Poštnina plačana « gotovini Leto XIX., št« 104 LJubljana, petek 6. maja 1938 Cena 2 Dir Upravmstvo. Ljubljana K_oafijeva 6 — Telefon št 3122. 3123, 8124, 8125 3126. tnseratn) oddelek: LJubljana, Selen-burgova ul — TaL 8492 tn 2492. Podružnica Maribor: Grajski trg 7. Telefon št. 2455. Podružnica Celle Kocenova ulica 2. — Telefon št 190. Računi on pošt ftek zavodih: LJubljana St 11842, Praga čislo 78 180 Wlen §t 105 241 Izhaja vsak dan razen ponedeljka Naročnina znaša mesečno Din 25.— Za Inozemstvo Din 40.— Uredništvo: Ljubljana, Knafljeva ulica 5. telefon 3122. 3123. 3124 3125. 3126 Maribor. Grajski trg št ?, telefon št. 2440. Celje. Strossmayerjeva ulica štev. 1. telefon §t 65 Rokopisi se ne vračajo. Angleško-francosko vojaško sodelovanje General Weygand, ki zastopa v Franciji tradicijo maršala Focha, je nedavno izdal zanimivo knjigo o francoski vojaški pripravljenosti pod naslovom: »Ali je Francija močna?« Izkušeni francoski vojščak, čigar moči, kakor pravijo poročila iz Pariza, prav te dni pojemajo, postavlja v svoji izčrpni £rtrokovni študiji tezo, da se »glas naroda samo tako daleč sliši, kolikor daleč sega moč. ki stoji za njim«. Zdi se, da je predvsem to osnovno spoznanje narekovalo obema zapadnima velesilama, da sta se ne le vsaka zase odločili 2\a izvedbo velikega oborožitvenega programa, temveč tudi za nadaljevanje posvetovanj o konkretnem sodelovanju obrambnih sil obeh držav, katerih formalni začetek pada nazaj v dobo po razveljavi j en ju lokarnske pogodbe. Tedaj sta se Anglija in Francija sporazumeli in v posebni deklaraciji dne 19 marca 1936 objavili, da se bodo takoj začela tehnična pogajanja med generalnima štaboma obeh velesil. Takratni francoski zunanji minister Flandin je v svojem govoru dan kasneje pojasnil, da pomeni ta sklep poglobitev že obstoječih stikov med vrhovnima vodstvoma angleških in francoskih sil z namenom, da se izdelajo načrti za medsebojno avtomatično podporo za primer nepričakovanih in nenadnih za-pletljajev vojaškega značaja. Napovedal je še. da bodo ti načrti traina osnova angleško-francoskega vojaškega sodelovanja tudi v bodoče. Uradno sporočilo, ki je bilo izdano pretekli teden po zaključenih razgovorih angleških in francoskih državnikov v Londonu na kratko ugotavlja: »Francoska in angleška vlada sta sklenili, da se bodo nadaljevali razgovori med obema generalnima štaboma, predvideni v izjavi z dne 19 marca 1936 v kolikor bo to potrebno.« Po sodbi oficioznih francoskih in angleških organov je v tem sklepu bistveni rezultat londonskega sestanka v zadnjih aprilskih dneh Pariški »Temps« je na primer podčrtal ta sklep v svojem uvodniku z dne 2 maja z naslednjimi besedami- »Ne da bi bilo potrebno izgovoriti besedo »aliansa«, je vendar še posebei jasno da bodo tesnejši stiki med obema generalnima štaboma ter skupni nakuoi voinega materiala in surovin dali določbam sporazuma z dne 19 marca 1936 novo učinkovitost.« Samo oo sebi se razume, da se v svojih nedavnih londonskih razgovorih državniki obeh velesil niso spustili že v podrobna razglabljanja v tem pogledu Zadovoljili so se le s postavitvijo nekaterih vodilnih in načelnih smernic katerh se bodo v nadaliniih stikih ki bodo sedaj sledili, držali voia-ški strokovniaki obeh držav ko bodo. kakor poudarja »Temps«, razpravljali in se sporazumeli po vseh vprašanjih metode organizacije in proizvodnje ki jih postavlia uresničenje sklepa o vojaškem sodelovanju.« Kolikor se je moglo doslej ugotoviti po pisanju francoskega in angleškega časopisja, bodo predmet napovedanih razgovorov vojaških strokovnjakov obeh držav predvsem naslednja osnovna vprašanja: določitev področij, ki naj se sporazumno dodele francoski in angleški vojni mornarici, določitev letalskih oporišč na francoskem ozemlju za angleško letalstvo ter razgovor o primernih ukrepih za njih preskrbo z vsemi potrebnimi napravami, medsebojna izmenjava modelov raznih tipov letal zaradi izenačenja bodoče skupne letalske proizvodnje, pripravljenost več eskadril angleških brzih bolnih letal za skupen nastop s francoskimi, čim bi se to izkazalo za potrebno proučevanje možnosti uporabe tankov istih tipov in topov enakega kalibra zaradi olajšanja skupne proizvodnje tega orožja ter kočno še osnovanje ogromne skupne rezerve pogonskega materiala, zlasti nafte in bencina za letala, tanke in druga bojna sredstva obeh držav. Že iz tega kratkega pregleda bistvenih vprašanj, ki bodo predmet razgovorov med angleškimi in francoskimi vojaškimi strokovnjaki v bližnjih tednih in mesecih, je razvidno, da je odprta možnost najširše poglobitve stikov med obema generalnima štaboma. Obenem so se državniki v Londonu sporazumeli tudi o potrebi pospešenega izvajanja oborožitvenega programa v Angliji in Franciji. Obe državi sta v glavnem že izvedli vzporeditev in tudi delno koncentracijo vrhovnih vojaških poveljstev. Daladier je še kot minister narodne obrambe v prejšnjih francoskih vladah povezal generalne štabe posameznih vrst oborožene sile v skupnem »generalnem štabu narodne obrambe«. katerega vodstvo je prevzel kot vrhovni vojaški vodja general Ga-melin. Obe državi doprinašata nadalje prav v zadnjem času vedno večje žrtve za dopolnitev svoje oborožitve. Anglija ssatenatimo izvaja svoj oborožitveni Sinalski shlepl Klale antante Mala antanta zvesta paktu Društva narodov jenje — Razgovori za sporazum z Madžarsko Pomen angleško-Italijanskega dogovora Sinaja, 5. maja. AA. Na večerji, ki jo je priredil snoči zunanji minister Petrescu Comnen na čast jugosloven&kemu min. predsedniku in zunanjemu ministru dr. Milanu Stojadinoviču ter češkoslovaškemu zunanjemu ministru dr. Krofti, so bili tudi predsednik vlade patriarh Miron, notranji minister dvora Urdareanu. gradbeni minister Germesu, minister za narodno obrambo Arbescanu, minister za narodno zdravje Mainescu, mornariški minister Teodorescu, minister za delo Ralea. maršal dvora Flon-dor. prvi adjutant kralja Karola general Mi-hail , angleški poslanik Hoare. nuncij Castu-lo. italijanski poslanik Ugosola. francoski poslanik Fien. jugoslovenski poslanik Jovan Dučič in pomočnik zunanjega ministrstva Ivo Andrič Pevsko družitvo »Carmen« je priredilo na večerji zefo uspel koncert, po koncertu pa je bil velik siprejem v salonih hotela »Palače«. Danes ob 10.45 se je v hotelu »Palače« začela tretja konferenca stalnega sveta Male antante. Po dopoldanski seji se je min. predsednik m zunanji minister dr. Stojadi-novič odpeljal v spremstvu romunskega pooblaščenega ministra Evgenija Paninkija v dvorec Temisor, kjer ga je kralj Karo) II. sprejel v posebni avdienci, ki ie trajala skoro eno uro. Zatem je kralj Karo! sprejel tudi češkoslovaškega zunanjega ministra dr. Kamilo Krofto. Opoldne je dr Stojadinovič sprejel več tujih poslanikov, ki so akreditirani v Bukarešti, med drugimi tudi francoskega. Ob 13.30 je zunanji ramtster Petrescu Comnen priredil v hotelu »Palače« predsedniku jugoslovanske vlade dr Stojadinoviču in češkoslovaškemu zunanjemu ministru dr. Krofti obed. ki so se ga udeležili tudi jugoslovenski poslanik Jovan Dučič, pomočnik v zunanjem ministrstvu dr. Ivo Andrič ter ostali člani jugoslovenske, češkoslovaške in romunske delegacije. Ob 17. se je sestal stalni svet Male zveze k četrti seji, po kateri je bilo izdano uradno poročilo o zasedanju v SinajL Uradno poročilo Ob 18.45 so predsednik jugoslovenske vlade in zunanji minister dr. Milan Stojadinovič, češkoslovaški zunanji minister dr. Kamil Krofta in rumunski zunanji minister Comnen P trescu sprejeli v dvorani hotela »Palače« zastopnike tiska, ki jim je zunanji minister Comnen prečital naslednji komunike: Stalni svet držav Male antante se je sestal na redno zasedanje v Sinaji 4. in 5 maja 1938 pod predsedstvom Nikolaja Petresca Comnena, rumunskega zunanjega ministra. Jugoslavijo ie zastopal predsednik vlade in zunanji minister dr. M. Stojadinovič, Češkoslovaško pa zunanii minister dr. Kamil Krofta. I. Zunanji ministri so pToučili razne dogodke, ki so se pripetili v mednarodnem položaju po zadnjem zasedanju stalnega sveta in so podrobno izmenjali misli o vseh vprašanjih, ki se posebno tičejo politike Male antante. Ugotovili so soglasno, da je treba nadaljevati vsa prizadevanja za sodelovanje pri vsakem delu za sporazum in nomirjenje. Stalni svet Male antante je posvetil posebno pozomnct nedavno sklenjenemu angle-ško-italijanskemu dogovoru ki se mu zdi element vpHkc pomena za ohranitev trajnega miru. TI. Stalni svet je čim najpozorneje proučil razmerje med državami Male antante in Madžarsko. Stalni svet vztraja soglasno pri svoj! šelji. da nadaljuje razgovore, ki so v teku ir» k? jim je cilj, doseči sporazum in medsebojno 7aupa-nje v Podunavju, ITI Mala antanta ponovno potrjuje čustva lojalnost? do DN in podčrtava izjavo, ki jo je podal v njenem imenu zastopnik Rumunije na zadnjem zasedanju sveta meseca januarja t. 1. Obenem izraža voljo, da dela v duhu te izjave za uresničenje ideala mednarodnega sode-lovanja, kakor so ^a razumeli ustvari-telji pakta DN. Stalni sv* so if» seznanil z dnevnim redom prihodnjega zasedanja sveta DN in je ugotovil no-polno enakost nariranj svojih članov gJede sta'lš?a, ki ga bo zavrel rumunski delegat kot zastopnik Male antante v svetu DN. IV Stalni svet je z največjo pozornostjo proučil s pravne in dejanske stran' nov? noložaj na T^unavu »'»de olovnega rp?5mn in je soglasen, da je v interesu vseh ki s- dodn-4 cnJninvoli prt nf>sr»o««,vnTi?r> m^d^fT^fne tr«rovinf» v Podunavju. da poiš?*^" ckuppo nai-primerneiši nn?in za nadaljevanje moralnega. tehnisk^cr mat«r»^lnr»ra «o-delnvnnin. ter nodrsro rešitev, ki bo uuo^tpvfil^ VSP nVotri'?? interne, V. Stalni svet sprejema na znanje in odobrava rezultate 11. zasedanja gospodarskega sveta, ki je bilo v Bukarešti od 9. do 18. marca t. I. Zunanji ministri so srečni, ker morejo ugotoviti, da gosoodarska Mala antanta oimdalie bolj nlodno razvija svoie d*»lo od leta do leta, ter so sklenili, da bodo niihove pristoj- program iz leta 1936., za katerega so predvideni krediti v skupnem znesku 500 milijard dinarjev, vsota, ki si jo človek težko predstavlja. Francija pa je pravkar na novo določila za potrebe narodne obrambe znesek osem milijard dinarjev, dočim gredo skupni zneski za celotni oborožitveni načrt tudi v sto-milijarde. Obe državi sta se odločili za zelo nepopularne ukrepe za kritje izrednih izdatkov za oboroževanje samo da v pospešenem tempu izvedeta svoj oborožitveni program Weygan-dova teza o potrebi iskanja diplomatskih argumentov v tvornicah orožja prodira torej, kakor se vidi, tako v Angliji kakor v Franciji. ne oblasti proučile in izvedle vse ukrepe, ki jim je namen utrditev raznih gospodarskih zvez med državami Male antante. VI. Prihodnje zasedanje stalnega sveta Male antante bo na Bledu ob koncu avgusta t. L Stojadinovičev govor po radiu Po objavi komunikeja o zasedanju konference Male antante je predsednik jugoslovenske vlade dr. Stojadinovič izdal po radiu naslednjo poslanico rumunskemu narodu: Sestanek sveta Male antante, ki se je vršil v slikovitem snežnem okviru Sinaje. pod okriljem visokih borovcev, pokritih s snegom, prinaša kakor vsa prejšnja zasedanja sklepe, polne iskrenosti, jasnosti in dobrih namer V tej božični panorami smo služili prijateljstvu in miru med ljudmi Želel bi se zahvaliti rumunskemu zunanjemu ministru, ki dostojno zastopa plemenite tradicije, s katerimi se Rumunija tako ponaša, za topli sprejem, ki nam ga je priredil Srečen sem ker morem preko atmosferskih valov poslati rumunskemu narodu p?isrčen po/drav svoji domovini i in iskrene in tople želje za blagor velike j Rum n je pod srečno vlado kralja Karola II i Po poslanici rumunskemu narodu, ki jo je sporočil v francoščini, je dr Stojadinovič izrekel v srbščini še naslednje besede: V popolnem medsebojnem soglasju smo danes končali kot zastopniki prijateljskih in zavezniških držav Male antante sedanje redno in koristno zasedanje stalneaa sveta Male antante Srečen sem ker lahko ugotovim, da smo s tega sestanka iskreno ponudili roko našemu skupnemu sosedu v žeiji, da pripomoremo k miru v tem delu Evrope. Na večerji pri kralju Karolu Nocoj ob 20.30 so bili predsednik jugoslovenske vlade in zunanji minister dr Stojadinovič. češkoslovaški zunanji minister dr Kamil Krofta in rumunski zunanji minister Petrescu Comnen ter člani češkoslovaške, jugoslovenske in rumun-ske delegacije na večerji pri kralju Karolu II Madžarska in Rumunija Sinaja, 5. maja. br. Davi je prispel v Si-naio rumum-.ki ooslanik v Budimpešti Bossv. Takoj po svojem prihodu je obiskal romunskega zunanjega ministra Petresca Comnena. s kaierim je imel daljši razgovor. Iz tega in iz de.;»tva da se mudi v 9inaji tudi madžarski poslanik v Bukarešti Bardocsy. sklepajo v diplomatskih krogih, da ie bilo j vpraSa.mie zbližanja Male amtante z Madžarsko v ospredju posvetovanj na konferenci Male antanfp Rumunski tisk o pomenu konference Sinaja, 5. maja. AA Vs> listi se obširno bavijo s konferenco stalnega sveta MaJe antante. »Universiul« posebno podčrtava odstavek dr Stoiadinovidevega govora, na slavnostni večerji, v katerem je poudaril, da bo antanta nadaljevala svoje delo za dosego ciljev, ki si jih je postavila že prej. »Le Moment« podčrtava v svojem komentarju izjavo dr. Stojadinovida, v kateri je imenoval konferenco v Sinaji družinsko svečanost ter njegovo ugotovitev, da je Rumunija doživela od časa zadnjega sestanka do današnje konference v Sinaji velik napredek »Neamul Romanescu« piše da sedanja konferenca v Sinaji po svojem pomenu presega vse prejšnje List »Independence Ro-maine« poudarja v uvodniku, da je konferenca v Sinaji političen dogodek izrednega pomena Maila antan»a ie tako popolno sredstvo miru, da se lahko prilagodi vsem okoliščinam. Čim večje so nevarnosti, tem večji je njen pomen. »£poca« piše, da bo- in za splošno pomir-se bodo še nadaljevali okrepitev miru do sprejeti sklepi znova pokazali trdnost Male antante. Svet bo znal pravilno oceniti delo Male antante za ohranitev miru. Mala antanta bo ostala zvesita svojemu idealu, da z združenimi silami brani status quo v Podunavju, in bo znova potrdila kako je potrebna v trenutku mednarodne napetosti. Velika pozornost v Italiji Rim, 5. maja. h. Odgovorni rimski krogi pripisujejo 35. zasedanju stalnega sveta Male antante v Sinaji največji pomen in pričakujejo, da bo v znatni meri pripomoglo k popuščanju napetosti in k pomirjenju v Podunavju. V prizadevanjih držav Male antante vidijo uspešen prispevek k medsebojnemu razumevanju in k mednarodne- Sokolska župa Ljubljana IL obrambni zbor Sokolstva Vsem društvom, članstvu, naraščaju in ded ! Soholski kresovi drevi ne bodo goreli• — Zglasite se danes zvečer ob 9* vsak v svojem društvu! Zdravo ! SOKOLSKA ŽUPA LJUBLJANA mu pomirjanju. To naziranje izraža in podčrtava tudi ves italijanski tisk, ki posveča sinajski konferenci Male antante kljub Hitlerjevemu obisku nenavadno obširna poročila Nova baza franka Ponovna devalvacija francoskega franka in stabilizacija na bazi: 179 frankov enako 1 funt Pariz, 5. maja. h. Finančni minister Marchandeau je danes sprejel novinarje in jim podal daljšo izjavo o najnovejši devalvaciji franka ter o nadaljnjih načrtih vlade glede stabilizacije francoske valute in končne ureditve finančnega in gospodarskega položaja. Predvsem je naglasil finančni minister, da prava stabilizacija franka dejansko še ni izvršena, marveč gre pri sedanjih ukrepih zgolj za operacije, ki naj pripravijo končno stabilizacijo franka. Vlada je v skladu z valutnim dogovorom z Anglijo in Zedinjenimi državami sklenila, da se tečaj franka v relaciji 179 frankov za 1 funt šterling v bodoče ne sme več prekoračiti. Odslej se bo po izjavi finančnega ministra tečaj franka samo lahko izboljšal in se stabiliziral, ker zasleduje vlada ta cilj z neupogljivo voljo Povratek kapitala kaže, da so sklepi in ukrepi vlade naleteli na popolno razumevanje Po ofi-cielnih informacijah se je do sedaj vrnilo v Francijo že nad tri milijarde frankov. Francoska valuta, ki je sedaj zaščitena proti vsem spekulativnim akcijam, bo na ta način postala soliden temelj vsega dela na obnovi francoskih financ in francoskega gospodarstva Rešena vseh nevšečnosti. ki se poiavliajo kot posledice nihanja kurza. bo sedaj vlada s podporo vseh Francozov ustvarila solidno in stabilno gospodarsko podlago. # Končna stabilizacija franka bo izvedena v treh etapah, izmed katerih je prva sedaj že izvršena z utrditvijo franka pri tečaju 179 frankov za en funt. Druga faza bo izdaja valutnega dekreta, ki bo na novo fiksiral zlato podlago franka S tem združena revalorizacija zlate podlage francoske Narodne banke, bo služila za odpis predujmov države pri Narodni banki, ki znašajo sedaj 40 milijard frankov Zlata vsebina franka bo znižana na približno 28 mili-gramov Po Poincarejevem stabilizacijskem zakonu je znašala 65.5 miligrama. Z devalvacijo, ki sta jo izvedla Auriol in pozneje Bonnet, je bila znižana na 49 odnos-no 43 miligramov. Sedanja valutna operacija Daladiera predstavlja dejansko že četrto devalvacijo francoskega franka, ki jo je pričel prvi konzul in ki je znana pod imenom Franc Germinal. Novi frank je sedaj ohranil samo še 8®/» svoje predvojne zlate vrednosti. Zadnja etapa, ki pa še ne bo prišla tako hitro, bo stabilizacija franka s posebnim zakonom. Namen te zakonite stabilizacije bo predvsem ta, da se osvobode sredstva deviznega izravnalnega fonda, ki se bodo nato uporabila za kritje državnih dolgov. Spričo povečanja deviznih in zlatih rezerv Francoske banke, ki se bo pojavilo kot posledica te nove devalvacije, pričakujejo v merodajnih francoskih krogih zmerno znižanje ostalih valut. Možno je, da se bo potem relacija nasproti franku spremenila za dve ali tri točke izpod 179. Z včerajšnjim dnem se je pričeto novo razdobje v zgodovini francoskega framika. Kolebajoči frank je mrtev, in Francija ima zopet č^Tsto Taluto. S tem eo obenem rešeni razni problemi, ki go bi Vi v zadnji dobi skoro stalno na dnevnem redu. S tem je tudi odstranjena vsaka nevarnost glede uvedbe devizne kontrole. Ta najnovejša valutna operacija je prišla docela nepričakovano, a izvedena je mnogo bolj odiločno. kakor prejšnji dve devalvaciji in brez vseh onih težkoč, ki so do sedaj spremljale vsako tako operacijo. V francoskih krogih smatrajo novo devalvacijo za predigro končne konsolidacije francoskih financ in francoskega gospodarstva. Tudi najširša publika nima povoda za vznemirjene. Za zaščito konzumentov je ie izdal notranji minister Sarr&ut ukrepe, ki bodo preprečili vsako povišanje cen. Vlada je odločena- da doseže tudi stabilizacijo cen. Vsako nedovoljeno navijanje cen. se bo sodno zasledovalo. Notranji minister je iaial vsem prefektom nalog, naj takoj ugotove sedanje stanje cen življenjskih potrebščin, da bodo tako imeli |odlago za kontrolo in za t* tinamje neupravičene draginje. Dolar in Sunt London, 5. maja. w. V gornji zbornici je finančni minister Simon na vprašanje glede devalvacije franka izjavil, da iz Wa-shingtona oficielno demantirajo vse verzije o kakem nameravanem znižanju tečaja ameriškega dolarja. Temu primerno tudi Anglija ne misli na devalvacijo svoje valute. Francoska vlada je v začetku tega tedna obvestila London in Washington o nameravani devalvaciji franka. V smislu valutnega dogovora so se nato vodila pogajanja med vsemi tremi vladami. Francoska vlada je dala zagotovila, da želi spraviti frank na tečaj, ki najbolj ustreza gospodarskemu in finančnemu položaju Francije in da ne misli doseči s tem nika-kih trgovinsko-konkurenčnih prednosti ter da je ta devalvacija poslednja. Pod temi okoliščinami je angleška vlada po posvetovanju z ameriško vlado in v sporazumu z njo prišla do sklepa, da ukrep francoske vlade ne nasprotuje valutnemu dogovoru. Na nadaljnje vprašanje, ali vlada ne bo pristala na nobeno nadaljnjo enostransko devalvacijo franka ali dolarja, je minister Simon izjavil, da bo angleška vlada vselej postopala tako, kakor bo narekoval valutni položaj in interes Anglije. (dej tudi poročno na 5. strani) Japonski poraz Kitajci so obkoliti v južnem Šantungu 100.000 Japoncev Šanghaj, 5. maja. o. Po vesteh s kitajske kakor tudi z japonske strani (e položaj japonske vojske v znanem trikotu Tajar-čvang, Hančuang in Tančeng še vedno zeio neugoden za Japonce. Po zadnjih vesteh je Kitajcem na fronti 70 km uspelo pognati Japonce nazaj povprečno za 25 kilometrov. Med Tajerčvangom in Velikim kanalom se je razvila včeraj »rdita bitka, ki se je končala s popolnim japonskim porazom. Kakor zatrjujejo mednarodni vojaški opazovalci, je kitajski vojski, ki šte.ie 800.000 mož, znova uspelo obkoliti 100 000 Japoncev. Obroč okrog njih se vsak dan bolj zožuje. V včerajšnji bitki pri Tajerčvangu so bile najhujše borbe med kitajsko pehoto in japonsko motonzira.ro silo. k- je 10 milj severozapadno od mesta skušala odločiti bitko v japonsko korist Napad teh moto riziranih sil je bil krvavo odbit. Okrog 50 japonskih tankov je bilo razdejanih. Po vesteh o bojih pri Tnnčengu so Japonci v zadnjem času izgubili nad M).000 mož Kljub tem izgubam jim ni uspelo izvesti svojega načrta, da bi zavzeli Hsičov in del lunghajstke proge. Tudi v Šansiju je položaj za Japonce zelo težaven. V srednjem in vzhodnem delu te pokrajine so Kitajci včeraj zavzeli več mest Kitajsko prodiranje proti Nankingu London, 5. maja AA. (Reuter). Po kitajskem poročilu so kitajski oddieild prodrli do neke vasi, ki je le še 11 km oddaljena severozahodno od Nankinga. Novi čsl. poslanik v Beogradu Praga, 5. maja h. Kakor se doznaiva. je dosedanji češkoslovaški poslanik v Beogradu dr. Vaclav Girsa upokojen. Za novega češkoslovaškega poslanika v Beogradu je imenovan dosedanji poslanik v Rigi Jaro-slav Lipa. ki bo v kratkem odpotoval v Beograd. Mislite v teh dneh na CMD in darujte za nj*r+ Veliki manevri in parada italijanskih vojnih ladij Hitler je včeraj skupno z italijanskim kraljem in prestolonaslednikom prisostvoval nosedaj največji reviji italijanske vojne mornarice Kim, 5. maja. AA. S snočnje slavnostne večerje v Kvirinalu sta se Hitler in Mus- solini v spremstvu ministrov Ciana, Alfie-rija, Ribbentropa, Gobbelsa, Hessa in Himmlerja odpeljala na postajo. Tam se je Mussolini po3lovil od Hitlerja, ki se je nato ob 22.30 odpeljal v Napoli. V Napoliju, kamor je prispel danes ob 10.10, sta Hitlerja pozdravLa kralj Viktor Emanuel in prestolonaslednik tJmberto, nakar je vodja rajha v spremstvu kralja in prestolonaslednika ter najvišjih predstavnikov državnih oblasti, fašistične slranke in vojaštva pregledal častno četo na peronu. Ko se je pojavil pred postajo in se vsedei z italijanskim kraljem v avtomobil, ga je ljudstvo navdušeno pozdravilo. V prvem avtomobilu sta se s postaje odpeljala proti pristanku kralj Viktor Emanuel in vodja rajha Hitler, v drugem prestolonaslednik Um-berto in nemški zunanji minister Ribben-trop. v tretjem italijanski zunanji minister grof Ciano in nemški poslanik Ma-ckensen. za njimi pa dr. Gobbels ter druge osebnosti Hitlerjevega spremstva in visoki funkcionarji italijanske vlade. V pristanišču se je Hitler v spremstvu italijanskega kralja vkrcal na križarko »Cavour«, kjer ju je že pričakoval ministrski predsednik Mussolini, ki je že ob 2. zjutraj prispel i. letalom v Napoli ter izdal zadnje ukrepe za pomorske manevre. 200 vojnih ladij Veliki manevri italijanske vojne mornarice so se pričeli ob 11. in so trajali do 17. Pri manevrih in paradi je sodelovalo nad 200 vojnih ladij vseh vrst, od največjih oklopnic, težkih in lahkih križark pa do torpednih rušilcev, brzih čolnov in najnovejših podmornic, ki še pri nobeni pomorski demonstraciji niso bile zbrane v tolikem številu. Razen tega je sodelovalo naa 200 vojnih in mornariških letal. Poleg oficielnih gostov je prisostvovalo manevrom na obalah in na posebnih parnikih po zatrjevanju italijanskih oblasti blizu milijon ljudi, ki so prihiteli s posebnimi vlaki iz vse Italije. Po častnem salutu so vse zbrane vojne ladje odplule iz luke, se ob izhodu razdelile na dve skupini ter napravile špalir, skozi katerega je nato odplula oklopnica »Cavour«, na kateri so bili italijanski kralj, prestolonaslednik Umberto, Hitler, Mussolini, grof Ciano, Ribbentrop in ostalo spremstvo. Današnja prireditev je imela pokazati moč in pripravljenost Italije na morju. Po odhodu oklopnice »Cavour« so se nato pričeli veliki manevri na Tiren-skem morju. Dopoldne je bilo najprej ostro streljanje na določene cilje, nato pa napad 90 podmornic in večjega števila torpednih rušilcev na težke pomorske edinice. Popoldne so bili manevri v okolici otoka Ischia. kjer je bil prirejen letalski napad na vojno brodovje. Vse vežbe so odlično uspele in so pokazale zlasti veliko važnost lahkih križark, ki razvijajo hitrost nad 40 milj, poleg podmornic pa so zbudili posebno pozornost mali, lahki čolni ki lahko razvijajo izredno hitrost in so silno okretni, tako da predstavljajo najnevarnejše orožje v borbi proti težkim oklopnicam in križarkam. Manevre je zaključila velika parada vseh sodelujočih edinic vojne mornarice ter se je končala s častnim salu-tom vseh ladij. Ob povratku v luko so množice prirejale mornarici navdušene ova-cije. j Priznanje medsebojnih interesov Rim, 5. maja. AA. Posebni Havasov dopisnik poroča, da so se med prvim sestankom Hitlerja in Mussolinija sestali tudi voditelji obeh generalnih štabov. Po vesteh iz dobro poučenih krogov ne bo sklenjen nikak vojaški sporazum, pač pa bosta obe stranki izrazili željo, da naj se vojaško sodelovanje nadaljuje in sicer v vseh smereh v zvezi z narodno obrambo. »Corriere della sera« piše, da je bilo že takoj prvi dan dvoje izredno važnih političnih razgovorov med Hitlerjem in Mus-solinijem. sledili pa jim bodo še drugi, ki gotovo ne bodo nič manj važni. Logično je, da se vodijo razgovori tudi med zunanjima ministroma obeh držav, ki pripravljata obširno diplomatsko gradivo. »Gazetta del Popolo« piše, da ima Hitlerjev obisk na vsak način velik političen pomen. To je treba poudariti posebno zaradi tega, kef so po Mussolinijevem obisku v Berlinu nastopili nekateri važni dogodki predvsem dva. ki bi utegnila ne-povoljno učinkovati na odnošaje med nemško državo in Italijo. To sta priključitev Avstrije k Nemčiji in italijansko-angleški sporazum. V resnici pa se v odnošajih med i Italijo in Nemčijo ni ničesar spremenilo, j Oba naroda sta te dogodke sankcionirala. Italiiansko-angleški sporazum se tudi v nobenem primeru ne more smatrati, da je naperjen proti Nemčiji, ker je Nemčija sporočila, da bo pozdravila zbližanje med Anglijo in Italijo, in ker se italijansko-angleški sporazum v prvi vrsti tiče Sredozemskega morja in Afrike, kjer Nemčija neposredno ni zainteresirana. Priznanje medsebojnih interesov je vedno in bo tudi še v bodoče ostalo naravni in bistveni del nemško-italijanskih odnošajev. V pokrajinah kjer imata Rim ln Berlin posebne interese, kakor v Podunavju in na Balkanu. bosta Nemčija in Italija politično in gospodarsko delali v popolnem sporazumu. Trdnost osi Berlin-Rim je zgrajena ravno na obrambi skupnih idealov proti neredom in proti boljševizmu z ene strani, ' na drugi strani pa na krepki skupni volji, da se ohranita evropska civilizacija in svetovni mir Rim. 5. maja. h. Italijanski tisk danes obširno komentira zdravici. ki sta jih na snočnli slavnostni večerji izmenjala italijanski kralj in nemški kancelar: Listi pod-črtavajo zlasti besede italijanskega kralja, da mora biti nemško-italijansko prijateljstvo delo miru. Iz Hitlerieve^a govora podčrta vajo zlasti njegove besede občudovanja za izredni napredek fašistične Italije. S španskih bojišč Prodiranje Francovih čet proti Inki Castellonu Salamanca, 5. maja. AA. Francovo vojno poročilo pravi, da so Francove čete v odseku pri Castellonu nadaljevale prodiranje, dasi je bilo vreme slabo. Zasedle so cesto, ki vodi iz Alcale de Chisbert v Que-vas de Vioma. Sovražnik se je močno upiral in so nacionalisti tri vrste strelskih jarkov zavzeli z naskokom na nož. Na teruelski fronti ni bilo nič posebnega. Med včerajšnjimi jetniki je bil tudi poveljnik sovražne brigade. Južno od Mo-relle so Franoove čete zapodile sovražnika s postojank ob cesti ki vodi v Portelo. Nov odpor republikancev Loi>don 5 maja. b. Po poročilih a katalonskega bojišča so se navzlic slabemu vremenu znova začeli boji na vseh odsekih Pri kraju El Pobo so republikanci močno pritisnili toda bili so po strašnih bojih odbiti. Navzlic temu republikanci niso popustili m po poslednjih poročilih iz Barcelone so uspeli ne le v obrambi svojih postojank temveč so se v novih protinapadih prerii: dale«* naprej. Bolivija naprošena za posredovanje ženeva, 5. maja. AA. (DNB). V krogih Društva narodov se je moglo zvedeti, da je vlada republikanske Španije poslala prošnjo Bolivi^'. naj na prihodnjem zasedanju sveta DN predlaga premirje med ofc m strankama v Španiji. Bolivijska vlada je izjavila, da bo ugodila tej prošnji. Doklej še ni bilo mogoče dobiti uradnega potrdila te vesti, vndar pa se v ženevi Mri prepričanje da smatrajo v Barceloni to zasedanje sveta DN za zadnjo diplomatsko akcijo v njihovo korist. Francoski predlog londonskemu odboru London, 5. maja. br. Francoski poslanik Corbin je danes izročil predsedniku londonskega odbora za nevmešavanje noto francoske vlade, ki se tiče končne ureditve vprašanja tujih prostovoljcev iz Španije. V svoji noti izjavlja francoska vlada, da je pripravljena zopet uvesti kontrolo na pirenejski meji, kakor hitro bosta obe komisiji, ki imata nadzirati umik tujih prostovoljcev iz Španije, pričeli svoje delo v Španiji. Amerika bo ukinila prepoved izvoza orožja Washington 5. maja. o. Po informacijah agencije International News Servicea namerava Roosevelr pristati na predloge republikanskega senatorja Geralda Nyea. ki se zavzema za to. da bi se ukinila prepoved izvoza ameriškega orožja in streliva v republikansko Španijo, če bi pristala na določene pogoje. Svoj zakonski načrt je senator Nve že predložil kongresu. Politični krosi priča- kujejo z zanimanjem kongresno debato o taki spremembi nevtralnostnega zakona, s katerim so se Zedimjene države lami docela izolirale od ostalega sveta. *New York Times« piše, da je posebni senatni odbor že proučevaJ to vprašanje in tudi že sestavil usodno poročilo o tej resoluciji. Tafarescu v Parizu Pariz, 5. maja. h Bivši rumunski min. predsednik Tatarescu ie dal pariškemu »Tempsu« daljšo izjavo, v kateri se bavi predvsem z zadevami Rumumje Pri tem naglasa, da je imel pri svojen zasebnem obisku v Parizu priliko priti v stike s svojimi francoskimi prijatelji ter da je zelo obširno izmenjal misl' z vodilnimi francoskimi politiki. Pri tej priliki je z zadovoljstvom ugotovil, da so naleteli notranjepolitični dogodki Rumunije v Franciji na popolno razumevanje ter da z globokim poznavanjem ocenjujejo politične razmere v Rumuniji. Posvetovanja csl. viade Praga, 5. maja. h. Politični odbor ministrov je imel snoči dolgo sejo. na kateri sta češkoslovaška poslanika v Parizu in Londonu dr. Osusky in dr. Masaryk podala obširno poročilo v zvezi z londonskim sestankom francoskih in angleških državnikov. Ministrski odbor je imel tudi danes dolgo sejo, jutri pa se bo sestal ministrski svet, ki bo proučil vsa aktualna vprašanja in sprejel primerne sklepe. Ugotovitve o provokaterju Glaser ju na češkoslovaškem praga, 5. maja. AA. (OTK). Nekateri nemški listi so objavili v zvezi z vestmi o pripravah vojaške vstaje na češkoslovaškem o priliki 1. maja sliko nekega provokaterja po imenu Glaser. Uradno potrjujejo, da je bil Glaser, ki je nemški državljan, lani v aprilu izgnan iz češkoslovaške kot nezaželen tujec, ko je nekaj časa presedel v zaporu. Od tega časa se Glaser sploh ni več vrnil na češkoslovaško. Nizozemska zbira rezerve živil Berlin, 5. maja. h. »Europapress« poroča iz Amsterdama, da je izdala nizozemska vlada dalekosežne ukrepe za pripravo velikih zalog živil za primer kake vojne Začeli so pripravljati obsežna skladišča žita, krme olja, masti in drugih neobhodno potrebnih živil. Vlada je tudi že stopila v stike z uvozniki, da se nakup potrebnih količin čim prej izvede. Beležke Narodna skupščina se kmalu zopet sestane Kakor nam poročajo iz Beograda, so se v tamošnjih parlamentarnih krogih razširile vesti- da se bo narodna skupščina že prav kmalu zopet sestala. Po nekaterih verzijah bi imela biti prva seja že v ponedeljek, 16. t. m. Ljuba Davidovič obolel Po krajšem presledku so se včeraj zopet sestali vod i telin vseli skupin srbske združene opozicije. Sestanek je bil to pot v stanovanju radikalnega prvaka Miše Trifunoviča ko»r je Ljuba Davidovič, pri katerem so navadno ti sestanki obolel in mora po iahte-vi zdravnikov imeti popoln mir. Zato se včerajšnje seje opozicijskih šefov ni udeležil. temveč eo ga zastopali drugi prvaki biv-'e demokratske stranke. Sokolska rubrika službenega glasila JRZ Beograjska »Samouprava«, službeno glasilo JRZ, je uvedla v zadnjem času poleg drugih rubrik tudi redno sokolsko rubriko z naslovom »Sokolske vesti«. V zadnji številki objavlja rezultate tekmovanja jugoslovanskih članic za tekmovalno vrsto v Pragi. Dalje poroča o slični izbirni tekmi za tekmovalno vrsto članov v Zemunu in končno vabi sokolstvu naklonjeno občinstvo, naj obišče društveno slavo Sokola Beograd Matica, ki bo na pravoslavno Jurjevo. Razširjenje delokroga sarajevske Prosvete Znano društvo »Prosveta«, kulturna centrala za pravoslavno prebivalstvo Bosne in Hercegovine, je sklicalo te dni anketo, kako naj bi se okrepilo in povečalo delo za zboljšanje prosvetnih, socialnih in gospodarskih razmer na podeželju. Na anketi je bila sprejeta resolucija, ki zahteva od države, naj pospeši ustanavljanje novih osnovnih šol. kakor to določa zakon. »Pro-sveta« naj med ljudstvom goji ljubezen in zaupanje do šole. Nepismenost naj se ponija. s šii-oko zasnovano akcijo. Svoj dosedanji delokrog naj »Prosveta« razširi tudi na socialno in gospodarsko izobrazbo ljudstva ter pri tem smotrno sodeluje s Sokolom ln drugimi organizacijami, ki se udejstvujejo po vaseh. Pozornost je treba posvečati zlasti higieni vasi in borbi proti alkoholizmu. Svoje delovanje mora »Prosveta« razširiti tudi na ženstvo. ki mu mora poleg splošne izobrazbe nuditi tudi strokovno pripravo za poklic gospodinje in matere. Kongres naših evangeličanov V dneh 10. in 11. t. ni. bo v Sekiču v Bački četrti kongres nemške evangelske cerkve v Jugoslaviji. Kongresa .se bo udeležil tudi evangelski škof dr. Filip Popp. Povratek Djure Jankoviča iz Nemčije Kakor poročajo beograjski listi, se je v sredo popoldne vrnil v Beograd bivši minister Djura Jankovič, eden odličnih prvakov JRZ. V Nemčiji je študiral zlasti organizacijo tamošnje narodno socialistične stranke in njenih ustanov. Na zemunskem letališču so ga poleg osebnih prijateljev sprejeli predstavniki beograjske organizacije JRZ. Hrvatsko vprašanje in demokracija V splitski »Novi dobi« objavlja dr. Le-ontič pod naslovom »Velike laži« članek, s katerim pobija trditve hrvatskega katoliškega tiska, da je pristala Kmetsko demokratska koalicija na osnovanje nekake ljudske fronte v Jugoslaviji in da so glavni poborniki te misli bivši samostojni demokrati. Po zagotavljanju dr. Leontiča so pri tem na delu sile, ki žele za vsako ceno zanesti v vrste KDK neslogo in spore; kljub temu pa so vrste KDK krepko strnjene in v najboljših odnošajih s srbsko združeno opozicijo; njun glavni skupni cilj je, pravi dalje dr Leontič, »danes neobhodni pogoj za ureditev naših notranjih prilik ter za uvedbo prave demokracije Na tem stališču stoje tudi vse ostale demokratične skupine v državi, čeprav niso v okviru KDK in združene opozicije. Zaradi tega se pojavlja vprašanje, ali imajo pravico odbijati sodelovanje teh skupin politiki, ki nosijo pred zgodovino odgovornost v teh težkih in kritičnih časih. Na to vprašanje bo treba odgovoriti brez odlašanja Mi mislimo da nalasaio interesi cele naše države vseh Srbov. Hrvatov fr Slovencev in prav posebej še življensk' interesi hrvat^kesa naroda da sprejmeta KDK in združena opozicija pozitivno sodelovanje vseh demokratičnih skupin v državi.« Zanimanje poslanskih kandidatov za črno goro Podgoriška »Slobodna misao« razpravlja o življenju političnega življenja v zet-ski banovini. List pravi, da se po črnogorskih srezih pojavlja že toliko kandidatov za prihodnje skupščinske volitve, kakor da bi bili že sredi volilne kampanje. Kandidati so deloma domačini, še več pa je kandidatov iz prestolnice, ki se potegujejo za zaupanje Črnogorcev. Največ kandidatov se je pojavilo v podgoriškem srezu, kjer se ponuja ljudstvu kar deset domačinov in osem kandidatov iz drugih pokrajin za bodočega narodnega poslanca. »Slobodna misao« napoveduje, da bo prihodnja volilna borba v zetski banovini tako živahna, kakor še nikdar doslej. Onemogočenje makedonske revolucionarne organizacije Nedavno je bil v Bolgariji uveljavljen nov zakon o društvih, zborih in dogovorih. Vsa društva bi se morala do 5. t. m. prijaviti notranjemu ministrstvu z dokazom, da so njihova pravila in njihovo delovanje v skladu z novim zakonom, in s prošnjo, da se jim zaradi tega dovoli nadaljnje delovanje. Kakor poroča beograjsko »Vreme«, je bil sedaj ta rok podaljšan do ponedeljka 9. t m. Po informacijah istega lista je bolgarska vlada ukrenila vse potrebno, da se pod tujimi firmami ne bodo mogla vtihotapiti razna nedovoljena društva, zlasti Vsesokolski zlet v Pragi TelovadiŠče je dograjeno — Naenkrat bo nastopilo 30.000 telovadcev — Udeležba čsL Sokolstva z Dunaja Praga, S. maja. Ogromno telovadišče na strahovski planjavi se bliža svoji dovršitvi. Vsako nedeljo vro iz Prage silne množice, da si ogledajo, kako napreduje delo Stavbe so v glavnem gotove m zdaj je zletni odbor že razpisal dražbo za oddajo ličarskih in črkoslikarskih del. Na ravnini je poleg te-lovadišča nastalo celo mesto s pravimi ulicami in kanalizacijo: to so oblačilnice za telovadce. Celoten obseg dal nam daje šele pravo predstavo, kako velikansko podjetje je X. vsesokolski zlet. Največji problem predstavlja vsekakor obvladovanje silnih množic telovadcev in so organizacijske priprave že do podrobnosti izdelane, tako da bo vsak nered izključen. Da se zabrani prevelik naval na oblačilnice, bodo za vsak dan izdane vstopnice posebne barve, da bodo imeli dostop vanjo samo oni. ki dotični dan nastopijo. Od vseh nastopov bo pač najtežavnejši nastop moškega članstva, ker se mora letos v istem času, kakor pri prejšnjih zletih. privesti na telovadišče skoro dvojno število, tedaj namesto 17.000 polnih 30.000 telovadcev. Nastop ne bo zato nič bolj zamuden; izvršil se bo letos v devetdeseterostopih. Ta način še nikoli ni Beckov obisk v Stockholinu Varšava, 5. maja. AA. Na povabilo švedske vlade bo poljski zunanji minister Beck 25. maja odpotoval v Stockholm, kjer bo ostal dva dni. Pospešena gradnf* letal v Franciji Pari«, 5. maja. b. Letalski minister Guy la Chambre je izjavil novinarjem, da je izdelan v njesroveni resoru načrt za naglo proizvodnjo letal, g katerega popolno izvedbo je računati do leta 1940. Trenutno s« vsi napori sučejo okoli zvišanja proizvajalne sposobnosti posameznih tvornic orožja, da se ugotovi njih produkcijska kapaciteta za vsak primer. Prvi del novega letalskega programa to izveden že do konca leta 1339. Ako generalni štab tedaj ne bo zadovoljen samo z domačo pro;zvodnjo. bo Francija takoj začela nakupovati letala tudi v inozemstvu. Minister je končno obvestil novinarje, da je letalsko ministrstvo od celokupnih kreditov v znesku treh milijard frankov doslej porabilo 1600 milijonov frankov. Veliki parnik „L2fayette" zgorel Pariz, 5. maja. br. Največja ladja francoske trgovske mornarice »Lafayette« je v pretekli noči postala žrtev požara. Ladja, ki je imela 26.000 ton in je bila zgrajena šele 1. 1929, je bila v luki Le Havre ter bi imela jutri odpluti v Ameriko. Iz doslej še nepojasnjenega vzroka je nastal snoči na krovu požar, ki se je širil s toliko naglico, da je kmalu zajel ves parnik. Gasilci, ki jim je pomagala tudi policija, so si vso noč zaman prizadevali, da bi požar zadušili. Parnik je popolnoma zgorel in je ostalo od njega zgolj železno ogrodje. Sumijo, da gre morda za čin sabotaže in se v tej smeri vodi preiskava. Avdienca nemškega poslanika v Londonu London, 5. maja. AA. (DNB). Kralj Jurij VI. je danes sprejel v Buckingham-ski palači novega nemškega poslanika dr. Herberta Dircksena. ki mu je pri tej priložnosti izročil svoje poverilnice. obenem pa tudi odpoklicna pisma bivšega nemškega poslanika Ribbentropa. Sprejemu pri kralju je prisostvoval zunanji minister lord Halifax. Frickov obisk v Pesti Budimpešta. 5. maja. b. Nemški notranji minister in državni tajnik v istem ministrstvu Pfundtner prideta dne 12 t. m. z večjim spremstvom na uraden obisk v madžarsko prestolnico. »Neodložljivo oboroževanje1 Švedske Stockholm, 5. maja. b. Vlada je zaprosila parlament za odobritev naknadnih kreditov za izvedbo »neodložljivega oboroževanja« Švedske. Za sedaj se zadovoljuje z zneskom 70 . milijonov švedskih kron Kritje za te izredne kredite bo najbrž doseženo s povišanjem davkov Velike poplave v Rumuniji Bukarešta, 5. maja. AA. Poročajo, da so zaradi silnega deževja in tajanja snega nastale velike poplave okoli Temišvara Nekatere reke so narasle za 3 m. Del mesta Lugosa je pod vodo in prav tako so poplavljena tudi mesita Rešita, Bosca in Taka Poplavljenih je tudi mnogo vasi. Nekatere železniške zveze so prekinjene Doslej sta utonili dve osebi. Na Kubi imajo sedmorčke Havana. 5. maja. AA. Neka Rafaela Kaza-nova je rodila sedmorčke, ki so vsi živi. Stanuje v Ba.iamu v pokrajini Oriertfe. —-----M---— r mmmmsv_u___m__— iju'> tudi ne pred leti razpuščena makedonska revolucionarna organizacija, zloglasna VMRO. Aretacija komunistov v Grčiji »Politika« poroča iz Aten ,da je tamoš-nja policija po večmesečni skrbni preiskavi aretirala 74 komunističnih voditeljev in agitatorjev, med njimi 6 žensk Obenem je zaplenila veliko količino komunistične literature ter številne priprave za razmnoževanje letakov. Aretiranci so vsi živeli dobro in so razpolagali z velikimi denarnimi vsotami, katerih izvor zaenkrat še ni znan. Na razpolago so imeli tudi pet avtomobilov. Med aretiranci je več nekdanjih narodnih poslancev, ki so vsi bili že ponovno obsojeni, a so se znali doslej tako spretno Skrivati, da jih niso mogli prijeti. Sedaj j so vsi izločeni sodišču za zaščito držav« v Atenah. bil uporabljen, pa je skrajno potreben, ker bo treba spraviti v teku pičlih deset minut 30.000 mož na telovadišče. Zelo lep bo nastop čl&nic k rajalnim vajam, ki bo izveden v skupinah v navideznem neredu, ki pa se na dani znak hitro izpremeni v redni pohod na mesta, označena s 17.000 zastavicami. Dunajskim Sokolom je nemška vlada dovolila udeležbo na zletu, le nekoliko manj jih bo, ker so nemške valutne odredbe strožje od prejšnjih avstrijskih in ker se morajo vsi udeleženci vrniti na skupni potni list, tako da ne bo mogel nihče porabiti zleta za bivanje pri sorodnikih, v letovišču ah kopališču Ameriški Sokoli na praškem zletu Praga, 5. maja. AA. Včeraj je prispela v Prago prva sikupina čehoslovakov iz Zedinjenlh držav, ki se bodo udeležili 10. vsesokolskega zleta. Na postaji so jih pozdravili predstavniki oblasti in Sokolstva. Kakor znano, se za obisk vsesokolskega zleta v Pragi letos pripravlja tudi veliko število Čehov in Slovakov, ki žive v Ameriki. Obisk turških držav nikov v Beograda Ankara, 5. maja. AA. Na sestanku poslancev narodne stranke je min. predsednik Dželal Bajar razložil uspehe svojega nedavnega obiska na Grškem. Izjavil je, da bo v petek skupno z zunanjim ministrom dr Ruždj Ar asom odpotoval iz Ankare v Beograd, kamor bo prispel 9. maja. Ob tej priliki bo sporočil plemenitemu jugoslovenške-mu narodu iskrene pozdrave vsega, turškega naroda. V jeseni bo "vrnil obisk tudi drugi zaveznici, Rumuni jL Poslanci so z velikim odobravanjem sprejeli izjave predsednika vlade na znanje. Za zbližanje med Jugoslavijo in Madžarsko Beograd, 5. maja. AA. Ob 11. dopoldne je predsednik mndžarsko-jugoslovemske lige v Budimpešti Miklos Kronitz položil lovorjev venec z jugoslovensko in madžarsko trotooj-nico na grob Neznanega vojaka na AvaH. Danes je obiskal tudi vojni muzej, jutri pa, se bo odpeljal na Oplenac, da se pokloni na grobu kralja Aleksandra I. Zedinitelja. Zastopnik čsL prosvetnega ministrstva v Zagrebu Zagreb, 5. maja. o Šef oddelka za manjšinsko šolstvo pri češkoslovaškem prosvetnem ministrstvu dr. Josip Folpreht se mudi v Zagrebu. Dr. Folpreht namerava v Jugoslaviji pregledati vse češkoslovaške manjšinske šole. Italijanski minister v Zlimi Praga, 5. maja. b. Italijanski minister dr. Alberto Pirelli, znani turinski indu-strialec in lastnik enakoimenovane tvrdke gumijastih fabrikatov, je včeraj prispel z letalom na letališče v Zlinu, kamor je prišel na obisk k lastniku podjetja Bat'a. V ministrovem spremstvu je tudi nekaj direktorjev njegovega turinskega podjetja. Dr. Pirelli se bo iz Zlina vrnil naravnost v Italijo. Minister Miletič v Nemčiji Berlin, 5. maja. AA. Minister dr. Miletič je bil gost nemške vojne mornarice v Kielu. Na jahti »Nixe« je minister dr. Miletič odšel pred spomenik padlim mornarjem ob Labi in je nato obiskal poveljnika baltskega brodovja admirala Albrechta. V spremstvu odličnih osebnosti narodnoso-cialistične stranke je Miletič obiskal sedež hitlerjevske mladine. Dr. Miletič se je toplo zahvalil za sprejem in nato odpotoval v Hamburg. Teniški igralec Cramm pred sodiščem Berlin, 5. maja. AA. Sodna razprava proti slovitanu teniškemu igralcu Crammu je določena za 14. maj. Profesorski kongres Subotica, 5. maja. o. Profesorsko društvo kraljevine Jugoslavije bo imelo svoj XIX. kongres 5. in 6. julija v Subotici. Polovične voznine Beograd. 5. maja. AA. Prometno ministrstvo je odobrilo polovično voanino vsem zastopnikom in zastopnicam Kola srbskih sester. dobrodelnih ustanov, s>Srbkinja« in Narodnega ženskega saveza iz vse države za obisk letošnje glavne skupščine, ki bo od 22. do 24. maja. Udeleženke naj na odhodni postaji na podlagi objave svojih društev kupijo celo vozovnico in železniško legitimacijo št. 13- ki bo veljala za brezplačen povratek. Ta vozna olajšava velja za odhod od 20. do 24. maja ter za povratek od 21. do 26. maja Polovična voznina je dovoljena tudi tekmovalcem in ostalim, ki se todo udeležili tekem za državno prvenstvo v lahki atletiki v Ljubljani od 18. do 21. avgusta. Ta vozna olajšava velja od 12. do 24. avgusta. Letalsko oboroževanje Anglije London, 5. maja AA. >News Ohromele« poroča, da bo angleška vlada v najkrajšem času predložila poslanski zbornici razširjeni program za oborožitev v zraku. Število letal ki bodo vsak Čas pripravljena, bo po-večano na 3.000. Poleg tega se bo tudi povečala ostala angleška eskadrila za 100 novih letal, vojaških letališč pa bo na novo grajenih 150. Vremenska napoved Zemunska vremenska napoved: Hladno vreme, ponoči mraz in sicer v srednjih in v severnih krajih. V severni polovici drfa-ve bo delno oblačno, na jugu pa bo ponekod deževalo, če ne celo snežilo. Oblačnost se bo čez dan v primorskih pokrajinah povečala. Zagrebška: Temperature bodo padle. Vre-me bo nestaino, ponekod vedro, drugod oblačno. Dunajska: Zopetno pooblačenje, ponekod dež, nekolike topleje « »JUTRO« it 104. Prešernova rojstna hiša je odkupljena! Apel na kulturno zavedno Javnost, da podpre ureditev pesnikove hiše Ljubljana, 5. maja Kakor nam sporočajo iz odbora za odkup Prešernove rojstne hiše, je prvi del akcije, ki smo jo pred meseci pozdravili na tem mestu, uspešno zaključen: šolska mladina je zbrala lepi znesek 150.017 din in z njim omogočila odkup pesnikovega doma. Tako se je torej Izpolnil pomenljivi načrt, da bo slovenska mladina darovala narodu rojstno hišo našega največjega pesnika. Dne 4. t. m. je bil na Vrbi komlsionelni ogled zemljišča, na katerem bo zgrajena nova hiša za dosedanje lastnike častitljivega Ribičevega doma v Vrbi. Kakor znano, je zanjo že izdelan načrt (delo tehnika Kugliča) ki varuje kmečki značaj okolice in je zato zasnovan v slogu gorenjske kmečke hiše. Prostor za novo stavbo je že zakoličen podjetniki in obrtniki so vložili ponudbe za dela pri tej stavbi in tako bodo ta dela v teku prihodnjega tedna oddana. S tem je rešeno vprašanje odkupa Prešernove hiše odnosno nadomestila zanjo. Zdaj gre za opremo odkupljene hiše, ki naj bi bila Prešernov muzej. Obstoji tale načrt: Prešernova rojstna hiša bo vzpostavljena v tako podobo, kakor jo je . imela ob Prešernovem rojstvu 1. 1800. Kdor bo stopil vanjo, bo imel pristno sliko imovite slovenske kmečke hiše izza tega časa. Marsikaj so že dobili ;n. pr. uro, cinast vrč, lepo skrinjo, zibko, v kateri je ležal Prešeren), česar pa ne bo mogoče dobiti, bo ponarejeno točno po stilu tedanje dobe. Potemtakem ne pride v Vrbo vse. kar je imel Prešeren (zbirka Tome Zupana in ljubljanskega muzeja). V veži bo plošča v katero bodo vklesana imena okrog 30 izobražencev ki so potekli iz Ribičeve hiše. V hiši bo stalen oskrbnik ki bo pobiral skromno vstopnino, zaeno pa bo na razpolago knjižica o Prešernu v več jezikih (za obisk tujcev), razglednice Vrbe, Prešerna itd. Ureditev Prešernove hiSe (popravila in druge potrebe) pa zahteva še precej denarja. Sredstva za to se pravkar nabirajo. 2e doslej so zasebniki zbrali 18.948 din. kar pa seveda ne zadostuje. Iz knjižice darovalcev, ki bo izšla po sklepu te hvale vredne akcije, bomo lahko posneli prave vzglede slovenske kulturne zavesti. Prav posebno omembo zaslužijo naši rojaki v tujini. Tako je Društvo za slov. visoko-šolce v Pragi nabralo 700 din, Slovenci v Banjaluki so po pisateljici Mari Husovi poslali 510 din, Društvo slov. izobražencev v Parizu je nakazalo 510 din. Jugoslov. akademski klub na Dunaju pa 170 din. Izmed drugih darovalcev naj omenimo ljubljansko sekcijo Združenja gledaliških igralcev. ki je darovala 500 din, pa uslužbence KDE v Žirovnici (313 din). Marsikakšen dar je vzbudil posebno pozornost; tako je n. pr. neka Brezničanka. ki se je poročila v Ljubljani s farmarjem, poslala 2 dolarja Vprav ganljiv je dar gospodinjske pomočnice g1č. L. O. iz Ljubljane, ki je nakazala 50 din s tole opombo: »Pri meni malo pomaga v žep globoko seči. a za Prešernov dom se hočem dva meseca kinu odreči!« Izmed drugih darovalcev naj omenimo g. rav. E. Lovšina, ki je prispeval tisoč din. Taki vzgledi kličejo po snemalcev. Marsikdo v Ljubljani je pravil, da bi rad kaj doprinesel k usnehu te akcije. Zaradi tega je odbor naprosil dve knjigarni: Tiskovno zadrugo in Novo založbo, da bosta sprejemali proti potrdilu tudi najmanjša dariia in daiali na razpolago položnice če hoče kdo poslati svoj prispevek po pošti Odbor za odkup Prešernove hiše apelira na kulturno zavedno javnost, da mu omogoči dovršiti zadnji del njegove akcije: ureditev Prešernove roistne h!še. Vzgied naše mladine in posebej še rojakov iz inozemstva kakor tudi vzgled poed'ncev. ki so iz skromnih prejemkov položili svoj obolus za plempniti smoter naj bi vzpod-bud;l vse ki še niso podprli te akcije, da priskočijo na pomoč četudi z najmanjšimi darovi! Srečanja z medvedom v dolskih gozdovih Nad Dolami pri Litiji se je naselil orjaški kosmatinec Dole pri Litiji, 5 maja Medtem ko se utegne v Ljubljani med upravnim odborom Tičistana in ljubitelji Veveričja razviti huda borba o tem, ali velja nekatere tivolske veverice pokončati •Ji ne, imamo v našem hribovskem okolišu skrbeti z vse drugačno zverino. Orjaški rjav medved se je priselil v naše gozdove in naši ljudie so ga že večkrat srečali Novica o medvedu gre daleč naokrog. Strahu je več kakor treba Saj medved ni še nikogar napadel, no. strah pa ima velike oči in tako vedo vsi. ki jim je naključje privedlo na pot velikega kosmatinca, mnogo povedati o nepozabnem srečanju. Posestnik France Jesenšek iz Male gobe je oral nad vasjo in začul iz hoste mogočno lomastenje Voliča sta postala sila nemirna Preden se je Jesenšek prav ogledal, je že koračila proti njemu velikanska žival Jesenšek je že hotel prepustiti voliča neobičajnemu prihaiaču, Pa se je kosmatinec ▼ tistem sam premislil in jo ubral lepo nazaj v goščavo V strahu, da se medved ne bi vrnil, je Je?enšek pognal voliča domov. Mož pripoveduje, da je kosmatinec popolnoma rjav. veiik pa kakor starejši junec Ogiar France Rapovž žge kopo v gozdu med Dolami m Malo gobo. Pozno popoldne je oglar slonel ob kopi. ko se na lepem privali iz hoste rjavj orjak in jo v oddaljenosti kakih 10 korakov ubriše mimo. Mirno kakor kip je stal oglar Rapovž ob kopi in zverina je momljaje nadaljevala svojo pot Ko je tisto noč hodil Repovž iz svoje kolibe ogledovat kopo. mu ni bilo nič kaj prijetno pri srcu Naslednji dan pa je šel za sledovi. Nekaj sto metrov od kope je našel v gozdu močno razrito zemljo. Oglar sklepa, da kosmatinec domuje nedaleč odtod in se zanaša, da bosta kdaj še dobra prijatelja Kaj tudi ne bi bila. ko sta pa oba navezana zgolj na gozdno samoto. Najbolj so zaradi kosmatinca preplašeni dolski otroci. Šolskemu upravitelju Venu Tauferju pripovedujejo, koliko strahu so užili na poti v šolo. ko *o čuli v gozdov-ju lomastenje. Štempiharjevi otroci iz Male gobe so strica že nekajkrat videli in zbežali pred njim s paše Njihova čreda se če-sto zgubi tia do Prežanjskih njiv, ki leže sredi gozda Kadar se bliža medved, postaja čreda nemirna in plaha. Na begu se pokažejo tudi srne m zaici. Po takem je razumljivo, da oče Štempihai odslej le bolj težko spravi čredo in svoje male pastirje na pašo. V naše kraje redkokdaj zaide medved. Dolci si sicer žele. da bi jih zelena bratovščina rešila strahu, a p«.gumnejši vendarle prepričujejo, da rjavi stric ne bo nikomur storil nič hudega Novi gost naših gozdov je očitno prispel semkaj iz litijskega okoliša kjer se je klatil prejšnje tedne. »Jutro« je poročalo, kako ga je srečal gozdar Gorše, ko je vodil slatenskega kneza Gott-lieba Windischgratza nad divjega petelina. Kakor kaže. naši gozdovi močno ugajajo rjavemu stricu. Kraji so silabo naseljeni in stric uživa toliko miru. da si gotovo ne želi spopada s pihalniki naših Nimrodov. DANES PREMIERA ! Predstave ob 16., 19.15 in 21.15 uri Novi igralci v glavni* vlogah: Igo Sym in Hfldfl Kraht Hans Junkermann in Walter Janssen Willy Forst filmska umetnina — njegov najlepši film, krasnejši od vseh nje-škarada«, »Mazurka«, govih prejšnjih: »Ma-»Burgtheater«, »Alotria« i. t. d. Serenada UNH O O N Telef. 22-21 Nečloveško je ravnal z otrokom Zato se bo osem dni pokoril v zaporu Ljubljana, 5 maja. Sodnik predinec dr Kokalj je trdo prijel bivšega brivskega pomočnika Vincenca Godnava iz Tržiča Obtožnica je navajala prestopek zoper rodbino po § 294 k. z., češ da je Godnav prekoračil pravico kaznovanja s tem. da je grdo ravnal z rejencem fvom Bešo Sodnik je Godnava najprej pobaral po njegovih p-edkaznih in je zmaial z glavo nad njimi, češ, da bi jih sam najbrž ne vede' našteti. Godnav pa je sodnika le kar naprej zagotavljal, da nikakor nt kriv te. ga kar ga dolži obtožnica. Priznal je. da je Iva sicer re« večkrat kaznoval, toda le zato ker je trmoglav, se tudi laže it< ne uboga Trdil je, da otroku v takih primerih najbolj tekne. če ga postavi v kot. ker se takega kaznovanja najbolj 9ramuje. za poslušnost pa naibolj zaleže Kakor je trdila obtožnica je otroka polagal v zimskem času na cementna tla Proti takim vzgojnim metodam ima kazenski zakon svoja določila Zato Godnavu ni nič pomagalo, če je še tako zagotavljal, da ima fantka sicer zelo rad. Posebno obtežilna so bila za obtoženca pričevanja iz soseske Tako ka. naj zasliši Iva osebno, češ da se bo potem pokazalo. kdo ima prav- ali priče k govore soglasno o nečloveškem ravnal ju. ali on, ki trdi. da ga je le pc potrebi ;n pravici kaznoval. Na te hmanice sodi'k ni šel Da bi Ivo ne govoril neresnice al- pa da ne bi bil spet tepen. je sodnik pj mnenju, da je krivda zadostno dokazana obsodil Godnava na 8 dni zapora zaradi grdega ravnanja z dečkom, plačati pa bo mottJ tudi stroške kazenskega postopanja. Pretepači z žegnanja v Špitaliču pred sodiščem Pred sodnikom poedincem dr K »kal jem se je danes dopoldne zagovarjala sedmori-ca mladih fantov, ki je ob žegnanju decembra lani v Špitaliču pokazala preveč vroče-krvnosti Obtožnica jih je dolžila nasilnosti in pretepanja v gostilni kjer s« je na žegnanski dan zbralo večje število gostov V prepiru so drug drugemu grozili z noži in koli. Gostilničar jih je sprva miril, ko pa je videl, do utegne priti do hujšega pre tepa. jih je izrinil iz hiše m tiščal vrata. Fantje pa so s silo vdrli nazaj Sneli so vrata in jih vrgli iz podbojev. Nekateri so začeli razbijati kozarce m steklenice Hom-šak pa se je lotil šipe. Gostilničar je iz sa mokresa trikrat ustrelil v zrak m to je pomagalo. Fantje so se ustrašili in zbežali Toda kri še ni bila ohlajena. V gostilni jih je pomagal miriti tudi Anton Hribar, pa so se zaradi tega znesli nad njim ponoči, ko se je vračal proti domu. Na samotnem mestu so ga napadli s koli m poleni Tega napada je dolžila obtožnica Jožeta H >msaka, Franca Cestnika in Franca Grosa. Hribarja so napadalci podrli na tla in mu prizadejali več podkodb, kj pa 9o bile na srečo le lažjega značaja. Nekateri obtoženci so zanikali krivdo. Drugi, ki so priznavali, pa so se izgovarjali. da so bili tako vinjeni, da se ne morejo več spominjati na podrobnosti pretepa. Po dalj časa trajajoči razpravi je sodnik obsodil Jožefa Homšaka na 25 dni zapora in 180 din denarne kazni, Leopolda Korošca na 180 din denarne kazni, Franca Cestnika na 23, Franca Grosa na 14 in Ivana Homšaka na 13 dni zapora Ostala dva obtoženca je oprostil. V kraljestvu palčkov V ponedeljek bo proslavil Učiteljski pevski zbor »Emil Adamič« materinski dan s pravljično igro Josipa Ribičiča »V kraljestvu palčkov« v ljubljanskem opernem gledališču. Za to mladinsko igro vlada med starši naše mladine že danes mnogo zanimanja. Saj je marsikomu še v spominu uprizoritev te igre po tržaških otrokih, ki so v letu 1917. (med svetovno vojno) obiskali s to igro Ljubljano. Tržaška »Edinost« je še dve leti kasneje, in sicer 5. maja 1919, obudila spomin na ta ljubljanski dogodek z dolgim člankom, katerega prvi del se glasi: — Prav te dni sta minili dve leti, odkar so posetili tržaški otroci ljubljansko deco. I?rišli so v Ljubljano in pripeljali s seboj celo »kraljestvo palčkov«. 2e po tržaSkih ulicah je vzbujal njih pohod obče začudenje: kaj je ta zelena žival na no-silnicah, pa velikanska goba-mušnica. pa sulice in drugo. A palčki so hiteli dalje za svojim kraljem in za vilami v vlak. ki jih je preko Krasa prepeljal v belo prestolnico. Takih potnikov izprevodniki še niso videli! Pri tem oknu so tiščali šipo radovedni noski in se smejali vsakemu predmetu, ki je bežal mimo njih. Pri drugem so se gnetli resni obrazki -n povpraševali, kako se imenuje ta vas, oni hrib. tista cerkev. Mnogi so prvič videli gozd. Na tej klopi so dremali zaspančki. tam so si pripovedovali povestice prepeval'* in re-cit!rali odlomke svolih vlog. Nekateri pa so praznili preobložene želodčke. saj so se mnogi od niih šele tisti dan prv;krat na-1edli po treh l"tih lakote. Prikazali so se snežniki. zelena polia Liublianski grad. Liubliana ... kolodvor! Vs< obrazi so se zresnili, neko čustvo j:h ie navdalo. Slavnostno so ljublianske gosne sprejele svoie malčke od iuga in iih peliale na skupno stanovanje kier so 1ih postile ;n obsipale z vso materinsko ljubeznivostio. V teku treh dni "o s} ogledali mesto in nlrga zna-men:tost'. Pa veste, kal se je zgodilo takoj prvi dan? Z^anikal ie pden Vsi otroci so se prestrašeno povpraševali, kje je? Kar naenkrat io pr'maha o^ tivolske strani t nekim eospodom Izgubil se 1e bil. ko je gledal otroke na igrišču. Pa mislite, da se je iako iokal ko ni mogel najti svojih tovarišev? O, ne! Samo malo. Tuj gospod ga ie vprašal, zakaj ioka. »Ne vem. kam so šli...« — Kdo? »Palčki«... — Kdo pa si ti? »Palček iz Trsta.« Gospodu se 1e čudno zdelo kakšen palček ie to. ki hodi ob hplpm rfnevu no dre vore^ti a se ie takoi snomnil da so nie dni naznaniali časoo'si prihod »Tržaški palčkov« Po'?»kal jih je in jim izroči' IzpnMlpnega hrata. »Kraliestvo pa'čkov« v dežHnom gledališču v Ljubljani! Takega občinstva še ni bilo nikdar v njem. Glavica pri glavici, Med oblogami zob delujejo škodljivi bacili in kisline, ki zobno sklenino razkroje ter povTzročajo neozdravljivo gnitje (Karies). Zaradi tega je dolžnost vsakega kultiviranega človeka da dnevno večkrat očisti zobe. — Uporabljajte penečo in preizkušeno ODO Lovo zobno pasto? uboge mamice in očetje so morali držati v naročju po dva, po tri otroke. Pogled z odra v dvorano ni bil nič manj ganljiv, kakor pogled s sedeža na oder. Do solz so te ganile te male glavice z belimi pentljami v laseh. Nestrpno so se gibale po rdečih baržunastih ložah in drugih sede- žih; kakor pisani metuljčki v rdečih tulipanih. Neka posebna radost jim Je sijala z ličec. Živeli so res v kraljestvu bajke. Nekateri prvič v gledališču, vsi najlepše oblečeni, vsak občuduje sebe samega in druge, ki so tako visoko tam gori, ali tako daleč tam spodaj... Ponarejale! tisočakov pred sodniki Strah posestnika, ki ie prodal ponarejalcem par volov Novo mesto, 2. maja Poročali smo že, da so prišli svetokriški orožniki v Gradišču na sled ponarejalcem tisočakov. Tisočaki so bili izdelani sicer z roko, a so bili tako natančno ponarejeni, da jih je moglo spoznati za krive le spretno strokovnjaško oko. Po prvih preiskavah, ki so jih uvedli svetokriški in litijski orožniki, pomagale pa so jim razne patrulje dolenjskih orožniških postaj, med drugim tudi orožniki iz št. Vida pri Stični, so našli več ponarejencev, ki so jih zdaj poslali finančnemu ministrstvu v Beograd. V afero so zapleteni Petrič Anton, slikar samouk, in posestnika Gracar Tone in Vinko, ki sta dajala Petriču skrivališče in sta tudi razpečevala denar. Vsi trije so bili aretirani In oddani najprej v litijske sodne zapore. Tam so si ogledali ponarejevalce in njihove bankovce organi ljubljanske policijske direkcije. Inšpektor g. žajdela iz Ljubljane jih je zaslišal, policijski fotograf pa jih je fotografiral in daktiloskopi-ral. Preprosti kmečki fant Petrič je s preprostimi sredstvi, ki jih je imel na razpolago. res sijajno ponaredil tisočake. Rešil je tudi vprašanje vodnega tiska. Skoda je le, da zapravlja svoje talente na krivih potih. V dolenjskih hribih se kmetje, ki imajo doma kakšne tisočake, silno boje, da ne bi bil med njimi kak ponarejenec. Nad vse se je prestrašil te dni neki posestnik iz št. Jurija pod Kumom, ko je čital v listih, da so pri Gracarjevih ponarejali tisočake. Malo prej je bil prodal ta posestnik Gra-carjevim v Gradišču par volov in je prejel 4500 din. Strašno so ga pekli štirje tisočaki, ki jih je prejel od Gracarja. Ne-nudno se je oblekel in jih je odnesel na orožniško postajo v Polšniku s prošnjo, naj mu povedo, ali ima v rokah pravi ali krivi denar. No, tisočaki pa so, kakor domnevajo, pravi, saj se od drugih pravih nič ne ločijo. Nejeverni kmet pa se z odgovorom ni zadovoljil. Zato so poslali denar še naprej v presojo, da se bo mož povsem umiril, ker je imel kupčijo s ponarejevalci denarja. Te dni je odredilo novomeško okrožno sodišče, da so spravili vse tri ponarejal ce, očeta in sina Gracarja in Petriča v zapore tukajšnjega okrožnega sodišča. Odlok utemeljujejo s tem, ker so našli prve ponarejene tisočake na našem ozemlju in so po-narevalci izdelovali denar na tleh tukajšnjega sodišča. Eskorta litijskih orožnikov je pripeljala predvčerajšnjim vse tri are-tirance z vlakom v tukajšnje okrožne zapore. Gracarja Vinka in Toneta Petriča so priklenili drugega k drugemu na skupno verigo, da bi jima pregnali misli na pobeg. Stari Gracar, ki je menil, da se bo s ponarejenimi tisočaki izkopal iz dolgov in krize, pa je skrušen in nezvezan korakal poleg obeh mladeničev Pač žalostna usoda, ki čaka vse tiste, ki hočejo na nepošten način do denarja. Preiskave se vrše še v Doberniču, Domžalah, Mirni, Trebnjem, Zagorju in drugod, koder so krožili ponarejeni tisočaki. V vasicah po dolenjskih gričih med Kumom. Jatno in tam okoli je bil Petrič Tone znan ljudski slikar. Mnogim kmetom je napravil za malenkostno ceno razne stenske podobe. Največ njegovih slik predstavlja dolenjskega starčka s kupico rujnega vinca. Uvaževan pa je bil tudi kot slikar svetih podob. V mnogih kapelicah imajo svetnike, ki jih je izdelal Tone v olju. Njegove slike pa so našle pot tudi do podružničnih cerkvic. Tone je svoja dela podpisal. Petričev Tone je bil ob aretaciji in je tudi zdaj v zaporu ravnodušen, še všeč mu je. da se zdaj piše in govori o njegovem talentu za slikanje. Razstava maloantantne rečne plovbe zanimivo izpopolnjuje vrsto razstav v Beogradu Beograd, 4. maja V paviljonu Cvijete Zuzorič na malem Kalemegdanu so te dni odprli razstavo maloantantine rečne plovbe, kateri je »Put-nik« dodal svoj turistični oddelek. Vhod v paviljon k rase velike zastave vseh treh držav Male antante, jugosloven-ska, češkoslovaška in rumunska. V sredi velike razstavne dvorane je nameščen doprsni kip Nj. Vel. kralja Petra H., za njim pa ženski kip v naravni velikosti, ki naj predstavlja naše za kar največjim razmahom težeče ladjarstvo. Ob levi strani dvorane so pod zastavami, pod katerimi plovejo naše maloantantine ladje, nameščeni znaki glavnih plov-benih družb in raznovrstno reklamno gradivo na našem, češkem in tudi nemškem jeziku. Nato pa sledi oddelek Češkoslovaške podunavske plovbene delniške družbe z vsemi statističn'mi podatki o prometu za čas od leta 1928. do leta 1937. Čelno stran dvorane zavzema Rečna plovba kraljevine Jugoslavije. Velika slika beograjskega pristanišča z zemunskim mostom kaže dolgo vrsto parnikov, šlepov in tankov. Iz dodanih statističnih podatkov pa se more posneti, da ima naša Rečna plovba šest motorjev s 4600 HP in 2575 tonami. 65 parnikov s 29.115 HP in 28.416 tonami ter 411 šlepov in tankov z 267.370 tonami, skupaj torej 482 plovnih objektov s 33.713 HP in 300.361 tonami. Plovba Sime šulca iz Pančeva, ki se je ustanovila leta 1903., je zasebno podjetje, ki pa deloma obratuje v zvezi z Rečno plovbo kraljevine Jugoslavije. Samo zase je imelo v letih 1935 do 1937. v tonah 195.051. 255.432 in 275.702 toni prometa, v zveži z Rečno plovbo pa 1,172.540. 1,331.970 in 1.576.119 ton. Ob desni strani dvorane izkazu 1e svoj promet Rumunska rečna plovba. Na plastičnem zemljev'du rumunskega Podunav-ja so izkazane tu luke s plovnimi progami. Potniški promet je v zadnjih letih znašal 600 000 do 770 000 potnikov, tovorni pa •211 000 do 290.000 ton. Rumunski plovni park štele 17 potn šk h parnlkov. 15 tovornih na Prutu. 12 vlačilcev. 14 tankov za petrolej in 114 tovornih parnikov na Du-ravu. V vseh treh oddelkih, češkoslovaškem, jugoslovenskem in rumunskem. prikazujejo velike slike glavna pristanišča in runa plovne objekte, njihovo opremo in notranjo uredbo. Putnikov turistični oddelek je nameščen v mali dvorani. V prvi sobi se izkazuje pod zastavami vseh pri plovbi po Dunavu udeleženih držav vsevkupni podunavski plovni park. Nemčija stoji tu na prvem mestu s tremi družbami, ki imajo skupaj 462.666 ton ladjevja. Madžarska ga ima 136.125 ton. Nemška in madžarska tonaža skupaj znašata 598.791 ton. Pod francosko zastavo (družba SFND) plove 60.943 ton, »Co-mos« (zastava rdeča-bela-modra) ima 35.911 ton, A. D. (angleška zastava) ima 35.694 ton. Pod jugoslovensko zastavo plove 332.738 ton. pod rumunsko 189.151 ton, pod češkoslovaško pa 93.579 ton. Ladjevje maloantantinih držav skupaj šteje potemtakem 615.468 ton. V isti sobi je tudi slika novega beograjskega pristanišča, kakršno bo, ko bo dograjeno. Zelo zanimivi so tu razstavljeni modeli parnikov in šlepov Rečne plovbe. V mali dvorani pa je Putnik razstavil slike naš;h najlepših turističnih in tujsko-prometnih kraiev: škrlatice. Bleda, Ohrida. Koraba. Plitvic, Hvara Raba. Dubrovnika. Boke, Južnega Jadrana. Jajca, Šiška, Beograda. Djerdapa (dunavskih železnih vrat). Golubca. Smedereva, Slan-kamna. Splita. Ves tok Dunava po našem ozemlju kaže posebna specijalka. Beograjsko občinstvo se zelo zanima za to razstavo prav pridno pu jo tudi obiskujejo posetniki beograiskega pomladnega velesejma. Seveda, sai za ogledovanje razstave ni treba plačati nikakršne vstopnine. Prireditelji so si jo pač zamislili kot reklamno sredstvo v turistične in tujsko-prometne namene katerim tudi v resnici ustreza v polni meri. PREVIDNOST Ocepkova teta sreča zdravnika. Ta jo vpraša: »No, kako pa vi?« Pa odvrne teta previdno: »Ce nič ne stane, vam bom že povedala.« MOŠKI SO ČUDNI »Oče, od včeraj sem Andrejeva nevesta.« »Tako? Ali pa ima fant kaj denarja?« »Čudni ste pa res vsi moški.' On je prav tako vprašal sa tebe.« Domače Testi Nesrečna povest Črnogorski narodni poslanec Boškovič je vložil pri sarajevskem okrožnem sodišču tiskovno tožbo proti profesorju Djuroviču, ki je napisal povest »Spoznanje Jeluše Du-biča«. V noveli opisuje Djurovič razmišljanje nekega osla o križih in težavah narodnih poslancev. Tožitelj Djurovič je smatral, da je opisani narodni poslanec on, in zahteva sedaj kaznovanje pisca nesrečne povesti ter še 20.000 din za žaljenje časti. * Velik obisk češkoslovaških izletnikov ▼ naših obmorskih letoviščih. V Split je prispel direktor češkoslovaškega turističnega urada Čedoka, g. Hala. kn je povedal da bodo letos agencije njegovega urada pomnožile število izletnikov v naša obmorska letovišča. Za izletnike iz CSR bodo posebni vlaki in bo vozniria v sporazumu med našo in češkoslovaško državo znižana na 40 Ck. čedok je zajamčil češkoslovaškim železnicam določeno število potnikov in zaradi tega je naposled železniška uprava pristala na znižan ie cen Po vsem, kar je povedali rav-r.atelj Češkoslovaškega turističnega urada, se da, sklei-ati. da bodo v letošnji sezoni med kaši mi primorskimi tujimi gosti državljani ČSR na prvem mestu. * Obisk madžarskih zdravnikov. Kakor smo že poročali, je prispela v našo državo v dokaz velikega zanimanja za naša letovišča in zdravilišča tudi ekskurzija madžarskih zdravnikov katere spremlja nekaj dopisnikov največjih madžarskih listov. S posebnim vlakom je prispelo v Damvar 150 madžarskih zdravnikov in njihovih spremljevalcev. ki/bodo ostali pri nas do 16. t. m. Obigkali bodo CrT-venico, Rab Senj, Plit-vi«3ta jezera in Li™ik. Tudi Daruvar ima kopadišče, ki je bilo nekdaj pred vojno in tudi med vojno zelo obiskano od madžarskih gostov. Zaradi obiska madžarskih zdravnikov so zdaj to kopališče preuredili. VZORČASTA SVILA 90 cm šir. nE MANUFAKTURA 56.— S55. F.KS. SOUVAN MESTNI TRG 24. * Promoviran je bil 29 aprila v Zagrebu za doktorja vsega zdravilstva g. Fran 2vanut iz Ljubljane. * Literarne nagrade baaske uprave. Da bi poživila slovensko leposlovno produkcijo, razpisuje kraljevska bansKa uprava tudi letos za najboljša slovenska izvirna leposlovna dela literarne nagrade v skupnem znesku 20.000 din. Nagrade se bodo dajale za leposlovna dela v vezani in nevezani besedi, ki bodo izšla v tisku v dobi od 1. aprila 1. 1938. do 31. marca 1. 1939, ppoStevala se bodo samo izvirna dela, ki bodo natisnjena prvikrat, torej ne prevodi, ne ponatisi in ne predelane izdaje že izdanjh del. število in višino nagrad bo določilo razsodišče, sestavljeno iz zastopnikov organizacij književnikov in lz čianov, imenovanih od bansks uprave. Avtorji, ki se mislijo udeležiti tega književnega tekmovanja, naj predlože svoja dela v petih izvodih najkasneje do 31. marca L 1939. prosvetnemu oddelku ban-sk uprave v Ljubljani. Pri ljudeh visoke starosti, ki trpe na nerednem iztrebljanju, nudi Šesto naravna Franz-Josefova grenčica, užita redno 3—4 žlice dnevno skozi 8 dni, za-željeno čiščenje in s tem trajno olajšanje. Zahtevajte povsod Franz-Josefovo vodo! Ogl reg S bt. J» 48 VM * Planinske postojanke SPD vabijo maj-niške izletnike. Povsod je vse polno cvetja, veselega žvrgolenja in toplega solnca Ob vznožju Kamniških planin stoji Dom v Kamniški Bistrici v sredi mladega, svežega zelenja okrog in okrog postojanke. Koči na Kamniškem sedlu in Cojzova koča sta začasno še zasilno oskrbovane ob nedeljah. Krasen razgled na Krvavec, kjer stoji udoben planinski dom, do katerega prispeš ali iz Kamnika ali Cerkelj mimo Sv. Ambroža v dobrih treh urah. Velika Planina je polna pomladanskega cvetja in planinska koča nudi potrebno zavetišče V Zasavju stojijo v solnčnem žaru koča na Sv. Gori, na Mrzlici, na Kumu in na Lisci; vsi dostopi vodijo skozi novo ozele-nele gozdove. Ljubnik je prijetna nedeljska izletna točka. Roblekov dom na Begunj-ščici je oskrbovan ob nedeljah ter leži na razgledni točki. Aljažev dom v Vratih bo oskrbovan od 15. maja dalje. Erjavčeva koča na Vršiču je v maju še zaprta V Triglavskem pogorju je še oskrbovana do 15. maja Staničeva koča, kjer so še vedno dobre snežne razmere za smučarja Koča pri Triglavskih jezerih bo odprta od ponedeljka 9. maja dalje. Dom na Komni vedno vabi turiste, pot do Doma je deloma kopna, deloma pa dobro izhojena Zlato-rog ob Bohinjskem jezeru se prezidava ter bo pričel obratovati 1. julija v novih prostorih, ki bodo zadovoljili vsakogar. Letovanje v tej postojanki bo prijetno, ker bodo na razpolago sobe z vsem komfor-tom, čolnarna, kopališče itd. — Planinci, pohitite v pomladno naravo. * Dobrovoljcem ii Noeere Fmbre. V teh dneh se dopolnjuje 20 let, od kar smo se znašli v koncentracijskem taborišču Nocera Umbra. Prav bo. »ko se po tolikih letih, snidemo. m skupno obnovimo spomine, na one znamenite dni, ki smo jih tam preživeli. Se-stanemo se ▼ petek 6. maja v restavracij! Zvezde ob 20. uri. Vabljeni vsi, zlasti pa orn is Ljubljane ki okolica — Izlet ▼ Tatro priredi Slovensko planinsko društvo letos od 2. do 12. julija. SPD je potom Zveze planinskih društev tudi Slan Asocijaoije slovanskih planinskih združenj, kjer so včlanjena poljska, češkoslovaška bolgarska in jugoslovanska planinska društva Ena glavnih nalog navedene Asocija-xije je. da skrbi za medsebojne stike in posete, za spoznavanje slovanskih planin, ljudi in običajev. V sedanjih časih, je še posebno potrebno da se slovanski planinci čim bolj združijo. Izlet planincev v Tatro je zvezan s proslavo 50 letnice češkoslovaškega planinskega društva v Pragi in s kongresom Asocijacije slovanskih planinskih društev v Pragi. Planinski pohod jugoslovanskih planincev v Tatro bo manifestacija slovanskega živtlja. Gorovje Tatre ima ogromno prirodnih lepot ter bodo naše planin-ce vodili čehoslovaški tovariši po najlepših turah od Štrbskeho Plesa, preko Krivaaja, Ruse in dalje do Dol. Smokovca. Stroški so sorazmerno nizki, za prenočišča in prehrano to preskrbljeno. Vsem planincem, ki razpolagajo s prostim časom v prvi polovici julija t 1. se najtopleje priporoča, da se udeležijo izleta jugoslovanskih planincev v Tatre. Podrobne informacije dobite v pisarni SPD. Ljubljana- Aleksandrova cesta 4. * Nudi se Vam redka priložnost, da za-denete glavni dobitek nagradnega tekmovanja za Radion. Citajte pazljivo inserat, ki bo objavljen v nedeljski številki našega časopisa. * Zahtevajte v vseh biljetarnah Putnika v Sloveniji spored izletov za mesec maj. * Jubilej ženske obrtne šole v Čačku. Kakor je iz zgodovine razumljivo, je imela nekdanja zapadna Srbija največji delež v kulturnem podvtigu vse srbske države. Zdaj je na vrsti čačak. da opozori vso našo javnost na kulturne podvige nekdanjega srb-stva. ki so bili zelo požrtvovalni in tudi pod najtežjlimi okoliščinami uspešni. Ženska obrtna š^ta v Čacku slavi zdaj 50-letnico svojega viostoia. Te dni bo prirejena slav-nost tega jubileja, med katerim bodo proslavili tudi voditeljico šole Jeleno Mat.iče-vo. ki se na njej že dolga leta z največja vnemo udejstvuie. * Lokomotiva ga je stisnila Ob koncu preteklega tedna se je mudil službeno v Zagrebu 30-le^ni železniški zavirač Kajt-na Alojzij iz Sirij pri Zidanem mostu. Na zagrebški postaji Savi so premikali vozove. To delo je med drugim opravljal tudi Kajtna Ko je med delom stopil ca stopnico lokomotive ki se je peljala med kurilnico, kjer je silno ozek prostor, je nesrečnika pritisnilo ob steno ter mu na-lomilo rebra Lokomotiva se je ustavila in tovariši so ga rešili iz obupnega položaja Pozvali sr> reševalno postajo, ki je ponesrečenca odpeljala v bolnico. KaVor javljajo, je nesrečni Kajtna 2e izven nevarnosti. * Sara se je obsodil. Pri davSni upravi v Kosovski Mitrovici je bila pred meseci odkrita znatna poneverba in sta prišla pred sodišče šef davčne uprave Stevan Miloševič in biauaiiiik Milan Boškovič. Sef Miloševič je bil oproščen, blagajnik Boškovič pa je bil obsojan na 8 let robije. Afera je bila s tem likvidirana, bivši šoi davčne uprave Miloševič pa ni Imel miru. Večkrat je dejal evojim prijateljem in znancem da mora priti do no-ve razprave ki mu bo dala v polni meri zadoščenje po vseh sumničenjih, ki so bila navedena v procesu. Pred nekaj dnevi je spet prijateljem zatrjevai, da bo razpisana nova razprava. To se ni zgodilo, pač pa je ponoči iz njegovega stanovanja odjeknilo nekaj strelov in tavši upravitelj davčne uprave Miloševič je bil najden mrtev. Prestrelil si je glavo ter zapustili žeao in troje otrok. Z njegovo smrtjo 6o ostale v tajnosti vse podrobnosti velike poneverbe v davčnem uradu. *— Ob letebjem materinskem dnem, ki ga praznujejo v$e Slanice Internacionalne ženske zveze — Čez 40.000.000 — prireja Banovinska ženska zveza instinktivno predavanje o dveh važnih vprašanjih, ki se posebno tičejo nadih mater. Predavala bo g. Cirila Štebi-Pleško o tarostnem in materinskem zavarovanju pod naslovom »Skrbimo za starost naših, matere Pridite torej — ak» vas zanimajo ta vprašanja — ▼ nedeljo 8. maja ob pol 11. v dvorano mestnega poglavarstva! a— Pri sobotni otvoritvi letošnjega proti-tnberkuloznega tedna ki bo ob 19.30. ▼ sejni dvorani mestnega poglavarstva bosta poleg ljubljanskega godalnega kvarteta iz prijaznosti sodelovala tudi gospod Franc Lipah in gospa Savka Sever jeva, člana ljubljanske drame. Poleg otvoritvenega govora gospoda bana dr. Natlačena in apela podžupana dr. Vladimira Ravniharja bo nudil ta večer uda ležencem slavnostne otvoritve tudii umetniški užitek. Prireditev prenaša radio, zato bo pričetek točno ob 19.30. RESTAVRACIJA - KLET »ZVEZDA" danes morske ribe Novodošll »Kaštelansld teran« in prvovrstno dalmatinsko vino »Opolo«. n— CetnikI! V petek ob 20. bo v društvenih lokalih, Masarykov? cesta 14/11. članski sestanek- združen s predavanjem. Udeležba obvezna za vse člane. Čuvajmo Jugoslavijo! Uorava. n— Izredno lep glas, visoko muzikalnoM, zanimivo šolo in umetniško dovršeno podajanje, vse to ima basist Franc Schiffrer v visokii meri. To dakazuje vsak njegov bo-visoki meri. To dokazuje vsak njegov bomo deležni v ponedeljek na njegovem koncertu v veliki filhrrmonični dvorani. Koncert basista Schiffrerja bo 9 t. m. začetek ob pol 21. Spored obsega dela domačih en tujih avtorjev, izmed tujih so zastopani Schu-bf t, Brams, Wo!f in nekateri Italijani, med domačimi pa Adamič- Ips^ec. Lajovic n Pavoič. Poleg tega je še na sporedu Mu-sorgski. Pevca spremlja na klavirju kapeJ-aik Štritof. Prodaja vstopnic v knjigami Glasbene Matice. TRAJNA ONDULACIJA barvanje las. obrvi In trepalnic v modernem salonu J. GODINA Sv. Petra cesta 3 — pri Marijinem trgu. d— Prva produkcija gojencev šole Glasbene Matice ljubljanske bo v ponedeljek ob 18.15 v veliki Filharmonični dvorani. Naj-prvo nastopi mladinski zbor šole Glasbene Matice pod vodeitvom prof. Viktorja šomca in zapoje 6 mladinskih zborov s spremlje-vanjem klavirja, kar oskrbi prof. Mah kot a Manica. V II. delu nastopijo gojenci Fakin Marija. Valant Janko G orane Franc. Dol-moviž Slavko in Lavreneič Otmar. Sporej III. dela izvede orkester šole Glasbene Matice pod vodstvom prof. Karla Jeraja. Podrobne točke javimo jutri. n— V dvorani Delavske zbornice nastopi drevi ob 20. Slovenska scena ntladih. Ker je zanimanje za predstavo izredno veliiko. opozarjamo- da je prodaja vstopnic izjemoma tudi od 10. do 12. in od 15. do 17. pri blagajni Delavske zbornice. Zvečer bodo vstopnice na razpolago pol ure pred predstavo H_ Sadjarsko in vrtnarsko društvo sporoča vsem podružnicam Ln članom, da bo oboiii zbor 8. t. m. ob pol 10. v Ljubljani v dvorani restavracije pri >Levu<, Go^posvtt-ska cesta. BELI TOVOR Najnapetejši film ******* V" sezone! Pod krinko —W8E!!3BSM—i— baletnih gostovanj, prodajajo brezvestni zločinci najlepša dekleta v južnoameriške javne hiše! Danes ob 16., 19.15 in 21.15 uri KINO SLOGA TeL 27-80. Najnižje cene od Din 2.50 naprej! * Preiskava strašnega zločina v okolici Petrinje v Šibinah je ugotovila, da je bil sum proti trgovcu Djakoviču upravičen. Kakor znano, je v noči- ko je on v Glini popival, pogorela njegova hiša in v njej so našla že napod sežgano deklo, njegovo ženo z razbito lobanjo, in v hiši je takrat, ko so reševalci »lamljaJd vrata nekaj eksplodiralo. Vse okoliščine so bile zelo sumljive in sosedje so orožnikom pripovedovali, da je trgovec Djakovič že nekaj let živel ne samo v slabih gmotnih razmerah, temveč tudi v 6poru s svojo ženo. V zadnjih dneh je povišal zavarovalnino na hišo in trgovino, povišal pa je tudi zavarovalnino svoje žene. Od doma se je napotil z navedbo, da gre naku-povat koruzo a vso noč, ko je doma gorelo, pa je pijanJeval v Glini. Naslednji dan se je vrnil in orožniki so ga takoj zaprli. Baje je zdaj že priznal, da je najel nekoga, kri je njegovo ženo ubil in potem zažgal hišo. da bi se na ta način polastil zavarovalnine, ki je znašala 150.000 din. Iz Liublfane u— Bolgarski pevci v Ljubljani. Prvi bolgarski pevski zbor, ki je obiskal pred 5 leti Ljubljano, pride ponovno v Slovenijo koncertirat in sicer je to pevski zbor iz Plovdiva, ki ga je ustanovil Slovenec prof. Bezenšek. Prvi koncert bo imel zbor v Ljubljani in sicer v petek 13. t. m. v veliki Filhaimiondčni dvorani Podrobnosti slede Vse ljubljanske člane JNS in OJNS, ki ae udeleže v nedeljo mladinskega zborovanja v Slovenjemgradcu, vabi tajništvo JNS, da se mu priglasijo do jutri zvečer. Odhod v nedeljo zjutraj ob pol 6., zbirališče ob 5. zjutraj pred glavnim kolodvorom. u— Akademski krajevni odbor Jadranske Straže vabi vse svoje prijatelje in podpornike, zlasti še številno članstvo J. S. v Ljubljani na akademijo, ki jo priredi v soboto, 7. t m. ob 20. v dvorani trgovskega doma. V koncertnem delu nastopijo naši mladi umetniki: g. Demšar Zlatko, gdč.. Milica Polajnarjeva. Friderik Lupša in akademski kvintet »Mladost«. Ker je dobiček priredbe namenjen organiziranju tabora in omladlncev iz krajev ob naši severni meji. v Dalmaciji ter društvenemu gradbenemu fondu, prosimo in pričakujemo kar največjega obiska. Odbor. u— Spored kina Union a v mesecu maju in juniju. Obiskovalci kina Uniona bodo imeli v maju in juniju priliko videti najboljše in najizbranejše filme, ki bodo vzbudili zanimanje najširših krogov občinstva. O kaki poletni sezoni s filmi slabše kvalitete odnosno reprizami v kinu Unionu sploh ne bo govora. Dokaz za to ima občinstvo v programu, iz katerega objavimo že danes naslednja filmska ve-ledela: Willy Forstova »Serenada«, največji senzacionalni svetovni velef lm »Orkan« (Hurikan iz produkcije United Ar-tists). Slednji film je bil v Zagrebu na programu nad 14 dni in se v Beogradu predvaja že nad 3 tedne. Sledi film »Strast« z Marleno Dietrichovo Siže je vzet z dobe ruske revolucije. Nato bodo obiskovalci kina Uniona slišali Marto Eg-gerth in znamenito Zarach Leander v dveh najnovejših pevsk h filmih »Čarobna igra« in »Habanera«. Od svetovn h pevcev tenoristov pride na program najnovejši film Tita Scipa »Vivere«; sledil bo Ganghofer-jev filmski roman »Divji lovec« in znana Strausova opereta »Netopir«. Za smeh in razvedrilo bo poskrbljeno z odličnimi komedijami Heinza Riihmana in Paula H6r-bigerja »Korajžni ženin«, »Vzorni soprog« in »Gospod podnajemnik«. Vsi ti filmi, ki pridejo meseca maja in junija zapored na spored, dokazujejo dovolj jasno, da bodo prišli ljubitelji lepih filmov v kinu Unionu vedno na svoj račun in da je tedaj s strani uprave kina Uniona v dovolj ni meri preskrbljeno za najizbranejši spored. n— Dobrodelna prodaja društva »Knjegi-nja Zorka< t Beogradu. Do včeraj so odpotovale v Beograd vse prijavljene odbornice in članice pododbora društva >Knjeginja Zorka« v Ljubljani z obilno prtljago, ki je vsebovala od raznih domačih tvndk ooklo-niene predmete in lepo zbirko našega narodnega blaga za prodajo na dobrodelni prireditvi glavnega odbora v Beogradu dne 8. in 9. maja v Oficirskem domu. Ves čisti dobiček iz prodaje blaga ki ga prinaša ljubljanski pododbor v Beograd pripada v korist dijaškemu domu pododbora društva »Knjeginja Zorka« v Ljubljani. n— Študijski tečaj. Ženskega pokreta Odbor vljudno prosi da pridejo udeleženke pravo&jsno. da se predavanje v ponedeljek 9. maia lahko toSno ob 20 zaSne PreHnva mie bo v predavaln'« 7veze gospodinj Gmetrov Zgradba ceste je stala 2,285.276 dinarjev. Meri 53 km. K temu še pride h umska dovozna cesta ,ki Je dolga 1.8 km 'n ld je stala 227 708 dinarjev. Pri gradnji so sodelovale stavbne tvrdke inž. Je-eic & in t šlaimer pri nadzorstvu, inž NasSmbeni kot prvi graditelj ter tvrdka inž Ferluga Nova cwta je velikega tuj-skopromertnega, gospodarskega in nacionalnega pomena. Na mariborsko policijo prihajajo številna pisma is rasnih krajev, slasti ls Ptuja, Celja, Ljutomera, ki jih pošiljajo oškodovani zadrugarji Rože tove »Privredne zadruge«. Tako ima neki celjski sadrugar terjatev v Iznosu preko 25.000 din, ki jih Se do danes ni prejel. Sodeč po prijavah, je število oškodovancev največje v savski banovini in v ptujski okolici. V začetku prihodnjega tedna bo posebna komisija banske uprave pregledala poslovne knjige > Pri vredne zadruge« ln bo skušala ugotoviti, na kakšni podlagi je bilo prav za prav zgrajeno »poslovanje« Pri vredne zadruge. Doslej se je ugotovilo, da so zadrugarji oškodovani za preko 200.000 dinarjev. Iz Celja e— Izreden glasben dogodek bo koncert, ki ga bodo priredile v okviru Celjskega kulturnega tedna v soboto 7. L m. y Most&osn gledališču v Celju vse celjske glasbene institucije, t. j. orkester Glasbene Matice, Celjsko pevsko društvo, pevsko društvo »Oljka«, Celjski Zvon in Celjski oktet a sodelovanjem priznanih solistov ga Helene Laipajnetove, Helene RaJ-bove, Mlrce Sancinove ln Anice Mikelno-ve ter gg. Mirka Modica, prof. Mirka Mo-čana, Stjepana Telča in Janka Žagarja Na sporedu so samo skladbe celjskih Skladateljev dr. Antona Schwaba, Ris ta Savina, Alojfca Mihelčiča, Karla Sanclna, Cirila Preglja, dr. Fran j a Delaka, Avgusta Cererja in Slavka Mihelčiča Večina skladb bo Ob tej priliki prvič izvajana. Ob zaključku bodo vsi zbori Ob spremlje-vanju orkestra zapeli »Himno Celju«, ld Jo je napisal g. ravn. Karlo Sancin na besedilo Frana Roža izrecno za Celjski kulturni teden. Koncert, ki se bo začel ob 20.15, bo prenašala ljubljanska radijska poelaja. Nekaj vstopnic je še na razpolago v Goričarjevi knjigarni KINO UNION. — Premiera »JETNIK DVORCA ZENDE«. I e— Razstavi Celjskega kulturnega tedna in sicer umetniška razstava slik in kipov v mali dvorani Celjskega doma ter razstava celjskega tiska v sejni dvorani Mestne hranilnice sta odprti vsak dan od 9 do 19. in bosta zaključeni v četrtek 12. t m. Oglejte si ti dve bogati in zanimivi kulturni razstavi! e— Šoferski izpiti Izpiti vozačev motornih vozil za kandidate iz celjskega, gornjegrajskega, konjiškega in šmarske-ga Breza bodo v četrtek 2. junija ob pol D. dopoldne na sreskem načelstvu v Celju. Pravilno opremljene prošnje s prilogami naj kandidati pošljejo čimprej sre-skerr a načelstvu v Celju. KINO METROPOL _»GASPARONE« e— Velik vlom v 6t» Pavlu pri Preboldu, V noči oa srede na Četrtek so neznani "storilci vlomili v trgovino in trafiko gdč. Nade Cvenklove poleg župne cerkve v Št. Pavlu pri Preboldu. Na trgovinskem oknu oo razbili s krampom naoknice, razklenili železno okensko mrežo ln zlezli v trgovino. Vlomilci so odnesli 6.00D din kolkov, za 6.000 do 7.000 din tobačnih izdelkov, večjo količino manufakturnega blaga in 1.200 din gotovine škoda znaša okrog 20 000 din in nI krita z zavarovalnino Ko so v četrtek zjutraj domači odkrili vlom. so takoj obvestili orožnike in prosili celjsko policijo za pomoč, šef kriminalnega oddelka celjske policije nadzornik g. Zavec se je takoj odpeljal s policijskim psom in daktiloskopskimi pripravami v "št. Pavel. S sodelovanjem orožnikov je posnel več prstnih odtisov in na razmočeni zemlji sledove bosih nog. Sledovi kažejo, da so izvršili zločin trije moški. Policijski pes je našel sled in ji nekaj časa sledil, potem pa Je sled izgubil, ker so bili radovedneži že prej razteptali zemljo in s tem nehote zabrisali sledove zločincev. Izgleda, da so se vlomilci po vlomu odpeljali s kolesi. Upanje Je, da bodo storilci v kratkem izsledeni. Iz Trbovelj t— Trboveljska Jadranska straža priredi v soboto 7. t. m. ob poJ 20. v Sokolskem domu akademijo Podmladka JS. Na bogatem sporedu je živa slika s petjem, telovadni nastop, deLLamacije in propagandna igra »Pomladna ladja«. Vljudno se vabi trboveljska javnost k čim številnejši udeležbi akademije, na kateri nas bodo naSi mladi Jadra naši seznanili z novimi lepotami juigoslo venskega pri morja m nas vnovič približali 9injinam Jadranskega morja. Pomen prireditev JS zasluži iz nacionalnih in gospodarskih ozirov mnogo več pozornosti in podpore tudi vse trboveljske javnosti, ki naj s številnejšim vstopanjem v jadrana-ške vrste poudari slovensko potrebo do čim prejšnje zveze z morjem. Iz Gornfe Radgone gr— osebne vesti. Na področju glavne carinarnice v Gornji Radgoni so bile izvršene pri njenih oddelkih nastopne premestitve carinikov: Randič Ivo iz Gornje Radgone v Carakovo. Papič Ivan iz Can-kove v Hodoš, Jurkovič Milan iz Hodoša v Rogašovce ter Ivančan Joža i® Roga-ševcev v Gornjo Radgono. gr— Za zgradbo Sokolskega doma na meji s© darovali; iz Kranja 200, kegljaški krožek »Torek« iz »Zvezde« v LJubljani 150, učitelj Hinterlechner Stanko iz Sto-govcev 100 in Sokol iz Veržerja 10 Din. Iskrena hvala! gr— Izpremeinba vodnega reda. Na lokalni železniški progi Gornja Radgona— Ljutomer Je pripravljena za poletni vozni red izprememba, s čimer bo zelo ustreženo obmejnemu prebivalstvu. Dopoldanski vlak, ki Je doslej odhajal iz Gornje Radgone Ob 11.32, bo vozil po novem voznem redu za eno uro poprej, tako da bo imel v Ljutomeru takojšnjo zvezo z glavno progo Ormož — Pragersko — Maribor in za Celje in LJubljana Iz Ptuja j— Zvočni ktno Ptuj. V soboto ob 10 ln -ledeljo ob pol 19 in pol 21: Kompromitirana nevesta. Kot dodatek predvajamo ob sobotah in nedeljah Alfa žurnal in kulturni film o naši državi. Gospodarstvo Nora devalvacija in končna stabilizacija francoskega franka V zadnjih treh dneh je franoosfci frank v naglih skokih močno zdrknil navzdol in je včeraj padec v primeri s ponedeljkovim tečajem dosegel zopet novih 8_5%>. Še v ponedeljek je deviza Pariz v Curihu notirala 13.32, ▼ torek je tečaj popustil na 13.17, v sredo na 12.95, včeraj pa že na 12.17. Od po-nedeljsska znaša torej padec nič manj kakor 115 točk. 2e prejšnji teden so se širile vesti, da se pripravlja nova devalvacija francoskega franka v manjšem obsegu, ki ji naj sledi stabilizacija. Se pred enim tednom je francoski valutni izravnalni fond držal frank v razmerju nasproti funtu na višini 160 frankov za 1 funt, v sredo se je tečaj funta dvignil na 170, včeraj pa na 179 do 130. »Jutro« je že včeraj poročalo, da se je v sredo zjutraj nenadno sestal francoski ministrski svet, da nujno razpravlja o valutnem vprašanju glede na pogajanja francoskih odposlancev v Londonu in Newyorku v okviru valutnega sporazuma med Francijo Anglijo in Zedinjenimi državami od oktobra 1936. O teh pogajanjih ni bilo izdano še nobeno uradno pojasnilo. V pariških finančnih krogih zatrjujejo ,da je prišlo do novega trojnega valutnega sporazuma, čigar namen je 5^abiliz>rati frank na nižjem nivoju. London m Washington sta po angleških in ameriških informacijah dala svoj pristanek na to, da se frank nadalje nekoliko devalvira in da se ootem stabilizira. V finančnih krogih ugibajo predvsem o tem, kakšen naj bi bil bodoči stabilizacijski nivo franka. V sredo so v tej zvezi imenovali razmerje 170 frankov za 1 angleški funt, včeraj pa je francoski frank nadalje popustil in so se funti trgovali na višini 179 frankov Baje bo relacija 179 frankov za 1 funt končno obveljala. Na tej višini je vsaj valutni intervencijski fond včeraj sklenil znova intervenirati. Iz Washingtona poročajo, da je ameriški finančni minister Morgenthau včeraj novinarjem potrdil, da je bila ameriška vlada zadnje dni v »talnih stikih z angleško in francosko vlado v zadevi ureditve francoskih financ in stabilizacije francoskega franka Vse tri vlade so se sporazumele, da bodo kakor dosedaj, tudi v bodoče najtesnejše sodelovale v smislu svoječasno sklenjenega valutnega sporazuma Sedanja delna devalvacija franka ne nasprotuje temu valutnemu dogovoru, temveč ustreza splošnemu položaju in splošnim potrebam ter bo olajšala mednarodno izmenjavo blaga. Londonski »Daily Mail« komentira najnovejše finančne sklepe francoske vlade in je mnenja, da je nova stabilizacija franka samo prehodno sredstvo. Najbolj potrebno bi bilo, da se v Francijo vrne kapital, ki je zbežal v tujino. Ta pobegli francoski kapital v inozemstvu cenijo na pol milijarde funtov, kar predstavlja danes 90 milijard > frankov, toliko kolikor znaša ves francoski obtok bankovcev. Pred končno stabilizacijo franka Pariz, 5. maja. AA (Havas). Notranje ministrstvo je objavilo sporočilo, ki pravi, da je vlada zaradi končne ozdravitve francoskih financ sklenila stabilizirati frank. Ta ukrep ne sme v nobenem ozira izzvati kakršnegakoli povečanja cen na notranjem tržišču. Francoska vlada je že dala vsem pre-fektom tozadevna navodila Po izjavi, ki jo je podal francoski finančni minister Marchandeau se bo po skJ-smtvi stabilizacije franka priče' nag'o vračati francoski kapital iz inozemstva. Včerajšnji pariški listi žavahmo komentirajo novo devalvacijo franka. Med drugim poudarjajo da bo po vaiorizacijli zlatih rezerv Francoske banke mogoče odpisati z valorizacijekim dobičkom ves dolg francoske države pri Francoski banki. Valorizacij-ski dobiček doseže višino dolga že pni tečaju 176 frankov za 1 funt. Stabilizacija de jure bo Izvršena šele čez nekaj časa, ko se bodo pokazali prvi učinki revizije valutnega sporazuma med Francijo, Anglijo in Ameriko in učinki nove devalvacije franka. Vsi si obetajo znatne koristi za razvoj francoskega gospodarstva od povratka pobeglega francoskega kapitala, ki ga cenijo celo na 160 milijard frankov. Baje pa je tudi v Franciji tesavrirano še mnogo zlata iin deviz. Povra-tek kapitala bo tudi omogočil Franciji, da v kratkem emitira na domačem trgu veliko narodno obrambno posojila Po izjavi finančnega ministra Morgenthaua fcodo no* i leča j franka branili za vsako ceno. in je Francija prevzela nasproti Amerika in Angliji v tem pogledu določene obveznosti. Vest, da bo nekoliko devalviram tudi dolar je Morgenthau odločno deananti raL Cena pšenici — 100% nad svetovno pariteto 2e prejšnji teden smo poročali o naglem dvigu cene pšenici v naši državi, ko je dosegla 200 din za metrski stot. Od tedaj 1» je cena nadalje dnevno naraščala in danes notira na novosadski blagovni borzi potiska pšenica že 220—225 din. V začetku aprila je potiska pšenica pri nas notirala do 180 din in je današnja cena za 45 din ali za 25% višja. To naglo dviganje cene na našem trgu je tembolj značilno spričo popuščajoče tendence na svetovnih tržiščih. Naš trg pšenice se že dolgo razvija docela neodvisno od svetovnega trga, kar je posledica okolnosti, da je Prizad izvozil vse naše razpoložljive presežke in morda še več, tako da se mnogi bojijo, da nam bo do nove letine primanjkovalo pšenice. Li-verpoolska pariteta znaša danes le 110 do 112 din za metrski stot, pri nas pa je cena še enkrat višja. Na našem trgu zadnje dni skoro ni bilo ponudb in tako je tudi razmeroma majhno povpraševanje lahko povzročilo nov znaten dvig cene. Kakšne so še rezerve pšenice pri producentih, je težko presoditi, ostale rezerve pa so v tako zvanih »čvrstih rokah«. Iz vojvodinskih mlinarskih krogov pa se čuje mnenje, da je ponudba v pšenici zaradi tega tako majhna, ker so producenti sadaj zaposleni z neodložljivimi poljskimi deli in nimajo časa, da bi dova-žali pšenico na trg. Poleg tega je zadnje deževno vreme vplivalo na dovoz, ker so ceste v Vojvodini slabe. Mnogo krivde pripisujejo tudi naši produkcijski statistiki. Naš lanski pridelek je bil očitno previsoko ocenjen, Prizad pa je, zanašajoč se na to statistiko, preveč pšenice izvozil v inozemstvo. V splošnem pa sodijo v poučenih krogih, da se sedanje visoke cene ne bodo mogle dolgo držati in da bodo morale v kratkem času popustiti, pred novo letino pa tudi 2natno nazadovati, ker se bomo morali vrniti zopet na izvozno pariteto. Zelo verjetno je tudi, da bo sedanja izredno visoka cena privabila na trg večjo ponudbo cd strani producentov, ki bodo skušali prodati vse razpoložljive rezerve. To bi bilo želeti zlasti v interesu Slovenije, ki je v tako znatni meri navezana na uvoz in mora, kakor smo to nedavno že omenili, uvoziti na leto 10.000 vagonov žita in moke. Vzporedno s podražitvijo pšenice je znatno narasla tudi cena moki ki je v začetku aprila notirala na novosadski borzi 272.50 —282.50 na bazi »0«, medtem ko znaša danes cena 320—330 din. Stanje klirinških računov Najnovejši izkaz Narodne banke o stanju klirinških računov od 30. aprila zaznamuje zmanjšanje salda naših terjatev v Italiji po obeh starih klirinških računih za 5.3 milijona lir (12.5 milijona din) in znaša sedaj ta saldo 22.2 milijona lir. Temu zmanjšanju pa stoji nasproti povečanje salda naših terjatev v novem dinarskem klirinškem računu, in sicer za 5.0 na 127.0 milijona din. V celoti so se torej naše terjatve v Italiji v zadnji četrtini aprila zmanjšale za 7.5 milijona din. Dne 3. maja je Narodna banka izplačala iz italijanskega kliringa klirinške nakaznice do štev. 13.060 od 22. januarja 1938. Saldo naših klirinških terjatev v Nemčiji, ki je zadnje tedne precej nazadoval, se je v poslednji četrtini aprila povečal ta 0.43 na 12.1 milijona mark. Od ostalih aktivnih kliringov zaznamuje kliring s Poljsko zmanjšanje salda naših terjatev za 0.7 na 12.8 milijona din in kliring s Turčijo zmanjšanje salda za 0.2 na 12.4 mili Iona din. Med pasivnimi kliringi kaže klirinški račun s češkoslovaško zmanjšanje našega dolga za 0.9 na 141.9 milijona Kč. Tudi naš klirinški dolg v Švici se je zmanjšal za 0.15 na 2.79 milijona švicarskih frankov, naš klirinški doig v Belgiji za 0.08 na 3.33 milijona beig, naš klirinški dolg v Rumuniji za 2.1 na 7.4 milijona din in končno naš klirinški dolg v Madžarski za 1.4 na 37.7 milijona din. Za malenkost p 3 se je dvignil naš klirinški dolg v Bolgariji, in sicer za 0.02 na 0.2 milijona din. Stan| s Narodne banke Zadnji izkaz Narodne banke od 30. aprila zaznamuje v poslednji četrtini prejšnjega meseca povečanje zlate podlage za 11-4 na 1S24.4 milijona din (lani 166S.2). obenem pa zmanjšanje deviz izven podlage za 19.2 na 3S9.3 milijona din (lani 706.2). Zaloga kovanega denarja v niklju in srebru se je v zadnji četrtimi aprila skrčila za 18.3 na 413.6 milijona din iti je bilo ob koncu meseca v obtoku za 786.4 milijona din kovancev (t j. le malo manj nego lani ob tem času). Menična posojila so ponovno nazadovala za 10.3 na 1313.9 milijon« diin (lani 1419.6) lonibardna pa so se zmanjšala za 4.3 na 236.4 milijona din (lani 249.1). Obtok bankovcev se je zaradi ultima povečal za 161.1 na 5897.8 milijona din (lani 5463.1). Vzporedno pa 60 se skrčile obveznosti na pokaz za 109.6 na 2649.3 milijona din (lani 1991.4). Med temi obveznostmi eo ži-rovne naložbe državne blagajne 6icer narasle za 94.3 na 127.3 milijona din (lani 40.6), zmanjšale pa so se privatne žirovne naložbe za 137.8 na 1453.6 milijona din (lani 972.5) in obveznosti na pokaz pc raznih računih za 66.1 na 1068.4 milijona din (lani 978.4). Vrednost zlate podlage skupaj z oficielno premijo je znašala ob koncu aprila 2344.3 milijona din, kar predstavlja nasproti obtoku bankovcev in obveznostim na pokaz kritje v višini 27.4%. Gospodarske vesti — Občni zbor D druženja bank v Zagrebu. V sredo je bil v Zagrebu občni zbor Združenja denarnih in zavarovalnih zavodov v savski banovini. Predsednik Arnold Herzog je v zanimivem govoru obeležil stanje privatnega denarništva v banovini. Naglasil je, da razmere privatnega denarništva v teh krajih niso tako sijajne, kakor bi jih drugi radi prikazali. Ne more se brez rezerve trditi, da je definitivna ureditev kmečkih dolgov ugodno vplivala na denarni trg in da narašča sedaj število zavodov, ki se odpovedujejo zaščitf. Tudi ni res, da so skoraj vse banke na tem, da deblokirajo vloge do 10.000 din in da se njihovo poslovanje vedno bolj normalizira, o čemer naj bi pričali tečaji njihovih vlož-nih knjižic, ki naj bi dosegli skoraj že nominalno vrednost. Ogromna večina zavodov se ne more poslužiti specialnih kreditov, ki jih daje Narodna banka. Likvidacija kmečkih dolgov na razvoj privatnih bank ni tako ugodno vplivala, kakor se zatrjuje. To se nanaša le na relativno manjše število velikih zavodov, ki niso močneje interesirani na likvidaciji kmečkih dolgov. Le taki zavodi so ne glede na zaščito že sposobni za normalizacijo poslovanja z lastnimi silami. Oni zavodi pa, ki so svoj denar dali kmetom in predstavljajo večino med hrvatskimi zavodi, so de vedno v docela v negotovem položaju. Pomagati bi jim bilo mogoče le s popolnim izplačilom njihovih terjatev, ki so jih odstopili Privilegirani agrarni banki. = »Vreme« zvišuje glavnico. Tiskarsko založniško podjetje »Vreme« d. d. bo povišalo svojo delniško glavnico od 10 na 20 milijonov din, in sicer z izdajo 10.000 novih delnic po 1000 din. Povečanje. glavnice se bo izvršilo naenkrat ali pa postopoma ter je v zvezi z gradnjo palače v Dečanski ulici 31, kjer bo zgrajena tudi nova tiskarna z novimi stroji. Bilanca za lansko leto zaznamuje 0.84 milijona din izgube, pri čemer so znašali dohodki lista »Vreme« 26.1 milijona din. ________n |«to IMS/19 j« sedaj objavljen tudi v »Službenem listu« dravske banovine, in sicer v Številki od 4. maja t L — Gradbena dela. Banska uprava dravske banovine je razpisala licitacijo za oddajo gradbenih del na cesti Šoštanj—St Vid—Črna, in sicer v odseku Vidmar— Radman (proračun znaša 322.500 din). Nadalje je banska uprava razpisala oddajo gradbenih del za gradnjo železobetonske-ga mostu preko Polskave pri Jurovcih v kilometru 5 946 banovinske ceste 1/35 (proračun znaša 648.700 din). - V trgovinski register sta se vpisali nastopni tvrdki: »Universal« trgovsko podjetje Celje, Cankarjeva 4 (agentura z mešanim blagom; imetnik: Milan Stra-šek); Schilling Drago, koncesionirano elektrotehnično podjetje in trgovina z elektrotehničnimi predmeti v Kranju. — Pri tvrdki Ivan Savnik, Kranj sta se vpisala javna družbenika Savnik Ivan ml., trgovec, in inž. Savnik Viktor, tovarnar, oba v Kranju Firma se odslej glasi: Ivan Savnik in sinova, trgovina z mešanim blagom, Kranj. — Pri tvrdki Julij Klein in sinova, Ljubljana, je zaradi izstopa izbrisan javni družbenik Klein Ivan; lastnik firme je odslej Klein Julij ml., in preneha javna trgovska družba ter se firma odslej imenuje Julij Klein, Ljubljana. Borze 5. maja Na ljubljanski borzi so se danes avstrijski šilingi nekoliko okrepili in so se trgovali po 8.66, medtem ko je bilo za angleške funte povpraševanje po 238. V zagrebškem privatnem kliringu je bil promet v avstrijskih šilingih po 8.64 (v Beogradu po 8.62), v grških bonih po 28.75 in v angleških funtih po 238. Nemški klirinški čeki stanejo v Beogradu, Zagrebu in Ljubljani 14.50 za konec maja pa v Zagrebu 14.45 in za konec julija 14.4750. Na zagrebškem efektnem tržišču ae Je Vojna škoda pri mirnejši tendenci trgovala po 481.50 — 483 (v Beogradu pa po 480.50 — 482) ln za julij po 482. Do prometa je prišlo še v 8% Blairovem posojilu po 97 in v delnicah PAB po 226. * DEVIZE Ljubljana. Amsterdam 2419.66 — 2434.26, Berlin 1745.03 — 1758.90, Bruselj 731.04 — 736.11, Curih 996.45 — 1003.52, London 216.50 — 218.56, New York 4309.13 — «845.44, Praga 1SLM — 182-84, IM 227,84 — 230.92. Ourih. Beograd 10. Pariš 12.1750, London 21.7625, New York 435.375, Bruselj 73.37. Milan 22.95, Amsterdam 242.65, Berlin 175.2250, Dunaj 47, Stockholm 112.20, Oslo 109.40. KSbenhavn 97.20, Praga 15.15, Varšava 82.30, Budimpešta 86.25, Atene 3.95, Bukarešta 3.25. EFEKTI Zagreb. Državne vrednote: Vojna Skoda 482 — 483, za julij 482 — 483, za avg. 482 M.. 4% agrarne 61 — 63, 4% severne agrarne 61.50 den., 8% begluške 93 — 94, 6% dalm. agrarne 91 — 93, 7% stabiliz. 98.75 den., 7% invest. 98.50 den., 7% Dri. hip. banka 99 den., 7% Blair 92.50 — 93.50 8% Blair 97 — 98; delnice: Narodna banka 7800 den., PAB 226 — 228, Gut-mann 60 — 65, šečerana Osijek 110 — 120, Trboveljska 195 — 200, Dubrovačka 370 den.. Jadranska 375 — 393. Beograd. Vojna Skoda 481.50 — 482 (480.50 — 482), 6% begluSke 93.50 — 94 (93.75 — 94), 6% dalm. agrarne 92 — 92.60 (92.50), 7% invest — (102.25), 7% Blair 92.50 — 93 (92.50 — 93.50), Narodna banka 7550 bi. (7325), PAB 230.50 — 231.50 (232). Blagovna tržišča ŽITO ■FChieago, 5. maja- Začetni tečaj: pšenica: za maj 80.25, za julij 78.25, za sept. 79; koruza: 58.50- za sept. 59.625. + Wlnnipeg, 5. maja. Začetni tečaji: pše-nlea: za maj 117. za julij lrt). + Novosadska blagovna bona (5. t. m.). Tendenca stalna. Pšenica: (78/79 kg): baška 217.50 — 226; sremska 216 — 218; hanatska 214 — 217.50: baška potiska 220 — 225. K«"^ »a: baška 104 — 105: banatska 100 — 101. Oves: ba5ki 157.50 — 160: slavonski 160 — 162.50 Jefmen: baški in sTemaki 63/64 kg 147.50 - 150 Moka: baška »0< in >02« 300 - 310: >5c 280 — 290; >6« 260 — 270: >7< 230 — 240: >8< 130 — 195. Otrobi: ba§ki in sremski 110 — 115. + Badimpeštanska terminska borza (5. t m.). Tendenca nespremenjena. Koruza: za mai 14.67 — 14.68. za julij 1487 — 14.58. BOMBAŽ + Liverpool, 4. maja. Tendenca mirna. Zaključni tečaji: za maj 4.C4 (prejšnji dan 4.56). za julij 4.72 (4.66). za okt, 4.82 (4.77). + New York, 4. maja. Tendenca komaj stalna Zaključni tečaji: za maj 8.61 (8.65), za julii 8.63 (8.65), za okt. 8.68 (8.73). Pol ducata vlomov v enem tednu Litijskim orožnikom gre zasluga, da so mladi dolgo- prstniki že za zapahi Litija, 4. maja Preteklo nedeljo se je razneslo po Litiji, da so naši vrli orožniki s komandirjem g. Baumkirchnerjem in orožnikom g. Necme-skalom razkrinkali mlado vlomilsko družbo, ki je pretekli teden izvršila vrsto nočnih vlomov. Zaradi stalnih vesti o vlomilcih so bili nekateri Litijani že tako preplašeni, da so se ponoči ustrašili vsakega šuma. Dovolj zgovoren je dogodek ki se je primeril včerajšnjo noč nekemu obrtniku na FrticL Bilo je okrog 2. ure zjutraj. Močno je deževalo, tema pa je bila kakor v rogu. Nekje v hiši so začu?; ropot. Gospodar je planil k oknu in začel klicati na pomoč, češ da ima v hiši vlomilce. Da bi dozdevne nočne obiskovalce prestrašil, je tudi ustrelil skozi okno. Strel ln vpitje na pomoč so začuli pri sosedu. V strahu, da grozi še njim napad, je tudi sosed sprožil lovsko puško. Nato pa je tekel na pomoč sosedu. Oba trdita, da sta slišala nočne nepridiprave. Dozdaj dokazov za napad še ni, zato je verjetno, da jima je le strah zaradi zadnjih vlomov pričaral dozdevne vlomilce. Prejšnjo noč pa je doživel obilo strahu upok. sodni svetnik g. Ivan Huter. ki stanuje v svojem gradu sredi trga. V gradu ima njegova nečakinja Mira Pregljeva v pritličju trgovinsko skladišče. Preden je legel g. Huter k počitku, je hotel odvesti psa na dvorišče. Stopil je v pritličje in je krenil k vratom, ki držijo na dvorišče in do skladišč Prehod tvorijo dvojna vrata. Čudno pa se mu je dozdevalo, ker so bila prva vrata odprta. Ko je segel za kljuko drugih vrat. se je zgrozil, ker je v temi zagrabil za človeško roko. V tem je že skočil pre-denj neznan moški, prižgal električno svetilko in naperil nanj revolver. G. Huter Je obstal, nočni gost se je nato brez glasu odstranil. Graščak g. Huter je Sel dogodek Sloven jgMstriški planinci so delavni Sredi aprila se je vršil redni občni zbor slov enj e>biis tri&ke podružnice Slovenskega planinskega drudtva v dvorani hotela »Beograda« ob razveseljivi udeležbi vnetih planincev. Zboru, ki ga je vodil načelnik g dr. Simon Jagodič, je prisostvoval kot delegat glavnega odbora g. Božo Garjšek iz Maribora- Iz tajniškega poročila, ki ga je podala požrtvovalna tajnica ga. Irma Raste iger jeva, je posneti, da je bila glavna skrb odbora nadajlnja oprema planinskega doma pri Sv. Treh kraljih kakor tudi gospodarskega poslopja, ki bo popolnoma dograjeno letos. Dograjena je bila pod vodstvom g. dr. Teodorja Tominška romantična pot skozi Pohorski Vintgar ter za društveno 151etnico odprta z novo varianto čez Sv. Urh k Sv Trem kraljem Svojo 151etnioo je proslavila podružnica SPD s svečano sejo v Slov. Bistrici, ki se je za to priliko svečano odela v zastave, z otvoritvijo nove poti skozi Pohorski Vintgar z velikim planinskim zborom pri Planinskem domu. Pri svečanosti je po zaslugi g. Josipa Tamažiča sodelovalo Celjsko pevsko društvo pod vodstvom pe-vovodje g. Peca šegule z Izjbranim koncertnim športom- Višek prireditev pa je bil letos IX. planinski ples, ki je dal preko 7300 dinarjev čistega dobička. Za reklamo v časopisih je skrbel g. Josip To-mažič. Fotografski odsek pod vodstvom marljivega g. Ivana Jilga se je udeležil z več posnetki planinske fotografske razstave v Novem Sadu in Putnikove razstave v Mariboru, kjer je poleg pohvale bila tudi ena slika nagrajena in odkupljena. Vse stare in nove poti so bile nanovo markirane ter opremljene z napisnimi tablami pod vodstvom naše smučarske prvakinje gdč. Reszike Ojcingerjeve. Za smučarje je naredila podružnica na svojem pose- javit orožnikom, ki so takoj začeli s preiskavo. Oblastva so ugotovila, da je bflo isto noč vlomljeno še na dveh drugih mestih. Vlomilci so poizkušali vdreti v trgovinsko skladišče pri trgovcu g. Končarju sred? trga ln pri trgovcu g. Cererju blizu litijskega mostu. že pred dnevi je bil prijavljen vlom v hišo gdč. Pavle Meškove, ki je še pravočasno začutila neljube goste in je nato s trkanjem zbudila v isti hiši stanujočega zdravnika dr. Orla. Med tem pa so neznanci že izginili v noč. Naši orožniki so bili z vnemo na delu in so zdaj le zajeli družbo mladih vlomilcev. V rokah imajo že vse potrebne dokaze, da so ti mladi nepridipravi izvršili vlome poslednjega tedna. Osumljenci so aretirani in so izročeni v sodne zapore. Dva aretiran ca sta trdovratno zanikala udeležbo pri vlomih. Orožniki pa so dognali, da je eden izmed osumljencev kupil nedavno revolver, pred dnevi pa je iskal tudi potrebno streljivo. Drugi osumljenec je bodril pajdaše, da bo treba zdaj, ko je težko dobiti kak zaslužek, najti druga pota, da bodo pridobili kak dinar za dnevne priboljške. Mreža dokazov se je okrog obeh osumljencev tako zgostila, da sta končno priznala svojo krivdo. Nato sta oba mladeniča izdala še dva druga mladostnika, ki jih je zavedla želja po senzacijah na stranpota. Danes so aretirali še ostala dva, ki sta pa sodelovala le pri vlomu v trgovino g. Cererja, odkoder so bili pravočasno prepodeni. Vsi štirje fantje so mladoletniki, ki so jih le slaba družba, slabe knjige in gangsterski filmi spravili k nepremišljenim dejanjem in v zapor. Spričo njihove mladosti pričakujemo, da se bodo ravno zdaj, ko jim je že na prvi krivi poti spodletelo, vrnili v pošteno človeško družbo. sfcvu pri Planinskem domu Široko preseko. Blagajniško poročilo pod vodstvom g. Prana Kaca izkazuje 4758 din prebitka. Poleg že porabljenega posojila v znesku 50.000 din pri Banovinski hranilnici v Mariboru bo še treba novega posojila okrog 40.000 din za likvidiran je še neplačanih računov in dokončno ureditev Planinskega doma Poročilo gospodarja g. Nandeta Korp-nika je pokazalo, da je bil naš Planinski dom nad pričakovanje dobro obiskan. Gospodarju je tudi uspelo likvidirati zaostali dolg oskrbnika nasproti SPD. Oskrbnir štvo je bilo ponovno oddano oskrbniku g. Karlu Dvoršaku, katerega žena je izvrstna kuharica in gospodinja, tako da bodo maloštevilne pritožbe v bodoče izostale. Pri nadomestnih volitvah sta bila izvoljena g. dr. Stane Jereb za drugega gospodarja in g. Ivan Jilg za drugega blagajnika. Smernice za nadaljnje uspešno delovanje je podal podnačelnik g .dr. Anton Žni-deršič. Opraviti je naslednja dela: dpgra-ditev poti skozi Pohorski Vintgar, barvanje in pleskanje v domu, organiziranje mladinskega odseka in ureditev knjižnice, za katero bodo odborniki pobirali knjige. Ker je vsa zaloga starega prospekta podla, bo SPD izdalo še pred sezono nov prospekt in ga odposlalo številnim interesentom v tujini in doma. Potreben pa bo tudi večji prospekt za napredek tujskega prometa v vsem okolišu Slovenske Bistrice, ki bi ga pa naj izdalo SPD skupno s tujskopro-metnirn odborom občine, ki je doslej podpirala delovanje naše podružnice. Na prošnjo SPD bo tudi letos uveden ob ne-ieljah izletniški vlak Delegat g Božo Gajšek je podal poro-jilo s pojasnili o druš venem delovanju ter je čestital slovenjebistriški podružnici in njenemu marljivemu Odboru, k uspešnemu delu. Iz življenja na deželi Iz Krškega kr— Iz železniške službe. Iz Ptuja Je bil premeščen na postajo Videm Krško prometni uradnik Marjan Trak. ki je zavzel službeno mesto v Dobovo premeščenega uradnika Sabca. k— Sprememba na videmski občini. S sklepom občinskega odbora na Vidmu pri Krškem, sprejetim na seji preteklo nedeljo, je bil imenovan za občinskega tajnika Jože Ferenčak. S tem je bisl razveljavljen nedavni sklep istega odbora, da ostane Se nadalje v službi dosedanji tajnik V. Svaj-ger. kr— Pregled in žigosanje sodov v Krškem se bo vršilo v proračunskem letu 1938/39 po odloku ministrstva trgovine in industrije, osrednje uprave za mere in dragocene kovine, v sledečih dneh: 20. majnika, 24. junija, 27. julija, 24. avgusta, 10. in 29. septembra, 8. in 27. oktobra, 8. in 25. novembra, 10. in 30. decembra, 10. m 27. januarje, 10. ie 24.. februarja ter 10. in 30. marca 1939 kr— Gramoz ra ceste. Dne 9. t m. ob 9. dopoldne bo v pisarni sreskega cestnega odbora v Krškem javna ustna zmanjševal-na dražba za dobavo in vožnje gramoza za razne ceste našega okraja. kr— Lek proti prašnim cestam nam je priskrbel mestni gospodarski odbor. Nabavil je škropilni avto, ki bo stal s potrebno prenovitvijo 21.000 din. Vozilo stopi že v kratkem v akcijo. ★ MTTTA OB DRAVI. V nedeljo 2. maja je Zborovala podružnica Družbe sv. Cirila in Metoda na Muti. Predsednik podružnice, g. Franc Kogelnik je v uvodu pozdravil vse navzoče mutske in vuizeniške člane, spominjajoč se nedavno umrlega zaslužnega soustanovitelja podružnice, g. Simona Viherja, nadučitelja v pokoju in je pozval prisotne, da se oddolžijo njegovemu spominu z vzklikom »Slava!« — Z izčrpnim tajniškim in blagajtrM/ikim poročilom je bila podana jasna slika plodo-nosnega podružničnega delovanja v minulem letu. Tako je imela podružnica v zadnjem poslovnem letu nad 17.000 din dohodkov, ki jih je spet izdala v razne humanitarne svrhe in za izpopolnitev društvenega inventarja. K tako lepemu uspehu so pripomogle zlasti številne prireditve in požrtvovalnost naših člaaov. Posebno zahvalo za nesebično delovanje zaslužijo poleg ostalih sodelavcev predvsem gdč. Malyjeva ln Rojkova ter gg- Kogelnik, Zehelj, Bervar, Grossraan in Nemec. Ravno tako tudi vodstvo železarne, ki je podeg brezplačne oddaje dvorane dala za vse številne prireditve brezplačno tudi električni tok in potrebno kurjavo, želeti bi pa bilo, da se sedanje število članstva najmanj podvoji Dosedanji odbor, ki mu je bil soglasno izrečen absolutorij, je bil izvoljen tudi za bodoče poslovno leto z željo, da deluje po istih smernicah tudi nadalje;. Posebno sedaj, kc smo tik druge desetletnice osvoboditve, pi-kaži^io še posebno v sedanjih časih, da je naša narodna postoj mka ob severni meji sicer skrom na, toda je in hoče ostati trdna in zavedna, da ao vsikdar branila narodno obrambne interese pred grabežljivostjo tujcev. R A D I O Podrobne sporede vseh evropskih radijskih postaj in obilo zanimivega branja dobite v tedniku za radio, gledališče in film »NAS VAL«, Ljubljana, Knafljeva uL 5. Petek 6. maja Ljnbljana 11: Šolska ura: Materi! (brezposelni učit. abiturienti). — 12: Po naših stezicah (plošče). — 12.45; Poročila. — 13: Napovedi. — 13.20: Pisan orkestralni koncert (plošče). — 14: Napovedi. — 18: Ženska ura: Podeželska gospodinja in tujski promet (ga. Ivanka VelikonjaV — 18.20: Nekaj valčkov (plošče). 1840: Francoščina (dr. S. Leben). — 19: Napovedi, poročila. — 19.30: Nac. ura. — 19.50: 10 minut za planince. — 20: Mozartova orkestralna ura (Radijski orkester). — 21: Pablo Ca-sals igra (plošče). — 21.10: Večer svetovne klavirske literature: Predklasiki: sinovi J. S. Bacha. Predava in na klavirju izvaja prof. L. M. Skerjanc. — 22: Napovedi, poročila. — 22.30: Angleške plošče. Sobota 7. maja LjnMjana 12: Plošče — 12.45: Poročita- — 13: Napovedi. — 13.20: Plošče. — 14: Napovedi. — 18: Za delopust igra Radijski orkester — 18.40: Sredozemski človek (dr. V. Bohinec). — 19: Napovedi, poročila — 19.30: Nac. ura. — 19.50: Pregled sporeda — 20: Zunanja politika (dr, A. Kuhar). — 20.30: V. večer muzi komedijantov. — 22: Napovedi, poročila. — 22.15: Vesel konec tedna (Radijski orkester). — 23: Esperantska ura. Beograd 16.45: Plošče in narodna glasba — 20: Narodne pesmi. — 20.30: Operna in operetna glaslba. — 22.15: Lahka in plesna muzika. — Zagreb 17.15: Orkestralni koncert — 20: Prenos opere iz Nar. gledališča! — Praga 19.20: Zabavni spored. — 21: Iz čeških oper. — 22.15: Plošče • — 22.30: Plesna muzika — Sofija 16 30: Komorna glasba. — 17.30: Ples. — 19.30: Celo. — 20: Pesmi. — 20.45: Lahka glasba — 21.40: Orkester. — Dunaj 10 30: Lahka glasba s plošč — 12: Dunajski simfoniki. — 16: Venček melodij. — 18: Pevska ura. — 19.10: Brahm-sov koncert — 20: Ljubezen v maju. —-22.30: Lahka in plesna muzika — Berlin 19.10: Nordijske melodije. — 20: Pester spored. — 22.30: Lahka in plesna muzika. _ Mttnehen 19.10: Orkestralni koncert _ 20: Pester spored. — 22.20: Sobotni ples. — Stuttgart 19.15; Odlomki iz priljubljenih operet. — 20: Ko zapihajo majske sapice... — 22.30: Lahka in plesna muzika. — 24: Ritem veselja (plošča). NESREČA V tramvaju se je vozil star gospod. Njemu nasproti sta sedeli dve dekleti. Tedaj pa se je starcu primerilo nekaj človeškega. Dekleti sta se začeli na glas smejati. Starec pa se je obrnil k drugim potnikom z besedami: »Poglejte, kako malo je potrebno, da se otroci razvesele! * VZROK »Zakaj najdenega prstana niste^ prinesli na policijo, ampak ste ga kar obdriaii?« »Gospod sodnik, ker je imel znotraj napisano, Večno tvoj le Smrtna žetev angleškega prometa Prometno ministrstvo v Londonu Je Izdalo seznam žrtev prometnih nesreč v angleški prestolnici. Po teh podatkih je zahteval promet na cestah VeL Britanije tekom zadnjega leta 6633 mrtvih in 226.400 pohabljenih. Odstotek smrtnih žrtev je za 72 oseb večji nego v prejšnjem letu. dočim Je število pohabljenih za 1411 oeefo manjše Priprave za obisk angleških suverenov v Parizu Francoska vlada jf odredila vse potrebne priprave za bivanj« angleškega kralja in kraljice v francosk prestolnici. Po seda njih dispozicijah obi-6če vladarska dvojic Iz Londona francosko metropolo zadnje dr: Junija. Na sliki: Salon za sprejem na Qua; d'Orsayu »Zračni Ford" na Danskem Pogodba družbe „Taylor Aircraft Corporation" s kodanjsko vlado Po dolgotrajnih pogajanjih Je sklenila danska vlada z ameriško družbo za grad-n(jo letal »Taylor Aircraft Corporation« pogodbo, po kateri bo ta družba na Danskem osnovala podružniško tovarno, ki naj bi evropski trg zalagala s cenenimi ameriškimi športnimi letali Skupina danskih finančnikov je v ta namen od vlade najela dosedanje vojaško letališče Lund-tofte pri KodanjfU z vsemi napravami za 20 let. Gradnja letal se prične že prihod-njl mesec. Ze dosedaj so dobili celo vrsto naročil iz Hotandske, Švedske, Finske in Norveške. Danska tovarna bo izdelovala naj-prvo tip letal, ki jih v Ameriki poznajo Umor Iz znanstvenega nagiba V uradu njuJorške policije se je te dni pojavil biolog prof. dr. William Mattlage ter je povedal, da je umoril svojega slugo iz manstvemh nagibov. Hotel se je prepričati, kakšne muke trpi človek, ker je hotel to vprašanje obdelati v manstve-ni razpravi. Profesorja so zadržali ter ga izročili psihiatrom, da preiščejo njegovo stanje. pod imenom >Zračni Ford«. To so dvosedežniki z motorjem 40 k. s. in akcijskim radijem 650 do 700 km ter največjo brzino 175 km na uro. Tovarna jih bo prodajala spočetka po 10.000 danskih krom, upajo pa, da bodo pozneje ceno lahko znižali na 8000 kron. Poraneje bodo izdelovali tudi nekoliko dražje dvosedežne tipe l motorji 60 k. s. Ugodno bo to, da bodo ta letala prodajah na obroke kakor avtomobile. V zvezi s tovarno bodo osnovali letalsko šolo, ki bo uaročnike za majhen strošek vzgojila za letalce . Medvedi — posledica državljanske vojne Španska državljanska vojna je imela z* pirenejske vasi nepričakovano posledico. Vladni miličniki, ki jo bežali čez mejo v Francijo, so po vsej priliki vznemirili medvede, ki živijo drugače v višjih gorskih pasovih. Živali so se preselile v doline, kjer povzročajo prebivalstvu sedaj velik strah in pa tudi veliko škodo med čredami Posebno huda je medvedja nadloga v okolici Laruna, Cautereta in Luža. Kitajski oklopni vlak V Trstu so pri razkopavanju nekega zemljišča naleteli na ostanke Stare cgradbcb a kateri sodijo, da Je bila nato* ffedaliftča Srebrna gora v Boliviji V pravljičnih knjigah se časih bere o zlatih in srebrnih gorah, kakršnih ni narava ustvarila nikjer na svetu. Vendar pa stoji v Boliviji srebrna gora, ki zasluži svoj naziv tudi v resnici. To je 1700 m visoki vršac Cerro de Potosi, kjer kopljejo srebrno rudo že od 17 stoletja. Po strokovnih cenitvah je dala gora doslej za 38 milijard plemenitih rud. Strašen samomor rudarja V Soanovicah na Poljskem je šel neki radar v straAno prostovoljno smrt. Podal se je zna pokopališče, kjer si je privezal okrog vratu dinamitni naboj. Učinek eksplozije je bil tako silen .da je raztrgalo nesrečneža na kose. V bližini pokopališča so popokale na oknih vse šipe. Dve novi češki ladji V Pragi so te dni izročili prometu dve novi ladji. Prva nosi ime Edvarda Bene-ša, druga Anton ina švehle. Dinamit proti bazaltu V bližini Meissena so nedavno razstrelili 80 tisoč ton bazalta in so v ta namen foroMU 66 stotov dinamita. Posledica mraza v Franciji Slane In mrazovi so v zadnjih dveh tednih napravil v Franciji ogromno nepopravljivo škodo. Vinogradi od Beaujjo-laisa do Maoona so popolnoma uničeni in trta ne bo dala niti kapljice soka. Boccaccijeva rojstna hiša V Certalgu restavrirajo rojstno hišo italijanskega pisatelja Boccaocija. Denarna sredstva za restavracijo poslopja je priskrbel osebno min. predsednik Musso-lini. Sedem prstov na eni roiu V So rren tu pri Neaplju je rodila neka 301etna Eliza Barbetta dete ženskega spola s sedmimi prsti na obeh rokah in nogah. Mati in otrok sta drugače zdrava 24 urna razdelitev časa na Kitajskem Japonske okupacijske oblasti v Pekingu so uvedle Štetje časa od 1- do 24. ure. že prej ao uvedli isto Štetje t Sanghaju. ANEKDOTA Kulturni zgodovinar Jakob Burckhardt je nekoč predaval o razmerah na dvoru Ludovika XIV. Omenil je med drugim: »Kralj je imel v svoji neposredni bližini kolegij 24 zdravnikov. Lahko si mislite,< je dejal, obrnjen k poslušalcem, »da je moral biti prekleto trdnega zdravja, da ga niso ugonobili!« VSAK DAN ENA »Tu-kaijle — vzemite hitro moj dežnik !< »Najlepša hvala, zdaj sem že premočen do kože!« (a>Ric et Rac«) Tehniški giganti Največje letališče na svetu bo novo letališče v Berlinu-Tempelhofu, ki so ga v surovem stanju že dogradili. Najmočnejšo ,iz ene enote sestoječo lokomotivo imajo nemške državne železnice. Ta stroj je sposoben z brzino 150 km na uro vleči vlak ,ki tehta 700 ton, in to čez gorato ozemlje. Največjo dolinsko pregrado na svetu predstavlja trenutno Boulderski jez v Ze-dinjenih državah s prostornino 3.9 milijona kubičnih metrov. Umetno jezero, ki so ga ustvarili s tem jezom, bo vsebovalo 37 milijard kubičnih metrov vode. Toda novi jez oh izlivu reke G ran d Coulee v reko Kolumbijo v državi Washington bo vseboval 10.3 milijone kubičnih metrov in bo zadrževal 45 milijard kubičnih metrov vode. Ta jez, ki ga bodo dovršili po vsej priliki še letos, bo s svojo dolžino 1420 m tri in polkrat večji od Boulderskega jeza. Največja električna centrala na svetu bo stala isto tako ob jezu Grand Coulee. Obratovati bo začela nekako v treh letih in bo imela 2.7 milijona konjskih sil zmogljivosti Najdaljši telefonski kabel na svetu bo 700 km dolgi podmorski kabel med Sicilijo in Tripolisom. Ta kabel so začeli že polagati. Darujte za »Zvončkov* sklad Mlade športnice se veselijo življenja v prosti naravi Knjiga na zapadu Francoska književnost v materialni in duhovni krizi Američani so leni za čitanje Pogled v francoske, angleške in ameriške časopise mora v človeku zbuditi misel, da je v teh deželah pravi raj za literaturo. V resnici pa je stvar precej drugačna. Na Francoskem je književnost v težki materialni in duhovni krizi. Svarilni klici pisatelja Duhamela in drugih dokazujejo dovolj jasno, kakšne težave so nastale v njej zavoljo današnjih knjižnih cen, inflacije malovrecbiih proizvodov, bralni utrujenosti občinstva, premnogih nesmotrnih nagradnih natečajev. Tudi v Zedinjenih državah se kažejo sfliični pojavi. Neki ameriški aivtor je v pariški reviji »Marianne« spregovoril o V Trstu so odkrili rimsko gledališče tem poddbno kakor Duhamel o francoski književnosti Ni v prvi vrsti gospodarska ! kriza, ki je napravila ameriško občinstvo leno z čitanjem. Hujša je konkurenca kinematografa, radia in avtomobila Drug močan sovražnik literature je — bridge. Kmalu bo prišel čas, ko se bodo morali mladi književniki ogledati za drugim poslom. V Zedinjenih državah se očituje čedalje bolj neka silna površnost v ljudeh, številke o ameriški knjižni proizvodnji so obupne. Število novih knjig rase kakor plaz, toda število knjig, ki jih prodado, se čedalje bolj krčL Mož, ki se bavi s pisatelj-stvom kot glavnim poklicem, je že dosti bolj redek nego mož, ki uganja litreratu-ro kot stranski poklic, a je v prvi vrati inženjer, zdravnik, trgovec, industrijec, učenjak, sploh vse, samo ne izključno pisatelj. Italijanske oblasti raziskujejo ta Čas vzroke velike letalske nesreče, pri kateri 9e je trimotomo potniško letalo ki je obrartovalo na progi Rim — BrindisL, razbilo ob nekem gorskem vrhu. Nesreča je zahtevala 19 smrtnih žrtev. Letalo ie bilo izredno zasedeno, ker so se ž njim vračali gostje 6 poroke albanskega kralja v Tirani Mnogo oseb eo moraJi v albanski prestolnica zavrniti. Prispele so 66- dai s paroikom in so talko ušle katastrofi. Na krovu letala je bila baje velika zbirka draguljev in okrasnih predmetov, ki so jih poslali razni draguljarji v Tirano ker je bo-teQ albanski kralj med njimi izbrati najlepše kose za svojo mlado ženo. Te dragocenosti, ki so predstavljale vrednost nad 20 milijonov lir, so uničene. Škoda zadeva pred vsem Iranoosike draguljarje, ki pa eo dragocenosti pred od pošiljat vi jo v Tiiano zavarovali. Letalska nesreča v Formi)! Tragedija na povratku s svatbenih svečanosti v Tirani Oškodovani draguljarji Himna pomladi Blaznež umoril lastnega otroka GnnoteD umor se je zgodil v Strasbour-gn. Neki 36-letni Paul Kuhn je pozvoni* pozno zvečer ob glavnem vhodu mestne bolnišnice in j« oddad vratarju v odejo zavit paket t besedami: >To je moja mala hči Germaine«. Ko je presenečeni vratar odgraii odejo, je zagledal truplo 18 mesecev stare deklice, ki ji je bala glava ločena od trupla. Kuhn ni kazal, da bi hotel pobegniti. Dal se je prijeti brez odpora in so ga bakotj zaslišali Ko so ga preiskati, so našli v njegovem žepu otrokove oči. Mož je izjavil po-hciji: »SUlal sem gtlasove. ki so mi likazali, naj to izvršim.« Policija je ugotovila, da je bil Kuhn interniran v neki bl-azniei, od koder so ga izpustili pred nekoliko meseci kot ozdravljenega. Je oče šestih otrok m njegova žena pričakuje novega poroda. Bos iz Kaira ▼ Kapsko mesto Mladi angleški slikar Anton Sabian je odrinil prve dni tega meseca iz Kaira na pot skozi Afriko. Namerava potovati na drugi konec črnega kontinenta in v pogodbi, ki jo je sklenil, se je zavezal, da bo vso to ogromno pot opravil pes in bosonog. Možakar je star 23 let in se Je kot dober pešec izkazal že lani, ko je bos potoval 360 lcm daleč od Florence do Rima. Pot iz Kaira v Kapsko mesto bo seveda precej daljša in bolj hrapava... Rimski Kvirinal Iz zgodovine poslopja, v katerem je nastanjen Hitler Ljubezen med labodi V Konigebergu so imeli na Soltiskem Jezeru dva laboda, samca in samrco. ki sta živela v veliki družabnosti. Siroveži so samico nedavno pobih do smrti. Samec je bil zaradi tega žalosten in je stražil mrtvo družico pomoči in podnevi ter ni pustil nikogar k mrtvi ptici- Nazadnje je morala posredovati policija, ki je z velikansko muko in zvijačo mogla odstraniti mrtvo labodico. Ko je truplo mrtve družice izginilo z jezera, je samec dolgo plaval ves nemiren po vodi ter Iskal mrtvo samico. Novi prezident Irske Zaslužni zgodovinar dr. Douglas Hyde je bfl izvoljen za prezidenta irske države Kvirinalska palača, v kateri prebiva Hitler med svojimi obiskom v Itailiji kot gost italijanskega kralja in oeearja, je stavba z reprezentativnimi prostori na katero se nanaša formula podanikov in veleposlanikov, kadar jih >ak red i tirajo pri Kvirinalu«. Običajno prebiva kralj Viktor Emanuel III. s svojo družino v gradu, ki leži v širnem parku vile SavoLe. Palača v mestu pa leži na enem izmed znamenitih sedmih rimskih gričev in je bila do osvojitve Rima po Italiji poletni sedež papežev. Prvotne vrtove je kardinal Lodovico d'Este daroval papežu Gregorju XIII. in papež je L 1574. naročil Oktaviju Maf-cherinu, naj tu njemu in njegovim naslednikom zgradi bivališče, kjer bi bilo mogoče uživati dobroto popolnoma či-trtega zraka. Pod papežem SJkstom V. so gradnjo nadaljevali' sodelovala sta tudi Maderna, ustva-ritelj pročelja Svetega Petra in Bernini. ki .je postavil kolonade Trga 6vetega Petra. Bernini ie zgradil veliki portal, nad katerim je balkon, s katerega so nekoč ljudstvu sporočali izvolitve novih papežev. KviTinalcika palača pa sicer ne spada med najlepše zgradbe Rima. Dolgo stransko krilo jo ravno s svojo dolžino nekaj kazi. Veličasten pa je trg pred njo. S trga je ob odorti ograji krasen pogled na mesto in na Michelangelovo kupolo cerkve Svetega Petra. Na trgu se dviga mogočna kipanska skupina dveh mlademičev. ki krotita konja, delo. ki izvira iz Konstantinovih term. Tu je tudi znamenit obelisk in graniten vodnjak. Hitler stanuje v severnem krilu palače, kjer je bival nekoč kralj Humbert I. Tu so prostori opremljeni posebno razkošno, a omeniti je tudi krasno teraso, s katere se nudi očem sija jen razgled na večno mesto. Pod teraso šumi mogočna Fontana Trevi, najlepši rimski monumen talni vodnjak. Vanj mečejo drobiž obiskovalci mesta, ki si ga žele še enkrat videti. Kulturni pregled Razstava slik Antona Trstenjaka v Pragi Trstenjak nam je zopet odgrnil zavese ▼ svolo umetniško delavnico. Preko potletj* nabere motivov, napije se lepote naših krajev. obišče morje, češko pokrajino in mesteca, na jesen in pozimi se odmakne utrujajo-čeatu dnevu ulice. Redkodaj ga srečah nemara s€ izogiblje pustemu in brezplodnemu življenju kavarn in uživa življenje po svoje. Na Vinohradih v Korani tfidi ima atelje, v njem je slejkoprej najbolj srečen. Na zidovih eo moli vi iz rodne Prtekije, iz soln-čne Dalmacije, portret matere, spomini^ na Pariz, na naše planine- na ljubljeno Lužico. Podobe in barve, ki jih nosi v duši, prenaša na platno, smehlja 6e ves srečen, ko ujame ton, ki izraža tisto, kar čuti. V ustvarjanju je vrhunec sreče. Šele leto je, odkar je v Pragi zadnjič razstavljal in vendar je 23. aprila Mazačev umetr.išk' salon »Elan< v Spalenovi ulici lahko pokazal občinstvu samo nova Trste-niakova dela. Takoj, ko vstopiš v dvorano, te ;; nasprotne 6trani pozdravi velika slika umetnikove matere. Sklenjenih rok sedi v tist. tipični temni obleki naših mamic. Zasanjane od teže dela in skrbi utrujene oči zro nekam v daljavo — ali se vrstijo pred nimi podobe malenkosti, ali obrazi otpsrk, ali pa mo^da gleda v dušo sina in je srečna, ko je v niej toliko lepot. Na desni steni ©o motivi iz Dalmacije (Makarska, Korčula. Hvar. Kraljeviča, Podgora.) in motivi iz Ljutomerskih goric. V Pragi 9em videl že mnogo razstav z motivi iz naše Dalmacije, toda noben slikar ni tako mojstrsko ujel raz- košja njenih barv kot Trstenjak, Kaka harmonija je v teh kontrastih rdeče in modre, koliko soinca je na teh strehah in stenah hiš in vendan ni nikjer ostrih senc, kd bi že vnaprej kričale: nad nami je solnee. Morje je na Tretenjakovih oljih zapeljivo, nekaj tajnega je v teh modnih vodnih ploskvah. Vasica na Miladoboleslavskem, kakor tudi pod-karpatoruska koča izražajo neko podobnost s prleško pokrajino, medtem ko nas v »Pomladi na Coškem« pozdravlja res značilna \ odopadi v Vintgaru« pričajo o novem gledanju in vidim v njih napredek v realističnem podajanju prrrode. Kompozicijsko novega ne prinaša slika »Pri toi-letic, je pa barvno zanimiva. Težka barva je v skladu z vsebino. K prijetni pestrosti razstave so pripomogli akvareli (cvetlice vrtnice, motiv iz Makareke). Edini guache. ki ga kakor znano Trstenjak mojstrsko obvlada, kot smo videli na lanski razstavi, je tokrat v motivu iz Makarske. Tudi letošnja razstava, ki to odprta do 15. maja je deležna velike pozornosti praškega občinstva. Majhna dvorana je kar pretesna. Tudi češka kritika, v kolikor je doslej pisala, je sprejela našega umetnika z izrazi pohvale Ali 6e ne bi naš Trstenjak lahko predstavil Pragi s kolektivno razstavo v velikih, reprezentativnih prostorih? če že sam ne zmore režije, bi bilo nujno, da ga podprejo naši merodajni ofieielni krogi, akor so storili že v drugih primerih, ko eo razstavljali v Pragi srbohrvatski umetniki. 0. B. Ali smo glasbeno res pasivni? Pod zgornjim naslovom je objavil g. dr. Dragotin Cvetko (Praga) članek v »Jutru« daie 13. IV. 1938.. v katerem graja moj govor. ki sem ga imel v dvorani državnega koriservatorija v Pragi 30. marca t. L na koncertu jugoslovenske pesmi. Ce bi bil moral kot profesor klasificirati svojega poslušalca po pismeni nalogi, kaj da si je bil zapomnil od predavanja, bi g. Cvetko dobil slabo oceno, ker je zamešal mojo misel' ki sem jo izrekel, namreč da eo Slovenci živeli kulturno popolnoma nasprotno nego v političnem življenju. Torej ni točno, da sem rekel, da so Slovenci bili »še pred svetovno vojno ne samo politično, nego tudi kulturno pasivni«. V glavnem sem rekel, da eo politične razmere pod katerimi smo mi Jugosloveni — Srbi, Hrvati in Slovenci — živeli, uplivale tudi na stvar-jnmie umetne in narodne glasbe. Dejal sem. da so Slovenci bili pod močnim nemškim vplivom, zato se je pri njih pokazala pasivnost v ustvarjanju izrazito narodne kulture. Nikakor ne morem pritrditi g. Cvetku, da neka kompozicija že reprezentira narod, če jo je kakšen skladatelj spisal. Zato torej ni dovolj če kdo navede imena skladateljev slovenske narodnosti, kajti sama imena še niso dokaz, da njih skladbe izražajo narodovega duha Mislim, da Jugoslovani in posebno Slovenci še nimamo našega Smetane ali čajkov-akeira-. četudi g Cvetko navaja mnogo imen. O reprodukciji umetniških ded naših skladateljev pa sploh nisem govoril, ker se je moj govor nanašal zgolj na narodno in na umetniško pesem z narodnim pečatom. Na koncu mi g. Cvetko zanikuje kompe-tenro. da govorim o jugoslovenski pesmi, posebno pa o slovenski, kljub temu da ve. da «m absolvent državnega konservatorija v Pragi (dijak mojstra Foersterja). skladatelj in profesor državnega konservatorija v Pragi. Ugotavlja tudi. da so bili prisotni Ce- hi ogorčeni in da so kritizirali moj govor. Tudi tu se g. Cvetko moti. ker je lahko videl in slišal. da so orisotni ta govor javno odobrili z aplavzom in nekateri glasbeni umetniki, s katerimi sem bil sestal, so mi tudi osebno čestitali. Čudim se samo, da g. Cvetko priznava pravico do ocene morda celo aekompetentnim osebnostim, pri meni pa jo zanikuje? Zakaj ni objavil imen oseb. ki so moj govor obsojale!? Nemara bi mi g. Cvetko- za katerega sem slišal, da je prišel v Prago študirat glasbene vede, priznal kompetenco. ce bi bil slušatelj glasbenih ved na praški univerzi. Žal mi je, da sem le-to absolviral že 1929. in mi torej ni mo goče. da bi jo ponavljal Se manj je mogoče, da bi na tako visokem umetniškem institutu. kakor je državni konservatorij, govoril neobjektivno. Zanima me, kakšno legitimacijo ima g. Cvetko da govori o glasbi? Ce pa kljub temu vsemu g. Cvetko misli, da je moje mnenje osamljeno, tedaj naj si skrbno prebere kaj pravi o tem vprašanju njegov rojak, priznani skladatelj g. Anton Laiovie v LHM — T VII. Tam je jasno po vedano. kako je z vplivom tuje glasbe na slovensko glasbeno produkcijo. Tam tudi črtamo: Če eo naši skladatelji po večini pod vplivom tujih glasbenih kultur i® tpje-ga glasbenega čustvovanja, je to pri starejših razumljivo. Svojo mladost, ki v odločilni meri ustvarja v človeku ideale, so preživeli v časih- ki nfeo bili naklonjeni narodni in-dividualizaciji. Usodnejša je ta zadeva, da niti v mlajšem rodu ni preobrata k lastni narodni glasbeni p6ihi. Ni le vstalo gibanje, ki bi vso svojo pozornost obrnilo k zakladu narodne glasbenosti in ki bi se mu to zdelo važnejše nego samo pridobivanje glasbene tehnike in glasbene civilizacije, ki ima vendar vedno izrazit znak tujega naroda, čeprav se zdi, da je nezavisma od narodnosti« Toliko odgovora na zgornje vprašanje. Milivoj Mil. Crvčanin profesor drž. konservatorija v Pragi. Zapiski »MODRA PTICA« V zadnjih dveh številkah je priobčil ta prikupni literarni mesečnik več sestavkov, ki so vredni pozornosti. Tako je v peti številki opozoril V. P. na pomen znamenitega spisa Jamesa Jeansa »Tajne vsemirja«. ki ga je založba Modra ptica izdala v slovenskem prevodu Milene Mohoričeve. Lep prispevek k 150 letnici nemškega filozofa A. Schopenhauerja je prevod njegovega spisa »O pisateljevanju in o slogu«, ki ga je oskrbel Peter Donat. Spis je vreden, da ga prebere slehern literarno zainteresiran čitatelj, zlasti še oni, ki ima kakšne slovstveno tvorne ambicije. Slovenski prevod je skrben in lep. Bogomir Magajna je zastopan s pripovedno prozo »Frater Benjamin« ki se dogaja v samostanskem okolju in slika v naslovni osebi pretresljivo človeško usodo. Branko Rudolf je prispeval prevod Baudelairovega soneta »Parfum exotique«, Ignac Koprivec pa pripovedno prozo »Motiv s ceste«. Milena Mo-horičeva prikazuje eno najzanimivejših svetovnih knjig zadnjega časa: življenjepis gospe Curie. — V šesti številki je izšlo daljše razglabljanje Franceta Vodnika »Ideja demokracije v književnosti«, ki pregledno in jasno uvaja čitatelja v problem, o katerem je znano, da je eden najaktualnejši v današnji literaturi. Tone čufar je prispeval daljšo prozo »Gospod in ušivec«, ki opipuie doživljaje mladih ljudi v jetni-šnici. B. Borko je zastopan s prispevkom »Iz pariških zapiskov«. Ivan Rob pa piše o največjem rumunskem pesniku Mihailu Eminescu in priobčuje prevode treh njegovih pesmi. V rubriki Razno je izšla daljša ocena Gradnikovih »Večnih studencev« iz peresa kritika Franceta Vodnika, ki predvsem ugotavlja prevrednotenje pesnikovega dosedanjega duhovnega sveta; k temu bi pripomnili, da ta preobrat v pesnikovi duši ni nov, marveč je bil opazljiv že v nekaterih pesmih prejšnje zbirke. »L'TIhisirazione itaHana« o Jugoslaviji. Prvi mainiški zvezek znane italijanske revije >L'Illustrazione iitaliana* je delno posvečen Jugoslaviji. Pod zaglavjem ?Po enem letu globokega miru ob obalah Adrije« prinaša na 48 straneh obilo informativnega m ilustrativnega gradiva o naši državi, njenih pokrajinah in znamenitostih. Uvodne besede sta, napisala ministrski predsednik dr. M. Stojadinovič in zunanji minister grof Oiano ki oba poudarjata pomen in uspeh zbližania in prijateljstva med obema jadranskima državama. Vsa številka ie prežeta s tem duhom. Uvodni članek z naslovom »Prijateljstvo im nova dejstva« je spisal tržaški publi. cist in pisatelj Rimo Alessi. Mario Nor-d i o pa podaja zanimive vtiske iz južne Srbije. dežele, ki ji je Jugoslavija prinesla, ogromen napredek v daljšem, obilno ilustriranem Sanka % naskram* Od gnagn pri K»- manovem do sodobnega procvita Južne Srbije. Aldo C a s s u t o prikazuje v posebnem članku gospodarstvo Jugoslavije in utemeljuje potrebo njenega gospodarskega sodelovanja z Italijo. Tiskovni ataše pri beograjskem poslaništvu Conrado S o f i a je prispeval toplo spisan članek o današnjem Beogradu. Alfio Ruse o je pisec doneska: ^Jugoslovanska umetnost in literatura«' med tem ko je Umberto Urbani razgrnil pred čitatelji panoramo jugoslov. književnosti in v tem okviru lepo prikazal tudi vodilne slovenske poete (med slikami je Prešernova) Stanislav V i n a v e r opisuje razstavo italijanskega portreta v Beogradu, M. Niodor srbske samostane, beograjski župan Vlada ILic pripovediije o Beogradu, inž. M. Manoj-lovič pa opisuje gozdno bogastvo Jugoslavije. Sledi vrsta gospodarskih člankov in drugih informativnih sestavkov, med njima je tudi članek A. Gabra o Ljubljani. Posebno vrednost daiejo tet številki številne, g priznanja vrednim okusom izbrane in odlično re-producirane ilustracije, med katerimi je tudi okrog 25 slik iz Slovenije. »L'Illustrazione italiana« je e to številko prispevala lep in nepozaben delež k spoznavanju Jugoslavije v Italiji — spoznavanju, ki je najboljša pot k trajnemu prijateljstvu in plodovitmemu sodelovanju. Njena jugoslovanska številka ostane trajen dokument prve obletnice beograjskega pakta, ki je ustvaril na Adriji ozračje miru in prijateljskega sodelovanja. Predavanje o Jugoslaviji v Trstu. V tržaškem Istituto di Cultura Fascista je minule dni predaval prof. Umberto Urbani o Ju goslaviij, nje preteklosti in sedanjosti menih mestih in znamenitostih. Predavanje jp vzbudilo veliko pozornost občinstva in simpatične odmeve v tržaškem tisku. Umrl je Silizof Edmund Husserl. V baden-skem Freiburgu je umrl 27. aprila v starosti 79 let nemški filozof Edmund Husserl. Dasi je' užival svetovni sloves, so ga nemški listi zamolčali in tako je vest o njegovi smrti dospela šele sedaj v evropski tisk. Husserl je bii nekoč profesor filozofije na univerzah v GSt.tingenu in v Freiburgu ter je s 6vo.;im novim filozofskim sistemom, tako zvano fe nomenologijo, zaslovel med filozofi vsega sveta Bil je po rodu iz Proštejova na Mo-ravskem in za dijaških let tovariš T. G. Ma-sarvka. ki ga je vzpodbudni k študiju Bren-tanove filozofije- Husserl pa ie Masarvka uvajal v višjo matematiko. Pod Masarvko-vim vplivom se je Husserl popolnoma posvetil filozofiji in ie pozneje — po rodu je bil namreč Zid — prestopil v protestantizem. Njegov pomen označuje češki filozof J B Kozak takale: »Husserl je naznačil pota k obnov! vede in nadnarodne. vsefloveške in neminljive kmlture. Toda ta pota so ozka in strma, treba bo velikega dela. preden se bo našel način, kako storiti. Husserlove misli dostopne nestrokovnjakom. — Še neobjavljene spise pokojnega filozofa namerava todati ftpšto phitasophteue de Pragu«, Franci in Oljdekopova nastopita v »Trubadurju" Letošnja vprlaoriterv Verdijeve opere »Trubadur« bo v soboto 7. t m. in nam bo predstavila našega odličnega tenorista Francla ▼ partiji Mamica. Italijanske klasične opere so za pevce Se vedno najbolj privlačne naloge, ker se lahko t sladki metodiki in solidno grajenih ritmih do mile volje razbohoti glaa, ter ae mu ni treba boriti a »konstruiranimi tonskimi in ritmičnimi težkočami, ki so učinkovite samo za poznavalce moderne glasbe, ker so po večini preveč akademske, da bi jih razumelo širše občinstvo, za pevca pa pomenijo mnogo napora, ki navadno ne najde pravega odziva. S tem pa še ni rečeno, da klasične italijanske opere niso težke; toda težkoče, ki jih vsebujejo, so tako očitne in prihajajo — če jih pevec premaga z lahkoto — do popolne veljave, ki jo razume vsak laik. Zato so opere te vrste priljubljene pri občinstvu in pevcih. Popularnost posameznih arij, ki jih poznamo po različnih prenosih iz radia, po posnetkih gramofonskih plošč najznamenitejših svetovnih pevcev, omogočajo primerjavo — in pri občinstvu še večje zanimanje za predstavo že ponovno smo imeli priliko spoznati v Franclu pevca odličnih glasovnih sposobnosti, za katerega se je potezalo beograjsko gledališče; toda naša uprava gledališča nam ga je ohranila kot člana za bodočo sezono, tako da bomo imeli še mnogokrat priložnost občudovati sveži blesk njegovega glasu, čisti zvok in zana-gonosno višino. Manrico je partija, ki si jo želi peti vsak tenor. Z velikim pričakovanjem bomo poslušali našega Francla, ko bo imel priložnost popolnega pevskega razmaha v tako blesteči vlogi kakor je Manricova Leonoro bo pela Oljdekopova, tokrat v slovenščini. V teku letošnje sezone se je uveljavila v različnih vlogah: Tosca, San-tuzza, Amelija, Tatjana, donna Anna in Julietta. Kot Leonoro v »Trubadurju« smo jo že čuli v srbohrvaščini pred nekaj sezonami. Vedno je zanimivo videti in sdi- niti, ali in v koliko je napredoval kn se razvil. Vsak vesten umetnik se ne zadovolji samo s tem, kair je prvič ustvaril, temveč gradi z vedno živim prizadevanjem staro partijo in ji pridaja novih igralskih odtenkov ter pevskih finoč. Navedeno velja v isti meri za Kogejevo, ki bo pela ciganko Azuceno. žalibog je nismo slišali letos tako pogosto, kakor ▼ se- Naše gledališče D R A Br a Petek. 6.: ob 15. Na ledeni piO8^- WJafta predstava. Globoko znižane ce*^-Sobota. 7.: Izpit za življenje. Izven. Znižane cene od 20 din navzdol.___ , Prva cloTenska predstava v »nemški« Radgoni (Radkersbnrg). Bilo je takoj po prevratu. Puške so na neurejenih mejah tako reko« še pokale in topovi grmett. Brati-na s svojim ansamblom pa že pridno gostuje po deželi... po prelepi zeleni Štajerski... V starodavnem Ptuju. ▼ vinorodnem Lrutomem; v zanimivem Ormožu mu delijo prisrčno gostoljubje. Kaj čuda. če ga zamika tudi prosluk Radgona? Toda tu je naletel na hud odpor, kajti mesto ima zasedeno sicer naša hrabra vojska, eiviilne oblasti pa so še v rokah zagrizenih nemškutar-tev. kS gledaliSča ne dajo pod nobenim pogojem na razpolago. Zupan pL Kodohitseh, ki o tem odloča, leži težko bolan in mm niti vojaška oblast ne more do živega. Braiina pa hoče igrati na vsak način igrata. Kaj storiti? Poda 9e na lastno pest, takorekoč k smrtni postelji goerp. pl. Kodolitsdha. Po kratki avdienci prirozlja zmagoslavno s šopom ogromnih ključev. In zvečer je raz oder — i t stare, gotske cerkve, prirejenega gleda lrišča — prvič za donela slovenska beseda. — Vstopnice k proslavi 25 letnice umetniškega dela Vala Bratine. ka bo 13. t m-v drami, se dobe od danes naprej v dnevni blagajni ▼ operi. OPEBA Petek. 6.: Zaprta Sobota, 7.: Trubadur. Premierski abonma. Nedelja, 8.: Grofica Marica. Izven. Globoko znižane cene od 24 dan navzdoL Ponedeljek, 9.: V kraljestvu palčkov. Proslava Materinskega dne. Izven. Znižame cene od 30 din navzdol MAK IKOKSHO ULISDALISCB Petek, 6.: Zaprto. Sobota. 7.: ob 20. uri: Dalibar. Premiera. Red B. / Zato ZEISS-OBJEKTIV K moderni predzijski kameri z njeno natančno aplikacijsko možnostjo z vezanim daljinomerom ali iskalnim objektivom spada brezpogojno objektiv za posnemanje, ki popolnoma odgovarja vrlinam takšne kamere, a to je Zeiss-objektiv. Njegova velika svetlobna jakost in njegova ne-prekosljiva ostrost slik — do roba tudi pri polni odprtini — nam omogočajo, da lahko izkoristimo razne možnosti fotografiranja današnjih dovršenih fotoaparatov v kar največji meri in dobivamo pri teh prilikah sijajne slike, ki vzbujajo vzradoščenje vseh. Ne Stedite na objektivu! Ortousko oko VaSc kamere TRIOTAR TESSAR SONNAR 1:4,5—1:3£ 1:4^—1:2^ 1:4—1:1^ Izbira V dobrih BMink s objektivi j« posebno bog*t». Vifct fototrgorini Vim bo dil* rada n*- ,vete. Bogato ilustriran* brošuro »FO« brezplačno poJlje CARl ZELSS, Jena, in trrdka M. Pario-rtt, Beograd, poit. pteL 411. S P O B T Motorji na ocenjevalni vožnji V nedeljo dopoldne bodo vozili naši motoeiklistl za oceno na progi Ljubljana—Kranj—Kamnik—Ljubljana ftr^"' J vrT; J " r za morebitne prezgodnje au prepozne pn- šati pevca ah pevko v iflU vle^^^Jo^^^^ dobival! kazenske točke. Za prvaka ju nekaterih let. Te^ jegele mogoče oce- progiafieff-udeleženec z najmanj kazen- oli !n v 1r/\HVPri Sokolu« Pred Škofijo svoj VL občni zbor z običajnim dnevnim redom Vabljeni tudi oni, ki ae zanimajo za kajak-šport- Odbor. Kolesarska dirka $K Železničarja, ki je bila razpisana za nedeljo 1. maja, be v nedeljo 8. maja. Start bo ob 9. dopoldne »pred " SK ~ ' * NRPOLEONOUR TfflHfl LJUBEZEN Zgodovinski roman Ta privoli, da bi ga pomirila. Sam ji hoče postreči. Ne meneč se za oči, ki ga opazujejo, ji drži kristalno kupo in žlico iz pozlačenega srebra. Opozori jo na držaj, ki je okrašen s preprostim B. »Vidiš, Marija, to je moj srebrni pribor iz dobe konzulata. Takrat sem bil še mlajši«, doda, kakor da mu je žal. »Da,« mu polglasno odvrne, »a zame ste dovolj mladi — in boste, zmerom, zmerom...« Rodil se je leta 1769. in po tem takem mu «e ni štirideset let, a njegova ramena nosijo toli silne usode, da se zdi zaradi tega vsem starejši Vendar ne telesno. Nekoliko zaokroglil se je res da, kar mu pa ne pristoji slabo. Čelo mu že plešivi pod značilnim pramenom las. Toda njegov obraz je gladek, brez gubice, oko jasno in predirljivo, zobje brezhibni. Gibčnejši je od katerega koli izmed svojih generalov. Njegov mogočni, bistri in urejeni duh zlahka obvladuje ogromno državno upravo, zavinke politike in načrte vojnih pohodov. Napoleon je od vseh občudovano čudo sveta, ki je gledal zadnjih dvajset let najpresenetljivejše zgodovinske dogodke. Tega se zaveda, ker dobro po- zna svojo vrednost; a zraven Marije Walewske je videti, kakor da bi vse to pozabljal, ob njeni strani je postal spet samo človek, mož, ki ljubi in ki ga ljubijo... ___ Jožefina, ki sedi sredi krožka dam, se ta čas ne more premagati, da ne bi streljala z očmi po Napoleonu. Časih se od nestrpnosti ugrizne v ustnice. Rada bi ujela besede, ki jih govori z Marijo Wa-lewsko. A kako, iz te razdalje, sredi tolikih ljudi? Samo gledati more, in to, kar vidi, ji zadostuje. Hortenza je prisedla k materi; zaman jo skuša razvedriti in zapleta dame, ki sede okrog njiju, v pogovor. Tudi ona trpi z Jožefino vred; tudi ona je užaljena, ker se cesar tako vneto ukvarja z žensko, ki pozna njeno zgodbo ves dvor. Globoka ljubezen druži mater in hčer. Cesarica je lahkomiselna, vsa vdana lišpu in svetski zabavi; rada se prepušča hčeri, da jo vodi. 2e mnogokrat je Hortenza poravnala nesoglasja v cesarskem zakonu. V svojem lastnem, vsiljenem zakonu je nesrečna, in njen vpliv na cesarja, ki jo čisla, razvaja in pomiluje, ni majhen. Zdaj je Hortenza v velikih skrbeh. Res je, da to ni Napoleonova prva nezvestoba. Je pa prvič, da svojo nezvestobo tako javno kaže. Njegovo razmerje z grofico Walewsko traja že leto dni in je več kakor zgolj moška muha. Prejšnje Napoleonove ljubice niso bile Jožefini nikoli nevarne. Bile so častihlepne, ustrežljive ali omejene. Marija Wa-lewska jim ni podobna. Sama ljubi Napoleona; v tem je njena moč in skrivnost njene oblasti nad njim. Zato je tudi nevarna cesaričinemu položaju. In položaj je tisto, na kar cesarica, bivša vikom-tesa Beauharnaiška, najbolj gleda. Do Napoleona čuti nagnjenje, v katerem se čudno mešajo strah, spoštovanje in nekakšna hvaležnost Čuti so stari Kreolki že davno otopeli. Njena spogledljivost ima, celč nasproti soprogu votel zvok, kakor stara lajna. Zato je pa tem bolj prevzeta od mogočnega čuvstva: njeni ničemurnosti je v globoko zadoščenje, da je prva žena v Evropi, družica največjega vojskovodje vseh časov in njegova zaupnica — kar vse je izraženo v edini, bleščeči besedi: cesarica Ali ne bo zdaj trajna strast pri Napoleonu, posebno pa še ljubezen, ki utegne obroditi sad, pomenila obsodbe jalove vladarice, ki se je doslej le z zvijačo in ukanami ohranila mesto ob cesarjevi strani? Na to misli Hortenza, na to trdovratno misli Jožefina, na to misli ves dvor okrog njiju dveh... Podoba je, kakor da bi bil Napoleon ob Mariji Walewski spet našel tiste trenutke brezskrbnosti, ki jih je poznal ob začetku svoje poti navzgor. Smeje se, kramlja, ugajati skuša in ves sije, ker čuti, da je Mariji všeč. Durocu, njenemu zaupniku izza poljskih dni, je dal znamenje, na kar se je postavil višji dvornik Pavlini za stol. Zdaj pripo-giblje svojo visoko postavo in, kakor ve in zna, odgovarja na mnogokrat lahkomiselne šale kne-ginje Borgheške, ki je videti skoraj zmešana od vsega tega blišča in bleska Mahoma se Napoleon prekine. Spet je ujel Jo-žefinin pogled, ki meri nanj. Prejšnja nejevolja, ' da, jeza se mu znova prebudi; obrne se k Durocu in reče: »Naprosite gospo de Ržmusat, da pride k meni.« Višji dvornik dobi spet tisti resni obraz, ki ga ima po navadi, m se prerine do cesarice. Se trenutek, in gospa de Rčmusat. majhna, debelušasta dvorna dama z nekaznim obličjem, se prikloni cesarju. Ta hitro vstane in jo odvede v kot, kjer ostaneta sama, zakaj dvorjaniki so se spretno umaknili »Gospa de Rčmusat«, reče Napoleon, »vaš vpliv na Jožefino je velik; mislim, da ste njena najboljša prijateljica. Vsekako posluša vaše mnenje. Svetujte ji torej, naj ne igra ljubosumnice. To ji ne pristoji Samo osmešuje se Kdor moje prijatelje slabo sprejema, bo imel opravka z menoj. Utegnila bi se kesatL Meni je enkrat dovolj. — Povejte ji to, kaj ne da, in še nocoj.« »Vsekako, sire, ponovila bom besede vašega veličanstva Vendar ne razumem...« Njene prekanjene oči se upro v cesarja. Napoleon ima vanjo malo zaupanja Pozna njeno spletka rs-tvo, ve pa tudi, da je spretna »Ni treba, da bi razumeli Cesarica bo gotovo razumela; to zadostuje.« Z vročičnim nemirom si pomane roke, nato se mu obraz mahoma spači S trdim, stisnjenim glasom de: »Mar me ne pozna? Neodvisen sem od vsakogar; od nikogar ne sprejemam pogojev. Tega jo po-slednjič spominjam. Naj se izpametuje... Hvaležen vam bom za to.« Mali oglasi Beseda 1 Din. davek 3 Din za šifro ali dajanje naslova S Din. Najmanj št znesek 17 Din. Solidno, izobraženo gospo T starosti 35 do 45 let. ki dobro obvlada slo venski, nemški ln po možnosti tudi hrvatski Jezik, za predavanja v mestu in po deželi ter T starosti 30 do 40 let 2 propagandistki Ba obiskovanje p rt vat nlh strank Iščemo Pleme ne ponudbe z navedbo referenc: Reklam Roz man Ljubljana. Praža kova 8-L 10905 1 Žgalec B keramične sperijalne peči dcbi mesto 15 maja t 1. Ponudbe z navedbo dosedanjega udejstvovama na prej-?njih službenih mestih in turriculum vitae poslati na podružnico Jutra Maribor pod šifro »Dravska banovina (keramika)«. 10748-1 i Krojaškega pomočnika ta boljša damska in moška dela, sprejmem tako). — Fleško Jože, Cankarjevo nabrežje 3. 11323-1 Iščem krojača ta mesto Split, z lastnim obrtnim dovolienjem. mladega, oeoženjenega. Ponudbe na Jožica Šmauc, Split, Bosna. uJica 5a. i 1334-1 2 kleparska pomočnika »prejmem, ki sta popolnoma samostojna v »vtokle-parstvu m autogenem vare-oiu. Dobro stalno mesto. M. Loiovič, Zagreb, Deže-li£eva ul. 79. 10735-1 Natakarja in natakarice strokovno izobražene, sprei-mem takoi za stalno službo. PonudHe s sliko le poslati na Hotel »Novi -vet«, Maribor. 11343-1 Samostojnega livarja ki dela po šablonah, sprei-mc Livnica Kraus, Pančevo. 11302-1 Brivski pomočnik dober delavec, soliden, — dobi stalno mesto, s ta-kmšniim nastopom. Martin Giurin. Kamnik. 11306-1 Sposobnega kontrolorja išče avtobusno podjetje v Sloveniji za nadzorovanje prometa aa progah. V po-štev pridejo zdrave, strogo solidne osebe v starosti 30 do 40 let. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod &ABC«. 11342-1 Službe išče Vsaka beseda 50 par davek 3 Din za šifro ali dajanje naslova S Din, najmanjši znesek 12 Din. Upokojenec išče službe kot inkasant, skladbi* čni čuva), paznik ali slično v kakem trgovskem ali tovarniškem podjetju. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod »Upokojenec«. 11328-2 Sodarski pomočnik spreten, pošten v ttarosti 19 let, želi primerne zaposlitve Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod »Energičen« 11348-2 i z vdelano rumenico. Dva ISOCHROM drobnozrnata dilil9Q~ *ilma. Vsak film za 16 posnetkov DOBIVA SE V VSEH FOTOTKGOVINAH. fififfflfffl Beseda i Dm. davek Din za šifro ali dajanje naslova 5 Din Najmanj &l znesek 17 Din Seno za konje, dobre kakovosti, kupimo. Parna žaga Rog, d. z o. z. Podstenica. pošta Toplice pri Novem mestu. 11320-33 Med mestom In deželo ^»osrednje »Jutrov« mali oglasnik Beseda 1 Din. davek 3 Din za šifro ali dajanje naslova 5 Din Najmanj ši znesek 17 Din 3-sobno stanovanje oddam za avgust. — Kralja Petra trg 8-III., desno, istotam oddam 1. junija 1-sobno kletno stanovanje. 11339-21 Čisto stanovanje 3 sob, kabineti, kopalnice, shrambe in pritiklin, iščem za avgust. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod »J. S. 1000« 11092-21a Sončno stanovanje 2 sob, kabineta in pritiklin oddam za avgust v Tavčarjevi ulici. Naslov v vseh poslovalnicah Jutra. 11332-21 MOŠKE OBLEKE prevzete od bivše trgovine J. MAČEK prodajamo po ugodnih cenah še DO KONCA TEGA MESECA Zglasite se v trgovini P. MAGDIČ, Aleksandrova c. 1 deaMia i L)in da ve« j Din za šifro ali dajanje naslova 6 Din Najmanj St znesek 17 Din Krajevni leksikon dravske Danovine, popolnoma nov. poceni prodam. ~ vseh poslovalnicah Jutra. 11319-8 rni seseda i Din aaves a Oin za šifro ali dajanje oaslova 5 Din Najmanj ši znesek 17 Din Otroški voziček kolesa m šivalni stroji, skoraj novi. poceni naproda; pr »PROMET« (nasproti križanske cerkve) 11326-6 JANKO T1ČEK IN NJEGOV OČE 77 Kraj, kjer so jih izkrcali, je bil divji in 'pust. Nič drugega niso videli kakor travo. Ko so že celo uro blodili okrog, so našli star čoln na vesla, ki je ležal na travi ob širokem jarku. »S tem se prepeljemo na oni breg, potlej jo pa mahnemo na onole kmetijo!« je vzkliknil oče. Avto^nioto Heseda 1 Din davek Din za šifro ali dajanj naslova 5 Din Nalman.i §1 znesek 17 Din Več rabljenih avtombilov DKW limuzmt ;n kaPriolel FIAT Baltika PONTIAC. pripraven rz taksi. CHHV ROI-E7 moc 1936 vse limuzine PACKaKD i ied eu ielo agodno proda po tikviaa« tiskih erah OKW zastopstvo j l-ovše Tvr-ševa 35, Telefon 27 28 1270-10 Beseoa i Otn aaveK 3 Din za šifro ali dalanje naslova 5 Din Najmanj š< znesek 17 btn Družabnika(co) za ustanovitev rentabilnega brezkonkurenčnega podietia iščem. Potreben kapital din ">0.000 Obratovame takoj-ŠP'e. ^ na ogl. odd. Jutra pod šifro »Zelo rentabilno«. 11252-16 Beseda 1 Din davek 3 Din za šifro al) dajanje naslova 5 Din Najmanj ši znesek 17 Din Restavracijo gostilno ali bife. vzamem v najem kjerkoli. Cenjene ponudbe pod na ogl. odd. Jutra pod »Gostilničar«. 11327-17 ^vosob. stano--^ :e oddam z avgustom v Pod-mnščakovi 16 Vprašati pri h.šniku, istotam. 11352-21 Solnčno sobo in kuhinio s pritiklinami, oddam 1 runija za Bežigradom. Naslov v vsen poslovalnicah Jutra. 11351-21 Dvosob. stanovanje v Sp. Šiški, v vili. oddim linija event pozneie Odon Koutnv Ljubliana Vil.. Medvedova 28. 11321-21 Trisobno stanovanje 1 vsemi pritiklinami, oddam v Selenburgovi 6-1. za tako) Primerno za poslovne prostore. Informaciie, pritličje. '7.; je odvisno da Imate obleko vedno kot novo zato jo pustite redno kemične Čistiti al] barvati v tovarni JOS. REICH Ljubljana Poljanski nasip 4-6 Pralnica — Sv«lol»k»lntc» KOZMCTIKA- SPLIT Krema za čevlje je nedosegljiva v kvaliteti. Perfekten hotelski KNJIGOVODJA (knjigovodkinja) se sprejme. Lastnoročno pisane ponudbe s prepisi izpričeval in sliko na oglasni oddelek »Jutra« pod šifro: »Le prvovrsten«. MAGNEZIJA SAN PELEGRINO Peneča se MAGNEZIJA S. PELEGRINO, zavžita vsako jutro v malih dozah, brez katerekoli motnje, deluje na čiščenje. Magnezija je dobro znana kot: preprosto, poceni in uspešno sredstvo za čiščenje in ne draži k bljuvanju. Zahtevajte znamko S. PELEGRINO s podpisom Prodel. Dobiva se v lekarnah v škatlici, vsebujoči eno dozo, z ah brez vonja po janežu. Prodajna cena din 6.—. B* 8. br. 27283 23/Z 1935 1. Schaffhausen, Ornega, Doxa ter vsakovrstne ure od Dill 35*" naprej, prstane, obeske, ovratne verižice L dr. v srebru iz 14 kar. zlata od _ Dill 70." naprej. se dobi pri KIFFMANN LJUBLJANA Mestni trg 8. MARIBOR Aleksandrova 1L ^JJJ]^ Oglasi v „Jutru" imajo vedno največji uspeli! Gostilno in hotel V ROGATCU z vsem inventarjem oddamo v najem. Sredi trga, 10 tujskih sob, 4 gostilniški lokali, velika dvorana z gledališkim odrom, veranda, avtogaraža, kleti, shrambe, obsežen zelenjadni vrt. Ponudbe za navedbo jamstva poslati na CELJSKO MESTNO HRANILNICO V CELJU. V najlepši dobi in kot žrtev materinstva nam je včeraj preminula naša nad vse ljubljena soproga, mati, sestra, teta itd., gospa Rozina Pongračič roj. šepic Pogreb nenadomestljive bo v petek, dne 6. maja ob 16.30 iz kapelice magdalenskega pokopališča na mestno pokopališče na Pobrežju. Maša zadušnica bo v soboto 7. maja ob 6. uri v magdalenski cerkvi Maribor, Novomesto, dne 5. maja 1938. GLOBOKO ŽALUJOČI OSTALI Naročniki ,Jutra* so zavarovani za 10.000 Din« Zahvala Vsem, Jd ste počastili našo nepozabno sestro, teto in svakinjo, gospo HERMINO LUNDER s poklonjenim krasnim cvetjem in častnim spremstvom na njeni zadnji poti, izrekamo iskreno zahvalo. 2ALUJOČI OSTALI Vzajemna posojilnica Miklošičeva cesta 7 nudi za vse vloge popolno varnost ln obrestuje nove vloge ft 4% do 5% po dogovora — Nove vloge In stare vloge izpod 5.000 Din se na zahtevo vsak čas v celoti Izplačajo. - Nedvlgnjene stare vloge izpod 5.000 Uln se bodo smatrale s I. majem 1938 «. m.ve vloge VZAJEMNA POSOJILNICA DAJE KRATKOROČNA POSOJILA. Urejuje Davorin Ravljen. — Izdaja za konzorcij »Jutra« Adolf Ribnikar. — Za Narodno tiskarno d. d. kot tiskarnarja Fran Jeran. — Za inseratni del je odgovoren Alojz Novak. — Vsi v Ljubljani/