423SlovenSki čebelar 12/2016 letnik CXviii DELO ČEBELARJA ska opravila, ki sicer niso neposredno povezana z delom pri čebelah. To so predvsem različna izobra- ževanja, ki potekajo pozimi (udeležbo še zlasti pri- poročam začetnikom!), in društveni občni zbori, na katerih pokramljamo s svojimi čebelarskimi kolegi in tako ob prijetnem druženju bogatimo svoje zna- nje. Prav tako nam ta mesec ponuja priložnosti za prodajo naših pridelkov na različnih sejmih in stojni- cah. Naredimo si tudi načrt dela za prihodnje leto in zberimo ponudbe za stvari, ki jih bomo potrebovali v novi sezoni, žičimo satnike in si večere krajšajmo z brskanjem po spletu, na katerem najdemo precej uporabnih čebelarskih strani. Ne koncu tega pisanja naj povem še, da mi je bi- lo v čast pisati letošnja mesečna navodila. Upam, da ste v njih našli kaj uporabnega zase. V novem letu vam želim obilo zdravja in sreče ter osebnega zado- voljstva pri delu s čebelami. Naj vam uspešno prezi- mijo in v novi sezoni napolnijo vaše posode za med. Naj medi! ZDRAVJE ČEBEL Huda gniloba čebelje zalege v številkah Huda gniloba čebelje zalege je bakterijska bole- zen pokrite zalege. Zaradi sposobnosti mikroorga- nizma, da v neugodnih okoliščinah ustvarja izjemno odporne spore, je zatiranje hude gnilobe zelo oteže- no. Za to bolezen ne poznamo zdravila, pa tudi pri razkuževanju, s katerim uničimo spore povzročitelja, smo lahko uspešni samo z nekaterimi razkužili, a še to le pod določenimi pogoji. V tem letu smo v Sloveniji ugotovili hudo gnilobo v 76 čebelnjakih oz. v 0,55 % vseh čebelnjakov. Za- radi nezmožnosti zdravljenja hude gnilobe je še kako pomembno zgodnje odkrivanje bolezni, ko se ta še ne razširi na druge družine v čebelnjaku oz. na druge čebelnjake v okolici. Bolezen smo dolžni zatirati po zakonu, zato mora vsak čebelar kakršen koli sum, da se je družina okužila s hudo gnilobo, takoj prijaviti pristojnemu veterinarju NVI. Letos je veterinarje o sumu te bolezni obvesti- lo samo 22 čebelarjev (28,9 % od 76 ugotovljenih primerov). V zvezi s tem naj poudarim, da seveda ni nujno, da že čebelar posumi na hudo gnilobo, nujno pa je, da ob rednih pregledih opazi neobičajen ra- zvoj in neobičajno vedenje družine, da zalega ne ka- že običajnega videza … Ob pregledu veterinar sum dokončno potrdi ali ovrže. Z zgodnjim odkrivanjem tistih družin, pri katerih se pojavijo klinični znaki, ter z njihovim izločanjem skušamo pred okužbo obvaro- vati vse preostale družine v čebelarstvu. S tem lahko občutno zmanjšamo škodo, ki nastane zaradi uniče- nja okuženih družin. To leto je bilo v Sloveniji zara- di hude gnilobe uničenih 411 čebeljih družin oz. 0,20 % vseh čebeljih družin. Za zgodnje odkrivanje bolezni nam je v pomoč tudi laboratorijska analiza medu, s katero ugotavlja- mo navzočnost spor Paenibacillus larvae. Spore se lahko v medu pojavijo že pred kliničnim izbruhom bo- lezni, zato nas rezultati analiz usmerjajo pri našem preventivnem delu. Vsako leto veterinarji NVI od- vzamemo 800 vzorcev medu. Najpogostejši vzrok prenosa bolezni med čebeljimi družinami je ropanje. Ker imamo v Sloveniji 8,9 čebelje družine/km2 in veliko premikov čebel, mora biti vsak čebelar izje- mno odgovoren do svojih čebel, posredno pa tudi do vseh čebel v preletni razdalji od čebelnjaka. Za vsak premik čebeljih družin je treba na pod- lagi Pravilnika o ukrepih za ugotavljanje, zatiranje, obveščanje in preprečevanje hude gnilobe čebe- lje zalege – Pestis apium (Ur. l. RS, št. 119/06) še pred premikom pri pristojnem veterinarju NVI prido- biti potrdilo Promet s čebelami. V prvem delu čebe- lar s svojim podpisom potrdi, da čebele v njegovem čebelnjaku ne kažejo znakov hude gnilobe čebelje zalege. Pristojni veterinar pa s podpisom potrdi, da za območje, na katerem stoji čebelnjak, ne velja pre- poved prometa zaradi pojava hude gnilobe čebelje zalege niti ni postavljen sum bolezni. Leta 2016 je bilo za premik čebel izdanih 2861 potrdil Promet s čebelami. Za to, da vsak čebelar lahko s podpi- som potrdi, da njegove čebele ne kažejo znakov hu- de gnilobe, mora poznati vsaj osnovne spremembe. Veterinarji NVI že vsa leta izvajamo predavanja tudi s področja poznavanja hude gnilobe. V program- skem letu 2015/2016 smo v okviru Uredbe o izva- janju programa ukrepov na področju čebelarstva v Republiki Sloveniji v letih 2014–2016 (Ur. l. RS, št. 6/14) izvedli 38 predavanj z naslovom Ugotavljan- je in zdravljenje najpogostejših bolezni pri čebeljih družinah, na katerih smo govorili tudi o hudi gnilobi, še posebej pa o prepoznavanju osnovnih kliničnih znakov bolezni, ukrepanju ob njenem pojavu in pra- vilnem razkuževanju. S to tematiko so bili seznanje- ni tudi vsi čebelarji začetniki. Predavanj se je skupaj Ivo Planinc*, ivo.planinc@vf.uni-lj.si * Mag., dr. vet. med., Univerza v Ljubljani, Veterinarska fakulteta, Nacionalni veterinarski inštitut, enota Nova Gorica 424 SlovenSki čebelar 12/2016 letnik CXviii ZDRAVJE ČEBEL udeležilo 2438 čebelarjev oz. 22,90 % vseh regi- striranih čebelarjev. Vsa čebelarska društva, še posebej tista, ki še nikoli niso organizirala predavanja o hudi gnilobi, po- zivam, da se za predavanje o tej bolezni dogovorijo z območnim veterinarjem. Vsem čebelarkam in čebelarjem želim vesel božič ter srečno in zadovoljno leto 2017! Viri: Centralni register čebelnjakov (SIRIS, UVHVVR, MKGP). Potočnik, F. (2016): Urbano čebelarjenje v Sloveniji. 2. znanstveno posvetovanje o čebelah in čebelarstvu. Zbornik referatov. Ljubljana: KIS, 65–73. SMGO Posvet ob dnevu shem višjih kakovosti medu V okviru 1. festivala čebeljih pridelkov in izdelkov je v soboto, 15. oktobra 2016, na celjskem sejmišču potekal posvet ob dnevu shem višjih kakovosti medu. Udeležilo se ga je več kot 50 čebelarjev. Kratkemu uvodnemu pozdravu predsednika ČZS g. Boštjana Noča je sledila predstavitev vseh shem višjih kako- vosti na območju Slovenije ter pogojev in prednosti vključevanja vanje. Osrednji poudarek posveta je bil namenjen zagotavljanju kakovosti in varnosti medu, saj mora to postati trajna skrb in odgovornost sleher- nega čebelarja. Udeležencem so bili predstavljeni tu- di izsledki zunanjih kontrol certifikacijskega organa. Vključevanje v sheme kakovosti je priložnost za pove- čanje prepoznavnosti in izboljšanje ekonomičnosti, poleg tega pa čebelarji s tem porabnikom zagotavlja- mo pridelke višje kakovosti – to pa naši kupci od nas tudi pričakujejo! Pomembnost vključevanja v sheme kakovosti podpira tudi evropska kmetijska politika. Li- dija Lipič Berlec z Ministrstva za kmetijstvo, gozdar- stvo in prehrano je predstavila program ukrepov na področju čebelarstva v RS v letih 2017–2019. No- vi program med drugim vključuje tudi ukrep Tehnič- na pomoč čebelarjem, ki v prihodnjem programskem obdobju predvideva več sredstev za čebelarje, vklju- čene v sheme kakovosti. V prihodnjih treh letih bo posebna pozornost namenjena promociji shem ka- kovosti medu, saj smo na evropskem razpisu za ta namen prejeli 395.950 EUR nepovratnih sredstev. Vključevanje v sheme kakovosti je priložnost tako za čebelarje kot porabnike – izkoristimo jo! Tanja Magdič*, tanja.magdic@czs.si * Svetovalka JSSČ za ekonomiko OBVESTILO – Slovenski med z zaščiteno geografsko označbo Vse uporabnike obveščamo, da morajo do konca leta (31. 12. 2016) posredovati poročila o porabljenih prelepkah SMGO in količini z njimi označenega medu. Obrazec za poročanje (obrazec 5) najdete na spletni strani ČZS. SMGO š t e v e c Število novih članov SMGO oktobra 2016 Število članov, ki so izstopili oktobra 2016 Število vseh članov SMGO oktobra 2016 9 4 306 Za vključitev v kakovostno shemo »Slovenski med z zaščiteno geografsko označbo« navežite stik z go. Natašo Lilek: po tel.: 040/436 519 ali 01/729 61 29 oz. na e-naslovu: natasa.lilek@czs.si. Več informacij najdete na spletni strani www.slovenskimed.si v rubriki SMGO.