76. številka Ljubljana, v torek 2. aprila. XXII. leto, 1889 Izhaja vsak dan iveier, izimši nedelje in praznike, ter velja po poŠti prejeman za avstro-ogorske dežele za vse leto jeden mesec 1 gld. 40 kr. — Za Ljubljano brez pošiljanja na dom za vse leto 13 gld., za četrt leta 3 gld. '30 kr., za jeden if> gld., za pol leta 8 gld., za četrt leta 4 gld., za gld. 40 kr. — Za Ljubljano brez pošiljanja na dom za vse leto 13 gld., za četrt leta 8 gld. '30 kr., za jeden mesec 1 gld. 10 kr. Za pošiljanje na dom računa sa po lo kr. za mesec, po 30 kr. za četrt leta. — Za tuje dežele toliko več, kolikor poštnina znaša. Za oznanila plačuje se od četiristopne petit-vrste po 6 kr., če se oznanilo jedenkrat tiska, po 6 kr., Če so dvakrat, in po 4 kr., če se trikrat ali večkrat tiska. Dopisi naj se izvole frankirati. — Rokopisi se ne vračajo. — Uredništvo in upravniStvo je v Gospodskih ulicah št. 12. Upravništvn naj se Dlagovolijo pošiljati naročnine, reklamacije, oznanila, t. j. vbo administrativne stvari. Občni zbor „Narodne Tiskarne". Dne 31. marca t. 1. ob 11. uri dopoludne se je vršil redni obcm zbor „Narodne Tiskarne". Pričujočih je bilo 10 delničarjev, uloženih nad 100 delnic. Predsedoval je gospod dr. Ivan Tavčar. Odbornik g. Anton Knez čita potem poročilo o delovanji upravnega odt>ora »Narodno Tiskarne14 1. 1888. Iz obširnega, natančno sestavljenega poročila povzamemo glavne stvari, da bode čast. delničarjem znano stanje „Narodne Tiskarne." Poročilo slove: Slavni zbor! Kakor prejšnja leta tako je odbor tudi v lanskem letu z vso pozornostjo nadalje zasledoval postavljeno si nalogo: povzdigniti BNarodno Tiskarno" s primernimi danimi sredstvi do onega stališča, da bi postala „Narodna Tiskarna" pravo zavetišče in izvršujoči organ slovenske književnosti in glavna podpora domoljubne nezavisne slovenske dnevne literature. Bes, da v letu preteklem nesmo še dospeli do zaželjenega vzvišenega uspeha, to velja sosebno glede slovenske leposlovne književnosti, kajti prevzeti nesmo mogli, kot založniki vseh ponujanih nam del, deloma, ker so zahtevala veliko glavnico, deloma, ker nam primanjkuje razširjene kolportaže. Glavni uzrok temu je pač ta, da se sedanja večja podjetja, kakor Jurčičevi zbrani spisi, Zarni-kova dela, le počasi razpečavajo in ima društvo v teh precejšne zneske založeue. Ravno ta uzrok in pomanjkanje strokovnjaka, kakor tudi druge nujnejše naprave, ovirale so nas izvesti sklep, da si „Narodna Tiskarna" napravi v pravilih dovoljeno knjigotržnico, za katero je dobila že koncesijo. Na drugej strani zabeležiti imamo pa le vesele uspehe, kar nas naudaja z upanjem, da se tudi ta naš projekt v teku let uresniči. Sosebno, kar se tiče tiskarstva in izvršenih del zaznamovati imamo le izdaten napredek. V letu preteklem preselili smo se iz prejšnjih pretesnih, v sedanje primernejše prostore, dopolnili Bi črke in stroje in sploh uredili tiskarno tako, da jej je sedaj mogoče prevzeti največja dela in izvršiti je točno in sedanjim zahtevam tiskarstva po polno. Res, da je sedaj nje najemnina zdatno večja od prejšnje, ali prostori tudi zadostujejo potrebam napredujočega zavoda. Skupno imamo sedaj 10 prostorov na razpolago. Vsied tega omogočeno nam je bilo razne oddelke primerno uvrstiti, tako, da komunikacija tudi posamičnikov v svojem delu ne moti. Tako ima uredništvo „Slovenskega Naroda" samostojne prostore s posebno sobo za knjižnico, upravništvo dovolj veliko sobo 8 posebnim uhodom in zvezo z uredništvom in drugim, prostori, stavci imajo na razpolago dve dvorani z dovoljno svetlobo, stroji imajo poseben prostor, da delo ondot ne moti stavcev, dalje je za korektorja odločena posebna soba, kakor ima tudi zaloga materijalij in skladišče papirja svoje shrambe. Da se more prevzeto delo lepo in točno izvršiti potreba je, da je tiskurna dovolj preskrbljena S potrebnimi sredstvi. Zaradi tega dokupili smo lansko leto v dopolnitev starejšega stroja, nov, velik, po najnovejših iznajdbah izgotovljeni stroj od slovite firme, kakor tudi črk za 1163 gld. 36 kr. tako da sedaj lahko tiskajo štirji »troji ob jednem in smo v prijetnem položaji svoje naročnike najbolje postreči. Poseben napredek zaznamovati imamo v barvo-ti.sku, kateri se je v letu preteklem razvil do neke dovršenosti. To dokazujejo razne diplome, kakor tudi druge naročbe, ki so se v posebno zadovoljstvo naročnikov zvršile. Glede notranje uredbe mi je opaziti, da so se v teku preteklega leta, razvrstile na novo velike zaloge črk in okraskov, deloma po prejšnjih, deloma po novo napravljenih predalih in omarah, vse te preskrbele z napisi o kakovosti uloženega blaga, da se je tiskala posebna knjiga sestavljena iz vseh črk, okraskov in klišejev, katere ima tiskarna v zalogi in iz katere si vsak naročnik lahko izbere najbolj mu ugajajoče ; dalje sestavila se je zbirka diplom, vabil, vizitnic i. t. d., katera je vsaki stranki na razpolago. Tiskarna imela je tekom lanskega leta razen stalnega dela, to je: „Slovenski Narod", „Slovanski Svet", „Rogač" in „Ljubljanski Zvon" ter večjih naročil za „Slov. Matico", deželni zbor, „Dramatično društvo", banko „Slavijo", slovenske posojilnice, društvo „Sokol", založnih knjig upravitelja: „Koledar", „Zbirka domačih zdravil" in „Sokola 2;'»letnica" in knjige „Pobratimi", Zarnikovi spisi I. zvezek in II. zvezek Gregorčiča še preko 1400 manjših naročil. Ta dela izvrševalo je osobje obstoječe iz 3 4 o sob, ki se razdelujejo po svojem poslu v: 1 upravitelj, 1 tehnični vodja, 1 knjigovodja, 1 korektor, 2 strojevodja, 14 stavcev, 7 učencev in 7 deklet in hlapcev. Denarni promet društva v letu 1888 iznaša: prejemkov . . . . t 34270 gld. 18 kr. izdatkov....... 33724 „ 75 „ torej ostanka gotovine v blagajnici ....... 545 gld. 43 kr. in skupnega prometa 67.994 gld. 93 kr. Glede čistega dobička sklenil je upravni odbor slavnemu zboru predlagati sledeče: dividende delničarjem izplača se 1200 gld. — kr. na posamično delnico torej po 3 gld. 300 75 Ta znesek izplačeval se bode kakor običajno od dne 1. no vembra t. 1. naprej. Reservnemu fondu pridene Be in ostanek ..... prepise se na nov račun . . 1575 Reservnemu fondu pridejalo se 100 gld. več ko prejšnje leto. Reservni fond narastel je tekom leta na...... proti 29 gld. 29 kr. bode torej 3807 gld. 94 kr. 3288 . 82 . lanskega leta, pomnožil torej za 519 gld. 12 kr. in sicer iz sledečih točk: 143 gld. 20 kr. obresti naloženega denarja . 13 „ 92 n iz dobička 1. 1888 Be je pridejalo 200 „ — n 162 „ — n 519 gld. 12 kr. Ako pridenemo k stanju reservnega fonda sklepom leta..... 8807 gld. 94 kr. še znesek, ki se bo, ako občni zbor to odobri, iz letošnjega dobička pridejal . . . 3<>0 „ — „ kaže se nam denašnjo sta-njereservnegafonda z . . 4107 gld. 94 kr. tedaj Čez 1/6 delniške g lavnice! Prejemki Bilanca izkaže: Denarni promet 1. 1888. V gotorini koncem leta 1887 . . , Naročnina..........< Naznanila........... Tiskarska dela......... Založne knjige......... Obresti............ Razno............ Od obrtnijske pomoćne blagajnice po-vrneno sld. kr. 364 43 11577 78 3903 04 14606 67 73 20 143 20 255 90 3343 96 34270 18 Plače ............ Plačila ............ Koleki............ Marke,............ Tiskovinski stroSki....... Stanovnina.......... Davek............ Obresti............ Razsvetljava in kurjava..... Založne knjige......... Papir............ Črke........... . Barva in brunsa........ Valčna masa.......... Dividenda........... Telegrami........... Sodelavci........... Razno............ Naložilo pri obi tnijski pomočni blagajni Dokup stroja........ . Knjižnica........... V gotovini koncem leta 1888. . . . I Klatit i gld. kr. 3395 _ 9480 40 2838 — 1840 — 53 63 800 — 361 83 67 75 404 70 120 — 4864 66 1163 36 77 30 92 38 888 476 99 600 32 1789 37 2200 — 2400 — 11 56 645 43 34270 18 Aktiva ZBilsunca 31- decembra 1. 1688. 1*11*1 Vil 1 2 3 4 5 6 7 8 9 10 11 12 13 Stroji........ Črke......... Mobilije ........ Založne knjigo..... Papir........ Knjižnica....... Barva in bronsa..... Valčna masa..... Naloženo....... Obligacije....... Zaatunek zn tiskarska dela „ „ naznanila . . V gotovini koncem leta 1888 glll. kr. 7880 28 1 9914 48 2 1520 05 3 828 15 4 1950 — 5 414 84 110 — 30 — 902 98 1 2988 — 3577 01 1296 01 i 545 43 31957 23 I" 1 Delniška glavnica . Zaostala dividenda Reservni zaklad Pasivna glavnica . Dobiček leta 1888, kr. 24000 — 1074 3807 1600 7575 94 88 31957 I 23 V Ljubljani, dne 31. decembra 1888. Da se računi z glavno knjigo ujemajo, potrjujeta pregledovalca knjig Ivan Vilhar. Vsied sklepa odbora izdala bode „Narodna Tiskarna** letos še 8. in 9. zvezek, drugo leto pa zadnja dva zvezka Jurčičevih del. Vsied slabe prodaje Jurčičevih del, obrača se upravni odbor do slovenskega raz. umni št v a in sploh Franjo Souvaii. vsacega Slovenca ter Slovenke s prošnjo, naj ne mudi prisvojiti si dragoceni zaklad. Cena je sedaj tako nizko postavljena, da bi ne smelo biti nobene slovenske hiše, kjer bi se Jurčičevi zbrani spisi ne nahajali. Že lansko leto smo na tem mestu spro- žili misel, da naj bi domoljubi po deželi nabirali naročnikov, letos ponavljamo zopet svojo prošnjo iu se še posebno obračamo do naše mladine, žrtvujte malo časa in truda temu namenu, da nam bode prej ko prej mogoče pričeti izdavati druga dela. Ob jednem opozarjamo tudi ua „Zarnikovih spisov" 1. zvezek. V zalogi ima „Narodna Tiskarna" razen Jurčičevih spisov Se sledeče dela: Listki: Listki I. in V. „Ukrajinskedume", „Nov", „Junak našega časa", „Dubrovski", „Knez Srebrjani", „Pariz v Ameriki", „Selski župnik", „Časnikarstvo in naši časniki", „Trije javni govori", „Undina", „Dnevnik", „Vi-lenski brodnik", rOtci in sinovi", „Dr. Valentina Zamika spisi I. zvezek", kateri so ustavljeni v bilanco s zneskom 828 gld. 15 kr. Slavni zbor razvidel je iz podanih računov, da „Narodna Tiskarna" stoji trdno in da se sme stanje našega zavoda imenovati ugodno. Veuder kljubu temu priporočamo, da se vsprejme naš predlog glede razdelitve čistega dobička, kakor tudi glede dodaje reservnega fonda, akoravno ta znaša nad polovico več, kakor je v pravilih pogojeno, kajti pogled na dogodek, da se je konkurenčni zavod priporočal z onega vzvišenega mesta, kjer se le Božja beseda oznanuje, narekuje nam biti previdnimi in skrbeti za slabe čase, ko bi nastali, ako hočemo narodu svojemu ohraniti list, ki naj neupogljivo zagovarja njega političue pravice in duševni razvoj, jedini nezavisni slovenski dnevnik! Po prečitanem poročilu nasvetoval je gospod Ivan Hribar, da Be izreče upravnemu odboru, posebno pa gosp.Antonu Knezu, kateri res marljivo in skrbno deluje v upravnem odboru, sosebno za zasluge, katere so vedno večji glede gospodarstva v „Narodni Tiskarni" topla zahvala, čemur zbor z dobro-kliei pritrdi. Dalje predlaga naj se gospodu upravitelju za uspešno in pridno delovanje, katero je zadovoljilo upravni odbor, izreče priznanje z naročilom, da tudi v bodoče ukrene vse, kar pripomore k napredku zavoda. Se odobri. Občni zbor sklene po nasvetu upravnega odbora, da se ua vsako delnico izplača za 1. 1888. dividenda v znesku 3 gld in sicer od 1. novembra 1. 1889. naprej. V upravni odbor voljeni so bili gospodje: Dr. Ivan Tavčar, predsednikom; dr. Jos. Voš-njak, namestnikom, dalje gg. Anton Knez, Fran Hren, Janko Kersnik, dr. Danilo Maj aro n, Anton Zagorjan, odbornik. Za pregledovalce računov pa gg. Frau Xav. Souvau, Iv. Vilhar in Filip T ra tn i k. Ker ni bilo na dnevnem redu nobenega. drugega nasveta, bil je zaključen občni zbor. Iz državnega zbora. Na Dunaji 30. marca. 1889. (Daljo.) Kakor sem že poročal, govoril je prvi v oddelku „ljudske šole" poslanec grof Wurmbrandt. Najprve hvali moč opozicije, stranko, kateri je sam tako zvest in naglasa patrijotizem, ki na-udajo to stranko. Vprašanje pak, ki je tako vzbreh-nilo v zbornici, vprašanje ki obseza važen prevrat, sili opozicijo, da zgrabi orožje in brani svetinje narodove. Napadi na sedanjo ljudsko Šolo so dvojni, pravi govornik. Namen je prvič, da se odvzamejo državi še te pravice, katere ima sedaj glede ljudskih šol in se šola decentralizuje, ali bolje rečeno, nacijoualizujo. Nalogo izvršitve dotičnega predloga prevzel je poslanec dr. Herold. Drugič pak se hoče popraviti poduk krščanskega nauka in izročiti nadzorstvo cerkvi. Tu je predlog Lienbacberjev. Potem kritikuje govornik uprav ta predlog podrobno in pravi naposled, da preti državi s temi predlogi nevarnost jako neprijetnih prepirov o kompetenci in ostrih sporov glede ljudskega šolstva. Potem se loti govornik predloga Heroldovega. To je zopet povsem nekaj druzega. Verska stvar je tu po vsem postranska. Herold hoče le, da se uče otroci v ijudski šoli zlasti materin-rim. in tako se glasi § 3.: „ Poduk v ljudski šoli je v jednem jeziku. Poučnim jezikom je materinščina učencev." Te narodnostne zahteve Heroldove seveda govorniku nikakor ne diše. Potem poprime tretji predlog o narodnem šolstvu — Liechtensteinov. Ta predlog je pač, pravi \Vurmbrandt, najnevarniši, ker skloplja tendence onih dveh predlogov. Podrobno razpravlja govornik predlog Liechtensteinov in dokazuje v kak poruš ljudskega izobraževanja on sili. Dokazuje tudi, da nemamo skoro v nobeni avstrijski pokrajini pojavov naroda za konfesijonalno šolo, saj so šole itak večinoma na čisto v duhu konfesijonalnem. Duhovni itak sede v šolskih svetih in če nemajo posebue moči in veljave, uzrok so si sami. Uvesti se hoče izključljivo cerkveno vladanje v Ijudstkem šolstvu. Trdi se sicer, da se zahteva le sovladauje z državo — a to je nemogoče. Dveh avtoritet si nobeden misliti ne more, kdor količkaj razume o šolstvu. Govornik pripoveduje, kako se je skrbelo za časa cesarice Marije Terezije za šolstvo. Da se je takrat izročila šola duhovništvu, je umevno, saj je bilo sicer premalo izobraženih ljud»j. Šolstvo popravilo se je jako počasi v Avstriji in sedaj uničiti se hoče zopet, kar se je jedva uredilo. Govornik pravi, da bi duhovniŠtvo, če bi se mu izročila šola, svojih dolžnosti v tem uiti spolnovati ne moglo, saj jih je premalo, a šola potrebuje mnogo sil. No sedaj smo mu na vrsti Slovenci. Jezik slovenski je prav za prav jezik srbski. Potem čita znani pastirski list, ki je liberalcu v dobro orožje in pomaga si ž njim, kakor le more. Sedaj se loti bratov Hrvatov. Tu omenja preuzvišenega mecena in mu očita, kar so mu oč tali svoje dni židovski listi. Tako leta grofovski govornik sem ter tja, ne vede sam prav, kaj hoče. V današnji seji nadaljevala se je debata o narodnem šolstvu. Govoril je gosp. poslanec Klun in potem po vsprejemu konca razprave volili so se generalni govorniki. — Za poslanec dr. Kathrein, proti poslanec dr. Suess. Gospod poslanec Klun odgovarja posamičnim levičarjem zlasti grofu Wurmbrandu. Če se pre misli dobro vse izjave levičarjev glede šole, se uvidi, pravi govornik, da so oni prestvorili to kulturno vprašanje v politično. Oni ue mislijo o tem, če pridobi ljudstvo s konfesijonalno šolo kaj glede izobra-žeuja iu omike, temveč le, koliko izgubi s tem liberalna stranka v svoji moči. Potem očita tem našim prijateljem, da kriče vedno poslancem slovenskim, da naj se ne brigajo za Korošce in njih razmere, a sami se pa vedno utikajo v zadeve Kranjske in rentačijo o šolstvu ua Kranjskem. Nemcem, živečim na Kranjskem varujejo se popolnoma njih pravice in še nikdar neso Slovenci mislili, kako bi poslovenili ljube Kočevce. Nemški otroci na Kranjskem uče se lahko slovenščine, ako hote, ne sili jih pak nikdo v to. V blaženi svoji nemščini izobražujo se lahko po dragi volji. Potem označuje ravnanje nemških liberalcev o volitvi okrajnega šolskega sveta leta 1888. v Podčetrtku. Dobro razlaga Šolske razmere v slovenskih krajih na Koroškem. Za te Slovence velja popolnoma izjemno stanje. Borili se bodemo neumorno za te svoje brate iu naučno ministerstvo vedno spominjali na nje : „Spominjajte se Slovencev koroških in osvobodite jih vezil, v katere jih kuje deželni šolBki svet koroški." (Konec prih.) Govor drž. poslanca profesorja Sukljeja v državnem zboru dne 26. marca 1889. (Dalje.) Od gospoda Dumreicherja pač ne morem za htevati, da bi ga poznal (Poslanec baron Dum-reicher: Poznam ga!), ne Čudil bi se, če bi rekel: Tega ne verjamem, je ptč zopet domišljavost slovenskega pritlfkovca, ki bi bil rad velik. Verjel bode pač bolj možu (Poslanec baron Dumreicher; Anastaziju Griinu !) da, Anastaziju Griinu, ki je bil učenec Preširnov, za katerega se imate največ, kakor sam priznava, zahvaliti našemu Preširnu. Prečital bodem mesto iz pisma, katero je pisal Anastazij Griin 1849. leta. To pismo najdete — jaz sem ga še le danes prepisal v dvorni biblijo-teki in v „Illirisches Blatt" št. 38 z dne 12. maja 1849. Anastazij poslal je znatni znesek za spomenik pesniku in pravi v tem pismu doslovno (čita:) „Gospoda moja! Prevzeli ste lepo in zahvalno delo, da označite potomcem mesto, kjer se zemeljske stopinje neumrjočega zgube v svet duhov. Nabirate stavbeno kamenje za spomenik našega izvrstnega Preširna. Čitajoč oni oklic, čutil sem, da mi je Btoriti dvojno dolžnost. Ne delam le kot sin dežele, katere narodni jezik je domači pesnik obogatil in pažlahnil, žrtvujoč svoj obulus za tega mrtveca, temveč bi rad položil še drugo žrtvo pred Vami v ta grob, namreč žrtvo najtoplejše neizbris-ljive hvaležnosti, katero je učenec dolžeu učitelju svojih mladih dnij. Če se kedajvdečka prsih speča iskra razplamti v plemenito plarae, se razcveti nerazviti kal, imam zahvaliti p,red vsem njega! Mož, katerega odizeJHki duh, je videl mnogo tujih mest in nravov, čutil je, da olikani narodni jezik je dobrodejna reka, ki v svoji globini nosi zlata zrna višje omike, katera sama more pomiriti in obnoviti krčevito se vijajoči cvet". Tako sodi jeden največ j Ji h pesnikov. To sodbo postavljam, ne da bi jej pridejal še kako opomnjo, mirno poleg razžaljivih besed, katere smo čuli iz ust poslanca trgovinske zbornice Celovške. (Dobro! na deonici. — Poslanec dr. Pichler: Ali imajo slovenski pesniki ravno tako zahvaliti nemške?) Imam premalo časa, da bi odgovarjal vsem ugovorom, katere bi kaj lahko zavrnil. Govorilo se je tudi o pismenem jeziku in tu je g. Dumreicher se izjavil, da je pismeni slovenski jezik in jezik koroških Slovencev vse kaj druzega. Trdil je celo, da se to narečje toliko razlikuje od slovenskega pismenega jezika, katerega so na novo ustvarili na Kranjskem" — prosim vsako besedo natančno jemati — „da ta onemu narečju ni bolj sorodna nego nemščina," (Smeh na desnici.) In, gosp6da moja, kakor jaz mislim, je g, Dumreicher o slovenskem pismenem jeziku in o narečji koroških Slovencev jednako poučen, da o obojih nič ne razume in zavidam ga za neizrečeni pogum, katerega je treba, da se tako goreče govori o stvareh, o katerih ni moč napraviti si lastne sodbe. Jaz mislim, da bi si lahko prihranil trud, da bi polemi-zoval s takim nasprotnikom, vender bodem nekaj omenil, ker se to, kar je jako čudno, vedno ponavlja — morda bode prihodnjič gospod poslanec Forregger zopet to ponavljal (Veselost na desnici), ker se zmiraj dobe brezmiselni posnemalci. Pred kacimi 15 ali 20 leti se je trdilo in slišali smo često v kranjskem deželnem zboru od vaših somišljenikov — da sta slovenščina iu kranjščina dve čisto različni reči, iu kranjsko prebivalstvo, kmet ne razume pismenega jezika prav nič; sedaj je to govorjenje čisto ponehalo, v kranjskem deželnem zboru je tiho, po deželi se kaj mirno Blovenski uraduje in ne čujemo nikacih pritožeb prebivalstva, v deželni zbornici je vse utihnilo že zategadel, ker bi se mu strašno smejali, če bi kdo še kaj tacega trdil in se nikdo neče prostovoljno tako osmešiti, a na Dunaji je še mogoče govoriti take stvari. Tako je lani o budgetni debati v gospodski zbornici jako čislan član kranjskega veleposestva, mož, ki je odločno govoril bona flde — jaz čislam toga moža — sledeče rekel (čita): „Na Kranjskem je deželui jezik kranjščina, oblastva pa u radu jejo v slovenščini, mnogi bodo rekli v tej visoki zbornici, da je to jedno in isto. Temu pa ni tako. Kranjščina je že stoletja na Kranjskem navadno narečje, ki je jako podobno jeziku na južnem Štajerskem in v nekaterih krajih Koroške (Veselost na desnici), izimši nekaterih različnih naglaševanj v besedah je razloček tako majhen, da se prebivalci Kranjske prav lahko sporazumejo z južnimi Štajerci in mnogimi Korošci" — in pristavil je — „Govorim iz lastne skušnje" — in dalje: „Slovenščina je na novo osnovan jezik, ki se morda tri desetletja tako imenuje, ki pa še po imenu ni bila znana, ko sem jaz prišel v deželo". Velezanimivo je, kar se mu je odgovorilo od strani, katerej pripisujem v slovanskih zadevah več kompetence nego gosp. poslancu Dum-reicherju, če tudi cenim omiko njegovo. Nikdo drugi nego prvi evropski slavist, dvorni svetnik Miklošič je odgovoril kot generalni poročevalec (čita): „Vprašanje o razločku mej kranjščino in slovenščino je blizu tako, kakor vprašanje, ki bi mogla nastati o razločku" — pričakovali bi mej skandinavščino in nemščino — „inej švabščino in velikonemščino. (Veselost na desnici.) Mislim, da gospodje mi ne bodo zamerili, če o tem več ne govorim". Tu se druzega ne da reči, kakor da je neka razlika mej vsakim pismenim jezikom in narečjem in jedna prvih nalog ljudske šole je, da omogoči šolskej mladeži, priučiti se pismeni jezik in to je jeden glavnih uzrokov, da grajamo ljudsko šolstvo na Koroškem s tako odločnostjo, ker ne zadošča tej dolžnosti. O tem mislim, da ni treba več govoriti. (Konec prih.) Politični razgled. Notranja t, „ 188» n tj 878 n Belina V n » rt n 1887 n n :J740 „ r> n rt rt , t, 188,6 n s 1680 „ Prekriško a rt n d rt 1887 rt rt 806 „ n rt rt tj , ■ 1887 ti tj 2529 „ Lašeinsko i) n n t) )) 1887 rt rt 2431 „ rt rt Po rt ujm [sL črno „ n ti t, ■ 1888 n tj 1490 „ Muškat n rt n n n 1888 n r> 372 „ rt a , ■ 1887 rt jj 291 „• f n n rt i rt 1885 n rt 839 „ n rt rt n , rt 1888 n jj 246 „ n 9 n n rt n 1886 rt 1904 „ Burgnndsko „ n ti „ „ 1886 n n 2126 „ » • n n rt n 1887 rt rt 1520 „ Frenkiš „ tj tj > ti 1887 u jj 1622 „ 1 Nektar 1» rt n n rt 1883 n rt 541 „ rt tj tj » n tj 1888 tj jj 1441 „ Vse te pomičnine se bodo prodajale kupcem, ki bodo največ za nje čeravno tudi izpod cenitvene vrednosti. Vino se bode na tej dražbi prodajalo in sicer vsaki posebej. V Zagrebu, 18. marca 1889. ponujali, — pa vkup se sodovi Potrtega srca naznanjamo vsem sorodnikom, prijateljem in znancem prežalostno vest, da je naš iskreno ljubljeni in nepozabljivi soprog, oče, brat, polubrat in svak, gospod Janez Vertačnik, posestnik in gostilničar na Viču, danes 1. t. m. ob 5. uri popoludne po dolgotrajni bolezni in prejemu bv. zakramentov v 39. letu dobe svoje mirno v Gospodu zaspal. Truplo predragega ranjcega bode v četrtek, dne 4. t. m. ob 9. uri dopoludne v lastni hiši fit. 48 blagoslovljeno ter na pokopališči na Viču večnemu počitku izročeno. Sv. maso zadušnice se bodo brale v farni cerkvi oo. frančiškanov in na Viču [v podružnici sv. Štefana. Nepozabljivega ranjcega priporočamo vsem v blag spomin in molitev. V LJUBLJANI, dne 1. aprila 1889. Tereziji* Vertacnik roj. litembov, soproga. Janez, Fran, Jože, IgnnciJ, Alojzij in Anton Vertačnik, sinovi. Marija Toinan roj. Vcrtaenlk, sestra. (2B4) Fran Slugu, polubrat. FellkM Tomu, svak. (223—2) Odvetnik d.x. ^>rsig?otin. <3-olc3_r3CLa.ri, sedajšnji obskrbnik stečajske ostavščine F e r d. Kallabarja. Hiša na prodaj pod prav ugodnimi pogoji v lepem kraji, pripravna za gostilno in prodajalnico, kjer se nabaja c. kr. pošta. — Več pove Fran Gregorka v Borovnici. 243—2) V pojasnilo. „Laibucher Zeitung* z dne 27. marca 1889. in na-znanilni listi gospoda K. Ranzinger-ja v Ljubljani naznanjajo p. n. potniaom, da „Severno-nemški Lloyd" („Norddeutseher LloydM) v Bremenu potrebuje za vožnjo v Ameriko aain in Jeflini le 8 do 9 dnij. Da so pojasni, kako vrednost ima ta trditev, ki ima le namen, koga zapeljati, naj se objavi v pojasnilo sledeče dejstvo: Po nekem naznanilu, prišedšum v Bremen 28. dne marca 1889., je bitri parnik omenjenega Lloyda od3ol iz Bremena dne 18. marca 1889. in prišel v Ameriko dne 27. marca 1889., torej je potreboval za to vožnjo 15 dnij, (255—1) ue pa, kakor je naznanjeno, 8 k«-^a. clvllHkega ali vojaškega, naj ba obrne do podpisanca, ki ima bogHto zalogo "Vfc*a.lc<»-vr»9tn«jt^ii sub mi \i najprv tovarn in veliko zalogo narejene obleke Davorin Poveraj v Gorici, ^ ia.a, Tra.-vnJ.lcTa., aa.stsipro'tl T7-ojstšri.lci Naročbe se hitro in lično izvrštijtgo po najnovejšem kroji za vsak stan in po pošteni ceni. Uzorci ae pošiljajo na zahtevanje na ogled. Priporočilo in naznanilo. Usojam si udano naznanjati slavnemu p. n. občinstvu, da sem prevzel gostilno „Pri Lipi" G.Zur Linde") ZZZ2 v ^ČiclovtBilcilk nll*>n.li =— in da bodem stregel z najboljšim vinom od 584 do 48 kr. liter ter točil tudi izvrstno Kosler-jevo carsko pivo p<> 19 kr. vrček. — Vsako jutro svezi golas po IO kr. porcija; opoliidne obeti, juha, meso in dve prikubi, 29 kr. — V nadi obilega obiska zagotovljam toduo iti izborno postrežbo. (238—3) Pran Vodisefe, gostilničar. C Ur. tt&jjf i»riv. kaeza A«ersferga železniška tovarna SWT na Dvoru na Kranjskem priporoča se za zalaganje konierčnega litega blaga, petfi v velikej izberi, o^iiji^e in otcujiAcnlk «lelov, kotlov v vsakoršnjej obliki in velikosti itd. itd., litega bla^a za stavbe: stebrov,, oprijemačev, svetilničnib stebiov, priprostih in olepSanih, palic za okrižja, celih držolišč, polževih stopnic, strežnih oken itd., cevij za stranišča, plino- in vodovode, celih vodovodnih oprav, vodnjakovih cevij, sesalk itd., ruuuiškib priprav: stop in mečkal, pripravljalnih, zavornib naprav, strojev za vertanje kamnov, rudniških vozk itd., fužinskih naprav: valjarjev v pesek litih, trdilnih valjarjev litih v surovo železne oblikov-nike, peresnih kladiv, klešč, Škrpcev, itd, strojuib delov surovo litih in zlikanih, paruik strojev do 60 konjskih sil. rastlinjakov in pavilijonov iz litega in kovanega železa, mliuMklh priprav« papirnKuih priprav, umov za vodne stavbe, reservarov v vseh velikostih iz ploščevino in litega železa, turbin po Girardovej in Jonvalovej sistemu po 6 do 200 konjskih sil, transmisijskih priprav: vratil, plošč za jermena, čelnih in stožnastih koles z lesenimi in železnimi zobmi, stalnih, stenjskih in visečih steljk, plošč za vrvi, konopce in žične vrvi, itd., stro|ev vouostolpnic, odvajajoeib vododržuib strojev, vodnih koles iz litega in kovanega železa, žagiiili delov, kakor tudi priprav za parne in vodne žage in posamičnih cirkularnih Tavoletti- in žag z jarmom, stiskalnice: hidravličnih stiskalnih, stiskalnic z vretenom in v6dom, kopirnih stiskalnic, itd , železa v palicah in oslj iz kovanega pretopljenega. železa. (217—4) 9T Vprašanja glede cen se hitro odgovore. -P* Izdajatelj in odgovorni uredoik: Dragotin Hribar. Lastnina in tisk „Narodne Tiskarne' SQ