PoSCnfns pTaJana v goforlnL
Leto XI., št. 218
Tjnbljana, sobota 20. septembra I930
Cena 2 Din
Upravmštvo: Ljubljana, Knafljeva ulica 5. — Telefon št 3122, 3123, 3124, 3125, 3126. Inseratni oddelek; Ljubljana, Prešer« nova ulica 4. — Telefon St 2492, Podružnica Maribor: Aleksandrov* cesta št 13. — Telefon it 2455. Podružnica Celje: Kocenov« ulica
St 2. — Telefon št. 190. Računi pri pošt. ček. zavodih: Ljub« t ljaoa št 11.842; Praha čislo 78.180: W!en št. 105 241.
Naročnina znaša mesečno 25.— Din, za inozemstvo 40.— Din.
Uredništvo: Ljubljana: Knafljeva ulica 5. Telefon St 3122, 3123. 3124, 3125 ta 3126. Maribor: Aleksandrova cesta 13. Te*
lefon št. 2440 (ponoči 2582). Celje: Kocenova uL 3. Telefon št. 190.
Rokopisi se ne vračajo. — Oglasi po
tarifu.
Manjšinska debata v ženevi
Briand proti reviziji madridskih sklepov sveta DN in ustanovitvi stalne manjšinske komisije — Izjava čsl. zunanjega ministra dr. Beneša
Ženeva, 19. sept. d. Snoči so se pri poljskem zunanjem ministru Zaleskem sestali delegati Rumunije, Jugoslavije, Češkoslovaške in Grške, da se končno sporazumejo o skupnem delu v 6. komisiji DN, v kateri se bo obravnaval predlog dr. Curtiusa glede na narodne manjšine, ki ga ie postavil v debati o delu Društva narodov. Stališče držav, ki so vezane s konvencijo o manjšinah, je znano. Pripravljene so storiti vse v okviru možnosti, ki jih jim nudi ta konvencija, nočejo pa pristati na nove koncesije izven te konvencije.
Ženeva, 19. septembra s. Politični odbor skupščine Društva narodov je danes pričel razpravo o manjšinskem vprašanju, ki je bilo postavljeno na dnevni red zborovanja Društva narodov s predlogom nemške delegacije. Proti gotovim nameram, da bi se redna vsakoletna razprava o tem vpiaša-iiju na zborovanju Društva narodov izločila, zasleduje nemški predlog namen, vzdržati zanimanje Društva narodov in zlasti poskrbeti za uporabo in izpopolnitev madridskih sklepov.
Po nalogu nemške delegacije je nemški državni minister na razpoloženju Koch-Weser obrazložil stališče nemške vlade ter je med drugim izvajal: Manjšinsko vprašanje je splošen evropski problem. Jedro tega problema leži več ali manj v tem, da se manjšinam ne samo pismeno zagotovi varstvo njihovih človeških pravic in narodnosti, njihovega materinskega jezika, kulture in vere v državah, v katerih živijo, temveč, da se tudi dejansko izpolni. Posredovalec med dvema kulturama in obenem pobornik zedinjenja Evrope so manjšine, ki morejo svobodno razvijat: svoio kulturo. Zadovoljstvo in sporazum ne bosta odpravila carinskih mej, temveč v prvi vrsti zadovoljitev manjšin.
Po tem govoru se je vršila debata, v kateri je avstrijski zastopnik odobril izvajanja Koch-Weserja ter se zahvalil nemški delegaciji, da je dala pobudo za razpravo o tem vprašanju v Društvu narodov. Napetost v nacijonalizmu, zaradi čegar pretiranosti morajo trpeti manjšine, je eden najnevarnejših vzrokov nesoglasja med državami. Avstrijska vlada pozdravlja vsak ukrep Društva narodov, ki bi za-jamčil pravice manjšin.
Zastopnik Albanije se je izjavil za ustanovitev stalne mandatske komisije Društva narodov.
V debato je tudi posegel francoski zunanji. minister Briand m ugotovil, da so o manjšinskem vprašanju v celoti razpravljali že na seji sveta Društva narodov, ki je bila v Madridu. Tedaj so zastopniki glavnih zainteresiranih držav izjavili, da so pripravljeni ponovno razpravljati o tem vprašanju, in je svet sklenil, da uporabi za proučitev tega vprašanja novo metodo. Proti temu, tedaj sprejetemu načinu proučevanja se zaenkrat še ni pojavila resnejša kritika. Nasprotno so manjšine dobile s tem možnost in brezpogojno jamstvo, da bodo njihove pritožbe pravično proučevane. Briand se je izrekel proti temu, da bi Društvo narodov že sedaj izvedlo revizijo madridskih sklepov, ker doslej ni bilo bistvenih pritožb. Ima tudi pomisleke proti ustanovitvi stalne manjšinske komisije, ki tudi ni potrebna, ker ima vsaka država že danes možnost spraviti manjšinsko vprašanje pred Društvo narodov. Meni, da se nova izprememba v postopanju brez odobritve vlad ne more skleniti. V ostalem so zadeve manjšin z obstoječimi pogodbami dovoljno zajamčene. Njegova vlada ne bo preko sedanjih obveznosti prevzela nobenih novih.
Zatem je češkoslovaški zunanji minister dr. Bcneš v svojem govoru poudarjal, da se ne morejo sprejeti nobene nove obvezno-
sti za zaščito manjšin brez pristanka držav, ki imajo take obveznosti. Zunanji ministri držav Male antante, Poljske in Grčije so na svojem sestanku glede na narodne maniiši-ne sklenili, da ne bodo podali v 6. komisiji skupne izjave, ampak bodo govorili zastopniki poedinih držav, poudarjajoč, da je že dosedanja zaščita narodnih manjšin šla preko obsega obveznosti, ki jih imajo te države v mednarodnih pogodbah glede na manjšine.
Madžarski delegat grof Apponyi je poudarjal, da je manjšinsko vprašanje mednarodni problem in da ima zaradi tega Društvo narodov dolžnost, da se z vso skrbjo zavzame za to vprašanje. Opozarjal je na velike žrtve, ki so bile naložene premaganim državam v mirovnih pogojih, v katerih pa je bila tudi manjšinam zajamčena zaščita in svobodni razvoj. Dolžnost prizadetih držav je, da rešpektirajo te pogodbe. V Društvu narodov gre sedaj le za to, ali zadostuje postopanje, ki je sedaj v veljavi. V tem je istega mišljenja z Briandom, da še ni prišel čas za končno presojo. Govornik je obrazložil na posameznih primerih, da je postopanje z manjšinami docela nepopolno, ter se je odločno izjavil proti mišljenju češkoslovaškega zunanjega ministra dr. Beneša, da danes ni izključena izprememba v postopanju brez odobritve vlad. Društvo narodov ima suvereno pravico in ako države ne sprejmejo sklepov sveta o manjšinah, bi se postavilo v nasprotje z mirovnimi pogodbami. Ustanovitev stalne manjšinske komisije bi pomenila velik napredek.
Ko se je še rumunski delegat Antonijade pridružil stališču češkoslovaškega delegata, je bila razprava odgodena na jutri.
Razprava o gospodarski krizi
Pariz, 19. septembra. AA. Po poročilu iz Ženeve je drugi odbor Društva narodov pričel obširno razpravljati o gospodarskih vprašanjih. Avstrijski delegat Schuller je govoril o potrebi novih ukrepov od strani Društva narodov za rešitev gospodarske krize. Danski delegat Muzh in švedski odposlanec Veleroten sta predlagala, naj se revidira klavzula o največji ugodnosti. Nato je neki delegat predlagal, naj se to vprašanje predloži gospodarskemu in finančnemu odboru Društva narodov, ki naj s tem v zvezi ugotovi vzroke sedanje gospodarske krize. Rumunski delegat Madgearu se je pridružil predlogu danskega odposlanca s pristav-kom. da naj se obenem završe priprave za predstoječo gospodarsko konferenco.
Razorožitvena komisija je razpravljala o načrtu konvencije za finančno pomoč napadeni državi v primeru vojne ali pa vojne nevarnosti.
Svet DN o vicinalnih železnicah v Banatu in Bački
Ženeva, 19. septembra, d. Na včerajšnji popoldanski seji je Svet Društva narodov razpravljal tudi o vicinalnih železnicah v Banatu in Bački. Z določitvijo novih državnih mej so mnoge teh vicinalnih železnic ostale deloma v celoti na našem, rumun-skem ali madžarskem ozemlju. Trianonska pogodba je s členom 304. zagotovila družbam, ki so lastnice teh železnic, možnost nadaljevanja eksploatacije ali pa sporazuma o odkupu z vladami držav, na katerih ozemlju se nahajajo njihove proge. Svet Društva narodov se je bavil včeraj s položajem prog VeL Kikinda - Arad. Vršac-Maroš Ilja, Čoka - Žabalj, Ričica - Salaš, Batina - Bač ter drugih vicinalnih prog, ki se nahajajo na romunskem, madžarskem in jugoslovenskem ozemlju. Po poročilu referenta Zaleskega je svet ugotovil, da se med našo vlado in družbami na eni strani ter rumunsko vlado in družbami na drugi strani vrše pogajanja za rešitev vprašanj teh vicinalnih železnic. Razen tega je svet določil rok za sporazum do 1. januarja 1931, po katerem bo imenoval arbitre za rešitev spora, ako bi se sporazum ne dosegel. Dr, Marinkovič je izjavil v imenu naše, rumunski delegat Antonijad pa v imenu svoje vlade, da se strinjata s tem sklepom Društva narodov,
Nov spor med Anglijo in Vatikanom
Vatikan zahteva od Anglije jamstva za zaščito katoličanov v Iraku,
kar pa angleška vlada odklanja
London, 19. septembra d. V tukajšnjih diplomatskih krogih se mnogo razpravlja o novem grozečem konfliktu med Anglijo in Vatikanom. Tokrat gre za usodo katoličanov v Iraku. Angleški mandat nad Irakom poteče L 1932. Angleška vlada je nedavno napovedala, da bo po poteku mandata sklenila z Irakom posebno vojno konvencijo, vse druge notranje zadeve pa bo prepustila svobodni odločitvi iraške vlade. Vatikan je zahteval od Anglije, da mora pri sklepanju te pogodbe primerno zaščititi tudi pravice katoličanov v Iraku, ki ne žive v dobrih odnošajih z muslimanskim delom prebivalstva, ki je v večini. Angle-
ška vlada je tako jamstvo odklonila, češ da se ne more vmešavati v notranje zadeve druge države. Iz Vatikana se vodi seda! po angleških katoliških krogih borba proti temu stališču Anglije. V Vatikanu bi celo radi videli, da bi prišlo do splošne katoliške protestne akcije po vsem svetu. Katoliška mednarodna unija namerava tudi intervenirati pri Društvu narodov. Kakor zatrjujejo v angleških službenih krogih, sc Anglija v to zadevo ne bo spuščala, ker smatra, da je dolžnost Vatikana skrbeti za svoje vernike, dočim se Anglija z verskimi zadevami sploh noče pečati.
Odprava Inozemskega pravosodja na Kitajskem
Washington, 19. septembra, o. Državni urad naznanja, da se bodo v kratkem obnovila ameriško - kitajska pogajanja za postopno odpravo eksteritorijalne jurisdikcije na Kitajskem. Temelj razpravi bodo predlogi, ki so bili pred kratkim redigirani sporazumno med ameriško in kitajsko vlado. Pogajanja se bodo pričela meseca oktobra pri ameriškem državnem uradu v Washing-tonu.
Sklicanje avstrijskega parlamenta
Duna], 19. septembra. AA. Avstrijski parlament se bo sestal 25. septembra na izredno zasedanje.
Amerika proti ruskemu uvozu
Ottawa, 19. septembra. AA. Nova konzervativna vlada je sprejela zakon, ki |o pooblašča, da sme prepovedati uvoz :z vseh držav, ki niso podpisale versailleske pogodbe. S tem ukrepom bo prizadet pred vsem sovjetski dumping, «
NEUSPELA POGAJANJA
MED FRANCIJO IN ITALIJO
Intransigentnost Italije — Nova zaostritev odnošajev med obema državama — Komentarji angleških in francoskih listov
Ženeva, 19. septembra, d. Veliko vznemirjenje so vzbudile sinoči vesti, da so se pogajanja za sporazum med Francijo in Italijo zopet izjalovila. Vesti so tem bolj iznenadile, ker se je še pred dnevi poročalo, da pogajanja ugodno potekajo in stoje že tik pred zaključkom. Govorilo seje takrat, da pride zaradi tega v Ženevo sam Musolini, da se osebno sporazume z Briandom in Hen-dersonom o zadnjih podrobnostih.
Sedaj pa se je pokazalo, da so ostala pogajanja, ki so se vršila v Ženevi, brez vsakega uspeha. Na vse v Ženevi zbrane državnike je vplivalo to dejstvo zelo deprimirajoče, ker si nihče ne prikriva, da pomenja novo napetost med obema državama. Vendar pa izražajo trdno prepričanje, da se bodo pogajanja najkasneje prihodnjo pomlad obnovila.
London, 19. septembra. M. Pogajanja, ki so se vršila v Ženevi med Francijo in Italijo v svrho sklenitve pomorskega sporazuma, je spremljala mednarodna politična javnost z velikim zanimanjem. Zatrjevalo se je, da je prišlo do pogajanj na intervencijo Anglije, ki je zelo zainteresirana na tem, da pride v tem vprašanju do pozitivnih rezultatov. Vprašanje od Italije zahtevane pomorske paritete s Francijo je ostalo odprto še izza londonske razorožitvene konference in je dovedlo med obema državama do velike napetosti, ki zelo kvari
mednarodno ravnovesje. Današnji londonski listi pa ugotavljajo, da so ostala pogajanja brezuspešna. »Daily Herald« obširno poroča o težkočah. ki so se pojavile tekom pogajanj in nadaljuje: »Napetost odnošajev zaradi pomorske paritete med Francijo in Anglijo traja torej dalje. Pogajanja v Ženevi, ki so končala s popolnim neuspehom, so še enkrat pokazala, da je svetovni mir na zelo trhlih nogah. Ženevski neuspeh pa ob enem tudi dokazuje, da v tem vprašanju ni pričakovati sporazuma niti na prihodnji razorožitveni konferenci, kise bo vršila februarja 1931.' Negativni uspeh pogajanj je le še bolj poostril medsebojno napetost. Na konferenci leta 1931 zaradi tega ni pričakovati niti pomorskega' niti političnega sporazuma med Italijo in Francijo.«
List opisuje nato zgodovino vsega problema in pravi: »Ugotoviti pa je treba pri tej priliki, da krivda za ta neuspeh ne pade na Francijo, marveč na Mussolinija in ves fašistični režim. Francija je pokazala svojo dobro voljo. Zunanji minister Briand je še na otvoritveni seji Društva narodov naglasil pripravljenost Francije, nuditi najdale-kosežnejše koncesije za ceno sporazuma in varnosti. Italija pa je na vse to odgovorila na način, ki doslej ni bil nikjer običajen. Na vse mogoče načine je ovirala pogajanja in stavila take pogoje, ki jih Francija absolutno ni mogla spre-
Nova akcija avstrijskega Heimwehra
Vodstvo Heimwehra snuje blok protimarksističnih skupin, da bi si priborilo premoč v parlamentu
Dunaj, 19. septembra, d. Ohrabreni z uspehi nemških narodnih socijalistov, se sedaj tudi avstrijski h^nu-ehrovci. kakor se zatrjuje v poučenih krogih, z vso resnostjo pripravljajo na to, da bi dosegli čim prej razpis novih volitev. Prvi poizkus so napravili že te dni v štajerskem deželnem zboru, zahtevajoč njegov razpust in razpis novih volitev. Njihova zahteva pa je bila odklonjena. Sedaj so pričeli novo akcijo, ki stremi za tem, da bi ustvarili v Avstriji nekako protimarksistično fronto, ki bi stala pod vplivom Heimwehra in ki bi naj pripomogla k sličnemu volilnemu uspehu, kakor so ga dosegli nemški narodni socijali-sti. Kakor napovedujejo iz krogov Heim-wehra, bo vodstvo Heimwehra že v bližnjih dneh zahtevalo primerno volilno reformo. Predvsem nameravajo heimwehrovci zbrati vse male protimarksistične skupine, ki so izven obstoječih političnih strank in z njihovo pomočjo ustanoviti močan blok. Na ta način upajo, da bodo vplivali tudi na ostale meščanske stranke in jih prisilili, da se
bodo pokorile njihovemu povelju. Če se jim to posreči, mislijo, da bodo prišli v bodoči avstrijski parlament kot najmočnejša stranka, ki bo lahko svobodno krojila nadaljnjo usodo Avstrije. Pri tem seveda računajo na najtesnejšo podporo nemških narodnih socijalistov in nacijonalcev, zanašajo pa se tudi na izdatno podporo Italije, ki že davno stremi za tem, da bi ustvarila nekako skupno fašistično fronto Italije, Nemčije, Avstrije in Madžarske.
Budimpešta, 19. septembra, s. V zvezi s sklepi avstrijskih legitimistov, da prično živahno akcijo v interesu restavracije Habs-buržanov, pripominja »Ujszag«, da more biti ta sklep simpatičen madžarskemu legi-timizmu, ki pa nima z njim nobenega opravka. Cilj madžarskega legitimizma je madžarska kraljestvo, neodvisno od avstrijskega cesarstva. Tukaj gre za narodno socialistično gibanje in ne za monarhistično vprašanje, ki bo postalo aktualno šele z razvojem mednarodnega položaja.
Protičeške demonstracije v Gradcu
Zaradi razžaljenja čsl. vojske obtoženi avstrijski državljan pred praškim vzklicnim senatom oproščen
Gradec, 19. septembra. AA. Nedavno je avstrijski državljan po imenu Mayer, rodom iz Gradca, potoval po češkem in v vlaku žalil češkoslovaško vojsko. Praško sodišče ga je obsodilo na mesec dni zapora. S tem v zvezi je snoči ob 10. skupina tukajšnjih dijakov, članov Heimwehra, demonstrirala pred češkoslovaškim konzulatom in češkoslovaškim Narodnim domom. Dijaki so razbili s kamenjem več oken na češkemu domu. Policija je takoj intervenirala in razgnala demonstrante.
Praga, 19. septembra, s. Zasebni urad-
Marconi predsednik italijanske akademije znanosti
Rim, 19. sept. AA. Na mesto senatorja Tittonija, ki je podal ostavko kot pred« sednik italijanske akademije znanosti je bil imenovan senator Marconi.
Rim, 19. septembra. AA. Rimski listi ko» mentirajo ovstavko senatorja Tittoniiakot predsednika italijanske akademije, kakor tudi imenovanje učenjaka Marconija na njegovo mesto ter naglašajo, da je pamet« no senatorje izključiti iz italijanske aka« demije, predvsem zato, ker so politiki. Edina izjema je bila napravljena pri biv« šem predsedniku italijanske akademije Tit« toniju, ker je imel posebne zasluge.
Kongres zavezniških bojevnikov
Washington, 19. septembra o. V veliki dvorani »Memorial Hali« je bil otvorjen včeraj kongres medzavezniške zveze bivših bojevnikov, ki šteje 9 milijonom Članov. Za predsednika je bil soglasno izvoljen general Hamilton. Popoldne so «e udeležili delegati kongresa velike svečanosti, ki sta jo priredila na čast udeležencem kongresa ameriški predsednik Hoover in njegova soproga. Zvečer je general Per-shing priredil gostom slavnostno večerjo.
Pariz, 19. septembra. AA. Davi ob 4.25 je ameriški zvočnik pred Spomenikom zmage reproduciral brezžično pozdrave s kongresa zavezniških bojevnikov, v Wa-shingtonu,
nik Adolf Mayer iz Gradca, ki je bil v prvi instanci zaradi razžalitve češkoslov. vojske obsojen na mesec dni zapora, je bil pri današnji vzklicni razpravi oproščen ter takoj izpuščen na svobodo. Utemeljitev razsodbe veli, da je sicer dokazano, da je Mayer rabil bedese »vojaki 28. pešpolka so bojazljivi psi«, da pa ni imel namena žaliti češkoslovaške vojske, ker so bile njegove besede namenjene le bivšemu cesarsko- in kraljevemu pešpolku. Bivši člani tega pešpolka imajo pravico vložiti proti njemu privatno tožbo zaradi razžaljenja časti.
Sklicanje rumunskega parlamenta odgodeno
Bukarešta, 19. septembra. AA. Listi ob« javljajo vest, da |e redno zasedanje ru« munskega parlamenta preloženo in da bo parlament začel svoje delo namesto 15. oktobra šele 15. novembra. Ta preložitev se spravlja v zvezo s skorajšnjim potova« njem predsednika rumunske vlade Maniu« ja v inozemstvo.
Bukarešta, 19. septembra. Kralj Karol skuša v konferencah z voditelji strankinih frakcij poravnati nesoglasja, ki so v zad« njem času nastala med večino zbornice. Zaradi te zadeve je imel ministrski pred« sednik Maniu daljši razgovor z voditeljem kmetske stranke Mihalage. »Dimineata« iz* javlja, da pogajanja za rešitev spora v vladni večini ne bodo imela uspeha, ker gre za načelna vprašanja.
Nemške težnje v ČSR
Praga, 19. septembra. AA. Listi poročajo, da je parlamentarni klub nemških krščanskih socialcev sklenil, postaviti r.a prvo mesto svoje narodne zahteve in da bo vložil zato v parlamentu razne interpelacije. Krščanski socialisti bodo skušali, da postopoma uresničijo nemške narodne in politične zahteve.
Katastrofa angleškega parnika
London, 19. septembra AA. Britski obalni parnik »Treport« se je danes v ustju -, Temse potopil. Moštvo so rešili,
jeti in ki so onemogočili vsako nadaljnjo razpravo.«
»Zdi se, zaključuje »Daily Herald«, da je Mussolini to storil povsem namenoma in proračunano. Hotel je počakati na izid nemških volitev, računajoč s tem, da bo Francija sedaj, ko vidi, kakšen je položaj v Nemčiji, mehkejša in po-pustljivejša ter da bo dražje plačala prijateljstvo Italije.«
Pariz, 19. septembra. M. Vsi današnji listi se obširno bavijo z neuspehom fran-cosko-italijanskih pogajanj ter najodločneje demantirajo v italijanskem tisku razširjene vesti, da je bil dosežen sporazum. Ob enem poudarjajo, da je Francija ponovno dokumentirala svojo iskreno voljo za sporazum, da pa pri italijanski delegaciji ni našla prav nikakega razumevanja. Pogajanja so prekinjena in se še ne ve, ali se bodo še sploh nadaljevala, ker je Italija pokazala, da ji sploh ni do sporazuma.
Rim, 19. septembra, d. V zvezi z vestmi, ki jih je objavilo več inozemskih listov glede razvoja italijansko francoskih pogajanj piše »Giornale d' Italia«:
Fantazije inozemskega časopisja gredo le malo predaleč. Ne samo da niso zaenkrat doseženi nobeni praktični zaključki, ampak je, kakor izgleda, v vseh vprašanjih še daleč do rešitve. Sedaj se še vedno proučuje, pretresa in razgo-varja... Radi tega bo minister Grandi ostal še dolgo časa v Rimu.
Novi člani VZS
Beograd, 19. septembra. AA. Predsednik ministrskega sveta in minister za zunanje zadeve je imenoval tele člane vrhovnega zakonodajnega sveta:
Ivana Puclja, ministra v pokoju iz Vel. Lašč, Mihajlo Živančeviča, odvetnika v Beogradu in dr. Draga Marušiča, odvetnika v Ljubljani.
Pomočnik prometnega ministra
Beograd, 19. septembra, p. Z ukazom Nj. Vel. kralja je imenovan za pomočnika prometnega ministra inž. Peter Senjanovič, dosedanji direktor zagrebške železniške direkcije. Inž. Senjanovič je na glasu iz« vrstnega železniškega strokovnjaka. Po prevratu je bil šef tehničnega ravnatelj« stva pokrajinske vlade v Splitu, pozneje pa je prestopil v službo državnih železnic. Bavil se je zlasti z gradnjo železnic in je o tem spisal več strokovnih del.
Definitivna preosnova ljubljanske in mariborske realke
Beograd, 19. septembra, p. Minister je odobril definitivno reformo državnih realk v Ljubljani in Mariboru. Oba zavoda bosta v bodoče reprezentirala v glavnem tip realne gimnazije z osmimi letniki, pri tem pa od 5. razreda napjrej imela tudi posebne realčne razrede po sedanjem učnem načrtu. Tako bosta predstavljala v bodoče posebnost, ki jima bo dala značaj največjih srednješolskih zavodov v Dravski banovini.
Beograd, 19. septembra. AA. Ker je nastala potreba, je minister prosvete na podstavi čl. 3 zakona o srednjih šolah podpisal odlok, ki se ž njim realka v Mariboru z oddelki realne gimnazije pretvori v realno gimnazijo z ločenimi oddelki realke od V. do VIII. razreda. Z istim odlokom je pretvorjena realka v Ljubljani z oddelki realne gimnazije v I. realno gimnazijo s posebnimi oddelki čiste realke od V. do VIII. razreda.
Povratek ministra Preke
Zagreb, 19. septembra n. Danes je prispel semkaj minister socialne politike in narodnega zdravja g. Nikola Preka.
Beograd, 19. septembra AA. Minister za socialno politiko in narodno zdravje Nikola Preka se vrne jutri ob 6.45 v Beograd s svojega službenega potovanja po drinski, zetski in primorski banovini.
Zaprisega predsednika dr. Periča
Beograd, 19. septembra AA. Davi ob 10. je predsednik ministrskega sveta in minister za notranje zadeve general Peter živkovič sprejel v svojem kabinetu novo imenovanega predsednika Državnega sveta dr. Ninka Periča, ki je pri tej priliki položil prisego. Po sestanku s predsednikom vlade se je dr. Perič napotil v stanovanje dosedanjega predsednika Državnega sveta dr. Poličeviča.
Nov zakon za pospeševanje notranje kolonizacije
Beograd, 19. septembra AA. Nj. Vel. kralj je na predlog ministra za gozdove in rudnike po zaslišanju predsednika ministrskega sveta podpisal in razglasil zakon o brezobrestnem posojilu v gradbenem materialu dobrovoljcem, naseljencem in op-tantom za zidanje hiš,

Silna napetost v Nemčiji
Vesti o Briiningovih namerah vladati brez parlamentarne večine — Hitlerjeve! napovedujejo oborožen odpor in izklicanje diktature
Berlin, 19. septembra, d. Službena objava, da bo vlada dovršila do sestanka drž. zbora setavo svojega delovnega programa in nato stopila pred parlament je vzbudila v javnosti mnogo začudenja. S tem je bilo rečeno, da gosp. Briining ne namerava poskusiti sestave nove večine, temveč da se je odločil vladati z manjšinskim kabinetom — dokler bo šlo. Polagoma se odkriva za-kulisje te Briiningove taktike. Predsednik republike g. Hindenburg Briiningu nI dal mandata za sestavo vlade, v kateri bi bili tudi socijalni demokrati. Tudi se desnica današnje vlade (konservativci in gospodarska stranka) upira koaliciji s socijalisti:. G. Briining torej sploh ne more sestaviti vlade, ki bi razpolagala s trdno večino za nadaljevanje dosedanje mednarodne in ustavne politike. Drugače pa se da stvoriti večina ie s pomočjo narodnih sociialistov in nemških nacijonalcev. Taka večina^ bi seveda že po svoji eksistenci značila povsem drugo politično orijentacijo Nemčije. Toda tudi ta pot se zdi, da je Briiningu zaprta. Velik del centra ter levo krilo kabineta (državna stranka, del liudske stranke) odločno odklanja vsak .sporazum s skrajno desnico. Briining torej zaenkrat ne more izvesti nobene večinske kombinacije. Politični krogi smatrajo, da bo Briining, ako se medtem ne najde primerna solucija, skušal vladati z manjšinskim kabinetom in da torej stoji Nemčija pred prikrito diktaturo zmernega meščanstva. Seveda bo to jako opasen poskus.
Berlin, 19. septembra. AA. Nemški listi poročajo, da narodna socijalistična stranka le s težavo zadržuje svoje napadalne čete. Poluradno poročilo priznava, da razpravljajo fanatični fašistični oddelki o oboroženi vstaji, poudarja pa obenem, da so vladne oborožene sile popolnoma kos položaju.
Berlin, 19. septembra, č. »B. Z. am Mittag« objavlja danes podrobno poročilo, kako se pripravljajo Hitlerjevci za skorajšnji puč. Kapetan Stenes, vodja hitlerjevskih napadalnih bataljonov, ima vsak večer sestanke s svojimi možmi ter jim med drugim daje takale vprašanja: »Kaj bi storili v primer: puča z leve? Kateri komunisti in njihovi vodje stanujejo v vaši bližini? Kako so oboroženi? Kako ste vi opremljeni z orožjem? Kje bi se za slučaj potrebe še moglo dobiti več orožja. Kje so vaše straže?« Nacionalni socialisti prihajajo vsak večer v prostore komunističnih organizacij ter se spuščajo v pogovore, da bi izzvali komuniste k prevratu, potem pa sami prevzeli vodstvo vstaje. V vsaki večji ulici imajo stalne oddelke
svojih napadalnih bataljonov ter neprestane straže, ki ne smejo niti spati. Nihče pa ne ve, kje je središče njihove vojaške organizacije. Ta tajnost je znana samo kakim štirim ali petim osebam, ki bodo dobile telefonsko povelje, ga oddale naprej na 12 podrejenih mest, ki bodo storili enako na mnogo nadaljnjih podrejenih enot, tako da bi bili v pol ure vsi možje na svojih točno določenih mes ih. »B. Z. am Mittag« pravi, da je to le del njenih odkritij. Izrecno poudarja, da ne gre za nikako fikc'jo, niti strah, ki bi imel velike oči. Tako so delali tudi pri Kappovem puču I. 1921, kakor tudi pri Hitlerjevem puču 1. -923. Ce bi takrat oblastva poslušala in upoštevala takšna odkritja, bi se bilo marsikaj preprečilo, da se ne bi prelivala dragocena kri.
Vpliv na svetovne borze
London, 19. septembra, g. Skoraj vsi angleški časopisi objavljajo vznemirjajoče vesti o vojaških pripravah narodnih socijalistov v Nemčiji. Zadnje vesti so na londonski borzi povzročile veliko nervoznost. To vznemirjenje je imelo svoj vpliv tudi na Youngovo posojilo, ki je padlo za več točk. Tudi drugi nemški vrednostni papirji so zelo padli. V finančih krogih menijo, da se je mnogo nemškega kapitala preneslo v inozemstvo. Tudi z amsterdamske in pariške borze javljajo o močnih prodajah nemških posojil.
Newyork, 19. septembra.-g. V Wall-streetu so bile danes razširjene govorice o predstoječi revoluciji v Nemčiji. Kljub vsem demantijem je nem. državno posojilo pod vplivom teh vesti padlo od 84 na 81. To je najnižji kurz, kar ga je imelo to posojilo do sedaj. Na ameriških borzah so tudi ostali nemški papirji padli za 2 do 10 točk.
Millerand o situaciji v Nemčiji
Pariz, 19. septembra, s. V Aigleu v Normandiji je bivši predsednik francoske republike Millerand govoril o zadnjih nemških volitvah. Dejal je med drugim: »Komaj se je Nemčija oprostila zasedbe Porenja. že napoveduje z brutalno odkritosrčnostjo, da hoče razveljaviti versaillesko mirovno pogodbo, anektirati Avstrijo, izpremeniti vzhodne meje ter zopet pridobiti Šlezijo in gdanski koridor. Ta namera jasno kaže, da hoče Nemčija vojno. Napram tem grožnjam ne preostaja Franciji drugega, nego ojačenje državne obrambe ter vzpostavitev enotne fronte med zavezniki. Le z energičnim nastopom se bo Nemčija lahko obdržala v šahu.
Jugoslovenska razstava v ženevi
Zanimiv pregled razvoja in napredka naše države — Veliko zanimanje za razstavo v ženevskih krogih
Nemške volitve in Ženeva
Ženeva, 16. septembra.
Pred današnjim govorom nemškega zunanjega ministra Curtiusa ni bilo čuti po hodnik;h impozantne palače, kjer zaseda plenum DN, skoro nič drugega, kakor razpravljanje o rezultatu nemških volitev. Posamezne skupine delegatov niso prikrivale svojega začudenja zaradi silnega uspeha nemških narodnih socialistov. Čuti je bilo neprestano ime Hitlerja in narodnih socialistov.
Henderson in Briand sta imela včeraj nadenourno razpravo, v kateri sta razmo-trivala o položaju, nastalem po nemških volitvah. Oba državnika smatrata, da bo treba pri nadaljnih odločitvah računati z novim položajem v Nemčiji, vendar pa še upata, da se bo posrečilo sestaviti v Nemčiji vlado velike koalicije. Po njunem mnenju bi bila namreč samo tako vlada v stanju nadaljevati zunanjo politiko pokojnega Stresemanna.
Posebno razočaran je zaradi nemških volitev Henderson, ki ie zagovarjal in podpiral nemško oficiielno zahtevo po razorožitvi, dočim se je sedaj nemški narod so-lidariziral s skupino, ki želi uvesti v Nemčiji zopet predvojni militaristični režim.
Nemški delegati so še vedno zelo rezervirani ter očividno pričakujejo navodil tz Berlina. Tem bolj zgovorni so nemški novinarji vseh struj. Levičarji z zadovoljstvom ugotavljajo, da je ostala dr. Bru-ningova vlada v ogromni manjšini in da manjka za uspešno delo v nemškem parlamentu okoli 150 glasov. Rezultat volitev je pokazal, da je bila politika dr. Briiningove vlade, ki ie hotela ustvariti meščanski desničarski blok in vladati brez socialistov, povsem pogrešena. Po volitvah }e padla v vodo ideja konzervativne republike, katere duševni očetje se nahajajo v najbližji okolici državnega predsednika Hindenburga. Namesto da bi dobila Brtl-ningova vlada v novem državnem zboru delazmožno večino, je ostala v manjšini in skoro brez upanja, da bi si mogla tako večino naknadno ustvariti. To pa bi še ne bilo tako hudo. Pravi vzrok težav, ki se bodo pokazale v bližnji bodočnosti, leži v tem, da je pokazalo ogromno število Nemcev svoje nezadovoljstvo nad demokracijo in parlamentarizmom sploh. Saj je narastlo tudi število komunističnih poslancev od 54 na 76. Njihov napredek pa je še vedno zmeren napram nezaslišanemu porastku nemških narodnih socialistov, ki so se dvignili od 12 kar na 107 poslancev.
Socialisti so sicer s svojimi 143 poslanci ostali še vedno najmočnejša stranka, vendar pa so izgubili 10 mandatov ter v primeru s porastom števila vseh volilcev okoli 20 % glasov. Centrum je sicer pridobil 8 mest in bo imel v novi zbornici 68 zastopnikov, vendar pa so tudi njegovi glasovi nazadovali za 5 %. Hugenbergovcl so si kljub usodnim pretresljajem posled-
njih mesecev priborili 41 mandatov, kar tudi odgovarja njihovi faktični moči.
Po nemali krivdi nemške ljudske stranke, katere voditelj dr. Scholz je odklanjal vsak skupen nastop liberalnih elementov, je doživela nemška liberalna sredina nov hud udarec. Saj se je skrčilo število mandatov nemške ljudske stranke od 45 na 30. novoosnovana državna stranka pa ni dosegla niti števila poslancev prejšnje demokratske stranke.
O vzrokih zbiranja nemških množic okoli velikega demagoga Hitlerja, se v Ženevi mnogo govori. Njegov uspeh je gotovo vidno znamenje razpoloženja širokih množic nemškega naroda, ki se še vedno ne morejo otresti stare miselnosti in ki se zatekajo spričo težkega položaja povojne Nemčije pod zastavo človeka, ki obljubuje na polna usta, da jih bo osvobodil in pove-del v novo in lepšo bodočnost, čeprav doslej še nikdar ni povedal, na kak način misli to izvršiti. Za nas je zanimiva predvsem ugotovitev, da je zapadla pod suge-stiven vpliv demagoga, kakor je Hitler, silna množica 6 in pol milijona Nemcev. Gotovo pa je že danes, da bo po tem rekordnem uspehu Hitlerja in njegovih tovarišev kaj kmalu nastopilo iztreznenje in da po-menja sedanji, na prvi pogled sijajni uspeh narodnih socialistov v bistvu Pirovo zmago.
Vprašanje je sedaj le, ali bo Briining res pritegnil Hitlerja v vlado, kar žele nekateri zelo ugledni desničarsko oriientirani centrumaški politiki. Pomen pritegnitve narodnih socialistov v vlado je sedaj še težko pravilno oceniti. Pomenia lahko pri-četek konca in novo katastrofo za Nemčijo, katastrofo, ki bo zapustila še vse težje posledice, kakor jih je politika predvojne Nemčije. Lahko pa pomenja tudi razbitje narodnih socialistov, ki bi bili prisiljeni z vstopom v vlado v kratkem z dejanji pokazati, da je vladati nekaj drugega, kakor pa zbirati volilce z neizpolnjivimi obljubami. Vprašanje je seveda, če je Nemčija dovolj močna za eksperiment pritegnitve narodnih socialistov v vlado, ker ni nobena tajnost, da so weimarska ustava, demokracija, parlamentarizem in politika sporazumevanja s Francijo na nemškem političnem vrtcu zelo nežne rožice. Sicer pa so pogoji narodnih socialistov za vstop v vlado tako težki, da jih Briining skoro gotovo ne bo mogel sprejeti. Saj ne zahtevajo nič manj kakor notranje in vojno ministrstvo, razpust pruskega deželnega zbora, prusko notranje ministrstvo in mesto predsednika berlinske policije. Sprejetje teh zahtev bi pomenilo za centrum popotn prelom s socialisti ter razdemokratiziranje Pjusije, ki je danes itak še edina prava za-ščitnica weimarske Nemčije in republike.
Zate je pričakovati, da bodo voditelii centruma in nemške ljudske stranke pre-udarnejši pri sestavljanju nove vladne koalicije, kakor je bil 14. septembra nemški narod, ki je docela izgubil glavo. Edina
rama pot za Nemčijo Je takoJSnJa izvedba in izpopolnitev velike koalicije od socialistov pa do Treviranusove skupinice. Le taka vlada bo kos navalu združene destruktivne opozicije komunistov, narodnih socialistov in hugenbergovcev, ki bo štela 224 glasov proti 279 vladnim glasovom ter bo mogla povesti Nemčijo iz sedanjega res kritičnega položaja na boljša pota.
V ponedeljek se bo pričel proces v Rimu
Praga, 19. septembra, p. Nocojšnji listi poročajo iz Rima, da se prične drugi proces proti obtoženim Jugoslovenom v ponedeljek dne 22 t. m. pred izrednim sodiščem za zaščito države. Sodišče bo to pot zasedalo v Rimu, predsedoval mu bo zopet general Cristini, ki je vodil tudi razpravi v Puli in Trstu. Na zatožni klopi bo sedaj 29 oseb. Poslednja, tretja skupina od prvotnih 78 obtožencev pride na vrsto kasneje, najbrž v začetku novembra.
Imenovanja v diplomatski službi
Beograd, 19. sept. AA. Z ukazom Nj. Vel. so postavljeni:
za svetnika kr. poslaništva v Parizu v I«3 Aleksander Cincar«Markovič, svetnik poslaništva v Rimu; za načelnika glavnega arhiva v ministrstvu v I«2 Rajko Vintro« vič, direktor pravnega oddelka v ministr« stvu; za načelnika pravnega oddelka v I«3a Danilo Danic, svetnik ministrstva; za svet« nika kr. poslaništva na Dunaju v I«3 dr Vojislav Jovanovič, glavni arhivar mini« strstva; za tajnika ministrstva v 1*5 Sava Spasojevič. konzul v Brajli; za konzula v Brajli dr. Anton Novačan; za tajnika po> slaništva na Dunaju v 1-5 dr. Stanko Er» hartič, tajnik ministrstva; za tajnika mS> nistrstva v I«6 Pavle Djordjevič. tajnik poslaništva v Londonu; za tajnika ministr« stva v I«6 Teofil Djurovič, vicekonzul na Reki.
Tragična smrt slovaškega odvetnika
Beograd, 19. septembra, p. V bližini Šab-ca se je v minuli noči pripetila huda avtomobilska nesreča, koje žrtev je postal dr. Zdenko Krno, odvetnik iz Bratislave. Včeraj je prispei v Beograd, kjer se je sestal s svojima rojakoma, bratoma Klar. Prijateljski sestanek so proslavili v neki kavarni, zvečer pa so se odločili za avtomobilski izlet v Šabac. Kako je prav za prav prišlo do nesreče, se še ne ve. Zjutraj so našli se-ljaki na cesti tik pred šabeom prevrnjen avtomobil. Ko so ga dvignili, so našli pod avtomobilom dr. Krna mrtvega, oba brata Klar pa nevarno ranjena. Dr. Krnu je počila lobanja in je bil po mnenju zdravnikov na mestu mrtev. Brata Klar sta oba dobila težje notranje poškodbe ter so ju po prvi zdravniški pomoči prepeljali v beograjsko boinico.
Pouk nemščine na mariborski gimnaziji
Beograd, 19. septembra, p. Z ozirom na vesti nekih inozemskih listov, da je bil na mariborski gimnaziji ukinjen nemški jezik kot učni predmet v I. in II. razredu, se ugotavlja na merodajnem mestu to«Ie:
»Po novem učnem načrtu, ki velja od letošnjega šolskega leta za vso državo, je uveden nemški jezik kot učni predmet v vseh realnih gimnazijah, ki jih je v vsej državi 135, in čistih realkah, ki jih je vse« ga 4, in to od tretjega razreda dalje, do« čim so doslej ta predmet predavali šele od petega razreda dalje. Zato je ravno nem« ški jezik baš v realnih gimnazijah, ki jih je največ v državi nadvladal francoski je« zik. V čistih klasičnih gimnazijah, ki jih je v vsej državi pet, je uveden samo en tuj jezik kot učni predmet in sicer fran« coščina, od I. razreda dalje, vendar pa učenci klasičnih gimnazij, ki so se v pr« vem razredu učili nemščine, nadaljujejo z učenjem nemščine tudi v drugem razredu do osmega razreda. Zato se ne uče fran« coščine, medtem ko prično učenci prvega razreda s francoščino in nadaljujejo z uče« njem tega predmeta do osmega razreda brez učenja nemščine. Za Maribor ni bila izdana nobena posebna odredba in ni na tamošnji čisti humanistični gimnaziji ob« stojal poseben nemški oddelek (paralelka).
Kongres slovanskih zdravnikov v Splitu
Sušak. 19. septembra, n. Od 5. do 7. oktobra se bo vršil v Splitu kongres slovanskih zdravnikov. Na zborovanje bo prispelo okoli 600 zdravnikov iz Poljske, Češkoslovaške, Bolgarske in raznih mest ruske emigracije. Zastopana bodo na kongresu tudi francoska, rumunska in grška zdravniška društva. Dne 3. oktobra pridejo zdravniki na Sušak, kjer si bodo ogledali Trsat, nakar odpotujejo na Rab, potem v Šibenik in Split. Obiskali pa bodo slovanski in drugi gostje zdravniškega kongresa tudi Hvar, Dubrovnik, Boko, Cetinje, Mostar, Sarajevo, Beograd in Arangjelovac.
Iz univerzitetne službe
Beograd, 19. septembra AA. Z ukazom Nj. Vel. kralja je na pravni fakulteti vseučilišča v Beogradu imenovan za rednega profesorja pravne enciklopedije v I/2a dr. Djordje Tasič, redni profesor pravne fakultete v Ljubljani.
Važen odlok prosvetnega ministrstva
Beograd, 19. septembra AA. Ministrstvo prosvete razglaša: >Učenci, ki so končali četrti razred ljudske šole z eno ali dvema slabima ocenama, se ne morejo vpisati ne na gimnazijo ne na meščansko šolo. Tem učencem je izjemoma dovoljeno, da se ponovno vpišejo v četrti razred ljudske šole, ako želijo, da se prihodnje leto vpišejo v gimnazijo ali v meščansko šolo.c
Obup Slovenke v Zagrebu
Zagreb, 19. septembra n. Danes opoldne je poskušala izvršiti samomor Slovenka Marija Vrekova, sobarica, odpuščena nedavno iz nekega zagrebškega hotela. Reva je stanovala nekaj dni pri znancih in ni mogla najti nove službe. Danes popoldne se je odločila, da skoči v Savo, a jo je na mostu poslednji trenutek zadržal neki potnik, ki jo je proti njeni volji rešil smrti.
Ženeva, 19. septembra r. Včeraj popoldne je bila v reprezentativni dvorani ženevske mestne palače, ki leži v idiličnem parku, otvorjena jugoslovenska razstava, ki naj pokaže mednarodnemu svetu, ki se zbira v času zasedanja Društva narodov v Ženevi, razvoj in napredek naše države v teku zadnjih 10 let Razstavo ie organiziral Centralni presbiro, aranžman razsta%-e same pa je prav srečno izvršil g. dr. Ra-dovanovič.
Svečane otvoritve so se udeležili številni ugledni državniki, diplomatje in novinarji, ki prisostvujejo zasedanju Društva narodov, celokupni ženevski konzularni zbor in mnogi drugi odlični predstavniki mednarodnega javnega življenja. Razstavo je otvoril podžupan Ženeve g. Ponzet s kratkim nagovorom, pozdravljajoč ;deio razstave, ki naj pred mednarodnim svetem pokaže razvoj Jugoslavije. Ženeva s; šteje v čast, da si je Jugoslavija za to svrho izbrala baš to mesto ter želi razstavi kar največji uspeh.
V zastopstvu zunanjega ministra dr. Marinkoviča se je zahvalil za izkazan j gostoljubnost in podporo član naše dslegacije bivši minister dr. Mažuranič. V svojem govoru je naglasil, da je Jugoslavija vložila ves svoj trud za obnovo v vojni hudo prizadete države. Razstava naj pokaže, kaj smo dosegli in seznani mednarodni svet z lepotami naše zemlje.
Po oficijelni otvoritvi se je vršila zaku-ska za povabljene goste, ki so si nato pod vodstvom aranžeriev ogledali razstavo. Tekom včerajšnjega in današnjega dne lo posetili razstavo vsi odličnejši v Ženevi zbrani državniki in mnogi drugi odličniki. Ženevski listi se izražajo prav pohvalno in prerokujejo Jugoslaviji, ki ima mnogo
podobnega s Švico, veliko bodočnost.
Razstava je razdeljena v dva dela. V prvem oddelku je ponazorjen splošni napredek naše države, v drugem pa i.apredeic in razvoj naših glavnih mest. Prav lepo je zastopana tudi Ljubljana, nadalie Man-bor, Celje, Ptuj in vsa naša letovišča !n zdravilišča.
Delo in napredek naše države sta predstavljena v šestih skupinah. V splošni skupini so mnogi grafikoni in fotografije o geografskem položaju in historičnem razvoju, administrativni razdelitvi države, o nazadovanju kriminalnosti, o prebivalstvu, katastrskem delu, kopališčih, o tujskem prometu s tipičnimi slikami krajev in mest.
Druga skupina je posvečena šolstvu, tretja narodnemu zdravju, četrta socialnemu skrbstvu, peta predočuje gradbeno delavnost, promet, železnice in ceste, šesta skupina pa gospodarsko življenje. Zanimivi so statistični podatki o agrarni reformi, o razvoju poljedelstva, o pogozdovanju in gozdovih, o izvozu, o položaju rudarstva, o stanju trgovine in državnih financ (proračun, dohodki, posredni in neposredni davki, monopoli, državna podjetja), o konsoli-diranih državnih dolgovih, o Narodni banki. V oddelku, kjer so prikazana naša m«-sta, so podatki z grafikoni in slikami o preureditvi naših glavnih urbanskih sra-dišč, o površini mest in cest, o regulaciji itd. Razstavljeni so načrti mest Zlasti za-n!miv je relijef Beograda, ki je razstavljen na posebni mizi. Obiskovalcem razstave so na razpolago francosko, angleško in nemško pisane brošure, ki pismeno predočujejo glavne podatke razstave o napredku na£e države. Brošure so opremljene z mnosimJ slikami, fotografijami in grafičnimi posnetki in obsegajo 120 strani.
Nova kriza v nogometnem savezu
Zaradi razdelitve dolarjev, ki so jih prinesli naši nogometaši iz Južne Amerike, je prišlo v JNS do tako ostrega konflikta, da so trije glavni
funkcionarji odstopili
vsod smatrali za jugoslovensko reprezen-
Beograd, 19. septembra p. Jugoslovenski nogometni savez je zopet v krizi. Tri dni so se vršile v Beogradu konference in seje, na katerih pa je prišlo do takih nesporazumov, da so predsednik Janko Šafarik, glavni tajnik Živanovič in savezni kapetan Simonovlč podali danes ostavke. Spor Je nastal zaradi razdelitve čistega dobička turneje Jugoslovenske nogometne reprezentance v Južni Ameriki.
Kakor znano, je bila reprezentanca v glavnem sestavljena iz moštva BSK. Reprezentanca je na turneji tudi nastopala oficijelno kot BSK, dasi so jo seveda po-
tančno moštvo. Beograjski igrači so prinesli iz Amerike prav čedno vsoto. BSK ?e sedaj bil proti temu, da bi se ta vsota razdelila po običajnem ključu ter zahteva ves znesek zase, češ da je sam reševal čast jugoslovenskega nogometa v Ameriki, ker so drugi klubi v zadnjem hipu odpovedal'. Pri tem se sklicuje tudi na to, da je prejel to zagotovilo že pred odhodom v Ameriko od predsednika JNS. Ker nikakor ni bilo mogoče doseči sporazuma, so glavni trije funkcijonarji JNS podali ostavko, tako da je naša najvišja nogometna športna instanca zopet v krizi.
Iz seje ljubljanskega magistratnega gremija
Ljubljana, 19. septembra.
Na današnji seji ljubljanskega magi« stratnega gremija so bili m. dr. sprejeti naslednji sklepi:
Obrtne zadeve: Prošnja Kati Kovačiče« ve za koncesijo za oddajo mleka, kave in čaja se ugodi. — Prošnja družbe Bezalin za koncesijo izdelovanja oranžade in citro« nade se odstopi v sklepanje obrtnemu od« seku. — Prošnja Matevža Krušiča za kra« jevno restavracijsko pravico za novo hišo v Knezovi ulici se odloži. — Prošnja dim« nikarjev II. okraja za razdelitev tega okra« ja na 8 ometalnih rajonov se odloži. — Prošnja Maksa Hrovatina za krajevno go« stilniško pravico se odstopi obrtnemu od« seku v sklepanje. — Prošnji sladoledarjev za zimsko prodajo slaščic na stalnih me« stih se načeloma iy,odi. — Prošnji Ivana Čarmana za koncesijo za avtobusne vož« nje za Bežigradom se proti vsakokratne« mu preklicu ugodi.
Iz gospodarskega referata: Prošnji Tom« šič Mihaela in Ivanke, Sv. Petra c. 38, za odstop od obveznosti vknjižbe kavcijske hipoteke na podlagi stavbnega dovoljenja proti enkratni odškodnini v gotovini se ne ugodi, temveč se vztraja na vknjižbi od« nosno na plačilu enkratne odškodnine v znesku 45.000 Din. — Prošnja dnevnika »Jugoslovana« za dovoljenje postavitve iz« vesne table na železni ograji vrta Josipa Kozlerja v Knafljevi ulici se do nadaljne« ga odloži. — Prošnji dr. Miihleisna Erika Dunajska cesta 36, za odstop od vknjižbe kavcijske hipoteke na podlagi stavbnega dovoljenja za adaptacijo lokala v hiši Du« najska cesta št. 36 se ne ugodi. — Pro« šnji Rovška Davorina, posestnika v Kolo« dvorski ulici št. 33 za odstop od obveze vknjižbe kavcijske hipoteke na podlagi stavbnega dovoljenja se ugodi. — Prošnji Rozmana Jožeta, lastnika reklamnega pod« jetja, za dovoljenje postavitve kioska od« nosno za odobritev stajališča za že po« stavljeni kiosk na Aleksandrovi cesti se ne ugodi. — Prošnii Aloma Company, re» klamnega "podjetja, za postavitev dveh ki« oskov in sicer pred Narodnim domom m pred opernim gledališčem se ne ugodi. — Zavrne se pritožba Rovška Davorina in drugih proti postavitvi kioska na vogalu Kolodvorske, Slomškove in Pražakove uli« ce. — Glede prošnje Bahovca Josipa, tr« govca v Ljubljani za principijelno dovo« litev bencinske črpalke na Sv. Jakoba tr« gu, odnosno v Trubarjevi ulici, je bilo sklenjeno, da se na tem mestu bencinska črpalka lahko postavi.
Gradbene zadeve: Pleskarska dela v ma« gistratnem poslopju se oddajo kot najniž« jemu ponudniku Briclju, soboslikarska de« a pa Hlebšu. — Stavbna dovoljenja se iz« dajo: Prešeren Anici in Škerl Ivanki za enonadstropno hišo ob Domobranski ce« 8ti, Kranjcu Silviju za enonadstropno hišo r Kostovi ulici. Senku Ivanu in Josipini za enonadstropno hišo ob Pleteršnikovi ulici, Sušniku Pavlu za enonadstropno hišo ob Trstenjakovi ulici, Dularju Alojziju in dr. Dularju Milanu za trinadstropno hišo v Dvoržakovi ulici. Knezovim dedičem za avtogaraže na Gosposvetski cesti. Dalje so se dovolile nekatere adaptacije in hišne kanalizacije.
Uporabna dovoljenja se izdajo: za tr« govski lokal Karla Preloga v Židovski uli«
ci, za hišo Reinerja Otmarja v Podmilšča« kovi ulici, za Trgovski dom v Gregorčiče« vi ulici, za gospodarsko poslopje Franca Slovše v Kolezijski ulici, za hišo Tomšiča Antona v Jernikovi ulici, za trgovske Io« kale Deisingerja Srečka na Sv. Petra ce» sti in še nekatera druga dovoljenja.
Končno je bilo sklenjeno, da gradbeni urad izdela načrt, v katerih ulicah naj bi se dovolila zaradi varnosti prometa le eno* smerna vožnja. Prav tako se izdela tudi seznam hiš, ki se nahajajo izven regulacij« skih črt in za katere se potem izda prepo« ved podeljevanja stavbnih dovoljenj.
Razpisana sodniška mesta
Beograd, 19. septembra p. »Službene no-vine« objavljajo razpis ministra pravie, s katerim so razpisana naslednja mesta na področju višjega deželnega sodišča v Ljubljani: mesto starešine okrajnega sodišča v Kozjem ter mesti okrajnih sodnikov pri okrajnih sodiščih v Kamniku, Kranju in Radovljici. Prošnje se morajo vložiti službenim potom v roku 15 dni.
Hmelj
Žalec. 19. septembra. Ker so se zaloge hmelja že zelo skrčile, ie nastal s strani trgovine precejšen naval na lastnike hmelja. Za slabše kakovosti plačujejo S.5 do 9 Din, za prvovrstno blago pa še čez 10 Din. Tendenca je stalno čvrsta s prav redkimi kupčijami, ker so manjši hmeljarji že prodali svoje blago, večji pa še oklevajo.
žatec, 19. septembra h. Danes je bilo nakupovanje na deželi zopet živahnejše. Cene so bile neizpremenjene, 350—550 Kč. Za prvovrstni hmelj s3 je plačalo 600 Kč. Povpraševanje je bilo danes mnogostran-sko ter se je predvsem zahteval hmelj boljše srednje kakovosti in prvovrstni hmelj, čigar tendenca in cene so bile čvrste. Cene v Niirnbergu za holedauški hmelj 45— 90, za gorski hmelj 35—65, za wiirttenber-ški 80—100 mark.
Vremenska napoved
Zagrebška vremenska napoved za danes:
Vedro, postopno naraščanje visoke oblačnosti. toplo. — Včerajšnja situacija: Večji del centralnega in južnega dela kontinenta pokriva anticiklon, ki povzroča vedro in toplo vreme. Barometrska depresija leži nad severovzhodno Evropo, enako pa je padel pritisk tudi na zapadu. To področje nižjega pritiska napreduje polagoma proti kontinentu. Pritisk je padel samo v dravski banovini ter zapadni in srednji Hrvatski, in sicer za 0.1 do 2.5 mm. dočim je v ostalih predelih narastel za 0,1 do 4 mm, največ v južnem primorju. Jutranje temperature so narastle večinoma od 1 do 7 stopinj C, zlasti v zaledju, dočim so padle samo v primorju za 1 do 2 stopinji. Gibale so se od 7 do 17 stopinj v zaledju ter od 14 do 20 v primorju. Nebo je bilo včeraj zjutraj večinoma vedro z neznatno visoko oblačnostjo. Padavine niso bile javljene od nikoder. Vetrovi so bili slabi, in sicer so bili severni, severovzhodni, zapadni, v zaledju jugozapadni, jugovzhodni in zapadni. Morje je bilo včeraj mirno ali slabo valovito.
Dunajska vremenska napoved za soboto: Dopoldne še precej jasno, nato oblačenje od zapada sem, možnost neviht.
Maši Si raj i in ljudje
Mednarodni kongres duševnih delavcev
v Londonu
Jugoslovenski delegat univ. prof.
sednik
London, 19. septembra.
Angleška zveza duševnih delavcev je dobro organizirala letošnji Mednarodni kongres duševnih delavcev v Londonu. Dne 15. t. m. ga je otvoril v vsem sijaju londonski župan C. Bennett. Otvoritev se je izvršila v dvorani Caxton-Halla. Predsednik kongresa, angleški poslanec delavske stranke g. Labhan je pozdravil delegacije posameznih držav. Zastopane so: Anglija (6 delegatov), Francija (6 delegatov), Nizozemska (2 delegata), Češkoslovaška (3 delegat dr. Fuchs, blagajnik zveze), Finska dr. Siblik), Jugoslavija (2 delegata: univ. prof. dr. Slavič, podpredsednik kongresa, publicistinja A. Hrističeva), Avstrija (1 delgat dr. Fuchs, blagajnik zveze), Finska (1 delegat), Nemčija (1 delegat opazovalec dr. Marcus).
Jugoslavijo zastopa samo Zveza duševnih delavcev za Slovenijo v Ljubljani. »Ju-goslovenskemu Savezu umnih radnika« predseduje g. Mihajlo Jovanovič. Odkar je postal načelnik v finančnem ministrstvu, pa se ne utegne baviti s Savezom v toliki meri kot prej. V Zagrebu še vedno niso ustanovili enake zveze duševnih delav-
dr. M. Slavič iz Ljubljane podpred-kongresa
cev. Tako mora samo slovenska Zveza skrbeti za mednarodni prestiž Jugoslavije, ki je dobila za to dobo celo podpredsedniško mesto.
V tem oziru je Jugoslavija prekosila Ru-munijo in Bolgarijo, ki v zadnjih letih .lista udeleženi pri zvezi; letos celo Poljska ni poslala delegacije z opravičilom, da imajo doma priprave za volitve. Avstrija zelo aktivno sodeluje, Nemčija pa formalno ni pristopila, dasi ima zelo razvito zvezo duševnih delavcev v dveh ali treh ■skupinah. Belgija, Danska in švedska še niso v zvezi. Tudi Italija ni zraven, ker zdaj prav za prav nima prostih organizacij.
Ves prvi dan kongresa je bila debata o poročilu generalnega tajnika Mednarodne zveze duš. delavcev. Mednarodni urad r*e-la v ženevi je zastopal njegov uradnik Eastman, ki je poročal o težavah s komisijo za uradnike pri njegovem uradu dela. Debata o razvoju Mednarodne zveze duševnih delavcev je pokazala solnčne in senčne strani v posameznih državah. Navzočnost jugoslovenske delegacije je vpii-vala ugodno za mednarodni ugled Jugoslavije .
Tombola Sokola v Trbovljah
je bila rekord svoje vrste, kakršnega še ni bilo v Trbovljah. Glavni dobitek šivalni stroj oziroma 3000 Din, je zadela gdč. Olga Ule, pletilja iz Zagorja. V sredini So« kolski dom. Na desni krasna najmodernejše urejena bolnica bratovske skiadnice,
levo lekarna Peharc.
Beograd - Ljubljana
Beograjska in ljubljanska pošta
Beograd, 18. septembra.
Da je Beogradu nujno potrebno novo poslopje za centralne poštne urade, pač nihče ne bo oporekal, zlasti pa tisti ne, ki je moral na glavni pošti v Poincarejevi uli» ci, zraven »Kolarca«, čakati bogve kako dolgo, da je oddal priporočeno pismo ka« kor tudi ne oni, ki je tamkaj hotel oddati brzojavko, pa je preplezal vse izlizane stopnice v hiši, dokler ni končno izvedel, da se brzojavke ne oddajajo tu, temveč v glavnem brzojavnem in telefonskem ura« du v Kosovski ulici. Kaj naj se pa šele reče o poštnem uradu na železniški pofta« ji, kjer je eno samo okence za ves pro« met s strankami in je v uradu še daleč manj prostora kot pa v poštnem uradu na ljubljanskem kolodvoru. No, na beograj« ski postaji bo kmalu stvar temeljito izbolj« šana, saj ne bo dolgo, da se izroči prome« tu ona velikanska rdeče«bela palača, ki je s pročeljem obrnjena k vhodu v postajno poslopje in bo v njej poleg drugih poštnih uradov nameščen tudi pisemski ter brzojavni in telefonski urad. Ravno tako pa bo tudi v kratkem, v par letih imel Beo« grad velikansko novo palačo za centralne poštne urade.
Nova poštna palača bo štela na kar naj« lepšem kraju v sredini mesta: lja Aleksan* drovi. Zavzemala bo četverokotnik, ki ga omejujejo Aleksandrova, Takovska, preko starega pokopališča (tu stojita palilulska in ruska pravoslavna cerkev) podaljšana Kosovska in ravno tako čez pokopališče (Tašmajdan) podaljšana Frankopanska ulica. Danes zavzemajo deloma ta prostor nizke, pritlične hišice, ki se bodo podrle. Pročelje nove nalače bo v Aleksandrovi merilo 60, v Takovski pa 120 m. Palača bo zavzemala 6799 kvadratnih metrov (ne* pravilen četverokotnik) in je stavbišče sta« lo 13.079.220 Din. Na nasprotni strani Ale« ksandrove stoji palača češkoslovaškega poslaništva.
Proračun za novo stavbo znaša okoli 40 milijonov dinarjev, brez stroškov za stav« bišče in instalacije. Žirija je že pregledala načrte, med katerimi je načrt ljubljanske« ga arhitekta A. Lavrenčiča dobil drugo na« grado, 70.000 Din. Vsi načrti izražajo mo« deren slog. ki dovoljuje kar najtemeljitej« še izkoriščanje prostora. Po katerem na« črtu se zgradi palača, še ni določeno.
V	poslopju, ki bo nad pritličjem imelo še tri nadstropja, bodo nameščeni poštni in brzojavni uradi (vhod iz Takovske) in uradi poštne hranilnice in čekovnega urada (vhod iz Aleksandrove).
Zgradbo palače bo financirala poštna hranilnica, a stroški se razmerno podele med poštno hranilnico in ministrstvom za javne gradnje. Dela se prično najbrž že prihodnjo pomlad.
V	skoraj enakem položaju, kakor Beo« grad, se nahaja, kar se tiče namestitve poštnih uradov, tudi Liubljana. Čekovni urad poštne hranilnice si je res zgradil le« po palačo na Aleksandrovi, toda vsi dru« di uradni prostori za poštne urade so ta« ko majhni, tako nezadostni, tako nepri« merni. da naravnost vpijejo po nainujnej« ši odpomoči. Za pošto na postaii se bo primerno razširjenje prostorov pač res do« bilo z razširjenjem postaje same. ki stoji sedaj menda vendar že res pred uresni« čeniem, toda glavna pošta pa ostane pač taka. kakor je: na vse konce in kraje pre« majhna. Zdi se. ko jo gleda človek od da« leč. kakor da stoji tamkaj nekak — tičnik. Naj se še »Slon« dvigne za eno nadstron« ie, pa bo ta »kaibica« pooolnoma izginila. Potem pa še tramvaj po Šelenburgovi, pa
pošte sploh ne boš več mogel najti, ali pa prideš pod voz, pod tramvaj ali avto. ko jo boš iskal. In kaka nadloga za promet v onih ozkih uličicah je ogromni poštni avto, ki vozi pošiljke na postajo in s po« staje na glavno pošto, ko ne more narav« nost zavoziti na poštno dvorišče in mora »premikati«, kakor vlak na postaji, preden najde vhod! In potem za pisemsko pošto v najboljšem primeru samo tri okenca! Za denarne pošiljatve romaj v prvo nadstrop« je in čakaj, da ostariš, preden prideš na vrsto; za tovorno pošto pa eno samo okence. Potem pa naj še pride slabo vre« me, pa plavaš v blatu, ko čakaš, da oddaš svojo pošiljko, ker je vhod v vestibul na« ravnost z blatne ulice, in si poleg tega tudi še v večni nevarnosti, da se kar naj« temeljiteje prehladiš, ker se vrata odpi« rajo na vse strani.
Ljubljana raste in raste. Tujcev prihaja vedno več in več. Poštni, brzojavni in te« lefonski promet kar vidno narašča, a glav« na pošta ostaja taka, kakor je bila od svojega začetka, pri čemer seveda nikakor ne upoštevamo, da za poštno ravnateljstvo ni nikjer prostora tu in da mora biti na« meščeno na drugem koncu mesta. Je paš res že skrajna potreba, da tudi Ljubljana dobi čim prej novo glavno pošto, ki bo odgovarjala vsem potrebam tako močno se razvijajočega središča trgovskega, industrij« skega in tujskega prometa, tretje prestol« niče naše kraljevine.
Na obeh straneh sedanjega poštnega po« slopja so privatne hiše: v Beogradu so ku« pili celo vrsto hiš, da so dobili stavbišče za novo poštno palačo. Za sedanjim ljub« ljubljanskim poštnim poslopjem so vrtovi. Projektiran je preko njih menda podalj« šek Knafljeve ulice: tu bi dala poštna pa« lača del pročelja nove ulice. Glavni, monu« mentalni vhod pa na vogalu Prešernove m Šelenburgove, za vozove in pešce, in iz tega vhoda šele v predprostore poštnih uradov. In poštna hranilnica, ki bo finan« cirala palačo beograjske glavne pošte, bi mogla financirati tudi poštno palačo v Ljubljani, seveda ob razmernem prispev« ku ministrstva za javne gradnje.
Potreba tu, potreba tam: naj dobi tudi Ljubljana nekaj, ko dobi toliko Beograd!
Savsko pismo
Sava, 19. septembra.
Zadnje deževje je zavilo vrat kopalni sezoni v našem kraju. Še mnogi Ljubljan« čani so se radi zatekli na našo »plažo«. Drobne, kakor presejane mivke je dovolj, tudi za želodčno okrepčilo je preskrbljeno v našem kraju; — na zgornjem koncu pri Berdajsu »Pod skalico«, na spodnjem pri Štamfarju. Na drugi strani Save, v Spod« njem Logu, pri Štrusovih pa so skozi vse poletje »zabremzali« svoje platnene čolne ljubljanski športniki, ki so se prišli sem« kaj krepčat, predno so se zarili v nevar« ne brzice zagorskih tesni. Če bo prijetna in solnčna jesen, veslači ne bodo pozabili lepih utisov iz tega predela Zasavja.
Pred dnevi je »Jutro« načelo v svojih stolpcih zadevo novega postajališča v Ren« kah, malem naselju med našo in zagorsko postajo. V članku se je poudarjala potreba postajališča za polšenski okoliš. Zaradi te« ga so se vzdignile tudi vasi na levem bre* gu Save; tudi njim bi prineslo novo po« stajališče veliko ugodnost.
Vse hribovske vasi, kakor: St. Lambert, Colniše. Požarje, Kragulje, Vodice, Jabla« na in drugi bi imeli s tem najbližjo pot do novega renskega postajališča.
Kakor čujemo, so načrti za novo posta« jališče gotovi že menda celo desetletje,
glavna ovira je bila svoj čas denarno vpra« šanje. S skupno pomočjo, — nekaj bi dale
občine, malo okrajna blagajna, pa tudi banovina bi morala odriniti svoj prispevek — in kulukom, ki bi ga izvedlo okoliško ljudstvo, bi se prav lahko postavila po« trebna železniška hišica in bi bilo ustre« ženo vsem ljudem. — Želimo, da zadeva renškega postajališča tudi to pot ne za« spi...
Sv. Gora, ta najbolj priljubljena nedelj« ska izletniška partija ni pozabljena niti v hudi poletni vročini, tembolj jo obiskuje« jo izletniki zdaj v jeseni. Saj ni to prav za prav nikak napor: 100 minut imaš od na« še postaje pa do vrha. Ko se navžiješ na vrhu lepega razgleda in drugih dobrot, imaš kar več izbir, kje jo boš mahnil domov.
Zadnjo nedeljo je bilo na Sv. Gori več izletniških družb. Posebno navdušeni so bili planinarji iz Kamnika, ki so obljubili da še pridejo na Sv. Goro.
Nujne potrebe Hrastnika
Hrastnik. septembra.
V torek popoldne se je vršil v šolski pi« sarni sestanek hrastniških obč.r.skih ~d'oor« nikov občine Trbovlje. Sestanek je sklical občinski svetovalec g. Malovrh. Vabilu sta se odzvala tudi občinski zdravnik g. dr. Ncuberger in šolski upravitelj g. Lebar.
Na tem sestanku se je razpravljalo v prvi vrsti o časopisni polemiki glede odcepitve Hrastnika od trboveljske občine. Kljub te« mu, da so bili iznešeni razni očitki o za« postavljenju Hrastnika, so se vendar pri« šotni izjavili, da niso za odcepitev Hrastnika od trboveljske občine, odnosno za pri« ključitev k dolski občini, to pa iz razloga ker Hrastnik lahko samo v davčno«močni občini doseže to, kar potrebuje. V sploš« nem je bila večina Hrastnika za složno de« lo hrastniške doline v gospodarskem m kulturnem pogledu s trboveljsko, ker ima« ta itak obe industrijski dolini iste interese. Želelo pa se je vedno, da bi trbovelj« ska občina bolj očetovsko pazila na potre« be Hrastnika.
Hrastnik nujno potrebuje šolo in vodo« vod. Nezadovoljstvo Hrastničanov bi v pri« meru te pridobitve samo od sebe izginilo.
Na sestanku se je govorilo tudi o zdravstveni občini. Iz zadnjega »Uradnega lista« je razvidno, da se je osnovala za trg Tr« bovlje samostojna zdravstvena občina. Iz razglasa pa ni razvidno, h kateri zdrav« stveni občini naj bi pripadal Hrastnik, ki ima 5000 prebivalcev. Vsi navzoči, poseb« no pa občinski zdravnik so izrazili željo, naj se tudi Hrastnik priključi zdravstveni občini Trbovlje.
Ce sta Trbovlje in Hrastnik enotna ob« čina, naj bo ta enotnost v vsakem pogledu. Zdravstvena občina naj se kr.je s podrcč« jem in življem upravne občane.
O vseh perečih vprašanjih Hrastnika se bo razpravljalo na javnem shodu v nede« Ijo, 21. t. m. ob 9. dopoldne v dvorani Konzumnega društva rudarjev z nasled« njim dnevnim redom: poročilo o namera« vani odcepitvi hrastniške doline od trbo« veljske občine, razgovor o zdravstveni ob« čini, hrastniški vodovod in slučajnosti.
Zborovalci so ob sklepu energično zavr, nili vse dopisnike, ki so v polemiki glede laškega sreza govorili tudi o tem, da se bo ali da bi se moral Hrastnik odcepiti od Tr« bovelj. Vse to skuša ustvariti umetno ne« razpoloženje med Hrastničani in Trbovelj« čani in tako zavlačiti nujne potrebe Hrast« nika. Naj se v naše zadeve nihče ne vme« šava, ker bodo Hrastničani že sami spora« zumno .uredili svoje zadeve.
Važne zadeve zagorske občine
Zagorje, 19. septembra.
Zadnja občinska seja je sklepala najprej o predloženem proračunu za tekoče leto. Proračun izkazuje 1.201.347 Din izdatkov, dohodkov pa 100.255 Din. Primanjkljaj, ki še ostane, se bo kril na načine, o katerih se bo sklepalo na prihodnji občinski seji. Sklenjeno pa je, da se davščine ne smejo povišati nad 150 odst.
Po tej točki je župan prečital dopis ban« ske uprave glede kmetijskega sklada. Do« pis je bil sprejet soglasno na znanje.
Ko so bile rešene razne prošnje za spre« jem v občinsko zvezo in regulacijo občin« skih podpor, je odbor razpravljal o grad« benih zadevah in je sklenil, da se popravi pot pod Hauptmanovo hišo, kjer se je zadnje čase začelo živahno stavbno giba« nje. Občina bo k stroškom prispevala 5000 Din. Zaradi varnosti bo postavljenih več napisnih tablic, da je avtomobilska vož« nja skozi Zagorje dovoljena s 15 km br« zine.
Debata o kanalizaciji p« ni prišla do za« ključka, ker za to še ni načrta. Ob tej pri« liki se je razmotrivalo tudi o nastanitvi živinozdravnika v Zagorju. Zagorska obči«
XIV. ZAGREBACKI ZBOR
13. - 22. IX. 1930.
splošni mednarodni Veliki
sejem veorcev s specijalnimi sejmi:
I. Stavbarstva, •S. hotelov, hi« ta kahinje, S. prehranltvene indnstrafe.
4.	tekstil!i ta konfekcije krni
5.	usnja.
6.	papirja,
7.	polfedeljstva.	11810
Poleg tega se vrši tudi razstava in sejem plemenske živine:
Domače na dneve 13. in 14. IX. Inozemske na dneve 20. in 21. IX. 1930. Na železnicah in jadranskih parobrodih 50% pop. za posetnike in blago (brezpl. povratek)
li
Danes premiera ob	in
ljubljenec kinopublike ln osvo-jevalec ženskih src
govori in poje
▼ sijajni muzikalni veseloigri
Korvetni kapit
Sodeluje znani veseli trio Maria Pau- _ .___. . . .
FVitor. Kamner« in T.v* Eihen- Odprodaja Vstopnic Od 11. dO % 13.
dler, Fritz Kampers in Lva Eiben-schiitz.
Salve smeha! Filmski posnetki našega Jadrana! — Izvrstna godba, najboljša zabava!
na je pripravljena prispevati, ako bodo pri« meren znesek prispevale tudi občine, v ka« terih območju bi imel živinozdravnik svo« jo prakso. Te občine so Kotredež, Aržiše, Kolovrat in Trojane ter eventuelno tudi naselja onkraj Save. Če dobi okoliš svoje« ga živinozdravnika, bi bilo seveda najbolj« še, da se njegovo delovanje osredotoči pri nas v Zagorju.
Vlomilci so obiskali Krško
Krško, 18. septembra.
Kakor kaže, je na delu v mestu eden ali tudi več vlomilcev, ki poskušajo z vlomi prilastiti si tuje blago. So pa to dobro po« učeni ničvredneži, ki vlamljajo samo v kraje, kjer pričakujejo obilno žetev svoje« ga nečednega posla.
Tako sta dva neznana vlomilca svojo srečo poizkusila tudi v noči od sobote na nedeljo z namenom, da vlomita v trgovino z usnjem, ki jo ima v Krškem g Rumpret. V objemu temne noči sta se prikradla prav do lokala, kjer ima imenovani trgovec vskladiščene izgotovljene kože. Ker sta našla vrata trdno zaprta, sta ista navrtala krog ključavnice, da bi si pridobila vstop v lokal. Napravila sta že 3 za prst debele luknje in bi se jima vlom gotovo posrečil, da ni v tem trenutku prišel po hodniku neki zapozneli pasant. ki je s svojo trdo hojo vlomilca gotovo tako prestrašil, da sta zaustavila svoje delo in pobegnila v ulico, ki vodi pod goro, kjer ju je vzela noč. Pripoveduje se, da sta bila na delu dva in sicer eden večje, drugi pa srednje postave. Gotovo pa je, da bo tudi temu hitro konec, kajti od strani našega spret« nega orožništva je posvečena vsa pažnja, da se tem zlikovcem čimpreje prikrajšajo prsti.	____
Pri odebelelosti vzbuja redna zdravilna uporaba naravne »Franz Josefo-ve« grenčice jako delovanje črevesa in dela telo vitko. Mnogi profesorji zapisujejo »Franz Josefovo« vodo tudi pri zamaščenju srca kot zelo dragoceno sredstvo, in sicer zjutraj, opoldne in zvečer tretjino čase. »Franz Josefova« grenčica se dobiva v vseh lekarnah, drogerijah in špecerijskih trgovinah.
Elitni kino Matica
Strašen uboj
Črnomelj, 19. septembra.
Zadnji sejem se je zaključil s strašnim zločinom. Zavratno je bil ubit sin posest« nika Cestnika iz Vinice, ki je prišel domov na dopust od vojakov.
Nesrečni mladenič in kovač Gorupič sta sedela usodnega dne v Miheličevi gostilni K njuni mizi je naenkrat pristopil kova« ški pomočnik Medved, ki je bil že dalje časa v jezi z Gorupičem in tudi s Cestni« kom. Prosil je za kozarec vina, ki mu ga je kovač Gorupič takoj natočil. Medved pa ie polno čašo brez besede zlil daroval« cu za vrat. Nato je nastal prepir, med ka« terim je Medved odprl žepni nož. Prisko« čil je domači hlapec ter mu iztrgal nož iz rok. Medved je odšel proti domu, a se je kmalu vrnil ter se skril za kapelico blizu Miheličeve gostilne.
Ko je vojak Cestnik odhajal iz gostilne in napravil komaj par korakov, je že pla« nil nanj iz svoje zasede Medved ter mu zasadil velik kuhinjski nož, ki ga je pri« nesel od doma, v srčno stran prs. Z no« žem v rani je Cestnik še tekel nazaj v gostilno. Tu je zaklical: Zaklal me je! — ter si iztrgal nož iz rane. V istem hipu pa se je zgrudil na tla in umrl.
Medveda, ki je znan po svoji nasilnosti, so orožniki takoj aretirali. Ubijalec ne ka« že nobenega kesanja ter zatrjuje samo, da ga je »hudič premotil«. Odvedli so ga v zapore okrožnega sodišča v Novo mesto.
Njegova žrtev, mladi Cestnik je bil mi« ren in splošno priljubljen fant ter žaluje vsa Vinica za njim in sočustvuje z niego* vimi starši.
Hude posledice nočnega izleta
Kranj, 19. septembra.
Trgovski zastopnik gospod Pavel Č. iz Ljubljane se je odpeljal včeraj popoldne po trgovskih opravkih z avtomobilom v Kranj. Ker je nameraval danes potovati dalje po Gorenjskem, je prenočil v nekem hotelu v Kranju. Njegov šofer 261etni Oto R., je spravil zvečer avtomobil v neko za« silno garažo. Danes zjutraj jz hotel Č. po« klicati šoferja, da se podata na nadaljnje potovanje, a so mu v hotelu takoj poveda« li, da šofer sploh ni odšel k počPku in ga tudi zjutraj ni bilo na spregled. Gospod Č. je nato hitel h garaži, kjer ni več našel avtomobila. Zato je začel poizvedovati, kaj je s šoferjem. Kmalu je dobil obvesti« lo, da se je pripetila Podbrezjem tik pod klancem avtomobilska nesreča, ki jo je povzročil baš njegov šofer.
Oto R. je bil našel v Kranju svojega znanca zidarja Ivana, s katerim sta se po« dala v gostilno, nato pa sklenila, da si po* noči privoščita izlet po Gorenjskem. Od« peljala sta se iz Kranja okrog 23. Ker sta bila oba precej nakresana, ie vozi! šofer skrajno neprevidno in z veliko brzino. Vozeč s Podbrezja nazaj proti Kranju je podil najmanj s 60 km na uro. Nenadoma pa, ko bi moral pasirati obeestn; ograjo, je popustil volan in je avto naslednji tre« nutek zadel v železno ograjo. Katastrofa
Telefon 2124.
je bila tu: v hipu se je voz zaradi silc-vi* tega sunka zasukal v polkrogu in udaril v ograjo s prvim, nato pa butnil vanjo še z zadnjim delom.
Šofer in njegov tovariš sta odletela v loku iz vozila ter treščila kraj ceste na tla. Ivan se je pri padcu močno pobil po obrazu, rokah in nogah in dobil tudi no« tranje poškodbe. Neprevidni šofer pa je imel vsekako več sreče m je odnese! na« vzlic kočljivi situaciji samo nekaj zuna« njih prask. Ivan se je vrnil z jutranjim vlakom sam domov, dočim je šoferja zmanjkalo. Vzela ga je noč in se sploh ne ve, kam je pobegnil. Skoro doc2:a razb.ti avto sta oba pustila ležati na mestu in so ga šele zjutraj prevzeli v varstvo orožni« ki, ki so zadevo sporočili lastniku. Gospod Č., kateremu je pobegli šofer vzel tudi površnik, trpi na razbitem vozilu nad 20 tisoč dinarjev škode.
Otrok utonil v luži
Leskovec, 19. septembra.
Včeraj dopoldne se je na Senušah do« godilo, da je 41etni otrok utonil v »luži« poleg hrama v domačem vinogradu.
Tragičen dogodek se je dogodil takole: Posestnica Ivana Levstikova iz Senuš št. 16 se je že zgodaj zjutraj podala na semenj v Škocijan, da proda nekaj prašičev, ko sama oskrbuje gospodarstvo, ker je njen mož odsoten v Holandiji. Doma so bili sa« mo nedoletni otroci, 7 po številu, med nji« mi najmlajši 41etni Edi. Ker morajo po vseh vinogradih močno podbirati gnile ja« gode. so se tudi domači otroci, katerih naj« starejši šteje 18 let, napotili v vinograd, da obero gnilo grozdje. Med obiratvijo je ostal mali sinček pri hramu in se igral. Usoda pa ga je zanesla k bližnji »luži«, v kateri se zbira voda, ki jo vinogradniki rabijo ob času škropljenja. Skoraj gotovo je deček stopil v lužo, kjer pa mu je na ilovnatih tleh spodrsnilo in ga spodneslo v vodo. Našli so ga plavajočega pod gla« dino — seveda mrtvega in je bila vsa po« moč zaman. Z nesrečnimi starši sočustvu« je vsa okolica.
Primorske novice
V Gorico prispe 29. t. m. »žitni vlak«, ki se premika iz province v provinco že več mesecev, »žitni vlak« tvori osem velikih avtomobilov, kjer so izložena sredstva za plodno kmetovanje in kjer se kažejo uspehi smotrenega poljedelstva. Ta »vlak« se bo ustavil v Krminu, v Gradišču ob Soči in v Gorici. Lani se je razglašalo, da poseti žitni vlak tudi Soško in Vipavsko dolino, sedaj pa je določeno, da ga tje ne bo. Zato vabijo vse goriške deže-lane v Gorico, da bodo videli fašistični žitni vlak.
Pri slovesnem nameščenju fašističnega zveznega vodstva v Puli se je v svojem govoru razgrel tajnik Relli-Ražem proti onim številnim fašističnim nasprotnikom, ki vcepljajo v ljudstvo prepričanje, da je mizerija v Italiji največja in da je tega kriv fašistični režim. Relli-Ražem je naročil, da treba take laži odbiti s pestmL Med drugim je potožil, da se ni moglo za Pulo še nič storiti, za kar tiči vzrok v splošni gospodarski krizi. Ko bo premagana, nastopi boljši čas tudi za Pulo in njena industrijska cona bo mogla vzcvete-ti... Kar se tiče industrijskih con v Trstu, Puli in na Reki, je gotovo, da iie bo uspevala nobena, ker se nove življenja sposobne industrije ob gorenjem Jadranu nameščajo, kakor že znano, v Margheri, v novo zgrajenem industrijskem središču in pristanišču tik Benetk.
Trst želi doseči kar najugodnejše cestna zveze z Gorico, Vidmom, Čedadom in Por-denonom. To potrebo čuti Trst kot glavno središče obmejne pokrajine, postavljeno v obrambo Italije proti vzhodni Evropi in Balkanu. Tržaški listi priporočajo zato rimski vladi neprestano, da naj poskrbi za kar najrazsežnejše cestne in železniške zveze v Julijski Krajini. »Piccolu« je pri srcu zlasti zveza z videmsko Furla-nijo, kjer vidi najizdatnejšo in najčistejšo demografično zalogo za penetracijo in jezikovno razširjenje proti obmejni črti. To se zdi »Piccolu« po italijanski vojaški zmagi najvažnejša akcija.
Iz Trsta odide poljski generalni konzul Vladimir Kwiatkowski, pozvan v zunanje ministrstvo. V Trstu je služboval osem let ln ustanovil italijansko-poljski kulturni krožek. Te dni je imel krožek svoj letni občni zbor, na katerem se je predsednik dr. Pitacco poslovil od Kwiatkowskega, proslavljajoč ga kot odkritosrčnega in zaslužnega prijatelja Trsta. Kwiatkowski je obljubil, da bo tudi na svojem novem mestu podpiral tržaške gospodarske interese.
Dispanzerji za jetične v tržaški provinci so v Trstu, Miljah, Tržiču in Gradežu, na Krasu in na Postojnščini ni nobenega, pač pa je posetil podeželske občine potovalni dispanzer. Lani je bilo preiskanih v štirih dispanzerjih nad 5000 oseb, letos že skoro 4000. Potovalni dispanzer je posvetil svoje delovanje v prvi vrsti šolskim otrokom. Cvetlični dan v korist protitu-berkuloznemu konsorciju je 21. t m.
Repertoarji
LJUBLJANSKA OPERA.
Začetek ob 20. Sobota, 20. septembra: Gorenjski slavček.
Častni večer gosp. Frana Rusa o priliki
401etnice njegovega delovanja v operL
Danes, vsako soboto, nedeljo in praznik
v hotelu „Bellevue" godba in ples
4.T7T mrfolp dneve RADIO KONCERT — Izborna nliača, Drv
■rlra Sonny-Boy Ja«, oetale dneve RADIO KONCERT — Izborna pijača, prvovrstna
kuhinja. _ Najlepša razgledna točka v Ljubljani. — Lepo urejene tujske sobe. —
Zelo prijetno bivanje za letoviščarje, tudi po zimi. — Pension od Din 65.—. Cene zelo zmerne, postrežba točna. — Zahtevajte od osobja cenik. Interurban telefon 3042.
Domače pečenice.
mmimiimiii\mm
Pristni domači mošt Din 12.
©rnace vesti
'* Kralj podaril cerkvi zvon. Bosanska Dubica je preteklo nedeljo doživela redkj cerkveno in narodno svečanost. Vršilo se je tamkaj posvečenje treh novih zvonov za rimskokatoliško cerkev. Največjega teh zvonov , ki tehta 660 kg, je cerkvi poklonil kralj Aleksander. Ko so kraljev zvon poteg« nili v stolp, je godba zaigrala državno hini« no. Na banketu je domači župnik nazcira« Til Nj. Vel kralju ter se v imenu župlja* nov zahvalil za kraljevski dar.
. Odkritje spomenika kralju Pe'rn t Si-sk« bo 21. t m. z velikimi svečanostmi, za katere vrši priprave vse mesto. Slovesnosti se bodo udeležili tudi okoličani. Začele bodo slovesnosti že zgodaj zjutraj ob 6. z budnico gasilske godbe Ob 10. bo odkritje, ob pol 13. svečan banket, ob pol 10. priee-tek ljudske veselice, ob 19. baklada in pozdravni govor ter zvečer ob 21. pričelek plesne prireditev v dvorani kina »Uranije*.
*	Odlikovan je generaištabni major g Jurij Mušič z redom Jugoslovenske krone 3. razreda
*	Upokojitve v naš! vojski. S kraljevim ukazom so trajno upokojeni: nižji vojaški uradnik ekonomske stroke Fran Marčič. konjeniški kapetan 1. razreda Vilibald Bernard in nižji vojaški uradnik ekonomske stroke Martin Naglic. Zrakoplovni podporočnik v pokoju Fran Janežič je preveden v aktivno službo.
*	Odvetniški izpit je napravil s prav dobrim uspehom g. dr. Rihard Rom iz Kočevja. Čestitamo!
*	Izpreinemba rodbinskega imena. Kr banska uprava dravske banovine v Ljubljani je dovolila Ivani Jebačin, pristojni v Gomjo Šiško, izpremembo rodbinskega imena Jebačin v Jelačin.
*	Poljski novinar v Zagrebu. Na potovanju po Jugoslaviji se je v zadnjih dneh mudil v Zagrebu poljski novinar in znanstvenik dr. Henrvk Batowski, avtor številnih razprav o južnih Slovanih. V Jugoslaviji ostane leto dni in obišče tudi Ljubljano Dr. Batowski pripravlja za novo poljske revijo »Ruch Slovvianski«, ki izhaia v Lwo-wu. študijo ,z našesra ku'turnetca Siv'ienja
*	Z avtom iz Ljubljane v Pariz. Prejeli smo: Pred kakimi 30 ieti je odšel v Franci* jo mlad ljubljanski obrtnik g. Klopeič. S svojo marljivostjo in podjetnostjo si je tam ustvaril lepo eksistenco. V Parizu se je popolnoma udomačil in Francija mu je postala druga domovina. Ko je nastala sve« tovna vojna, se je seveda takoj priglasil kot dobrovoljec v francosko vojsko. Srečno je preživel vojno, ki je tudi njegovi domovini xrinesla svobodo. Dasi se mu je godilo v
Jrarizu zelo dobro, vendar ni mogel poza« biti svoje stare domovine in letos se je končno odločil, da jo obišče. Pred dvema mesecema je prišel v Ljubljano. Od tod je delal izlete na vse strani po Sloveniji Pred 14 dnevi se je nato zopet vrnil v Pariz s svojim avtom. S seboj je vzel svojega sta« rega prijatelja restavraterja g. Frana Kra« peša Vozila sta se preko Trbiža, Pontebe, Vidma, Vincence, Verone. Milana. Genove, Nizze. Marseilla, Avignona in Lyona ter končno 12. t. m. prespela v Pariz, oziroma ▼ Versailles. Šofiral je g. Klopčič sam. Pre« vozila sta okrog 2800 km po lepih laških in prekrasnih asfaltiranih francoskih cestah brez najmanjšega defekta.
*	Življenje v Narodni knjižnic! in čitalnici v Zagreba. Pišejo nam: Ni še minilo leto dni, odkar se je rodila misel, organizirati mnogoštevilne zagrebške Slovence v okriljn Narodne knjižnice in čitalnice. Dejstva pokazujejo, da je bila takšna organizacija že davna potreba. Danes ie Narodna knjižnica in čitalnica že krepko se razvijajoče društvo z najlepšo bodočnostjo. Po letnih počitnicah se pričenja zopet intenzivno društveno delo. Pevski odsek je oživel, obnavlja se plesni odsek in ustanavlja se tudi nov prosvetni odsek. Knjižnica se ie popolnoma uredila: vse knjige so vezane: čez 1200 jih je, in sicer: okoli 900 slovenskih, 100 srbskohrvatsk'h in 200 nemških. V najkrajšem času se izpopolni knjižnica še z deli moderne slovenske literature ter sc bo v bodoče vsaka nova pomembneiša slovenska knjiga takoj nabavila. Knjižnica posluje redno vsako sredo in ?»etek zvečer od 7.—9. ter v nedeljo od 11.—12. dopoldne. Novi člani se sprejemajo vsak dan. Članarina samo 3 Din mesečno. vstopnina enkrat za vselei 10 Din. Redni članski sestanki se vrše vsako sredo
Vremensko poročilo
Meteorološkega zavoda v Llublftnl
Številke za označbo kraja pomenijo: 1 čas opazovanja, 2 stanje barometra, 3 temperaturo, 4. relativno vlago v %, 5 »mer rn brzino vetra. 6 oblačnost 1—10. 7 padavine t mm. 8 vrsta padavra.
19. seiptembra 1930
Ljubljana: 7, 764.3, 10.2. S6, mirno, 2, —, —; Maribor: 7, 762.0, 13. 85. mirno, 9, —, —; Mostar: 7. 764.3, 15. 75, mirno, 0, —, —; Zagreb: 7, 763.5, 12, 90, mirno, 2. —, —; Be>ograd: 7. 764.0, 15, 85, mirno, 0, —, —; Sarajevo: 7, 766.1, 9, 75, mirno, 0, —, —; Skoplje: 7, 765.7, 12, 90, mirno. 0, —, —: Kumbor: 7, 762.7. 18, 75, mirno, 0, —, —; Split: 7, 763.7. 20. 70, mirno. 0, —, —: Rab: 7. 763.2, 19. 80, N2, 1, —. —: Vis: 7, 764.1. 18, 55, N6, 0. —, —.
Najvišja temperatura ▼ Ljubljani 21.4. Najnižje temperature: v Ljubljani 8.6, v Mariboru 10, v Mostarju 11, v Zagrebu 11, v Beogradu 11, v Sarajevu 6, v Skoplju 8, v Splitu 18.
Solnce vzhaja ob 5.43. zahaja ob 18.3; Luna vzhaja ob 2.25; zahaja ob 17.33.
zvečer ob 8. v društvenih prostorih Gundu-
ličeva 29.
*	Revnim akademikom ljubljanske univerze! Upravni odbor dr. Oražnovega dijaškega doma v Ljubljani je sklenil plačevati 50 revnim akademikom ljubljanske univerze od zimskega semestra 1930/31 naprej redno hrano (kosilo m večerjo) v Akademskem kolegiju. V prvi vrsti bi prišli pri tem v poštev oni akademiki, ki bi zaradi pomanjkanja prostorov ne mogli biti sprejeti v dom. vendar pa prosto sta-novanie ne izklučuje brezplačne hrane v Akademskem kolegiju, če so gmotne razmere dotičnesra akademika zelo neugodne. Za vsako od teh ugodnosti je potrebna posebna prošnja. Potrebni dokumenti (ne nad eno leto staro ubožno izpričevalo, potrieno od pristojne občine in davčne uprave: izkazi dobrega napredovanja v študiju: prvi letniki naj prilože izpričevalo o višjem tečajnem izpitu) naj se prilože samo eni prošnji. Prednost imajo v vsem medicinci in nezakonski rojeni. Prošnje sprejema upravni odbor dr. Oražnoveca dijaškega doma (univerza) do 5. oktobra.
*	Ameriški izletniki na povratku. V četrtek se je z večernim brzovlakom odpeljalo po zastopstvu Francoske linije g. Ivana Krakerja v Ljubljani, Kolodvorska ulica 35 preko 45 ameriških izletnikov, ki so se mudili na obisku v stari domovini. Brzovlak jih je prepeljal preko Jesenic. Avstrije Švice in Francije v francosko pristanišče Le Havre kjer se vkrcajo na znamenit brzoparnik »I!e de France«, last francoske paroplovne družbe Cie. Gle. Transatlanti-que. k: jih bo prepeljal v njihovo novo domovino. Izletnikom želimo srečno pot!
*	Abiturijenti! Ko prihajate poln' mladostnega navdušenja na zagrebško almr mater, kier se boste na raznih fakultetah z vnemo izobraževali, vedite, da s tem Vaša naloga še ni izpolnjena. Življenje zahteva še vse več od Vas Poklicani ste. ds delujete tudi na kulturnem, socialnem in gospodarskem polju. Vse to Vam v obilni meri nudi Jugoslovensko akademsko društvo »Triglav« kot najstarejše in najdelav-nejše akademsko društvo na jugoslovenskih univerzah. Vabimo Vas. da pridete med nas, da se spoznamo med seboj in živimo iskreno tovariški, kakor je vedno živel visokošolec »Triglavan«! Za vse informacije. ki jih potrebujete ob vpisu na univerzo. smo Vam vedno na razpolago v na-•5ih lokalih v Gunduličevi 29, pritličje. — IAD »Triglav« v Zagrebu.
Velike količine odpadkov odstranjujejo ARTIN-dražeie iz telesa z milim in sigurnim delovanjem. Dobivajo se v vseh lekarnah. Vsebina škat.ljice po 8 Din — zadostuje za 4—6 krat.	290/9
*	Sestanek železniških upokojencev. Oblastni odbor Udruženja jugoslovenskih narodnih železničarjev in brodarjev sklicuje za nedeljo 21. t. m. ob 10. dopoldne v društveni pisarni v palači ljubljanske Delavske zbornice. II nadstropje, sestanek železniških upokojencev. Dnevni red: vozne ugodnosti in ostala aktualna vprašanja železniških upokojencev.
*	Sanatorij OUZD na Rabu. Že dalje ča« sa se je govorilo o gradbi sanatorija Osrcd« njega urada za zavarovanih delavcev ob morju, v katerem bi se zdravile neke spe« cijalne bolezni, ki zahtevajo morsko po« dnebje in solnce. Več komisij urada je iska. lo v to svrho prinraven prostor, a brez uspeha. Sedaj je Osrednji urad za zavaro« vanje delavcev sklenil, da bo zgradil sana« torij na Rabu, kjer je že kupljeno primer« no zemljišče.
*	Tečaji za izobrazbo učiteljev duševno zaostale dece. Ministrstvo prosvete je otvo« rilo v Beogradu enoletni tečaj za izobraz* bo učiteljev duševno zaostale dece. Tečaj bo trajal do konca jur:ia 1931 Sprejetih bo trideset učiteljev za pouk slabo nadar« jene dece. Prijavljena' morajo imeti matu« to, usposobljenostni izpit in nad pet let službe. Dobivali bodo svoje redne prejem« ke.
+ Priporočamo nove Ciril - Metodove razglednice in črni narodni kolek od 29.,9 1908. Pomaga'mo naši šolski družbi!
*	Hospitantke na ženski obrtni šo!i v Ljubljani se bodo vpisovale od oktobra 23. do petka 26. t. m. v dopoldanskem glav« nem odmoru (od 10.25 do 10.45), v sobi 20. v pritličju. Hospitiranje se bo pričelo 1. oktobra
*	V Zagreb« se snnje druStvo vdov In ločenk. Zagrebške vdove in ločenke, ki jih je precejšnje število kakor v vseh večjih centrih, so pričele akcijo za ustanovitev svojega udruženja. Organiziranje vdov, ločenk in tako imenovanih samostojnih gospa je bolj socialne prirode. ker so mnoge od rii;h v prav težavnem položaju. Na čelu te akcije je gospa Lavra vdova Miškuli-nova.	,
*	Huda nesreča se je pripetila pretekli teden v Podturnn pri Toplicah. Posestnik in gostilničar g. Fink je da! popraviti in s slamo prekriti pod. Pri delu je krovcem tudi sam pomagal s tem, da ie podajal slamo. Pri tem pa se je naslonil na vrata, ki niso bila dobro zaprta, izgubil ravnotežje ter padel več metrov globoko na glavo. Pri padcu si je pretresel možgane ter se dalje časa ni zavedel. Poklicani dr. Konvalinka mu ie nudil prvo pomoč. Ponesrečenec je ostal v domači oskrbi. Stanje ponesrečenca je tem kritičnejše, ker je mož že dalje časa bolehal.
j. Maček
Ljubljana. Aleksandrova c. 12 v oblekah in površnikih najcenejSi
281
*	Sleparska cigana. V Sp. Bitnje pri Kranju sta se te dni pritepla dva cigana, France Hudorovič in Janez Levakovič, pristojna na Brezovico pri Ljubljani. S seboj sta imela iskrega konjička, s katerim sta prišla k posestniku Francetu Langerholcu. Ponudila sta mu konja v nakup in so se nazadnje pogodili tako. da sta dobila cigana v zamenjavo dozdevno slabšega Lan-gerholčevega konja. 2e naslednjega dne pa se ie izkazalo, da je ciganski konj, ki je bi! videti prej popolnoma ohranjen, pravcata pokveka, dočim je bil Langerholčev konj vendar le vreden kakih 2000 dinarjev. Pri tej priliki sta cigana ukradla Langerholcu tudi železen ključ, ki služi za priviianje vijakov na kolesih pri vozeh.
*	Zasledovan hlapec. Pri posestniku Janku Viiarju v Pobu pri Domžalah ie služi! nekaj časa 33-letni Ivan Kirn, doma iz Se-la pri Ratežu. Pred dnevi pa je Kirn pobegnil. ko ie še prej ukradel svojemu so-hlapcu Ivanu Tomcu večji znesek denaria m nekai perila. Oškodoval pa je tudi svo-iega gospodarja Janka Vilarja. kateremu je potieveri! nove konjske vajeti. Nepoštenja-ka zasledujejo orožniki
*	Blagajna zemunske gimnazije oplenje-na. V četrtek ponoči so neznani zlikovci vlomili v pisarno ravnatelja gimnazije Bra-nislava Živkoviča v Zemunu ter odnesli vso gotovino v znesku 20.000 dinarjev.
*	Obleke in klobuke kemično čisti, barva. plisira in lika tovarna Jos. Reicb.
h Linbljane
u— V ljubljanski operi bo Imel nocoj ob 20. svoj častm in Deriefični večer član ope-nega zbjra g. Fran Rus. Vsakemu obiskovalcu naše opere je dobro poznan, saj se odlikuje po izredno vestnemu službovanju v vsasem pogledu Dobro znan je pb tudi v krogu slovenskih pevcev, saj menda ni društva, v katerem ne bi g. France Rus že sodeloval z vso potrebno požrtvovalnostjo. Nocoj se bo pela Foersterieva opera »Gorenjski slavček« na izrecno željo g. Rusa, ki je hotel s tem počastiti spomin svojega prvega glasbenega učitelja pokojnega skladatelja Antona Foersterla Opozarjamo občinstvo, da je sedežev vseh vrst še dovolj na razpolago; dobe se danes ves dan pri dnevni blagajni v operi in od pol 8 dalje pri večerni blagajni
u— člani nekdanjih srednješolskih dijaških društev »Korotana«, »Preporoda« in »Prešernovega kluba« se sestanejo danes ob 20. v hotelu Tivoliju. Obenem z njimi se sestanejo tudi vsi. ki so pred dvajsetimi leti maturirali na I. drž. gimnaziji v Ljubljani. Tudi g. Rude Trost iz Amerike se udeleži sestanka. Bo to lep večer mladostnih spominov in navdušenega idealizma. Zato pridite vsi!
u— Zabranitev dogona blatne In zanemarjene živine na živinske sejme. Trgovci z živino in kmetje se opozarjajo na naredbo ministrstva za kmetijstvo od 25. marca 1930, ki prepoveduje dogon neosnažene in blatne živine na živinske sejme. Po tej na-redbi ne bo smela od 1. oktobra 1930 dalje neosnažena živina več na sejem, ampak bc že pri vstopu v mesto zavrnjena.
u— Privatni učni tečaji. Nemščina Začetni in nadaljevalni večerni tečaji ter popoldanski za mladino so zagotovljeni. Za dopoldanskega bomo šele vpisovali. — Slovenščina. Zagotovljen le tečaj za izobražence, oba nižja (začetni in nadaljevalni) imata še premalo prijav. Enako tudi slovenščina za Nemce in druge tuice. Za laščino in francoščino je treba še po nekaj udeležencev. Za druge jezike se sprejemajo le neobvezne prijave. Tudi za esperanto. — Knjigovodstvo se bo
/priporočajte aoptogu
prijateljem in znancem, da si nabavijo jesensko ali zimsko suknjo ter obleke pri tvrdki
FR. LUKIC V STRITARJEVI ULICI
Fino blago, fin izdelek. Solidne cene.

Dr. lian Ilabad
zobozdravnik v Škofji Loki
ne ordinira
od do 2O. septembra
11K7S
oaoiOBcaaoaoaoaoaoBc
Kopajte samo
PENK4LA BATERIJE
ker zorfi naldalie!	30P
OIOIOIOIOIOICIOIOIC
Konc. zobotehnik
LUJO SCHUBERT
je otvoril svoj
zobni atelje
v Ljubljani. 13128
Pražakova nlica št. 15 (Palača Pokojninskega zavoda)
Nikdar več ne boste uporabljali za nego svoje lepote česa drugega kakor PARACELSUS MLEČNO MILO in PARACELSUS LILIJINO MLEČNO KREMO. Ko jih preizkusite, se uverite. da so zares najzanesljivejši prijatelji vsake dame za njeno dnevno toaleto. Zahtevajte Jih izrecno pod imenom »Par^clsns« In odklanjajte vse tuje proizvode.	287/6
poučevalo, računstvo najbrž tudi. Spts-je bomo združili s slovenščino v nekak splošno izobraževalni tečaj za delavce, ki imajo le ljudsko Šolo. Vpisovanje v čakalnici Delavske zbornice na Miklošičevi cesti (iz glavne veže na desno) vsak dan od 17. do 19. ter v nedeljo od 9. do 12. Poučevanje se prične deloma ie prihodnji teden.
u— Sokol I na Taboru obvešča vse one, ki so prijavili svoj pristop k društvu, da so bili sprejeti kot člani v seji uprave 17. t m. Odloki o sprejemu se jim bodo dostavili v bližnjih dneh po inkasantu, po katerem naj se obenem poravnajo predpisani društveni prispevki, v kolikor tega še niso storili.
u— Sokol L na Taboru priredi v nedeljo, 21. t. m. in v nedeljo, 28. t. m. obakrat ob 9. dopoldne društveno lahkoatletično tekmo. Prvo nedeljo bodo tekmovali člani in članice, drugo nedeljo pa ženski in moški naraščaj.
u— Zanimiv lovski tintnik, umetniški izdelek g. F. R., je razstavljen v izložbenem oknu puškarne Kaiser na Kongresnem trgu. Leseni deli so iz hruškovega in javor-ievega lesa. Izdelek je nanrodai
u— Nezgoda na trgu. Na živilskem trsu tik poleg stolnice je včeraj dopoldne padla s stopnic mestna uboga 70«letna Neža Pre« kova in si zlomila desno roko Ponesrečen-, ko je prepeljal reševalni voz v splošno bol« niča
u— Papiga neznanega lastnika. Magistrat« ni sluga Stanko Menard, stanujoč za Beži« gradom 22, je prijavil, da se je v četrtek zatekla v njegovo stanovanje srednjevelika papiga. Lastnik jo dobi nazaj pri njem.
u— Aretirane posfopaške. Policijski straž« niki so aretirali v mestu dve znani pote« pinki Marijo G in Ano R. Obe sta bili odpravljeni na policijsko d;rekcijo, kjer so ju obsodili zaradi postopanja in sličnih grehov na več dni pol'cijskega zapora. Se« veda pa aretiranki ne bosta lenarili v za« poru, marveč ju bodo norabili pri raznih delih v poslopju direkcije.
u— Tatvina kolesa. Te dni je neznan tat odpeljal izpred karmeličanskega samostana v Mostah moško črno pleskano kolo opremljeno s barbidno svetiliko. Lastnik ukradenega kolesa je posestnik France Kovač iz Cerkeli.
u— Portugalka, prvovrstna, se toči v restavraciji hotela Miklič po 16 Din liter.
Iz Maribora
a— Ljudska univerza v Mariboru. Spored violinskega koncerta, ki ga priredi Karlo Rupel v ponedeljek 22. t. m. v dvorani Apolo kina: 1. Tartini — Sonata v g-tnolu. 2. Bach — Ciaccona. 3. Mozart — Koncert v d-duru. 4. a) Milhaud — Le prindemps: b) Dvofak-Kreisler — Slovanski ples e-mol; c) Kreisler — Schon Ros-marin; č) Elgar — La Capriciense. 5 a) Ries — Perpetuum mobile; b) Falla-Kreis-ler — Španski ples. Predprodaja v trgovinah Brišnik in Hofer. Vstopnine običajne.
a— Mariborski gledališči abonma. Interesente za gledališki abonma prosimo, da se čimprej javijo pri gledališki blagajni od 9. do 12.30 ali od 15. do 17. ter ob nedeljah dopoldne Rok za nove prijave poteče v četrtek 25. t. m.
a— Agentura francoskega konzulata v Mariboru ie otvorila svojo pisarno v prostorih Elektrarne Fale d. d. Maribor, Vrazova ulica 2 in uraduje dnevno, izvzemši nedelje in praznike, od 9. do 12. in od 15. do 17.
a— »Za naš Jadran« je geslo zbiranja prispevkov, ki ga priredi v nedeljo 21. t. m. »Jadranska Straža«.
a— Koncert vojaške godbe v parku bo v primeru lepega vremena v nedeljo 21. t. m. ob 11. d op.
a— Glasbena Matica v Mariboru. Redili občni zbor bo v petek 26. t. m. ob pol 20. v društvenih prostorih. Na dnevnem redu so običajna poročila ter volitve novega odbora.
a— Sokol Matica v Mariboru prične t redno telovadbo 22. t m. Odbor je določil program telovadbe, po katerem bodo telovadili starejši člani v gimnaziji vsak torek in petek od pol 19. do 20., vsi ostali pa v telovadnici v Krekovi ulici in sicer: mlajši člani vsak ponedeljek in petek od 20. do 22., mlajše članice vsako sredo in sobote od 19. do pol 21. Moški naraščaj od 14 do 16 leta vsak torek in četrtek od pol 19. do 20., moški naraščaj od 16 do 18 leta vsak ponedeljek in petek od pol 19. do 20., obrtni moški naraščaj vsak torek in četrtek oj 20. do 22., ženski naraščaj vsak ponedeljek m petek od 17. do pol 19.. moška deca vsak torek in četrtek od pol 17. do pol 19.. ženska deca od 6. do 10. leta vsako soboto od pol 16. do 17., ženska deca od 10. do !4. leta vsako sredo od 17. do pol 19. Vodniki so: Joško Hvalenc, Janko Dekleva, Marija Pipan, Stanko Lapajne. Fran Mačus, Vlado Venuti in Ivan Celhar.
a— Anketa o tovornlnskl davščini v Mariboru. Ko se ie izkazalo, da je uvedba užitnine za kritje primanjkljaja v občinskem proračunu nemogoča, je stavilo mestno knjigovodstvo nov predolg za reformo tovorninske davščine. Kakor znano, se sedaj plačuje po 50 Din od desettonskega voza pri uvozu in izvozu. Po novem predlogu pa bi bila predmetna razdelitev po več kategorijah, tako da bo v največji kategoriji plačano od vagona 400.—, v prihodnji 300.—, v tietji 100.— In v četrti 50 Din. Ta tovorninska davščina bi se po predlogu ne plačevala samo od vagonov, ampak tudi od poštnih pošiljk, pa tudi od blaga, ki pride v mesto ali se izvozi na avtomobilih in vozovih. Mestna občina je za četrtek zvečer sklicala na magistrati: anketo interesiranih gospodarskih in drugih krogov, na kateri se bo razpravljalo v prvi vrsti o načinu porazdelitve predmetov v posamezne kategorije, kakor jih vsebuje predlog mestnega knjigovodstva. Pr obširni debati je bilo končno sklenjeno, ds naj prizadete gospodarske in druge korpo racije stavijo svoje pismene predloge, ka tere bosta proučila finančni odsek in občinski svet. ki bosta končno razpravljala < uvedbi te davščine.
a— Mariborski krojaški pomočniki za zaščito vajencev. Pomočniški odbor obrtne zadruge krojačev v Mariboru je na svojem izrednem občnem zboru 15. t m na eni
strani izvedel dopolnilne volitve obrtnega odbora, na drugi strani v navzočnosti zastopnikov mojstrov pa sklenil, da bo glede na številne pritožbe iz vrst vajencev in vajenk. ki jih nekateri mojstri in mojstrov-ke dnevno zaposlujejo po 12 in celo več ur ter tudi ponoči, opozoril mojstre in moj-strovke na zakonito določbo za mladoletne vajence in vajenke in da bo proti vsakomur, ki bo to določbo kršil, zahteval kazensko postopanje. Pomočniki smatrajo za svojo dolžnost, da se zavzamejo za zaščito vajencev
a— Drugo Javno teozofsko predavanje ▼ Mariboru. Prvo predavanje g. Riedela z Dunaja je prav dobro uspelo. Dnevno se priglašajo novi interesenti in zato se je vodstvo odločilo, da priredi v nedeljo 21. t m. drugo javno predavanje in sicer v Narodnem domu. Predavala bosta dva odlična predstavnika teozofskega društva Jugoslavije, eden iz Celja, drug' iz Cakovca. Vsi sestanki in predavanja se bodo odslej vršila v Narodnem domu.
a— Pravilnik k zakonu o nadzorstvu nad živili. Mestno načelstvo v Mariboru je 15. t m. razglasilo, da s tem dnem stopi v veljavo predpisani pravilnik k zakonu o nadzorstvu nad živili, nakar se prizadete kroge opozarja. Zakon je bil objavljen v »Uradnem listu« št. 34 od leta 1930.
a— Umrla sta. V četrtek pop. 21-letni urarski pomočnik Vilko Golob v Špesovem selu 2, včeraj dopoldne pa v Kovskega ulici železničarju Fideršku 16-mesečni sinček Franc.
a— Tudi brez dokumentov čez mejo je
hotel skupno z včeraj omenjenim Helje-pom Meho 22-letni vojni obveznik Friders Matuš, čevlj. pomočnik, doma iz Malih Dolenčev v Prekmurju. Ker ga glavarstvo kot vojnega obveznika že išče. so ga oddali na pristojno mesto.
a— Ob kolo je prišel v četrtek popoldne mizar Viktor Weingerl iz Slemena pri Selnici, ko ie stopil v hišo na Aleksandrovi cesti 16 k zdravniku in pustil kolo v veži. Ljudje so kljub večnim tatvinam koles pač še vedno preveč zaupljivi.
a— Nepoboljšljiv. 33-letni Rudolf Ertl je šele koncem avgusta prišel iz zaporov. V četrtek pa so ga že zopet v Mariboru aretirali, ker ga zasleduje orožništvo zaradi vloma, ki je bil izvršen 1. t m. v viničariji Kreiner nad tremi ribniki in kjer je bilo odnesene obleke in perila za 2400 Din. Kljub temu, da so mu že dokazali, da je eno izmed tam ukradenih sukenj prodal nekemu starinarju, Ertl še vedno tali. Oddali so ga okrožnemu sodišču.
a— Zboljšana hrana v Javni kuhinji na Slomškovem trgu 6 v A-razredu opoldne in zvečer 8.30 Din, v B-razredu 12.30 Din, v C-razredu 14.30 Din. Priglašajte se!
Iz Celja
e— Odhod dveh mladih celjskih glasbenikov. K včerajšnji naši notici pod tem naslovom moramo pripomniti še nekaj zanimivih m potrebnih ugotovitev, ki so včeraj pogrešno izostale. Na glasbeni akademiji v Zagrebu je te dni položil z dobrim uspehom izpit iz klavirja za III. konser-vatoriiski, odnosno akademski letnik gosp. Franio Luževič s Teharja pri Celju. Omenjeni gojenec je obiskoval šolo Glasbene Matice v Celju v šolskih letih 1923. do 19.50., kjer je prejel potrebno klavirsko izobrazbo in se pripravil za akademski izpit iz klavirja na zagrebški akademiji. Je to že tretji gojenec celjske Glasbene Matice. ki prehaja z uspehom h konservato-rijskemu študiju, kar je nedvomno lepo priznanje delu in vzgoji Glasbene Matice v Celju.
e— Iz Celjske koče pod Tovstom.
Oskrbnik znane in močno priljubljene iz-letne točke Celjanov Celjske koče pod Tovstom (700 m) sporoča, da je vso lepo pokrajino okrog koče objela jesen in razlila svoi otožno-sanjavi čar po bližnjih vrhovih in gozdovih. Zrak je tam gori čist in razgled na vse strani lep. Koča je z vsem potrebnim izvrstno založena in so vedno na razpolago tudi udobna in snažna prenočišča.
e— Izletniki v Logarsko dolino. Te dni
so se mudile v Celju spotoma večje skupine hrvatskih in srbskih turistov in izletnikov, ki so se deloma vračale iz Logarske doline, deloma pa so šele hitele v nio, kjer je baš zdaj v jeseni brez nadležne vročine bivanje za nekaj dni naravnost idealno. Celjski mestni avtobus vozi cio preklica iz Celja ob sobotah in nedeljah popoldne ob običajni uri (17.15) do zavetišča SPD v Logarski dolini, vrača pa se v Celje ob nedeljah in ponedeljkih zjutraj z odhodom od zavetišča. Iz zavetišča v Logarski dolini je mnogo enodnevnih izletov v Savinjske planine. Vsi planinski vrhovi so še brez snega in je dostop nanje mogoč istotako kakor v juliju ali avgustu. Kocbekov dom na Korošici in Frischautov dom na Okrešlju pa sta že zaprta.
e— Smrtna kosa. V Košnici pri Celju je umrla 52-letna zasebnica Antonija Maicno-va.
e— Nova zanimivost iz mestnega kina. Mestni kino je pripravil svojim obiskovalcem te dni zopet malo senzacijo. Pri vseh predstavah od včeraj do vključno srede, 24. t. m. svira v glavnih odmorih na kro-matično harmoniko znani mladi mojster Rudolf Pilih iz Maribora, ki se je z odličnim uspehom uveljavljal doslej na velikih tekmovanjih harmonikarjev na ljubljanskih velesejmih.
e— S celjskih cest. V Aškerčevi ulici je novo nabavljeni motorni valjar zvaljal gramozno podlago v severnem delu ulice onstran novega mostu čez Koprivnico, ločim so na spodnji del ulice od hotela »Po-šte« do mostu navozili visoko plast zemlje in kamenja, kl ga valja in utrjuje novi valjar od včeraj zjutraj dalje. Pri novem podzemskem stranišču nasproti kolodvora ie podjetje šarac & Hollub navozilo velika skladovnice vreč z asfaltno prstjo, s katero bo tlakovan nedavno betonirani Krekov trg. Celokupno asfaltiranje omenjenega trga bo dogotovljeno v najkrajšem času.
Iz Kranja
r— Adaptacije. Pred leti je popravila mestna občina zunanje lice mestne hiše, se» daj pa se preurejata tudi posvetovalnica in županova pisarna. Zanimivi so v posveto* vlnici krasno izrezljan strop in vrata glav* nega vhoda, zgrajena v klasičnem slogu. Zadruga »Narodni dom« je dala svojo ka« ■varno temeljito prenoviti. Tvrdka Greben« ček je slikarska in pleskarska dela izvrši« la prav okusno. Nabavili so tudi nov in« ventar in preuredili razsvetljavo tako, da bo kavarna v bližajočih se dolgočasnih me« eecih prijetno shajališče.
Jutri ob 3. ari
TOMBOLA
t KRAK.Il 13082
L dobitek: nov BMW auto (Din 35.500).
IL dobitek: ves les za stanovanjsko hišo
(Din 17.200). Spalnica, kolesa itd. OPOZARJAMO NA TOČEN PRIČETEK!
r— Gasilska tombola. Menda m vzbudda nikjer nobena tombola še toliko zanima« nja kakor letošnja gasilska. Razstavni pa« viljon na Glavnem trgu ima ob vsaki uri polno občudovalcev Lični, dvosedežni av« tomobil brni že sedaj marsikomu po glavi. Tombola se bo vršila na glavnem trgu. Za« radi velike množine dobitkov bo pričetek točno ob 3., na kar opozarjamo vse zuna« nje goste, da se ne bodo zanašali zlasti na ljubljanski vlak, ki prihajala šele ob 4.04 y Kranj.
Iz Tržiča
č— Francoski krožek zaene zopet delo* ▼ati v začetku oktobra. Po potrebi se bodo vršili trije tečaji in sicer za začetnike, za višjo stopnjo m pa konverzacijski tečaj za dospele. Vse tečaje bo vodila kot vsa leta doslej gdč. Doklerjeva, diplomirana prole* sorica francoščine, ki sprejema tudi vse prijave. Francoski krožek ima sedež me« šeanski šoli in goji med svojimi člani tudi prijetno družabnost, ki jo baš v Trži« ču prav pogrešamo. Prav posebej pa še opo« zarjamo na bogato knjižnico, ki šteje z le« tošnjim darom francoskega zunanjega mi« nistrstva že več sto zvezkov izbranih fran« coskih del. Knjige se izposojajo vsako uč« no uro. Tudi knjižnico vodi gdč. Doklerje« va, ki zasluži za svoje vzorno delovanje vso pohvalo.
č— Tečaj za nemščino. Na podlag; po« sebnega dovoljenja ministrstva prosvete priredi ravnateljstvo meščanske šole tudi letošnjo zimsko sezono dvodelni tečaj za priučenje nemškega jezika. Poučevalo se bo v poslopju meščanske šole po enkrat na te« den. Priglase sprejema ravnateljstvo do 1 oktobra.
č— SK Tržič. V nedeljo 21. t. m. otvori naš klub provizorno igrišče. Pri tej priliki bo nogometna tekma ob 15. med odborom SKT in rezervnim moštvom SKT. Ob 16. pa bo tekma med moštvom kr. kolesarske« ga bataljona in prvim moštvom SKT Sku« pen odhod na igrišče bo točno ob pol 15. izpred pošte s priznano tržiško godbo. V nedeljo vsi na novo igrišče SKT!
č— Sokol počasti častnike kolesarskega oddelka nocoj z družabnim večerom pri Globočniku. Vstop je prost.
Iz Krškega
kr— Koncert v sokolski dvorani. Sokol« ska dvorana je povsem prenovljena in na novo urejena. Moderniziral se je tudi oder po načrtih g. Rup. Engelsbergerja in tako je društvo z žrtvovanjem precejšnje vsote napravilo res prijetne društvene prostore, katerih otvoritev bo danes v soboto ob 20. x velikim orkestralnim koncertom. Na spo« redu bodo izbrane točke društvenega orke« stra, ki ga požrtvovalno vodi g. Jcško Pfei« fer. Ta koncert je pomemben dogodek za Krško in okolico in zasluži, da se ga vsa napredna javnost udeleži. Prireditev bo pri pogrnjenih mizah.
kr— Dražba orožja. 25. t. m. bo ob 9. dopoldne pri sreskem načelstvu dražba za« plenjenega orožja. Te dražbe se sme ude« ležiti vsakdo, ki ustreza pogojem zakona o posesti in nošnji orožja.
kr— V pripravi je pravljična igra s pet« jem in plesom »Trnjulčica«, katero bo uprizoril Sokol s svojim naraščajem takoj, ko bodo dovršena dela v renovirani telo« vadnici in na odru.
kr— Vlom v gostilno. Nedavno noč ie bi' lo vlomljeno v gostilniške p.o'-.*\.e g. Edita Kriegarja, mesarja in gostiiniMa ja v Kr= škem. Vlomilec se je splazil 'ia hodnik, od tam dospel na verando, kjer i; pr> gost.lni« ški sobi od okna izrezal kit pri dveh šipah in ju brez šuma odstranil. \'j ta način si je napravil vstop v gostilniške p store, kjer je pri eni omari najprej nav tal krog kiju* čavnice, da bi jo z žagico iz ez.il Gotovo pa mu je bilo delo prezamudno, zato je ključavnico dvignil s silo in v>-ir>r! predal, v katerem je bilo okrog 70 Din gotovine, 1000 cigaret »Zeta«, 100 »Vardar« in 100 »Dri« ra«. Ko je vse blago pospravil v žepe. se je nemoteno odstranil skozi gia*-i,a vrata. keT je slučajno nass. v njih kijuč.
kr— Uljuden tat. Te dni je v Leskovcu neznan tat izmaknil iz šolske drvarnice sko« raj novo ročno žago, last učiteljice gdč. B. Toda ni bil to kak brezbrižmež, nasprotno, bil je še toliko vljuden, da je na leseno steno drvarnice napisal s kredo: »Hvala le« pa za dar!«
Iz Trbovelj
t— Izlet na Mrzlico. SPD Trbovlje pri« redi v nedeljo, 21. t. m. izlet na Mrzlico. Odhod poljuben, na vrhu se sestanemo opoldne.
t— Kino Sokol bo predvajal v soboto in v nedeljo zvočni film »Zmagovalci vse« mirja«. V glavni vlogi poje Ramon Nova« ro. Poleg šaloigra. Film je bil predvajan z veliikim uspehom v vseh velikih mestih
t— Srečke državne razredne loterije so dospele in jih je treba dvigniti do 4. okto« bra.
t— Nesreče. Rudar Kovač Alojz, ki je delal v rovu na vzhodnem okrožju, si je
zlomil desno nogo pod golenico. Istotam je bil poškodovan na glavi delavec Tone Cer* jak. — Na Nežinem polju je dobil poikod« be na desni nogi delavec Vmcenc Žagar. Vse tri ponesrečence so prepeljali v rudnis ško bolnico.
Iz Hrastnika
h— Javen gospodarski shod vseh trbos veljskih občanov hrastniške kotline se bo vršil v nedeljo, 21. t. m. ob 9. v dvorani Konzumnega društva rudarjev z naslednjim dnevnim redom: 1. Poročilo o nameravani odcepitvi hrastniške doline od trboveljske občine; 2. razgovor o zdravstveni občini: 3. hrastniški vodovod: 4. slučajnosti. Vabljeni vsi Hrastničani in zainteresirani Trbovelj« čani.
h— Smrt v kolodvorski čakalnici. V če«
trtek zjutraj ob pol 6. je stopila v kolo« dvorsko čakalnico m'ada mamica z boleh» nim petmesečnim otročičkom v naročju. Bi« la je to Marija Knaus iz Suhadola. Pri bla» gajni je kupila listek za Ljubljano. Hotela je odpraviti svojega bolnega otroč:čka v Dečji dom v Ljubljano, kakor ji je prejšnji dan svetoval zdravnik. Odstopivši od bla« ga.ine začne opazovati svojega zelo slabot« nega miljenca in kar naenkrat vzklikne z globokim vzdihom: »Ravno zdaj mi ie umrs lo«. V čakalnici se nahajajoči potniki &o obstopili ubogo mater z mrtvim detetom v naročju, jo pomilovali in pa blagrovali otroka, kojega duh je ravno odšel med nebeške krilatce. kjer ni gorja, kakor ga je na zemlji. Potrta mamica ie dobila denar za vrnjen vozni listek in se nanot;1a namesto z bolni« kom v ljubljansko dečjo bolnico, pa za Sa« vo s truplom umrlega otočička v naročju — v svoj d->mači kraj Suhadol. kjer ga ie položila mesto v mehko posteljico, na trdi mrtvaški oderček.
Iz Laškega
1— Nova gostilna. V bližnjem Debrem poleg glavnega falskega transformatorja je otvoril novo gostilno g. Franc Plaznik, po* prej posestnik v Dragi nad Hrastnikom Plaznik je prostore prav čedno priredil za gostilno, ki jo Laščanom in drugim toplo priporočamo
1— Huda nesreča v rudniku TPD Huda jama pri Laškem. V ponedeljek zvečer se ie v rudniku Hudi jami hudo ponesreči! rudar Alojz Grobelnik. Domači zdravnik ie odredil prevoz v bolnico. Šele med pre--vozom z avtom se je ponesrečenec zopet zavede!, vendar je njegovo stanje zelo res« no. Grobelnik je star 30 let in ima ženo ter dvoje malih otrok. Znan je, kot pri« den, marljiv rudar.
Iz Braslovii
br— Matevžev sejem je bil najslabše obiskan od vseh letošnjih. Prignanih je bilo komaj 25 glav živne, a še za to ni bilo kupcev. Denarna kriza v naši dolini je res zelo huda.
br— Karambol. Na cesti pri Polzeli je zadel neki avto iz Celja, ki je vozil spla* varje v gornjo Savinjsko dolino, od strani v težak voz. Le srečnemu naključju je pri« pisati, da ni bilo hujših posledic kakor po« lomljen hladilnik m poškodbe na motorju Splavarji so se morali odpeljati proti domu z zadnjim večernim vlakom.
Iz Pofijčan
p_ Rcnoviranje oltarjev v naši cerkvi se nadaljuje. Predlanskim so prepleskaii in očistili glavni oltar, letos pa pridejo na vrsto stranski oltarji, tako da bo v kratkem cela cerkev prenovljena. Delo je prevzel g. Zamuda iz Križevcev pri Ljutomeru.
Iz Pragerskega
pf— Preureditev hiše. Tukajšnji posest-, nik Verlak jc te dni dokončal preurejeva« nje svoje enonadstropne hiše. Hišo je pre« uredil tako, da so v njej sedaj štiri nova stanovanja s kuhinjo in sobo. Tudi na zu« naj je stavba dokaj lična ter je v kras na« še vasi.
Iz Ljutomera
lj— Seja občinske uprave 12. t. m. je bila razmeroma kratka. Občinskemu tajniku Ig. Kollerju se je določila penzija s 96 odst. dosedanjih prejemkov, in sicer od 1. okto« bra t. I. dalje. V odsek za gradbo klavni« ce so bili izvoljeni gg. Zemljič, ZacherI, Hoenigmann, Karba in vet. svetnik Škof. Priprave za zgradbo uradnega poslopja vo« di začasno še županstvo. Požarni ogled iz« vršita g. Sinigoj in dimnikarski mojster g Tratnik. Občinski revi Ani Polakovi se je dovolila primerna najemnina za stanovanje. Stanovanje v tako zvanem »špitalu« se je dalo nočnemu čuvaju Teruku v najem.
lj — Popravil« cest. Mestna občina je stari prehod med občinsko hišo in hišo gosp. Mikla nadcmestila z novimi betonskimi ploščami ter namerava tudi druge prehode ria enak način obnoviti. Delo izvršuje v lastili režiji. Obrobnike od trgovine gosp. Senčar-ia do Ščavnice začne polagati, čim dobi od banske uprave dovoljenje za to. ker je cesta banovinska. Hišni lastniki ob tej cesti so izjavili, da so pripravljeni povrniti občini stroške za polaganje obrobnikov. Dalje namerava občina zaprositi okrajni cestni odbor, raj skuša doseči razširjenje zelo ire-kventirane banovinske ceste proti pokopališču. Ta cesta je ob deževju za pešce skoro nerabna, povrh pa še precej ozka. Treba bi bilo sedanji jarek nadomestiti s kanalom in na tem urediti pešpot z obrobniki, s čimer bi bilo ustreženo vedno številnejšim stanovalcem ob tej cesti, kjer je zgrajenih nekaj novih Nš in posebej pogrebcem.
lj— Gremij trgovcev za srez Ljutomer ima do nadaljnjega svoj uradni dan vsak petek (izvzemši prvi petek v mesecu) od 9. do 16. v grelni j al ni pisarni. Druge dneve daie pojasnila predsednik g. Vilar v svoji trgovini. Dalje je gremij do'očil, da bo uradoval vsak prvi petek v mesecu v Gor« nji Radgoni pri podpredsedniku g. Francu Korošcu, in sicer od jutranjega do popol« danskega vlaka.
lj— Podružnica Sadjarskega in vrtnar« skega društva v Ljutomeru vabi svoje čl a« ne in prijatelje sadjarstva na poučno pre* davanje kmetijskega referenta g. Zupanca iz Ptuia. Govoril bo o važnem jesenskem opravilu v drevesnicah in sadonosnikih. Predavanje bo v nedeljo 21. t. m. v 6. deškem razredu takoj po 8 .maši. Zatem bo ogledovanje društvene drevesnice. Pridite v obilnem številu!
Gospodarstvo
Drevesničarstvo v Dravski banovini
Vzgoja sadnih drevesc je v novejšem času pri nas precej razširjena. Naše drevesnice pridelajo letno 300.000 do 400.000 sadnih drevesc, katere posadijo v pretežni večini naši sadjarji. Te številke pa ne ustrezajo potrebi, zakaj mnogi sadjarji bi sadili več dreves, če bi jih mogli dobiti. Posledica vsakoletnega pomanjkanja sadnega naraščaja je ta, da morajo boljši sadjarji naročiti drevje iz inozemstva. Krivdo na pomanjkanju nosijo največ tisti drevesničarji, ki so začeli čisto po tovarniško gojiti sadni naraščaj, ki je rad dvomljive vrednosti.
Sploh je nastala zadnja leta med drevesničarji neka tiha tekma, kdo bo nudil cenejši in na ta način seveda tudi slabši sadni naraščaj. Zato je Sadjarsko in vrtnarsko društvo v Ljubljani pozvalo vse drevesni-čarje, da pričnejo misliti, kako bi se odpo-moglo temu zlu. V začetku leta so zborovali pod okriljem društva v navzočnosti zastopnikov banovino in sadjarjev skoro vsi boljši drevesničarji Dravske banovine. Ta sestanek je imel za posledico, da se je po izpremembi pravil, ki jih je odobril občni zbor Sadjarskega in vrtnarskega društva, ustanovil v okviru društva drevesničarski odsek. Na drugem zborovanju 6. julija so se določila temeljna pravila in se je izvoli! odbor.
Do letos nismo imeli nobenih določil, ki bi uravnavala prodajo drevesc. Zato so ta od drevesu ičarskega odseka določena pravila izredne važnosti za razvoj našega sadjarstva.
Pravila za vzgojo in prodajo sadnega naraščaja imajo namen, ščititi kupujoče sadjarje, da bi ti vedeli, kakšne morajo biti naročene sadike, in se glase:
Vse sadike morajo biti zdrave, pristne sorte in dobro vkoreninjene. Vsaka sadika mora biti označena z imenom sorte na privezani tablici, kjer naj bo vznačena tudi drevesnica. Pri pritličnih oblikah je treba navesti tudi podlago. Ako je zvezano več dreves iste sorte v eno butaro, zadostuje za ves povez ena tablica. Drevesca raznih sort morajo biti razločno označena.
t.) Visokodebelno drevje. Tako drevje naj ima ravna debla (majhne ali od sort povzročene krivine ne štejejo), visoka okoli 1.80 m do vrha. Vrh je lahko eno- ali večleten, v zadnjem primeru vzgojen s primernim obrezovanjem. Imeti mora 5 vejic, katerih dolgost se ne da določiti zaradi neenakomerne rasti sort. V vrh cepljena drevesca morajo imeti najmanj 3 vejice. Jablane morajo biti cepljene na semenjak lesnik, hruške na divjak drobnic, češnje na divjak svetloskoriaste lesne češnje. Debelost debla mora meriti v polovični višini okoli 5 cm v obsegu. Za prehodno dobo ločimo prvovrstna drevesca z obsegom okoli 5 cm. kakor
0	bila običajna dosedaj, in s 6 cm obsega, kakor jih bomo gojili odslej dalje.
2.)	Srednjedebelno drevje. To ima deblo, ki meri okoli 1.50 m do vrha. sicer pa mora biti prav takšno kakor visokodebelno.
3.)	Nizkodebelno drevje pa ima debla 7. okoli 1 m višine do vrha. Takšno drevje bo potrebovalo novodobno sadjarstvo. Po dogovoru in pravočasnem naročilu se vztraja lahko višje ali nižje in cepi tudi na pritlično podlago.
4.)	Pritlično drevje, to so grmiči in osnove za piramide, oziroma špalirne oblike. Višina debla je okoli 40—50 cm do vrha, pri špalirnih oblikah vedno 40 cm, prav tolika je oddaljenost posamnih etaž. Pritlično drevje mora biti cepljeno na ustreza.jočo pritlično podlago; na divjak se smejo cepiti one sorte hrušk, ki na kutini ne uspevajo. Češplje, breskve in marelice je cepiti na lasten semenjak, julijevo slivo ali črni trn, višnje in polvišnje na rašeljiko.
5.)	Okulati. to je enoletni cepljenci, naj bodo okoli 60 cm visoki.
Cene se razumejo v dinarjih, loko drevesnica, brez skonta ali kakega drugega odbitka. Za osebno izbrane sadike ta pravila
1	<-»ie niso odločilne
Razpošilja se na račun in nevarnost naročnika. Pakovanje se mora izvršiti skrbno in se za pakovalne stroške računajo lastni izdatki za delo in materijal. Stroški za več-io balo z dostavo na kolodvor vred točasno 30 Din.
Drevesničar jamči za zdravo in rastno blago. Jamstva za rast ne more prevzeti, ker je to odvisno od činiteljev, na katere drevesničar nima vpliva.
Drevesničar prevzame jamstvo za pristnost sadik in navedene podlage do dovršenega petega leta po saditvi. Odškodnina se sme zahtevati le v primeru resnične škode, ki se mora jasno dokazati, vendar le do fakturne vrednosti rastlin.
Pritožbe se upoštevajo 10 dni po prejemu. Nadomeščanje sličnih sort je dpvoljeno ie, ako ni v naročilu izrecno zabranjeno. Vzorci in mere so povprečni.
Od sadjarjev samih je odvisno, kako se bodo ta določila izpolnjevala. V lastnem interesu sadjarjev je, da naročajo drevesca po določbah drevesničarskega odseka Sadjarskega in vrtnarskega društva.
—	Pregled železniških tras Kosovska Mi-trovica _ Kotor in Valjevo _ Banja Luka.
Po odloku ministrstva za grcufbe se je obra-zovala te dni komisija železniških strokovnjakov in geografov, ki ima nalogo, da na terenu podrobno prouči vzakonjeno železniško traso Kosovska Mitrovica_Priština_
Pe<* _ Andrijevica _ Mo jk ovac _ Kolašin
_ Podgorica _ Kotor ter da obenem preštudira tudi varijante za traso Kosovska
M.itrovica_Kotor. Kakor jo znano, je to del
jadranske proge Beograd_Kotor. za katero
se je najelo Blairovo posojilo. Proga je že dograjena do Ra.ške, od Raške do Kosovske Mitrovice je v gradbi, a sedaj se torej pripravlja še gradba do Kotora. Omenjena komisija bo morala proučiti možnosti skrajšanja te proge, pri čemer bo morala uvaže-vatf še druge važne momente, kakor najmanjše eksploaticijske stroške ter gospodarski ln vojaški pom«n te železnice. Po pregledu te trase bo komisija pregledala še železniško traso Valjevo _ Tuzla_Dobo<j_
Banja Luka ter njeno varijanto Janja_Bi-
jeljina_Modrlč_Derventa _ Prnjavor _
Banja _ Luka _ Prijedor. Komfsija se je
že odpeljala v Kosovsko Mitrovico. Njeno delo bo trajalo najbrže kakih 20 dni, nakar bo predložila ministru za gradbe prlsme-no poročilo.
—	Vprašanje ukinjjcnja občinske trošarine v Ljubljani za predmete, ki se ne trošijo na mastnem ozemlju. Pod tem naslovom piše »Trgovski Hst<, da nekaj večjih podjetij v Ljubljani prav resno razmišlja o preselitvi iz Ljubljane in so glede nakupa zemljišč pogajanja že v teku, deloma pa je na-
Mala se i9 rodila Janja,
maj*ka boža jo in peva: »Pazi dobro, dete malo, ko dorasteš, pa boš znalo: Brez Albusa n! pranja!«
Perilo in obleke dojenčkov in dece se pero navadno vsak teden. Za to opravilo je najbolj pripravno AL3US - TERPENTINOVO MILC v komadih po pol kilograma. Ni samo izdatno, temveč ie poleg tega tudi jamstvo, da se perilo in dečja obleka tudi desinficirajo. V interesu vsake dobre matere je, da uporablja
ALBUS-TERPE
kup že perfekten. »Trgovski list« pripominja, da bi mestni magistrat storil prav, če bi vprašanje ukinjen ja občinske trošarine čim prej in tako rešil, da bi upravičene pritožbe že enkrat prenehale.
— Znižanje cen pri železu. Kakor smo ž? poročali, je železarniški kartel prilogodil svoje cene cenam svetovnega trga, ki so se v zadnjem času znižale, in sicer za paliča-sto železo na 4,12.6, a za obročno na 5 angleških funtov. Zaradi tega so se izpreme-nile tudi cene za večino naših centrov. Kot najvažnejše omenjamo: Ljubljano (na 340.50 proti dosedanji ceni 361 Din za 100 kg), Zagreb (na 341.50 proti 363) in Beograd (na 329.50 proti 347). Prodajni pogoji so ostali isti: samo razlika med paličastim in obročnim železom se je zmanjšala od 20 na 12 Din za 100 kg. Stanje naročil je zadovoljivo. Državne železnice so v zadnjem času nabavile večje količine blaga, kar je deloma v zvezi z gradbo dvojnega tira Beograd-XiS. Razen tega se bo gradil dvojni tir Novska - Zagreb.
= Stanje Narodne banke 15 t. m. (v milijonih Din; v oklepajih izpremembe proti stanju S t. in.): Aktiva: kovinska podlaga 314.0 (— 24.3). posojila 1462.4 (+ 0.9), saldo raznih računov 1094.2 (— 52.9). Pasiva: rezervni fond 12.8 (+ 0.2), novčanice v obtoku 5454.7 (— 82.7), državne terjatve po raznih računih 61 .& (— 14.2), razne obveznosti 115-L6 (+ 20.5), od tega 033.6 po /.iravnih računih. Ostale postavke neižpreme-njene.
= Dobave. Splošni oddelek direkcijo državnih železnic v Ljubljani sprejema do 24. t. m. ponudbe glede dobave 30 rešilnih skrinjic; do 25. t. m. pa glede dobave ene otomajie. Pogoji na vpogled pri oddelku. Direkcija državnega rudnika Velenje sprejema do 22. t. m. ponudbe glede dobave 47 kilogramov bakrene strelovodne žice. Direkcija državnega rudnika Breza sprejema do 24. t. m. ponudbe glede dobave 100 kg špirita in 1000 kg dinamo-olja do 2. oktobra glede dobave 2500 kg tračnih žebljev in 100 karhidnih svetiljk. Direkcija državnega rudnika Kakanj sprejema do 26. t. m. ponudbe glede dobave 88 kvadr. metrov parketnih tal; do 1. oktobra glede dobave 200 kilogramov žobljev za lepenko in trst.je ter glede dobave 5 aparatov za izpiranje klo-set.ov. Direkcija državnega rudnika Zabu-kovea pri Celju sprejema do 2. oktobra ponudbe glede dobave 500 m jeklenih žičnih vrvi, 50 kub. metrov rezanega lesa in 5 zobatih koles. Direkcija državnega rudnika Kreka sprejema do 3. oktobra ponudbe gie-de dobave hidravlične dvigalke.
BORZE
19. septembra.
Na ljubljanski borzi je bil danes devizni promet dalje majhen. Nekateri tečaji so malo popustili; tako Dunaj, Praga, Trst.
Na zagrebškem efektnem tržišču so tečaji Vojne škode ostali brez posebnih izpre-meinb. Zaključkov Vojna škoda ni zabeležila. 77c Blair se je trgoval po 86.5 in S6.7o ter (>% begluške po 76. Od bančnih vrednot so zabeležile zaključke: Poljo po 56, Jugo po 78, Praštediona po 925 in 922 ter Zemalj-ska po 133. Med industrijskimi vrednotami se je zaključila Oceania po 200.
Devize in valute.
Ljubljana. Amsterdam 22.76. — Berlin 13.4575. — Bruselj 7.8762. — Budimpešta 9.8877. — Curih 1095.9. — Dunaj 795.55 — 798.55 (797.05). — Newyork 56.355. — London 274X8 — 274.88 (274.48). — Pariz 221.87. — Praga 1-67.19 — 167.99 (167.59). — Trst 294.50 — 296.50 (295.50).
Zagreb. Amsterdam 22.76, Dunaj 795.55 do 798.55, Berlin 13.4425 — 13.4725. Bruselj 787.62. Budimpešta 987.2? - 990.27, Milan 294.6 — 296.6. • London 274.0S do 274 88. Xewyork ček 56.255 — 56.455. Pariz 220.87 — 222.87. Praga 167.19-167.99. Curih 1094.4 _ 1097.4.
Dunaj. Beograd 12.525 — 12.565. Berlin 168.61 — 169.11, London 34.37875—34.47875. Milan 37.025 — 37.125. Newvork 707.05 do 709.55, Pariz 27-775-27.875, Praga 20.98375 do 21.06375, Curih 137.2 — 137.7; dinarji 12.45 _ 12.51.
Curih. Zasreb 9.12875, Pariz 20.2425. London 25.0425. Ne\vvork 515.25, Bruselj 71.875. Milan 26.9825, Madrid 55.10. Amsterdam 207.625. Berlin 122.79, Dunaj 72.725. Sofija 3.7325. Prasa 12.2875, Varšava 57.75, Budimpešta 90.225, Bukarešta 3.07125.
EleUti.
Ljubljana. 8% Blair 97.75 bi., 7% Blair 87.25 bi.. Celjska 160 den.. Ljublj. kreditna t22 den.. Prašteiiiona 925 den.. Kreditni zavod 170—180. vevče 124 den.. Ruše 280 do 300, Stavbna družba M) den.
Zagreb. Državne vrednote: Vojna škoda aranžma 439 - 440, kasa 439 — 440, za september, oktober in november 430 denar, za december 439 — 440. za februar '132 do 434. investicijsko 88 — 88.5. agrarne 55 do 55.75. 8% Blair 97.5 — 98. 7% Blair 86.5 do S6.615, 7% Drž. hipotekama banka 85.25 do 85.75, 6% begluške 76 — 76.5; bančne vrednote: Poljo 56 — 56.5. Kreditna 96 denar, Union 191 — 194. Jugo 78 — 78.5. Ljubljanska kreditna 122 denar. Narodna 8125 — 8200. Praštediona 921 - 923, Etno 150 — 160, Srpska 188 den., Zemaljska 132 do 134; industrijske vrednote: Narodna šuniska 25 den.. Gutmann 152.5 — 158, Sla-veks 60 den., Slavonija 200 — 206, Drava 215 — 225. Šečerana 310 — 313. Brod vagon 80 - 94. Vevče 124 den., Isis 43 - 50, Du-brovacka 397 _ 400, Oceania 200 — 210, Trbovlje 392 — 394.
Beograd. Investicijsko 90. agrarne 55.5 do 56. 7% Blair 89.5. 7% Državna hipotekama banka 89,25. 6% begluške 77 — 78, Vojna škoda 452 — 453. september 453.5, december 462 — 463.
Blagovna tržišča
LES
+ Ljubljanska borza (19. t. m.) Tendenca za les fieizpremenjeno mlačna. Brez zakljue kov. Povpraševanja: 40 q jelševih plohov debeline 30—60 mm; 25 q hrastovih plohov iste debeline: 20 q bukovih plohov iste debeline; 20 q orehovih plohov debeline 40 do 80 mm; za vse navedene cena fco vagon meja Postojna Iransitno: bordonali po 8 komadov. od 40 40 cm naprej, kompletacija vagona od 29/29 do 39 39 cm. vse od 6 111 dolžine naprej, cena fco meja Postojna tiansitno; 200.<MX) hrastovih pragov za italijanske železnice, normalni, cena fco vagon meja Postojna Iransitno: smrekove in jelo-ve deske. 24 ali 25 mm. širina 8—18 cm, oziroma 20 cm, I.. II.„ III. in IV.: bukovi morali v raznih dimenzijah; cena fco va^on meja Postojna transitno.
2ITO
4- Ljubljanska ltorza (19. t. m.) Tendenca za žito nestalna. Brez zaključkov. Tečaji so splošno popustili. Ponujali so (slovenska postaia. plačljivo 30 dni): pšenico: baško, mlevška tarifa. 80 81 kg po 220.5 — 225. 79/80 kg po 212.5 — '215, 78 79 kg po 202.5 — 205.5; koruzo: baško. rešet., za promptno dobavo po 157.3 — 1<59; ječnifii: baški, ozimni 66 67 kg po 175 — 177-5; ov«s: baraniski po 195 — 197.5; rž: baško 72 kg po 157.5 — 160; moko: baško »0< po 305 — 370.
+ Novosadska blagovna borza (19. t. m.) Tendenca nespremenjena. Promet: pšenice 49 vagonov, ječmena 2 vag., koruze 38 vag, moke 3 in otrobov 13 vag. I'šcni<-a: baška. 79/80 kg težka 152.5 - 157.5; gorniebaška in ba^ka potiska. 79/80 kg 165 — 167.5; gorniebanaška, 79/80 kg do 160; sremska in slavonska 142.5 do 147.5. — Jermen: baški in sremski. 63 64 kilogramov težki 105 — 110. Koruza: baška in sremska 100—105 ladja Dunav 1 i .5 - isV, banaška 102..'. - 105 Moka: ha-5lra >fVt< in »Ogg« 280 do 290: »2« 250_ 2fi0: »5c
220__230: »6« 172 ro_182.50:	do
120; »S« 90_95 Otrobi: bašk; sremski in
banaški 70 — 72.5
-I- Somborska blagovna borz.-i (1^-. t m.) . Tendenca neizpremenjena. Prc n^!: 4SC " vagona. Pšenica: baška, potiska, šien 157." do 162.5: okolica Sombor. 78 kg 152.5 do 157.5: gornjebaška. 79 80 k>i H<"> - 165; sremska in slavonska. 78/79 ' _ 135 — P ». Oves: baški 122.5 — 127.5; —t-mski in sisi-vonski 117.5 — 122.5. Jermen: bašk:. 63 64 kg 102.5 — 105. Koruza: baška i>— ? V>, ladja Dnnav. september 105 — 110: oktober 112 5 — 117.5. tfoka: baška Ojr. in >0gg< 280 — 290; »2f 250 •- 260: r,- 220 •lo 230- >6< 170 - 180: >7« \'0 — 120; 90 _ 96. Fižol: Baški beli r 10 — 350.
-t- Fiidimpe^Oinska »»rmfn-fca l«rm M9. t. m.) Tendenca čvrsta. Promet srednji Pšenica: za oktober 15.63 — 15.64. za mare t"04 — 17-05. za ma j 17.42 — S 7 43. R>.: za oklober 9.39 — 9.40. za m»r<- 10 BJ ^o 10.(15. Koruza: za september zaključek 14.50, za maj 13 50 — 13.52, za maj transiiuo zaključek 12.25.
^KULTURNI PREGLED
Prof. dr. France Veber (Ob štiridesetletnici)
Danes praznuje 401etnico rojstva in obenem desetletnico plodovitega znanstvenega dela dr. France Veber, ordinarij za filozofijo na ljubljanski univerzi. Veber je začrtal v razvoju filozofske misli pri nas Slovencih, že globoke črte; z njegovim imenom se namreč začenja za nas druga epo-ha modroslovja. Dočim je bila prva doba — tja do ustanovitve lastnega kulturnega eentra, naše univerze — predvsem doba pripravljanja, zbiranja, doba filozofske preferativnosti, ki je hotela predvsem zbuditi zanimanje tudi za filozofska vprašanja in pokazati naše kulturno življenje v luči takih principijelnih vidikov, se začenja nova doba slovenske filozofije prav z ustanovitvijo posebne stolice na naši univerzi v Ljubljani. To stolico je zavzel dr. France Veber, njej posvečuje deset let vse svoje izredne sposobnosti. Zato ne moremo danes obiti njegovega jubileja, ne da bi opozorili našo javnost na tega uglednega slovenskega znanstvenika.
Rodil se je dr. France Veber v Gornji Radgoni 20. septembra 1890, srednjo šolo je dovršil v Mariboru, univerzo v Gradcu, kjer je doktoriral pri Meinongu z disertacijo, ki je vzbudila pozornost v znanstvenih krogih in opozorila na izredne sposobnosti mladega znanstvenika. Ob prevratu je zapustil Gradec, habilitiral se je v Zagrebu na to pa prišel v Ljubljano, ki je postala od leta 1920. kraj njegovega znanstvenega delovanja.
Da je bilo to delovanje resnično plodo-vito, kažejo na zunaj že njegove mnogoštevilne publikacije. Napisal je v tem času deset knjig in sicer: Uvod v filozofijo (1921), Sistem filozofije (1921), Znanost in vera (1922), Problemi sodobne filozofije (1923), Etika (1923), Analitična psihologija (1924), Očrt psihologije (1924), Estetika (1925), Idejni temelji slovanskega agrarizma (1927) in Filozofija (1930). Poleg tega je napisal tudi mnogo razprav v naših revijah, tako n. pr. v »Ljubljanskem Zvonu«, v »Naših zapiskih«, v »Njivi«, v »časopisu za slovenski jezik«, književnost in zgodovino«, v »Razpravah znanstvenega društva za humanistične vede«, v »češki Mysli« in drugod.
Vsa ta Vebrova dela odlikuje svojevrstna znanstvena zasnovanost in globina misli, razen tega pa velika sistematičnost, logično brez vrzeli sklenjena miselna pot in stroga eksaktnost. Kdor se je pogloDil v Vebrove spise, ta se je moral prepričati, da imamo v njem filozofa močne konstruktivne sile.
Enako pomemben Je Veber kot akademski predavatelj. Njegova predavanja aiso le izraz velikega znanja in temeljitosti, temveč tudi izraz velike sile in bogastva njegove osebnosti. Zato gleda danes akademska mladina z globoko hvaležnostjo in spoštovanjem na profesorja Vebra kot na svojega velikega učitelja.	_t—
15* številka „Naše dobe"
Danes je izšla 15. številka »Naše dobe« z naslednjo vsebino:
V	članku »O novom univerzitetskom zakonu i novim uredbama« razpravlja profesor ljubljanskega vseučilišča dr. Gjorgje Tasič o splošnih vprašanjih ju» goslovenskih vseučilišč, predvsem pa o nekaterih posebnih vprašanjih pravnega študija odnosno pravne fakultete.
Prof. dr. Pavel Strmšek se je v članku »Vprašanje inteligenčnega proletarijata« dotaknil čedalje bolj opaznega pojava, či* gar posledic se niti dovolj ne zavedamo: nadprodukcije inteligence. Pisec razprav« lja prav živahno in na podlagi konkretnih primerov o današnji srednji šoli in nje sla* bostih, v kolikor so le«te v zvezi z nad* produkcijo šolanih ljudi. O tem vprašanju bo treba razpravljati še in še, ker postaja od leta do leta bolj pereče.
V	članku »Kriza parlamentarizma* op o« zarja dr. Joso Jurkovič, kje je iskati vzroke tega pojava, ki je značilen za da* našnjo evroosko politiko in pravi, da je parlamentarizem v krizi zbog tega, ker de* mokracija nima vsebine, ki bi jo lahko splavila v forme parlamentarizma. O kri« zi demokracije pa se ne da govoriti že za« radi tega, ker z nekolikimi izjemami de« mokracije še bilo ni.
"V" svojih »Kritičnih onazkah o Vebrovi filozofiji <* se prof. dr. M. Robič ustavlja pri nekaterih nadaljnjih važnih točkah te mnofo komentirane knjige. Tako kritizira Vebrovo stvarno in osebnostno vrednote« nje, hagiološko vrednotenje, nazore o nor« mativnosti doživetij in Vebrovo stališče v vprašanju svobodne volje.
Gradivo v petitu je tudi v tej Številki obilno.
Izvlečki iz revij obravnavajo antievrop»
sko stališče fašizma, zlasti v zvezi s spo* razumom Italije in Francije, potem revo* lucijo v filozofiji, položaj znanosti v so« dobnem živlienju in pomen Clemenceau* jeve knjige »Le Soir dela Pensee«. Dt. Vladimir Knaflič obravnava v daljši be* ležki z naslovom »Slovenk nikdar.« vpra» sanje slovenskih deklet, ki so razkroplje« na kot služkinje itd. po vsej državi in si« cer v zvezi: ali je kriva pomanjkljiva etična vzgoja, da jih toliko seksualno pa« de? Zanimive so nadalje beležke »K vpra* šaniu: »Slovani in Nemci«, »Fatalizem Le* va Trockega«, »Glose o volitvah v Nem* čiji« i. dr.
»Naša doba« stane četrtletno 30 Din. Naroča se ori upravi v Ljubljani, Knaf* i ulica 5.
Vsak progresivno misleč slovenski iz* obraženec bi moral biti njen naročniki
Rade Drainac
Rade Drainac je v ožjem krogu srbske literature dokaj znano ime. Bil je eden iz« med skrajnežev, vendar ni spadal v sku* pino »Nemogočih« (nadrealistov«) in če ima v svoji liriki precej poze in drugih ekspresionističnih slabosti, je na drugi strani brez dvoma, da je nadarjen pesnik. V beograjskem literarnem svetu si prido* biva čedalje več tal; poleg literarne vred* nosti njegovih del mu utirajo pota tudi njegovi javni nastopi, njegove polemike, njegovo bohemstvo. Rade Drainac postaja ime bodočnosti.
O njegovih najnovejših spisih in načrtih smo dobili iz Beograda naslednje informa* cije:
Geza Kohn je pravkar izdal roman Ra* deta Drainca »Španski zi d«. Družabni roman, ki opisuje povojno stanje v Beo* gradu, roman mnogih posameznikov povoj* nega pokolenja, ki so na poti, da izgube slehern idealizem in ki razumejo življenje Ie toliko, kolikor ustreza njihovim gmotnim potrebam. »Španski zid« je roman izpačenih povojnih pojmov, strasti, vseh trikov, s ka* terimi človek pride do denarja. Tu je be* seda o snobih in' mondenih ljudeh, ki za di* nar prodajo svoje prepričanje, a ljubezen jim je zgolj materialna zadeva. V romanu razgalja Drainac vso laž povojnega zakon* ske«a življenja. Dotika se tudi problema ro* du, ki živi idejno in ki v splošnem povoj* nem zlu in kaosu išče načina in potov, kako naj uresniči svoje vzore. Življenje je razpo* lovljeno: en del se odigrava javno, drugi pa na skrivaj, za špansko steno.
Roman »Španski zid« obsega 160 strani in kaže novo smer, ki jo je nastopil ta prejšnje čase tako vihravi pesnik. Spisan je mirno, skoraj akademsko in bo brez dvoma vzbudil živahno zanimanje, kakor ga zasluži talent, ki je pravkar v polnem razvoju.
Poleg lirike in romance se skuša Rade Drainac uveljaviti tudi v drami. Beograjsko Narodno pozorište je sprejelo v svoj letos* nji repertoar njegovo družabno igro »Rusin A. £).« Obsega tri dejanja in je komedija in drama hkrati. V komadu rešuje pisec ne* katera socialna vprašanja, ki mučijo da* našnjega našega človeka. Rusin, ki vidi cilj vseh ciljev v gmotnem bogastvu, se v kon* fliktu z okoljem razočara, zato hoče izpod* kopati ves sistem, ki sloni baš na tem materializmu. Drama zastopa v svojem glavnem junaku tezo, da se moramo zopet vrniti k čuvstvenosti in notranjemu živ* ljenju. Vse, kar dela Rusin, je v nasprotju z onim, kar se dogaja okoli njega in nje* govo stališče ostane utopija. Spozna, da ne more premagati zla, ki ga čuti in se na koncu ubije. — »Rusin A. D.« je prvo več* je delo, s katerim bo Drainac stopil pred gledališko občinstvo. Doslej so I. 1923. uprizorili v Manežu samo njegovo enode* janko — farso »Tragični bolesnici«.
Še več. V založbi »Svetlosti« izide kma* lu knjiga esejev g. Drainaca. Razen neka* terih neobjavljenih reči bo obsegala ta knjiga že natisnjene sestavke Radeta DTa» inca o raznih književnih vprašanjih m osebnostih. Tu bodo eseji skoraj o vseh danes aktivnih srbskohrvaških književni* kih: Miroslavu Krleži, Rastku Petroviču, A. Cesarcu, Dragiši Vasiču, Gustavu Krk* lecu, Marku Rističu, Ljubomiru Miciču in drugih.
Naposled naj omenimo, da bo čez kak*
šnih mesec dni izšla pri »Svetlosti« zbir* ka izbranih pesmi največje bolgarske pest niče in ene prvih predstaviteljev sodobne bolgarske književnosti Lize Bagrjanove. Prevod je priredil Rade Drainac. Prevede* na je zbirka »Večna in sveta«; ki je do» segla v Bolgariji že tri izdaje ter je že pre« vedena v poljščino, nemščino in italijan* ščino, — pač redek uspeh pesniške zbirke v naših dneh. V srbskohrvaškem prevodu se bo zbirka imenovala »Lirika Lize Bagr* janove«.
Ameriški magazin o Jugoslaviji
Eden najuglednejših ameriških magazi* nov »The National Geographic Magazin«, ki izhaja v Washingtonu, je posvetil v le* tošnji septemberski številki okoli 50 stra* ni obsegajoči uvodni članek Jugoslaviji. Zanimivo in hkrati informativno poročilo je napisal plodoviti ameriški publicist Mel* ville Chater pod naslovom Jugoslavia — ten years after (Jugoslavija po desetih le* tih). Članek pojasnjuje 45 krasnih ilustra« cij, od teh 25 barvnih, ki jih je pisec od« nesel s svojega potovanja v avtu po naših pokrajinah. Slike predstavljajo lepoto na* ših krajev in zanimivost narodnih običa« jev po Dalmaciji, Hercegovini, Bosni, Juž* ni Srbiji, Hrvatski in naši ožji domovini Sloveniji. Ena izmed slik prikazuje slo* vensko gospodarsko poslopje, kjer sušijo na drogove obešeno koruzo, druga velik kip morske deklice, ki so ga izdolbli iz lesa naši drvarji, tretja čredo ovac, ki se pasejo na Golici. Velika slika predstavlja razvaline slavnega celjskega gradu, kolori* rana slika »pravljično lepi« Bled itd. Slo* venijo imenuje pisec šaljivo »Beer in the bud country« (dežela'' piva v popju), ker mu je izredno ugajalo naše vino in zra* ven pečeni prekmurski piščanci. Razen v Gorenjski se je družba veselih izletnikov mudila v Mariboru, Rogaški Slatini in Slovenski Krajini.
„Les villes et les bords de la Drave"
S prijetnimi čuvstvi bo zlasti čitatelj iz »Dravske Slovenije« vzel v roko 49. številko praške francoske tedenske revije »L' Europe Centrale« ( z dne 13. t. m.) Na naslovni strani imaš lepo reproducirano sliko z naslovom »Le petite ville de Ptuj in Slo-vfenie«, ki kaže vso malomeščansko adilič-nost Ptuja. Na str. 886. se začenja članek g. Raymanda Namier-ja »Les villes ©t les bords de la Drave«. G. Warnier je napisal v tem litu tudi drugod že marsikaj leipega in zanimivega o naših krajih. Tudi ta njegov članek je spisan prav prikupno, v slogu prave francoske, tolikanj kultivirane causerie, tako da bo posihmal marsikak francoski čitatelj dokaj razširjene »L, Europe Central« vedel za obstoj krajev, kjer goje vinsko trto z isto intimno ljubeznijo in enako velikim uspehom, kakor kje v Burgundiji ali Cham,pagni.
Pisec po uvodu, v katerem poudarja pomen rek v Jugoslaviji, prehajajoč k Dravi omenja, da teče po ozemlju nekdanje štajerske vojvodine, ki je naseljena s Slovenci; to ozemlje je »eno najbolj procvitajo-čih in najaktivnejših v Jugoslaviji«. »Trois citčs slovšnes« (tri slovenska mesta) Ormož, Ptuj in Maribor, ki leže ob Dravi, so sila zanimiva i po svoji častitljivi preteklosti i po svojem razvoju v teku sitoletij. Danes so ali industrializirana ali uspavana, Nudijo pa vse darove narave. Obdajajo jih ljubki vinogradni griči s prijaznimi kapelicami, oživljeni od popevk njehovega prebivalstva.
Nato tr. Warnier opiše z markantnimi potezami slavno preteklost Ptuja, njegov grad in znameniti muzej; vidi na tej starinski podlagi vzrast modernega Ptuja, mimo skromnega ptujskega kolodvora vozijo br-zovlaki, namenjeni Iz Budimpešte v Nizzo in Cannes. »Po rimskih cestah teko ceste napredka.«
Lep, posrečen je opis Ormoža, majhnega •mesteca, ki s člankom g. Warnierja menda
prvič stopa v francosko slovstvo, V6a) če izvzamemo dela o rimski zgodovini. Go6p. Wajrnier ne pozabi omeniti niti filološkega spora o izvoru imena Ormož, nato pa razpravlja o značaju tu okrog zakoreninjenega Nemškega vitežkega reda, ki je bil ustanovljen L 1118. v Palestini in ki je postavil na teh tleh svoje sprednje straže proti Balkanu. Danes ta red samo životari, toda »njegovi zavodi in cerkve ob Dravi še pripovedujejo o junaških bojih v pozabljenih stoletjih.« Francoski pisec hvali ormoške vinogradnike, ki dobro razločujejo vse vrste vina in so pri tem tako učeni in tako ljubosumni kakor v Franciji Bordojci ali Burgundci; zanimivo bi bilo, dognati izvor pestrih in slikovitih imen, ki jih dajejo trtam.
Artur Schopenhauer
K 70. obletnici smrti znanega nemškega filozofa. Schopenhauer je s svojo filozofijo močno vplival na Nietzscheja ter s tem posredno tudi na sodobno nemško miselnost.
Mednarodni kongres kritikov v Pragi
Praga, 15. septembra
Po sklepu zadnjega mednarodnega kongresa konfederacije gledaliških in glasbenih kritikov, ki je bil v Bukarešti, se je določila Praga kot mesto IV. kongresa. Praga je bila s tem priznana kot pomembno središče glasbene kulture, ki čedalje bolj vzbuja pozornost sveta, takisto kot mesto visokih gledaliških aspiracij.
Ta kongre3 bo torej v Pragi med 19. in 23. septembrom. Priprave zanj so v polnem teku. Na čelu kongresa bo kot predsednik pripravljalnega odbora znani literarni zgodovinar in gledališki kritik prof. Vaclav Tille, tajniške posle pa opravlja prof. Jirak.
Praški kongres bo Imel predvsem delovni značaj; na njem se imajo rešiti važna organizacijska in stanovska vprašanja, vrhu tega je na programu vrsta predavanj najpomembnejših svetovnih kapacitet o različnih umetnostnih vprašanjih, ki ponekod presegajo okvir gledališke in glasbene kritike. Naravno je, da pripravljalni odbor ni prezrl tudi družabne strani kongresa.
O pomenu, ki ga evropska umetniška javnost pripisuje temu kongresu, pričuje znatno število prijav iz raznih evropskih držav. Med priglašenci so tudi nekatera svetovno znana imena. Največ gostov bo iz Nemčije, Avstrije, Madžarske, Rumuni-je, Poljske. Zastopane pa bodo tudi Anglija, Belgija, Danska, Estonska, Francija, Portugalska, Jugoslavija, Italija i. dr. Iz slovanskih dežel bodo poleg čehoslova-kov udeleženi samo Poljaki in Jugoslove-ni. Iz Jugoslavije sta bila doslej priglašena samo Fran Govekar iz Ljubljane in I. Krenedič iz Zagreba .
Zanimiv je seznam predavanj na kongresu. Navajamo nekatera: L Bab: »Kaj je kritika?« O. Bil: »Kako pišeš o glasbi.« P. Eisner: »Kritik in njegova doba.« T. Glinski: »Kritika-poklic, kritika-poslan-stvo.« D. Green: »Sedanji položaj angleške kritike.« J. Lowenbach: »Kritika v pravu in pravica do kritike.« St. Niewiadomski: »Kritik o propagandi.« O. Pick: »Izmena kritikov« itd.
Praški glasbeni ln gledališki zavodi bodo priredili za udeležence kongresa posebne produkcije. Narodni divadlo bo ob tej priliki izdalo posebno številko svojega časopisa, ki bo posvečena vprašanjem gledališke kritike in bo vsebovala prispevke M. Rutteja, E. Konrada in dr.	V.
Iz političnega in socialno• gospodarskega slovstva
Nemil Pletro, Todeskampf der Freiheit, Dietz V, Berlin, 188 strani. — Nekdanji republikanec in socialistični poslanec v bivšem italijanskem parlamentu opisuje v tej knjigi nastanek in razvoj fašizma v Italiji do današnje razvojne stopnje. Knjiga je tem bolj zanimiva, ker je Nenni dober Mnssolinijev znanec: pred vojno je bil osem mesecev v zaporu skupaj z Mussoli-nijem, ki je bil takrat levičarski socialist Tudi kasneje sta se še večkrat srečala, dokler ju niso politični dogodki tako ločili, da mora danes Neimi živeti emigrantsko bedno življenje v Švici, medtem ko je Mussolini diktator Italije. Vsak politično naobražen človek bo delo z užitkom in pridom prebral, čeprav se ne bo strinjal t nekaterimi pisateljevimi nazori.
Denny Cudwell, Amerika schISgt En-gland, V. Deutsche Verlagsanstalt. — Ameriški pisatelj opisuje obširno gospodarsko vojno med Anglijo in Ameriko. V tem boju zmaguje doslej Amerika. Pisatelj cinično prerokuje propad Anglije in zmago Amerike. Ob zaključku pravi, da Amerika ne bo ponavljala napade Anglije, ki je ustvarila
Književnost v daljni sibirski vasi
Kako v sovjetski Rusiji podpirajo književnost (res da pristransko, s politično-strankarskimi interesi, vendar čutijo to samo intelektualni krogi), pričuje knjiga, ki je nedavno izšla v Moskvi pod skromnim naslovom »Kmetje o pisateljih«. Knjiga je značilno kritično delo o književnosti; malo verjetno je, da bi imeli še kje na svetu kaj podobnega. Izdajatelj je ljudskošolskl učitelj Toporov, ocene o književnih delih pa potekajo od nepismenih ali le napol pismenih sibirskih kmetov, katerim je vaški učitelj ob dolgih zimskih večerih prečital dobršen del svetovnega slovstva.
V «bdnj!h devetih letih ao se kmetje vsak beden enkrat zbrali v vaški Soli. Po Kratkem uvodnem predavanju jim je učitelj prebiral spise Dickensa, Hugoa, Tolstega, Andersena, ruske klasike in celotno moderno rusko slovstvo. Po čitanju je smel vsak kmet lepo po domače povedati, kaj sckB o povesti. Te kritike je Toporov verno zabeležil z vsemi njihovimi ljudskimi rekli in dialektičnimi izrazi, tako da marsikatero sočne ln groteskne izjave sploh ni tnofi dobesedno prevesti v druge Jezike, ne da bi izgubila svoj pristni »bon mot«. VzHc temu Je brezobzirna in prostodušna sodba teh analfabetov o književnih delih psihološko in kulturno-zgodovin-sko sila zanimiva.
Prav kar opazimo pr! teh kritikih, Je da ne spoštujejo avtoritete. Ko ao
kmetje o znanem ruskem pisatelju Priš-vinn izrekli uprav uničujočo sodbo, jim je dejal učitelj-čitalec: »Motite se, prijatelji; Gorkij (ki so ga kmetje še nedavno zelo pohvalili) vidi v Prišvinu velikega pisatelja!« »Pa bodi,« so odvrnili, »Gorkij nam že ugaja, Prišvin pa ne.«
Kmetje jemljejo svetovno slovstvo sila resno. Čitanje so prekinjale psovke, radostni vzkliki in smeh. Imena nekaterih junakov so prešla med ljudstvo; marsikateri kmet je krstil svojega soseda po junaku tega ali onega romana. Tudi notranje so nenavadno uživali potek dejanja. Neki slušatelj je dejal po čitanju modernega ruskega kmečkega romana: »Lasje so mi vstajali pokonci visoko kakor gore, ko sem to poslušal.«
Značilno Je, da so ti krltlld, toH strogi pri vsem, kar je ugajalo njihovemu okusu in kar ne, pokazali močno stanovsko zavest. Vsako omalovaževanje kmetov, vsaka aluzija na njegovo primitivnost Je izzvala pri slušateljih odpor: čutili so se užaljene. Pri opisih zatiranja kmetov pod carskim režimom, opisih, ki so v današnjih ruskih romanih kaj pogosti, se kmetje niso vznemirjali zaradi gmotnega izkoriščanja njihovega dela, marveč zbog tega, ker so kmetom tako malo priznavali človeško dostojanstvo! Celo v proletarski književnosti je izraz »divjak«, dasi mišljen ironično in niti ne v zvezi z ruskim kmetom, žalil kritike v sibirski kmečki šoli. »Kako je sploh mogoče, videti v človeka divjaka,« ao ugovarjali, »nihče ni
divji, mi se čutimo užaljene zaradi divjakov. Pisatelji nas ne poznajo, sicer nas ne bi opisovali kot bebce.«
Tudi opisi razrednega boja Jim niso ugajali. O Babelovi knjigi »Budjonijeva konjeniška armija« je dejal neki slušatelj: »Vse to je bilo spisano iz togote, zato ne izvemo resnice; o umorih ne maramo slišati.« O istem Babelu je dejala nepismena kmetica: »Dobro napisano, toda nič za človeško dušo. Pisatelj naj bi pisal za dušo. Njegovih pojasnil ne potrebujem; hočem ga tudi brez tega razumeti.«
Posebno nemilostno so kmetje sprejeli moderna lirika Jesenjina ln Pasternaka, oba slavna tudi v inozemstvu. Najprej se niso hoteli prenagliti s sodbo. Učitelj jim je moral posamezne pesmi večkrat preči-tati. Žal, da se njihove sodbe v vsej svoji izvirnosti in sočnosti ne dajo prevesti. Tudi najbolj zmerni vaški kritiki so izjavljali, da ta dva pesnika ne moreta biti pri zdravi pameti in so obžalovali, da jima je sovjetska država iz kmečkih davkov celo plačevala honorar. Izrekli so bojazen, da bi ta dva pesnika utegnila v inozemstvu škodovati dobremu glasu sovjetske Rusije. K učitelju je prišla posebna deputacija vaščanov in mu je velela: »Piši vladi v Moskvo, da jo prosimo, naj ne pošilja takšnih knjig v inozemstvo, ker bodo sicer ondi mislili, da v Rusiji bivajo sami norci. Čemu bi zaradi takšnih pisunov padla senca na vso sovjetsko Rusijo!« Nasprotno so pa bili uprav navdušeni za Hugoja, za Dickensa, za klasične lirike, za lepe opise narave, za Gorbega in Tolstega. Velik
vtisk so napravile knjige, ki opisujejo glad v Rusiji, n. pr. Neverova. »Ta knjiga je kakor udarec z bičem; še zdaj trepečem od nje!« je rekel neki kmet o »Taškent-i«. Posebej za kmete spisane, tako zvane »ljudske povesti«, kakor jih na veliko izdaja moskovska Državna založba, niso kmetom niti malo ugajale. »Nikar nam ne čitaj knjig, v katerih nastopajo pop, kulak in komunistični omladinec, saj vemo že naprej, da razen »živio« in »dol ž njim« ne najdeš v knjigi ničesar.« (Kako krasen dokaz za one naše blazirane izobražence, ki menijo, da dobra, zanimiva, umetniško pisana knjiga ni za ljudstvo in da je treba kmetom dajati »nalašč za kmete« spisanih knjig! Celo sibirski vaščani s svojim nepokvarjenim okusom pobijajo to snobistično mnenje! Op. poroč.)
Res pa je, da je Toporov čital kmetom samo dobre knjige in nobenega kiča. Uspeh dobre književnosti pri sibirskih analfabe-tih pričuje, da smo doslej omalovaževali možnosti vpliva dobre literature na ljudi. Dobremu pisatelju ni treba obupati, če 3e spomni milijonov ruskih analfabetov. Le ti so njegovi bodoči čitatelji. Ni pa še mogoče reči, kaj si bodo nekoč izbrali: ali dobro, resno literaturo, kakor so jo spoznali iz ust vaškega učitelja, ali kič, ki ga še ne poznajo, če bi vedeli še to, — pravi »L. W.«, iz katerega posnemamo ta članek, — tedaj bi kazalo dati v diskusijo vprašanje: ali sploh kaže, da kmeta, ki sedaj tako dobro in samostojno sodi o književnosti, naučimo visoke umetnosti či-tanja in pisanja?!	b
Naši mladi
Bratko Kreft
Nasul nam mož je velik kup lobanj. So prazne vse. Naj upamo še vanj?
Peen.
kolonialno imperialno državo, katera je formelno zvezana med seboj, temveč se bo »zadovoljila samo s posestjo vsega sveta«. Ta avtorjev smeli, malce ironični zaključek ob koncu knjige ne moti pri čitanjn samega dela, kjer pisec podrobno in z dokazi razlaga tiho, neprestano gospodarsko vojno, ki jo voiujeta ti dve velesili po vsem svetu od petrolejskih vrelcev v Rusiji do afriške republike Liberije. Kdor bo prebral to delo, bo jasno razumel pomen n. pr. kanadskih volitev m večnih revolucij v Mehiki ter v južnih ameriških državah, izpremenljivo politiko nasproti Ro-siji itd. — V ozadju vsega tega je medsebojna konkurenčna igra ameriškega in angleškega kapitala.
Das Problem der Arbeitsloslgkelt ln ta-ternationaler Betrachtung, izdal in založil Mednarodni Urad Dela. — 2e 42 važnih socialno-političnih knjig je izdala ta najvišja mednarodna socialna ustanova. To zanimivo delo obravnava krizo brezposelnosti tam, kjer je najbolj pereča, namreč v premogarstvu in tekstilni industriji. Obširna izvajanja na 218 straneh izpopolnjujejo statistične in grafične tabele skoro Lz vseh prizadetih držav. (O Jugoslaviji ni nobene statistike.) Premogovna in tekstilna produkcija zavisi od mednarodnega gospodarskega razvoja v toliki meri, da je MUD mnenja, da se kriza more omiliti le z mednarodnimi ukrepi, ki bi morali določiti tudi enotne mednarodne smernice za preseljevanje brezposelnih delovnih moči.
Agrarno vprašanje. — Založba Paul Pa-rey v Berlinu je med drugimi izdala naslednje važne knjige o agrarnem problemu: Miinzinger Adolf, Der Arbeitsertrag der bauerlichen Familien\virtschart (885 strani); Strakosch Sieglried, Das Agrar-problem im neuen Europa (404 strani) in Aereboe Friedrich, Agrarpolitik (619 strani). Avtor prve knjige je predsednik zavoda za gospodarsko vedo na poljedelski visoki šoli v Hohenheimu. Obravnava konkretno različne kmetije po 10, 16, 27, 43 ha, da podkrepi svoja izvajanja o možnosti večje plodonosnosti kmetijstva. Strakosch obravnava vse agrarne probleme in daje nasvete, kako naj kmetje in država uveljavijo poljedelstvo v novo nastalih razmerah. Ravnatelj na poljedelski visoki šofi in profesor agrarne politike na berlinski univerzi Aereboe podaja s svojim delom učno knjigo agrarne politike: razlaga narodnogospodarske osnove agrarne politike, najvažnejše agrarno-politične probleme: gostoto prebivalstva in razdelitev posesti, izobraževalno delo na kmetih, davčno politiko, carinsko in kreditno politik«*
Vse zgoraj navedene knjige izposojat knjižnica Delavske zbornice v Ljubljani. Miklošičeva cesta. Ker so te knjige precel drage, bo marsikdo vesel, če jih bo mogel za nizko izposojnino dobiti pri omenjeni knjižnici.
»Žena in dom«, že dobro vpeljana žen«
ska revija, je izdala v zadnjem času dv® lepo opremljeni in vsebinsko obilni števil« ki. V številki za september opozarjamo zlasti na prevod lepe povesti M. Ebner» Eschenbachove »Mura« in novelice J. Galsworthvja »Poslednji ples«, rubrike so kakor vedno polne izbornega drobiža, prak tični nasveti in modni vzorci so številni in krasni, da takih nima nobena naša revija; sploh je številka — še bolj kot ostale — urejena živahno in pestro in izvrstno opremljena, kar je dokaz stalnega napred« ka te lepe ženske revije, ki jo vsaki prak« tični gospodinji, pa tudi samostojnemu dekletu toplo priporočamo.
Slovenska knjiga o mineralogiji in geologiji. V založbi Tiskovne zadru<3* v Ljubljani je te dni izšla učna knjiga prof. Fr. Dolžana »Mineralogija in geologija za višje razrede srednjih šol«. Vendar je izšla knjiga, ki so jo naše srednje šole pogrešale že deset let in s katero bodo gotovo zelo zadovoljni učenci in profesorji. Pri opisu kristalov je avtor prav posebno upošteval notranji ustroj in somernost, ne pa samo zunanje geometrične oblike, kakor je bilo do-sedaj v navadi. Tudi pri razporedu kristalnih sestavov se je držal didaktičnih načel, kar je za srednješolski učbenik gotovo najbolj umestno. Obširneje so obdelane optične lastnosti kristalov. Med opis rudnin je vpletel opis kamenin in nekaj primernih odlomkav iz splošne geologije. Geološki pojavi so opisani prav poljudno in nazorno. Ta oddelek bo zanimal tudi turiste, ki si hočejo poglobiti pogled v veličastno delavnico prirode. Knjiga stane 68 Din. Opremljena je s številnimi slikami, pa kljub temu cena ni visoka. Prav toplo jo zato priporočamo vsakomur, ki se zanima za veličastvo in tajnosti prirode.
Tefanifni del rubrike urejuje avto tehnični oddelek Vacuum Oii Companr. d. d.
Pomemben jubilej dela
Minuli teden je praznovala družba Vacuum Oil Company desetletnico obstoja svoje jugoslovanske organizacije. Pri tej priliki jepovabila predstavnike vodilnega časopisja. da jim v prijateljskem pogovoru pove, kaj je do sedaj storila in kakšni so njeni bodoči načrti. Predstavniki domačega tiska so dobili tekom slavnostne večerje v zagrebškem Novinarskem domu vpogled v ogromno organizacijo, ki se odlikuje v prodaji s tem, da ne smatra, kakor nam je razložil nadvse prijazni domačin, glavni ravnatelj podjetja gosp. Leo Horvat, svoje pridobitveno delovanje za enostaven trgovski posel, ampak za poklic. Poklic pa predstavlja dolžnosti, predvsem dolžnosti napram javnosti.
Temeljni princip prodaje Vacuum Oil Cye je: iti na roko odjemalcem in koristiti splošnosti, — kar pomeni praktično: dobavljati odjemalcem ne samo blago, ki ie po kakovosti absolutno na prvi stopnji, ampak dobavljati z blagom tudi tehnično pomoč, t. j. osebno nadziranje pravilne uporabe blaga. To načelo, ki se izpolnjuje po zaslugi detajlne organizacije popolnoma in se izvršuje z vso doslednostjo, pomeni popolno razumevanje dolžnosti sodobnega trgovca. To je ena velikih prednosti organizacije Vacuum Oil Company. Druga je ta, da je družba kljub ameriški matici popolnoma domače podjetje. Namešča izključno domače sile, jih tehnično izšola in jim zaupa najodgovornejša mesta. Kader uradništva te družbe predstavlja pravcate napredne trgovce, ki po svoji kvaliteti tekmujejo prav lahko z vsakim še tako špecijalno izobraženim tujim trgo%'cem.
Zanimivo se je ozreti ob desetletnici družbe na 641etno delovanje svetovne organizacije Vacuum Oil Companv.
Zgodovina družbe pada, kakor nam ie povedal gosp. ravnatelj Sorger pri večerji, časovno in vzročno v dobo razvoja industrije mineralnega olja. Vacuum Oil Co. je bila utemeljena 1. 1866. in nimamo družbe, ki bi pred tem časom proizvajala mineralna olja. Pri tem ne smemo pozabiti, da se je s produkcijo mineralnega olja na gospodarski podlagi začelo leta 1859. Tedaj je E. L. Drake v Titusville-u (Pensilvanija) izkopal po sistemu arteških vodnjakov n-lobočino 26 m. To se nam seveda zdi skoro smešna globočina, če jo primerjamo s sedanjimi jamami, vendar je 26 m pri tedanjih tehničnih pripomočkih pomenilo že zelo mnogo. Kameno olje je bilo v tisti dobi namenjeno samo za razsvetljavo. Proces predelavanja je bil za tedanje podjetnike zelo težavna stvar. Niso vedeli, kaj bi z lažjimi frakcijami sirovega olja, s sedanjim bencinom, ker so oblasti prepovedale zlivati te frakcije v reke. Razen tega so ostajali po predelavi sirovega clja v olje za razsvetljavo zaostanki, katerih prav tako niso mogli porabiti. Takšen je bil položaj pozimi 1. 1965., ko je Hiram B. Everest začel s trgovino z oljem. V družbi z Matthevom Ewingom je na svojem dvorišču sezidal precej enostavno destilacijo. V začetku.so se ostanki destilacije sirovega olja uporabljali kot mazivo za
usnje. To mazivo se je tako dobro obneslo, da je Mr. Everest povečal kotel za destilacijo Dasi so se mu sodobniki smejali, je s to instalacijo tako povečal prodajo, da je 4 oktobra 1866 utemeljil družbo Vacuum Oil Company, Rochester. Kaj kmalu so začeli še drugi podjetniki posnemati destila-cijsko postopanje, in so to dali patentirati. Mr. Everest pa se ni dal oplašiti. Prodajal je farmerjem olje za usnje, oziroma kot sredstvo za konzerviranje komatov in vajeti. Razen tega je seveda prodajal glavni produkt — petrolej. Pri destilaciji pa je ostajala tako velika količina ostankov, da se jih ni moglo vseh prodati.
Tako je prišel Hiram B. Everest na misel, da bi iz ostankov dobival maziva za stroje. Tedaj so se za mazanje strojev uporabljala le rastlinska in živalska maziva. Po dolgotrajnih poizkusih se mu je posrečilo najti sredstvo za mazanje parnih cilindrov. Vacuum Oli Company je tedaj pokazala laz nim tovarnam, kakšne prednosti imajo mineralna olja kot maziva za stroje in kako jih je uporabljati. S tem je prav za prav bil že tedaj napravljen začetek poznejše popolne tehnične pomoči.
Podjetje se je vse bolj širilo in l. 1879. je Hiram B. Everest poveril vodstvo družbe svojemu sinu C. M. Everestu. Ta je spoznal, da se kakovost gotovega proizvoda le tedaj lahko dokaže, ako se ima dobro organizirano prodajno organizacijo in pravilen sistem. Dal je zgraditi izvrstno opremljen laboratorij, v katerem so se delali poizkusi z raznimi mazivi pri raznih strojih. Znani kemiki in tehniki so omogočili kakovost samega proizvoda.
Znanstveno delovanje laboratorija ie bilo zelo važno tudi za avtomobilsko konstrukcijo. Leta 1875. je George B. Selden zgradil motorno vozilo s strojem na notranje zgorevanje. S tem vozilom pa se ni mogel voziti, ker tedanja rastlinska maziva niso odgovarjala svrhi. Tedaj se je spomnil, da producira Vacuum Oil Co. mineralna olja ter je naročil malo količino. Uspeh je bil tako velik, da je pomenil obrat v zgodovini te iznajdbe.
Družba se je čedalje bolj razvijala. Proizvajala je vse vrste mineralnih olj za vse stroje in je začela 1. 1885. izvažati svoje izdelke v Evropo. Uspeh prvih pošiljatev je bil tako velik, da so na Angleškem ustanovili Vacuum Oil Co. Ltd. London. To ie bil le začetek ekspanzije. Kmalu so nastale i osebne družbe v Parizu, Hamburgu, Budimpešti, Dunaju in v Pragi. Danes je razprostranjena Vacuum Oil Company na vsem svetu razen v Rusiji in razna področja spadajo ped 28 direkcij, med katere spada tudi Zagreb, kjer je glavno ravnateljstvo za Jugoslavijo in Bolgarijo. Razen mineralnih olj prodajajo družbe tudi bencin, petrolej in drugo. Posebno velika je organizacija bencinskih Črpalk, ki seveda dokaj koristijo napredku avtomobilizma.
Razvoju Vacuum Oil Company je veliko oripomoglo dejstvo, da ni samo iznašla in proizvajala produkte, ki so po svoii kakovosti na višini, ampak da je našla pri predajanju ono pot, ki vodi potom dalekosežne tehnične pomoči do popolne zadovoijnosti odjemalcev.
S P © M T
Za državno pokalno prvenstvo
Jutri ob 16. Ilirija:SaŠk (Sarajevo).
Jutri se odigrata v Ljubljani in Subotici semifinalni tekmi za prehodni pokal JNS; v Ljubljani igrata Ilirija in Sarajevski amaterski ŠK, v Subotici SAND in beograjski Soko. Prejšnja leta so tekmovali za vup JNS reprezentančni timi podsa-vezov. Letos igrajo prvič klubi, prvaki pod-savezov izven onih, ki tekmujejo v državnih prvenstvenih tekmah. Pokal JNS je originalno delo priznanega zagrebškega umetnika, vredno pribl. 40.000 Din. JNS ga je razpisal, ko je zlati kraljev pokal — predhodnik cupa JNS — definitivno pripadel zagrebškemu podsavezu.
Za pokal je tekmovalo letos v celoti 32 klubov v štirih skupinah. Štirje zmagovalci teh skupin so jutrišnji semifinalisti. Oba jutrišnja zmagovalca prideta v finale, ki se odigra dvojno.
Sarajevski amaterski ŠK (SAŠK) je eden najbolj renomiranih klubov v državi. Dolga leta je bil prvak sarajevskega podsaveza in opetovano je igral v rednih tekmah za državno prvenstvo. SAŠK je bil, ki je predlani iztisnil iz drž. prvenstva Frimorje in par let prej tudi Ilirijo. Zadnje srečanje Ilirije s SAšKom l&ni v Sarajevu, je končalo z 1:5 za SAŠK, vendar je treba pripomniti, da je igrala Ilirija takrat v slabi sestavi. Za jutrišnje srečanje obstoje šanse Ilirije predvsem v tem, da igra na domačih tleh. Njena enajstorica ni v zanesljivi formi. Proti HAšKu je pokazala preteklo nedeljo pač dobro igro, vendar je v moštvu par slabih mest, na katerih bo treba izpremembe.
Predigro bo absolviral predvidoma se-niorski tim Ilirije. Po dolgem presledku se bodo pokazali publiki »kanoni* <ot Pleš, Beltram, tvrdka Janez & Gabrijel Zupančič ojačena eventuelno z Ladom, Weibl itd. Protivnik seniorjev bo najbrž kak podeželski klub, najbrž SK Trbovlje ali SK Bratstvo (Jesenice).
Otvoritev prvenstvene nogometne sezone
Jutri se bo o tvorila prvenstvena nogo* metna jesenska sezona ter bi po žrebu mo* rala odigrati svojo derby tekmo tudi nas ša najboljša kluba ASK Primorje in Ilirija. Ker pa poslednja igra za pokal JNS, se je morala derby tekma preložiti na poznejši termin. Zato so nastale velike težkoče pri nadaljnjem redu tekem, na kar se na žalost JNS ni oziral. Da pa more izvesti jesensko sezono do kraja, je LNP primoran razviti saj ostali po žrebu določeni program. Jutri se bo odigrala prv. tekma I. moštva in re« zerve Svodoba : Grafika teT drugorazred* na prv. tekma Jadran : Reka.
Obe tekmi sta zanimivi predvsem zara> di tega, ker se bo prvič v prvem razredu
borila Grafika, medtem ko bo nastopil v drugem razredu Jadran. Posebno za posled« njega je tekma velike važnosti in zavedati se mora, da je Reka nevaren protivnik. — G!ede Grafike je težko reči, ker je že dolgo nismo videli proti jakemu nasprotniku. Po papirnati formi velja Svoboda za favorita, toda baš v nogomettu so iznenadenja na dnevnem redu.
Vse tekme se bodo odigrale na igrišču ASK Primorja, Dunajska cesta, pričetek bo ob 13.15 Jadran : Reka, slede rezerve Svo« boda : Grafika in I. moštva slednjih dveh klubov.
Propagandni juniorski miting ASK Primorja
Začetek danes v soboto točno ob 15. pop.
Prijave se sprejemajo pol ure pred prvim startom. Vrstni red za soboto je naslednji:
Kategorija A: tek 60 m, skok v daljavo, štafeta 4X100.
Kategorija B: tek 100 m, tek 1000 m, skok v daljavo, met krogle, štafeta 4X100.
Kategorija C: tek 100 m, tek 1500 m, skok v daljavo, troskok, met krogle, štafeta 4X100.
Pravico nastopa imajo vsi verificirani in neverificirani člani prirediteljskega kluba, nadalje vsi neverificirani atleti, ki niso člani nobenega kluba. Vodstvo prireditve si pridržuje pravico spremembe vrstnega reda programa. Drugače veljajo vsi pogoji objavljeni v propozicijah. Preostale točke se bodo vršile v sredo 24. t. m. ob 15. uri.
ASK Primorje.
LNP odstopi?
»Novosti« javljajo iz Ljubljane, da vla» da v vrstah LNP veliko nerazpoloženje proti JNS v Beogradu. LNP je pravočasno sestavil program prvenstva za ljubljanski podsavez ter ga je v zmislu pravil meseo dni pred pričetkom javil JNS v Beograd. Uprava saveza pa se ni ozirala na ta"pro» gram, temveč je šla mimo tega ter odredila tekme za savezni pokal. Tako bo v nedeljo igrala Ilirija s Saškom. Zaradi te« ga trpi LNP občutljivo finančno izgubo, ker je prvenstvo odgodeno in se bo vršilo ob neugodnem času po pravi sezoni. Mno« gi klubi živijo v glavnem od dohodkov pr« venstvenih tekem te r se lahko zgodi, da bo ta zakasnitev povzročila krize. Tudi s športnega stališča bo prišlo do neprilik, ker mnogi manjši klubi čakajo na prven« stvo ter sedaj sploh ne igrajo nobenih te« kem. Tako so na teritoriju LNP nezadovoljni z odredbami in delom uprave JNS Kakor se govori, namerava uprava LNP odstopiti, ker noče nositi odgovornost za te neprilike.
Službene objave LNP
V	naslednjem se daje klubom LNP na znanje zavarovalne pogoje za verificirane igralce s poudarkom, da klubi točno po istih postopajo v izogib izgube pravice do odškodnine v konkretnih slučajih.
Posebni in nadopolnjevalni zavarovalni pogoji
Na podlagi pričujoče police so zavaro« vani vsi verificirani člani Ljubljanskega no» gmotnega podsaveza po številčnem stanju seznama z dne 1. avgusta 1929.
Zavarovanje se razteza, na gojitev no« gometnega športa za čas treninga ter jav« nih nastopov, kakor tudi za vsakega LNP verificiranega člana posebej na to odreje« nih mestih v mejah, kakor tudi izven mej naše države. Pri tem se predpostavlja, da na isti dan ne bo igralo več nego 120 ve« rificiranih igračev. Za primer, da bi se pre« koračilo to število igračev, se plača v pri« meru nezgode samo sorazmerno odškodni« no.
V	primeru, da nastopi moštvo Izven mej naše države, nam je sporočiti naslov in »mena igračev, ki' odpotujejo in to pred obdržanjem dogovorjenih tekem.
Glede nezgod, ki bi se mogle dogoditi ob priliki igranja ali javnih nastopov ali sploh •športnega udejstvovanja, je treba prijaviti 'mena igračev samo v primeru, če se ob pri« liki teh obdržanj dogodi kaka nesreča.
Nezgode, ki se pripeto na takih pnre« ditvah, se imajo javiti navzočemu zdrav« niku p. n. Ljubljanskega nogometnega pod« saveza, v primeru pa, da isti ne bi bil na« vzoč, kateremukoli drugemu zdravniku, ki ima ugotoviti, da se je nezgoda pripetila ob priliki igranja in ki bo poškodovanega sedravil v času njegove delavne nesposob* nosti. Ako ne bi bil navzoč zdravnik p. n. LNP, mora kapetan moštva takoj po ne« »sreči izdati začasno potrdilo, da se je ne« zgoda faktično pripetila pri treningu, jav« nem nastopu itd.
Vsak poškodovani igrač je dolžan takoj prijaviti nezgodo zdravniku p. n. LNP s svoje strani pa zopet takoj zavarovalni družbi, odnosno v zadnjem primeru naj« kasneje tekom 8 dni.
Za primer, da se pripeti nezgoda izven mej naše države, je dolžan dotični klub za slučaj, da spada poškodba po svojem ob« segu ali možnih posledicah iste pod od« škodninsko obveznost družbe, javiti po ta« mošnjem zdravniku ugotovljeno nezgodo po možnosti brzojavno proti naknadnemu donosu dokaza ali pa s priporočenim pis« mom in priloženim izpričevalom tamošnje« ga zdravniškega pregleda in tc najkasneje v roku 8 dni.
V	vsakem primeru je treba, da skuša p. n. LNP s svoje strani direktno ali indi« rektno zmanjšati vsako opasnost odnosno komplikacijo s takojšnjo zdravniško nego ter da najbližji zdravnik odnosno zdravnik p. n. LNP po najvestnejšem pregledu poda svoje pismeno mnenje o naravi poškodbe, to je nezgode, zavarovalna družba si pa pridrži pravico, da lahko da s svoje strani pregledati poškodovanega, kakor tudi pra« vico kontrole o zdravniški negi in eventua« lijah.
Zavarovanje se razteza tudi na nezgode med vožnjo na železnicah ob priliki poto« vanja nogometnega moštva iz domicila na določeni kraj tekmovanja in nazaj.
Veljavnost predstoječega zavarovanja je odvisna od točnega izpolnjevanja zgoraj navedenih posebnih in dopolnjevalnih za« varovalnih pogojev. V primeru, da bi se zavarovanec pregrešil zoper eno izmed pre« vzetih dolžnosti v navedenih pogojih, iz« gubi za dotični slučaj pravico do odškodni« ne.
»Vardar«, akc. osigurajuče društvo.
LNP. — Tajnik I.
Uprava kopališča SK Ilirije. Razpisa« na propagandna plavalna tekma za neve« rificirne plavačice in plavače se vrši v ne« deljo 21. t. m. dopoldne točno ob 10.15 v bazenu SK Ilirije. Vrstni red tekmovanja je razviden na oglasni deski kopališča. — Naknadne prijave se sprejemajo v nede« ljo od 9. dopoldne naprej v kopališču.
Občni zbor MoLNP t Celju se bo vtšil 21. t. m. ob 10. dopoldne, kar je v včerajšnjih službenih objavah pomotoma izostalo. — Tajnik I. LNP.
Službene objave LNP. (Iz seje poslovnega odbora dne 17. septembra 1930.) Popravlja se pomotoma objavljeni termin tekme ŠK »Ilirija t : ASK »Primorje« od 26. oktobra na 12. oktobra t L Tekma ASK »Primorje« : SK »Grafika« se vrši dne 26. oktobra t 1. Verifikacija igr. Boose za SK »Olimp« se glasi pravilno Boox. Pokalna tekma SK »Ilirija« : SK. Š. K. se vrši ob 16. in ne kakor objavljeno ob 16,30. — Tajnik II.
Službeno iz LNP. Iz seje poslovnega odbora z dne 17. septembra t 1.: S pravom nastopa v prvenstvenih tekmah se verificira za SK Jadran Kotar Leopold. — Tajnik II.
Sekcija ZNS (službeno). Delegirajo se k tekmam dne 21. septembra t L na igrišče Ilirije: ob 16. uri predigra — g. Deržaj; ob 16.30 Ilirija : SAŠK — delegira Zbor; (rez. g. Pevalek), stranska sodnika gg. Košak - Zupan. Igrišče Primorja: ob 13.15 Reka : Jadran — g. Šetina; ob 15. Grafika rez. : Svoboda rez. — g. Czerny; ob 16.45 Grafika I. : Svoboda I. — g. Do-
!mar. — V Trbovljah: Amater : Dobrna — g. Cimperman; v Domžalah: Disk : Elan — g. Mahkovec. Gg. sodniki se opozarjajo, da se bo sekcija pri delegiranju ozirala samo na ona opravičila, ki bodo do čertrtka opoldne vpisana v sek-cijsko knjigo v kavarni Evropa. Sodniška poročila o odigranih tekmah pa je odpo-slati najkasneje v 48. urah po tekmi na naslov sekcije.
Službeno iz sekcije zbora saveznih sodnikov JLAS. Za propagandni juniorski meeting ASK Primorja se določa sledeča jurija: g. ssod. Slamič, L. \Vindisch, Sancin, časomerilci Brumati, Čamernik, Kalin, Lu-in, Cek, Saksida, Gostiša, Vidic. — Imenovani gospodje so naprošeni, da sigurno sodelujejo. Sestanek sodnega zbora v soboto ob 14.30.
SK »Ilirija« (lahkoatlet. sekc.). Danes od 16.30 dalje obvezen trening za vse člane pod vodstvom g. Ulage. Posebej vabim ju-niorje: Marchiotti, Glavnik, Gogala Jože in Evgen, Dolenc, Dolinar, Derganc Kristjan in Viktor, Skala, Istinič, Pajnič, Ovin, Fran-cot, Agrež, Golorej, Pogačnik Leopold, Pri-bošek. Dobrodošli tudi novi člani in naraščajniki, ki se sprejemajo ob času treninga vsako soboto, ponedeljek in sredo od 16.30 dalje.
ASK »Primorje« (nogometna sekcija). V nedeljo ob pol 10. igrajo s SK »Natakar«: Bauni I., Baum II., Šinkovec, Bizjak, Sin-kole, Pišek II., Strnad, Kaleari, Golob, Mlinar, Peterlin in Petrič.
SK »Svoboda« (Vič). D revi ob 20. sestanek vseh sekcij. Prinesite opremo.
SK »Svoboda«. Jutri v nedeljo prvenstvena tekma rezerve in I. moštva s SK »Grafika?. Rezerva mora biti ob 14., I. moštvo pa ob 15. v naši garderobi. Postava v garderobi. Postava v garderobi. Stranski sodnik za prvo tekmo Lovrač, za drugo Gabršek.
Smučarski klub Ljubljana sporoča svojemu članstvu, da se vrši II. redni občni zbor, z običajnim dnevnim redom dne 8. oktobra t. 1. ob 20. v damski sobi kavarne Emona. Samostojni predlogi za občni zbor se morajo v smislu § 20. klubovih pravil sedem dni preje javiti odboru, sicer se obravnavajo le, ako sklene to občni zbor. Predloge je poslati pravočasno na naslov tajnika II. g. Franio Kopriva, Ljubljana. Aleksandrova 14.
SK Ilirija (table-tenis). Danes ob 18. izredno važen sestanek v klubski sobi kavarne Emona. Prosim, da se ga vsi sekcij-ski člani sigurno udeleže. Program: zimski trening, določitev števila članov, verifikacija članov itd.
SK »Ilirija« (nogometna sekcija). Rezerva igra jutri s SK »Olimpom« v Celju. Zbirališče točno ob 13.20 pred glavnim kolodvorom, povratek iz Celja ob 22. Seniorski tim igra ob 14.30 s SK »Bratstvom« z Jesenic predigro tekmi Ilirija : Sašk. Juniorji igrajo ob 13.30 s SK »Mladiko«. Sestave moštev so objavljene kot običajno.
SK Reka. Jutri ob 13. naj bodo na igrišču Primorja: Corič, Košir, Battelino, Ven-turini, Fači, Mihelj, Eržen, Česnik, Ane, Temma, štrukelj rez. Broni. Gospodar naj prinese opremo na igrišče ob pravem času. Stranski sodnik Ferl, reditelja Teran in Pišler.
SK Ilirija. Sabljaška sekcija ustanovi v bodoči seziji poleg že obstoječega tečaja za sabljanje še tečaj za lforetovanje, v ka« terega sprejemajo tudi začetnike, dame in gospode. Informativni sestanek vseh inte« resentov se vrši v sredo dne 24. t. m. ob 19. v telovadnici ženskega učiteljišča na Resljevi cesti.
K
avti pa k a ni *
V nedeljo k LASANU (gostilna Split na Jesenicah), kjer bo na ražnu pečen prašič in izvrstno prirejen pečeni odojak. — Tudi z dobro kapljico se bo vsak lahko okrepčal. Cene zmerne.	Priporočata se
13131 JURIJ in JELA LASAN.
10/o popusta
na žagan ln tesan STAVBNI LES.
Dostava tudi na stavbo. 13124
FRAN ŠUŠTAR
lesna industrija in trgovina, parna žaga LJUBLJANA, Dolenjska cesta 12.
Ples
-- gimnastika!
Za poklicne in lajike
(dame, otroci itd.).
Plesalka Meta Vidmarjeva (dipl. v šoli Wigmann) sprejema učence v Narodnem domu (vhod iz Bleiweisove ceste) od 3. do 5.	13121
Večerni kurzi v ženski realni gimnaziji (telovadnica) od 8. do 9. zvečer.
Iz Slov. Bistrice A
sb— Ir sokolskega društva. 14. t. m. so bile odigrane meddruštvene tekme v od« bojki. Oplotnica je izostala in je zato iz« gubila proti Konjicam. Prvo igro so od« igrali Slovenjebistričani proti Hočam. Iz« gubili so v obeh polčasih v razmerju 15:8, 15:10. Dobro izvežbani hoški člani so nato porazili še Konjičane v razmerju 15:7, 15:0. Vsi oddelki so pričeli z redno telovadbo po starem urniku in se marljivo pripravljajo na društveni nastop, ki bo 5. oktobra. Ne« ko mrtvilo je opažati le med članicami, ka« terih število se krči. Novi člani, naraščaj in deca prične z rednimi važbami šele po društvenem nastopu. — Prosvetni odbor pripravlja spominsko prireditev 10«!etnice koroškega plebiscita, nekoliko predavanj, za zimske mesece pa društveno prosvetno šolo.
sb— Vojaška komanda v SI. Bistrici ku« puje neposredno od kmetov oves po 190 dinarjev, ječmen po 160 Din, seno po 60 dinarjev in slamo po 40 Din za 1(W kg. Ta način kupovanja izključuje vse posre« dovalce, kar gotovo koristi pridelovalcem, poleg tega pa tudi državi, ki dobi dobro in nepokvarjeno blago. Zato priporočamo okoličanom, da se vabilu vojaškega erarja po možnosti odzovejo.
sb— Semenska rž iz Beltincev. V svrho razmnožitve dobre semenske rži je kupila banska uprava pri semenogojski postaji ▼ Beltincih večjo količino rži, ki je vsem kme« tovalcem na razpolago v mariborskem skla« dišču Kmetijske družbe, in sicer za ceno 1 Din kg. Vsadko dobi največ do 100 kg semena, poleg tega pa mora obenem kupiti še 130 kg umetnih gnojil in se zavezati, da bo najmanj tretjino pridelka prodal sose« dom.
Iz uradnih in drugih službenih obfav
Za ustanovitev delniške družbe i imenom »Kreditna banka d. d. v Murski Soboti« je izdala banska uprava definitivno odobritev gg. Benku Josipu in drugom. Osnovna delniška glavnica 1,500.000 Din je razdeljena na 3000 delnic po 500 Din nominale, ki se glase na ime.
Vzajemna pomoč, registrirana pomožna blagajna v Ljubljani, je vpisala izpremem-bo pravil v §§ 1. do 3., 5. do 12., 14., 15., 17. do 19., 23. do 28. Izpremembe se nanašajo zlasti na določbe o vpisninah, prispevkih za rezervni sklad, mesečnih članarinah in prispevkih za zavarovanje dote, odnosno posmrtnine, dalje na sprejem članov, na izplačevanje dote in posmrtnine ter na volitev uprave blagajne. .
Mesto banovinskega cestarja je razpisala banska uprava za območje okrajnega cestnega odbora v Gornji Radgoni za cestno progo od km 29.500 do km 34.500 na cesti Ormož - Ljutomer - Gor. Radgona - Cmu-rek.
Neznane dediče sklicuje okrajno sodišče v Gor. Radgoni za dne 1. marca t. L umrlim Jožefom Kausom, samskim hlapcem, stanujočim nazadnje v Donnersdorfu, okraj Radkersburg. Za skrbnika zapuščine je imenovan Valentin Bertič, posestnik v Nasovi, srez Ljutomer. Kdor hoče zahtevati zapuščino, mora javiti to sodišču v šestih mesecih in izkazati svojo dedinsko pravico.
V zadružni register je pri »Hranilnici in posojiluici v Dražgošah r. z. z o. z.« izbrisan član načelstva Franc Luzner.
Prvo ponudbeno licitacijo za oddajo del in dobave pri izvršitvi vodovoda v Črni, srez Prevalje, razpisuje županstvo občine Črna na dan 12. oktobra ob 11. dopoldne v svojih uradih. Ponudbe je predložiti v obliki enotnega popusta v odstotkih na cene uradno odobrenega proračuna, ki znaša 472.080.60 Din. Občina si izrecno pridržuje pravico, oddati razpisana dela in dobave brez ozira na višino ponujene vsote, oziroma vse ponudbe odkloniti brez vsake obveznosti. Vsak ponudnik mora ostati v besedi 60 dni po licitaciji.
pr/ *****
ČE NIMAM DOBRE KAVI3 'DOBITE DNEVNO SVEŽE PRAŽEN0 LE'
P/}/ tvd. B MCTCH
imiJAHi. VODMKOV TRG 5.
Cenjenim damam se priporoči
Salon klobukov A. Pekoli
Miklošičeva c. 30, I. nadstropje, vhod iz Pražakove cesta 8.	36948—30
Na dr. Krekovi meščansko-gospodinj-ski šoli v Zg. Šiški pri Ljubljani
se prične novo šolsko leto 1930—1931 dne 1. oktobra. Sprejemajo se notranje, ki plačajo 1000 Din mesečno, in zunanje 25 Din za kosilo. (Kosilo je obvezno za zunanje vsakokrat, kadar kuhajo.) V zavodu bo nemška konverzacija. Nadaljnja pojasnila daje šol. vodstvo. — Prospekti na razpolago.	13133
Potnika
dobro izvežbanega, ISCE Kletarska zadruga Maribor, Cankarjeva ulica 1, «a prodajo njenega lastnega vina v Dravski banovini.	13129
Dražbeni oklic
v konkurzni zadevi Alberta Krivica, mo» torna žaga v Mirni peči, se bodo v nedeljo 21. septembra 1930 prodala proti takojšnjem« plačilu dražbenim potom Israstcva meterska drva in hrastovi hlodi, tn sicers
Ob 10. uri dopoldne na postaji v Tarnanju in pod kolodvorom v shrambi Prahoviča.
Ob 11. uri dopoldne pri Marko Matjašiču v Rakovcu in pa na prostoru med Rakovcem, Brodom na Kulpi in železniško postajo vzdolž železnice proti Božakovem.
Ob 13. uri, t. j. ob 1. uri popoldne, pri Jakljevič Ani v Rado-vicih štev. 8 in ob 15. uri v gozdu Ivana Pluta v Krvav-jem vrhu 85 m8 hrastovih hlodov.
V torek dne 23. t. m. ob 13. uri v Mirni peči pri žagi deske, jamski les, gramoz in pohištvo.
Natančnejše podatke daje upravitelj konkurzne mase dr. Josip Globevnik, odvetnik v Novem mestu.	3.3130
Iz življenja tn sveta
Pogled na
Italija skrbi za vojno mornarico
podmornico »Tricheco«, ki je bila prošle dni v tržiški ladjedelnici spuščena
v morje.
Prerokinja Laila
Neki nemški politik, ki pa noče izdati svojega imena, je pozval, kakor poročajo berlinski listi, v nemško prestolnico indijsko prerokinjo Tersren Lai-lo, da bi v prihodnjih dneh na veliki politični konferenci napovedala bližnje dogodke po svetu in zlasti v Nemčiji. Njene napovedi bodo potem objavili, da bi omogočili čim širšo kontrolo.
Laila je že v prejšnjih časih prerokovala, v prvi vrsti politikom in diplomatom, bodočnost in v treh primerih so njene prerokbe vzbudile veliko pozornost. To je bilo nekoliko mesecev pred katastrofalnim padcem franka, ko je tudi napovedala točno, kdaj se bo frank ponovno stabiliziral; dalje je napovedala z vsemi podrobnostmi povra-tek princa oz. sedanjega kralja Karola v Rumunijo, a že 1. 1928. je podala obširno izjavo o poletu obeh francoskih letalcev Costesa in Bellonta čez Ocean.	.
Takoj po svojem prihodu v Berlin je napovedala nove dogodke. Po njenih prerokbah bo kmalu po prvi seji novega nemškega državnega zbora neki poslanec umrl. mož, ki mu bo sledil, postane v dveh letih nemški diktator, ki bo vladal s pomočjo parlamenta, v katerem bodo sedeli zastopniki samo treh, pozneje samo dveh strank. Diktator bo Nemčijo baje dvignil iz vsakršne krize in bo vodil oster boj proti ženski volilni pravici. Še v letošnjem decembru se bo Nemčija gospodarsko opomogla, prihodnjo pomlad bo rešila vprašanje svojih neposlancev. Tedaj jo čaka tudi večji puč oz. pogrom, ki bo zahteval veliko žrtev; po tem dogodku bodo nemški narodni socialisti izginili s prizorišča.
Dalje pripoveduje ga. Laila, da bo napočila v manj nego 15 mesecih v Rusiji ogromna protirevolucija: manjše revolucije bodo tudi v Albaniji in v Italiji, ki pa jih bo Mussolini baje potlačil. Poleg drugih manjših stvari je napovedala še to, da bo Schmeling še trikrat vodil uspešno borbo za naslov svetovnega boksarskega prvaka, a v prihodnjem letu se bo angleški prestolonaslednik princ "VValeški končno poročil.
Spreobrnjeni zagovornik prohibicije
V	Newyorku vzbuja veliko senzacijo odstop državnega pravdnika Char-lesa Tuttlea, ki je bil znan kot eden r.ajostrejših pobornikov prohibicije. Svoj odstop je sedaj utemeljil s tem, da je prohibicija cisto odpovedala. Med ljudstvom je nepopularna, nihče ne more biti zadovoljen s sedanjimi razmerami v tem pogledu v Ameriki, a tudi ni nobenega npanja, da bi namere pro-hibicionistov uspele. Tuttle priporoča kot edini izhod, naj se nadziranje in prodaja alkoholnih pijač poveri posameznim državam, pri čemer naj bi zasebno organizacijo popolnoma izkljii-čili.
0 pariških lovcih
V	pariškem občinskem vestnikn je bilo nedavno objavljeno opozorilo pariškim lovcem, da se to in to nedeljo ob 7. uri zjutraj konča lovopust in da je od tiste ure dalje dovoljen odstrel vsake živali. Izvzeti so samo fazani, ki se smejo streljati šele v nedeljo, 21. septembra od 19. ure zvečer. Opozorilo velja seveda le za seinski depar-tement, ki je tako gosto naseljen, da je dolgoušec pravi čudež in se nanj vržejo cele čete lovcev. Fazana pa srečaš le, ako ga je usodna zmota prinesla v ta preobljudeni kraj. Vendar se je na ta poziv par tisoč ljudi javilo za lovsko karto v seinskem departementu. Pariški listi tolmačijo to lovsko strast t veliko potrpežljivostjo pariških lovcev. Ti so zadovoljni, da s puško sede na preži po cele ure in da sanjajo o časih, ko so po istih krajih francoski kralji še prirejali gonje za jeleni in mrjasci. Marsikomu je še všeč, da je
iztrebljena ta nevarna zverina. Sploh doživi oni lovec največji lovski dogodek, ki si je plezajoč čez plotove raztrgal nove hlače, kar je dokaz naporov, ki jih je mož prestal na lovu. V ostalem, kdo bi bil krvolok, da bi sam pobijal zajce, ko jih v trgovini dobiš že lahko osnažene. Saj tudi pečenko jemo, pa nam ni treba klati svinj in pobijati goveda. Tako ljudomili so pariški lovci!
Pametna uredba
V Ameriki železnični, poštni, brzojavni in drugi uradniki, ki prihajajo v stik s strankami, niso tako brezime-ni, kakor v Evropi, ko nikoli ne veš, s kom imaš posla. V ameriških uradih se blesti na vsakem okencu ime ura-dujočega in ž njegovim imenom je opremljena miza, stol in celo pisal ai stroj. Pravijo, da to navaja uradnike, da so ljubeznivi in prijazni s strankami, ko vsakdo ve njihova imena. Praktična uvedba, ki bi jo kazalo ponekod \wv.ojitjLtji4i.
GroSica Apponyijeva
Predsednica odbora za socijalno skrb v Društvu narodov grofica Apponyijeva je prva ženska, ki je članica predsedstva DN.
Prevelik za vojaščino
Navadno se zgodi, da kdo ni potrjen k vojakom, ker ne dosega vojaške mere. Na zgoraj take omejitve ni bilo. Vendar se je v departementu Oise pripetilo nekemu naborniku, da ga je komisija odklonila edino zato, ker je prevelik. Mož meri 2 m 3 cm, zato je komisija spoznala, da bi domovini napravil več škode nego koristi. Vse Uniforme, perilo in obutev bi bili morali delati zanj posebe, tudi posteljo bi morali dobiti daljšo, ž njo pa odeje, blazine in drugo posteljno perilo. Tudi snedel bi za dva druga. Skratka: mož bi tako zelo obremenil vojaški erar, da so ga raje izpustili.
Hotel - zrcalo narodov
Ni dvoma, da je ravnatelj hotela najbolj poklican, da sodi o navadah in vedenju zastopnikov posameznih narodov. Saj si v hotelu podajajo kljuko Francoz in Japonec, Turek in Anglež, Spanec in Indijec ter je pri vsakem obisku mogoče študirati šege dotičnega naroda. Zato so ravnatelji hotelov na srečo zelo molčeči, da si ne odbijajo gostov kake posebno občutljive narodnosti. Ravnatelj pariškega hotela v St. Germainu des Pres pa je po izstopu iz službe vendar ocenil narodnosti po svojem dolgoletnem opazovanju. Najlepše so razmeroma ocenjeni Angleži, ki jim šteje ravnatelj v dobro, da se nikdar ne javljajo v njegovo pisarno v spodnjem perilu, da se ne vračajo v hotel pijani in da le redko sprejemajo obiske v svoji sobi. V svoji sobi ima Anglež navadno veliko knjig in steklenic z alkoholom. Hujše je mož obdelal Američane. Izgleda, da ti ljndje postopajo s tujo lastnino ravno tako brezobzirno, kakor s svojo. Umazane čevlje vržejo kar v predal s čistim, perilom, kuhajo pa si jed sami na špiritu in zato ostane potem na mizi vse polno madežev. Zlasti Američanke so v tem ožini dovršene in sodeč po njih
ljubezni do žganih pijač, bi si človek ne mislil, da prihajajo iz dežele večne treznosti, marveč iz dežele, kjer se pije noč in dan. Rusinje imajo navado, da brezkončno debatirajo, osobito pen oči in pri tem prodira nji ostri glas devet sten na levo in desno. Egipčanke rade napravijo iz svoje sobe harem. Vsak večer privedejo po pet ali šest prijateljic, čebljajo z njimi pozno v noč, nato pa jim posteljejo postelje kar po tleh. Prav posebno navado imajo Šve-dinje, ki redno poskusijo v hotelu samomor, kar pa se jim takisto redno ne posreči. Čudovit gost v hotelu je Kitajec. Ta si da vsako jutro nanesti v sobo več časopisov, nego vsi drugi gostje. Pri tem se opaža, da kupuje tem več listov, čim manj razume dotič-ni jezik.
Dunajčani pijejo manj piva
Dunajska proizvodnja piva, ki zavzema prilično polovico celotne avstrijske proizvodnje te pijače, je v letošnjem avgustu nazadovala napram lanskemu avgustu za celih 35 odstotkov. To nazadovanje sta občutno ugotovili tudi država in dunajska dežela, ki sta v tem času pobrali za približno 8 milijonov dinarjev manj raznih davščin na pivo nego v lanskem avgustu.
Morski volkovi v — Budimpešti
V akvariju budimpeštanskega vrta sta se izlegla iz jajc dva mlada morska volkova. To je prvi primer, da se je posrečilo v kakšnem akvariju pomnožiti število teh nevarnih morskih zverin.
Frapantno zdravljenje revmatizma, bolezni prehlada in glavobola
V interesu vseh bolnikov objavljamo sle« deče pismo g. Rad. Markoviča, priv. urad« nika, Beograd, Dobrovoljska 66: »Moja mati je že od davna trpela na hudih rev« matičnih bolečinah. Bolečine so bile tako hude, da so preprečevale, da bi vršila naj« navadnejša dela v gospodinjstvu. Povsem je bila navezana na pomoč. Vsemogoče me« dicine je poizkusila in bila je že skoro obupala, ker ji nič ni pomoglo. Nasprotno radi uživanja izvestnih tablet si je pokva« rila še želodec v taki meri, da včasih po par dni ni mogla ničesar jesti in je morala ,sfiStav!ti tUdI zauživanje-teh zdravil. Slu« čajno Sem prinesel iz apoteke škatljico To« gala, ker sem slišal o njem toliko hvale. Najprej ni hotela ničesar slišati, da bi jih vzela, ker je imela zelo slabe izkušnje z drugimi medicinami. Pozneje pa, ko so se bolečine vsled nagle spremembe vremena ponovile, je vzela Togal in ni se pokesala! Ze po zavžitju prvih treh tablet je pone* halo trganje v rokah m nogah tako, da je prvikrat po dolgem času dobro zaspala. Ker ni imela nobenih težkoč več z želod* cem, ki se jih je tako bala, je ponovno vzela Togal in dobro ji je storilo. Nada« ljevala je z rednim zauživanjem Togala in danes, ko je potrošila eno malo in dve ve« liki škatlji, je popolnoma ozdravljena. Meni osebno, je Togal pri prehlajenju iz« vanredno koristil, tako da ga morem iz lastnega izkustva vsakomur priporočiti.« — Enako kakor g. Markovič pišejo mnogi ti« soči, ki so uporabljali Togal proti revma« tizmu, protinu, ishijasu, bolečinah v skle* pih in udih, živčnih bolečinah vseh vrst, gripi in boleznih prehlada. Neki redar je trpel na strašnem glavobolu od 1. 1913. Tu* di zdravljenja zdravnikov za živce niso po« magala ali pa je bila pomoč le prehodna in kratka. Ko je uporabil Togal, je že po prvih tabletah ponehal glavobol. Uporabljajoč redno skozi osem dni Togal tablete, je bol« nik popolnoma ozdravel od svoje težke bolezni. Togal pomaga takoj in je zajam« čeno neškodljiv. Togal odstranjuje iz_ te« lesa na priroden način snovi, ki povzročajo bolezni in deluje na ta načm direktno na koren bolezni. En sam poizkus vas prepn« ča! Zahtevajte v svoji lekarni prave Togal tablete. Ako slučajno niso na zalogi, dobite jih prav kmalu!	11835
Zopet plavanje preko Rokavskega preliva
Ameriški dvojčici sestri Zitenfeld, ki sta nedavno prispeli v Dover, da skupno preplavata preliv. Njun prvi poskus pa se je izjalovil že po par urah plavanja.
Srečke
Z8
IV. razred
državne razr. loterije so dospele
Opozarjamo naše igralce, da je čas za obnovo srečk do 1. oktobra. Žrebanje pa se bo vršilo dne 6. oktobra. Kdor hoče igrati v V. razredu (milijonskem) naj pravočasno zamenja srečko, da ne bo prepozno. Nekaj srečk je tudi še za IV. razr. na razpolago.
Zadružna hranilnica r. z. z o. z., Ljubljana, Sv. Petra c. 19
Radio
IZVLEČEK IZ PROGRAMOV
Sobota, 20. septembra. LJUBLJANA 12: Poročila iz dnevnikov plošče. — 13: Napoved časa, borza, plošče ■ 18: Koncert radio - orkestra. — 19: Predavanje o Andrejevi ekspediciji. — 19.30: Piošče. — 20.30: Prenos opere iz Beograda. — 22.30: Napoved časa in poročila.
Nedelja, 21. septembra. LJUBLJANA 8: Prenos cerkvene glasbe iz Škofovih zavodov v Št. Vidu. — 9: Kmetijska ura. — 9.30: Prenos slavnostne akademije iz Škofovih zavodov. — 11: Koncert radio - orkestra. — 12: Tedenski pregled. — 15: Nasveti za kmeta. — 15.15: Plošče. — 15.30: Humoristično čtivo. — 16: Tamburaški klub >Koloc iz Trbovelj. — 17: Calderon: >Skrivnosti sv. mašeč. — 19.30: Prenos opere iz Prage. — 22: Cas in poročila. — Plošče.
BEOGRAD 9: Prenos iz Saborne cerkve.
—	10.30: Plošče. — 12.15: Koncert radio-kvarteta. — 16: Ciganska godba. — 17.30: Narodne pesmi. — 18: Godba na harmoniko. — 19.30: Prenos opere iz Prage. — Plošče. — ZAGREB 11.30: Vojaška godba.
—	20.35: Večer arij in pesmi. — 22: Lahka godba orkestra. — PRAGA 18.15: Koncert operne glasbe. — 19.30: Prenos iz gledališča: Smetanova opera »Dve vdovi«.
—	22.25: Koncert lahke glasbe. — BRNO 18.15: Arije in pesmi. — 19.30: Prenos vsega programa iz Prage. — VARŠAVA 17.25: Koncert godbe na pihala. — 20.15: Koncert solistov in orkestra. — 23: Godba za ples. — DUNAJ 10.30: Koncert nabožne glasbe. — 11.05: Koncert opernega orkestra. — 13.15: Opoldanski koncert. — 15.30: Godba orkestra. — 19: Skladbe za gelo. _ 20.40: Operetni večer. — Lahka godba. — BERLIN 18.45: Komorna glasba.
—	20: Wagnerjev večer. — Godba za ples.
—	FRANKFURT 19.30: Prenos vsega programa iz Stuttgarta. — LANGENBERG 20.10: -Orkestralen- in pevski koncert — Lahka glasba. — STUTTGART 19.30: Pesmi. — 20: Sluhoigra. — 20.45: Koncert operne glasbe. — 22.45: Godba za ples. — BUDIMPEŠTA 12: Vojaška godba. — 17.15: Orkester in petje. — 20: Dramski večer. — Lahka glasba. — RIM 17.30: Koncert. — 21.05: Operni večer.
TONE POLJŠAK
Ljubljana, Aleksandr. c. 5*
Projektiranje in izvršitev električnih naprav ln instalacij. Popravila električnih strojev in aparatov.	134
SOKOL
Sokolski dan v Veržeju
Stari častitljivi »verženski hrami« so to nedeljo, 14. t. m., zopet enkrat zaživeli. Sokoli so praznovali svoj dan ob priliki društvenega telovadnega nastopa, ki se je vršil v lepo okrašenem vrtu br. Hodžeta ob prisotnosti številnih gostov iz vseh krajev Murpolja in Prekmurja, kot trudi s sodelovanjem Sokolstva iz društev Mur« ske Sobot, okrožja (Ljutomer, Sobota, Kri« ževci in Gor. Radgona). Dopoldanske sku« šnje so se v redu izvršile. Popoldanski spo« red je bil dokaj obširen in se je hitro iz« vršil. Vodil ga je spretno agilni načelnik br. Hedžet ml. Pred nastopom je pozdra« vil zbrane goste in Sokolstvo društveni starosta br. I. Senčar, nakar je v navdu* šenem govoru v imenu občine trga Veržej govoril njen zastopnik br. Cmurekar ter ob sklepu še pisec teh vrst. Po odsviranju državne in vseslovanske himne se je začel nastop vseh oddelkov z obveznimi vajami, kjer so posebno ugajale selske vaje doma* činov pod vodstvom br. Hedžeta ml: Čla« niče (8) ra Gor. Radgone so podale poseb« ne telovadne plese v dečvah s s. Crelogo« vo. Pohvalno naj omenim tudi moš. na* raščaj iz Križevcev pod br. Borkom s svo« jim eksaktnim izvajanjem praških vaj. Pri orodni telovadbi smo videli zanimive sko* ke čez mizo in vaje na drogu, ki so jih de* lali bratje iz Ljutomera in G. Radgone. Domač naraščaj z br. Rosom je podal tež« ke Mačmove pri skušnji bolje in mu če« stitam na takem uspehu. Nastopa članic pod br. žup. podnač. C. Hočevarjem s sa« veznimi sta primerno zaključila telovadni program. S tem je završeno tudi vse zu« nanje delo v Sok. Mur. okrožju, ker se prenese vse v telovadnice in na odre. Mar« Ijivo je svirala pri vsej prireditvi ljuto* merska mestna godba pod br. Zacharlom, a pri veseli zabavi je neumorno sviral tam« buraški zbor Bralnega društva pod br. Kožarjem.	ar.
Dodatno poročamo k naši notici o pred-njačkem tečaju župe Ljubljana, da je imel na zbrane tečajnike ob priliki otvoritve tečaja lep programatičen nagovor župni starosta br. dr. Josip Pipenbacher. ki je zlasti naglašal velik pomen predniakov za redno delovanje vsakega sokolskega društva ter na koncu svojega pozdravnega govora po-
zval vse tečajnike, naj s pazljivostjo in vnemo slede predavanjem posameznih bratov.
Šmarje pri Jelšah. Tukajšnje sokolsko društvo je počastilo rojstni dan svojega staroste Nj. Vis. prestolonaslednika Petra na kar najbolj svečan način. Prvovrstni sokolski orkester je priredil na predvečer svečan koncert, ki je bil jako dobro obiskan. Po odigranju »Bože pravde,« katero so poslušali vsi prisotni stoje je v vznesenih besedah proslavil brat starešina doktor Šasel ta sokolski praznik ter pozval vse prisotne k še intenzivnejšemu delu za Sokolstvo. Br. prosvetar je po končanem govoru prečital udanostno brzojavko, ki se je po splošnem odobravanju odposlala na najvišje mesto. V nadaljnem pa je poskrbel orkester za užitkapolno zabavo, ki je odigral vse točke sporeda povsem dovršeno. Na praznik sam so se udeležili svečane službe božje vsi zastopniki uradov, Sokola, učiteljstvo in šolska deca. Nato so izrekli vsi zastopniki uradov in ostalih korporacij v roko sreskega načelnika iskrene častitke. Redna telovadba vseh oddelkov se je pričela 15. septembra. Pripominjamo, da so telovadne ure za članstvo kakor tudi starejšo vrsto v ponedeljkih in četrtkih vsakikrat od 20. do 22.
Ustanavljanje sokolskih čet v župl Tnzla je bilo pričelo že pred leti, vendar akcija ni imela onega uspeha, kakor je to slučaj v Hercegovini. Sedaj je ponovno pričelo delo tudi v tem pravcu in je bilo osnovanih po raznih župnih društvih nekoliko sokolskih čet, tako n. pr. v Husini, Dubravah, Bo-činji, Dobrinji in Lepunicama. Vsaka četa ima, svoje matično društvo, ki je dolžno skrbeti za razvoj in delovanje.
Nov Sokolski Dom v Stari Pazovi. Kakor poroča Sokolski Glasnik, se je pričelo začetkom septembra z gradbenimi deli za Sokolski dom v tem precej velikem kraju, kjer imajo zelo agilno sokolsko društvo tamošnji Slovaki in Jugosloveni skupno. Mestna občina je podarila sredi mesta veliko stavbišče sokolskemu društvu. Proračun doma, za katerega je izdelal načrte poznani sokolski delavec in projektant te-lovadišča na zletu, br. Momir Korunovič iz Beograda, znaša okrog četrt milijona dinarjev in je povečini v ta namen potrebni denar že zbran. Poleg doma, ki ima primerno veliko dvorano in še 6 drugih prostorov za društvene namene, stoji danes že stavba Zdravstvenega doma, kamor vodi iz obla-čilnic Sokolskega doma hodnik v kopališče, s čemer bo omogočeno telovadcem redno kopanje po telovadbi.
Lužiško srbsko Sokolstvo je priredilo letos že svoje prve župne zlete. župa »Han-drij Zejler« je imela svojo župno telovadbo v Lazech, kjer je sodelovalo okrog 60 članov pri prostih vajah. — V Rakecah je bilo letos zborovanje vseh nacijonalnih lužiško-srbskih društev, ki se ga je seveda udeležilo tudi Sokolstvo. V sprevodu je korakalo okrog 250 Sokolov, pri prostih vajah pa je vežbalo 130 članov, pa tudi 22 članic, ter 46 dece iz Radworza in Komorova. Polagoma, sicer z velikimi težavami, toda vendar se širi sokolska misel na Lužici, četudi ji nasprotujejo ne samo Nemci, temveč tudi domači nasprotniki.
Dopisi
SV. ANTON V SLOV. GORICAH. Tu«
kajšnje mlado Sokolsko društvo priredi skupno z društvom od Sv. Urbana že svoj drugi javni nastop 21. t. m. pri Sv. Andražu v Slovenskih goricah. Razen članov nasto* pij o tokrat tudi še ženska deca in članice. Začetek telovadbe ob 15., po nastopu ljud« ska veselica v gostilni g. Role. Pridite!
ZASIP. Upraviteljstvo osnovne šole iz« reka najlepšo zahvalo Prosvetnemu društ« vu Zasip za 200 Din za revne učence tu« kajšnje šole.
DOMŽALE. Prostovoljno gasilno dru« štvo je v nedeljo 14. t. m. priredilo v Štu« di vrtno veselico ob priliki prevoza ročne brizgalne v Študo v prostore, ki jih je dal brezplačno na razpolago g. inž. Rudolf \Villmann. Prireditev, ki se je vršila na vr« tu in v prostorih ge. Fanike Brillijeve, je v glavnem po zaslugi g. inž. Willmanna in njegove rodbine ter rodbine Brillijeve in ostalih sodelujočih uspela v vsakem po« gledu ter mnogo pripomogla k poživitvi gasilske ideje v Študi.
JEZICA. Dramski odsek Sokolskega dru« stva na Ježici priredi v nedeljo 21. t. m. igro »Rodoljub iz Amerike«. Vsi prijate« lji Sokola so vljudno vabljeni. Začetek ob 20. uri.
147
Telefon 2718
SLOVENIA-TRANSPORT
Ljubljana, Miklošičeva cesta štev. 36.

0>r-
9
W. Mastermannr
Kdo jo je umoril?
Roman
Nazadnje so poklicali Anthonyjevega slugo; prišel je ves žalosten, toliko da ni jokal. Moral je potrditi, da je gospodar levičar. Na vse načine si je prizadeval, da bi ga razbremenil. »Gospod Anthony se je že toliko odvadil svojega levičarstva, da rabi nož in vilice z desno roko. Zato ne razumem, kako bi bil mogel izvršiti to dejanje.«
Državni pravdnik ga je ostro zavrnil z opazko, da ni zato tu, da bi izražal svoje osebno mnenje, ampak zato, da odgovarja na vprašanja. Sluga se je bolestno ozrl na gospodarja in odšel iz dvorane.
»Dokazno postopanje obtožbe je s tem končano,« je nazadnje proglasil Smidt. »Lahko bi bili poklicali še eno pričo, namreč gospo Kenyonovo, a njena izpovedba ni važna. Razen tega moram z obžalovanjem omeniti, da to damo še vedno pogrešajo. Vsa prizadevanja, da bi jo našli, so bila doslej zaman. Prepričan sem, da sodni dvor globoko sočustvuje z njenim soprogom, ki mu je naložena toli strašna preiz-
kušnja.«
Med premorom je imel Forbes kratek razgovor z Anthonyjem. »Sir James bi rad vedel, ali vzlic vsemu, kar ste pravkar slišali, še vedno želite, da obramba predlaga, naj vas zaslišijo?«
»Seveda hočem to.«
»Rad bi vas le opozoril, da vas k temu ne morejo siliti.«
»To vem. A gotovo bi napravil na porotnike neugoden vtis, če bi se odrekel izpovedbe. Velikokrat sem v časopisih zasledoval poročila o obravnavah zaradi umorov.«
Njegovi živci so ga puščali na cedilu in tudi odvetnik je bil videti bled in ves v skrbeh. »Nu, kakor hočete,« je dejal.
Ko je bil sodni dvor spet zbran, je sir James vstal.
»Nobene druge priče ne bom poklical kakor obtoženca samega,« je napovedal. S tem si je zagotovil zadnjo besedo, kar je pri obravnavah zaradi umorov zelo važno.
Anthony je stopil naprej. Zdaj je bil
miren in zbran. V tej uri skrajne preizkušnje, ki je odločala o njegovi usodi, je obvladal vse svoje duševne in telesne moči. Zaman se je oziral, da bi zagledal obraz, katerega se je obenem veselil in bal. Nikjer ga ni bilo videti. Nato so se njegove oči srečale z očmi Arthurja Barrata, ki so se kakor hipnotizirane upirale vanj. Nekaj v njegovem bledem obrazu je Anthonyja tako presunilo, da dolgo ni mogel odvrniti pogleda od njega. Strah in skrajna napetost sta se izražala v Arthurjevih črtah. Anthony je šele tedaj odtrgal oči, ko je začul glas svojega zagovornika.
»Povejte gospodom porotnikom natanko, kaj ste delali tisto popoldne, ko so umorili Kitty Lakeovo «
»Obedoval sem v gostilni pri »Bršlja-nu« v Littleworthu in šel nato na iz-prehod.«
»V kateri smeri?«
»Okolica mi ni natanko znana, a mi-. slim, da sem šel na sever proti gričem.«
Sir James je nagrbančil čelo. »Tedaj v smeri proti hiši, kjer se je zgodil zločin.«
»Najbrže.«
Poslušalci so se spogledali. Ta, ki je stal pred njimi, je bil ali nedolžen človek ali pa prekanjen zločinec, ki je hotel umetno zbuditi že naprej določen dojem.
»Ali niste srečali nikogar, Id bi vas mogel spoznati?«
»Žive duše ne.«
»Ali ste bili presenečeni, ko vas Je ▼ gostilni dobil stotnik Farrar in vam povedal novico?«
»Komaj sem mu verjel. Saj nisem niti vedel, da je bila gospodična Lakeo-va pri Kenyonovih v gosteh.«
Začudenje je pokrilo vse obraze.
»Tedaj gotovo nimam razloga za vprašanje, ali ste vi pisali gospodični Lakeovi to pismo?«
»Niti ji nisem pisal tega' pisma, niti ji nisem vobče kaj pisal.«
»Ali ste se pogosto srečali z r>''o?«
»Zelo redko, razen pri izk^njah. Navadno je prišla ponjo njena mati ali gospod Barrat.«
»Kdo je gospod Barrat?«
»Ženin gospodične Madeline Lakeo-ve, ki je sestra umorjene Kitty.«
»Razumem. Ali morete pojasniti dejstvo, da so našli vašo rokavico v gozdu, nedaleč od Kenyonove hiše?«
»Najbrže sem jo tam izgubil.«
»Ali menite, da jo je kdo pobral?«
»Nemara«
»Tako, tako,« je porogljivo rekel Smidt, »a palice za golf imate kljub temu levičarske?«
»Tega ne morem zanikati.«
»Slišali ste izpovedbo Sare Middleto-
nove. Pod prisego je izpovedala, da ste ji dali pismo.«
»Ne morete mi nalagati odgovornosti za to, kar izpove slaboumno dekle.«
»To ni odgovor. Ali ste dali temu dekletu pismo za gospodično Lakeovo ali ne?«
»Ne.«
»Ona je tedaj lažnivka?«
»Tega nisem trdil.«
Državni pravdnik je skomignil z rameni in pogledal porotnike.
»Pravite, da ste podarili gospodični Lakeovi nož. Ali ni to čudno darilo za mlado dekle?«
»To je lahko pojasniti. V zadnjem dejanju zadnje drame, v kateri sva nastopila, sem imel nalogo, da jo umorim, nekega večera se je izkazalo, da je bil gledališki nož založen. Ker ni bilo časa za iskanje, sem vzel namestu njega ta nož. Po predstavi sem ji to povedal in ona se je šalila, češ, da sem vzel ,pravi' nož. Zato sem ji ga dal v spomin.«
»Rabili ste ga tedaj zato, da ste jo na odru .umorili'?«
»Gospod sodnik,« je vzkliknil sir James in skočil pokoncu, »po mojem mnenju je to zelo neumestna opazka!«
»Tega mnenja sem tudi jaz,« je strogo rekel sodnik. »Opazka je bila popolnoma neprikladna, zato zahtevam, da jo prekličete.«
Jiijakont oi $ačei&u žoi&Hega Četa v vednost!
(DsaG di$a(e, ici icupi v
Čim večji je kupili znesek večja je izbira.
r
knjigarni Tiskovne zadruge
v Ljubljani, Prešernova ulica 54
vsa} za (Din ICCsi lahtco izbere lepo leposlovno icn}i£o. O zvabite to priti/co in Gupite šolsGe fcnpi£e v z£ora} imenovani Gnfigami t
Rezilo, ki Vas bo zadovoljilo !
ROTBART-LUXUOSA ROTBART-SONDERKLA5SE MOND-EXTRA GOID ROTBART l LILA) MOND-EXTRA (GRUN)
. V- A ' . .»•'■"
ROTH-BOCHNER D. D, Špecljalna tovarna aparatov za britje In rezil. BERL1N-TEMPELHOF DN. ^ Zastopnik za Jugoslavijo: MORIC A. K A L D E R O N. Beograd. Knez Mlhajlov Venac 23 a
GRATIS
poSIjemo vsaki materi brošuro
K 097
„Nasveti zdravnika mladim materam"
Ma zahtevo poslano od SiESTLE, Martičeva 11, Zagreb
I
PODJETJE ŽELEZNINSKE IN KOVINSKE STROKE IŠČE za
vodstvo eksportnega oddelka v železni stroki temeljito verzira-nega ter običajev eksportnega poslovanja popolnoma veščega
STROKOVNJAKA
ki naj bi bil po možnosti jugoslovenski državljan ter razen slovenskega jezika bil še zmozen nemškega, angleškega, francoskega, italijanskega in eventuelno tudi španskega jezika.
Prosilci, ki odgovarjajo tem pogojem, se vabijo, naj pošljejo svoje ponudbe z navedbo referenc, čimprejšnjega nastopa ter zahtevkov na plači pod šifro »Ebsportni strokovnjak« na Jugosl. Rudolf Mosse d. d., Zagreb, Jelačičev trg 5.	13117
MALI PEUGEOT
poltovorni, in Ansaldo-Limusina, kakor tudi: 1 Ariel 500 cm3, z električno razsvetljavo ter prikolico, 1 A. J. S. motor, S. V. in 2 posamezni prikolici ter 1 6 cylinderski automotor Steyr, v popolnem stanju, ugodno naprodaj.
Poizve se v garaži Iv. Kopač, Ljubljana, Bleiweisova cesta 52.	13064
Prvovrsten, pri modnih trgovinah v Beogradu temeljito vpeljan
ZASTOPNIK
ki ima že zastopstvo kravat, želi zastopati tvornico kakega kurantnega artiklja — perilo ali slično.
Ponudbe na: Tovarno ovratnic Rozi Hribar & Comp.,
Sloven jgradec.	' 1«
splošni onemoglost orera-ao asahnjenje. reamatlzem In dnine boleut
uničujejo organizem Mili, katerih kri le polna strupov in izrabljenih snovi, kakor so sečna kislina, nrati. uksolati in dr.
Zaradi zavarovanja pred boleznijo hi tudi zaradi ole zdravilen!* le treba od časa do časa čistiti kri gori navedenih stropov s fiziološkim ekstraktom (kakor »Kalefluid«« D Kaleni-Senka) i% žleze mlade živali. Po končanem zdravljenja t »Kalefluidom« preidejo bolečine, slabosti, de-lanezmožnost ln bivši bolnik zopet oživa vse lepote mladostnega iivlienia.
Brezplačno se pošilja ao-va metoda »Poinlaievanie in zdravljenje bolezni« — preporod moči in zdravja. Obrnite se na naslov: Miloš M a r k o v i 6. Beograd Kralja Milana 58.
»Kaleflnid« lahko dobite ▼ vseb lekarnah ia drore-rijah.	»<6
Kavarna .KAZINO4 Bled
* t® V *<z

Zakaj ta pena bolje čisti Vaše zobe?
Zakaj COLGATfi-pasta ondi čisti, kjer lahko počne gnitt zob ?
Izobraženo
dekle
sprejmemo, da se priuči nemškemu jeziku. Dobra prehrana, klavir, vrt. Priključek k družini. Pojasnila daje: Sekretar Kura, Graz, Miihlgasse 43.
13126
"enj. občinstvu se priporoča za vsa kleparska ln vodovodna instalacijska dete
FRANZ BtfGEL, LJUBLJANA, Gospo-svetska cesta 6.
11.468
Telefon 2059
jM^Premog suha drva
PocaMh, Botori5eva 5
Ta skica {x>ka.wije, k a. ko ee vieze COLGATE-jeva nčiakiovita panj (ob »izki povTSin&ki napetoctti) do gfcba&o razpcMine ia jo tudi owSi osnaži. ka-m-oc n-9 more doseči zobv ščetfc«
Potnika
poštenega in agilnega, ki je veliko zunaj in dobro vpeljan, IŠČEMO za industrijo kravat, za vso Slovenijo. Lahko vzame ta artikel tudi zraven drugega zastopstva.
Ponudbe z navedbo dosedanjega službovanja pod šifro »Pošten in agilen 1000« na oglasni oddelek »Jutra«.	13057
krepi in zdravi
2EL0DEC
I.OVRO SEBENH Ljubljana VIL
OOLGATE ne polira samo površine .ona osnaži popolno ma, kajti ona izplakne nesnago tudi iz najfinejših razpoklin.
Ne ndovoljite se s samim očiščenjem površine, to zmore vsaka pasta. Uporabljajte le eno, ki ima posebno lastnost, da pronikne v fine razpoke, kjer se nabira nesnaga in kamor z navadnimi ščetkami ne moremo prodreti.
Novi znanstveni poizkusi so dokazali visoko prodornost COLGATE-paste. Ta temelji na njeni posebni lastnosti (nizka površinska napetost), ki je lastna kipeči se peni. Ta učinkovita pena, ki takoj nastane pri krtačenju, se vleze v vsako najfinejšo razpoklino, omehča notri skrito nesnago in jo izplakne.
Pomislite, da obstoji naloga zobne paste v tem, da osnaži zobe. Nobena pasta ne more izlečiti pyorrheje, nobena pasta nI ▼ stanu nevtralizirati kislino v ustih. COLGATE ne trdi, da to stori — toda ima pravico, da jo smatramo za najboljše čistilno sredstvo.	,j2
Oglasi v „Jutru" imajo
siguren uspeh1

CENE MALIM OGLASOM:
Za oglase, U stažijo v po-sredovatne in socialne namene občinstva vsaka beseda 50 par. Ce na) pove naslov Oglasni oddelek »Jatruc. je plačati posebno pristojbino 2 Din. Če pa je oglas priobčen pod šifro je plačati pristojbino za šifro 3 Din.
Telefonske številke: 2492. 3492
&Cdcr hoe® £ "
ctl* £o£e Jrnfo «wfei'iinM^ii fežcoce mm o^lavoe no) prihomr m untumieah mirne* nm hm pr«;«/ cd^ooora /
Cg*g ^AZJ/M OGLASOM:
Zetutve jn dopisovanja ter ogiitsi trgovskega in ne&Ummege značaja: vsa-tm beseda i Din. Haj-K Din. as Sto 3 Din. M aposla-H EtfrfKm z naročUom, jeer <se *&ttsi ne priob-St. ček. reč. pri P*8t. hranilnici v Ljubljani. 11842.

Manufakttrrist
ifvtm prodajalec dobi takoj služDO. Po-nudbe z na vedbo dobrih referenc je poslati na podružnico Jutra ,T Celju pod šifro »Vesten«.
39447-1
Trgovski pomočnik
•»erzirj-n železninar, spreten prodajalec in izložbeni aran-ier, dobi vodilno mesto. — Pomnbe z zahtevo plače in Ia referenc pod »Stalno mesto v Ljubljani« na oglasni ®dde!ok »Jutra«. 39303-1
Klepar, vajenca
■ «0 oskrbo v hiši sprej-n6 takoj K. Bocak, Tržič 39277-1
Učenca ali učenko
▼ trgovino »prejme Joe. Karničnik, Maribor, Glavni trg.	39?43-l
Dekle
■a bišna dela, na deželo »prejme rodbina i dvema malima otrokoma. Pismene ponudbe na naslov: 2ert Marcel, Sevnica ob Savi.
39142-1
10 kroj. pomočnikov in 1 prikrojevalca
ki bi me kot tak nadomeščal v moji odsotnosti, si cer pa delal, sprejme Joško Znidar, krojač jugoslovenskih rudarjev v Cupriji — Srbija.	39012-1
Mlinarja
»amca z dobrimi spričevali »prejme takoj Ocepek, Mo šenik, p. Sava pri Litiji.
39393-1
Blagajničarko
•prejmem za detajlno trgovino. Ponudbe na oglasni oddelek »Jutra« pod šifro »Biagajničarka«. 39417-1
Učenko
sprejme damska krojačica. Naslov v oglasnem oddelku »Jutra«.	39313-1
Čevljar, pomočnika
le dobro izurjenega v šivali f m delu sprejme Fr. Stari- v Ljubljani. 39533-1
Dva slaščičarska vajenca
poštenih staršev sprejmem. Naslov v oglasnem oddelku »Jutra«.	39537-1
20 tesarjev
m železobetonske o p a i e
in 30 težakov
sprejme ing. Dukič in dr.
na stavbi »Dunav«, Ljubljana, Aleksandrova cesta.
39528-1
Prekajevalec
prvovrsten v proizvajanju vseh klobasičarskih izdelkov, specialist v narezku, kakor tudi v praškem sole-nju šimk in mesa ter prvovrsten izdelovalec na Blitz stroju, želi s 15. oktobrom t. 1. svojo sedanjo službo premeoiti. Ima same prvovrstne reference. Cenj. ponudbe na oglasni oddelek »Jutra« pod »Prvovrstna »anesljiva moč«. 39520-1
Pletiljo
dobro Izirrjpno na Men-ključni stroj sprejmem na Opekarski cesti štev. 32.
39544-1
Postrežnico
Wejn za par ur popoldne v bližini Sv. Petra. Naslov pove oglas, oddelek Jutra.
39543-1
Hišnika
brea otrok sprejmem a 1. novembrom. Naslov v ogl. oddelku »Jutra« pod šifro »Oženjen«.	39530-1
Trg. vajenca
s primerno šolsko izobraz bo in dobrih staršev, s hra no in stanovanjem v hiši sprejme A. Berdajs, trgovina s špecerijskim blagom in semeni v Mariboru.
39497-1
2 mizar, pomočnika
dobro izurjena sprejme ta koj strojno mizarstvo Josip Vecgar, Javornik-Jesenice.
39484-1
Kroj. pomočnika
z« malo delo sprejme takoj Josip Kos, krojač, Kranj 5(1 39573 t
Sedlar, vajenca
s hrano in stanovanjem v hiši sprejmem. Naslov pove oglasni oddelek »Jutra«.
39483-1
Služkinjo za vse
sprejmem za gostilno. — Predstaviti se je v gostilni pri »Kamnarju«, Zaloška cesta 3.	39435-1
Iščem "rimorko
pridno, za vsa hišna dela, ki se razume tudi v kuha-nju. Plača dobra in stalna služba. Ponudbe na oglasni oddelek »Jutra« pod »Boljša družina«.	39439-1
Kuharskega učenca ali učenko
enega aH dva sprejme več-a mer.za v Celju v učenje, .'onudbe z navedbo starosti, šolske predizobrazbe in poklica staršev na podružnico »Jutra« v Celju pod eslom »Kuharski učenec«.
39470-1
Praktikantinjo
sprejme industrijsko podjetje v bližini Ljubljane. Absolventinje dvorazr. trgovske šole ali akademije naj pošljejo svoje ponudbe na oglasni oddelek »Jutra« pod značko »Volja za izobrazbo«.	39491-1
Natakarico
čedne zunanjosti, pridno in polteno, ki je vajena nekoliko šivanja ali v kuhinj!, sprejmem takoj ali s 1. oktobrom t. 1. Ponudbe po možnosti s sliko na naslov, ki ga pove oglasni oddelek »Jutra«. 39586-1
Gradbeni risar
mlad in dober dobi name-ščonje pri arh. Jos. Costa-peraria, Ljubljana, Knafljeva ulica 15.	39553-1
2 čevljar, vajenca
z vso oskrbo sprejme takoj Kari Henigmann, Toplice pri Novem mestu.
.39565-1
Učenca
za mesarsko obrt sprejme takoj Janko Barlifi, Toplice pri Zagorju.	39532-1
Gospodično
starejšo in z večletno prakso sprejmem k 2 fantkoma. Znati mora pospravljati sobe in čistiti parkete. Dopise z Davedbo prejšnjih služb na oglasni oddelek »Jutra« pod šifro »Vestna in marljiva«.	39481-1
Krajevne zastopnike
iščemo. Zaslužek trajen. — Predmet potrebuje vsaka trgovina. Krezkonkurenčna novost. Ponudbe pod šifro »Nr. 24437« na Publicitas Zagreb, II;ca 9. 39506-3
Očiščenje spalnih ^prav
in vsakovrstne lesne opra ve sprejmem na domu ta. koj. — Naslov v oglasnem oddelku »Jutra«. 39421-."
Gospodično
staro čez 24 let, sprejmem k 4 nad 6 1. starim otrokom Znati mora šivati n imeti meščansko šolo, da lahko opravlja par ur dnevno pisarniške posle. Dc-pise na oglas, oddsiafc »Jut^a« pod »Zanesljiva io zmožna«.
39482-1
Kuharja
(Kflchenchefa) ali prvorazredno kuharico sprejme takoj gostilna M. Bednjanec, Zagreb, Frankopanska ulica br. 13.	39507-1
Boljše dekle
pridno, ki zna dobro kuhati in vsa druga hišna dela opravljati, ter dobro nemški govori, išče boljša družina. Plača 500—550 Din — Slavko Walder, Zagreb, Ilica 24.	39505-1
Trgovski pomočnik
mlad, vešč šofiranja, zmožen voditi manjšo podružnico, z dobrimi spričevali — želi premeniti mesto takoj ali po dogovoru. — Ponudbe na oglasni oddelek Jutra« pod »Dober aran-žer«.	39479-1
Klepar, učenca
hrano in stanovanjem v
iši sprejme takoj Zibert, kleparstvo, Radeče pri Zid. mostu. Prednost ima tisti, ki se je že učil kleparske obrti.	39501-1
Žagar
za venecijanko, spreten !n vajen popravil, dobi službo. Ponudbe z navedbo dosedanjih služb na oglasni oddelek »Jutra« pod >2agar«.
39572-1
Gospo ali g<JČ.
35—40 let staro, z nekaj denarja, iščem h gostilni in trgovini, v svrho skupnega gospodinjstva. Ponudbe na podružnico »Jutra« v Mariboru pod »Razočaranec«.
39458-1
Potnika
manufikturne stroke — za obisk privatnih strank na Gorenjskem, sprejmem pod ugodnimi pogoji v stalno službo. Cenj. ponudbe na podružnico »Jutra« na Jesenicah pod šifro »Potnik. Gorenjsko«.	39373-5
Trgovski zastopnik
dobro vpeljan, s pisarno Ljubljani, ima odjemalce Sloveniji in delu Hrvatske (galanterijski, modni pred meti), dela tudi z vsemi en-grosisti te stroke, išče kom panjona, trgovsko naobraže. nega gospoda, kateri bi tudi potoval, v svrho povečanja delokroga in prevze ma samoprodaje idočega predmeta, v starosti do 40 let, s primernim zneskom do 100.000 Din. — Stvarne ponudbe na oglas, oddelek »Jutra« pod šifro »Zastopnik išče kompanjona«.
39501-3
r«2
Gospa učiteljica
izvrstna vzgojiteljica, daje privaten osnovnošolski pouk ali inštrukcije. Naslov pove oglasni oddelek »Jutra«.
39570-4
Nemško
konverzacijo
poučuje gospa Hilda Badjn-ra, Rimska cesta 7-11, levo.
39581-4
I. oblast*. koncesIloolraDz
šoierska šola
Camernik. Ljubljana
Dunalska cesta Ste*. 30 (Jugoavto) telefoo 2236 Pouk In oraktične roiok 351
l r ' ' >C ' ' ''
Potnik
v bivši mariborski oblasti dobro vpeljan, ki potuje z avtom m skozi vse leto redno obiskuje vse kraje, išče zastopstvo za fine in navadne pletenine, za prihodnjo sezijo. — Dosedanji njegov letni promet preko milijon Din. V poštev pridejo samo zmožne tvrdke. Dopise na oglasni oddelek »Jutra« pod šifro »B. 316«.
39319-3
Senzacija
brez primere!
Za svoj gospodinjski predmet, ki je v tisočih v uporabi in ki je izredna prodajna učinkovitost, sprejmem spretne in prebrisane agente proti fiksumu in proviziji. — Pri večji agilnosti dobra in resna eksistenca. Kolekcija vzorcev za na pot brezplačna. — Ponudbe pod »Letni zaslužek zajamčen« na oglasni oddelek »Jutra«.
39299-3
Razna zastopstva
za na deželo želi prevzeti bivši orožnik. Ponudbe na podružnico »Jutra« na Jesenicah pod šifro »Blejski kot«.	39374-3
Gospodična
bi prevzela na dom kako pisarniško delo — prepisovanje na stroj ali kaj sličnega. Pismene ponudbe na oglasni oddelek »Jutra« pod »Delo na dom«. 39550-3
Nemške konverza-cijske ure
daje gospa H. B., Rimska cesta 7-II, levo. 39254-3
Oblastveno koncesij onirana
šoferska šola
Gojko Pipenbacher
Ljubljana, Gosposvetska 12
Teorija, vožnje. 39249-4
Pospešite
dokler nI prepozno (do 1. oktobra) prijavo Vaših otrok k posebnemu, edino koncesijoniranemn
tečaju nemščine
za slovenske otroke — do šolske dobe, začetnike in napredujoče. Vpisovanje v Knafljevi ulici 4, pritličje med 10. ln 12. ter 18. 'n 20. uro.	39170-4
Violino
poučujem začetnike ln one, ki te Igrajo v olžji stopnji. Zlasti poučujem pravilno tehniko, da bodo 'meii temelj do višjih vlj Uiiskih Stadij. Dvakrat tedensko po 45 minut Din 80__mesečno.	S5635
Gosli poučuje
bivši učitelj konservatorl ja, Studentovska al. 9/1
35243
Inštrukcije
za vse razrede srednjih Sol daje sedmošolec. Naslov v oglasnem oddelku i3utra«.
39398-4
Francoščino
in klavir
poučuje strokovno izprašana učiteljica. Wolfova ul. št. 10-11, hiša na dvorišču.
35533
G. Th. Rotman:
Sambo in Joko
Vesela levja zgodba.
In št rektorja
za dijaka 8 realne gimnazije iščem. Ponudbe na ogl. oddelek »Jutra« pod šitro »Inštruktor«.	39540-4
Instruirala U
dve uri popoldan francoščino in druge predmete doma — oziroma šla na izprehod z deklico (gospodično), ki je absolvirala srednjo šolo. Pismene ponudbe na oglas, oddelek »Jutra« pod šifro »Doma ali na izprehodu«.
39566-4
Brandes, Hauptstrd-mungen
d. Literatur d. XIX- Jahrh. zvezke I—IV kupim. — Ponudbe z navedbo cene pod »Brandes« na oglas, oddelek »Jutra«.	29424

Mizarski vajenec
ki se je že nekaj časa učil, bi rad nadaljeval učno dobo pri mojstru, kjer bi imel vso oskrbo. Naslov poslati na oglasni oddelek »Jutra« pod šifro »Priden in ubogljiv«.	39416-2
Absolvent
4. lmm. gimnazije, želi kot praktikant v zobni atelje. Ponudbe na oglas, oddelek »Jutra« pod »Praktikant«.
39454-2
Fina llkarica
išče službo. — Ponudbe na oglas, oddelek »Jutra« pod »Natančna«.	39520-2

Družabnika (co)
s kapitalom do 200.000 Dtn sprejmem v svrho povečanja tovarniške zaloge dobro idočih in po vsej državi upeljanih fabrikatov. Prednost imajo trgovsko naobra-ženi interesenti, sposobni za vodstvo zaloge in knjigovodstva, ali tudi za potovanje. Cenjene ponudbe se prosi pod »Lep zaslužek« na oglasni oddelek »Jutra« 305Ž3-16
Ugodna prilika!
Polovični delež na tovarni brez konkurenčnega predmeta v industrijskem kraju na Gorenjskem, v polnem obratu, z najlepšo bodočnostjo, z vsemi pravicami sodelovanja, se radi družinskih razmer globoko pod ceno proda. Dopise na ogl. oddelek »Jutra« pod šifro »Redka prilika 120.000«.
39485-16
Premog in drva
orodala Jezeršek Vodmat 200
Puhasto perje
ki no 18 Din razoošillam oo oovzetln oalmaol 5 kg note m ilsto belo eosle kt 00 130 Din Id čisti ooh kg oo 250 Din. L. Brozovlč. Zagreb Ilica 82. kemična •ictilnles nerta	262
Kontoristinja
lic. trg. šole prosi name ščenja. Ponudbe na ogla-sni oddelek »Jutra« pod »Prva služba«. 39199-2
Ekonom - vrtnar
samski, verziran v vseh kmetijskih panogah, s prak so samostojnega vrtnarja želi nameščenja s 1. okto brom kot oskrbnik - vrtnar, ali viničar, proti primerni plači. Naslov v oglasnem oddelku »Jutra«. 39380-2
Trgovski pomočnik
ki im3 oeebno pravico, išče mesto skladiščnika ali kaj primernega. Ponudbe pod »Kavcija 433« na podruž nico »Jutra« v Trbovljah.
39442-2
~rizerski pomočnik
prvovrsten vlasuljar, vešč vsakega maskiranja, striženja bubi glavice, išče mesta. Cenjene ponudbe na podružnico »Jutra« v Celju pod šifro »Oktober I«.
39468-2
Trgovski pomočnik
mlajša in agilna moč ter
dobra prodajalka
za večjo špecerijsko trgovino se takoj sprejmeta. — Ponudbe na oglasni oddelek »Jutra« pod »Agilna trgovska moč 1930«. 36244-2
Inteligentna gospa
stara 30 let, iz dobre rodbine, ki je po udarcih usode vse izgubila, želi mesto
gospodinje
pri samostojni osebi. Gre tudi za majhno plaio, če sme imeti svojega triletnega otroka pri sebi. — Ponudbe v nemškem jeziku na oglas, oddelek »Jutra« pod Wirtschafterin«. 39457-2
Avtogeničen varilec
izurjen in z dobrimi spričevali, išče službo za takoj ali po dogovoru. DopiBe na lodružnico »Jutra« v Mari->oru pod »Dobro izurjen«.
39606-2
Mlada gospodična
mpatična, trg. naobražena in z večletno pisarn, prak-vešfa slov., srbohrv. nemškega jezika, išče iri-merno mesto v Sloveniji, Trvatski ali Srbiji. Gre tudi na deželo. Cenjene ponudbe z navedbo plače na podružnico »Jutra« v Mari->oru pod šifro »Zanesljiva 63«.	39463-2
43.-46.
In res! Nekaj hiš od njiju dveh se je pokazala na eni izmed streh policija: eela truma jih je. Neustrašno plezajo po strehah, slemenih in žlebovih in se približujejo... A ludi Sambo se nič ne boji, ampak jim z grozovitim rjovenjem gleda naproti. V s roji hojevitosti pa ni pomislil, da je na sveta strelno orožje. In ko redarji mahoma izde-rejo samokrese, se z velikimi skoki zažene
v beg, Joko mu pa visi na čopatem repn. V svojem strahu, da jim ne bi plen nšel, začno redarji streljati... a joj, v naglici so slabo pomerili... Pif paf! namesto da bi zadeli leva, zbijajo drug drugemu čelade- i glav in nekatera svinčenka posname tudi kaj kože in las. Tedaj se pa dva policista spomnita in vrieta zanko — bogme da ne zaman!
Gospodična
starejša in vestna gospodinja, ljubiteljica otrok — išče mesta pri boljšem dobrosrčnem gospodu z otroci ali brez. Gre tudi na deželo. Ponudbe na oglasni oddelek »Jutra« pod šifro »Poštemje je vir življenja«.
39503-2
Trgovski pomočnik
mlad, mefiane stroke, želi dobiti mesto v Ljubljani ali na Gorenjskem. Naslov v oglasnem oddelku Jutra.
39504-2
Prodajalka
iznčena v mannfakturi, galanteriji in šipeceriji, želi službo v mestu ali na deželi. Ponudbe na ogla*, oddelek »Jutra« pod »Zanesljiva in djbra moč I«.	39579-2
Natakarica
tSče mesta — najraje v Ljubljani. Cenj. ponudbe z navedbo plače pod značko »Dobra mož 74« na podružnico »Jutra« v Trbovljah.
39587-8
Mlinar in šofer
perfekten v vseh mlinarskih delih ter zelo praktičen šofer, vojaščine prost, z najboljšimi spričevali, išče mesto za takoj aH pozneje. — Naslov v oglasnem oddelku »Jutra«	39576-2
Dalmatinsko vino
belo in rodeče po Din 4.— (za mesto § trošarino po Din 7.50) naprodaj v Jav nih skladiščih, dokler za loga traja.	39363-6
Otroški voziček
ponikljan in dobro ohranjen naprodaj v Zarnikovi ulici 17.	39517-6
Svinjsko mast
čisto, domačo po Ku 20 kg nudi Joško Kocjan, šolski drevored.	39542-6
Staro opeko
dobro ohranjeno prodam. — Naslov v oglasnem oddelku »Jutra«.	39560-6
Otroški voziček
lep, na peresih, naprodaj. Naslov v oglasnem oddelku »Jutra«.	39563-6
Gostiln, kredenco
dobro ohranjeno, skoro nov
železen štedilnik
po nizki ceni prodam. Naslov pove oglasni oddelek »Jutra«.	39564-6
Rabljeno tehtnico
za teio 300 kg, brez uteži kupi J. štrucl, trgovina usnja, Jesenice, Gorenjsko.
39375-7
Krasen service
za 6 oseb, relief, modern, nov, prodam. Naslov pove oglasni oddelek »Jutra«.
39592-6
Otroški voziček
na vzmetih, ponikljan, prav poceni prodam. Naslov pove oglasni oddelek »Jutra«.
39619-6
Bukova drva
več vagonov kupim. Ponudbe na oglasni oddelek »Jutra« pod »Prvovrstna«.
39602-7
Poljskih tračnic
rabljenih, cirka 500 tekočih metrov kupi Josip Koščak, Krka pri Stični.
39007-7
Posestvo
15 oralov zemlje v Razgorju občina Žabljek, pošta Laporje, ugodno naprodaj za Din 70.000. Osebne informacije daje Korošec Viktor, Raz-gorje.	39596-20
Posestvo
30 oralov, 1 uro od Celja ugodno prodam. Natančnejša pojasnila daje gospodar sam v sredo in četrtek 24. in 25. t. m. pri g. Re-beuscheg, hotel pri »Pošti« v Celju, od 11. do 12. ure dopoldne. Popoldne se lah ko ogleda. Gospodar Fritz Alojz, Orehova vas, pošta Slivnica pri Mariboru.
39616-20
V nedeljo otvoritev
na novo preurejene gostilne
v Rožni dolini pri Končano Za obilen obisk se priporoča Frajic in Amalija Vesel, prej pri »Sodčku«. 39514-18
Otvoritev kegljišča!
Ivan Svetelj, gostilničar v Bohoričevi nlicd 9 — prej pri Draščku, naznanja si. občinstvu otvoritev nanovo preurejenega kegljišča.
39569-18
Velik trgovski lokal
sredi mesta oddam. Ponudbe na oglasni oddelek »Jutra« pod šifro »Lokal«.
39400-19
Nova mesnica
lepa. v centru Zagreba naprodaj. Ponudbe na naslov: Franjo Jakopovič, Za-greb, Padočeva ulica 7.
39367-19
Trgovski lokal
za špecerijsko in galanterijsko trgovino, s stanovanjem — na zelo prometni točki Ljubljane takoj oddam ugodno v najem. Naslov pove oglasni oddelek »Jutra«.	39496-19
Sobe
Sobo
od<}ain boljšemu gospodu. Naslov v oglasnem oddelku »Jotra«.	39280-33
Opremljeno sobo
s posebnim vhodom, sredi mesta takoj oddam. Naslov pove oglasni oddelek Jutra 39236-23
Sostanovalca
sprejmem blizu Tabora tudi dijaka sprejmem blizu Tabora. Naslov v oglas, oddel. »Jutra«. 36623—23
Lokal
za brivsko obrt iščem. Ponudbe oa oglasni oddelek »Jutra« pod »Brivski«.
39575-19
Slame
en vagon kupimo. Najnižje ponudbe na Oskrbništvo grajski marof Krčevina pri Mariboru.	89465-33
Sobico
i vso oskrbo išče dijak. Ponudbe na oglas, oddelek »Jutra« pod »Z oktobrom«.
39405-22
Opremljeno sobico
oddam v bližini Tabora — Maistrova ulica štev. 14.
39518-23
Lepo sobo
s souporabo kopalnice oddam. — Naslov v oglasnem oddelku »Jutra«. 39545-23
Sobo
oddam 2 dijakoma (injama) ali 2 gospodoma s hrano — aH samo z zajtrkom. Bajt, Sv. Petra nasip 71-1, levo.
39480-22
Umirovljen orožnik:
Dalmatinec, 56 let star, katolik, popolnoma zdrav, ločen brez svoje krivde — Tadi slabega poznanstva išče tem potom drugarieo, starejšo gospodično aii vdovo, v svrho skupnega gospodinjstva in dela. Prednost ima poštena in dobra kuharica z dolgoletnimi spričevali in nekaj gotovine Sem popolnoma verziran v trgovini sadja in povrča. Samo resne cenj. ponudbe s polnim naslovom na ogl. oddelek »Jutra« pod šifro »Umirovljen Dalmatinac«.
39554-25
Klavirje in pianine
»Dalibor« (CSR), razstavljene na Velesejmu, dobite odslej še ceneje pri tvrdki
Alfonz Breznik
Ljubljana, Mestni trg št. 3.
Obroki od 4O0 Din. Hitro izrabite priliko! 39386-26
iltillL
S
Opremljeno sobo
z vso oskrbo, pri mirni družini ali samostojni gospe išče starejši gospod. — Cenj. ponudbe na oglasni oddelek »Jutra« pod »Zelo soliden«.	39512-23
Bukovih gozdov
samo večle komplekse od katerih les bi moral biti sposoben za Izdelavo ora-eov kuoulem stalno, (sto-tako kupujem bukove Drage za francoske železnice, za dobavo oktober 1930 do aDrila 1931. Ponudbe na naslov: Anton Petrič. Novo mesto.	284
Trgovska hiša
t.rinadstroipna, z 2 lokaloma in stanovanji, na najpromet-nejši točki centra Ljubljane pod zelo ugodnimi pogoji radi odpotovanja naprodaj. Ponudbe na oglas, oddelek »Jutra« pod šifro Trgovska«.	39401-20
Otroško posteljico
dobro ohranjeno prodam. — Naslo» povj oglas, oddelek »Jutra«.	39622-6
Motorno kolo
s prikolico, znamke »Ne-ckarsulm«, lil HP, 500 cem zelo dobro ohranjeno poceni naprodaj. Jos. Rudman, trgovina, Krška vas — Brežice.	39267-10
Ford Tudor
limuzina, nove tipe, t se-lo dobrem stanja, agodno iroda K. Camernik, Ljob jana. Dunajska cesta.
84253
Motorno kolo
dobro ohranjeno kupim. — Cenj. ponndbe na oglasni oddelek »Jutra« pod šifro Brezhiben«.	39516-10
Tovorni avto
»Kippwagen« karoserijo, sa prevoi gramoza, dobro ohranjen, kupi takoj »Slog-rad« d. d., Ljubljana.
39499-10
Hiša
enonadstropna — t najbolj prometnem krajn, delana za trgovino in pekarijo, t veliko sobo za stanovanje, tik ceste in železnice na progi Ljubljana—Kranj naprodaj po dogovoru. Naslov v oglasnem oddelku Jutra.
39252-20
Izletniško gostilno
dobičkanosno, v romantični okolici Maribora prodam radi slabega zdravja s posestvom 2 oralov in hišo. — Potreben kapital 200.000 Din, ostanek lahko ostane vknjižen. Ponudbe na podružnico »Jutra« v Mariboru pod »Dobičkanosna gostilna«. V poštev prihajajo samo resni ponudniki. Cena po dogovoru z lastnikom.
39245-20
Radi bolezni
prodam restavracijo »Ruska Lira« v Beogradu, Dvorska ulica 11. Zelo dobro uveden promet, ima 5 restavracijskih sob, najlepši vrt, dvorane za svečanosti in sepa-re. kakor tadi 6 sob veliko stanovanje za služinčad, 2 kleti in pralnico. Pojasnila daje lastnik Marko I. Ga rapiS.	39221-20
Enodružinska vila
nova, lepa in moderna, na idealno lepem kraju v Ljubljani naprodaj iz proste roke. Plačilni pogoji izredno ugodni. Naslov pove oglas, oddelek »Jutra«. 36204-20
Ježice in suhe gobe
zadnje rasti, ponudite po-vzorčeno z navedbo najnižje cene tvrdki Peter še-tina, Radeče-Zidani most.
39443-33
Deske
ma za obijanje, kratka mizarje, oblane za pode prodaja po zelo nizki eenl »Ilirija«, Dunajska e. 46. Telefon 28-20 in 25-95.
Smrekovih
kolobarjev
vsako količino nudimo za takojšnjo dobavo. Vprašanja nasloviti na podružnico »Jutra« t Celju pod šifro »Žaga«.	39444-15
Stanovanje
S—8 sob s pritiklinami. v sredini mesta išče samski trgovec. Ponudbe na oglas, oddelek »Jutra« pod Šifro »November 30«. -39437-21
Vrtno stanovanje
z 2 sobami In kahinjo oddam s 1. oktobrom v Škrab-čevi nlici ».	39340-21
Stanovanje
2 sobno, s pritiklinami, suho, čisto in zračno, samo v mesta, išče S članska mirna dražina za novem ber ali takoj. Ponndbe na oglasni oddelek »Jutra« pod »Snaga«. 36729—21
Stanovanje
komfortno, 5 sob, oddam s 1. novembrom na Tržaški cesti 1.	30039-21
Mlin naprodaj
v najbolj prometnem kra jn pri železniški postaji v mestu. Naslov v oglasnem oddelkn »Jutra«. 36845—20
Motorno kolo
360 com, skoraj novo prodam ali zamenjam za pol-tovorni avto. Naslov pove oglasni oddelek »Jutra«.
39487-10
Tricild za bolnika
na ročni pogon, kupi Stanko Vivod, Onmoi. 39598-11

Gospodična
osebno pravico, vzame gostilno na račun ali gre cot družabnica — najraje v Ljubljani aH okolici. Ponudbe i« oglaeni oddelek »Jutra« pod značko »Zanesljiva 12«.	39595-16
Družabnico
25.000 Din kapitala iSčem za veliko kuhinjsko pod-jetje v centru velikega in prometnega mesta. Nastop takoj. Ponudbe na oglasni oddeJek »Jutra« pod šifro
Hiša v Rožni dolini
cesta IX, s 4 stanovanji in ca 2000 m' zemljišča naprodaj za 140.000 Din. — Vprašati na Viču št. 107.
39536-20
Vinograd
v izmeri 3 oralov in 2 orala druge zemlje p r o d.a m blizu glavne ceste pri Sv. Trojici v Halozah — vsled družinskih razmer. Cena zelo ugodna. Naprodaj takoj, z letošnjim vinskim pridelkom. Pojasnila daje A. Blažek, Ftuj, Prešernova ulica 14.	39493-20
Lep zimski plašč
moder, nov džemper. dihur-boo, snežne čevlje m dežne čevlje prodam. Naslov v oglasnem oddelku »Jutra«.
39562-13
Kam pa v nedeljo?
Vsi v Gorenjo vas na Am-brožičev vrt. Tam se bo dobilo dobro vino, sveže krvavice, mesne klobasice in
Stanovanje
obstoječe h 3 sob oddsin s 1. novesnbrom. Ponudbe na oglas, oddelek »Jutra« pod Udobno«.	39522-21
Sobo s kuhinjo
oddam v novi hiši v Pod-gori 38 — St. Vid. 39549-21
Manzard. stanovanje
2 sob, kabineta, kuhinje,
Sredsobe in pritiklin oddam aslov v oglasnem oddelku »Jutra«.	38577-21
Lepo stanovanje
2 velikih sob, sobice, kuhinje, kopalnice, vrta in pritiklin oddam s 1. oktobrom. Naslov v oglasnem oddelku »Jutra«.	39538-21
Dve lepi sobi
zračni, posamezno separira-ni, prazni ali opremljeni — tudi posamezno oddam na Mirju. Pripravno za novo-poročence. Naslov v oglas, oddelku »Jutrac. 39539-23
Lepo sobo
takoj oddam. Naslov pove oglasni oddelek »Jutra«.
39477-23
Opremljeno sobico
s poseb. vhodom in električno razsvetljavo, v sredini mesta oddam gospodu s 1. oktobrom. Naslov v oglasnem oddelku »Jutra«.
39476-23
Sobo
s poseb. vhodom In elektriko sredi mesta oddam 2 gospodoma aH dijakoma. — Naslov pove oglas, oddelek »Jutra«.	39558-23
Sobo
s poseb. vhodom In električno razsvetljavo, po mogočnosti s klavirjem iščeta 2 uradnika. — Ponudbe na oglas, oddelek »Jutra« pod »St. 395/2«.	39548-23
Kanarčki
dobri pevci po 100 Din komad naprodaj v Mostah — Ciglarjeva 10. 39515-27
Psico - doberman
z rodovnikom, 3 leta staro, zvesto in zanesljivo čuvari-co prodam. Naslov v oglas, oddelku »Jutra«. 39594-27
Dynamo stroj
enosmerni tok, malo rabljen, v dobrem stanju, 5 do 8 Ks., 115 volt, rabim. Cenj. ponudbe na oglasni oddelek »Jutra« pod šifro »HP 5—8«.	39266-29
Lokomobilo Lanz
45—56 HP, polnojarmenlk »Čjsterer« 75 cm, 5 cirkular-jev, transmisije z jermeni in z jermenicami, kompletno žago v najboljšem stanju, za premestiti — zelo ugodno prodam tudi posamezno. Ogleda se lahko v obratu. Ponudbe na oglasni oddelek »Jutra« pod šifro »Dobra kupčija«. 39488-29
Pletilni stroj
Strij-er št. 7/50, popolnoma nov. radi selitve prodam 7.a 2500 Din. Naslov v ogl. oddelku »Jutra«. 39531-29
Opremljeno sobo
s pošeb. vhodom in električno razsvetljavo iščeta dva gospoda. Ponudbe na oglas, oddelek »Jutra« pod »Svetlo«.	39555-23
Lepo, prazno sobo
oddam takoj aH z oktobrom v Zg. Šiški 128. 39585-23
Zakonski par
ali 2 gospoda
sprejmem na stanovanje v zračno sobo bliža obrtne šole. Električna razsvetljava. — Naslov pove oglasni oddelek »Jutra«. 39580-23
Sobo
lepo opremljeno, blizu glavnega kolodvora oddam s 1. oktobrom. Naslov pove ogl. oddelek »Jutra«. 39590-23
Perilo!
Izdelovalnica, pralnica. II-kalnica in reparatura perila
G. Vojska nasl. S. Hafner, WoIfova nlica 12, dvorišče
se priporoča cenj. občinstvu v natančno izvršitev vsakovrstnega perila. Cene konkurenčne.	39334-30
Čevlje
popravljam Bolidno, moške temp. Din 29, ženske temp. Din 22. Rudolf Tobia*. Flor-janska 28.	39191-30
Nikar
•ne bodite brezbrižni. Kajenje Vam škoduje. Nikoprost stane enkrat za vselej fran-ho 76 Din. Razpošilja Lin-dič, Ljubljana, Komenskepra ulica 36.	36195 37
Prazno sobo
separirano, veliko in solnčno takoj oddam. Cojzova 9.
39601-33
m
Tet
ak. kcAb TffcoZ^ovlj Jmi.
2 dijaka ali dijakinji
sredi mesta sprejmem v vso oskrbo. Naslov v oglasnem oddelkn »Jutra«. 39337-22
2 dijaka ali dijakinji
sprejmem v vso oskrbo. — Naslov v oglasnem oddelku »Jutra«.	39556-22
1 ali 2 dijaka
s popolno oskrbo »prejmem v svetlo sobo z električno razsvetljavo, 6redi mesta. Po potrebi tudi pomoč pri učenju. Poizve se v ogla«, oddelku »Jutra«. 39524-22
K svoji hčerki
šestošolki iščem primerno dijakinjo nižjih razredov
kot sostanovalko iz boljše hiše, z vso oskrbo. Naslov pove oglasni oddelek »Jutra«. 39618-22
Dijakinjo ali učenko
sprejme na stanovanje in zajtrk boljša družina sredi mesta. Naslov pove oglasni oddelek »Jutra«. 39571-22
Inštruiram
za stanovanje. Ponudbe na oglas, oddelek »Jutra« pod »Miren akademik«. 39578-22
Gdč. in gospem
MEDEA - krema z« lice, se dobi samo v drogeriji Gre-gorič, Ljubljana, Prešernova	_
"lil_!291 Bolniške stele
Gospodična
srednjih let, neoporečne preteklosti, s 40.000 Din gotovine — si želi zidati lastni domek. Kateri solidni i.n preprosti gospod, v starosti 40—50 let, v Ljubljani, z nekaj gotovine, bi ji hotel pomagati, naj piše na oglasni oddeleik »Jutra« pod »Vedno hvaležna«.
39510-24
298
Gospodično
ki je izmenjala par pogledov v Šelenburgovi ulici dne 18. septembra ob % 6. uri, prosi gospod za poznanstvo. Ponudbe na ogl. oddelek »Jutra« pod šifro »Poznanstvo«. 39478-24
Mlad gospod
želi dopisovati z gospodično staro 16—18 let. Ponudbe s sliko na oglasni oddelek »Jutra« pod »Mladost«.
39599-24
Lepi kapelnik
ne bo delil slik v hotelih Lloyd, Slon in Dnion — ampak jih bo prodajal v nedeljo od 8.—40. ure v trgovini Jože Grom na Vrhniki in v Logatcu.
39612-24
Drž. uradnik II/2
35 let star samec, poroči takoj premožno mladenko ali vdovo. Popolna tajnost najstrožje in častno zajamčena; vsaka zloraba izključena. Cenjene dopise pod »Zaupanje 35« na oglasni " "elek »Jntra«. 39275-35
KVANREDNA HCLSAI
Železna služinska patesl postelja zložljiva, • ta« peciraflom madracom, ze* lo praktična za vsako hišo, hotele. Bočne službe in potujuče ' osobe stane samo Dla 390.—. Razpošiljam po poitne-nom povzetju.
CTV0&EN
Lesena patent postelja.
zložljiv«, s tapeciranim madracom. zelo praktična, stane samo D 288.
Lcialka za sančanje —
(Liegestuhl) najnovije vrsti. stane samo Din 15«,
mokrese, se z velikimi skoki zažene__.J^a. -------,^"2^«". 39^6 š^	ahlis »MiTen "aSik«."^57^
Urejuje Davorin Ravtjen. Izdaja za konzorcij »Jutra« AdoJi Ribnika!. Za Narodno tiskarno d. d. kot tiskarnarja Franc Jezeršek. Za inseratni de je odgovoren AJoizaj Novak« Vsi v Ljubita nI.
Madrad panični z vol« som stanejo samo D 75$. U BROZOVIČ, ZAGREB ILICA 82.
262