Poštnina plačana t gotovinL
Leto XX., Št. 3
Ljubljana, sreda j. januarja 1939
Cena 2 Din
tTpravništvo: Ljubljana, Knafljeva 5
—	Telefon št 3122. 3123, 8124, 8125, 3126.
Inseratni oddelek: Ljubljana, Selen» burgova ul. — Tel. 3492 in 2492. Podružnica Maribor: Grajski trg T.
Telefon št. 2455. Podružnica Celje: K oc enova ulica 2.
—	Telefon št 190.
Računi pri pošt ček. zavodih: LJubljana št. 11.842, Praga «slo 78.180. Wien št. 105.241.
Angleški obisk v Rimu
Na diplomatske obiske se je svet v zadnjem času že tako navadil, da jih zasieduje sicer pozorno, a z večjo mirnostjo in preudarnostjo kakor pred nekaj leti, ko so se izven Ženeve zdeli nekaj manj navadnega in tudi manj potrebnega. Odkar pa je avtoriteta Društva narodov zrušena, so postali obiski državnikov nujna potreba za vzdrževanje mednarodnih stikov, brez katerih si normalnega mednarodnega razvoja ne moremo misliti. Napovedani obisk angleškega ministrskega predsednika Ne-villea Chamberlama in zunanjega ministra lorda Haiitaxa v Rimu med 10. in 13. tega meseca še celo lahko uvrstimo med povsem normalne pojave novih odnošajev med Anglijo in Italijo, kakor so na zunaj obeleženi z velikonočnim sporazumom z dne 26. aprila lanskega leta, uveljavljenim dne 26. novembra.
V zvezi z rimskim obiskom zanimajo zlasti tri stvari: kako je do njega prišlo, kakšen bo predmet razgovorov angleških in italijanskih državnikov in kakšen utegne biti vpliv tega obiska na bližnji razvoj odnošajev med evropskimi velesilami in s tem v zvezi seveda tudi na splošni mednarodni razvoj.
O možnosti izmenjave uradnih diplomatskih obiskov med Italijo in Anglijo se je govorilo že takoj ob podpisu angleško-italijanskega sporazuma lansko Veliko noč. Nekateri so tedaj napovedovali bližnji Chamberlainov obisk v Romu, drugi pa obisk italijanskega zunanjega ministra grofa Ciana v Londonu, a čuli so se končno tudi glasovi o možnosti osebnega kontakta med angleškim premierom Chamberlainom in italijanskim ministrskim predsednikom Mussolinijem izven Italije. Nova zaostritev zaradi Španije v vprašanju priznanja italijanskega imperija, na tretji pa končno naraščajoča napetost v srednji Evropi v zvezi z razpletom češkoslovaške krize so bili pojavi, ki so odvzeli zamislim o medsebojni izmenjavi angleško-italijanskih diplomatskih obiskov sleherno aktualnost. Z dnevnega reda pa to vprašanje ni bilo odstavljeno, kajti angleški odpravnik poslov v Rimu lord Perth je medtem stalno vzdrževal stike in nadaljeval razgovore z italijansko vlado, tudi še potem, ko so, kakor znano, obtičala na mrtvi točki franeosko-italijanska pogajanja za sklenitev podobnega sporazuma, kakršen je že bil sklenjen med Londonom in Rimom.
Monakovska konferenca ob koncu septembra je pomenila važen korak naprej tudi v pogledu novega razvoja ita-lijansko-angleških odnošajev. Ne le, da je bil s to konferenco med drugim omogočen prvi osebni kontakt med Chamberlainom in Mussolinijem, temveč sta se šefa obeh vlad ob tej priliki mimogrede sporazumela tudi o uveljavljenju velikonočnega sporazuma, ki je zares kmalu nato sledilo. V neposredni zvezi s tem osebnim stikom je končno prišlo še Mussolini j evo vabilo Chamberlainu za obisk v Rimu.
Ako imamo vse to pred očmi, sta nam namen in pomen angleškega obiska v Rimu obeležena že po teh zunanjih okoliščinah, ki so na eni strani vezane na lansko izboljšanje odnošajev med obema velesilama, na drugi strani pa na splošni mednarodni preokret, ki je nastal z monakovsko konferenco in po njej, zlasti v odnošajih med velikimi evropskimi državami. S tem je vsaj na splošno označen tudi možni predmet rimskih razgovorov, ki jim je z navedenimi okoliščinami dan glavni okvir. Seveda ne smemo pri ugibanju o predmetu teh razgovorov prezreti tudi vseh tistih pojavov, ki so sledili po mona-kovski konferenci, pri čemer moramo zlasti upoštevati novo napetost med Italijo in Francijo zaradi, nerešenih sredozemskih vprašanj, ki zanimajo posredno tudi Anglijo. Ni brez pomena v tej zvezi opozorilo na prvo italijansko uradno objavo o Chamberlainovem in Halifaxovem obisku, po kateri predmet rimskih razgovorov ni bil že v naprej določen, in to iz dveh razlogov: prvič zato ne, da ne bi ti razgovori izgubili »potrebne prožnosti«, drugič pa zato ne, ker »ni mogoče v naprej vedeti, kateri problem bo ob obisku najbolj zanimal obe državi«.
Po zaostritvi francosko-ltalijanske napetosti sredi decembra so se najprej razširile vesti, da se bosta angleška državnika na svoji poti v Rim — prav zaradi možnosti, da bi bili tudi odnošaji med Francijo in Italijo postavljeni na dnevni red rimskih razgovorov — najprej ustavila v Parizu. Pozneje je bila ta vmesna postaja izključena iz programa, očividno po želji samega angleškega premiera, ki ni želel svojih razgovorov z italijanskimi državniki obremeniti z zavirajočimi predsodki Pač pa se bosta po sedanjih vesteh Chamber-lain in Halifax ustavila v Parizu na svojem povratku iz Rima.
Mnogo se je v zadnjem času pisalo tudi o možnosti angleškega posredovanja med obema sprtima »latinskima sestrama«. Toda uradno se zdi ta domneva brez podlage. Francosko uradno spo-
ITALIJA ZAHTEVA NOVO
RAVNOTEŽJE V SREDOZEMLJU
Francija odklanja vsako posredovanje, v Italiji pa so mnenja, da se bo dal spor zadovoljivo urediti le s sodelovanjem vseh 4 velesil
Rina, 3. Jan. o. Rimski politični krogi sodijo, da bo izhodna točka za pogajanja glede italijansko-francoskih spornih vprašanj odpoved sporazuma iz L 1935. Sporazum, ki sta ga sklenila Mussolini in Lavai pred 4 leti, prav za prav ni nikoli eksistiral in je dejansko le zaradi tega, ker je predstavljal diplomatski dokument, oviral diplomatsko diskusijo o reviziji francosko-italijanskih odnošajev. Italijanska vlada je torej s svojo noto z dne 11. decembra preteklega leta dala pobudo za direktna pogajanja, ki se doslej niso mogla pričeti samo zaradi pridržkov, ki jih je Francija izrazila v svojem odgovoru na italijansko noto.
Francoska vlada Je medtem razvila živahno diplomatsko akcijo, da bi sd zagotovila sodelovanje in solidarnost angleške vlade, še preden bi mogla italijanska vlada precizirati svoje zahteve. Kakor zatrjujejo omenjeni krogi, je to francosko postopanje izzvalo samo večjo napetost v odnošajih med obema sosedoma. Poleg tega se je pojavila možnost, da bi morebitno angleško posredovanje v bližnjih dneh moglo francosko-italijanski spor postaviti na širšo mednarodno osnovo. Francoska vlada je zato že od vsega početka izjavljala, da ne bo dopustila nikakega
vmešavanja v svoje zadeve z Italijo in tudi ne bo priznala nobeni velesili kakršnekoli posredovalne vloge.
»Gazetta del Popolo« kritizira stališče francoske vlade in pravi, da bi bilo odveč iskati kako širšo podlago za normalizacijo francosko-italijanskih odnošajev, ker je že v dosedanjem okviru vseh spornih vprašanj dovolj široka. Do normalizacije italijansko francoskih odnošajev bo moglo priti šele, ko se bodo uredila vsa vprašanja, ki se niso rešila z versajsko pogodbo. Francija bo morala izpolniti vse svoje stare obveznosti do Italije. Poleg tega bo treba najti novo ravnotežje med pravicami in potrebami francoskega ter italijanskega imperija na Sredozemskem morju. Sedanji položaj onemogoča tako ravnotežje sil in sicer v prvi vrsti po francoski krivdi.
Rimski »Piccolo« je mnenja, da francoski poskus omejiti spor na Pariz in Rim, n»e bo uspel Nato kaže tudi govor francoskega veleposlanika Frangoisa Ponceta, ki ga je imel na Novo leto v Rimu na sestanku francoske kolonije, ko je dejal, da se bodo mogla vsa sporna vprašanja med Francijo in Italijo rešiti v duhu, ki je prišel do izraza na monakovskem sestanku vodilnih zastopnikov štirih evropskih velesil. Torej se bo moral francosko-italijan-
ski spor urejati na istem terenu, kakor so se druga evropska vprašanja
Nov angleški veleposlanik v Rimu
i/mdon, 3. Januarja, b. Zunanje ministrstvo uradno objavlja, da se bo v aprilu tega leta sedanji angleški odpravnik poslov v Rimu lord Perth umaknil in da
____ftpn razen ponedeljka.
Naročnina znaša mesečno Din 25.—. Za inozemstvo Din 40.—
Uredništvo: Ljubljana, Knafljeva ulica 5, telefon 8122, 8128,8124 3125, 3126. Maribor, Grajski trg «t. 7. telefon št 2455, Celje, Strossmay e r j eva ulica štev. 1, telefon št 65._
Rokopisi ss ne vračajo
bo aa njegovega naslednika imenovan kot veleposlanik sir Percy Loraine, sedanji angleški poslanik v Ankari. Sir Percy Loraine Je 58 let star in pripada stari angleški plemiški rodbini. Svojo diplomatsko kariero je začel najprej s tajništvom na britanskem poslaništvu v Pekingu, od koòetr Je nato odšel v Pariz, nato še v Madrid in Varšavo.
Od leta 1921 do leta 1926 Je bil poslanik v Iranu, nato pa v Atenah tri leta. Leta 1929 je bil imenovan za britanskega komisarja v Egiptu in Sudanu, kar je ostal do leta 1933, ko je bil imenovan za poslanika v Ankari. V Londonu ga smatrajo za enega izmed najbolj sposobnih angleških diplomatov in najtemeljitejšega poznavalca sredozemskih vprašanj, kar ga kot nalašč usposablja za poslanika v Rimu, kjer ga čaka dcslej najpomembnejša diplomatska naloga.
Anglesko-nemska gospodarska pogajanja
London, 3. jan. br. Guverner Angleške banke Montague Norman bo odpotoval jutri s svojo soprogo v Berlin, da vrne obisk guvernerju nemške državne banke dr. Schachtu, ki je bil pred božičem v Londonu, Norman bo ostal v Berlinu dan ali dva Imel bo več razgovorov s Schachtom in drugimi zastopniki nemških gospodarskih krogov. Dr Schacht je bil danes pn kancelarju Hitlerju ki mu je dal potreb na navodila za razgovore z guvernerjem Angleške banke.
Kakor zatrjujejo, je Schacht v Londonu v resnici načel vprašanja, kako bi se valoriziral nemški izvoz v Anglijo v zvezi
z izseljevanjem Zidov iz Nemčije. V Londonu so tedaj zavzeli odklonilno stališč« glede njegovih predlogov. Kakor zatrjujejo sedaj dobro poučeni krogi, se bodo razgovori o teh vprašanjih ta teden v Berlinu nadaljevali Poleg tega so na dnevnem redu berlinskega obiska Montagua Normana še druga vprašanja, ki se tičejo gospodarskih in trgovinskih odnošajev med obema državama
Norman namerava odpotovati iz Berlina v Basel, kjer se bo udeležil običajne mesečne seje upravnega odbora banke za mednarodna plačila
Na češkem bo odpuščenih 42.000 javnih nameščencev
Polovica med njimi je omoženih uradnic — Reduciranje nameščencev s tem še ni končano
Praga, 3. jan. h. Na podlagi smornic, ki jih je izdelala vlada bo sedaj izločenih iz državne službe 42.000 javnih nameščencev. Skupno je v vsej republiki okrog 371.000 državnih uradnikov na sistemiziranih mestih. Med temi je okrog 57.000 ženskih moči. Sedaj bo upokojenih 5.000 uradnikov, ki so star! že nad 60 tet, 16.000 uradnikov, ki so stari nad 55 let, ter 21.000 omoženih uradnic in nameščenk. Ako se bo pokazalo za nujno potrebno, bo število uradništva še bolj zmanjšano.
Zborovanje nove češke mladine
Praga, 3. jan. AA. (ČTK). Snoči je bilo v veliki dvorani Lucerni v Pragi zborovanje mladine, ki pripada stranki narodnega edinstva. Zborovanja so se udeležili tudi minister Havelka, bivši minister Cerny, predsednik stranke in več drugih uglednih političnih osebnosti. Zborovanje se je začelo s petjem narodne himne, nakar so nastopili razni govorniki, ki so poudarjali pomen gesla, pod katerim je bilo to mladinsko zborovanje sklicano, namreč gesla »Hočemo delati in živeti.« Predsednik praškega odseka mladinske stranke narodnega edinstva Bohumil Haninger je izjavil v svojem govoru med drugim:
»Rod, ki je izšel iz vojaške službe, ki jo je opravil pred nekaj meseci, ko je bila mobilizacija, se vrača k svojemu mirnemu delu. Hočemo ukiniti kolektivno neodgovornost in na njeno mesto postaviti avtoriteto in osebno odgovornost.«
Drugi govorniki so pozivali k sodelova-
nju z brati Slovaki. Podobno zborovanje je bilo istočasno tudi v neki drugi dvorani zadaj, ker je bila velika dvorana premajhna za vse, ki so se hoteli udeležiti zborovanja.
Francoski odbor
za begunce iz ČSR
Pariz, 3. jan. o. Tu se je ustanovil odbor za podpiranje beguncev iz Češkoslovaške. Delovni predsednik odbora je predsednik senatskega zunanjepolitičnega odbora senator Beranger. Med častnimi člani so nadškof Verdier, protestant, škof Berg-ner in židovski vrhovni rabin Levy. V odboru so zastopane tudi razne politične stranke.
Francoski listi so danes objavili proglas odbora, v katerem apelira na vse Francoze, naj priskočijo na pomoč beguncem iz Češkoslovaške. Odbor se v svojem proglasu zavzema tudi za začasno zaposlitev in kolonizacijo teh beguncev v francoskih kolonijah.
90 milijonov
londonske zbirke
London, 3. jan. AA. (Reuter). Londonski župan je ustanovil kakor znano meseca oktobra preteklega leta sklad za pomoč beguncev iz češkoslovaške. Kakor poročajo zdaj časopisi, je sedanje stanje tega sklada tole: vpisanih je 360.000 funtov šterlingov (90 milijonov din), od česar so porabili 350.000 funtov šterlingov za denarno in drugačno podporo beguncev.
Ameriške grožnje Japonski
Zedinjene države groze Japonski z gospodarskim bojkotom, če bo ovirala politiko odprtih vrat na Kitajskem
Washington, 3. jan. A A. Predsednik odbora za zunanje zadeve v senatu senator Pittman je izjavil: Če Japonska ne bo odgovorila zadovoljivo na zadnjo noto o
ročilo dopušča samo možnost, da se bodo angleški in italijanski državniki »le na splošno dotaknili vprašanja itali-jansko-francoskih odnošajev«, izključuje pa sleherno razpravo o konkretnih problemih. Pod »splošno razpravo« razumejo v Parizu predvsem vprašanje dopolnitve angleško-italijanskega sporazuma s podobnim italijansko-francoskim sporazumom.
Ne glede na ta ugibanja pa je že po samem programu rimskega obiska izven dvoma, da bodo rimski razgovori temeljiti in da se bodo nanašali ne le na vsa vprašanja, ki utegnejo trenutno zanimati obe državi, temveč da bodo zajeli ves kompleks sredozemskih vprašanj, med katerimi bo verjetno špansko vprašanje v ospredju. Sodeč po splošnem razvoju po monakovški konferenci ne smemo nadalje izključiti iz rimske izmenjave misli vsa ostala pereča vprašanja mednarodne politike, zlasti vprašanje bodočih odnošajev med evropskimi velesilami, ki je navzlic nekaterim novim naporom ostalo v glavnem še docela nerešeno.
Ves ta obsežni in važni program rimskih razgovorov v dovoljni meri pojasnjuje, zakaj čaka svetovna politična javnost na nje s tako veliko napetostjo.
politiki »odprtih vrat« glede Kitajske, bodo Zedinjene države prisiljene k represali j am Predvsem bodo morale prepovedati uvoz blaga iz Japonske. Prepoved uvoza bi mogel skleniti tudi kongres in sicer po zakonu o carinskih tarifah. Ta ukrep bi se mogel izpopolniti tudi s prepovedjo izvoza vseh proizvodov iz Zedinjenih držav na Japonsko Japonska bi morda v tem primeru izvršila gotove represalije proti Zedinjenim državam, kakor n. pr. prekinjenje diplomatskih odnošajev, nikdar pa ne bi napovedala vojne. »Vemo, da Japonska ne bo nikdar prišla na to stran Tihega oceana.«
Senator je končno poudaril, da govori v svojem imenu, vendar pa v dobro obveščenih krogih smatrajo, da se iz njegovih besed da pričakovati, da bodo podvzeti energični ukrepi proti Japonski, če odgovor japonskega zunanjega ministrstva ne bo zadovoljiv Izjave senatorja Pittmana so tem bolj pomembne, ker so bile podane tik pred začetkom zasedanja kongresa
Ameriško posojilo Kitajski
Washington, 3. jan. br. Pogajanja ki so se vodila med ameriško in kitajsko vlado glede dovolitve večjega posojila Kitajski, so bila sedaj zaključena. Amerika bo dala Kitajski posojilo v višini 50 milijonov dolarjev Del tega posojila bo služil za kritje kitajskih naročil pri ameriški oboroževalni industriji ostanek oa za nakup raznih potrebščin za kitajsko vojsko. V političnih krogih sodijo, da je hotela ameriška vlada na ta način podpreti Kitajsko v barbi proti Japonski in zadati s tem Japoncem hud udarec v odgovor na japonsko politiko na Daljnem vzhodu.
Aretacija angleškega
podkonzula v Španiji
Diplomatska afera med Anglijo in Franoovo Španijo
Burgos, 3. jan. AA Francova vojna policija je aretirala Ernesta Goldinga, ki je bil zadnjih 10 let angleški vicekonzul v San Sebastianu in njegovo ženo Aretacija je v zvezi s sodno preiskavo v znani aferi najdenih dokumentov v prtljagi angleškega podkonzula
London, 3. jan. AA Angleška vlada še ai prejela obvestila o aretaciji angleškega podkonzula v San Sebastianu io njegove soproge. Po mnenju Reuterjevega dopisnika bo ta aretacija povzročila zelo mučen položaj. Angleški podkonzul Golding je znan kot dober uradnik ki je svoje posle izvrševal v splošno zadovoljstvo ter se mu ni moglo nikdar niti najmanjše očitati. An-
gleški krogi so iznenadeni, ker so Francove oblasti aretirale Goldinga, preden so o tem obvestile predstavnika Velike Britanije ter se z njim posvetovale o konzulovi aretaciji.
Foreigen office je odredil nujno preiskavo o vzroku aretacije. Golding je bil po
Eri preiskavi izpuščen na svobodo kot ne-v, toda v poznejši preiskavi so Francove oblasti ugotovile, da je bilo med inkri-miniranimi dokumenti tudi premo, s katerim so republikanski vohuni dobili ukaz, naj skušajo preko Goldmga priti v zvezo z Barcelono. Prav tako jim je bilo zapovedano, da se pri pisanju poslužujejo nevidnega črnila.
Boji v Kataloniji
Nacionalistične čete prodirajo dalje, po republikanskih zatrjevanjih pa njihova ofenziva že popušča
Pariz, 3. jan. br. Boji na katalonski fronti so že znatno popustili Danes so bili nacionalisti aktivni le še v odseku pri Ba-lagueru, kjer jim je po poročilih iz Bur-gosa uspelo predreti republikansko fronto in zavzeti nekaj vazne'Sih postojank okrog Concase Na drugih delih fronte ni bilo večjih sprememb.
Francova letala so zopet prešla k napadom na republikanska mesta Ponovno so bombardirala Barcelono, Valencijo in Car-tageno Silovit napad je bil izvršen zlasti na valencijsko luko Pet velikih pristaniških skladišč je bilo razdejanih Napadalci so pri bombardiranju uporabljali zažigal-ne bombe, ki so povzročile v luki več požarov
London, 3. jan. AA (Reuter) Po vesteh iz Španije se položaj na katalonskem bojišču v zadnjih 48 urah ni spremenil, čeprav so v teku še srdite borbe. Aktivnost nacionalistov je še vedno velika, toda po mnenju vojaških krogov v Barceloni je borbenost že popustila. Na severnem bojišču so bili napadi nacionalistov odbiti ter se fronta nahaja 8 do 10 milj od Ar-teze. V odseku med Lerido in Granadello se republikanske čete dobro branijo in so morali nacionalisti vsako ped zemlje zelo drago plačati V odseku Cabanez. ki je nainevarnejši del bojišča, gradijo nacionalistične čete mostove čez reko Ebro Dasi so nacionalistične čete imele nekaj uspehov južno od Leride, se jim v teku zadnjih
10 dni ni posrečilo priti do strateško dobrih novih postojank.
Salamanca, 3. jan. AA. Uradno poročilo nacionalističnega poveljstva pravi:
Nacionalisti so dosegli v Kataloniji nadaljnje usw*he in so nadaljevali ofenzivo. V severnem odseku so čete generala Mi-nos Grando zasedle mesta Val de Levre-ra, Alentorno, Rubio de Abaho in Rubio de Emedio. Na jugu so čete generala Sol-caga zasedle Huncoso Tore de Spanol in nekatere druge sovražne postojanke. Naše čete napredujejo na vseh bojiščih. Sovražne izgube so bile včeraj še večje kakor pretekle dni. Na bojišču je obležalo 500 republikancev, ujetih pa je bilo '2.624. Med bogatim vojnim plenom je tudi 100 strojnic in 3 skladišča orožja. Nacionalistična letala so bombardirala vojaške objekte v Tarragoni, Barceloni in Kartageni ter železniško postajo v Tarragoni. Sestreljeno je bilo eno republikansko letalo, verjetno pa je, da je padlo na tla še neko lovsko leta-lo, če ne več.
Sestreljena Francova letala
Madrid, 3. jan. AA. Uradno objavljajo, da je bilo L 1938 sestreljenih 652 nacionalističnih letal napram 293 v L 1937. Izmed L 1938 sestreljenih letal je bilo 320 tipa Fiat 171 tipa Messersmith. 126 Dornier in Henkel ter 35 raznih drugih znamk.
Priprave za volitve v Angliji
London, 3. jan. o. V zadnjih dneh so se razširile v Angliji vesti o bližnjih parlamentarnih volitvah, ki pa so bile dokaj v protislovju. Danes je bilo mogoče iz zanesljivega vira zvedeti, da Je notranji minister sir Samuel Hoare res dal pobudo v tej smeri. Pristojnim oblastem Je odredil, naj prično sestavljati volilne sezname in priprav'jaü tudi vse ostalo gradivo za volitve. Kljub tem ukrepom vendarle ni mogoče reči z vso gotovostjo, da bodo volitve že v doglednem času. Dobro poučeni krogi so mnenja, da bodo bržkone v priče tku prihodnjega novega leta.
Huda vročina v Argentini
Buenos Aires, 3. jan. br. D očim besne v Severni Ameriki hudi snežni viharji Je zajel vso Argentino pravi poletni vročinski val. Danes so v Buenos Airesu zabeležili v senci 37, v nekaterih severnejših krajih pa celo 46 stopinj ceMJa,
Zaplenjen zaklad
ruskih aristokratov
Varšava, 3. jan. o. Iz Moskve poročajo, da je policija odkrila velik zaklad, ki so ga skrivali nekdanji ruski aristokrati. Agentje GpU so v nekem pokrajinskem mestu, katerega ime pa se ne navaja, našli večjo množino draguljev v vrednosti 20 milijonov zlatih rubljev. V času revolucije sta ta zaklad odnesli iz Leningrada dve ruski aristokratki. Zbežali sta ž njim v omenjeno pokrajinsko mestece, kjer sta zadnjih 20 let živeli v skromnih razmerah, čeprav sta razpolagali z milijonskim premoženjem. Ruska policija Je zaklad zaplenila, obe aristokratki pa aretirala.
Danski prestolonaslednik na potu v Ameriko
Kodaaj, 3. Jan. o. Danski prestolonaslednik in princesa Ingrid sta danes odpotovala v Ameriko, kjer bosta ostala nekaj tednov.
Roosevelt zahteva sto milijard za javna dela
Sestanek severnoameriškega narodnega predstavništva Pričakovanje Rooseveltove otvoritvene poslanice
Washington, 3. Jan. h. Danes «e je so pobijanja brezposelnosti. Zatrjujejo da srtal 76. kongres Zedin jenih držav Sever- I bo Roosevelt v to svrho zahteval od könne Amerike, ki je bil izvoljen novembra. ---< —»"— —*— —----- *
lanskega leta Današnja seja je bila kratka in se je kongres na njej samo konstituiral. Jutri dopoldne bo prva delovna seja, na kateri bo prečital predsednik Roosevelt svojo z veliko napetostjo pričakovano poslanico. Po informacijah Iz dobro poučenih krogov in po napovedbah predsednika kongresa bo vsebovala poslanica v glavnem naslednje točke:
1.	Zunanje-poiitični položaj, ki je po mnenju predsednika Roosevelta zelo resen.
2.	Pospešeno oboroževanje Zedlnjenlh držav.
3.	Obsežen zakonodajni program za reorganizacijo transportnih ustanov, predvsem železnic.
4.	Reorganizacija državne uprave.
5- Reforme na gotovih področjih Roo-seveltovega gospodarskega programa (New Deal). Roosevelt bo v zvezi s tem zahteval od kongresa odobritev izrednih kreditov za organizacijo javnih del v svrho
gresa 1.875 milijonov dolarjev (skoro sto
milijard dinarjev). Ta ogromna vsota se zdi mnogim članom kongresa prevelika obremenitev državne blagajne in trdijo, da bo kongres pristal največ na 500 do 750 milijonov.
Akcija za panameriško unijo se nadaljuje
New York, 3. jan. o. Po panameriški konferenci v Limi, ki ni dosegla rezultatov, kakršni bi do kraja zadovoljili wa-shingtonske državnike, so Zedinjene države razvile veliko diplomatsko akcijo, da bi vendarle dosegle ustanovitev paname-riške unije. Danes so se v Washingtonu zbrali vsi ameriški diplomatski in konzularni zastopniki z vsega kontinenta, zvečer pa se je pričela konferenca, na kateri bodo podrobno razpravljali o nadaljnji diplomatski akciji v omenjeni smeri. Posvetovanja bodo v največji tajnosti trajala 10 dni.
Anglija si skuša
pridobiti arabski svet
Povabila je na palestinsko konferenco vse arabske države — Preposvetovanje v Kairu — Nemške informacije o angleških namerah
Kairo, 3. jan. AA. (DNB). Danes je predsednik vlade Mahmut paša sprejel člane arabskega vrhovnega odbora iz Palestine. Predsednik vlade je sporočil, da je sosedne arabske države povabil na predkon-ferenco v Kairo, ki tuaj bi bila pred londonsko konferenco o Palestini. Dejal je tudi, da je že dobil pristanek Transjordanije in Jemena. Pri tej priliki je izjavil, da pričakuje, da bodo tudi ostale povabljene države dale zadovoljiv odgovor. Sam zaradi bolezni ne more potovati v London, čeprav ga je angleški veleposlanik v Kairu prosil v imenu Chamberlama. da bi se osebno udeležil konference. Zatem je izrazil upanje, da bo od Francije izposloval dovoljenje za potovanje arabskih zastopstev v Beyrut, kjer bi obiskali jeruzalemskega muftija.
V tukajšnjih arabskih krogih vlada precejšen pesimizem glede rezultatov bližnje palestinske konference v Londonu. Menijo, da Anglija želi to konferenco izkoristiti samo za to, da konsolidira svojo moč na bližnjem vzhodu na račun palestinskih Arabcev in delno tudi na načun Francije. Do povabila sosednih arabskih držav na londonsko konferenco je po mnenju tukajšnjih arabskih krogov prišlo samo zaradi tega. da bi se s tem prijateljskim korakom odstranile morebitne težave, ki bi jih utegnile povzročati arabske države angleškim prizadevanjem. Tako so prepričani, da nedavni obisk athlonskega vojvode v Arabiji pri kralju Ibn Saudu ni bil brez uspeha.
Naglašajo na dalje, da stališče Transjorda-nije tudi že prej ni bilo čisto jasno. Predsednik vlade Iraka Mafdaj, ki je neomejeno podpiral palestinske Arabce, je pred nedavnim podal ostavko. Kar se tiče Egipta, prevladuje mnenje, da je Anglija pristala na gotove spremembe angleško-arabske pogodbe, ki jih je zahtevala egiptska vlada.
Odpor zmernih Arabcev proti teroristom
Jeruzalem, 3. jan. br. Po zadnjem valu terorja se je položaj v Palestini nekoliko zboljšal. Danes je bilo le nekaj manjših incidentov. V Jafi je bil ubit policijski agent židovskega rodu, v Samariji je angleška policija izvršila več hišnih preiskav.
Medtem med Arabci vedno bolj narašča opozicija proti teroristom in muftijevi stranki, ki doslej ni dosegla nikakega konkretnega rezultata, a na drugi strani uničila nešteto arabskih družin. Politična akcija zmernih Arabcev je prišla do izraza v pismu, ki ga je poslal predsednik palestinske nacionalne obrambne stranke suverenom Egipta, Iraka, Jemena, Trans-jordanije in drugih arabskih dežel, v katerem jih opozarja na neštete žrtve Arabcev v Palestini, ki deželi niso niti najmanj koristile, spravile pa so v nesrečo ogromno število arabskih družin Zmerni Arabci zato pozivajo vse brate iste krvi, naj preženejo teroriste iz svojih dežel in jim odrečejo v bodoče sleherno podporo.
Nenavadna demonstracija v Londonu
London, 3. jan. h. Londonski brezposelni so priredili danes svojevrstno demonstracijo. Okrog poldneva se je ustavil pred Downing streetom št. 10., kjer je urad min. predsednika Chamberlaina, mrtvaški avtomobil, na katerem je bila krsta, pokrita z velikim črnim prtom in napisom: Brez dela ni pomirjenja.
Skupina brezposelnih, ki je spremljala avtomobil, je snela krsto in jo hotela odnesti v urad ministrskega predsednika. Policija je to preprečila in naposled brez-
poselne razgnala. Njihovi voditelji so pri zasliševanju izpovedali, da so hoteli na ta način demonstrirati proti predsedniku vlade, ker ni hotel sprejeti njihove deputa-cije. Na posredovanje policije je nato eden izmed višjih uradnikov ministrskega pred-sedništva sprejel deputacijo brezposelnih, ki mu je izročila na min. predsednika naslovljeno spomen co, v kateri zahteva, naj sprejme predsednik vlade zastopnike brezposelnih, ki mu bodo obrazložili svoje želje in zahteve.
Mednarodni položaj Poljske
Varšavska polslužbena »Gazeta Polska« piše o zunanjepolitičnem položaju Poljske ob novem letu v zvezi z glavnimi dogodki preteklega leta in poudarja med drugim:
»Likvidacija spora med Litvo in Poljsko ter povratek tješinskega ozemlja k Poljski bosta nedvomno izboljšala naše odnošaje z Litvo in tako odstranila poslednje ovire za sporazum med obema narodoma; glede češkoslovaške pa je treba pripomniti, da bi glede na dejstvo, da žive v poljski državi milijoni Ukrajincev imela prej Poljska kakor Češkoslovaška pravico do Pod-karpatske Rusije, dočim bi mogla Madžarska uveljaviti glede Podkarpatske Rusije zgodovinske in zemljepisne pravice. Vsekakor pa ne bo Poljska nikdar dopustila, da bi to ozemlje kdaj koli postalo središče velikoukrajinske politike.«
Glede poljsko - nemških odnošajev pripominja list: »Misel, da bi mogel kdo zahtevati Gdansk, Gdynio in poljski koridor, je naravnost smešna.«
Glede Rusije pa piše list takole: »Češkoslovaška kriza je napravila konec aktivni sovjetski politiki v Evropi. Sovjetska unija je končno spoznala, da predstavljajo dobri odnošaji s sosedi in njena lastna moč najboljše jamstvo za njeno neodvis-
nost. Mi smo svoje odnošaje s Sovjetsko unijo normalizirali, ker nam naša zunanja politika narekuje dobre odnošaje z vsemi sosedi. Mi pa ne želimo z nobenim svojih sosedov konspirirati proti drugemu.«
Glede Francije je končno varšavski pol-službeni organ mnenja, da se vedno bolj omejuje na čisto obrambno politiko v Evropi in da bo francosko-poljsko prijateljstvo preživelo sedanjo evropsko krizo.«
Sestanki zunanjega
ministra Becka
Nioa, 3. jan. o. Poljski zunanji minister Beck je svoj božični dopust preživel na francoski rivieri. Jutri bo odpotoval v Pariz, odkoder se bo vrnil preko Berlina v Varšavo. Kakor zatrjujejo dobro poučeni krogi, se namerava v Parizu, kakor v Berlinu sestati z odgovornimi politiki obsb držav in jih informirati o poljski nameri za sklenitev zvezne pogodbe z Rusijo. Beck se bo vsekakor še ta mesec sestal z ruskim komisarjem za zunanje zadeve Litvinovom, ki bo v ta namen prišel v Varšavo.
Nevtralnost baltiških držav
Kovno, 3- jan. A A. Ministrski svet je objavil zakon o nevtralnosti Litve. Besedilo zakona je istovetno" z besedilom zakona o nevtralnosti, Id sta ga v zadnjem času proglasili estonska in latiška vlada. Sprejetje enakega zakona o nevtralnosti v treh baltiških državah, je dokaz njihovega trajnega sodelovanja.
Zunanji ministri oaltiških držav se bodo sestali na svojo deveto konferenco od 1. do t>. februarja v Kovnu.
Kovno, 3. jan. br. Na pobudo litovske vlade se bodo prve dni prihodnjega meseca sestali v Kovnu zunanji ministri b^j-tjäkih držav. Ta deveta konferenca baltiške zveze bo trajala od 1. do 31. februarja.
Kakor zatrjujejo poučeni krogi, bodo na njej razpravljali predvsem o položaju, ki je nastal po volitvah v Klajpedi in zaradi katerega se namerava Litva znova približati Berlinu. Razpravljali bodo tudi o nemški akciji za ustanovitev ukrajinske države.
Razširjenje šibeniške luke
Sibenik, 3. jan. o. Direkcija pomorskega prometa v Splitu je za 22. januarja razpisala licitacijo za gradnjo nove obale v šibeniku. Za ta dela je bilo določenih 10.6 milijona din iz stomilijonskega posojila, ki ga je prometno ministrstvo najelo pri DHB. V Sibeniku nameravajo s tem denarjem zgraditi nakladalno in razkladal-no obalo, ki bo dolga 215 m, široka pa 62 metrov,
Beležke
Novo ravnateljstvo OUZD
Ker je potekla po zakonu določena triletna funkcijska doba ravnateljstva Okrožnega urada za zavarovanje delavcev v Ljubljani, je minister socialne politike razrešil dosedanje ravnateljstvo in imenoval novo. Istočasno je imenovano tudi novo nadzorstvo.
V	novo ravnateljstvo OUZD so Imenovani iz skupine delodajalcev stavbenik Matko Curk, industrijalec Anton Rojina in ravnatelj tovarne »Zmaj« Franc Jeglič iz Ljubljane, stavbenik Konrad Gologranc iz Celja, trgovec Franc Klanjšek Iz Maribora in ravnatelj Zebljarske zadruge Jože Gašperšič iz Krope. Iz skupine delojemalcev so v novem ravnateljstvu šef uprave »Slovenca« inž. Jože Sodja, urarski pomočnik Jože Jonke in tajnik Zveze združenih delavcev Franc Luzar iz Ljubljane, privatni nameščenec Jože Melaher Iz Maribora, občinski tajnik Jože Loboda z Dola pri Ljubljani in paznik Franc Gumpot iz Mislinja.
V	novem nadzorstva sta iz delojemalske skupine zasebni uradnik Stanko Golob iz St. Vida pri Ljubljani in delavec Peter Kotnik iz Ljubljane; iz delodajalske skupine pa novinar Franc Kremžar in ravnatelj Kranjskih dež. elektraren inž. Franc Miklavec, oba iz Ljubljane.
Gospodarski optimizem v Angliji
Londonski list »Sunday Times« objavlja razgovor s finančnim ministrom sirom Johnom Simonom o gospodarskih izgledih v letu 1939. Angleški finančni minister je mnenja, da je nazadovanje gospodarske konjunkture, ki se je začelo poleti leta 1937 in ki je v maju leta 1938 doseglo svoj višek, sedaj dokončno ustavljeno. Novo leto bo po njegovem mnenju pomenilo zopetni gospodarski vzpon in napredek. To svoje naziranje utemeljuje sir John Simon med drugim s tem. da se je v preteklem letu pojavilo v gospodarskem življenju Zedinjenih držav Severne Amerike splošno izboljšanje, gospodarski razvoj v Ameriki pa se je že često izkazal kot zanesljiv barometer za tendence svetovne trgovine.
Simonov optimizem deli, kakor poroča isti list. tudi večina angleških gospodarstvenikov, ki so v svojih novoletnih izjavah izrazili najboljše nade z*», bodoči gospodarski razvoj.
Varčevanje
Društva narodov
Generalni tajnik DN Avenol je razposlal te dni članicam DN poročilo varčevalnega odbora, ki je v dneh od 9. do 12. septembra zboroval v Bruslju. Odbor prihaja v svojem poročilu do zaključka, da bi bilo glede na sedanje okoliščine prav, ako bi se celotni proračun DN znižal za okoli 20%. V ta namen priporoča odbor med drugim, naj bi se izvedla reorganizacija generalnega tajništva DN in sicer predvsem z združitvijo nekaterih njegovih doslej samostojnih sekcij. Tako naj bi se na primer politična, razorožitvena, manjšinska in mandatna sekcija združile v eno samo skupino, enako tudi gospodarska, finančna in prometna ter končno sekcija za socialna vprašanja ln higienska v tretjo skupino. V kolikor bi bile druge sekcije še nadalje ohranjene, naj bi se število njihovega osebja skrčilo. Na ta način bi se izdatki za generalno tajništvo od dosedanjih 9.6 milijona šv. frankov znižali na okoli 8 milijonov šv. fr. Za mednarodni urad dela je predvideno znižanje njegovih izdatkov za okoli en miliion šv. fr. Skupni prihranki bi po predlogu komisije znašali okoli 7 milijonov šv. fr., toda v polni višini bi jih bilo mogoče dejansko izkazati šele leta 1941.
Gospodarsko sodelovanje med Nemčijo in ČSR
Vsebina in pomen nove trgovinske pogodbe — Zamenja-va čsL kmetijskih pridelkov za nemške industrijske
izdelke
Praga, 3. Jan. b. Tik pred božičem »ta Nemčija ln Češkoslovaška podpisali carinske in izvozne ugodnosti, kakršne Je Češkoslovaška pred »anšlusom« priznavala Avstriji. Nemčija je namreč po odcepu sudetskih krajev postala za Češkoslovaško nujno potrebni izvoznik, ki mora novo državo zalagati n. pr. s premogom, porcelanom, kemikalijami in steklom. Nasprotno pa se je Češkoslovaška s svoje strani zavezala, da bo v zameno dala Nemčiji 6000 vagonov pšenice, 3000 vagonov ječmena, 7OOO vagonov ovsa, 5400 vagonov pšemične moke in 1500 vagonov otrobov Ti proizvodi odgovarjajo po vrednosti skupno s surovim in izdelanim lesom, ki ga bo OeškcelovaSka izvažala odslej v večjih množinah v Nemčijo, približni vrednosti nemškega uvoza v CSR
Nova trgovinska pogodba pa je važna Se po tem, da je češkoslovaška trgovina s sudetskimi pokrajinami razbremenjena carinskih dajatev, češkoslovaški izvozni kontingenti v Nemčijo se cenijo samo glede poljedelskih pridelkov, špirita, piva in škroba na okoli 2 milijardi 100 milijonov Kč, trar predstavlja približno dobro tretjino >aga češkoslovaškega izvoza. Novi go-p. ,arski odnošaji z Nemčijo bodo potem takem še v tem letu zahtevali revizijo vseh dosedanjih trgovinskih pogodb z drugimi državami.
Zopet sto čeških rodbin izgnanih iz Poljske
Katovlce, 3 jan. w. V olšavskem okrožju se kljub vsem ukrepom poljskih oblasti množe spopadi med Cehi in Poljaki. Včeraj je bil ponovno Izvršen atentat na
neko poljsko gostilno. Od ekspoztje mòne granate sta bila gostilničar ln njegova žena ubita, več poljskih gostov pa ranjenih. Poljske oblasti so tega dejanja osumile češke delavce ln odredile izgon nadaljnjih sto čeških rodbin lz Frištata in Tješina. Izgnani Cehi so morali v 2 urah zapustiti poljsko ozemlje. Policijski direktor v Katovicah Je izdal proglas, v katerem grozi, da bo za vsak nadaljnji napad Izgnanih večje število Cehov vse tako dolgo, dokler ne bodo pregnani s poljskega ozemlja vsi Cehi.
Manjšinska pogajanja z Nemčijo
Praga, 3. Jan. AA. (CTK). Včeraj Je bila v zunanjem ministrstvu konferenca češkoslovaških strokovnjakov. Na njej so pripravili vse potrebno, kar je v zvezi z bližnjimi pogajanji med zastopniki češkoslovaške ln nemške vlade o medsebojni zaščiti manjüin. Ta pogajanja bodo v Berlinu.
Poleg ukrajinskega še belo* ruski problem na Poljskem
Varšava, 3. Jan. h. V zadnjem času je sporedno z ukrajinskim pokretom nastalo na Poljskem tudi zelo živahno gibanje Be-lorusov, ki prav tako zadaje poljskim oblastem velike skrbi, šele sedaj je prodrlo v javnost, da so te dni Izgnali lz Vilne 3 voditelje beloruskega nacionalnega odbora ln sicer duhovnika Toločka in Stantijevi-ča ter novinarja Klimoviča. Organizirali so široko razpredeno belo-rusko iredento.
Daladier v Tunisu
Po francoskih vesteh je bil tudi od domačega arabskega prebivalstva sprejet z navdušenimi ovacijami
Nova stranka
na Angleškem
Kakor poročajo listi, je bila te dni ustanovljena nova politična stranka pod vodstvom znanega konzervativnega politika Winstona Churchilla. Nova stranka bo zavzela kritično stališče napram vladi, vendar pa mislijo listi, da ne bo mnogo pomenila, čeprav je Churchillov osebni vpliv zelo velik. Listi dalje menijo, da je bila nova stranka ustanovljena ravno za božične praznike zaradi tega, ker se je bala lotiti se o^era^acHe v normalnih političnih dneh, ko so zbrane vse stranke, tako da je težje dobiti disidente. Poslanci, kj so pristopili k novi stranki, dosedaj v širši javnosti in zlasti v inozemstvu niso posebno znani. Iz Sadnih krogov izjavljajo, da jim nova stranka ne bo delala posebnih preglavic in da se sploh ne bo dolgo držala.
je


Nov dragocen dar kneza namestnika
Beograd, 3. jan. AA. Pred nekaj dnevi Nj. Vis knez namestnik podaril muzeju kneza Pavla impozantno zbirko znanstvenih del iz umetnostne zgodovine, zdaj je pa vnovič dokazal svoje neprestano stremljenje za napredek ustanove, ki jo je on ustanovil in ki zanjo skrbi Poslal je namreč muzeju v dar d ragoceno sliko uglednega francoskega slikarja iz druge polovice 19 stoletia Leona Lermita Slika je izdelana v pastelnih barvah in kaže prizor iz kmečkeea življenja Izvira iz največje dobe velikega umetnika, čigar dela so spravliena v mnogih svetovnih muzeiih. med drueim v Lonvru v Parizu, v New Yorku in Bostonu Po zaslugi te plemenite geste Ni Vis. kneza namestnika je francoski oddelek muzeja kneza Pavla obogatel z novim delom neminljive vrednosti.
Dr. Korošec v Atenah
Atene, 3. januarja. AA. Dr. Korošca, ministra na razpoloženju, ki je v Atenah prebil božične praznike in pričakal novo leto, je .včeraj sprejela v posebni avdienci velika kneginja Helena, mati Nj. Vis. knegi-nje Olge Dr. Korošec je ostal v avdienci dalj časa. Dr Korošec porablja svoj obisk v Atenah, da si ogleda znamenitosti mesta in njegove okolice. Danes 1e v sDrem-stvu poslanika Lazareviča napravil izlet do Maratonskega jezera, kjer Je občudoval visoke marmornate jezove, ki omogočajo oskrbo Aten z vodo.
Upokojitev
Beograd. S. «n	t ie vlakovodja
Martin Hladndk v LjubljanL
Bizerta, 3. Jan. AA. (Havas) Križarka »Foch« je prispela v Bizerto, davi ob 7.30, predsednik vlade Daladier pa se je izkrcal ob 8. V pristanišču ga je sprejel in pozdravil generalni rezident Eric Labon. navzoči pa so bili predstavniki vseh civilnih in vojaških oblasti, kakor tudi zastopniki domačih organizacij. Pristanišče je bilo vse okrašeno s francoskimi in tuniškimi zastavami, pa tudi na vseh ladjah so razobesili v pozdrav zastave. Prihod predsednika vlade Daladiera so pozdravile vojne ladje s salvami strelov iz topov.
Bizerta še nikdar prej ni bila tako živa, kakor pri tej priliki. Ob vsej poti, po kateri se je premikal sprevod uradnih osebnosti, so bili razvrščeni vojaki, za njimi pa se je gnetla ogromna množica ljudstva. Francozi in domačini v živopis-nih narodnih nošah so prihiteli od vseh strani, da bi izkazali svoje navdušenje. Vsak je držal v rokah francosko in tuni-ško zastavo. Domačini so nosili tudi napise, s katerimi so izražali svoje veselje nad Daladierovim prihodom ter tople želje Franciji. Ljudstvo je nadvse navdušeno vzklikalo »živela Francija! živel Tunis! živel Daladier!«. na ladjah so v pozdrav tulile sirene, po mestu so zvonili zvonovi.
Pri sprejemu v luki je neko dekletce izročilo Daladiera krasno srebrno in zlato škatlico s sf il igram om Damaska in napisom v francoščini: »Rešitelju miru — Edvardu Daladiera, v spomin od tuniškega prebivalstva Bizerte v znak spoštovanja in neomajne zvestobe do zavezniške Francije. 3. januarja 1939.«
Po sprejemu je Daladier odšel iz Bizerte ob 8.30 v vojno pristan'šče, kjer si je ogledal razne naprave. Po pregledu utrdb je ob 11.30 prispel v rezidenco beja, ki je nekaj kilometrov v stran od Bizerte. Bej je v spremstvu svojih ministrov in generalov sprejel predsednika vlade zelo svečano v prestolnl dvorani. Pri tej priliki je imel Daladier govor, v katerem je med drugim dejal:
Prihajam v imenu vse francoske vlade, da vam Izročim pozdrav zaščitniškega naroda. Francija In Tunis sta nerazdružljivo zvezana po dogovorienih pravicah in te vezi postajajo iz dneva v dan tesnejše zaradi solidarnosti, medsebojne pomoči in stalnega napredka, ki sta ga obe državi
doživeli. Ta solidarnost se manifestira na vseh poljih. Njej se moramo zahvaliti, da postajajo Francozi in Tunižani iz dneva v dan bolj navezani drug na drugega.«
Tuniški bej je odgovoril med drugim:
J-Ginjen sem nad vašimi besedami. Dejstvo, da je tako eminenten in tako reprezentativen francoski državnik pustil na strani vsa svoja mnogoštevilna prizadevanja le za to, da prinese pozdrav francoskega regentstva, je izredno pomembno. V tem vidim nov dokaz naklonjenosti, ki nam jo je vedno Izkazoval plemeniti zaščitniški narod, ter novo manifestacijo duha sodelovanja, s katerim so bili vedno prežeti Francozi in Tunižani. Francija ima pravico do brezmejne hvaležnosti tuniškega naroda za dela, ki jih je ustvarila. Tudi Tunis, ki sodeluje pri istem delu za gospodarski in moralni napredek, bo znal ob vsaki priliki manifestirati svojo hvaležnost in svojo zvestobo. Lahko ste prepričani, gospod predsednik, da bodo Tunižani, če se bo pokazala potreba, znali stopiti na stran Francije.«
Ob 12.15 je Daladier prišel uradno v Tunis. Sprejela ga je ogromna množica francoskega in arabskega prebivalstva, ki mu je navdušeno vzklikala. Popoldne je v Gambeti prisostvoval veličastni reviji čet tuniške garnizije ter si ogledal letalske eskadrilje, ki imajo svoja oporišča v Tunisu.
Odmevi v francoskem tisku
Pariz, 3. Jan. AA. Listi obširno komentirajo sedanje Daladierjevo potovanje. Nekateri mu posvečajo cele stranL Posebno poudarjajo prisrčnost sprejema, ki so ga Daladierju priredili na Korziki. »Excel-sior« objavlja poročilo pod velikim naslovom »Vroče domoljubje Korzike pozdravlja Daladierja«. »Journal« je objavil članek pod naslovom »živela francoska Korzika«. »Echo de pariš« piše, da je bil Da-ladierjev prihod v Ajaccio zelo sijajen in da so mu v Bastiji priredili triumfalen sprejem. Navdušenje Je bilo nepopisno. »Oeuvre« poudarja, da Je sedaj po tem sprejemu korzlško vprašanje rešeno. »Petit Journal« objavlja izjavo predsednika tuniške trgovske zbornice, ki jo je del posebnemu dopisniku tega lista.
Klen vihar na črnem morju
Carigrad, 3. jan. AA. Strašen vihar je zajel vse področje Črnega morja. Poročajo o mnogih nesrečah in žrtvah. Ladjo »Milijet«, ki je imela 1880 ton, je vrglo na obalo, kjer jo je zopet zajelo valovje in odneslo seboj. Ladja se je potopila, okoli 22 mož posadke pa je utonilo. Prav tako se je potopilo še okoli 20 drugih ladij razne tona-že ter več motornih čolnov. Za mnogo manjših ladij še ni znano, kakšna je njihova usoda. Vremenoslovci pravijo, da bi se vreme moglo še bolj poslabšati. Telegrafski in telefonski promet je na več krajih ustavljen.
Poskusne vožnje naših novih torpedovk
Nantes, 3. jan AA. Jugoslovenska torpe-dovka »Beograd«, ki je bila izdelana v tukajšnji ladjedelnici, je končala svoje poskusne vožnje. Pri zadnji poskusni vožnji je dosegla hitrost 31 vozlov. Sedaj je na poskusni vožnji druga torpedovka jugoslo-venske vojne mornarice istega tipa »Ljubljana«.
Justifikacija sovjetskih policijskih uradnikov
Kijev, 3. jan. AA. Danes je bila izvršena smrtna kazen, nad petimi bivšimi uradniki policijske uprav«. Veliko števio prič je potrdilo, da so jih obtoženci aretirali brez najOmnjšega razloga na osnovi lažnih obtožb, kakor je to prakticirala svoj-čas GPU,
Stavka pariških kinematografov
Pariz, 3. jan. o. Jutri prično v Pariza stavkati vsi kinematografi. Zapora kinematografov naj bi pomenila protest proti novim davkom, odnosno dokladam, ki jih je kinopodjetjem naložila pariška mestna občina. Filmski producenti so se s to akcijo solidaxizàrali.
Mednarodne smučarske ! tekme v Zakopanih
Beograd, 3. jan. AA. Od 11. do 19. februarja bodo mednarodne smučarske tekme v Zakopanih na Poljskem Na tekme pošlje mnogo držav svoja moštva, med njimi tudi Jugoslavija. Tekmovalni program bo zelo zanimiv. Glede na veliki popust na poljskih železnicah (75°/®) v vseh smereh, če se kdo mudi vsaj tri dni v Zakopanih, priredi poljsko-jugoslovenska liga v Beogradu v času teh tekem izlet na Poljsko. Stroški znašajo 2.000 do 2.500 din za osebo (tretji razred brzega vlaka, soliden Pension, vizum itd) za 10 dni trajajoč izlet Prijaviti se je Pojsko-jugoslovenski ligi, Beograd, Uzunmirkova 5, najkasneje do 25. januarja Tam se dobe tudi vse podrobne informacije.
Vremenska napoved
Zemunsfco vremensko poročilo: ToplejSe vreme v vsej državi, oblačno z dežjem v zapadnih krajih, po večini jasno na vzhodu in delno oblačno v ostalih krajih. Najnižja temperatura je bila v Skoplju —10, najvlSja v Omišlju 12.
Zemunrfka vremenska napoved: Prevladovalo bo oblačno vreme z dežjem in snegom. Nekoliko hladneje.
Dunajska: Ze.o oblačno, sneg ali dež, temperatura bo polagoma zopet padla»
»J v«. *•■ ■
Posledice naglega vremenskega prevrata
Nenadna odjuga je preplavila ulice in ceste, napolnila struge in zavrla avtobusni promet
Ljubljana, 3. januarja
Mrzel, suh Božič, deževno južno vreme v tednu okrog Treh kraljev — to je že etara izkušnja vremenskega opazovanja pri nas. Včasih se primeri obratno in smučarsko veselje je za božič neredkokrat pokvarila nagla odjuga z obilnim dežjem. V taksnih primerih je v prvem tednu januarja pritisnil mraz in jelo je močno snežiti. Zgodilo se je tudi tako, da smo bili o božiču brez snega in dežja, okrog praznika Treh kraljev šele je priplesala zima B prvimi snežinkami.
Takšna vremenska sovisnost v naših širinah je nas letos krepko presenetila. Po prvem navalu sibirskega mraza se je v božičnih dneh pri nas zasidral ponoven hlad in se kakor jezero držal po dolinah. Živo srebro je nihalo več dni na kraju leta med 12. in 9. stop. pod ničlo, po Novem letu je pa mraz občutno odnehal. Na Novega leta dan je še bilo —11.5 C. 2. t. m. zjutraj je bilo v Ljubljani —9.5 stop. C. Barometer je dan za dnem padal, znak, da se blizu nas motovili ciklon toplega oceanskega zraka. Severna Italija je bila že vsa v območju dežja, nje južni del je imel še predvčerajšnjem neobičajno zimo z močnim sneženjem.
Včeraj popoldne je mraz namah izginil, postajalo je temneje, visoko v zraku se je vrtinčila močna odjuga. Rahlo je rosilo in kljub temperaturi —4 C, je segal dež do tal. Pretoplo je bilo visoko v zraku, da bi se mogle razviti snežinke. Kljub hladu pri tleh so deževne kaplje prodrle nizko zračno plast in na mrzlih tleh se je jela nabirati poledica. Pod noč se je Ljubljana izpremenila v pravo drsališče, po svetlih, zaledenelih ulicah so si pomagali ljudje na vse načine, da so prišli do cilja.
V noči na torek je pritisk oceanskega zraka še narasel. Barometer je padel na 755.2. davi je kakor ves današnji dan tičalo živo srebro na 0.9 C, Dež je lil vso noč, s streh se je tajal sneg in ko so se zjutraj meščani odpravili z doma, se jim je nudil neobičajen prizor. Ulice so se iz-premenile v jezera in potoke, s streh je lilo kakor iz škafa.
Odtoki so bili zamašeni, voda je zastajala ob pločnikih in po ožjih ulicah je brizga.la umazana deževnica po ljudeh. Motorna vozila bi morala previdneje voziti po mestu, da ne bodo pasanti, ki se nimajo kam umakniti trpeli škodo na obleki.
Ivan Kocijančič
Ime šolskega upravitelja g Ivana Kocijančiča se je začrtalo tako korenito v življenje in krog našega učiteljstva, da stopa kljub vsej naglici današnjih dni prav izrazito na plan. Ta ugledni šolnik in organizator je nedavno praznoval svoj 60. rojstni dan. Visoko zravnanega, krepkega moža, polnega vedrine in zdravega optimizma vidimo sleherni dan. kako hiti po Miklošičevi cesti v Frančiškansko ulico, kjer deluje pisarna Učiteljske Samopomoči.
Luč sveta Je zagledal v Llpnici pri Pod-nartu 21. decembra 1878. S preizkušnjami človeka, ki mu že v mladosti ni bilo postlano z najboljšim, se je šolal najprej v Kropi, učiteljišče je dovršil v Ljubljani, nakar je poprijel za najtežje, a hkrati najbolj hvaležno delo, ki je bil kakor rojen zanj. Homec, Radovljicat Tržič, Bohinjska Srednja vas, Bušeča vas in slednjič Ljubljana so kraji, ki bi vedeli povedati o našem jubilantu le najboljše. Stotine in stotine otrok so imele v g. Kocijančiču odličnega vzgojitelja, učiteljstvo dobrohotnega upravitelja, ki je dosegal uspehe z njemu tako izredno lastno ljubeznivostjo. V neumornem poklicnem delu ga je zajela potem, ko je sam prosil zanjo, upokojitev, nakar se je lahko še odločneje posvetil gospodarsko — orga-nizatoričnemu delu slovenskega učiteljstva. Dolga leta je delal v upravnem odboru Učiteljske tiskarne, vidimo ga pri odboru za graditev obmorskega doma učiteljstva v Omišlju, zopet ga najdemo vestno skrbnega kot urednika »Učiteljskega tovariša«, a predvsem cenimo njegovo veliko skrb za napredek največje učiteljske socialne organizacije, Učiteljske samopomoči, ki ji stoji na čelu že od leta 1921. dalje.
Morda je ironija usode hotela, da preživlja US vprav ob 60-Ietnici tega vrlega moži svoje težavne dni. A vemo, da njegovemu bistremu očesu ne bo ušlo ničesar, in da bo samopomoč srečno prebrodila težave, ki se kopičijo (ne po njeni krivdi) nad njo. Od 218 članstva se je dvignila ta prepotrebna ustanova na preko 2600 članov. Ako nič drugega, že ta številka zgovorno pove, koliko dela je bilo treba, da je prodrlo pravo prepričanje... Jubilant je tudi pogosti glasnik strokovnih gospodarskih člankov v učiteljskih glasilih. Je seveda od mladih nog dalje odločen narodnjak, navdušen Sokol, ki svojih sposobnosti nikoli ne obeša na veliki zvon, ki dela kakor ura, pa je vprav zato v širokih vrstah naše javnosti visoko cenjen. Lovec, vrtnar, sadjar, nadalje nad vse velik prijatelj planin, ki jih je obredel vse po vrsti že neštetokrat,velik prijatelj naše književnosti, — tako nam je slika njegovega širokega obzorja tembolj jasna. Ob 60-letnici žele najširše vrste našega učiteljstva zglednemu svojemu tvorcu vso srečo in zdravje v krogu g/e. Albine in otrok.
I Vremenski preobrat je dvignil vode v strugah, Ljubljanica, Gradaščica in Sava so močno narasle. Ob strugah so se od-krhnile velike ploskve zaledenelih mlak in debeli kosi ledu so plavali skozi mesto. Precejšnja snežna odeja, ki je legla doslej na zemljo, vsebuje v snežnih kristalih ogromne množine zadržane vode. V primeru, da skoro ne nastopi hladnejše vreme, ss lahko primeri, da bosta deževnica in snežnica povzročili katastrofalne po-vodnji. Ponoči in davi je padlo 36.6 mm dežja, vmes se je ponujal južni sneg, ki je zaradi pretoplega ovzdušja šele zvečer prišel do moči.
Žrtve poledice
Nerodno vreme, ki nas je pozdravilo ob vstopu v novo leto, je v ponedeljek in torek zahtevalo tudi nekaj nesreč na poledenelih tleh. Tako so mestni reševalci pripeljali na kirurški oddelek upokojenega čuvaja Jožeta Grimšica s Tržaške ceste ,ki je doma pred hišo padel in si iz-pahnil ramo. Prav tako je morala v bolnišnico uradnica glavne pošte Hilda Vr-tovčeva, ki je v uradu padla na izglajenih stopnicah in si poškodovala nogo v kolku.
Na doslej še nepojasnjen način se je ponesrečil 621etni delavec Tobačne tovarne Niko Vrhove. Na stopnicah svojega stanovanja na Mestnem trgu je v noči od nedelje do ponedeljka tako padel, da so ga v zgodnjem jutru našli nezavestnega. Takoj so ga prepeljali na kirurški oddelek, a še vse do snoči se ni zdramil iz nezavesti.
Avtobusi so izostali
Nenadni vremenski prevrat z močnim naletom južnega snega je povzročil zlasti velike motje in zapreke v našem avtobusnem prometu. »Avtobusni peron«, kakor pravijo ulici ob evangeljski cerkvi je bil danes prazen. Avtobusi, ki vzdržujejo promet na precej številnih in važnih progah niso ne prihajali ne odhajali. Zavladalo je popolno mrtvilo. Ni bilo ne avtobusa iz 2i-rov ne iz Tržiča ne iz Cerkelj. Iz Kranja
so spravili pošto s sanmi v Cerici j o. Slič-no so si morali pomagati tudi drugod, kjer so avtobusni prevozi obvezani prevažati pošto.
Iz Starega trga na Notranjskem je avtobus sicer krenil proti Ljubljani, kamor je s težavami tudi prispel. Na povratku » bile ovire še večje in kakor se glasi večerno poročilo, je moral ostati čez noč na Turjaku.
Avtobusi so v ponedeljek zvečer trpeli zaradi poledice, da so kar drseli v jarke, a odjuga je spet onemogočila vsako vožnjo, pa naj so kolesa še tako oborožena z verigami.
Voda na cestah, hišni posestniki in magistrat
Z mestnega magistrata smo prejeli: Ko je nastopilo toplejše vreme in je pričelo še deževati, je snežnica poplavila vse hodnike in ulice zlasti zato, ker so zamašeni kanali in so kadunje ob robnikih polne snega. Tudi od streh lije voda, ker so žlebovi polni snega in nesnage, da ne požirajo vode. Vse se pa zaradi čofte pritožuje samo na cestno nadzorstvo, ki pa teh nedostatkov gotovo ni krivo. Zato mestno poglavarstvo spet opozarja vse posestnike na čiščenje kadunj ob robnikih, da cestna voda more odtekati. Hišni posestniki so po cestno policijskih predpisih dolžni snažiti te kadunje in hodnike, prav tako pa morajo skrbeti tudi, da so strešni žlebovi popolnoma v redu in očiščeni ter ne puščajo vode. Ob sedanjem mehkem in mokrem vremenu se jasno vidijo nedo-statki .ki so jih zakrivili hišni posestniki z zanemarjanjem hodnikov in odtočnih kadunj ob robnikih ter žlebov in s prezira-njem cestno policijskih predpisov. Občinstvo dobro ve, da je mestno poglavarstvo hišne posestnike že večkrat opozorilo na te dolžnosti, zato bo pa naša javnost razumela tudi posledice §90 zakona o mestnih občinah, ko bodo taki posestniki občutno kaznovani.
Božični turnir v Hastingsu
Vasja Pire je moral kloniti pred Kleinom
London, 2. januarja
V saboto so v Hastingsu odigrali 3. kolo mednarodnega božičnega turnirja. Senzacija tega kola je bil poraz našega velemojstra Pirca. Kot beli je igral s Kleinom Rettijevo otvoritev. V na videz izenačenem položaju je p-išlo do popolne izmenjave figur in se je na mah pokazalo, da je bila Pirčeva pozicija znatno slabša. Ob prekinitvi je imel Klein zmago že zagotovljeno in se je Pire še pred nadaljevanjem udal.
Veliko zanimanje je vladalo za srečanje med Szabojem in bivšim svetovnim prvakom dr. Euwejem. Sprva sta igra*a odklonjeni damski gambit, nato pa je Eu-we zavilf v sprejeti gambit in vzel kmeta, kar je v mojstrski praksi nekaj neobičajnega. Szabo je nato žrtvoval skakača za 2 kmeta in pozneje dobil še tretjega. Eu-we je kmalu nato figuro vrnil, da bi se osvobodil pritiska. Nastala je trdnjavska končnica. Euwe je imel sicer nekoliko
boljšo pozicijo, a je kljub temu končno pristal na ponujeni remis.
Tylor in Milner-Barry sta igrala igro štirih skakačev z Rubinsteinovo obrambo. Milner je uprizoril močan napad na nasprotnega kralja. Tylor nI našel prave obrambe in je že v 20. potezi kapituliral. Bila je to prva Milnerjeva zmaga po dveh zaporednih porazih. Golombek je v angleški partiji, ki je pozneje prešla v katalonsko variato domskega gambita, v pozicijski igri nadigral Sergeanta in ga po 34. potezah prisilil k predaji. Landau in Thomas sta igrala odklonjeni damski gambit. Nastala je pozicijska igra, v kateri je Landau dobil kmeta in je s to premočjo zmagal po 54 potezah.
Prekinjena partija I. kola Golom bek: Klein se je končala remis.
Stanje po III. kolu: Landau, Szabo 2 in pol Euwe 2, Golombek, Klein, Pire, Thomas 1 in pol, Milner-Barry 1, Sergeant, Tylor pol.
Zbor ZKD bo 1$. januarja
Vabila društvom in delegatom so razposlana
Ljubljana, S. januarja
Občni zbor ljubljanske ZKD, matice osrednjega kulturnega dela po naših nacionalnih društvih, se lansko leto, sklican za nedeljo 30. oktobra ni mogel vršiti. Zatorej sklicuje upravni odbor ZKD občni zbor ponovno in je določen občani zbor za nedeljo 15. januarja za 9. uro. Vršil se bo v predavateljski dvorani Udruženja jugo-elovenskih inženjerjev v Ljubljani v Kazini, na Kongresnem trgu 1. (II. nadstropje, levo).
Dnevni red januarskega občnega zbora ZKD je naslednji: Nagovor predsednika, volitve verifikacijskega odbora, poročila funkcionarjev upravnega odbora, poročila načelnikov odsekov (knjižničnega, predavateljskega, prireditvenega in ostalih). Sledila bodo poročila nadzorstva, volitve novega upravnega in nadzornega odbora, predlegi in slučajnosti.
V smislu pravil ZKD je občni zbor sklepčen, če je zastopana na njem vsaj petina vseh včlanjenih edinic, ki jih pred-sitaivljajo opolnomočeni delegati članic včlanjenih društev. Ako ni ob napovedanem času vsaj petine upravičenih delegatov, se začne občni zbor uro kasneje ob vsakem številu navzočih.
Tajništvo ZKD je razposlalo vabila. Vsaka edini ca prejme tudi posebno tiskovino »Poinomočje«, ki naj ga izpotaita društveni predsednik in tajnik. Vpišeta naj ime opolnomočenega delegata, v tiskovino pa naj zabeležijo tudi ime more-
bitnega delegatovega namestnika. Dolžnost vseh naših edinic je, da bodo na januarskem občnem zboru sigurno zastopane. Podpisano in s pečatom opremljeno polnomočje mora cddati vsak društveni delegat ob vstopu v dvorano predstavniku ZKD. Vsako društvo ima pravico le na enega delegata z glasovalno pravico.
Januarski občni zbor ljubljanske ZKD mora biti prisrčna in prava manifestacija nacionalnih in kulturnih delavcev iz vseh našiih krajev. Udeležba na občnem zboru sejalcev naše narodne kulture naj bo dolžnost vseh naših edinic.
Smrt junaške žene
Leskovac, 3. januarja Te dni je umrla v Leskovcu nenavadna žena, ki je bila splošno znana pod vzdevkom »moška« Marija. Ta vzdevek je dobila. ko je že v mladih letih uspešno tekmovala z možmi pri strelski družini in pri raznih nacionalnih organizacijah. Pridružila se je tudi četniškemu pokretu in v
njem je zalegla za dva moža. Po svojem Junaštvu in požrtvovalnosti je imela v
veličastni zgodovini srbskega junaštva malo vrstnikov, kaj šele vrstnic.
Ze pred balkanskimi vojnami je bila Marija steber četniške poročevalske službe Po najnevarnejši poti je četnikom do-našala pošto in municijo in v točni evidenci je imela vse sovražne nakane, ki so četnikom pretile. Se več je četnikom koristila s svojo smelostjo, bistroumnostjo in požrtvovalnostjo med balkanskimi vojnami, med svetovno vojno pa je bila najboljša opora topliških vstašev. Okupacijske oblasti so jo imele na sumu, a ni bilo mogoče, da bi jo zajele pri delu. Ko so jo zaprli, jo je zasliševal sam šef okupacijske oblasti v Leskovcu, Stojkov.
—	Mi vemo, da nosiš pošto komitom, jI je dejal, povej nam, od kod dobivaš vesti, in bogato te bomo nagradili. Sicer pa te čaka strašna smrt.
Vse grožnje in muke niso mogle prisiliti junaške žene do kakega priznanja. Do osvobojenja je bila internirana v Pirotu in iz taborišča se je vrnila telesno strta, duševno pa krepka, kakor je bila vse svoje življenje. V Leskovcu in Pirotu so ji neštetokrat grozili s smrtjo, večkrat so jo postavili pred puške, a hrabra žena je mučitelje in oblastnike zavračala z besedami:
—	Kar ubljte me, tudi na mojem grobu bo rasel božur in z njim se bo kitil po zmagi srbski vojnik!
Za vse požrtvovanje in junaštvo je usoda naklonila »moški« Mariji bedno življenje in v starosti nad 70 let je zdaj revna umrla
Vlak je povozil delavca
Ptuj, 3. januarja Na Novega leta dan so našli na progi v bližini postaje Cirkovec neznanega mrliča. Takoj se je tja napotila komisija, ki je ugotovila, da je nesrečnik pogodbeni delavec Jože Medved iz Cirkovc. Na Sil-
B \
A
m er
*
Pmja Ibs varuje razočaranja
Zafo že pri nakupu Aspirin table! pazile na »Bayer«-jev križ, kaj« brez tega znaka ni Aspirina.
ASPIRIN
TABLETE
Cgl»i r«g. pod S. brojtm 12608 od «I.
vestrovo okrog 13. Je progovna sekcija izplačala delavcem zaslužek, katerega je prejel tudi ponesrečeni. Po izplačilu je odšel v gostilno poleg postaje Sv. Lovrenc na Dravskem polju. Ob 20. pa se je napotil domov proti Cirkovcam. Hodil je menda po sredi proge Kmalu ga je dohitel večerni vlak, ga pograbil in vlekel s seboj kakih 600 m. Odtrgalo mu je desno nogo, ki je ostala sredi proge, dočim je truplo vrglo vstran Zeno pokojnikovo je skrbelo, kje se mož toliko časa zadržuje, zato je poslala ponj soseda Drvenška, ki ga je našel mrtvega na progi. Truplo so pripeljali v mrtvašnico v Cirkovcah.
Roparski napad na mariborsko deklete
Desetletno punčko je omamil in ji vzel torbico
Maribor, 3. januarja Na predstojništvu mestne policije se je danes dopoldne zglasiia 10-letna Dora Vr-baničeva. učenka III razreda osnovne šole, ki je povedala, da jo je v Ribniškem seìu za Kalvarijo napadel neki moški, jo vrgel na tla in jo omamil. Ko se je spet zavedla, je ugotovila, da ji je zmanjkala ročna torbica s 24 dinarji. Pri zaslišanju je izpovedala, da jo je tja zvabil neki mlajši moški, češ da ima v Ribniškem se-lu neke opravke, šla sta skozi mestni park na Kalvarijo, od tam pa zavila po
pešpoti mimo vinotoča Tkalca proti Ribniškem selu. Nenadno se je mladenič obrnil proti deklici, jo spodtaknil in ko je padla, ji je potisnil cunjo v usta in na nos. Najbrž je bila cunja klorcformirana ali pa namočena v kako drugo omamno sredstvo, ker se je deklica takoj onesvestila. O tem dogodku so bili obveščeni orožniki iz Košakov, ki zdaj poizvedujejo za roparjem. Policija je še ugotovila, da je mladenič dekle čakal pred mestno klavnico in jo nagovarjal, češ da ji bo pomagal nositi jabolka, če gre z njim.
Velika tatvina iz umivalne mize
Tat je odnesel 35»ooo din, pustil pa zlatnino
Maribor, 3 januarja V Tvorniški ulici štev 11 je izginila iz stanovanja tkalskega mojstra Sera ročna blagajna, v kateri je bilo 35.000 din gotovine in hranilne knjižice ? vlogo 18.000 din. Tatvino je opazila danes Seroma žena. ko je iskala ročno torbico, ki je bila tudi tudi shranjena v ročni blagajni Ser je še pred božičem vzel iz ročne blagajne 800 din. Do danes pa ni tavine nihče opazil Ročna blagajna je namreč bila v spodnjem
predalu umivalne mize Z blagajno vred je izginila tudi ročna torbica, ki jo je, kakor rečeno, iskala Serova Zanimivo je, da so storilci pustili v zgornjem predalu listnico, v kateri je bilo nekaj denarja, zlato zapestno uro. uhane in mnogo druge zlatnine. O drznem vlomu je bila takoj obveščena mariborska policija in v Tvorniško ulico je odšel daktiloskop Grobin, da posname prstne odtise Policija intenzivno poizveduje za drznimi vlomilci.
Usoda aktovke s tisočaki
Pojasnilo prizadetega kaplana CaSute
Maribor. 3 januarja Glede na včerajšnje poročilo o neznani usodi 12.430 dinarjev nam sporoča magda-lenSki kaplan g A Cafuta naslednje: Znesek 12.450 dinarjev, ki se je nahajal v izginuli aktovki, ni last šentilskega župnijskega urada, marveč magdalenskega župnijskega urada. Ker je moral po nekih opravkih v St. 11 j in ker bi vlak zamudi'., če bi navedeni denar po dvigu nese! v župnijsko pisarno, je vzel aktovko s seboj v Št. llj. Na mariborskem glavnem kolodvoru je vzel listek 11. razreda, ni pa mosel petovati v II. razredu, ker je ime! omenjeni vlak za naše potnike samo 2 vagona. Zatorej je vstopil v III razred in se je peljal v družbi šestih znanih oseb, med katerimi sta bila dva dobro znana potnika iz magdalenske župnije v Mariboru. Aktovko je shranil v kupe-ju. V Št Ilju je izstopil in se napotil v družbi nekega dijaka do župnišča, kjer se je potem od dotičnega dijaka poslovil. Obiskal je šentiljskega kaplana. Na aktovko
z denarjem se je spomnil šele potem, ko je prišel po odhodu iz šentiljskega župnišča na šentiljski kolodvor. Kapian A. Cafuta navaja, da je železniško osebje videlo, da je izstopil v Št. Ilju iz vagona brez aktovke in tudi v Št. Ilju ga ni videl nikdo z aktovko.
V zvezi s tem so oblastva ubrala dobro sled in so nekemu osumljencu že za petami.
Mož in žena
»želim ti v novem letu vse tisto, kar ti meni želiš!«
»Ali že spet začenjaš?« Res je!
»Moj prvi mož je bil dosti pametnejši od tebe.«
»Ne verjamem. Drugače te ne bi bil
vzel.«
Romantična ljubavna romanca p° Prekrasni noveli nesmrtnega ruskega lirika a. PUŠKINA
liiAiXnn & V«	A •• - • Pretresljiva ljubezen mlade V/glavnih vlogah veliki
POŠTAR JEVA HCl	Harry Baur
poštarjeve hčerke in carskega oficirja. Film je izdelan
Silno napeti dramatični prizori in krasni fotografski posnetki ! v režiji velikega ruskega Jeanine Crispin. Georges DANES PREMIERA!	Predstave ob 16., 19. In 21. uri.
umetnika V. Turžanskega. Bigaud ln Gina Manes.
KINO UNION » TeL 22-21
I i
Delo našega Aerokluba v letu 1933.
Ljubljana, 3. januarja
Kakor so ostala društva ob koncu starega leta 1938. objavila svoje celoletne bilance, je treba, da tudi ljubljanski Aeroklub pokaže sadove svojega dela. Kljub gmotno nevzdržnemu stanju kluba smo vendar dosegli nekaj, kar lahko mirno smatramo za napredek. Prvo naj omenimo delo jadralne sekcije. Zaradi pomanjkanja sredstev smo v preteklem letu vršili jadralno šolo na Blokah v zelo majhnem obsegu. Interesentov za šolanje je bilo mnogo, žal pa ni bilo mogoče vsem ustreči, pač zaradi pomanjkanja letečega parka. Skupno se je letos izšolalo okrog 40 jadralcev, ki so napravili A, B in C izpite. Za šolanje smo imeli pičla štiri jadralna letala; od tega dve šolski ter dve, ki sta prišli v poštev za jadranje. Na žalost pa je najboljše med njimi že po nekaj poletih strio svoje modro krilo ob pobočju Bradatke.
Postavljen je bil nov državni wkord za šolska jadralna letala; z njim je namreč bloški jadralni učitelj Ostermah jadral 35 min. in 27 sek. To je dokaz izvežbano-sti naših jadralnih pilotov. Končno smo dobili novo prehodno letalo tipa »Granau 9«, ki so ga poleg upravnika jadralne Sole
g. Raznožnika preizkušali In uporabljali tudi nekateri rutinirani »B« piloti. Izkazalo pa se je, da se letalo ni povsem posrečilo. V teku lanskega šolanja smo dobili tudi svojo zgradbo in hangar na Blokah. Postavili so nam ju na Sv. Vidmu za cerkvijo v Novi vasi. Tako smo kljub »suhemu letu« dosegli precej, za kar lahko rečemo, da smo z lastnimi žulji in v zvezi z vrlo upravo našega Aerokluba dosegli.
Minilo leto je veljalo le kot nekaka vmesna doba, tako da bomo v novi seziji 1939 napravili vse večji korak k napredku in slavi Aerokluba, posebno pa še upravnega odbora Ljubljane. Do sedaj smo zbirali nove sile. da bomo v bodoče odločno pomaknili naše jadralno letalstvo v bližino tekmovanja z nemškim in poljskim. Lanska jadralna šola je imela v gostih jadralce iz Maribora in Jesenic. Prvi so se šolali z avtomobilsko vprego In so imeli s seboj tri letala, drugI pa so ostali zvesti tradiciji bloškega starta, namreč raz pobočja bloških gričev. Naši ljubljanski jadralci so v letu 1938. napravili kakih 1500 poletov, kar je ogromna številka v primeri s tako majhnim številom za let sposobnih letal. V jeseni smo imeli na ljub-
ljanskem letališču šolo letalske vprege. V to šolo so Imeli priliko vstopiti le vsi »C« piloti in vsi oni »B« piloti, ki so napravili v Rumi pilotski izpit. (O njih je poročal g. A Noč v »Jutru«.) Toda muhasto Jesensko vreme ln malenkostne nezgode letal, ki so vršila to šolanje, so nam prekrižale račune ter smo šolo morali predčasno zaključiti.
Moramo pa tudi omeniti delo naše motorne sekcije, ki je pripomogla do uspeha naše civilne aviacije. Ljubljanski Aeroklub je priredil veliko mednarodno tekmovanje motornih modelov, katerega so se udeležili Nemci, Cehi, Francozi, Angleži in drugi odlični inozemski m domači modelarji, èe celo Amerika je poslala svojega zastopnika. Dalje se je šef centra g. dr. St. Rape udeležil tekem Male antante. žal pa je Imel smolo, da je zaradi napake na letalu moral opustiti teknjevanje, čeprav je kazalo na dober zaključek zanj. Poleg teh velikih del naše motorne sekcije moram omeniti, da je izvršila precej uspelih letalskih dni po naših podeželskih mestih ter je s tem povečala krog ljubiteljev letalstva.
Naša motorna sekcija je lani za dve letali povečala Svoj leteči park, poleg tega pa Se/kader mladih pilotov. Obe novi letali sta športna enoseda in sta delo g. dr. A. Kuhlja, najpožrtvpvalnojšega letalske-
ga delavca. Tudi na ljubljanskem velesej-mu smo si lahko ogledali razstavo našega Aerokluba, ki je privabila ogromno število gledalcev. Izvršenih je bilo lepo število »zračn h krstov«, s katerimi so naše ljubljanske srajce pokazale, da jim je letalstvo aokaj priljubljeno.
Poleg vsega je omeniti, da so naši zgledni funkcionarji prirejali po naši ožji domovini zanimiva predavanja. V tem smo jih »mlada garda« skušali posnemati, seveda pa le z manjš.mi uspehi. Precej naših mladih jadralcev je v zadnjem času prijelo za pero, v čemer se blesti le posnemanje naših marljivih voditeljev.
Tudi podmladek Aerokluba je letos prav pridno deloval. Ustanovil je več modelskih tečajev, za katere je zavladalo močno za-n man je. Razen tega je prirejal razne izlete in poučne ekskurzije na letališče, pod vodstvom genialnih gg. profesorjev, vodij podmladkov na gimnazijah. V vsem pa gre zahvala g. dr. Rapetu, ki je ljubeznivo sprejemal trume mladih in uka željnih dijakov in dijakinj ter jim na lahko razumljiv način tolmačil skrivnosti in lepote letalstva.
Upajmo torej, da bomo mogli ob koncu leta 1939. še kaj več poročati o uspešnem delovanju našega marljivega Aerokluba.
jtaafca C.Jw
^bJS TRGOVSKI ples
Hey balo va - Wisiakova - „Jožek In Ježek" - Tri godbe
Domače vesti
* Jubilej uglednega hrvatskega zgodovinarja in kulturnega delavca. V Krapinl v Hrvatskem Zagorju se je pred 70. leti rodil dr. Vladimir Gudel. ki se je uvrstil med zaslužne hrvatske šolnike, zgodovinarje in kulturne delavce. Tudi njegov oče je bii učitelj, rodbina pa se je priselila v Hrvatsko Zagorje lz južne Dalmacije. Ko je dovršil študije slavistike in klasičnih jezikov v Zagrebu, je Vladimir Gudel dobil službo na gimnaziji v Gospl-čru. Od tam je bil premeščen v Zagreb na gornjegrajsko gimnazijo, a ker se je s svojim delom zameril režimu, je bil večkrat premeščen ir, kajpak tudi suspendiran Svoje šolsko službovanje je zaključil dr. Vladimir Gudel v zagrebški klasični gimnaziji. S pisateljevanjem in znanstvenim delom se je bavil izza mladih let. in so izhajale pomembne njegove razprave v »Vi-jencu« »Savremeniku«, »životu«, »Obao-ru« te še nekaterih drugih listih in revijah Spisal je tudi več knjig iz hrvatske zgodovine, s posebnim veseljem pa Je obravnava) razvoi hrvatske gledaliàóe umetnosti. Zadnja njegova knjiga o stoletnici hrvatskega preporoda je izšla pred dvema letoma
•	imenovanje n»vega upravnica oceanografskega instituta. Za upravnika oceanografskega instituta v Splitu je bil postavljen od prosvetnega ministrstva dr. Ante Ercegovič. ki je bil doslej vršilec upravi-teljske dolžnosti in je spisal že več razprav o razvoju in preureditvi oceanografskega instituta
♦	Naša zdravstvena služba na razstavi v Beogradu. Ker se tudd naša država udeleži letošnje svetovne razstave v New Yor-ku. je minister za socialno politiko pooblastil osrednji higienski zavod v Beogradu, da bo po navodilih načelnika sanitetnega oddelka ministrstva zbral im obdelal gradivo o zdravstveni službi v Jugoslaviji za to razstavo.
Pri lenivosti črevesja, črevesnem katarja, obolenju danke, odstrani naravna »Franz-Josefova« grenčica zapeko dolnjih organov dobro in naglo. Mnogoletne izkušnje uče, da uporaba »Franz-Jose-fove« vode odlično regulira funkcije črevesja.
Ogl. reg. 8. br. 15. 48S-35
*	Po zakonu o strokovnih š°lah za ponižno osebje v "onalni in zdravstveni fclužbi je odrejeno da mora pomožno strokovno osebje — dojilje, zdravstveni pomočniki, desinfektorji, babice in bolničarji — nostrificiratl svoje diplome, če hočejo vršiti službo v naši državi. Ta ukrep je bil potreben, ker so pogosto sprejemali v državno in zasebno službo to pomožno osebje tudi brez zadostne strokovne izobrazbe, ali pa, če je absolviralo šole, ki ne ustrezajo našim zakonskim dolcčllom. Po navodilih, ki jih je izdal minister za socialno politiko in ljudsko zdravje, mora to osebje priložiti prošnji potrdilo o absolvirani šoli in podatke o šoli. njenem ustroju in kako dolgo so jo obiskovali òe bo glavni sanitetni svet ugodno presodil ta izpričevala, se odpošljejo prosvetnemu ministrstvu v nostrifikacijo.
*	Četrtinska voznina za glavno skupščino Jadranske Straže. Prometni minister je odobril četrtinsko voznino vsem zastopnikom Jadranske straže, ki se bodo udeležili glavne skupščine v Zagrebu 11., 12. in 13 februarja Ta vozna olajšava velja za odhod od 9 do 13., za vrnitev pa od 11. do 15. februarja.
Km sPI	71	rr^"		ÌTF	n	TÜ
...j 2 .'j if	VINO V S O D Č K1 H OORNlÄ^ADOÖWAi'4					
*	Lepa dobrodelna akcija beograjske policije. Na prvi dan pravoslavnega božiča bo beograjska policija po vseh delih mesta delila božičnice revnim otrokom tn priredila bo tudi kosilo za 400 revežev. V to svrho so danes vsi organi uprave grada Beograda od najvišjega uradnika do prometnega stražnika in zadnjega uslužbenca zaposleni pri živahni požrtvovalni dobrodelni akciji. Vsak pobira v okolici, kjer službuje, pri premožnejših prebivalcih božične darove v denarju in blagu za reveže. Ves dan je posvečen revnemu prebivalstvu in so policijski organi o osnutku ln poteku svoje dobrodelne akcije z mnogoštevilnimi proglasi obvestili vse beograjsko prebivalstvo.
*	S^avtsKj dom na JahOrini. Skavti drinske župe so sklenili zgraditi na JahOrini blizu vrelca Gnjila Bara svoj dom, ki bo središče skavtskih taborov in tudi zimskega sporta na Jahorini Gozdarsko upravo na Ilidža so prosili za dodelitev zemljišča in za dovoljenje, da bi smeli sami sekata v njenih gozdovih les za gradbo doma. Kakor hitro bo gozdarska uprava ugodila prošnji, se bodo lotili dela.
*	Smučarjem in planincem Lepa Uskov-nlca. komaj dve in pol ure od postaje Bohinjske Bistrice, visoka 1200 m, mfdi smučarjem zimskega užitka na debelo. Odeta je z meter debelo sneženo plastjo. Z vso oskrbo ln toplimi sobami je poskrbljeno v planinskem domu Uskovnici. Sprejemajo se gostje za daljše bivanje po najnižjih cenah. Za informacije pišite na naslov; Franc Erlah, Bohinjska Srednja vas.
*	Najcenejša knjiga je vsakoletni Ljubljanski Zvon, ki prinaša v 12 številkah in na 600 straneh in čez najnovejše prispevke slovenskih književnikov, kritikov in esejistov Potem knjižne revije ste v stalnem stiku z resničnim duhovnim življenjem svojega naroda, z njegovimi duševnimi vprašanji in končnimi ideali! Zato sezite in naročite se na revijo, ki že od Stritarjevih časov dalje oznanja ideje napredka in svobode. — Celo'etna naročnina je 120 din (dijaška 90" din), plačljivo tudi v mesečnih obrokäh.
*	Nova imena železniških postaj. »Jutro« je včeraj kratko poročalo, da se od Novega leta dedje imenuje mariborska glavna postaja samo Maribor, dosedanji koroški kolodvor pa se imenuje Maribor-Studenci. To beležko je treba Izpopolniti, kajti v komercia nem oddelku generalne direkcije državnih železnic v Beogradu so preimenovali z Novim letom tudi ljubljanski glavni kolodvor, ki se odslej imenuje kratko Ljubljana, gorenjski kolodvor se imenuje Ljubljana-šiška, dolenjski kolodvor pa Ljubljana-Rakovnik. Namen praimenovanja je, kakor zatrjujejo, poenostavljenje postajnih imen, in sledijo še nekatera preimenovanja ne samo pri nas, temveč tudi v drugih delih države.
*	žrtev materinstva. Včeraj je v Kranju položila svoje mlado življenje na oltar materinstva gospa Berta Demšar jeva, so-proea zobozdravnika dr. Dragotina Demšarja. Novica o njeni tragični smrti je zbudila v Kranju splošno obžalovanje. Naj bo pokojnici ohranjen časten spomin, žalujočim tudi naše iskreno sočutje!
*	Novi grobovi. Po kratki bolezni je umrl v Sarajevu g. Branko Borštnik, redov djačke čete, sin uglednega odvetnika dr. Vladimirja Borštnika v Krškem in nečak našega uredniškega tovariša Boža Borštnika. — Na Jesenicah je umrla gospa Marija »lesarjeva, posestnica. Pokopali jo bodo jutri ob 16. — V lepi starosti 84 let je umrla v Mariboru gospa Franja Majerjeva. Vzorno mater bodo jutri ob pol 16. spremi'i k večnemu počitku na po-brežju. — Pokojnim blag spomin, žalujočim naše iskreno sožalie!
*	Zasnežene južnosrbsKe ceste. Zaradi snežnih žametov je prekinjen ves promet na državni cesti Prilep—Kičevo—Debar. Na tej cesti je povprečna višina snega 1 meter. Ravno tako je ustavljen promet na cesti Gostlvar —BuKOvik Te oesta je bano-vinska ln predstavila važno zvezo Gostl-vara z okolico. Tudi na tej cesti so že nekaj dni visoki snežni zameti .
*	DivjagKa otmica mladenke. V Bosni tn še v nekaterih drugih pokrajinah naže države so še vedno v navadi otmice ali ugrabljenja nevest. Nekatere otmice se izvedejo bolj zaradi starega običaja kakor pa zaradi potrebe ln so takorekoč dogovorjene med starši zaljubljencev. So pa tudi primeri, pri katerih je mnogo divja-štva z žalostnim koncem. Tak primer se je oni dan pripetil v vasi Stanovih v brč-kem okraju. Mladi kmet Mile Ganič je bil zaljubljen v Maro, hčerko kmeta Zimiča. Mladenka je bila pripravljena postati njegova žena in morda se je na skrivaj tudi dogovarjala s svojim Izvoljencem o otmi-cl, a ko je prišlo do nje, se je postavila na stran svojih staršev. Mile Ganič je namreč ponoči s četo kakih 80 prijateljev, ki so bili oboroženi s puškami in batonami, obkolili hiše Marinih staršev. Nekaj otmičarjev je stalo na straži, ostali pa so vdrli v hišo ter zahtevali deikle. Starši in bratje so se upirali napadalci pa so na nje navalili ter jih privezali na postelje. Maro so odvedli s seboj, a je še v isti noči zbežala iz Miline hiše ter bosa kakih 4 km daleč pritekla domov Na begu se je mladenka nevarno prehladila ln o nasilni otmici bo zdaj razpravljalo sedišče.
*	Krade, da bi druge ljudi spametoval. V Sansteem Mostu so zajeli nad 40 let starega potepuha in profesionalnega tatu Novaka Ostojiča. Varnostni organi so se tz-nenadili, ko jim je začel tat na dolgo in široko razlagati potek svojega življenja in svoje tatinsko profesijo Novak je sin premožnega očeta, a je že v zgodnji mladosti utekel od doma. ker je mačeha z njim grdo ravnala. Pet in dvajset let živim od tatvine, je pripovedoval Novak policistom, a nisem navaden lopov in tat Jaz sem pobožen in dober človek. Kradem v prvi vrsti zaradi tega, da bd druge ljudi spametoval. Poglejte, primera v vas, ko ie ljudje pripravil ja jo na kako slavo. Slišim, kako se kak kmet baha, da Ima doma vse odprto, ker ima dobrega psa čuvaja in ker še nikdar ni bil okraden. Počakaj, prijatelj, si mislim, in ko 9e mož gosti pri sosedu, obiščem njegovo hišo ter odnesem nekaj, da bi ga naučil previdnosti. Drugič odnesem nekaj vozniku, ki je neprevidno pustil svoj voz na cesti. Mala tatvina voznika spametuje. Tako kradem »v božjem imenu«, ker moram pač živeti in v korist drugih ljudi.
*	Ubijalca roparskega morilca pred sodiščem. Pred okrožnim sodiščem v Kola-šinu se je začela razprava proti kmetoma Tomoviču in Guluboviču iz šahoviške občine, ki sta lani v noči 14. avgusta ubila tn oropala ropaiskega morilca Mila Paji-ča. Pajič je lani meseca julija umoril ln oropal beograjskega podjetnika inž Sto-jana Baderja ,kl je gradil novo cesto ob reki Tari. Pajič je prej delal pri Baderje-vem podjetju in je vedel, da prihaja inž. Bader s Cetinja z denarjem za izplačilc delavcev. Ob samotni poti je prežal na svojo žrtev in nesrečnega inženjerja je ustrelil pred očmi njegove soproge ln hčerke Umorjeni inženjer je imel pri sebi 250.000 din in ves ta denar je odnesel morilec, ki se je srečno prebil skozi kordon orožnikov ki so takoj po umoru zasedli ves okoliš. Morilec Pajič je imel med uslužbenci Baderjevega podjetja nekaj sokrivcev in pomočnikov, ki so že vsi zaprti. Vest o razoojništvu se je razširila naglo po vsej črni gori .objavljena je bila tudi roparjeva slika in kmetje v okolici so pozorno motrili vsakega neznanca. Sredi avgusta se je morilec Pajič pojavil v šahovski občini in nekega večera se je zglasil pri Tomoviču ter ga prosil, da bi mu pokazal pot do kake večje ceste. To-movič je poklical svojega soseda Golubo-viča ln oba sta se z neznancem dogovorila, da ga bosta p-inočl spremila do ceste. Prepričana sta bila, da je neznanec zasledovani roparski morilec, ki ima pri sebi veliko vsoto denarja. Ko so hodili nekaj ur, so v neki kolibi počivali in ko je Pajič zaspal sta ga spremljevalca ustrelila in si razdelila njegov denar. Sestanek obeh kmetov s sumljivim tujoem pa v vasi ni ostai neopažeD ln spet je pohlep po denarju privede! do tega. da sta bila ubijalca ropar' kega morilca že po nekaj dneh
* V cementarni »Split« je izgubilo delo 700 delavcev. Ves svoj obrat je ustavila tovarna cementa »Split« na Majdanu, pogasila svoje peči ter odpustila 700 delavcev Vzrok ustavitve obrata so velike, v skladišču nakopičene neprodane zaloge cementa Tovarna »Split« je največja tvor-nica cementa v vsej Dalmaciji Prej je svoje izdelke izvažala daleč po svetu, zdaj pa so ostale nerazprodane velike zaloge zaradi nemške konkurence. Splitska »Nova Doba« poudarja, kako strašna nesreča je zadela sredi zime 700 delavcev ln njihove družine, ter zahteva, naj bi se pri gradbi naših avtomobilskih cest vporabljal samo cement domačih podjetij, da bi se preprečile socialne krize, in pa tudi zaradi tega, ker uvoženi bitumen za graditev asfaltnih cest zaostaja po kakovosti za domačim cementom
ONA JE BILA PRETIRANO DEBELA! — ON JE TRPEL NA REVMATIZMU !
Sedaj oba vzameta redno in vestno dozo Krušen soll, ki vsebuje zmes znanih mineralnih vod Uverila sta se, kako ugodno vpliva Krušen sol na vso prebavo, na ta način prepreči povzročitev debelosti, a večkrat pomaga revmatlzmu. Zavarujte se od časa do časa ln skrbite, da redno vzamete Krušen sol, da se v telesu ne razvijajo škodljive kali. Krušen sol se dobiva v vseh apotekah. Velika steklenica stane samo 45 din, mala steklenica 27 din. Ogl. reg S. br. 29.613/35.
Prvikrat i metropole
v velikem filmu
ttvijeaj« boste videli pravo dvojno lice Hollywooda, svetovne flmske
HOTEL HOLLYWOOD
v glavni vlogi DICK POWELL In ROSEMARIE in LOLA LANE Premiera Kino Matica 21-24_ Danes ob 16., 19. In 21. ari
n— Nov škropilni avtomobil nabavi mestno poglavarstvo ln je v ta namen razpisana licitacija v »Službenem listu«.
SEDAJ JE ČAS
sa naročilo družinskega časopisa .Prijatelj,.
Sporočite s v oj naslov apravi .Prijatelj*, Ljubljana, Dalmatinova 8 J, ki Vam pošlje eno dtevllke Bresplačno oa ogled.
u— JNAD »Jugoslavija«. Danes ob 19.30 seja C. O
u— Plesna šola na Taboru ima zaključno plesno vajo v četrtek 5. t m. ob 20.
Lovska zadruga sprejema naročila za živo divjačino
(zajce, fazane In jerebice) do 15. Januarja 1939 — Pojasnila daje Lovska zadruga — LJUBLJANA — TELEFON 20-29
* Dobro se je založil i tujo obleko. Od Sv. Križa pri Litiji nam poročajo: Posestnik in lesni trgovec Janez Celestln lz So-pote je prijavil, da je nekdo vlomil v njegovo hišo in si nabrali lep plen. Tat je odnesel precej obleke ln čevljev, srajc, perila in drugega, kar mu je prišlo pod roko. Iz skrinje je vzel tudi browning s škatlico nabojev, več britev ln dvojne škarje za striženje. Celestin trpi nad 3.000 din škode. Tatvine je bil osumljen France Gracar lz Gradišča pri ét Rupertu, ki je nekomu ponujal revolver na prodaj. V vasi, ki je pomladi postala znana zaradi ponarejanja tisočakov, so orožniki našli nekaj ukradene obleke ln perila. France sam pa je že izglniL
I?
u — Pogreb pok. prof. dr. Belar ja bo danes ob 16. Iz kapelice pokopališča pri Sv. Križu.
u— Predavanje SPD. Prihodnje predavanje SPD v torek lu. t. m. ob 2U. v dvorani Delavske zbornice na Miklošičevi cesti. Predaval bo nemški alpinist Gorter Wolfgang iz Tölza o alpinistični ekspedi-cljl v Hlndukuš in o vzponu na Demavend (5670 m). Predavanje bodo sprem jali številni diapozitivi. Na predavanje že sedaj opozarjamo planince, da si rezervirajo prostore.
Danes ob 20. „Krik vzhoda", „Mali pomorac" — Shtrley Tempie — Kino Moste
u— o Viktoriji Svihlikovi gre glas po vsem muzikalnem svetu, da je ena naj-nadarjenejših pianistk mlajše generacije Viktorija Svihlikova je Cehinja, potomka Izredno muzikalne češke rodbine, ki se Je po prevratu vrnila lz Rusije na Češko Z 12. leti je že dajala samostojne umetniške koncerte z največjim uspehom Svihlikova je učenka, znamenitega praškega klavirskega pedagoga prof. Kunca, ki jo prišteva k svojim najodličnejšim absolventom — Svihlikova bo nastopila na samostojnem koncertu v Ljubljani v ponedeljek 9 t m ob 20 v veliki filharmonični dvorani Prodaja vstopnic v knjigarni Glasbene Matice.
u— Za mestne revež© je daroval g. Mergentha'er Adolf, tovarnar usnja v Ljubljani 1.000 din, prav tako pa g. Zala znik Jakob, zasebnik na Prulah, 150 din. Velikodušnima darovalcema Izreka mestno poglavarstvo najlepšo zahvalo.
u— Šentjakobsko gledališče ponovi v petek, soboto in nedeljo nad vse uspelo veseloigro »Dobri vojak Svejkc. Občinstvo je s prvih dveh predstav odhajalo dobro razpoloženo ln nobenega dvoma ni, da bo »Svejk« ostal še dolgo na repertoarju v zabavo občinstva
Iz Celfa
e— 8ahov«iq brzotumlr. Celjski šahovski klub je priredi] pred dnevi svoj redni mesečni brzoturnir, ki se ga je udeležilo 11 Igralcev. Prvo mesto si je priboril g Vladimir Dlehl z 9 točkami, drugo mesto g inž Sajovic z 8 ln pol, tretje mesto pa g. J Grašer s 7 točkami. Drevi se bo pričelo prvo kolo glavnega turnirja, na katerega opozarjamo vse udeležence.
e— (jpoKojeno učiteljstvo iz Celja tn okolice se bo sestalo v soboto 7. t. m ob 16. v prostorih Nabavlja Ine zadruge v Celja
e— Prijave za rentnlno. Davčna uprava v Celju razglaša, da traja rok za vlaganje davčnih prijav za rentnlno od 1. do 31. t m. Točne izpolnjene prijave naj davčni zavezanci vložijo v tem roku pri davčni upravi v Celju odnosno pri pristojni občinski upravi One, ki bi vložili prijave prepozno ali jih sploh ne bi vložili bo zadela kazen po določilih člena 138. zakotna o neposrednih davkih.
Se dve žrtvi poledic«. V ponedeljek Je padel 13-letni srn posestnice Ivan Jek) lz Zadobrove pri škofjl vasi na poledeneli oestl in si zlomil levo roko v ramenu Na Rečici ob Savinji je padla 54-letna za-sebnlca Marija Skončnikova na zamrzlih tleh ln si zlomila desno roko v zapestju Ponesrečenca se zdravita v celjski bolnišnici.
Društvo absolventov trgovskih gol
vabi na plesni venček dne 5. t m ob 20.30 v Celjskem domu.
Gos
Gospod Dreta nI tako neumen, kakor bi mu kdo prisodil na oko.
Tudi zastran njegove gluhostl nI vse res. kar govore o njem. Kar hoče slišati, to vselej sllšL Pride zadnjič k Ocvirku. Ocvlrkovi sede za mizo in mlatijo debele gos.
»No. gospod Dreta!« pozdravi Ocvirek. »Kaj pa vas je prineslo k nam?« Dreta si seže z roko za ušesa: »Kaj pravite? Da naj prisedem?« »Ne.« ga zavrne Ocvirek. »Vprašam, kaj bi radi.«
»Aha!« po kima Dreta. »Hvala lepa, pa ne morem. Sem že doma kosil.«
»Gromska strela!« zarjove Ocvirek. »Kdo pa vam govori o kosilu?« Dreta skomigne z rameni: »žaliti vas pa res ne maram, fle že na
Iz Maribora
a— Izredni občn? zbor društva mariborskih upokojencev je bil na Štefanovo v Narodnem demu. Glavni spored zborovanja, to je sklepanje o združitvi mariborskega društva z ljubljanskim društvom up:<koJencev, se ni mogel izvršiti, ker je nasprotoval določbam društvenih pravil, po katerih so take zadeve Izključno pridržane delokrogu rednega občnega zbora. Zborovanja se je udeležilo 175 društvenih članov, med njimi zaupniki društva lz Ptuja Poljčan in Slovenjgradca.
a— Policijska vest. Pri tukajšnjem policijskem predstojništvu je nastopil službo policijski uradnik g. Milorad Lazarevič, ki je prevzel agende od g. C. Belšaka, ki je premeščen k banski upravi v Ljubljani.
a— Mariborska opera se po pres'edku 6 let zopet pripravlja na znamenito Smetanovo opero »Prodana nevesta«. V naslovni vlogi nastopi Jelka Igličeva, Janka pa poje A. ManoševskL
a— Dopolnjujemo. V nedavnem poročilu o razstavi kanarčkov v Mariboru je po pomoti Izostala navedba, da je bila razsta-
D.
ki Jo Je oskrbel g. Albin Noväk, trgovec s špecerijskim in kolonijalnim blagom v
Mar. Di'	'rtr 18.
a— Gnusni zločin, ki je bil izvršen 25. septembra pri Volinjaku pri Mežici, ko je bil 731etnl posestnik Peter Korošec umorjen ter izropan, bo predmet kazenske razprave danes dopoldne pred tukajšnjim velikim kazenskim senatom. Zaradi obtožbe roparskega umora se bodo morali zagovarjati 291etni rudar Silvester Krajnc, njegova 321etna žena Amalija ter 411etni rudar Ivan Kolar.
a— Nečedne zadeve. Mali kazenski senat Je obsodil včeraj dopoldne 351etnega hotelskega slugo Franca špinglerja na 14 dni strogega zapora ln 120 dinarjev globe, ker je v času od aprila 1938 pa do 12. junija izkoristil neko žensko, ki je izvrše-va'a nečistost obrtoma s tem. da ji je dovajal moške ln da je sprejemal od nje po točnem dogovoru zneske od moških.
a— Prejšnje uradne ure se s 5. januarjem zopet uvedejo pri oddajni blagajni tovornega skladišča Maribor glavni kolodvor ln sicer od 8. do 12. ln od 14. do 18.
a— Upepeljena domačija V Hotlnjl vasi je zgorela domačija delavca Martina Vigeca, ki trpi okoli 10.000 dinarjev škode. Ogenj je nastal najbrže zaradi slabega dimnika.
a— Razburljiva noč v Pekrah. Pred-
snočnjlm je navadila skupina fantov na domačijo posestnice Katarine Kac ter Ivana Gaube v Pekrah pri Mariboru. Fantje so tulili in kričali, razbili šipe na oknih, prav tako vežna vrata ln vrtno leseuo ograjo, polomili kolje ln trsje pred hišo. Več kakor pol ure je trajalo to razdejanje dokler se ni pojavila orožniška patro-la, ki je nekatere razbijače polovila. Posestnica Katarina Kac je radi razburjenja dobila živčni napad. Orožniki so ovadili tukajšnjemu državnemu tožilstvu šest oseb v starosti 16 do 28 let, ki so se pri zaslišanju sklicevale na vinjenost
a— Brezsrčni starši. Tezenski orožniki so ovadili tukajšnjemu toži'stvu nekega 26 'etnega moža ln njegovo 241etno ženo za--adi grdega ravnanja s 41etnim sinčkom Slavkom. Na njegovem telescu so ugotovili -crvave podplutbe zaradi pretepanja z bre-zovko. Poizvedbe so dognale, da so ubogega Slavka v sami srajčki napodili na orosto, dokler se zmrzujočega otroka nI usmilila neka soseda, ki je fantka začasno spravi'a pod svojo streho, pri zaslišanju sta zakonca Izpovedala, da sta ravnala
vsak način želite, pa bom.«	. —-----—--------- — — — -
In meni nič tebi nič sede za mizo In seže j z otrokom tako zgolj zato, da bi se odvar
po tolstem rebru.
dll ponesnaženju.
u— Mestno zdravniško dežurno službo
bo opravljal od četrtka od 8. zvečer do sobote do 8 zjutraj mestni zdravnik dr Ivan Logar. Knezova ul št 34/1. telefon št. 41-52 — Od sobote od 8 zvečer do ponedeljka do 8 zjutraj pa bo opravljal mestno zdravniško dežurno službo mestni zdravstveni svetnik dr Franta Mis, Poljanska cesta št. 15/IL telefon št 32-84
u— Prijava motornih vozil in vozačev za leto 1939 se mora izvršiti do 28 februarja t. L Obenem se mora plačati tudi davščina za državni cestni sklad in banovin-ska trošarina na pneumatiko Da se prihrani strankam pot, bodo policijski organi te dni dostavili: prijave, poštne položnice in tozadevna navodila; vozačem motornih vozil tudi obrazce za prijavo vozniške izkaznice Uprava policije v Ljubljani poziva lastnike in vozače motornih vozil, da se strogo ravnajo po navodilih in tako preprečijo nepotreben naval pri uradu Izro-čitelju se mora plačati za pri lavni tiskovini din 5, za vsak avtomobil in din 3 za vsak motoc; kel Vsa motorna vozila, ki so na področju mesta Liubljane. ie treba priiaviti tudi računovodstvu mestnega poglavarstva radi odmere občinske takse Vozila, ki so pod plombo, ni treba prijavljati.
u— Crn ln bel bo L februar 1939 v
veliki dvorani in ostalih prostorih »Zvezde« Klub Primork obnavlja svojo tradicijo najelitnejše, najlepše in na'orieinal-neiše prireditve. Ves čisti dobiček črno-bele redute bo šel za podpore diiakom in božičnico v letu 1939. Naj vas ne pogrešamo, zlasti ne starih znancev, naj originalne in okusne maske ne bodo redke. Kljub uniformirani današniici boste sami najbolje uganili in če ne pojde — naši odlični saloni mode čakajo! Za izvenljub-ljanske obiskovalce bomo še posebej poskrbele, da se bodo prijetno počutMi: počakajte na krajevne zastopnice Rezervirajte si čas za ta udoben in lep večer, ki bo v vsem na višini!
u — Vaša odločitev ne bo te?ka. če se spomnite na lanskoletni Trgovki ples; letošnji ga bo prekosil. Treovski ples v soboto v vseh prostorih Trgovskega doma bo zares reprezentativna prired'tev, pravi družabni dogodek in tako rekoč sestanek vseh predstavitellev našega eo?podarstva ... Reklamacije vabil pri tvrdkah: Sport -Kmet, »Manon«, Selenburgova ulica in Fr. i Golob, Wolfova ulica.
B ^žičnica gosoodinfskih pomočnic
Prisrčna prireditev v Delavski zbornici
Lfubljma. 3. januarja * klamacij za »kupno zabavo. Pozvala je vse
V mali dvorani Delavske zbornice so se v nedeljo pod večer zbra.e v lepem itevi lu gospodinjske pomočnice okrog svoje predsednice ge Petričeve. ki jim je s skrb no organizaciio ob pomoči prizadevnih čla nie pripravila božičnico. Sredi mize je sta lo okrašeno in v lučkah se blesteče božično drevesce, okrog njega pa je zboi pomočnic prepeval božične pesmi. Članice 90 k pestrosti prireditve prispevale še nekaj uspelih deklamacij.
Za vse se je zahvalila ena izmed članic zaslužni in požrtvovalna predsednici, ki jim je nato spregovorila nekaj preprostih besed o sreči, ki je ne doživlja človek le tedaj. kadar sprejema, temveč tudi tedaj, kadar daje. V toplih besedah je orisala človekoljubni primer neke siroma«ne gospe, matere šestih otrok, ki je v vsej wo ji si-romaščini ohranila dobrotno srce in je stregla bolnici, pa je nagrado, ki jo je za nego prejela podarila društvenemu skladu za brezposelne, medtem ko se tem kljub njihovemu trenutnemu brezdelju ni zdelo vredno. da bi »e negovanja same popri jele. Predsednica se je zahvalila tudi vsem sodelujočim članicam, ki so kljub pičlo odmerjenemu prostemu času še izkoristile redke prilike, da so se naučile petja in de-
članice. naj se ob novo nastopajočem letu s trdnejšo zavestjo do skupnosti poprimejo dela v organizaciji in za organizacijo s tem, da privedejo vanjo čim več svojih znank in zberejo za njeno povzdigo čim več sredstev. Naj jih navidezni trenutni neuspeh ne omaloduši. kajti vedet' morajo, da je le v desetletjih vztrajnega in nenehnega dela mogoče doseči večje in vidnejše uspehe.
Članica gdč. Šerjavčeva je nato v kratkih besedah zbranim pojasnjevala, zakaj se vsako nedeljsko popoldne zbirajo v svojih prostorih. Tisti čas ni odmerjen !e za zabavo: namenjen je tudi potrebnemu nadaljnjemu izobraževanju, organiziranemu izboljševanju položaja gospodinjskih pomočnic in pridobivanju novih pravic.
Za temi govori so prisotne posedle k mizam in se polne dobre volje udeleževale tombole za številne lepe. koristne in sladke dobitke, katere so članice odbora pod vodstvom predsednice nabrale med darežljivimi ljubljanskimi trgovci. Za vsako je bilo nekaj, česar se je mogla razveseliti, pa so se zato po končani tomboli zadovoljne razhajali na svojt domove, hvaležne, da jim je njihova organizacija ob taki prazni-ški priliki pripravila toplo in prijetno uro razvedrila.
Vlom v Slovenjem Gradcu pojasnjen
Celjska policija je prijela mladega cigana
Maribor, 3 januarja Celjska policija Je aretirala 181etnega cigana Alojzija Gartnerja. Ponujal je v nakup z'ato zapestno verižico. Cigana so prepeljali v Maribor, ker je mariborska policija domnevala, da gre najbrž za predmete, ukradene pri nekem mariborskem zdravnika Med zaslišanjem pa so ugotovili. da Izvirajo zlata zapestna verižica in še nekateri drugi predmeti od vloma pri I spravi v denari Angeli Margaretellijevi v Slov. Gradcu, o
čemer smo poročali obširneje v včerajšnjem »Jutru« Cigana so prepeljali v Slovenj Gradec, kjer je lastnica takoj spoznala te predmete za svoje. Pod težo dokazov in drugih okoliščin je cigan po daljšem oklevanju priznal, da so bile te stvari res ukradene, zatrjeval pa je, da jih ni ukradel on, temveč da jih je dobil od tete iz Velenja, ki mu jih je dala, da jih
POVRATEK IZ PEKLA v glavnl znameniti «j™« I
r<«u(n<<	S—__....________________— umetniki: Viktor Me Laglen, 1
izredno napeto in dramatično delo v stilu velikih
i
kriminalnih filmov — odlične režije ln duhovite Peter Lone 1x1 June ki igrajo scenarije Danes premiera! Ob 16« 19. in 2L uri. v tem filmu čustveno ter z vso KINO SLOGA, teL 27-80	toplino srca in globoko inteligenco
€ospodars(To
Stanje naših kliringov ob koncu leta
Stanje naših kliringov 31. decembra minilega leta kaže v primeri s stanjem 22 decembra nastopne pomembnejše izpre-membe. Naše terjatve nasproti Italiji so se zmanjšale za 9.5 milijona na 33.1 milijona din, terjatve nasproti Nemčiji pa so se povečale za 3.9 milijona mark, odnosno za 55.9 milijona din na 386 9 milijona din Naš dolg nasproti Madžarski se je povečal za 1.9 milijona na 21.3 milijona din, a nasproti Rumuniji za 1.9 milijona na 10.7 milijona din Stanje vseh naših kliringov 31 decembra je nastopno (v tisočih, številke o oklepajih pomenijo izpremembe nasproti stanju 22 decembra):
Aktivni kliringi: Bolgarija (redni; dinarji) 1842 (—2), Italija (dinarji) 33.133 (—9 516), Nemčija (marke) 27 039 ( + 3907), Poljska (dinarji) 2990 (—348). Turčija (dinarji) 18 560 (—228), Španija (pezete) 2935 (neizpremenjeno).
Pasivni kliringi: Belgija (belge) 2470 (+63), Bolgarija (turistični; dinarji) 41 ( + 41), Madžarska (dinarji) 21.279 (+1941), Rumunija (dinarji) 10 742 (+1969), Češkoslovaška (češkoslovaške krone) 142.475 (4 342). Švica (švicarski franki) 3622 (—65).
Naše klirinške terjatve ob koncu minilega leta kažejo nasproti stanju 31. decembra 1 1937 znatne spremembe Najznačilnejše izpremembe v naših terjatvah so nasproti Italiji Ob koncu 1 1937. nam je bila Italija dolžna čez 84 milijonov lir. V teku preteklega leta je bil ta dolg likvidiran, a dolg po klirinsu v dinarjih, ki je znašal preko 120 milijonov, je bil zmanjšan za blizu 90 milijonov din Potemtakem je | Itali ia lansko leto svoj klirinški dolg Ju- i goslaviji zmanjšala za preko 282 milijonov I
dinarjev, tako da je njen dolg znašal 31. decembra minlega leta le 33.1 milijona din. Naše terjatve nasproti Nemčiji so se v minilem letu povečale za 14.4 milijona mark, nasproti Poljski so se zmanjšale za 13.1 milijona din, nasproti Turčiji so se povečale za 8.8 milijona din in nasproti Bolgariji za 1.8 milijona din.
Naš klirinški dolg se je v lanskem letu nasproti Belgiji zmanjšal za 2.3 milijona belg, nasproti Madžarski povečal za 7.5 milijona din, nasproti Rumuniji zmanjšal za 13.3 milijona din, nasproti Češkoslovaški povečal za 5.1 milijona Kč in nasproti Svici povečal za 1.4 milijona švicarskih frankov. Kliring s Francijo pa je bil likvidiran; na koncu L 1937. je znašal 12.5 milijona frankov.
Stanje kliringov se je od konca 1 1937. do konca 1. 1938 izpremenilo takole (v tisočih; prve številke pomenijo stanje 31. decembra lanskega leta, številke v oklepajih pa izpremembe nasproti stanju 31. decembra 1. 1937):
Aktivni kliringi: Bolgarija (dinarji) 1842 (+ 1842), Italija (novi; dinarji) 33.133 (+ 33.133), Italija (stari; lire): likvidiran dolg iz 1. 1937. v znesku 32.409. Italija (novi; lire): likvidiran dolg iz 1. 1937. v znesku 51.535, Nemčija (marke) 27.039 ( + 14.376), Poljska (dinarji) 2990 (—13.153), Turčija (dinarji) 18.560 (+8867), Španija (pezete) 2935 (+161).
Pasivni kliringi: Belgija (belge) 2470 (—2351), Madžarska (dinarji) 21.279 (+ 7559). Rumunija (d'narji) 10742 (—19.359), Češkoslovaška (češkoslov. krone) 142 475 (+5156), Švica (švicarski franki) 3622 (+1462). Fran ci i a (francoski franki): likvidiran znesek 12.487 iz 1. 1937.
Gospodarske vesti
= Prošnje za uvoz kontroli podvrženega blaga iz neklirinških držav se morajo takoj predložiti. Narodna banka je naslovila pozive na vse uvoznike kontroliranega blaga iz neklirinških držav. V pozivu zahteva, da uvozniki v najkrajšem času iz-roče Narodni banki prošnje za odobritev uvoza kontroliranega blaga iz neklirinških držav v prvem letošnjem trimesečju Prepozno izročene prošnje se ne bodo upoštevale. Razpodelitev dovoljenj za uvoz kontroliranega blaga se bo izvršila v najkrajšem času za vse prvo trimesečje. Uvozniki se opozarjajo, da so možnosti za uvoz kontroliranega blaga iz neklirinških držav znatno manjše, kakor so bile preteklo leto.
= Tuja državniška zastopništva niso obvezana nuditi tretjine šalterskih deviz po tečaju 238. Narodna banka je izdala pojasnilo v pogledu prisilne prodaje ene tretjine šalterskih deviz po tečaju 238 za angleški funt. Po tem pojasnilu so državniški zastopniki v Jugoslaviji prosti obveznosti prodaje tretjine svojih deviz po tečaju 238 za funt.
= Nova fvgoslovensko-bolgarska železniška tarifa za prevoz blaga bo stopila v veljavo l. februarja.
= Razveljavljene omejitve glede prevoza blaga v Nemčijo. Dunajska direkcija nemških državnih železnic je sporočila naši generalni direkciji, da je razveljavila omejitve glede prevoza blaga v Nemčijo ali skozi Nemčijo preko poetaj Št. Ilja, Gornje Radgone in preko vseh madžarskih postaj.
= Francoska narodna banka je zmanjšali obrestno mero od 2.5 na 2%. Obresti za lombardna posojila so zmanjšane od 3.5 na za kratkoročna posojila (30 dni) od 2.5 na 2°/o.
— Nabava premoga za bansko upravo.
Banska uprave dravske banovine v Ljubljani lx) nabavila 130 ton premoga kosov-ca z najmanj 4.500 kalorijami in 120 ton premoga grahovca z najmanj 4.200 kalorijami. Premog je dobaviti iz domačih rudnikov in mora biti lepo separiran, ker je namenjen za kurjavo parnih kotlov. Dobavni rok je po odpoklicu. Ceno za premog je ponuditi za tono franko vagon železniška postala Ljubljana, glavni kolodvor. Ponudbe je predložiti v zaprti kuverti najdalje do 14. t. m. ekonomatu banske uprave v Ljubljani. Ponudba mora biti taksirana z lOdinarskim državnim kolkom. Natančnejša pojasnila dobe interesenti med uradnimi urami v ekonomatu banske uprave, Bleiweisova 10, soba 83.
= Državne obveznice dobrovoljcem namesto zemljišča veljalo le za dobrovoljce. Ko je bila izdana uredba o dajanju državnih obveznic namesto agrarne zemlje prostovoljcem. so se v zadnjem času zgodili primeri, da so posamezne osebe, verjetno z namenom špekulacije, kupile od siromašnih prostovoljcev njihove pravice do teh obveznic, včasih celo za izredno majhen denar. V zvezi s tem opozarja kmetijsko ministrstvo vse osebe, ki se bavsjo z nedovoljeno trgovino, da ne bodo mogle v imenu prostovoljcev niti zahtevati niti prejemati državnih obveznic, pač pa bodo imeli to pravico le pro-tovoljci, odnosno njihovi nasledniki, kakor to določa zakon o prostovoljcih Pravilnik izključuje tudi pol-nomočja glede priznanja obveznic ter določa izplačilo obveznic neposredno prostovoljcem, odnosno njihovim naslednikom.
= Tečaji za pripravo na mojstrski izpit.
Zavod za pospeševanje obrti priredi v Ljubljani tečaj za rokodelske pomočnike in pomočnice, ki bi se želeli pripraviti na mojstrski izpit. Tečaj bo v drugi polovici januarja ob popoldanskih urah, da bo mogoče obiskovati tečaj tudi udeležencem izven Ljubljane, ki ne bodo mogli posluževati za dopotovanje opoldanskih vlakov in sei vračati z večernimi vlaki domov. Predavalo se bo o obrtnih predpisih, davkih, predpisih o zaščiti in socialnem zavarovanju delavstva, obrtnem knjigovodstvu, glavnih principih kalkulacije in sli-čno, kar se zahteva pri teoretičnem delu mojstrskega izpita v pogledu splošnega znanja. Ako bo dovolj prijavljencev poe-dinih strok, se bo v zvezi s tem tečajem predavalo dotičnikom še posebej o blago-znansivu, kalkulaciji in proračunih, tehnologiji in drugih strokovn h predmetih teoretičnega izpita. Strokovno risanje se ne bo poučevalo. Tečaj bo brezplačen in bo v pritlični sejni dvorani Zbornice za TOI v Ljubljani, Beethovnova 10. Prijavo za teöaj je poslati pismeno z. natančnim paslovom zavodu za pospeševanje gbrti
pri Zbornici za TOI v Ljubljani. O začetku tečaja bodo prijavljenci obveščeni pismeno.
= Strokovni tečaji za mizarje. V zvezi s tečajem za strokovno risanje za začetnike m s tečajem za notranjo arhitekturo, ki bo ob nedeljah dopoldne pod okriljem zavoda za pospeševanje obrti pri Zbornici za TOI, in sicer v prostorih tehniške srednje šole v Ljubljani, bodo tako za udeležence teh dveh tečajev kakor tudi za mojstre in pomočnike, ki teh dveh tečajev ne obiskujejo, pa bi pokazali zanimanje. predavanja o kalkulaciji in obrtnem knjigovodstvu, o blagoznanstvu, teh-noligiji lesa in o slogih. Ta predavanja bodo med tednom od pol 19. do pol 21. v prostorih tehniške srednje šole v Ljubljani, in sicer ob torkih sredah in četrtkih. Predavali bodo inž. arh. Gustav Ogrin, profesor Lenarč č in strokovni učitelj Do-lak. Vabimo mizarske mojstre in pomočnike, ki bi želeli obiskovati te večerne tečaje, da se nemudno zglasijo pri zavodu za pospeševanje obrti pri Zbornici za TOI v Ljubljani, in sicer s pismeno prijavo, to pa najkasneje do 10. t. m Podrobne informacije dobe pri omenjenem zavodu Zbornice za TOI v Ljubljani. Beethovnova ulica 10-n.
—	Licitacije. Pri direkciji drž. železnic v Ljubljani bo 11. t. m. licitacija za dobavo vulkanskega zimskega olja, 12. t. m. za dobavo lesa za železniške delavn'ce, 24. t. m. pa za dobavo držajev dvodeln'h zavornih cokelj. Pri upravi vojno-tehn. zavoda v Kragujevcu bodo naslednje licitacije: 11. t. m. za dobavo avtomatskih iz-ključilcev. platnenih in bombažn:h krp. 13. t. m. za dobavo hronometrov, 28. t. m. za dobavo usnja. 30. t. m. za dobavo kar-tonsk'h patron, 31 t. m. za dobavo avto-gasilnih priprav in potrebšč!n, 1. februarja za dobavo cinka, aluminija, cina in drugega. Pri štabu dravske d:v. oblasti v Ljubljani bo 13. t. m. licitacija za dobavo gumijastih in drugih cevi. Pri upravi vojno- tehn. zavoda v Cačku bo 13. t. m. licitacija za dobavo železa 20. t. m. pa za dobavo elektronskih cevi. kondenzatorjev žarn:c in drugega. Pri upravi zavoda Obiščeva, Kruševac-Obiličevo, obsta 16. t. m licitaciji za dobavo toluola, dus'kove kisline in oleuma. Pri centralni direkciji drž rudarskih podietii v Saraievu bo 17. t. m licitacija za dobavo gumijaste prenroge Pri štabu zrakoniovstva voiske v Zemunu bo 21. t. m. lici tac'ia za dobavo benzola 23. t. m. pa za dobavo aeropianskeea platna. Pri upravi smorhršmce v Kamniku bo 25. t. m. ofertna licitaciia za dobavo lesenih krogle in olja za kamnikt-'t. Pri direkciji pomor=k»era prometa v Splitu bo 3. februarja ofertna 1'oitacHa za dobavo ieklene pločevine. 8. f'-bruar-'a na za dobavo kononHene in ieklene vrvi ;n drnee-o-a materiala. P"°dm»tnl o°-lasr so v oi"*rn? -Zbom'^e za THT v T/liib"«n* na voo^od .
—	Dohava, D'rekoHa drž ž^lemV v Su-boticl sore^ma do 11 t. m. ponudbe Z3 dobavo lesenih kock za tlak.
Botre
S. januarja
Na ljubljanski borzi je v privafn°m kli-ringu notiral angleški funt 236.10 — 239.90. Povprečni tečaj je torej kakor doslej 238. Enako ie notiral funt v Zagrebu in Beogradu. G-ški boni so se t rar oval i v Zagrebu po 37.75. a v Beoeradu oo 37.80 Nemški klirinški čeki so stali v Ljubljani 14.32, v Zagrebu 14.31, a v Beogradu 14.30.
Na zagrebškem efektnem tržišču je bila Vojna škoda čvrstej?a; zaključevala se je po 466 do 471 (v Beo°radu po 472 > Nadalje je bil promet v 7% stabilizacijskem posojilu po 98 in v Trbovljah po 181.
OKVIZf
Ljubljana. Amsterdam 2392.20 — 2430.20 Berlin 1769.82 — 1787.58, Bruselj 740.75
—	752.75, Curih 995 — 1005. London 203.90 — 207.10, New York 4380.50 — 4440.50, Pariz 115.20 — 117.50. Praga 150.75 — 152.25, Trst 231.70 — 234.80.
Curih. Beograd 10, Pariz 11.6150, London 20.5050, New York 442.751, Bruselj 74.65, Milan 23.30, Amsterdam 240.80, Berlin 177.62, Stockholm 105.62. Oslo 103.10, Köbenhavn 9160, Praga 15.15. Varšava 83.75, Budimpešta 87.50, Atene 3.95, Bukarešta 3.25.
KHT1
Zagreb. Državne vrednote: Vojna Skoda 468 — 471, 4% severne agrarne 58.50
—	59, 4% agrarne 61.50 — 62.50, 6% dalm. agrarne 88.25 den., 6«/» begluške 89.50 den. 7% stabiliz. 97 — 98, 7»/„ in-vest. 99.50 — 100, 7% Seligman 99 den.; ■7% Blair 89.62 den., 8% Blair 96 den.;
delnice: PAB 225 den., Narodna banka
7600 den-. Narodna Aumska 20 L, Gutmann 40 den-, Sečerana Bečkerek 630 bL, öeöe-
rana Osijek 98 — 103, Osljeäka livarna 180 den., Isis 31 — 40. Trbovlje 181 — 182, Oceania 300 - 320, NaSice 500 bL .Jadranska 350 — 390, Danica 40 bi.
Beograd. Vojna Skoda 472 — 472.50 (472), 4% severne agrarne 58.50 — 59.50, 4% agrarne 60 — 61, 6% dalm. agrarne 89.50 — 89.75 (89.25), 6% begluške 90.50 — 91 (90.50), 7% stabiliz. 99.50 bi., 7% invest. 100 — 101, 7% Blair 90.50 — 91.25 (91), 8% Blair 97 — 98.50 (98), PAB 223 den. (drobni kosi). Narodna banka 7700 — 7800 (7750).
Blagovna triišča
ZITO
+ Wlnnlpeg (3. t. m.). Začetni tečaji: pfienica: za maj 63.8750.
Chicago (3. L m.). Začetni tečaji: pšenica: za maj 69.1250, za julij 69. Tur-ščica: za maj 50.1250, za julij 53.
+Nov«aafeka blagovna bon» (S. t.
m.). Tendenca mirna. Promet srednji. Pšenica: baška, sremska ln slavonska 159 — 159; banatska 157 — 159. Rž: baška 136 — 138. Ječmen: baSki ln sremski, 64/65 kg 149 — 151; Jari, 68 kg 180 — 185. Oves: baški, sremski in slavonski 160 — 162.50. Turftčica: baška, pariteta Indjlja in Vrtač 1Ò3 — 105; baška, pariteta Indjija in Vršac, sušena 113 — 114. Moka: baška in banatska >0g« ln »Ogg« 247.50 - 257.50; »2« 227.50 - 237.50 >5« 207.50 — 217.50; >6« 187.50 — 197.50; »7« 157.50 — 167.50; >7 ln pole 122.50 — 127.50; >8« 112.50 — 115. Fižol: bafiki m sremski beli, brez vreč 287.50 — 292.50 Otrobi: baški, sremski in banatski v ju-tastih vrečah 93 — 102.
+ Budim peštanska terminala borza (3. t. m.). Tendenca stalna. Promet slab. Rž: za mare 14.42 — 14.43, za maj 14.75 — 14.76. TurSčica za maj 14.97 — 14.99.
Moste motajo dobiti Sokolski dom
Mladina Industrijskega okraja ga nujno potrebuje
Moste, 3. januarja
Sokolsko društvo Ljubljana-Moste se v zadnjih letih prav lepo razvija in širi. Pred dobrimi tremi leti je imelo okrog 200.000 dinarjev dolga, a danes ga je še nekaj čez 100.000. Kino je dobro voden, ter uprava iz teh dohodkov krije vse svoje obveze. Poleg znižanja dolga si je društvo uredilo obširno letno telovadišče, ga splaniralo in ogradilo, postavilo večji lesen paviljon, ki služi za shrambo orodja in ob prireditvah za buffet. Napeljana je elektrika in vodovod. Skupno je investiranega v telovadišče nad 50.000 dinarjev in je vse to plačano.
Članstvo je prečiščeno, odpadlo je vse, kar ni zdravega, vendar je ostalo na prvotni svoji višini, oziroma se je Se nekoliko dvignilo s pristopom novih bratov. Veliko ovir in težkoč ima pa društvo, ker še vedno nima lastne telovadnice. Telovadba se je vršila dolgo vrsto let v meščanski osnovni šoli na Zaloški cesti in to brezplačno, zdaj mora pa plačevati razmeroma visoko najemnino, tako da tu telovadi samo še deca dve uri na teden, a člani in naraščaj na Taboru, kjer nas je sprejel bratski Sokol I brezplačno pod svojo streho. Pred dobrim letom nas je sprejel pod svojo streho tudi štepanjski Sokol. Bratskima društvoma iskrena hva-
la! Oboje je za nas seveda neprikladno že zaradi oddaljenosti Sedanja uprava se resno trudi, da odpomore temu stanju.
V okviru Petrove petletke smo si nadeli nalogo, postaviti lastno telovadnico. To je mogoče, če se preuredi sedanja kinodvo-rana v telovadnico, ali pa se postavi nov Sokolski dom v Mostah, ki naj bi ustrezal vsem potrebam in namenom. 2eleti bi bilo, da se uresniči druga varianta, da se s tem tudi moščanski Sokol postavi v vrsto svojih sosednih društev. Ravno v Mostah, največjem industrijskem okraju Velike Ljubljane, je tak dom neobhodno potreben. Tu je veliko mladine naših bratov in sester iz tovarn, malih nameščencev in obrtnikov. Ta mladina Je potrebna vzgoje ln primernega razvedrila, da ne zaide na kriva pota, ampak da postane, ko doraste, dober in koristen član človeške družbe. V ta namen je pričelo društvo zbirati prispevke. Potrkali bomo na vrata vseh bratov in sester, premožnejših kakor revnih, ter upamo, da se bo vsak po svoji moči odzval. Le tako, da prav vsak nekoliko pripomore, ne bo izostal uspeh. Zlata knjiga. ki Vam bo predložena v podpis, ostane viden dokaz sokolske požrtvovalnosti in spomin na vse naše dobrotnike.
Le naprej, brez miru...!
Uprava.
Sokolski drobiž
V	Beogradu je slavil Sokol m svojo desetletnico. V prestolnici deluje danes že 13 sokolskib društev, vendar so bila skoraj vsa ustanovljena v zadnjem desetletju. Najstarejše društvo je Sokol — matica, ki je leta 1935. praznovalo 501etnico Po' ze din jen ju je bil nato kmalu ustanovljen S )kol I., ki ima svoj delokrog v sredini mesta in telovadnico v Poenkaréjevi ulici. Kmalu mu je 9ledil Sokol II. za okoliš okrog Saborne cerkve ter končno Sokol III., ki sì je postavil svoj dom v bližini Smederevske velike ceste in razvija v njem izredno veliko delavnost. Staro-stuje temu društvu brat Dobrivoje Bogda-novič.
V	Ogulinu, v krgnl IJkl, so si Sokoli zgra
dili dom in ga pred kratkim časom odprli. Prvo prireditev so imeli na praznik ze-dinjenja, decembra, nakar sta sledili Se dve lepo pesečeni in dobro izvedeni telovadni akademiji. Sokolsko društvo Ogulin je dodeljeno sokolski župi v Karlovcu.
Proračun COS za leto 1939. Zimska skupščina češkoslovaške sokolske zveze je odobrila proračun za prihodnje .eto, ki znaša skoraj 10 milijonov izdatkov in prav toliko tudi dohodkov. Največjo postavko izdatkov tvorijo stroški za vzdrževanje stalnih vaditeljskih šol v Tyrše-vem domu v Pragi, kjer dobe vaditeljski pripravniki temeljito vaditeljsko vzgojo in se potem lahko posvetijo svojemu vzvišenemu poklicu po sokolskih društvih.
Gfc»sba za proste vaje 1939. V založništvu Jugoslovenske sokolske matice so izšle klavirske note za proste vaje članic in moškega naraščaja. Za člane so že v tisku, za ženski naraščaj bodo pa tudi v nekaj dneh pripravljene za izdan je. Potem, ko bodo klavirske note že vse izdane bo J SM izdala tudi glasbeno «»premljavo prostih vaj za pihalne godbe, razen za člane, ki se dobe pri sokc-lski župi Su-šak-Rijeka.
Nezgodni sfeiad COS v letu 1937- iz poročila predse<tstva ČOS za prošlo zimsko glavno skupščino COS. ki je bila sredi decembra v Pragi posnemamo, da je v letu 1937. izplačala češkoslovaška osrednja sokol s ka organizacija za 3323 poškodbe pri telovadbi skupno 544 128 Kč in sicer članstvu 351 676 Kč naraščaju 122.969 Kč in deci 69.181 Kč.
Lep zgled božičnega obdarovanja
Ribnica, 3. januarja
Krasna je bila sokolska božičnica v Ribnici na Dolenjskem. Po resnem delu v naši telovadn.ci se je sokolska mladina polno-številno zbrala pri lepih jaslicah. V dvorani .ki je bila vse leto polna življenja in otroškega smeha je 24. decembra popoldne zavladalo božično razpoloženje. Ob bogatem sporedu so bile številne oči uprte na mizo, obloženo z božičnimi darili. Vsakdo iz številne družine sokolske mladeži (vseh je nad 100) je pričakoval darilce, ki ga je res tudi prejel. Dobili so obleko ali obutev in šolske potrebščine ter so bili pogoščeni.
Gotovo bo vsakdo vprašal, kje smo dobili sredstva za naše božičevanje. Iz prisrčnih nagovorov br. staroste Peterlina in načelnika ribniške P- sojilnlce br. Klima smo lahko dojeli, da je velikodušni dar, kakor še vsako leto, poklonila ribniška Posojilnica. Ta ustanova edina dosledno zasleduje in podpira gospodarske in socialne prilike ribniške dol.ne. 2e letos v juniju ob 501etnici obstoja Je obdarovala najpridnejše učence vseh treh Sol z izdatnimi vsotami. Neki naraščajnik se je toplo zahvalil polnoštevilno zbranemu na-čelstvu posojilnice za bogato božičnico. Najlepša zahvala pa je bilo veselje otrok, ki so dobili od dobrotnikov zagotovilo, da bodo prihodnje leto prav tako obdarovani, če bodo nadalje vestno izpolnjevali svoje sokolske dolžnosti.
Medžupne teKme članov- In naraščaja x>
bile 18 decembra v Osijeku. Sodelovale so župe Beograd, Novi Sad, Zagreb. Sarajevo in Osijek, skupno s šestimi članskimi in 10 naraščajSkimi vrstami. Prvo mesto sta si priborili vrsti beograjske župe. Priporočamo sliSae medžupne tekme tudi našim župani v dravskem sokolskem zboru ker so zelo koristne za vse tekmujoče in zelo poživljajo delovanje in utrjujejo stike med župami.
Delovanje sokolskih društev v Nemčiji. Cehi so imeli že davno pred vojno svoja sokolska društva v Nemčiji, ki niso nikdar prenehala z delovanjem. Včlanjena so bila v Zagranični župi COS. Po osvobojen ju so sv» ta društva ostala v imenovani župi, po
prBdJučltvi b*v*e Avetrtjs k *****Mg j« priSa pod nemško oblast tudi Rakou-aka ali avstrijska župa a sedežem na IX*-naju. Zadnje mesece je zaradi mooakov-ske odločitve pripadlo Nemčiji mnogo če-SkoslovaSkega ozemlja, kjer je nekaj sto sokolskih druStav. Kakor javljajo iz Prage, v potai meri delu Jejovsa sokolska društva na ozemlju staffe Nemčije ln bivše Avstrije, čuJe pa se tudi, da » nemške oblasti dovolile delovanje Sokolu v sudetski pokrajini.
V novi «e«ko»lovB£ki vladi eo sitedc« ministri člani sokolske organizacije: predsednik Rudolf Beran, zunanji minister Chvalkovsky, finančni minister dr. Kal-fus, vojni minister Jan Syrov?. prometni minister ElijeS minister trgovine in Industrije dr. eadfik ln minister za socialno politiko dr. Klumpar.
xvnL
SLOVANSKI VEČER
14. JANUARJA 1939
TABOR
14. jan.
Med vsemi ljubljanskimi prireditvami Je vsakoletni »SLOVANSKI VEČER* vselej najprivlačnejša prireditev vsega leta. Ne samo. da je »SLOVANSKI VEČER« najelitnejša plesna prireditev, ampak nudi vsem obiskovalcem tudi ptav izbran umetniški spored. Letos so se nacionalni akademiki posebno potrudili in povabili k sodelovanju naše mlade umetnike, ki naj pred izbranim občinstvom pokažejo silo mladostne umetnosti. Gospodična Polajnar-jeva je ie na mnogih prireditvah iela popoten uspeh, posebno še na zadnji produkciji ljubljanskega konservatorija. pripravlja prav za letošnjo prireditev J NAD »Jugoslavije« izbrane točke. Med našo mlado generacijo umetnikov se Jasno odreda violinist g. Bürger, ki bo poslušalcem podal brez dvoma izbrana dela iz svojega obsežnega repertoarja.
Na berlinski olimpiadi leta 1936. Je bil istrski narodni ples »balun« odlikovan z zlato kolajno. Istrska obitelj iz Ljubljane je rade volje ugodila prošnji naših akademikov, naj za to eminentno ljubljansko prireditev, naštudira ta p1 es. Preveč bi bilo omenjati, da bo izvedba tega plesa dobro uspela, kajti Istrska obitelj je že na marsikateri večji ptneditvi užgala in žela vselej navdušeno priznanje in odobravanje.
Popularni dirigent g. Bojan Adamič, čigar plesni orkester bo sodeloval pri plesnem delu »SLOVANSKEGA VEČERA«, bo zaključil umetniški program te prireditve z izvajanjem na klavirju.
V globoki žalosti naznanjamo, da Je dne 1. Januarja 1939 v Vojni bolnici v Sarajevu po kratki in mučni bolezni preminul naš ljubljeni sin ln brat
BRANKO
REDOV DJAČKE CETE KRŠKO, 2. januarja 1939.
Žalujoča rodbina dr. Vlad. Borštnik
Kot žrtev materinstva je danes umrla naša dobra soproga in mati, gospa
Berta Demšar
soproga zobozdravnika
Dan in uro pogreba bomo objavili pozneje. KRANJ, 3. januarja 1939.
Dr. Demšar Dragotin, zobozdravnik, hčerka Majda in ostalo sorodstvo.
Dotrpela je naša nadvse ljubljena mama, gospa
FRANJA MAJER
v torek, dne 3. januarja 1939, v 84. letu svoje starosti.
Pogreb blage pokojnice bo v četrtek 5. januarja ob pol 16. uri lz mrtvašnice mestnega pokopališča na Pobrežju.
Sv. maša zaduSnlca bo darovana v soboto, dne 7. januarja ob 8. zjutraj v frančiškanski župni cerkvi v Mariboru.
Maribor, Radeče pri Zidanem mostu, dne 3. januarja 1939.
LJUDMILA HMELJ, hčerka; FRANJO MAJER, sin; inž. MILAN, GRETA, FRANC HMELJ, ČRTOMIR, BOGOMILA, CIRILA MAJER, vnuki in vnukinje. ' Brez posebnega obvestila.
VSAK DAN ENA
Rodoljubova oporoka
Neki grški veletrgovec po imenu Nikolaj Äthan asso ulis, ki je pred časom v Atenah umrl, je v svoji oporoki zapustil italijanski državi vsoto kakšnih 12 milijonov dinarjev. Ta denar pa dobi italijanska država le pod pogojem, da v Atenah ustanovi svoje veleposlaništvo in uvrsti Grško tako v seznam svojih prijateljskih držav. Ker pa ni verjetno, da bi mogla Italija izpolniti ta pogoj. Je Athanassoulis odločil, da pripade denar v tem primeru jugoslovanski državi, in sicer pod istimi pogoji.
Lov za „tepo Suzano"
Ženska, ki so jo razkrinkali kot moškega • • •
metropolo Francoske Somalije v Afriki, odkoder je speljana etiopska železnica
v Abesinijo
Drsalec na hoduljah
Usoda ruskih kronskih draguljev
Poljska vlada Je postala lastnica dela ruskih kronskih draguljev vladarske rodbine Romanovih. Gre za dragulje iz krone carja Nikolaja L, carice Marije Fedorovne in za dragulje iz krone Aleksandra IL Vsi ti dragulji predstavljajo vrednost 15 milijonov zlatih rubljev.
Imenovane dragocenosti je izročila ruska vlada poljski vladi na podlagi dogovora v Rigi iz 1.1921, ker so Rusi naštete vrednosti baje odnesli iz Poljske. Sovjetska vlada Je imela možnost in pravico, da dragulje odkupi. Ker pa tega ni storila v teku petnajstih let, so dragocenosti zdaj dokončno pripadle Poljski.
Postani in ostani član Vodnikove druibe!
Dve mladi kmečki dekleti hi Podkarpatske Ukrajine v slikoviti narodni nofl
Tatvina v muzeju ^
V kr. stockholmskem muzeju J« bila Izvršena senzacionalna tatvina. Neznani tat Je odnesel iz neke omare starinski nakit Valdsterna Brakten, ki Je predstavljal glavno muzejsko znamenitost.
Najboljši ameriški letalec
Ameriška letalska zveza je podelila naslov najboljšega letalca v minulem letu Howardu Hughesu. Predlagala ga je za dekoracijo z zlato kolajno Mednarodne letalske zveze,
ANEKDOTA
Za. vlade polusestre Marije so imeli Elizabeto Angleško delj časa zaprto vTowru. Ječar sir Benningfield je že skrbel za to, da Je bilo njeno življenje v ječi kolikor mogoče grenko.
Ko pa Je Elsizabeta zasedla prestol, Je Benningfield odhitel k nji, padel pred kraljico na kolena in prosil, naj mu pusti življenje. Elizabeta ga je odpustila z besedami:
»Pojdite, le pojdite domov! Bele kadar bom potrebovala konjača za ljudi, bom poslala po vas!«
Pred časom smo poročali, da si francoska policija prizadeva na vse načine, da bi ujela »lepo Suzano«, nevarno zločinko, ki je kradla — avtomobile. Sedaj se je ta stvar nedaleč od Lyona zaključ-la.
Tam so ustavili avtomobil, ki je sedel ob njegovem krmilu moški, o katerem so vedeli, da je še nekoliko ur prej nastopal kot. . . ženska. In sicer kot Suzana Th;e-baut. Pod tem imenom je stanoval in živel v raznih hotelih. Nihče ni tam slutil, da se pod masko elegantne ženske skriva moški. Toda nekega jutra je sluga v nekem hotelu v Vogezih pogledal skozi ključav-
Inico njegove soba n je cpazil. k« ko se je j.^mai — brila To je zUidilo se ».scìa sum,
Preden pa je mogla nastopiti policija, je lažna Suzana izginila. Ugotovili so potem, da je ta »lepa Suzana« v resnici star zločinec in tat avtomobilov po imenu Andre Schwindenhamer iz Raona. Ker je bilo zna-! no, da se je možakar z avtomobilom usme-, ril proti jugu, so alarmirali vse policijske postaje v to smer. Več policijskih zapor pa je možakar mirno predrl, šele v bližini Lyona so ga mogli ustaviti in prijeti, še malo prej je bil telefonično poklical neko policijsko postajo v bližini hotela, v katerem je bil stanoval, in tamkajšnjim uradnikom povedal, da je na »zabavnem potovanju«, pa se ne more odzvati njiho.anvi , pozivu, naj stopi prednje.
jPo njrgove™ T^dnjem izbruhu besnila mora i ob . .. > celi dve nadstropji!«
(»Everybodys weekly«)
Senzacija v St, Moritzu
Prebivalstvo
Japonske
Statistični urad v Tokiu je objavil pregled ljudskega štetja, izvršenega na dan 1. oktobra lanskega leta. Po tem štetju ima Japonska brez kolonij nekaj nad 72 milijonov prebivalcev, število moških je le neznatno višje od števila žensk. Največ prebivalcev ima Tokio, kjer so našteli 6 milijonov 963 tisoč oseb. Drugo največje japonsko mesto je Osaka.
Japonska ima 148 večjih mest, med njimi 42, ki štejejo nad sto tisoč prebivalcev. Največja mesta v državi so: Tokio, Osaka, Nagoja, Kioto, Kobe in Jokohama.
Miss Megan Taylor, svetovna prvakinja v umetnem drsanju na ledu, kida sneg v znanem švicarskem zimskosportnem kraju
Volkovi napadli vas
V podkarpatski vasi Brusturi se je te dni razvila pravcata bitka med celokupnim moškim prebivalstvom naselbine in med tropom volkov, ki Je štel petdeset repov. Volkovi, ki so bili sestradani od zime in mraza, so vdrli v hleve in so se vrgli na živino. Kmetje so jih napadli s kosami, srpi, vilami in sekirami Borba je bila dolga ta vroča Na koncu so obležali na bojišču štirje kmeti, kmetom pa se je posrečilo ubiti štirinajst volkov. Ostanek je zbežal, ko je videl, da so jim ljudje kos.
Stekleno oblačilo
Na nekem plesu v Kaliforniji se je pojavila zanimiva plesalka. Njena obleka Je bila sešita Iz 5 tisoč steklenih kroglio ln je tehtala 85 kg
Zaledenele reke v Franciji
Zavoljo hudega mraza, ki še vedno noče popustiti, so reke v srednji Franciji poledenele. Pri Toursu je Loire zamrznila n. pr. na daljavo 50 km in ledne mase ogra-žajo dva mosta v tem mestu, za katera se boje, da se bosta zrušila Oblasti »o poklical« na pomoč pionirske čete, da bi ledov-je razstrelile, led je pa tako debel, da bo treba mnogo dela, preden bo kaj uspehe.
Tudi Saone je zamrznila na raznih mestih, tako da ae je plovba na njej popolnoma ustavila Na večini ostalih francoskih rek je plovba popolnoma ali delno ustavljena.
V Švicarskem St. Moritzu je kazal nedavno Phil Taylor svojevrstno atrakcijo. Drsal
se Je na hoduljah
Posledice hndega mraza
Usoda treh gosi na ribniku in galeba ob angleški obali
Hudi mraz, ki je obiskal Evropo v zadnjem času, je Imel tu in tam prav nenavadne posledice.
V neki vasi pri Verdunu so tri gosi odšle na ribnik, ki je bil pokrit s tenko ledno skorjo. Led se je pod njimi vdrl in voda je spet zmrznila, še preden so se mogle ptice rešiti. Ker je led pretenek, da bi mogel kdo do živali ali da bi položili nanj lestev, in ker jih niso mogli rešiti niti z lasom, so Jih morali prepustiti njih usodi.
Bolje se je izmazal galeb, ki je ob an-
gleški obali primrznil na led. Led je bil
toliko debel, da se je mogel nekdo splaziti do ptice in jo rešiti z vročo vodo. Tudi dva labuda na reki Ise, ki sta s svojim vreščanjem priklicala nekega avtomobillsta, Je bilo mogoče rešiti še pravočasno iz lednega objema V veliki londonski modni trgovini je mraz povzročil, da je počila naprava, ki v primeru požara prši tekočino za gašenje. Ta nezaželjeni dež je pokvaril veliko število dragocenih ženskih oblek ta drugih modnih predmetov.
Smrt polarnega
Reynold Bray je utonil za tečajnikom
Neid Eskim, kl Je prispel m skrajnega severa Hudsonovega zaliva, je prinesel vest, da je mladi angleški raziskovalec Reynold Bray utonil Bray je bil član angleško-kanadske polarne odprave. V septembru se Je mudil z drugim članom odprave, Patri-ckom Bairdom, z majhnim čolnom na vožnji skozi Lisičjin preliv, kakšnih 200 milj za tečajnikom Ledne plošče so čoln stisnile ta ga zmečkale. Bray je utonil, njegov tovariS pa se Je uategnil rešiti.
Bray je štel šele 27 let, a je po dokon-
čanih študijah v Oxfordu prebil večji del svojega življenja na ekspedicijah v ArktV di. Sedaj je bil z Blardom spet na poti V arktično ozemlje, kjer se je mudila odprava, ki je odšla tja že pred več nego dvema letoma. Lansko leto sta oba moža prebila popolnoma osamljena v Baffinovi deželi. Popravila sta celo vrsto napačnih zarisb na zemljepisnih kartah, odkrila sta novo kopnino in gorsko verigo. Brady je kot prvi beli mož peš opravil nevarno pot od Baf-finovega otoka do reke Hantscha,
S pivom pogašen požar
V pivnici »Nadeck« v Monakovu je te dni izbruhnil ogenj, ki se je širil s takšno naglico, da ga niso mogli udušiti z vodo, ki je bila trenutno v strogi količini na razpolago Zato je dalo vodstvo obrata nalog, naj se ogenj pogasi s pivom, ki Je bilo vskladlščeno tamkaj. S pivom se je res posrečilo lokalizirati požar. Na ogenj so zlili osem tisoč steklenic piva*
Letalo za angleškega kralja
Angleški kralj Jurij bo v kratkem dobil letalo, ki bo njegova osebna last in bo v njem prostora za osemnajst potnikov. Letalo bo tipa Havilland-Flamtago ter bo letelo z brzino 400 km na uro. Stroški so preračunani na sto tisoč funtov. Tudi doslej Je imel kralj Jurij VT. zasebno letalo, bilo pa je premajhno, imelo je namreč samo štiri sedeže.
Tragična nesreča letala na ledu
Na otočlču Urku pri Zuiderskem morju
se primerila te dni tragična letalska nesreča Neko pristajajoče letalo Je s nosilnimi ploskvami podrlo ta usmrtilo otroka v trenutku, ko je hotelo pristati na tleh. Nesreča se Je primerila zategadelj, ker Je moral pilot zasilno pristati na ledu, kamor po pritekli ljudje v pričakovanju» da be letalec odvrgel poštno vrečo,
Pogled na
Najnovejša angleSka podmornica »Tridente, katero so pred kratkim spustili v morje v ßirkenheadu pri Liverpoolu
nXMua«! ~
DZxbUtlf
živali pozimi
Medvedi in marmotice — življenje v zooloških vrtovih
Smešni tolščaki
Podkarpatska ukrajinska noša
Marsikdo zavida ta čas živali v zimskem spanju, ki prebijajo zimo brez skrbi za hrano in kurjavo. Seveda pa je tudi tu vse relativno.
Medvedi imajo n. pr. zelo lahko spanje. V presledkih po 5 do 8 dni zapuščajo svoje zimsko ležišče, pa ne zavoljo hrane, ki bi jo težko dobili, temveč da se tako rekoč nadihajo svežega zraka. Tudi medvedke, ki so se jeseni prenajedle, pozimi ne jedo, čeprav spravljajo Svoje mladiče baš v najbolj mrzlih zimskih mesecih na svet. Ti mladiči sesajo seveda materino mleko in zato ni čudno, če »o medvedke spomladi bolj podobne živim okostnjakom.
Mrmotice v nasprotju z medvedi trdno spijo. V tem sitanju so popolnoma neobčutljive za mraz, udarce in svetlobo. Le približno vsake tri tedne se zbude, da se izpraznijo. Če bi ta naravni »budilni dražljaj« umetno odpravili, bi mrmotico zaspale v smrt
Car zvonov
Prejeli sino:
Glede na naše poročilo o največjem zvonu v Evropi (»Jutro« 30. 12. 38.) velja pripomniti: Zvon v stolnici v Kölnu ne tehta 50.000 kg, ampak 50.000 nemških funtov t. j. 25.000 kg. Zvon je bil vlit v Apoldi na Turinškem 1. 1923. Premera ima 3.25 m. Glas ima c°. Ta zvon ni največji na svetu, saj mu po velikosti pritiče šele deseto mesto. Največji zvon sveta Imajo v Moskvi. Ta car zvonov tehta 190.000 kg, t. j. 190 ton in ima 7.04 m premera. Vlil ga je Rus Montorìn 1. 1734. Ime miu je »Car Kolokol«.
Pri požaru Kreml ja L 1737 Je «m» porušil zvonik in se je zarii globoko v zemljo. Na ukaz carja Nikolaja so L 1837 zvon dvignili na zidan podstavek, kjer stoji kot spomenik. Pri padcu se jé zvo-nu odibil kos krila. Skozi odprtino stopita lahko notri dva moža vštric.
Napoleon I. je hotel 1812 dati prepeljati ta zvon v Pariz, kar se mu pa ni posrečila
V Mortevi bnarjo Se pet veüJküh grano»?,
Jd daleč prekašajo nemškega v teži: zvon Trockoj tehta 164.000 kg, zvon BoflSoj tehta 72.000 kg, zvon Praznični tehta 66.000 kg, zvon Sv. Ivan 56.000 kg in zvon mafi-ni 33.000 kg. V Ncvgorodiu se nahaja zvon od kg 31.000, v Ohaki na Japonskem od 114.000 kg ta v Pekingu od 53.000 kg.
Kaj pomeni ldv velikana od 190 ton, more razumeti edino livar-zvomar. Ako računamo 5% pogorelosti, Je bilo treba raztopiti najmanj 200 tem kovin. Iz gornjega Je razvidno, da je bilo zvonarstvo v Rusiji že pred stoletji zelo razvito tn na visoki Stopnji.
Živali iz tropskih krajev po živalskih vrtovih postavljajo na uprave teh vrtov velike zahteve. V Londonskem zooju so za povodne konje pravkar zgradili nove bazene, ki so stalno napolnjeni z vodo, ki ima najmanj 18 stopinj Celzija. Nasprotno je bilo treba za domače zimske zaspance zgraditi hladilne prostore, v katerih vladajo stalne temperature 5 do 10 stopinj pod ničlo.
Sesalce iz Afrike ali Južne Amerike
spravljajo pozimi v dobro zakurjene prostore, ker jih je bilo nemogoče «klimatizirati, kakor je svoj e časno priporočal H&gen-beek. Edini ostanek teh poskusov za akli-matizacijo je ta, da jih spuste v sončnih zimskih dneh za kratek čas na prosto, da se malo nadivjajo. To pa seveda ne velja za mladiče.
Tropske ptice so se lahko privadile našim
podnebjem. V pariškem zooju so pred kakšnimi tridesetimi leti spustili na vrt visito papig iz Amerike, ki jim evropska zima tako dobro dé, da so se zelo razmnožile in gnezdijo prosto na raznih mestih.
Za mnoge živali po zoojih se začenja Šele sedaj pravi čas. To so živali iz polarnih predelov, torej tjulni, mroži, severni medvedi in druge živali. Za naše pojme popolnoma nerazumljivo je n. pr. vedenje pingvinov. Baš v sredini januarja, ko je zima običajno najhujša, se izvalijo na ledu mali tolščaki, ki poskušajo na ledu teči, a jim na njem spočetku hudo drsi. Samica ima tedaj mnogo dela, da jih spet spravi pokonci. A že po nekoliko dneh so mladiči na ledu prav tako doma kakor njih starši in mraz jim samo ugaja
Nova angleška podmornica
Kulturni pregled
Anton Tomaž Linhart
Kot 14. zvezek zbirke »Cvetje lz domačih in tujih logov« Je izšlo Izbrano delo Antona Tomaža Linharta v prireditvi prof. Alfonza Gspana (240 strani m. 80, Izdala Družba sv. Mohorja v Celju). V dovolj siromašni slovenski literaturi osemnajstega stoletja je prvi slovenski dramatik nedvomno pomemben pojav, kar je pokazal že Prešeren, ki mu Je zložil znani napis na grob. Avtor »Veselega dne ali Matiček se ženi« se je udej-stvoval tudi v slovenskem zgodovinopisju in prof. Gspan pravi v začetku svojega skrbno sestavljenega uvoda, da je bil »prvi kritični zgodovinar Slovencev«. Nedvomno je naš klasik takega pomena dovolj zanimiv, da se uvrsti s svojim Izbranim delom v zbirko, ki je že prej prinesla izbrano delo Gregorčiča, Vodnika, Čopa, S. Jenka in nekatera domača ln tuja zaključena dela z uvodom in komentarjem. Tako Izdane knjige s pridom rabijo zlasti naši srednješolski dijaki pil študiju literature.
Uvod v Linhartovo Izbrano delo obsega str. 5 do 54. Po kratki karakterizaciji celotnega značaja in pomena A. T. Linharta prehaja prof. Gspan k življenjepisnemu orisu, nato pa v zgoščenih poglavjih, vendar jasno in pregledno označuje dobo pro-svetljenstva ln preroda z nje literarnimi tokovi, kar je samo ozadje za jedro celotnega uvoda, namreč za podrobni prikaz Linhartove miselnosti ln dela. pisec kaže Linharta kot nemškega pesnika in navaja nato zanimive detajle o njegovem življenju v Ljubljani, kjer je nadarjenega in izobraženega mladega moža pritegnil k sebi Zoisov preporoditelj3ki krog in ga navdušil za delo v maternem jeziku. Zatem pisec označuje postanek Linhartovih del »Poskus zgodovine Kranjske« in prireditev prvih dveh slovenskih veseloiger »županova Micka« in »Veseli dan ali Matiček se žen:;«, pri čemer zlasti drugo primeTja z njeno predlogo (Beaumarchais, La fol-
le Journée) in kaže značilnosti Linhartove prireditve.
Vsekako nam je prof. Gspan 8 svojim uvodom znatno približal osebnost tega meniha cistercdjanskega samostana v Stični, ki je po izstopu postal izrazit svobodomi-slec, tako da je ob njegovi smrti (1795) »oblast prepovedala govore pri pogrebu in objavo kakršnekoli osmrtnice«. Tem bolj veriamemo po tej študiji Prešernovemu epitafu:
Slavile, dokler mrtvi se zbudijo,
domače boste ga Talija, Klijo.
V nadaljnjem delu uvoda označuje pisec zgradbo in druge literarne značilnosti obeh Linhartovih veseloiger, takisto kaže značilnosti njegovega sloga in jezika. Ob koncu uvodne študije je bibliografski seznam.
Izbor obsega odlomke iz obeh delov Linhartovega največjega spisa »Versuch einer Geschichte von K rata«; odlomki so seveda prevedeni v slovenščino. Nato najde čitatelj v knjižici odlomke iz »županove Micke« v natančnem prepisu in originalni grafiki. Veseloigra »Veseli dan ali Matiček se ženi« Je natisnjena v celoti in prirejena v današnjem slovenskem književnem jeziku in pravopisu. Na str. 185 — 209 so odlomki iz Linhartovih pisem Ku-raltu, ki so bila najdena šele L 1910 v Olo-moucu na Moravskem in ki so v orginalu spisana po francosko ali nemško. Ob koncu izbora (str. 203—230) so prirediteljeve. Opombe z večidel prepotrebnim komentarjem za šolsko rabo, nato pa je še slovarček manj znanih, v kniižni rabi nedovoljenih oblik, izrazov in germanizmov. Zvezek zaključujejo Vprašanja in naloge. Izmed jezikovnih značilnosti te izdaje bi bilo omeniti, da pisec uvaja in predlaga v splošno rabo besede razsvetljen, razsvetljenstvo, razsvetljenec za že udomačeno obliko prosvetljen itd., češ, da so prvi izraz uporabljali slovenski sodobniki pro-svetljene dobe.
' T?*..
m
Monografija o kiparju Coršetu
Bibliofllska založba v Ljubljani Je izdala v lični opremi (tisk Narodne tiskarne) obilno ilustrirano študijo Rajka L o ž a r-Ja »Kipar France Gorše«. Monografije o še živečih umetnikih so pri nas redek pojav, zato je vredna tem večje pozornosti enotno zasnovana študija o kiparju mlajše generacije, slovenskem učencu ivana Meštroviča Francetu Goršetu.
Dr. R. Ložar postavlja v uvodu Gorše-tovo kiparsko ustvarjanje v razvoj povojne umetnosti tn se najprej zaustavlja pri vpMvih, k! Jih je imelo nanj šolanje v Zagrebu pod Meštrovičevim vodstvom. Ta Goršetova odvisnost od Meštroviča pa je bila le »časovno pogojnostna« (str. 9). V drugem poglavju svoje študije prikazuje dr. Ložar Goršetov razvoj k umetnosti lastnega Izraza in karakterizira posamezna dela, iz te razvojne faze. V tretjem poglavju nam kaže umetnika v dobi njegove prve samostojne razstave v Ljubljani (1931) ln v naslednjih letih, ko se vedno jasneje pojavlja njegova zavestna stilna volja. V četrtem poglavju razglablja pisec posamezne probleme Goršetovega plastičnega ustvarjanja, posebej še njegovo reSevanie statuarične naloge ter upodobitve gibanja na posamezni figuri. Nato se bavi z Goršetovimi oblečenimi figurami in s portretno plastiko, z njegovim oblikov-njem žanrske snovi in prehaja v končnem poglavju k sintetični označitvi Gor-šetove in umetniške osebnosti in vsega njegovega plastičnega doprinosa v sloven-fekn likovno umetnost.
Monografija dr. Ložarja Je opremljena s 60 delno celostranskimi reprodukcijami ^posnetkov Goršetovih kiparskih del in z umetnikovim avtoportretom (v risbi). Iz-Sh sta dve Izdaji, med njimi ena na umetniškem papiriu. Knj'ea, ki se naroča pri avtorju (Ljubljana, Gosposvetska c. 13) Je pomenliiv donesek v slovensko literaturo o likovni umetnosti.
Pregled slovenskih revij:
„Obzorja"
S pravkar izišlo 12. številko je bil zaključen prvi letnik novega poskusa mariborske kulturne revije »Obzorja«. Priznati je treba, da »Obzorja« prekašajo ne le po opremi, marveč tudi po izbiri sodelavcev in po kvaliteti prispevkov vse svoje mariborske predhodnike v leposlovno publicistični revialni literaturi. S tem časopisom Je bil storjen poskus, da mariborska revija prestopi svoj regionalni okvtr in zajame po sotrudnikih in po snovi ves slovenski kulturni krog. VzUc tej težnji, ki pa Ji ne more dati v naši že kar preobilni revialni literaturi polnega raison d'è-tre pa Je revija — ne v škodo svojega značaja — prinašala predvsem material s štajerskega ozemlja in Je tako v jedru ohranila mariborski značaj.
»Obzorja« so v prvem letniku Izhajala v redakciji dr. VI. Kralja in dr. I. Dorni-ka. Med njenimi sodelavci srečujemo izmed lirikov imena Anton Novačan, A. De-beljak, Janko Samec, B. Vodušek, R. L. Petelinova in iz ožjega mariborskega literarnega kroga: Branko Rudolf, R. Re-har, Vinko Žitnik. Med pripovedniki so zastopani. iz stareiše generacije dr. Ivo šor-li, iz mlaiše pa Miško Kranjec, Anton Ingolič in Milan Kajč. Najobilneje je prispeval Ivan Potrč, omeniti je tudi še Ferda Godino in Jožeta Kerenčiča.
Med avtorji razprav, esejev in poročil so imena: B. Borko, I. Bratko, dr. Cvetko, dr. T. Debeljak, J. Glaser, dr. J. A. Glonar, J. Kerenčič, št. Kovač, M. Kozina dr. VI. Kralj, dr. VI. Murko, J. Petrič. Br. Rudolf, A. Slodnjak, Fr. Tavčar, inž. Teržan in Fr. Vodnik. V tem delu revije so izšli nekateri vsega uvaževanja vredni prispevki. Tako je Kerenčičeva razprava »Zemljiški odnosi v Jeruzalemskih goricah«, ki je zgrajena na samostojnem delu, zlasti raziskavanju katastrov in drugih neobdelanih virov, ostro osvetlila gospodarsko socialne probleme Slovenskih goric in pokaza'a v pravi luči naš resnični položaj v tej lepi obmejni pokraiini. Na statističnem materialu sloni tudi razprava Iv. Bratka o gibanju cen in našem kmetijstvu. Taki doneski so važni in je samo obžalovati, da nimamo zanje primerne re-vi1e. kajti v literarna 'cistično rev i ir stilno ne spadajo; zna"»1 take revije zahteva obdelavo končnih rezultatov, ne pa ! Strokovno podrobnega obravnavanja na l
rodno-gosportarskega, sociološkega in podobnega gradiva.
Marsikaj zanimivega je tudi v kulturnem obzorniku in med Ocenami Med literarnimi doneski, ki so v prvem letniku »Obzorij« posebno opozorili nase, sta pred vsem lirika Branka Rudolfa lin proza Ivana Potrča; tu vidimo vzrast mladih avtorjev, medtem ko so starejši pesniki ln pisatelji pokazali tudi na tem mestu svoje že znane slovstvene poteze.
Iz dvanajstega zvezka naj Se posebej registriramo dr. Slodnjaka članek o Iv. Cankarju In dr. Tineta Debeljaka študijo o vodilnem češkem pesniku Josefu Hori, ki jo spremljata dva prevoda iz njegove zadnje pesniške zbirke.
Zapiski
»Ceské slovo« je 1. januarja priobčil beležko, v kateri s priznanjem poroča o dvojni številki, ki jo je Ljubljanski zvon, velika slovenska revija, izhajajoča Že 58. leto, posvetila v največjem delu češki literaturi. »Urednik revije«, čitamo tu nadalje, »pomembni slovenski prozaik Juš Kozak je zbral v prevodih najboljših slovenskih literatov češko prozo in verze, ki so bili mnogi izmed njih prevedeni iz še neobjavljenih izvirnikov.« Nato list navaja nekatere značilnejše prispevke.
LE. G. Kolbenheyer, lanskoletni la-vreat največje nemške literarne nagrade (Goethejeva nagrada), je doživel minule dni šestdeset let. Kolbenheyer je eden najpomembnejših sodobnih nemških pisate-ljlev. Po očetu poteka iz Slovaške, po materi iz Karlovih Varov, zato ga štejejo sudetski Nemci med svoje duhovne repre-zentante. Kolbenheyer je doktor filozofije. L. 1925 je razložil sistem svojega mišljenja v knjigi »Die Bauhütte. Elemente einer Metaphysik der Gegenwart.« Vsa njegova miselnost izhaja iz biološkega naturalizma in prehaja na svojih vrhovih k nekaki svojevrstni mistiki, ki Je značilna tudi glede na filozofske vplive narodnega socializma. Kolbenheyrovo leposlovno delo Je obsežno. Viške njegove pripovedne tvorbe predstavljajo tale dela: roman »Amor Del«, ki obravnava življenje in miselnost filozofa Spinoze, dalje roman Meister Joachim Pausewang«, ki mu Je dalo snov življenje, doba in delo mistika Jakoba Böhmeia in tri de'e obsega loči roman »Paracelsus«, duhovna podoba slo-večega zdravnika in humanista. Slednji roman je nastal že po vojni in v njegovi mistični vsebini, zlasti v hrepenenju po Tretjem kraljestvu, že čutimo novo filozofijo nemštva, kakor Jo Izpoveduje tudi narodni socializem. V vrsto zgodovinskih romanov s filozofsko tendenco sodi najnovejši Kolbenheyerov roman »Das gotge-lobte Herz«, ki prikazuje s širokim časovnim ozadjem tri nemške mistike! mojstra Eckerharta, pridigarja Johanna Tau-lerja in pesnika Heinricha Susa. Kolbenheyer je spisal tudi več dramatskih del, med njimi dramo o Giordanu Brunu, pesniško zbirko »Der Dornbuch brennt« in eseisko knjigo »Die Stimme«.
Kopltariana. Kot posebni odtis lz Glasnika Muzejskega društva za Sloveni 1o« (1938) sta izšla dva doneska dr. J. Glo-narja k literaturi o Jerneju Kopitarju. V prvem: »Korespondenca med Kopitarjem in J. Grimmom«, obravnava pisec v zvezi z Vasmerjevo izdajo korespondence med J. Grimmom ln našim Kopitarjem nekatera vprašanja Kopitarjevih stikov in njegovega dela, posebej še njegove stike z Grimmom in Vukom Karadžičem. Pisec označuje s kritičnimi opazkami zlasti Kopitarjevo mnenje o izvoru starega cer-kvenoslovanskega jezika in s poudarkom citira Vasmerjevo sodbo o Kopitarjevem pomenu za Vuka in s tem za srbski narod. Ta citat je tem potrebnejši, ker Liu-ba Stojanovič v svoji obsežni monografiji o Vuku sptah ne omenja Kopitarjevega imena. V drugem delu svoje razprave označuje in komentira dr. Glonar prvi del Kopitarjevega »Briefiournala«. ki je ohranjen v Kopitarjevi zapuščini v ljubljanski vseučiliščni knjižnici. Ta »Briefjournal« je znatnega pomena za Kopitarjevo korespondenco. Ob koncu izraža pisec željo, da bi kdaj zagledala luč sveta tudi Kopitarjeva pisma Zoisu, ki v LJubljani že de-set'etja čakajo založnika. Drugi prispevek dr. J. Glonarja se imenuje »Kopitarjev Briefjournal 1816—1829.« Ta del ni bil še nikier objavljen (drugi del je svoje dni priobčil pokojni Jaeič). Tako je drugi donesek v iesnj zvezi s prvim, oba pa iz- ,
popolnjujeta literaturo o Kopitarju s novim materialom in opazkami. — V Pragi je izdal Slovanski institut spis češkega slavista Karla paula »Pavel Josef Safa-fik a Bartolomèj Kopitar.« Prof. Arne Novàk sodi (Lid. Noviny, 31. dee. 1938) o tej novi karakteristiki obeh učenjakov-slavtstov, da se »kljub svojemu znanstvenemu, s številnimi izvirnimi dokazi podprtemu značaju Cita kakor roman, v katerem ae dvoboj dveh nasprotujočih si značajev učinkovito riše na ozadju važnih zgodovinskih dogajanj v slovanskem preporodu.« Kot posebno značilnost Paulove-ga spisa navaja prof. Novàk »plemenito stremljenje po pravičnosti ln objektivnosti, s katero skuša avtor očistiti Kopitarjev obraz peg, ki so ga ž njim pokrili ne šafafik sam, marveč njegova rodbina ln praški prijatelji; tako je češki učenjak zares po viteško opravičil tujca (Kopitarja) pred očitki, ki so mu prihajali s češke strani.« Vsekako kaže to poročilo o spisu prof. Paula, da pomeni njegova pravkar izišla razprava nov, uspešen poskus Kopitarjeve »rehabilitacije« in bo zato gotovo uvaževana tudi v slovenski literarni zgodovini.
Karel Capek ln tarnal Isti ka. Ob grobu Karla čapka na starodavnem Vyšehradu
je govoril tudi pesnik Josef H ora, kl je dejal med drugim: »ŽurnaJfciat Capek, eden najboljših na Češkem ln v Evropi, je dobro vedel, da pisatelj nič ne izgubi na svoji vrednosti, če se loteva vsakdanjih nalog. Ni poznal malih ln velikih ljudi, malih ln velikih dejanj.« Besede, ki Jih kaže zabeležiti zlasti pri nas, kjer se toliko ljudi, ki so po vrednosti ln slavi daleč za Capkom, zaničljivo ogiblje »žurnali-stičnih« dejanj, iz. bojazni, da ne oskrunijo svoje literarne vzvišenosti in čistosti.«
Radnovo leto v FrancljL Le toc bo Francija praznovala 3001etnico rojstva svojega velikega klasika Racina, ki se je rodil 21. decembra 1639. Njegovo dramatsko delo primerjajo Sofoklovemu, Euripidove-mu ln Corneillovemu. Friderik Veliki Je nekoč Izjavil, da bi bU raj« avtor »Atha-lie« (Racinove znamenite tragedije), kakor pa zmagovalec v največjih bitkah. Racin je bil skoraj dve stoletji eden najpomembnejših dramatikov ne le Francije, marveč vse tedanje kulturne Evrope. »Les Nouvelles Llttéraires« opozarjajo na pomen te tristoletnice ln obetajo anketo, kako naj bi se najlepše proslavila v Franciji in v svetu.
SPORT
Gradjanski pred vrati
Na praznik bo igral z Ljubljano za zimski pokal
2e pojutrišnjem v petek bomo imeli
priliko prisostvovati prav gotovo zelo zanimivi borbi. Tudi sedaj bo nasprotnik Ljubljane renomirani gost iz Zagreba, popularni Gradjanski.
Gradjanski bo poslal v Ljubljano svojo kompletno ena j storico. O sposobnostih njegovih igralcev se Je naše občinstvo samo prepričalo v nedavni prvenstveni tekmi v Ljubljani. Dobri tehničarji, brzi in okretni purgeri so vedno povsod s svojo igro zapustili najugodnejši vtis in tudi v Ljubljani jih vidimo radi.
Tekma na praznik šteje v tekmovanje za zimski pokal Tekma bo ob vsakem vremenu na igrišču ob Tyrševi cesti s pri-četkom ob 14.
Kakšen je prav za prav spored ?
Po končanem prvem kolu tekem za zimski pokal, v katerem so se za nadaljnje tekmovanje kvalificirala moštva osješke Slavije ter Radničkega iz Kragujevca in Bate iz Borova, je odbor za zimski pokal odredil nadaljnji razpored odnosno nasprotnike II. kola. V tem kolu je vseh 16 sodelujočih klubov razdeljenih v dva pasova, in sicer v zapadni in vzhodni pas Po tej razdelitvi se bodo v osmini finala srečali pari takole:
T zapadnem pasn: 6. januarja: v Splitu:
Hajduk - Split; v Zagrebu: Hašk - Slavija (Sarajevo) in Concordia - Bata ter v Ljubljani: Ljubljana - Gradjanski (Zagreb). — Revanžne tekme bodo 15. januarja v krajih gostujočih moštev.
V	vzhodnem pasn pa bo vrstni red srečanj naslednji: 15 Januarja v Osijeku: Slavija (O) - Bata. v Kragujevcu: Radnički-Jugoslavija; v Beogradu: Jedinstvo-Sparta in v Skoplju: Gradjanski - Bask Revanžne tekme v tem pasu bodo 19. januarja v krajih gostujočih moštev.
Četrtine finala bodo odigrane SI. in 29. januarja, in sicer po temle razporedu:
V	vzhodnem pasu: zmagovalec Slavija-BSK z zmagovalcem Jedinstvo - Sparta; zmagovalec Jugoslavija - Radnički z zmagovalcem Gradjanski (S) - Bask.
V	zapadnem pasu: zmagovalec Hajduk-Split z zmagovalcem Ljubljana-Gradjanski (Z) in zmagovalec Hašk Slavija (S) z zmagovalcem Concordia - Bata.
Polfinalni tekmi za zimski pokal bosta 5. in 12 februarja, ln sicer med obema zmagovalcema četrtinsklh finalov iz vzhodnega in med obema zmagovalcema iz če-trtinskih finalov zapadnega pasa
Termina za finalni tekmi še nista bila odrejena.
Ali bo, ali ne bo?
Prireditelji tekem za drž. prvenstvo v hokeju na ledu so optimisti
Hokejski turnir za državno prvenstvo bo ob napovedanem času, tako pravijo prireditelji. Južno vreme Je prineslo ogromno padavin, ki pa do tega trenutka še niso pokvarile solidne ledene plošče na drsališču Ilirije. Ko bo zdrknilo živo srebro pod ničlo, bodo imeli prireditelji takoj vsem zahtevam ustrezajočo hokejsko igrišče na rapolago. Ker so vsa vremenska poročila edina v tem, da mora skoraj nastopiti zopet hladnejše vreme, ni razloga, da bi obupavali nad možnostjo izvedbe državnega hokejskega prvenstva fie jutri in pojutrišnjem.
Zagrebčani so to pot resno pripravljeni na start Vsi prijavljeni klubi le še čakajo poziva, da pohite v Ljubljano ter so trdno odločeni, da se ne bodo dali kratkomalo pozobati Iliriji. Za seboj imajo že nekaj medsebojnih prijateljskih tekem in so z rezultati zelo zadovoljni. Ilirija Je v tem pogledu precej na slabšem, ker ni igrala v tej sezoni Se nobene tekme, temveč se je morala zadovoljiti le z internimi treningi. Belozeleni so pripravljeni na vsa presenečenja, bodo pa z vso resnostjo zaigrali. Prvič bomo videli v Ljubljani hokejske tekme prvenstvenega značaja in teh ne kaže zamuditi! Da pa bo to vsakomur omogočeno, so določili prireditelji izjemne nizke cene za vstopnice.
Prvenstveni turnir se prične jutri zve-čer ob 19.30. Slučaj je hotel, da se sestane Dirija v prvi tekmi s HAšKom, reete Slavijo iz Siska, ki se je pred dvema letoma kvalificirala za finale z Ilirijo, do katerega pa ni prišlo. Kot drugi par nastopita ZKD in Marathon v tekmi, ki bo obenem odločila o prvenstvu Zagreba. Pojutrišnjem — na praznik dopoldne — se sestanejo ob 9. premaganci in zmagovalci v finalnih borbah za naslov prvaka in razdelitev ostalih mest.
Na praznik zvečer bo slednjič le medmestna tekma LjubUana : Zagreb, v kateri bodo sodelovali že vsi kandidati za državno reprezentanco, ki mora biti po imenih prijavljena prirediteljem svetovnega prvenstva že 15. t. m.
Upajmo, da se prireditelji niso uklonili, ko so verjeli »vsem vremenskim poročilom«!
Tudi na Rakeku so pridno smučali
Preko božičnih počitnic je organiziral p glini zimsko športni odsek SK Javorni-ka na Rakeku izredno uspel tečaj za narašča jnike in mladino. Ob zaključku tečaja je bila na Novo leto tekma v alpski kombinaciji, ki je nudila publiki ostro borbo 18 mladih in nadarjenih tekmovalcev. Tekma je bila v krasnem vremenu, prav dobrih snežnih razmerah in dobri organizaciji Start v obeh disciplinah je bil s Tičnice, cilj pa pri Mlakarju. V smuku je bilo 900 m dolžine in 155 m viš. razlike in v slalomu 800 m dolžine ter 140 m viš. razlike.
Zmagovalec v konkurenci je bil Brecelj Dorè s 176.47, drugi Urbič Zvone s 176.35, tretji Mlakar Jože s 174,62 točkami itd. Izven konkurence so startali tudi juniorji, med katerimi je dosegel najboljši rezultat dneva Hladnik Janez 9 184.54 točkami. Najboljši v smuku je bil Gabrenja Vojko s časom 51.5 desetink, v slalomu pa Urbič Zvone a 1.28.4 desetnike.
SK Javornik priredi 6. In 8. t m. v okviru klubskega dneva in če bodo dopuščale snežne razmere, smuški tek za mladino ln naraščaj. Zmagovalca obeh skupin prejmeta od kluba kompletne tekmovalne
smuči in se bosta udeležila mladinskega državnega prvenstva marca v Planici. Tako skrbijo pionirji notranjskega sporta za svoj naraščaj, da bi se mogel v doglednem času tudi izven ožjega kroga dostojno pomeriti s svojimi vrstniki boljše tradicije. Ob vztrajnem ln načrtnem delu uspehi ne bodo izostali.
— Dustrovane sportske novost] St. 1. so
izšle. List je s to številko stopil v četrto leto Izhajanja in prinaša v novoletni številki na uvodnem mestu obširen propagandni članek o prvem prvenstvu Jugoslavije v hokeju na ledu. Dalje čitamo o poteku italijanskega nogometnega prvenstva, o vratarjih — Junakih tekem ali krivcih za poraz, o pripravah jugosloven-skih rokoborcev za olimpiado, o prvi reprezentativni tekmi proti Nemčiji, ki bo 26. februarja v Berlinu in še o mnogočem iz raznih športnih panog. Urednik je po novi praksi uvrstil v številko tudi obširno službeno gradivo iz raznih vrhovnih športnih Instanc, predvsem iz nogometnega, zimsko-sportnega in plavalnega saveza. Posamezne številke so po 1 din.
Vremenska poročita
Uradno poročilo Tujskoprometnih zvez v Ljubljani in Mariboru, JZSS in SPD
z dne S. L 1989 Bled 501 m: 0. sneži 50 cm snega. Južen, Bohinj Sv. Janez 530 m: 0, sneži, 85 cm
snega južen, Bohinj »Zlatorog« 580 m: 0, sneži, 85 cm
snega, južen, Dom na Krvavca 1700 ml —2, zelo oblačno 90 cm snega, Južen, Polževo 620 ms 5, dežuje, 30 cm snega, južen,
Mariborska koča ln Pohorski dom 1080 m:
0, 30 cm snega, južen, Bimsld vrelec 630 m: —1, zelo oblačno, 45
cm snega, južen, Do višine 600 m temperatura okoli 0, ta in tam dež.
Nad 600 m sneži, moker, južen sneg.
Radi motenj v telegrafskem prometu nimamo poročil lz ostalih krajev. Kranjska gora: —1, sneži, 43 cm južnega snega na 50 cm podlagi.
I* Ptufa
J— LIzol Je pila. Na orožniški postaji v Zetalah je bila uslužbena kot kuharica 36-letna Antonija Valentičeva. Na Novega leta dan v ranih urah je iz neznanega vzroka popila večjo količino lizola Čeprav so to njeno dejanje takoj opazili, je nesreč-nica že med prevozom v bolnišnico umrla. Zapustila ni nobenega pisma, iz katerega bi se moglo sklepati o vzroku njenega obupa.
j— Domačija Je zgorela. Posestnik in banovinski cestar Alojzij Lampret iz Sto-perc je odšel pred praznikom najemat mesarja, da bi mu prišel zaklat svinjo. Med tem pa je žena doma precej močno zakurila v peč, da bi segrela večjo količino vode. Ko je pozneje napajala v hlevu živino, je ob povratku čula prasket in kar naenkrat je iz dimnika švignil ogenj, ki se je razširil po vsem poslopju. Na pomoč so prihiteli sosedje, ki pa so rešili le nekaj malenkosti. Ko se je gospodar vrnil, je našel svojo domačijo uničeno. Zgorelo je vse do taL Skoda znaša okrog 30.000 din, zavarovalnina pa 19.000 din.
j— O velikem vlomu v davčni orad v Ptuja ni nič novega. Zdaj je prevzela poizvedovanje žandarmerija. . Varnostne in signalne naprave so bile tako pomanjkljive, da se je tatvina lahko nemoteno izvršila.	f
j — Zvočni kino Ptuj predvaja danes ta v petek 6. t m. obakrat ob 20. film »Skan dal«. V četrtek predstava odpade.
Iz SoStanja	i
ft— Todi v hribovite in oddaljene Kav nO je priromaj dobrodelni Božiček. Ondotno učiteljstvo Je pripravilo revni šolski deci
lepo božičnico. 95 šolarjev in šolark Je fli-lo obdarovandh z obleko ln obutvijo. Mladina je igrala »Božičnico pravljico« ln pola pesmi, spored pa so dopolnile še dekla-macije. Prireditev je obiskalo tudi mnogo starSev
i— Smrtna nesreča se Je primerila ▼
Woechnaggovl tovarni v oddelku za luže-nje lesa. Jermenje je zgrabilo delavca Ivana Rednaka in ga neusmiljeno treščilo ob zid. Pokojnik je zapustil vdovo in tri otroke v starosti od enega do šestih let. Na kraj nesreče je prišla sodna komisija, ki je mogla ugotoviti le to. da gre za nesrečen primer. Tragična usoda Ivana Rednaka Je tembolj užal ostila prebivalstvo, ker je pokojnik bil zgleden družinski oče In je hotel na nomi ad zo-radltl lasten dom.
8— O božičnih praznikih je bila Izvršena velika tatvina v stanovanju davčnega sluge g. Kozela. Ko sta bila g. Kozel in soproga na obisku pri prijatelju v Smart-nem Je tat pobral iz njunih predalov tisoč dinarjev ln dve zQati uri. poleg tisočaka in obeh ur Je bdlo v omari še nekaj dragega nakita, ki ga pa vlomilec menda ni opazil.
Nase gledališče
DRAMA
Sreda, 4.: Dobrudža 1916. A. Četrtek, 5.: Hollywood. Red B. Petek, 6. ob 15.: Kralj z neba. Izven. Znižane cene. Ob 20 žene na Niskavuo-riju. Izven. Znižane cene.
Na praznik Treh kraljev bodo ponovili Gregorinovo božično igro »Kralj z neba«. Delo, napisano v sedmih slikah na podlagi besedila sv. pisma, je najskrbnejše pripravljeno.
Dogodke Izza svetovne vojne, prizadevanje naših prostovoljcev v Rusiji, različne vesele ln žalostne epizode iz njihovega življenja prikazuje uspela drama Pavla Golie »Dobrudža 1916«.
Prva reprlza filmske komedije »Hollywood«. Delo Je Imelo na premieri izreden svojevrsten uspeh. V glavni vlogah Mira Danilova, Jan, Kralj in Debevec, režiser Bratko Kreft.
opera:
Sreda, 4.: Gioconda. Gostovanje gdS. Ver«
Majdičeve. Red Sreda. Četrtek, 5.: Roxy. Red Četrtek. Petek, 6. ob 15.: Prodana nevesta. Izven. Znižane cene. Ob 20. Pod to goro zeleno. Znižane cene.
»pod to goro zeleno« Je češka operete, ki Je bila v minTIh sezonah največkrat izvajana. Peli Jo bodo na Treh kraljev dan v znani zasedbi, z go. Pollčevo na čelu, le Alenko Skalicko bo pela prvič na našem odru ga. Ribičeva.
P. n. abonente prosimo, da vplačajo na gledališki blagajni 5. obrok ža svoj abonma, ki zapade do 14. t. m.
Gdč. Vera Majdičeva bo tudi drevi peW naslovno vlogo v Poinchiellljevi operi »Gioconda«. Ostala zasedba glavnih vlog: Kogejeva, španova, Be tetto, Franci in Janko kakor običajno.
»Roxy« Je vesela, zabavna opereta iS življenja nogometašev. Dejanje Je zelo ras vito in ima svoj višek v tretjem dajanju. Naslovno vlogo bo pela gdč. Barbičeva, vzgojiteljico ga. Poličeva, glavne moške vloge pa bodo v rokah g. Lipaha, Sancl-na, Pečka, Golovina ln Pianeckega. Dirigent D. Zebre. Režiser Inž. Golovin.
V tem meseca bomo Imeli v drami premiere češke veseloigre »Upniki—na plan«, V operni repertoar pa pride v deloma novi zasedbi sijajna Wolff-Ferrarijeva opera »štirje grobijani«.
MARIBORSKO GLEDALIŠČE Sreda, 4.: Zaprto. Četrtek, 5. ob 20.: Vse za Salo. C.
R
Sreda, 4. januarja.
Ljubljana, 12: Odmevi lz Češke (ploRe)'.
—	12.45: Poročila. — 13: Napovedi. —> 18.20: G L Magister igra harmoniko. —* 14: Napovedi — 18: Mladinska ura: Opazuj in poskušaj (prof. M. Adlešič) ln Ročna dela (g. M. Zor). — 18.40: Gradovi na Dolenjskem U. del. — (g. Leo Pettauer).
—	19: Napovedi, poročila. — 19.30: Nac. ura. — 19.50: Uvod v prenos. — 20: Prenos. — 20: Prenos iz opernega gledališča v LJubljani. V odmorih: Glasbeno predavanje (g. V. Ukmar) ter napovedi in poročila.
Četrtek 5. Januarja. '
Ljubljana: 12: Polke in koračnice (plošče). — 12.45: Poročila. -— 13: Napovedi. 13.20; Radijski orkester. — 14: Napovedi.
—	18: Plošče. — 18.40: Slovenščina za Slovence (dr. R. Kolarič). — 19: Napovedi, poročila. — 19.30: Nac. ura. — 19.50: Beseda k prazniku (g. F. S. Finžgar). — 20: Pevski koncert g. Julija Betetta, pri klavirju prof. M. Lipovšek. — 20.40: Iz opernega sveta (Radijski orkester). — 22: Napovedi, poročila. — 22.15: Dueti za klavir in harmonij.
Beograd: 17.30: Narodna glasba in plošče. — 20: Petje in orkestralna glasba. —• 22.15: Klavirske skladbe — Zagreb: 17.15: Orkester. — 20: Kakor Beograd. 22.20: Ples. — Praga: 19.25: Petje. — 20.05: Orkester in violina — 21.10: Zvočna igra in plošče. — Varšava: 21.10: Lahka glasba, zvočna igra in plošče. — Sofija: 18.15: Lahka glasba in petje. — 19.15: Bolgarske pesmi. — 20.50: Lahka in plesna muzika. — Dunaj: 12: Orkester. — 16. Popoldanski koncert. — 18.15: Veseli plesi.
—	20.10; Dunajski sprehodi. 22.30: Lahka in plesna muzika. — 24: Nočni koncert
—	Berlin: 19: Skladbe R. Straussa. — 20.10: Plesni večer. — 22.30: Lahka in plesna muzika. — München: 19.10: Vesele melodije. — 20.10; Operetni večer. — 22.20: Lahka in plesna muzika. — Pariz: 19.30: Orgle. — 20.30: Petje in radijska fantazija. — 21.30: Zvočna igra in lahka glasba s plošč.
Solcalo se mu je
Slezak se je nekoč vozil ▼ prav majhnem avtomobilu po uT-cL Ker je bilo zaradi dežja spolzko, je voz metalo sem in tja. Stražnik je pevca ustavil:
»Kaj pa je vašemu voza, gospod Slezak?«
»O, nič -e koica « ciielU
vse Je v redu, — samo meni
F. G.
Strel u grajski
Roman
»A mene bo sprejel!« se je s praga razlegel drug glas, in grofica vdova, oprta na komolec polkovnika Mainwaringa, je priberglala v uradno sobo. »Nu, nikar me ne puščajte čakati! Kje je lord Col-chester?«
»Tu zraven«, je Winter odvrnil. »Povem vam, da ste tu.«
»To mora vedeti, če ima ušesa!« je osorno bev-snila grofica vdova. V naslednjem trenutku je stala pred sinom.
»Nu torej, George«, je začela. »Zmerom si bil bedak Nerazumljivo mi je, kako sem prišla do takšnega sina. Ven se spravite!« je nahrulila redarja, ki je stal pri vratih.
»To je v nasprotju s predpisom, vaša milost«, je oporekel Swallow.
»Kaj pravi?«
»Predpisi ne dovoljujejo, lady Colchestrska!« je Eavpil višji komisar.
»Figo!« je odvrnila stara gospa in s palico izbe-zala ogorčenega redarja čez prag. Nato mu je pred nosom zaloputnila vrata.
Nadzornik Hunnisett je stopil k svojemu višjemu. »Ne zamerite, sir, tega ne moremo dopustiti!«
»Ehm!« se je odkašljal polkovnik Winter. »Pri lady Colchestrski bi morda lahko pogledali skozi
prste. Sicer pa«, je dodal s šegavostjo, ki drugače ni bila njegova navada, »kaj bi storili, če bi vam ukazal, da jo vrzite ven?«
»Storil bi svojo dolžnost«
»Mi bi pa zapisali na vaš nagrobnik ,Se je ponesrečil pri izvrševanju dolžnosti'!« je rekel višji komisar in se obrnil proč.
Meredith je rahlo prijel Pamelo za komolec to jo odvedel k vozu, ki je čakal pred vrati. »Tu res ne morete nič opraviti«, je rekel z dobrohotnim glasom.
»Noče me videti«, je zaihtela, »'ker mu je oni človek nekaj rekel. Ta živina! Kar vesela sem, da je mrtev — da, tako vesela! Zal mi je, da ga nisem sama ubila!«
V uradni sobi se je Meredith obrnil k višjemu komisarju. »Ne razumem, kako je mogel Fairfax po strelu še stati na nogah.«
»Hm, vsak se ne zvrne precej, ko ga zadene svinčenka.«
»A ta bi se bil moral! Srce je bilo prebito, dragi polkovnik. Hitrejše smrti sploh biti ne more. Dr. French nam je rekel, da je moral Fairfax telebniti kakor ustreljen kunec.«
»To je res. Rad bi vedel, kam meri Colchester.« »Nikamor. Opisal nam je le svoje vtise v trenutku umora, in to mi daje misliti. Še nekaj ni povsem jasno: zadeva z odmevom.« »Odmev se je moral slišati.« »Res mislite, da je moglo miniti med strelom in odmevom toliko časa, da je opazil razliko?« »Knjižnica je precej velika.« »Eh, kaj, precej velika!« je osorno rekel John.
»Desetkrat premajhna za tak razloček. Za uho je
moralo biti oboje istočasno. Res pa je, da si je človek, ki izvrši v nenadnem razburjenju umor, zmožen domišljati Bog ve kaj.«
Cez kake četrt ure je stara grofica zapustila sinovo sobo in se takoj odpeljala s Pamelo in njenim očetom domov v Mardleigh Abbey.
»Ali je obdukcija že izvršena?« je vprašal Meredith Polkovnik Winter je zmajal z glavo.
Policijski zdravnik je prišel. »Obdukcija mora na žalost počakati Stražnica na Elmstead Road me kliče k nujnemu slučaju. Trčenje avtomobilov ali nekaj podobnega. Če se mudi, telefonirajte v Mardleigh po dr. Shearerja.«
Polkovnik Winter je prikimal in dal poklicati dr. Shearerja John Meredith je hotel pravkar zapustiti urad, ko je prišel mardleighski zdravnik, mož visoke rasti in živahnega obraza, elegantnejši, kot so drugače podeželni zdravniki.
»Rad bi imel vaše poročilo kar moči hitro«, je rekel John Meredith.
»Seveda«, je prikimal dr. Shearer. »Takoj poj-dem na delo.«
2
Svinčenka
»Odmakni se nekoliko, dušica!« je rekel John, ko je zlezel k ženi v posteljo z baldahinom. »Sveti Bog, saj se tako že tiščim zidu!« Nekam raztreseno jo je poljubil in se zleknil vznak. »Kdo bi bil mislil, da je ta mali gospod zmožen ubiti človeka!«
Juanita ni odgovorila, in John je utrnil luč. Čeprav je mislil, da ne bo zatisnil očesa, je že čez
nekaj minut trdno spal Zbudilo ga je tikanje na vrata Odprl je oči, meneč, da bo posi j al skozi posteljne zastore beli dan, toda v sobi je bilo tema kakor v rogu.
»K telefonu vas kličejo, sir«, je naznanil sobarjev glas.
»Koliko je ura?«
»Ena, sir.«	/
»Da bi jih!« Meredith je zlezel iz postelje kakor devetdesetleten starec, nataknil copate in nočno haljo ter stopil na hodnik.
»Haninngtreeski policijski urad je pri telefonu, sir.«
»Halo, tukaj Meredith«, je zaspano rekel v školjko. »Vi, Hunnisett? Kaj pa je?«
Z glasom, ki je drhtel od razburjenja, je nadzornik vprašal: » Cu j te, gospod Meredith, prosim vas, ali bi mogli takoj priti?«
»Kaj, v Hanningtree? Čemu? Ali ne morete zaspati? Naj vam morda zapo jem uspavanko?«
»Nekaj povsem nepričakovanega se je zgodilo, sir. Polkovnika Win ter j a sem že poklical, takoj mora priti. Ukazal mi je, naj vas obvestim.«
»Prav, nadzornik, že grem.«
Obrnil se je k Paddocku. »Ali morete pripraviti moj voz, v tem, ko se hitro oblečem? V Hanningtree me kličejo.«
»Seveda, sir. Želite šoferja ali poznate pot?«
»Da, hvala. Naravnost skozi Moreford, j elite?«
»Kaj je, dragec John?« je vprašala Juanita, ko se je spet vrnil v spalnico.
»Tvoj mož mora ven, v viharno noč.«
»Ne bodi smešen,, noč je prekrasna.«
OGLASI
Beseda 1 din, daveK 3 din, za šllro aH dajanje naslova 5 din Najmanjši enesefc 17 din.
Uradnico
Emožno samostojnega knjigovodstva in vseh pisarniških del, z znanjem srbohrvaščine in nemščine, sprejmem takoj v stalno službo. Ponudbe s prepisi spričeval in zahtevo plače na oglasni odd. Jutra pod šifro »Za-pesljiva uradnica«.
170-1
Vrtnar
M. sadje, zelenjavo, park, popolnoma samostojen, samec, naj takoj pošlje ponudbo in spričevala na
Zaslužek
Beseda 1 din, davek 3 din, za šifro ali dajanje naslova 5 din Najmanjši znesek 17 din.
2'iOO din
potrebujete da zasluži te 1000 din mesečno Pl site ANOS, Maribor — Orožnova ul.
296-3
Prvovrstno podjetje
dobro idoče, oddam. Potreben kapital 6000 din. — Ponudbe na ogl odd. Jutra pod žifro »Dobra točka«. __178-16
Knjižico
Kmetskega hran. ln po soj. doma Ljubljana ca 20.000 prodam. Rudolf Zore. Ljubljana, Gledališka ul. 12. 32938 16
Beseda 1 din, davek 3 din, za šifro ali dajanje naslova 5 din Najmanjši znesek 17 din.
Potnika avtovozača
______i	, ,1 i ter raznašalca inkasanta, s
ÌÌZZ i f k	ed 2- kavcijo sprejmem takoj za
Nastop 1. februarja.	hranilno stroko. Samo «gii-
172-1
Izvežbano
knjigovodkinjo
In korespondentko z znanjem nemščine, iščem. Po možnosti s poznanjem papirne stroke. Naslov v vseh poslovalnicah Jutra.
159-1
Perfektno kuharico
iiče boljša obitelj v Ljubljani. Ponudbe na oglasni odd. Jutra pod »Francoska obitelj«.
162-1
Krojaški mojster
in mojstrica
dobita mesto za takoj. »Eks-pres«, Ljubliana, Emonska St. 2.	179-1
Brivskega
pomočnika
dobrega, vojaščine prostega iprejmem za takoišen na »top. Ana Hauptman, fri-terka. Studenci, Maribor.
176-1
Hišnika
»tareiSega, poročenegi, — brez otrok, iščem za vilo veščega mehanike, pri re-mizi Šiška Naslov v vseh poslovalnicah Jutra,
180-1
Vsaka beseda 50 par da vek 3 din za šifro ali dajanje naslova 5 din najmanjši znesek 12 dir
Brivski pomočnik
hiter in dober delavec, s finim nastopom, zmožen v vseh ženskih delih, išče službo s takojšnjim nastopom. Marčič Adolf, Slov. Bistrica.
164-2
" ' ■ ••MMMn «w "Wwtutiu.
Vajenci (ke)
■nUMMralMu..... T»! ........... .
Beseda 1- din, davek 3 din, za šifro ali dajanje
naslova 5 din Najmanjši znesek 17 din
Frizersko vajenko
»prejme frizerski salon »Ra 'L 'F> Eioujspjj '»JE5(
174-44
ne samske osebe naj poš Ijejo ponudbe na ogl. odd. Jutra pod šifro »Mimosa«.
167-5
Prodanič
Beseda 1 din, davek 3 din, za šifro ali dajanje
uslova 5 din Najmanj
HIP U 3JSS3U2 (S
Motor
i ventilatorjem Marelli 360 W 220 V i/4 HP, pripraven za frizerje, kovače, prodam. iComan, Poljanska cesta 13.
153-6
Zmleti
deteljni odpadki
vsebujejo 57% Beljakovin n tolšče ter so tanemm tropinam enakovredno moč no krmilo. 100 kg din 90.-ševei & Komp., Liubljana. josposvetska cesta 5.
»2807-6
Bukovih cepanic
<ec vagonov prodam Vprašati pri Sergan Mar tin, Rečica, Laško. 5 6
LNSEKIRAJTE
V »JUTRU« !
ccaeaa 1 din, davek ä din, za šliro ali dajanje aaslova 5 din Najmanjši znesek 17 din.
Gotovine
50 do 100 tisoč din vloži trgovsko Izobražen gospod v dobro dobička nosno podjetje. Sodelo vanje kot družabnik, poslovodja ali kaj podobnega je pogoj. V pošte v pridejo samo dobra solventna, že obstoječa podjetja. Sanacija izključena. Samo resne ponudbe je poslati na naslov Rudolf Zore, — Ljubljana, Gledališka 12 Znamka za din 3.
39-16
a
Beseda 1 din, davek 3 din, za šifro ali dajanje naslova 5 din Najmanjši znesek 17 din.
Slava Gril
knjige o kozmetiki Mestni trg 3-III.
91-30
Beseda 1 din, davek 3 din, za šifro ali dajanje naslova 5 din Najmanjši znesek 17 din
Frizer"1" «alon
za dame in gospode, prodam poceni ali dam v najem. Sprejmem tudi frizerko. Ponudbe pod »Ugodno 787« na ogl. odd. Jutra.
154-17
Lokali
Posest
Beseda 1 din, davek 3 din, za šifro ali dajanje naslova 5 din Najmanjši znesek 17 din
Hišo ali vilo
7 Ljubljani kupim za din 200.000 proti gotovini ali posestvo v najbližji okolici. Voda, elektrika pogoj. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod šifro »Za strica«.
155-20
Gostilno s hišo
v Varaždinu
fisokopritlično, obstoječo iz 6 sob, 2 kuhinj, lepega vrta velikega dvorišča, kegljišča in kleti pod vso hišo — prodam, ker zaradi starosti opuščam gostilno. Gostilna je dobro uvedena že mnogo ltt Cena 310.000 din. Naslov: Varaždin, Vrazova ul. 4, F. Pavlovič.
167-20

Beseda 1 din, davek 3 din, za šifro ali dajanje naslova 5 din Najmanjši znesek 17 din.
Stanovanje
l-sobno oddam takoj ali 1. februarja. Istotam prodam klavir (Stutzflüge.) in kompletne smuči. Mannšek, Prečna ul. 6.
136-21
Sobe išče
Beseda 1 din, davek 3 din za šifro ali dajanje naslova 5 din Najmanjši znesek 17 din.
Dijak
srednješolec, išče vso oskrbo. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod »Miren«.
X71-23a
flH/JMTMb
Ww4FFIim
Beseda 1 din, davek 3 din, za šifro ali dajanje naslova 5 din Najmanjši znesek 17 din.
Mlad pes
ilirski ovčar, ki sliši na ime Hari, se je izgubil. Najditelj naj ga izroči proti nagradi pri tvrdki A. Volk, Ljubljana, Resljeva C. 24.
163-27
Razno
Beseda 1 din. davek 3 din, za šifro aH dajanje I naslova S din Najmanjši znesek 17 din. *
Prvovrstni trboveljsbl
PREMOG
brez prahu, koks. saha drva ondi
I. Pogačnik,
BOHORIČEVA 6. rele! 20-59
Vsaka beseda 2 din, davek 5 din, za dajanje naslova S din, najmanjši znesek 20 din.
Mlad obrtnik
samostojen, krojač, — išče diužico z nekaj gotovine, najraje šiviljo ali mej so rodni obit. Ženitev zajam čena. Naslov v vseh poslovalnicah Jutra.
160-25
4<
tanoianja
INSERIR A JTE
V »JUTRU« !
Z E N ITH
PRECIZNA URA
vodeča svetovna znamka odslej v vseh strokovnih trgovinah
PRODA SE
Za vsako priliko najboljše in najcenejše
hubertuse,
površnike, perilo tn vsa oblačila nudi
Presker,
Sv. Petra c. 14.
•vl^nite » offlasneir
oddelku dospele oonodbe.
Beseda 1 din, davek 3 din, za šifro aH dajanje naslova 5 din Najmanjši znesek 17 din
VISOKO NAGRADO
dobi, kdor mi javi onega. td bi ponujal, prodajal ali kupoval nakit, ki je bil ukra-
Beseda 1 din. davek 3 din, za šifro ali dajanje .
naslova 5 din Najmanj-	.
ši znesek 17 din I	den 29. decembra pr. leta iz moje hiše v
Treovino «s sadiem 3"sobno stanovanje slovenjem Gradcu. Ukradeni nakit obstoja
t kopaln,co iščem za i. fe ■ j piatinove broše (v obliki metuljčaste
bruar Ponudbe na ogl. odd. ... . .	. ,__>,. ^	«
Jutra pod »Soliden plačnik« pentlje) z 1 velikim briljantom; 2 uhana 165-2ia »boutona« v platinovi z zlatom obrobljeni izdelavi, v sredini z velikim briljantom, okrog šest manjših, nad srednjim 1 večji briljant; 1 zlata zapestnica, vezena z dvoj-
zelenjavo, prodam zaradi selitve. Naslov v vseh poslovalnicah Jutra.
166-19
I
S,*-
fcv
«mm

•ittsJ
LANZ • LOKOMOBIL A
v dobrem stanju, 12 Atm., 170 k. s. — Vprašanja je staviti na »Jeklarna d. d.«, Guštanj.
innxinaaDDacxoDDDODDanaDDnna
V Hladnih Ineh Vas Kozarček
BERMET-VINA
jovarujt uripe	. . .miiiCüi jj	ičUlKc
naroče že majhen sodček. — Zahtevajte povsod le
tiKRMKI B. MARINKO V A Iz SREMSKIb KAR LOVCEV P ruška gora
oooooooooooee©
čitafte in širite » J U T R O <
z novo učinkovito snovjo je priznan kot odlično sredstvo zoper prhljaj in izpadanje las.
SÌro -MÀSTER
47

vsebuje poleg preskušene učinkovite snovi Trilysina še fino razpo-deljen dodatek masti ter služi odlično onim. ki imajo suhe, krhke in nelepe lase.
» yjùxySin, MASTEN IN BREZ MÀSTI
Ob vsaki priliki -se spomnite
da «o .Jutrovl* .Mali oglasi" Sloveniji najuspešnejša, naj cenejša In najhitrejša posredo vainioa ca sluibe vseli rrst s» prodajo In nakop vseh atvari, ra nepremičnine, lo-kaie, podjetja, kapital, že nI tv e la s» vse drage
Sobo odda
Sostanovalca
nimi členki.
Vsaka sled za ukradenim nakitom naj
^rospodu; EV^Ä se mi javi na naslov:
dve solidni gospodični. Na- | slov v vseh poslovalnicah i Jutra	152-23
FRANC LOBE, Slovenj Gradec.
Miada gospa
prosi dobrosrčnega gospoda 3000 din posoiila proti vrnitvi v marcu Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod šifro >Hvaležnost«.
158-16
OTVORITEV
specijalne delavnice za popravilo pisarniških strojev.
Da zadovoljim živo občuteni potrebi številnih svojih odjemalcev po vestnem in zanesljivem popravilu raznih pisarniških strojev je z 1. 1. 1939 priznani strokovnjak za popravilo pis. strojev vseh vrst, gosp. Kuhtič odprl v Gosposki ulici št. 3
specijalno delavnico za popravilo pisarniških strojev.
Nad vse zanesljivi in sposobni mehaniki jamčijo za najskrbnejšo izvedbo vseh popravil.
Nudi se Vam letni abonma za čiščenje pis. strojev pod zelo ugodnimi pogoji in zagotavljamo cenjenim odjemalcem za biezhibno in redno funkcijo vseh strojev.
IVAN KARBEUTZ
GENERALNO ZASTOPSTVO ADLER PIS. IN RAC. STROJEV MARIBOR — GOSPOSKA 3 — Tel. 26 42

Renomirano tekstilno podjetje išče mlajšega, dobrega
kot potnika za dravsko banovino Ponudbe pod „516" na ogl. odd. „Jutra"

G. Ih. Rotman:
Kapitan Kozlostrelec gre leve lovit
Drugi lev jo je v smrtnem strahu takoj odkuril s prizorišča. Kapitan se je Ibaš hotel oddahniti, ko mu le vzdih obtičal v grlu: vrv se je bila utrgala, in v tem, ko jo je slon udri naprej, je šinilo dr )VO v prvotno lego, to pa s tolikšno močjo, da so naši afriški potniki odleteli, kakor bi jih s pračo zalučal.
POZOR*
Za
premog, koks, suha drva
se obračajte na
V. Podobnik,
TR2ASKA 16. telefon 3313
I^JIE^LAfW.CENIK^

'PLOŠČE IZ PLU10VIKE
izolirajo TOPLOTO, MRAZ in ZVOK.
Proizvaja: »H1GIEA« Prva jugosl. tvornica zamaškov d. d., Zagreb, Ivkančeva 48. — Pošt. pret. 318. — Telefon 24-070.
lllllllllliMIIIIIB
Za premogovnik Pečovnik pri Celju
iščemo absolventa rudarske šole z večletno prakso
Dana je možnost, da postane kasneje obratovodja. Prošnjo s kratkim življenjepisom, podatki o dosedanji praksi in navedbo zahtevane mesečne plače je poslati na naslov: Rudarska družba Bohemi ja, Ljubljana, Miklošičeva c. 15/1.
MIIIIIIIIIIIIIIIM
-M*?"
£srv • ■ V? f? • •
• . "•• •',' i.V.» . v.
: ■ " -t
.....................................t.................mi.....I....................................in..........mm.....................i...........................m............................................mimmi..............................
Potrti globoke žalosti naznanjamo vsem sorodnikom, prijateljem tn znancem, da je naša dobrosrčna in iskreno ljubljena mama, stara mama, se «it «a, tašča, teta, gospa
Marija Mesar roj«
posestnica
dne 3. januarja 1939 ob 3. zjutraj po daljši bolezni, previdena s tolažili sv. vere, mirno v Gospodu zaspala.
Pogreb predrage pokojnice bo v četrtek, dne 5. januarja ob 4. ari pop. iz hiše žalosti na domače pokopališče.
JESENICE, 3. januarja 1939.
2alnjoči otroci :
Marija, Franc, Fanica in ostalo sorodstvo
itimntiKi<Tmunm<ii«tM.<i
t.iiMiiiiiiiiiiiiiiimimiiiiiiiiiiiiiiiiiiuiiiiiiiiiniiimiiiiiiiiHiM
Urejuje Davorin Ravljen. — Izdaja za konzorcij »Jutra« Stanko ViranL — Za Narodno tiskarno d. d. kot tiskarnarja Fran Jeran. — Za inseratm del je odgovoren Alojz Novak. — Vsi v Ljubljani."