anoleäki liberalci za l priznanje rusije. *lj * t0$0¿ * »ad Holišsjp« glasilo slovenske: narodne podporne: jednote 0O-YEAR XVI» £**»!£• TZ^rr Chicago, III, pondeljok, 26. novembra (Nov. 26), 1923. M°° STEV.—NUMBER 27®. fcekateri svetovalci ao Ao predlo-ili načrt, po katerenTbi naj bila Wežena nemška laatnina porab (ena za financiranje ameriškega izvoza v Nemčijo. NOV P0KÄÄT ZaVsTOP ZDRUŽEMIH DRŽAV V LIOO NARODOV. du Washington, d. 0. — Zagovor lilii lipo narodov, mednarodni »ankirji in poljedelski interesi bi ladvsc radi videli, da bi ae Zdru lene države vmešale v evropske adeve. In predsednik Coolidgc « vrgel mokro plahto na najno-ejbc predloge za inozemska po ojila. I rudno jc bilo koncem zadnje a tedna naznanjeno, da naspro nje predsednik uporabi zaseže ie nemlke lastnine, ki je ali varha tfije lastnine, za pod ¡igo kreditu, a katerim bi naj bi financirano izvažanje ameri kih izdelkov v Nemčijo. Predsednik ne smatra takšne ikrije, ki je bila že večkrat pred ozena in naavetovana v teku zad ijih dveh ali treh let, za pamet io reč, nego tudi meni, da ae da lotiti tak kredit po rednih bane ili virih. , V teua oziru sprejema predsed lik mnenje in «odbo vodilnega •avnatejja vojnofinančne korpo racije Evgena Meyerja, ki je na iprotoval raznim nasvetom, i naj vlada pomagala financirat važanje kmečkih pridelkov ivropo. Meyer meni, da se evropske 0,000,000 je nasvet o val ray Silver, ki je član ameriške mečke federacije in ki se aeda,i udi v Evropi, da zbere dovol, ovi za tozadevno propagando jegovo prizadevanje stremi za m. da bi naj kmetje zahtevali liko poaojilo za Nemčijo. H ti im denarjem bi naj Nemčija ku la ameriško pšenico, kar "îrnilo eeno pšenici. Od jrotove at rani je bilo alisati »tožbo, češ, da izrabljajo med rodni bankirji ameriško krneč federacijo za avoje namene ativine y.a tem, ds bi bile Zdru »e države zapletene v evropske I' ve. V Muinlu tUtcga prizsde »J« l»i naj Amerika črtala voj dolgove ter ac pridružila ligi rodov. Pregled dnevnih de-godkov. Amerika. Coolidgc jc proti novemu inozemskemu posojilu. Krožno sodišče dovolilo kliniko zs porodno kontrolo v Chicagu. Sleparski dobrodclucŽi razkrinkani v St. Louisu. Odstavljeni oklahomaki gover ner obtožen po veleporoti. Deba jc izjavil, da ne bo več kandidat. Inosemstvo. Stinnes in drugi porurski mag-natje podpisali pakt s Francozi. Streaemann, poražen v zbornici, podal ostavko. Italija in Jugoslavija mogoče zamenjuluta Baroš za Postojno. Lloyd George se je zdaj izrekel za popolno priznanje sovjetske lade. Japoitci pomorili 500 Korejcev. Pri vstajah sestradanega ljud-v Porurju libitih 16 oseb, 49 ranjenih. m L SMITH PROTI McADOOJU Chicago, IU. — Nevrotiki go Irncr bo nastopil proti Williamu • MrAdooju y Illinoiau, če se ' bivši zvezni finančni tajnik lfl"'i| tekme na demokratskih "narnih volitvah v tej državi, jllinoiški demokratje, ki so bili •krat na konferencah z aew-grškim irovemerjeni in njegovi-' nimi prijatelji, pravijo, tnkej bitka, ki ho odmevs "d obrežja do obrežja, če poiz-McAdoo pridobiti Illinois " nH predsedniški b primarnih '•tvah. Prohibično vprašanj«- in zadeve, ki so jih prid ris " doslej pod klobukom pred-imikl aapirsntje. utegnejo bi-i^tianjene v ospredje kampanji. NIKE PRIZNANA NA KROŽNEM SODlSCl). Sodnik Pisbsr smatra prizadeva-njs za ustanovitev porodna klinike za iskreno in potrebno gibanje. Zupan dever in komisar bunde8en utegneta vložiti priziv. SLEPARSKA DOBRODELNOST. Kako razni sleparji izkoriščajo sirote in žrtve bedastih pred-sodkov. Razkrinkan alepar v St. Louisu., St. Louis, Mo. — (Fed. Press.) — Mnogi "reformatorji", ki sovražijo koristno delo, so se zatekli pod zastavo dobrodelnosti. V St. Louisu je vsepolno društev, odborov in miaijonov, ki opravljsjo 4'dobra dela". Kakšna so ta "dobra dela", jc zadnje dni po tazalo razkrinkanjc enega teh "dobrodelnih" zavodov. Neki Samuel Warwiek je orga so v tiski. Zavoda je nazval "The helping lland" (pomagajoča roka). Preiskava je pokazala, da ni Warwick pomagal nikomur, pač pa so revna deklata pomagala njemu, da je obogatel. Warwick je oglašal, da njegova zavoda sprejemata nezakonske matere ln jim pomagata. Scott Dekins, načelnik biroja dobrodel-nih organizacij, je pred kratkim prejel ^več pritožb proti War-tficku, zato je odredil preiskavo. Warwick se je ustrtišil in ponudil Dckinau t&OO podkupnine, če bo molčal in stvar potlačil. Dekins je zahteval pismeno ponudbo in Warwick je nasedel. Dekins je ovadil Warwicka oblastem in njegova zavoda ata zdaj zaprta, on pa pride pred sodiščee kot slepar. Pritožba, na podlagi katere je Dekine uvedel preiakavo, je prišla od dekleta, ki je.bilo v War-wickovem zavodu. Deklica je čitala Warwickov oglas in verjela njegovemu bluff u, nakar je prišla v njegov zavod in tam Je porodila otroka. Warwick je iztisnil iz nje informacije glede njenih »orodr nikov in prijateljic, uakar jo je z grožnjo, da obvesti sorodnike o njenem položaju iu jo s tem pripravi v sramoto, oropal zadnjega centa, ki ga je imela. Vzel ji je dvesto dolarjev, vse kar jc imela in potem jo jc z otrokom vred posadil na cesto. Drugo ucsnčnice, ksteri!» je bilo v "zavodu", SO pa obtožile Warwicka, «le jih je s svojimi pomočniki vred TK)silj«vsl. odvetniki jahajo ameriko. New York, N. T. - Ameriko jiihsjo odvetniki-politiksrji. In tsko jahajo ti ljudje tudi postavo. Državljani, posebno pa trgovci in indostrijci, »o dovolili, ds je prišla zvezna in državna vlada tistim političnim odvetnikom v roke. Ti odvetniki politikarji ** ni-ao vdali »«mo orgijam v veriže-nju raznih postsv, orgiji. k» j« nsprtils tej deželi več škodljivih io neumnih postsv. kskor jih ims katerakoli drugs dežels ns sveto, nego »o tudi oatrojili po svoji Dajma Filipina Pilipinœmî " »*^iitirtoss, KI. C. — Kenstor »K la l'taba prsvl, ds bo tskoj ' kongresa pr*dl«ir«l. Odrešena držav« pelele Fill »kim otokfim neodtianoat. Chicago, Hl. — Ustanovitev klinike za porodno kontrolo, proti kateri se jc upirala meat na u-prava s županom Deverjem in zdravstvenim komisarjem dr jem Uuudeaenom na čelu z vsemi svojimi močmi že več tednov, je dobila uradno odobritev in potrditev v petek, ko je soduik Harry L. Fisher na krožnem aodišču iz dal aodno povelje 4 mandamus proti županu in zdravstvenemu komisarju. Po tem sodnem odlo ku ae jae smeta več upirati izda nju tozsdevne licence. Sodnik Fisher pravi v svojem odloku, da ni porodna kontrola nič nemoralnega, niti ne naspro tujočega javni politiki. Nsdsljc ugotsvlja, da je gibenje za po rodno kliniko rosno in iskreno. Sodni odlok odreja izdsnje mestne ličencc za kliniko pod vod atvom ge. Helene Ö. Cerpcnter, ki je bila vložila na krožnem so dišču tožbo proti mestni uprsvi "Želja, ustsnoviti to kliniko, je iskrena," je dejsl sodnik. "Mošk in ženske, ki podpirajo to giba nje, menijo z iskrenoatjo, da na rede s tem veliko ualugo naši javnosti. Po njihnem mnenju bo po prilsgodltvi moderne znanost v ohrsnjevsnju življenj človeštvo ostslo še ravno tsko številno, ka kor bi bilo, če bi ne imels zna- nobenega posla z normah» mi nsrsvnsmi procesi ob otrošk umrljivosti in uničujočih epido uličnih boleznih. "Zagovorniki porodne klinike zatrjujejo, ds nima nihče prsvi ce siliti ljudi k novim porodom kjer niso zaželjeni in kjer vlsds strsh pred novim bremenom, do k|er ne bo ns razpolago aredatev za odškodovanje stsrišev, sli do kler ne bodo odstrsnjene ekono mično težkoče, kadar se porod nov otrok med revnimi sloji; "V luči rszličnega mnenja o tem predmetu bi nsj sodiščs vsa ne obaojals tskšnegs reanegs g bsnjs in gs ne šmstrsls zs neks; nemoralnegš in nasprotnega jav ni politiki.. "Zastrantegs je prošnjs usl šsns in nsrogen sodni odlok zs izdsnje tozsdevne licence." Odlok sodniks Fisherjs je ob segsl dvsnsjst strsni. Med rsz nimi tehtnimi rszlogi in definiei jsmi je posebno dobro zadet s de finicija moralnosti. "Moralnost mora v zdravi | ¿avi človeake družbe aloneti ns tem, ds je sprejeta kot živi jen, ako načelo, n? pa na strahu in ne vednosti," je komentiral učen sodnik. "ITpirsnje licence'i>oiodi»i ki niki izvira, kskor se bojim, iz do nineve, češ, da so okolščinc, ob ksterih sc ds bolj zanašati na nc vednost kakor ns znsnoat, kadar gre zs večje dobro. To ps ne mo re biti n*. V tem slučsju je lo-giks tskšnegs »tsliščs popolno ms izpodbits, bržko človek V po* št eva dokszovsnje mestnega zastopnika. On ksr nsrsvnoat izjavlja, da so metode za protisj»o-četje tsko nsaplošno znsnc, da ni treba nobenega več zdravniškega nasveta v tem oziru. C- je temu tako, potem ne more biti nobene škode narejene spolni mo rali z znanstvenim nadzorovs njem in kontrolo." Msato jc zastopal pomožni dr-žsvni praydnik Frank M. Pad-den. Odvetnik Jfsrold L. lekes je saatopsl go. Csrpenter. Klinik s rs porodno kontrolo bo prvs svoje vrste v Ameriki, kakor to zs t r ju je jo tisti, ki se jih tiče ta zsdevs. en slučsj imamo v Združenih držsvsh. v katerem j« šlo zs iste prinripe. To j* bilo v New Vorkh. kjrr so bila aodl- New York, N. Y. — (Feder. Press.) — Stranka sdrušenih liberalcev v Angliji zahteva v svojem volilnem programu popolno priznanje ruske sovjetske vlade, kakor sc glasi brzojsvno poročilo iz Londona. H to zahtevo v volilnem manifeatu liberalne stranke, katerega «ta podpiaala Lloyd Georgo in Herbert Aequitl», ao ae liberalci približali Delavski etranki nedvomno s namenom, ds ji odvzamejo glasove. — REKA BO MORDA ZA MENJANA ZA POSTOJNO. STINNES PODPISAL PAKT S FRANCOZI; SIRESEMANN PORAZEN. Francos» prisilili nemike magna-te, da morajo odpreti tovarna in rudnike v Porurju in plačati zastale davke. inemfika zbornica odklo-nila proces proti m0narhi8t0m. Berlin, 24. nov. — Komunisti so včeraj predlagali v parlamentu, |da ae general Ludendorf, general l.oaaow, Adolf llittler in bavarski diktator Kahr postavijo pred sodišče radi veleizdajr. Predlog jo Ibil odklonjen s 193 glasovi proti 166. O RADO VI V I LEZLI I V V MENU. PLA- Ia Belgrade poročajo, da ao v teku tajna pogajanja a Italijo. Jugoslavija odstopi Baroš sa kos notranjsga ozemlja a več tisoč prebivalo!. Jlelgrad, 24. nov. — Avtoritativno sc poroča, da sta Italija in Jugoslavija sklenili tajno pogod bo, na podlagi katere Italija obdrži Reko ln ItaroŠ, Jugoslavija pa dobi v zameno kos ozemljs v dru gen» krsju z več tisoč Jugoslovsnl, ti so zdsj pod Italijo. Nova po godba krši rapalsko pogodbo. Vlada molel o tej stvsrl in ursd negu potrdila ni. (Pred par meseci so poročsli listi iz Ljubljsne, ds s« reški konflikt ined Italijo ln Jugoslavijo najbrž konča s tem, ds Italija obdrži Reko in sosednje obrežno okraje, Jugoslavija pa dobi od Italije kos notrsnjskegs ozemljs s Postojno vred ) RADIKALNI SENATORJI SA MANJil DAVEK NA KALE DOHODKE. Washington, D. 0. — Oibsnjs med tistimi senstuimi voditelji, ki hočejo ns v«sk način izvojeva-ti vojaški bonus, je v polnem po« teku za to, ds bo/ najprej sprejeta zakonska osnova za vojaški bonua. Ac le potem nsj preide prihodnji kongrea, ki sc acstsne dno 4. decembre, ns dsvčno vpraša-t» je. Mnogi senstorji se irikskor ne strinjajo s finančnim tajnikom Mellonom v mnenju, češ, da bi bilo davčno «krčenj« neiuožno, če bi bila sprejeta zskonsks osnovs zs vojsški bonus. Med senstorji, ki s* bodo upirali davčni poatavodsji, dokler ne bo eprejrt vojaški bonua, «o Hi ram Johnaon, Itrookhart, Hliip-atead, Howell, Norri« in Magnus Johnaon. Nadalje je potek političuih »mernic tak, da bodo mnogi se nstorji in koiigreaniki zahtevsH še več davčnih izvzetij, ko prid« davčno vprašanj« ns vrsto. Clsni kmečkega bloka, radikalni repu bliksuci in drugi bodo predlagali, nsj I ki breme msjhnega davkoplačevalca bolj olehčsno, kskor pa to predlaga Mellon v svojem davčnem progrsmu. . Senator t'spj>er se pridružuje tistim, ki «« potegujejo za davč uo rssbremenjcnje varh dohod, kov do $.'!,000, tapper jc nsčel nik kmečkega bloka v senatu. Po slsaee Fresr, ki Je Man hišnega finančnes odseka in Roditelj La Follettovc «kupine v po^snaki zbornici v davčnih zsdevsh, j« tudi r.a podoben načrt. Predložena izjemno»! gled« do. do £1,000 bi oprostila več milijonov |>o»aiiiezoih o«««b va«ke. g« dohodninskega davka. Finančni department se bo upirsl t vsemi avojimi močmi proti (e-m n. ker misli, ds bi bili po!em hudo prizadeti vladni dohodki, in d« napeljuje plseevanje dsvkov državljane k zanimali ju zs vladna zadeve. psi Sodišča ter dsii- «¿dmkoer lo- Ta. ^r tÄ gotovo I povedsls r.zpolllj.tl !i«k... po je tam živel m-l t^imi odvetm- ; trole kor»- I'sdden Ju predlagal razpis nove obrsvnsve. Ali «odnikN FUher je o^lklonil tisti predlog. IK»vo(il Jr mestu d* žitev tozadevnega pr rivtiem ^Iiím'-u « Berlin, 24. nov. Kakih petnajst minut jk» , psdou Streae-msnnove vlade v petek zvečer je prišla vest, ds so Stinnes in oatall porurski magnatje podpisali francosko pogoje za obratovanje industrij in prcmogovuikov. Pogodba se glaai, da maguatje plačajo pet-najst miljonov dolsrjev zaostalega davka na prcincrg, v bodoče pa 10 frankov od vsake tone prodanega premoga; uadalje morajo dajati zaveznikotu 1H odstotkov nakopanega premoga ua račun vojne odškodnine. Ves premog, ki so ga Francozi iu llelgijel zaplenili, odkar je bil Ruhr okupiran ostane Isstnlna okupscijskih obla. stl. Berlin, 24. nov. — Nemška zbor« uica je včeraj strmoglavila parla* mentaruuga diktatorja Stress-msnna za kuzcii, ker je odredil izjemno atauje na Saksonskem in Turingijl, kjer ga ni bilo treba, dočiin je prezrl kršitev ustava na Bavarskem,(Resolucija aooisllatov, ki je Izrekala nesaupnico vladi, bila sprejeta z 230 glasovi proti M. Streaemann je tukoj po glaso-vanju itaauanil, da poda ostavko. NoluJ čusu pozneje je Btresemanu podel oatsvko s vsemi svojimi ml* niatrl vred in predsednik lfibert Jo je sprejel. Kiwrii 'jo denes bonfsriral s voditelji Stinneaove "ljudske", klerikalno in socialistične stranke glede orgsiilzirauja uove vlade, itllč se še ne ve, kdo nasledi Strese-uisnns. Uovori se o ožjem, nepolitičnem kabinetu s diktstoričiiimi pravicami. F.bert jc Sf velikih škrl|K*ih, ker ne ve, komu bi poveril krmilo republike, ds jo obvaruje diktaturo desnice. Ucneral Seeckt, vrhovni poveljnik usrodne gsrdo (zvcttin armada), je včeraj ukazal rsspustiti komunistično strsnko, komunistično mladinsko organizacijo iu vse delavako unije, ki «psdsjo k rdeči moskovski interiisrionuli \ ukazal je tudi zapleniti blsgajne komunističnih organizacij lit jim prepovedal zliorovanje ln Izdajanje časopisov. Obenem j« Seeckt razpustil iiaclonslističiiu vojaške orgsnissclje ln stranko llittlcrje vih fašistov. Svoj odlok je ute-meljil s tem, da j« oborožene v staja v Hamburgu, rekrutlrsfijo prol«tsrskih stotnlj na Sašktfm iti v Turingijl ter zadnje gibanje fa šiatov iu nacionsliatov ns Itsvsr-skem doksz, ds ao komunisti in fsšisti enaka nevarni oUtoju države. Ko «o komunistični poslanci v parlamentu izvedeli zs tfeeektovo odredbo, ao f i amah vprizorlll pro testne demoiiatraelj«. V zlmrnie so odmevali klici "Živela Moakvst žive 1 s tretjs Interiiseiotials!" Berlin, 24. nov. — 1'ožlgsnj«' grsdov v Šle/ijl ao nadaljuje, Ofcnzivs izstradanih mnollc_y mestih proti JunkerJrm, ki so ne-povedsli tivilnl bojk«K proletsris-tu v nieatiii, j« še vedno v polnem zamahu. / Včeraj »t« zgorela grsdovs Ber-gejrv iti Hurrendorf v (Jlogstivu, ki d« foierui menjajoči se »efro vi. Tem i h ratura zadnjih 24 ur us jvišjs 64, najnižja Ho Um izide ob K $'1. /aIde ob 4 'Il, JAPONCI POMORILI 500 KOREJCEV. Waahington, D. 0. (Federated Pre««.) — Protest proti pokolu več kakor 500 Korejcev ln zaporu kakih 15,000 drugih ob čaau japonskega potresa, kar oboje ae je zgodilo na povelje japonakih u* radnikov, je predložil dr. Floyd W. Tomkius kot predsednik korejskih prijsteljev v Ameriki tsjniku llugheeu. V njegovem pismu do držsvnegs departmen-is js povedagd o alobnl krutosti od strsni mogočns vlsde pod ss-žčito trenutne vsesplošne simps-tljs do japonskega naroda ob njegovi hudi ueareči In bedi. Pismo uživlje korejsko upsnjs na avo-bodo, upanje, ki aa opira deloma na avečano obljubo od atrenl vlade Združenih dršav v pogodbi a korejsko vlado. Ta svečsna obljuba js bils savesana, ko js Roosevelt priznal japonsko kontrolo nad korejskim kraljestvom. Tomklnaovo pismo previi "Ke« pitan lledstrom, ki je pomožni prlatsniščnl uradnik v Jokohaml in smeriški dršavljan, poroča, da j< bilo izdano uradno povelje, naj pobijejo Korejcev kar nsjvsš mogoče. Nsdsljs pravi tisti kspl-lan, da js dne 2. septembre 1023 videl na lastna oči, kako so sva-asi I 250 Korejcev na rokah in no« gah po pet skupaj. Jih polotili na staro šaro, jih polili a oljem ter sežgali šive. "Zopet drugi ameriški držav, ljan W. H. Stevens si je dne 4. septembra najel evtomobll, ds se prepelje s Ženo, svsklnjo Wain-wright In U«o. Hosaom is New Yorks v Nikko, Jsponski vojski ao ustsvlli avtomobil, in Mtovens Je moral a svojo družin» biti priča priprsvsm ss usmrtltsv osmih Korejeev, ki so jih nsmersvsll u-at relit i. Vojski ps so Jih živs pre. bodli s bajoneti, ds «o umirsli v atrsšnlh mukah, Prebodens trup-Is so smetsli ns eeatp, ln svtomo-bil Hteven«ova družbe Je morel preko tistih mrtvih trupH> ln če lil tags na storila Htovensova družba, bi Jo bils doletels usods umorjenih Korejcev." Pismo ssnikuje ursdno jspon-sko trditev, Češ, da eo Korejci poizkušali pleniti in moriti msd potresom, Nsdsljs opossrjs ns dejstvo, ds Je bils zs več dni u-vodena stroga ernzurs, val«»d če-«sr ni niogls nobena vest o t«h grozodejstvih v svet po ksblu is Jspousk«. Prvi tujci, ki «o dospo-li v neko vnsnjo luko, ps so pove-dsll o jsponski moritvl med obupnimi Korejci. In cenzurs tal mo-gls zsbrsniti tega, )r. Tom k ins poživlja državne-J tajnika llughesa, nsj uvede prelaksvo In stori korske tsmu nesračnemu ljudstvu v pomoč v smislu ameriškevpogodbe, ki Je bils toliko čsss zsnemsrjsns, ds smo že popolnoma possbill us s\o-j« dolžnosti. FOSTER IM SCOTT If BARVO. New York, N T. - Po nsro- Čilu drl«vsk« ga obrsinbiiegs »vela bo letel Willism Z. Foster pre-devet»Ja, ki gs bodo raneal« dna 27. novrmbrs v New York, s 2H. novembra pa v Philsdalphijo. Po drugih vzhodnih mestih «e bodo t« me see vršili >hodl, n« katerih bo Foster glevni govornik. Ta tne«ee «o; Wor«e«t#r, Br0«llt0S in N«w Bedford, M«m.{ Pro vi. dense, It I., dne SS. novembre in Newark, S. J , dne 30 novembre. Določeni ao tudi shodi za Heol-ta Nesrings k New Yorks. V me-seen decembru l»o govoril v m«-s(ee«t ZalgUr. III., Milwaukee, Wt«. ia v obajsktli meatih. kakor v Akroau, Toledu, t'snioau,' «'la-velaiidu In You«g«lowott. 1'oIh»-JUčnl abodi Ncsnligovl se bodo iršili i*« žc pit Novem btu pondeuek, 26. NOVEMBRA J , PROSVETA f ga je zapalila mala lokalna razstrelba, da je eksplodiral • strahovitim učinkom. Vest ima očiten namen odvaliti-vso krivdo in odgovornost od družbe in ju odložiti pred vrata rudarjev. To je namen tako pisanih vesti. «T BOS VETA" . » MT.ffisSlBlg*1 oklepaj« IjjJjf '»•'■•Uei Uat. _ Nazaj na knata?—Ni koli veš! pONDELJEK» 26. NOVEMBRA, 1923, Delavski novice. (Federated Prest.) llova rtavka v sanquentinski ječi. san Quentiu, Cal. — 71 jetnikov zastavkalo v znak protesta, ker ■jg btH trije niftpvi tovariši vrfeni v izolirane temue celice radTne- malenkostnega prestopka, stavktrji so odpovedali delo v ;utni tovarni. Vsi stavkarji ao ¡lani 1. W. W., ki ao bili obsojeni 1)H apor radi "kriminalnega sin- Jikalizwa". f v - 70,000 delavcev vrženih na cesto. v Vork, N. V. — Železniška druiba Pennsylvania Lines je žanri* veliko število svojih delavnic u popravljsnje lokomotiv in vu- p0U0V iu okrog 70,000 delavccv jr Jobilu neprostovoljne počitnice kot — božično dsrilo. Stavka priataniŠčnih delavcev. Vancouver, 1K C. — Stavka tukajšnji prisISniščhib delavcev je traja .daai sc parobrodnc drui-b? na vse načine trudijo, da bi s stavkokuzi po poklicu, imigranti iu neizurjeuimi dečki strle stavko. Krajevne delavske atrokovne unije podpirajo stavkarje. Štirje stavkokari so se ubili iu okrog f>0 drugih jc dobilo težke tejesne po-¡kodbe pri nakladlhju lesa na parnike. odkar je štrajk. Kiznarji zmagali po dolgem boju. j Long Island City, N. Y. ~ Stav ka 'več sto krznarskih delavcev uposlenih pri Balk Rabbit korpo raciji, ki je trajala 14 mesecev, jc končana z zmago stavkarjeV. Delavci so dobili priznanje unije 44-urni delavnik v tednu in unij hke mezde. Stavka je stala delav rc približno $65,000. PROSVETA Bo li Slovan kdaj vladal '11 Turkc*Ur p» *04100 ridi . * 'fgs. ker ae znajo dobro vojekova- SVOt? H- Nl* P* nima to opraviti a ka- __možganakim delom ali dobrim "n. » i. ;i . vodstvom, kl ga niso nikdar imeli. šsn^o^t nik^.ri • T^r ^ t w Steinmetz, "nekoč bodo Slovani 18muU' da bi " Pol"lUi k"lr-,dl P0™0*"^ bo a aedaajim osobjem komaj ia-vršila čes zimo. Zadruga pa nikafcpr ne mort in nc sme oststi ns aedsnjem stsli-šču, dssi ji je obstoj tudi v taki obliki temeljito zagotovljen. Za* industrije y vladali svet". Dr. Austin O'Ma - ^0' ^ jim kaj pomagajo njih ¿ugoalsvUI, slasti ps za izdelke, m tiHrtekdv ^.«^«, " ¡skupne atremljenja. Nekateri prs-P1* »o apecijalno potrebni pri naa, o^ab v rokah Keltovvfj0 'd* civilizaciji, a to so poljedeljakl stroji, gospo .7 v roaan AeilOV. . . , , „u.e»l * darukl in irilontrrtiftki nrodmotl INDIJANSKA OKOSTJA DINA. VAJ New York, N. Y. — Okoatja dvanajstih Indijancev in dvsh bdokožcev so našli delsvci, ki so kopali na griču igrišča za golf v Whitcstonu, L. I. O enem* be-lokožcu menijo, ds je bil pokopsn ziv. Kakor so pozneje dogusli, je bit- ta kraj stsro indijansko po kopališče. DEBS NE BO VE6 KANDIDAT. Terre letite, Ind, -*i Eugene V. Doba je izjavil, ds vsled slsbega zdravja ne bo kandidat socisliatič ne stranke za predaednika pri pri liodnjih volitvah. Poinoars js dobil ssupnioo. Pariz, 24. nov. — Francoska zbornica je včeraj izrekla zaupni ••c vladi. Vasovanje jc bilo 505 proti 70 r.a vlado. S tem jc parla* ment odobril Poinearjev. kompro mis z Anglijo ln zadnje zalRjuČkc poslaniškega avets glode Nemčije. Poincsrs jc v svojem poročilu priznal, da je dal konoeaijo Angli j) radi nemškega ekskronprinea in vpostavljenja zavezniške kon trole v Nemčiji; to je atoril rai]i tf'Ka, da ohrani entento pri življe "ju. Zagrozil pa je, da Francija ie vedno lahko nastopi proti Nem «'iji. če se ne bo držale sklepov poslanskega svets. Obešanje v Liberiji. Poročevalce Floyd Gibbons, ki ««• uiudi v Liberiji, jc poslsl čiks-»ki Tribuni aledečo dogodbico: Pred dvema letoma je kuherica predsednika zamorske republiko Liberije obvestila svojega ljubče-k», da ga ne bo več zalagala «"»tanki iz predsednikove kuhinje, r j« izvedels, da jI je nezvest. J" N-sch ulicah sa vozom, na kate-'"ln je bila njegova krsta, za njim I'" ho korakali vmI odrsičeni prebivalci niests. Končno je proeesijs '«vil« na pokopališke ,kjer so bila J>ont avl jena v<šala n^ odru nad »v«ie izkopanim grobom. Najvišji državniki republike so nsto stopili J« '»der in držali pod visliesml pilit ne irovore. Govorili so o svo-J'h političnih uspehih, oposerjali l">*lu*alce na lep napredek repub J'ke in ol»enem grajali nekatere fc'doetatk* ; nepoeled ao ponovili ''»ve«, Ijudetvu", da se bodo ♦,r¿ali programa. Za državniki ac »'"Pili na oder duhovniki in imeli pridige, katere ep zaključili ' ^'dnimi obredi in prepevanjem 1' slmov, Zadnji je ¡mol beerdo «'*v>>nre. OovoHI je četrt ure in «panje, da bo njegova amrt r »««k aa drage. Neto so vsi "■?«oči kcyekali čez oder in stis roko obsojencu, nsksr je bil Prerokovanje dr. Ksrla 8tein metss, ds bodg severni Slovsni in Jugoslovsni bodoči avetovni vodi-Iji je bilo zbudilo mnogo razprav-ljauja. "Zadružne tendencc slovanskih narodov bodo napravile iz njih prevladujoče pleme v bodočnosti," jc izjavil učenjak iz dvajsetega stoletjs v Sehenectadyju. "Prevladujoče pleme," je rekel dr. Austin 0*}UHey, znani uče-njak in pisstelj,'^ ono pleme, ki poatfduje bogato domišljijo in je z dušo nad denarjem. Slovani niso nič takega pokazali skoai tri tiaoč-letjs. Ljudje, ki so pričeli voditi svet že v početku, ga bodo vodili do konca. In to so Kelti l" "Japonci ao največji avtokrati sedanjega časa. Indija obljublja, da bo postala najbolj demokratična dežela v bodočnosti. Slovsni pa ao enaki, že odkar jih pomni zgodovina. Najstarejši zgodov. spUi jih opisujejo kot delavno ljudstvo, ki živi ob poljedelstvu in živinoreji ter nad katerim veje moč narodnjalki duh. Poleg tegs t niso enotni, ker sestajajo iz Rus darski in gslsnterijskl predmeti v klepsrstvu, in kotlsratvu smatra zadruga, da je sa nje popoln razvoj neobhodno potrebno, ds so "kaj bi se bali, Če niso! Tsko dr. O'Mslley skušs še ds-Ije pobijati pokojnega dr. Stein- metza. Dejetev, ki bi razgaljali . ... . . „ 4 pravo resnico pa ne navaja. Po v tc« imU]u, \ njegovih izjavah lahko sodimo, da mPJ * ^^ «beežno akcijo za je polovičar. kl je aiccr dobro po- d,1?loe ^V1^' Je učen o Kelti«, ako n« celo več kot ime,a i\nekiJL Veodar je resnica, prav malo pa mu jo ne UkAefi; kikrlfn 4bl Mdrif mano o Slovanih, o njih kulturi, umetnosti^ pesmi, pevcih ln mislecih. Res je to, da v zgodovini Slovani nUo Imeli . velikih voditeljev, kot ao so z njimi lahko ponašali zapadni narodi Evrope, toda kje so vzroki. Vzroki so, ker je v Slovanih že od nekdaj ukoreninjeno tesnejše družabno življenje; pri njih je že od nekdaj enakopravnost bolj upoštevana kot pri sa-psdnih rodovih, socijslnejši so in la v Slovsnlh je večji odpos proti nadvladi kot pri katerem drugem plemenu. Pri Slovanih, niti v Rusiji, ni bilo tistega plemenitsštva kolikor pomni zgodovins, kot je bilo pri Angležih ali Franeoalh. Zato ni bilo tolikega aatirsnjs, ne Bolgarov, Srbo-Hrvatov, Slovin-1 tolikega hlapčevatva. Vladarji na cev, Poljakov in Čehov." izapadu ao bili močnejši, ker ao "Vse narodnjaštvo med njimi Mi® vodili avoje hlapčevske naro-ae bo umaknilo njih širokoarčne- d®- Tolikega hlapčevanja kot pri mu in bratskemu navdušenju za tapadnih plemenih pa pi nikdar skupen poizkus," je rekel Stcin metz. "Skupna stremljenja bodo naredila iz Slovanov vladajoče zapade. VJOasi mogočnih vladarstev pa minevajo, bliža ae nov družabni red aoclalnega življenja, sa ksts-regs ao 81ovani bolj sreli kot katerikoli najbolj civiliziran sspadnl narod. Pokojni dr. Htelnmets je videl, de.prihsja nova doba socializma in v taki družil je tudi apoznal alovanatvo spoaobnejše kot zapadna plemena. bodočnost* Jugoslaviji. ljudatvo po mojem mnenju. Ger-1 van^kl rodovi v neugodnem čssu mansko in anglosaksonsko svetov-'"¡»o prišli do tistega viška clvili-no vodstvo v Evropi je dobilo v|Eacij® kot absolutno vlsdsni nsro-zadnji vojni krut udarec, katerega ne bo prebolelo. Zadružna slovanska clvilizscija se-bo razprostrla čez Evropo z vzhoda, kjer se bodo rodili voditelji bodočnosti.". Profesor William McDougall a harvardske univerze, ki se je tudi udeležil diskuzije ,je rekel, da je najnovejši problem ,da bi civilizacija ne bila razbita vsled nevarnosti črnega plemena radi hitrega razmuoževanja istega. "Narodi so izginili", je rekel ta profesor. "Na njih mesta so prišli drugI, dvignili bakljo civilizacije ln jo aoeili naprej, vedno so izhsjali novi 4|rodi iz barbarskih ter vodili cifllizo-cijo." Pred več kakor sto leti je mali mož1 .katerega vpliv na zgodovino jo bil vendar ogromen napovedoval, ds bo Ruaija danes vsemogočna Čez Evjopo. Toda stoletje jo preteklo in Nspoleonovo prerokovanje se je izkszslo neresnično. Zakaj T "Zstb", je rekel dr. O'Malley, "ker le a civilizacijo pride tsk ns* predek. Slovsni ps niso bili nikdar civilizirani. Samo ns zemljevidu so bili skozi tri tisočletjs, naredili pa niso nič. Pa tudi aedaj ne iz* gleda, da bodo kaj ttlredill. Niti četrtine umetnikov in pesnikov niso produclrall. Nobenega misleca niso imeli, kl bi jih vodil. Zakaj bi torej gledali na vzhod za vodi-tel jem T Ce ao kdaj imeli priti sva-tovni voditelji od tsm, ssksj Še nt nikdar kateri prišel! Veliki ljudski voditelji bodo tudi v bodoče prihajali iz naroda, kateri jih je produciral do sede j." Ns omenjeno nevernost glede gi omogočil takojšnjo izpopolni t e v v zmislu napominanlh načrtov. Namen zadruge je i tem nekoliko zadržau, ker imajo naši de lavci v razmeri mnogo premajh ne plače. Vendsr ps sadruga nc misli odnehati od svojih načrtov. Problem, ki gs ims zadruga jo najugodnejši iu brca riziks. Spre jemala bo dalje deleše in hranilne vloge,, ki jih bo dobro obrosto vala. Deleži in hranilne vloge imajo za zadrugo in za udeiežnike ve flik realen pomen. Zadružniki ima jo pri aadrugi najbolje naloženo glsvnico in prsvico soodločevs nje, hranilci ps dsnsr, ki ae do bro obreatuje in je laatalkom ns rsapolago v najkrajšem roku brez posebne odpovedi. Za ssdrugo, ki hoče ostati neod-v ¡»na, torej pravs ustanova pro ducentov, je tsko lsstno gospo darstvo garancija, da js ne po-hrustajo banke. Zsdrugs bi ime-Is priliko, ds izkoristi bančni kre dit, tods, ako bi ss poslužils te prilike, bi morala obrestovati kre dit nsjmanj po 20 odato in še proti konoeaijsm. po ksterlh bi ban ka dobila vpliv na ssdrugo. Ksj ps to pomeni ss zsdrugo, ki koče res ohrsnltl ssmostojnost, va vsakdo, ki je Imel opravka s me ščauskiml bankami. Zaradi vestnosti in zaradi emancipacije delavskega podjetja od kapitaliatlč nih bank torej našs zsdrugs na mara delati kupčij s bankami, kl bi utegnile zmanjšati vpliv orga nizacljc iu deležnikov na ssdru go. Vodstvo zs druge ss v polni me-7*«lMiS«. mi i f_ _i^lrt zsveds, ds mora sadrugs raz tioruzna miSOl m RJOlpoUgati a potrebno obratno glsv nico, toda ta alavnloa ns sme biti is rok, ki so dela poznala nepokvarjena olovansks dušs. Zato po zadrušnlštvu in socialnem življenju hrepene^ slo- ja ponske ac je dr. 0'Malley smejal. "Japonec," je rekel, "nima razuma. Prav dobro zna poenamati po drugih, sam pa ne zna zasno. vati kaj novega. Seveda, če bi vaa civilizacija belopoltnlkov bila u-ničena po vojnah kot je bila zadnja, tedaj tudi lahko računamo na začasno 'rumeno nevarnost'." Gospodarska emancipacija de* lovnega naroda jc enako, če še ne bolj važen faktor v boju sa obstsnek, kakor atrokovns ln po* litičns organizacija..To je tudi v Jugoslaviji delavstvo spoanslo kmslu po prevratu. 2e pred vojno obstoječe ssdr\|žno gospodari stvo se je znstno okrepilo po voj* nI, tsko, ds imamo slasti darles v Sloveniji in v HrvaŠki močne konzume, ne ksj produktivnih in tudi hrsuilnih zadrug in ustanov, ki so deloma apojene z obstoječi-mi gospodarskimi organizacijami. Med najmlajše produktivno zadrug« spada pred poldrugim le* tom ustanovljena zadruga klepa* rjav, kotlarjev, inštalaterjev in krovccv, ki jc bila te dni reglotrl* rana pod imenom "JugomctalU ja" r r z o. z. v Ljubljani. V Jugoslaviji, ki je agrarna 1 država, «ta obrt ln industrija vobČe jako elabo razvita, tako, vsldpi sadrugam nevarne, marveč biti ssara glav-niša, ki Jo snalajo delavei sami, tsko, ds ostsnejo v ssdrugsh tudi gospod s rji oni, kl sa potrebni gospodarske emancipacij«. V Sloveniji je tudi »tvrikelno zadružništvo jako dobra razvito, toda to je popolnoma ▼ oblasti klerlkslnih meščanskih centralnih gospodarskih orgsnlzseij in bsnk. Končno ponsvlja zsdrugs spel ns sodruge in prijatelja delavske emsneipaclje, ds podpro to ssdrugo po' svojih močsk moralno in msterlslno. Kskor smo fte sgo* raj omenili, potrebuje sadruga, ker ne dels s nlkskršnlm rizikom, rasmeroms Is msjhen obratni ka-pitsl in bo tudi, čs ss hočs lopo* polniti v nsvedenem smislu ts glsvoics popolnoms roslne lavs-stirsns. Zadruga ima žs sedsj ls. po rezervo, kar bo inveat^pls bo 'inveatirals ls v strojih in suro* vinsb. Trg pa ji js ssgotovljea na seli črti Že ssradi njs slove-obenem bo ps sadrugs lskko da je import kovinskih izdelkov, konkurirala s importirsnim bla zlasti tudi najenostavnejših po* Ijedeljskib strojev, bakrenih in dnkastlh izdelkov, še danea do-minujoč na našem trgu. Večinoma se uvsžs vse to blsgo iz Nemčije In A vrt rije. Iz sedanjega tržnega polšja, d«lovnege (Judatva a pri tem nI* ki sc pa še dolgo ne bo biotveno | nikakršnega rizika, pa* pa gom. Zsdrugs si je pridobile šs nsjboljše ima zaradi solidnostl ovojih Isdelkov in bodočnosti v postrežbi. Podprite našs podjetje, da podpremo gospodsmko emsncipseijo Varuhi umetnosti in literature I Upremenil ob sedanjih okolno omogočite podjetju eljsjon raz- voj, ki vsm ensko nudi dobrins kskor ssdružnikom in »plolno n —. so v vseh civilizacijah vladali. In L,likf ¡rot wdruga "Jufomožali-prl tem dr. O'Melley acveda kal" ja" naj|epšo bodočnoot. na Kelle, da so bili oni povood, prv0 mieiativo za uatanoviUv celo v pred zgodovinski dobi, kjer; tf Mdruge je dala razprava v ko- z* Produktivno zadruge klepa* koli ee je pojavil kek napredek. | vinarski organizeciji. Ob uetano- i ri«v' ioatalsterjev, kotUrjev, Jezik Keltov je bil že pred latln- v|tvi «druge pa j« organizacija krovcev itd. v Ljubljani, Kolo-sklm in grškim, in v besediljsku eema dala zadrugi 50.000 K obrat- dvorska ul. 19, r. s. s S. s. — najdemo, ds so oelo lstinsk« bese- j „,gg kepitsls as rszpoisgo v ob- ■•■••U »nsvs, Josip Otaropas, do keltskegs • Izvora. Znsmenits, ||ki dfležev ter ai pridržsls prs-1 —--— grška eivilizseijs stoletjs pred > vlco, odločevsti pri zadružnikih! ÜPEAVWÜTVO Kristusom je po mnenju O Mal po«|th in ima v ts nsmentudi v eyja prUla vil hI keltakegs vpil I «drugi svojega zeetopnika. Za-1 va. Po mnenju O'Malley ja so Kel .druga seetojl iz zadružnikov de- nobenih psasknaH ts ti prlšil še pred zgodovinsko dobo j lavcc v, ki «o nekateri vplačali do-) na Grško. Doli eo razvil! kulturo, \cg 2000 Din tskoj, drugi ps v o o pozar js vso aaročaike in inmt cita tel je, naj nikar »s kupujejo nobenih pooobnasK is psosmomih oglasov. U ss nahajajo v Usta, kar ' Mim ____________I ________________. _ ■ nekstarl so direktne sapeljlvl. In civilizacijo, a ker podnebj« ni brokih. V ssdrugi zeposleuih čla- Vsak naj ko sale prtviden ta sej »ilo zanje, so izumrli. ! nov j« danes 22; vsi ti členi ime veslaj, ta la —f II pioéao kij Us nswHiwal, Mftls Podptru Jedooti Uk*re \T. 1S07 e dH»«i lilUoi., bm GLAVNI STANi gSST-SS »0. LAWN DALE AVE., CHICAGO, ILLINOIS Irvriavalni odbori UPfRAVNI OOSKKi — VlMMil CsUksr. rm+ndnimtk Amd-w VUiM.lt.fr»rfr . . ___ mm, P«, «I. uiaik MailUw Turk. uj«lk Mmlik «• POHOTNI ODS Etc I SarloflUM, III.. Marli» •r. Bob ST J, Ely. Min« , Govšok. 414 W» H*y 11., Prads«d»lk ■ SI. MmU««, Ukm »adsstalk. 40? W. Hmj ft. S n«. STS, B.rk«rt«., Okl., Fr«4 A. VU«r i*^ TZi?hJUm Headeesoavttk, Ps.. Jok» G*< spnaifMMt In« BOLNIŠKI ODSEK.i OSREDNJE OKBOUEi BUs N»vdk predssšalk, SSST SS Se. UvskU Ae., CUČaseTltir VZHODNO OKROEJEi Jo««k A«krUli, Bos SOS, Mm*. B«. Pa. ______OrololJ. 14SS1 Po^for Aoo.. CUvolosd, O. ZAPADNO OKBOUEi Aaloo •«Isr.Bo« 104. Gms, Kaas.. a« Maajiassi fess Itt, Babi. MU»., a» sov»r»a»a»d. Miko Žagal, Ml) g. Wi».k.»l.r Si.. Murrojr, Uuk. Nadaomi odbori fjfmk Salta, pradsadalk. SSSS W. Mik Si.. Cklsaaa. III.. Praak Somrak. «SIT Prssssr A »o., CUvaUad, O., WiUlaia Slltsr, «404 Si. CUlr Si.. Clavalead. Obla, ZdmiUvoni odbori PradsadaUii Praak Alol. IIS4 So. Cravfard Ava.. Chlsaga. IU. Jaška Oraa« MM W. SSik Si., Ckloaga. IU. Ja«. S kak, «404 Ortaa Ct.. Clovalaad, Okla. VBMOVNI EOBAVNIKi Dr. P. J, Kara. «SSS Si. CUlr AVH Clsaalaad. O. POEOBI Ker«apaa4eaaa e gl. adkaralki. M delaja a glavaan ara4», VSA PISMA, kl «a aaaaftaJa aa pasla gl. aradsadalks sa aaalavsi Pradsadalilva 1. N. P. J., SSST-IS So. U»adkU Ava.. CkUoSo, III. VSI EADEVE BOLNIŠKE POD POR g SE NASLOVE • BalaUka taj-aUtva t. N. P. J« ssst-ss So. Uwadale Avs.. CMsaga. IU. DENARNE POIIUATVE IN *|TVABI. M «a tMoJa al. lavriaaolaasa •Aera la Jadaaie vabša «a aaslovai Tsjaiilra g, N. P. J.. SUT-SS ta. Uwa* dala Ara, Cklaaga. III. Vgl SADRVB V SVEŽI S BLAGAJNIŠKIMI POSU sa pollljaja as ■ssleai Ela«aJMŠtva t. N. P. J.. SSST-SS Sa. Uwadale Ave.. Cklrsea. IU. Vee aH laška alada aaslaaaaja v gl. levvšavaUe« adkara ae aaj paiUJeJa Praak Salta«, pradsadalk« aadaaraaga adbara. šlgar aaslor Ja sfaroj. V«l prieivl aa gl. per«tal «dsek sa aaj pašUJaJa as aaslan Joka U«dar* waad. SOT W. Hoy Si , SsrlagflaM. III. Vsi daplsl la dragi splat, aasaaatta, aglasl, «aralalaa la »plak vso bar Is v eveal a gl«MlamJs4asl«. «aJVa pašUJa aa aaslavi "Prasvoia", StllT*BS So. Lawadala Ara, Cklaaga. III, NAROČNIKI POZOR! Znamenja (Nov. 90-23) pomoni, da vam naročnina po točo na U dan. Ponovilo jo pvBvnčfttao, da vam listi no ustavimo. Ako llita nt projmota, jo mogoča vstavljen, kar ni bi! plačan. Ako jo val Ibt plačan In ga na projmato, ja mogočo ustav« va, pililo nam dopisnico In navodilo stari in novi naslov. Nali sastopnlki so vil dru-štvoni tajniki in drugI sastopnlki, pri kaltrlk lahko plačata* naročnino. Naročnina sa colo lato jo $5.00 In sa pol lota po $2.50. Člani 3. N. P. J. pUča]o sa pol lota 11.90 in bb celo loto Za maslo Ckicago Jo bb loto tMO, pol lota 13.25. Za Evropo slana bb pol lota $4.00, bb vm lato pa $6.00. Tadnlk stana bb Evropo 11.70. Člani doplačajo samo 50c bb poltnino. Naročnino lahko tudi sami poli joto na naslovi UPRAVN1STVO "PROSVETA11 2067 9o. Lawndala Avo., CHICAGO, ILL. KNJIGE Književne Matice S.N.P.J. Književna matica Slovenske narodno podporne jednota je iadala in ima v zalogi gledeče knjige: < Pator Malavontura. Splsil Zvonko A. Novak. Izvirna povest iz življenja ameriških frančiškanov. Z izvirnimi slikami, katere je izdela! Stanko 2ele. Fina trda vezba. Cena a poštnino vred |1.50. Slovonsko-anglolka slovnica. Dodatek raznih koristnih Informacij. Fina trda vezba. Cena $2.00 a poštnino vred. Jimmia H Iga Ins. Spisal Upton Sinclair, poslovenil Ivan Molek. Povest iz življenja ameriškega proletarlJata za časa velike vojne. Trda vezba. Cena $1.00 s poštnino vred. Zajodalci. Spisal Ivan Molek. Povest iz doslej skritega kosa življenja slovenskih delavcev v Ameriki. Trda vezba. Ona $1.75 s poštnino vred. Zakon biogonosija. Spisal Howsrd J. O'M s lir y pobija fttrinmrtza. jo velik intrrra na prosprvanju kvpl Ig oglasov, prepleta. Is VM ¿eš, ds strrmljenje po rs»lrušnl- ks druge, ker sledi zlasti Iz taga, oglase so odgovorni Is OgUlsvsld Štvu mrd Slovsni jim še n« l»o p» ds se je kljub msjhnrmu obrat* sami, asbeae odgovornosti Bi pro* mn?lo do pepr«dke. ako nime^ nrruu kapitalu investiralo kome, vsame oprsvntštve ta Bi llllBft vodst%s. Mlovanl, pravi, da Imajo r l«-tn dni obrata od dobitke v lista. Oglsss knMta ss4a. di MSI trde glave ln kot taki, da ar izka orodju, «trojih in materijslu (zle BSBMfnjo plačati Mil, katart ji «gjo dobre v vojneb. «o pa« taki" s»i v bakrrui plofrvtai; n.j i,! ""frank OGLAR, •401 Superior Avenue, Cle»eUsJ, 0. V JUGOSLAVIJO V 9 dnech M raor.klh velikanih, ki volijo ru< tor. k AQUITANIA.........45,647 i.. MAURETANIA.......30,704 u. BERENGARIA.......52,022 t«. FMJssm kabin« as trct