32. Številka. _Ljubljana, soboto 8. februarja. VI. leto, 1873. SLOVENSKI NAROD. Izhaja vsak dan, izvzemli ponedeljke in dneve po praznikih, ter velja po posti pnjeuian, za avstro-ogerske dežele za celo leto 16 gold., za pol luta 8 gold., za čotrt leta 4 gold. — Za Ljubljano brez pošiljanja na dom za culo leto 13 gold., za četrt leta 3 gold. 30 kr., za en mesec I gold. 10 kr. Za pošiljanje na dom se računa 10 kraje, za mesec, 30 kr. za četrt leta. — Za tuje dežele za celo leto 20 gold., za pol leta 10 gold. — Za gospode učitelje na ljudskih šolah in za dijake velja znižana cena in »icer: Za Ljubljano za četrt leta 2 gold. 50 kr., po pošti prejemati za četrt leta 3 gold. — Za oznanila so plačuje od četiri-stopne petit-vrste 6 kr. če se oznanilo enkrat tiska, 5 kr. Če se dvakrat in 4 kr. če bo tri- ali večkrat tiska. Vsakokrat se plača štompolj za 30 kr. Dopisi naj se izvole frankirati. — Rokopisi se ne vračajo. — Uredništvo je v Ljubljani na celovški cesti v Tavčarjevi hiši „Hotel Evropa". Opravnistvo, na katero naj se blagovolijo pošiljati naročnine, reklamacije, oznanila t. j. administrativne reči, je v „Narodni tiskarni" v Tavčarjevi hiši. V Iju ■»Mm n i, 7. februarja. Prošnja đo cesarja se podpisuje po -vseli slovenskih krajih. Se enkrat povemo da jo sme vsak državljan podpisati, nuj si plača kak davek ali ne. Kjer nemajo apisanega ali tiskanega teksta prošnje, naj rodoljubi podpise nabirajo na bele pole papirja z nadpisom: „Mi podpisani pristopimo k prošnji slovenskih rodoljubov do presv. cesarja." V našem listu omenjeni ukaz proti nabiranju podpisov v javnih prostorih velja samo za Kranjsko, povsod drugod po Slovenskem, po Štajerskem, Goriškem, Primorskem, Koroškem in po Istri se smejo pole za podpis slobodno razpolagati, ter na vseh javnih prostorih podpisi nabirati. Kako se dobodo na Kranjskem podpisi, naj bode skrb rodoljubom. V privatnih hišah prošnjo podpisa vat i,-ntkdo ne more prepovedati. — Ljubljanske rodoljube, kateri prošnje do cesarja se nijso podpisali, vabimo, naj to store v uredništvu našega lista, kjer se zmirom leže pole za podpis. — Iz Gtorice smo prejeli sledeči telegram: Gorica 6. febr. Občni zbor politiškega društva „Soče" je pristopil prošnji „Slovenijew do cesarja; društvo bode skrbelo za nabiranje podpisov po Goriškem. Slava! Listek, Historično-geografično društvo. Komaj se je spočelo slovensko pisateljsko društvo, ki dosedaj razen Preširnove svečanosti še nič nij rodilo, snuje naj se po predlogu g. Lutman-a v tem listu štev. 22. novo društvo: historično-geografično. — O potrebi tacega znanstvenega zavoda pač nij treba govoriti, saj jo jasna veacemu razumniku. Zatorej navedene razloge radi podpišemo. A nastane drugo vprašanje. Kje so pa moči, da bodo po arhivih vsa izvirna pisma, rokopise itd. preiskovalo, kar — meino grede rečeno, — po naših mislih nij vseskozi potrebno, ker se smemo menda vendar tudi nekoliko naslanjati na kritične, iz virov posnete sestavke, ki jih že imamo? Saj vi dimo pri drugih društvih, kako trdo jim gre za spise. Kako težavno „Zora" napolnuje svoje predale, vć njen neutrudni g. urednik; za Preširnov album je došlo menda le malo Člankov (obrok še nij obtekel, upamo da Sodba o Magjarih. Znani Francoz duc de G ramo nt se je znova oglasil proti Andraši-Beust-ovim izjavam v „Journal de Debata", v kateri list nas minister vnanjib zadev Magjar Andraši za drag denar spravi kak članek , da brani in poveličuje svojo dvomljivo politično modrost. Gramont sedaj v „Constitutionnel" odgovarja in se kaže dobro podučenega v avstrijskih zadevah. Zlasti njegova sodba o Magjarih je skozi resnična. „Če se sploh kakemu kabinetu, piše med drugim Gramont, ne spodobi, v razžaljivib besedah govoriti o francoski vladi, jo to v prvi vrsti dunajski kabinet. Dokler je Napoleon III. na prestolu sedel, je avstrijska diplomacija razumela, in vedeli so tudi pred vsem Mag j ari, uklanjati se tako globoko pred tem suverenom , kakor to delajo denes pred cesarjem Viljemom. Kako se tedaj razumevajo sovražne besede, ki jih ravno sedaj organi grofa Andrašija proti cesarju Napoleonu govore? Prav lahko! Umrli cesar je ravno Magjaro natanko poznal, in že zdavnaj je bil v svojih skrivnih obravnavah avstrijskega cesarja pred Magjari svaril, kot pred sovražniki Avstrije kakor Francoske, na katere se nobenim načinom nij zanašati. Napoleon je bil jako dobro podučen o intrigah v Pešti se spleta-joČih, in je cesarju Francu Josipu naprej povedal, da bode dualistična zistema 1867. 1. za avstrijsko cesarstvo najnevarniše nasledke imela. Dogodjaji dajejo denes umrlemu pravo in prihodnjost bode njegovo prorokovanje še bolje potrdila. Reči, da je grof Andraši za bode Preširnov album ipak bogat. Ur.) in tudi „Slov. Maticau z nagradami nij vselej preobložena s pisateljskimi izdelki. Kje bode društvo dobilo historičnih zbirk, knjig, ki jih vsakako potrebuje V Kje so nadalje mecenati, ki bodo podpirali zgodovinske preiskave, ki nijso vselej bvez stroškov? Kako bodo naposled na dan prihajali plodovi ali resultati društvenega prizadevanja? Ti pomisleki vendar nijso tako močui, da jih čvrsto dejansko domoljubje ne bi premagulo. Ako se tedaj historično - geografičuo društvo res ustanovi, lahko si njegovi osuovatelji delo olajšajo. Nij jim treba namreč napravljati društva i z-nova, saj ga že imamo v Ljubljani nad 25 let. Od 1. 1808 nam hira, da skoro umrje. V mislih imamo: „Historischer Ve-rein fur Kraiu". V tej družbi je mnogo Slovencev, drugi naj se vpišejo, občni zbor, ki ga nij bilo od leta 18(17, naj se skliče in tu naj so prestroji društvo v slovensko po naših potrebah iu nazorih. Do tega imamo Slovenci nekako pravico, ker prav Slovenci ali za slovensko reč goreči možje kakor: vsa poganjanja vedel, je vseskozi napačno. Mi se držimo v tem obziru vsega, kar smo t nekem prejšnem članku povedali, in zgodovina bode to enkrat potrdila. Mi izpovedamo s določnostjo , da je cesar Franc Josip tačas svojim zaupnikom formclno prepovedal, tedanjemu ogerskemu ministru grofu Andraliju razodevati kabinetske skrivnosti, in vsakdo, ki značaj tega suverena le količkaj pozna, bode našim izjavam verjel. Cesar Frauc Josip bolje ve kakor kdo, da nemška in slovanska Avstrija na eni strani in Ogerska na drugi strani celo nasprotne namere imajo. Ogerska misli samo na svoje odločenje, in pri bližnji krizi, ako bi se monarhiji le nekoliko resno žugati utegnilo, bodo Magjari to odrušenje poskusili. Deakova stranka je moralično mrtva, in dunajska vlada je žalibog slepa. Gospod Lonyay, da-si ne več na krmilu, se še vedno od dvora protegira, kar ga ne zadržuje, na to delati, da najhujša levica, katera o nemški dinastiji neče nič vedeti, nasilje doseže. Mi smo o teh rovari-jah bolje podučeni, nego hočemo v trenotku povedati. V Berolinn to tudi vedo in si veselo maneje roke. Vendar ako cesar avstrijski Magjarom kaj dopusti, to še ne pomenja, da jim tudi zaupa. Oficijozni korespondent „Journal-a de Debata" nam po krivici očita, da mi ne poznamo niti položaja Ogrske od 1867 1. niti grofa Andrašija. Poznamo to položje le predobro, katero ima svoj vrhunec v besedah: „Tlil£*eilJe Klov&mov (in Nemcev) po Magjarih". Sedaj to uro vladata gospoda Andraši in Orczi, dva Magjara, edino le sama Metelko, Nečasek, Hicinger, Radič, Trstenjak, dr. Etb. Costa, Kozina in drugi pripomogli so s svojimi Bpisi, da je cvelo to društvo jako lepo. Zoper sloveni-ziranje ne more se nič temeljitega ugovarjati, ker uiti v pravilih ni nikjer izrecno povedano, da mora biti društvo nemško, niti ne more nemščine terjati 78 družeb, s katerimi je „historischer Verein" v zvezi. Do malega njih publikacije nemajo kar nobenega vpljiva na našo povestnico — kar je itak zoper §. 5. njegovih pravil — torej ne bode škoda ogromna, ako odpadejo. Da avstrijska društva — za nas važnejša od nemških — ostanejo zvesta, skrb bode prihodnjega preused-ništva. Da se izhaja brez izvestij hanove-ranskib, hasenških in drugih oddaljenih nemških zgodovinskih društev, spričuje društvo za jugoslovansko povestnico v Zagrebu. Poslovenjenju zgod. društva se tudi raujki dr. Costa v poslednjem občnem zboru dne 10. januarja 1867 nij protivil, ako mu bode to v prid. Da mu to ne bode v kvar, dokazali smo menda dosti točno. V poprejšnih zunanjo politiko Avstrije, in knez Auersperg je ravno toliko, kolikor je Andraši bil o času grofa IteuHta. To je istina. Gospod Beust je bil vsaj t svojih opravilih izkušen minister, t tem ka grof Andraši niti po svojih študijah niti po diplomaticni praksi nij »možen, biti prvi minister. Zdaj že se moreno prepričati o raagjarski izurjenosti: Od 1807. I. je izmed vseh delov habsburg-ske monarhije, Ogerska najslabše upravljena. Skoraj bode cela Avstrija čutila nasledke magjarske politike. Potem bode grof Andraši osodo svojih prednikov delil, kajti Dunaj mejaši na vzhod: ministri ginejo naglo. Avstrija je vedno v tajenji svojo rešitev iskala, tako tudi glede umora francoskih komisarjev pri radstatskih konferencah. Vedno je namreč tajila, da je za to dala povelje, med tem ko je na drugej strani nadvojvoda Karel, za časa dunajskih konferenc, nekaterim diplomatom skrivaj nasprotno izjavo storil. Gramond potem nadaljuje: ..Dunajski korespondent ..Journal a de Debats" se strašno togoti, ker smo govorili o eventualiteti rusko-francoske alijance; mi smo, pravi on, mi smo Avstriji žugali. No, ta divji napad kaže, da smo bolečo rano magjarske diplomacije zadeli, katera menda sluti, da prej ali slej bode prišla maščevalna boginja iz Petrograda in Pariza!" Naj si magjarski državniki zapomne te besede ! Politični razgled. Notranje dežele. V seji državnega 4. febr. je vojni minister odgovoril na neko interpelacijo poslanca Tomaščuka, zakaj se ne ravna enako s seminaristi rimsko-katolške in grŠko-orientalske vere pri nabiranji vojakov. Minister pravi, da tako neenako ravnanje nij v namenih ministerstva in da se v resnici tudi ne godi nikjer. Potem stavi poslanec Roser predlog zastran obvarjanja pred železniškimi nesrečami. Končno sledi debata o eksekuciji na plače delavcev. Postava se sprejme v tretjem branji. Prihodnja seja bode v petek 7. febr. Naš državni zbor prav polagvma dela. — Finančni odbor se je posvetoval o postavi zarad reguliranja oziroma povišanja plače uradnikov. Po predloga tega letih bila je nemščina historičnemu društvu, kakor je trdil pri omenjeni priliki g. dr. Costa, le „Verstandigungsmittel" in ko bi bila samo to tudi vprihodnje ostala, društvo ne bi bilo v denašnjem prežalostnem stanji brez direktorja, brez sej, brez poročil, pisatelji ne bi odpadali drug za drugim, kakor listje v jeseni, udje bi radi pokladali svoje letne doneske za povestnico domače svoje dežele, in ubogi Jelovšek ne bi čepel za mizo v društvenih prostorih bolje podobnih tamni ječi nego znanosti posvečenemu hramu v sramoto „deutscher VVissenschaft" in „deutschem Kapital." — Društvo zgodovinsko je že slutilo bližnji razpad, pogajalo se je torej z muzealnim društvom, da se obe združite v eno. Do sedaj se to še nij posrečilo. In da Be to ne bode zgodilo, treba, da se predela, prestroji to puhlo društvo, ki mora v kratkem razpasti. Škoda za zbirke, rokopise, knjige, ki pridejo brezdvomno kakemu nemškutarskemu — dasi deželnemu po §. 80 — zavodu v last, slovenskim zgodovinarjem v kvar! J. P. odbora bode 11 vrst uradnikov, ki bodo imeli stalne plače in zraven teh priklade v mestih, na katerih so umeščeni. § O lit u 4* reforma še nema cesarjevega dovoljenja, da bi se smela državnemu zboru predložiti , tudi jo ministri se vedno spreminjajo. Število poslancev se je zopet |»o-množilo in sicer za Oalisko, potem za Koroško, katero dobi štiri poslance v kmetski skupini, in za Trst, ki bode imelo voliti tri poslance in zraven tega se tudi trgovinska zbornica enega , slovenska okolica pa — nobenega. Grof Goluhovski je bil pri cesarju k obedu povabljen \ vendar plemeniti gospod dosedaj pri svojih poljskih rojakih Še ničesar nij opravil. Poljski poslanci so Še vedno nasproti volilni reformi, in zato se „N. Fr. P.w togotuje nad ministerstvom, čemu Galiciji več poslancev privoli in tako le opozicijo okrepčuje. Po najnovejših poročilih se bode volilna reforma baje v torek predložila. Mi Še zmirom dvomimo, ne da bi sploh ta postava ne prišla pred državni zbor, ampak da hi se to že tako skoro zgodilo. Mestni zbor v Pragi je v seji zadnjega pondeljka enoglasno sklenil peticijo na cesarja proti direktnim volitvam podpisati in na adreso poslati. Dr. Brauncr je zaznamoval to volilno reformo kot tako, ki narodne individulnostia vseh dežel te monarhije uničuje. — Kaj pa naša slovenska mesta, ki imajo narodno večino delajo? Zakaj ne bi posnemala zlate Prage? ViiiaiaJ«* «1 rzavc. Na M^ra ncn&kvn* je stanje zelo negotovo. Pravi republikanci so v manjšini v narodni skupščini, monarhisti si pa ne upajo prav, svojo faktično večino porabiti, ker se moralično slabe Čutijo. Mnogi izmed njih so kompromitirani, ker so se dali porabiti od raznih vlad za vsakovrstna početja, mnogi tudi v privatnem življenji ne slujejo preveč. Vrh tega pa med njimi tudi nij prave edinosti, ker bi eni radi delali za Napoleona IV., drugi za Orleance, drugi zopet za grofa Chamborda. Republikanci so pa pošteni, značajni možje, iskreni domoljubi, katerih nij omajal Napoleonov denar, ne njegova puhla slava. Ravno zato pa imajo velik moraličen vpljiv, kar se je posebno pokazalo pri zadnji debati zarad mesta Lyona, ko so bili monarhisti grdo poraženi in osramoteni. Za republikanci stoji narod, zato se monarhisti boje, da bojo pri novih volitvah, ki bodo meseca oktobra, propali. Zarad tega so sklenili v narodni skupščini predlagati, da se samostojne županije v Lyonu in druzih večih mestih odpravijo, ter se ondi nastavijo prefekti po njih volji. Ako jim to obvelja, potem imajo prosto pot, ker volilno gibanje se bode kmalu, začelo. Sklenili so tudi, volilno pravo stisniti tako, da mora vsak, kdor hoče volilno pravo izvrševati, biti star najmanj 25 let, ter vsaj tri leta francoski državljan. Poslanec pa mora imeti 30 let. Sicer pa upamo, da monarhistom ne bode obveljalo, da bi izvršili svoje naklepe. Pač imajo Francozi križ z njimi, kakor vsaka država, v kateri se zaredi absolutistična zalega. Francnska narodna skupščina je v seji 4. februarija sklenila postavo, po kateri se otroci v fabrikah ne smejo rabiti za delo celi dan pred dopolnjenim 13. in deklice pred 14. letom. Minister vnanjih zadev grof Re-mu8at je predložil zbornici v potrjenje kup-čijsko pogodbo z Angleško. IVemfki državni zbor se bode čez pet tednov sešel, da dovoli denar za velikanske vojaške naprave, katere je iztuhtala tako imenovana komisija za hrambo dežele pod predsedništvom pruskega kraljeviča naslednika. Terjalo se ne bode nič manj nego 68 milijonov tolarjev, da se dozida 23 trdnjav, 25 milijonov pa za utrjenje obmorja. Denarjev imajo pač sedaj'Nemci dovolj, saj so izropali vse Francosko , pa bojimo se, da bodo rekali enkrat po njih znanem pregovoru: nWie gcvvonncn, so zerronnen." Da se pamet ni \<>»tici že sami smejejo bramarbaziranju naših vladnih ustavakov in pruskih pomagačev, kaže sledeči stavek nemškega „Mainzer Journala" : Potem ko so na starokatolikih slabe babice za rojstvo deteta germanske narodne cerkve našli, skuša se s kleščami narejanj postav pomagati. Dudlanjo i germanizmom je tako vse fglave zmešalo, da res nij več uzroka slabih dovtipov delati o „gloire de la grande nation.u Nemško, nič kot nemško in zmirom zopet nemško! Nemška vednost, nemška umetnost, nemška Šega, nemška cerkev, nemška bogaboječnost, — če pojde tako naprej, ue more drugače priti, nego da bode poleg drugih lastnosti tudi bedarija in norost prav samo nemška lastnost." Tako piše Nemec sam gori v rajhu. Švicarski stanovi so odstavili škofa Lachot-a v Rasln, ker je zoper vladno prepoved razglasil sklep cerkvenega zbora o papeževi nezmotljivosti. Dopisi. Od l»(njii. 5. febr. [Izv. dop.] Od davna nepretrgoma bridke skušnje pričajo, ka so nam Slovanom nemški časopisi ne samo pod perotmi dvoglavnega orla avstrijskega krmeči se, nego tudi izven tega državnega oboda na beli den hodeči, načelno sovražni, celo hudobni, vsaj po mogočnosti vsako istino o naših razmerah kvarijo in prevračajo; med temi se poslavlja teta „Augsb. A lig. Ztg.", ki ima mnogo opravka s Slo-vanstvom in na kope napak in spak o nas kvasi, sicer pa jemlje razne drhali v obrambo, iste cigane, le na slovanski rod se neprenehoma peni. Tudi najčastnejšemu in najvećemu značaju na slovanskem jugu Strossma-ycrju je oponašala namišljene reči osnovane na laži in kleveti, vendar na zahtev bil je tudi sprejet odgovor, kakor je bil poslan, kar javlja poštenosti in pravičnosti znak. — — Podoben poskus je pred nekoj dobo bil učinjen pri časniku svoječem si krščanstvo in katolištvo, toda druge strune nam so se zabrnkale, le nekoliko stavkov in polustav-kov se je iztrgalo in neskladno razmetalo iz vsega odgovora na mrzke laži in zlohotne klevete, tore ni šilo za ognjilo. Mojsej je učil, zob za sob, oko za oko, a Srb ostrejše uči v narodni poslovici glaseči se: ako on tebe kamenom, ti njega sekirom. Navedeni prigodbi svedočiti, ka je itak brezverna Augs-burgerica pravičnejša in poštenejša od k a toljškega Volksblattl-na, ki šče se strastno ogiblje imena „slovenski", kamor li da nam je nekoliko pravičen, pa vendar nahajaš mnogo slovenskih duhovnikov, ki mu pomagajo s peticami zasluženimi na Slovenskem prazno slamo plačevati. Ka ni vse povse na čistem z njegovo pravičnostjo, kaže tudi vest omenjena v dnevniku „Politik", trdeča, ka je bil graški Volksblatt oglobljen za 10,000 gold. zbog dohodninskega prekršaja. Iz tega in teme drugih zgodeb morani smo kot klešč trdno lotiti se strašnega načela: vsak Človek se imej za zlega, dokler nij dokazano, ka je dober, to je, pošten in pravičen. Govoreči o jugoslovanski zvezdi navajamo iz odgovarjajočega pisma nekatere svete besede, katere imajo vsevoljno vrednost za-vsakega naobraženca. Strossmavcr piše: „Jaz ne znam, kako sodbo mi jo previdnost prisodila v tej zburkani dobi, vendar to za stalno znam, ka me nikakši obzir ua s v e t u ne zmoti, da ne hi branil tega, kar za pravo in istino imam, in da bodem v vsakem slučaj i vedel svoje ime do groba neokaljeno ohraniti." Pomen teh angelskih besed bi radi marsikateremu skazljivcu burno v ušesa zatrobili. Oj pravo in istina! Iz Kitimtlka 6. febr. [Izv. dopis] Da so vse, kar se novega prigodi na političnem, narodnem in obrtnijskem polji objavi in kritiknje, nij samo pravično, marveč tudi potrebno, ker brez kritike nij mogoč nikakoršen napredek; no treba je, da se človek popred prepriča, ali je tudi res, kar hoče v časnike naznanjati. Da naša Čitalnica napreduje, to je gotovo in kdo moro kaj zoper to? Ali med tem, ko zadnji dopisnik zdanji napredek povzdiguje, graja indirektno (Mi menimo, da to nij bil dopisnikov namen Ur.) prejšne vodstvo, kakor da bi bi le pod tem rakovo pot hodila. In v čem ćbstoji večji ta napredek pod novim vodstvom od novega leta? „Gostejše veselice?" A je znabiti pozabil dopisnik v pratiko pogledati, v katerej bi našel bil, da je zdaj pustni čas, v katerem je po stari navadi že več veselic, nego n. pr. po leti ? Jaz sem bil izvoljen za pr-vosednika, ko je naša čitalnica še komaj beli dan zagledala, in da nijsem rok križem držal, je to gotov dokaz, da sem bil pozneje v drugič in tudi v tretjič voljen. Ko so bile zadnjič zopet novo volitve, sem sam odločno izrekel, da nečem niti vodstva prevzeti niti v odbor voljen biti. »Smešno je pa celo, Če dopisnik misli, da streljanje na tarčo tako mogočno pospešuje napredek čitalnični, ako ravno sem tudi v tej sicer le enostranski zabavi, ker se je le malo molkih udov udeleži, prvo misel sprožil in prve korake storil. Torej ne kratiti nobenemu svojih zaslug. Janez Debevec. Iz IJiiloiiieia. dne 6. febr. [Izv. dop.] (Iz občnega zbora naše čitalnice) naj sledeče poročam: Domačih udov bilo je dovolj veliko število nazočih j vnanjih pa manje. Temu je bilo uzrok slabo zimsko vreme. Vendar so tudi izmed naših vrlih kmetov bili nazoči nekateri gorši korenjaki. Zbor je pričel predsednik s primernim in krepkim nagovorom, v katerem je omenil splošno delovanje društva v minolem društvenem letu. Potem poroča tajnik. Iz njegovega sporočila povzamemo, da je imelo društvo v imenovani dobi okolo 20 veselic in besed, med temi je bilo 9 glediščnib iger. Bnkvarnica šteje 96 knjig, med temi jih je 12, katere je darovala Slov. Matica, in 19 darovanih od družbe sv. Mohora. Društvo je naročeno na 10 časnikov, nekatere pa po-sojuje tajnik sam. Društvo je v minulem leto mnogo podpiralo šolo ljutomersko. Za šo-larsh" bukvarnico je nabralo 30 gl., za dekliško šolo 9 gld., za revne učenec 10 gld. Društvo šteje 104 ude. Naposled je zbor izrekel zahvalo društvenim podpornikom (med temi naj imenujem gg.: Kukovec, Kavčič, dr. Ploj, Kornpihl, Huber i. dr.) in gg. pevcem , gospodičnam pevkam, diletantom itd. (O izidu volitve novega odbora smo že poročali. Ur.) Blagajnik je poročal o dohodkih in stroških društva. Dohodhov je bilo 365 gl., stroškov 360 gl. Ta števila jasno dokazujejo, da je društvo delovalo, in kakor smemo reči, ne brezuspešno. las fcofcttiitjti 3. febr. — [Izv. dop.] Dosti se čita dandenes o šolskih zadevali iz raznih slovenskih krajev; še več pa se govori o sedanji učbi, toda spisi in govori, žalibože! veČjidel le nedovoljnost izrekajo o šolskem napredku. — Temu so krivi, kakor večiua meni, samo učitelji, ki neke predmete mladini ali neprimerno prednašajo, ali pa celo zanemarjajo. Enaki napadi morajo nehote vsakega zbosti, kateri krivico jasno previdi in tudi ovire pozna, zarad kojih se zbog truda in truda splošnim terjatvam zadostiti ne more. Da šola svoj nalog popolnem ne izvršuje, stalnim postavam ne zadostuje, to je žalostna resnica, ker roka učitelja z roko staršev in kraj nega šolskega sveta se pri-jemši enakomisle ne delajo. Tedaj tudi nij čuda, da se pri nas na šolskem polji še pravi vspeh ne dosega. Če pretresujemo delavnost kakega kraj-nega šolskega sveta , malokje se marljivost nahaja. Po veČini krajev trnja malomarnost za šolske zadeve. — Ako se našim krajnim svetom izpisek šolo nemarno obisknjočih učencev, predloži, niti pri seji so ne zmcuijo za take „malenkosti", ker se staršem nihče zameriti ne upa. Tn če učitelj poprosi, kak učni pripomoček pripraviti , zavrne se mu urno, da kasa krajnega šol*k. sveta nema novcev, in tako se pot odpira, da nam neki „Volksbildungsverein" pripomočke v nemškem jeziku , se ve da brezplačno uriva. Ako ne verjame?, Čestiti bralec, pridi in videl boš, kako nemške table za nazorni nauk, zemljevidi itd. stene naših slovenskih šol krasijo. — Zato podpirajte „Narodno šolo", da bo ona slovensko mogla pomagati. — Neredno obiskovanje in nepravi učni pomočki, so le na kvar Šolskemu namenu, in znanost učencev takih šolah je le raztrgana cslota. — Da jo pa postopanje in delavnost okrajnega šolskega svota po raznih krajih tndi malovredna, to opravičujem s sledeČimdo-kazom : Z začetkom šolskega leta je bila naša šola v trirazredno razširjena, bilo so tedaj razpisane vse tri službe. Kako so se volitve učiteljev vrševale, še denes molčim, ter le povem, da je prvo mesto dobil nek nemški učitelj, kateri, kakor se pravi, slovenščine zmožen nij, drugo prejšnji podučitelj in na tretjo bil postavljen neki gospodin, kateri že več let nij poduČeval. Izvoljeni nad-učitelj je sam priznavši, da ne bode v našem trgu ploskanja slave slišal, službo odložil : ravno tako se tudi dvomi o nastopu podučitelja. Da bi se pa staršem in otrokom zarad prenehanja uka krivica ne godila, je prevzel II. učitelj začasno vso učbo. Ukaz njegovega nastopa je c. kr. dež. šolski svet že o božiči okrajnemu glavarju doposlal, ali ta, pri nas že občeznan delavec, da se bogu smili, mu še le ukaz čez en mesec pošlje. Učitelj je moral po tem činu škodo trpeti, in jo še bode trpel, ker še denašnji dan c. kr. davkarija o njegovi povišani plači nij informirana. — Takih in enakih dogodkov bi se pri nas dalo mnogo našteti , kateri grenijo trudapolne ure učiteljem , kalijo veselje in zavirajo tako zaželeni napredek. Domače stvari. — (Mestne volitve.) Ljubljanski magistrat naznanja, da so volilne listine za prihodnje mestne volitve že spisane in leže na magistratu, kjer jih lehko vsak volileo pregleda in svojo volilno pravo reklamujc, ako bi ne bil vpisan. Svetujemo narodnim volilcem, naj se prepričujejo, so-li vpisani med volilce. Termin za reklamacije poteče 15. februarja. Potem se razpišejo volitve. — (Pri 47. peš polku Hartung) so izmed Slovencev za reserve-lajtnante imenovani gospodje: France Breznik, Anton Slambcrger , France Hauptmann, Heinrich Schreiner, Ivan Omulec, Jakob Minula. Razne vesti. * („Omladina"), društvo mladine v Ložicah na Moravskem je razpuščeno po na-mestniji, ker je neki gojilo spridnjoče in pro-tinemške namene. V mnogojezični Avstriji tedaj se smejo tirati samo nemške tendence. * (Langjcvič), nekdanji poljski diktator leta 1863, se je pred nekoliko dnevi na potu iz Carigrada v London, mudil v Lvovu, pa brez svojega adjutanta, Pustovojtove. Policijski načelnik v Lvovu ga je prod se poklical ter izprašoval, kaj tamo počenja. Langje-vič se izjavi, da ostane samo 21 ur v mestu in se potem v London odpelje. In tako je bila zopet nmirjena policijska vest načelniku. * (Velika tatvina.) Pondeljek po noči je bilo na kolodvoru v Požunu iz poštnega voza 28.000 gl. ukradenih. Poštni služabniki so namreč vsled dežja zapustili poštni voz ter se podali v hišo. Ko se po 10 minutah zopet vrnejo, nij bilo več paketa, v katerem je bil ta denar v kreditnih delnicah in obligacijah. — * (Samostani.) Po izkazu statističnega urada se nahaja v Švajci 88 samostanov s 546 menihi in 2020 nunami; vsi samostani imajo premoženja do 22 l/t milj. frankov. * (C a j mesto žganja). Velikanska reforma, katero se zdaj godi z rusko armado, bode odpravila tudi žganje iz kasarn in se bode mesto žganja vojakom dajal Čaj. Rusko vojno miuisterstvo ježe popralalo zdravnike za njihovo mnenje in ti so se vsi izrekli za čaj, kot zdravejše pijačo od žganja. * (Striženje konjev.) Francosko vojno ministerstvo je ukazalo, da se naj konji v francoski kavaleriji strižejo, ker so neki potem bolj zdravi in se dado lažje snažiti. V angleški armadi je to že dalje časa upeljano. * (Moški Past rana.) Po poročilu ruskih listov se v Petrogradu pokazuje kmet Adrijan Jevtihjev, kateri je po vsem životu kosmat ter ima opicam podoben obraz. Samo ustnice so gole. Nos se skoro ne vidi iz goste brade, od ušes pa goste dolge kodre visć. Tudi zob nema vseh. Triletni sinko tega moža je že sedaj še kosmatejši od svojega očeta. * (130 funtov teška) in samo štiri leta stara deklica je v vasi Simonfa blizu Kapos-vara. To velikansko dete je zdravo in so kmetski stariši že imeli več 1000 gld. na ponudbo, da bi pustili deklico po svetu kazati, a tega nohte. „Društvo v brezplačno razpošiljanje francoskih knjig med Slovane in Rumune.'' Francoske novine prinašajo sledeče: „Pogubna vojska, ki smo jo nedavno imeli, zvišala je simpatije, ki so jih gojili za Francijo že od davno do sedaj tako malo znani narodi. Avstrijski Slovani, ki se že stoletja bore proti nemškim sosedom, in Ru-muni, s kojimi nas zedinja sorodje v jeziku in rojaštvu, kazali so nam o zadnjej pre-skušnji udanost, za kojo jim ne moremo biti dosta pripoznatni. Vrniti jim ne moremo bolje, nego da jim podamo sredstev, s kojimi se lahko posvete našemu jeziku in slovstvu. Francijo ljubijo ti narodi instinktno, a teško jim je spoznati jo docela; Nemčija jih loči; vsilja se jim absolutno le nemška kultura, francoske knjige so kod njih redke iu drago. Radi bi dosegli to, da bi Francija mogla občevati s svojimi dosedaj tako malo Čislanimi prijatelji. Sklenili smo zaporedom pošiljati gramatike ter knjige vsakega obsega profesorjem ter društvom dijaškim v Prago, Pozen, Lvov, Pest, Herruanstadt, Zagreb, Ljubljano i. t. d. V bibliotekah učenih in svetnih ljudij se nahaja gotovo dosta knjig, ki jih dotični posestniki ne rabijo več. Ako se ta dela razdeli' po deželah, kjer so nepoznata, koristila bodo gotovo veliko, bodi-si da razširijo tamo naše ideje, bodisi da seznanijo te narode bolje z nami. K temu patrijotičnemu delu povabljamo vse, ki žele, da se vzdrži ter zviša moralni vpliv Francije na inostrance. Nabirali bomo darove, bodi-si da so to knjige, ali denar v nakupo knjig. Pri svojem podvzetji računimo na dobro voljo učenih društev, pisateljev ter izdajateljev knjig. S tem, da se nam pridružijo, odpr<> našej narodnej literaturi novo polje. Vsak darovatelj naj naznani namen svojega daru, ter pove, se-li naj njegovo ime naznani ali ne. Nekaj darov smo že nabrali, ter jih kmalu razpošljemo. Tikoma darov in vprašanj prosimo naj se adresira na sledeče gospode: Gaidoz, directeur de la Revue lingui-sn'que, 2 rue Plćchier, Pariš. Leger, docteur des lettres, 30 quai d' Or-leans, Pariš. Emil Picot, vice-consul, 7 place d' Eylau, Pariš. Slovanske in rumunske novine prosimo naj priobčijo naš program. V Parizu, v prosincu 1873. Odbor. Narodno - gospodarske stvari. — Dalmatinskeželeznice. V Trstu se snuje društvo, katero hoče zidati železniške J5rte Knin-Splet, Knin-Zader in Knin-Der-nis-Scbenik. V tem društvu so imenitne tržaške firme in dalmatinski veliko-poseBtniki in kapitalisti zastopani, med katerimi se nahajajo Morpurgo, grof Paja, Janko Vučetič, Florio, Ivankovič, conte Smecchia, advokat dr. Nakič, Luka TripkoviČ. V izvrševalni odbor so izvoljeni Vucetič, dr. NakiČ, Vojnovič in Luka Tripkovič, ki so se že na Dunaj podali, da z bankami v dogovore stopijo zarad potrebnega fonda. „N. Fr. P.u meni, da se je društvo prerano začelo gibati, kar bi toliko pomenilo, da ministerstvo še ne misli, v tej sesiji državnemu zboru dalmatinske železnice predložiti. Potem bi pohlevni dalmatinski poslanci še železnic ne dobili za svoje nemoško obnašanje, kakor bo menda tudi pop Danilo ostal brez škofove kape. Opomenica. Houkurzi; Na državni realni in zgornji gimnaziji v Novem mestu služba suplenta za nemški jezik in literaturo, do 1. marca, potni stroški se vr nejo. — Mesto denarnh-arja pri c. kr. deželni glavni denarnici v Ljubljani, 1200, vsakako 1000 gl., proti 1500 gl., zastave, v treh tednih pri predsedništvu c, kr. finančnega ravnateljstva. — Pri tukajšncin ma-gistratuslužba mestnega inženirja. 1200 gl., do 25. feb — Nadučiteljska služba v Šogranji, 550 gl. s stanovanjem. — Učiteljska služba v Šmartnu pri Šaleku, 400 gl.,- ako so šola utegne v Velenje prestaviti, 500 g! in stanovanje. — Učiteljska služba pri sv. llu, 400 gl. in stanovanje, vse tri do 22. febr. pri okr. šolskem svetu v Soštanji. — Učiteljska služba v Kaj benbergu, 360 gld. in stanovanje, do 20. februarja v Sevnici. EkMckutivne dražbe: 10. febr. Sovičovo pos., 1479, v Konjicah. — 11. febr. Končovo pos. i tv/ Kranj»- KriŽajevi pos. 420 gl. 90 kr. in 287 g,V ..kr: v Post°.)ni- — Ceglarjevo, 1731 gl. 20kr. v Zatičini — Trajnovo, v Idriji. — Celharjcvo, \ Postojni. — 12. febr. Pienejevo, 2730 gl., v Kranji Mukančevo, 283 gl., v Cmouilji. — Medvedovo, i Slov. Bistrici. — NajžiČevo, 3G0 gl., v Črnomlji. ' Tiijet. 6. in 7. febr. Europski Komanič iz Zagreba. — Eberhanl iz Celja. — Zlitic iz Celovca. Pri lulimtii: Pače iz Ptuja. —Klarčič Iz Zaloga. — HtnH, PtVifor iz Celja. — Brajda iz Dunaja. — Zimtuer iz Dunaja. — Koranstein iz Dunaja. Pri Muliću t Eiclitenau iz Zagreba. — Ješe-nak iz Bleda. — Tavčar iz Itake. — Kokoška iz Dunaja. — Drechstcr, Plerim iz Reke — Pester iz Gradca. — VVimuier iz Dunaja. — Sere iz Gradca. Avini iz Trsta. — Konig iz Monakovega. — Poland iz Dunaja. — Kralovski iz Dunaja. — Soffermuller iz Kokre. Pri Zamorcui Saveli iz Gradca. Dunajska boraa 7. februarja. Enotni drž. dolg v bankovcih . 69 gld. Enotni drž. dolg v srebru . . 72 „ 1860 drž. posojilo.....103 „ London.........108 „ Kreditne akcije...... 332 „ Akcije narodne banke . . . 966 „ Napol. ........ . 8 M C. k. cekini.......— „ Srebro........ 107 - — kr. M , » „ 1 : II 75 Za svetovno razpostavo ■in Dmiaji se kupujejo lepi, dolgi ž«»n*ki l«Sje; rumeni (blond), rdeči in sivi imajo prednostne cene iu se lahko po pošti pošiljajo ; tudi se sprejemajo posamezni kosi, iu denar za-nje se takoj pošlje. (33—8) Wilhelm Stutz, v „Zvczdi" (Sternallce), hiš. šlev. 30 ? Ljubljani. Praktikant se vzame v uk v štacuni Frano Kapus (44—1) v Celji. U O. 1 g o o. o4« > |j -a rt g > • Z S S, 9 ~, i 511 1 • s o s u g « s s. »■ga'* v* i illllili^iUi11! w rt s -o s c S « bo 9 m ™ 31» sli -« i g § [M °« rt «■ — ©.„»SfS^a}'— »rt BZ o Wm Ph § s--i ft5 i «- 11 rt g a=« c a' al' 3?« 3P§ o (S • " « rt O. i-«-■ ^ B c« .5 tt? m« 'J! Kns'S § > > g 2 s,s.s i 2 S: il « 0-2. Spričevalo. Ziianostno mnenje aniiartritičnem antirevmatičnem caju krvi y,a cuscenje lekarja gospoda