164. številka. Trst, v četrtek dne 23. julija 1903. Tečaj XXVIII „EDINOST" izhaja enkrat na dan. razun nedelj in praznikov, ob 4. uri pop. — Naročnina znaša: za vse leto 24 K, zrn pol leta 12 K. za četrt leta • K in za en mesec * K — Naročnino je plačevati naprej. Na naročbe brez priložene naročnine se upravništvo ne ozira. Po tobakarnah v Trstu se prodajajo posamične S;evilke po 6 atot. (3 nvČ.); izven Trsta pa po 8 st. Telefon številka 870. glasilo političnega društva „€9inost" za primorsko. V edinosti je moč l Oglasi se računajo po vrstah v petitu. Za večkratno naročilo s primernim popustom. Poalana, osmrtniee in javne zahvale, domači oglasi itd., se računajo po pogodbi. — Vsi dopisi naj se pošiljajo uredništvu. Nefranko-vani dopisi se ne sprejemajo. Rokopisi ae ne vračajo. Naročnino, reklamacije in oglase Bprejema upravništvo v ulici Molin piccolo št. 3. H. nadstr. Naročnino in oglase je plačevati loco Trst. Uredništvo in tiskarna : ulica Carintia štev. 12. Lev XIII. kakor vladar in politik. Slovanska politika Leva XIII. (Po »Obzoruc.) V nas je obče znano, da je naš nepozabni Rački poznaval prilike v Vatikanu. — Prvič zato, ker je cela štiri let* bil hrvatskim kanon:k< m v hospiciju sv. Jeronima, a v drugo zato, ker je toliko kakor najintim-neji prijatelj Stros^ma verjev, kolikor kakor n?enjak svetovnega g a-u imel mnogo prilike, da je iz zanesljivega vira spoznaval mišljenje tovariše^ vatikanskih o Slovanih. Navesti hočemo torej najprej nj*g)ve bt-eede, s katerimi je kratko pred svojo smrtjo tako le ozna-čd razmerje Leva XIII. in njegove politike nasproti Slovanstvn ; Najprej moram povdariti, je govoril ve-1 ki pokojnik, da je Lev XIII. o slovanskih razmerah sploh, a o hrvatskih še posebej, obveščen do naj man : h jjodrobncsti, in zato morem trditi smelo, la n kdar ne postane tuji-uee zagrebškim nadšsofom (razgovor se je vršil v času, koje bila nadškofjvaka stolica v Zagrebu tako dolgo izpražnjena), dokler bo v Vat kanu odločilna smer politike Leva XIII. a ta smer, mislim, ostane tudi po njegovi smrti. Med kardinali je namreč močna struia, ki s splošnega krščanskega giediš5a presoja sodobni položaj v svetu ter priznava objektivno, da so Slovani v obe?, a Rusi še posebej, preiet' najUkrenej im krščanstv o m, ži vim krščanstvom, polni dejaneke ljubavi, ki da se p sebno divno izraža v ruski in poljski kn iževnoBti, v teh sijajnih spomenikih krščanske ljubezni in krščanskega duha. In zato — je nadaljeval Rački — ta slovanska Btruja v Vatikanu men', da se versko življenje v Evropi pomladi iu preporedi samo po iskreni delotvorni slovanski pobožnosti. Ni dvoma —r tako ie zaključil naš veliki zgodovinar — da se je slovano filski struji v Vatikanu boriti b tisočletnimi predsodki zapadnih narod v, ali kraj vsega tega je go-tjvo, da na koncu konca trideset milijonov katoliških Slovanov (»ostanejo nerazvezljiva vez katoliške cerkve s stotinami milijonov pravoslavnih Rusov, in da v tem novem razdobju zgo-dovine č'ovečanstva večno mesto z*dahoe\ee narode, ne s strahom in ponižnostjo, ampak * ljubeznijo in zavestjo o velikem p »klicu, ki ga ima izvršiti krščanstvo, ki pa je še tako daleč od svojega cilja, poklica, da bo P O D LI S T E K. 2 Na svetlem obrežju. Novela. Poljski spisal H. Sienkiewicz Poslovenil Podravski. I. »On je bedast, toda to pot ima prav«, se je ( glasil nakrat Rumu!. »Včeraj smo bili v Vili® Franche (tu se je obrnil k Sirskemu). Vi ste ".aju videli voziti se na bicikljih, in povedali so nama, da je že vsa eskadra dospela, izvzemši Jormidabla, ki ima dospeti jutri.« Na to mu je odvrnil Rem z močnim priglasom na vsakem poslednjem zlogu : »Ti sam si bedast!..« In jela sta se vzajemno euvati z lakti. Gospa Eizen, znajoča iz Bkušnje, kakšno zo-pernost vzbuja v Svirskem način govorjenja teh dveh fantov, kateremu sta bila privajena od mladosti, jima je zapovedala, naj bosta tiho, na kar je dostavila : »Zapovedala sem vama in gospodu Kre-soviču, da se ne smete razgovarjati med seboj drugače, nego poljski.« Kresovič je bil dijak iz Zuriha, ki je belehal na prsni bolezni in katerega je gospa Elzen naša na Rivieri ter ga najela za odgojitelja za svoja otroka po priznanju Svir- vse ljudstvo ena moralna celota, da bo ena čreda in en pastir. Ko vemo to, bomo na pr. lahko uaceL encikliko iz početka leta 1902, v kateri je papež, med drugim, rekel od besede do be sede »da med obema verama (iztočno in zapadno) nI nikake razlike v jedru sa mem!!« Ta eicialika je silno vznemirila protestantsko Nemčijo, a vznemirila je turli mnoge Rine. Poznani publicist A. Kirjejev je na pr. v listu »Novoje Vremja« od 20. januvarja 1902 navalil nanjo jako ostro in uprav nespravljivo. Za nas je v tem napadu važno dvojno: tu je z ene strani konstatrano s polno pra vico, da se vse prizadevanje za zjedinjenje iztočne ;n zapadne cerkve v praksi prevaja v prizadevanje za versko edinstvo katoliških in pravoslavnih južnih Slovanov, a na drugi strani se prunava tu. Četudi z jezo, da je v Rusiji tudi med samimi bogoslovci ljudij, »ki javno in v novinstvu izjavljajo, da je možno in da si je celo treba želeti zjedinjenja pravoslavne cersve s papežem.« Nam se dozdeva, da moramo vzlic grenkim razočaranjam v sporu sv. Jeronimskem Hrvati računati resno in iskreno se slovansko strujo na Vatikanu, ali, seveda, le v tem spoznanju, da bo ta politika kakor svetovna politika, to je: univerzalna, računala z nami samo dotlej in samo v toliko, dokler in kolikor bomo močna in plodn a veja močnega in ogromnega debla slovanskega. Naša zgodovinska pf grešna nasproti R mu, kakor tudi nasproti Pešti in Dunaju je v tem, da mi do-s ej umevamj le v svetih momentih, da nas part, kutaristična vnaoja politika neminljivo obsoja v to, da za vedno ostajamo zgolj pl ug, slepo orodje tuj nskih osvoje valni h požeijenj. Na zaključku nam je še posebno povda-rit', da izla-ti tajnik L»va XIII., kard nal Rampolla, vidi v nas Slovanih habsburške monarhijejedino zdravi temelj tej monarhiji, ter je na njegovo inicijativo Lev XIII. že zdavna n a č e 1 n o o d 1 o e i !, da se slovansko bo?osluženje da. oziroma povrne ne samo Hrvatom, ampak vsem Slovanom v monarhij!. To važno namero bo preprečili — po našrm prepričanju le začasno — ravno tisti vplivni krogi, ki bi se je morali oprijeti najprej in jo podpret'', ako ne bi na našo in svojo škodo v najvažc>ejih stvareh iskali in vsprejemali nasvetov od svojih in naših krvnih zgodovinskih sovražnikov. skega in zasti po glasni izreki zlobaega in bogatega gospoda Viadrovskega, da resne hiše ne o.lgojujejo otrok za mornarje. Med tem pa je »Formidable« spridil dobro voljo občutljivemu slikarju. Črez trenutek je kočija, zaropotajo? po kamenju, odri nila dalje. »Vi ste se potegnili za nju, češ, da naj ju vzamem s seboj«, se je oglasila gospa Elzsn s sladkim g!as>m. »Vi ste predober do nju. Toda tu se je treba voziti po noči, pri mesečni svetlobi. Ali hočete, gospod, danes ?« »Jaz hočem vedno«, je odvrnil Svirski, »toda danes ni meseca in vi obedujete gotovo pozno.« -Resnica«, je rekla gospa Elzenova, »toda dajte mi, g spod, vedeti, kedaj bo polna luna. Skoda, da vas nisem povabila na obed .... Ob ščipu mora biti tu lepo, dasiravno mi na tej višini jame vsikdar močno vtripati srce. Ko bi vi vedeli, kako mi ono v tem hipu v tri pije in v tri pije . . . toda poglejte, gospod, samo žilo, vidi se ce!6 skozi rokavico.« Po teh besedah je obrnila dlan, katero je objemala irhasta rokavica takd tesno, da je bila slična lovskemu rogu in jo Btegnila proti Svirakemu, On jo je prijel z obema rokama in začel gledati. Po papeževi smrti. Včeraj popoludne ob 5. uri so oblekli truplo pokojnegi papeža v papežko slavnostno obleko. Tej ceremoniji ao prisustvovali ka-merlengo kardinal Oreglia, kardinali, katerim je poverjeno vzdrževanje reda, grofi Pecci, vatikanski ceremonijerji in drugi dostojanstveniki. Vesticijo, ali oblačenje so izvršili peni-tencijarji vatikanske bazilike pod nadzorstvom dr. Lapponija in dr. Mazzonija. Truplo je bilo oblečeno v dragoceno duhovniško obleko iz rdeče volne, vezane se zlatom. Noge so bile obute v rdeče sandale. Na srednji prst so nataknili dragocen prstan s kamni velike vrednosti, a roke so oblekli v bele rokavice. Tako oblečeno truplo je bilo položeno na mrtvaško posteljo in pokrito z rdečo odejo vezano z zlatom. V roke, spete na prsih, so postavili sv. razpelo. Truplo bo pokopano v tej obleki. Na štirih voglih postelje so bile prižgane debele sveče. Na to &e je dovolil vstop nekaterim fotografom, ki so fotografirali mrtvaške postelj po večkrat od vseh strani. Ob 8. uri zvečer so v sprevodu prenesli truplo v baziliko sv. Petra. Sprevod je bil impozanten, veličasten. Špalir so delali papežki orožniki in palatinska straža. Dvorane, hodniki in stopnice, po kater h je šel sprevod so imele zaprta okna in so bile razsvetljene se svečami. Spreved se je pomikal počasi mej pevanjem psalmov. ! Mrtvaško posteljo so nosili »sediaii« v črni mantili, okrašeni rdečim damaskom. V baziliki so položili truplo na oder pred oltarjem »della confessione«. Tu so pevci Sikstinske kapele zapeli »Libera nos domine !« Zatem je monsignor Ceppatelli podelil truplu sveto odvezo. Oo tej ceremoniji so kardinali zapustili baziliko, a truplo je bilo preneseno v kapelo sv. Zakrament), katera je tako prirejena, da noge pokojnega papeža mole ven iz železne ograje, ki zapira kapelo, tako, da jih bo moglo ljudstvo poljubljati. Ob odru gori 6 debelih BveČ na dragocenih kandelabrih. I Bazilika je razsvetljena električno lučjo. V korci kapeli je pripravljen krasen in dragocen oder. V tej kapeli se bo vršila jutri prva novendialna pogrebna ceremonija. Ta kapela bo odprta ljudstvu. Stremljenja in bodočnost Madjarov. »Ne«, je dejal, »ne morem videti dobro, toda nemara se bo dalo slišati ?« Ia sklonivši glavo, je položil uho na gumb rokavice, si jo pritisnil za trenotek močno k licu, na to zacmokal rahlo z ustnicami in dejal: »Ko se mi je v mladih letih posrečilo vjeti ptička, je v njem isto tako vtri-palo srce : povsem tak6, kakor v vjetem ptičku.« Ona se je nekako otožno nasmehnila in ponovila: »Kakor v vjetem ptičku...« Črez trenotek pa je vprašala: »A kaj ste potem počeli z vjetimi ptički ?« »Močno sem se navezal na-nje. A oni so mi zmerom všli . . .« »Malopridni ptički ...« »Slikar pa je nadaljeval očividno ganjen : »Moje življenje f»e je skladalo tako, da sem zaman iskal takšnega ptička, ki bi bil hotel ostati pri meni, dokler konSno nisem zgubil nadeje . ..« iNe! zaupajte, gospod!« mu je odvrnila goBpa Elzenova. Svirskemu je prišlo na misel, ker se je atvar že tako pričela, da jo bo treba tudi končati in potem bo to, kar Bog da! Za- čuden narod to ! Prihrumeli so nekdaj od tam nekje iz daljne Azije v divjih četah med Slovane ter se po čudnih slučajih zgodovine zasadili v sredo med slovanske narode, tako, da so nas razdelili na severne in južne. Bili so divji narod, ti Madjari, in še-le od Slovanov vsprejeli so omiko. A kljubu temu so si v novejših časih utepli v glavo, da si hočejo podjarmiti skoraj vse Jugoslovane in sploh ves Balkan ter en del severnih Slovanov, namreč Slovakov in Ma-lorusov. Do sedaj jim je šlo vse gladko izpod rok, kakor si bolje niti niso mogli želeti in kakor vse kaže, izpolni se jim v kratkem še marsikaka srčna želja. Bržkone dobe namreč v nedaljnji bodočnosti to, kar je njih najsrčnejša želja : popolnoma samostojno in neodvisno madjarsko državo. Ali to nikakor ni končni cilj madjarskih mogočnežev, ne, marveč oni streme mnogo dalje, njih končni cilj je madjarski imperija-lizem na Balkanu. Res pmešno je gledati, kako žaba razteza svoja široka usta, da bi požrla — vola ! Približno petmilijonsk', še ne razviti narod hotel bi si podjarmiti ne le vse Jugoslovane, marveč vse one male narediče, ki žive poleg in med Jugoslovani. To že ni več narodni fanatizem, ni več domišljavost, marveč je že narodna blaznost. Dosedanji vspehi so Madjare že tako zmešali, da že več ne vedo, kaj delajo. Oni so trdno prepričani, da je vse, kar so do sedaj dosegli, le njih lastna zasluga in ne uvidevajo, da se imajo za to, kar so dosegli, zahvaliti večinoma le slučaju. Pangermanizmu je namreč v Avstro-ogrski državi nekoliko milijonov Slovanov preveč in te je izročil Madjarom, da jih drže nazaj tako dolgo, dokler pangermanizem ne izvojuje svojega boja proti Slovanom v tostranski polovci države. To bi morali Madjari upoštevati in ne trgati se preveč od Avstrije, ker le ta jim more dajati potrebna sredstva za zatiranje Slovanov na Ogrskem. Kakor hitro postanejo Madjari popolnoma neodvisni in samostojni, prične se t-koj rapidno razpadanje njih slave in moči. Potem ne bodo imeli več nemških in tudi — slovanskih regimentov iz Avstrije, kateri bi jim pomagali v boju proti Siovan-stvu v lastni deželi ter na jugu in severu iste. Kaj naj počne mala peščica Madjarov nasproti milijonom Slovanov, kateri jo obdajajo. Saj so bila avojecasno že sami Hrvati čutil je v tem hipu vtis človeka, ki si zakrije s prsti oči in ušesa, hotč skočiti v vodo; toda ob enem je čutil, da mora biti tako in da tu ni časa za pomisleke. »Nemara bi vam bolje ugajalo iti nekoliko peš. Kočija pojde za nami in vrhu tega se lažje kaj pomeniva.« »Dobro«, je odvrnila gospa Elzen z odločnim glasom. Svirski je sunil s palico voznika, kočija je obstala in oni so izstopili. Komul in Rem sta zdirjala takoj naprej ter se vstavila ša le za nekoliko desetin korakov spredaj, da sta si ogledala hiše v Ezi ter sta zaSela metati kamenje na oljke, ki so rastle v dolini. Svirski in gospa Elzenova sta ostala sama, toda očividno sta imela tega dne smolo, ker predno sta se mogla okoristiti s priložnostjo, sta zagledala, kako je pri Romulu in Remu obstal, bližajoč se od nasprotne strani, kjer leži j Monako, jezdec, za katerim je capljal konjar ; v angležki opravi. »To je de Sinten :, je rekla nestrpno gospa Elzenova. »Tako, poznam ga.« Zares, črez trenotek sta zagledala pred seboj konjsko glavo in nad njo konjsko lice mladega de Sintena. (Pride še.) dovolj, da eo užugali Madjare, kaj pa, ako proti Madjarom v bodoči neodvisni Ogrski stopijo na noge tudi ostali Slovani ?! In naj se bo bil med Madjari in Slovani v prihodnje boj na bojnem polju ali nekrvavi boj z uma svitlim mečem, v obeh slučajih je gotovo, da Madjari popolnoma podležejo. Košutova politika vodi Madjare v smrt ali v najboljšem slučaju — ako si izbijejo iz glave vse sanje o ma^jarskem imperijalizmu — položaj, kakoršen pripada tako maloštevilnemu in neznatnemu narodu, kakor j.e madjareki. Zveza z Avstrijo daja Madjarom veljavo v svetu, doma pa moč nad slovanskimi narodi, ki sestavljajo večino ogrskega prebivalstva. Ako se zveza pretrže, izgubijo jedno in drugo. Sedanji duvalizem je, kakor znano, ustvar- gosp.ski zbornici vršila razprava radi češke univerze, je pokojni izustil t«-le pomembne besede : »Ni v naši naravi, da bi svobodo ume-vali tako, kakor da je dana le za kako gotovo stranko. Mi jo hočemo imeti takoj in za vseh! To je razlika me i nami in njimi, ki se sicer imenujejo liberalne, ki pa nasproti nam nočejo izvrševati libera lizma«. Te besede, s katerimi je knez Adam Sapieha zadel v črno, pokazavši jedini vir vsem sporom v Avstriji in tudi sedanji krizi, veljajo še dane* v polni meri. T sti nemš-ci psevdo-l beralizem, ki je najveći antagonist enake svobode vseh, zastruplja tudi danes še vse politično življenje v Avstriji. Ničesar se ni naučil, v n'čemer spremenil, in za to nima zmožnosti v sebi, da bi se p »bol šil. Km kor jen jedino v ta namen, da more Slovane, je tedaj Jjuto Daaprotoval osnutju češke nerazdeljene na dva Jela, lažje tlačiti in sicer verze> ki V8peva danes najdivneje ter siplje po načelu : ločeno korakati in združeno na m,lH« žarkov k u ture in omike med češki morje padati ! Da, lepo so si Nemci in Madjari raz- naro(j _ kakor delili med seboj primerno število Slovanov, da jim tako razdeljenim lažje gospodarijo, kadar pa postaja gibanje Slovanov na Ogr-SKem Madjarom nevarno, takrat tem slednjim prijazno pritekajo na pomoč avstrijski Nemci, v nasprotnem slučaju pa Madjari na se Je ta nemški liberali- zem te laj kazal »ovražnika kulture in napredka nenemških narodov, tako, z isto trmo in ist/m fanatizmom, a tudi z isto neopravičrnostjo nasprotuje danes ustanovitvi češke univerze na Moravskem in sploh vsaki kulturni potrebi nenemških narodnosti v državi. Sodba danes. Dobro je vedel, koliko moč daje ta čast in koliko prilike za intrigiranje proti — vladi. In to priliko je izrabljal v najobilneji meri. V dobi obupnih prizadevanj Szellove vlade, da bi nadvladala opozicijo proti vojnim predlogam in da bi zlomila obstrukcjo, je isti Apponyi, načelnik jednega dela večine, koketiral z opozicijo in je s svojim po stopu njem spretno hranil in redil — obstruk cijo ! — Najui ud ieje in vcpodbujevaje je vsprejemal nestevilne deputacije, ki jih je opoz cija naročala v Budimpešto in lahko rečemo, da je gr-f Ai»p myi v glavnem pripomogel do pada S«e lovega. Ali istotako kakor za časa Szella je tudi sedaj Apponyi faktor, od katerega je v veliki meri zavisno, kako pe stvari zaaučejo za gr f* Khuena. In če uvažujemo še, da je grof App »nyi nenavadno duhovit in brilijanten g »vornik, potem bomo umeli, zakaj je pi>l ko 9e Q tem Sf>om)o}amo — vestni ministri in ... . drugi, da so dežele aoplemenjakov pokojnega knezi. Da n s > bili krone sv. Štefana za nas. inozemstvo. Popol- oni le akademični branitelji ideje enakopravno noma prav je torej po njih naziranju, da nas 8ti y zmiaiu besed kneza Sap ehe, da so marveč Nemci in Madjari složno tlačijo, ni pa V8jkdar z dejanji st »pali v areno za t. idejo, in da niso tako radi transigirali žnjim.', ki so, bolj ali manje od&riti, ali Madjarskim težnjam je torej ugodna le v8lkdar na*elni sovražniki te ideje, in da sedanja duvalistična uredba naše monarhije. 8lednjič niso imeli Poljaki pretiranih obzirov Čim se zruši duvalizem, bodi-si, da postane ^o onih činiteJjev, ki se radi starih tradicij Avstro-Ogrska zopet jed notna država, bodi si, nikakor ne morejo ogreti za najmodernejo in da se Ogrska popolnoma loči od Avstrije, najhumannejo idejo enakega prava, iz kratfca, postanejo Madjari obnemogli v boju proti da nieo Poljaki v praktični politiki Slov anom, kar bi značilo konkurz vsega taki, kakor so, žal, v resnici bili Z danes bi sadjarskega ponarejenega besča. Potem bi ce pa6 drugače bilo z našo državo in polože- bila več Ogrska inozemstvo samo za av- njem avstrijskega S.ovanstva v njej. A da- strijske Slovane, marveč bi bila inozemstvo tudi nea ^i spemin svojega Adama S*pehe za avstr. — vojake, ako bi hoteli iti na po- najlepše slavili, ako bi se mogli ponašati, da moč Madjarom, a tudi Avstrija bi bila ino- BO ^li vsikdar prvoboritalji za enako pravo zemstvo za razne Szelle, Khuene itd., kadar lQ svobodo avstrijskih Slovanov ! bi hoteli svoje madjarske prste utikati v naše Položaj na Ogrskem. V dogodkih avstr jske Btvari. na Og^^em, ki se viste eedaj in zamenjajo Z našega slovanskega stališča moramo se kakoj. y kakem kale]dogkopU) ]e bil v5traJ torej mi Je radovati nad destruktivna delo- _ med onimi dnevi( katere tfeba debeleje Tržaške ves?i> Naročnikom, ki prejemajo po pošti list. Da-si smo že davno nasto- niso III. če- vanjem madjarske obstrukcije, ker padec du-valizma bo značil ustajenje avstro ogrskega in še posebno južnega Slovanstva. Politični pregled. V Trsto, 23. julija 1903. podčrtati v koledarju. Včeraj je bil v ogrski zbornici izusten govor, katerega so vsi politiški krogi na Ogrskem in izven Ogrske pričakovali z veliko napetostjo. To pa radi osebe, ki ga je imela izustiti in radi uloge, ki jo ta oseba igra v političnem življenju Ogrske. Ta eseba je predsednik zbornice je bil se je plemi-nazo ■f* Knez Adam Sapieha. Brzojavka poslancev, grof Apponvi. Ta možje ob enem iz Lvova nam je sporočila včeraj, da je umrl načelnik in vodja takozvane narodne stranke, knez Adam Sapieha, člen gosposke zbornice, torej tiste skupine, ki se je, ko je pl. Szell, Mi smo pripomnili že včeraj, da je knez prednik grofa Khuen-Hedervarvja, postal Sapieha igral važno ulogo v političnem živ- načelnik ogrske vlade, pridružila liberalni večini v ogrski zbornici in tako pomnožila vladno stranko. Ta vladna večina je bila s tem postala številno tako močna, da bi bila mogla igraje nadvladovati VBako opozicijo in letu bi bilo moglo Szellovo vladanje postati tako 1861. Bil je člen tiste deputacije, ki je dne dolgotrajno, da bi imelo le malo primerov v 'J. februvarja istega leta predložila pokojnemu zgodovini konstitucijonelnega življenja držav, državnemu ministru Sehmerlingu — preža- Prišlo je drugače. Szell je vendar-le pal ve-lostnega spomina — zahteve Poljakov. Po- liko prej, nego ss je pričakovalo. A vrgla kojnik se je udeležil tudi vstaje v letu 1863. ga ni samo ljuta opozicija Koiutovcev. — Zadela ga je usoia mnogih drugih: odveli Vladna večina je po pridruženju Apponvi-8o ga v ječo v Lvov, kjer je ostal od 9. ju-;jevcev postala pač številno močneja, ali iz-lija pa do 1*. fubruvarja 1864. Tega gubila je s tem na homogennosti, na notra- ljenju avstrijskih Poljakov. Pokojnik strogo narodnega mišljenja, a klanjal tudi — redek pojav med njegovimi škimi vrstniki — boij demokratičnim rom. V politično življenje je stopil dne se mu je namreč posrečilo, da je ušel iz ječe. Na tem mu je pomagala njegova mati, rojena grofica Zamojska, ki je bila ognjevita Poljakinja. Posrečilo se mu je, da je pobegnil skozi okno neke pisarne na dvorišče n od tu preko lesene ograje na cesto, kjer ga je pričakovala mati s kočijo. Sapieha je pobegnil v Pariz, kjer je kmalu igral važno ulogo med poljskimi ubežniki in je mnogo občeval z Napoleonom III. Po dovoljeni amnestiji leta 1866 ee je povrnil v Galicijo, kjer so ga izvolili v deželni zbor, kateremu je bil člen do leta 1881*. Nekdanji puntar in ubežnik je bfl pozneje — kakor se je godilo mnogim drugim — mnogo odlikovan. Leta 1878 je bil imenovan členom gosposke zbornice, leta 1*85 tajnim svetnikom, a 1896. je dobil najviše odlikovanje, red zlatega runa. Pokojni Sapeha je bd odločen propagator ideje jednakopravDoeti avstrijskih narodov. Ko te je dne 10. februvarja 1882. L t nji jedootnosti in zaLo tudi na zanesljivosti. ApponvI-jeva skupina vladni večini se je kazala vedno nezanesljivo in je b:la v resnih kritičnih trenotkih element vznemirjenja in negotovosti za vlado. To pa v glavnem radi svojega voditelja, grofa Apponvi js. Ta mož je ravno sila ambicijozen, častihlepen in ve čen aspirant na mesto načelnika vlade. Ali kakor načelniku strogo opozicijonalne skupine so mu izpodleteli vsi poskusi, da bi dospel do uresničevanja svojih visokoletečih načrtov. Hotel je torej poskusiti, ne bi li po drugačni poti dosegel svojega namena : da bi prišel do moči in vladne oblasti. To je bil vzrok, da je sklenil pakt s Szellom in da je a svojo skupino pomnožil vladno večino. — Formalno je bil v zvezi z vladno večino Szellovo, faktično je bil opozicijonalec, ki hoče sam zlesti v sedlo. Da je mogel tem vspesoeje delovati na uresničenje svojih aspi racij, delal je na to, daje b.l izvoljen predsednikom zbornic«, katero čast savzimlje še vanjih in da hoče prenaglo vse doseči. In lahko je bilo čuti iz njegovega govora,, da graja op)&eijo ravno zato, ker se svojim postopa ijem škoduje narodnim zthtevam v vojaki, ki da se morajo uresničiti prej ali slej. Opozicija hoče hkratu P^ IH-četrtletjeje vendar še mnogo doseči vse, grof Apponyi hoče ravno isto, cenjenih naročnikov, ki nam ali korak za korakom. To je jedina raz- Še doposlali naročnine za lika med opozic.jo m grofom Appon7i-jem trtletje, vsled česar jih .prosimo, in — lahko rečemo to — vsemi m,d arsicimi da to store čim prej, kajti z izda-politik.. Isrečno je zahteval grof Appony, d^ janjem lista imamo ogromne stro-se madjareki častniki premeste v madjarske Ške, katere moramo Sproti pokri-polfce, da b d > ti polki imeli le madjarske vati Z naročnino. častnike, da se na skupnih institucijah pov- Ob tej priliki prosimo tudi one spešuje narodni, to je, madjareki duh, da cenjene naročnike, ki so z naroč-bodo vojna sodišča na O-rsk-m sodila le v nino zaostali tudi za prejšnja če-madjars-Kem jeziku. Glede madjar.keg* služ trtletja, da dopošljejo isto, ako benega jezika v vojsk, se je grof Apponyi želijo, da jim ne preneha clohajanje sicer izrekel proti tej zahtevi opozicije, toda lista. ne načelno, to je le iz razlogov opurtuni- Uprava »Edinosti«, tete, kajti rekel je: »Kakor v letu 1889 ne V luči smešnosti. V Rimu leži na zahtevam tudi sedaj, da se to vprašanje t a- mrtvaškem odru velik mož. Velik mož — koj reši!« I« te izjave grofa Apponyi a je povdarjamo zato, ker hočemo v teh vrsticah razvidno, da tudi on zahteva madjarski po abstr^ hirati od verskega oziroma crkvenega veljstveni jezik, ali da hoče enkrat pozneje momenta. Ne glede na to, ali se kdo strinja prit sniti s to zahtevo. Morda tedaj, ko bo z nazori pokojnega Leva XIII., s smermi, ki hotel zopet delati zadrege kaki vladi. O, ta jih je hotel dati življenju čl >veštva in s prin-grof Apponyi je navihan mož. On ima mnogo cipi, ki naj bi bili v podstavo življenju dr-zvez na Dunaju, tako, da more biti obveščen o žav, ne glerič torej na to, ali je bil kdo so-razpolt ženju v dvornih krogih. Bržkone je mišljenik Levu X[IL, ali pa nasprotnik: doznal iz najboljega vira, da krona nikakor tegi vendar ne taji nikdo, da je z L^vom ne privoli v madjarski poveljstveni jezik. To XIII. izginila s pozorišča ena največjih pri-utegne biti vzrokom, da tudi grof Appony'ne kazni našega Časa in da je bil puk. papež stavlja že sedaj te zahteve. Noče se napra- med onimi velikimi možmi, ki €0 XIX. sto-viti nemt gočega na zgoraj. Pod težo tega letju pritisnili označje ogromne svoje indivi-pom sleka je bržkone tudi razlog, da je grof duvalnosti. Katoliki in pravoslavni, prote-Apponyi zaključil svoj dolgi govor z nujnim stanti in moBlimi ne odrekajo spoštovanja posvarilom na adreso opozicije, naj odneha spominu velikega duha Levove^a. Lahko se od obstrukcije, ker ta da slabi ogrski parla- reče, da je ob odru Levovem zbran v duhu mentarizem, in škoduje ugledu Ogrsfee nasproti veB civilizovan svet. Avstriji in ostali Evropi! | Le zastop našega mesta tržaškega hoče Po tenorju in tendenciji govora grofa menda napraviti izjemo, ki mu ne bo v čast. Apponji a je dovoljen sklep, da je mož Dosedaj vsaj ni storil ničesar, kar bi kazalo, hotel prihiteti vladi na pomoč v sedanji za- da se hoče pridružiti ostalemu civilizova-dregi. Ali za vlado ostaja moment, s katerim nemu svetu. Tudi med točkami dnevnega reda mora vedno računati, moment namreč, da je jutranje mestne seje ne vidimo ničesar, po grof Apponyi sila ambicijozen in nezanesljiv ^mer bi mogli sklepati, da amo se motili, politik, pred katerim ni nikdar varna, da ji Kaj hočejo gospoda doseči 8 takim ignori-ne nastavi kake paati. Pa tudi za monarhijo, ranjem ? Mari menijo, da s tem utaje veličino oziroma za one kroge, ki hočejo ohraniti Leonovo ?! skupnost monarh'je vsaj v tistih merah, v Mi spoštujemo vsako mnenje. Mi uva- katerih je še, ni donesel Apponyi-jev govor žujemo tudi zasluge, radi katerih naša itali-pomirjenja. Kakor v prejšnjih pasažah, tako janska gospoia niso prijatelji Vatikanu. Ali je povdarjal tudi v zaključnih odstavkih : njihovega postopanja pavodom smrti Leonove da je narodne zahteve v vojski le odložiti in vendar ne moremo umeri in je obsojamo že daje najumestneje, ako se počaka, d a ž e- zato, da so se v tem slučaju ločili tudi od onega tev dozori sama od sebe! Nikdar dela človeštva, ki se nazivlja liberalnega in še — je rekel — ni bilo v parlamentu to- ki je nasprotnik nadvladji cerkve, ali da liko dobrohotnosti za narodne zahteve, kakor konkretneje govorimo: ki odklanjajo posvetno je je sedaj ! To se pravi: vej parlament se gospodstvo papeževo. Gospoda se le osmešijo, stvarno identificira z zahtevami opozicije. Podobni so tistemu kmetu, ki se nikakor ni Temu je torej končni zaključek ta : da tudi mogel sprijazniti z napravo železnic in ki je v slučaju, da se konflikt poravna za sedaj, tega vraga smatral za hudičevo iznajdbo. V vzroki krizi ostanejo in da bo svoji jezi je šel tja ob železniško progo in moralo priti do obračuna, ki je, zazrši vlak, proklinjal in žugal vlaku s koneČno in definitivno uredi pestjo ! razmerje Ogrske do krone in. Mari pa menite, da radi tega vlak ni do te polovice države. Skupne vozil dalje ? Drdral je dalje, a če je kdo institucje bodo odslej, še bolj nego doslej, pameten videl kmeta z grozečo pestjo visele v zraku ! Toda v naši polovici mora proti vlaku, ga je le — pomiloval! prodreti prepričanje, da bolje, nego ta Bkup j In le pomilovanja vreden je tudi nost med nebom in zemljo, je — ločenje. oni, ki ne umejej kako nizkega se kaže z otem bomo videli, kdo bo imel vzroka za malenkostnim preziranjem zgodovinsko veli-k e s a n j e! kih dogodkov l ^ ^ Italijanska šola pri sr. Ifanu ? V jutranji seji našega mestnega Bveta se bo med drugim razpravljalo tudi o u vedenj u italijanskih paralelk v slovenski ljudski šoli pri sv. Ivanu. Nočemo prejudicirati stališču, katero mislijo zavzeti naši slovenski zastopniki v jutršnji seji mettnega sveta nasproti temu vprašanju, a ne moremo op'iBtiti, da ne bi v svojem imenu spregovorili že danes nekoliko naših mislij o tej nameri laške goepcde. Dotaknimo se najprej vprašanja, da li je italijanska ljudska šola pri sv. Ivanu potrebna ? - Ne, ker tisti štirje Italijani, kateri bo ee priselili k sv. Ivanu, stanujejo prav na koncu sv. Ivana in sicer tam, kjer se sv. Ivan spaja z me9tom smim in odkoder je — bližje v italijansko šolo v ulici Kandler, | nego v slovensko šolo v sredini sv. Ivana, kjer nsmerujejo napraviti italijanske para-lelke. Z veo gotovostjo trdimo torej lahko že sedaj, da bodo skoraj vsi tisti italijanski otroci, ki stanujejo pri sv. Ivanu in ki zahajajo sedaj v italijansko šolo v ulici Kandler, hodili tja tudi tedaj, ako bi se v slovenski ljudski šoli pri sv. Ivanu napravile italijanske paralelke : to pa ne-le radi tega, ker jim je tja bližje, temveč tudi radi vseh onih prednosti, katere imajo laške šole v mestu pred laškimi paralelkami v slovenskih okoličaaakih šolah. Ako se pri sv. Ivanu ustanovijo laške paralelke, ne bodo iste služile laškim otrokom, marveč bodo le v to, da se bo vabilo v ist9 slovenske otroke. Ta laška šola ne bo torej služila resničnim potrebam, marveč bo le poitalijančevalen zavod. O številu Italijanov pri sv. Ivanu nočemo govoriti, ker nam vsakokratne volitve v mestn svet in v državni zbor dovolj jasno pričajo, da se ne more govoriti o kakem italijanskem naseljenju v tem okraju. To vedo prav dobro tudi Italijani sami in pod-krepljajo v današnjem »Piccoiu« ustanovitev italijanskih paralelk se številom otrok onih Ital janov. ki ee mogoče še le — naselijo pri g v. Ivanu in Bicer takrat, ko se tam zgradi norišnica. Kdo pa je gospodi Lahom zajam-čil, da VBi oni, ki se taselijo pri sv. Ivanu potem, ko bo zgrajena norišnica, bodo ravno Italijani in da bodo hoteli imeti ravno italijansko šolo ? Ali pa f>o jih morda že naročili v Italiji ? — Čudno bi to veakakor ne bilo. No, pa naj bo, pa recimo, da bodo do-tičniki Italijani. Ali ni potem značilno, da »e po naši slovenski okolici ustanovljajo laške šole celo za tinte Italijane, o katerih ee misli, da ee bodo v bodoče selili v dotično okoličtnsko vas, medtem, ko nočejo v mestu napraviti slovenskih šol, dasiravno živi tukaj slovenski živelj že- desetletja in stoletja ? Razmere finančnih uradnikov. Predno se kak uradniški oddelek zjedini v celoto in proteetuje proti postopanju svojih predstojnikov, je treba mnogo časa in tudi razn h uzrokov, posebno, ako jemljemo v peštev, da ee c. kr. uradnik ne da tako lahko postaviti nasproti svojim gospodarjem, ter pretrpi raje marsikatero in se raje uda v Bvojo, marsika-terikrat neugodno, celo tudi krivično usodo. Ravno to je opaziti pri naši finančni direkciji. Kar vrstijo ee žalostni dogodki. Samomori, prezgodnja upokojenja, preteriranja bo na dnevnem redu. Disc plinarne preiskave niso več nikaka redkost. Da temu {podložni uradniki sami niso krivi, vidi se že iz tega, zaprti in konečni račun bo — na Bodniji ! Obžalovati moramo, da ae bratje in bližnji bo sedje med seboj žalijo in pretepajo, mesto da bi živeli v lepi slogi in pomagali eden drugemu. Nimamo-li mi skupnih sovražnikov, ki preže na vse, kar je naše in ni li naša skupna dolžnost, da skupno branimo sebe in svoje pred tujim sovragom ? ! No, kar je bilo, je bilo. Sedaj se ne da deseči drugega, nego to, da se domači prvaki obeh vasi zivzamejo in izmirijo razburjene duhove, da ne bo še drugih nesreč. — Mladina je že po naravi viočekrvna, zato ne pomisli na težke posledice. Možje pa, ki imajo bo1 j mirno kri, dolžni bo upli-vati na mladino in jo, kolikor se le da, krotiti. Naša prisrčna želja je, da se razburjeni duhovi pomirijo in da zavlada tudi med našo mladino ono prijateljstvo, ki vlada med nami možaki. Boj napovejmo le naš m sovrsgam, med sabo pa se moramo ljubiti ! Razpisana služba. Na tukajšnjem na-meetništvu je razpisana služba uradnega sluge. Zahteva se : telesno vsposobljenje, poznanje deželnih jezikov, dobro lokalno poznanje. Ako združujejo ta svojstva, potem imajo prednost podčastniki s certifikatom. Prošnje je dopo-slati do 20. avgusta namestništvenemu pred-sedništvu v Trstu. Stipendiji za slušatelje živinozdrav-ništva. Od onih deset štipendijev v letnem znesku po šest sto (600) kron, katere je ustanovilo c. kr. ministerstvo notranjih stvari odlokom 30. junija 1H81 št. 4597 za civilne poslušalce štiriletnega tečaja na c. in k. vo jaški šoli za živinozdravništvo in visoki šoli za Živinozdravništvo na Dunaju bodo trije prosti b 1. januvarjem 1904. Te štipendije podeli c. kr. ministerstvo .za bogoČastje in nauk sporazumno b c. kr. ministerstvom notranjih stvari. Ob dobrem napredovanju in lepem vedenju traja vžitek teh štipendijev do dovr-šitve učenja, oziroma, po dovršenju četrtega tečaja, še tri mesece zavolj položitve strogih izpitov. Prositelji za te štipendije naj predlože Bvoje prošnje na rektoratu c. in kr. vojaške šole za živinozdravništvo in visoke šole za živinozdravništvo na Dunaju najkasneje do 15. avgusta 1903, dodavši jim krstni (rojstni) list, spričevalo o avstrijskem državljanstvu, o cepljenju koz in nepremožnosti, uradno zdravniško spričevalo gledč sposobnosti sa vojaško elužbo, potem spričevalo zrelosti za obiskovanje visokih šol, ali tako o dobrem dovršenju letnikov za Živinozdravništvo. Izkazi Tollleev t pridobnlnsko ko misijo gledć posamnih 4ih davčnih družb bo razpoloženi 14 dni t. j. 23. julija do 5. a v g u b t a t. 1. pri podpisani c. k. davčni administraciji v sobi št. 141 in Ja jih lahko pregleda vsak volilec kakor tudi dotične obrtne zadruge od 9. zjutraj do 2. popoludne. »Zveza slovenskih pevskih društev«. Upravni odbor »Zveze slovenskih pevskih društev« se je na sinečnji seji tako le konst tuiral : Predsednik gosp. pref. Anton Štritof. podpredsednik g. dr. Vladimir Rav-nihar, »Zvezi»i« pevovodja g. prof Matej Huha 1, pevovodje namestn'k g. Pavel Gorju p, tajnik g Ivan Kocmur, tajnikov namestnik g. La^oslav Verzak, blag«juik g. Ivan G tt-hard. blagajnikov n mestnik g. Ivan Dražil, upravitelj evidence društev g. Makso ArmiČ, odbornika brez izrecnega p »ulovanja gg. pr« f. Anton Dekleva in dr. Rh-rd Kurba. Preglednika računov sta gg Koorad R zman in Ivan Završan. Po kons itu ranju si je odbor določil delovanje z't pr^o bodočnost. Iz Trsta je došlo privatno poročilo, da v kratkem pri-st p'jo k »Zvezi« vsa tamošnja okoliška pev. društva. Slava jim 1 — Tako pišejo včerajšnji ljubljanski |li«ti. Preprečena nesreča. Pišejo nam: Danes ?ju raj je neki gospod pusti svojega, v kočijo upreženega konja samega na obrežju blizu ulire Carintia. Ko ie konj zapazil da nanj nihče ne paz;, zdirjal je po ulici Ca-rint-a m priletel tako v besnem diru do kavarne »Tedesco«, kjer ie neki redar, rod >m Slovenec, pogumno skočil proti njemu in ga pograbil za uzde. O tem je dobil redar tako močen sunek, da mu je sablja daleč pr« c odletela ter ei je strgai obleko. Osebe, ki so videle ta prizor, so občudovale redarjevo hliidn krvnost in pogum, ter mu glasn > izražale pohvalo. Da ni pogumni redar z izpostavljanjem svojega življenja ustavil konja, dogodila bi se bila gotovo velika nesreča, ker bi bil konj z grozno silo zadel v mimovozeči tramvajski voz. Videl sem že mn« go prizorov srčnosti in prguma, ali takega še ne. Ćez nekoliko časa je po istej ulici pritekel tudi gospodar omenjenega konja in redar je, seveda, Btoril svojo dolžnost ter odvedel gospoda na policijo. N. Dražbe premičnin. V petek, dne 24. julija ob 10. uri predpoludne se bodo vsled naredbe tuk. c. kr. okrajnega sodišča za civilne scvari vršile Bledeče dražbe premičnin : ulica Concordia 1 B, hišna oprava ; ulica Tmtore 5, glasovir in razno ; ulica S. Ni-colo 3, oprema v zalegi ; ulica deli ' Olmo 7, hišna oprava ; ulica Androna del Moro 9, konj ; ulica Skussa, hišna oprava ; ulica Tintore 4, 1 ogledalo ; ulica Rossetti 16, oprema v zalogi. Tremenski vestnik. Včeraj toplomer ob 7. zjutraj 21.—, ob 2. uri popoludne 26.2 C. — Tlakom*r ob 7. uri zjutraj 762 3 — Danes plima ob 9.57 predp. in ob 8 13 pop.; oseka ob 3.15 predpoludne in ob 2.34 popoludne. njegove okolice. To naj bo lep sestanek v imenu izobrazbe iu napredka našega naroda ! X Javen ples prirede v nedeljo, dne 26. t. m., mladeniči v Koprivi. x Povišanja v šolski stroki. Mini-Bter za nauk in bogočastje je u vrst 1 profesorja na učiteljišču v Kopru Odilo Sehatfen-hauerja in Alberta Šubica in profesorja na ženskem učiteljišču v Gorici, Frana Oastellitza, v VIII. plačilni razred. Brzojavna poročila. Smrt člena gospodske zbornice. DUNAJ 23 (B) Listi poročajo, da je v Trebiču na Moravskem umrl dosmrtni člen gospodske zbornice, FML izven službe Josip grof Waldstein. Anglija in Francija. LONDON 23. (B.) Na včerajšnjem banketu, pr re enem v spodnji zbornici na čast semkaj doslim francozkim parlamentarcem, so vsi govorniki povdarjali naraščajoče prijateljstvo med Anglijo in Francijo in so izjavili nado, da v bodoče ne pride ve5 do resnih diferene med tema dvemi državama. Jutranji listi govore v uvodnih člankih za-d( ščeniem o tem dogodku in menijo, da zgodovina spod ije zbornice še ni doživela sličnega d godba. Na skrajnem Vztoku. PEKING 22. (B.) Reuterjeva pisarna javlja: Princ šiog je odposlal angleškemu poslaniku Congerju noto, v kateri izjavlja, da ; ne m »re odpreti tujcem mandžurskih luk, ker | Madžurija ni v n;egovej oblasti, temveč je zasedena po ruskih Četah ter ga opozarja na zmtšajave, ki bi navstale, ako bi Kitaj mandžurska pristaniška odprl trgovini. Mogoče je, da se doseže kak kompromis. Anglija in Francija. LONDON 23. (B.) Na včerajšnjem banketu, prirejenem v spodnji zbornici na čast semkaj došlim francozkim parlamentarcem, so vsi govorniki povdarjali naraš5ajoče prijateljstvo med Anglijo in Francijo in eo izjavili nado, da v bodeče ne pride več do ' resnih diferenc med tema dvema državama. Jutranji listi govore v uvodnih člankih zadoščenjem o tem dogodku in menijo, da zgodovina spodnje zbornice še ni doživela sličnega dogodka. Po papeževej smrti. RIM 23. (B) Že v zgodnjih jutranjih urah drvela je nepregledna množica ljudstva na trg bv. Petra, kjer je čakala, da se je odprla železna ograja pred uhodom v baziliko. Redarstvene oblasti so ukrenile vse potrebno za vzdrževanje reda. Tudi vojaštvo se je upotrebilo v preprečenje prevelike gnječs. Vreme je krasno. (Dalje na četrti strani.) j - - xx# nnutxKKXXKxx* Vesti iz ostale Primorske X Iz Nabrežlne nam pišejo: Zadovoljstvom Vam moramo javiti, da je ideja, da v Nabrežini zasnujemo otroški vrtec, odobravana od vseh Btrani. V tem soglasju vidimo jamatvo, da Be ideja tudi uresniči. To je bilo že objavljeno v »Eiiuost c, da bo novemu otroškemu vrtcu na korist v nedeljo popoludne javna tombola. Ali v ta namen se pripravlja še druga prireditev, ki bo pome-njala >dogodekc v naši Nabrežini. V namene otroškega vrtca bomo imeli tudi gledališki predBtavi v soboto zvečer — začetek ob 8. uri — in v nedeljo popoludne ob 5. uri. Na teh predstavah bodo sodelovali ljubljanski igralci. Tombola v nedeljo prične ob 5. uri popoludne in Be bo vršila na vrtu gospoda Silvestra Cah arije. Ker gre tu za stvar kulturnega pomena, izražamo vnovič željo, da bi za hip izginile vse razlike političnega m:šljenja in da bi ee v nedeljo in soboto združili vsi, ki hočemo dobro našemu narodu, da dosežemo plemeniti namen. Izobražba naroda, vzgoja mladine, nam mora biti na sr^.u vsem. A ker je možno edino le v materinem jeziku položiti zdrave temelje vzgoji, je opravičena naša nada, da združimo vsi svoje moči in da pripomorejo vsi vsak po Bvoji moči, da bodo imele prireditve v soboto in nedeljo najpo-voljneji vepeh. Vabimo pa tudi druge brate , ojake b Krasa, z Goriškega in iz Trsta in K X X X X X X X X X X X X X X X X X Svoji k svojimi ZALOGA k x X pohištva* dobro poznane tovarne mizarsfce zaimke y Gorici (Solfcan) vpisane zadruge z omejenim poroštvom prej fin\on Černigoj Trst, Via dl Piazza vecchia (Rosario) št. 1. hiša Marenzi. Maivećja tovarna polištva pnmorste deželo. Solidno nt zajamčena, kajti lea se oauSi v to nalašč pripravljenih prostorih h temperaturo 60 stopinj. — Najbolj udobna, moderni sestav. Konkurenčne cene. W Album pohištev brezplačen. X X rt X X X X X X X X XXXXXXXXXXX XX»XX Velikanska množina meglenega in svetlega __________________tapetovanega ali kuhinskega pohištva se prodaja ln nekaj ća a p) najugod lejših cenih v krasni dvorani Tersicore, ul. Chiozza 5. I. Slavno oučinstvo se najutjudneje vabi si ogle-pati rastavljene predmete od i>—12 predp. in od 2—Ture zvečer. Tovarna pohištva Aleksander Levi Minzi = ulica Tesa Št. 52. A. = (v lastni hiSi.) ZALOGA: Piazza Rosario (šolsko poslopje). Cene, da se ni bati nikake konkurence. Sprejemajo se vsakovrstna dela tudi po posebnih načrtih. IhutrOTaa oenlk brezplačno la franko. Sprejem* zavarovanje človeškega življenja po najraznovrstnejčih kombinacijah pod tako ugodnimi pogoji, ko nobena druga zavarovalnica Zlasti je ugodno zavarovanj« na doživetje in smrt z zmanjkuj očimi »e vplačili. Vsak Član ima po preteku petih let pravico do dividende. „SLAVIJ A" vzajemna zavarovalna banka v Pragi. Rezervni fond 25,000.000 K. Izplačane odškodnine: 75,000.000 K. Po velikosti druga vzajemna zavarovalnica naše države z vseskozi slcvansko-narodno npravo. VSA POJASNILA DAJE: Generalni zastop v Ljubljani, čegar pisarne so v lastni bančni hiši v Gospodskih ulicah 12. Zavaij e poslopja in premičnine pro požarnim škodam po najnižjih cenah j?kode cenjuje takoj in najkulantneje Uživa najboljši sloves, koder posluje Dovoljuje iz čistega dobička izdatne podpore v narodne in občnokoristne namene. RIM 23. (H.) Ob 5. un in pol zjutraj bo za vooili zvonovi. Ob 6. uri odprla eo se vrata stolne cerkve. V notranjosti bazilike skrbijo za red civilni uradniki in crožkiki. O i 6. du 8. ure fju'raj je šlo Bkozi cerkev lo.OCO r .«b. DUNAJ 23. (B) Danes predpoludoe je bil v cerfcvi sv. Šufana slo vest n rekvijt m za Leva XIII. ob hrezf*rimerno veliki udeležbi iz < fi -ijelnib kr gov in prebivalstva. ISCHL 23. (B.) Ob 10. un predpoludte je bil v tUhfcjšuj župni cerkvi rekvijem, ki g* je opravil škof dr. Maver N« vso Si s> bili tudi eesar in več nadvojvoi oziroma nadvoj-vodinj. Na javnih in zasebnih poslopjih so vihrale Črne zastave. PRAGA 23. (B) Knezona iskof Kardinal Skrben-ki je o po udne odpotoval v Rim. RIM 23. (B.) Med žalostinsko ceiemr-m oni jo, ki se je vršila sin« či v cerkvi sv. Petra je pr š o kardinalu-kamerlengu Oreglia tlabo in je moral oditi domov. Iz Offrske zbornice. BUDIMPEŠTA 23. (B.) S ja je raeela z obstrufecijo. Košutovtc Kubik je ponovno zahteval prec.tanje sejiatgi zapisnika in je provociral eno glasovanje in pn.š.etje zbornice. Zbornica je nadaljevala razpravo o vladi nem programu. Posl. Bdkosvi (Iv šu ovec) je polemiziral proti včera šnjemu govoiu gr< fa Apponvi a. Izdajatelj in odgovorni urednik FRAN GODNIK Lastnik konsorcij lista ,.E d i n o s t". Natisaila tiskarna konsorcija lista „Edinost" v Trot* Gostilna v ALLA BELLA VEDUTA ulica Romagna št. 20 aasDrofl TojažniH Zbirališče slovenskih delavcev u Toči se pristno istrsko in vipavsko vino ter dalmatinski opolo. Izmtna Miiija. — Vse po najnlzjili cenah. Prij>oroča se za mnogobrojen obisk ter kliče »Na zdar!« vsem slov. bratom (lorazd Ivaiieie gostilničar. Na milj one dam robi ..Feeolin". Vprašajte Vašega zdravnika, ako je „Fee«liir* najboljši kozmetik za kožo, lasi in zobe. Naj-grši obraz in najostudnejše roke zadobe takoi aristo-kratično finoft in obliko z rabo „Feeolina-'. „Feeolin" je angle-ko milo sestavljeno iz 42 žlahtnih in svežih zelišč- Jamčimo, da se s porabo „Feeolina-' popolnoma odpravijo gube na obrazu, kožni črvi. ogorenja. rude-čics na nosu itd. _ Feeolin" je najboljše sredstvo za oči&enje in vzdrževanje in olepšanje lasi. zabranjenje iste proti odpadanju, plešami in boleznim v glava „Feeolin" je tuci najnaravne)še in najboljše sredstvo čiS^enje vzdrževanje in olepŠanje lasij. zabranjenje iste proti odpadanju, plešami in boleznim v glavi. _FeoIin~ je tudi najnaravnejše in najboljše sredstvo za za čišćenje zob. Kdor redno rabi „Feeolin" mesto mila. ostane mlad in lep. Vrne se takoj denar, ak » bi -Feeolin- ne imel popolnega vspeha. Cena komada 1 K 3 komadi 2.5<» K, 6 komadov 4 K 12 komadov 7 K. Poštnira za 1 komad 20 st. od 3 nadalje ftO st. Povzetje >'4) eppa 14 II- N"a Keki : Braća Pavsčić, mirodiluiea. Najstarejša slovenska tovarna in zaloga pohištva Andrej Jug TRST — ulica sv. Lucije št. 12 (zadej c. k. sodnije) — TRST O i TRST - Ul. Farneto 8. - TRST priporoča svojo zalogo jestvin, kolo-nijalij, vsakovrstnega olja, najfinejše testenine po jako nizkik cenah, nadalje moko, žito. kavo, sladkon. Razpošilja blago tudi na deželo bodisi na drobno ali debelo. Cenike na zahtevo franko. priporoča svojim cenjenim rojakom svoje najboljše in trpežno pohištvo, bodisi svetlo ali temno poli ti rano, kakor za spalne, jedilne in vizitne sobe. Sprejema tudi nnročbe za vsakovrstne izdelke po načrtu ali poprave, krtere izvrši v Dajkrajšem času in v polno zadovoljnost naročitelja. Cene brez konkurence. Za obilne naroćbe se toplo priporoča svojim rojakom v mestu, okolici na dežel v smislu tresla : SvojJ k svojim ! Rudolf Aleks. Varbinek zaloga glasovirjev najboljših tu- in inozemskih tovarn = Borzni trg št. 2. II. nadstropje = (nasproti sladčičarne Urbanis). Raz pogojevanje, menjava, prodaja proti takojšnemu plačilu, kakor tudi na obroke. Konkurenčne cene. i Krasil Omnibus k vsakemu večernemu vlaku. Na razpolago kočije, karete in sploh vozovi za prepeljevanje oseb in prtljage. Postelje od K 1.60 do K 2.— ne manjše od 10.000 kron na hiše, zemljišče, dedšeine KAROL OFNER Ulica Caserina štv. 6. - TRST. - Ulica Casenna štv. 6. (Posredovalci izključeni). Dobra kuhinja. Točna postrežba. Cenjenim potovaleem se priporoča za obilen obisk Fran Geržina lastnik. 30 malih stanovanj I kukinjo se takoj odda v ulici Industria in ul. Guardia v Lišah Strifa. Pisarna v ul. Giuliaui 5t. 20 A, I. na i str. od 1—2 in 5—7 j.op. Urar F. Pertoi £1 '/^Jt Cariatia. Prodaja f-rebtne ure od o gld. naprej, zlate ure od 8 gli). naprej. Izbor stenskih ur, regolatai jev i. t. d. Popravlja vsakovrstne ure po jako zmerni ceni. podpirajte družbo Cirila in jfietofla! TRGOVINA Z MANIFAKTURNM BLAGOM jfmton Sancin pok. frana TRST. — Ulica Barriera vecchia štv. II. — TRST. Priporoča velik izbor: srajc belih ali barvan i h za moške, ovratnikov, zapestnic, kravat zadnje novosti, perkalja, satina, najlepšega in izbranega cefirja ter razno perilo. Vezenine in moderci. Snovij iz priste volne in t- vseli bar\ah za obleke za gospe. Blago za delavske hlače in Jako znižane cene ! izdelki za delavce. Jako znižane cene! i Pri svetem Antonu Padovanskem. Prva zaloga cerkvenih oblek in nabožnih stvari. Trst, Via Muda vecchia št. 2. (za mestno hišo). Dobi se bogata izbira pianet, daimatik, pluvial, humeral, roketov, kvadratov, kolarje\ Leo, prstukov, miealov, b revi rje v, ritualov, diurnov in neštevilno nabožnih raz iču< ti no vezan h knjig, svečnikov, križev, svetilnic, kelihov, ciborjev se srebrno kupo. Jedina zaloga za celo Primorje kipov v vsakovrstni velikosti in kvaliteti, umetniiko delo v romanskem kartonu, priporočljivih posebno za vlažne cerkve. Zaloga sveč in Čistega čebelnega voska kakor tudi mešane sveče I. in II. \ rste, podob, vencev, križcev in svetinj vsakovrstnih. Lastna izdelovalnica palm iz umetnih cvetlic in vsakovrstnih drugih del gpadajočih k bogočastju, izvršijo se vezanja (ri ca m i) najfinejša za zastave, pregrinjala idr. popravlja sc vsakovrstne stvari za ccno, pri kojej je izključena vsaka konkurenca. Naročitve se izvršijo točno in hitro. Ob nedeljah in praznikih je prodajalnica zaprta, mi Z odličnim spoštovanjem Anton J VogriČ Tovarna za cementne plošče ANDREJ STOLFA Trst. - ulica dcirindustria št. 1. - Trst. i Cementne plošče u medene od 25 i a 33-i cm, sestvogalne plošče od 20 in 25 cm po K 2.- Plošče v rifHnjih po dogovoru. — Se ne boji nikake konkurence bod.si glede cene ali kakovosti blaga. Prodaja manifakturnega blaga ! SALARINI v ulici Ponte della Fabbra št. 2. in podružnica „^lla citta 9i £onBra" ulica Poste nuove št. 3. (Brunerje/a hi=a> —-- Izgotovljene obleke za moške, »lečke in otroke^ Moške obleke od tJ.;">0 do gld ; za dečke od 4 do 12 gld. Jopiči is snovij od 3 do 8 gld. Hlače iz snovij od 2- 4 gld. ravno take iz najfinejše volne od 4..">i> do 8 gld. Velik izbor finib površnikov v barvah od do 24