0	f § Št. 208 (15.936) H
APrmmh^
/L IUIIUI1__
1 m PoaMNAPučmvsorovH
1
-gs-.
IOPRIMA*
cosmetics italy
KARLO srl. Trsi - Tel. (141) - 23243(1 Kav 04(1 - 23239(1
»o°l/*HE=S TOREK, 2. SEPTEMBRA 1997
Kot
da bi minila mora...
Bojan Brezigar
Otvoritev nove podružnice Nove tržaške kreditne banke na Opčinah označujeta dve dejstvi, ki zaslužita pozornost, ki presega dogodek, kakršen je lahko odprtje novega bančnega okenca. Prvo dejstvo je govor direktorja banke Ortolana samo v slovenščini, drugo pa veliko število ljudi, ki se je udeležilo včerajšnje slovesnosti.
Ko sem bil pred vec kot desetimi leti na Studijskem potovanju v VValesu in sem obiskal tedaj komaj ustanovljeno središče za poučevanje valižanskega jezika v zapuščeni rudarski vasici, je mojo pozornost vzbudilo dejstvo, da so pripravili posebne tečaje valižanSCine za vodilne funkcionarje jedrske elekrtrame. Le kaj bodo ti ljudje počenjali s starim keltskim jezikom, sem vprašal, in razložili so mi, da vodstvo elektrarne ocenjuje, da se morajo menedžerji naučiti jezika okolja, v katerem deluje elektrarna, CeS da se bodo tako lažje pogovarjali z ljudstvom. Človeku, ki mi je to razlagal, se je zdelo vse samo po sebi umevno. Na ta dogodek sem se spomnil ob včerajšnjem poslušanju Ortolanovega govora. Z naglasom, ki je blago spominjal na naglas pokojnega škofa Bellomija - oba sta doma iz Veneta -ni govoril o manjšini, o njenih pravicah in o vi-sokodoneci politiki; obrazložil je dejavnost banke, ki jo vodi, njen namen in njene cilje. V slovenščini, ker je banka namenjena predvsem Slovencem. Skratka, kot menedžerji v VValesu, kot škof Bellomi (in kot v Trstu nihče drug) se je približal okolju, v katerem deluje, ne da bi to sam ocenjeval za veliko politično herojstvo. Dokazal je, da je slovenščina jezik, enakovreden drugim, in se je lahko naučiš; seveda, Ce hočeš.
Drugo dejstvo je prisotnost velikega števila ljudi, v veliki večini Slovencev. Težko razložljivo dejstvo, Ce pomislimo, da je hil včeraj delavnik in da je bila ura dokaj nenavadna. Vendar ga lahko razložimo z ugotovitvijo, da je bila včerajšnja slovesnost prvo pozitivno dejanje po tolikih batinah, ki so prizadele slovensko gospodarstvo v zadnjih dveh letih. Verjetno so se ljudje zbrali, ker so videli v tem dogodku, pa Čeprav banka ni vec v slovenskih rokah, vendarle spodbudni znak za naše gospodarstvo; kot da bi minila mora, ki je težila naše ljudi.
VELIKA BRITANIJA / NAMESTO DRŽAVNEGA POGREB S KRALJEVSKIM CER1MONIALOM
Pogrebna svečanost za princeso Diano bo v soboto v VVestminstru
Dianinega prijatelja Dodija al Fayeda že pokopali - Šofer mercedesa je bil vinjen
LONDON - Pogrebna svečanost za tragično preminulo princeso Diano bo v soboto v VVestminsterski katedrali. Kraljica Elizabeta ni pristala na državni pogreb, a tudi kraljevski pogrebni cerimonial zgovorno dokazuje, da je kljub razvezi zakona s prestolonaslednikom Charlesom po smrti ponovno postala elan kraljevske družine. Zastave na pol droga so le zunanja oblika žalovanja za princeso Diano, žalost je resnična in to ne samo v Veliki Britaniji temveč po vsem svetu. V kraljevski kapeli PalaCe St James, kjer ležijo posmrtni ostanki »žalostne« princese, se je na tisoCe ljudi vpisalo v knjigo žalosti (na sliki AP) . Na konferenci v Oslu, kjer razpravljajo o prepovedi protipehotnih min so se Diane spomnili z enominutnim molkom, saj se je loCena žena britanskega prestolonaslednika vsestransko zavzemala za prepoved protipehotnih min. Od vsepovod prihajajo brzojavke sožalja.
Kot razumljivo, se je na zatožni klopi za smrt princese Diane in njenega prijatelja Dodija al Faye-da, ki so ga po muslimanskem običaju že pokopali, znašel bulvarski tisk. Bralci, ki so s svojo bolezensko radovednostjo omogočili, da je princesa Diana postala za bulvarski tisk »kokoška z zlatimi jajci«, se sedaj ogorčeno zgražajo in trdijo, da je njene smrti kriv prav bulvarski tisk.
Na 15. strani
Film o Porčinju ni bil vreden take pozornosti
BENETKE - Slab film, ki ne dodaja ničesar k doslej znani zgodovinski resnici o pokolu pri PorCinju. Film »Porzus« režiserja Renza Martinel-lija, ki je popolnoma po nepotrebnem vzbudil toliko polemik, razhajanj in slabe krvi ter postal pravi medijski dogodek, so v nedeljo zvečer predstavili na beneškem filmskem festivalu. Komercialno gledano bo film morda uspešnica umetniško gledano pa gotovo ne predstavlja nic posebnega.
»Porzus«, ki bo v kinodvoranah sredi prihodnjega tedna, precej zanemarja tedanji zgodovinski okvir ter zelo površno in postransko omenja kakršno koli vlogo slovenskih partizanov. Filmskim kritikom film ni bil všeč.
Na S.strani
REPENTABOR / OB LEPEM SONČNEM VREMENU IN OGROMNEM ŠTEVILU OBISKOVALCEV
REPENTABOR - Lepo sončno vreme, veliko število narodnih noš in harmonik, množica obiskovalcev, prepolne gostilne in osmice, obilo veselja in navdušenja. Tako je v nedeljo potekala letošnja Kraška ohcet, najpomembnejša folklorna prireditev v tržaški pokrajini. Spored je bil sicer že tradicionalen (le kakšen pa naj bi bil!), tokrat pa sta ga oplemenitili res lepa nedelja in ogromna množica, seveda v zadovoljstvo prirediteljev in pa kraškega para. (Foto D. Križmancic/KROMA) Na 10. in 11. strani
BANČNIŠTVO / V NARODNI ULICI NA OPČINAH
Nova podružnica Nove tižaške kreditne banke
Direktor Ortolan napovedal (v samo slovenskem govoru) skorajšnje odprtje nove filiale v mestu
TRST - Odprtje nove podružnice NTKB na Opčinah je predvsem dokaz, da je banka premostila začetne težave, se zasidrala med tradicionalne stranke in predvsem v okviru slovenske manjšine, in da namerava še bolj razviti dosedanje mednarodno delovanje. To so osrednje misli, ki so jih izrazili na včerajši otvoritvi filiale v Narodni ulici 42 in na srečanju v bližnjem Prosvetnem domu.
Tu je direktor Enzo Ortolan (na sliki) v daljšem, samo slovenskem govoru obnovil dosežke prvega polletja in razvojne perspektive NTKB v okviru padovanske banCne grupacije. Med drugim je napovedal, da bodo še letos odprli novo podružnico NTKB v mestu, in da bodo nadaljevali sponzorstva športnim društvom ter pobudam z visoko kulturno in socialno vsebino.
Na 9. strani
GORICA
Konec tedna v znamenju folklore
GORICA - Množični mimohod s plesi po goriških ulicah in praznik prijateljstva med sodelujočimi skupinami je v nedeljo sklenil dneve svetovne folklore v Gorici. Folklorni sprevod je kot vedno privabil tisoče obiskovalcev, prav tako dober pa je bil obisk tudi na treh festivalskih večerih. Trofejo go-riškega gradu so podelili skupini z Indonezije.
Na 8. in 12. strani
Danes v Primorskem dnevniku
Izvajanje 6. člena ustave
V kraju Santa Lucia-Sancto Lucio de Coumboscuro pri Cuneu v Piemontu je na posvet o zakonski zaščiti narodnih manjšin sodeloval tudi deželni tajnik SSk Martin Brecelj.
Stran 2
Napetosti v vladni koaliciji
Fausto Bertinotti opozarja vlado, naj ne nateguje vrvi v zvezi z reformo pokojninskega sistema.
Stran 2
Odobren člen o slovenščini
Rimska vlada je prižgala zeleno luC za deželni zakon o osebju, ki priznava tudi enakopravno rabo slovenskega jezika.
Stran 3
Težave na avtobusni postaji
Osebje avtobusnega podjetja APT grozi zaradi neurejenosti razmer na goriški avtobusni postaji s protesti ob začetku šolskega leta.
Stran 13
Čemic z »azzuni« le šesti
Mladi goriški odbojkar Matej Cemic je na svetovnem mladinskem prvenstvu v Bahreinu z »azzuni« zasedel konCno 6. mesto, kar je manj od pričakovanega.
Stran 17
_____POLITIKA / REFORMA POKOJNINSKEGA SISTEMA_
SKR zelo zaskibljena pred važnimi sklepi
Zanimanje za srečanje med Prodijem in Bertinottijem
RIM - Napovedana reforma pokojninskega sistema in t.i. socialne države bo temeljni preizkusni kamen za levosredinsko vlado Romana Prodija. Tako razmišljajo v večinski koaliciji (Oljka in SKP) ter tudi v desnosredinskem Kartelu svoboščin, kjer se precej živahno prepirajo zagovorniki ostre opozicijske usmeritve in tisti, ki menijo, da bo treba hoCeš noCeš doseči sporazum-kompro-mis s Prodijevo vlado.
Fausto Bertinotti (na sliki), ki se bo jutri sestal z ministrskim predsednikom, je včeraj dejal, da se vladna koalicija nahaja pred doslej najtežjo preizkušnjo. Komunisti, je podčrtal njihov tajnik, so mnenja, da pokojnine trenutno niso najpomembnejše vprašanje, saj obstajajo pred temi drugi problemi, s katerimi bi se morala vlada resno soočiti. Gre predvsem za ukrepe za zajezitev naraščajoče brezposelnosti in za ukrepe v prid spodbujanja ekonom-
NOVICE
skega razvoja in zagona gospodarstva.
Problem pa je seveda tudi izrazito politične narave. Komunistična prenova je namreC prepričana, da bi bilo treba odprta vprašanja rešiti ne samo v soglasju s sin-
dikalnimi organizacijami, a tudi znotraj vladnega zavezništva. Nobenega mežikanja Silviu Berlusconiju torej in odločno nasprotovanje usmeritvi, ki jo nakazuje premier. Prodi je, kot znano, v zadnjih dneh večkrat dejal, da načelno ne nasprotuje dialogu z desnico, še posebno pa z liderjem Forza Italia.
Ponavlja se torej že preizkušeni in znani scenarij, le da tokrat gre zares, saj Prodi in komponente Oljke ob vsakem koraku ponavljajo, da je sporazum o reformi pokojninskega in skrbstvenega sistema nujno potreben, podpisati pa ga je treba najkasneje do konca leta.
Pomembno vlogo bodo pri tem igrali sindikalni voditelji, ki kažejo previdnost nad razvojem dogajanj. Previdnost je opaziti predvsem v osrednji sindikalni organizaciji CGIL, proti »politiki popuščanja« do Confindustrie pa se je odpredelil tudi vodja UIL Piero Larizza.
Odredba za vračanje albanskih pribežnikov
RIM - Danes bo uradni list objavil odredbo, ki jo je izdal predsednik vlade Romano Prodi za vračanje albanskih pribežnikov v njih domovino. Odredba obsega 11 členov in med drugim predvideva takoj-, šnji izgon vseh tistih albanskih državljanov, ki se mudijo na italijanskem ozemlju brez dovoljenja. Za ostale pribežnike pa je določeno postopno vra-čenje po skupinah do 30. novembra. Operacijo bosta koordinirano vodili ministrstvi za zunanje in za notranje zadeve, pri njej pa bodo posebno vlogo imele pefekture iz Ancone, Barija, Bologne, Brin-disija, Rima in Trsta, se pravi iz tistih pokrajin, v katerih je prisotnost albanskih pribežnikov večja. Seveda odredba ne zadeva tistih albanskih državljanov, ki imajo dovoljenje za bivanje in delo v Italiji.
Ministrski predsednik Prodi je ob podpisu odredbe objavil kratko noto, v kateri je podčrtal, da je pri sestavljanju odredbe »v najveCji moZni meri« upošteval stališča komisij za zunanje in notranje zadeve poslanske zbornice in senata.
Tudi parlamentarci se vračajo s počitnic
RIM - Ta četrtek se bo sestalo predsedstvo Dvodomne komisije za ustavne reforme, da bi obravnavalo vprašnje, kako nadaljevati postopek, ki naj bi naposled privedel do revizije sedanje ustave. Najprej se bo predsedstvo moralo spopasti z vprašanjem, kako naj parlament obravnava skoraj 40 tisoč popravkov, ki so bili predloženi za spremembo predloga ustavnih reform, ki ga je julija izdelala dvodomna komisija.
Četrtkova seja predsedstva te komisije bo predstavljala prvo uradno dejanje parlamenta po počitnicah. Njegova dejavnost pa se bo kmalu močno razživela, saj Čakajo na obravnavo žgoči problemi, začenši z vprašanjem reforme srednješolskih zrelostnih izpitov in vprašanjem imigracije.
Spopad med priseljenci za borna ležišča
MILAN - V noCi na ponedeljek je v severovzhodnem predmestju Milana prišlo do krvavega spopada med dvema skupinama temnopoltih priseljencev. Ena izmed teh, Id so jo sestavljali pribežni-ki iz Magreba, je zasedla borna ležišča v zapuščenih prostorih tovarne Marelli, zaradi tega pa jo je napadla druga skupina, ki s\ je »lastila« te zaselne spalnice. V spopadih je bilo 6 oseb lažje ranjenih.
Mlad levičar aretiran zaradi rovarjenja proti SL
BENETKE - Beneška policija je vCeraj aretirala 18-letnega Carla Maria Coratelhja iz Mester pod obtožbo, da je vpleten v razne atentate proti Severni ligi v Venetu. Policijski agentje so na njegovem domu našli zažigalne naprave in razne dokumente, iz katerih izhaja, da je mladenič rovaril proti Bossijeve-mu gibanju. Zadeva je vzbudila precejšnje zanimanje, ker je Carlo Maria Coratelli vpisan v Mladinsko levico, se pravi v mladinsko organizacijo DSL.
ITALIJA / PO NAPADIH SEVERNE LIGE
Cipolletta: Confindustria s sindikati
Za direktorja Zveze industrijcev bi morali sindikati braniti Confindustria pred napadi SKP
RIM - Confindustria brani delavske organizacije: neobičajno stališče zveze italijanskih industrijcev je orisal generalni direktor Confindustrie Innocenzo Cipolletta in se povezuje na napade, ki jih je Severna Liga sprožila v zadnjem obdobju sprožila proti sindikatom. Bos-sijeva stranka je celo priredila javna zborovanja, na katerih sežigajo sindikalne izkaznice in simbolično obešajo lutke z imeni znanih sindikalistov. Pobude Severne Lige so sicer bolj klavrno izpadle, in to celo v najbolj vnetih secesionističnih središčih Veneta. Prihodnjo nedeljo so napovedali v Benetkah osrednji shod proti sindikalnim organizacijam, na katerem name-
ravajo uničiti veliko število sin-dikjalnih izkaznic.
V Članku, ki ga bodo objavili v današnjem izvodu gospodarskega dnevnika Sole - 24 ore, je Cipolletta izrazil sindikatom polno solidarnost ob napadu Severne Lige, ki »ni sprejemljiv v demokratično urejeni družbi.« Za direktorja Confindustrie ne bi smela politična stranka, ki je na podlagi volilnih izidov bila na vladi in še vodi uprave številnih mest, surovo napadati organizacije, ki ni druga stranka, paC pa družbena organizacija.
Zato je povsem upravičeno, meni Cipolletta, da sindikalne organizacije ne sprejemajo tovrstnih napadov, ki se izražajo z
SODSTVO / POTRJENA PRVOSTOPENJSKA RAZSODBA
Prizivno sodišče oprostilo Di Pietra
Padle obtožbe izsiljevanja in zlorabe javne funkije proti bivšenu javnemu tožilcu
BRESCIA - Prizivno sodišče iz Brescie je vCeraj potrdilo razsodbo, s katero je preiskovalna sodnica Anna Di Martino minulega 29. marca oprostila bivšega javnega tožilca Antonia Di Pietra (na fotografiji) obtožbe, da je izsiljeval nekdanjega lastnika zavarovalnice Maa Assicurazioni Gian-carla Gorrinija, kakor tudi obtožbe, da je z zlorabljanjem svoje javne funkije izvajal pritisk na milanske občinske upravitelje s tedanjim županom Pilitterijem na Čelu, tako da so imenovali Di Pie-trovega prijatelja Eleute-ria Rea za poveljnika redarjev.
Omenimo naj, da sta priziv proti oprostitveni razsodbi Di Martinove vložila namestnika državnih pravdnikov iz Brescie Fabio Salamone in Silvio Bonfigli. Di Martinova je v njej poudarila, da obtožbi proti Di Pietru označuje pravo »puščavsko pomanjkanje dokazov« in da Gorrinijeva pričevanja so vse prej kot trdna.
Izrek prizivnega sodišča je takoj po njegovi objavi z velikim zadovoljstvom pozdravil Di Pie-trov branilec, odvetnik Massimo Dinoia. V izjavi za tisk je podčrtal, da se s tem zaključuje klavrna zgodba, ki se je vlekla več kot dve leti, ter izrazil upanje, da ne bo treba spet čakati toliko Časa za to, da bi arhivirali nove obtožbe proti Di Pietru. Dinoia se je nanašal na sum, Ceš da je bivši milanski javni tožilec na nek način kril bančnika Francesca Pacinija Batta-glio pri spornih poslih.
nesprejemljivimi in neokusnimi simbolnimi dejanji, kot so sežigi izkaznic in obešanje lutk. »Vse to moram povedati zelo jasno,« je dejal direktor Confindustrie, »pravtako jasno pa moram naglasiti, da niso sindikati niti Črhnili, ko je druga stranka, ki je sedaj elan vladne veCine, to je Stranka komunistične prenove, nakazala v Confindustirii sovražnika, ki ga je treba premagati.« Tudi v tem primeru gre po Cipollettijevem mnenju za izraz politične nestrpnosti, na katero bi morali vlada in sindikati odgovoriti, kot so zavrnili napad na sindikat, na podlagi zahteve po korektnih odnosih med političnimi in socialnimi organizacijami.
POČITNICE / STATISTIKE ENITA
Poleti so tujci prinesli v Italijo 17.300 milijard lir
lij
RIM - Cas počitnic se nagiba h koncu in državna turistična ustanova Enit je pripravila obraCun sredstev, ki so jih v letošnjem poletju prinesli v Italijo tuji turisti. Od junija do septembra se je v Italiji zvrstilo veC kot deset milijonov turistov, zamenjali pa so za približno 17.300 milijard lir tuje valute. Lani je truisticna sezona navrgla italiji 17.600 milijard lir, toda turistični delavci imajo predseboj še ves september in, če bo vreme naklonjeno, bo mogoče doseči ali celo preseči lanskoletni izkupiček.
Izvedenci Enita so zadovoljni z doseženim rezultatom, tudi ker so se bali negativnih posledic znižanja nemške marke. To je gotovo prepredlo velikemu številu Nemcev, ki so običajno preživeli počitnice v Italiji, da bi se vrnili tudi letos. Njihovi prihodi so se zmanjšali za 2, 3 odstotka, na
sreCo pa se je povišalo število turistov iz drugih držav, predvsem iz Japonske, ZDA, Velike Britanije in Nizozemske. Novost je, da so se letos tujci mudili v Italiji za krajši Cas kot v prejšnjih letih, povprečno štiri dni. Predvsem so se osredotočili na mesta z bogato kulturno dediščino, medtem ko se je znatno zmanjšal obisk v gorah (4, 5 odstotka), kar se tiče krajev ob morju pa se v glavnem stanje ni spremenilo. Obenem se je povečal promet na letališčih (predvsem v Rimu in Milanu), na avtocestah in na železnicah. Turisti so tudi izrekli svoje mnenje o italijanskih turističnih strukturah. Cene so po njihovem previsoke, premalo poudarka je na Čistoči in varnosti, ki sta po oceni gostov pomanjkljivi. Navdušeni pa so nad arheološko, umetniško in kulturno dediščino, kuhinjo in gostoljubnostjo.
POSVET / PRI OKCITANCIH V PIEMONTU n
Izpolniti 6. člen ustave!
Na posvetu sodeloval tudi deželni tajnik SSk Martin Brecelj
CUNEO - »Narodnostne manjšine v Italiji: od 6. člena ustave do novih zaščitnih zakonov.« To je bil naslov posveta, ki se je odvijal minulo soboto v kraju Santa Lucia-Sancto Lucio de Coumboscuro pri Cuneu v Piemontu. Diskusijsko srečanje je priredil Coumboscuro centre provengal, kot se imenuje eno izmed najpomembnejših študijskih središč okcitanske manjšine v Piemontu, na njem pa so sodelovali poslanca Giuseppe Niedda (Oljka) in Teresio Delfino (Kartel svoboščin) iz Piemonta, poslanec Lucia-no Caveri (Union Valdotaine) iz Doline Aoste, glavni tajnik Provansalske unije Henri Feraud iz Avignona v Franciji, piemontski deželni svetovalec Lido Riba in tajnik SSk Martin Brecelj.
Razpravo je vodil prof. Gustavo Buratti, tajnik italijanske veje Mednarodnega združenja za zaščito ogroženih jezikov in kultur, v njej pa je bil govor o snujočem se okvirnem zakonu za zaščito jezikovnih manjšin v Italiji ter o zakonu za globalno zaščito Slovencev v Italiji. Pojasniti velja, da sta oba ta zakonska ukrepa zdaj v obravnavi v parlamentu in da bosta mogoče po večkratnih in dolgotrajnih odlašanjih in zavlačevanjih dočakala
odobritev v sedanji zakonodajni dobi. To je vsaj pričakovanje, ki je prišlo do izraza na posvetu.
Brecelj je v svojem prispevku prikazal položaj slovenske narodnostne skupnosti v Italiji in njeno dolgotrajno borbo za dosego svojih pravic. Podctal je, da zakon za globalno zaščito Slovencev in okvirni zakon za zaščito jezikovnih manjšin v Italiji si nista v nasprotju, marveC sta komplementarna, ter med drugim izrazil upanje, da nedavna ratifikaija okvirne konvencije Sveta Evrope za varovanje manjšin pomeni začetek odpr-tejše politike Italije do vseh narodnostnih skupnosti, ki živijo na njenem ozemlju.
Pristavimo naj, da se je posvet odvijal v okviru večdnevnega mednarodnega srečanja Provansalcev »Rou-miage de setembre ’97«, ki se ga je udeležilo veC tisoč pripadnikov tega zatrtega naroda tako iz Italije kot iz Francije. Okcitanci so del širše provansalske družine. Po oceni predsednika središča Couboscuro centre provengal se jih je do danes ohranilo od 20 do 30 tisoC, živijo pa v glavnem v gorati okolici Cunea in delno v po-krakjiiti Turin. V preteklosti jih je šlo veliko v svet s trebukom za kruhom.
Poizus, filmski Spektakel, vsekakor povprečna umetniška »mojstrovina«
■

II
BENETKE - Slab film, ki ne dodaja ničesar k doslej znani zgodovinski resnici o pokolu pri Porči-nju. Tako, kot gledalec -ne kot kritik, kar nisem -ocenjujem film »Porzus« režiserja Renza Martinel-lija, ki je popolnoma po nepotrebnem vzbudil toliko polemik, razhajanj in slabe krvi ter postal pravi medijski dogodek. Komercialno gledano bo film morda uspešnica, v kar sicer dvomimo, umetniško gledano pa gotovo ne predstavlja nič posebnega.
Režiser Renzo Marti-nelli je v bistvu osvojil in razvil tezo, da je tragični dogodek nad Cenebolo v prvi vrsti sad osebne pobude partizanskega komandanta Maria Toffani-na-Giacce (v filmu je to Carlo Tofani). S tem je hočeš nočeš dal prav Tof-faninu, ki dosledno ponavlja, da je ravnal na lastno pest, kar, kot znano, še zelo razdvaja protagoniste tistih dogodkov in tudi same zgodovinarje. Se včeraj je nekdanji politični komisar divizije Ga-ribaldi-Natisone Giovan-ni Padoan (Vanni) na okrogli mizi na beneškem Lidu vztrajal na stališču, da se za pokolom skriva ukaz videmske federacije KPI in, posredno, tudi 9. korpusa slovenske partizanske vojske.
»Porzus«, ki bo v kinodvoranah sredi prihodnjega tedna, skoraj zanemarja tedanji zgodovinski okvir ter zelo površno in postransko omenja kakršno koli vlogo slovenskih partizanov. Junak filma je v dobrem in v slabem »Geko« (v resnici Giac-ca), ostale vloge pa so več
ali manj postranske, čeprav ne nepomembne. Mislimo na partizana in komunista »Spaccaossi-ja« (igralec Gianni Cavi-na), ki v resnici ni obstajal in ki se upre ukazu svojega komandanta ter na koncu sam pade pod streli tovarišev. »Spacca-ossi« je svetla in romantična, hkrati pa nerealna figura.
Komunistično vodstvo je Martinelli prikazal kot skupino diletantov in naivnežev, ki so pod vtisom in vplivom »Čeka«. Voditelj KPI »Gobbo« (igralec Massimo Boneti) je skrajno neodločen in
strahopeten, ki se samo nekaj pritožuje in nekaj protestira, v resnici pa ne doseže ničesar. Kdor količkaj pozna zgodovino tistih razburljivih časov dobro ve, da je imela tedanja partija še kako strogo disciplino, njeni voditelji in funkcionarji pa so bili premočrtni in odločni ljudje. Nič skupnega z »Gobbom« torej.
Film prikazuje v najboljši luči partizane divizije »Osoppo«, žrtve pokola, ki so bili protifašistično, a tudi protikomunistično usmerjeni. Njihov komandant »Galva-no« (»Bolla«, Francesco
De Gregori, igralec Lino Capolicchio) sicer ni kdovekako dosledna osebnost, pri osopovcih pa bolj izstopa Pasolinijev brat Guido (v resnici partizan »Hermes, v filmu pa »Nullo« v osebi igralca Giuseppeja Cederne). Guida ne ubijejo na plan-šariji, ampak nekaj dni kasneje v kraju Bosco Ro-magno v zelo nasilnih okoliščinah, ki jih opisuje Marco Cesselli v svoji knjigi »Porčinj: dva obraza italijanskega odporništva«. V filmu sploh ni občutiti, da se zadeve dogajajo v Furlaniji, kaj šele na narodnostni meji med
Furlani in Slovenci.
Delo je v bistvu sad napetega pogovora med »Gekom« (mladega igra Lorenzo Crespi, ki govori z južnjaškim akcentom, starega pa Gastone Mosc-hin, ki govori v beneškem narečju...) in »Sternom« (mladi Lorenzo Flaherty, stari Gabriele Ferzetti). »Stomo« je edini od Osoppa, ki se izogne smrti. Hudo ranjenega ga ozdravijo slovenski partizani, kar v filmu ni prikazano, po vojni pa postane general italijanske vojske. Njuno pripovedovanje (»Čeko« živi v Krapini na Hrvaškem,
njegovo ženo igra Lidija Kozlovič, domačini se pogovarjajo v slovenščini...) se prepleta s spomini na dogodke, ki so potem privedli do pokola. V nekem trenutku »Storno« tudi potegne iz torbe pištolo in ubije »Geka«, kar Martinelli prikaže »le« kot fantazijo-željo priletnega bivšega partizana, ki se - vsaj sodeč po nadaljevanju pripovedi - ne mesnici.
Film se začne s tragičnim pohodom italijanskih partizanov divizije Garibaldi čez Sočo; nacisti jih prestrežejo in ubijejo večjo skupino bor-
Prizora iz filma »Porzus« režiserja Martinellija, ki so ga v nedeljo zvečer predstavili občinstvu beneškega filmskega festivala v teku na Lidu
cev. Preživeli (med njim »Geko«, ki je v borbi težko ranjen) so prepričani, da so Nemce obvestili o pohodu vohuni in sumi padejo takoj na Ado Zambom (Eldo Turchetti, v filmu Giulia Boschi), ki jo je tudi Radio London označil kot vohunko na-cifašistov. Turchettijeva, ki vseskozi zanika, da je vohunka, se v strahu pred garibaldinci zateče na planšarijo, kjer ima glavni štab divizija Osoppo pod Galvanovo komando. Osopovci jo sprejmejo zelo previdno in po svoje tudi naivno; nekateri so prepričani, da je vohunka in da bi jo morali zato takoj izročiti »Geku«, drugi pa verjamejo njeni nedolžnosti. »Galvano« je v začetku neodločen, potem pa pristane, da Ada lahko ostane na planšariji.
Garibaldinci oziroma gapovci se odpravijo na planšarijo z namenom, da bi razjasnili vse številne nesporazume z osopovci, težave se začenjajo, ko odkrijejo, da »Galvano« in soborci skrivajo Zam-bonovo. Proces, če ga lahko tako imenujemo, traja nekaj minut. Pod streli komunistov padejo takoj mlada ženska, »Galvano« in mladi partizan, ki se je dan prej pridružil oso-povcem, glavnino pripadnikov katoliško usmerjenih borcev pa ubijejo kasneje. Pred tem poseže zgoraj omenjeni komunistični voditelj, ki skuša zaman preprečiti eksekucijo preživelih osopov-cev, na koncu pa si umije roke in odločitev (in vso odgovornost) prepusti »Geku«.
Sandor Tence
KAKO STROKOVNJAKI OCENJUJEJO DELO RENZA MARTINELLIJA
Kritika skoiaj soglasna: film ni nič posebnega
BENETKE - Kritiki in filmski strokovnjaki imajo o filmih večkrat zelo različna in pogostoma tudi nasprotujoča stališča, nekaterim je ta ali on film všeč, drugim pa ne. Pri filmu »Porzus« pa so so si mnenja filmskih kritikov skoraj soglasna: delo je z umetniškega vidika dokaj povprečno, čeprav (in to je njegova velika, a edina odlika) razkriva širši italijanski publiki enega najbolj tragičnih in protislovnih dogodkov v zgodovini italijanskega odporniškega gibanja.
Lietta Tornabuoni v turin-ski Stampi npr. piše, da je MaHinellijev film vse prej kot lep in dober, njegov pomen pa je v tem, da predstavlja pričevanje o dogodkih, o katerih se je v vsem povojnem času premalo govorilo in razpravljalo. To je tudi ocena večine njenih kolegov, Unita pa govori o tipčnem slogu partizanskega vesterna, kar je tudi mnenje poročevalca ljubljanskega dela Borisa Šuligoja. Kritiki so takoj opazili - piše novinar osrednjega
slovenskega časnika - da film niti približno ni mojstrovina, saj je narejen v slogu cenenega partizanskega vesterna. »Veliko jugoslovanskih (in slovenskih) partizanskih filmov ga daleč prekaša«, piše še Delo. To seveda velja tudi za številne italijanske filme, ki govorijo o tistem obdobju.
Film ni bil všeč niti novinarju Piccola Alessandru Mezzeni Loni. Pravi, da je režiser v bistvu osvojil stališče »Giacce«, češ da je pokol sad njegove osebne odločitve. »Porzus«, piše še Mezzena Lona, se dogaja izven vsakršnega zgodovinskega okvira, tako da gledalec ne more sploh prepoznati kraja dogajanj, to se pravi v Furlaniji na robu italijansko-slovenske etnične meje. Tresla se je gora, na koncu pa se je v resnici rodila le miš, podčrtuje še poročevalec tržaškega italijanskega dnevnika.
Ne toliko o filmu, ki ga še ni videl, pač o neskončni »aferi Porčinj« pa trezno in uravnovešeno piše tednik videmske nadškofije izpod pe-
resa direktorja Duilija Cor-gnalija. V uvodniku izraža skoraj začudenje in presenečenje, da je pokol v občini Ahten čez noč postal vsedržavna zadeva, ki jo zlasti v Furlaniji dobro poznajo in ves povojni čas tudi raziskujejo. Resnica o ozadju tragičnega dogodka prihaja počasi na dan, čeprav še vedno z veliko zamudo in s preštevilnimi »na pol resnicami«.
Za vse to (prikrivanje tudi političnih odgovornosti za pokol itd.) - piše Corgnali -so največjo ceno plačali Beneški Slovenci, ki jih je marsikdo enačil s komunisti in s titovci, to se pravi s tistimi, ki so zakrivili pokol nad Cenebolo. S tem je bila napisana - beremo nadalje v verskem listu - ena najbolj bolečih in sramotnih strani furlanske zgodovine, ki jo je treba končno obrniti. Corgnali upa, da bo Martinellijev film vzbudil resno zanimanje za ta dogodek, o katerem je boljše, da se govori, kot da se ga prikriva ali potvarja.
S.T.
KOROŠKA / V SUHI
Zopet diskriminacija slovenskih otrok v otroškem vrtcu
CELOVEC - Primeri diskriminacije slovenskih otrok v okviru predšolske vzogje se vrstijo! Sklepu občinskega sveta obmejne občine Borovlje, ki se je začetka julija večinsko izrekel proti uvedbi dvojezične skupine v tamkajšnjem javnem občinskem otroškem vtcu, je zdaj sledil negativen sklep tudi v občini Suha v Pudjuni, ki meji na slovensko občino Dravograd. Tudi tam dvojezična vzgoja očitno ni zaželje-na, kajti tamkajšnji občinski svet je te dni z večinskim sklepom nastavil enojezično vrtnarico v dvojezičnem vrtcu...
Slovenski starši v dvojezično skupino javljenih otrok so z ogorčenjem odgovorili na odločitev občinskega sveta. Poslali so protestno pismo županu občine ter voditeljem vseh posameznih frakcij občinskega sveta, o škandaloznem sklepu pa so obvestili
tudi za otroške vtrce pristojno deželno svetnico Karin Achatz, vodjo oddelka ustavne službe pri uradu zveznega kanclerja na Dunaju Achleit-nerjevo, predsednika sosveta za koroške Slovence Marjana Sturma, predsednika Narodnega sveta koroških Slovencev Nantija Olipa, itd.
V protestnem pismu starši pristojne na občinski, deželni in zvezni ravni opozarjajo, da nastavljeni vrtnarici manjka dokaz izobrazbe v slovenskem jeziku za otroške vrtnarice in da sporna oseba ne obvlada ne ustno in ne pismeno slovenskega jezika. Starši zato napovedujejo, da svojih otrok tako dolgo ne bodo poslali v vrtec, dokler se zadeva ne bo uredila, torej nastavila vrtnarica, ki bo imela tudi kvalifikacijo za strokovno vodenje dvojezične otroške skupine.
Ivan Lukan
SLOVENIJA - ITALIJA
nistvo v Ljubljani je matični državi, in
ni pogoji za začetek 1996 podpisala mini-
'
goslovansko-italijanski vorin sporazum o odpravi vi- bert.
RIM / DE2ELN1 ZAKON
Vlada je potrdila člen o javni rabi slovenskega jezika
Včeraj sestanek komponent levosredinske koalicije Oljke
RIM - Prodijeva vlada je v skladu s posebnim statutom FJK formalno potrdila pet zakonov, ki jih je pred poletnim premorom odobrila deželna skupščina. Med drugim je ministrski svet tudi dokončno uzakonil normativ o preustroju deželnega osebja in uradov, katerega sestavni del je tudi Člen, ki priznava enakopravnost slovenskega in furlanskega jezika pri poslovanju deželne prave. Tozadevni popravek je med razpravo v deželnem svetu predložil Miloš Budin, doživel pa je široko podporo ne samo večinskih strank, a tudi
nekaterih komponent Pola svoboščin in Severne lige.
Po poletnih počitnicah pa so se včeraj v Tricesimu sestali predstavniki pisane levosredinske koalicije Oljke, ki podpira deželno vlado predsednika Gian-carla Cruderja. Na dnevnem redu so imeli precej žgočih in delikatnih tem, začenši z novo volilno zakonodajo, saj ne gre pozabiti, da bodo prihodnjega maja redne deželne volitve.
Na srečanju je tekla beseda tudi o odnosih znotraj leve sredine in o odnosih med večino in opozicijo, ki - kot znano - res niso najboljši.
NOVICE
Zahvala češkega predsednika Vaclava Havla piranski občini
PIRAN- Občino Piran, gostiteljico letošnjega junijskega srečanja predsednikov osmih srednjeevropskih držav, bo v jutri obiskala tričlanska češka delegacija, ki jo bo vodila izredna in pooblaščena veleposlanica Republike Češke v Sloveniji Jana Hybaškova. Veleposlanico bosta spremljala prvi tajnik Češke ambasade Tomaž Vostry in Častni konzul Republike Češke, ki ima sedež v Portorožu, Miran RadoniC. CeSka veleposlanica bo po predvidenem krajšem pogovoru županu piranske občine Franku FiCurju izročila zahvalno pismo, s katerim se Češki predsednik Vaclav Havel gostiteljem zahvaljuje za ves trud, ki so ga vložili v pripravo in organizacijo jSreCanja. Po srečanju v občinski palači si bo delegacija ogledala sečoveljske soline in etnološko zbirko v Tonini hiši. Iz urada piranskega župana pa so obenem sporočili, da bo prihodnji petek v občino prispela tudi delegacija slovaškega mesta LevoCa, ki bo gostitelj predsedniškega srečanja srednjeevropskih držav v letu 1998 in si bo zato v Piranu skušala pridobiti Cim veC koristnih informacij ter izkušenj, povezanih z organizacijo tovrstnih državniških srečanj. (STA)
Pretekli teden v Sloveniji kar 111 hujših nesreč
LJUBLJANA - Minuli konec tedna se je v Sloveniji pripetilo 26 hujših prometnih nesreč, v katerih so tri osebe umrle, 35 udeležencev pa je bilo poškodovanih. Med prevladujočimi vzroki nesreč so bili neprilagojena hitrost, nepravilna stran in smer vožnje, neupoštevanje pravil o prednosti, neprimerna varnostna razdalja in nepravilnosti na cesti. Trije udeleženci nesreč pa so bili vinjeni. Prejšnji teden so v 111 hujših nesrečah na slovenskih cestah umrle štiri osebe, 139 pa jih je bilo poškodovanih. Letos je v prometnih nesrečah skupno umrlo že 221 ljudi, so sporočili iz ministrstva za notranje zadeve. (STA)
Od včeraj dražja vožnja po slovenskih avtocestah
LJUBLJANA -1. septembra so se v povprečju za 10 odstotkov podražile cestnine na slovenskih avtocestah. Kot je sklenila vlada, znaša cestnina na cestninskih postajali za kilometer prevožene razdalje za prvi cestninski razred, v katerega sodijo osebna vozila, po novem 5, 8874 tolarja. Zbrana cestnina za uporabo posameznih odsekov slovenskih avtocest se namenja za vzdrževanje in upravljanje že zgrajenih ter tudi za gradnjo novih avtocest. Tako od vCeraj znaša cestnina za prvi cestinski razred na avtocestnem odseku Šentilj - Maribor 90 tolarjev (doslej 80 tolarjev), cestnina na avtocesti HoCe-Arja vas bo stala 290 tolarjev (prej 270 tolarjev), na avtocesti Ljubljana - Divača 410 tolarjev (prej 370 tolarjev), na odseku Dane - DivaCa pa 50 tolarjev (doslej 45 tolarjev). Za uporabo gorenjske avtoceste Naklo - Ljubljana je treba po novem plačati 150 tolarjev (prej 130 tolarjev), za uporabo hitre ceste Selo - Vrtojba pa 90 tolarjev (prej 80 tolarjev). (STA)
■
m
'
■
IlilS


II
1
LJUBLJANA / V NEDELJO
SLOVENIJA / VOLITVE
Razstava društva Edinost
Slike in teksti o itolijanskih pokolih na slovenskih in hrvaških tleh
Društvo Edinost je v nedeljo v Ljubljani pripravilo razstavo o italijanskih pokolih na slovenskih in hrvaških tleh (Foto S. Živulovič/BOBO)
»Pomladniki« še nimajo skupnega kandidata
LJUBLJANA - Slovenska ljudska stranka (SLS), Socialdemokratska stranka Slovenije (SDS) in Slovenski krščanski demokrati (SKD), se tudi na predsinocnjem sestanku niso uspele dogovoriti o skupnem kandidatu za bbžnje predsedniške volitve.
KršCansM demokrati so namreč predlagah sporazum, s katerim bi se pomladne stranke zavezale k podpori skupnemu kandidatu na volitvah, ki bodo predvidoma novembra letos. Krščanski demokrati menijo, da naj kandidat ne bi bil elan vodstva katere od teh treh strank, zato doslej tudi niso podprli Janeza Podobnika, ki je v veC izjavah dopustil možnost kandidature na predsedniških volitvah. Do Podobnikove kandidature so zadržani tudi socialdemokrati.
Kandidaturo na predsedniških volitvah so že napovedali dosedanji predsednik države Milan Kučan ter predsedniki treh zunajparlamentarnih strank: Sašo Lap (SND), Adolf Štorman (RZ) in Matjaž Gerlanc (NSZS).
Predsednik državnega zbora Janez Podobnik je v začetku minulega tedna napovedal, da naj bi volitve razpisal med 10. in 15. septembrom, tako da naj bi bile, v skladu z roki, ki jih predvideva zakon o volitvah predsednika republike, predvidoma sredi novembra letos. (STA)
MARIBOR
SLOVENIJA / TURIZEM
Univeiza v Mariboru bo gostiteljica Podonavske rektorske konference
Letos ugodno leto, težav pa ne manjka
Predsednik TZS Rožič kritično o vladi
LJUBLJANA - Na Univerzi v Mariboru bo od 18. do 20. septembra potekala Podonavska rektorska konferenca. Njen poglavitni namen je skrb za razvoj visokega šolstva na pedagoškem in raziskovalnem področju v Podonavski regiji ter napredek univerz Članic z vzpostavljanjem in pospeševanjem bilateralnih in multilateralnih odnosov med univerzami in ostalimi sorodnimi oiganizacijimi, so sporočili iz Univerze v Maribora.
Podonavska rektorska konferenca vzdržuje stike z državnimi in mednarodnimi organizacijami, kot so nacionalne rektorske konference, Evropska rektorska konferenca, Unesco, Evropska unija, Svet Evrope in podobno. Članice Podonavske rektorske konference se sestajajo enkrat letno. Od leta 1983 so se rektorji posameznih univerz sestali že štirinajstkrat.
Tematski program letošnje konference v Maribora bo posvečen trem sklopom. Prvi sklop je namenjen odprtim vprašanjem o managementu univerze in strukturni primerljivosti univerz kot pogoju za efektivno znanstveno-raziskoval-no in izobraževalno delo. Dragi sklop bo posvečen znanstve-no-raziskovalnemu"sodelovanju na primera DAAAM (Danu-be Adria Association for Automation & Manuiacturing) - dolgoročno sodelovanje na področju tehnične znanosti, podoktorski študij in virtualna univerza. Tretji sklop pa je namenjeni vključitvi predmeta profesionalna etika v univerzitetne programe.
Na septembrsko Podonavsko rektorsko konferenco se je že prijavilo 48 udeležencev, ki prihajajo iz 28 univerz in enajstih držav (Avstrija, Bolgarija, BiH, Češka, Hrvaška, Madžarska, Nemčija, Poljska, Romunija, Slovaška in ZDA). (STA)
LJUBLJANA - Slovenski turizem letos beleži najboljše rezultate po osamosvojitvi Slovenije, kljub temu pa na Turistični zvezi Slovenije (TZS) ugotavljajo, da se je ta gospodarska panoga znašla v praznem prostoru. Se vedno namreč ni zaCelo delovati ministrstvo za malo gospodarstvo in turizem, za katerega se ne ve še niti to, kje bo imelo sedež, od vCeraj pa na ministrstvu za gospodarske dejavnosti tudi ni veC državnega sekretarja za turizem. Pred nami so še štirje meseci letošnjega turističnega leta, hkrati pa se prav v jesenskih mesecih začenjajo aktivne priprave na promocijo za prihodnjo turistično sezono. Ker ob tem predlog proračuna za leto 1997 promociji slovenskega turizma namenja le približno tretjino potrebnih sredstev, so se na TZS odločili, da bodo v teh dneh vlado pozvali k bolj aktivni in bolj usklajeni turistični politiki, je na včerajšnji novinarski konferenci poudaril predsednik TZS Marjan Rožic.
TZS namerava v pismu, ki naj bi
ga pripravili skupaj z Gospodarsko zbornico Slovenije, Obrtno zbornico Slovenije ter Centrom za promocijo turizma, vlado pozvati, naj pri izboru človeka, ki bo vodil turistični resor, kot prednostne upošteva kriterije znanja, strokovnosti in kvalitete. Predvsem pa mora biti to človek, ki bo prišel iz turizma, je poudaril Rožic. Njegova naloga bo tudi boriti se za izvajanje zakona o turizmu, ki je še v parlamentarni obravnavi.
Rožic je zavrnil tudi mnenja nekaterih, da turizem zaradi doseganja dobrih rezultatov ne potrebuje dodatne ponmoči države. To ni res, je poudaril. Če želimo še naprej dosegati dobre turistične rezultate, je naložba v promocijo bistvena, saj vlaganja v promocijo pomenijo vlaganja v razvoj. Spomnil pa je še na to, da je Center za promocijo turizma Slovenije za svoje letošnje aktivnosti predvidel 793 milijonov tolarjev proračunskih sredstev, a mu jih osnutek proračuna namenja le 285 milijonov tolarjev. (STA)
r POKRAJINA / ODLAGALIŠČE PRI TREBČAH n
Začetek razprave o usodi deponije
Komisija za prozornost navezala stike z vzhodnokraškim rajonskim sosvetom
Pokrajinska uprava se je že začela ukvarjati s sporno usodo nekdanjega odlagališča za smeti pri Trebčah, ki je bilo, kot znano, predmet ostrih sporov v mestni skupščini. Občinski svet je po pravi maratonski razpravi izdal negativno mnenje o projektu za odprtje deponije gradbenih odpadkov (izkopnin), odločitev pa v skladu z deželnim zakonom pripada Pokrajini.
Z zadevo se je sedaj začela ubadati posebna svetovalska komisije za prozornost pri poslovanju pokrajinske uprave, ki ji predseduje predstavnica Oljke Adele Pino, edina svetovalka novoustanovljenega laično-re-
formističnega gibanja. Pinova je mnenja, da je vprašanje Trebč zelo pomembno in da sodi med prioritetna vprašanja, ne samo komisije za prozornost, ampak pokrajinske uprave sploh. S tem v zvezi je predsednica komisije že navezala stike z vzhodnokraškim rajonskim sosvetom, ki se je svojčas soglasno opredelil proti ponovnemu odprtju nekdanjega odlagališča na Krasu. Pinova in predsednik sosveta Zoran Sosič si bosta v spremstvu rajonskih in pokrajinskih svetovalcev danes popoldne ogledala kraj pri Trebčah, kjer je bilo nekoč odlagališče, prava sramota za Občino Trst.
Odločitev Pokrajine (ni jasno, če se bo z vprašanjem ukvarjal le Codarinov odbor ali tudi skupščina) bo v teh pogojih predvsem politične narave, saj je bilo s tehničnega ter strokovnega vidika o tem izrečenih že ogromno besed, napisanih pa je tudi kar precej dokumentov in raziskav. V občinskem svetu je Oljka strnjeno glasovala proti načrtovanemu odprtju deponije gradbenih odpadkov, proti so bili tudi komunisti in Severna liga, različna Stališča so tem projektu iznesli zastopniki desničarskega zavezništva, odprtje deponije pa je podprla glavnina Illyjeve občanske liste.
URBANISTIKA
Danes
najbrž
odločilno
srečanje
Še trenja med obema upravama
Danes bo na sporedu morda odločilno srečanje o usodi (spornega) regulacijskega načrta mestne uprave. O tem se bosta dopoldne pogovarjala deželni odbornik Mario Puiatti, največji zagovornik sprememb deželnega tehničnega odbora, ter tržaška odbornica za urbanistiko Ondina Barduzzi. Polemik vsekakor o tem vprašanju ne manjka, odločitev pa je še naprej precej negotova.
Zelo pomebno bo zadržanje tržaških deželnih odbornikov Cristia-na Degana, Roberta De Gioie in Roberta Tanfa-nija, ki jih je župan Ric-cardo Illy pozval k odstopu, če bo Cruderjeva vlada osvojila stališča tehničnega telesa.
GOSPODARSTVO / PREDSTAVITEV
Jeklen ventil 7 metrov visok in 10.000 kg težak
Tržaško podjetje Orion bo ta četrtek ob 11.30 na Trgu Zedinjenja Italije v Trstu uradno predstavilo krajevnim oblastem orjaški jeklen ventil, ki je visok 7 metrov, tehta pa kar 10 tisoč kilogramov in ki je namenjen v Saudsko Arabijo. Svojo udeležbo na slovesnosti je že napovedal tržaški župan Ric-cardo Illy, prisotna pa bosta tudi predsednik podjetja Orion Claudio S ambri in podpredsednik Luca Farma.
Gre za največji in tehnološko najzahtevnejši ventil, kar jih je podjetje Orion proizvedlo v svoji skoraj
50-letni zgodovini. Naročil ga je saudski državni zavod za petrolej Saudi Aramco, in sicer za reguliranje spluščanja odvečnega plina pri predelavi surove nafte. Poleg nenavadno velikih dimenzij ima ventil tudi to posebnost, da bo moral delovati v vodoravni legi.
Omenimo naj, da podjetje ORION deluje od leta 1953 in da ima svoj sedež v Tržaški industrijski coni, kjer zaseda površino 30 tisoč kvadratnih metrov. Od lanskega leta je last grupe Farina in na svojem področju velja za eno najboljših podjetij na svetu.
PO TRDITVAH ZDRUŽENJA ANOLF
Alarmizem pred Albanci je neutemeljen
Pri Anolfu zahtevajo tudi usposobitev centra v Trstu in na Trbižu ter sprostitev sredstev
Ob koncu junija je bilo v naši deželi okrog 1.800 albanskih državljanov, predvsem zaradi zaposlitve, imeh so urejene dokumente za bivanje, povsem so se vključili v tukajšnje življenje in so opravljali dela, za katera ni veliko zanimanja, kar je bilo samo v korist tukajšnjega gospodarstva. Tako je med drugim poudaril deželni predsednik združenja Anolf (Oltre le Frontiere), ki je povezana s Cisl in se posveča humanitarnim pobudam ter migracijskim pojavom. Pri združenju so namreč zaskrbljeni zaradi vzdušja, ki ga je ob vprašanju albanskih beguncev in nasploh priseljencev vse bolj občutiti tudi v naši deželi, vendar za alarmizem ni nobenega razloga, pravijo pri Anolfu. Zadnji val beguncev iz Albanije se namreč ni pobliže dotaknil
Furlanije-Julijske krajine, kjer pa je še nekaj manj kot 15 tisoč beguncev iz bivše Jugoslavije. »Značilno pa je,« je povedal Gregoretti, »da so prav Albanci, ki predstavljajo okrog 7% tujcev, ki ne prihajajo iz držav Evropske unije, še najbolj izkoristih dekret Dini, svoj položaj je uredilo 307 oseb. Albancem sledijo Hrvatje (80), iz Bosne jih je 37, iz Romunije 49, Maroka 37, Kitajske 66, itd. (skupno 1074, od tega 638 za nedoločen čas, 436 za določen čas).« To naj bi po mnenju Gregorettija pričalo, da se je albanska skupnost že vključila v tukajšnjo stvarnost in je ne gre enačiti s kriminalom, ki se nanaša le na posamezne primere, proti katerim pa je treba nastopati z največjo odločnostjo.
Glede najnovejših polemik o po-
PRIHODNJI TEDEN / POBUDA ANOLF
Dala! Lama pride v Trst in v Gorico
Tržaška univerza mu bo podelila častni doktorat - Udeležil se bo tudi zasedanja
Tenzinu Gyatsu, Dalai Lami iz Tibeta in Nobelovemu nagrajencu za mir, bo tržaška univerza v četrtek, 11. septembra, podeh-la častni doktorat iz mednarodnih in diplomatskih ved. Ob tej priložnosti se bo udeležil cele vrste srečanj in mednarodnega zasedanja na temo strpnosti, človekovih pravic in solidarnosti, ki ga prireja združenje Anolf (Associa-zione oltre le frontiere) s sodelovanjem fakultete za politične vede in deželnega združenja za izseljence.
Program obiska je orisal deželni predsednik Anolfa Lucio Gregoretti na včerajšnji tiskovni konferenci, na kateri je bil govor tudi o priseljencih, s posebnim poudarkom na albanskih beguncih (o čemer poročamo posebej). Tenzin Gyatso se bo najprej mudil v Gorici, kjer mu bodo podelili častno meščanstvo. V Gorici, na oddeljenem sedežu tržaške univerze, bo ob 15.30 tudi prejel častni doktorat. Naslednje jutro, 12. septembra, se bo udeležil omenjenega zasedanja, ki bo ob 9.30 v konferenčni dvorani hotela Savoia in na katerem bodo posegli tudi Lucio Gregoretti, Enrico Fasana s tržaške univerze ter Ser-gio D’Antoni, glavni tajnik CISL. Se pred konferenco se bo Dalai Lama srečal z deželnim predsednikom Giancarlom Cru-derjem in s predstavniki Cisala, ki mu bodo izročili pomoč za humanitarne pobude, po zasedanju pa s predsednikom Pokrajine Renzom Codarinom, nakar bo obiskal mednarodni študijski center za človekove pravice. Odpotoval bo popoldne.
Lucio Gregoretti (levo) in menihinja Malvina Savio
daljšanju dovoljenja za bivanje albanskim beguncem je Anolf mnenja, da bi moral biti povratek domov postopen, še prej pa bi morali razpolagati s podatki mednarodnih organizacij o razmerah v posameznih krajih v Albaniji, kamor bi se morali begunci vrniti. Obenem bi morali vstopno dovoljenje nuditi vsem tistim, ki v Italijo prihajajo zaradi zaposlitve. Deželo FJK so tudi opozorili na nekatera specifična vprašanja, kot na primer pomanjkanje sredstev za begunski center v Cervignanu, kjer bi se po 14. septembru 142 oseb lahko znašlo brez strehe nad glavo. Poleg tega se je Gregoretti zavzel, da bi Dežela sprostila tri milijarde lir, ki so namenjenu za begunce in da bi naposled le usposobili centra v Trstu in na Trbižu.
TRG SV. ANTONA / HVALEVREDNA POBUDA
OBOROŽEN MLAD ROPAR
NOVICE
Delovni in študijski tabor
V organizaciji mladih prostovoljcev združenja "Mani teše"
Včeraj zjutraj se je občinski odbornik za socialne storitve Pecol Co-minotto srečal z mladimi predstavniki združenja “Mani teše” v okviru sodelovanja med tržaško občinsko upravo in združenjem. “Mani teše” je bila ustanovljena leta 1964 in deluje na državnem in mednarodnem področju. Cilj organizacije je pospešiti stike med različnimi narodi ob spoštovanju njihovih kulturnih identitet. V tem sklopu so tudi priredili v našem mestu delovni in študijski tabor, ki se je začel v nedeljo, 31. avgusta, in bo trajal do 7. septembra. Na njem sodeluje trideset mladih prostovoljcev iz raznih krajev v Italiji. Namestili so se na trg sv. Antona, kjer so odprli sejem, in kjer izvršujejo še razne druge zanimive pobude. Denar, ki ga bodo zbrali v teh dneh, je namenjen načrtu za ekonomski in
kulturni razvoj v Burkini Faso. Z njim bodo namreč pospešili razvoj poljedelstva ter nabavili šolski material za otroke. Cominotto je v imenu občine Trst, ki je že v letu 1995 sodelovala pri podobni pobudi, izrazil solidarnost mladim prostovoljcem in potrdil, da jim bo občinska uprava
rade volje stala ob strani ter jih podpirala. Predstavniki združenja “Mani teše” so si zadali cilj, da bi dosegli vsoto petnajstih milijonov. Zato upajo, da bodo ljudje na poti solidarnosti in pomoči manj razvitim državam, množično podprli to hvalevredno pobudo.
Prvo žensko oropal na cesti drogo napadel v gostilni
Prvo žensko je neznanec ustavil in oropal na cesti, drugo pa kar v nekem javnem lokalu. Policija sumi, da je ropar v obeh primerih isti: star naj bi bil okrog 30 let, visoke, vitke postave, s čepico na glavi. Najprej je v Ul. Settefontane napadel 56-letno Mario Cristino Francese, grozil ji je s pištolo, dokler mu ni izročila torbice z dokumenti, v njej je bilo tudi 150 tisoč lir. Ko je prišla do prvega telefona, je Francesejeva poklicala 113, agentom je povedala, da je govoril v krajevnem narečju.
Nekaj pred polnočjo je v gotsilno »ex Tina« v Ul. della Tesa 33 stopil moški z delno zakritim obrazom, 5 5-letna Giuseppina Gorup, ki upravlja lokal, je bila tedaj sama. Neznanec je potegnil pištolo in nož, začel ji je groziti, ni ji preostale drugega kot izročiti inkaso, okrog sto tisoč lir. Nasilneč je pri tem pokvaril tudi blagaj-
no. Poleg tega mu je dala še torbico, v kateri je bilo 400 tisoč lir. Ko je odšel, je stopila do vrat, da bi pogledala, kam je zavil. Opazil jo je in ji od daleč zagrozil, da jo bo ubil. Govoril naj bi hrvaško ali srbsko.
Po družinskem prepiru
pridržana prognoza
S primerom 28-letnega Maura Fontanota iz Ža-velj 256, ki je v katinarski bolnišnici s pridržano prognozo, se ukvarja tudi policija z miljskega komisariata. V bolnišnico so ga pripeljali včeraj v poznih nočnih urah, ugotovili so mu udarec in rano na glavi in udarec v trebuh z notranjo krvavitvijo. Poleg tega je bil zelo vinjen, a to še ni bilo vse: v diagnozi je govor tudi o zastrupitvi z benzodiazepi-nom. Po prvih izsledkih naj bi bil Fontanot, ki se zdravi na kirurškem oddelku, žrtev silovitega domačega prepira.
Nedisciplinirani vozniki pozor: od jutri novi pajki!
Tržaška Občina sporoča, da bodo jutri nastopili novi pajki, točneje 4 posebni tovornjaki dveh specializiranih podjetij, s katerimi bodo odpeljali nepravilno parkirana vozila. Se naprej bosta delovala pajka občinske službe, na katerih bo kot doslej mestni redar, ki bo odločal, če je primemo odpeljati nepravilno parkirano vozilo. Na novih tovornjakih pa ne bo redarja, vendar bodo lahko odpeljali vozila samo v primem, da jih za to pooblastijo mestni redarji. Na kraju, kjer je bilo parkirano vozilo, bodo pustili obvestilo, kam so odpeljali vozilo: rdeče če so ga odpeljali redarji, rumeno če so ga odpeljali zasebniki.
Tu pa se zadeva zapleta in rešitev, za katero so se odločili na tržaški občini, ni prepričljiva: medtem ko bodo redarji kot doslej odpeljali vozila v nekdanjo vojašnico Beleno v Ul. Revoltel-la, bodo zasebniki odpeljali vozila v svoja parkirišča, in sicer Sos Car v Ul. Locchi na vogalu z Ul. Carli, podjetje Orlandi pa v Ul. Campanelle 192. Informacije o svojem vozilu bodo vozniki prejeli na centrali redarjev, tel. 366111.
Vagon v kontejner
Potem ko je zadel ob kontejner, se je vagon, natovorjen z žitom, prevrnil. Do nesreče je prišlo včeraj popoldne v novem pristanišču, škoda pa je precejšnja, saj sta bila tako vagon kot kontejner skoraj povsem uničena, a tovor je dejansko izgubljen. Na srečo ni bil nihče ranjen. Vagon je bil prvi v kompoziciji, ki je je potiskala lokomotiva, a se je iz nepojasnjenih razlogov odpel in je brez kontrole nadaljeval svojo pot. Primer preiskujejo karabinjerji.
NOVICE
Evropski parlamentarec v Trstu o Sloveniji v E.U.
V	Četrtek, 4. septembra bo v Trstu evropski parlamentarec Roberto Speciale, ki je sodeloval na zasedanju v Strassburgu o vstopu Slovenije v Evropsko unijo. Srečal se bo s tržaškim županom Hlyem, z goriškim županom Valentijem, z deželnima odbornikoma Gottardom in Matassijem ter z drugimi predstavniki iz naše dežele. Ob 17.30 bo imel Speciale na pobudo združenja Dialoghi Europei predavanje o rokih in perspektivah vstopa Slovenije v Evropsko unijo. Srečanje bo v prostorih združenja na ulici Roma 15. Naslednji dan se bo Speciale napotil proti Ljubljani, kjer ga pričakujejo predstavniki slovenske vlade.
Letovanje v organizaciji občine Repenfabor
Občina Repentabor prireja letovanje v toplicah od 13. do 27. septembra v kraju Levico Terme pri Trentu. Ker je na razpolago še nekaj mest, se lahko zainteresirani obrnejo na občinsko tajništvo (telefonska številka 327122).
V	kavami San Marco italijanske in slovenske mikrokompozicije
Danes, ob 21. uri, bo kavami San Marco koncert flavtistke Silvie Di Marino in Cembahstke Valentine Longo.
»Nove note: italijanske in slovenske mikrokompozicije« je naslov programa, v katerem bodo predstavljene v prvi izvedbi skladbe slovenskih zamejskih skladateljev Bojana Glavine, Toma Hmeljaka, Marka OzbiCa ter skladateljev Davideja Casalija, Paola Pessine, Massima Priorija, Stefana Sacherje in Carla Tommasija.
Program zaobjema še kompozicije Brine Jež, Vladimirja Lovca, Igorja Stuheca, Claudia Bilucaglie in Marca Sofianopula.
1
V
SINDIKALNA KRONIKA
Protest 40 članov zadmge, ki je prevažala pošto
Vprašljiva dodelitev službe podjetju iz Abrucov
»Če ne bo pomembnih novosti, bo novih 40 družin brez dela,« je dramatična sinteza tajnika Cisl Coppe včerajšnjega dogajanja v zvezi z zadrugo Giuliana tra-sporti, ki je več kot dvajset let prevažala vreCe in zaboje s poštnimi pošiljkami in pismi med raznimi sedeži poštne uprave, od koder jih potem poštni uslužbenci dostavljajo naslovnikom.
Pred kratkim je poštna uprava razpisala natečaj za to službo, zmagalo je podjetje iz Aquile v Abracih. Sindikati pa ugotavljajo, da sploh ne gre za podjetje, ki bi bilo usposobljeno za tovrstno delo, saj ne razpolaga s potrebnimi uslužbenci in prevozni-
mi sredstvi, velike dvome pa imajo celo glede rednega poteka natečaja, tako da so se odločili za priziv na Deželno upravno sodišče.
Včeraj dopoldne so člani zadruge protestirali pred osrednjim sedežem za razdeljevanje pošte v Ul. Brigata Casa-le pri križišču z Ul. Fla-via. Popoldne pa so s prefektovim posredovanjem pričeti pogajanje s podjetnikom iz Aquile. Ta je sicer bil pripravljen sprejeti v službo elane zadruge, a pod pogojem, da jim razpolovi plačo, in pri tem nesprejemljivem predlogu so prekinili pogajanja, tudi da ne bi onemogočili redni potek priziva na upravnem sodišču.
DELO Z MLADIMI
Pozitiven obračun poletnih središč v tržaški in okoliških občinah
Približno deset dni pred zvenenjem prvega šolskega zvonca, ki bo prebudil novo šolsko leto, se marsikateri izmed najmlajših nostalgično vrača k najprijetnejšim trenutkom svojega odhajajočega poletja.Take trenutke nedvomno predstavljajo tudi številni otroški poletni centri, ki so popestrili trimesečne šolske počitnice. Prireditelji, t.j. občinske uprave, socialne ustanove in društva v tržaški pokrajini, so v svojih otroških središčih gostili nad štiristopetdeset otrok, nekatere poletne centre so obiskovali tako slovensko kot italijansko govoreči otroci. Zgonik, Dolina, Nabrežina, Repen, Lonjer, Prosek, Opčine in dija-
DIJASKI DOMOVI / PREJŠNJI TEDEN V RADOVOLJICI
Kako do učinkovitega vedenja mladostnikov
To je bila tema 28. seminarja za ravnatelje in vzgojitelje domov v zamejstvu - Obisk ministra za šolstvo
Prejšnji teden je v Sindikalnem izobraževalnem centru v Radovljici, potekal 28. seminar za ravnatelje in vzgojitelje domov v zamejstvu, ki so se ga udeležiti vzgojni delavci iz Mladinskega doma slovenskega šolskega društva iz Celovca, Slovenskega dijaškega doma Simon Gregorčič iz Gorice, Zavoda šolskih sester iz Trsta ter Slovenskega dijaškega doma Srečko Kosovel iz Trsta (Na fotografiji udeleženci seminarja).
Seminar je, kot vedno doslej, organiziral in financiral zavod Republike Slovenije za šolstvo. Višji svetovalec prof. Anton Skok skrbno sledi delu domov v zamejstvu vse leto. Tema letošnjega seminarja je bila: »Kako do učinkovitega vedenja mladostnikov«, v obliki delavnic in predavanj. Vodila ga je edu-
cirana realitetna terapevtka, prof. pedagogike in prihologije gospa Milena Kejžar. Lastno aktivno sodelovanje v delavnicah in predavanje je zamejskim pedagoškim delavcem nakazalo naCin kako vzpodbuditi otroka in mladostnika, da se zave ali ima zadoščene fiziološke in psihične potrebe in kako jih zadostiti z učinkovitim vedenjem, ker človek oz. otrok lahko dobro dela oz. živi le, če so njegove potrebe zadoščene.
V torek zvečer je seminariste obiskal državni sekretar za šolstvo Alojz Pluško. Poudaril je pomembnost vloge v ohranjanju slovenske identitete in jezika, ki jo domovi v zamejstvu opravljajo. Zanimal se je za potrebe posameznega doma in izrazil svoje razumevanje in podporo.
ški dom na ulici Ginna-stica so letošnja prizorišča otroških središč, ki so skupno nudila enajst tednov igre, izletov, barvanja, petja in predvsem veselega razpoloženja. Najprej so vrata poletnega središča odprli že 16. junija v Dijaškem domu v Trstu, zadnji mali obiskovalci središč, pa so zapustili svoj poletni center 30. avgusta pri Skladu Mitje Cuka na Opčinah. V glavnem je vsak center potekal po programu, ki se je naslanjal na izbrano temo, tako da so na primer v Zgoniku poleteli v čas, že junija so se otroci v Repnu srečali s komaj minulo Kraško ohcetjo, v Lonjerju pa so začarali pravljični svet. Pravilna izbira teme je pogosto odločilna za uspeh, saj se vse dejavnosti naposled suCejo okrog nje. Nekatere poletne centre so posebno obogatili izleti in ekskurzije, skoraj na nobenem dvorišču pa ni primanjkovalo osvežujoče vode in začasne plaže -gumijastega bazena, v katerem so otroci blažili vroče, sončne poletne popoldneve. Otroška poletna središča so vsekakor enkratna priložnost produktivnega preživljanja poletnih počitnic v svojem kraju, v pestri družbi, ob pridobivanju novih izkušenj in, kar ima tudi posebno vrednost, ob razvijanju svoje domišljije. Nedvomno bo prav prek svoje domišljije, marsikdo sede v šolski klopi skočil v gumijasti bazen v poletnem centru... (JPC)
BANI / USPESEN ZAČETEK ŠAGRE POD KOSTANJI
SESLJAM / PROMETNA NESREČA
V pričakovanju tradicionalne »mantejade«
V kulturnem delu pripravili tudi obsežno razstavo o rodbini Krevatin-Benečan Ve
Poklicali so celo helikopter, vendar so potniki imeli srečo
Čeravno odpada že listje z vejevja mogočnih starih krošenj banovskih kostanjev, je prijetno vaško vzdušje tega prostora, ki ga domačini imenujejo »staje«, privabilo veliko obiskovalcev na tradicionalno šagro pod kostanji, ki se je pričela v soboto, 23.8. Ob dobro založenih kioskih in prijetnih zvokih ansambla Kvintet Mi, so se gostje zabavali vse do tedaj, ko je kar na tiho začelo rahlo pršeti. Drugače ne bi moglo biti, saj je znano, da banovske ša-gre morajo biti požegna-ne z dežjem. Poleg zabavnega dela pri tem vaškem prazniku, je bilo poskrbljeno tudi za kulturni del programa z razstavo raziskave o rodbini Krevatin - BenečanVe, ki je vzbudila veliko zanimanja pri obiskovalcih. V nedeljo pa je poleg že omenjene razstave, v kulturnem delu programa nastopil in poživil dogajanje na vaškem trgu har-
monikaš Denis No vato s prijatelji, ki so s svojimi glasbili navdušili prisotne. Za ples in dobro voljo je poskrbel ansambel
Kraški kvintet in Braco Koren.
Sagra se bo nadaljevala še prihodnjo soboto in dosegla svoj višek v ne-
deljo, ko bo, kot je že v tradiciji, »mantenjada«, prvi ples parterjev in par-teric in še posebna dobrodošlica, ki jo predstavlja šopek cvetja s katerim bodo sprejeli nedeljske goste.
S spremljavo godbe na pihala Viktor Parma iz Trebe se bodo parterji in parterice v sprevodu podali na mantenjado po vasi. Koncert prihalnega orkestra, ki bo sledil, bo goste zabaval do prihoda na plesišče, - ko sonce že zahaja in se na zidovih hiš rišejo dolge sence, -parterjev in parteric, ki se bodo v šelestenju svilenih noš zavrteti v prvem plesu in s tem slavnostno odprli večerni ples tudi za goste večera. Za zabavo in užitek v ritmu glasbe bo ta večer poskrbel anambel Kraški kvintet in Braco Koren, ki bo gotovo razživil s svojim glasbenim sporedom obiskovalce.
P.V.
Sprva je kazalo, da je nezgoda zelo težka, poklicali so celo helikopter, zatem pa se je izkazalo, da so potniki v avtomobilih imeli srečo, rešiti so se brez hujših posledic. Do trčenja med for-dom fiesto in fiatom 500, ki se je zatem prevrnil, je prišlo okrog 17. ure v Sesljanu. V fordu se je peljal 26-letni Massimo Marchesan iz Nabrežine, ki je ostal nepoškodovan. V drugem vozilu so bile tri osebe: 23-letna Cin-zia Martelli iz Bologne bo okrevala v 20 dneh, leto dni mlajši Giampiero Nudo, prav tako iz Bologne, pa se je le opraskal (tako dekle kot Marchesana so odpeljati na Katinaro), a Franz Cotro-mano se bo v TržiCu zdravil 10 dni.
Medtem se je izboljšalo zdravstveno stanje 33-letne-ga Franca Fabbrija iz Ul. Locchi, ki so ga v noči na nedeljo sprejeli na oddelek za oživljanje v katinarski bolnišnici. Fabbri se je poškodoval v prometni nesreči nedaleč od avtocetne po-
staje pri Lisertu: bil je za volanom avtomobila golf ca-brio in je bil namenjen proti domu, ko je prišlo do Čelnega trčenja z alfo 33, katero je upravljal 24-letni Carlo Marrocco iz Piše. Ob Ma-roccu je sedela tudi 20-letna Elisa Marcosini iz Ul. More-ri. Trčenje je bilo silovito, še najtežje pa se je ranil Fabbri. Marrocca so z Marcosi-nijevo odpeljali v bolnišnico v TržiCu, nakar so dekle premestili v Trst, okrevala bosta v mesecu dni.
Zadela ga je
možganska kap
Ko Teodora Di Gioie, 51-letnega carinskega funkcio-narja, doma iz Neaplja, neobičajno dolgo ni bilo v urad, je ravnatelj tržaške carinske službe sprožil alarm. Nemudoma je poseglo osebje službe 118, prišla je tudi policija: Di Gioia je več kot dve uri ležal v svoji sobi v hotelu Italia, zadela ga je možganska kap. Odpeljali so ga v bolnišnico, njegovo stanje je težko.
KINO
ARISTON - 18.15, 22.30 (v dvorani) »Altri uomini« , r. Claudio Bo-nivento, i. Claudio Amendola, Ricky Memphis, Veronica Pi-vetti.
EXCELSIOR AZZUR-
RA - 19.00, 20.30, 22.00 »Kissed«, r. Linny Stopkevvick, prepovedan mladini pod 14. letom.
EKCELSIOR - 18.35, 20.25, 22.15 »Shadow Program«, i. Charlie Sheen, Linda Hamilton.
AMB ASCIATORI -16.00, 18.00, 20.05, 22.15 »Con Air« i. N. Gage, J. Malkovich.
NAZIONALE 1	-
16.00, 18.00, 20.05, 22.15 »Batman e Robin«, i. George Clooney, Arnold Schwarzeneg-ger, Uma Thurman, Ali-cia Silverstone.
NAZIONALE 2	-
16.30, 18.20, 20.15, 22.15 »LTsola perduta«, i. Marlon Brando, Val Kilmer.
NAZIONALE 3	-
16.30, 18.20, 20.15, 2 2.15 »Twin Town« , prepovedan mladini pod 14. letom.
NAZIONALE 4	-
16.30, 18.20, 20.15, 22.15 »Austin Power -II controspione«, i Mike Myers.
MIGNON - 16.00, 22.00 »Osceno «, pom., prepovedan mladini pod 18. letom.
CAPITOL - 16.30, 18.20, 20.10, 22.15 »II club delle prime mogli«, i. Goldie Hawn, Diane Keaton, Bette Midler.
ALCIONE - Zaprto zaradi dopusta.
s_____________IZLETI
SKD SLAVEC Ric-manje-Log priredi v nedeljo 7. septembra 1997 izlet v Beneško laguno. Vpisovanje vsak dan na tel. št. 281096 (Sonja Komar).
DRUŠTVO SLOVENSKIH UPOKOLJENCEV Trst prireja v Četrtek, 11. septembra, izlet v Oglej in Gonars, kjer se bomo poklonili žrtvam taborišča ob spomeniku na pokopališču skupaj s pobratenim Društvom upokojencev Ilirska Bistrica. Vpisovanje 2. septembra, ob 9. uri, na sedežu društva v ul. Ci-cerone 8 - tel. 360324.
SKD CEROVLJE-MAVHINJE priredi izlet na Koroško dne 14. septembra. Ogledali si bomo grad Landskron, nastop izvežbanih orlov in sejem ob priliki vinskega praznika. Za informacije lahko kličete vsak večer od 20. do 21. ure na tel. št. 291078.
3 ŠOLSKE VESTI
URAD SINDIKATA SLOVENSKE SOLE, Ul. Carducci 8, bo posloval vsak torek in četrtek, od 16. do 17.30.
2. in 3. SEPTEMBRA bo od 10. do 12. ure v veži na sedežu DTTZG »Žige Zoisa« knjižni sejem. Na njem bodo dijaki lahko prodali oz. kupili rabljene učbenike po ugodnih cenah. K sodelovanju vabimo vse dijake.
DIDAKTIČNO RAVNATELJSTVO PRI SV. JAKOBU obvešča, da bo zbor uCnega osebja za osnovne šole in otroške vrtce danes, 2.9.97, ob 9. uri na osnovni šoli J. Ribičič.
TRŽAŠKA KNJIGARNA obvešča starše in dijake, da sprejema naročila vseh učbenikov za šolsko leto 1997/98.
VCERAJ-DANES
Danes, TOREK,
2.	septembra 1997
STEFAN
Sonce vzide ob 6.30 in zatone ob 19.40 - Dolžina dneva 13.10 - Luna vzide ob 7.05 in zatone ob 20.11
Jutri, SREDA,
3.	septembra 1997
GREGOR
VREME VČERAJ OB 12. URI: temperatura zraka
24.5	stopinje, zračni tlak
1021.5	mb narašča, veter 8 km na mo vzhodnik, vlaga 65-odstotna, nebo jasno, morje mirno, temperatura morja 24,8 stopinje.
ROJSTVA IN SMRTI
RODILI SO SE: Lorenzo Asparago, Sara Sergi, Luca Balzano, Giorgia Nadizar.
UMRLI SO: 76-letni Gioacchino Cominotti, 67-letni Umberto Monassi, 85-letna Vittoria Urabec, 77-letni Giorgio VVallner, 72-letni Alfredo Pucci, 84-let-ni Romualdo Bisiani, 91-letna Eufemia Sbisa, 89-let-na Anna Boldrin, 72-letni Felice Guastafierro, 66-let-ni Francesco Puiatti, 93-let-ni Ruggero Ulcigtai, 97-let-na Anna Tomarchio, 57-letni Vittorio Ferraro, 91-letni Giovanni Zaccai.
I ] LEKARNE
Od PONEDELJKA, 1. do SOBOTE, 6. septembra 1997
Normalen urnik lekarn od 8.30 do 13.00 in od
16.00	do 19.30
Lekarne odprte tudi od
13.00	do 16.00
Ul. Rossetti 33 (tel. 633080), Rojan - UL L. Stock 9 (tel. 414304).
Opčine, Nanoški trg 3/2 (tel. 213718) - s predhodnim telefonskim pozivom in z nujnim receptom.
Lekarne odprte tudi od
19.30	do 20.30
Ul. Rossetti 33, Rojan -Ul. L. Stock 9, Borzni trg 12.
Opčine, Nanoški trg 3/2 (tel. 213718) - s predhodnim telefonskim pozivom in z nujnim receptom.
NOČNA SLUŽBA
Lekarna odprta od
20.30	do 8.30
Borzni trg 12 (tel. 367967).
Za dostavljanje zdravil na dom tel. 350505 -
TELEVTTA
Urad za informacije KZE-USL - tel. 573012.
Urad za informacije KZE deluje od ponedeljka do petka od 8. do 13. ure. -tel. 573012.
Zdravstvena dežurna služba
Nočna služba od 20. do 8. ure, tel. 118, predpraznična od 14. do 20. ure in praznična od 8. do 20. ure.
Hitra pomoč tel. 118.
Telefonska centrala KZE-USL: 399-1111.
PRIREDITVE
KD RDEČA ZVEZDA
pod pokroviteljstvom OBČINE ZGONIK - Poletni večeri v zgoniski občini: v soboto, 6. septembra, ob 20.30, pri Petelinovih v Zgoniku St. 6 - gostovanje gledališke skupine Brnške-ga društva iz Koroške s komedijo Daria Foja BURKAŠKI MISTERIJ, v režiji Sergeja Verča. (V primeru slabega vremena bo prireditev v športno-kul-turnem centru v Zgoniku).
ŽUPNIJA SV. JERNEJA
na Opčinah vabi na ogled razstav ob 375-letnici župnije: v dvorani Zadružne kraske banke si lahko ogledate razstavo restavriranih knjig župnijskega arhiva, starih svetih podob in znamenj, vsak delovni dan, razen sobot, od 10. do 12. in od 17. do 19. ure; v nedeljo, od 10. do 12. ure. V novem Župnijskem domu Andrej Zink na ProseSki ulici 24, tik ob cerkvi, je do 14. septembra na ogled RAZSTAVA KRAJEVNIH LIKOVNIH USTVARJALCEV vsak dan, tudi v soboto, od 10. do 12. ure in od 17. do 19. ure; v nedeljo pa od 9.30 do 12. ure. Vabljeni!
7. DRAGA MLADIH z
naslovom »Naslednja postaja: Evropa!« se bo odvijala v parku Finžgarjeve-ga doma na Opčinah (Narodna ul. 89). Program: četrtek, 4. 9. ob 16. uri predavanje mag. Vinka Ošlaka: Kulturni in duhovni temelji Evrope; ob 20.30 dramska igra »Male dame« v izvedbi Slovenskega odra (režija Lučka Susič). Petek, 5.9., ob 10. uri okrogla miza na temo Evropa danes -sodelujejo diplomatski predstavniki iz Italije, Velike Britanije, Avstrije in Nemčije; ob 14.30 kratek vodeni izlet v Devin (Rilkejeva pot); ob 17.30 vključitev v program SD Draga; ob 21. uri ples ob zvokih skupine Kraški ovčarji. Sobota, 6.9., ob 10. uri okrogla miza z naslovom: Prihodnost Slovenije in njenih manjšin v okviru EU - sodelujejo Andrej Aplenc (podpredsednik gibanja 23. december), Franc Križanič (ekonomist), Borut Pahor (predsednik ZLSD), dr. Franc Zagožen (predsednik glavnega od-
SLOVENSKI DEŽELNI ZAVOD ZA POKLICNO IZOBRAŽEVANJE TRST
Šolsko leto 1997/98
Tečaji, ki jih je odobril Deželni Odbor in jih finansirajo:
Evropska Komisija Evropski Socialni Sklad
Ministrstvo za delo in socialno skrbstvo
I ! Avtonomna Dežela Furlanija-Julijska Krajina US/ Deželno Ravnateljstvo za Poklicno usposabljanje
DODELJENA KOMERCIALNEMU IN UPRAVNEMU VODENJU V INFORMATIZIRANEM PODJETJU
-	razpoložljivih 15 mest
-	trajanje 350 ur
-	namenjen brezposelnim ženskam nad 25. letom starosti
TEHNIKE PRODAJE ZA OPERATERKE V TRGOVINSKEM SEKTORIU
-	razpoložljivih 15 mest
-	trajanje 380 ur
-	namenjen brezposelnim ženskam nad 25. letom starosti
NEGOVALKA NA DOMU IN V NAMENSKIH STRUKTURAH
-	razpoložljivih 12 mest
-	trajanje 700 ur
-	tečaj daje poklicno kvalifikacijo
-	namenjen brezposelnim ženskam nad 25. letom starosti
POSTAVLJALEC TALNIH IN ZIDNIH OBLOG
-	razpoložljivih 15 mest
-	trajanje 500 ur
-	tečaj daje poklicno kvalifikacijo
-	namenjen brezposelnim, ki nimajo višješolske izobrazbe ali kvalifikacije nad 25. letom starosti omejitev
SOCIALNI ANIMATOR
-	razpoložljivih 15 mest
-	trajanje 600 ur
-	tečaj daje poklicno kvalifikacijo II. stopnje
-	namenjen brezposelnim absolventom višjih srednjih šol izpod 25. leta starosti
•	obiskovanje tečajev je brezplačno
•	za vse tečajnike je predvidena štipendija
•	v sklopu tečajev bo organizirana večtedenska delovna praksa
Vpisovanje in ostale informacije na sedežu Zavoda v Trstu, ul. Ginnastica 72, tel. 566360 VSAK DAN RAZEN SOBOTE OD 9.00 DO 13.00 URE.
bora SLS) in Ivana Suhadolc (vodja tiskovnega središča Urada za manj razširjene jezike pri EU). Za morebitne informacije: tel. št. 370846 (urad Slovenske prosvete).
□ OBVESTILA
PLANINSKI ODSEK SZ SLOGA priredi TRADICIONALNI SPOMINSKI POHOD BAZOVIŠKI JUNAKI 1997 - v nedeljo, 7. septembra 1997. Program pohoda: zbirališče v Bazovici pred vaškim spomenikom padlim v NOB ob 9. uri; odhod ob 9.30 iz Bazovice proti Jezeru (nad dolino Glinščice), ob robu doline Glinščice do vasice Draga, od tu vzpon preko Peska (475 m) in Gročane (492 m) do mejnega prehoda za dvolastnike; prehod državne meje z osebnim dokumentom in nadaljevanje poti do koče na Jermancu (Kokoš); obisk koče (gostje PD Sežana); ob 13.45 nadaljevanje pohoda proti vrhu hriba Kokoš (672 m), od koder je videti kraj ustrelitve Bazoviških junakov; polaganje vencev v okviru komemoracije. Pohod traja približno štiri ure. Vabimo vas, da se pohoda ob 67-letnici smrti Bazoviških junakov udeležite v čim večjem številu.
SPD PRIMOREC-TA-BOR - Od 1. oktobra dalje se bomo ob sredah spet srečevali v Ljudskem domu v Trebčah, da popeljemo otroke v GLASBENI SVET SKOZI PETJE IN SE KAJ. Letos bodo otroci delali v dveh skupinah: učenci 1. razreda osnovne šole in 3. letnika vrtca v prvi skupini ter učenci 2., 3. in 4. razreda osnovne šole v drugi skupini. Potrditev vpisa lanskih članov in sprejemanje novih elanov bo v sredo, 17. in v sredo 24. septembra, od 16.30 do 18. ure. Za pojasnila lahko telefonirate na št. 211440 (Nidia Sivitz) in 220130 (Milena Padovan).
OBČINSKA KNJIŽNICA V BOLJUNCU sporoča, da bo ponovno odprta javnosti po poletnem premoru, od 2. septembra dalje z običajnim urnikom ob torkih in petkih od 14. do 18. ure in vabi občane na obisk.
MPZ VASILIJ MIRK sporoča vsem pevcem, da bo prva vaja 4. septembra, ob 20.30. Vabljeni tudi novi pevci.
SLOVENSKI DIJAŠKI DOM Srečko Kosovel prireja od 1. do 13. septembra varstvo za osnovnošolce popestreno z uricami zanimivega branja, z igrivim računanjem, s kopanjem v bazenu in še z marsičem. Starši lahko pripeljete
otroke v dom vsak dan, razen sobote, od 8.30 do 17. ure. Otrokom nudimo seveda tudi dobro hrano. Vse informacije dobite v pisarni doma, tel. 573141 ali 573142, od 8.30 do 12.30.
PIHALNI ORKESTER BREG v sodelovanju z Glasbeno matico obvešča, da se je začelo vpisovanje za glasbeno šolo za pihala, trobila in tolkala. Informacije vsak torek in četrtek, od 20.30 dalje na sedežu orkestra v Dolini ali na tel. št. 228333 in 228642.
SKD VIGRED vabi vse, ki bi radi pripomogli k uspehu »2. Kraškega Okto-berfešta« na pripravljalni sestanek, v četrtek, 4. septembra, ob 21. uri. v društvenih prostorih.
SD GRMADA prireja dvodnevni začetniški tečaj jamarstva, ki bo potekal v Mavhinjah 6. in 7. septembra. Za informacije tel. št. 200179 med 19. in 20. uro.
PD KOLONKOVEC v sodelovanju s krajevnimi vrtnarji, prireja v soboto, 6. septembra, ob 15. uri, tradicionalno tekmovanje v sajenju solate. Tekmovanje se bo vršilo v kmetijskem podjetju g. Kristjana Debe-lisa - Ul. Ventura 29. Prireditev bo obogatila fotografska razstava aktivnosti kulturnega društva, ki jo je pripravil fotograf Mario Maganja.
GLASBENA MATICA -Sola »M. Kogoj« vabi svoje gojence, da potrdijo vpis čimprej in sprejema prijave za novo vpisane, vsak dan od 10. do 15. ure od 1.9. dalje (razen sobote). Informacije na tel. št. 418605.
ZBOR JACOBUS GALLUS obvešča svoje pevce, da bo prva pevska vaja nove sezone 1997/98 danes, 2. septembra, ob 20. uri na sedežu Glasbene matice v ul. Ruggero Manna 29 v Trstu. Se posebej dobrodošli novi pevci in pevke!
MePZ F. VENTURINI sporoča vsem pevcem, da bo prva vaja 3. 9. ’97, ob
20.30	v domu A. Ukmar-Miro. Vabljeni novi pevci in pevke!
ROKOMETAŠICE KRA-
SA sporočajo, da bo prvo srečanje danes, 2. septembra, ob 19.30 v zgoniski telovadnici. V svoje vrste vabijo seveda tudi nove navdušene igralke, ki bi se želele ukvarjati z rokometom. Podrobnejše informacije dobite na tel. št. 411567
(Mna) ter 327165 (Alenka).
VSE LETOŠNJE PETDESETLETNIKE, ki so obiskovali osnovno šolo na Opčinah, vabim na sestanek, 5. 9. 1997, ob 20.30, v prostore šole F. Bevk - Opčine, drugo nadstropje (Nanoški trg 2 - Piazzale Monte Re 2). V slučaju, da se sestanka ne morete udeležiti,
A
SLOVENSKI DEŽELNI ZAVOD ZA POKLICNO IZOBRAŽEVANJE TRST
prireja v šolskem letu 1997/98 dva tečaja s poklicno kvalifikacijo:
-	dvoletni tečaj za OPERATERJE NA RAČUNALNIKU V URADU (1.100 ur letno).
-	dvoletni tečaj za kuharje (1.200 ur letno).
□	tečaja sta namenjena mladim do 25. leta starosti z opravljeno nižjo srednjo šolo,
□	obiskovanje in didaktični material sta brezplačna,
□	program vsebuje veliko praktičnih vaj in delovno prakso.
Vpisovanje in ostale informacije v tajništvu Zavoda v Trstu, ul. Ginnastica 72, tel. 566360 vsak dan razen sobote od 9. do 13. ure.
telefonirajte ob večernih urah na tel. št. 211691.
FOTOKROŽEK TRST 80 vabi člane, da se udeležijo razstave v sklopu vsedržavne zveze društev FIAF. Za deželo F-JK si je prevzelo organizacijo društvo »Lo Scambio« iz Krmina. Letošnja tema je »Zob časa« (I segni del tempo). Vsak član lahko predstavi največ 4 slike na običajni podlagi. Slike so lahko barvne ali črnobele. Rok za predstavitev slik zapade 5. septembra.
NARODNA IN STUDIJSKA KNJIŽNICA obvešča, da bo do 5. septembra odprta s poletnim urnikom, in sicer od ponedeljka do petka, od 8. do 16. ure.
FOTO TRST 80 sporoča, da Circolo fotografico ison-tino razpisuje 25. Trikotni fotografski natečaj na prosto temo. Rok dostave je 13. september. Ce želiš pravilnik, kliči na tel. St. 827256 (Trst). Udeležba je brezplačna.
MALI OGLASI
tel. 040-7796333
FOTOGRAFSKI APARAT ILOCA sem izgubil v nedeljo na Kraški ohceti. Poštenega najditelja prosim, da mi ga vrne, ker me predvsem zanimajo posnetki. Tel. št. 040/213636.
ODLIČEN KROMPIR prodajamo v Sovodnjah, po 600 lir za kilogram, tel. 0481/882413.
PRODAM GROZDJE na trti - 10 q - malvazijo in vitovsko. Tel. 040/2296040.
PGM ART VVORLD išče sodelavce za komericalno dejavnost (tudi part time) na področju likovne in fotografske umetnosti. Za vse nadaljnje informacije pokličite na tel. 040/393473.
NUJNO IŠČEMO žensko srednjih let za pomoč pri starejši osebi. Tel. št. 040/228074 ob uri obedov.
ISCEM OSEBO za oskrbo starejše ženske 14 dni mesečno za ves dan s prenočitvijo. Tel. št. 040/421481, od 8.30 do 9.30.
PRODAM hišo z vrtom v Trebčah. Za informacije telefonirati v Gorico na št. 0481/30609.
SKORAJ DIPLOMIRANI ŠTUDENT statističnih ved nudi lekcije iz matematike in statistike. Tel. 040/212293.
ISCEM sposobno osebo za oskrbo in družbo starejše	osebe.	Tel.
040/200518.
PRODAM KNJIGE za 1. razred geometrov: »I pro-messi sposi«, »Obča zgodovina, od antike do danes«, »Angleščina, Generation 2000«, »Manuale di dise-gno«. Tel. št. 0038666/567076.
SLUŽBO DOBI MLADENIČ za delo v recepciji v slovenskem hotelu Emona v Rimu. Pogoji: znanje tujih jezikov in vozniško dovoljenje. Za informacije klicati v Palače hotel na tel. št. 0481/82166.
PRODAM SOLSKI KNJIGI »Organska kemija II« in »Verovati danes«. Tel. št.213923 ob uri obedov.
PRODAM približno 450 kg grozdja na trti (malvazijo in vitovsko). Tel. št. 040/228967.
V NAJEM vzamem enosobno ali dvosobno stanovanje na Opčinah. Tel. št. 0038667/72560 v večernih urah.
ISCEM KNJIGE za 2.
klasični licej »F. Prešeren«. Tel. št. 040/275520.
MOTOCIKLISTI! Na trgu je JAMAHA TT600 letnik ’91, cena 3.500.000 lir. Ce si zainteresiran, pokliči na tel. št. 040/912843 v večernih urah.
PRODAM KLAVIR primeren za začetnike. Tel. 040/327228.
KMEČKI TURIZEM sta odprla Slavko in Elvira Švara, Trnovca 14. Tel. 200898.
PRODAM pristno domače vino po ugodni ceni: Albino Corbatti, Ul. Gardeni 9 (Naselje Sv. Sergija, pri nogometnem igrišču), od 8. do 12. in od 15. do 20. ure, (tel. 280910).
NA REPENTABRU prodam domače vino - malvazijo - po ugodni ceni. Tel. 327194.
OSMICO sta odprla Gigi in Boris Doljak - Samatorca 14.
OSMICO je v Zgoniku odprl Stanko Milič.
OSMICO sta odprla Ivo in Andrej Kralj, Slivno 9.
OSMICO je v Prebenegu odprl Josip Rapotec. Toči belo in črno vino.
OSMICO je odprl Boris Pernarčič, Medjavas 7.
OSMICO ima odprto Ivan Terčon v Mavhinjah, št. 42.
OSMICO je odprl Stu-belj v Sempolaju.
OSMICO v Briščikih je odprla družina Suc. Toči belo in črno vino ter nudi domače svinjske dobrote. Vabljeni!
SREČKO ŠTOLFA, Sa-lež 46, toči belo in črno vino.
OSMICO je v Lonjerju odprl Zvonko Lorenzi. Toči belo in črno vino.
PRISPEVKI
V	spomin na drago Franko Furlan darujeta Magda in Claudio 50.000 lir za SKD Barkovlje.
Namesto cvetja na grob Štefanije Raubar darujeta Kristina Žigon 30.000 lir ter Valerija s Proseka
20.000	lir za zgoniško cerkev.
Namesto cvetja na grob dragega Radovana Doijaka darujeta Sonja in Viktor Košuta 50.000 lir za Godbeno društvo Nabrežina.
V	spomin na zakonca Protti, na gospo Zoro Počkaj in na gospoda Ma-riota Pipana darujeta Zora in Neva Hussu 100.000 lir za Sklad Mitja Cuk.
Ob 1. obletnici smrti Ivana Hussuja darujeta žena Zora in hčerka Neva
50.000	lir za cerkev sv. Florjana pri Banih, 50.000 lir za SKD Grad in 50.000 lir za Godbo Viktor Parma.
Namesto cvetja na grob Ede Zobec daruje Rudi Zahar 50.000 lir za vzdrževanje spomenika padlim v NOB Boršt-Za-brežec.
Za realizacijo kulturnega in družabnega svetoi-vanskega praznika so prispevali: pohištvo Koršič
1.320.000	lir, Zadružna kraška banka 500.000 lir ter gospa Lija Bak 100.000 lir.
V	spomin na Franko Furlan darujeta Štefka in Nereo 50.000 lir za SKD Barkovlje.
V	spomin na dragega Valterja daruje družina Mura 50.000 lir za II Gatti-le.
V	počastitev spomina dragega Valterja darujeta Silva in Majda 50.000 lir za SKD Slavec.
V	spomin na Radovana Doijaka daruje Sergio Kante z družino 30.000 lir za Vaško skupnost Praprot.
Ob bridki izgubi drage mame Ede Marin por. Zobec izreka iskreno sožalje Davidu in svojcem
SKD Slavec
2. 9. 1991	2. 9.1997
Ob 6. obletnici smrti
Benedikta Grgiča
se ga z ljubeznijo spominjata
Zena Olga in sin VValter
Bazovica,
2. septembra 1997
GORICA / SVETOVNEMU FOLKLORNEMU FESTIVALU NA ROB
GLASBA / V ORGANIZACIJI GML
Zunanji blišč večkrat bolj privlači kot kakovost
Med nastopajočimi najboljša sardinska skupina
V nedeljo se je s popoldanskim sprevodom folkornih skupin in z večernim nastopom zaključil v Gorici 27. svetovni folklorni festival. Pridevek svetovni je v tem primeru umesten, saj se na goriški prireditvi presdtavljajo skupine iz vseh celin, tako da je spored izredno raznolik, pa ne samo zaradi različne ljudske kulture, na katerih naj bi sloneli predstavljeni plesi, festival je namreč tudi prikaz zelo različnega pojmovanja foklore in vloge folklornih skupin v različnih deželah.
Pri nas prevladuje prepričanje, da je ljudsko izročilo dragulj, v katerem so izražene najžlahtnejše prvine kulture, ki izhaja neposredno iz ljudstva, zato ga je treba gojiti z ljubeznijo in s skrajnim spoštovanjem, tako so noše natančni posnetki noš, ki so jih nosili dedi in babice, ali bolje rečeno pradedi in prababice, glasba zvesto podaja viže, ki so jih igrali ljudski godci, koreografije niso vsiljive, temveč diskretno uokvirjajo plese v ponazoritev ljudskega praznika. To velja zlasti za manjšinske skupine, saj je za manjšine tudi ljudsko izročilo bistveni element narodnostne identitete.
Seveda se tako pojmovanje bije s točkami, ki so grajene na spektakularnosti in na lahkih efektih, da sprožajo aplavz nezahtevnega občinstva. Res je sicer, da lahko vsakdo s svojim ljudskim premoženjem počne, kar hoče, pravza-
prav je lahkotnost dobrodošla, ironija je morda celo potrebna na tem področju, ki se sicer lahko navzame negativnega nacionalizma, vendar bi moralo biti jasno, kam kaj spada. Zal se goriške-mu občinstvu vse skupine predstavijo pod splošnim nazivom folklora in včasih požanjejo bolj navdušen aplavz v živobarvne bleščeče oblečeni plesalci s hitrimi plesi, v katerih vse bobni ob topotanju po podu, pa čeprav je glasba slaba in so koraki površno izvedeni, kot pa skupine s starimi originalnimi nošami in dobro glasbo na izvirnih glasbilih.
Med skupinami, ki so se letos predstavile v Gorici, je bila najboljša sardinska skupina Don Milani iz Dorgalija (fotografiji, foto Bumbaca) , ki je v starih originalnih
in skrbno oblečenih nošah predstavila niz plesov, ki so ponazarjali vzdušje ljudskega pomladnega praznika. Zal so sardinske skupine za občinstvo premalo »eksotične«, tako je nagrado za simpatijo odnesla skupina Lestari iz Džakarte, za katero je treba priznati, da je na odru delovala izredno prijazno in prikupno; predstavila pa je plese iz Balija in s severne Sumatre. Dobra je bila tudi turška skupina Gehem iz Ankare, ki je prikazala ples dervišev, poročni ples z bobni in kola s črnomorske obale, žal pa se je predstavila s posneto glasbo, kar na tovrstnih prireditvah res ni dopustno.
Slovaško skupino Oravan iz Nižne, ki se je s plesi iz severne Slovaške in z zanimivo solo
točko na nenavadni rog, bi lahko vključili med standarne vzhodnoevropske folklorne ansamble z razposajenimi, hitrimi in temperamentnimi plesi in kopico akrobatskih elementov. Soldina je bila tudi španska skupina Ballet Elena Munguia iz Burgo-sa z izborom ljudskih plesov v izključno ženski izvedbi. Ballet fol-clorico del Estado de Coahuila iz Mehike je izbral zlasti koreografsko poudarjene plesne elemente, odrsko učinkovite stilizirane noše, odločno pa je šepala glasbena plat. Skupina Asi es mi Peru iz Lime pa je predstavila varietejski spored o lastni starodavni-zgodovini, z veliko lame j a in bleščic, z inkovskim vladarjem na nosilnici, a bore malo plesa, (bov)
Jesenske serenade in umetniška beseda
Serenade so se začele snoči v Trubarjevem antikvarjatu z koncertom Bachove glasbe
LJUBLJANA - S koncertom Bachove glasbe na čembalu v Trubarjevem antikvariatu v Ljubljani so se sinoči začele Jesenske serenade '97. Glasbena mladina ljubljanska (GML) je tokrat pripravila štiri instrumentalno in slogovno zaokrožene koncertne večere, ki jih bodo popestrile tudi pesmi oz. odlomki iz proze. To so Večer Bachove glasbe na čembalu z Ireno Kolar, koncert Klasikov 20. stoletja z violončelom in Milanom Hudnikom, koncert kvarteta flavt (Flute Art Quartet: Maša Bertok Duh, Vesna Jan, Alenka Jančar, Milena Perič)) s francosko glasbo ter Španski večer z glasom in kitaro z izvajalcema mezzosopranistko Edito Garčevič Koželj in kitaristom Sarkom Ignjatovičem. Koncerti - skupno 20 serenad - bodo razporejeni skozi september na petih prizoriščih: v ljubljanskem Trubarjevem antikvariatu, baročnem dvorcu Goričane, Kosovi graščini na Jesenicah, na gradu Bogenšperk pri Litiji in na gradu Raj-henburg v Brestanici. Serenade bosta z umetniško besedo povezovala študenta Akademije za gledališče, radio, film in televizijo Manca Ogorevc in Miha Nemec, na Jesenicah pa Igor Skrij, član gledališča Tone Čufar.
V Ljubljani bodo serenade v omenjenem zaporedju do 4. septembra, v preostalih krajih pa se bodo zvrstile do konca meseca.
V baročnem dvorcu v Goričanah se bodo jesenske serenade začele v danes, 2. septembra, s Španskim večerom z glasom in kitaro, v jutri, 3. septembra, bo na sporedu Bachova glasba na čembalu in v četrtek, 4. septembra, Klasiki 20. stoletja z violončelom, serenade pa se bodo končale v petek, 5. septembra, s Kvartetom flavt s francosko glasbo.
Na Kosovi graščini se bodo serenade začele v danes z nastopom Kvarteta flavt s francosko glasbo, na gradu Raj-henburg v soboto, 6. septembra, s Klasiki 20. stoletja in na gradu Bogenšperk pri Litiji v nedeljo, 7. septembra, s Španskim večerom z glasom in kitaro.
Glasbena mladina ljubljanska, društvo, ki ima sedež pri Študentski organizaciji Univerze v Ljubljani, šteje 120 članov. Njen cilj je z glasbo povezovati mlade glasbenike in poslušalce. Med njenimi dejavnostmi so tudi glasbene prireditve za odprt krog poslušalcev, glasbene prireditve na šolah, organizacija glasbenih kulturnih dni, dopolnjevanje in razširjanje glasbenega pouka, umetnostne vzgoje in glasbenega dogajanja med mladimi, izdajajo tudi notno zbirko Za mlada srca, za mlada grla, sodelujejo v akciji Glasbena značka ter v mešanem mladinskem pevskem zboru Veter, ki ga vodi Urša Lah. (STA)
Okoli sto mislecev se je zbralo v Solunu, da bi razpravljali o Aristotelu
SOLUN - V Solunu, letošnji kulturni prestolnici Evrope, se je včeraj zbralo okoli sto mislecev iz vsega sveta, ki bodo do četrtka razpravljali na temo Aristotel in sodobna znanost.
Na seznamu razpravljalcev so tako filozofi kot znanstveniki, večina pa jih celo združuje obe področji, na dnevnem redu razprav pa so tako vprašanja kvantne fizike kot tudi vprašanja biologije in psihologije.
Očitno navdušenje za Aristotela po mnenju komentatorja v El Paisu ni naključje niti presenečenje, poraja pa se vprašanje, kakšen smisel ima mišljenje človeka, ki je trdil, da se zemlja ne premika in je središče vesolja, ter da se vrste ne spreminjajo. Odgovor je verjetno v besedah Nobelovega nagrajenca za fiziko Schroedinge-rja, da velika teža grških mislecev ni v tem, kaj so mislili in rekli o posameznem problemu, temveč v dejstvu, da so se problema lotili.
Na srečanju bodo precej pozornosti namenili Aristotelovi koncepciji časa in prostora. (STA)
Plesalec Joaqui Cortes ambasador evropskega leta proti rasizmu
MADRID - V okviru evropskega leta proti rasizmu svetovno znani španski plesalec flamenka Joaquin Cortes danes v Madridu vodi plesno delavnico, na kateri sodelujejo učenci plesa iz skoraj vseh držav Evropske unije.
Mladi plesalci bodo skupaj s Cortesom, tokrat v vlogi ambasadorja evropskega leta proti rasizmu, predstavili različne plese v znak kulturne raznolikosti Evrope. Skupina bo pred izbrano publiko povabljencev ob koncu dneva izvedla skupaj pripravljen ples. S tem naj bi simbolično dokazali, da lahko mladi iz različnih okolij, a s skupnim
interesom pripravijo projekt s konkretnimi rezultati.
Evropsko leto proti rasizmu je pripravila Evropska komisija, ki skuša preko številnih prireditev dvigniti zavedanje problemov raci-zma v evropskih družbah in pokazati pot, kako te probleme premostiti. Kot poudarjajo na komisiji, je ključen cilj projekta promocija spoštovanja in razumevanja med različnimi kulturami.
Plesne delavnice se udeležujejo po en plesalec iz Nemčije, Portugalske, Grčije, Avstrije, Italije, Nizozemske, Finske, Velike Britanije, Francije, Luksemburga, Švedske in Španije. (STA)
Hanison
Ford
priletel
sam
BENETKE - Har-rison Ford, glavni junak ameriške uspešnice Air For-ce One, je kot edini predstavnik velikih hollywoodskih zvezd prišel na Lido, kjer poteka tradicionalni beneški filmski festival. Vodstvo festivala je presenetljivo sporočilo, da je Ford preko Atlantika priletel v zasebnem letalu, ki ga je pilotiral sam.
Film Air Force One nemškega režiserja VVolfganga Petersa v Benetkah predvajajo zunaj tekmovalnega programa. Film je stal 80 milijonov dolarjev, samo v ZDA pa je v prvih štirih tednih predvajanja blagajne napolnil s 150 milijoni dolarjev. (STA)
MEDANA / PRIREDITELJI POZITIVNO OCENILI POBUDO
Letošnji Dnevi poezije in vina presegli študentske okvirje
Slovenska literatura bogatejša za zbornik nove evropske poezije
MEDANA - Pripravljala drugega srečanja mladih pesnic in pesnikov Evrope so na srečanju z novinarji ocenili, da so letošnji Dnevi poezije in vina več kot uspeli; za sam projekt pa je Saša Jovanovič, predstavnik SOU v Ljubljani, menil, da je kot drzna zamisel presegel študentske okvirje, ter razmišljal o številnih vratih, ki jih takšno srečanje slovenski poeziji, kulturi in državi odpira v tujini. Selektor srečanja Aleš Steger pa je poudaril letošnjo še večjo podporo krajanov Medane in občine Brda srečanju.
Srečanja, ki ga je zaokrožil literarni večer šestih pesnic in pesnikov iz prav tolikih držav, se je na Gradnikovi domačiji v Medani od 40 povabljenih udeležilo'29 avtorjev. Po mnenju Stegra je to velik uspeh. Z Jovanovičem sta dodala, da je to pesniški festival, ki ima pred seboj odprto prihodnost, ker vabi vsakokrat druge avtorice oz. avtorje, se mu v prihodnosti odpi-
rajo možnosti, da se prevesi v tematske ali geografsko zaokrožene preglede poetičnega ustvarjanja v Evropi. Zasnova, ki se je na dosedanjih dveh srečanjih izkazala za pravilno usmeritev, med drugim narekuje, da se pesniki udeležijo srečanja le po enkrat, da razprave o poeziji, estetiki, statusu vezane besede, itd. niso javne, ampak spontani del druženja, da se pesniki spoznajo z domačini, izvejo nekaj o kulturi in zgodovini dežele, navežejo stike in prijateljstva med seboj, itd. Večina omenjenega se je na letošnjem druženju uresničila. Brda so letos srečanje še bolj vzela za svoje, njihovega prispevka po besedah Jovanoviča in Stegra skorajda ni mogoče oceniti. Srečanja, ki mu je SOU letos namenil dva milijona tolarjev, brez velike podpore občine Brda, njenega župana Franca Mužiča, krajanov Medane, še posebej vinogradnikov - med njimi mladega Aleksa Klinca -, ne bi niti bilo. Po drugi
strani pa Brda kot kulturno zanemarjeno območje tudi pridobivajo s srečanjem; pesnikom so odprli kleti in jih spoznali z lokalno kulinariko. pesniki pa so zadovoljni, da se srečujejo v tako inspirativni pokrajini, je dodal Jovanovič.
Vsi štirje dosedanji literarni večeri, večina na Gradnikovi domačiji v Medani, so pritegnili dovolj poslušalcev, posebnost pa je bil sinočnji, na odru Poletne študentske scene v Novi Gorici, ki je za udeležence prestavljal preskok iz intimistične v urbano sceno. Dejstvo, da je poezija sinoči pritegnila tudi množico naključnih obiskovalcev, pa Jovanovič razume kot "subverzivno širitev kroga občinstva poezije".
Skratka - pesnice in pesniki so bili letos s srečanjem zadovoljni, slovenska literatura je bogatejša za skoraj 250 strani obsežen zbornik z izvirniki in prevodi nove mlade evropske poezije, za Goriška Brda pa se sliši do meja Evrope. (STA)
Vaš bančni partner v poslovanju s Slovenijo in drugimi državami.
ljubljanska banka
Nova Ljubljanska banka d.d., Ljubljana
Podružnica Milano
Tel.: 02/806 9191 Faks: 02/8646 5358
Vse zunanje trgovinske in bančne storitve. Finansiranje domačih in tujih
tl
artneriev.
O
ljubljanska banka
Nova Ljubljanska banka d.d., Ljubljana
Podružnica Milano
Tel.: 02/806 9191 Faks: 02/8646 5358
NTKB / SLOVESNO ODPRTJE NOVE FILIALE
NOVICE
»Podružnica na Opčinah dokaz, da je kriza mimo«
Direktor E. Oiiolan o strategiji NTKB v (samo) slovenskem govoru
OPČINE - Včerajšnje odprtje openske podružnice Nove tržaške kreditne banke je bilo pomembno vsaj iz treh razlogov: odprtje openske in napoved nove filiale v mestu je dokaz, da se je zavod utrdil po dramatičnem padcu nekdanje TKB; padovan-sko lastništvo, Banca anto-niana popolare veneta, in krajevno vodstvo sta potrdila, da bo nova banka zares zasidrana v slovenskem okolju; slovesnost je priklicala nepričakovano veliko število ljudi, v glavnem iz slovenskega okolja, kar kaže, v kolikšni meri sprejemajo Slovenci zavod iz Ul. Filzi še vedno kot domačo banko.
Opoldanskega odprtja filiale v Narodni ulici 42 so se udeležili številni gostje, zastopniki krajevnih ustanov, med katerimi tržaški Zupan Riccardo Illy in podpredsednik deželnega sveta Miloš Budin, veC predstavnikov manjšinskega družbenega in gospodarskega življenja, elani upravnega sveta NTKB, ki je zasedal prav vCeraj dopoldne, pa tudi veC uslužbencev banke. Krajša slovesnost se je pričela pred vhodom v nove prostore, ki jih je blagoslovil g. Franc Pohajac, nakar je tržaški župan Riccardo Illy prerezal tradicionalni trak in so si pova-
bljenci lahko ogledali funkcionalno in okusno urejene prostore, nato pa so se preselili čez cesto v bližnji openski Prosvetni dom.
Tu je zbranim najprej spregovoril predsednik upravega sveta NTKB Antonio Ceola, ki je obenem podpredsednik padovan-skega zavoda Banca anto-niana popolare veneta, in izrazil presenečenje nad udeležbo, kakršne ni pričakoval. NTKB je nastala po »znanem nesrečnem dogodku,« je dejal, nova podružnica pa kaže na uveljavljanje strateškega načrta, da se banko ne samo reši, pac pa razvije, pri čemer mora ohraniti pozitivne značilnosti banke, ki je nastala kot izraz slovenske manjšine in se uveljavila v čezmejnih stikih, v prvi vrsti z nekdanjo Jugoslavijo: temu izvirnemu poslanstvu, da deluje za slovensko manjšino in za razvoj Čezmejnih odnosov, danes v srednje in vzhodnoevropskem merilu, bo NTKB ostala zvesta, je dejal Ceola.
Tistim, ki so dvomili v namene vodstva padovan-skega zavoda, ki je prevzel dediščino nekdanje TKB, Ceš da jo bo v kratkem zaprl ah spremenil v podružnico Antoniane venete, je predsednik Ceola odgovoril, da dejstva zgovorno kažejo v drugo smer: NTKB
se razvija ob podpori pomembne bančne grupacije, ki ji nudi dodatna jamstva in možnosti. KonCno je predsednik še napovedal, da bodo kmalu odprli v Trstu sedež Interbancarie, zavoda, ki ga je pred kratkim kupila padovanska grupacija, in ki bo poleg tradicionalne srednje in dolgoročnih posojil opravljal tudi vlogo »merchant banke«.
Ceolovemu presenečenju o številni odeležbi je odgovoril župan Illy: odprtje podružnice kaže, da je konec krize »Kreditne«: »Niso samo rešili banke,
ampak uveljavljajo priložnost za razvoj gospodarskih odnosov s srednje-vzhodno Evropo,« je dejal Illy, »v interesu slovenskih someščanov in vsega mesta.«
Na vrsti je bil direktor banke Enzo Ortolan, kijev italijanščini samo napovedal, da bo spregovoril slovensko, in nato prebral svoj govor v slovenskem jeziku, sicer s težavami začetnika po rodu iz Benetk: »Upam, da me boste razumeh in da boste cenili ta moj trud, da bi vam bil kar se da blizu, kar je tudi trud cele banke,« je uvodoma dejal Ortolan, in naglasil, da z novo podružnico hoče NTKB moCno poudariti prisotnost in vrašCenost v tukajšnjo stvarnost, obenem pa potrditi, da so premostili »podedovane« težave, »ne da bi izgubili profesionalnih sposobnosti in posebnosti, ki so v preteklosti obeleževale zdravi del stare banke,« vrašCenost v tukajšnjo, zlasti slovensko gospodarsko stvarnost, kot tudi na znanje na mednarodnem področju.
Ortolan je zatem orisal smernice delovanja NTKB ob podpori osrednjega zavoda iz Padove in napove-
§111.
BI
dal, da se pripravljajo na odprtje nove podružnice v mestu še letos in na večjo prisotnost v Sloveniji in na Hrvaškem. Direktor je med drugim zanikal, da bi »izguba pokojnin« Inps državljanov nekdanje Jugoslavije prizadela banko, saj je večina prejemnikov obranila pokojnine prav pri NTKB. Glede odnosov s strankami je Ortolan orisal veliko »elastičnost« zavoda, v okvir katere spada tudi odprtje openske podružnice, in najavil sponzorstva športnim društvom ter pomoC »pobudam z visoko kulturno in socialno vsebino.«
Ortolanov govor je publika nagradila z dolgim in toplim ploskanjem, saj je povsem nenavadno in prijetno, da se ugleden italijanski sodržavljan potm-di, nauči in javno spregovori slovensko, pa naj si bo iz kakršnegakoli razloga: tokrat je bilo ob odprtju nove podružnice banke, ki še vedno nosi dvojezično ime, posluje dvojezično in napoveduje še večjo vrašCenost v slovensko okolje, kar je po dramatičnem polomu TKB dosežek, ki ga je malokdo pričakoval.
Delavske plače so se julija povišale za 0,9%
RIM - Minulega julija so se plače odvisnih delavcev v Italiji povišale povprečno za 0,9 odstotka v primerjavi z junijem, tako da se bodo v letu dni ten-dencialno povišale za 4,9 ostotka. Vest je vCeraj objavil osrednji italijanski statistični inštitut ISTAT, ki je tudi pripomnil, da gre za sorazmerno velik povišek, saj med drugim za več kot dvakrat presega sedanjo stopnjo inflacije. ISTAT pojasnjuje, da je treba porast plač pripisati izvajanju delovnih pogodb in še zlasti nove delovne pogodbe za delavce in uslužbence zasebnih plinskih podjetij. Upoštevati je treba, da so v prvem letošnjem polletju obnovih kar 41,4 odstotka vseh delovnih pogodb.
Tudi podjetniki iz FJK na obtnem sejmu v Celju
TRST - Mednarodnega obrtnega sejma MOS '97. ki se bo odvijal od 12. do 21. septembra v Celju, se bo udeležilo tudi kakih petnajst proizvodnih in servisnih podjetij iz Furlanije-Julijske krajine pod koordinacijo Deželnega obrtnega zavoda (ESA) in Tržaške trgovinske zbornice. Vest je objavila ESA, M je v svojem tiskovnem poročilu tudi zapisala, da celjski MOS predstavlja drugo najpomembnejšo obtniško razstavno prireditev v Evropi, na kateri bo letos sodelovalo predvidoma 1.800 razstavljalcev, približno tretjina od katerih iz tujih držav, njena razstavna površina pa bo obsegala 57 tisoč kvadratnih metrov. Ob tej priložnosti ESA namerava pomagati podjetjem iz FJK, da bi navezala odnose sodelovanja z Obrtno zbornico Slovenije. Sama ESA se bo tudi ponudila za razne programe sodelovanja, zlasti na področju podjetniškega izobraževanja.
V G. Radgoni zaprli kmetijski sejem
GORNJA RADGONA - Po devetih dneh živahne sejemske dejavnosti je v nedeljo svoja vrata 35. mednarodni kmetijsko-živilski sejem v Gornji Radgoni. Na 45.000 kvadratnih metrih razstavnih površin se je od 23. avgusta predstavljalo 1550 razstavljalcev iz 25 držav.Obiskovalci sejma so si lahko ogledati kmetijsko mehanizacijo, pogonske in priključne stroji za velika in mala kmetijska, sadjarska in vinogradniška gospodarstva, namakalne naprave, drobno kmetijsko opremo in orodje. Razstavljale! iz 25 držav so razstavljali živilske proizvode, na ogled pa so bile tudi novosti s področja strojev in opreme za klavništvo in mesno predelavo, mlekarstva in mlekarske predelave, pekarstva, slaščičarstva, vinogradništva in vinarstva. Sejem je odlikoval tudi bogat obsejemski program ocenjevanj, okroglih miz, predstavitev študij in strokovnih posvetovanj. (STA)
Lastninjenje madžarskih bank skoraj končano
BUDIMPEŠTA - Madžarska vladna agencija za lastninjenje je objavila nadt prodaje še zadnje državne banke. S prodajo banke Penzintenzeti Kozpont bo Madžarska končala privatizacijo bank. Dražba se bo začela 1. septembra, ponudbe pa bodo zbirali do konca novembra. Kupci bod lahko kupili najmanj 25-odstotni ah največ 61,67-odstotni delež v banki. Agencija, ki ima trenutno 66,67-odstotni delež lastništva, namerava ponuditi petodstotni delež uslužbencem banke, sami banki pa bo ostalo 33,33- odstotka delnic. Kapital omenjene madžarske banke in njene podružnice Polgari Bank znaša 7,245 milijarde forintov, za nakup lastninskega deleža pa se zanimajo tuje banke Citibank, VVestdeutsche Lan-desbank, Daewoo Bank in madžarska K&H Bank. (STA/Tanjug)
1. SEPTEMBER 1997	vU	ŠAH
valuta	nakupni	prodajni
ameriški dolar	1759,00	1794,00
nemška marka	966,00	986,00
funt šterling	2831,00	2886,00
švicarski frank	1171,00	1201,00
belgijski frank	46,30	48,30
francoski frank	285,00	295,00
danska krona	251,00	261,00
norveška krona	231,00	241,00
švedska krona	219,00	229,00
kanadski dolar	1256,00	1296,00
portugalski eskudo	9,11	10,01
nizozemski gulden	852,00	877,00
avstrjski šiling	136,300	140,80
španska pezeta	11,05	12,15
grška drahma	5,92	6,72
irski šterling	2579,00	2659,00
japonski jen	14,16	15,06
avstralski dolar	1246,00	1316,00
madžarski florint	8,75	11,50
hrvaška kuna	270,00	280,00
slovenski tolar	10,30	10,70
					
1. SEPTEMBER 1997	1	v LIRAH			1. SEPTEMBER 1997	v LIRAH
valuta	nakupni	prodajni		valuta	povprečni
ameriški dolar	1757,00	1787,00		ameriški dolar	1769,540
nemška marka	968,00	986,00		EKU	1918,540
francoski frank	285,00	295,00		nemška marka	975,760
nizozemski gulden belgijski frank	852,00 46,52	877,00 48,32		francoski frank funt šterling nizozemski gulden	289,890 2851,610 866,440
funt šterling	2810,00	2890,00		belgijski frank	47,260
irski šterling	2574,00	2669,00		španska pezeta	11,569
danska krona	252,00	262,00		danska krona	256,210
grška drahma	6,03	6,63		irski šterling	2620,690
kanadski dolar	1256,00	1291,00		grška drahma	6,205
švicarski frank	1171,00	1196,00		portugalski eskudo kanadski dolar	9,630 1275,620
avstrijski šiling	136,46	140,96		japonski jen	14,636
slovenski tolar	10,30	10,60		švicarski frank	1184,830
				avstrijski šiling	138,650
				non/eška krona	235,800
				švedska krona	224,120
				finska marka	324,240
MILANSKI BORZNI TRG
1 1. SEPTEMBER 1997		INDEKS MIB-30: +0,84			
delnica	cena	var. %	delnica	cena	var, %
Alleanza Ass.	14.717	+1,99	Mediolanum	21.718	+2,71
Bca Comit	4.498	+3,49	Montedison	1.079	+1,31
Bca di Roma	1.574	-1,87	Parmalat	2.772	+2,17
Bca Fideuram	6.016	+1,31	Pirelli Spa	4.537	+1,15
Benetton	25.884	+2,18	Ras	14.949	+1,19
Credit	3.619	+1,03	Rolo	21.903	+0,38
Edison	8.214	+1,29	Saipem	8.440	+1,73
Eni	9.910	+1,97	San Paolo To	12.638	+3,73
Fiat	5.449	+0,72	Sirti	9.446	+ 1,18
Generali	37.422	+1,35	TIM	5.842	+2,34
Imi	16.628	+2,47	Telecom Ita	10.563	+3,25
Ina	2.563	+0,66			
Italgas	5.403	+1,19			
La Fondiaria	8.167	+2,23			
Mediaset	7.756	+1,58			
Mediobanca	11.760	+3,23			

'

,

; •• . -





■
11


V	::	:	JU	/• — ;	MU JKP Mm . < -k'	Uk M
	V			; ‘‘ .		
;. i			’			
			•			
-i-mKi i			nnpuM ■	mmžmmmm		

4>
Organizacijski odbor za pripravo 18. kraške ohceti se zahvaljuje za konkretno pomoC vsem repentabor-skih občanom in še posebej Stršinovim s Cola, Batko-v i m ,
Zu’št’rijnem in lastnikom zemljišč ob trgu v Re-pnu, dalje restavra-cijam Furlan, Križman in Pod Tata r o m , osmiCarjem, razstavljal-cem, g. župniku BedenCiCu, organom javne varnosti, medijem javnega obveščanja, Kraški zadružni banki, Kraški gorski skupnosti in Trgovniski zbornici iz Trsta.
Zahvala tudi nardnim nošam in harmonikašem, ki so se tako polnoštevilno udeležili letošnje ohceti, obiskovalcem Kraške ohceti in vsem, ki so na kakršenkoli način pripomogli, da je tudi letošnja ohcet tako dobro uspela.
Nataša in Adriano, mladoporočenca, kraške ohceti, sta nam sporočila, da bi se rada preko našega dnevnika zahvalila vsem ki so v kakršnikoli obliki pripomogli k uspehu latošnje, »njune«, kraške ohceti. Posebno se zahvaljujeta občini Re-pentabor in vaščanom za krasen sprejem, K. D. Kraški dom, Zadrugi Naš Kras, Vesni Guštin, ki je z dragocenimi napotki in osebnim trudom sledila pripravam, Adrijani Ci-bic, ki je bdela nad pripravo noše in jima priskrbela blago, ši-viliji Fabii Sossa, ki je obe noši izdelala, Marti Košuti, ki jima je med drugim podelila knjigo o narodni noši, pa še vsem ki so jima bili blizu, ki so jima poslali darove ali Čestitke, vsem utanovam in z a s e b -nikom...


k



V nedeljo opolnoči, je glasba utihnila. Nad kraško ohcetjo se je spustil zastor. Štiridnevne maratone je bilo konec. Ko se je trg v Repnu popolnoma izpraznil, je bilo slišati samo, kako so zadnji plesalci prižgali motorje svojih avtomobilov in odhajali domov. Hvala bogu, šlo je! je dahnila ženica, ki je očitno ves dan kuhala kake štruklje ali stregla pri kakšnem šanku. Potem smo se domov odpravili še mi. Repen se je prebudil iz pravljičnega vzdušja, ki je trajalo polne štiri dni.
Štiri dni je kraška vasica živela od luCi, barv, vonjav. Organizatorji ne vedo prešteti obiskovalcev: bilo jih je (po naših ocenah) veliko veC kot prejšnja leta. Veliko je bilo tujcev - slišali smo govoriti nemško, angleško, italijansko brez tržaškega naglasa. Veliko je bilo domačih. Obračuni so težavna stvar. Vse je že povedala nevesta, ki je pozno zvečer sedela na neki klopci ob svojem izbrancu in tiho potožila, da jo bolijo noge... a da je serCna, tako zelo sreCna: »Saj sva vedela, da bo lepo, a nisva si mislila, da bo tako zelo lepo!« Tik pred koncem smo naleteli še na eno od organizatork, ki je očitno ravnokar slekla svojo nošo: »Dobro, dobro, vse je bilo v najlepšem redu«. Koliko pa je bilo svatov v nošah, nas je zanimalo. »Nismo jih natančno prešteli, vendar prav gotovo veC kot štiristo.« Cisto do zadnjega so si obiskovalci še ogledali kraško hišo, kjer je bila tudi razstava obrtnikov, in posedali na vrtu kraškega muzeja, kjer so organizatorji pripravili razstavo in pokušinjo vin s konk-troliranim poreklom.
ZaCeli smo pri koncu - prvi veCer, ko so bili že vsi malo utrujeni, a še vedno prijetno razpoloženi. Sedaj bo treba povedati, kako se je dan sploh zaCel. ZaCel se je tako kot vsak dan: zaCelo se je daniti. Le da je bilo sonce na dan kraške ohceti neverjetno zlato, nebo sinje in prosojno, vetrič lahkoten. Vreme je
pozdravilo Adriana in Natašo. Videli smo ju, kako sta prišla v cerkev na Tabor, nasmejana in sreCna. Okrog njiju se je zgrinjala množica neštetih noš: možje in žene, fantje in dekleta, celo številni otroci - nobenemu se ni zdelo škoda, da na tak prekrasen dan potegne dragoceno obleko iz omare. Tisti, ki nismo bili pražnje oblečeni, smo samo nevoščljivo opazovali štikane vzorce in bogate tkanine. Toliko je bilo različnih vzorcev in barv, da ne vedeli povedati, kateri je bil najlepši... Potem so zaigrale harmonike in nategnile meh s tisto domaCo, ki jo vsi poznamo.
Obreda še ni bilo konec, ko smo se nekateri povzpeli na skale pred vhodom, da bi videli par in sprevod svatov, ko zapuščajo Tabor in se opdravljajo na zasluženo malico. In ko je bil sprevod mimo, smo se pognali v vas, h kraški hiši; nihče ni želel zamuditi »uradnega« sprejema neveste na ženinovem doma. Nekaj po eni uri so svatje potrkali, odprl jim je veliki oCe, za njim je prišla še velika mati. Predstavili so jima (lažno) nevesto... a kaj, ko je bila prestara. Potem so jima predstavili drugo... spet ni bila tista »ta prava«. V tretje, po starem reku, gre rado: v tretje so jima predstavili pravo nevesto, prijazno Natašo, ki je materi ponudila poročni kolaC, od nje pa prejela kruh s soljo in vinom v znamenje dobrodošlice.
Cas za kosilo. Povabljenci k mizi ženina in neveste so se zbrali skupaj, vsi ostali pa so se posedli po osmicah in ob kioskih na trgu. Nekateri so bili za klasične »šagrske« specialitete, ki smo jih Kraševci podedvali od Dalmatincev in Srbov: Ce-vapcice in ražnjiče. Ostali, ki jim je kraška ohcet tudi priložnost, da pojejo kaj domačega, so raje segli po odličnih juhah (sirkovi mineštri in joti), polenti, kruhovih cmokih, rebrcih,
kraCah, golažih, vampih. V kozarce so si nalili »ta dobrega«. Nobeni gospe ni bilo žal za linijo, ko pa je iz kotlov tako vabeče dišalo. In za nameček je bilo treba pojesti še kuhane štruklje, pravo kulinarično vabo kraške ohceti.
Popoldne je bil na vrsti ples. Najprej, kot se spodobi, za ženina in nevesto. Potem še za vse ostale, ki so se želeli zavrteti ob polkah in valčkih. No, z dvojno dozo macarene in menahita so prišli na raCun tudi mlajši rodovi. Mladine je bilo na kraški ohceti vseskozi izredno veliko -oCitno je prireditev zelo priljubljena in se je znala prirasti k srcu tudi mladim, celo najstnikom. Vse veC mladih se odloči, da si bo vsaj enkrat vsaki dve leti obleklo nošo, da bo pomagalo pri organizaciji, pri postrežbi, pri delu v osmicah. In ko pride Cas za ples, se seveda vsi strnejo okrog plesišča, se zavrtijo v ritmu valčka ali polke in potem Čakajo na kaj bolj razgibanega.
Tako je minila letošnja kraška ohcet. Nataša in Adriano sta že odpotovala na poroCno potovanje - zaslužen počitek v topli Španiji. Ljudje, ki niso bili zraven, berejo o pobudi na Časopisih in si ogledujejo posnetke na televizijskih zaslonih. Turisti, ki so prišli od daleč, so najbrž tudi že razvili fotografije-
Čas je, da si vsi, ki so bili udeleženi pri pobudi, malo oddah-nijo. Potem pa bo že treba misliti na naslednjo izvedbo, ki bo (Ce se le da) še lepša, pe bolj vesela, bolj pestra. Treba bo dobiti kraški par... ali pa se je morda kdo že navdušil za poroko, ki jo je letošnja nevesta imenovala »najlepšo vseh porok«: poroko v narodni noši...
Matejka Grgič Fotografije Davorin Križmančič/KROMA
FOLKLORNI FESTIVAL / GNEČA IN NAVDUŠENJE NA ULICAH
Množični ljudski praznik ob folklornem sprevodu
Sodelovalo je 16 skupin z dvema godbama - Trofejo goriškega gradu osvojila skupina "Lestari" iz Djakaiie na Indoneziji"
Vreme je bilo kot naročeno, ljudi vzdolž Kor-za in na Battistijem prava gneCa, pisanih narodnih noš in sproščenih pouličnih nastopov plesalcev na pretek. Vse te prvine so prispevale k velikemu uspehu že 32. folkomega sprevoda, ki je v nedeljo popoldne v Gorici uvedel zaključne prireditve ob 27. festivalu svetovne folklore. V sprevodu sta na čelu in na koncu korakali avstrijski godbi iz Celovca in Lienza. Na Čelu so bili tudi zastavonoše s prapori vseh sodelujočih držav, nato pa kar šestnajst folklornih skupin: ob sedmih skupinah, ki so sodelovale na treh veCerih letošnjega festivala (to so bile skupine iz Peruja, Španije, Indonezije, Italije - Sardinije, Slovaške, Turčije in Mehike) so sodelovale še skupine Karol Pahor iz
Pirana, iz Livigna pri Sondriu, razne skupine z Goriškega (FS iz Gorice, kočnika, Koprivnega) in Furlanije (iz Aviana, Cente, Magnana in Riviera, Blessana-Basiliana).
Sprevod se je sklenil na Battistijevem trgu s pozdravnimi nagovori predsednika Pro loco Piemontija v imenu organizatorjev, župana Va-lentija, predsednika Pokrajine Brandolina in deželnega odbornika za kulturo Roberta Tanfa-nija. Slednji je na izziv organizatorjev obljubil, da bo Dežela že z naslednjim letom v večji meri finančno podprla goriški festival, kar naj bi omogočilo boljšo ureditev prizorišča tako za nastopajoče (primernejši oder) kot za občinstvo (tribuna).
Na prazničnem srečanju so podelili Trofejo goriškega gradu, ki je letos šla v Azijo: osvojila jo je skupina “Lestari” iz Djakarte na Indoneziji, ki je po ugotovitvah posebne komisije najbolj navdušila občinstvo ne samo z ekzotiko kostumov in plesov, temveč z veliko dovršenostjo nastopov in pozornostjo do najmanjših podrobnosti v telesnih gibih. Posebno priznanje so izrekli tudi sardinski skupini iz Dor-galija za veliko skrb pri varovanju lastnega kulturnega izročila. VeCer se je nadaljeval z nastopi in praznikom prijateljstva med vsemi sodelujočimi.
Na slikah (foto Bumba-ca) španska plesalka iz Burgosa in zmagovita skupina z Indonezije med mimohodom po Korzu
RONKE / SREČANJE PARTIZANSKIH BORCEV
V znamenju obletnice mirovne pogodbe in novih odnosov
V Selcah pri Ronkah je bilo v nedeljo tradicionalno srečanje bivših partizanskih borcev iz Italije, Slovenije in Hrvaške, ki ga prireja pokrajinski odbor VZPI/ANPI in ki je letos potekalo pod geslom Meje, ki združujejo - ob 50-letnici mirovne pogodbe. Za Evropo - demokratično skupnost vseh narodov. Srečanja so se udeležili predstavniki borčevskih organizacij, številni predstavniki krajevnih ustanov in parlamentarca Bratina in Prestamburgo. Vsakoletno srečanje v Selcah so obeležili tudi s športnimi prireditvami. Tako je bila v nedeljo dopoldne kolesarska tekma za memorial Umberto Blasutti, popoldne pa začetek nogometnega turnirja. Partizanski miting se je sklenil sinoči z baklado in spominsko slovesnostjo pred obeležjem, ki spominja na ustanovitev Proletarske brigade.
OD VILEŠA DO MOŠČENIC n
Avtocesta
brezplačna
Ukrep v veljavi čez nekaj dni
Iz Rima je prišla včeraj na deželo brzojavka, ki javlja, da vlada nima ugovorov na deželni zakon o začasni liberalizaciji lokalnega prometa na avtocesti A4 med vstopnimi postajami Vileš in MošCenice. Zakon je rimska vlada odobrila skupaj z drugimi štirimi deželnimi zakoni.
Sklep o liberalizaciji avtoceste bo stopil v veljavo takoj po objavi v Deželnem uradnem listu in podpisu zadevne pogodbe z družbo Autovie venete. Predsednik Pokrajine Bran-dolin, ki se je ob zaprtju mostu pri Zagraju moč-
no zavzel za sprostitev prometa na avtocesti, je izrekel zadovoljstvo za sprejetje sklepa in izrazil pričakovanje, da se bomo že pred koncem tedna lahko brezplačno peljali po avtocesti.
Ukrep velja za lokalni promet, tj. za avtomobile, ki vstopijo in tudi izstopijo na eni od treh postaj Vileš, Sredi-polje, MošCenice. Vozila na daljših relacijah bodo morala plaCati cestnino v celoti. Ob vstopu bodo avtomobilisti kot vedno vzeli cestninski kartonček, ob izstopu pa ga bodo izročili osebju, ne da bi plačali cestnino.
GLEDALIŠČE / POD ŠOTOROM NA GRADU
Niz petih komičnih predstav
Jutri otvoritveni večer z Goidonijevim Slugo dveh gospodov
Z uprizoritvijo Goldonijeve komedije »Arlecchino, sluga dveh gospodov« (na sliki) se bo jutri ob 20.45 v prireditvenem štoru na gradu začel niz petih komičnih gledaliških predstav sporeda “Un castello di risate”, ki ga prireja skupina “Terzo tea-tro”. S tem se obnavlja dejavnost v šotom, ki so ga zaprli po nezgodi, v kateri je umrl 3. avgusta predsednik zadruge Multithema Luigi Nanni. Sodstvo je pred kratkim odstranilo peCate. Manjka sicer še zelena luC pokrajinske komisije za nadzor nad prizorišči javnih spektaklov, ki pa naj bi do-
voljenje izdala tik pred jutrišnjo predstavo. Tako zagotavljajo tehniki občine (ki je lastnik šotora), ki so v prejšnjih dneh preverih ustreznost varnostnih naprav.
Nocojšnjo komedijo bo uprizorila skupina “Rinascita” iz kraja Paese pri Trevisu in ponuja triumf hudomušnega sveta mask italijanske “commedie delTarte”. V knjigarni Antonini so na voljo abonmaji (po 55 oz. znižani 44 tisoč lir) za vseh pet predstav, ki se bodo zvrstile še 6., 11., 13. in 17. septembra, posamezne vstopnice pa stanejo 14 oz. 11 tisoč lir.
KINO M
IZLETI
GORICA
VITTORIA 1 17.50-20.00-22.10 »L’isola per-duta«. Val Kilmer in Mar-lon Brando.
VITTORIA 3 18.00-20.10-22.20 »Con air«. I. Nicholas Gage in John Malkovich.
CORSO 17.30-19.45-22.00 »Batman e Robin«. Arnold Schtvarzenegger.
^ obvestIla
KMEČKA ZVEZA GORICA obvešča vinogradnike, da morajo prijaviti morebitne količine vina v zalogi dne 31. avgusta. Prijava mora biti vložena v petih izvodih na občino, v kateri se nahaja klet, do 6. septembra. Kmečka zveza je na razpolago vsem vinogradnikom za izpolnjevanje prijav vsak delavnik na sedežu v Gorici, ul. Malta, 2, tel. 561344 od 8.30 do 13. ure.
GLASBENA MATICA GORICA obvešča, da bo vpisovanje za šolsko leto 1997/98 od 1. do 10. septembra. Podrobnejše informacije o pouku glavnih inštrumentov in tečajev nudijo na tajništvu šole v Ul. della Croce 3, od ponedeljka do petka, od 10. do 15. ure (tel. 531508). Vpisovanje po podružnicah bo v torek, 9. septembra, od 17. do 18. ure, in sicer: Doberdob - Občinska glasbena soba, Sovodnje - Kulturni dom, Standrež -dom Andreja Budala.
SCGV EMIL KOMEL obvešCa, da je v teku vpisovanje v šolsko leto 1997/98. Poleg klasičnih instrumentov, solopetja in stranskih predmetov sprejemajo prijave za naslednje tečaje: balet in teCaj DO-MI-SOL (od 4. leta starosti); teCaj za jazz improvizacijo; eksperimentalni teCaj klavirja za nadarjene uCence; podiplomski teCaj klavirja (prof. S. Gadžijev); tečaj slovenskega jezika. Informacije na tajništvu šole (tel. 532163) vsak delavnik od 8.30 do 12.30 in od 15. do 19. ure.
DRUŠTVO UPOKOJENCEV IZ DOBERDOBA prireja enodnevni izlet v Rezijo v soboto, 13. septembra. Informacije in vpisovanje do 8. septembra pri Mili (tel. 78072).
KD OTON ZUPANČIČ
prireja za člane otroškega pevskega zbora in prijatelje celodnevni izlet v Gardaland v ponedeljek, 8. septembra. Informacije in prijave pri Loredani, tel. 21417.
n
RAZSTAVE
SLOVENSKI DIJAŠKI DOM SIMON GREGORČIČ obvešCa, da bo predstavitev razstave Poletnega središča v četrtek, 4. septembra, ob 18. uri. Vabljeni vsi udeleženci, njihovi starši in prijatelji!

LEKARNE
DEŽURNA LEKARNA
V	GORICI
PROVVIDENTI, Travnik 34, tel. 531972.
DEŽURNA LEKARNA
V	TRŽIČU
OBČINSKA 1, Ul. Te-renziana 26, tel. 482787
POGREBI
Danes: 9.00, Maria Štolfa iz bolnišnice Janeza od Boga v cerkev sv. Ignacija in na glavno pokopališče; 10.30, Alessandro Bon iz hiše žalosti v ulici Duca d’Aosta v Ločnik.
Dne 1. septembra nas je zapustila naša draga mama, nona in pranona
Rozalija Devetak por. Juren
Pogreb bo danes, 2. t.m., ob 16. uri iz domače hiše na Poljanah na pokopališče v Doberdob.
Žalostno vest sporočajo svojci
Poljane,
2. septembra 1997
PROMET / TEŽAVE Z AVTOBUSNO POSTAJO APT
Zagotovili varnost na postajališču
Zamude glede nujnih posegov - Osebje napoveduje protest ob začetku pouka
SOVODNJE / OBISKUJE GA 40 OTROK
V poletnem centru se ne dolgočasijo
Središče so letos prvič organizirali no pobudo kulturnega društvo Sovodnje in Sklada M Čuk
Začetek pouka na srednjih šolah bo predvidoma v znamenju težav. Panožni sindikati uslužbencev pokrajinskega prevoznega podjetja (APT) Filt-Cgil, Fit-Cisl, Uilt-Uil in Faisa-Cisal napovedujejo niz protestnih akcij, če ne bo pravočasno poskrbljeno za varnost na začasnem postajališču avtobusov v Ul. Manzoni. V sporočilu za javnost sindikati navajajo, da se od junija, ko se je zaključil pouk, ni prav nič spremenilo, kljub obljubam in zagotovilom Občine. Ker do začetka pouka manjkata le še dva tedna, je le malo verjetno, da bodo do takrat opravili predvidena dela in s tem zagotovili večjo varnost ob vstopanju oziroma izstopanju potnikov, v glavnem dijakov. Sporočilo sindikatov naj bi učinkovalo predvsem kot opozorilo, da Pokrajina, predvsem pa Občina, tudi dejansko uresničita sprejete obveznosti.
Dve igri čeških lutkarjev
Drugi dan 7. Pup-pet festivala Alpe Jadran bo danes ponudil vpogled na češko produkcijo in posebej na postavitve enega “žgodovin-skih” lutkovnih gledališč v srednji Evropi. “Naivno di-vadlo Liberec” bo danes uprizorilo dve igri: najprej ob 19. uri na odprtem v Ul. Ascoli uspešnico “Kako je Kuba poročila Markita”, nato pa ob 21. uri v centru L. Bratuža postavitev slavne novele o Ali Babaju in 40 razbojnikih. Ta uprizoritev je ena od vsedržavnih premier na letošnjem festivalu. Današnji spored dopolnjuje ob 18. uri v parku Lenassi igrica “Quel tesoro del mare” v postavitvi “Teatrino del Es” iz Bologne.
Občina naj bi poskrbela za odstranitev lope, ki po ugotovitvah pristojnih organov ogroža varnost, zgradila pločnike in položila novo asfaltno prevleko. Ob tem velja podčrtati, da gre samo za nujne posege za ureditev začasnega postajališča, v pričakovanju dokončne ureditve avtobusne postaje, katere lokacija je predvidena v južnem delu mesta, kamor so že preselili upravo in delavnice pokrajinskega prevoznega podjetja APT. Upravne prostore so urediti v stavbi železniške postaje, garaže in delavnice pa na prostoru, kjer je pred leti delovalo podjetje COMG, ki se je preselilo v Vileš.
Na nevzdržno stanje, zlasti kar zadeva varnost, so sindikati opozorili že sredi lanskega šolskega leta, nazadnje pa pred nekaj meseci. Selitev postajališča na ploščad v Manzo-nijevi utici je takrat povzročila val ostrih protestov.
Slovenski Dijaški dom je letos prvič priredil desetdnevni tečaj nemščine v Celovcu, ki je potekal od 10. do 22. avgusta. Pobuda je nastala iz potrebe, da se srednješolski mladini nudi iznajdljivejši način preživljanja počitnic, nam je povedala ravnateljica doma Kristina Knez. V zadnjih letih so namreč v domu opaziti, da je poletno središče za srednješolce premalo zanimivo, kolonije pa niso organizirati že vrsto let. Vodstvo Dijaškega doma se je zato odločilo, da izkoristi plodno sodelovanje, ki ga že dalj časa goji z Mladinskim domom v Celovcu. Nastala je tako zamisel tečaja nemškega jezika, ki je naletela na zelo dober odziv. V kratkem so namreč napolniti vseh 16 razpoložljivih mest.
Mlade tečajnike je spremljal vzgojitelj Robert Makuc. Povedal nam je, da je izobraževalna dejavnost potekala v duhu
Takrat je bila s posredovanjem prefekta sprejeta začasna rešitev, da bodo avtobusi začasno (do ureditve nujno potrebnih del) ustavljali na nekdanji avtobusni postaji Ribi.
»Strinjamo se s stališčem sindikatov«, nam je v telefonskem pogovoru povedal ravnatelj APT inž. Bruno Pascoli. »Stanje začasnosti ne more trajati v nedogled, v ospredju je vprašanje varnosti in odgovornosti. Pa tudi pristojnosti. Uprava podjetja je že pred časom pisno opozorila tako pokrajinsko kot občinsko upravo, da je treba vprašanje razrešiti in to čimprej. Toliko bolj, ker ne gre za finančno zahteven poseg in ker že obstaja načrt.«
Sindikati so včeraj poslati telegram prefektu in prosili za njegovo posredovanje za razrešitev vprašanja.
Na stiki (foto Bumbaca)
pogled na “zasilno” avtobusno postajo
sproščenega bivanja v Mladinskem domu. Tečaj je srednješolcem nudil možnost, da tudi bolje spoznajo Koroško in navežejo stike s slovensko manjšino v Avstriji. Vsako jutro so mladi najprej prisluhniti lekcijam nemščine pod vodstvom profesorice, ki poučuje na ljubljanski in celovški uni-
JAVNI RED
Usklajeno delovanje za boljšeh rezultate
Bodo redarji oboroženi?
Goriški župan Valenti se bo v petek, 5. t.m., sestal s prefektom De Mat-teisom in člani pokrajinskega odbora za javno varnost. Skupaj naj bi ugotovili možnosti in načine sodelovanja in usklajevanja med mestnimi redarji, pripadniki policijskega zbora, karabinjerji in pripadniki drugih državnih služb, ki skrbijo za javni red in varnost. Dogaja se namreč, da so ob določenih prireditvah sočasno prisotni predstavniki različnih korpusov, medtem ko je ob drugih prireditvah prisotnost policijskih- sil nezadostna. Na srečanju pa bo govor tudi o nekaterih drugih vprašanjih, ki so tako ali drugače povezana z delovanjem služb. Tako bo, kakor izhaja iz poročila za tisk, govor o tem, da bi bili mestni redarji oboroženi. Zakon tako možnost predvideva, vendar pa postavlja tudi precej stroge pogoje. Doslej mestni redarji v Gorici niso bili oboroženi, vendar pa so vse glasnejše zahteve tistih, ki zagovarjajo stališče, da bi morali redarji nositi orožje. Primeri nasil-niškega obnašanja, kot je bila prejšnji teden ugrabitev redarja, take zahteve samo krepijo. Župan je napovedal, da je v pripravi poseben pravilnik.
Na petkovem srečanju bodo obravnavali tudi zapleteno problematiko ilegalnih priseljencev, zlasti z vidika novih predpisov in vloge občin. Župana bosta na srečanju spremljali odbornici Gianna Paolini in Marilena Francioso.
verzi, zatem pa so se vrstili izleti v naravo, rekreacijska dejavnost, ekskurzije. Med drugim so si ogledali grad Hoch-sterwitz in obiskali Gosposvetsko polje, sončno vreme pa so izkoristiti še za kopanje v Vrbskem jezeru in za spust po poletni sankarski progi.
Slovenski Dijaški dom
Sklad Mitja Cuk je letos prvič organiziral v sodelovanju s kulturnim društvom Sovodnje poletno središče v sovodnjah, ki se je pričelo prejšnji ponedeljek, delovalo pa bo še do 5. septembra. Zamisel je nastala letos pozimi. Člani sovodenjske-ga kulturnega društva so prirediti koncert za Sklad Mitja Čuk, tedaj pa so organizatorji pomislili, da bi lahko načrtovali skupno poletno pobudo. Preverili so zatem zanimanje pri starših in otrocih ter s pomočjo učiteljice Nevie, ki je tudi odbornica Sklada, zamisel tudi dejansko uresničili.
Poletno središče je med mladimi želo veliko uspeha, saj ga obiskuje več kot štirideset otrok iz raznih zaselkov sovoden-sjek občine, predvsem pa iz Rupe, Peči in samih Sovodenj. V glavnem so to osnovnošolci in nižješolci, ki so sicer precej hrupni in glasni, a iz-
vabi v četrtek ob 18. uri na predstavitev poletnega delovanja, ki se je letos osredotočilo na dve pobudi: tečaj nemškega jezika v Celovcu in poletno središče za otroke od 3. do 13. leta. Na večeru bodo na ogled tudi stike in razstava izdelkov, ki so jih mlajši uresničili med poletnim središčem.
redno pridni in disciplinirani, nam je povedala vzgojiteljica Erika. Za rekreacijo in varstvo otrok skrbijo tri vzgojiteljice, ki delujejo v okviru Sklada Mitja Čuk.
Dan v poletnem centru pa poteka približno takole: od 8. do 9. ure je zbirališče na ploščadi pred Kulturnim domom, zatem dobijo otroci malico in se razdelijo v več skupin. Nekateri se odpravijo na krajši sprehod, drugi se igrajo na dvorišču otroškega vrtca, tretji izdelujejo vodena ročna dela iz pašte, papirja, blaga, kartonov. Tudi pravih kreativnih trenutkov ne manjka. Na odru Kulturnega doma je namreč v torek že bil na programu prvi modni defile. Manekenke Sara, Nicole in Martina, pa še druge, ki so želele ostati anonimne, so se predstavile s svojimi novimi kreacijami, njihov nastop pa sta na klavirju spremljati mladi
perspektivni pianistki Lara in Petra. V teku teh dveh tednov so vzgojiteljice poskrbele ati pa še bodo za krajše izlete in ekskurzije, v programu je tudi športni dan in igre z vodo, ki so v prijetno to-plnem sončnem vremenu gotovo dobrodošle. Poletni center se bo zatem sklenil s slovesno zaključno prireditvijo.
Vzgojiteljica Valentina nam je še povedala, da je sodelovanje s kulturnim društvom Sovodnje izredno dobro, prav tako z občinsko upravo in z didaktično ravnateljico Natašo Pavlin, ki dnevno sledi poteku poletnega središča. Se posebno spodbuden je bil odziv staršev in otrok za organizacijo poletnega centra, tako da bi veljalo podobne pobude ponoviti tudi v bodoče.
Na sliki (foto Bumbaca) udeleženci sovodenjskega poletnega središča z vzgojiteljicami
NOVICE
Požar v Gradišču opustošil stanovanje in uničil dragoceno zasebno zbirko knjig
Goriške gasilce so včeraj okrog 12.30 poklicali v Gradišče, kjer je v hiši zakoncev Pivotti, v utici Eroi 2, izbruhnil silovit požar, ki je v zelo kratkem času povzročil veliko materialno škodo. Plameni so opustošili dnevno sobo, uničili pohištvo in zajeti tudi leseno konstrukcijo stropa. Največ škode pa je ogenj povzročil v bogati knjižnici Enza Pivottija, znanega bibliofila, saj je bilo na poticah shranjenih veliko dragocenih knjig. Požar naj bi, po dosedanjih ugotovitvah, nastal zaradi okvare na televizijskem sprejemniku. Gasilci so ogenj pogasiti v približno dveh urah.
Nocoj film “Guella certa eta”
Sindikat upokojencev SPI-CGIL obvešča, da bodo nocoj na tretjem televizijskem omrežju RAI predvajali film ”Quella certa eta” Danieleja Segreja. Film obravnava zelo občuteno vprašanje odnosov in čustvovanja med starejšimi občani. Sindikat SPI-CGIL je bil med pobudniki za izdelavo filma, ki je prišel tudi v izbor za beneški filmski festival. Film bo na sporedu v večernih urah.
Aktivnosti na strelišču
Županstvo v Doberdobu sporoča koledar aktivnosti na vojaškem strelišču nad Selcami v mesecu septembru. Vaje bodo od danes do 4. t.m., 9. in 10. septembra, 16. in 17. septembra, 23. in 24. septembra ter 30. septembra, vsakokrat od 8. do 17. ure. Ob omenjenih dneh je prepovedan dostop na ožje in širše območje strelišča, ki bo ustrezno označeno in zavarovano.
CELOVEC / LETOVANJE NA POBUDO DIJAŠKEGA DOMA
Počitnice izkoristili za učenje nemščine
Ob pouku in zabavi so tudi spoznavali Koroško, njene lepote in slovensko prisotnost
Hud incident na makedonsko-albanski meji
SKOPJE - Na meji med Makedonijo in Albanijo se je v nedeljo zgodil hud incident, ko je makedonska policijska patrulja odkrila in zasledovala večjo skupino Albancev, ki so hoteli nezakonito prestopiti državno mejo. V izmenjavi ognja je bil poveljnik patrulje ubit, medtem ko sta dva policista in dva Albanca hudo ranjena, je danes sporočil informativni urad makedonske vlade. Makedonska policija in vojska sta začeli s temeljito preiskavo območja, da bi našli preostalih 20 do 50 Albancev, kolikor naj bi jih po izračunih hotelo ilegalno prestopiti mejo. Do sedaj so odkrili začasno zaklonišče, kjer so albanski begunci skrili sedem strojnic, ročne bombe, strelivo in druge predmete. Kot poroča informativni urad, je makedonsko zunanje ministrstvo poslalo protestno noto albanskemu zunanjemu ministrstvu. V tej navaja, da je od začetka krize v Albaniji prišlo do preko 100 ozemeljskih kršitev. V večini od teh so ilegalni priseljenci uporabili strelno orožje in pri tem ubili ali ranili več ljudi, še navaja makedonsko ministrstvo. (STA)
Jelcin in Herzog za poglobitev odnosov med državama
u
| MM	■jB- J
	B| M
	
§ M	
Imm	
MOSKVA - Nemški predsednik Roman Herzog in ruski predsednik Boris Jelcin sta včeraj v Kremlju izrazila željo za poglobitev odnosov med Rusijo in Nemčijo. Jelcin je po srečanju s Herzogom novinarjem dejal, da so odnosi z Nemčijo prvenestvene-ga pomena za Rusijo. Nemški kancler Helmut Kohl naj bi po Jelcinovi napovedi najverjetneje še to jesen obiskal Rusijo. Jelcin in Herzog sta se zavzela za ustanovitev komisije zgodovinarjev, ki bi raziskala zgodovino msko-nemških odnosov. Takšna komisija bi bila "nujna za nadaljnjo spravo", je menil Herzog. V pogovoru Jelcina in Herzoga je tekla beseda tudi o položaju nemško govorečega prebivalstva v Rusiji. S prvim obiskom Rusije kakega nemškega predsednika po ponovni združitvi Nemčije želi Herzog spodbuditi poglobitev odnosov med narodoma. Herzog je prispel v Moskvo v nedeljo, danes pa se namerava srečati še s predsednikom ruske vlade Viktorjem Cemomirdinom. (STA/dpa)
SFOR prevzel nadzor nad oddajnikom v Republiki srbski
SARAJEVO - Pripadniki Stabilizacijskih sil v Bosni in Hercegovini so prevzeli nadzor nad radiotelevizijskim oddajnikom Udrigovo na severovzhodu Bosne, da bi preprečili morebitne spopade za objekt med privržneci predsednice Republike srbske Biljane Plavšič in silami, ki podpirajo oblasti na Palah. To je danes v Sarajevu izjavil tiskovni predstavnik SPOR Chris Riley. Oddajnik na Udrigovu v bližni kraja Lopara je ključni objekt za prenos radijskega in televizijskega signala s Pal v Posavino in Bosansko krajino. Ameriški vojaki v sestavi sil zveze NATO so oddajnik zavzeli minuli teden. Pri tem so razorožili skupino 27 oseb, je dejal Riley. "Ne podpiramo nobene strani, ampak delujemo v okviru mandata za preprečevanje spopadov," je še dodal. (STA/Hina)
VB: vlada potrdila referendum o Škotski za 11. september
LONDON - Britanska vlada je včeraj odločila, da bo referendum o ustanovitvi avtonomnega škotskega parlamenta 11. septembra, tako kot je bilo predvideno. Referendum naj bi Škotski po pričakovanjih prinesel omejeno avtonomijo. V septembm, dva tedna kasneje, bo podobni referendum tudi v VValesu. Oba referenduma je premier Blair napovedal med svojo volilno kampanjo in si je s to obljubo pridobil v obeh regijah veliko število glasov, predvsem pa je preprečil prodor avtonomističnih strank. Do včerajšnje potrditve je prišlo, ker so se po tragični smrti princese Diane začele širiti govorice, da nameravajo referenduma odložiti.
ALŽIRIJA / OD SOBOITE ISLAMSKI SKRAJNEŽI POBILI 33 CIVILISTOV
Islamski teror se s podeželja seli na priobalno območje
Alčirski režim pa še vedno noče politične rešitve sedanje krize
ALŽIRIJA - Krvava alžirska državljanska vojna, ki se je do sedaj omejevala na pokole v obrobnih vaseh in na bombne atentate v mestih, se sedaj seli na priobalno in letoviščarsko območje. Od sobote do včeraj so tako islamski skrajneži zaklali 33 civilistov, od katerih 19 samo v priobalnem Miramaru v zahodnem predmestju Alžira. Vsi so bili člani dveh družin, ena se je pred kratkem iz Slefa, kjer vlada islamski teror, na »varno« zatekla v Miramar. Od devetnajstih ubitih jih je bilo kar 12 otrok starih od 9 do 15 let.
V obmorskem letoviščarskem kraju Zeralda, 30 kilometrov zahodno od Alžira, pa so varnostne sile v noči na nedeljo pobile 15 islamskih skrajnežev. To pa ni edini uspeh varnostnih sil, ki so pred dnevi likvidirale enega od voditeljev integralistične teroristične skupine GLA, emirja Mu-stafa Akaža - Ghaiba. Prav ta likvidacija in uspehi varnostnih sil,
naj bi bili krivi, da se sedaj teror seli na priobalno območje.
Seveda pa je še vedno najbolj vroče v notranjosti države, kjer varnostne sile ne uspejo zaustaviti ali vsaj omiliti islamskega terorja. Pred vasjo Khemis Miliana so tako našli zaklanih štirinajst civilistov. Bili so potniki dveh taksi-kombijev, ki so jih pred vasjo na cestni zapori zaustavili teroristi in jih zaklali. Kot vedno je teror najhujši na območjih, kjer so ljudje nekoč podpirali islamske fundamentaliste, a so jim sedaj prav zaradi terorja obrnili hrbet.
Nasilju ni torej videti konca in izgledi za politično rešitev alžirske državljanske vojne so malenkostni. Alžirske oblasti so včeraj odredile hišni pripor za voditelja Fronte islamske rešitve Abasija Madanija, ki je v intervjuju za londonski dnevnik v arabščini Al Hayat ponovil svojo obljubo generalnemu tajniku
OZN Kofiju Annanu, da bi se vsestransko zavzel za prekinitev sedanjih pokolov, če bi alžirska vlada pristala na pohtični dialog. Madanijeva poteza je odgovor na trditve Kofija Annana, da je treba o alžirski krizi odkrito razpravljati, tako da se Alžirce ne prepusti njihovi usodi. Alžirske oblasti pa niso samo odredile hišnega zapora za Madanija, ker si je drznil izraziti svoje mnenje in nakazati izhod iz sedanje krize, obregnile so se tudi od Anna-nove izjave. Po njihovem je generalni tajnik svetovne organizacije prekoračil svoja pooblastila, ker je kršil suverenost Alžirije in načelo nevmešavanja v notranje zadeve suverenih držav.
Ob taki reakciji je popolnoma jasno, da sedanje alžirsko politično vodstvo noče mirne rešitve sedanje državljanske vojne in pred političnimi daje prednost vojaško-policijskim pobudam. Te pa rojevajo le novo nasilje v
pravem začaranem krogu slepega nasilja. Vsaki uspešni vamo-stno-policijski akciji sledi teroristično maščevanje, tako da nasilju ni videti konca. Ob vsem tem bi moral Zahod končno spoznati, da mora sedanji alžirski režim prisiliti, da stopi na pot demokratičnega dialoga in sprave z vso opozicijo, vključno z islamsko. Brez njenega aktivnega sodelovanja ni izgledov, da bi se krvava alžirska državljanska vojna končala. Vsi dosedanji poskusi zahodnih nevladnih organizacij, da bi v Alžiriji vzpostavile politični dialog so se prav zaradi trmastega zadržanja alžirskih oblasti izjalovili. Alžirskemu režimu je navsezadnje prijalo, da se islamski teroristi znašajo nad prebivalstvom, ki ni naklonjeno vladni politiki. Z razširitvijo terorja na priobalno območje pa je prišlo do kakovostnega skoka, ki ga bo moral režim sedaj upoštevati.
_________SLOVAŠKA / Z VČERAJŠNJO OBDUKCIJO______________
Truplo so posmrtni ostanki inženirja Sena
Slovaška policija zagovarja tezo o zločinu iz ljubosumja, a ne izključuje drugih vzrokov
V Tuniziji trije Italijani umrli v nesreči terenca
BRATISLAVA - V slovaških Smoleni-cah v soboto odkrito truplo so skoraj gotovo posmrtni ostanki 31-letnega inženirja Danieleja Sena iz Favara Veneta pri Benetkah, ki sta ga neznanca ugrabila 23. avgusta v mestecu Partizanske, kakih sto kilometrov severovzhodno od Bratislave. To je včeraj ugotovila obdukcija s primerjalno analizo zobovja nesrečnega inženirja. Na truplu so tudi ugotovili dve rani iz strelnega orožja. Prva krogla mu je prebila desno sence iz izšla iz levega, druga krogla pa ga je zadela v stegna. Nekdo se je tudi surovo znesel nad njegovim obrazom in rokami.
Daniele Seno je bil od februarja odgovoren za tovarno obutve v Partizanskah, ki je last družbe Rialto Bosany, slovaške podružnice italijanskega obrata Riko-sport. V vsem tem obdobju ni imel
težav, tako da ni jasno, zakaj je prišlo do tako okrutnega zločina. Slovaške oblasti raziskujejo v vseh smereh, a dajejo prednost sumu, da se je Seno nekomu zameril zaradi domnevnega ljubezenskega razmerja s svojo slovaško tajnico. Policija celo domneva, da se je Seno zameril, ne da bi sploh imel ljubezenskega razmerja. Vseeno pa ne izključujejo možnosti, da je bil Seno žrtev navadnih kriminalcev. Nenaklonjeni pa so tezi, da bi bil žrtev organiziranega kriminala, ker bi to škodilo zahodnimn investicijam na Slovaškem. Tezi o organiziranemu kriminalu nasprotujejo tudi italijanskih podjetniki, ki delajo na Češkem in Slovaškem. Po njihovem nista državi primerljivi z Rusijo, Ukrajino in Albanijo, kjer dobesedno gospodari organizirani kriminal. Češka in Slovaška naj bi bili urejeni državi, kjer je rizik minimalen.
TUNIS - Trije italijanski turisti so izgubili življenje, draga dva pa sta bila težje ranjena, ko je terensko vozilo zaneslo s ceste, potem ko mu je razneslo avtomobilski plašč. Do nesreče je prišlo v tunizijski pokrajini Sot-el-Džerid pri Tezurju v vzhodni Tuniziji ob meji z Alžirijo. Kot se je izvedelo, je bilo na terenskem vozilu osem italijanskih turistov, umrli pa so bili vsi iz Emilije,
VESOLJE / NADVSE ŽIVAHNA DEJAVNOST
PERU / NESREČA
Ta teden izstrelitev kar dveh satelitov
Predviden je tudi vesoljski sprehod
KOUROU, CAPE CANAVERAL, KO-ROLJOV - Tudi v tem tednu bo na področju vesoljskih poletov nekaj pomembnih dogodkov. Med njimi bosta predvidoma dve izstrelitvi skupno treh satelitov in en vesoljski sprehod.
V noči s torka na sredo bodo 14 minut po polnoči po srednjeevropskem času na evropskem vesoljskem izstre-lišču Kourou v Francoski Gvajani izstrelili 99. nosilno raketo vrste ariane. Ariane 44LP bo v prehodno orbito utirila dva evropska geostacionarna satelita: v Franciji izdelan telekomunikacijski satelit Hot Bird 3 za Evropsko telekomunikacijsko satelitsko organizacijo Eutelsat in meteorološki satelit Meteosat 7 za Evropsko organizacijo za meteorološke satelite Eumetsat. Številni televizijski gledalci v Evropi, ki spremljajo satelitske televizijske programe pričakujejo posebej nestrpno utirjenje Hot Birda 3.
Istega dne bodo podoben telekomunikacijski satelit izstrelili tudi v ameriški zvezni državi Florida, le da bo namenjen prebivalcem celinske Ame-
rike in Aljaske. Gre za satelit GE 3, ki ga bodo izstrelili v letalskem oporišču Cape Canaveral (Cape Canaveral Air Station), ki leži blizu bolj znanega iz-strelišča v Kennedyjevem vesoljskem središču (KSC) od koder vzletajo vesoljski raketoplani. Geostacionarni telekomunikacijski satelit GE 3 bo utirila ameriška nosilna raketa atlas 2AS.
Z ruske orbitalne znanstvene postaje Mir pa bosta v petek ali še verjetneje v soboto skupaj izstopila ruski kozmonavt Anatolij Solovjov in ameriški astronavt Michael Foale. Opravila bosta nekaj priprav za kasnejše popravilo modula Spekter in krila sončnih celic na tem modulu ročno obrnila v kar najbolj prisojno lego. Doslej so bili tuji vesoljci v Miru le opazovalci različnih popravil. Tokrat pa naj bi Foale pomagal iskati špranjo ali več špranj na modulu in blizu poškodovanega mesta montiral držala, da bo kasneje vdrtino ali vdrtine lažje zatesniti. Vesoljca bosta imela za vsak primer s seboj tudi brizgalko z lepilom. (STA)
V čelnem trčenju dveh letal umrlo tudi 5 Italijanov
LIMA - Dan po tragičnem čelnem trčenju dveh turističnih letal pri perujski Nazci, v katerem je poleg petih nemških turistov in dveh perujskih pilotov življenje izgubilo tudi pet italijanskih turistov iz okolice Firenc, je bilo še pred ugotovitvami preiskovalne komisije jasno, da je nesrečo zakrivil eden od pilotov. Da bi bila mera polna, je sokriv tudi drugi pilot, saj je do nesreče prišlo ob zatonu, ko bi morala letala ostati na tleh. Kot kaže, pa so taki poleti ustaljena praksa. Se več, nad planoto, kjer lahko skrivnostne like in risbe iz Nazce lahko v svoji celoti opazujemo le z letal, se občasno nahaja tudi šestnajst malih turističnih letal, tako da se morajo srečnemu naključju zahvaliti, da do podobnih tragedij ni prišlo še prej. Po sedanji nesreči pa bodo oblasti bržkone uredile vprašanje poletov nad planoto pri Nazci, 50 kilometrov dolg in 16 kilometrov širok pravokotnik, kjer se nahajajo skrivnostne risbe in liki, ki so vidni le z višine.
Obračun tragedije bi bil nedvomno še hujši, ko bi bila zmogljivost turističnega letala večja. V nesreči letala z Italijani so umrli trije odrasli in dva otroka, 17 in 11-letni deklici, materi sta ostali na tleh prav, da bi hčerkama omogočili polet. Na tleh je ostala tudi tretja žena, ki se prav tako čuti sokriva za moževo smrt, tako da je ogorčenje treh vdov za tako nesmiselno nesrečo povsem razumljivo.
SVET
Torek, 2. septembra 1997
VELIKA BRITANIJA / V SOBOTO NAMESTO DRŽAVNEGA POGREBA
Kraljevski pogrebni cerimonial za »žalostno« princeso Diano
Velika Britanija se bo od nje poslovila kot od prave nesojene kraljice, soj je žalost res občuteno
LONDON - Pogreb v Parizu tragično preminule britanske princese Diane bo v soboto z javno, a ne državno pogrebno slovesnostjo v VVestminster-ski katedrali. Že sedaj pa je lahko vsakomur jasno, da se bo v soboto Velika Britanija poslovila od svoje »nesojene kraljice« z bolj občuteno žalostjo kot ob morebitnem pogrebu sedanje kraljice Elizabete. Žalostni princesi Diani je namreč uspelo osvojiti hladna srca preprostih Britancev s svojim izgledom tepenega kuže, s svojo premišljeno iskrenostjo si je priborila simpatije navadnih ljudi po vsem svetu, saj se je prvič zgodilo, da je neka princesa razgalila svoje duševne stiske, spregovorila o svojih psihosomat-
skih težavah in boleznih z vso iskrenostjo ženske, ki se je tako maščevala za vse hudo, ki so ji povzročili na dvoru.
Buckinghamska palača se torej jasno zaveda, da mora storiti vse, da se bo pravljica o vedno žalostni princesi končala najbolj slovesno in žalostno. »Pogreb s kraljevskim ce-rimonialom« je sporočila Buckinghamska palača, ki je s tem sedaj kljub razvezi zakona s prestolonaslednikom Charlesom po smrti ponovno postala elan kraljevske družine. Zastave na pol droga so le zunanja oblika žalovanja za princeso Diano, žalost je resnična in to ne samo v Veliki Britaniji temveč po vsem svetu. Na konferenci v Oslu, kjer raz-
NEVERJETNO / PO ANALIZAH KRVI UMRLEGA VOZNIKA
Šofer al Fayedovega in Dianinega mercedesa je bil vinjen
Med drugim sploh ni bil poklicni šofer, tako da se je precej omilila domnevna krivda fotoreporterjev, ki so z motorji zasledovali mercedes
PARIZ - Včerajšnja vest, da je bil šofer črnega mercedesa, v katerem sta umrla princesa Diana in njen prijatelj Dodi al Fayed, vinjen, je razblinila vsa dotedanja ugibanja o strahotni nedeljski nesreči. Iz analize krvi pokojnega šoferja so namreč ugotovili, da je imel v krvi kar 1, 75 grama alkohola, kar je trikrat več od dovoljenega po francoskih normah (0, 5 grama). Se več, včeraj se je izvedelo, da voznik sploh ni bil poklicni šofer, temveč le namestnik šefa varnostne službe al Fajedovega pariškega hotela Ritz, tako da se je po naključju znašel za volanom premočnega vozila. Pred tem so za nesrečo krivili sedem paparaz-zov (bulvarskih fotoreporterjev), ki so se z motorji pognali v zasledovanje mercedesa S-280, v katerem je bil poleg princese Diane, Dodija al Fayeda in šoferja še neki varnostnik, ki je nesrečo preži-
vel. Mercedes je pred paparazzi s hitrostjo nad 160 kilometrov na uro v predoru Alma med pariškima trgoma Concorde in Trocadero treščil v nosilni betonski steber in se večkrat prevrnil. V nesreči sta bila pri priči mrtva šofer in 42-letni Dodi al Fayed, ki sta sedela na prednjih sedežih, princesa Diana pa je bila z nekim drugim varnostnikom na zadnjem sedežu in je za poldrugo uro preživela nerečo, tako da je preminila ob štirih zjutraj v pariški bolnišnici Pi-tie-Salpetriere.
Sedem paparazzov, ki so jih po nesreči priprli, skoraj gotovo ne bodo več obtožili nenamernega umora, sumijo pa, da ponesrečencem niso nudili prve pomoči in da so predvsem slikali razbitine avtomobila z mrtvima in ranjenima. Med njimi je šest Francozov in neki Makedonec.
pravljajo o prepovedi protipehotnih min so se Diane spomnili z enominutnim molkom, saj se je ločena žena britanskega prestolonaslednika vsestransko zavzemala za prepoved protipehotnih min. Od vsepovod prihajajo brzojavke sožalja, na britanskih veleposlaništvih širom po svetu se ljudje vpisujejo v knjige žalosti.
Kot razumljivo, se je na zatožni klopi za smrt princese Diane in njenega prijatelja Dodija al Fayeda, ki so ga po muslimanskem običaju že pokopali, znašel bulvarski tisk. Bralci, ki so s svojo bolezensko radovednostjo omogočili, da je princesa Diana postala za	bulvarski tisk
»kokoška z zlatimi jajci«, se	sedaj ogorčeno
zgražajo in trdijo, da je njene smrti kriv prav bulvarski tisk. V britanskih in ne samo v britanskih novinarskih krogih se marsikdo zaveda, da bodo sedaj nekateri poskusili tisku postaviti nagobčnik, tako da v bodoče ne bi smel več vtikati nos v zadeve politikov, mogočnežev in kronanih glav. Bržkone pa bo vse ostalo pri starem. Princesa Diana je res obtoževala bulvarski tisk, da jo preganja, a je istočasno s skrbnim doziranjem skrbela, da je bila stalno prisotna v tem tisku, da njen lik ni nikoli zbledel. Prav zato ob zgražanju marsikdo navaja, da je bila Diana proizvod svojega časa in da ni storila ničesar, da bi zasenčila žaromete na svojem življenjskem prizorišču.
SMRT V PROMETNIH NESREČAH
Diana deli usodo s princeso Grace in kraljico Astrid
PARIZ - Pred smrtjo Princese Diane sta v avtomobilski nesreči umrli že dve oboževani vladarici evropskih dvorov.
14. septembra 1982 je sporočilo iz kneževine Monaco pretreslo svet: princesa Grace, soproga Rainerja III. monaškega, je v tamkajšnji bolnišnici umrla zaradi možganske krvavitve.
Dan predtem pozno zjutraj sta 52-letna Grace in njena mlajša hči, 17-letna Stephanie, doživeli avtomobilsko nesrečo na ovinkasti cesti, ki se s knežje rezidence na pečini Roc Agel spušča proti kneževini. Rover, ki ga je vozila princesa Grace, je na enem odovinkov zaneslo s ceste, zgrmel je po bregu in se pri tem večkrat prevrnil, preden se je ustavil na vrtu neke hiše. Iz kneževine sporočijo, da ima princesa zlomljeno stegnenico, rebra in ključnico. Stephanie zdravijo zaradi poškodbe vrat-
nega vretenca. Grace Kelly, svetlolaska iz Hitchcockovega Dvoriščnega okna in Roke za ovratnikom, se je omožila z Rainie-rem leta 1956.
Skoraj pol stoletja prej je izginila kraljica, katere dobrota, lepota in darežljivost pa tudi prezgodnja smrt pri 29 letih so postale legendarne. 29. avgusta 1935 sta se belgijski kralj Leopold in njegova soproga švedskega rodu kraljica Astrid, s kabrioletom vračala s počitnic v Švici. Kralj hitro vozi po cesti skozi Kussna-cht, kraljica, ki pričakuje tretjega otroka (po Josephine-Charlotte, Baudoinu in Albertu, bodočih kraljih), razgrne v naročju zemljevid. Nenaddma avtomobil drsne v prazno in pristane 15 metrov nižje na bregu jezera Štirih kantonov. Astrid, ki ima počeno lobanjo in preluknjana pljuča, nekaj ur kasneje umre. Kralj je samo lažje ranjen. (STA)
ŽIVLJENJEPIS PRINCESE DIANE
Življenje kot pravljica, nato pa ločitev in smrt
LONDON - Kratek življenjepis princese Diane.
1. julija 1961 - Diana Spencer se je rodila v plemiški družini kot tretja od štirih otrok lorda in lady Althorp.
Odrasla je v hiši staršev v San-dringhamu v vzhodni Angliji in v Althorpu.
Leta 1969 sta se Dianina starša ločila. Skrbništvo nad otroki je dodeljeno očetu.
Diana se je šolala v internatu We-st Heath in v Švici. Po koncu šolanja je vodila šolo za vzgojiteljice v Londonu.
Leta 1977 je v hiši svojega očeta v Althorpu spoznala princa Charlesa.
24. februarja 1981 - Uradna objava zaroke med Diano in princem Charlesom.
29. julija 1981 - Britanski prestolonaslednik Charles in lady Diana Spencer sta se poročila v londonski katedrali Sv. Pavla.
21. junija 1982 - Rodil se jima je prvi sin VVilliam Arthur Philip Louis.
15. septembra 1984 - Rodil se jima je drugi sin Henry Charles Albert David.
1986 - VValeški princ in princesa sta se v zasebnem življenju razšla, vendar sta uradne dolžnosti še naprej opravljala skupaj.
9. decembra 1992 - Britanski premier John Major je v britanskem parlamentu uradno naznanil, da je zakon Charlesa in Diane razpadel.
20. decembra 1995 - Buckinghamska palača je objavila, da je kraljica Elizabeta II. od Charlesa in Diane pisno zahtevala, naj se ločita.
15. julija 1996 - Londonsko sodišče prizna ločitev na podlagi dejstva, da Charles in Diana že dve leti ne živita skupaj.
7.	avgusta 1997 - Prva poročila o vezi med Diano in Dodijem Al Fayedom.
8.	avgusta - Diana je v okviru kampanje proti protipehotnim minam obiskala BiH.
31. avgusta 1997 - Princesa Diana je umrla za posledicami hude prometne nesreče v Parizu. (STA/Hina)
ŠPORT
Torek, 2. septembra 1997
NOVICE
Zanardi blizu naslova cart
VANCOUVER - Alessandro Zanardi bi lahko postal prvi italijanski zmagovalec avtomobilističnega prvenstva formule cart (prej indy). Dirkač hiše Rey-nard Honda je na dirki v kanadskem Vancouvru zasedel Četrto mesto, dve dirki pred koncem prvenstva pa mu manjkal le še nekaj točk. Zmagal je Brazilec Mauricio Gugelmin (Reynard mercedes) pred Američanom Jimmyjem Vassserjem in rojakom Gil de Ferranom.
Skupni vrstni red po 15. od 17 dirk: 1. Zanardi 181 točk, 2. de Ferran 144, 3. Tracy (Kan/Penske-Mer-cedes) 12, 4. Gugelmin 115, 5. Moore (Kan/Rey-nard-Mercedes) 111, 6. Andretti (ZDA/Swift-Ford) 108, 7. Vasser 107, 8. Boesel 86, 9. Blundell 79
Reli na Finskem Makinenu
JYVASKALE - Aktualni svetovni prvak Finec Tommi Makinen z Mitshubishijem je zmagal na reliju za svetovno prvenstvo na Finskem v Jyvasky-leju. Makinen je drugouvrščenega rojaka Juha Kankkunena s Fordom prehitel za sedem sekund, Jarmo Kytolehto pa je bil tretji. Tudi v skupni uvrstitvi vodi Finec Makinen, med ekipami pa je na prvem mestu Subaru.
Vrstni red: 1. Makinen (Fin) Mitsubishi 52 točk; 2. Sainz (Spa) Ford 34 3. McRae (VB) Subaru 32 4. Eriksson (Sve) Subaru 24 5. Liatti (Ita) Subaru 18 6. Kankkunen (Fin) Ford 16. Vrstni red ekip: 1. Subaru 74 točk; 2. Mitsubishi 66; 3. Ford 61.
Določena prizorišča iger ob tromeji
CELOVEC - V Celovcu so določili športna prizorišča za možne zimske olimpijske igre leta 2006, ki bodo v Sloveniji v okviru kandidature Treh dežel (Koroška, Furlanija Julijska krajina in Slovenija). Za prizorišča alpskega smučanja se bodo potegovala Amoldstein, Nuessfeld, Kranjska gora in Trbiž, Kranjska gora pa bo dobila oba veleslaloma. Tudi moški hokej bo po vsej verjetnosti v slovenskih mestih Ljubljana, Bled in Jesenice, Planica pa bo verjetno gostila še najboljše skakalce. (STA)
Američani najuspešnejši na 19. univeiziadi
CATANIA- Študentska reprezentanca ZDA je najuspešnejša glede na število osvojenih zlatih medalj na 19. univerziadi na Siciliji. Američani in Američanke so osvojih skupaj 61 medalj, od tega 20 zlatih. Na drugem mestu je Ukrajina s 17 zlatimi medaljami, na tretjem pa Japonska s 14 zlatimi. Italija je zasedla 6. mesto s 7 zlatimi, 14 srebrinimi in 10 bronastimi medaljami. Na lestvici držav dobitnic medalj je tudi Slovenija, ki je z dvema bronastima skupaj z Avstrijo na 33. mestu. Zadnjo medaljo je v skoku v daljavo osvojil Gregor Cankar. Cankar je preskočil 811 centimetrov, najboljši je bil Kubanec Ivan Pedroso z 840 centimetri, srebrno medaljo pa je osvojil Jamajčan James Beckford (835 cm).
SAK spet remiziral
CELOVEC - Nogometaši Slovenskega atletskega kluba (SAK) so v avstrijski regionalni ligi (3. divizija) še vedno neporaženi. Po dveh zmagah in remijem proti velikemu favoritu Austria Celovec/VSV so v 4. kolu v gosteh iztržili dragocen remi 0:0 proti enajsterici Flavia Solva iz Štajerske. Ekipa trenerja Telliana je bila celo boljša ekipa na igrišču, toda napadalci so zapravih nekaj stoodstotnih priložnosti. SAK je še naprej tretji na lestvici, vodi pa združena ekipa Austria Celovec/VSV, ki je tokrat premagala ekipo iz Leibnitza s 3:0. Naslednjo tekmo igra SAK konec tedna na domačem igrišču proti drugouvrščenemu, prav tako še neporaženemu Voitsbergu. (I.L).
Peking bo kandidiral za olimpiado leta 2008
PEKING - Kitajska prestolnica Peking bo vložila kandidatmo za prireditelja poletnih olimpijskih iger leta 2008. Visoki Kitajski partijski uradnik Li Ruihuan je dejal, da bo to glavna tema zasedanja centralnega komiteja kitajske koministicne partije prihodnjo pomlad. Novico je potrdil tudi predsednik Kitajskega olimpijskega komiteja He Zhenliang v Lozani. Kitajci so v boju za olimpijske igre leta 2000 izgubili v neposrednem boju s Sydneyem le za nekaj glasov. Za olimpijske igre leta 2008 pripravljajo poleg Pekinga kandidaturo tudi Japonci z Osako, govori pa se tudi o Londonu, Parizu, Kairu, Pragi in Pusanu (Južna Koreja).
Puh drogi na pokalu Goria
BOGLIASCO - Slovenski jadralec Dušan Puh je zasedel drugo mesto na pokalu Goria na Gardskem jezeru. Na mednarodni jadralski regati je nastopilo 281 jadrnic iz 17 držav. Jadrnica Zelenortski otoki s krmarjem Dušanom Puhom in 13-člansko posadko, v kateri je bilo še 5 Slovencev je imela največ dela z italijansko jadrnico ITA 92, na koncu pa je bila uspešnejša italijanska posadka, ki je Puha prehitela za več kot 200 metrov. Gardska jadralna sezona bo doživela vrhunec v soboto, ko bo na sporedu 48. regata stotih milj (Centomigha). Puh je na tej najveCji jezerski regati zmagal v letih 1992,1994 in 1995, Ce mu bo to uspelo tudi letos, se bo prebil na prvo mesto po številu zmag v zgodovini Cento-miglie.
1


lili

Ol 2004 / STOPNJEVANJE NAPETOSTI n
Bombni atentat v Atenah pred odločitvijo MOK
Pescante prosil vlado za okrepitev nadzorstva v Rimu
ATENE - Po švedski prestolnici Stockholmu je včeraj eksplodirala bomba tudi v drugem mestu kandidatu za prireditelja poletnih olimpijskih iger leta 2004 Atenah. Kot da Grki ne bi imeli dovolj težav z Italijanom Primom Nebio-lom, se je zdaj pojavila skupina anarhistov z imenom "Borba", ki nasprotuje olimpiadi v Atenah. Pripadniki Borbe so namreč nastavili bombo, ki je uničila vhod v pisarno Grškega olimpijskega komiteja. V eksploziji bombe precej domače izdelave (tri plinske jeklenke in zažigalna vrvica) na srečo ni bil nihče ranjen. Očitno je, da se pred zasedanjem Mednarodnega olimpijskega odbora, ki bo v petek odločal o tem, kdo bo prireditelj iger, stopnjuje napetost. Predsednik Conija
Mario Pescante se je včeraj pred odhodom v Lozano povezal s šefom policije Masonejem in podpredsednikom vlade Vel-tronijem in prosil za okrepitev nadzora okoli športnih objektov v Rimu. Po napovedih angleških pobiralcev stav je Rim nesporen favorit za dodelitev iger, sledijo Atee in Stockholm.
Zaradi odsotnosti angleške princese Ane (zaradi smrti princese Diane) in savdskega princa Faisala Fahda Abdula Aziza bo v Ložanu prireditelja izbiralo 107 članov, MOK je na včerajšnjem zasedanju v spored prihodnjih iger vključil prožno ponjavo v gimnastiki in ohranil slalom v kajaku na divjih vodah, tako da bo lahko slovenski as Vehovar v Sydenyu ubranil srebro iz Atlante.
MOTOCIKLIZEM / DOOHAN IZENAČIL AGOSTINIJEV REKORD
Valentino Rossi že prvak
BRNO - Italijan Valentino Rossi (Aprillia) je na 12. letošnji dirki za svetovno prvenstvo (SP) v motociklizmu v Češkem Brnu zasedel 3. mesto in si s tem že zagotovil skupno zmago v letošnjem SP kategorije do 125 ccm. Rossi se je tako pridružil Avstralcu Michaelu Doohanu (Honda), ki mu je v kategoriji do 500 ccm to uspelo že na prejšnji dirki za SP.
Doohan je kljub zagotovitvi prvega mesta zmagal tudi v Brnu pred Italijanom Lucom Cadaloro (Yamaha) in Japoncem Nobuat-sujem Aokijem (Honda), kar je že 11. letošnja Avstralčeva zmaga, s Čimer je izenačil rekord Italijana Giacoma Agostinija iz leta 1972 po zmagah v sezoni. Doohan bo
imel do konca letošnje sezone še tri priložnosti, da rekord preseže. Za zmago pa se je moral Avstralec zelo potruditi, saj se je še do zadnjega kroga bojeval z Japoncem Tadayukijem Okado, ki je vozil svoji prvi zmagi naproti v kategoriji do 500 ccm. V začetku omenjenega kroga pa je Okado zaneslo, nakar je padel, vendar ostal nepoškodovan, Doohan pa je imel odprto pot do zmage. Doohan je zbral neulovljivih 295 točk za SP in se tako pridružil Agostiniju in Miku Hailvvoodu, ki sta prav tako uspela osvojiti 4 zaporedne naslove svetovnih prvakov.
V kategoriji do 250 ccm je slavil Italijan Max Biaggi (Honda) pred Francozom Olivierjem Jac-
_______TENIS / ODPRTO PRVENSTVO ZDA_______________
Agassi se prebuja iz zimskega spanja
Monika Seleš prepričljivo premagala Mary Piercovo - Naprej tudi Bruguera
di drugi nosilec Michael Chang, ki je s 6:1, 6:3 in 7:5 premagal Armenca Sargisa Sargasiana. Od nosilcev sta se v osmino finala uvrstila tudi 7. Spanec Sergi Bruguera in 10. Čilenec Marcelo Rios. Slednja sta imela s svojimi nasprotniki nekoliko več dela, saj je Bruguera premagal Argentinca Hernana Gumya s 6:1, 6:4, 5:7, 3:6 in 6:4, Rios pa Nemca Tommya Haasa s 6:4, 3:6, 6:3, 1:6, 6:1. Zenske so že odigrale dvoboje osmine finala in 2. nosilka Monika Seleš je uspela nadoknaditi zaostanek iz prvega niza ter ugnati 9. nosilko Francozinjo Mary Pierce z 1:6, 6:2 in 6:2. 11. nosilka Romunka Irina Spirlea pa je ugnala 5. nosilko Južnoa-fričanko Amando Coetzer s 7:6 (5) in 6:4.
Sicer je nadaljevanje turnirja potekalo v temačnem razpoloženju zaradi smrti britanske princese Diane in pred dvobojem med Agassijem in Woodfordom so počastili njen spomin z minuto molka. Agassi je bil po dvoboju ogorčen zaradi nasilništva »paparazzov«, ki naj bi bili krivi tragedije Diane in njenega ljubimca Dodija.
Monika Seleš, ki je nazadnje videla Diano v nekem teniškem klubu med turnirjem v Wimble-donu, se je spomnila lastne nesreče, ki sta jo zakrivila dva fotografa na motorju, leta 1990 med turnirjem v Parizu.
Seleševa je med dvobojem s Piercovo prikazala, da se počasi vraCa k svoji stari igri, ki jo je krasila nepopustljivost tudi, ko je imela prednost. »Tudi ko sem vodila s 5:2 sem ostajala koncentrirana na igro in nisem popuščala,« je dejala Američanka.
Se Monika Seleš vrača v staro formo?
NEW YORK - American Andre Agassi se počasi prebuja iz zimskega spanja. Na odprtem teniškem prvenstvu ZDA v New Yorku je v šestnajsti-
ni finala opravil še z Avstralcem Markom Woodfordom in ga izločil v treh nizih s 6:2, 6:2 in 6:4.
Enako uspešen je bil tu-
quejem (Honda) in Japoncem Tetsuyo Harado (Aprilia). V skupnem seštevku za SP vodi Hara-da s 198 točkami pred Nemcem Ralfom VValdmanom (189) in Biaggijem (185). Kategorija do 250 ccm je edina, v kateri še ni odločen svetovni prvak, saj je v najšibkejšem razredu naslov najboljšega še pred koncem prvenstva uspelo osvojiti Italijanu Valentinu Rossiju, ki ima po današnjem tretjem mestu skupaj 261 točk, kar je za današnjega zmagovalca Japonca Naboruja Uedo (Honda) nedosegljivo (184 točke). Drugo mesto v Brnu je zasedel Japonec Tomomi manako (Honda), ki je v skupni razvrstitvi kategorije do 125 ccm na 3. mestu s 152 točkami.
NEDELJSKI IZIDI - NEDELJSKI IZIDI - NEDELJSKI IZIDI
Poraz Udineseja
Izidi 1. kola nogometne A lige: Atalanta - Bologna 4:2, Bari -Parma 0:2, Empoli - Roma 1:3, Inter - Brescia 2:1, Juventus -Lecce 2:0, Lazio - Napoli 2:0, Piacenza - Milan 1:1, Sampdoria - Vicenza 2:1, Udinese - Fiorenti-na 2:3.
Vrstni red: Atalanta, Roma, Parma, Juventus, Lazio, Sampdoria, Fiorentina in Inter 3, Milan in Piacenza 1, Vicenza, Udinese, Brescia, Bologna, Empoli, Lecce, Napoli in Bari 0.
Prihodnje kolo: Bologna - Inter, Brescia - Sampdoria, Fiorentina - Bari, Lecce - Udinese, Milan - Lazio, Napoli - Empoli, Parma - Atalanta, Roma - Juventus, Vicenza - Piacenza.
Izidi 1. kola nogometne B lige: Ancona - Torino 1:0, Cagliari -Treviso 2:0, Chievo - Reggina 1:0, Lucchese - Ravenna 2:1, Monza - Pescara 1:1, Padova -Castel di Sangro 0:1, Perugia - Fi-delis Andria 4:1, Reggiana - Fog-gia 1:0, Salemitana - Verona 2:0, Venezia - Genoa 2:0.
Vrstni red: Perugia, Cagliari, Salemitana, Venezia, Lucchese, Castelsangro, Ancona, Chievo in Reggiana 3, Pescara in Monza 1, Raverma, Foggia, Reggina, Tori-
no, Padova, Genoa - Treviso, Verona. Fidelis Andria 0.
Točka za Triestino
Gioigione - Triestina 2:2 (1:2)
Strelci: Tollardo (14), Benetti 24 in 35), Baggio (69 po 11-m).
TRIESTINA: Vinti, Benetti, Masi (Manni), Gambaro, Sgar-bossa, Bandini, Goti, Canella, Spilli, Riccardo (Montoneri), Hervatin.
Ostali izidi 1. kola nogometne C2 lige: Cremapergo - Cittadella 2:2, Leffe - Biellese 0:0, Mantova - Pro Patria 2:1, Mestre - Ospita-letto 1:1, Novara - Varese 0:2, Pro Šesto - Vercelli 2:1, Solbiatese -Sandona 1:0, Voghera - Albinese 0:0.
Vrstni red: Varese, Mantova, Pro Šesto in Solbiatese 3, Cittadella, Triestina, Cremapergo, Giorgione. Ospitaletto, Mestre, Albinese, Biellese, Leffe in Voghera 1, Pro Patria, Pro Vercelli, Sandona in Novara 0.
Prihodnje kolo: Triestina -Mantova.
Ajdovci vztrajajo pri vrhu
Izidi 6. kola slovenske nogometne lige: Rudar - Maribor Tea-tanic 1:1, Primorje - Mura 4:2,
Vevče - Set Olimpija 2:2, Bletin-ci - Publikum 2:1, Korotan - Hit Gorica 1:0.
Vrstni red: Primorje Ajdovščina 13, Hit Gorica 12, Korotan in Potrošnik Beltinci 10, Protonav-to Publikum in Mura 9, Maribor Teatanic 7, Set Olimpija 6, Rudar 5, VevCe 4.
Danes Dinamica - Benetton
Genertel - Montecatini 79:59 (35:24)
GENERTEL: Marič 14, Laezza 5, Guerra 23, Esposito 7, Ansalo-ni 6, Vianini 14, Thomas 10.
MONTECATINI: Niccolai, Agostini, Amabih, Cattabiani 11, Williams 16, Fantozzi 10, Label-la 9, Chiarello, De Piccoli 1, Bar-low 12.
Game Montana - Dinamica 79:98 (35:49)
ČARNE MONTANA: Morena 23, Fox 27, Paniči, Dallamora 4, Malaventura 2, Pasquato 3, An-tonori 9, Vrankovič 11.
DINAMICA: Pecile, Johnson 13, Fumagalli 11, Kristančič, To-nut 16, Riva 20, Mian 24, Gray, Pol Bodetto 14.
Ostali izidi: Fontanafredda Siena - Banco Sardegna 80:59, Polti Cantu - Jcoplastic Neapelj
98:73, Stefanel - Jesi 78:72, Sca-volini - Serapide Pozzuoli 86:58, Casetti - Imola 67:70, Reggio Emilia - Bini Livorno 68:75, Viola Reggio Calabria - Juve Caserta 77:73, Varese - Partenope Neapelj 105:67, Pistoia - Fabriano 80:56.
Danes ob 20.30 (osmina finala): Dinamica - Gorica - Benetton Trevios, Fontanafredda - Polti, Scavolini - Stefanel, Casetti - Ma-sh Verona, Reggio Emilia - Kinder, Pistoia - Varese, Montecatini - Temasystem.
Totocalcio
Pravilni stolpec: 12 21 11 XI 21	1X1. Dobitniki:	13	-
10.418.000	lir; 12 - 394.000 lir.
Totogol
Pravilni stolpec: 1 - 4 - 5 - 8 -14 - 21 - 24 - 29. 8 -
1.196.994.000	lir; 7 - 3.031.600 lir; 6 - 73.400 lir.
Totip: 4 milijarde!
Pravilni stolpec: XI 12 IX 22 X2 X2. Dirka +4, 13. Dobitniki: 14 (en dobitnik) - 3.816.257.000 lir; 12 (26 dobitnikov) -
25.422.000	Ih; 11 (1.022 dobitnikov) - 646.000 Ih; 10 (11.524 dobitnikov) - 57.000 Ih.
NOGOMET / DEŽELNI POKAL
NOGOMET / ITALIJANSKI POKAL
V Sovodnjah remi brez zadetkov
Sovodenjci in Križani so z igro zadovoljili Obe ekipi no turnirju Mladosti v Doberdobu
Vse tri naše ekipe praznih rok: Juventina izgubila v Tržiču, Primorje in Zarja/Gaja pa doma
Prihodnje kolo tega pokala bo na sporedu v četrtek
Sovodnje - Vesna 0:0
SOVODNJE: Gergolet, Cemic, Tomšič, Interbartolo, Bregant, Bastiani, Zotti, Ce-scutti (F. Devetak), Vitturelli (Sambo), Fajt, Businelli.
VESNA: Derota, Bandel, Sambaldi, Cu-trara, Giovini, Malusa, Lakoseljac, Silvestri (Morieo), Sirca, Sannini, Sedmak.
Sovodnje in Vesna sta že v uvodnem nastopu deželnega pokala pokazala, da bosta lahko tudi v prvenstvu 1. amaterske lige igrala vidno vlogo. Obe ekipi sta namreč zapustili zelo dober vtis. Obema se sicer pozna, da sta šele pred kratkim zaceli s pripravami in da Čaka oba trenerja, Trenti-na in Nonisa, še precej dela predvsem pri uigravanju ekip.
Čeprav na nedeljskem srečanju ni bilo zadetkov, pa je bila vseeno igra dokaj zanimiva in privlačna. V prvem polčasu so imeli gostitelji vec od igre in tudi veliko veC priložnosti od Križanov, toda Bastiani in Businelli pri strelih na vrata nista imela sreče. Vesna pa je nekajkrat ogrozila Ger-goletova vrata z nevarnimi protinapadi. V 35. minuti je domaCe moštvo ostalo z de-
setimi nogometaši na igrišču, ker je sodnik izključil Tullia Bastianija. Do konca prvega dela tekme je bila igra še naprej živahna, do gola pa ni prišlo.
V	začetku drugega polčasa je kriško moštvo spražilo nekaj zelo nevarnih akcij, nato pa je igro spet prevzelo v roke Sovodnje. Fajt, Tomšič in Businelli bi lahko povedli svojo ekipo v vodstvo, toda pri strelih niso imeti sreče, ali pa je nihove strele zaustavil odlični vratar Derota. Četrt ure pred koncem srečanja je sodnik izključil Bandela, a do konca srečanja se izid ni več spremenil.
Obe ekipi bosta že jutri spet zaposleni, in sicer na turnirju v Doberdobu, ki ga priredi SD Vesna. Na drugem srečanju te skupine je San Lorenzo v gosteh premagal Isonzo San Pier z 2:0.
VRSTNI RED SKUPINE M/4: San Lorenzo 3; Sovodnje in Vesna 1; Isonzo San PierO.
V	prihodnjem, 2. kolu bo Vesna igrala doma proti Isonzu San Pier, Sovodnje pa bo gostovalo pri San Lorenzu.Obe tekmi bosta ob 17. uri.
r ODBOJKA / NA MLADINSKEM SP »AZZURRI« LE ŠESTI
M. čemic: »Formo slabo tempirali«
Svetovno mladinsko prvenstvo v odbojki se za Italijo ni izteklo po pričakovanjih. Mladi »azzurri«, med njimi pa tudi naš Matej Černič, se iz Bahreina vračajo s končnim šestim mestom (nastopilo je 16 reprezentanc), kar je daleč manj kot so pričakovali. Usoden za njih je bil četrtfinalni nastop proti kasnejšemu zmagovalcu Poljski, ki je tako lanskemu naslovu evropskega prvaka dodala še svetovnega. Toda pred Italijani, ki so na celinskem EP leta 1996 v Izraelu osvojili srebrno medaljo, sta bili tokrat od evropskih moštev še Rusija in Grčija. Podprvak je postala Brazilija, četrto mesto pa je pripadlo Venezueli. Za »azzurre« je torej nastop v Aziji pomenil hud korak nazaj, treba pa je reči, da so imeli tudi precej smole. Matej Černič je ves čas igral v začetni postavi, vendar pa seveda s končnim rezultatom ni mogel biti zadovoljen.
Matej, dosegli ste dosti manj kot ste pričakovali...
»Res je. Naš cilj je bil najmanj uvrstitev v finale, toda že od vsega začetka se nam je začelo zatikati. V Bahrein smo dopotovali v slabi formi, utrujeni in na nobeni tekmi nismo igrali tako kot znamo. Trenirali smo celo poletje, a očitno smo slabo tempirali formo. Drugače si slabega nastopa ne znam razložiti.«
Začniva od začetka.
»V kvalifikacijski skupini smo igrali proti Grčiji, Venezueli in Mehiki. Proti Grčiji smo gladko izgubiti s 3:0, slabe Venezuelce, ki pa so bili na koncu četrti, smo premagali s 3:1, Mehičane pa s 3:0. V skupini smo zasedli drugo mesto in tako nam je žal v četrtfinalu stala nasproti favorizirana Poljska. Proti njej smo izgubili s 3:1 in smo se tako žal uvrstili v skupino za uvrstitve od 5. do 8. mesta. V nadaljevanju smo najprej premagali Latvijo s 3:1, v tekmi za 5. mesto pa smo spet naleteli na Grčijo in izgubil s 3:1.«
Si bil s svojim nastopom zadovoljen?
»Vedno sem igral v začetni postavi, razen kot proti Grčiji. Zdi se mi, da sem igral solidno, čeprav ne brezhibno. Po mojem mnenju sem največ pokazal prav na tekmi proti Poljakom.«
So se organizatorji izkazali?
»Organizacija je bila res dobra, predvsem pa me je presenetila prijaznost ljudi. Igrali smo v glavnem mestu Manama, tekmovanje pa se je odvijalo istočasno v dveh športnih dvoranah. Tudi glede tega nismo imeli sreče, saj so se vse naše tekme začele ob 9. uri zjutraj. Posebno zame je bila to prava muka. Vstajali smo ob polsedmih, jaz pa zelo rad spim...«
Zdaj odhajaš v Bologno k prvoligašu Zinelli...
Odpotujem v sredo (jutri, op. ur.). Dobil sem samo tri dni oddiha.«
Z nastopom v Bahreinhu se dokončno poslavljaš od dresa mladinske reprezentance. Kateri je tvoj naslednji cilj?
»Zdaj se bom poglobil v igranje za svoj novi klub. Želim se dokazati v novem okolju. Cilj vsakega igralca je članska reprezentanca, a se mi za zdaj še ne mudi.«
(ak)
Posnetek z nedeljske pokalne tekme v Bazovici med Zarjo in Italo San Marco. (F. KROMA)
SKUPINA G
Monfalcone - Juventina 4:3 (1:2)
STRELCI ZA JUVENTI-NO: Macuzzi 2, BRAN-DOLIN.
JUVENTINA: Cantarut, Manfreda, Trampuš, STa-cul, Marassi, Milotti (LA-vena), Macuzzi (Trevi-san), Devetak, Tabaj, Brai-da, Brandolin (Cecotti).
Standreško moštvo je na svojem uvodnem srečanju v italijanskem pokalu zadovoljivo opravilo svojo nalogo in si ni zaslužilo poraza. Juventina je bila v prvem polčasu celo boljša od Tržičanov in je tudi zasluženo vodila po prvem delu tekme z dvema zadetkoma, ki ju je dosegel v nedeljo še posebno razpoloženi Macuzzi.
V nadaljevanju so gostitelji takoj na začetku stanje izenačili in nato spet povedli. Pri tem pa je bila štandreška obramba precej neodločna. Stan-drežci pa se niso dati in so odločno reagirali ter z novim »nakupom»Bran-dolinom tudi povsem zasluženo izenačiti.
Vse je kazalo, da se bo tekma končala pri neodločenemu izidu, saj sta biti obe ekipi precej utrujeni. Deset minut pred koncem pa je sodnik nekoliko prenaglo dosodil enajstmetrovko v korist domačinov, ki priložnosti niso zamuditi in tako osvojili tesno zmago.
Naj omenimo, da je Juventina v okviru priprav na bližnje promocijsko prvenstvo pred kratkim igrala tudi prijateljsko tekmo proti Renčam. Pod pravim nalivom so zmagali gostje s 4:2. Gola za Standrežce sta dosegla
Cecotti in Macuzzi, Brai-da pa je med drugim zgrešil tudi enajstmetrovko.
OSTALI IZID: Ronchi -San Canzian 3:0.
VRSTNI RED: Ronchi in Monfalcone 3, Juventina in San Canzian 0.
PRIHODNJE KOLO (četrtek, 4. t.m. ob 20.30): Juventina - Ronchi.
SKUPINAH
Primorje - Capriva 0:1
(0:1)
PRIMORJE: Babich, Braini, Bukavec, Guštin, Leghissa, Matcovih, Štolfa, Kuk (Emili), Michalu-cich (Škerl), Mislei, Pesca-tori (Ostrouška).
Po ne preveč zanimivi giri je proseško Primorje, ki je igralo z okrnjeno in mlado postavo, izgubilo doma s Caprivo, ki nastopa v elitini ligi.
Čeprav so Prosečani igrati pod svojimi sposb-nostmi, pa so vseeno držati korak z gosti, ki so dosegli zmagoviti zadetek
z Ambrosijem po akciji v protinapadu. Gostitelji so skušali stanje izenačiti, niso pa biti dovolj učinkoviti v napadu, da bi lahko presenetili gostujočo obrambo. Miclaucich, ki je šele pred kratkim začel s treningi, je bil med drugim preveč osamljen, da bi lahko orgozil Caprivina vrata.
Tudi v drugem polčasu je bila igra obeh ekip v glavnem raztrgana. Gostje so imeti sicer nekaj več od igre, niso pa pokazali nič posebnega.
Prosečane čaka v četrtek mnogo težja preizkušnja, ko bodo v Gradišču igrati proti zelo močni Itali.
Gaja/Zarja - Itala San Marco 0:4 (0:1)
ZARJA/GAJA: D. Gre-gori, Grgič, Dussoni, Štrukelj (J. Gregorij, Sclaunich, Donaggio, Ri-barich, Kalc, lurincich (Deste), Di Donato, To-gnetti (Kariš).
Proti Itali iz Gradišča,
ki je med najmočnejšimi v elitini ligi, so naši nogometaši zdržati le prvih 20 minut. Nato je prišla na dan premoč gostov, ki so z zelo dobro in učinkovito igro zasluženo zmagali. Resnici na ljubo, naša združena ekipa si tako visokega poraza ni zaslužila, saj je že v prvem polčasu imela z Di Donatom zelo lepo priložnost, da bi celo povedla. V teku srečanja pa so gostje dokazati, da so razred zase. Po drugi strani pa je naša ekipa igrala z zelo pomlajeno postavo. V tem predpr-venstvenem obdobju sta nastopa na memorialu Husu in v tem pokalu kot nalašč, da trener Miloš Tul poskusi mlade igralce. Poraza zato nikakor ne gre jemati tragično.
VRSTNI RED: Itala San Marco in Capriva 3, Primorje in Zarja/Gaja 0.
PRIHODNJE KOLO (četrtek, 4. t.m. ob 20.30): Itala San Marco- - Primorje; Capriva - Zarja/Gaja.
NOGOMET / JUTRI IN V PETEK
V	Doberdobu veliko zanimanje za turnir
Nastopili bodo Poggio, Sovodnje, Vesna in Mladost - Jutri bosta polfinalni srečanji
V	organizaciji SD Mladost bo ta teden v Doberdobu nogometni turnir za 1. memorial Giorgio Ulian, Erman-no in Karlo Gergolet.
Že jutri bosta polfinalni tekmi. Ob 19. uri se bosta pomeriti Sovodnje in Poggio, ob 21. uri pa bosta stopiti na igrišče domača Mladost in kriška Vesna.
V	petek bo ob 19. mi finale za 3. mesto, ob 21. uri pa veliki finale. Po tekmah in nagrajevanju bo tudi kratka slovesnost, na kateri bodo podelili priznanja vsem sponzorjem in posamzenikom, ki so zaslužni, da je Mladost napredovala, prvič v svoji zgodovini v 2. amatersko ligo.
Za Mladost bo jutri tudi prvi madni nastop v tej sezoni, ki bo za doberdobsko moštvo še kako naporna. Igralci pridno trenirajo pod vodstvom trenerja Campija. Novi nogometaši (Peršolja, Caiffa, Peric in Gorjan) so se kar dobro uigrati z ostalimi. Mladost je tudi igrala trening tekmo z mladinci Juventine in zmagala s 6:0.
Po turnirju pa čaka Doberdobce v nedeljo prvo pokalno srečanje.
»Husu«: Danes Kras proti Bregu
Na prosekškem noogmetnem igrišču se bo danes nadaljeval memorial Boris Husu. Na sporedu bo tekma med Krasom in Bregom. Tekma se bo pričela ob 20.30. Jutri se bosta ob isti mi pomerila še Primorec in SanfAndrea.
Obvestila
PLANINSKI ODSEK SZ SLOGA priredi TRADICIONALNI SPOMINSKI POHOD BAZOVIŠKI JUNAKI 1997 - v nedeljo, 7. septembra 1997. Program pohoda: zbirališče v Bazovici pred vaškim spomenikom padlim v NOB ob 9. uri; odhod ob 9.30 iz Bazovice proti Jezeru (nad dolino Glinščice), ob robu doline Glinščice do vasice Draga, od tu vzpon preko Peska (475 m) in Gročane (492 m) do mejnega prehoda za dvolastnike; prehod državne meje z osebnim dokumentom in nadaljevanje poti do koče na Jermancu (Kokoš); obisk koče (gostje PD Sežana); ob 13.45 nadaljevanje pohoda proti vrhu hriba Kokoš (672 m), od koder je videti kraj ustrelitve Bazoviških junakov; polaganje vencev v okviru komemoracije. Pohod traja približno štiri ure. Vabimo vas, da se pohoda ob 67-letnici smrti Bazoviških junakov udeležite v čim večjem številu.
SD GRMADA
prireja dvodnevni začetniški tečaj jamarstva, ki bo potekal v Mavhinjah 6. in 7. septembra. Za informacije tel. št. 200179 med 19. in 20. uro.
ZSSDI
obvešča, dahov četrtek, 4. septembra, ob 20.30 na sedežu SK Brdina na Opčinah seja smučarske komisije.
KKBOR
sporoča, da bodo treningi za letnike '85-86 danes, 2.9., ob 18. uri; za letnike '83-84 v ponedeljek, 8.9., ob
17.30	na Stadionu 1. Maj.
ROKOMETAŠICE KRASA
sporočajo, da bo prvo srečanje danes, 2. septembra, ob
19.30	v zgoniški telovadnici. V svoje vrste vabijo seveda tudi nove navdušene igralke, ki bi se želele ukvarjati z rokometom. Podrobnejše informacije dobite na tel. št. 411567 (hina) ter 327165 (Alenka).
PRIREDITVE
Torek, 2. septembra 1997
FURLANIJA-JULIJSKA KRAJINA
TRST
Gledališče Rossetti
Stalno gledališče FJK - Gledališka sezona 1997/98
Pri blagajni gledališča (urnik: 8.30-13, 16-19 ob delavnikih), v Pasaži Protti (urnik: 8.30-12.30, 15-19 ob delavnikih), pri podjetjih, na univerzi in na šolah lahko podpišete nov abonma. Potrditev starih abonmajev je možna do 18. septembra. Za informacije lahko pokličete zeleno številno 167-222088 (v sodelovanju s Telecom Italia).
Gledališče Verdi
Jesenska simfonična sezona 1997
Prvi koncert bo v petek, 12. septembra, ob
20.30	(red A). Nastopil bo pianist Alexander Lonquich. Na programu Brahms in Schubert. Predprodaja vstopnic za neabonente od torka, 9. septembra pri blagajni gledališča Verdi (urnik: 9-12, 16-19 - tel. 6722500) ; možna je tudi potrditev abonmajev za red A, B in Carta giovani.
Gledališče Cristallo - La Contrada
Danes, 2. septembra, ob 11. uri tiskovna konferenca, na kateri bodo predstavili letošnjo gledališko sezono.
Ob 17. uri bo v gledališču družabnost za abonente. Vstop prost. Za informacije: tel. 390613.
Triestestate - Grad Sv. Justa Triestate Kino: v nedeljo, 7. septembra, ob
21.30	film »Creature selvagge«.
V ponedeljek, 8. septembra, ob 21.30 film »Bugiardo bugiardo«.
Provinciassieme 199-7 Milje - Gledališče Verdi: danes, 2. septembra, ob 20.30 predstava »Lanterne magiche« v sodelovanju s krožkom L. Frausin.
Col - Kulturni dom: jutri, 3. septembra, ob "20.30 predstava »Lanterne magiche«. Bazovica - pred cerkvijo: danes, 2. septembra, ob 20.30 lutkovna predstava.
Opčine - pred cerkvijo: danes, 2. septembra, ob 20.30 lutkovna predstava.
Kontovel - na hišni št. 50: jutri, 3. in v Četrtek, 4. septembra, ob 20.30 lutkovna predstava. Križ - Ljudski dom: jutri, 3. in v Četrtek, 4. septembra, ob 20.30 lutkovna predstava.
ZAGRADEC
Domačija Milič
V ponedeljek, 15. septembra, ob 20.30 bo nastopil kantavtor Iztok Mlakar.
SLOVENIJA
SEŽANA
Kulturni center Srečka Kosovela
Danes, 2. septembra, ob 20. uri film »Ti, ti lažnivec«.
Jutri, 3. septembra, ob 20. uri film »Anaconda«. V nedeljo, 14. in v ponedeljek, 15. septembra bo v KC razstava svežih gob.
Vilenica ’97
Od Četrtek, 11., do sobote, 13. septembra bo na sporedu literarno srečanje Vilenica. Prvi literarni večer bo 11. septembra, ob 21. uri v atriju Hotela Klub v Lipici, sledil bo koncert Petra Ugrina in sprejem za udeležence.
_________KOROŠKA___________
BOROVLJE
Pri Cingelcu na Trati: v soboto, 6. septembra, ob 20. uri koncert klasične glasbe.
TINJE
Dom katoliške prosvete Sodalitas:
v torek, 9. septembra, ob 19. uri »Siden News« - za garderobo in stanovanje.
FURLANIJA-JULIJSKA KRAJINA
TRST
Grad Sv. Justa - Triestate
Danes, 2. septembra, ob 22. uri disko z Mas-siminom & VValterjem.
Jutri, 3. septembra, ob 22. uri glasbeni večer z GiulioPellizzariBallaben.
V	Četrtek, 4. septembra, ob 21.30 koncert blues skupine »James Thompson & Stefano Franco«.
V	petek, 5. septembra, s pričetkom ob 21.30 bo na sporedu grški večer. Na voljo bodo tipične grške jedi in seveda tudi glasba.
Provinciassieme 1997
Trst - Park Vile Necker (Ul. Universita 8): v
soboto, 6. septembra, ob 21. uri koncert Tria Lumen. Na programu Tartini, Corelli, Mozart, Haydn.
Trst - Vila Italia (Ul. Universita 8): v nedeljo, 7. septembra, ob 21. uri koncert dua
Favento - Gulin (Celo in klavir). Na programu Mendelssohn, Brahms, Rachmaninoff. Marijino svetišče na Vejni: v ponedeljek, 8. septembra, bo ob 21. uri koncert nabožne glasbe z zborom Max Reger, ki ga vodi Adriano Martinolli.
LIGNANO
Arena Alpe Adria
V	soboto, 6. septembra, se bo s celovečernim koncertom predstavil Andrea Boccelli.
___________SLOVENIJA_____________
UUBUANA
Koncert Michaela Jacksona so odpovedali.
Festivalna dvorana
V	sredo, 17. septembra, ob 20. uri koncert ameriške skupine underground rocka »Dead Moon«.
FURLANIJA-JULIJSKA KRAJINA TRST
Miramar - Skulptura v parku: na ogled je razstava del slikarj ev-kiparj e v A. Cavaliere, C. Ciussi, B. Munari, M. Staccioli in N. Zava-gno, v organizaciji Trgovinske zbornice, trž. turistične ustanove, Studia Bassanese Združenja Eos pod pokroviteljstvom tržaške občine, pokrajine in dežele FJK.
Miramar - Konjušnica: do 30.11. je na ogled velika razstava o zgodovini DaCanov. Obiščete jo lahko vsak dan od 9. do 19. ure.
Miramarski park in muzej sta odprta vsak dan od 8. do 19. ure (grad od 9. do 18. ure).
Muzej Revoltella: veliko razstavo umetnika Lojzeta Spacala so podaljšali do 7. septembra. Urnik ogleda: ob delavnikih 10-13, 15-0.1, ob nedeljah 10-13,18-0.1 (zaprto ob torkih).
Muzej Sartorio (Largo Papa Giovanni XXIII,
1); na ogled je starodavna japonska grafična umetnost. Urnik: vsak dan (razen ponedeljka) od 9. do 19. ure, ob torkih in sredah tudi od 20. do 24. ure.
Grad sv. Justa: na ogled je razstava starodavne japonske grafične umetnosti.
Galerija Rettori Tribbio 2 (Piazza Vecchia):
do 12.9. je na ogled razstava v spomin na umetnika Nicole Sponza.
Sedež turistične ustanove (Ul. S. Nicolo 20):
do 14.9. razstavlja Franca Batich.
Galerija Grandangolo (Ul. Ponziana 8): do
11. septembra razstavlja Pino Caldarulo.
Galerija studio Tommaseo (Ul. del Monte 2/1): do 14.9. je v okviru pobud Provinciassieme ’97 na ogled fotografska razstava Vicki Sevegnagni o Tibetu in o obrednih plesih. Urnik: ob delavnikih 11-13, 17-20.
BOUUNEC
Gledališče France Prešeren: do 11.9. je v okviru pobud Provinciassieme ’97 na ogled razstava Emanuele Marassi in Livia Schioz-
zija. Umik: ob delavnikih 16.30-20, ob nedeljah 11-13.
PADRIČE
Raziskovalni center - paviljon El: do 27. 9.
je na ogled razstava »Realfiction - Natura Na-turans 2« - razstavljajo umetniki iz Slovenije, Hrvaške, Češke, Avstrije, Poljske, Nizozemske, Nemčije in Italije. Urnik: 10.30-13, 16-18.30, ob praznikih 10.30-13, zaprto ob ponedeljkih.
MIUE
Sedež turistične ustanove: jutri, 3. septembra, ob 18. uri otvoritev fotografske razstave Silvia Stagnija »Muja med preteklostjo in sedanjostjo«.
SESUAN
Sedež turistične ustanove: danes, 2. septembra, ob 18. uri otvoritev razstave Luigija Pe-rellija.
GORICA
Pokrajinski muzej na gradu: Perujski zakladi (odprto vsak dan, razen ponedeljka, od 10. do 18. ure).
___________SLOVENIJA______________
PIRAN
Galerija Meduza 2: do 26.9. bodo na ogled dela španske slikarke Marise Casado.
KOROŠKA
CELOVEC
Novi deželni arhiv (St. Ruprechter Strasse 7):
do 19.9. je na ogled razstava »Koroška, Avstrija, Evropa - Kulturne dobrine 12. stoletja«.
Deželna galerija (Burgasse 8): do 14.9. je na ogled razstava »Dve stoletji umetnosti na Koroškem«.
SVEČE
Stara Sola: danes, 2. 9., ob 19.30 otvoritev razstave prof. Petra Fistra »Arhitektura in prostor«.
VOZNI RED VLAKOV
VEUAVEN OD L JUNIJA DO 27. SEPTEMBRA 1997
Železniška postaja v TRSTU
Proga TRST-BENETKE
ODHODI
PRIHODI
URA	VRSTA	SMER	URA	VRSTA
4.49	(R)	Tržič (5.11), Portogruaro (5.54), Mestre (6.45), Benetke (7 05)	2.01	(IR)
5.39	(IR)	Tržič (6.01), Portogruaro (6.42), Mestre (7.30), Benetke	6.30	(R)
		(7.41).	7.01	(D)
6.00	(IC)	Tržič (6.22), Portogruaro (7.01), Mestre (7.54) - vozov-	7.20	(E)
		niča z dodatkom - nadaljuje v Milan.	754	(D)
6.53	(R)	občasna vožnja, Tržič (7.17), Portogruaro (8.11).	846	(E)
7.22	(E)	Tržič (7.46), Portogruaro (8.30), Mestre (9.10), Benetke		
		(9.19).	9.32	(E)
8.02	(IR)	Tržič (8.24), Portogruaro (9.05), Mestre (9.49), Benetke		
		(9.59).	9.58	(IR)
8.28	(IC)	Tržič (8.50), Portogruaro (9.27), Mestre (10.20) - vozov-		
		niča z dodatkom - nadaljuje v Rim in nato v Salerno.	11 55	(E)
10.02	(IR)	Tržič (11.24), Portogruaro (11.05), Mestre (11.49), Be-		
		netke (11.59).	13 58	(IR)
12.02	(IR)	Tržič (12.24), Portogruaro (13.05), Mestre (13.49), Be-		
		netke (13.59).	1458	(IR)
12.38	(R)	občasna vožnja, Tržič (13.04), Portogruaro (13.58).		
12.58	(D)	Tržič (13.22), Portogruaro (14.05), Mestre (14.49), Be-	15.31	(R)
		netke (14.59).	1549	(IC)
14.Q2	(IR)	Tržič (14.24), Portogruaro (15.05), Mestre (15.49), Be-		
		netke (15.59).	16 23	o
14.23	(R)	občasna vožnja, Tržič (14.51), Portogruaro (15.57).		\ul
14.54	(IC)	Tržič (15.16), Portogruaro (15.55), Mestre (16.34), Be-	17.06	(IC)
		netke (16.43) - vozovnica z dodatkom - nadaljuje v Mi-		
		lan in nato v Sestri Levante.	17 58	/|R\
15.02	(D)	Tržič (15.24), Portogruaro (16.07), Mestre (16.51), Be-		Vn;
		netke (17.00).	18 50	(R)
16.02	(IR)	Tržič (16.24), Portogruaro (17.05), Mestre (17.49), Be-		
		netke (17.59).	18 58	(IR)
16.28	(IC)	Tržič (16.50), Portogruaro (17.27), Mestre (18.20) - na-		
		daljuje v Rim.	19.58	(IR)
17.02	(D)	občasna vožnja, Tržič (17.26), Portogruaro (18.17).		
17.29	(E)	Tržič (17.51), Portogruaro (18.39), Mestre (19.22), Be-	20.49	(D)
17.37	(R)	Tržič (18.03), Portogruaro (19.12), Mestre (20.14), Be-nptkp (?n 23)	20.58	(IR)
18.02	(IR)	Tržič (18.24), Portogruaro (19.05), Mestre (19.49), Be-	21.34	(IC)
19.08	(E)	Tržič (19.32), Portogruaro (20.17), Mestre (21.04), Be-	22.10	(IC)
		netke (21.14) - nadaljuje v Lecce.		
19.32	(R)	občasna vožnja, Tržič (20.01), Portogruaro (20.55).	23.01	(R)
20.02	(IR)	Tržič (20.24), Portogruaro (21.05), Mestre (21.49) Be-		
		netke (21.59).	23.59	(E)
20.31	(E)	Tržič (20.54), Portogruaro (21.32), Mestre (22.42) - na-		
		daljuje v Ženevo.		
22.26	(E)	Tržič (22.49), Portogruaro (23.32), Mestre (0.36) - na-		
	| daljuje v Rim.			
SMER _____________________________________________
Benetke (23.50), Mestre (23.59), Portogruaro (0.56), Tržič (1.37).
občasna vožnja, Portogruaro (5.10), Tržič (6.06). občasna vožnja, Portogruaro (5.48), Tržič (6.37). iz Rima, Mestre (5.15), Portogruaro (6.12), Tržič (6.56). Portogruaro (6.47), Tržič (7.28). iz Ženeve, Mestre (6.40), Portogruaro (7.44), Tržič (8.21).
iz Lecceja, Benetke (7.28), Mestre (7.38), Portogruaro (8.22), Tržič (9.07).
Benetke (8.02), Mestre (8.11), Portogruaro (8.53), Tržič (9.34).
Benetke (10.02), Mestre (10.11), Portogruaro (10.49), Tržič (11.31).
Benetke (12.02), Mestre (12.11), Portogruaro (12.53), Tržič (13.34).
Benetke (13.02), Mestre (13.11), Portogruaro (13.53), Tržič (14.34).
občasna vožnja, Portogruaro (14.11), Tržič (15.04). iz Salerna preko Rima, Mestre (13.51), Portogruaro (14.49), Tržič (15.25) - vozovnica z dodatkom.
Benetke (14.24), Mestre (14.33), Portogruaro (15.17), Tržič (15.59).
iz Milana, Benetke (15.16), Mestre (15.25), Portogruaro (16.03), Tržič (16.42).
Benetke (16.02), Mestre (16.11), Portogruaro (16.53), Tržič (17.34).
občasna vožnja, Benetke (16.23), Mestre (16.32), Portogruaro (17.28), Tržič (18.22).
Benetke (17.02), Mestre (17.11), Portogruaro (17.53), Tržič (18.34).
Benetke ( 18.02), Mestre (18.11), Portogruaro (18.53), Tržič (19.34).
občasna vožnja, Benetke (18.30), Mestre (18.40), Portogruaro (19.27), Tržič (20.25).
Benetke (19.02), Mestre (19.11), Portogruaro (19.53), Tržič (20.34).
iz Milana, Mestre (19.38), Portogruaro (20.31), Tržič. (21.10)- vozovnica z dodatkom, iz Rima-Termini, Mestre (20.05), Portogruaro (21.10), Tržič (21.46) - vozovnica z dodatkom.
Benetke (20.44), Mestre (20.54), Portogruaro (21.53), Tržič (22.35).
Benetke (22.02), Mestre (22.11), Portogruaro (22.50), Tržič (23.34).
Proga TRST-VIDEM
ODHODI
PRIHODI
URA	VRSTA	SMER	URA	VRSTA
5.07	(R)	občasna vožnja, Tržič (5.35), Gorica (5.59), Videm (6.39). občasna vožnja, Tržič (6.17), Gorica (6.40), Videm (7.15). občasna vožnja, Tržič (6.44), Gorica (7.06), Videm (7.34). Tržič (7.39), Gorica (7.58), Videm (8.22).	6.45	(R)
5.49	(R)		7.29	(R)
6.20	(R)		7.46	(D)
7.17	(IR)		8.23	(R)
8.12	(R)	občasna vožnja, Tržič (8.40), Gorica (9.03), Videm (9.38). občasna vožnja, Tržič (8.42), Gorica (9.04), Videm (9.35). Tržič (9.39), Gorica (9.58), Videm (10.22).	8.30	(D)
8.17	(D)		8.37	(D)
9.17	(IR)		8.38	(R)
10.10	(R)	občasna vožnja, Tržič (10.38), Gorica (11.01), Videm (11.36). Tržič (11.39), Gorica (11.58), Videm (12.22)	9.26	(R)
11.17	(IR)		9.41	(IR)
11.30	(R)	občasna vožnja, Tržič (11.58), Gorica (12.21), Videm		
12.17	(R)	(12.56). Tržič (12.45), Gorica (13.08), Videm (13.43).	9.53	(IR)
13.17	(IR)	Tržič (13.39), Gorica (14.58), Videm (14.22).	10.41	(R)
13.30	(R)	občasna vožnja , Tržič (13.58), Gorica (14.21), Videm (14.58).	11.38	(R)
14.10	(R)	občasna vožnja, Tržič (14.38), Gorica (15.01), Videm (15.36).	12.41	(IR)
14.17	(D)	občasna vožnja, Tržič (14.41), Gorica (15.02), Videm (15.29). občasna vožnja, Tržič (14.58), Gorica (15.21), Videm (15.58). Tržič (15.39), Gorica (15.58), Videm (16.22).	13.38	(R)
14.30	(R)		13.43	(D)
15.17	(IR)		14.41	(IR)
16.07	(R)	občasna vožnja, Tržič (16.35), Gorica (16.58), Videm (17.32). občasna vožnja, Tržič (16.41), Gorica (17.03), Videm občasna vožnja, Tržič (17.30), Gorica (17.36), Videm (18.09). Tržič (17.39), Gorica (17.58), Videm (18.22).	15.13	(R)
16.17	(R)		15.38	(R)
16.45	(R)		15.42 1641	(R) (IR) (R)
17.17	(IR)		17.38	
17.42	(R)	občasna vožnja, Tržič (18.10), Gorica (18.33), Videm (19.06). Tržič (18.45), Gorica (19.08), Videm (19.43).	17.41	(R)
18.17	(R)			(R)
18.30	(R)	občasna vožnja, Tržič (18.58), Gorica (19.21), Videm	18.33	
19.17	(IR)	(19.55). Tržič (19.39), Gorica (19.58), Videm (20.22).	18.41 19.28	(IR)
20.15	(D)	Tržič (20.41), Gorica (21.03), Videm (21.31).		(R)
21.17	(IR)	Tržič (21.39), Gorica (21.58), Videm (22.22).	19.43	(R)
23.14	(R)	Tržič (23.42), Gorica (0.05), Videm (0.40).		
			20.22	(R)
			20.41	(IR)
			21.43	(D)
			22.41	(IR)
			1.02	(R)
SMER__________________________________________________
občasna vožnja, Videm (5.19), Gorica (5.45), Tržič
(6.17)	.
občasna vožnja, Videm (6.05), Gorica (6.38), Tržič (7.02).
občasna vožnja, Videm (6.42), Gorica (7.05), Tržič (7.23).
občasna vožnja, Videm (6.57), Gorica (7.32), Tržič (7.56).
občasna vožnja, Videm (7.27), Tržič (8.07).
občasna vožnja, Videm (7.38), Gorica (7.57), Tržič
(8.14).
občasna vožnja, Videm (7.12), Gorica (7.47), Tržič (8.11).
občasna vožnja, Videm (8.00), Gorica (8.35), Tržič (8.59)
občasna vožnja, Videm (8.37), Gorica (9.00), Tržič
(9.18)	.
občasna vožnja, Videm (8.49), Gorica (9.12), Tržič (9.30).
občasna vožnja, Videm (9.27), Gorica (9.55), Tržič (10.16).
občasna vožnja, Videm (10.12), Gorica (10.47), Tržič (11.11).
Videm (11.37), Gorica (12.00), Tržič (12.18). občasna vožnja, Videm (12.12), Gorica (12.47), Tržič
(13.11)	.
občasna vožnja, Videm (12.27), Gorica (12.55), Tržič
(13.16)	.
Videm (13.37), Gorica (14.00), Tržič (14.18).
občasna vožnja, Videm (13.43), Gorica (14.22), Tržič
(14.46).
občasna vožnja, Videm (14.23), Gorica (14.52), Tržič (15.13).
Videm (14.16), Gorica (14.51), Tržič (15.15).
Videm (15.37), Gorica (16.00), Tržič (16.18). občasna vožnja, Videm (16.12), Gorica (16.47), Tržič
(17.11)	.
občasna vožnja, Videm (16.27), Gorica (16.55), Tržič
(17.16)	.
občasna vožnja, Videm (17.05), Gorica (17.42), Tržič (18.05).
Videm (17.37), Gorica (18.00), Tržič (18.18).
občasna vožnja, Videm (18.02), Gorica (18.37), Tržič
(19.01).
občasna vožnja, Videm (18.27), Gorica (18.57), Tržič
(19.18)	.
Videm (18.56), Gorica (19.32), Tržič (19.55).
Videm (19.37), Gorica (20.00), Tržič (20.18).
Videm (20.30), Gorica (20.58), Tržič (21.18)
Videm (21.37), Gorica (22.00), Tržič (22.18)
Videm (23.37), Gorica (0.13), Tržič (0.35)
Proga TRST-OPCINE
ODHODI	PRIHODI
URA	VRSTA	SMER	URA	VRSTA	SMER
0.16	(E)	nadaljuje v Zagreb in nato v Budimpešto	6.52	(E)	prihaja iz Budimpešte preko Zagreba
9.09	(E)	nadaljuje v Zagreb in nato v Vinkovce	11.04	(IC)	prihaja iz Zagreba
12.12	(E)	nadaljuje v Budimpešto	17.12	(E)	prihaja iz Budimpešte
18.11	(IC)	nadaljuje v Zagreb	20.09	(E)	prihaja iz Vinkovcev preko Zagreba
IC - lntercity E - ekspresni vlak IR - Meddeželni vlak D - Brzovlak R Deželni vlak
RAI 3
slovenski
program
Za Trst: na kanalu 64 (Ferlugl) in 40 (Milje)
Za Gorico: na kanalu 69 (Vrh Sv. Mihaela)
20.25
20.30
Gustav TV dnevnik
® RAI 1
6.30
6.45
10.10
11.30
11.35
12.25
12.35
13.30 14.05
15.45
18.00
18.10
Jutranji dnevnik Jutranja oddaja Unomat-tina (vodita Melba Ruffo in Stefano Ziantoni), vmes(7.00, 7.30, 8.00, 8.30, 9.00, 9.30) dnevnik, 7.35 gospodarstvo Film: Mille lire al mese (kom., It. ’38, i, Alida Valli, Umberto Melnati) Dnevnik
Aktualna odd.: Verde-mattina (vodita Janira Majello in Luca Sardella) Vreme in dnevnik Nan.: Gospa v rumenem -(i. Angela Lansbury) Dnevnik, 13.55 Gospodarstvo
Film: Accadde al com-missariato (kom., It. ’54, i. Nino Taranto, Walter Chiari)
Mladinski variete Poletni Solletico (vodita Elisa-betta Ferracini in Mario Serio), vmes risanke in nan. Boy meets vvorld Dnevnik Komični filmi
18.25
19.50 20.00 20.35
20.50
22.35
22.40
23.40 0.00
0.30
Nan.: Hai paura del buio? - Ali se e bojiš teme?, 18.55 Gospa iz We-sta (i. Jane Sejmom, Joe Lando)
Vremenska napoved Dnevnik in šport Variete: La zingara (vodi Cloris Brosca)
Dok.: Kvarkov svet, vmes dok. o mestu Tikal (vodi Piero Angela)
Dnevnik
Dokumenti: 5000 lir za nasmeh (r. Gianni Mina) Beneški filmski festival Dnevnik, zapisnik, horoskop in vreme Beneški filmski festival
i	0 RAI 2	S
	Variete: Videocomic	
	Nan.: Zelene jagode	
	Varjete za najmlajše, vmes (9.35) nan. Lassie	
	Sereno variabile	
	Nad.: Quando si ama, 11.00 Santa Barbara	
	Dnevnik	
	Variete: Ci vediamo in	
RETE 4
TV (vodi P. Limiti, 1.) Dnevnik Dokumentarec Variete: Ci vediamo in TV (vodi Paolo Limiti) Film: Gronaca familiare (dram,, It. '62, r. V. Zurli-ni, i. M. Mastroianni) 17.15 Dnevnik, vreme Nan.: Bonanza Vreme, dnevnik, šport Rubrika o izletih in potovanjih: Sereno variabile Nan.: Hunter Aspettando Macao Dnevnik
Film: II medico della mutua (kom., It. '68, i. A. Sordi, B. Valori)
Glasba: Lorenzo '97 Dnevnik
Vreme, nočni dnevnik, nočni šport Variete: Pizza Pizza
RAI 3
Jutranji dnevnik, vreme Dokumenti: geo Film: Gani e gatti (kom., It. '52, i. T. De Filippo) Aktualno: Tempo futmo, 11.00 Grand Tom Dnevnik, 12.15 Šport Nad.: In nome della fa-miglia
Deželne vesti,dnevnik Tg3 Benetke Nan.: Blue jeans Športno popoldne: streljanje, dresura, bez-bol, IP v atletiki Dok.: Geo magazine Nad.: In nome della fa-miglia
Dnevnik, deželne vesti Aktualno: Abbiamo gib le stelle?
Blob Benetke Film Perry Mason: Sera-ta con il morto (krim., ZDA '93, i. W.R. Moses, Hal Halbrook)
Dnevnik, deželne vesti Portreti: R. Rossellini Dnevnik, pregled tiska Variete: Fuori orario
Nad.: Lasciaii amare TV film: Nord e Sud (dram., ZDA-'85, 8. del) Nad.: Vendetta d’ amore,
10.00	Perla nera, 10.30 I due volti deli’ amore,
11.00	Regina, 11.30 dnevnik, 11.45 Milagros
Dnevnik
M Variete: CM mi ha visto 53 Nad.: Sentieri - Steze Film: L' uncino (vojni, ZDA '63, i, K. Douglas) Kviz: OK, il prezzo 6 giu-sto (vodi I. Zanicchi) Dnevnik in vreme Variete: Game Boat Film: La lunga estate cal-da (dram., ZDA '58, i. P. Newman, J. VVoodvvard) Film: Casta e pura (erot. It. '81, i. L. Antonelli) Pregled tiska
Film: Troppo rischio per un uomo solo (krim., ’73)
B CANALE 5
Na prvi strani, vreme Nan.: Love Boat, 10.00 Sionska ženska, 11.00 Blondinka za očeta,
11.30	V osmih pod isto streho, 12.00 La tata,
12.30	Nonno Felice (i. Gino Bramieri)
Dnevnik TG 5
Nan,: Tutto Bean (i. Rowan Atkinson)
Nad:: Beautiful TV film: Madonna: tutta la vita per un sogno (biog., ZDA '94, i. Dean Stockvvell, W. Malick) Nan.: Sisters (i. Svvoozie Kmtz)
Nan.: Komisar Scali Nan.: Časa Vianello Variete: 6 del mestiere?! (vodita Claudio Lippi, Luana Ravegnini) Dnevnik TG 5 Variete: Paperissima Sprint (vodi Michele Hunziker)
TV film: La notte della verita (thriller, ZDA '93, r. Y. Simoeau, i. Jamie Lee Cmtis, P. Gallagher) Dnevnik
Film: Conflitto di classe (dram., ZDA '91, i. G. Hackman, C. Friels), vmes (23.50) dnevnik Nan.: Dream On
«%> ITALIA 1	|r Slovenija 1 |r Slovenija 2
Otroški variete, vmes Ciao Ciao mattina in risanke
Nan.: Mc Gyver Film: Derby - Per vincere insieme (kom., ZDA ’95) Šport studio, 12.25 Odprti studio, 12.50 Fatti e misfatti
Nan.: Happy Days Otroški variete Ciao Ciao Parade in risanke Variete: Mai dire TV Nan.: Hercules Variete za najmlajše: Sor-ridi, c’6 Bim Bum Bam, 17.25 L’ incredibile Debby
Nan.: PSvveet valley high - Nevama ljubezen, 18.00 Willy, princ v Bel Airu Odprti studio, vreme, 18.50 Šport studio Nan.: Baywatch Glasba: Karaoke Odprti studio Glasba: festivalbar '97 (vodita Alessia Marcuzzi in Amadeus)
Film: Killer machine (srh., ZDA '93, i. Karen Allen, C. Mulkey)
Fatti e misfatti Italija 1 šport Ciak news
TELE 4
		
		
	22.35, 23.50 Dogodki in	
	odmevi	
	17.0.0 Košarka	
	Amando	
	Zoom umetnost	
	Dnevnik v nemščini	
	Sotto questo sole...	
	Film; Piccole stelle, 0.00 Girandola	
Vremenska panorama Včeraj, danes, jutri Videoring
Tedenski izbor: nan. Jake I in debeluh (ZDA, 22. ep.) Film: Zapeljevanje Joeja Tynana (ZDA)
Poročila
TV igrica: Lingo (ponovitev)
Po domače Pro et contra Mostovi TV prodaja Videostrani Obzornik
Otroški program: Taborniki in skavti (33. oddaja), 17.25 Nizozemska nad. Med vetrom in vodo (4. del)
Zlati prah: Šest služabnikov
Po Sloveniji Prodaja
TV igrica: Kolo sreče Včeraj, danes, jutri Risanka
TV Dnevnik, vreme, šport Dokumentarna oddaja: Bog ob var ji Indijo Studio City Včeraj, danes, jutri Odmevi, vreme, šport Nemška nanizanka: Kir Royal (r. Helmut Dieti, i. Franz Zaver Kroetz, Sen-ta Berger, Dieter Hilde-brandt, 1. epizoda)
Svet poroča Studio City Videoring Videostrani
8.45
9.00
12.40
14.05
16.25
16.55
17.45 18.10
19.00 19.30
19.55
20.00
21.45 21.50 22.20
23.35
0.05 Teletekst Euronevvs
Tedenski izbor: Sobotna noč
Oddaja TV Maribor: Dlan v dlani
Izobraževalna oddaja Osmi dan Slovenski magazin Dokumentarna serija: Kri na snegu - Vojna v Rusiji (ZDA. 1. del)
Evropski ženski magazin: Bella donna
Nadaljevanka: Oliverjeva popotovanja (VB, r. Giles Poster, i. Alan Bates, Si-' nead Cusack, Bill Pater-son, 4. del)
Nanizanka: Simpsonovi (ZDA, 80. epizoda) Nanizanka: Havajski detektiv (ZDA, 11. epizoda) Volja najde pot Nadaljevanka: Pacific Dri-ve (Avstralija, 35. del) Včeraj, danes, jutri Film: Svatba (Tajvan-ZDA 1993, i. VVinston Chao, May Chin, Mitchell Lich-tenstein)
Včeraj, danes, jutri Obiski
Harold Lloyd classic co-medies - Film: Končno na varnem (VB, r. Fred Newmeyer, Sam Taylor in Tim VVhelan, i. Harold Lloyd, Mildred Davis, Bill Strolher)
Obiski (ponovitev)
@ Koper
(#) MONTECARLO		
		
■	19.30, 22.30, 1.40 Dnev-	
	nik, 13.00,19.50 Šport	
	Nan.: Parker Lewis	
nvEj	Film: Due donne e un	
	purosangue (pust., ’44)	
	Nan.: Switch	
	Variete: Poletni Zap zap	
	Caron dei Tg	
	Film: Vittorie perdute	
	(vojni, ZDA *78)	
	Film: Colpo sa 500 milio-	
	ni alla National Bank (kom., VB 70)	
Euronevvs
Film: Dvojni McGuffin (ZDA 1978, r. Jack Lee Thompson, i. Dirk Bogarde, Susan Stephen)
Program v slov. jeziku: Primorski magazin
Reportaža
Primorska kronika
Vsedanes - Tv Dnevnik, vreme, šport
Nan.: Dragnet, 20.00 Otroška oddaja: Peter Pan
Slovenia magazin
Pogovorimo se...
Dokumentarna oddaja
TV Dnevnik Vsedanes, med odmorom, vreme
Glasbena oddaja: Radio Live
Vsedanes - Tv Dnevnik, vreme
"\
Slovenija 1
5.00.	6.00.6.30, 7.30,8.00,9.00, 10.00,11.00,.
12.00,	14.00, 17.00, 18.00, 21.00, 23.00 Poročila; 19.00 Dnevnik; 6.45 Dobro jutro, otroci; 7.30 Svetovalni servis; 8.05 Intelekta v živo; 9.45 Ringaraja; 10.30 Pregled tiska;
12.05	Na današnji dan; 12.30 Kmetijski nasveti; 13.20 Obvestila in osmrtnice; 14:30 Ekološki kotiček; 15.30 Dogodki in odmevi;
17.05	Ob 17-ih; 18.25 Kultura; 18.30 Minute za jazz; 19.45 Lahko noč, otroci; 20.00 Slovenska zemlja v pesmi in besedi; 20.35 Otroški zbori; 21.05 igra; 21.55 Medigra; 22.00 Zrcalo; 23.05 Literarni nokturno.
Slovenija 2
5.30,	6.30, 7.30, 8.30, 9.30, 10.30, 11.30,
12.30,	14.30, 16.30, 17.30 Poročila; 19.00 Dnevnik; 6.40 Kronika; 8.05 Poslovne zanimivosti; 8.30 Koledar prireditev; 9.35 Popevki tedna; 10.00 Strokovnjak svetuje; 11.35 Obvestila; 13.45 Gost; 14,00 Drobtinice; 15,30 DIO, šport, vreme; 16.15 Popevki tedna; 16.30 Pozor, snemamo; 17.00 Glasba ob 5-ih; 18,45 Črna kronika; 19.30 Leva scena; 21.00 Zavrtite, uganite; 22.00 Zrcalo dneva, vreme; 22.25 Spot-400; 22.30 Štos -Še v torek obujamo spomine.
Slovenija 3
7.00,	8.00, 9.00, 10.00, 11.00, 12.00, 13.00,
14.00,	18.00, 22.00 Poročila; 10.05 Operne
melodije; 11.03 Človek in zdravje; 12.05 Igramo in pojemo; 13.05 Repriza; 14.05 Izobraževalni program; 15.00 Big Band RTVS;
15.30	DIO; 16.05 Ljudsko izročilo; 16.40 Esej;
17.00	Vokalna glasba; 17.45 Izšlo je; 18,00 Koncerti na tujem; 19.30 Arije in monologi;
20.00	Literarni večer; 20.45 S solističnih in komornih koncertov; 22.05 Logos; 22.25 Glasba našega časa; 23.30 Ars acustuca; 23.50 Napoved; 23.55 Lirični utrinek.
Radio Koper
(slovenski program)
6.30, 7.30, 8.00, 8.30, 10.30, 13.30, 14.30 Poročila; 12.30, 17.30, 19.00 Dnevnik; 7.00 Jutranjik; 7.30 Noč in dan; 8.00 Pregled tiska, vreme; 8.51 Kulturni koledar; 10.00 Slov. glasba: De konca in naprej; 11.00 Horoskop;
11.30	Aktualnosti; 12.30 Opoldnevnik; 13.00 Daj, povej; 15.30 Dogodki in odmevi; 16.15 Glasba po željah; 18.00 do 19.00 Glasba in informacije; 19.30 do 20.00 Glasba; 20.00 do
22.00	Iz kulturnega sveta; 22.00 Zrcalo dneva; 22.30 Glasba.
Radio Koper
(italijanski program)
6.15, 8.30, 9.30, 10.30, 13.30, 14.30, 16.30,
17.30	Poročila; 7.15, 12.30, 15.30, 19.30 Dnevnik; 6.00 Almanah, Drobci zgodovine; 8.40 Izbrali ste; 9,00 Ob 9-ih; 9.15 govorimo o..,; 10.00 Pregled tiska; 10.15 Sigla singel;
10.33 Souvenir d' ltaly; 11.00 O manjšinah; 12.00 Ballo e bello, 13.00 L' una blu; 14.20 Locandina;14.33 Sigla single; 14.50 Rap: 18.15 Male istrske zgodbe; 19.30 Šport.
Radio Trst A
7.00,	13.00, 19.00 Dnevnik; 8.00, 10.00,
14.00,	17.00 Poročila; 7.20 Dobro jutro po naše, vmes Koledar; 8.00 Deželna kronika; 8.10 Glasb, vrtiljak; 8.30 Odprimo knjigo pravljic; 8.45 Glasba za vse okuse; 9,30 Izbrani listi; 10.10 Koncert; 11.30 Odprta knjiga: Tisoč dni, dvesto noči (M, Sosič, i. T. Gogala, 22. del); 12.00 Kratki časi, nato Glasb, predah; 12.40 Zbori; 13.20 Glasba po željah; 14.00 Deželna kronika; 14.10 Ob Rižani in Rokavi, v iskanju slov, Istre; 15.15 Hop, Cefizeljl; 16.00 Moški in bogovi; 16.45 Pesem dneva; 17.00 Kulturna kronika; 17.10 Klasični album: Z. Kodaly; 18.00 Roman: Oštrigeca! (M. Tomšič, r. S. Verč, 19. del); 18.15 Evergreen; 19.20 Napovednik.
Radio Opčine
11.30,	15.10, 17.10 Poročila v slov.; 8.30,
12.30,	18.30 Poročila v ital.; 10.00 Glasba po željah; 16.00 Lestvica glasbe; 17.00 Športni komentar; 18.30 Otroški vrtiljak; 20.30 Smeh in glasba (vsakih 14 dn)i.
Radio Koroška
18.10-19.CK) Otroška oddaja.
Primorski dnemi
Lastnik: Zadruga Primorski dnevnik z o.z. - Trst Izdajatelj: DZP - PR.A.E. d.o.o. — Družba za založniške pobude Trst, Ul. dei Montecchi 6, tel. 040-7796699. fax 040-773715
Tisk: EDIGRAF, Trst
Odgovorni urednik: BOJAN BREZIGAR Redakciji: Trst, Ul. dei Montecchi 6, tel. 040-7796600, fax 040-772418 Gorica, Drevored 24. maja 1, tel. 0481-533382, fax 0481-532958 Dopisništva: Čedad, Ul. Ristori 28, tel. 0432-731190, fax 0432-730462 Celovec, NVulfengasse 10/H, tel. 0463-318510, fax 0463-318506
Internet: http//www.primorski.it/ e-mail: redakcija@primorski.it
Prodajno naroCninska služba
ItaUja: Trst, Ul. Montecchi 6, tel. 040-7796600, fax 040-772418 Gorica, Drevored 24. maja 1, tel. 0481-535723 fax 0481-532958
Cene oglasov
Italija: 1 oglasni modul (širina 1 stolpec, višina 28 mm) 100.000 LIT, finančni in legalni 150.000 LIT, ob praznikih povišek 20%; mali oglasi 1000 LIT beseda; osmrtnice, zahvale in sožalja po formatu. IVA 19%
Cena: 1.500 LIT - 60 SIT
Poštni Lr. PRAE DZP št. 11943347 za Slovenijo: mesečna 1.710 SIT, lema 15.000 SIT plačljiva preko DISTRIEST, Partizanska 75, Sežana, tel. 067-73373 žiro račun 51420-601-27926
Registriran na sodišču v Trstu št. 14 z dne 6. 12. 1948 Član italijanske zveze časopisnih založnikov FIEG
20
Torek, 2. septembra 1997
VREME IN ZANIMIVOSTI
^. SREE
ZMERNO
JASNO OBLAČNO OBLAČNO RAHEL ZMEREN MOČAN
RAHEL ZMEREN MOČAN NEVIHTE VETER
MEGLA
SREDISCE
TOPLA	HLADNA	SREDISCE	ANT1-
FRONTA	FRONTA OKLUZUA CIKLONA CIKLONA
6 66
666
m
-X\ C A
VREMENSKA SLIKA
Nad severovzhodno in srednjo Evropo ter večjim delom Sredozemlja je območje visokega zračnega pritiska. V višinah doteka nad nase kraje s severozahodnimi vetrovi topel in suh zrak.
C
1000
DOLŽINA DNEVA
Sonce vzide ob 6.30 in zatone ob 19.40. Dolžina dneva 13.10.
PLIMOVANJE
Danes: ob 4.26 najnižje -52 cm, ob 10.50 najvišje 44 cm, ob 16.46 najnižje -32 cm, ob 22.34 najvišje 39 cm.
Tutri: ob 4.48 najnižje -50 cm, ob 11.10 najvišje 45 cm, ob 17.12 najnižje -34 cm, ob 23.01 najvišje 37 cm.
MORJE
Morje mimo, temperatura morja 24.8 stopinje.
J
BIOPROGNOZA
Vpliv vremena na splošno počutje in razpoloženje ljudi bo ugoden in spodbuden.
(vremenska napoved Hidrometeorološkega zavoda R. Slovenije^
TEMPERATURE V GORAH
500 m........
1000 m........
1500 m........

°c
..26
..22
..16
2000 m. 2500 m 2864 m.
°C
..13
.11
..10
BH
e W
'uUBLJANA
15/28
14/29 O O VIDEM
15/29	—»»N. GOMCA 14/29
GORICA q rnV 13/29 O	POSTOJNA
^ <~in> pnn/27
O 16/29	^.eRNOMEU
UMAG /	------ ^
N. MESTO O
TRBB
O q 11/24 KRANJSKA GORA _
<$n s id
CELJE O 14/29
DANES: Pretežno jasno bo. Zjutraj po nekaterih nižinah kratkotrajna megla. Najnižje temeprature od 10 do 16, navjišje od 25 do 30 stopinj C. SOSEDNJE POKRAJINE: Tudi v sosednjih pokrajinah bo precej jasno in toplo. Zjutraj bo po nekaterih kotlinah megla.
M. SOBOTA o 13/27
MARIBOR O 13/27
-
iv*nr~-	kranj
OVIDEM
16/29	' _ M gorica 15/28
^ LJUBLJANA 15/28
N. MESTO 15/29 O
ZAGREB
14/28
°
B —
-	'j-
Vsredo in četrtek se bo nadaljevalo sončno in toplo vreme. Zjutraj bo po nekaterih kotlinah kratkotrajna megla.
SVET / SLIKA PRI SLIKI...ZGODBA PRI ZGODBI...PA SE RES JE
Piranha
v francoski rečici
BOURGE-EN-BRESSE - Nek enajstletni deCek je v francoski rečici Reyssouze, ki teče skozi mestece Bourg-en-Bresse v središču Francije, na trnek pred kratkim ujel 15-centimetrsko piranho. "Takoj je vedel, da je ujel ribo, ki sicer živi v vodah Amazonije, " je zatrdila dečkova mati in ponosno dodala, da njenega sina zelo zanimajo živali in da gleda številne televizijske oddaje o vodnem življenju. Piranho, eksotično ribo, znano po ostrih zobeh, napadalnosti in požrešnosti, je v rečico najbrž spustil naveličan lastnik, domneva policija. (STA/AH3)
Romunija bi rada Ceausescujeva darila
pretopila v denar
BUKAREŠTA - Približno 25.000 daril, ki jih je usmrčeni romunski diktator Nicolae Ceausescu prinesel s potovanj po domovini in tujini, nameravajo romunske oblasti po navedbah časnika Evine-mentul Zilei prodati na dražbi. Vendar pa bodo po besedah direktorja bukareštanskega Muzeja nacionalne zgodovine Raduja Florescuja potrebovali še vsaj dve leti, preden bodo obsežno zbirko popisali in ocenili. Doslej je le Vatikan zahteval, da darila -sliko in dve medalji - Romunija vme. Ceausescu je še za časa svojega življenja zbirko podaril romunskemu narodnemu muzeju, ki je eksponate nameraval postaviti na ogled v novi predsedniški palači, katere gradnjo pa so po revoluciji zaradi pomanjkanja sredstev in drugih razlogov ustavili. Veliko večino daril predstavljajo slike Ceausescuja in njegove žene Elene, zbirka pa med drugim vsebuje tudi velikansko preprogo s podobo romunskega socialističnega voditelja. Časnik meni, da je v zvezi s prodajo daril največje vprašanje, če bodo ti predmeti sploh našli kupce. Ti bodo med drugim lahko izbirali med velikanskim plišastim medvedom, ki ga je Ceausescuju menda podaril nemški kancler Helmut Kohl, kosom kamnine z Lune, darilom ameriškega predsednika Richarda Nbcona, številnimi kitajskimi vazami, več izrezljanimi pisalnimi mizami ter različnimi podstavki iz marmorja, kristala, brona in jekla. Havanke, katerih je kubanski voditelj Fidel Castro romunskemu kolegu poslal kar 15 škatel, pa so že davno izgubile aromo, je pripomnil časnik Evinementul Zilei. (STA/dpa)
Tudi dvojčici startata na letošnji naslov najlepše Italijanke
SALSOMAGGIORE TERME - Letošnji izbor za Miss Italije, ki poteka v znanem termalnem turističnem središču, lahko postane nekaj posebnega. Med kandidatkami so se namreč prvič pojavile tudi dvojčice - skupno kar štirje pari - kar bi lahko žiriji povzročilo velike preglavice. Ker so si dekleta -seveda po dve in dve -podobna kot jajce jajcu, bi se prav lahko zgocilo, da bi imela Italija »dvojno miss«. Na sliki so štirje pari deklet, ki se potegujejo za letošnji našlo: zgoraj levo Chiara in Cecilia Orlandi, 20 let, zgoraj desno Antonella in Gabrielin Olieni, 25 let, spodaj levo Luana in Daniela Pezzi, 20 let in spodaj desno Barbara in Isabella Traversone, 23. let. Prav slednjima dvema vsi, ki se spoznajo na natečaj Miss Italia napovedujejo vstop v najožji izbor lepotic in torej možnost dvojne zmage.
V finalni izbor se je uvrstila tudi 20-letna Annalisa Minetti iz Pera v severni Italiji. Blondinka je pred nekaj leti oslepela, na izboru za želi pokazati, da je prav takšna mlada ženska kot vse ostale. Kljub vsemu pa je odvisna od pomoči 30-letnega Paola Barbie-rija, ki jo s pomočjo radijske naprave usmerja po odru. "Ne vidim niti žirije niti gledalcev niti mojih konkurentk, kljub temu pa bom nastopila," je zatrdila samozavestna lepotica. (Telefoto AP)
Novi iranski
predsednik
prepovedal
napihnjeno
naslavljanje
TEHERAN - Novi iranski predsednik Mohamad Halami je državnim uslužbencem v pogovorih s predsednikom države ali s člani vlade prepovedal uporabljanje pompoznih naslovov in globoko klanjanje. Predsednik je poudaril, da bo odslej v korespondenci veljalo za primerno napisati Spoštovani predsednik... oz. Spoštovani podpredsednik oz. minister. Uporaba pretiranih naslovov in klanjanje sta bili globoko zakoreninjena običaja tako za časa šaha kot tudi med islamsko revolucijo. Iranski šah je zahe-val, da ga naslavljajo Kralj kraljev, ajatola Homeini, utemeljitelj islamske republike, je rad slišal, da so njegovemu imenu dodali "up siromašnih v svetu", medtem ko so nekdanjega predsednika Alija Akbarja Hašemija Raf-sandžanmija morali naslavljati kot "velikega voditelja obnove". (STA/Hina)