinj, zračni tlak 1011,4 mb rahlo raste, brezvetrje, vlaga 54-odstotna, nebo jasno, morje mirno, temperatura morja
26,4	stopinje.
ROJSTVA IN SMRTI RODILI SO SE: Stefano Bais, Erika Kramar, Luca Sarra Campanile.
UMRLI SO: 64-letna Elda Bianchi, 83-letna Anna Batageli, 67-letna Nella Bralni, 88-letna Libussa Oppelt, 82-letna Maria Carboni, 70-letni Edgardo Pieri, 82-letni Antonio Zaccaron, 83-letna Maria Belle.
SLUŽBA LEKARN Nedelja, 30. avgusta 1992 Lekarne odprte od 8.30 do 13.00
Trg Goldoni 8, Ul. Revoltella 41, Ul. Tor S. Piero 2, Ul. Flavia 89 (Žavlje), Zgonik.
Lekarne odprte od 13.00 do 16.00
Trg Goldoni 8 (tel. 634144), Ul. Revoltella 41 (tel. 947797), Ul. Flavia 89 - Žavlje (tel. 232253).
ZGONIK (tel. 229373) - samo po telefonu za nujne primere.
Lekarne odprte od 16.00 do 20.30
Trg Goldoni 8, Ul. Revoltella 41, Ul. Tor. S. Piero 2, Ul. Flavia 89 (Žavlje). ZGONIK (tel. 229373) - samo po telefonu za nujne primere.
Nočna služba
Lekarna odprta od 20.30 do 8.30
Ul. Tor S. Piero 2 (tel. 421040).
Od ponedeljka, 31. avgusta do nedelje, 6. septembra 1992 Normalen urnik lekarn: od 8.30 do 13.00 in od 16.00 do 19.30 Lekarne odprte od 13.00 do 16.00 Trg S. Jakoba 1 (tel. 727057), Ul. Com-merciale 21 (tel. 421121).
OPČINE - Trg Monte Re 3 (tel. 213718)
-	samo po telefonu za nujne primere.
Lekarne odprte od 19.30 do 20.30
Trg S. Jakoba 1, Ul. Commerciale 21, Ul Ginnastica 44.
OPČINE - Trg Monte Re 3 (tel. 213718)
-	samo po telefonu za nujne primere.
NOČNA SLUŽBA Lekarna odprta od 20.30 do 8.30 Ul. Ginnastica 44 (tel. 764943).
OTROŠKE IGRAČE
SUPER
izbira kakovost cene
OFtVISI
Trst - Ul. Ponchielli 3
OSMICO je odprl Jožko Colja, Samator-ca 21.
OSMICO je odprl v Dolini Pepi Sancin (Šarnek). Toči belo in črno vino.
OSMICO ima odprto Stevo Zahar, Boršt 58.
PRODAM domač krompir. Telefonirati ob uri obedov na št. 200882.
PRODAM mladiča pasme fox terrier, starega 4 mesece, z rodovnikom. Tel. od 8. do 17. ure na št. (0481) 530332 - Ma-nuela.
VOLVO 740 turbo intercooler, letnik 85, ABS, klima, pomična streha, prodam. Tel. tajnica 827493 ali ob delavnikih 366633 - Vali v uradnih urah.
VOLKSVVAGEN polo GT, letnik 90,
26.000	km, rdeč, pomična streha, v odličnem stanju, prodam. Tel. (040) 578513 ali (0481) 533535.
PRODAM knjige za vse razrede znanstvenega liceja. Tel. na št. 632463.
PRODAM knjige za 1. in 2. razred oddelka za knjigovodje trgovskega tehničnega zavoda. Tel. na st. 232223, ob uri obedov.
KUPIM knjige za 3. razred Pedagoškega liceja Anton Martin Slomšek. Telefonirati v večernih urah na št. 214131.
VAJENCA išče mesnica v središču mesta. Zainteresirani naj se javijo na tel. št. 365433 in 362949 - v uradnih urah.
VAJENKO išče pekarna Čok na Opčinah. Zainteresiranke naj se javijo v trgovini ob delovnih urah, tel, 213645.
AVTOMEHANIČNA delavnica išče 15-letnega vajenca. Tel. na št. 370250.
IŠČEM hišno pomočnico - telefonirati 208955.
SLAŠČIČARNA Saint Honore na Opčinah sprejme v službo mlado dekle/fan-ta. Tel. 213055.
TRGOVINA išče mlajšo prodajalko. Pismene ponudbe poslati na Publiest, Ul. Montecchi 6, Trst, pod šifro »Prodajalka«.
IŠČEM v nakup samostojno hišo z vrtom na Opčinah. Tel. na št. 722872.
PRODAJAMO zemljišče z montažno hišico na Drašci nad Sv. Ivanom, s pogledom na morje, možen dohod z avtomobilom. Tel. na št. 578746 po 19. uri.
EDINI EKSKLUZIVNI ZASTOPNIK / /VTRSIU-Ul. S. Zenone^/
GRADIMO GRADBENE STROKOVNJAKE
V Šoli za gradbince v Trstu je v teku vpisovanje za šolsko leto 1992/93.
Tečaji za: zidarje, polagalce ploščic, tesarje, strokovnjake za gradnjo montažnih objektov t.j. za poklice, s katerimi se vsakdo izkaže s svojimi idejami in ustvarjalnostjo.
Vpis in obiskovanje tečajev je brezplačno.
Šola razpolaga z visoko specializiranim učnim osebjem za tehnično risanje, za tehniko in tehnologijo armiranih cementov ter za praktični pouk zidarstva, tesarstva, armiranja betonov in polaganja ploščic.
RAVNATELJ: Dr. arh. Ramiro ČRTO
Vpisovanje na šoli:
SCUOLA Dl CtUALIFICAZIONE OPERAI EDILI Dl TRIESTE - Miramarski drevored 89 - Tel. 040/43626 Paritetna ustanova GRADBENIH PODJETIJ in SINDIKATA GRADBENIH DELAVCEV
					
_				nedeljski televizijski in radijski sporedi	-
n ram________________________
7.45	Dok.: Kvarkov svet
8.30	Variete: La banda dello Zecchino
10.55	Maša
11.55	Aktualno: Parola e vita
12.15	Zelena linija
13.30	Dnevnik
14.00	Toto TV Radiocorriere
14.15	Film: I nomadi (pust., ZDA 1960, r. Fred Zinne-mann, i. Robert Mitchum)
16.15	TV film: La sporca dozzi-na - Mai dire dodici (vojni, ZDA 1988, i. Ben Mur-phy, J. Slattery)
18.00	Dnevnik
18.10	TV film: Ilsignore di Ul-loa (dram., Šp. 1985)
19.50	Vremenska napoved
20.00	Dnevnik 1
20.25	Športne vesti
20.40	TV film: Granata, addio (zgod., It.-Šp. 1990, r. Vincente Escriva)
22.30	Nan.: Hitchcock
23.20	Dnevnik in vreme
23.30	Športna nedelja
24.00	Dnevnik in vreme
0.30 Šport: kolesarstvo, 1.30 avtomobilizem
1.45	Film: Braccio Vincente (dram., ZDA 1987)
I C BAIŽ
7.00	Risanke in nanizanke
9.30	Avtomobilizem Fl: VN Belgije-VVarm up
10.00	Cirkus zvezdnikov
11.00	Variete: Lsola dei ragazzi (vodi R. Banfi)
11.45	Kratke vesti
12.00	Aktualno: Sereno variabi-le (vodi Mita Medici)
13.00	Dnevnik in vreme
13.30	Avtomobilizem Fl
16.00	Nan.: Un caso per due -Ricorrenza funesla
17.00	Glasba: II pomeriggio del Nuovo cantagiro
18.35	Nan.: La stella del parco -La recita (i. Ray Lovelock, Stefania Sandrelli)
19.35	Vremenska napoved
19.45	Dnevnik
20.00	Šport: Domenica sprint
20.30	Nanizanka: Hunter - La regina della neve
22.05	Glasba: II Nuovo Cantagiro 92 (vodita Mara Venier, Gino Rivieccio), vmes (23.30) dnevnik in vreme 0.55 Rubrika o židovski kulturi
1.25	Izobraževalna oddaja: M. Isnardi Parente
1.30	Film: Domenica da poli-ziotto (krim., Fr. 1983)
| jKs RAI 3___________________
7.00	Variete: Fuori orario
8.50	Film: Se non son matti non li vogliamo (dram., It. 1941, r. E. Pratelli)
10.30	Koncert: Massimo Biscar-di dirigira skladbe S. Prokofjeva
11.00	EP v smučanju na vodi
12.00	Film: Gli emigranti (kom., It. 1949, r.-i. Aldo Fabrizi)
13.40	Drobci
14.00	Deželne vesti
14.10	Popoldanski dnevnik
14.25	Variete: Fuori orario -film La cotta (r. E. Olmi)
15.20	Šport: košarka, 17.00 mednarodni miting v atletiki
18.40	Domenica gol
18.50	Vreme in dnevnik
19.30	Deželne vesti
19.45	Risanke: Blobcartoon
20.30	Film: La notte dell'aquila (vojni, ZDA-VB 1976, r. John Sturges, i. Michael Caine, D. Sutherland)
22.20	Variete: Blob
22.30	Dnevnik in vreme
22.50	Film: Ouinto potere (dram., ZDA 1976, r. Sid-ney Lumet, i. Peter Finch)
0.50 Filmske novosti
1.00	Variete: Fuori orario
[ fr* TV Slovenija 1
9.50	Spored za otroke: Živ Žav
10.45	90-letnica Maksa Pirnika
11.30	Dok.: Kronika
12.00	Poročila
12.05	TV dnevnik BIH - Begunci, tu z nami
13.10	Video strani
14.30	Napovednik
14.35	Nan.: Šaljivec
15.05	Števerjan 92
15.35	Film: Ob sončnem zatonu (dram., ZDA 1967, r. Otto Preminger, i. Jane Fonda, Michael Caine)
17.55	Poslovne informacije
18.00	Dnevnik
18.10	Nan.: Splošna praksa
19.00	Risanka
19.15	Napovednik
19.20	Slovenski loto
19.30	Dnevnik, vreme in šport
19.55	Zrcalo tedna
20.30	Zdravo
21.30	Dok. : Svet narave - Ama-zonija - Poplavljeni gozd
22.20	Dnevnik, vreme in šport
22.45	Napovednik
22.50	Sova, vmes variete Video smešnice in nan. Polnočni klici (ZDA 1990, i. Gary Cole, Lisa Eilbacher)
. 24.00 Video strani
[~~P^ TV Koper
16.00	Film: Rhino! (pust., ZDA 1965, i. Harry Guardino)
17.30	Film: Veseli skavti (kom., ZDA 1955, r. Henry Levin, i. Clifton Webb)
19.00	TV Dnevnik - Vsedanes
19.30	Nadaljevanka: Ryan
19.55	Nan.: Buck Rogers
20.40	Film: Hery Babe (glas., Kan. 1983, r. Rafael Zielin-ski, i. M. Stankova)
22.15	Žrebanje loto
22.20	Vsedanes - TV dnevnik
22.30	Aktualno: Bella TV
23.40	Nan.: Buck Rogers
[~~fr TV Slovenija 2
12.25	Sova, vmes nan. Murphy Brown in Polnočni klici
13.40	Napovednik
13.45	Športna nedelja: avtomobilizem Fl, prvenstvo Hrvaške v tenisu (finale)
19.30	TV dnevnik BIH
20.00	Koncert: Slovenija za Bosno (zadnji del)
20.30	Dok.: Tovariš Philby
21.25	Nad.: Očetje in sinovi
22.15	Mali koncert iz Rotovža v
Ljubljani
22.50	Športni pregled
RADIO TRST A
8.00,	13:00, 19.00 Dnevnik: 14.00 Poročila; 8.20 koledar; 8.30 Priljubljene melodije; 9.00 Maša (iz Rojana); 9.45 Pregled tiska; 10.00 Mladinski oder: Vas Butale in Butalci; 10.20 New Age; 11.00 Znaš ta zadnjo?; 11.10 Lahka glasba; 11.30 Filmi na ekranih; 11.45 Vera in naš čas; 12.00 Na počitnice; 12.30 Folk in Country; 13.20 Glasba po željah; 14.00 Deželna kronika;
14.10	Tržaški Štempiharji (pripravila Milica Kravos); 14.40 Pesmi miru; 15.00 Poslušali boste; 15.15 Poletne melodije; 16.00 Z naših prireditev; 17.00 Igra: Matrijina avantura; 18.15 Južnoameriška folklora;
18.30	Potpuri; 19.20 Zaključek sporedov.
RADIO SLOVENIJA
5.00,	6.00, 7.30, 8.00, 9.00, 10.00, 11.00, 12.00, 13.00, 17.00, 19.00, 23.00 Poročila;
5.10	Koledar; 6.50 Duhovna misel; 7.00 Jutranja kronika in vreme; 8.05 Radijska igra za otroke; 9.05 Pomnjenja; 10.05 Šaljivci so med nami; 11.05 Poslušalci čestitajo in pozdravljajo; 12.05 Na današnji dan; 13.10 Obvestila in glasba; 13.20 Za naše kmetovalce; 15.30 Dogodki in odmevi; 15.45 Poslušalci čestitajo in pozdravljajo; 16.00 Lojtrca domačih; 18.00 Nedeljska reportaža; 18.30 Pojo amaterski zbori; 19.45 Lahko noč, otroci!; 20.00 V nedeljo zvečer; 22.00 Zrcalo dneva;
22.30	Za prijeten konec tedna; 23.05 Literarni nokturno; 23.15 Nočni progam.
CANALE 5______________
6.30	Aktualno: Na prvi strani
8.30	Nanizanka: Love Boat - II principe fuggiasco
10.30	Film: Tarzan e lo stregone (pust., ZDA 1958, r. Bruce Humberstone, i. Gordon Scott, Eve Brent)
H.45 Dok.: L'arca di Noe (vodi Licia Colo)
12.30	Glasbena oddaja: Super-classifica Show (vodi Mau-rizio Seymandi), vmes (13.00) Dnevnik TG 5
13.45	Film: Fuoco verde (pust., ZDA 1955, r. Andrew Mar-ton, i. Stewart Granger, Grace Kelly)
16.00	Film: Polvere di stelle (kom., It. 1973, r.-i. Alberto Sordi, Monica Vitti)
18.00	Variete: Ouattro salti a...
20.00	Dnevnik TG 5
20.30	Nogomet: Milan-Parma (superpokal Italije)
22.30	Aktualno: Anteprima Bel-lissima, 23.00 Le notti di Marta (vodi M. Marzotto)
24.00	Dnevnik TG 5
0.10 Film: La fortuna di essere donna (kom., It. 1956, r.
Alesandro Blasetti, i. Sofia Loren, M. Mastroianni)
2.00	Nočni spored
RETE 4__________________
8.00	Nabožna oddaja
8.20	Aktualno: Lui lei 1'altro
8.50	Nanizanke: I Jefferson (i. Sherman Hemsley), 9.25 Strega per amore, 10.00 La baia dei delfini
11.00	Risanke: Ewoks, Kidd video, Al vin Rock and Roli, The Ghostbusters
13.00	Aktualno: I segreti di Bel-lezze al bagno
13.30	TG 4 vesti
13.45	Variete: Buon pomeriggio
13.55	Nadaljevanka: Sentieri
14.25	Variete: Grand Hotel
16.25	Nanizanka: Hotel - Le pen-tole del diavolo
17.30	TG 4 vesti
17.55	Nanizanka: Cingue ragaz-ze e un miliardario
19.00	TG 4 vesti
19.30	Nadaljevanka: Gloria sola contro il mondo
20.00	Varieteja: Sandra e Rai-mondo, 20.30 Bellezze al bagno (vodi P. Rossetti)
23.00	Film: Vacanze d'estate (kom., It. 1985, r. Nini Gras-sia, i. Patrizia Pellegrino), vmes (23.30) TG 4 vesti in
ITALIA 1_______________
6.30	Pregled tiska
6.40	Nanizanka: Cristina
7.30	Otroška spored: La nostra inviata, aktualnosti, Bim bum bam in risanke
10.00	Nanizanke: La časa nella prateria - II guaritore, 11.00 Hazzard - La sala corse Duke, 12.00 La donna bio-nica - Una gara fuori pro-gramma (i. L. VVagner)
13.00	Športna oddaja: Grand Prix (vodi A. De Adamich)
14.00	Film: A noi piace freddo.J (kom., It. 1960, r. Steno, i. Ugo Tognazzi, Raimondo Vianello)
16.00	Nanizanke: Adam 12, 16.30 Giustizieri della citta,
17.30	T.J. Hooker, 18.30 Riptide - L'ex ragazza pon pon(i. TomBray)
19.30	Odprti studio
19.45	Variete: Benny Hill Show
20.30	Film: I cannoni di Navaro-ne (vojni, VB 1961, r. Jack Lee Thompson, i. Gregory Pečk, David Ni ven)
23.30	Variete: Playboy Show
0.30 Studio šport
ODEON_________________
13.00	Risanke
14.30	Nanizanki: Casalingo su-perpiu, Galactica, 15.30 Automan (i. Desi Arnaz jr.)
16.15	Film: Champagne in para-diso (kom., It. 1983)
18.00	Nanizanka: Navy
19.30	Risanke
20.00	Nan.: Laverne & Shirley
20.30	Film: Risposta armata (pust., 1986, r. Fred Olen Ray, i. David Carradine)
22.00	Za kulisami
23.00	Benvenuti a...
24.00	Nanizanka: I misteri di Or-son VVelles
TMC____________________
8.30	Nanizanka: Batman
9.00	Risanke: Snack
9.30	Nan.: L'isola del mistero,
10.30	Le isole perdute
11.00	Neurejeni potopis
12.00	Papežev blagoslov
12.15	Film: Oh, che bella guerra (kom., 1969, i. D. Bogarde)
14.25	Film: Le campane di Santa
pregled tiska 1.10 Nan.: Lou Grant 2.05 Nočni spored
1.05 Odprti studio
1.15 Pregled tiska 1.30 Nočni spored
Maria (kom., ZDA 1945)
16.45 Glasba: Jimmy Sommer-ville Special
17.30	SP v kolesarstvu
20.00	Vesti: TMC News
20.35	Nanizanka: Matlock -
21.35	Film: Ouando una donna (dram., ZDA 1984)
23.20	SP v kolesarstvu
23.35	Monaco mon amour
0.20 Film: Dimensioni parallele
2.00	Aktualno: CNN News
TELEFRIULI______________
10.30	Film: Dakota
16.00	Nan.: Diamanti
17.00	Dok.: Storia nella storia
18.00	Nanizanka: Adderly
19.00	Športne vesti
19.30	Nan.: Luomo che parla ai cavalli (i. Enzo Cerusico)
20.00	Dok.: Zgodovina ZDA
20.30	Film: Enrico V (zgod., VB 1945, i. L. Olivier)
23.00	Športne vesti
23.30	Variete: Vernice fresca
TELE 4_______________
(Se povezuje s sporedi Italia 1)
Lastne oddaje:
19.30	Dnevnik in šport
20.30	Zadnje vesti in šport
RADIO KOPER
(slovenski program)
8.30, 10.30, 17.30 Poročila; 12.30 Primorski dnevnik; 8.00 Otvoritev programa Radia Koper in radijski koledar; 8.45 Poti do zdravja; 9.15 Dober nasvet; 9.30 Po domače; 10.00 Sosednji kraji in ljudje; 11.30 Glasba po željah; 12.30 Primorski dnevnik; 14.00 Oddaja v narečju: Vanka in Tonca; 14.30 Nedeljski športni ritem;
15.30	Dogodki in odmevi - Prenos RS;
16.30	International mušic news; 18.30 Humoreska; 19.00 Dnevnik; 19.30 Prenos RS.
RADIO KOPER
(italijanski program)
8.30,	10.30, 13.30, 17.30 Poročila; 7.15, 12.30, 19.30 Dnevnik; 6.00 Jutranja glasba; 6.07 Almanah; 6.30 Zgodovinski utrinki;
6.45	Kulturni koledarček; 7.30 Nedeljske pesmi; 7.50 Astrološki kotiček; 8.00 Turistični napotki; 8.25 Pesem tedna; 9.00 V knjižnici; 9.30 Pregled kulturnih dogodkov; 10.40 Svet družine; 11.00 Dogodki in odmevi; 11..30 Souvenir dltaly; 12.00 Glasba po željah; 13.35 Pesem tedna; 14.00 Želja po glasbi; 15.00-18.00 Glasba in šport; 18.00 Najnovejše LP plošče;
19.45	Nedelja na športnih igriščih - New Age; 20.00 Nočni program.
RADIO OPČINE
10.30,	14.30, 16.30 Poročila; 10.00 Jutranji nedeljski val; 19.30 Morski val.
RAI 1
6.50	Aktualno: Unomattina, vmes (7.00, 8.00, 9.00, 10.00) dnevnik 1 9-05 Nan.: La zia di Franken-stein - L automobile 10-05 Variete: Cera una volta...
Io Renato Rascel U-15 Risanke: Hallo Kitty H-30 Nan.: Diociottanni
12.00	Variete: Unofortuna
12.25	Vreme in Dnevnik 1
12.35	Nan.: La signora in giallo
13.30	Dnevnik in Tri minute 14-00 Film: Tu partirai con me
(kom., ZDA 1949)
15.35	Film: Dietro la porta chiu-sa (dram., ZDA 1948)
17.10	Mladinski variete: Big!
18.00	Dnevnik 1
18.10	Dok.: Atlante Doc
19.05	Venezia Cinema 92
19.40	Aktualno: II našo di Cleo-patra, nato vreme
20.00	Dnevnik
20.40	Film: Lassu gualcuno mi ama (dram., ZDA 1956, r. Robert Wise, i. Paul New-
„ man, A.M. Pierangeli)
22-40 Dnevnik 1
22.55	Glasba: Nočni rock
24.00	Dnevnik in vreme 0.30 Filmske novosti
\ RAI 2
6.50	Aktualno: Galatheus
7.00	Otroški variete
9.30	Rubrika: Verdissimo
9.50	Rubrika o protestantizmu
10.20	Film: La fortuna viene dal cielo (kom., It. 1942)
11.30	Kratke vesti
11.35	Nanizanki: Lassie, 12.10 Amore a ghiaccio
13.00	Dnevnik in vreme
13.35	Variete: Videocomic
13.45	Nadaljevanki: La clinica della Foresta Nera, 14.35 Santa Barbara
15.20	Film: Per vivere meglio divertitevi con noi (kom.)
17.10	Aktualno: Ristorante Italia (vodi A. Clerici)
17.25	Kratke vesti ,
17.30	Na.: Faber Tinvestigatore
18.20	Športne vesti
18.35	Nanizanka: II commissa-rio Kress, nato vreme
19.45	Dnevnik in šport
20.30	Nan.: Llspettore Derrick
21.30	Gledališče 92: L'uomo scugnizzo (r. Ugo Grego-retti), 22.35 Fatto di crona-ca (r. M. Scaparro)
23.45	Dnevnik
24.00	Vremenska napoved 0.05 II cappello sulle 23
|	^ RAI 3	|
7.00	Televideo
11.30	Dorbci
12.00	Kratke vesti
12.10	Film: Bellezze sulla spiag-gia (kom., It. 1961)
13.35	Dreobci
14.00	Deželne vesti
14.10	Popoldanski dnevnik
14.25	Drobci jazza
15.15	Dok.: Šola se posodablja
15.45	Drobci
16.00	Šport: IP v triatlonu, 16.30 kolesarstvo
17.00	Film: L avventuriera di Tangeri (kom., ZDA 1951, i. Bob Hope)
18.45	Rubrika Derby in vremenska napoved
19.00	Dnevnik 3
19.30	Deželne vesti
19.45	Varieteja: Blob v Benetkah, 20.05 Non e mai trop-po tardi (vodi G. Ippoliti)
20.30	V kraljestvu živali (vodi Giorgio Celli)
22.30	Dnevnik - ob 22.30
22.45	Nan. Perry Mason: II pa-trimonio Bodin
23.40	Variete: Stasera che sera! - Un, due, tre
0.35 Dnevnik in vreme
1.00	Film: Laura (dram.)
T fr" TV Slovenija 1
8.30	Spored za otroke: Dobrodelni koncert za otroke iz BIH
9.20	Nad.: Poročen moški
10.25	Nad.: Odloženi raj
11.05	Forum in Utrip (pon.)
11.40	Zrcalo tedna (pon.)
12.00	Poročila
12.05	TV dnevnik BIH (pon.)
16.45	Napovednik
16.50	Slovenski magazin
17.20	Dober dan, Koroška
17.55	Poslovne informacije
18.00	Dnevnik
18.10	Spored za otroke: Radovedni Taček - Slon, 18.30 Lonček kuhaj, 18.30 Norčije v živalskem vrtu
18.45	Znanstvena oddaja: Divje živali na polju
19.10	Risanka in Napovednik
19.30	Dnevnik, vreme in šport
20.05	TV drama: Za Lukrecijo (Jean Girardoux)
22.20	Dnevnik, vreme, šport, Žarišče
23.10	Napovednik
23.15	Sova, vmes nan. Stara vohunska mačka in Polnočni klici ter francoska oddaja Morje, seks in sonce
1.20	Video strani
TV Koper
16.00	Film: Hey Babe! (glas., Kan. 1983)
18.35	Nanizanka: Na kalifornijskih cestah
18.30	Studio 2 šport
19.00	Vsedanes - TV Dnevnik
19.30	Nadaljevanka: Ryan
19.55	Nan.: Buck Rogers
20.40	Film: Mesto v zasedi (dram., VB 1951, r. Basil Dearden, i. Bonar Collea-no, Susan Shaw)
22.00	Vsedanes - TV Dnevnik
22.10	Mednarodni festival folk
glasbe: Folkest (2. del)
22.50	Film: 001, operacija Jamajka (pust., It. 1965)
fr TV Slovenija 2
16.00	Radgonski sejem
17.05	Sova, vmes ameriške video smešnice in nan. Polnočni klici
18.20	Športni pregled
18.50	Nad.: Modro poletje
19.30	TV dnevnik BIH
20.00	Dok.: Postelja
20.30	Film: Hudičevki (dram., Fr., r. Georges Clouzot, i. S. Signoret)
22.25	Zemljepisne posebnosti
C
CANALE 5
8-30 Aktualno: Na prvi strani
8.30	Nanizanke: Arnold (i. G. Coleman), 9.00 Časa Kea-ton - La visita, 9.30 Love Boat - Le coppie, 10.30 La famiglia Bradford, 11.30 Otto sotto un tetto - Un aiuto per Steve
4-00 Kviz: II pranzo e servito ,, (vodi D. Mengacci)
, 4.80 Dnevnik TG 5
4.20	Variete: Non e la RAI
4.00	Aktualno: Forum (vodi , Rita Dalla Chiesa)
8.00	Nan.: I Robinson - Adamo contro Eva, 15.30 Denise -
1 c n Sognando medicina 1 o n Otroški varieteji in risanke
8.00	Kviza: OK il prezzo e giu-sto (vodi Iva Zanicchi),.
19.00	La ruota della fortuna
40.00	Dnevnik TG 5
40-25 Variete: Il TG delle vacanze - Predstavitev
40.30	Film: Chi e Harry Crumb? (kom., ZDA 1989, r. Paul Flaherty, i. John Candy, Jeffrey Jones)
42.30	II TG delle vacanze
23.00	Variete: Maurizio Costan-zo Show, vmes (24.00) Dnevnik TG 5
2.00	Programi non stop
RETE 4__________________
8.30	TG 4 vesti
9.00	Nan.: Strega per amore,
9.30	La Tata e il professore
10.00	Nad.: General Hospital,
10.30	Marcellina
11.00	Risanke: Ewoks, Kidd video, Alvin Rock and Rolla, Ghostbusters
13.00	Nadaljevanka: Sentieri
13.30	TG 4 vesti
13.55	Variete: Buon pomeriggio
14.00	Nad.: Sentieri, 14.30 Maria,
15.15	Io non čredo agli uo-mini, 15.55 Manuela, 17.00 Ines, una segretaria da amare (i. A. Gutierrez)
17.30	TG 4 vesti
17.45	Aktualno: Lui lei 1'altro (vodi Marco Balestri)
18.20	Kviz: Il gioco delle coppie (vodi Corrado T edeschi)
19.00	TG 4 večerne vesti
19.25	Rubrika o lepoti
19.30	Nad.: Gloria, sola contro il mondo (i. C. Fullop)
20.30	Variete: A časa nostra (vodi Patrizia Rossetti)
23.00	Film: Il caso Paradine (dram., ZDA 1948, r. Alfred Hitchcock, i. Gregory Pečk, Ann Todd), vmes (23.45) nočne vesti
1.35	Nanizanka: Lou Grant
ITALIA 1________________
6.30	Pregled tiska
6.40	Nanizanka: Cristina
7.10	Otroški variete Ciao ciao in risanke
9.00	Nanizanke: Mork & Mindy - Mork in Pazzilandia, 9.30 Bay sitter - L'appuntamen-to, 11.00 Hazzard, 12.00 La donna bionica
13.00	Variete: Drive in Story
14.00	Otroški varieteji Ciao Ciao in risanke
16.00	Nan.: Adam 12 - IlJadro in-visibile, 16.30 Giustizieri della citta - Disastro Drei-linger, 17.30 T.J. Hooker -Contrabbando d'armi (i. VVilliam Shatner), 18.30 Riptide
19.30	Odprti studio
19.45	Studio šport in vreme
20.00	Nan.: Agli ordini pap&!
20.30	Film: Il tifoso, 1'arbitro e il calciatore (kom., It. 1982, r. Pier F. Pingitore, i. Pippo Franco, M. Carotenuto)
22.30	Nanizanki: Star Trek - Pro-getto Terraforming, 23.30 La guerra dei mondi - Il cristallo verde
0.30 Odprti studio, pregled tiska in studio šport
1.05	Nočni spored
ODEON__________________
14.00	Nan.: Thomas and Senior, Galactica
15.30	Nad.: Viviana
16.15	Film: Avanzi di galera (kom., It. 1955)
18.00	Nad.: Veronica
19.30	Risanke
20.00	Nan.: Laverne & Shirley
20.30	Film: A donne con gli ami-ci (dram., 1980, r. Adriann Lyne, i. Jodie Poster)
22.30	Film: Angel killer (dram., 1984, r. R. V. CTNeil)
TMC______________________
8.30	Nanizanka: Batman
9.00	Risanke: Snack
9.30	Variete: Ottovolante
10.30	Nan.: Truck Driver, Doris day Show, 12.001 misteri di Nancy Drew
13.00	TMC News - Šport News
13.40	Dok.: Prijateljska narava
14.15	Variete: Arniči mostri
15.15	Nan.: Autostop per il cielo
16.05	Film: Operazione Testa-
rossa (pust., VB 1956)
17.30	SP v kolesarstvu
19.45	Aktualno: Dietro lo spec-chio (vodi Ivo Mej)
20.00	Vesti: TMC News
20.35	Nanizanka: Matlock
21.35	Šport: Linea goal, 22.35 rubrika o motorjih Crono
23.35	Vesti: TMC News
23.55	SP v kolesarstvu
0.40 Film: 52 miglia di terrore
2.20	Aktualno: CNN News
TELEFRIULI_____________
10.45	Telefriuli non stop
16.00	Kratke vesti
16.05	Ena rastlina na dan
16.30	Risanke: Shirab
17.30	Nanizanka
18.05	Nanizanka: Adderly
19.00	Večerne vesti
19.30	Nanizanka: Luomo che parla ai cavalli
20.00	Dok.: Zgodovina ZDA
20.30	Film: San Francisco (dram., ZDA 1936, i. Clark Gable)
22.45	Nočne vesti
23.15	Nanizanka: Adderly
TELE 4________________
(Se povezuje s sporedi Italia 1)
Lastne oddaje:
19.30	Dogodki in odmevi
RADIO TRST A
7.00,	13.00, 19.00 Dnevnik; 8.00, 10.00,
14.00,	17.00 Poročila; 7.20 Dobro jutro po naše; 8.00 Kronika; 8.10 Jugoslavija 1941-1945; 8.40 Glasba; 9.00 New Age; 10.00 Pregled tiska; 10.10 Koncert; 11.30 Odprta knjiga; 11.35 Kantavtorji; 12.00 Odkritje Amerike; 12.30 Glasba; 12.40 MePZ Lojze Bratuž; 12.50 Orkestri; 13.20 Folk glasba; 13.40 Common sense; 13.50 Coun-try glasba; 14.00 Deželna kronika; 14.10 Mavrični mozaik: S festivalov; 14.30 Sanje se nadaljujejo: Roža; 15.00 Nad.: Pozor, črna marela! (1. del); 15.30 Rock zvezde; 16.00 Glej, kaj ješ; 16.20 Potpuri; 17.00 Kulturna kronika; 17.10 Klasični album: Maurice Ravel; 18.00 Prgišče neba; 18.30 Potpuri; 19.20 Zaključek sporedov.
RADIO SLOVENIJA
5.00,	6.00, 6.30, 7.30, 8.00, 9.00, 10.00,
11.00,	12.00, 13.00, 14.00, 18.00, 19.00, 21.00,
23.00	Poročila; 8.05 Radio plus; 9.35 Turistični napotki; 10.45 Spot; 11.30 Pregled tiska; 12.05 Na današnji dan; 12.30 Kmetijski nasveti; 13.20 Obvestila; 13.45 Iz tujega tiska; 15.00 Radio danes; 15.30 Dogodki in odmevi; 16.15 Radijska tribuna;
17.00	Studio ob 17.; 19.30 Obvestila; 19.45 Lahko noč, otroci; 20.00 Sotočja; 21.05 Zaplešite z nami; 22.00 Zrcalo dneva; 22.30 Melodije; 23.05 Nokturno.
RADIO KOPER
(slovenski program)
8.30,	9.30, 10.30, 13.30, 14.30 Poročila;
12.30,	19.00 Dnevnik; 6.00 Glasba; 6.30 Jutranjik; 7.00 Kronika; 7.30 Pregled tiska; 8.00 Modri val; 8.45 Delo, informacije;
9.00	Souvenir d'Italy; 11.00 V podaljšku;
12.00	Tropicana; 13.00 Jagode in podoknice; 15.15 Hit dneva; 15.30 Dogodki in odmevi; 16.00 Glasbeni desert; 16.50 Pesem tedna; 17.00 Glasba po željah; 17.30 Primorski dnevnik; 18.00 Prosto po Patri-ku; 19.00 Prenos Radia Slovenija.
RADIO KOPER
(italijanski program)
6.15, 8.30, 9.30, 10.30, 13.30, 14.30, 16.30,
17.30,	18.30 Poročila; 7.15, 12.30, 15.30, 19.30 Dnevnik; 6.45 Koledarček; 7.45 Jutranjik; 8.10 Morfej; 9.35 Glasbene želje;
10.00	Pregled tiska; 10.40 Svet družine;
11.00	Humoreska; 11.30 Športna oddaja;
12.00	Glasba po željah; 13-35 Pesem tedna; 13.45 Edig Galletti; 14.00 Želja po glasbi; 14.40 Alphabet Street; 16.00 Popoldne ob štirih; 16.05 Plošče; 16.20 Koledarček; 16.50 Rock slovar; 17.20 Beatlesi;
18.00	Pod senčnikom; 19.00 Souvenir d'I-taly; 19.40 New age; 20.00 Nočni program.
RADIO OPČINE
7.30,	13.30, 17.30 Poročila; 10.00 Matineja s tedenskim horoskopom in obvestili;
12.00	Pogovor z odvetnikom in Ostali Trst (pon.); 18.00 Tedenski športni komentar; 20.30 Operni odri.
Reševanje krize na goriški Pokrajini še ni zaključeno
V sklopu mednarodne prireditve tudi seminar
Na odločitev o novi večini bo treba čakati Razprava v PSI bo šele naslednji teden
Kako ohraniti prvine ljudske kulture v sodobni družbi?
Na političnem obzorju, vsaj kar zadeva Pokrajino, nič novega. Vsaj zaenkrat in še za dober teden. Načelno doseženi sporazum med predstavniki šestih strank o sestavi trdnejše koalicije nekako lebdi v zraku. Danes je težko reči, če ga bodo uresničili, prav tako je zelo težko kategorično odpisati tako rešitev. Dejstvo je, da se pokrajinsko vodstvo socialistične stranke, kjer bi, oziroma bo nakazana rešitev rešitev povzročila največ notranjih trenj in težav, še ni sestalo. Zelo verjetno se bo to zgodilo šele sredi naslednjega tedna in ne v nedeljo, 6. septembra, kakor je bilo te dni slišati.
Najbolj trd oreh bo izstop drugega socialističnega predstavnika v odboru, odbornika Dossa, zato, da se omogoči vstop predstavnikoma (govori se, da bosta to najverjetneje dve predstavnici) DSL, medtem ko bi predsedniško mesto še naprej ohranil Gino Saccavini. Dosso in predstavnik njegove struje Zucalli sta že dala vedeti, da bo nakazana rešitev težko šla skozi in menda grozita z opozicijo, kar bi socialistično stranko spravilo, v odnosu do drugih partnerjev, v sila težaven in skoraj nemogoč položaj. Alternativnih možnosti ni veliko: ali prehod PSI v opozicijo, kar se sicer zdi neposredno pred deželnimi in pokrajinskimi volitvami prihodnje leto malo perspektivna poteza, ali pa ohranitev sedanjega stanja glede upravljanja pokrajine, pri čemer se
bo treba sprijazniti z ugotovitvijo, da gre za stanje nemoči, kar tudi ne bo prineslo posebnih točk v vidu spomladanskih volitev.
Zadeva je torej sila zapletena. Če k temu dodamo težave, ki se zgrinjajo na socialistično stranko zaradi milanskega primera in po oceni mnogih dolgoletnih pristašev in volilcev stranke težko sprejemljivih potez strankinega vsedržavnega tajnika — stanje nelagodnosti in nestrinjanja je opaziti tudi v upadanju članstva v stranki — potem imamo kar precej stvarno sliko dogajanj v krogu PSI na Goriškem, kjer pa se kljub tem težavam le nekako uveljavlja nova usmeritev katere cilj je gradnja enotnosti na levici. Seveda so v stranki močno prisotne tudi struje, ki imajo drugačno gledanje na politiko in vlogo stranke.
Po nepotrjenih vesteh, naj bi prihodnja seja pokrajinskega sveta bila že okrog 15. septembra in naj bi takrat predstavili konstruktivno nezaupnico, nov program in novi, oziroma obnovljeni odbor. V najboljšem slučaju, naj bi novo vodstvo do konca meseca v celoti prevzelo vodenje.
V novi večini, v kolikor bo do nje prišlo pa ne bo republikancev, ki so do zdaj, čeprav večkrat kritično, zagotovljali zunanjo podporo. Jasno so povedali, da bodo spremenili svoje stališče in se bodo odločali sproti, ob vsakem pomembnem vprašanju.
Današnji program folklornega festivala
V kroniki petdnevne mednarodne foklorne prireditve bomo danes zapisali zadnje poglavje. Za primemo in prijetno vzdušje bosta že dopoldne (ob 10.30) poskrbili mestna godba iz Celovca, ki bo igrala v ljudskem vrtu in Nevvton Aycliffe pipe band iz Durha-ma, ki bo izvajala koncert Na Komu.
Zatem bo župan sprejel predstavnike vseh gostujočih skupin. Glavna dogodka bosta popoldne in zvečer. Ob 16. uri se bo začel sprevod na natečaju sodelujočih in dmgih foklomih skupin. Napovedana je udeležba 24 skupin. Sprevod bo po Korzu Italia, Verdijevem korzu, ulici Petrarca do trga Battisti, kjer bo ob 18. uri sklepna slovesnost s podelitvijo priznanj in trofeje "Castello di Gorizia".
Ob 21. uri napovedujejo še zadnji, gala nastop, vseh skupin.
Goriško županstvo opozarja na skorajšnjo zapadlost roka za prijavo zalog vina. Rok zapade, kakor znano, 5. septembra. Zaloge vina (stanje na dem 31. avgusta) morajo prijaviti vinogradniki in trgovci.
Obveznost ne zadeva malih vinogradnikov, oziroma pridelovalcev vina, ki vino pridelujejo le za domačo uporabo in pa trgovce na drobno, ki imajo seveda dovoljenje za prodajo vina in vinskih izdelkov in ki vino prodajajo porabnikom.
V okviru svetovnega festivala folklore so včeraj v Gorici priredili tudi študijski seminar. Pripravila sta ga Italijanska zveza za preučevanje ljudskih običajev (FITP) in Mednarodni center za etnologijo iz Palerma. Goričane, oziroma gostitelje je zastopal Odbor Mednarodnih kongresov ljudskih običajev iz Gorice.
Seminar se je odvijal v občinski sejni dvorani, v dopoldanskem času. Spet je treba ugotoviti, da je občinstvo zatajilo. Med maloštevilnimi poslušalci, še ti so bili skorajda samo gostje festivala folklore, pa smo kljub temu opazili nekaj znanih obrazov, med dragimi senatorja Bratino in župana Tuzzija. Spet se je pokazalo, da goriška publika ni preveč naklonjena seminarjem na v Gorici že stokrat prežvečeno temo, ali pa morda nesimpatično temo, kateri pa sta predavatelja skušala dati nov poudarek in smisel. Seminarju so namreč dali naslov "Tradicionalna kultura in multietnične družbe" in bi lahko bil v Gorici zelo zanimiv, če bi se vsaj nekoliko približal tukajšnji stvarosti. Gorica, ob vsaki priložnosti slišimo take ugotovitve in se z njimi kajpak strinjamo, predstavlja primer multietnične dražbe. V tej družbi smo Slovenci, poleg Furlanov in Italijanov, živo (in ne samo v folklornem smislu) prisotni. A se o tem na seminarju ni govorilo, ker se vedno raje govori o vsem,
Pajk’s show v novi (mokri) preobleki zabaval in navdušil izvajalce in goste
Tokrat lahko brez dlak na jeziku zatrdimo, da je bil četrtkov poletni Pajk's show v rekreacijskem centru "Ai cacciatori" v Sredipo-lju, ne le vodni, ampak tudi moker.
Okrog bazena se je zbralo veliko število udeležencev ter ljubiteljev vodnih športov.....prijetna
glasba in svojevrstna atmosfera pa sta dajali poseben čar večeru.
"Vu’ presentator" Sten je v otvoritvenem delu, skupno s kapitanom ladje, admiralom Borisom, s kapitanom fregate Rudijem in predsednikom olimpijskega odbora Pajk's showa Igorjem, slovesno predstavil 150—letnico Koren Jacht Cluba in ob tej priložnosti so tudi razvili društveni prapor.
Zatem so se zvrstile tekme na vodi, oziroma v vodi. Ekipa zava-
rovalnice Noricum iz Sovodenj je premagala tako v vodni štafeti kot tudi v vaterpolu ekipo Kmečke banke. V tekmi "briškola na vodi" je ekipa "Oslavje doljni konc— Kmečka banka" premagala ekipo "Oslavje zgornji konc— Noricum" z izidom 3:0. V zadnji tekmi, v "kanotu" za nastop na prihodnji American cup v San Diegu je ekipa "Alda Mora" prelisičila ravno na cilju ekipo "Alda Bianca". Večer je popestril tudi zamejski "Vu cumpra' " Franko... ter gosta večera: plavalec Silvan Kravos in motociklist Peter Brajnik. Z njima se je pogovarjal izvedenec Vili. Ob zaključku večera pa skupna "Špaghetttattaata"... ter po želji kolektivno nočno kopanje v prijetni vodi tamkajšnega bazena.
Letošnji vodni Pajks show je torej odlično uspel, tudi zaradi tega, ker so se vremenske razmere prilagodile organizatorjem. Komur (od udeležencev) je bilo prevroče, si je v bazenu lahko poiskal osvežitev. Nekaterim so tudi pri tem pomagali. Skratka prijetna družabnost in ni izključeno, da je ne bi spet priredili, (foto AWS).
Danes na Lokvah velika nagradna tombola
Prejšnjo nedeljo je bil na Lokvah pravi turistični vrvež, saj je tamkaj delujoče Turistično društvo organiziralo praznik malin in prodajo izdelkov iz tega prijetnega gozdnega sadeža. Veliko število gostov, zlasti iz zamejstva, je v dobrih dveh urah pokupilo in pojedlo vse, kar so domačini in tudi drugi pripravili za praznik.
V sklopu praznika malin je bil izveden tudi drugi turnir v minigolfu za nagrado "Paradisa".
Danes pa bo na Lokvah velika tombola z denarnimi dobitki. Prva tombola bo vredna 200 tisoč slovenskih tolarjev. Prireditev se bo začela ob 16. uri.
razna obvestila
Društvo slovenskih upokojencev v Gorici sporoča, da bosta avtobusa, 6. septembra letos, odpeljala po sledečem razporedu: 1, avtobus ob 6.45 s Travnika s postanki pred gostilno primožič, na Os-lavju, v Števerjanu in Podgori; drugi avtobus odpelje ob 7. uri iz Sovodenj (pri cerkvi) s postankom v Štandrežu.
čestitke
Na Krasu mala vas stoji, v njej Roža Jurnova živi, ki jutri svoj 94. rojstni dan slavi. K visokemu jubileju ji čestitajo hčere, zeti, vnuki in pravnuki.
GLASBENA MATICA GORICA
Šola Glasbene matice obvešča, da bo vpisovanje gojencev za šolsko leto 1992/93 potekalo od 1. do 11. septembra od 10. do 14. ure na sedežu šole v Gorici.
Vpisovanje v Sovodnjah bo 7. septembra od 16. do 18. ure v Kulturnem domu.
Vpisovanje v Doberdobu bo 8. septembra od 16. do 18. ure na sedežu društva Jezero.
Prosimo, da pravočasno potrdite vpis, da bomo lahko redno začeli s poukom.
Informacije dobite na sedežu šole v ulici della Croce 3, od ponedeljka do petka med 10. in 14. uro. Lahko nas tudi pokličete po telefonu 531508!
SLOVENSKI DIJAŠKI DOM "Simon Gregorčič" GORICA
ul. Montesanto 84 tel. 0481-533495
Dom bo odprt od ponedeljka 30. avgusta 1992, vsak delavnik, razen sobote, od 10. do 14. ure za informacije in vpisovanje gojencev za šolsko leto 1992/93.
SLOVENSKI DEŽELNI ZAVOD ZA POKLICNO IZOBRAŽEVANJE
prireja v šolskem letu 1992/93 v Gorici naslednje tečaje:
-	dveletni poklicni tečaj za dodeljene prodaji - 2. letnik (1.000 ur letno)
-	strokovni master za upravljanje podjetij - pogoj za vpis je opravljena višja srednja šola - (500 ur -vključena je delovna praksa v podjetjih)
-	začetniški tečaj angleščine (120 ur)
-	tečaj za personal computing - MS DOS, WORD in LOUTS (90 ur)
Vpisovanje in podrobnejše informacije do 18. septembra Ll. na sedežu Zavoda v Gorici, ul. della Croce 3, tel. 81826, ob delavnikih, razen ob sobotah, od 10. do 14. ure.
Begunci ali prebežniki?
Policijska obhodnica je okrog 6. ure na območju ulice Alviano ustavila večjo skupino tujcev. V skupini so bili tudi otroci in ženske. Ob natančnejšem pregledu so ugotovili, da gre za osebe, po vsej verjetnosti doma v krajih, kjer divja vojna. Žal pa so bili nekateri med temi brez veljavnih potnih listin, oziroma brez sredstev za preživljanje. Proti članom skupine so zato izdali takoimenovani ukrep o izgonu, v smislu Martellije-vega zakona. V petnajstih dneh bodo morali zapustiti ozemlje države. Če jih bodo po omenjenem roku prijeli, jih bodo s silo izgnali.
včeraj danes
Iz goriškega matičnega urada smo prejeli te podatke za obdobje med 23.septembrom in 29.septembrom:
Rodili so se: Serena Colonello, Siraya Cotič, Giulia Calo’, Veronica Michelin in Francesca Fantini.
Umrli so: 81-letni upokojenec Sante Martinello, 80-letna gospodinja Maria Giuseppina Pecorari, 80-letni upokojenec Federico Skarabot, 68-letni upokojenec Gioacchino Verdimenti, 84-letna upokojenka Adelma Bisiach vdova Sal-vetere, 69-letni upokojenec Gioachino Verdimenti, 90-letna upokojenka Ema Ermacora vdova Ceschia, 52-letni uradnik Vito Dugo, 55-letni upokojenec Franco Samar, 82-letni upokojenec Vincenzo Galante, 80-letni upokojenec Giovanni Mucchiut, 77-letni upokojenec Francesco Valič, 77-letni upokojenec Giordano Silvestri in 62-letni upokojenec Luciano Raida.
Oklici: kuhar Alessandro Sangalli in prodajalka Edith Gloria Bustacara Rojas, agent javne varnosti Pierantonio Esposi-to in uradnica Sabina Fabbro ter živilski tehnolog Luigi Coscia in živilski tehnolog Anna Maria Ceffa.
Poročijo se: uradnik Riccardo Allegri' in vzgojiteljica Francesca Verone, uradnik Alessandro Ciuffarin in prodajalka Giovanna Beltramini, oficir vojne mornarice Angelo Barbera in gospodinja Anna Obit ter študent Thomas Irzl in zobozdravstveni tehnik Loredana Lippi.
kar se mesta direktno ne tiče, ampak "nekje sicer je, glavno, da je, nas se pač itak ne tiče". Škoda, ker je to spet zamujena priložnost, resnici na ljubo povedano: ena od mnogih neizkoriščenih priložnosti.
Profesor Aurelio Rigoli, ki prihaja iz Palerma in je velik strokovnjak s področja preučevanja ljudskih običajev in profesor na univerzi v Palermu ter predsednik nekaj važnejših ustanov, ki se ukvarjajo s preučevanjem ljudske kulture, je v svojem dolgem predavanju predvsem poudaril nujnost formiranja nove mentalitete, novega mišljenja med ljudmi in med etnijami. Vsakdo ima namreč v moderni družbi pravico, da je drugačen in zato lahko še bolj povezan z ostalimi. Biti drugačen torej in enoten v bistvenih točkah z ostalimi. Delovati torej predvsem na področju etosa in ne na področju konzumizma, ki vse poenotlja, enostavno dela vse ljudi enake in briše vsako sled za etnijo.
Profesorica Annamaria Amitra-no Savarese, ki poučuje etnologijo na palermski univerzi, je govorila predvsem o odnosih med etnijami in zagovarjala strpnost med različnimi etnijami in tako imenovano strategijo miru, vzajemnega spoštovanja in predvsem pa veliko dozo srčne kulture.
Seminar se je zaključil z jasnimi in morda tudi najbolj pronicljivimi besedami Alessandra Lilla, ki je predsednik Italijanske zveze za preučevanje narodnih običajev in navad. Lillo je nakazal problem med etnijami tako, da je vzel za izhodišče družino, ki je danes v veliki krizi in ne pozna več tolerance.
TRGOVINA PODGORNIK • »d. SILVESTRI
Bogat izbor
DELOVNIH OBLAČIL
jopiči, moške in ženske halje, srajce hlače, razširjeni kroji, delovne obleke tudi za šolsko uporabo
zahvaljujemo se za obisk
ulica Seminario. 10 - GORICA
kino
Gorica
VITTORLA 20.00-22.00 »Le amiche del cuore«. Režija in igra M. Placido. Film je bil nagrajen na letošnjem natečaju Sergio Amidei v Gorici.
CORSO 16.00-22.00 »Duble impact - la vendetta finale«. Van Damme.
VERDI 18.00-22.00 »White fans«.
Tržič
COMUNALE Zaprto.
Nova Gorica
SOČA 18.30 in 20.30 »V zadnjem trenutku«.
SVOBODA Šempeter 18.30 »Smrtonosni trenutek«.
DESKLE 20.00 »Ne reci mami, da smo sami«.
DEŽURNA LEKARNA V GORICI
D'Udine - Trg sv. Frančiška 4 - tel. 530124.
DEŽURNA LEKARNA V TRŽIČU
Občinska lekarna št. 2 - ul. A. Manlio 14 a/b - tel. 480405.
__________pogrebi_____________
Jutri, 10.15 Anna Zorzenon vdova Co-ceancig iz splošne bolnišnice v Krmin, 11.00 Olga Montico vdova Palli iz splošne bolnišnice na glavno pokopališče, 12.30 Leopolda Kodelja vdova Rijavec iz bolnišnice Janeza od Boga v cerkev pri Sv. Ani in na glavno pokopališče.
ZAHVALA
Ob prerani in boleči izgubi našega dragega
Alojza Pacorja
se iskreno zahvaljujemo vsem, ki so z nami sočustvovali. Posebna zahvala pevskemu zboru Jezero iz Doberdoba in vsem vsem, ki so kakorkoli počastili spomin dragega pokojnika.
SVOJCI
Trst, Jamlje, 30. avgusta 1992
Davčna obveznost, ki jo je treba poravnati do konca septembra
Izredni davek ESI - vrednosti in izračunavanje
Podatke za izračunavanje bodo imeli v prihodnjih dneh tudi na vseh županstvih
Lastniki hiš in stanovanj, ne glede na državljanstvo, bodo morali do konca septembra letos plačati izredni davek na nepremičnine, takoimenovani ISI. Ker gre za novost je uvedba novega davka imela kot prvo posledico, poleg razumljivega negodovanja in protestov davkoplačevalcev, da so se pred državnimi tehničnimi davčnimi uradi, na kratko jim pravimo kar katastrski uradi, pojavile dolge vrste občanov. Ker je iskanje podatkov sovpadla tudi z obdobjem dopustov, je zmeda še večja, nejevolja med davkoplačevalci pa narašča. Ne bi mogli namreč trditi, da je državna finančna Uprava primerno in predvsem pravočasno poskrbela zato, da bi občanom omogočila da na najlažji in najhitrejši način poravnajo svoje obveznosti. V zadnjih tednih skušajo sicer nadoknaditi zamujeno. Odpirajo se posebni Uradi za informacije, skuša se organizirati delo v katastrskih uradih, v tisku je menda kakšen milijon navodil itd.
Namen našega sestavka ni kritiziranje, čeprav se zdi v tem primeru povsem utemeljeno, je drugačen: občanom pomagati, oziroma svetovati, da bodo pravilno in pravočasno ter predvsem brez čakanja v dolgih vrstah, poravnali davek, ki se mu pač ni mogoče izogniti.
Predvsem nekaj praktičnih in poenostavljenih navodil.
—Davek morajo plačati lastniki nepremičnin, ki so v katastru klasificirane pod oznakami A,B,C,D ( skupina A se nanaša na stanovanjska poslopja, skupina B na objekte skupne uporabe, kakor šole, zavode itd, skupina C na trgovine, obrtniške delavnice, garaže, skupina D na prostore, oziroma poslopja kjer se odvija proizvodna dejavnost n.pr. ind. hale).
—Davek se nanaša na stanje lastništva na dan ll.julija letos.
—Rok za plačilo davka je 30. september; davek je možno plačati tudi z zamudo, do 15. decembra, vendar s plačilom triodstotnega poviška; do 15. decembra je možno vplačati tudi razliko, če je bila ob prvem izračunu storjena napaka; seveda je treba v tem primeru plačati obresti na razliko.
—Na vrednost hiše ali stanovanja (za stanovanja, ki jih uporablja lastnik sam) je treba plačati davek v znesku dva promila. Ob tem se računa franšiza na prvih petdeset milijonov lir. Na vrednosti drugih hiš in stanovanj znaša davek tri promile, ne upošteva se franšiza.
—Kako izračunamo vrednost nepremičnine in kako davek ? Pri nepremičninah (stanovanjskih hišah, stanovanjih itd), ki so že bile ocenjene in so torej vpisane v kataster je zadeva preprosta. Podatek, ki nam je potreben
lahko razberemo iz dokumenta o nakupu ali prodaji, ali iz kakšne druge listine, in se tako izognemo gneči pred okenci katastrskega urada. V teh listinah je obvezno navedena lokacija nepremičnine (občina, kraj, ulica, kat. občina) kategorija, razred in število prostorov. To pa so podatki, na podlagi katerih si vsakdo lahko hitro in preprosto izračuna vrednost.
—Nekoliko bolj zapleteno je določanje vrednosti v primeru če objekt še ni vpisan v kataster. V tem primeru svetujemo lastniku ali lastnikom, da se vsekakor obrnejo na državni tehnični davčni urad, ali na druge urade finančne uprave. Vrednost je namreč mogoče določiti po analogiji, upoštevajoč število prostorov, površino in tip zgradbe in seveda lokacijo. Upošteva se vrednost enakih ali podobnih nepremičnin na tistem območju.
—Ko razpolagamo z zgoraj navedenimi podatki (kategorija nepremičnine, razred, lokacija) na tabeli z novimi rentami (veljajo od 1992 leta naprej), ki so bile objavljene za vsako občino, poiščemo odgovarjajočo rento in le to pomnožimo s številom prostorov ter nato s sto. Če gre za prvo stanovanje ali hišo, od skupne vrednosti odbijemo 50 milijonov lir, na razliko pa plačamo davek v višini dveh promil.
—Davek plačamo, v roku do 30. septembra, na štiri različne načine: na banki, pri davčni izterjevalnici, na pošti direktno, to je da se znesek nakaže na poseben račun pri poštni upravi, ali indirektno, da se nakaže na račun davčne izterjevalnice.
—Davka ni treba plačati na takoimenova-ne kmečke zgradbe, oziroma stanovanja.
—Davek je treba plačati tudi na objekte, ki 11. julija še niso bili dograjeni, oziroma niso služili namenu ali niso bili vpisani v kataster.
—Davku so menda podvržena tudi zazidljiva zemljišča, vendar obstaja glede tega precej nejasnosti.
Bralcem vsekakor priporočamo, naj ne hitijo, saj je časa dovolj. Ce so v dvomu, naj vprašajo za nasvet v uradih za informacije, ki so že ali jih bodo odprli v prihodnjih dneh. Na vseh občinah (razen v Gorici, kjer se je treba obrniti na katastrski urad), pa naj bi v prihodnjih dneh, po zagotovilih finančne uprave, razpolagali z vsemi potrebnimi podatki in tabelami. Torej če že iščemo podatke, jih bomo lahko dobili tudi na županstvu. Danes objavljamo tabele o novih rentah za nekatere občine. Objavljanje bomo nadaljevali v prihodnjih dneh.
Občina Gorica
Katastrsko področje 1
Kat. A/l A/2 A/2 A/2 A/2 A/3 A/3 A/3 A/3 A/3 A/4 A/4 A/4 A/4 A/5 A/5 A/5	raz. U 1 2 3 4 1 2 3 4 5 1 2 3 4 1 2 3	dohodnina 205.000 170.000 200.000 235.000 275.000 77.000 90.000 105.000 125.000 150.000 72.000 84.000 98.000 115.000 68.000 80.000 94 ono
A/6	1	72.000
A/6	2	84.000
A/7	1	180.000
A/7	2	210.000
A/7	3	245.000
A/7	4	290.000
A/7	5	340.000
A/8	U	390.000
A/9	U	170.000
A/10	1	575.000
A/10	2	670.000
B/l	1	1.200
B/l	2	1.500
B/l	3	1.800
B/2	1	1.900
B/2	2	2.300
B/3	u •	800
B/4	1	2.400
B/4	2	2.800
B/5	1	940
B/5	2	1.100
B/5	3	1.300
B/5	4	1.600
B/5	5	1.900
B/6	U	1.600
C/l	1	7.300
c/i	2	8.500
C/l	3	9.900
C/l	4	11.600
c/l	5	13.500
C/l	6	15.800
c/l	7	18.400
c/l	8	21.400
C/l	9	24.900
C/l	10	29.000
C/l	11	33.800
c/l	12	39.400
c/l	13	45.900
C/l	14	53.400
C/l	15	62.200
C/l	16	72.400
C/l	17	84.200
C/l	18	98.000
C/l	19	114.000
c/2	1	1.500
C/2	2	1.800
C/2	3	2.100
C/2	4	2.500
C/2	5	3.000
C/2	6	3.600
C/2	7	4.200
C/2	8	4.900
C/2	9	5.800
C/2	10	6.800
C/2	11	8.000
C/3	1	2.400
C/3	2	2.900
C/3	3	3.400
C/3	4	4.000
C/3	5	4.700
C/3	6	5.500
C/3	7	6.400
C/3	8	7.500
C/4	U	3.000
C/6	1	2.900
C/6	2	3.400
C/6	3	4.000
C/6	4	4.700
C/6	5	5.500
v v	.	. >,■>, <
C/6	6	6.400
C/6	7	7.500
C/6	8	8.800
C/6	9	10.300
C/6	10	12.000
C/6	11	14.000
C/7	1	530
C/7	2	620
C/7	3	730
C/7	4	860
C/7	5	1.000
C/7	6	1.200
C/7	7	1.500
Občina Gorica
Katastrsko področje 2
Kat. A/l A/l	raz. 1 2	dohodnina 100.000 120.000
A/l	3	140.000
A/2	1	150.000
A/2	2	180.000
A/2	3	210.000
A/3	1	98.000
A/3	2	115.000
A/3	3	135.000
A/3	4	160.000
A/4	1	56.000
A/4	2	66.000
A/4	3	77.000
A/4	4	90.000
A/4	5	105.000
A/5	1	42.000
A/5	2	49.000
A/5	3	58.000
A/5	4	68.000
A/5	5	80.000
A/5	6	94.000
A/6	1	44.000
A/6	2	52.000
A/6	3	61.000
A/6	4	72.000
A/6	5	84.000
A/7	1	180.000
A/7	2	215.000
A/7	3	250.000
A/7	4	295.000
A/8	1	205.000
A/8	3	280.000
A/10	1	450.000
A/10	2	525.000
B/l	U	1.500
B/4	U	1.100
B/5	1	800
B/5	2	940
B/5	3	1.100
C/l	1	22.100
C/l	2	25.800
C/l	3	30.100
C/l	4	35.100
C/l	5	40.900
C/l	6	47.600
C/l	7	55.400
c/l	8	64.500
c/l	9	75.000
C/2	1	3.000
C/2	2	3.600
C/2	3	4.300
C/2	4	5.100
C/2	5	6.000
C/3	1	4.300
C/3	2	5.100
C/3	3	6.000
C/3	4	7.000
C/4	1	1.700
C/4	2	2.000
C/6	1	2.700
C/6	2	3.200
C/6	3	3.800
C/6	4	4.500
C/6	5	5.300
C/6	6	6.200
C/6	7	7.300
C/6	8	8.600
C/6	9	10.000
C/7	1	860
C/7	2	1.000
C/7	4	1.500
Občina Krmin
Kat.	raz.	dohodnina
A/l	1	100.000
A/l	2	120.000
A/l	3	140.000
A/l	4	165.000
A/2	1	120.000
A/2	2	140.000
A/2	3	165.000
A/2	4	195.000
A/2	5	230.000
A/3	1	86.000
A/3	2	100.000
A/3	3	120.000
A/3	4	140.000
A/4	1	77.000 QA
A/4	3	uu.uuu 105.000
A/4	4	125.000
A/5	1	61.000
A/5	2	72.000
A/5	3	84.000
A/6	1	67.000
A/6	2	79.000
A/6	3	92.000
A/7	1	200.000
Občina Doberdob
Kat.	raz.	dohodnina
A/l	1	100.000
A/l	2	120.000
A/2	1	105.000
A/2	2	125.000
A/2	3	150.000
A/3	1	84.000
A/3	2	98.000
A/4	1	49.000
A/4	2	58.000
A/4	3	68.000
A/5	1	37.000
A/5	2	44.000
A/5	3	52.000
A/5	4	61.000
A/6	1	38.000
A/6	2	45.000
A/6	3	53.000
A/7	1	155.000
A/7	2	185.000
A/8	1	245.000
A/8	2	285.000
A/10	1	325.000
A/10	2	380.000
B/l	U	940
B/4	U	860
B/5	U '	1.200
C/l	1	14.000
c/i	2	16.300
C/l	3	19.000
C/l	4	22.200
C/l	5	25.900
c/l	6	30.200
C/2	1	2.000
C/2	2	2.400
C/2	. 3	2.800
C/2	4	3.300
C/3	1	2.800
C/4	1	700
C/4	3	960
C/6	1	1.800
C/6	4	3.000
C/6	5	3.500
C/6	6	4.100
C/6	7	4.800
C/7	U	480
A/7	2	235.000
A/7	3	275.000
A/8	1	205.000
A/8	2	240.000
A/8	3	280.000
A/9	U	170.000
A/10	1	450.000
A/10	2	525.000
B/l	1	940
B/l	2	1.100
B/l	3	1.300
B/2	U	1.000
B/3	U	400
B/4	1	1.800
B/4	2	2.100
B/5	1	940
B/5	2	1.100
B/5	3	1.300
		1.600
B/7	U	800
c/i	1	14.300
c/i	2	16.700
C/l	3	19.500
C/l	4	22.700
c/l	5	26.400
C/l	6	30.800
c/l	7	35.900
C/l	8	41.800
Občina Sovodnje		
Kat.	raz.	dohodnina
A/l	i	130.000
A/l	2	155.000
A/2	1	165.000
A/2	2	195.000
A/3	1	90.000
A/3	2	105.000
A/3	3	125.000
A/4	1	63.000
A/4	2	74.000
A/4	3	87.000
A/5	1	57.000
A/5	2	67.000
A/5	3	78.000
A/6	1	49.000
A/6	2	57.000
A/6	3	67.000
A/7	1	205.000
A/7	2	240.000
A/8	1	305.000
A/8	2	360.000
A/10	1	415.000
A/10	2	485.000
B/l	1	560
B/l	2	660
B/4	1	510
B/4	2	600
B/5	1	750
B/5	2	880
C/l	1	15.000
c/i	2	17.500
C/l	3	20.400
c/i	4	23.800
C/l	5	27.700
C/2	1	1.800
C/2	2	2.100
C/2	3	2.500
C/2	4	3.000
C/3	1	2.200
C/3	2	2.600
C/4	1	640
C/4	3	880
C/6	1	1.500
C/6	4	2.600
C/6	5	3.100
C/6	6	3.700
C/6	7	4.400
C/7	U	440
c/i	9	48.700
c/i	10	56.700
C/l	11	66.000
C/2	1	1.800
C/2	2	2.100
C/2	3	2.500
C/2	4	3.000
C/2	5	3.600
C/2	6	4.300
C/2	7	5.100
C/2	8	6.000
C/3	1	3.000
C/3	2	3.600
C/3	3	4.300
C/3	4	5.100
C/3	5	6.000
C/3	6	7.000
C/4	U	3.000
C/6	1	3.400
C/6	2	4.000
C/6	3	4.700
C/6	4	5.500
C/6	5	6.400
C/6	6	7.500
C/7	1	1.000
C/7	4	1.800
C/7	5	2.100
C/7	7	3.000
Občina Števerjan		
Kat.	raz.	dohodnina
A/l	i	86.000
A/l	2	100.000
A/2	1	90.000
A/2	3	125.000
A/3	1	69.000
A/3	2	81.000
A/4	1	48.000
A/4	2	56.000
A/5	1	43.000
A/5	2	50.000
A/6	1	30.000
A/6	2	36.000
A/6	3	43.000
A/7	1	130.000
A/7	2	155.000
A/8	1	195.000
A/8	2	230.000
A/9	U	90.000
A/10	1	270.000
A/10	2	315.000
B/l	1	460
B/l	2	540
B/4	1	420
B/4	2	490
B/5	U	720
c/i	1	14.200
c/i	2	16.600
c/i	3	19.400
c/i	4	22.600
C/2	1	1.500
C/2	2	1.800
C/2	3	2.100
C/2	4	2.500
C/3	1	1.800
C/3	2	2.100
C/4	1	520
C/4	3	720
C/6	1	1.200
C/6	4	2.100
C/6	5	2.500
C/6	6	3.000
C/6	7	3.600
C/7	U	360
j XLVI.
-L K/ artin Munih na vratih se je potuhnil za ženinim hrbtom, pokimal Podgorniku in se pokrižal. Podgornik je strmel. Oni se je križal v drugo. Podgornik ni umel. Martin se je križal v tretje.
»I nu,« je tedaj rekel Podgorniki, »močnik je. Križa je vreden, treh pa ne.«
»Zadnje znamenje,« je zarenčal Martin.
»Za punt?« je ostrmel Podgornik. Njegova žena se je rezko ozrla. Ko je zagledala Muniha, je vzkliknila:
»Prisedi pa zajmi, če si lačen. Puntamo pa se v Čepovanu nič več ne!«
»Odkdaj pa ne več?« je vprašal Martin.
»Odkar ste se na Tolminskem sprli pa s kujali,« je odgovoril Podgornik. Žena je molče vstala in šla s posodo v kuhinjo.
»Kdo pa ti je takisto povedal?« je vprašal Martin Podgornika.
»Saj ste poslali grahovskega Goljo...«
»Skoračnikarja?«
»Bog pomagaj! Da vas je groza Hrvatov.«
»Zakaj mu nisi porinil vil v trebuh,« je vzkliknil Martin.
»Pojdi k materi,« je rekel Podgornik sinu, »vprašaj jo, če je že krma za prašiče.«
Sin je poslušal in šel. Podgornik je dejal:
»Nerodno bo, a če mora biti, bo. Lej, žena mi bo nagajala.«
»Prisegli smo,« je rekel Martin.
»Zato pa,« je pritrdil Podgornik in si potegnil križ čez čelo, usta in prsi.
»Na življenje in smrt, Matija,« je povedal Munih.
»Do zadnjega!« je rekel Podgornik.
Podgornica je stopila v sobo.
»Tudi če se še puntate, naš se ne bo več,« je dejala.
»V božjih rokah smo,« je vzdihnil Podgornik. »Kaj veš, kaj vse se še lahko zgodi.«
»To se ne bo,« je rekla žena odločno in šla.
»Pa se bo,« je zamrmral Podgornik, »pa če se na glavo postaviš. Za mačko sem se vdal, za punt pa ne.«
*
V tisti noči se je razšlo pred zoro trideset ljudi iz cerkve svetega Mavra na Mostu. Šli so na vse strani Tolminskega. Niso govorili, šli so molče skozi speče vasi. Pač pa so tu in tam potrkali na okno, zbudili gospodarja, prekrižali se in zašepetali skrivnostno besedo. Če je gospodar ponovil znamenje križa, so rekli:
»V nedeljo po maši, Podseli!«
Andrej Laharnar se je vrnil s soncem domov in odprl v svoje bukve, tam kjer bi bral v nedeljo, in je bilo zapisano:
»Je bil en človik, ta je bil naredil eno veliko Večerjo, inu je njih veliku k njej povabil. Inu ob tej uri te večerje, je on svojega hlapca vun poslal, povedati tem povablenim:
Pridite, zakaj vse je perpravle-nu. Inu oni so se začeli, eden po drugim, izgovarjati. Ta p/črvi je djal k njemu: Jest sim eno njivo kupil, inu moram vunkaj pojti,
Ivan Pregelj
»Kaj si videl?« je zadrhtelo plaho v Kobalovih prsih.
»Judeža!« je dahnil otrok. »Nekdo ga je ubil, pa ste mrliča v Sočo vrgli. Prav ste storili!«
»Nesrečni otrok!« je zastokal oče in se obrnil v stran. Ni pobožal otroka, ni pogladil bridke rane, ki ji je bil na mlado lice usekal birič. Stopil je na drugo stran postelje, kjer je v mirnem spancu sopla Mičca.
»Moja nedolžna!« je zamrmral Kobal toplo in pobožal otroka po svetlih laseh. Brat je videl in slišal. Stisnil se je sam vase in zagrizel svojo strašno žalost. Do jutra ni zaspal; trpel je in sovražil in izpraševal:
»Ne mara me več! Zakaj me ne mara, zakaj, zakaj?«
Šimon Golja pa je ležal s pljučnico v sebi na peči in bledel. Vsaj mislil je, da blede, ko je poslušal pogovor onih treh, ki so bili z njim v sobi. Tako čudne reči so si pravili in razgrinjali. Govoriti je začel Defacis, ki je bil pijan. Rekel je, da ne bo spal, ker se je spati odvadil in da se mu dremlje šele, ko se zdani. Kako se je odvadil spati, ni povedal. Govoril je Petru, ki je imel rano v prsih, in Janezu Gradniku, ki je imel rano v duši, kakor se je sam udaril, ko je malo prej človeka ubil. Dejal je Defacis:
»Odvadil sem se spati, bom že povedal zakaj. Zdaj pa pokramljajmo kakor otroci ali pa romarji o tem, kar je bilo. Bog ve, da take pravljice še ni slišal svet.«
inu jo ogledati. Jest prosim tebe, izgovori mene. Inu ta drugi je djal: Jest sim pet parov volov kupil, inu jest grem zdaj tjakaj, nje ogledati. Jest prosim tebe, izgovori mene. Inu ta tretji je djal: Jest sim eno ženo vzel, zatu ne morem priti.«
Ko je Andrej tako prebral, se je trudno nasmehnil in zaprl knjigo...
*
Martin Munih se je vzdramil v Kobalovi krčmi Podseli ob desetih zvečer iz pijanosti in vzkliknil:
»To nam je naredil hudič!«
Andrej Laharnar se je trudno ozrl po družbi. Z Anžetom Kinkom je bilo v krčmi dvanajst pivcev in trinajsti je bil Šime Golja, ki ni pil, temveč se mrzličen tresel za pečjo. Anže Rink ga ni štel, ko je dejal:
»Saj je bilo apostolov tudi le dvanajst, pa so ves svet izpreo-brnili. Kvišku, jogri!«
Niso mu odgovorili in je rekel:
»Mislil sem, da je en sam For-tunat Heller na Tolminskem, pa jih je kot tolminskih nadlog.«
Andrej Laharnar je štel, kakor da moli:
»Eden je njivo kupil, drugi je vole kupil, tretji je ženo vzel.«
Janez Gradnik se je dvignil ob mizi, pograbil vrč in ga izpraznil do dna. Obraz mu je bil star. Pravdač Defacis je gledal radovedno nanj, kakor da ga ne pozna in da ga vidi prvikrat. Janez je gledal zgubljeno okoli sebe. Buljil je v vrč pred seboj, pa ga ni videl. Gledal je nekak bledi in od srčnega jada spačeni obraz. Sinje ustnice drhtijo, oči sijejo jezno in nespravljivo. To so tiste ustnice, ki so nekdaj ob-
ljubile: »Ne izdam te, ne izdam te!« Zdaj kričijo sovražno: »Ne poznam te, ne poznam te! Hodil si drugod, drugod si dobil leskov križec, drugod si iskal ljubezni, mene pa si zavrgel. Tepena sem bila zate, pa si šel k drugi, verjela sem vate, pa si me prevaril, zaupala sem ti, pa si me izdal!« Gradnik je zaječal:
»Tončka, ti si me prva izdala!«
»Janez je pijan,« je rekel osorno Lovrenc Kragulj. Zunaj na vrata je udarilo s pestjo. Nekdo je zaklical porogljivo:
»Možje, pojdite spat, Tolmincev ne bo. Bojijo se Nemcev, ki gredo čez Cerkno.«
Gradnik je planil za glasom v noč tako hitro in hrupno, da je mizo prevrgel. Izza mize so se pobirali Defacis, Martin Munih in Anže Rinik. Zunaj pa je bilo čuti krik človeka, zadetega smrtno. Bled se je vrnil Gradnik. V roki je držal nekako kljuko; bila je krvava. »Ubil sem ga,« je dejal, »pa ne vem, če sem pravega.« Šime Golja je zastokal za pečjo. Andrej Laharnar se je prekrižal, Munih se je zasmejal. Kobal, ki je šel gledat, se je vrnil in dejal mirno:
»Hlapca Tomaža si, Skoračni-kar je ušel.«
»Pijače daj,« je hotel Gradnik. Kobal mu je postregel. Gradnik je pil in položil glavo na mizo. Možje so počasi vstajali in šli iz hiše. Treska, ki je razsvetljevala izbo, je ugašala...
»Janez!« je tedaj zaklicalo na vratih.
Gradnik je pogledal. Videl je, da je nekdo vstopil in se sedel na pragu.
»Peter!« je jecljal pijano Gradnik.
»He!« se je oglasil Defacis, ki je bil zadremal.
»Svinec imam v pljučih,« je dejal Peter. Poskusil je vstati, stal, a je omahnil čez mizo. Gradnik se je treznil.
»Obstreljen si?«
»Hrvatje so me v Prvačini. Ustavili so me pa sem bežal,« je povedal Duša.
»Globoko?« se je dvignil Defacis, otrnil tresko in se zibal ob Petru.
»Palec pod rebrom. Saj ni nič, le boli,« je dejal Duša in se bridko nasmehnil. »Če bi ti, Jakob, zdaj pijan ne bil.«
»Ali se trese?« je stegnil Defacis roko.
»Trese!« je dejal Peter.
»Kakor hočeš,« je dejal Defacis. »Svinec mora iz rane. V dveh urah se ti prisad ognoji.«
»Reži!« je stisnil Duša zobe. Defacis mu je šel po svinec v rano. Ranjenec je škrtal z zobmi.
»Kaj pa punt?« je vprašal.
»Saj ga ni več,« je dejal Gradnik.
»Kakor na Vipavskem,« je zastokal Peter. Defacis mu je izpral rano in ga obvezal. Potem mu je dal piti in mu postlal na klopi. Bili so v izbi. Za pečjo je hropel z vnetimi pljuči Sime Golja. Defacis je bil pijan. Da sam ne bo zdržal vso noč pri bolnikih, je dejal Janezu; naj mu zato družbo dela. Drugi pivci so se vrnili s ceste in ostali v veži. Kobal jim je naročil, naj zajemajo sami pijače, da gre spat.
Stopil je v kamaro, kjer sta mu spala otroka. Tiho ga je poklical Vrbanček.
»Oče!«
»Kaj hočeš, ali ne spiš?« je vprašal oče.
»Videl sem,« je dejal otrok mrzlično razvnet.
»Bledem,« je verjel Golja, ki je poslušal, kar je pijani nato pripovedoval. Da je Peter Duša nezakonski, zadnji iz rodu plemičev Čukov, pa da mu je bil oče prejšnji grofovski sodnik, in da je bil torej sodnik Locatelli, ki ga je pred nadavnim prizadelo, Petru po poli brat.
»Otroka je nosila od galjota,« je krmljal Defacis, »pa je bil tak, da ji je s sramotnim kamnom grazil. Kaj pa je hotela s takim pasjim ljubejem! Šla je pa skočila v vodo.«
»Ne bledem,« verjame Golja. »Res je bilo neko kobariško dekle. Otroka je položila tedanjemu sodniku na grag in šla v vodo. Gradnik s Ciginja je pobral dete in ga nesel svoji mladi ženi, ki ji je bil teden dni prej umrl prvi otrok, in ga je dojila...«
»Dva brata si imel, vidiš,« pripoveduje Defacis. »Mlečnega, ki bom pozneje povedal o njem. Po očetu pa pasjega, ki si mu zadnjič modrasa nesel v čutari za obresti, da ti je nasul krastač in slepičev v berlin, ko te je lastni oče desetletnega, menim, prvo-krat strahoval, nehvaležni ti sin, ki nisi po njegovi želji hotel rasti pa biti grajski birič.«
Golja sliši Petra, da škriplje z zobmi, pa ne ve, ali škriplje od jeze ali od bolečin pod rebrom. »Mir si daj, Peter!« prosi toplo Janez Gradnik.
»Bo že prenesel,« deje Defacis. »Naj se malo pokori. Povedal sem šele zgodbe prvi del. Zdaj mi gre praviti še nekoliko o sebi, če še ne vesta. Kako sploh jaz, dohtar in padar, vse to vem.«
»Saj si tedaj grofa služil, kaj bi ne vedel,« se jadi Peter. »Galjot, ki si grofovski denar zaigral pa se tako ob lepo službo spravil. Le pripoveduj, le se pokori!«
(se nadaljuje)
cr o

'
.
i
i
D
3
a
i
i.
z
d
i.
s.
il
ij
o
31
itf
>a
il.

Danes L kolo v tretjeligaškem prvenstvu
Triestina v Comu
Na današnji VN Belgije v formuli 1
Mansell favorit
Danes se začenja za Triestino dolga in naporna prvenstvena pot v C-l ligi. In že v prvem kolu bodo Tržačani pred dokaj zahtevno nalogo, saj bodo gostovali pri Comu, ki se je lani uvrstil takoj za Vicenzo. Letos pa kaže, da Como ni tkao nevaren kot lani, saj je precej pomladil moštvo.
Triestina, ki je že izločena iz italijanskega pokala, starta v tem prvenstvu kot eden izmed favoritov za prestop v višjo ligo. Med favorite pa sodijo še Vicenza, Empoli, Ravenna, Sambendettese in prav današnji tek-nrec, Como.
DANAŠNJE, 1. KOLO (16.00): Ales-sandria - Pro Šesto; Chievo - Carrare-SB; Como - TRIESTINA; Empoli - Pa-lazzolo; Leffe - Carpi; Massese - arez-zo; Siena - Vicenza; Spezia - Rvenna; Vis Pesaro - Sambendettese.
Danes superpokai Milan - Parma
MILAN — V Milanu bo drevi ob 20.30 tekma za italijanski superpokM med Milanom, ki je osvojil državni naslov, in Parmo, ki je osvojila italijanski pokal. V primeru, da bi se tekma po regularnem času končala z neodločenim izidom, ekipi ne bosta igrali podaljškov, temveč bosta neposredno izvajali neajstmetrovke.
Sodnik bo gospod Pairetto.
Sampdoria uspešna
GENOVA — V drugem kolu italijanskega naogoemtnega pokala je si-
noči Sampdoria premagala z 2:1 (0:0). Za Sampdorio sta bila uspešna Lanna in Jugovič, za goste pa je v zadnji minuti dosegel častni gol Pazzaglia.
Atalanta izgubila z 0:2 brez boja
MILAN — Disciplinska komisija je dosodila Venezii zmago z 2:0 na prvi tekmi v Bergamu z Atalanto. To srečanje se je sicer končalo pri neodločenem izidu z 1:1, toda za Atalanto je igral tudia Rambaudi, ki je bil prej izključen. Res neverjetno je, da se lahko prvoligašu pripeti kaj takega.
Nappiju dve koli
MILAN — Disciplinsk akomisija it-laijanske nogometne zveze je glede na prijateljske tekme izključila za dve koli Nappija (Udiense) in Carobbija ( Fiorentina), za eno kolo pa Dell' Anna (Udinese), Bruna (Torino) in Ioria (Ge-noa).
Udinese le z 2:1
CASTELFRANCO VENETO — V sinočnji prijateljski tekmi je Udinese preamgal Giorgione, ki nastopa v C-2 ligi, le z 2:1 (2:1). Domačini so celo prvi povedli z Giordanom, Nappi je nato izenačil iz enajstmetrovke, Mar-ronaro pa je dal zmagoviti gol.
IZIDI OSTALIH SINOČNJIH PRIJATELJSKIH TEKEM: Civitanovese -Ancona 1:2; Bologna - Padova 1:1; Roma -Inter 1:2; Brescia - Marrakech 1:0; Cre-monese - Mantova 3:1; Venezia - Favaro Veneto 4:2; Cagliari - Napoli 1:4.
SPA-FRANCORCHAMPS (BELGIJA) — Zaradi deževnega vremena včeraj noben pilot ni izboljšal časov poskusnih voženj iz dneva prej. V prvi vrsti bosta tako na današnji tekmi za VN Belgije v formuli 1 startala že letošnji svetovni prvak Nigel Mansell na williamsu in njegov največji tekmec ter bivši svetovni prvak Ayrton Senna na mclar-nu.
Spolzko cestišče bi lahko včeraj drago stalo Avstrijca Gerharda Bergerja, saj je povsem razrušil svoj mclaren. Kazalo je na huje, toda Berger je nepoškodovan zlezel iz bolida. Bil je še kar preplašen, toda, kar je najpomembneje, nepoškodovan.
TAKO NA STARTU
PRVA VRSTA: Mansell (VB) willi-ams; Senna (Braz) mclaren. DRUGA VRSTA: Schumacher (Nem) benet-ton; Patrese (It) williams. TRETJA VRSTA: Aleši (Fr) ferrari; Berger (Av) mclaren. ČETRTA VRSTA: Bo-utsen (Bel) ligier; Hakkinen (fin) lo-tus. PETA VRSTA: Brundle (VB) be-netton; Herbert (VB) lotus. ŠESTA VRSTA: Targuini (It) fondmetal; Ca-pelli (It) ferrari. SEDMA VRSTA: De Cesaris (It) tyrrell; Alboreto (It) foot-work.
Današnjo dirko za SP bo prenašala tudi itlaijanska TV na 2. sporedu s pričetkom ob 14. uri.
Auriol na lancii še v vodstvu
JYVASKYLA (FINSKA) — Preizkušnjo pred koncem mednarodnega avotmobilskega rallyja Tisočerih jezer za SP še vedno vodi Francoz Auriol na lancii pred Fincem Kank-kunenom (prav tako lancia), ki zaostaja za 39", tretji pa je Alen na toyo-ti z zaostankom 1T7". Na četrtem mestu je Vatanen (po 2'09"), peti pa Itlaijan Biasion na fordu (po 8 01").
Na svetovnem pokalu v Munchnu
Debevc sijajen
Slovenski predstavnik Rajmund Debevc je z malo kalibrsko puško 3X40 na tekmi za svetovni pokal v Munchnu postavil kar štiri svetovne rekorde.
Nove najboljše dosežke je namreč dosegel v stoječem poločaju s 391 krogi in kleče s 397 krogi. V skupnem seštevku trojnega položaja je s 1186 krogi kar za 7 krogov izboljšal lastni svetovni rekord. Skupno s finalom pa je za 11,2 kroga (1287,9) izboljšal tudi finalni svetovni rekord, ki je bil njegova last.
Za 20,9 kroga je prehitel drugouvrščenega Fotha (ZDA) in prejel kristalni globus zmagovalca finala svetovnega pokala z malo kalibrsko puško 3X40 za leto 1992.
Kolesarska dirka po Venetu
M. Ghirotto spet zmagal
FARRA Dl SOLIGO (TREVISO) — Itlaijanski kolesar Massimo Ghirotto je zares v odlični formi. Po prvih mestih na VVincanton Classic in na tekmi za trofejo Tre Valli Varesi-ne je Ghirotto prepričljivo v sprintu zmagal tudi na 65. mednarodni dirki po Venetu. Ghirottu in Elliju je uspel beg 73 km pred ciljem. Kolesarja sta privozila na ciljno ravnino, kjer pa je Ghirotto uveljavil svojo premoč in premagal Ellija.
VRSTNI RED (205,5 KM): 1. Massimo Ghirotto (It) 5.07'00" s poprečno hitrostjo 40,065 km na uro; 2. Elli; 3. Cassani po 3"; 4. Chiappucci, 5. Rebellin, 6. Perini, 7. Faresin , 8. Furlan (vsi It); 9. Fignon (Fr); Della Santa (It).
Kiptanui 13’00”93
BRUSELJ — Glavni junak petkovega atletskega mitinga v Bruslju je spet bilKenijec Moses Kiptanui, ki je za las zgrešil svetovni rekord tudi na 5.000 m. Njegov čas na tej razdalji 13'00 "93 pa je izreden in le dve sekundi slabši od svetovnega rekorda, ki je še vedno last Aouite (12’58"39).
»Kenijski« je bil tudi tek na 10.000 m. Zmagal je Chelimo (27’31"73) pred Itlaijanom Panetto (27'45"46). V skoku v daljino je blestel Američan Povvell (8,57 m), v teku na 400 m ovire pa njegov rojak Young (47"70). V skoku s palico je Sergej Bubka zmagal s 5,85 m, nakar je zaman skušal preskočiti letvico na 6,12 m, kar bi bil svetovni rekord.
V	L slovenski nogometni ligi
Visoka zmaga SCT Olimpije
KOPER V anticipiranih tekmah 3. kola slovenske nogometne lige je SCT Olimpija v mestnem derbiju s 5:1 premagala Ljubljano in he glede na današnje rezultate sama Prevzela vodstvo s 6 točkami.
Miloševič je povedel Ljubljano v Vodstvo, izenačil je Benedejčič, Qlimpijo/ pa povedel v vodstvo Zu-lič (oba bivša nogometaša Kopra).
Tekma Potrošnik - Maribor se je končala neodločeno 2:2 - Mariborčani so izenačili v predzadnji minuti srečanja.
Danes je na programu nekaj zanimivih tekem, na Obali bo v ospredju tekma Belvedur Izola z Rudarjem,
V	Novi Gorici pa gostuje Nafta. Koper gostuje v Novem mestu, kjer domačini pripravljajo pravi nogometni praznik, rumeno modri pa se Uadejajo točke.
DANAŠNJI SPORED
Elektroelement - Železničar, §AOP - Nafta, Studio D - Koper, Svoboda - Slovan, Belvedur Izola -Rudar, Publikum - Mura in Živila l^aklo - Steklar. (Kreft)
Italijansko prvenstvo v razredu »evropa«
Bogatem četrta
Včeraj se je v Trstu končalo itali-
jansko prvenstvo za razred »evro-
pa« in naša najboljša jadralka in športnica Arianna Bogateč (na lsiki M. Magajne) je spet dosegla velik uspeh. Na včerajšnji zadnji regati, ki je bila gotovo naj lepša in zanimivejša, je naša predstavnica osvojila 9. mesto in tako na končni skupni lestvici dosegla 4. mesto in prvo med ženskami.
Z včerajšnjim 4. mestom si je Martino Bolletti (SV Cosulich) prijadral končno zmago pred odličnim koprskim predstavnikom Brankom Brčinom. Tretji je bil Miljčan Vas-co Vascotto.
Sirenini predstavniki so se na tem prvenstvu lepo obnesli in škoda, da si aje Miran Guštin prav na zadnji regati zapravil boljšo uvrstitev, žal pa je predčasno startal.
KONČNI VRSTNI RED: 1. Bolletti (SV Cosulich); 2. Brčin (Jadro Koper); 3. Vascotto (CDV Milje); 4.
Arianna Bogateč (Sirena); 5. Rabbo (Rapallo); 21. Miran Guštin; 44. ne-yio Sabadin; 55. Ivan Zidarič; 58.
Katja Omari; 78. Marco Settimi (vsi Sirena).
Na včerajšnjem košarkarskem turnirju v Novi Gorici
Spodbudna predstava Jadranovega moštva
NOVA GORICA Jadranovi košarkarji, ki še pripravljajo Ua bližnje prvenstvo B lige, bi včeraj na turnirju treh ekip v *Jovi Gorici kmalu poskrbeli za prvovrstno presenečenje. Po sicer pričakovani zmagi proti domači ekipi Iskre iz Nove Goriče, so naši košarkarji izgubili le po podaljšku z močnim moštom Timex iz Medvod, ki bo letos celo nastopal v evropskem Pokalu.
JADRAN TKB - ISKRA	86:77 (46:38)
JADRAN TKB: Pavlica, Oberdan 21 (2:2), Kapun, Crisma 13 U:2), Milič 4, Briščik, Rebula 14, Pettirosso 7 (3:4), Tomšič, Bordon 8 (2:3), Smotlak 15 (5:6); trener Drvarič.
TRI TOČKE: Oberdan 1. PON: Smotlak (39).
Naši so zbrano in motivirano začeli ter na sredini polčasa vodili kar s 36:18, nakar pa so vidno popustili ter celo tvegali Poraz. Naposled pa so se jadranovci le spi=t zbrali in zmaga je bila tu.
TJMEK MEDVODE - JADRAN TKB	103:91 (39:43; 84:84)
, JADRAN TKB: Crisma 9 (0:1), Oberdan, Čuk, Milič, Starc 16 00:16), Rebula 8, pettirosso 2, Merlin 28 (2:3), Rauber 16 (4:6), “ordon 2, Smotlak 5 (3:5).
TRI TOČKE: Merlin 4, Starc 2, Crisma 1. PON: Rebula (36), ^tnotlak (42), Merlin (45).
Jadranovci so bolj renomiranega nasprotnika v začetku presenetili z zelo dobro obrambo in hitro igro v napadu ter po prvem Polčasu celo vodili. V nadaljevanju sta si ekipi izmenjavali v odstvu, minuto pred koncem so naši celo vodili za štiri točke, nasprotnik pa je izenačil in izsilil podaljšek, v katerem je bil °dločno boljši.
Vse naše igralce pa je treba pohvaliti za res dobro igro. TIMEX MEDVODE - ISKRA	106:101 (57:52; 96:96)
KONČNA LESTVICA: 1. Timex Medvode 4; 2. Jadran TKB 2; * Iskra Nova Gorica 0.
Jadran TKB bo že danes ob 18.30 v športni dvorani v Sežani v kviru občinskega praznika igral proti Kraškemu zidarju. (A.V.)
Danes na Proseku balinarski turnir
Memorial Furlan
Danes s pričetkom ob 8. uri se bo na baliniščih proseš-kega Primorja zbralo kar 16 trojk iz zamejstva in matične domovine, ki bodo v teku dneva merile moči na prvem memorialu Edija Furlana. Proseški balinarji so se hoteli z omenjenim balinarskim turnirjem oddolžiti spominu preminulega in vzornega člana društva, ki je svojo športno kariero pričel pri domačem nogometnem klubu, končal pa jo je, komaj 53-letni, na novih balinarskih stezah in bil obenem eden izmed pobudnikov in najbolj zaslužnih mož, da se je z zgraditvijo dveh novih stez tudi na Proseku obudila balinarska dejavnost.
Nastopajoče ekipe bodo v izločilnem delu nastopile na osmih stezah, in sicer na igriščih Nabrežine, Sokola, Krasa in seveda domačega Primorja. Organizator je na turnir poleg štirih domačih postav povabil še Portuale, Ricmanje, Zarjo, Gajo, Polet, Kras, Sokol, Nabrežino, Mak, Repenta-bor, Rovno in Brin. Nastopajoče ekipe bodo razdeljene v štiri skupine.
Kljub poletnim mesecem pa balinarska dejavnost ni zamrla. Najbolj odmeven uspeh naših predszavlja nedvomno podvig padriško-gropajske Gaje, ki je na kakovostnem turnirju četvork ob priliki desetletnice ustanovitve društva ARCI San Luigi med 32 nastopajočimi osvojila odlično 2. mesto. S tem zavidljivim uspehom so gajevci dokazali, da spadajo med boljše tržaške ekipe in kot noivnec v balinarski federaciji so se doslej že večkrat proslavili in s podobnimi podvigi nameravajo nadaljevati tudi v prihonosti. Na turnirju pri Sv. Alojziju so barve Gaje brenili I. in D. Calzi, Baldassin in Nesich.
V nedeljo pa je v Idriji nastopila balinarska reprezentanca ZSŠDI, ki je prvič doslej nastopila z zastopniki različnih zamejskih društev, z izjemo Zarje. Vsakoletni gost turnirja v Idriji je tudi nabrežinski Sokol, ki pa se je moral letos, žal, tekmovanju odpovedati. (Z.S.)
Naše nogometne ekipe na Tržaškem
Kar precej novosti
BREG
Potrjeni trener Valdevit je sklical nogometaše za prvi trening 19. t.m. Velikih novosti pri Bregu letos verjetno ne bo. Vsi nogometaši lanske sezone so bili potrjeni. Kaže, da bo društvo zapustil le napadalec La Calamita. Obenem je društvo letos dokončno odstopilo Primorju Miloša Tula, ki je že lansko sezono igral pri proseškem klubu. Brežani bodo v letošnji sezoni, kot že lani, igrali v go-riški skupini skupaj s Slovodnjami. Kot priprava na bližnje .prvenstvo bo Breg igral na turnirju za memorial bratov Husu, ter vrsto prijateljskih tekem.
KRAS
Tudi krasovci so letos zamenjali trenerja. Collavecchia, ki je lani vodil ekipo under Muggessane, je z nogometaši Krasa začel vaditi 17. t.m. Po vsej verjetnosti bo prišlo letos pri Krasu do precejšnjih sprememb, če upoštevamo, da je cela vrsta nogometašev že zapustila ekipo, in sicer Colino, Denuzzo, Fabbris, Spazapan, Depase, Drassich ter Pisani. Trenutno edino novost, kot nam je povedal odbornik Gregoretti, predstavljata le branilec Castro in vezni igralec Pitacco (oba S. Naza-rio), ki sta igrala že pri Primorcu. Krasovci računajo, da bodo njihove vrste ojačili še napadalec Brega La Calamita in dolgoletni nogometaš Vesne Fabio Candotti, ki je bil na posodo pri Krasu že v sezoni 1990/91. Pred začetkom prvenstva bo Kras igrla za deželni pokal in na memorialu bratov Husu.
PRIMOREC
Nov trener Primorca je Francini, ki je lani vodil ekipo S. Andrea. S pripravami so Trebenci začeli 21. t.m. Vrste trebenske ekipe bodo letos ojačili štirje mladi nogometaši ekipe under S. Sergia: Giuressi in Gagiulo (vezna igralca) ter branilca (Policardi in Frasson. Obenem si je Primorec od Vesne zagotovil zanesljivega vratarja Savarina. Ekipo pa, kot nam je povedal tehnični vodja Andrej Carli, bodo zapustili, poleg Edvina Kralja, ki se je po 16 sezonah igranja pri Primorcu (skupno je odigral 326 prvenstvenih tekem) odločil, da obese čevlje na klin, še Silvestri, Santi, Colomba, Macor in Bi-anco. Primorec bo pred prvenstvom igral na memorialu bratov Husu na Proseku, priredil pa bo 11., 12. in 13. septembra prvi memorial v spomin dolgoletnega predsednika Marcella Kralja, katerega se bodo udeležile štiri ekipe (Primorec, Costalunga, Fortitudo, S. Canzian).
GAJA
Padriško-gropajska enajsterica je začela s pripravami 24. t.m. z novim trenerjem Privileggijem, ki je lansko sezono vodil ekipo Primorca. Velikih novosti pri Gaji zaenkrat ni. Vratar Zemanek je prestopil k Vesni, Lupo pa se je vrnil k Portualeju. Napadalec Čermelj bo prestopil k S. Luigiju in zato pri Gaji upajo, da si bodo zagotovili izkušenega napadalca Vojčka, ki je več let igral pri Ponziani. Poleg prijateljskih tekem bo Gaja pred prvenstvom 3. AL igrala na memorialu bratov Husu.
BRUNO RUPEL
obvestila
KOŠARKARSKA SEKCIJA
ŠD BREG
obvešča, da bosta zbor in prvi trening za člansko in kadetsko moštvo jutri, 31. t.m. ob 18. uri v dolinski telovadnici.
KOŠARKARSKA SEKCIJA ŠD POLET
prireja tečaj minibasketa za fantke in deklice, ki so rojeni v letih od 1981 do 1986. Vadba bo od jutri naprej vsak dan na odprtem igrišču Prosvetnega doma na Opčinah (v primeru slabega vremena v telovadnici Pristaniških delavcev pri Briščikih), kot sledi: od 14.45 do 15.45 za letnike 1986/85/84 in od 15.45 do 16.45 za letnike 1981/82/83. Tečaj bo vodil Andrej Vremec. Za vse informacije se lahko obrnete na Poletov sedež v Prosvetnem domu na Opčinah vsak dan, razen nedelje, od 10.30 do 13.00 (tel. 213403).
SK BRDINA
vabi na 1. kraški bike slalom, ki bo 13. septembra v Repnu pri nogometnem igrišču s pričetkom ob 10. uri. Vpisovanje bo 3. ter 4. septembra od 20. do 21. ure na sedežu kluba na Opčinah, Pro-seška ulica 131. Za informacije tel. na št. 212859 in 299573.
ŠZ BOR
obvešča vse tiste, ki se želijo udeležiti začetniškega namiznoteniškega tečaja ZSŠDI v Zgoniku od 7. do 11. septembra (tečaj bo vsak dan od 9. do 17. ure, v ceno 70.000 lir tečajnine je vračunano tudi kosilo), da jim bo v primeru potrebe zagotovljen prevoz iz mesta v Zgonik in nazaj. Informacije od 17. do 20. ure v uradu ŠZ Bor (tel. 51377).
ŠK KRAS
ŽENSKI ROKOMETNI ODSEK obvešča, da bo prvi sestanek v torek, 1. septembra, ob 19.30 v Športno-kultur-nem centru v Zgoniku. Vabljena so še zlasti nova zainteresirana dekleta. Za informacije tel. na št. 251005.
KD KRAS DOL-POLJANE in prijatelji obveščamo, da se bo 31. avgusta v Dolu pričel II. memorial Kristjan Donda v nogometu. Nastopale bodo ekipe: Dol-Poljane, Števerjan, Jamlje in Vrh. Tekme bodo v ponedeljek in torek, finale pa v soboto, 5. septembra, ob 17. uri. Vabljeni!
CASSA Dl RISPARMIO LRUP Dl UDINE E PORDENONE SPA
JE VETER
ZAPIHAL
OBISK NA PORDENONSKEM SEJMU
SE BO POKAZAL KOT IZREDNA INVESTICIJA
PREPUSTI SE VETRU IDEJ!
Koordinate sejma: 25.000 kv. metrov pokritega
razstavnega prostora, 20.000 kv. metrov na prostem;
700 razstavljalcev; 15 tujih predstavništev; kulturne prireditve;
posveti in študijski dnevi; predstave in zabavne prireditve.
Storili smo vse, da bi ti ponudili tisto, kar želiš.
Pordenonski sejem:	stična točka med ponudbo in povpraševanjem,
uspešna tradicija, ki se obnavlja že 46 let.
46. MEDNARODNI (jjfit VZORČNI SE|EM
V PORDENONU
5.-13. SEPTEMBER 1992
URNIK: OB DELAVNIKIH OD 16. DO 23. URE, OB SOBOTAH IN PRAZNIKIH OD 9. DO 23. URE