Posamezna številka
Stev. 207.
»SLOVENEC« Tel]a
po poitl na vsa strani JuflO-
alavlje ln v Ljubljani: ia oolo leto naprej.. K 84'— ■a pol leta M .. „ 42>— u četrt leta „ •. „ St'— n en mesec n „ 7'—
Za laosamatvo celoletno K 95-—
a Sobotna Izdaja; b Za oalo leto ..... K 13-— h Inozemstvo. . . . - 20 —
LROlLTD.
potit i I le (M Mi
mU ruftud , jeKl« M nxo«lla M« »I ab|n popust
HafaMmjU oglas SMn K«W
BBEsa Poalanoj aauhMi
taoetolpna pMItvnta K Ishaja vsak daa Uro« mil p»> aodeljek tn dan po prasaufc' ob S. ari itatrai.
]
IMT Orodniitvo je v Kopitarjevi illot (ter. 8/UL Rokopisi so ne vračajo; nefranfclrana pisma s« aa sprejemajo. Uredn. telet itr. 80, oprava, it*. SZ8.
Političen list za slovenski narod.
Sprava je t Kopitarjevi «1.8. — Rada poltas _ C«M|anske it 880 sa naročnino la it 840 n oglasa, vrste, la čeika 24.707, ogr. 28.811, boen.-bsr«, 758*
Hofonom!fa In centralni parlament.
Avtonomija je pri nas nevarna bese-tfai, nevarna prav tako, če jo izrečeš proti Srbn, kakor če jo izrečeš proti nekaterim ir domovini. (Hvala Bogu, je slednjih dan za dnem — manj.) Srb se boji takoj odpada od države; v svoji državi ni imel nikdar pokrajinskih zborov, mala Srbija je bila versko, narodnostno in gospodarsko čudovito enotna in se je lahko upravljala iz enega središča. Pri nas doma se pa boje »klerikalne nadvlade«.
A pri avtonomiji je res nevarna samo beseda, samo ime; ker stvar sama je tako aasna po sebi umevna, njena potreba tako ločsvidna, da o njej nikdo ne dvomi, če se Ua le pomen m obseg avtonomije pravilno razjasni.
Avtonomija, ki jo zahteva n, pr. tudi (Jugoslovanski klub za Slovenijo, ni namreč nič drugega nego tehnično hredstvo za zboljšanje naše favne uprave.
Vsa stojimo na stališču demokratične ■javne uprave. Kaj zahteva demokracija? Na kateri ideji sloni zahteva po demokratični javni upravi? Ta zahteva sloni na prepričanju, da ima vsak človek nekaj zmožnosti, delovati socijalno, t. j. za dobrobit družbe, v kateri živi, in da bo človeška družba najbolje upravljena, oe se ti speči upravra. talenti med narodom poiščejo in se jim da primeren delokrog, čim več ljudi bo siodelovalo po najboljši moti pri skrbi za javnost, tem boljša bo 'državna uprava- Država ima ogromne naloge. Da jih more vršiti, rabi razdelitve dela. Ni namreč potreba, da bi se vsaka stvar, vsaka malenkost obravnavala v centralni vladi. Kar je samo lokalnega in pokrajinskega značaja, naj se prepusti lobčrnskim odborom in pokrajinskim vladam. Naši državniki naj se bavijo z vprašanjem, kaj je neobhodno potrebno, da je v ceM državi enotno upravljano, in kje naj zastavi avtonomija občin in pokrajin. Naj nam izdelajo naši politiki ičimpreje čistodetajliranosnu-tek, kake naloge naj imajo pokrajinske vlade! Beseda »avtonomija« boizgubilanamah svojo grozoto, če ne bo predstavljala tako nejasnega pojma, ampak bo samo tehničen izraz Za potrebno delitev javnega dela.
Da avtonomija državne enotnosti ne £noti, nam kaže ne samo bivša Avstrija, ki
jei bfla vendar hudo centralistična, a je vendar dovolila deželne zbore — in delovanju deželnih zborov in dež, odbora se imamo zahvaliti Slovenci na vsak način dosti več nego delovanju dunajskega parlamenta — in ministrstva — ampak tudi n, pr. Nemčija. Tudi okrožja v Srbiji so imela svojo avtonomijo. Avtonomija ni torej nič drugega nego izraz prepričanja: da naj o vsaki stvari odločajo tisti, ki poznajo razmeri kar mogoče neposredno!
Rekli smo, da je število tistih, ki se bcije pokrajinske avtonomije, vedno manjše. »Zaslugo« za to ima naša centralna vlada in naš centralni parlament. Vse se pritožuje na počasnost delovanja centralne uprave in vdc hvali Boga, da imamo tudi pokrajim>ko vlado, ki ji gre v prvi vrsti zasluga, da smo Slovenci razmeroma tako hitro prišli do krajevnih razmer doma. Če bi mi ne imeli drugega dokaza za potrebnost pokrajinske vlade, lahko pokažemo na red, ki pri nas vlada v uradih, na železnicah, po šolah — red, ki jc nastal vsled tega, da so člani naše pokrajinske vlade delali takorekoč noč in dan, da odpomorejo opravičenim pritožbam, iz katerih bi se bil Lahko razvil nered.
Te vloge, ki jo pri nas vrši pokrajinska vlada in ki bi jo vršila še uspešneje, če bi jo podpiraj pameten pokrajinski zbor, pa Beigrad vsaj zaenkrat ne more vršiti. Naš centralni parlament niti od daleč ni upravičil nad, ki so se stavile nanj. Naš centralni parlanjent boleha na več boleznih. Naj omenimo kratko nekatere.
1.	Parlament je delavnica za duševno delo. Vsaka delavnica rabi orodje, da morejo delavci delati. Parlamentarna delavnica rabi tudi orodje duševnega dela: knjige in časopise. A naš parlament nima niti knjižnice niti čitalnice. (Tistih par listov, ki jih lahko bereš na nekem hodniku, ne zasluži imena čitalnice.) Naš parlament bi moral poznati politični položaj pri vseh sosedih: Nemcih, Madžarih, Bolgarih, Italijanih. A on razpolaga izmed tujih listov samo s francoskimi in angleškimi, ki jih morebiti 80% poslancev ne more čitati. Tudi poslancu ni mogoče, študirati političnih vprašanj znanstveno, ker nima niti najpotrebnejših politično-znan-stvenih knjig in revij na razpolago. V začetku parlamentarnega delovanja je bilo umljivo, da teh neobhodnih potrebščin vsakega parlamenta ni bilo v izropanem dvorcu. A danes? Če so se dobili prostori za restavracijo v zbornici, bi se bili mogli dobiti tudi za čitalnico in malo knjižnico.
2.	Sedanji poslovnik zahteva preveč
Časa za formalnosti (črtanje zapisnika, prošenj, pritožb, sporočil ministrstev itd.), ki jih nihče ne posluša. Zakaj se poslovnik ne izpremeni? Izgovor, da je sedanji parlament le začasen, ne drži. Tudi začasno mora on svojo nalogo popolnoma izvrševati. Če cn poslovnik pametno izpremeni, bo s tem storil uslugo ne samo sebi, ampak prihranil tudi delo bodočemu parlamentu. Sicer pa bodoči parlament lahko izpreminia poslovnik sam brez ozira na to, kaj stori sedaj začasni parlament.
3, »Ministritis« (— bolestna želja, postati minister) tvori tudi veliko oviro parlamentarnemu delu. Bržkone je tudi ona vsaj delema vzrek sedanji krizi, ki je državi škodljiva, njenemu ugledu na zunaj in znotraj v kvar. Ko se je sklical dunajski parlament leta 1917., so klicali demokrat-je po ulicah, da ne potrebujejo novih ministrov, ampak kruha in miru. Prav tako tudi pri nas ne potrebujemo novih ministrov, ampak solidnih delavcev, ki bi delo v ministrstvih uredili, napravili v državi red, uredili pereča vprašanja notranje in zunanje politike. Tega pa ne bo nikoli, ako se bodo ministri tako hitro menjavah, da bo vsak šef ministrstva poprej moral zapustiti svoje mesto, preden se bo v svoje delo sploh uživel, preden bo sploh imel pregled o vseh svojih dolžnostih v dotični stroki. Delo uči človeka! Zato ni zdravo, ako se nahaja minister v neprestanem boju s poslanci, tako da sam ne ve, kdai bo prišel do organizacije svojega resora. Kdor hoče delati za druge, mora biti nesebičen. Jugoslovanski klub bo smel sebi šteti vedno v čast, da je odklonil štiri ministrska mesta, ki so mu bila na razpolago. Ministritis očividno ni našla v Jugoslovanskem klubu ugodnih tal za svoj razvoj. Jugoslovanski klub stoji na edino pravilnem stališču, da ministrstvo ne sme biti tako sestavljeno, da naravnost izziva na odpor povsodi, ako hočemo priti do mirnega dela. Mir rodi blagostanje, vojska le revščino. To velja v gotovem smislu za strankarski boj.
Mi rabimo centralne vlade in centralnega parlamenta, ki bi delale na to, da našo mlado državo uredimo in ji omogočimo tak razvoj, da bomo vredni dediči onega miljona naših mučencev, ki so nam državo osnovali. Narod, ki je prinesel za svobodo take žrtve, je gotovo državotvoren. Prav tako nam pa pogled v zgodovino nazaj kaže, da je strankarska strast in nesloga uničila samostojne slovanske države na jugu.
In zadnji pojavi v naši delegaciji ▼ Belgradu so pokazali, da se nam je pre-
ostrega stranka i siv a bati tudi sedaj fn Bal nam politični boji lahko če ne državo uničijo, pa ji vsa i ogromno škodijo. Učimo se iz zgodovine!! Jugoslovani smo južni narod: čustvo prevladuje pri nas nad razumom. Kakor smo sposobni, da z ljubeznijo zgradimo najlepše stavbe, kakor skušamo prijatelja nadkriliti v plemenitosti, tako smo sposobni tudi za — krvno osve-to. In zato rečemo brez hvalisanja, da je rre^a za našo državo, da vodi dr. Korošec svojo politiko tako, kakor jo pač vodi: proti nasilni vladi katerekoli stranke, a vedno taktno, da ne odbija nikogar in ne žali nikogar občutljivosti, pa nesebično, da se vidi, da je in ostane naloga politike: skrb za javni blagor.
Rešitev radgonskega mejnega vprašanja ni tako lahko Izvedljiva, kakor se to komu pri površnem presojanju dozdeva- Mestece je brezpomembno, si misli marsikdo, ki najde v statistiki zadnjega ljudskega štetja, da šteje 2 do 3 tisoč prebivalcev, ima slovensko manjšino (po uradnem štetju!) itd., a če pogleda v geografsko knjigo, vidi pri imenu mesta kratko pribembo, da se pečajo meščani večinoma z vinsko trgovino. In to pove mnogo. Če igra tu vinska trgovina veliko vlogo, je mesto gotovo v tesnem gospodarskem stiku z južnim vinorodnim ozemljem — Slov. goricami, kar potrjujejo resnična dejstva:
Vsi stari tipični meščani, ki imajo odločilno besedo tudi v radgonskem mestnem svetu, posedajo obsežna posestva v
gornjeradgonskem in ljutomerskem okraju. Podajam v hektarjih okrogle številke o obsežnosti njihovih posestev v gorojerad-gonskem okraju:
njive . . travniki vrtovi pašniki . gozdovi , vinogradi
26 ha 40 « 10 « 6 « 30 « 115 «
227 ha
Največ jc vinogradov, ki obrodijo letno najmanj 4400—8000 hI vina. Če cenimo vino po današnjih centih 600 K in odra-čunamo polovico dohodkov za obdelovalne stroške, se pokaže letni čisti dobiček okroglo 2 milijona kron. In tu niso všteti krasni vinogradi okrog Ljutomera, ki predstavljajo vsled izvrstne kakovosti pridelka še veliko večje bogastvo.
Milan SkrbmŠek:
Modersas rs8?:c?0
(Dalje.)
Tako sem ppskušal le čisto nepopolno naislikati ono vibriranje v režiserjevi duši ob čitanju dela, ki ga hoče spraviti na oder, le čisto nepopolno pravim, ker to je komaj par niti izmed one množice, ki se spletajo, kakor v jakosti, visočini in barvi nepopisno fino diferencirani toni v en sam akord, ki se zove zdaj Cankar, zdaj Strindberg, zdaj Moliere, Shakespeare ali Sofoklej. Ali tudi to je rečeno vse predoločeno, kajti slog ni le Cankar Moliere ali Sofoklej, temveč je vrhutega še utemeljen v stoletju in v manjših epohah, na drugi strani pa tudi v vsakem posameznem delu istega pisatelja. Svetovni nazor dotičnega stoletja, pisateljeva individualnost, izražena po vseh njegovih delih, oblika in vsebina poedinega dela, to so faktorji, ki poleg že omenjenih kar nekako samoobsebi, in v režiserjevi duši, utemeljeno le po njegovi umetniški dispoziciji, nezavedno, v deliriju vstvarjajo in dajejo tako delu poseben — slog.
V deliriju vstvarjanja! Ta dijoniški deli-rij daje vsaki umetnini nekaj božanskega. Ali v njem tiči tud nevarnost kaoškega vstvarjanja, če mu ne pridružita tudi še razum in oriroir i in tudi privzgojeni etični čut.
Mogoče bi dramatčno delo, ki bi prišlo na oder v obliki, ki ga jc vstvaril samo oni dijoniški delirij, zgrabila gledalca, ali gotovo je, da bi ostalo v njem neko nezadovoljstvo, ki si ga pa ne bi vedel razlagati. To nezadovoljstvo bi imelo svoj izvor v estetičnem čustvovanju, ki deluje več ali manj v vsakem človeku, in ld zahteva za njega nezavedno, da ga umetnina zadovolji tudi v tem oziru, da se pokaže celota poleg vsega drugega tudi še v takšni obliki, da ima trdno podlago, da je ugodeno njegovi ravnotežnosti in oni liniji, ki gre pot začetka, rasti, viška, padanja in konca. Je to utemeljeno v bistvu vsake umetnine, da raste njena lepota z njeno popolnostjo in obratno, in da je vsak njen nedostatek izgubljeni del lepote.
In tu je za režiserja kažipot k oni cesti, ki jo mora hoditi ustvarjajoč sedaj, ko je prebral delo prvič. Na prvi poti ga je spremljala njegova umetniška, speci-jclno režijska nrav v omotici delirija, zdaj ga spremlja razum z mislijo na lepoto. Samo umetniško resnično bi bila podana drama, če bi šel le ono prvo pot, iti mora še drugo, da jo poda (ne izneverjajoč se umetniški resničnosti!) tudi še vplivno.
Režiser je torej dramo že doživel, še predno se sestane s svojimi igralci. Kako pa bi mogel sicer tudi razdeliti primerno vloge, posebno še, ker nima nikdar na razpolago tako velikega števila različnih igralskih individualnosti, kakor bi jih potreboval. Biti mora dober psiholog, da ve razdeliti vloge tako, da vsaj v glavnem zadosti oni sliki oderske vstvaritve dela, kakor jo
je doživel čitajoč sam, V zasedanju vlog tiče velike težkoče tudi radi tega, ker ni to edini vidik, s katerega se morajo zasedati vloge. Režiser mora skrbeti poleg tega tudi za to, da nobeden njegovih igralcev ali igralk nc zaostane v svojem razvitku, ki ga more ta vloga zelo pospešiti, druga pa zopet zadržati. Tu ne gre, kakor si razlaga to navadno občinstvo tako rado, in največkrat tudi kritika, za to, da ima vsak član priliko, sc »pokazati« na odru. Kdor misli, da se igralec poteguje za kakšno vlogo zato, ker je željan »slave«, se moti. Igralec potrebuje vlogo zato, ker ga sili k njej želja ustvarjanja. Režiser spremeni zasedbo mnogokrat po tri do štirikrat, ker si jo mora ogledati z različnih vidikov. Mnogokrat hi bila zasedba že čisto primerna, na jo premotri še z vidika organov, ki so lastni posameznim igralcem oziroma igralkam, in glej, pri enem, ki bi imel siccr vse drugo za tisto vlogo, moti njegov organ, ki ni treba, da je slab, a je neprimeren ravno za to vlogo, ali pa bi bil mogoče sicer na mestu, le v enem prizoru bi motil — raztrgal bi mogoče štimungo, kakor pravimo, ali bi bil preslaboten, da bi mogel dati važnemu momentu prizora oni dramatični akcent, ki je na vsak način potreben, ali pa bil prejak in bi tako mogoče razdri nežno občutje tistega prizora. Pri zasedbi pridejo torej različni oziri v poštev, in najvažnejši so pač: individualnost igralca, skrb za njegov raz vi tek in este tična potreba. Poleg tega jc treba na vsak način vpoštevati tudi ljubezen igralcev do gotovih vlog in hrepenenje pp
njih. Temu hrepenenju je treba na vsak način zadostiti, kolikor je to v okviru režijske potrebe sploh mogoče, če se hoče ohraniti v ansamblu veselje do dela in potrebna elasticiteta. V toliko je treba pri zasedbi se ozirati vedno na željo posameznika, in bo vsak razsoden režiser iz tega stališča dostopen posvetovanju s svojim ravnateljstvom ali dramaturgom, toda — odloči 1 n a in z a d n j a beseda gre pri zasedanju vlog vedno in edino 1 c režiserju. On je prevzel umetniško nalogo oderske vstvaritve dramatičnega dela, in samo takšna sme biti ta oderska vstvaritev (dokler je v njegovi režiji!) Kakor jo je doživel sam, in zato sme biti tudi zasedba vlog le takšna, kakoršno ko-nečno veljavno on odobri, če ima sploh vzrok, da pusti izjemoma iz gori navedenih vidikov tudi drugim pri tem kakšno besedo. Samoobsebi umevno jc, da sc ravnateljstvo dramaturg in drugi režiserji ne bodo nikdar ali pa le čisto slučajno strinjali z njegovo zasedbo, kajti vsakdo teh je individualnost zase in gleda in doživi eno in isto dramatično delo čisto po svoje, kar ima za posledico tudi čisto drugačne zasedbe pri enesn in islem ansamblu. — Če je potrebna sprememba pri zasedbi kakšne vloge, to ni lahka stvar, kajti kratkomalo izpustiti igralca pri majhni številnosti naših ansamblov ni mogoče, in tudi navadno ni mogoče zasesti te vloge z igralcem, ki je bil pro6t Treba je menjati. In to je vedno trd oreh. Kako menjati, da se zadosti individualnosti in estetični potrebi?
Vse te vinograde obdelujejo slovenski viničarji, niti enega Nemca ni med njimi. Zopet jasen dokaz podrejenega socijalnega stanja našega ljudstva.
Zanimiv je iinancijelni položaj Radgone:
1.	Do nedavnega mesto ni im«!o niti vinarja dolga in ga menda še danes nima.
2.	Je posestnik cele vrste zasebnih hiš in
3.	dveh veleobratov (velikih opekam v Črešnjevcih pri Gornji Radgoni in v Borecih na Murskem polju).
Radgona je izvozna točka Slov. goric, Murskega polja in Prekmurja. V poštev pridejo: goveja živina, konji, svinje, perutnina, ogromne množine žita in vina, sadje, jajca, sinovo maslo.
Ker bo mesto odtrgano od vseh teh gospodarskih dotokov, je zapisano gotovi smrti.
Va« omenjene jugoslovanske pokrajine zadene v živo le izguba prometne zveze z ostalim svetom. Železniška proga Radgona—Špilje teče po avstrijskem ozemlju, je torej za trajno uporabo vsled nezanesljivosti kljub vsem kompenzacijam za nas brez pomena. Jugoslavija stoji pred veliko gospodarsko važno nalogo — tudi če Radgona pripade nam —, da v kratkem času izvede železniško zvezo od Maribora čez Slov. gorice in Prekmurje do Monoštra na severnem robu Jugoslavije. S tem bi omogočili direktni promet med Požunom, najjužnejšo točko Čehoslovaške republike, in med najsevernejšo naše drža--»e. Če bi Radgono vpletli v to prometno Ifcrto, bi imela prav sijajno bodočnost, toda zaslepljeni Radgončani »o tako zaverovani v tradicijonelni tok prometa in _svoi" Bvobodcljubje, da ne mislijo čisto nič na gvajo nadaljno usodo.
V Radgoni razločujemo dve stranki: enfi imajo s priklopitvijo k Avstriji veliko izgubiti, drugi hočejo mnogo pridobiti na časti in bogastvu (veliki renegat Kamm-kerf|.
Ko bi ljudje imeti le količkaj trezne prervdarnosti!
Za nas pa »videant consules«!
Z
Glede raznih plesov, ki so jih Lahi prirejali po naših krajih, smo že poročali. V zadnjem času se je ta stvar po deželi vendar nekoliko omejila in sicer na prošnjo raznih županstev in župnih uradov, katerim je ta komedija bila že postala prene-umna in preškodljiva« bodisi v moralnem, bodisi v gospodarskem oziru. Nekaj časa sem ne dajejo dotične vojaške in civilne oblasti več dovoljenj za plese kar tako na debelo kakor prej, ampak so gospodje začeli vendar malo misliti. Prej je to bilo že naravnost strašno. Po pet, šest in še več plesov na eno nedeljo, to ni bilo prej prav nič čudnega. Plesalo se je vse kar vprek. Godci so trobili, vino je teklo in mladina se je vrtela kot nora. To je bilo Lahom zelo prav in pospeševali so to gonji, kajti dobro so vedeli, da na ta način vzgojeno ljudstvo nima prav nobene moralne ne narodne sile, da nima proti najmanjšemu pritisku nikakega odpora. Plesalo se je kar po dva dni zaporedoma, to ie v nedeljo in pondeljek.
Tak ples so imeli še pred kratkim v Gorici na gradu. Dva dni se je vrtelo vse kot obsedeno, pijano od vina in tobaka, spodaj pa leži razdrto mesto, hiše brez streh, brez oken itd. In tega laška gospoda ne vidi, to ni važno, ples je potreben, ljudstvo je treba znoreti in opijaniti, potem bo šlo vse, kakor bodo Lahi hoteli; to je njih račun.
Kako so silili vse na ples, naj pokaže ta-le slučaj iz Ajdovščine na Vipavskem. Ajdovski fantje so se, ko so videli, da vse okoli pleše, tudi podali enkrat k g. županu Kovaču in ga prosili za dovoljenje. G. župan pa kot pameten človek, jim stvar primerno pojasni in fantje so odšli domov ter pustili vsako misel na ples, 0 tej zadevi je zvedel tudi takratni ajdovski general in za par dni je pograbil adjutant župana, zakaj noče dati fantom plesnega dovoljenja, češ, mladina se mora veseliti itd. Župan se izgovarja, češ, če bi fantje za trdno zahtevali plesno dovoljenje, bi ga jim bil pač dal, a tega niso storili itd. Kaj stori prebrisani Lah? Obeča fantom takoj ples, laško vojaško godbo zastonj in ma-gari še kak prigrizek. Toda fantje so stvar razumeli in z izgovorom, da so že z neko slovensko godbo v dogovoru in že plačali toliko naprej, so laško ponudbo odklonili in vsa ta plesna komedija je za enkrat izostala.
Toda če je že kedo general, ni zastonj general, tako si je mislil gotovo tudi tisti gospod laški general v Ajdovščini. Ne borti len, je takoj dal napraviti na trgu stalno javno plesišče, kjer naj bi pi-skala laška godba vsak drugi dan pod večer in kjer naj bi po generalovem mnenju morali p'esati vsi domačini. Hotel ie preskrbeti tud; ptorebne prigrizke, za pijačo iti, vse zastonj, samo da se ljudstvo zabava. K sreči do tega ni prišlo, kijti preden jt bilo plesišče otvorjeno, je mo-
rala dotična divizija se preseliti in tako so ■odpeljali iudi že končane plesne podove in drugo ropotijo. Bog jih ne prinesi več nazaj.
Kaj pa s šolami? Ta stvar je še vedno tako medla in nejasna kot je bila pred enim letom. Obetajo in obetajo, a drugega nič. Zadnji načrt je ta-le: slov. gimnazija naj bo v Sežani, realka v Ajdovščini učiteljišče v Tolminu. Toda kdor količkaj pozna laške obliube, ve tudi, da najprej ne bo iz tega masla nič. Vsa drvjJ* dejstva kažejo na to, da ne bomo nikdar imeli pod Lahi svoje w«>dnje Sole. Razen tega je zanimivo tudi dejstvo, da trdijo razni laški tozadevni krogi, da ne pustijo za bodoče šolsko leto nobenega plovo.rvpkcga dijaka čez mejo v Jugoslavijo, Njih namen ie gotovo, prisiliti flijak«, da gredo ali v laške šole ali pa pustijo študirauje.
Glede prehrane je v zadnjem času Še dovolj na razpolago, pT^ebno riža in testenin, Seveda čutim>o, da Lahi nekako morajo po naših kratili razdeliti primerno količino hrane, kaiti drug?.če bi gotovo to blago rajši razdelili med sveje ljudi v Italiji, kjer se sliši o nre<v>j37vem pomanjkanju.
Zanimivo je morda tudi de i str o, da v zadnjem času odhaja koliko vojaštva iz naših krajev proti Italiji. Vsak dan gre najmanj po en vlak, tudi artiljerija. Tako upamo, da se počasi iztrebi in nzredči laška armada, katere im^mo tekom teh mescev od okupacije sem vsi že do vrh glave. Tako sitnih ljudi, ki so tudi pri vsej ljubeznivosti sitni kot konjske muhe, še nismo nikdar imeli. In takih babrikarjev tudi še nismo videli, četudi so bile v naših krajih čete skoro vseh evropskih narodnosti,
Po dolgem tmdapolncn moledovanju in prosjačenju ro Lahi dovolili v Ajdovščini nalo dramatično prireditev. Igrali so domači fantje in dekleta dvoje šaljivih enodejank in dosegli prav krasen uspeh. Posebno znana burka »Napoleonov sa-movar« je rodila obilo smeha. Bratinova dvorana je bila nabito polna; več kot polovica občinstva je morala ostati zunaj zaradi pomanjkanja prostora. Vse je bilo veselo in zanovoljno, četudi so nas ves čas nadzorovali karabinerji in pazili na vsako kretnjo in na vsako besedo.
Prostori starodavnega društva »Edinost« so zasedeni po Italijanih, imajo notri svoj »vojaški dom«.
Sprejmite za sedaj šc krepke goriške pozdrave. Zdravi!
in razpredena podrobna organizacija od hiše do hiše ter vzgoja kmetskih govornikov, to so glavne točke našega sedanjega delovanja. Pesimizem sedaj ni na mestu. Organizacija pa se naj natanko in podrobno izvede. Našim pristašem legitimacije K. Z. in V. L. S. v roke.
Socialni demokratje so pričeli z ustanavljanjem konzumov. Svoje mreže so razpredli že celo ▼ čisto kmetske občine.
J. D. S. na kmetih ne bo dobila nikjer moči. Demokrati bodo pri nas ravno tako pogoreli ko kor so pogoreli na Češkem. Celo v mestih nastajajo številne skupine V. L. S. Troje glavnih ciljev pa ne smemo nikdar pozabiti: Delo, delo in zopet delo!
(Dopis z Dravskega polja.)
V mariborskem in celjskem okrožju se je začelo živahno gibanje stranic. Vseslovenska Ljudska Stranka, izzvana po J. D, S„ J. S, D. S. in Samostojni K. S., je bila primorana pričeti z živahnim delovanjem in organizacijo, Na kmetih delujeta z največjo silo Samostojna in socialni demokrati. Samostojna se poslužuje nizkotnih sredstev za dosego svojega namena: laž in zavijanje resničnih dejstev ter zabavljanje čez »klerikalce«, to so glavni pripomočki te stranke. Glavni priganjači S. K. S. so: Mermolja, ki je zapustil svojo rodno grudo na Goriškem in je prišel »delat« na Štajersko, Urek z Globokega, ki se hvali, da ima že vse Posavje za seboj, znani »odlični zadrugar« Drofenig iz Št. Jurja in Jožef Medved iz Cirkove na Dravskem po-I lju. Trenotne uspehe so dosegli ti preroki edino le v nekaterih krajih Posavja — kjer naši prav nič ne storijo, nadalje v Jarenini, v Dramljah in na Ponikvi. Glavno orožje samostojnežev je tudi zabavljanje čez dr. Korošca in vse poslance Kmečke Zveze. Dika in ponos Samostojne so po vseh krajih nemiškutarji Štajercijanci, ovaduhi izza 1. 1914, posebno tisti, ki so hodili s ptuj-* skim Ornigom hujskat bivšega cesarja proti Jugoslaviji. Na. zborovanju v Cirkovcah je človek z zborovanja Samostojne zalučal celo kamen na zborovališče Kmečke Zveze. Kamen je padel tik pred poslancem Vesenjakom na tla. Veliki nemčurski kri-čač Kuschar iz Šikol je pa ponujal našim pristašem zaušnice.
Na zborovanjih naše stranke je položaj docela drugačen. Vsi odlični kmetje, pošteno kmetsko delavstvo in obrtniki so z nami. To se je posebno pokazalo na kmetskem taboru v Slivnici pri Mariboru dne 8. septembra. Okoli 600 kmetskih mož, žen in mladeničev s severnega Dravskega polja je izjavilo, da hočejo v Kmetski Zvezi organizirati vse do zadnje koče. Skoro vsi župani od Maribora do Polskave so bili navzoči. Odlični kmetski govorniki Pišek, Hlebič in Kmetec so razkrinkali gnusno agitacijo samostojnežev. Borba s Samostojno bo lahka, če bodo naši krajevni in okrajni zaupniki čvrsto vzeli organizacijsko delo v roke. Naša moč se bo še bolj ojačila, čc sc bo v vseh župnijah začelo s krepkim smotrerim delom. Shodi, posebno oo posameznih vaseh, zbor Mimnikov
il! Zfl-
«>gffš£g u Rppfta.
(Dopis.)
Prednica slovenskih šolskih sester v Aieksandriji v Egiptu, ki se je pred kratkim vrnila iz Egipta v domovino ter biva ta čas v Mariboru, prinaša žalostne novice o razpadu slovenske kolonije v Egiptu, povzročenem po svetovni vojski. Poročilo se glasi:
»Me slovenske šolske sestre v Egiptu smo delovale pred vojsko in deloma tudi med vojsko na avstrijski šoli in v Franc Jožefovem azilu za služkinja. Staro šolo smo zaključile 30. junija 1919. Ker je bilo mnogo slovenskih deklet, poslanih med vojsko v domovino, našla je tudi šola začasno svoje zavetišče v azilu, A po polomu stare države se pričkaio razne stranke za to hišo in večer pred mojim odhodom v domovino nam je g. baron Menasce in g. Manoli zapovedal, da morajo služkinje s prvim septembrom, sestre pa do petnajstega zapustiti azil. V naše azilske prostore pa pride g, Manoli za. varuha, dokler se vprašanje, čegav da bo azil, ne reši. Gola realnost za nas slovenske šolske sestre v Egiptu je, da smo na cesti. Sedaj moramo vse popustiti aH pa znova začeti. Najkrajša pot do rešitve je za trenotek, da si najamemo hišo kot zavetišče za naša dekleta in tudi kakšne prostore za našo slovensko šolo, katera se naj ravna po zahtevah nove države. Trcbalo nam bi v to svrho najmanj 400 letnih egiptovskih lir ali 10.000 frankov za nekaj let, da se delo more početi in nadaljevati, Ako prekinemo, smo zgubljene .., Blagi Jakob Velkavrh (bivši dolgoletni tajnik slovenskega društva »Slovenska Palma« in mnogozaslužni dobrotnik) je zatisnil oči dne 18. avgusta 1. 1916. Soproga je potem pbolela na umu ...«
Slovenska šola v Egiptu, dolgoletno delo slovenskega duhovnika, o. Benigna Snoja, je v nevarnosti! Slovenci so raztreseni po celem Egiptu, le deli bivajo v Aieksandriji ali Kahiri (Kairo). Slovenska šola je nastanjena v Aieksandriji, kjer je bila tudi svoj čas nastala prva slovenska cerkvena občina. Vsaka slovenska organizacija je nehala, slovensko društvo »Slovenska Palma« je bilo razpadlo, predsednik je bil za časa vojske v Evropi, tajnik je med vojsko v Egiptu umrl, egiptska slovenska kolonija tedaj ta čas ni v stanu pomagati, ker nima nobene organizacije.
Avstrija je bila, kakor znano, na Ju-trovem zaščitnica Židov, Francija katoličanov in Nemčija protestantov. O jubileju cesarja, leta 1898, zbralo se je precej denarja v dobrodelne namene. Vplivu duhovnika o. Huberta Ranta in dr, Pečnika na tedanjega avstrijskega konzula se je posrečilo, da se je ta denar porabil v zidanje zavetišča za avstrijske služkinje, ki so bile z malimi izjemami same Slovenke. Največ so darovali v dobrodelne namene jutrov-ski Židi, koje je Avstrija ščitila, med njimi posebno Menasce, ki je dobil svoj čas naslov barona. Zavetišče je dajalo Slovenkam za slučaj brezposelnosti ali lažje bolezni ceno ter čedno stanovanje in hrano. Zdaj po razpadu Avstrije pa hočejo denar, ki so ga v dobrodelne namene darovali, ju-trovski židi nazaj! Žalostno za nas Slovence je, da zgubijo s tem Slovenke svoje zavetišče in po svetovni vojski oškodovana šola svoj zadnji dom.
Nemčija, posebno Prusija, je plačevala vsako leto več milijonov za nemške šole v inozemstvu. Delo propagande za nemški jezilt, za peščico pravih Nemcev v Aieksandriji, je vzdrževala Prusija dvanajstraz-redno državno šolo. Obiskovala je to šolo peščica nemških otrok, glavno pa otroci Arabcev. Grkov itd. Vse v propagando, za razširjenje nemškega jezika! Kar je delala v velikem Prusija, bo zmogla vsaj v malem tudi država SHS. Ne v propagando, za tuje otroke, za naše lastne slovenske otroke se gre. Pričakujemo tedaj, da bo prošnjo slovenskih šolskih sester v Egiptu honorirala država.
Pyramidalis.
tuje narodnosti in tuje vere na našem ozemlju dalekosežne pravice. Omejiti se jim ne sme njihov jezik, niti v zasebnem niti v trgovskem občevanju niti v časopisju niti v knjigah niti na javnih shodih. Glede občevanja z uradi in javnimi oblastmi bodo te narodnosti dobile primerne olajšave. V kraijh, kjer so te manjšine v znatni meri, bodo dobile tudi pravičen del javnih dohodkov za te namene. Velesile zahtevajo od nas, da priznamo brez debate mednaroden značaj, to se pravi, da mi teh določb brez dovoljenja večine v zvezi naro-dov ne smemo v lastni državi spremeniti Vsakemu članu zveze narodov (za nas je to Italija) moramo priznati pravico, da sme zvezo narodov opozoriti na vsako kršitev ali nevarnost kršitve ene teh odredb. Zveza narodov ima pravico storiti »vsake korake, ki bodo učinkoviti.«
Varstvo manjšin je ustanova, ki odgovarja di«hu časa in je zelo človekoljubna. Da se suvereniteta držav nekoliko omeji, ni tudi nič hudega in je pojmovno spojeno z ustanovitvijo zveze narodov, toda v Parizu bi radi določili to le za majhne in šibke, ne pa za močne, Italija, ki je podjarmila pd milijona naših ljudi, bi ne prevzela ni-kakih dolžnosti glede varstva teh »manjšin« in bi smela v svoji notranjosti gospodovati z njim po lastni želji in volji. Mi bi sc ne smeli vtikavati v njene »notranje zadeve«. Ona bi pa smela tirati vsako malenkost, ki ji ne ugaja v naši notranjosti glede teh manjšin pred mednarodni sodni stol. In zveza narodov bi imela »pravico storiti vse korake in navodila, ki bodo primerna in učinkovita«. Izročeni bi bili ne-številnim šikanam in vsej nesramnosti, ki je je sposobna Italija, ko se vmešava v notranje razmere šibkejših držav.
Ta člen je naša država odklonila; ravrotako je napravila Rumunija in baje tudi Češka. Miru z Nemško Avstrijo pod takimi pogoji ne smemo in nočemo {»odpisati.
Jugoslavija ne podpiše miru z NemSko Avstrijo.
LDU. Pariz, 7. septembra. PKU.) — Reuterjev urad poroča: Kakor se zatrjuje, je vlada kraljestva SHS sklenila, da ne podpiše mirovne pogodbe z Nemško Avstrijo,
Rumunija ne podpiše.
LDU. Pariz, 8. septembra. (ČTU.) — Rumunska delegacija je končnoveljavno odklonila podpis mirovne pogodbe v St Germainu radi določb o varstvu manjšin.
Čehoslovaška ne podpiše?
LDU. Saint Germain, 8. septembra. (DKU,) — Kakor poroča »Temps«, groze sedaj v resnici tako Rumunija, kakor Jugoslavija in Čehoslovaška, da prihodnjo sredo ne bodo hotele podpisati mirovno pogodbo z Nemško Avstrijo, ako se ne zadosti njihovim zahtevam. Rumunska delegacija je že predložila mirovni konferenci noto, v kateri pravi, da je dobila od svoje vlade povelje, naj podpiše mirovno pogodbo, toda z gotovim pridržkom, ki se nzt-naša na člen 60. Kakor ve poročati Tempe, je vrhovni svet na to noto že odgovoril in izjavil, da se s tako ponudbo ne more strinjati, ter da mora Rumunija brezpo« gojno podpisati, ali pa sploh ne podpisati, Kakor znano, je vrhovni svet pri podpisovanju versailleskega miru zavzel enako stališče napram Kitajski. Jugoslovanska vlada je dala svoji mirovni delegaciji navodilo, naj podpiše saint germainsko mirovno pogodbo samo tedaj, ako ima veljati določba o varstvu manjšin tudi v pokrajinah, ki so spadale k Srbiji že ob pričetku vojske leta 1914. Zelo dvomljivo je, kaj m bo zgodilo, ako vrhovni svet odkloni to zahtevo, kajti belgrajski vladi najbrže ne bo mogoče, poslati svoji mirovni delegaciji nova navodila tako hitro, da bi jih delegacija prejela še pred sredo. — V čehoslovaški republiki vlada, kakor znano, veliko ogorčenje radi sklepov posameznih komisij, ki so bili predloženi vrhovnemu svetu in ki razsojajo tako v tešinskem vprašanju, kakor tudi v vprašanju meje v Spižu in v Oravi ugodno za Poljake. »Temps« pravi, da se po vseh znakih v Pragi misli na to, v svrho demonstracije proti tem razsodbam, odkloniti podpis nemško-avstrijske mirovne pogodbe. List se obrača v svojem uvodnem članku proti takemu postopanju čehoslovaške republike in pravi, da bi bilo vendar brezmiselno zaradi tešinskega vprašanja odkloniti podpis mirovne pogodbe, v kateri sploh ni govora o tem vprašanju. Končno predlaga »Temps«, naj se rešitev tešinskega problema odgodi vse dotlej, da bo ljudsko glasovanje odločilo usodo Gorenje Šlezije.
Mirovna pogodba med nami in Nem-ško-Avstrijo, ki se je naredila brez nas, vsebuje neki člen 51, Ta člen nosi naslov »o varstvu manjšin« in določa za manjšine
LDU Budimpešta, 7. septembra.
(DunKU.) V včerajšnji seji ministrskega sveta je mažarski trgovinski minister Heinrich položil mandat za sestavo nove vlade. Ministrski svet je to položitev mandatu vzel na znanje. Heinrich je obvestil o tem tudi entento s posebno noto, kateri je pritrdil mini-
Eter*. 207.
SCOVEREC, Am naStiufint
Stran 3.
strski erei. Nota, ki jo Je minister Heinrieh naslovil na medzavezniško vojaško misijo v Budimpešti, slove: Čast mi je sporočiti, da se, odkar je bilo izročeno moje obvestilo gledo sestave kabineta, Javno mnenje v državi čim-dalje močneje in složneje izraža za kabinet, kateremu točasno načelu je Štefan Friedrich. Ker smatram za nemo-goče, da bi moje prizadevanje kljub najboljšim namenom imelo uspeh, smatram za svojo dolžnost, odkloniti poverjeno mi nalogo, da sestavim vlado.
LDU Budimpešta, 8. septembra, ČTU. Demisija Heinricha, ki mu je bila poverjena sestava novega ministrstva, je presenetila politične kroge. Krščanskosocialni meščanski blok ter večji del Lovasyjeve stranke se je izrekel za vlado. Naučni minister Huszar potuje te dni na Dunaj, da nadaljuje pogajanja z ententnimi misijami.
k---
Razna pornOls.
Podpis mirovne pogodbe z Nemško Avstrijo.
LDU Saint Germain, 7. septembra. {DunKU.) Vrhovni svet zaveznikov je sklenil, da se bo podpisala mirovna pogodba s Nemško Avstrijo v Saint iGermalmi v sredo, dne 10. septembra Ob 11. uri dopoldne.
LDU	9. septembra. (Brez-
StCno.) Nemfiko-av stri j sk a mirovna pogodba bo ratificirana li dni po pod-pfcKL
li.-! Mirovna pogodba za Bolgarija
LDU Lyon, 8. septembra. (Brezžično.) Kakor poroča »Petit Parisien«, je mirovna jpogodba s Bolgarijo v bistvu že izdelana. {Glasom tega lista bo pridobila Srbija nekoliko ozemlja s popravkom meje severo-zapadno od Sofije in v kolenu reke Stranice. Tlačijo bo dobila Grška, toda treba bo najti način, kako bi se Bolgariji omo-jgočfl za njeno trgovino dohod k Egejskemu morju. V mirovni pogodbi ne bo govora o jrprašanju južne Dobrudže.
$
Ententa in Romunija, /f LDU St Germain, 9. sept. (DKU) Odposlanec entente George Clerk je v imenu zaveznih in pridruženih držav stavil romunski vladi naslednje zahteve: Rtunun-ske čete se morajo umakniti iz Mažarske 'v določenem roku in morajo takoj ustaviti rekviriranje; dalje morajo izročiti že re-kvirirani materijal komisiji za obnovo in odškodnino. Rumunske čete, ki se nahajajo na mažarskih tleh, se morajo pokoriti navodilom vrhovnega sveta zaveznikov, v kolikor se tiče sestave vlade in vzdrževanja javnega reda.
Komisija za obnovo In odškodnino.
LDU Lyonf 9. septembra. (Brezžično.) Kakor poročajo z Dunaja, bodo .v podkomisiji za obnovo in odškodnino, katere štirje člani se mude na Dunaju, zastopane naslednje države: Anglija, Francija in Italija, ki bodo imele vsaka po dva glasa, dalje Grška, Poljska, Rumunija, Jugoslavija in Čehoslovaška vsaka z enim glasom. Nemška Avstrija ne bo zastopana, razen če bo komisija sama smatrala to za potrebno. V nobenem primeru pa no bo imela pravice ido glasovanja.
Odprava potnih' listov.
LDU Milan, 9. sept. (Brezžično.) Kakor poročajo časopisi, so med italijansko vlado in med vladami raznih držav pogajanja v teku, da se takoj po podpisu mirovne pogodbe z Avstrijo opustijo potni listi, s čemer bo zopet omogočena obnova mednarodnega prometa, kakršen je bil pred vojsko.
Po srbskem in črnogorskem zakonu je polnoleten, kdor je dovršil 21. leto svoje starosti. Po avstrijskem zakonu, ki je veljal pri nas, pa tudi na Hrvatskem, pa je dosegel človek polnoletnost šele z dovršenim 24. letom, ravno tako tudi v Bosni in Hercegovini. Ta razlika se je morala izenačiti, tembolj ker smo mi s svojim določilom bili precej osamljeni. Naši sosedje Nemci in Lahi, kakor tudi Francozi, dosežejo polnoletnost z 21., Švicarji celo že z dovršenim 20. letom. Ravno tako je v Rusiji. Tudi Nemška Avstrija je sledila temu zgledu ter določila, da postane polnoleten, kdor izpolni 21 leto.
Z zakonom z dne 31. julija 1919, ki je bil objavljen dne 2. septembra v »Službenih Novinah«, je za vso kraljevino Srbov, Hrvatov in Slovencev uzakonjeno, da postane vsak naš državljan polnoleten s pri-četkom dneva, katerega dopolni 21. leto svoje starosti. Za nazaj zakon ne velja. Vsi, ki so bili tedaj dne 2, septembra stari več kakor 21, pa manj kakor 24 let, so postali polnoletni z dnem 2. septembra 1919. Pozdravljamo ta zakon kot mal toda zelo važen korak na potu izenačenja zakonov v Jugoslaviji,
Različnost določil v dobi, s katero postane človek polnoleten, je bila tuintam naravnost nevarna. Srbijanec ali Črnogorec, ki je dopolnil 21. leto, je lahko razpolagal s svojo imovino, je kupoval in prodajal tudi nepremičnine. Slovenec, Hrvat, Dalmatinec ali Bošnjak, ki je bil, recimo, že 23. let star, pa je potreboval zato dovoljenja varuhovega, v važnih stvareh tudi varstvenega sodišča. Ker končno ni navada, da bi ljudje pri kupčijah nosili s seboj domovnico, iz katere bi bilo razvidno, karo je kdo pristojen in ali je zanj odločilno 21. ali 24. leto, so bile v obmejnih krajih zmešnjave na dnevnem redu. Prebrisane glave so izrabljale to razliko v svoj prid; marsi-kaka sleparija in goljufija je bila mogoča le radi te razlike. Potrebna pa je bila ta izprememba tu-'i ravoljo tega, ker se namerava tudi pri nas, kakor drugod, dati volilna pravica vsakemu državljanu, ki je izpolnil 21. leto svoje starosti. V Nemški Avstriji je imel m. volitve v krorstituanto volilno pravico celo vsak državljan, ki je pred 1. januarjem 1919 prekorači'. 20. leto svoje starosti. Razlika med starostjo, ki daje človeku javnopravno in ono, ki mu daje zasebnopravno poslovno »posebnost, se se da opravičevati. Neki budomušnež je odločilne dobe st^vrosti po avstrijskem zakonu, ki je veljal dosedaj tudi pri v&r., tako-!e razlagal: V Avstriji more človek 8 14 leti prisegati in zaprt biti, % 18 leti sme delati otroroko, z 20 leti ga <wnejo obesiti, da si pa more pravnoveljavno izposoditi 10 kron, nKk je treba 24 let. Takšno roganje sedaj tudi pri nas ne bi več veljalo,
Orienf-I&pfgssa
Zastopniki sledečih devet držav: Francije, Belgije, Grčije, Angleške, Nizozemske, Švice, Italije, Rumunije in Jirgoslavije so podpisali 22. avgusta t. L v Parizu pogodbo, ki ugotavlja definitimo tvreditev prometa Simplon-Orient- Ezpress (S. O. E.).
Glavna vsebina te pogodbe obstoja v tem, da se imenovan® države obvežejo, da ne bodo vzdrževale na lastno roko ni-kakega železni škegja prometa z iuksuri-oznimi ali spalnimi vozovi na tej progi in bi se delala tako konkurenca S, O. Ex-pressu. Nobeden izmed teh vlakov ne bo smel prekoračiti črte Dunaj. Belgija in Anglija sta hotela obnoviti progo Ostende —Dunaj—Budimpešta, kakor je obstojala pred vojno. Francoski odposlanci pa so vztrajali na tem, da se današnja proga ohrani in podpira ter so s svojo zahtevo prodrli. Francosko javno mnenje je že delj časa zahtevalo, da se ustanovi ta proga, ki se vsled svoje zemljepisne lege imenuje proga 49. stopinje zemljepisne širine. Profesarja Henri Lorin in g. Begouen jo toplo branita.
Proga, ki bo vezala odslej Evropo z Orientom in ki bo nadom e stov al a Orient-Express prejšnjih časov, ne bo šla več preko Nemčije, temveč skozi Jugoslavijo. Ljubljana, Zagreb in Belgrad se bodo nahajali na cesti, ki pelje potnike iz Pariza ali Londona v Carigrad, Solun in Atene.
Grof Begouen, urednik »Journal des Debats«, ki je bil že večkrat naš gost in na zelo topel način branil naše pravice v svojih člankih, se pelje skozi Ljubljano. Podaja se v Maribor, da bi na licu mesta proučil razmere na naših novih mejah. Prekmursko prebivalstvo, ki se dobro zaveda uslug, ld mu jih je storil g, Begouen v časopisju in na mirovni konferenci, ga je v zalivalo povabilo, da obišče njihov kraj. Naš odlični prijatelj se poda vsled tega v Mursko Soboto, odkoder se vrne v par dneh.
PolttKne novice.
+ Izgubljeni ključ. Dne 10. avgusta je peljal deželni predsednik dr. Brejc svojo bolno ženo v Kraljevico. Malo pred odhodom, ko je hotel vzeti denar na pot, se je pokazalo, da je njegova žena izgubila ključ do ročne blagajne. V tej blagajni je imel nekaj tisoč našega papirnatega denarja, šest zlatnikov, ki so jih prejeli njegovi otroci ob raznih prilikah, ter več sto kron srebra: starih desetič, goldinarjev, kron, petkronskih novcev in frankov. Ker se je na pot mudilo — bilo je ob petih zjutraj! — in ni bilo mogoče, ne blagajne odpreti, ne dobiti denarja drugod, je pač vzel malo blagajno s seboj v upanju, da jo odpre v Kraljeviči. V Delnicah so hrvatski stražniki pregledovali prtljago, in ker se jc dejstvo, da dr. Brejc ni imel ključa, zdelo sumljivo, je deželni predsednik zahteval, naj privedejo ključavničarja, da blagajno odpre. Rekli so, da ključavničarja v Delnicah ni, a ko ga je dr. Brejc vendarle našel, tudi ta ni mogel blagajne odpreti. Nato je deželni predsednik zahteval, naj blagajno s silo odpro. To se je zgodilo, častnik jo je pregledal, je videl, da tu ne more biti govora o tihotapstvu, in ko se je na zahtevo dr. Brejca sestavil zapisnik, je dež. predsednik neovirano svoje »zla-to in srebro« odnesel v Kraljevico ter ga zopet siečno pripeljal v Ljubljano, — la dogodek, ki je po svoji naravi pripraven za
veseloigro na podeželskem odru, je ofici-elno glasilo demokratske stranke »Riječ SHS« točno čez mcscc dm na perfiden način izrabilo, dolžeč deželnega predsednika Slovenije v dvostolpnem članku, da je hotel izvažati na Reko srebro in zlato. Za »Riječjo« je prišel naš »Narod«, ki misli, da mora vsaj cingljati, če v Zagrebu zvonijo. Na prvi pogled je jasno, da je »Riječ«, ki dobro ve, da tu ne gre za tihotapstvo in da denar ni šel v Reko, hotela podlo osumiti dr. Brejca, ki ni demokrat in ima še to slabo lastnost, da je predsednik Slovenije. Ta poskus in način, kako se je izvršil, nam bo ključ, če ga kdaj izgubimo, za vsa politična dejanja in pisanja demokratov.
'-F Dekliški tabor v ribniški doKnL Na Malega Šmarna dan se je vršil pri Novi Štifti za žene in dekleta ribniške, sodra-ške in loško-potoške doline velik tabor. Priredil ga je neumorni g. poslanec Škuli, ki je v lepih besedah očrtal vse orjaško delo, ki ga je žena opravljala med vojsko in povdarjal, da mora naše ženstvo zato tudi v javnosti dobiti primerne pravice. Za predsednico tabora je bila izbrana gdč. učiteljica Ambrožič. O neodoljivi moči organizacije je govoril akademik Maležič in zagotavljal ženstvo, da bo naše dijaštvo pri ženski organizaciji aktivno sodelovalo. Prof. Mazovec je nato omenjal stanje ženskega gibanja po drugih državah in povdarja1, da se ta val ženske organizacije nikakor ne bo ustavil ob mejah naše države. Ženska aktivna in pasivna volilna pravica trka na vrata naših zbornic in tej zahtevi se ne bo mogoče ustaviti. V.w ženske organizacije naj se zavedafo te važne naloge, ženski odseki v naših izobraževalnih društvih, zveza Orlic in ženska zveza naj začno delovati tudi v teh kpih krajih. Žensko gibanje bo prineslo v naše javno življenje mnogo novih misli, nekatere slabotne komponente našega javnega življenja bo pa okrepilo. Pacifizem, boj proti javni in skrivni nemoralnosti, boj proti različnim surovim izrastkom v političnem življenju, skrb za vse nebogljene in zatirane, to bodo gesla plemenitega ženskega srca, medtem ko bo hladni moški razum določeval smernice za celotni podere t. Le s harmoničnim sodelovanjem moštvi in ž en s Iva v vsem javnem življenju bomo zacelili globoke rane, ki jih je usekala človeštvu svetovna vojna. — P. Benvenut je s toplimi besedami opozarjal, kako ie in mora biti naše žen-ijjtvtai najboljši in narod ločnejši š&ritelj praktičnega krščanstva, kar je edina solidna podlaga za vse javno delo. H koncu je g. poslanec Škulj še posamezne nujne potrebe na gospodarskem in šolskem polju, omenjal številke pridobitve, ki jih je že dosegel in opozarjal na nove, ki jih bo še treba doseči. — S toplim pozivom na skupno delo je bil ta lepi tabor zaključen. Udeležba je bila zelo velika, tabora se je udeležilo tudi lepo število mož in fantov, ki so z glasnim odobravanjem sledili posameznim izvajanjem. Udeleženke so zahtevale, da naj se taki shodi vršijo kolikor mogoče pogosto.
4-; Radgonski obmejni Slovenci priredili so v ponedeljek, 8. septembra na dan Male gospojnice, velik protestni shod proti priklopitvi Radgone k Avstriji. Povabljeni so bili general Maister, dr. Kovačič in dr. Slavič iz Maribora, Orli v kroju in druga društva ter korporacije. Stoji naj trdno naša straža ob Muri!
»Murska Straža«, glasilo obmejnih Slovencev, je izšla v petek v posebni izdan, ki v njej obširno razpravlja o radgonskem vprašanju. — Ali je naši javnosti sploh znano, da izhaja sedaj v Radgoni slovenski list, dočim prej nikdar nobenega ni bilo?
-f-, Iz Reke javljajo »Nar. Politiki«, da je slaboglasni »Consiglio Nazionale« napravil v zadnjih mesecih dvesto milijonov dolga. — Priprave za volitve so v polnem teku; volitve se bodo vršile na podlagi predvojnih volilnih imenikov, ki zagotavljajo italijanašom večino. Govori se, da hodo ob volitvah skupno nastopili avtanomisti, Jugoslovani in socialisti proti Grošič-Viovim aneksionistom.
(MousM tabor n
V nedeljo 7. t m. sta slavila krščanskosocialni delavec in Orel v Trbovljah dan zadoščenja in sta dobila obenem uver-jenje, da se jima ni treba bati nikakšnega nasilja od nasprotnikov, ki njima sicer vedno prete. Stotine krščanskega ljudstva je manifestiralo ta dan za svobodo združevanja in prepričanja in povedalo na glas kam in kako obsoja vsakršno nasilje in da hoče res svobodo v svobodni državi.
Že zjutraj zgodaj se je zbralo z vseh strani zadostno število ljudstva, ki je naraslo popoldne pri javni telovadbi gotovo do dveh tisočev. Obilo goslov se jc pripeljalo iz Ljubljane in Maribora in na kolodvoru so jih pričakovali z zastavo domači Orli, dekleta s šopki in domači orlovski naraščaj; udeležence iz Maribora, Celja,
Brežič itd. pa so slovesno sprejeli že preje dospeli Orli in Orlice ter jeseniška godba z orlovsko himno. Nato se je pod vodstvom člana vaditeljskega zbora O. Z. br. Ivo Pirca uredil sprevod z orlovsko konjenico na čelu in s šestimi zastavami. V sprevodu i« korakalo nad 150 Orlov v krojih, nad 100 Orlic, domači orlovski naraščaj, dekleta v narodnih nošah in drugi udeleženci tabora. Med pohodom je svirala jeseniška godba in z več hiš so metali cvetje na Orle m jih živahno pozdravljali. V Trbovljah samih je bil na prostem pred Posojilnico prirejen oltar, kjer je odslužil domači gospod župnik tiho sv. mašo in imel kratek nagovor.
Tabor, ki je nato sledil, je otvoril orlovski predsednik v Trbovljah brat Ivan Zupan. Z veseljem je pozdravil ta dan orlovskega dela in katoliške samozavesti, ki si hoče priboriti tudi v Trbovljah zmago ali vsaj popolno enakopravnost s kateri-kolim drugim prepričanjem. Za tem je podal besedo dr. Andreju Gosarju, ki je v jedrnatem govoru razvil na kratko naloge Orlovstva; ljudstvo je tudi s prepričanjem odobravalo njegove misE. V pesniški besedi je pozdravil Orle br. Gale, Orlice pa sestra Minka Zupančič, podpredsednica Orliške Zveze. Tabor je bil zaključen s himno »Lepa naša domovina«.
Popoldne ob treh se je vršila na' pfo-i štoru pred Društvenim domom javna telovadba, izvajana od članov in članic do-vršenejše ko letos kje drugje. Vodil jo je Zvezni podnačelnik br. Leopold Rihar, spremljala pa jeseniška godba, ki zasluži šs prav posebne pohvale. Na sporedu so bile članske proste vaje, vaje OrKc s šer-pami, telovadba in skupine naraščaja, vaje Orlic za leto 1920, vaditeljske proste vaje itd. Orodna telovadba članov je žela burno odobravanje. Med odmorom je govoril ljudstvu br. Jože Pire in ljudstvo je njegov govor večkrat prekinilo z velikim priznanjem. Po končanem sporedu se je razvila dostojna domača zabava. Poročevalec je bil posebno vesel mladine, ki se je kratkočasila s primernimi igramj in se v precejšnji meri vzdrževala pijače, kar bi bilo želeti vedno in še bolj. Med fante in dekleta, ki se zavedajo tako svoje časti in so ponosni na katoliško prepričanje in da morejo biti med Orli, bi človek zahajal vedno, ker najlepše in najpreprostejše se mi zdi med njimi.
Ko smo med potjo na kolodvor sHSafi žvižge iz bližine in daljave, ki so se nam zdeli kakor prikriti klici nočnih ptic, se za to nismo brigali. Dobili smo pač uver-jenje, da že mora biti vzgoja gospodov so-drugov takšna, ki so nas drugače pustili popolnoma v miru, česar jim gotovo nočemo šteti v slabo. Šola za žvižganje in metanje kamenčkov na ljudi, ki niso in nočejo biti njihovih misli, pa jim ne bo prinesla morebiti spoštovanja in pomnožitev vrst.
Orlovskega tabora v Trbovljah so bili veseli vsi pošteni in pametni, Orli in Orlice pa so se radovali nad vzornostjo, ld so jo videli v svojih vrstah. S tem bodo premagani najprej vsi predsodki, ki bi jih imel še kdo proti Orlovstvu, in tu se bo združila vsa poštena krščanska mladina.
Preteklo nedeljo, dne 7. t. m., je Bled doživel prvo svojo konjsko dirko. Misel, dati blejskemu letovišču tudi to mikavnost, je bila zdrava, kakor je pokazal uspeh že prve prireditve. Na dirko niso prihiteli le Ljubljančani, ki so se pripeljali s posebnim vlakom, ampak se je je udeležila tudi vsa bližnja in daljnja blejska okolica. Kljub temu, da je bila prireditev v marsikaterem oziru šo nekako diletantska, kar je v prvi vrsti pripisati okoliščini, da se je pripravila z največjo naglico, moremo z gotovostjo trditi, da bo v prihodnje kot stalna točka v vsakoletni kopališki sezoni Bleda imela znatno privlačno silo.
Dirkališče so improvizirali v skriti ozki dolini, ki jo na eni strani zaslanja skalnato pobočje, po katerem teče bohinjska železnica, medtem ko se na drugi strani dvigajo senčnati holmL Dirkališče jc bilo nekoliko preozko, vsled česar so bili ovinki preostri, kar jc prosti razvoj dirke oviralo; a kakor smo slišali, se bo ta nedostatek v prihodnji sezoni odpravil. Gostje so so porazdelili po sencah gričevja, od koder so imeli razgled po vsem dirkališču, domačini pa so si poiskali prostora na severnih skalnatih robeh. Pogled na tc skupine ter na dirkališče, kjer so so pestro mešale narodne noše z letoviškimi toaletami ter svetlimi barvami mnogoštevilnih trobojnic je bil nad vse slikovit.
Pri dirki cnovprežnih toplokrvnih' konj je daleč presegel druge g. Stupica iz Ljubljane, ki se jo odlikoval med drugimi ne le po kvaliteti svojih konj, ampak tudi po dirkališki opremi, ki so jo mnogi letos šc zanemarjali. Tudi pri drugi dirki eno v prožnih .toplokrv-
Stran 4.
SEOVENEC, ffn« Bcptemfira M
Stev. 207.
nih konj je g. Stupica pustil tekmovalce daleč zadaj. Kljub temu, da jim je moral dati mnogo prednosti, je bilo takoj jasno, ko je progo enkrat prevozil, da jih bo prehitel. Njegov drugi konj, šareč, se je močno trudil, a cilj je kot drugi vendarle dosegel pred njim g. Fabijan iz Domžal. Pri dirki eno-vprežnih mrzlokrvnih konj sta se kosala g. Jeglič iz Begunj in g. 2ark iz Lesec. Žark je prednika krepko dohiteval, a je vendar ostajal eno konjsko dolžino za njim. Proti cilju je začel Žark znatno napredovati, medtem ko je Jegličev konj prehajal v galop in s tem izzval opomine razsodnikov ter prišel v nevarnost, da ga diskvalificirajo. Prvenstvo se je odločilo g. Jegliču. Med dirko dvovprežnih toploknmih konj je prvi dosegel cilj g. Osel in iz Domžal. Za njim je takoj bil g. Stare iz Kupljenika, ki je vsled svojec? žkega vozila (lojtrski voz), Zračenega e zelenjem in zastavicami ter vsLmI (vztrajne, krepke vožnje žel hiTm-o polivalo občinstva.
Jahači so se porazdelil? v e?"^ ffcn-ptaL Pri prvi skupini je prvi do32<j?oi dij g. Dekleva iz Ljubljane, ki te je ^odlikoval po svojem strokovnjaškom (Jahanju. G. Primožič s Pristave pri [Tržiču se je dolgo meri! ž njim, a je ivendar zaostal za poldrugo konjsko idolžino. — Pri drugi skupini je bil
Eaval stav na konja g. Kleindiensta z leda tako velik, da je totalizater moral zapreti Kleindienstovo rubriko. Pričakovanje občinstva se je izpolnilo. iG. Kleindienst je takoj spočetka prehitel tekmovalce za znatno razdaljo in [je to svojo razdaljo brez spotike trdo idržal do cilja. Za njim je prišel g. Fa-feijan is Domžal
> Slavnost se je zaključila ob zvokih »tepe naše« s slikovitim jahanjem v narodnih nošah in s sprevodom okrašenih kmetskih voz, kar je nekdo šaljivo nazval najboljšo prireditev »ka-jvalerije rustikane«, kar jih je doslej SideL
* Razen drugega odličnega občinstva «e Je slavnosti udeležil tudi dež. predsednik dr. Brejc, naš dunajski poslanik Pogačnik in poverjenik Golia. Gostje bo se razšli z željo, da se k letu Seopet Bnidejo pri enaki prireditvi L___
Dnevne novice.
Civilni komisar za Prekmurje dr. Cajnšič se je 6. t. m. preselil s svojim uradom y Mursko Soboto.
—	K protesta radgonskih Nemcev.
Da ao radgonski nemški obrtniki tudi pred ustanovitvijo Jugoslavije ljubili Slovence, potrjuje sledeči dogodek: Pred dvajset leti so bile v Radgoni po štiri božje službe -vsako nedeljo, in sicer tri v župni cerkvi, ena pa pn Devici Mariji s slovensko pridigo. Zbolel pa je gospod, Iti je služil srednjo tiho mašo v župni cerkvi. Mestni župnik je na to odredil, da izostane božja služba s slovensko pridigo v podružnici. Ni še preteklo štirinajst dni, kar pride nenadoma brzojavka od škofijstva v Gradcu s poveljem, da mora eden izmed duhovnikov binirati (dvakrat maševati) za to, da silovenska služba božja ne izostane. Kdo je pri škofijstvu tako odločno branil slovensko božjo službo, ki je po naredbi naddekanovi izostala? Nikdo drugi, kakor za blagor svojega mesta tako vneti župan pl. Kodolič. Vsi obrtniki so namreč silili v njega, da se z vso močjo postavi in doseže, naj slovenska božja služba ne izostane, ker odidejo ljudje drugače v sosedne slovenske cerkve in mesto ima zaradi tega ogromno škodo. Peljal se je na to sam k škofijstvu in izprosil imenovani brzojav, da slovenska božja služba prihodnjo nedeljo m več izostala.
—	Iz Boh Bistrice. V »Slovencu« od 7. septembra 1919 razpravlja g. dr. Peter Vavpotič v članku naslovljenem na komi-sarijat za tujski premet in na Slovensko planinsko društvo o električnem vprašanju v Bohinju. Da je napeljava elektrike v našem planinskem raju silno važno vprašanje, o tem smo vsi edini. Bohinjska Kmetska Zveza in tudi drugi faktorji se trudijo že več kot pol leta, da bi se elektrika napeljala že do zime po vsem Bohinju, žal, da ne najdejo pri gotovih uradih naglega umevanja, kakor bi ga zaslužila ta za Bohinj, kakor tudi za tujski promet sploh najvažnejša zadeva. Kar se tiče bivše vojaške električne železnice, se pa z g. dr. Vavpotičem ne ujemamo. — Ne glede na to, da so po mnenju ve-ščakov tračnice za osebni promet popolnoma neprimerne, bi pomenjalo po g. doktorju nasvetovano prevažanje lesa po tej železnici velikansko gospodarsko škodo bohinjskemu kmetu in bajtarju, saj je vožnja lesa malone edini dohodek Bohinjcev, zlasti v zimskem času. — Bohinjska Kmetska Zveza je zato odločno že večkrat zahtevala, da se tir bivše vojaške železnice prejkomogoče' odstrani in bo vztrajala pri tej zahtevi. .— Nadučitelj Fran Silvester.
—	Osebne vesti, Iz seje deželne vlade: Deželnovlackri svetnik Ivan Dougan od deželnega sodišča v Trstu se začasno sprejme v sodno službo v Sloveniji. Notar Franc Stupica pri Sv. Lenartu v Slov. Goricah se v smislu naredbe z dne 10. febr. 1919, Ur. list št. 350, poveri za nadaljnje izvrševanje notarskih poslov. Imenuje se kcmcipist dr. Josip Hubad okrajnim komisarjem. Deželnovladni konceptni prakti-kantje dr. Tina Čuš, dr. Slavko Barle, Franjo Maršič, Štefan Skubic, Franc Vov-šek se imenujejo za provizorične deželno-vladnc koncipiste s postavkam, da se določi vrstni red pozneje. Konceptni praktikant Mirko Kuhelj se imenuje za konci-piota in abs. pravnik dr. Karel Dobida za konceptnega pr akti kan ta pri poverjeništvu za socijalno skrb. BivSi ravnatelj slovenske kmetijske šol p v Gorici Anton Štrekelj se sprejme v državno službo in prideli v služb-rvanje pr.verjeništvu za kme-tiifrfč«*, Okr. tajnika Aleksander Schafer 3 J-xrp Ferk ee poczs.kneta v IX. čin.
IvUotA. Okrajni tajnik bivšega tržaškega itaH*»sfeištva Fran Gregorčič ez sprejme v »kižbo politične uprave za Slovenijo v cr>oji sedanji službeni lastnosti. Policijski oficijali Blaž Skok, Fran Gol in, Leopold Modic in Franc Fink se imenujejo za policijske pristave in policijski kanclist Fran Žnidaršič za policijskega oiieijala. Policijski oficijal Ivan Secica iz Trsta se sprejme v državno službo. Peter Glažar in Angela Vadnjalova se sprejmeta pri knjigovodstvu oddelka za kmetijstvo kot računska praktikanta. Pisarniški uradnik »Državne posredovalnice za delo* Ciril Tomšič se imenuje za kanclista pri poverjeništvu za socijalno skrb v Ljubljani. Anton Lap, absolvent sadjarske šole v Troji se sprejme v državno službo kot strokovni praktikant za sadjarstvo. Uslužbenci zavoda za pospeševanje obrti Jožefa Toma-žič, Terezija Kregar in Matej Iglic sc sprejmejo v državno službo, in sicer se imenuje: Jožefa Tomažič za kanclistko v XI. čin. razr. 2. plač. stopnja, Terezija Kregar za oficijantinjo II. plačilna stopnja in Matej Iglič za uradnega slugo v VI. pla*-čilni stopnji. Bivši pomožni sluga pri tržaški podružnici dunajskega koresp. urada Andrej Richtig se sprejme s 1. avgustom 1919 kot pogodbeni sluga pri Dopisnem uradu deželne vlade z veem.i prejemki pomožnega sluge.
—	Poročil ee je <cspod ari. poročn'k Peter Biber z gospodično Danico Smole iz Sevnice.
—	Zaročil se jc gospod J oš kri Ma-jaron z Borovnice z gospodične Franiko Kobijevo na Bregu.
—	Kongres jugoslovanskih zdravnikov sc bo meseca oktpbra t. L vršil v Zagrebu.
—	Za profesorje na zagrebškem vseučilišču so imenovani: dr. Lazar Car, dr. Lazar Stjepanek, dr. Fr. Jul. Jelenič za cerkveno zgodovino, ing. Leonid Franjič za profesorja mehanike.
—	Umirovljeni so vseučiliški profesorji bogoslovne fakultete v Zagrebu: clr, Hugo Mihalovič, dr. Fran Zagoda in dr. Josip Pazman.
—	Prvi kongres jugoslovanskih žen v Belgradu se vrši dne 21. septembra. Predsedstvo splošnega slovenskega ženskega društva v Ljubljani je prejelo povabilo za vsa slovenska ženska društva ter vabi njih predsednice in odbornice na skupno sejo dne 12. septembra 1919, to je v petek popoldne ob 4. uri v malo posvetovalnico na magistratu v Ljubljani. Udeleženke kongresa bodo imele polovično vožnjo do Belgrada ter se jim poskrbi stanovanje. Ker je treba imena zastopnic naših ženskih in dobrodelnih društev javiti zvezi srbskih ženskih društev v Belgrad, naj se blagovolijo zastopnice naših ženskih in ženskih dobrodelnih društev seje v petek zanesljivo udeležiti.
—	Vsem užilninskim uslužbencem v Sloveniji na znanje. Po naredbi užitninski uslužbenci niso pragmatični državni uslužbenci, torej se jim nova povišana draginjska doklada ne more nakazati za sedaj. Vso stvar ima v odločitvi predsedstvo, ki bo odločilo, oziroma izposlovalo odločitev, če se užit, uslužbencem draginjska doklada izplača.
—	Učiteljski koledar za šolsko leto 1919/20 izicle v kratkem. Založila ga je Slomškova zveza. Razen zanimive vsebine bo pridejana tudi razvrstitev kranjskega, koroškega in štajerskega učiteljstva po či-novnih razredih. — Glede na to, da so se tiskarniški in knjigoveški stroški več kot podvojili, se bo morala cena 5 K vsekakor zvišati. Naročila sprejema A. Smerdelj, m. učit. v Ljubljani ali pa Jugoslovanska knjigarna. Koledarju bo pridejan katalog za 100 učencev. Ako želi kdo izrednih izpre-memb, n. pr.: brez kataloga ali pa več kot za 100 učencev, naj to izrecno naroči. Na občo željo je založila Slomškova zveza tudi serijo podrobnih učnih načrtov za učno snov od ene- do petrazrednic. Letos izide podrobni učni načrt za zgodovinski pouk, Prirejen je seveda za novonastale razmere in potrebe. Cena za izvod bo prav malenkostna. Naročila kakor zgoraj.
—	H članku o novem šolskem zakona.
Tudi v III. članku v nedeljski številki »Slovenca« z dne 7. sept., št. 206, so se vrinile tiskovne napake, ki motijo. — Takoj v prvi vrsti članka manjka med besedama »Proglašajoč« in »šole« beseda »neodvisnost«. — V tretjem stolpcu čitaj v 63, vrsti (od zgoraj dol) ne »1879« ampak »1869«; v 81. vrsti prav tam ne »more« ampak »mora«. — V četrtem stolpcu mora slediti 49. vrsti (od zgoraj dol) kot 50. vrsta tista, ki je v stolpcu 53. — V 61. vrsti istega stolpca mora »tati ne »kazen« ampak »hasen«; v 17. vrati (od spodaj gor) prav tam pa čitaj ne »odvisnost« ampak oaioz-nost«. —
—	Poznate »Slovenski Korotan«?
»Slovenski Korotan«- je knjiga, ki nam razkriva vse rane koroškega vprašanja. Knjiga je vsakemu Slovencu neobhodno potrebna, zlasti za uradnike, trgovce, popotnike in turiste, kakor tudi za duhovnike ta knjiga pravi »vademecum«. Knjiga se dobi pri trgovcu Vajncerl Jos., Pliberk, pa tudi r vseh slovenskih knjigarnah.
—	Kranjska industrijska družba. »Edinost« piše: Kakor poročajo dunajski listi, bodo pogajanja zaradi prodaje delnic Kranjske industrijske družbe v kratkem dospela do uspešnega zaključka. Pogajanja vodita dr. Reisch od strani dunajskih interesentov ter Volpi za italijanski sindikat, ki je od vlade pooblaščen v nakup večine delnic. Veliki sedanji delničarji v okrilju dunajske Bodenkriditanstalt so se odločili, da prodajo polovico "delnic. Kupnina bo plačana v lirah.
—	Zadavila jc svoje 76-letno mater Nežo Goli v noči od 4. do 5. septembra v Pečicah škocijanske župnije na Dolenjskem 43-letna samska hči Marija. Vzrok: Domače razprtije. Morilka je zločin priznala. Friznala je pa tudi nek požig iz prejšnjih let. Zločinko so odvedli začasno v 6odcij-cke zapore v Mokronogu.
—	Gospod kapetan Stjepan pl, Bane-kavič, ki je bival meseca marca v Zagrebu, se poživlja, da se čimpreje zglasi pri komandi mesta Ljubljana,
—	- s7 pisarni za zasedeno ozemlje v Ljubljani, Pražakova ulica št. 3, naj se javijo osebno ali pismeno sledeči dijaki glede šolskih zadev: Gračner Ludovik (I. realka), Mačus Maks (II. gimn.), Mačus Fr. (III. r.), ICyovsky Rudolf (III. rg.), Škvarc Viktor (III. r.), Novak Marij (V. r.), Woš-ner Pavel (V. rg.), KSchler Miroslav (VI. r.), Prodan Albert (VI. r.). Dijaki iz zasedenega ozemlja, ki so se preselili v Jugoslavijo in niso še dobili svojih dokumentov, naj se javijo glede informacij pri zgoraj omenjenem uradu.
—	Pogrešani vojaki. Žene in zakonski otroci vojakov, ki so že delj časa pogrešani, prosijo lahko brez ozira na svoje gmotne razmere za provizo-rično vojaško preskrbnino (pokojnino), akoravno vojak še ni bil uradno od vojaške oblasti proglašen za pogrešanega. Občinski in župni urad morata potrditi, od kdaj se vojak že pogreša. Radi sestavitve prošnje za preskrbnino naj se zglasi vsakdo pri svojem županstvu.
—	Iz Črnomlja. Iz ruskega ujetništva se je oglasil Josip Kolbezen, kadet - abiturijent, katerega so že za mrtvega objokavali njegovi starši in znanci. Kot osmošolec je šel na rusko bojišče, se je udeležil več bitk in bil ujet pri Kolomeji, odkoder je bil odpeljan v Syzram, sibirske gubernije, odtod se je večkrat zglasil. Zadnji dvo leti pa ni bilo nič glasu o njem, tako da so splošno mislili, da je postal žrtev boljševikov. Zdaj se je pa zglasil na veselje staršev in sorodnikov iz Gor. Omska v Sibiriji čil in zdrav in pošilja srčne pozdrave vsem znancem in prijateljem.
—	Poziv vsem jugoslovanskim do-bzovoljcem, to je onim, ki so vstopili še pred prevratom v srbsko ali kako zavezniško armado. Deželna vlada za Slovenijo je odobrila pravila, ki jih je sestavil pripravljalni odbor za »Društvo jugoslovanskih dobrovoljcev za Slovenijo«, ki bo imelo glavni namen obdržati tudi v bodoče vse legijonarje v močni organizaciji in bo nastopalo v vseh skupnih interesih pri merodajnih faktorjih. Radi tega sklicuje pripravljalni odbor ustanovni občni zbor imenovanega društva na nedeljo 14. septembra v Ljubljani v mali dvorani Narodnega doma ob 3. uri popoldne. Spored: 1. Otvoritev. 2. Referat o dosedanjem delu. 3. Volitev odbora. 4. Even-tualnostL Z ozirom na važnost tega zbora, prosimo vse dobrovoljce, da se sigurno udeleže. Kdor pa se ne bi mogel udeležiti, naj vpošlje svoje točne podatke na naslov: Fedor šlajmer, Ljubljana, Zaloška cesta 9.
—	Društvo državnih računskih uradnikov na s'ov. ozemlju vabi vse svoje člane k izvanredni glavni skupščini, ki se vrši dne 17. t. m. ob 20. uri v Ljubljani v mestni posvetovalnici na magistratu z dnevnim redom; 1, Poročila odbora. 2. Sprememha pravil. 3. Volitev novega odbora. 4. Slučajnosti. V smislu društvenih pravil § 14
naj člani vsaj 5 dni pred skupščino izroče svoje pismene predloge najbližnjim odbornikom. Dolžnost članov zahteva, da se vsled važnosti organizacije vsak udeleži skupščine osebno ali po svojem zastopniku. Stanovski tovariši! Pristopite društvu vsi, ki še niste člani.
—	Visokošolci - beguncL Prosim vse visokošolce - begunce, da se udeleže sestanka dne 11. i m. ob 8. uri zvečer V gostilni pri Češnovarju, Ljubljana, Dolenjska cesta. Dnevni red: materijetoo vprašanje. — Dr. Rybdf VI.
—	Vlom pri državnem pravdnfkn \ Zagrebu. V stanovanje državnega pravdni ka dr. Zimpermanna v Zagrebu ao te dni vlomili tatovi in odnesli perila in drugih stvari za 20.000 K.
—	Za naše slepce je priredila L gor-| ska baterija celjskega topničarakega polka ! dn? 24. avgusta t. 1. v Podkolenu pri gosp, ! Pirtarju veselico z namenom, čisti dobiček
poklonili našim ubogim slepcem. Dobičeki je znašal 1408 K 20 v, kateri znesek sta odposlanca omenjene baterije gg. častniški nam. Ant. Romih in ognjičar Fr. Kopriv« osebno p-mesla vojnim slepcem v Ljublja* no. — Za velikodušni dar se najtopljeje za-t hvaljujejo vri vojni slepci v zavodu.
—	Jugorlavinsko akademsko podpor* no društvo v Zcgrebn. Slovenski akademiki niso prejeli rabiralnih pol gornjega društva. Poživljamo tem potom vse, da se za iste nemudoma zglase na naslov »Jug. akad, podporno društvo« Zagreb, Univerv za, ako žele v bodočem letu uživati ugod-r nosti tega društva!
—	Plavitev na Savi. Zagrebški Osti poročajo, da je plulo te dni mimo Zagreba proti Belgradu veliko število plavov, ki vozijo drva iz Slovenije. Ob sedanjem nizkem stanju vode rabijo plavi za vožnjo od Zagreba do Belgrada približno 14 dni. Za Zagreb ro došla drva po Savi že začetkom poletja, a za jesen pričakujejo zopet nove množine. Plovitev po Savi se torej oživlja.
—	Trost Blaž (Biagglo), ki ima svojce
v Poli, naj se oglasi v pisarni »Slovenskega Rdečega Križa«, Poljanska cesta, kjer leži zanj pismo njegovih svojcev.
—	Poziv. Medicinec Erman Dinko se poživlja, da takoj naznani »Zdravstvenemu odseku za Slovenijo in Istro v Ljubljani« svoj natančni naslov radi neke, za njega zelo važne zadeve.
Zemljepisne in zgodovinske slike iz kraljestva Srbov, Hrvatov in Slovencev. Dodatek k čitankam za ljudske šole. Sestavila H. Schreiner in Fr. Fink Cena 4 K. — Knjižica je predpisana za ljudske šole in obsega poleg slovenskih tudi nekaj hrvatskih beril. Poverjeništvo za uk in bogočastje je knjižico odobrilo dne 17. julija 1919 št. 3193.
ŠfaI©B"slke snovice.
š Toplice Dobrna pri Celju. Podpisani krajni šolski svet čuti prijetno dolžnost, da se iskreno zahvali dobrotljdvosti tukajšnjih p. n. gostov, ki so o priliki doma-čega koncerta v tooliški koncertni dvorani dne 2. septembra zbrali za zimsko šolsko kuhinjo Dobrnske šole vsoto 1066 kron, 15 dinarjev, naknadno še 18 kron, V skupni vsoti 1119 kron. Zahvalimo se gospej Zlati Hočevarjevi iz Dunaja za njeno neutrudljivo požrtvovalnost, ki jo je kazala pri aranžiranju in kot izb orna sprean-ljavka na glasovir, iz srca smo hvaležni gospej Mariji Gorenjec iz Zagreba, ki nam je s svojim izredno lepim glasom nudila pravi umetniški užitek. Za idejo samo smo dolžno se zahvaliti gospodu dr. Franc Zupanu iz Ljubljane, ki je idejo sprožil in propagiral, dokler se ni tako srečno udej-stvila. Zahvaljujemo se mu, da je skupno z gdč. Slavico Jankovič zbral darove.1 Tudi domačim sodelovalcem naša iskrena! zahvala. Blagorodni gostje, pokazali ste, da nimamo več tujcev med nami, kakor do sedaj, ampak svoje brate, ki so se velikodušno spomnili naših malih in revnih, v imenu katerih Vam vsem kličemo »Bog povrni!« — Krajni šolski svet Dobrna pri Celju.
š Vojaška realka v Mariboru. VI
prihodnjem šolskem letu ostaneta na tej realki samo VI. in VII. razred za gojence, ki so dosedaj obiskovali V. in VI. razred. Vsi ostali gojenci so odpuščeni iz vojaške šole in morajo zavodu takoj vrniti vso erarično obleko in opremo. Novi gojenci se ne bodo sprejemali. Več pove razglas, nabit na;
mestni deski. _)
novice.
k Ljudski tabor v Dobrlavasi ss
vrši v nedeljo, 28. septembra 1919. Po taboru priredi Orlovska Zveza veliko javno telovadbo. Za tabor vlada veliko zanimanje po celi jugoslovanski Koroški. Na taboru govori posl. Grafenauer in drugi. Sodelujejo štiri godbe. Prosimo Narodne svete, da omenjeno nedeljo ne prirejajo drugih manjših shodov v tem delu Koroško,
k Velik ljudski shod za spodnji del slovenskega Korotana se vrši v nedeljo, dne 28. septembra t. 1. pri Sv. Križu nad Dravogradom. Sv. Križ — 526 m nad morjem — leži na krasnem hribčku na Stajer-sko-koroiki meji in le pol ure oddaljen od Dravograda. Od tu krasen razgled po So-boteki, Dravski, Milislinski in Mežiški dolini. Vspored se naznani. — Odbor.
UubISanske novice.
lj Gospodje veroučiteljl ljubljanskih srednjih in ljudskih šol se vabijo danes ob 16. uri na važen razgovor v Jugoslovansko tiskarno. N.
lj Vseučiliška komisija ima tvojo XVHI. redno sejo v četrtek, dne 11. t. m. ob 5. uri popoldne v deželnem dvorcu, soba št. 77/78. Te seje naj bi se udeležili ivseučiliški profesorji kolikor mogoče polnoštevilno.
lj Slomškova zveza. Dane« ch pel 4. uri odborova seja.
lj Pevski zbor »Glasbene Msttee« v Ljubljani. Prosimo vse pevke in p*Te, ki se še niso priglasili, oziroma ?e niso vra-slali svojih priglasnic, naj te fterc neredoma, oziroma naj se zglase osebno v društveni sobi, Vegova ulica 7, v četrtek 11., petek 12. ali soboto 13, t m, in -a-cr pevke od 18.—19., pevci pa od 20. do 21. ure. Pevci in pevke, vršit? svojo dolžnost!
lj V Krekovi prosveti ne bo tar:' nja v sredo zvečer, ampak v četrtek.
lj Poročevalci višjega šolekega cvcta v petek 12. septembra in v soboto 13. septembra ne bodo sprejemali strank, k^ bodo na seji višjega šolskega rveta.
lj Zveza Škontlstov vabi vse svoje Člane na jako važen sestanek, ki se vrši v gostilni g. Mraka na Rimski cesti dne 10. t. m. ob pol sedmih zvečer. Nihče ne sme manjkati! Odbor.
lj Komanda mesta opozarja občinstvo, 'da v lastnem interesu ne vstopa v rajon tukajšnjega strelišča. Osebna varnost zahteva, da se vsakdo brezpogojno pokorava navodilom stražarjev in upošteva nabita svarila in mejna znamenja.
lj Orkestralna vaja učiteljiščnikov je v četrtek 11. t. m. ob 16, uri v glasbeni sobi učiteljišča. Z ozirom na bližnjo prireditev se prosi polnoštevilne in točne udeležbe. — Odbor.
lj Higijena. Slov. vlada je izdala različne odredbe o higijeni, kakor se pa vidi, se različni trgovci in prodajalci z jedili in živili zelo malo zmenijo za te odredbe. Dobe se trgovine, ki imajo polno razložbo mesnatih izdelkov razstavljenih, po katerih se ti pa pase nebroj muh. Je to higijena? Ako se izdajajo odredbe, naj se gleda, da se bodo tudi izvrševale.
lj Stanovanjska beda v Ljubljani. V petek dne 12. septembra ob 19.30 uri se vrši v Mestnem domu javen shod vseh, ki so do sedaj ostali brez stanovanja, da pre-motrijo svoj današnji položaj in pogledajo na usodo, ki jih čaka, ako se bodo zanašali na reševanje stanovanjske krize brez njih sodelovanja. Shod je velike važnosti za posameznika, kakor za splošnost. Kdor more, naj se tega shoda udeleži, da bo manifestacija brezstanovanjcev čim sijaj-nejša!
lj Na kolodvoru. Prejeli smo: Posebni vlak z Orli v nedeljo v Trbovlje je odšel iz Ljubljane s polurno zamudo, ker ena sama odprta osebna blagajna ni zmogla pravočasno premagati dela in so hkrati z Orli
Srihrumeli tudi posetniki blejske dirke, led splošno gnječo občinstva se je prerival sem in tja vojak V. P. z nasajenim bajonetom tako neprevidno, da ne bi bilo čuda, ako bi bil koga v obraz ranil. Ob takih prilikah in pod streho bi pač tablica na prsih lahko popolnoma zadostovala kot službeni znak, saj tako nevarni pa Slovenci vendar nismo. Od strani železnice pa smo pogrešali reditelja, ki bi občinstvo poučil, kateri potniki naj pridejo prej na vrsto in kateri lahko brez skrbi malo po-trpč, To zapišemo, ker želimo ozdravljenja razmer.
lj Pri Komandi mesta Ljubljana naj se
blagovolijo nemudoma zglasiti sledeči gospodje: praporščak Krische Anton, podži-vinozdravnik Josip Brtoncelj, praporščak Seban Rudolf, enoL prost, deset. Franc f. Detela, pravni akcesit Pero I. Popovič in pomorski aspirant Ivan Gatsch.
lj Finančna deželna blagajna v Ljubljani na Krekovem trgu štev. 1 bo dne 11. do vštetega 13. kimovca 1919 radi glavnega snaženja uradnih prostorov strankam zaprta.
lj Opozarjamo na zaznamek domaČih tvrdk med oglasi
lj Kantina v vojašnici kralja Petra I. (domobranski vojašnici) se na podlagi ministrstva za vojno in mornarico o. br. 36.376 z dne 27. avg, 1919 ter na podlagi člena 96, zakona o državnem računovodstvu daje v najem. Vsi interesentje zamo-rejo dobiti podatke glede najemščine pri Dravskem pešpolku, odnosno blagajniku tega polka v navedeni vojašnici. Licitacija se vrši dne 29. t. m. in naj interesentje do tega dne predlože svoje ofertc. >
Kajnouešša porofilfa.
(Našt telefonsko poročilo.)
VBadna kriza poostrena.
Belgrad, 9. sept. »Politika« poroča: Stojan Protič jo izjavil Davidoviču, da radikalci sprejmejo 5 portfeljev v novi vladi, toda samo pod pogojem, da bosta v novi vladi Jugoslovanski klub in skupina Marko Trifkoviča. Zato je ministrski predsednik Davidovič pozval k sebi dr. Korošca, ki je izjavil, da je njegova stranka za koncentracijski kabinet in da gre v vlado, ker se je dosegel sporazum med radikalci in demokratsko zajednico. Dr. Korošec je zahteval, da se Jugoslovanskemu klubu dasta 2 ministrska sedeža. Opoldne so sa zbrnli v predsedstvu narodnega predstavništva vsi načelniki opozicijo-nalnih strank. St.. Protič jih je informiral o pogajanjih z demokratsko zaied-nico. Nato se je v istih prostorih vršila seja vlade, ki je trajala do pol 8. zvečer. Isti list poroča dalje: Demokratska zajednica ni sprejela zahteve dr. Korošca, da se Jugoslovanskemu klubu priznata 2 ministrska sedeža, k*r je radikalcem dala 5 ministrskih sedežev, socialistom 3, vojni in zunanji minister pa ostaneta izven strank. Razen tega so tudi socialisti izjavili, da ne bodo ostali v vladi, ako bi bil v njej zastopan tudi Jugoslovanski klub. — Danes dopoldne okoli 10. ure pa se je izvršil preobrat v rešitvi krize. Radikalci nočejo vstopiti v koncentracijski kabinet, ako vanj ne gre tudi Jugoslovanski klub in druge politične opozi-cijonalne stranke. Ker pa demokratska zajednica radi socialistov ne more priti do sporazuma z Jugoslovanskim klubom, zato bo zopet prišlo do tega, da so pogajanja razbijejo. Radikalni klub bo danes dopoldne imel zopet sejo, toda po razpoloženju njegovih članov, kakor tudi po stališču Protiča je stvar gotova, da se bodo pogajanja razbila.
Belgrad, 9. septembra. Radikalci so danes dopoldne na svoji klubovi seji sklenili: 1. Da ne sprejmejo poziva demo-kratsko-socialistične vlade, ker je zahtevala demokratsko-socialistična zajednica, da v novo vlado razen radikalcev ne sme vstopiti nobena druga skupina. 2. Z ozirom na današnji težki zunanji in notranji položaj radikalci ne bodo obstruirali, ampak bodo delali stvarno in energično opozicijo.
Belgrad, 9. septembra. Pogajanja med radikalci in demokrati so se razbila. St. Protič, ki se je pogajal v imenu radikalcev, ni sprejel ponudbe demokratov, ker so demokrati in socialisti nastopili proti koncentracijski vladi in tako pokazali, koliko je bilo verjeti njihovim trditvam, da so za koncentracijsko vlado. Za socialiste je bi'o merodajno predvsem njihovo kulturno-bojno stališče. Na noben način nočejo, da bi Jugoslovanski klub prišel v vlado. Hoteli so samo sporazum z radikalci, Protič je dal demokratom pismeno pojasnilo, zakaj so stavljene ponudbe za radikalce nesprejemljive.
DEMOKRATI IN SOCIALISTI PROTI
LJUDSKIM POTREBAM.
Belgrad, 9. sept. Današnja seja narodnega predstavništva je zopet dokazala, na kako slabih nogah stoji sedanja vladna večina. Osramotila pa je tudi lažnjiva poročila »Slov. Naroda« in podobnih listov o parlamentarnem položaju.
Po nekaterih vprašanjih, ki so bila naslovljena na ministra Pribičeviča, ministra za pravosodje in na ministr. predsednika, je prišlo na vrsto drugo čitanje dvanajstine za september. Razen Narodnega kluba so se vse opozi-cijonalne skupine udeleževale seje v tolikem številu, da omogočijo sklepčnost zbornice, ki je sedanja vladna večina sama zase nima. Jugoslovanski klub je bil od opozicijonalnih strank razmeroma najbolje zastopan. Po členu 4. proračunskega predloga za september je v imenu Jugoslovanskega kluba njegov član v finančnem odboru posl. Vesenjak zopet izjavil že pri prvem čitanju stavljeni predlog, da se oproste carine, oziroma monopolskih taks petrolej, sol, obleka in druge nujne potrebščine, za katere je v proračunu predlagan minimalni carinski tarif. Poročevalec dr. Markovlč se je opravičeval, da ta predlog ni bil od-kazan v pretres finančnemu odseku, kakor je to pri prvem čitanju vlada obljubila, ker so se poslanci šele vrnili in torej ni bilo mogoče o njem pred glasovanjem v zbornici razpravljati v odseku. Poročevalec dr. Markovič je v imenu večine izjavil, da predlog odklanja, ker dohodkov, ki bi pri temu predlogu odpadli, finančni minister nikakor ne more pogrešati. Posl. Vesenjak je izjavil, da 'ugoslovanski klub od tega predloga ne more odstopiti, ker so tudi ljudske potrebe nujne, zlasti glede obleke in obuvala. (Mini-
ster Kristan se smeje. — Poslanec Gostinčar: »Kristan se smeje!« — Posl. Fon: »Kristan je oblečen!«) Ako finančni minister ne more pogrešati vsled predloga odpadlih dohodkov, naj predloži vendar enkrat zbornici zakon na vojne dobičke, ki je bil v odboru že davno sprejet. (Poslanci Jugoslovanskega kluba ploskajo.)
Predsednik zbornice je dal na glasovanje vladni predlog, ne pa tudi predloga posl. Vesenjaka, marveč je poročevalec takoj prešel na člen 5. To je zbudilo pri sicer tako mirnem Jugoslovanskem klubu upravičeno razburjenje, ker so domnevali, da je bil predsednik za to postopanje dogovorjen z demokrati in socialisti, ker je dosedaj vedno vprašal, če kdo podpira odvojen predlog. S sedežev Jugoslovanskega kluba so padli klici: Predsednik naj vrši svojo dolžnost! Ni damo se terorizirati! Predsednikovo postopanje ni parlamentarno! — Razni člani demokratske zajednice so povpraševali po vzrokih tega spora s predsednikom in zatrjevali, da js bila tukaj pomota. Predsednik sc je sam opravičeval poslancem Jugoslovanskega kluba, ki so sli k njemu protestirat zoper njegovo postopanje, češ rla bo govornik pozval zbornico, da noj podpira njegov predlog, kar v tej zbornici doslej še ni bilo v navadi.
ZBORNIČNA NESKLEPČNOST.
Belgrad, 9. septembra. Pri poimenskem glasovanju se ie na to izkazalo, da vladna večina ni zmožna vladati, ker kljub podpiranju od strani opozicije za sklepčnost, zbornica ni bila sklepčna. Ko je vlada videla, da zbornica vsled malomarnosti vladne večine, ki ima dolžnost skrbeti za sklepčnost, ni sklepčna, je prišel k Jugoslovanskemu klubu član demokratske zajednice dr. Čorovič prosit, naj glasujejo proti še ostali člani Jugoslovanskega kluba, ker sicer ni sklepčnosti. Dr. Korošec je odgovoril: »Zakaj prej tega niso povedali, zakaj sami ne skrbijo za sklepčnost?« (Kaj poreče k temu »Slovenski Narod«, k svojim lažem, namenjenim nevednim bralcem?) Nato je prišel glasovat proti še en član Jugoslovanskega kluba, ki prej ni bil v zbornici, da reši sklepčnost zbornice, ali vse zaman. Vladna večina je znašala samo 103 glasove. Opozicija je dala 37 glasov, torej 20 več kakor bi bilo treba za sklepčnost. Ako bi vladna večina storila svojo dolžnost, bi poslala k seji vse svoje člane, toda poslanci vladne večine so bili zmožni za delo samo prve dni, pa še tedaj bi bila nastala kriza v krizi, ker vladna večina sama ni sklepčna, ako bi jo ne bila podpirala opozicija na ta način, da je ostala v zbornici in glasovala proti. Te uljudnosti in pomoči pa slovenski liberalni listi niso kri-tikovali, ampak so z izkrivljenimi poročili še napadali, zlasti slovenske poslance, kakor da je prvo glasovanje šlo za to, da se kosajo moči za večino, ne pa za podporo slabosti večine, da bo sklepčna. Ako bi bila vladna večina pred ali med glasovanjem opozicijo zaprosila, da potrebuje še več opzicionalnih poslancev za sklepčnost, pa bi jih opozicija lahko tudi poslala v sejo. Za nenavzočnost svojih članov mora vendar vedeti. Prešteti bi bilo treba samo poslance opozicije in jo zaprositi za par glasov, pa bi bila uslišana. S tako do skrajnosti lojalno opozicijo, ki razen Narodnega kluba, ki se glasovanja ni udeležil, katera ni hotela ob-struirati proračuna, marveč je večino podpirala, bi bila vlada proračun za september spravila pod streho, vendar pa se to danes ni zgodilo. Zato bodo poskušali še enkrat jutri.
VLADA ODSTOPI?
Belgrad, 9. sept. Po glasovanju ob pol 9. uri zvečer je ministrski predsednik takoj sklical ministrski svet, ki se je posvetoval, ali naj vlada odstopi, ali naj v sedanji sestavi vlada dalje.
POGAJANJA Z NARODNIM KLUBOM RAZBITA.
Belgrad, 9. septembra. »Pravda« piše na uvodnem mestu, da je imel v nedeljo ob 5. uri popoldne ministrski predsednik Davidovič sejo z Narodnim klubom. Davidovič je bil pripravljen, da se odstopi bansko mesto Narodnemu klubu, a ni mogel sprejeti zahteve, da se morajo vrniti banu pravice, ki jih je prej imel. Te zahteve, pravi »Pravda«, se niso mogle sprejeti v interesu državnega edinstva.
Zagreb, 9. septembra. »Riječ SITS« poroča z dne 8. t. m. iz Belgrada: Pogajanja z Narodnim klubom so došla do mrtve točke. Zdi se, da ni nade, da bi stopil v vlado radi njegovih pretiranih zahtev. Danes dopoldne je kon-fcriral Davidovič z dr. Laginjo, ki mu jo izjavil, da vztraja na svojih zahtevah. Davidovič jo odvrnil, da te zahteve ne more sprejeti.
Zagreb, 9. septembra. »Hrvat« piše: V opoziciji ostane edino Narodni klub. tTo znači, da bo v glavnem ostalo pri
dosedanjem režimu, ki ga je Narodni klub hotel odstraniti. Da ni došlo do sporazuma, ni krivda Narodnega kluba, nego onih, ki hočejo za vsako ceno ostati v vladi. Značilno je vsekakor, da je došlo do preloma radi osebnih vprašanj.
BOJ ZA KULTURNO DRUŠTVO
»NAPREDEK« V SARAJEVU.
Sarajevo, 9. sept. V nedeljo je bilo prvikrat bojno glasovanje na skupščini hrvatskega kulturnega društva »Napredek«. Skupščina je bila burna in s političnim ozadjem. Hrvatski demokratski klub »Obnova« je nastopil proti odboru Tandariča, a je bil preglasovan od pristašev hrvatske ljudske stranke, ki so imeli isti dan političen sestanek v Sarajevu. Odbit je bil predlog »Obnove«, da naj »Napredek« razširi svoje delo na vsa plemena našega naroda.
POŠTNI RAVNATELJ V ZAGREBU
Zagreb, 9. septembra. Podpisan je ukaz o imenovanju v poštni službi. Za ravnatelja v Zagrebu je imenovan Avgust Meixner.
REGENT ALEKSANDER V ZAGREBU IN LJUBLJANI,
Zagreb, 9, septembra. »Hrvat« javlja, da pride začetkom oktobra regent Aleksander v Zagreb, kjer bo ostal nekaj dni, nakar bi odšel v Ljubljano.
ŽELEZNIŠKA ZVEZA TRST—ODESA.
Zagreb, 9. septembra. »Jutranji Ust« javlja iz Belgrada, da je angleška misija v Trstu poslala svojega odposlanca v Ljubljano k slovenski pokrajinski vladi, da preko nje odločno zahteva, da se čimprej uredi železniška zveza Trst—Odesa preko Vin-kovcev in Bukarešta. Angleži potrebujejo direkten promet radi izvoza angleške industrije v Rusijo. Angleški zastopnik je izjavil, da bo Angleška, ako se v kratkem prometne razmere v naši državi ne urede, prevzela upravo v svoje roke.
ZašteSek šolskega
Po odredbi gospoda poverjenika za uk in bogočastje se začne šolsko leto 1919— 1920 z vpisovanjem dne 22. septembra leta 1919. Ta začetek velja za vse javne in zasebne srednje šole in za vse ljudske šole, ki so na kraju srednjih oziroma meščanskih šol. Ostale ljudske tole začno šolske leto v normalnem terminu.
Na obeh ljubljanskih gimnazijah, to je na humanistični gimnaziji v Tomanovi ulici in na realni gimnaziji na Poljanski cesti, se prične šolsko leto 1919—1920 dne 22. septembra t. 1. z vpisovanjem v I. razred. V II.—IV. razred se bodo vpisovali učenci dne 25., v V.—VIII. razred dne 26. septembra. Sprejemni izpiti za prvi razred se vrše 23., ponavljalni, dodatni in sprejemni izpiti v II.—VIII. razred pa 24. septembra. Otvoritvena sv. maša bo 27., redni pouk se prične v ponedeljek, dne 29. septembra.
• Na državni realni gimnaziji z nemškim učnim jezikom v Ljubljani se prične šolsko leto 22. septembra. Vpisovanje v I. raz. bo 23., sprejemni izpit za I. raz. dne 24., vpisovanje v II.—VIII. razred dne 26., ponavljavni in dopolnilni izpiti pa dne 25. in 26. septembra, sv. maša 27. sept., redni pouk pa 29, septembra. — Ravnateljstvo.
Na državni obrtni šoli v Ljubljani se
prične šolsko leto 1919—1920 dne 19. t. m. Otvorjeni bodo nastopni oddelki: 1. višja stavbna šola; 2. višja strojna šola; 3. stavb, rokodelska šola; 4. strojna delovodska šola; 5, elektrotehnična delovodska šola; 6. mizarska mojstrska šola; 7. kiparska šola; 8. ženska obrtna šola; 9. javna risarska šola. Vpisovanje bo od 15. do 17. t m. po redu, ki je razviden iz tozadevnega razglasa v Uradnem listu št. 141 z dne 3. t. m.
Na državni gimnaziji v Kranju se prične šolsko leto 1919—20 dne 22. septembra t. 1. z vpisovanjem novih učencev v I. razred od 8, do 10. ure in sledečimi sprejemnimi izpiti. 24. septembra se vrše ponavljalni, dodatni in sprejemni izpiti v II. —VIII. razred, vpisovali pa se bodo učenci v te razrede dne 25. septembra. Otvoritvena sv maša bo 26. septembra ob 8. uri v gimnazijski kapeli.
VESTSIK K
Orlovski tabor na 5>cro5kem se vrši
v nedeljo, dne 28. septembra 1919. Odseki naj odgovore do sobote, dne 13. t. m. na tozadevne okrožnice O. Z. Na poznejše prijave se ne more ozirati. —< Naznanijo naj tudi O. Z. imena Orlov-vojakov in njihov vojaški oddelek, da se jim izposluje dopust. Na taboru nastopi tudi orlovska konjenica. O. Z. preskrbi bralom-konjetiikom konje, če naznanijo to O. Z. Hitite s prijavami! Zadnji .čas do te gobote. Predsedstvo.
SLOVENEC, &« 10, MpVemlm 19».
Stev. 207.
Vaditeljski tečaj Orlov v Maribora
sc vrši v dnevih od 14.—16. sept. 1919. Število orlovskih odsekov v Štajerski nedeljo za nedeljo narašča. Primanjkuje pa vaditeljev, zato je O. Z. sklenila prirediti tečaj, čeravno ve, da je udeležba vsled poljskega dela otežko-čena. Pričakujemo, da pošlje vsak odsek vsaj 2 člana na tečaj. Naznanila sprejema Orel v Mariboru. Tečaja se udeleže tudi Prekmurski Orli.
Češko-Slovaškl Orel. Vesele vesti dobivamo iz Češko-Slovaške. Orel dviga mogočno svoja krila, osvobojena Slovaška bo kmalu polnoštevilno v orlovskem taboru. Do 32.000 članov in članic šteje slovaška orlovska organizacija, nad 40 novih odsekov se je ustanovilo zadnji mesec. To je v prvi vrsti zasluga velikega organizatorične-ga duha čeških Orlov, ki se ne strašijo ne nasilja ne terorja združenega svo-bodomiselstva. Slovaško ljudstvo naravnost sovraži češko sokolstvo, tako nam pišejo v zasebnih pismih Orli iz Slovaške, s katerimi slovenski Orli marljivo dopisujejo. Ni čuda. Prvo delo čeških Sokolov, ko so prišli osvo-bojevat Slovaško, je bilo, da so začeli metati iz cerkva in šol božje podobe, pričeli so se norčevati iz obredov in verskega mišljenja slovaškega ljudstva, in to jim je nakopalo jezo ljudstva. In prišlo je tako daleč, da ljudstvo preprečuje ustanovne občne zbore Sokolov in zahteva ustanovitev Orlov. Sokolu pripadajo le na Slovaško premeščeni uradniki in učitelji, a ljudstva nimajo. Svobod orni sel st.vo za enkrat ne vleče, zato ga nekateri rajši skrivajo, Čakajo na ugodni trenutek, o katerem upajo, da pride ter imajo ples in pijačo za najboljša vzgojna sredstva svojih organizacij. Počasi se začne svitati!
Soli fln m
* Splošno prevladuje naziranje, da bi taorala ljudska šola več storiti za stanovsko vzgojo kmetske mladine. Zgoditi bi se moralo to za časa ponavljalne šole, oziroma v kmetijsko - nadaljevalnih tečajih, slično kakor se to godi za rokodelske in trgovske vajence v obrtno- in trgovsko-nadaljevalnih tečajih,
Ponavljalna šola pa v tem pogledu ni
dosti dosegla, ker je bila preveč »ponavljalna« in premalo stanovsko-vzgojevalna. Ta šola je bolehala ves čas na tem, da ni imela za kmetijski pouk nič obveznega, nobenega pravega načrta in tudi nobenega nadzorstva. Kmetijski pouk se ni mogel uveljaviti, ker sc ni smel nihče siliti k temu pouku, ker je bil ves pouk prepuščen ne le prosti in dobri volji učitelja, ampak tudi ukaželjnosti učencev. Tako imenovanih kmctijsko-nadaljevalnih šol pa sploh ni bilo, tudi na večrazrednicah ne.
Kako malo se je v ponavljalni šoli poučevalo kmetijstvo, se vidi iz sledečih podatkov. Kranjska dežela šteje danes okrog 450 ljudskih šol. Po statistiki iz leta 1917. se je poučevalo kmetijstvo vsega skupaj komaj na 69 šolah (15%), tako, da je bilo 85% šol brez vsakega kmetijskega pouka. In blizu tako je izgledalo tudi do leta 1917. Okraji, ki štejejo po 40 do 50 šol (n, pr, novomeški in kranjski) so gojili kmetijski pouk komaj na 4 šolah. Črnomeljski okraj je bil v tem pogledu najslabši, kajti tam je 29 šol in se je kmetijstvo poučevalo le na eni sami šoli. Pa še ta pouk je bil kakor rečeno brez vsakega pravega načrta, kar se jasno vidi na številu ^izrednih« ur, ki so bile posvečene temu pouku. Tako n. pr., da navedem samo en zgled, je bilo v nekem dolenjskem šolskem okraju na eni šoli 34 teoretičnih in 2 praktični uri, na drugi šoli istega okraja pa samo 6 teoretičnih in 56 praktičnih url In tako se je godilo z malimi izjemami tudi po drugih šolah in okrajih. Načrti za kmetijski pouk, ki so se predlagali od učiteljev, so se kratkomalo odobrili in naj so bili še tako različni, ker se je polagalo na ta pouk sploh premalo važnosti.
Za ta pouk so se delile učiteljem sicer nagrade, pa tudi to ni dosti pomagalo, ker so bile premajhne, kajti za vso deželo je bilo določenih komaj 3000 K, kar je bilo za številno učiteljstvo in številne šole vendarle dosti premalo.
Kmetijski pouk je danes na ljudski šoli tako potreben in važen, da se mora zanj storiti, kar je mogoče. Kmetska mladina ga za svoj poklic ravnotako potrebuje, kakor potrebujejo stanovsko-izobra-ževalen pouk obrtnijski in trgovski vajenci, Ako ni šlo s ponavljalno šolo in s prostovoljnim poukom, naj se vpeljejo pa obvezni kmetiisko-nadaljevalni tečaji.
Ljudska šola je poklicana, da vzgaja kmetsko mladino za svoj poklic; ona mora vplivati, da se bo kmetski srn z boljšim
umevanjem in večjim veseljem poprijel domačega dela, V pretežni večini je ljudska šola prva in zadnja šola za kmetskega mladeniča. Da bo tedaj ustrezala ljudskim potrebam, naj podaja vso tisto vzgojo in izobrazbo, ki jo potrebuje danes naš mali posestnik, da se bo čutil bolj sigurnega in srečnega v svojem poklicu. Na poznejši obisk strokovnih kmetijskih šol se ne moremo preveč zanašati, ker jih imamo premalo in ker tudi ne more vsak od hiše. Danes obiskuje kmetijske šole komaj ena desetinka odstotka kmet-skih sinov. Na 1000 kmetskih sinov pride komaj eden v šolo, tako, da jih ostaja 999 brez strokovne izobrazbe. Obisk kmetijskih šol se mora povzdigniti. Vendar bo ostajala tako pretežna večina kmetske mladine doma, da se je treba ljudskošolski vzgoji na to ozirati. Ljudska šola bo morala naši mladini vcepiti vsaj tiste temeljne nauke kmetijstva, ki so danes neobhodno potrebni, da bo bolje umevala svoj lep in važen poklic in da se bo z večjim veseljem lotila kmetskega dela.
Važen pogoj za vpeljavo kmetijskega pouka na ljudski šoli je seveda tudi dobro pripravljeno učiteljstvo. Ljudski učitelj na deželi mora poznati življenje kmetskega stanu, njegove težnje in potrebe, njegovo važnost in lepoto, da bo z^al vcepiti mladini potrebno veselje in potrebno ukaželj-nost. Nekaj takih učiteljev imamo, toda še veliko premalo. Treba jih bo vzgajati in to se mora vršiti na učiteljišču. Pomisliti moramo, da prihaja danes pretežna večina učiteljstva iz rasnih drugih stanov, iz mest in trgov, kjer niso imeli nobenega pravega slika s kmetijskim poklicom. Danes imamo najmanj 75% učiteljev iz drugih stanov. Če pomislimo dalje, da mora od okroglo 1000 učiteljski!' moči, ki jih šteje naša kranjska dežela, delovati 800 zunaj na deželi, tedaj dobre štiri petine, potem je jasno, da se morajo za to delovanje pripravljati že na učiteljišču. Tam je mesto, da se učiteljiščnik seznani saj v toliko s kmetijskim poklicem, da bo zamogel z uspehom pomagati pri stanovski vzgoji kmetske mladine in da se bo čutil tudi sam bolj zadovoljnega in srečnega na deželi.
Ako »e bilo v osnovnem načrtu za učiteljišča že sedaj kmetijstvo važen učni predmet, je sedaj ta predmet še bolj potreben. Nc mislim pa, da bi se morala zato učna tvarina iz kmetijstva razširiti, ampak preje nasprotno. Učiteljišče ni mesto, da
bi se na njem učiteljiščniki izobraževali v raznih kmetskih strokah in panogah. Učiteljišču manjka zato potrebnih sredstev in pogojev itd. Kar se na učiteljišču lahko zahteva, je edino to, da podaja tisto temeljno vedo iz kmetijstva, ki jo je sploh mogoče predavati na učiteljišču in ki se da tudi z uspehom, poučevati potem na ljudski šoli. Nič več! Učna tvarina naj se tedaj omeji na najpotrebnejšo snov, ki naj se pa zato raje poglobi, da bo ves pouk bolj uspešen. Da bo za kmetijsko stroko več umevanja, naj se kmetijski pouk zadostno podpre in zveže s poukom iz priro»-doznanstva. Dosedaj priporočena učna knjiga dr. Schneiderja in dr. Nalepa ne ustreza temu smotru, ker je po raznovrstnosti učne tvarine preveč obsežna in ima premalo vsebine. Obdelana je preveč enciklopedično.
Kmetijski pouk na učiteljišču se mora spraviti tudi v sklad s poukom na ljudski šoli. Bodoči učitelj se mora že na učiteljišču seznaniti s programom kmetijsko-nadaljevalnih šol in mora dobiti za ta pouk vsa potrebna navodila. Seveda bo moral biti ta pouk na ljudski šoli obvezen, da bo imel tudi učiteljiščnik več zanimanja in resnobe za ta predmet.
Kar moram na tem mestu poudariti, je tudi to, da se mora mlademu učitelju na večrazrednicah takoj nuditi prilika ra kmetijsko-izobraževalni pouk, kakor hitro stopi v praktično življenje, da se ne bo godilo kakor zdaj, da pride šele takrat do tega, kadar dobi šolski vrt v roke in ko je še to malo kmetijstva pozabil, ki se ga je naučil na učiteljišču.
Kar velja za moško učiteljišče glede kmetijskega pouka, to velja za žensko učiteljišče glede gospodinjskega pouka. Da bodo učiteljice po deželi bolj srečne ia zadovoljne s svojim poklicem in da bodo tudi bolj usposobljene za gospodinjski pouk kakor so danes, je treba, da dobe na učiteljišču najpotrebnejša navodila.
Rohrmann.
Izgubila se je v ponedeljek zvečer črna denarnica iz Kolodvorsko restavracije do Poljanske ceste 18 s približno vsoto 420 K, 10 lirami in dvema potnima izkaznicama ter potrdilom od fotografa. Pošten najditelj ae prosi, naj isto izroči proti primerni nagradi Alojziju Čuk, Poljanska cesta 18/11.
Našla se je damska broška z briljantL Kdor jo je zgubil, naj se zglasi pri M. Dolr ničarju, Šmartno ob Savi pri Ljubljani.
Išče se neme&iova&o sobe ZS
ITlrtariri! opravljala tudi vsa druga iVUliUi 110, kuhinjska dela k 3. osebam ▼ Ljubljani, se sprejme. Naslov pove uprava lista pod št. 5321._
ir sredini
IUv» »v	_____.neslaza
pisarno v pritličju ali pa v prvem nadstropju. Nasloviti na unrnvništvo,.Slo-veaca" pod šifro „Merknr". 5272
Pozabila se ie 'JP&Z:
dvoru ročna tcrbica z važnimi dokumenti. Ker papirji za najditelja nimajo nikake vrednosti, za stranko pa so velike važnosti, se prosi pošteni naditelj. naj pošlje po pošti dokumente na drožarno Kosmerlj, Frančiškanska ulica, denar si pa za nagrado lahko obdrži.
Prolesseor
diplomč a Pariš, donne des lei;ons de franpais et de p iano. — Anncta Potočnik, Slovenski trg št. 8, lil.
KreHe mmM SUM
na dom spiejme, s plačo 1. razreda krojaška tvrdka Pučnik, Sodna ul. i).
i Francoščina pffle izobražen
} njjjrpml Ponudbe pod šifro „Natan-fJilj^Uii, Jen pouk" na upravništvo
Slovenca.
InillliiBin Ker cerkovnil1 stolne li/jllli	cerkve pozabil naslov do-
tične osebe, ki mu je prinesla najden črn, svilen damski de?nilc, se vljudno prosi, naj ona oseba prinese dežnik na naslov: Poljanski nasip štev. 34., I. nadstropje, kjer dobi dobro nagrado.
Sprejme S2 iMS^i-"
uprava lista pod številko 5317.
Strelna vrvica
menta, modeli za betonske cevi, držaji za sekire in lopate se prodajo. Ponudbe pod »Stre'a« na Anončni zavod Drago Btseljak, Ljubljana, Cankarjevo nabrežje 5.
Zahvala.
Za vsa sožalja, ki so mi bila izražena ob nenadni smrti mojega predobrega, nepozabnega očeta
izrekam tem potom svojo najsrčnejšo zahvalo vsem prijateljem in znancem. Posebno se pa zahvaljujem zastopstvu trgovskih in zasebnih uslužbencev za po-klonjen venec in za mnogobrojno udeležbo, dalje gimnazij, ravnatelju g. Bevku za pomoč med boleznijo in udeležbo pri pogrebu, ter končno vsem drugim, ki so spremili mojega dobrega očeta v tako obilnem številu na njegovi zadnji poti.
Ljubljana, 9.sept. 1919.
Ivanka s sestro Marijo,
hčeri.
j Kol tM novi m ooiijeiie
stalno službo mladenič 27 1. trezen in > pošten, vešč popoluoma slov. in nem, | jezika, ki bi nadzoroval električno svetilno napeljavo ter izvršil tozadevna j popravila in priklope. Ponudbe na upravništvo pod žt. 1893.
KM. IfilMk m S3H3 S™!-
sta, čedno, z električno lučjo. Ima svoje rjuhe. Ponudbe na upravništvo lista pod šifro ,.Soba B".
m 7,a m oBske cevi
Ponudbe pod ,.cevi" na anončni zavod Drago Beseljak, Ljubljana Cankarjevo nabrežje 5.	5280
•Jnnfism« 500 ms smrekovih in jelovih f lu£M3f. olupljenih htodov od 20 cm debeline daljo in bukovo hloda za deske. Tudi drva na razpolago. Naslov je: Poštno ležeča. Uermošnjico.
i;n ijjnn pristno, črno se lili Vili«, dobi pri IVAN 3UZZ0LINI, delikatesna trgovina, Lingarjeva ulica.
h Me i žini Ljubljana, Jera-
j nova ulica št. it.
frido £enard jVTalčt £enard roj. Vidmar — poročena — 8. septembra 1919.
Mokronog	Ctinek jsri /Mokronogu
Jkcz vsakega posebn«ga obrestila.
Manjša m se zamenja R.S5S
v Ljubljanski okolici. V hiši so štiri stranke klet in velik vrt Kje se zve v upravi pod št. 5313.
Sveže surovo maslokupnie tr*ovina
gom, Kamnik, Šutna 18.
z mešanim bla-
Spali soliti proda. Ciril Metoda ul. 19.
7 ipy5 i 40 m dolge. 30 mm debelo se d »lil ceno proda, Mrovlje, Resljeva cesta 25, I. nad.
Proda so lepa, mlada	Cesta v
breja, molzna log štev. 15, Ljubljana
mestni
IfaSsila
ne izredni oUčni zbor
&rsHj;sk2 deSsliie barske za-sSrsugK r. z. z ss. z. o LSubiJsal,
ki se bo vrSil v četrtek dne 25. septembra 1919, ob 10. uri dopoldan v dvorani hotela „UNION" z dnevnim redom likvidacija zadruge.
Ako pri tem občnem zbora ne bo-deta zastopani dve tretjini zadružnikov, se v treh tednih skliče drugi občni zbor v smislu zadružnih pravil, pri katerem se bo potem veljavno sklepalo brez ozira na Število udeležnikov.
V Ljubljani, dne 10. septembra 19191
E1a£e!sfoD.
Potrti neizmerne žalosti naznanjamo vsem sorodnikom, prijateljem in znancem žalostno vest, da je Bogu Vsemogočnemu dopadlo poklicati našo prcblago in dobro mamo oziroma staro mamo, taščo, svakinjo in teto, gospo
ct w
po mukepalnem trpljenju dne 8. t. m. bognudano k Sebi v boljSe življenje.
Pogreb nejiozabnc pokojnice se bo vršil v sredo dn« 10. septembra 1919 ob 4. uri popoldne iz hiše žalosti Dolenjska cesta štv. 2. na pokopališču k sv. Križu.
Sv. maše zadušnlco so bodo darovale v več cerkvah.
Bodi ji blag spomini
V Ljubljani, dne 9. septembra 1910.
ŽalngoSI ESRfjaU.
lMerer motorno Kolo I "ftndra,
dobro ohran on so proda. — A, Goreč. Ljnčilj.ina, • ;jos< c?ska (Marije Terezije) c. IS.
PnCPCfVO °hsegajoče 2 njivi, senožet, I U v? tal tU vrt in zidano hišo se proda. Več so izve pri Gašporju Bcztaju, v Knmnitioricl 13, p. št Vid n. Ljubljana
Potrebujem UWU In SOM®.
Da;em dobro plačo ln povrnem potne! stroške. Dr. Božidar Vnčlnič, Irig, I (Srem).
———————————
1
Rafael liane Marija Žagar
zaročena Ljubljana, 8. IX. 1919
Ilesna ženili ponudba.
Mladenič 30let se želi seznaniti z mlado vdovo 24—28 let, ali z dekletom, ki bi imela kaj svojega. Ponudbe pod »Železn.čar 5310« upravi Slovenca.
POZOR!	6313
Prodam prašiče: Štiri, stari 6 mesocv, sedem po 8 tednov in ono brejo presico. — Tovarniška kazina Jesenice Fužine Gorenj.
S kbeshhh^^EESBSSE^
L0VR0 ŠKfURNEC MARIJA ŠKRJflMEC
roj. 5H03 porojena.
*
Lobček, 10. Mmovca 1919.
WM
tst&i.

S 15. oktobrom 1.1. ae da g (f jjjjcggj
gostilna in mesarija
v Narodnem domu v Velikovcu. Prošnje naj se vložijo na ..Hranilnico ln posojilnico v Velikovcu", ki daje potrebna pojasnila.	5300
MllpE^
Lepo Črno letoSnJe
iriaij®
oddaja v vsaki množini in po nizki ceni tvrdka Ivan TelaCin,	Ljubljana,
Emonska cesta Stev. 2.
••'>.:•: v:	v'.;
L* •■v..: V-* .-V••>>'. V.' '..-.V.--" ' * .
Kuharica
srednje starosti, snažna in pametna, za dobro meščansko hišo v Ljubljani se išče. Plača po dogovoru. Ponudbe na upravo lista do 20. t m. pod M. K. 5191.
za kurjavo, izolacijo, steljo in druge svrhe uporabljivo dobavlja v vagonih in tudi na drobno
F. & A. UHER, Ljubljana.
Telgr.: Uhersped. Inter. telefon 117
-PRiRoilmisU VODA
NaroEejte »Slovenca"!
MT Kupi se vsaka množina
bnkoulti Sn hrastonih drv, IiiiMod. oglia in tesan les.
Množina in cene je v ponudbah označiti,
IVIalnnSeh HI., marmor.
Maznanilo!
Slavnemu občinstvu naznanjava, da sva prevzela	5054
gostilno ..NARODNI DOM"
v Celju.
Skrbela bodeva za dobro ln točno postrežbo ter se priporočava za mnogobrojen obisk.
Ivan ln Ana Cerne
is Goriškega.
- Vreče -
vsake vrste ln v vsaki množini kupuje vedno ter plačuje najbolje trg. firma J. Knšlan, Kranj,
Gorenjsko.
V trgovino z mešanim blagom se sprejme pošten in močan
DEČEK
Nastop takoj! Ferdln. Hlebi, trg. Kranj. Krasna slika naSega preljubi j enega
:.: generala Maistra:.:
je ravnokar izšla. Ljudstvo naj mu izkaže hvaležnost s tem, da si okrasi vsak svojo sobo z njegovo sliko. Ista stane 20 K, po poštnem povzetju K 24 pri založniku Vilko Weixl, knjigarna v Maribora.	5263
Dober pisalni stroj
se proda. Za ogledati Jarčlčev trg 3, 1L nadstropje vrata fltev. 3.
Naročita za inserate
i gledaliških plakatih
sprejema ANONČNA EKSP£PIC'J« AJ. Mateltf, LJubljana, Kongresni trg it, ..........





Odvetnik dr. FERDO MCJLLER
preje odvetnik v Celovcu, naznanja
da je otvoril svojo odvetniško pisarno v MtrJtoni, Tegethofova cesta Si 11 (staro olrajno sodiš?«).
Oš Oš 9odruinico v 9haribovu o $o
Gosposka ulica št. 38.
ft ustanovita tovarna ta barvanje m kemično Hitenje oblek m vsevrstnega blaga. Oš čveiiolikanje (ovratnikov, srajc, zapestnic L t. d.
f)0S. tteic}), £jubljana $o Movo mesto to Maribor.
Dr Ant. Brecelj
prej prlmarij v Gorici za notr. in otroške bolezni, zdaj v Ljubljani, Breg St. 10, sprejema od 10.—12. in 3.-4. ure.
Prvovrstna
vozna kolesa plašče <» cevi
ter
ln vsa zraven spadajoča dela priporoča
IGN. VOK
špecijalna trgovina s ^»'oimi stroji ln kolesi
Ljubljana, Sdna ulica 7.
Pristni iirnež, oljnate barve
lastnega izdelka kakor šahe barve, lai&e in birre -m obleke nudi po naj-nišjj ceni tvrdka Jančar & Co. Liub-Ijnca, Slomškova allca 19.	4961
društvo za elektrotehnično in strojniško industrijo.
InZenerjl RottenbOcher i dr.
Telefon Inter. 8-84.
Kukovlčeva ulica 32.
Brzojavi: Elektra, Zagreb.
3rQiehtiranj9
naprav, koje spadajo v elektrotehniško ln strojniško stroko.
S
materiala, naprav ln strojev, na-bavljenih od prvovrstnih elektro- -g
(Drehstrom) s prlklopljenim vzbudilnikom (Erreger-Maschlne), vsak po 150 kilovatov, 3000 voltov napetosti in 42 perijodami, ki se dajo zvišati na 50, 173 obratov na minuto se ceno oddaš ta. Ponudbe na Vevške papirnice, Vevče pri LJnbljanL
g i ntenSaimca ,i
ter informacijska pisarna
d. z. o. z.
o Llnblfanl, nasproti fn2nemn kalodaorn
kupufo in prodaja tuje valute vedno po najugodnejšem dnevnem kurzu. Pavi se poleg tega z bančno in trgovsko komisijo, sprejema v in-kaso devize na vsa inozemska tržišča, kupuje in prodaja tu in inozemske vrednostne papirje in daje informacije o vseh v bančno stroko spadajočib transakcijah. — Vodstvo v rokah strokovnjakov — bivših
bančnih uradnikov.
Prostovoljna dražba.
Danes, 10. t. m. ob 5. uri pop. se proda 70 hI bi-zeljskega vina letnik 1917 v skladišču pri Ranzinger-ju, Cesta na južno železnico.
m, MU mmm priiii za Ho Milo!
Dolnclstfna protokolirana tvrdka z živili, ki je v stalni poslovni zvszi z vei.kin konsum. organizacijami želi ponudeb dobro idočlh ekspertnih tvrdk ali ekonomij in gospodarskih zvez na lastni račun ali na željo v komislio. — Ponudbe predmetov, ki so dovoljeni za izvoz, prosi VILJEM. JU DEM, Dunaj IX, Wasagasse 54. Naslov za brzojavke: Judem Dunaj Strudlhof.
Veliko skladišče
K bavl
tehniških tvornic.
FresiasasHfva

Zastopnik inozemske tvrdke kupi večjo množino že zgotovljenih
Obvezne ponudbe s skrajno ceno, dobavnim časom in opisom istih na „Ljab liana — poštni predal 131."
Vsake vrste
Parketne deščice
hrastove dobavljam na debelo in drobno. Prevzemam tudi po-kladanje ter vsa v to stroko spadajoča dela. — Josip Puh LJubljana, Gradaška ui. 22.	5041
Cenjenim damam vljudno naznanjam, da sem dvorila na Mestnem trgu št 7. lastno
Preoblikovalo se bode hitro in lepo vse klobuke od najfinejšega velourja do navadnega fllca po najnovejših francoskih modelih. Cene primerne.
Za naklonjenost se cenjenim damam priporoča
P. Barborič.
oglje, smrekov les---
deske in trame kupuje »Croatia«, gozdna ind. delniška družba v Ljubljani, Mar. Terezije cesta 2.
Vr XII 3/17—91.
V imena Njegovega Veličansiva Kralja!
Deželno sodišče v Ljubljani je razsodilo tako:
Frano Rosman, rojen 30. septembra 1872. v Št. Rupertu, pristojen v Trst, kat. oženjen, trgovec v Trstu, Skedenj štev. 1034, sedaj v preiskovalnem zaporu prideželnem sodišču ▼ LJubljani, nekaznovan,
je kriv,
da Je v Trstu in LJubljani
L v juliju ln septembru 1.1915. pokupil večje množine olja in masti, tedaj neutrpne potrebščine v to svrho, da bi njih ceno neprimerna navijal, 2. v času od konca 1. 1914. do srede 1. 1916. izrabljajoč po vojnem stanju povzročene izvanredne razmere za neutrpne potrebščine kot za raz lifina olja ln krmila kakor tropine lz araluda, sezama, solničnega olja, laoa, maka in rapsa, zahteval dobičke od 20 do 366%, tedaj očividno pretirane cene; in je s tem zakrivil
ad 1. pregrešek držanja po § 17/2,
ad 2. prestopek draženja po g 14/1 naredbe od 7. avgusta 1915. Stev. 328 drž. zak. in
se obsoja
po § 17 naredbe od 7. avgusta 1915. štev. 238 drž. zak. z ozirom na g 267 kaz. zak in 260 b kaz. zak. na 8 (tri) tedne strogega zapora poojstrenega z 1 trdim ležiščem na vsak teden, poleg tega na plačilo globe v zn sku 10J300 K oziroma za slučaj neizterjivosti na 2 (dva) meseca zapora ter po g 389 k. p. r. v povrnitev stroškov kaznenega postopanja in Izvršitve kazni.
V LJubljani, dne 13. avgusta 1913.
kakor tudi načrte in proračune po najnižjih cenah prevzame spoštovanjem in priporočilom
Grego Prosen
oblastveno izprašani zidarski mojster za mesto in deželo, Lesce Gorenjsko.
Jiava Gaj Čokolada JCa.tao Sardine ^ondenz. mleko jVCalaga
3iura konjak
JVCarmelada J<«ksl 311ž 3rap stovski sip
Fino francosko olje
primissma
v dozah po 121/a kg in odprto.
IA
41 O	W
m Z,	Jr
v	O.
« 2 tO c
■21 oi
ra E"3 CS|n
CD O
U
o o.
Dražba pj g me nskih h i k o v.
Na piistavl v Goričanih p. Medvode se bo v torek dne 16. septembra t L
vršila dražba
leni lili iiMsili 111
patu
v povprečni starosti 1 in pol leta, par volov in 2 konj. — Dražba ?e prične
ob 9. dopoldne.

Opozarjamo naše cenjene odjemalce v Jugoslaviji, da se predmeti naše stroke, posebno kratko- in norimberško blago brez zapreke lahko odpošlje v Jugoslavijo kot brzovozno blago po železnici.
Imamo od teh predmetov veliko in dobro
sortirano zalogo.
S spoštovanjem
Gspaneil &
9
GR39EC
MURGASSE Št. 14.
veletrg. za kratko- norimberško blago in blago iz pletenine.
Priporočajo se cenjenim čitafeljem sledeče domače tvrdke:
BHoRfce
Zajec Fran, Dunajska cesta 14.
Dobaoa in poSsladalci
park&too
Bokal Anton, Ambrožev trg 9. Puh Josip, Gradaška ulica 22.
Elektrotebnika
»Svetla«, Mestni trg 25, Verbajs A., Linhartova ulica 4. Zavod za tehn. in elektrotehn,,
Dunajska cesta 22. Zavod za tehn, in elektrotehn., Lastne tovarne, Glince 16.
fiassfšfjis
Ložar Jernej, Sv. Petra nasip 19. Olup Josip, Pod Trančo. .Vinska klet pri Maliču, (Pod Jadransko banko).
Jsjoto! sklaiflS£a
»Balkan«, I. Ljublj. javno skladišče, Dunajska cesta 33. (Tel. 366.)
.........i' i	11 r
Hacarns
»Prešeren«, Sv. Petra nasip 1. »Union«, Miklošičeva cesta 1. »Zvezda«, Ivančič Josip, Kongresn'
trg.
(Za dvakratno objavo v tedna ee začona 6 kron.)
Lekarne
»Pri Mariji Pomagaj«, Resljeva cesta št. 1.
!Hz®BSHMfnrffla frgoalne
Pečenko Filip, Dunajska cesta 6. Pctkosig Jos., Stari trg 4. Schuster Anton, Stritarjeva ul. 7,
Kiparji
Kom T., Poljanska cesta 8. Remžgar & Smcrkol, KarlovsKa cesta 4.
Grarolsra! ?Fs goslbenl
amsRistfš
Rasberger A., Sodna ulica 5.
Hoteli
»Union«, Miklošičeva cesta 1,
Knjlgiarae
Jugoslovanska knjigama, Pred
škofijo,
NnPfPOBZffltCe
Knjigoveznica K. T. D., Kopitai -
jeva ulica 6, Pajk Fr., Cankarjevo nabrežje 25.
Etanfctscllshe grgioulrae
Olup Josip, Pod Trančo. Schwab & Bizjak, Dvorni trg 3.
HSfzargi
Bizjak Peter, Spod. Šiška 136, Trink A'ojrij, Linhartova ulica 8,
. FMfiI saloni
G5tzl Marija, Židovska ul. 8. in 7.
ITSs«Sne fTjgKofrae
Mrgdič Pavel, Aleksandrova eesta.
Gestrin Ferdin., Poljanski nasip 8
Optiki
Jurman Karol, Šelenburgova ulica.
ParfnroerSte m ^osmetlks
•>Rex* zastop^f.ro, Stari trg 11, »Uranus«, Mestni trg 11.
Popraolla oramofonoo in
®o<i*}gmh avta Mu
Rasberger A., Sodna ulica 5.
Prodajalne baro
Brata Eberl, Miklošičeva cesta.
Ešestanracife
»Un«on«, Miklošičeva cesta 1.
Stavbena g^sffetfa
Čeme Andr«i, Sv Pelra cesta 23. Treo Viljem, arhitekt, Gosposvetska cesta 10.
Fengov Ivdn, Kolodvorska ulica št. 20.
»Balkan«, Dunajska cesti 3.3. (Tel. 366.)
Uber F, A„ Šel-nbutgara ulica št. 4. (Tel. 117.)
z nram3, zlafi-
3!§k?% fsrobrralno In fasslS
Čeme LshL, Wolfova ulica 3. Gornik Fetsr, Stari trg 20.
Trapolne cnetBšc
Baj^ Anton, Pod Trančo.
Trpnlne s Mobnlil
Čadež Gvido, Mestni trg 14. Soklič J., Pod Trančo 2.
Trgovine s šloaln. strnil
Peteline Josip, Sv. Petra nasip 7.
Trgovine s papirjem
Prodajalna K. T. D., Kopitarjeva ulica 2.
»Uranus«, Mestni trg 11. 1 '
Trgov. z mešan, blagom
Šerbec Friderik, Stari trg 4.
Trgooine z dežniki ln
so!n£nlki
Mikuš L., Mestni trg 15.	1
Trgooine z železnino In poljedelskimi stroji
Zalta & Žilič, Gosposvetska cesta: št 10.
^rvarne
Adamič Ivan N., Sv. Petra cesta
št. 33.
Zaloge pohištva
Fajdiga Filip, Sv. Petra cesta 17«
; Zajntrkooalnlce
iGrošel T, Poljanska cesta 7,
GOSPODARSKA ZVEZA V LJUBLJ
priporoča svojo veliko zalogo zajamčeno
osobito: 10°/0 staro ogrsko, letnik 1917 12 0 ogrsko belo, letnik 1918 iz okolice Vršac -Belacrkvs; 10 70 banaško,
letnik 1918 vsi brez kisline, nadalje štajerska, hrvatska in dolenjska vina, po na nižjih cenah v lastnih posodah. Vina so dobro obležana in prevzame Gospodarska zveza glede pristnosti vso odgovornost.
Dobro
gostilna.
se ižčo v najem v lepem kraju v -Slo- j veniji. Ponudbe prosim pod šifro kraj' poštno lcže?c 'frušDje-Vetikovco.
Pravo Moi!oimm"0 f?
m in nn	I ii3. 1 kg K 30'~ .
milo za prame toaletno m««
L kg K 16 —, 1 zo-J po dnevni ceni. bojček okoli3'/jk?-
(tanko K 56'— pošilja po povzetju zavod za eksport.
Krema za britje
porcel. Ion/ali K6-—ltuc.KB5-—
M. JttNRER, ZAGREB,
št »9, i^etrinjska al. ca 3. lit. Z naroČilom se prosi poslati tudi polovico zneska.
francoskega, izvora za dežne plašče je ravnokar došlo«
A. & E. Skaberne.
KOSTANJEV LES
kupi v vsaki množini strojilna tovarna Samsa & Co. v Ljubljani, Marije Terezije cesta 2.

trg 8, Wolfova ulica 1.
Sto in stoletja smo bili zasužnjeni in hlapci na lastni zemlji, končno smo dosegli svojo svobodno neodvisno državo. S tem pa še ni doseženo vse, kajti
s tem je ustvarjena šele podlaga, so dani šele pogoji za razvoj in napredek in baš sedaj je treba intenzivnega dela na gospodarskem polju.
Slovenska zemlja je vsled svoje ugodne lege in obilice prirodnih zakladov tako pripravna za industrijalno delo, da nas bodo tujci zopet zasužnjili vkljub lastni državi, če se ne bomo gospodarsko ojačili in osamosvojili.
Kakor hitro dobi moč tuji kapital, smo uničeni in gospodarsko zasužnjeni. Rešiti nas more le intenzivno gospodarsko delo med kmetskim ln meščanskim prebivalstvom. To se bo pa dalo doseči s pospeševanjem slovenske trgovine, industrije ter obrti. Naši trgovini, industrjll in obrti se odpira velikansko polje.
Delajmo, da nas tujci ne prehitel Ker pa je za gospodarsko delo treba denarja, denarja in zopet denarja, mobilizirajmo o pravem časa svoj kapital, da nas ne prehite tujci, osobito Židi, ki rinejo v Jugoslavijo kot v obljubljeno deželo, ker vedo, da je pri nas — bodočnost
Če smo tudi majhen reven narod, a v združenju je moč, ki je ne premagajo posamezniki, bogatini, tujci. Raditega so se združili slovenski in hrvaški trgovci in obrtniki, ter osnovali »Jugoslovanski kreditni zavod«, regislrovano zadrugo z omejeno zavezo v LIjubljani, ki se bo iz majhnih početkov razvila v velik zavod, ki bo ščitil in podpiral jugoslovansko trgovino, industrijo in obrt Vabimo na sodelovanje vse, ki jim je razvoj in napredek slo-
venske trgovine, industrije in obrti pri srcu. Po sklepu občnega zbora z dne 12. junija 1.1. razpisujemo
in sicer 10.000 deležev po 100 K (sto kron) da se tudi mali trgovec in obrtnik lahko udeleži. Vsakdo lahko podpiše poljubno množino deležev. Vsak delež ima na občnem zboru en glas. Priglašeni deleži se imajo vplačati takoj ali najkasneje do konca tega leta. Deleži se glasijo na vplnčitelja in irnajo pravico do dividende od 1. januarja 1920 naprej. Pred 1. januarjem 1920 vplačani deleži se bodo od dneva vplačila do konca leta obrestovali po sklepu občnega zbora.
Pri nadaljnjih emisijah deležev bodo imeli vedno prednost priglašene! te prve emisije.
Pojasnila daje in prijave ter vplačila sprejema Jugoslovanski kreditni zavod r. z. z o. z." v Ljublj ani, Marijin trg 8 in Wolfova ulica 1.
Velika je postala naša domovina in čaka nas mnogo gospodarskega dela. Osvobodili smo se narodno — svoboditi se moramo pa tudi gospodarsko, ker le neodvisno in pozitivno gospodarstvo je in bo podlaga zdravi in močni državi, kakršno si pač želimo. Mobilizirajmo torej svoj kapital ... Kamen do kamena, zrno do zrna... in če smo tudi majhen narod, združeni bomo zmagali tudi gospodarsko.
Upravni svet.

losMi Mi zavod r. z. z o. z.
v Ljubljani, Marijin trg 8, Wolfova ulica 1
sprejema hranilne vloge in vloge na tekoči račun ter jih obrestuje po
čistih brez odbitka. — Inkaso faktur in trgovske informacije. — Izdaja čeke, nakaznice in akreditive na vsa tu- in inozemska mesta. — Daje posojila na vknjižbo, poroštvo, vrednostne papirje, in na blago, ležeče v javnih skladiščih.
Trgovski krediti pod najugodnejšimi pogoji. Neposredno pod državnim nadzorstvom.