Izhaja vsak četrtek, ako jeta daa praznik, dan poprej. Dopisi naj se frankujejo in pošiljajo uredništvu „Mira“ v Celovec, Pavličeva ulica št. 7. Osebni pogovor od 10. do 11. ure predp. in od 3. do 4. ure popoldne. Rokopisi se ne vračajo. Za inserate se plačuje po 20 vin. od garmond-vrste za vsakokrat. Leto XXIV. Slovenskim volilcem! Po Vaši izrecni želji sem sprejel kandidaturo v celovško-velikovškem državnozborskem volilnem okraju. Bil je hud boj dne 10. t. m., boj zato, ali naj zmaga pravična stvar slovenskega, katoliškega ljudstva, ali pa naj ostane vse še pri starih krivicah, katere se gode našemu narodu po njegovih najzagrizenejših sovražnikih, nemških nacijo-nalcih, ki bi že zdavnej radi videli, da bi izginil zadnji Slovenec iz svoje koroške slovenske domačije. V tem boju, v tem strastnem boju, kakor ga še ni bilo na Koroškem, je za sedaj sicer še podlegla naša pravična stvar krivici, toda priznati se mora, da ne po Vaši krivdi. Naši nasprotniki so porabili vsa mogoča, dovoljena in nedovoljena sredstva v dosego svojega namena, in to, in le samo to jim je še pomagalo do klavrne zmage z malenkostno večino 84 glasov. Vsa čast Vam, vrli slovenski, katoliški vo-lilci, ki ste se udeležili volitve v tako ogromnem številu, kakor še nikdar doslej ! Z navdušenjem ste šli v volilni boj, prepričani, da se bojujete za dobro stvar! Ako se s^daj še niso uresničile Vaše želje, se pač morajo uresničiti v najkrajšem času, pri bodočih volitvah, kajti tako navdušenje, tako odločno nastopanje mora prej ali slej obroditi za-željeni dobri sad. Hvala Vam torej vsem, ki ste oddali svoje glasove meni, kot svojemu kandidatu, ne zaradi osebe, temveč zaradi dobre in poštene stvari, katero naj bi zastopal v Vašem imenu ! Zahvaljujem Vas vse, ki ste se več ali manj potrudili, Ja bi o3 bil dosegel naš skupni namen, ter Vas ob enem prosim, da bi tudi še nadalje ostali trdni na braniku najsvetejših pravic našega tlačenega naroda. Z geslom: „vsi za enega, eden zavse“ stopimo tudi v prihodnje pred naše nasprotnike in trdno smemo upati, da bo končna zmaga naša! Franc Grafenauer, deželni poslanec in posestnik na Brdu. y/Čelovcu, 19. oktobra 1905. Statistični pregled dopolnilne državnozborske volitve 1. 1905. za volilni okraj Celovec-Velikovec v primeri z državnozborskimi volitvami 1. 1903. Oddani Grafen- Napredek glasovi auer odi. 1903. Djekše . . . 56 38 18 - 1 Grebinj . . . 117 59 58 - 7 Pustrica . . . 37 13 24 - 7 Ruda .... 62 38 24 - 28 Št. Peter . . 68 46 22 - 10 Tinje .... 34 7 27 Važenberg . . 102 45 57 ' -j- 13 Velikovec . . 20 10 10 Vovbre . . . 76 38 38 Velikovški okraj 572 294 278 - 64 Št. Danijel . . 46 42 4 - 14 Bistrica . . . 150 147 3 - 58 Tolsti vrh . . 65 63 2 - 4 Guštanj . . . 100 11 89 h 11 Kotlje . . . 43 39 4 - 6 Libeliče . . . 83 73 10 - 26 Libuče . . . 119 91 28 - 40 Mižica . . • 47 22 25 — Blato . . . 104 102 2 - 21 Prevalje . . . 140 103 36 - 13 Švabek . . • 29 - 28 1 - 1 črna .... 66 37 29 - 7 Pliberški okraj 992 758 233 -201 Dobrlavas . . 149 71 78 - 9 Globasnica . . 97 66 31 — 5 Galicija . . . 63 30 33 - 4 Rekarjaves . . 102 74 28 - 13 Škocijan . . . 69 60 9 -- 1 Žitaraves . . 95 31 64 - 18 Dobriovaški okraj 575 332 243 - 14 - ( :•' : * 1 v ~ Bela Jezersko . . • • Oddani glasovi 121 22 Grafen- auer 108 22 Napredek Seifniz odj1903. 13 — 20 — — 4 Kapelski okraj 143 130 13 24 Goričica .... 69 3 66 -f - 3 Žrelec . . . • 60 12 48 4 - 5 Grabštanj . • • 81 9 72 - 4 Trdnjavas . • • 27 6 21 - 5 Hodiše . . • • 83 61 22 - 8 Kotmaravas . • 82 36 46 - 13 Kriva vrba . . . 34 7 27 - 2 Dhorše .... 30 6 24 - 4 Bilčovs . . . • 54 48 6 - 4 Zihpolje .... 42 8 34 - 2 Gospasveta . • • 60 15 45 Smartin pri Celovcu 31 10 21 - v Dholica . . • • 60 23 37 - 6 Medgorje . • • 50 16 34 - - 14 Blatograd . • • 62 3 59 - 1 Vesca Zgornja 34 33 1 r ^ Otmanje . • • 29 8 21 - 8 Št. Peter . . • 27 2 25 - 1 Št. Peter pri Cel. 51 1 50 - 1 Pokrče . . ■ • 52 9 43 - 6 Dole 28 2 26 + * Poreče .... 43 7 36 - 1 Radiše .... 53 41 12 - 15 Št. Rupert . . • 67 6 61 - 5 Škofiče . . . • 74 68 6 - 10 Št. Tomaž . . • 70 9 61 - 2 Tigrče .... 25 5 20 - 4 Vetrinj . r—r—v n ", .—13--. 50 -L. 3 Otok 30 8 22 — Celovški okraj . . 1471 475 996 + 71 Albeck . . . . 44 19 25 f 1 Glanegg . . . . 24 5 19 f 1 Gnesau . . . . 64 22 42 — 3 Himmelberg . . 98 35 63 - 18 Ki. St. Veit . . 22 19 3 — 15 Maria-Feicht . . 21 10 11 — 2 Ossiach . . . . 64 31 33 + 1 Reichenau . . . 53 1 52 — 20 Sittich . . . . 22 9 13 — 11 Steindorf . . . 72 10 62 — 2 Steuerberg . . 55 1 54 — 1 Taucbendorf . . 11 6 5 + « St. Urban . . 49 4 45 — 1 Waiern . . . . 72 8 63 -- 1 Trški okraj . . 671 180 490 — 65 Celi volilni okraj 4424 2169 2253 +233 "Velja: za celo leto 4 krone. Denar naj se pošilja točno pod napisom: Ip ravni št v« ,,]JIira“ v Celovcu, Vetrinjsko obmestje štev. 26. Naročnina naj se plačuje naprej. Štev. 42. niso krivi našinci, temveč pritisk in nasilje nasprotnikov. Vsa čast našim volilcem! Število slovenskih glasov je napredovalo prav lepo. V pliberškem okraju je napredek največji; oddal se je 201 glas več nego pred dvej« leti.p ^ velikovškem okraju se je pomnožilo yye|ilie venskih glasov za 64. Nazadovali šmO SldvertCa v kapelskem in dobrlovaškem okraju za ^4 in 14 glasov, čemur se pa ni čuditi, ker je Seifrioz tu doma in se moramo ozirati tudi na prej omenjene razmere. V celovškem volilnem okraju je bilo 71 glasov več oddanih za našega kandidata kakor pred dvemi leti, dočim je izkazal nemški tiški okraj 65 glasov manj, kakor 1. 1903. V celem volilnem okraju je dobil slovenski kandidat 233 glasov več, kakor pred 2 leti. Relativni napredek, to je napredek z ozirom na nemški napredek ali nažadek, je seveda v celem okraju mnogo manjši. Najlepši napredek v tem pogledu je izkazala občina Ruda v velikovškem okraju, kjer so se slovenski glasovi pomnožili od 10 na 38, a nemški padli od 58 na 24. Naš napredek izkazuje torej celih 62 glasov. — V vsakem oziru pa so nazadovali nemški krščanski socijalci, kajti trški 0^r^j izkazuje v obeh pogledih občuten nazadek. Ako bi bili ostali pri isti številki kakor 1. 1903., nam bi bila zmaga zagotovljena, kajti izmed onih, ki so volili 1. 1903. krščansko-socijalno, je bilo gotovo nekaj volilcev, ki so sedaj volili Seifritza. veselejše pri celi stvari pa je dejstvo, da so naši trdno slovenski okraji izkazali tak lep napredek, ki je pokril vse nazadovanje celovškega, trškega, dobrolskega in kapelskega okraja. V pliberškem in velikovškem okraju je vse naše upanje, a tudi Dobrlavas, ki je sicer sedaj nazadovala, upamo, da v prihodnje bolj odločno pokaže svoje slovensko lice. Kdor pregleda vse številke natanko in pozna razmere na Koroškem, bo pač lahko spoznal, da so Nemci postavili vse svoje na volišče, dočim je ostalo vendar še lepo število naših doma, bodisi že iz tega ali onega vzroka. Zato pa tudi trdimo, da je nam pač lahko še pridobiti 84 glasov, dočim jih Nemcem skoraj ni mogoče več, in da pri prihodnjih volitvah ne ho samo 84 glasov več, temveč še lepo število črez, zato bomo že poskrbeli. Sedanja Seifrizova zmaga nam je vsaj pokazala, kje je treba začeti z odločnim, najpodrobnejšim delom. Le to je treba izvesti, in ni se nam treba bati, da bi še nadalje zastopal Nemec slovenski okraj. Prihodnje splošne državnozborske volitve nam morajo prinesti zmago. V celem volilnem okraja se je povišalo število volilcev v celovškem, trškem in pliberškem okraju, dočim je padlo v velikovškem, dobrlovaškem in kapelskem okraju. Da je temu kriva naravnost nesramna manipulacija nekaterih občinskih pred-stojništev, oziroma tajništev, ki so izpuščala iz volilnih imenikov naše najboljše voiilce, je očividno. Tako so izpustili v Dobrlivasi 11 naših volilcev, med njimi celo prejšnjega župana. V Guštanju, ki je popolnoma nemškutarski, pa so se glasovi neverjetno pomnožili. Pred dvemi leti je bilo volilcev 75, sedaj pa kar naenkrat 116. Volitve se je udeležilo v celem okraju 68.550/0 volilcev. Po posameznih sodnih okrajih je bila udeležba sledeča: v pliberškem 80-52%, kapelskem 76-88%, dobrolskem 68 7%, celovškem 66 83%, trškem 65-15% in velikovškem 59-1%. Najbolj se je odlikoval pliberški okraj, kateremu se mora v resnici priznati, da je najzavednejši slovenski okraj na Koroškem. Nekatere občine so namreč v resnici volile naravnost krasno, tako na primer Šmihel z 91% vseh volilcev in 98% slovenskih in 2% nemških glasov. Ravno tako tudi Blato pri Pliberku s 86% volilcev in 99'1% slovenskih in O 9% nemških glasov. Sploh moramo reči, da je pliberški okraj res naš, popolnoma naš. Nikakor pa ne misiimo s tem izreči nepriznanja volilcem drugih okrajev, kajti povsod, kjer bivajo Slovenci, se je z vso, požrtvovalnostjo delalo, in ako uspeh ni bil takšen, kakoršnega smo trdno pričakovali, Seifriz kaudidat deželne vlade. Kot odgovor na ta članek nam je poslal c. k. okrajni glavar velikovški, g. dr. Viljem Klebel, popravek, v katerem pravi: „Z ozirom na članek v „Miru“ dne 5. oktobra t. L, št. 10, kteri se peča z mojo osebo, izjavim, kakor je resnica, da sem bil od 21. avgusta pa do 26. septembra 1905 na dopustu, ter da sem bival takrat daleč od Velikovca, večinoma v Porto-Rose. Z gospodom županom Friderikom Seifricom v Miklaučevem dvoru, nisem se pogajal ne ustmeno in ne pismeno, zaradi njegove kandidature za državni zbor, ne med dopustom, ne prej in tudi nikdar pozneje. Tudi se nisem nikdar posluževal v tei zadevi kakega posredovalca. Zategadelj so podatki v prej omenjenem članku neresnični." Kakor je iz tega popravka razvidno, nismo bili nikakor prisiljeni, priobčiti ga, kajti nikakor ne odgovarja zahtevam tiskovnega zakona. Vendar smo hoteli biti lojalni napram g. okrajnemu glavarju in zato smo priobčili popravek. — Nikdar namreč nismo trdili, da g. okrajni glavar ne bi bil na dopustu, kar sedaj izjavlja v svojem popravku. Seifrizova kandidatura je bila gotova stvar že davno pred 21. avgustom, pred tem dnevom pa je bil g. okrajni glavar še v Velikovcu iu ne na dopustu. Brzojavka v ljubljanskem ^Slovencu*, ka- tere do dandanes še nihče ni popravil, pa se opira na tako zanesljive vire, da smo prisiljeni verjeti njeno vsebino. Narodna šola v Št. Jakobu v Rožu na Koroškem. (Dalje.) Gotova resnica je, da je v Št. Jakobu mnogo zavednih mož in žen, ki stojijo trdno kakor skala! Ravno tako res je pa tudi, da imamo mnogo nasprotnikov, ki sicer ne vedo, kaj delajo, ki so pa vendar nevarni radi tega, ker imajo veliko oporo pri učiteljih in še večjo in izdatnejšo oporo pri c. k. deželnem šolskem svetu v Celovcu. Največje pa je število omahljivcev, ki se danes nagnejo sem, jutri pa tja, kakor ravno vidijo uspehe zdaj pri tej, zdaj pri drugi stranki. Prepričan sem, ko bi se ne delala tukaj železnica, bi ne bila naša šola nikdar razdeljena, vsaj ne tako neugodno za nas, kakor je sedaj. S pomočjo tujih delavcev pa se je naša šola razdelila — in sedaj, ali menite, da se bode kedaj še združila? Da, bode se — pa le s pomočjo nove narodne šole — nam v korist; brez narodne šole pa se bode združila v — utrakvi-stično šolo! Za svojo trditev imam zglede in dokaze v Šmihelu pri Pliberku in v Globasnici, kjer so tudi imeli razdeljene šole, prav kakor pri nas. Vsestranski pritisk in pa vedne šunta-rije proti slovenski šoli so zadnjo pokopale in sedaj imajo tam, kakor povsod na Koroškem, zopet takoimenovane utrakvistične, v resnici nemčurske šole. Ista usoda čaka tudi našo, sedaj še vsaj v treh razredih slovensko šolo ; v par letih že pade tako gotovo, kakor je l-f-l = 2 — če ne dobimo narodne šole. Z narodno šolo pa bomo nasprotno mi podjali sedanje utrakvistične razrede, da bode v par letih sedanja razdeljena ljudska šola zopet cela slovenska pet-razrednica! Z usodo šole je pri nas tesno zvezana tudi usoda občine, tako tesno, da če danes zavsem pade šola, morebiti že pri prihodnjih občinskih volitvah pade tudi slovenska občina. Naj mi nihče ne ugovarja, da so to le črne, a neutemeljene slutnje! Sodba, ki sem jo izrekel v zgornjem stavku, to ni le moja sodba in ni le moje mnenje: enako sodijo vsi zavedni rodoljubi šentjakobski. Poglejte na svote, katere so rodoljubi do sedaj žrtvovali za našo narodno šolo. Od prvih 10.000 K je Koroška darovala 8899 K, in od teh 8899 K jih je Št. Jakob sam dal črez 4000! Poleg teh 4000 jih je še črez 4000 K obljubljenih, katere bodo Šentjakobčani še žrtvovali deloma v denarju, deloma v mate-rijalu in z vožnjo. Te res velike žrtve so pač dovolj glasno govoreča priča, da imajo Šentjakobčani narodno šolo za nekaj zelo važnega in da so^zavsem uverjeni, kako zelo potrebna jim je! Še en jako važen vzrok bi mogel navesti zato, da je narodna šola za Št. Jakob res nujno potrebna — toda, ni dobro vse obešati na veliki zvon. Tudi Japonci Rusom niso natvezli vsega na nos, kar so nameravali, in menda jim ta njihova molčečnost prav nič ni škodovala. 'pi' mmnmiimmaBMH&ÉRammmmmmmBmmmmmtmmmsmmammmmmmmmm Podlistek. Praktikant, (Obrazec iz življenja. — Prevel Pavel Honza.) Bilo je deset. Sluga Počasen je raznašal po pisarnah pivo in klobase, mirno poslušal obsodbo slabe mere in da so klobase danes že spet manjše kot včeraj. Kar so se odprle duri in „stari“ je vstopil, ž njim pa bled mladenič s preplašenimi očmi, priklanjajoč se bojazljivo na vse strani. „Gospodje, dobili smo novega praktikanta — gospod Jernej Macal.“ „Mazal, prosim", dovolil si je novi paktikant mali popravek, prvi uradni popravek v svojem življenju. Stari je pogledal v dekret, ki ga je držal v roki. „Ja, rihtik, her Matijas Macai. Skratka, oni, Lakota, vzamejo novega praktikanta in ga predstavijo vsem gospodom v vseh kanclijah. Ko bodo gotovi, more iti gospod Macai domov — za danes mu dam dopust in oni se naj vrnejo. In jutri mu bodo pokazali, kaj in kako." Obrnil se je in odšel. Praktikant Lakota je pogoltnil klobaso, niti prav je ni olupil, napil se piva, ostanek skrbno shranil v globoko miznico, odgriznil kos žemlje, roke obrisal v podvlako stare kanclijske suknje, priklonil se novemu sodrugu, „jaz sem praktikant Lakota", in peljal ga je od mize do mize, iz pisarne v pisarno. * * v * Narodna šola v Št. Jakobu v Rožu je dalje potrebna vsem koroškim Slovencem in bo koristila celemu narodu slovenskemu. Vsem rodoljubom je znan, vsaj po imenu znan ISletni boj šentjakobske občine za šolo s slovenskim učnim jezikom! Vsled tega hudega, končno pa vendar-le zmagoslavnega boja, je Št. Jakob po vsem Koroškem in še dalje zaslovel kot najbolj narodna, najbolj zavedna in trdna slovenska občina na Koroškem. Da bi bilo vse zlato, kar sveti! Nimam vzroka, Šentjakobčanom kratiti njihovega slovesa, in resnica je, da so v svojem boju za šolo storili svojo dolžnost. Resnica je, da je v Št. Jakobu veliko rodoljubov, ki so zavedni in značajni, kakor malokje drugod na Koroškem — toda, med pšenico je toliko ljubke, da niti pšenica ni več varna: če bo šlo tako naprej, če se bo sovražnik s tako silo zaletaval v našo trdnjavo, kakor zadnja leta, in če mi ne storimo vsega, kar je v naših močeh — jaz menim: kar je v močeh vseh Slovencev — je mogoče, da sčasoma ljulika pšenico presili ... Toda, naj si že bo kakor hoče: znano dejstvo je, da so se koroški Slovenci v svojih hudih bojih za slovensko šolo do sedaj z nekakim zaupanjem ozirali na Št. Jakob, češ: če so zmagali tam, zakaj bi tudi drugi ne mogli priti do cilja! — Ves ta up bode zginil, če pade, zavsem pade naša ljudska šola s slovenskim učnim jezikom. Potem se bode zaupanje izpre-menilo v obup, v mrko resignacijo, od katere je le še majhen korak do narodne smrti. „Če si izgubil premoženje", tako je govoril neki laški podjetnik, „če si izgubil premoženje, si le malo izgubil, ker zopet si moreš pridobiti; če si izgubil dobro ime in zaupanje pri ljudeh, si izgubil mnogo, vendar si oboje zopet moreš pridobiti, dasi le s težavo in velikim trudom; ako si pa izgubil samozavest, ako si izgubil korajžo, je izgubljeno čisto vse!" Mar to ni gola resnica? Kar pa velja za posameznika, isto velja tudi za cele narode. Narod, ki je bodisi že iz katerihkoli vzrokov izgubil zaupanje v samega sebe, je obsojen, je izgubljen. Ljudstvo, ki je prišlo že tako daleč, da ne čuti več v sebi nobene moči ter meni, da mu ni več pomoči, takemu ljudstvu res ni več pomagati. Leta in leta se koroški Slovenci že borimo za svoj obstanek; večkrat, že so nas obsodili v smrt in so nam odrekli vsako pravico do narodnega življenja: a mi le še živimo in se le še borimo; da, včasih se kaže, kakor da bi z neko ponovljeno močjo dvigali tlačene tilnike — ker nas vedno še ni zapustila nada do končne zmage. Prepričanje, da moramo zmagati, ker naša stvar je pravična; nada, da imamo še brate in sestre slovanskega rodu, ki nas ne bodo zapustili — in pa zavest, da se po naših žilah še pretaka slovenska kri in nam še bije slovensko srce, ki nam veleva: storite svojo dolžnost, delajte in trudite se z vsemi svojimi močmi in Bog nas ne bode zapustil — vse to nas vzdržuje po koncu in nas jači, da v napornem boju že davno nismo obnemogli. Če se nam pa podere nada v končno zmago: kako naj bi mogli vztrajati? Drugi dan je bil novi praktikant Mazal prvi v pisarni. Še ni bilo osem. Vsaka nova metla dobro pometa. Sluga Počasen je zračil pisarno, brisal mize s cunjo, oblečen v suknjo oficijala Juvana, da bi svojo varoval. „Kaj pa tukaj hočete? — Gospodje pridejo šele po osmih!" „Jaz sem, prosim, novi praktikant —“ „Tako — naš novi gospod, tudi gospod — jaz sem mislil —.“ In slekel je Juvanovo suknjo, položil jo na stol, da bi se ohladila, predno pride Juvan, in rekel je mlademu gospodu, da naj se vsede. Mazal je odložil površnik in klobuk, obesil oba na prazno obešalo in plašno ogledoval pisarno, kjer je jako dišalo po starem papirju in tobačnem dimu. Povsod toliko knjig in toliko svežnjev uradnih spisov z motvozom zvezanih, da bi se ne raznesli, in povsod toliko nesnage, smradu in kasarn-ske enoličnosti. Kakor v vojašnici. Tamkaj posodijo človeku na tri leta puško, obleko in postelj, tukaj se mu posodi na štirideset let razdrapana miza in star, omahljiv stol. Tukaj se vsedi in boš delal, kar ti bodo ukazali. Uradniki so se začeli počasno shajati. Najprej ofiicijal Juvan. Bil je že dve leti na vrsti za povišanje in zato je delal dober vtis. Slekel je zgornjo obleko, oblekel kanclijsko suknjo, v kateri se je prej sukal sluga Počasen, in takoj se je vsedel k delu. Za njim so prišli drugi in nazadnje praktikant Lakota. Zato pa, rojaki, kjerkoli bivate in katerega koli stanu ste, vsi, prav vsi nam morate pomagati zgraditi ono poslopje, v katero stavimo vse naše zaupanje na boljšo bodočnost! (Nadaljuje se prihodnjič.) Koroške novice. Pozor! Poživljamo še enkrat vse naše gg. zaupnike, da nam takoj dopošljejo poročila o nepravilnostih, ki so se zgodile pri sedanjih volitvah, da se more pravočasno vložiti protest. Gradiva se bo kmalu nabralo toliko, da bo Seifrizova večina enaka ničli! Nesramnost uradnega lista. Uradna „Kla-genfurter Zeitung" je v svojem poročilu o izidu volitev zopet enkrat pokazala svoje uradno nemško-nacijonalno kopito. Znano je namreč, da so nacijonalci agitirali proti g. Grafenauerju najbolj s poudarjanjem, češ, da g. Grafenauer ni „paver“, temveč „orgelpaver", in uradni listje v svoji uradni nemško-nacijonalni nadutosti seveda poročal celo o izidu volitev v enako frivolnem, zasramujočem tonu, češ: „Gutsbesitzer“ Seifritz je izvoljen z 2253 glasovi, „orgelbauer“ Grafenauer pa je dobil 2169 glasov. — No, le počakajte, vi c. kr. nacijonalci, zagodli vam bomo že še pesmico, ki vam bo temeljito pregnala vaše c. kr. uradne nemško-nacijonalne muhe! G. c. kr. deželni predsednik, ki ste se v prvi seji letošnjega deželnozborskega zasedanja tako lepo pobahali s svojo nepristranostjo : hic Rhodus, hic salta! Imenovanje. Predsednikom c. kr. deželnega sodišča v Celovcu je imenovan deželnosodni višji svetnik v Gradcu, Alojzij Walter. Veselica celovške čitalnice se vrši začetkom meseca novembra, ne pa to nedeljo. Natančnejše se bo poročalo pravočasno. Mohorjani, pozor! Lepa navada se je udomačila zadnji čas med Slovenci, namreč, da udje dične naše Mohorjeve družbe ob prejemu družbenih knjig polagajo po par vinarjev na oltar prekoristne slovenske šolske družbe sv. Cirila in Metoda. Ravno sedaj, ko je začela Mohorjeva družba razpošiljati svoja književna darila, se nam zdi na mestu opozarjati in prositi, da vsak Mo-horjan daruje, recimo po 10 v, to je borih 5 krajcarjev družbi sv. Cirila in Metoda, na Koroškem pa za narodno šolo v Št. Jakobu v Rožu. Par vinarjev se posamezniku ne pozna; narobe pa, če vsak posameznik plača ta majhen naroden davek, bo imela družba sv. Cirila in Metoda, ki letos obhaja 201etni jubilej svojega misi-jonstva med Slovenci, lep dohodek. Posnemajmo brate Cehe, o katerih se pravi,'da si češki delavec rajši pritrga od vsakdanjega kruha, kot da bi tujcem izdajal svojo deco. Zato krepko podpira „šolsko Matico". Češki grajščaki in bogataši pa darujejo „Matici“ po tisočakih. Glejte darežljivost drugih narodov za svojo šolsko družbo; par vinarjev bo pač tudi vsak izmed nas lahko utrpel za tako blag namen. Spominjajte se šentjakobske šole. Za nàrodno šolo v St. Jakoba y Koža so darovali : Iz nabiralnika na sv. Višavjih (3) 10 kron. Pozdravil je, preoblekel se in takoj začel poučevati novega tovariša. »Morate s seboj prinesti kakšno staro suknjo — v tej vendar ne boste delali. Povsod polno prahu in nesnage. Ta miza, katero sem imel do včeraj, bo zdaj vaša. Ali ste prinesli črnilnik — in peresa in svinčnike? Ne, za danes vam posodim. Jutri morate prinesti celo pripravo. Svinčnika rajši dva, ker eden se navadno takoj izgubi. Ob desetih morete kupiti salamo ali klobaso, stari Počasen nam je nosi in pivo prinese tudi. Salamo in žemljo morete jesti javno, pivo pa vedno skrijte v ta predal. Izpiti morete, kolikor hočete, le da se steklenica ne vidi." Praktikant Lakota je odprl globoko miznico, odkoder se je izvalil duh po pivu kakor iz pivnice. „Tako, to bi bila glavna reč. Ostalo se ne da tako lahko razložiti — to si morate v teku časa ogledati. Svojo last bom prenesel tja v svojo mizo poleg gospoda Kurata." Odprl je predale in izbiral. Staro kazalo ali indeks, dekret, člauovnico kolesarskega društva, zarjavele drsalke, zlomljeno dolgo smodko, olupljeno kubo, — to se je shranjevalo za čas sile, — eno manšeto, sveženj različnih dopisov, program iz gledališča, uradna navodila, katerim je manjkalo prvih štirinajst listov, neodposlano nakaznico, nekoliko oguljenih fotografij, škatljico soli, zvezek slamk od dolgih smodk, steklenico za sodovko, zvenelo rožo, zavitek zmlete arabske gume, obvezo za brke, iglo z debelimi nitmi, spored s plesa pivovarjev, leseno desko od starega toplomera, ženski podvezek, star uradni spis, ki se je pred dvema mesecema zgubil, bel 'Zavratnik, nekoliko razglednic, past za miši, Višarski kapitelj, zbran na Strmcu, 5. A. Novak v Sinčivasi, mesto venca umrli Klementini Šivic, 8. Višarski kapitelj, zbran v Dobrlivasi, 8. Lovrenc Miler v Gorečivasi 4. Višarski kapitelj, zbran v Šmihelu, 5. Neimenovan duhovnik iz Roža 20. Iz nabiralnika na sv. Višarjih (4) 10. Neimenovan duhovnik iz velikovške okolice mesto venca umrlemu župniku Lasniku 30. Jožef Čemer, blag. društva nDrava“, 2. Jožef vitez Gorup plem. Slavinski v Reki 100. Vesela družba v Glinjah: gg. Debeluh 10; Jože Esteri, organist in občinski tajnik, 3 ; Lovro Komploj, Šimen Božič, Betka Incko in Valentin Kelih, po 1 krono, 4. Valentin Goričnik, župan, 3. Št. Jakobska posojilnica v Rožu 250 kron. Skupaj 466 kron. Prisrčno se zahvaljuje in prosi še na-daljnih podpor Matej Razim, župnik v Št. Jakobu v Rožu. Bilčovs. (Volitve.) Izmed 66 volilcev v naši občini se je volitve udeležilo 54 ali 82%. Grafenauer je dobil 48 glasov, Seifriz pa 6. V Gornji Vesci je bilo volilcev 37. Udeležilo se je volitve 34 ali 920/0- Grafenauer je dobil 33 glasov. Seifriz 1 glas. Agitiralo se je od obeh strani. Nasprotniki posebno s tem, da bodo morali kmetje plačati duhovnikom 9 milijonov, ako bodo volili Grafenauerja. Prav je imel neki mož-poštenjak, ki je odgovoril takemu agitatorju: Vi vedno govorite o duhovniških plačah. Ali je to res ali ne, to ne vem. Čudno se mi pa zdi, da ne omenite, koliko je bilo treba že uradnikom in učiteljem plače povišati in za koliko bi jih še radi imeli povišane. Zares, ko bi šlo po volji uradnikov in učiteljev, ne bi zadostovalo 9 milijonov, temveč bi bilo še 99 milijonov premalo. Agitirati sme sicer vsakdo, toda agitacija naj bode dostojna. Lipa nad Vrbo. (Tatvina.) Učitelj Peč er je zapazil v zadnjem času, da mu iz miznice izginja denar. Ko mu je slovo dalo tudi zlatih dvajset kron, iskal je pomoči pri c. kr. orožnikih. Prav zanimivo je, da so c. kr. orožniki zasledovali delovanje komaj šoli odraslega sinu lipškega nadučitelja A. Reša, ki tako rad drugim jamo koplje in vzgojuje „tajčgesinnte“ Slovence. Ali ga bo samozveličalna nemščina rešila, se ne ve, to pa je gotovo, da ko bi ne frkal toliko okolu, bi ne bilo treba prepovedati njegovemu sinu vstop v marsikatero hišo in otrokom občevanje z istim. Žuga tudi vsem s sodnijo, ki bi se predrznih sumiti njegovega sina. Vsi so radovedni, ali si bo upal. Naj si le zapomni, da še ni in ne bo zrastel tak nemški hrast, da bi na njem obešali poštene Slovence. Ko bi se še tako košatil, babilonskemu stolpu glave postavjl ne bo. J. Cesìcy, župni oskrbnik. Škofiče ob jezeru. (Pravičnost deželnega šolskega nadzornika — Palla.) Če povsod tako delajo šolske oblasti s kmeti kakor pri nas, potem res sčasoma kmetu ne bo nič drugega preostalo, da zgrabi za vile in kose ter se upre s silo. Znano je že itak svetu, kakšne učitelje da je nam pošiljal deželni šolski nadzornik. Bolje bi nam bilo, da bi bili brez njih, kakor da smo imeli take. Letos je bilo mesto drugega učitelja razpisano. Prosil je le en sam g. učitelj, namreč Janez Zeicben, imel je lepa spričevala, tudi se je o njem slišalo, da je vzoren učitelj. Krajni šolski svet se je že veselil, da dobi poštenega učitelja. Toda čujte: krajni šolski svet dobi podvlako klobuka,---------sto drugih reči je bilo še tam, ali praktikant Lakota je potegnil predal vun, nesel ga k peči, ga prevrnil in miza je bila izčiščena. Potem je prinesel na mizo neke bukve in poleg njih je razložil spise. „Tukaj pregledujte te številke in primerjajte, ali se v bukvah strinjajo s temi na polah. Ako bi kaj ne razumeli, pokličite mene!“ Praktikant Mazal se je vsedel težkega srca k mizi. Stol star, vdrt, pol stoletja morda neomit, in cela vrsta ljudi je že tukaj na njem služila in doslužila. Miza od črnila omazana, opraskana, je naravnost odrivala, mesto da bi novinca k sebi vabila. In ljudje, — včeraj so mu podali roko v pozdrav in znabiti že nikdar več. Vsak ima svojo mizo, svoje delo, svoje skrbi in on tukaj med njimi nima večje vrednosti nego novo število kanclijskega inventarja. Bil je za vse delo. „Gospod Mazal, idite k staremu, naj nam da nekaj papirja in motvoza." „Gospod Mazal, idite za mene v registrature." „Gospod Mazal, podajte mi sem bukve, na katere gledam." Tudi praktikantu Lakoti je moral streči. Tako je tekel dan za dnevom, vsak dan je bil za Mazala cela večnost. Lakota ga je tolažil, da se bo navadil, da enkrat še v počitek ne bo hotel iti, Mazal pa ni mogel verjeti. Bil je kakor v kleščah. Najžalostnejša se mu je zdela pisarna, ko je prišel prvi dan sledečega meseca. Ta dan je bilo hce vseh jasno, govorilo se je več kot drugikrat, hilo je več veselja za delo ali manj se je storilo. mesto učitelja odlok od deželnega šolskega sveta, da učiteljevo mesto zdaj enkrat ne bode stalno podeljeno, ampak da pride začasno učiteljica, zmožna slovenščine. Po preteku par tednov pa tudi učiteljice ni bilo, ampak krajni šolski svet dobi naznanilo, da pride trd Nemec Fr. Sk. iz celovške šole ob Bismark-ringu za podučitelja v čisto slovenske Škofiče. Tako torej ravna deželni šolski svet ! Proti vsaki postavi noče dati pridnemu učitelju, ki ima dobra spričevala, ki je edin prosilec za mesto, ki ima torej tudi pravico, da ga tudi dobi; vzlic temu, da se krajni šolski svet za njega poteguje. Zakaj pa so potem še šolske postave? Ali niso tudi za g. deželnega nadzornika? Brali smo, da sta bila dva uradnika takoj prestavljena iz Velikovca, ker sta se vmešavala v politiko. G. deželni nadzornik Palla pa dela očitno politiko ter krivico učiteljem in krajnim šolskim svetom. Kdaj bo vendar enkrat tudi mera za njega polna? Škofiče ob jezeru. (K volit vi.) Čeravno z izidom državnozborske volitve nismo zadovoljni, ker je bil s 84 glasovi večine izvoljen nasproten kandidat, smo pa zato tembolj zadovoljni z udeležbo pri voliovi. Med 103 volilci jih je prišlo volit 74, in med temi je bilo naših 68, liberalnih 6. Če bi se še Klopčani iz šentilske župnije tako udeležili kakor Škofičani, bi bila udeležba morala biti na 90%) t° je) me(l sto bi jih volilo devetdeset. Pa naj že bo za letos, saj se gre le za eno leto. Prihodnjič pa pridemo vsi do zadnjega moža! — Da se bo pa med liberalnimi volilci priklatil tudi gostilničar Martin Burger, p. d. Mutar, tega bi ne pričakovali. Do zdaj se ni prav upal na dan z barvo, bil je vedno šviga-švaga, a v torek je nastopil očitno z Nemci! Kmetje! slovenski kmetje, zapomnite si to, da je Mutar z Nemci volil. On služi kruh med Slovenci, izključno le od Slovencev živi in vendar se upa s tako malo peščico Nemcev voliti? Naj ga tudi redi tistih 5 Nemcev, s katerimi je on kot šesti volil. Kmetje, saj imate še eno gostilno in ta je naša, zahajajte tja, in štacune imate še tri, ki so v slovenskih rokah. „Svoji k svojim!" naj nam velja za naprej, in naši Nemci se bodo kmalu spreoblekli v Slovence. Še bolj grdo pa je od Mutarja, da ni le sam volil, ampak še drugim delil nemške listke. Koliko dobrot je sprejel in jih še sprejema od ljubljanskega slovenskega škofa dr. Ant. Jeglič-a, kateri je stric njegovi ženi. Kot zahvalo za vse, voli in agitira za ono stranko, katera tako nesramno napada škofe in duhovniker- Gozdanje. (Odgovor na dopis „s poti" v zadnji številki cenjenega lista „Mir“, kateri je naperjen proti podpisanima članoma izobraževalnega društva na Gozdanjah.) Dragi dopisnik, oziroma mož, ki si slikal, kaj je z našim izobraževalnim društvom, tebi praviva, da ni bilo treba tako po ovinkih iskati priložnosti, da bi nama javno mogel očitati malomarnost kot odbornikoma društva. Ni res, kakor piše, da bi odbor obstal od 14. julija 1904 in da bi društvo od tistega časa spalo spanje pravičnega ; odbor je obstal od 26. junija in od tistega časa ni spalo društvo spanje pravičnega, ampak društvo je med tem imelo 3 shode, 2 igri, več izletov, in tudi ne samo dvakrat, ampak še več kot desetkrat sejo. Tudi ni res, da bi drugi odborniki ne vedeli, kje in koliko je časnikov naro- Sluga Počasen je prinesel gospodom denar, pri vsaki mizi je ostal, le Mazalovo mizo je spregledal. Mazal je skril glavo za spise na mizi nakopičene in žalosten poslušal, kako drugi žvenkljajo z denarjem, kako ponujajo ali prosijo drobiža za večje bankovce, kako si stari znanci obetajo, da danes večer tja in tja —. „Tukaj imate pavšal", rekel je Lakota in položil pred Mazala šestdeset beličev. »Kaj je to?" „Pavšal za peresa, svinčnike, črnilo — za kar hočete." „Zato sem se torej krvavo trudil pet in dvajset dni-------“ „Kaj pa vam prihaja na misel? Prišli ste že po prvem in zato se ni več računalo na vas. Tistih pet in dvajset dni morate biti brez pavšala." „In čemu je to le ?" ^Pavšal za prihodnji mesec. Plačani smo naprej. Tukaj ni tako, kakor pri kakšnem prekajevalcu." „Prvi zasluženi denar", in Mazal je pretresal šestdeset beličev iz roke v roko. ,Kdo ve, kako dolgo bom brez plače?" „To ni vedno enako. Včasih se mora čakati celo leto, tudi dve. Jaz sem služil dve in pol leti brezplačno", rekel je Lakota in šel k svoji mizi. Vsedel se je in razdelil prejetih šestinšestdeset kron na devetnajst delov. Praktikant Mazal je prišel k njemu. „Oprostite, ako vas motim. Teh šestdeset beličev nočem." »Zakaj?" „Ne vem. Žal mi je tako. Tudi psu damo, da se naje, če hočemo, da vleče, dela, le od člo- čenih, ker jkadar je bila seja, se je navadno o časnikih govorilo. Tudi ni res, da bi brala midva še več drugih časnikov na društvene stroške, ker sploh drugih kakor „Mir“, „Dom“ in „Narodni Gospodar" društvo naročenih nima in od teh sva brala samo „Mir“. Potem se očita zaradi blagajne, da je baje prazna. Dragi ti, ki si to skvasil, ki se upaš kaj takega očitati, ali ne veš več, da je takrat, ko je blagajničar prevzel blagajniško knjigo, ž njo vred sprejel tudi 74 K dolga, denarja pa niti vinarja v gotovini, in vendar je sedaj še nekaj kronic v blagajni. Toliko odgovora, da se opravičiva. Sicer pa brez zamere. Zahvaljujeva se omenjenemu dopisniku, ki je slikal stanje društva, da imava za vso požrtvovalnost in delo javno podlo grdo obrekovanje. Janko Kaufman, bivši predsednik. V. K n chi in g, bivši blagajnik. Logavas. (D a r o v i za novi glavni oltar.) Za novi glavni oltar v Logivasi je cerkveno pred-stojništvo do zdaj nabralo 1230 K, katera svota je naložena v slovenski posojilnici v Škofičah št. 121. Darovali so sledeči dobrotniki: Jurij Pčtaver p. d. Mlinar 200 K; Domači župnik 200; Marija Hafner Kranjčičeva L pol. 150; Lorene Yurcer p. d. Užnik 100; Ana Wurzer Užnjakova 100; Marija Vurzer Užnjakova L pol. 60; Marija Černič p. d. Črncinja 100; Marija Singer 60; Barbara Singer I. pol. 50; Ana Singer 10: Jožefa in Ana Aichholzer, Pučnikova, 40; Uršula Happe 20; Marija Košir, kovačeva 20; Neža Žvan, Mežnarca, 20; Dioniz Močivnik, Smovnik 20; Hribernikova družina 50; Mihael Šlajhar, gostilničar, 20 K. Skupaj 1230 K. Bog povrni vsem dobrotnikom. Cerkveno predstojništvo v Logivasi, dne 15. oktobra 1905. Štefan Singer, župnik. L. Wurzer. J. Potaver. Bruca. (Smrt.) Po kratki in jako mučni bolezni je dne 7. vinotoka t. 1. mirno v Gospodu zaspala blagorodna gospica Melita pl. Klein-mayr-jeva v 17. letu svoje starosti. Rajna je bila jako lepega vedenja, čislana in spoštovana od vseh, kateri so jo poznali. Pogreb je bil veličasten. Sprevod je vodil č. g. domači župnik ob asistenci č. g. dek. administratorja Greg. Einspielerja iz Podkloštra in č. g. župnika Fr. Bergmana iz Št. Lenarta pri sedmih studencih. Krsto so nesla domača narodna dekleta, pri grobu pa so zapeli naši vrli pevci dve jako ginljivi žalostinki. N. p. v m. ! Podkrnos. (Naš „fajrber“.) Vsaka stvar se dà za kaj porabiti. Naš slavni „fajrber“ pa ne samo za „špricanje“, ampak tudi za agitiranje! Morda pa gospod, »havptman", ni res, da ste sklicali dne 8. oktobra »frsomlinho" samo zavoljo tega, da bi privabili malo več kmetov v vašo sredo, ki naj bi poslušali čenčarije velemodrega gospoda nadučitelja žrelskega in klobasarije celovških gospodov, kateri pridejo k nam samo tedaj, če nas potrebujejo. Gospod »havptman" ! Takih zborovanj našega slavnega „fajrbera“ ne potrebujemo več! Mi tudi zadnjič nismo prišli, da bi poslušali tiste čenčarije žrelskih in celovških „kulturonoscev“, mi nismo prišli, da bi poslušali psovke, katere so bile namenjene slučajno navzočemu g. Vidoviču, kateri je imel samo to napako, da se je žrelskim in celovškim rogoviležem neustrašeno in krepko zoperstavljal, tudi nismo prišli, da bi žrelski „žnidarji“ in veka se tirja, naj dela zastonj. Sramotno je tako ravnanje, in jaz bi, prejemši šestdeset beličev, le kazal, da moje delo ni nič vredno. Tukaj jih imate nazaj. Kot plačo za storjeno delo bi jih o držal, kot plačo zanaprej jih moram vrniti." „Zakaj?“ »Jutri že ne pridem. Zahvalim vas za vse. Nič ne recite, bom pismeno naznanil svoj izstop." »Nesrečen človek", grmel je »stari«, ko je čital Mazalovo odpoved, »tako odrine karijero." »Nesrečen človek!" smehljal se je Lakota, ko je videl, da se mimo kancelijskih oken pelje Mazal kot solastnik prekajevalnice. »Da mene tudi ni zadela taka nesreča!" Društveno gibanje. Slovensko delavsko društvo za Celovec in okolico priredi v nedeljo dne 22. oktobra t. 1. ob 8. uri zvečer svoje mesečno zborovanje s sodelovanjem tamburaškega društva »Bisernica" v gostilni pri »zlatem studencu". Lidmanskyga ulice št. 8. Somišljenike, posebno goste iz dežele, vabi najvljudneje odbor. Vabilo na 140. odborovo sejo »Slovenske Matice" v Ljubljani, v pondeljek, dne 23. vinotoka t. 1. ob 5. uri popoldne v društveni pisarni. Spored : 1. Naznanilo predsedništva. 2. Potrditev zapisnika o 139. odborovi seji. 3. Poročilo gospodarskega odseka. 4. Poročilo knjižnega odseka. 5. Tajnikovo poročilo. 6. Eventualia. V Ljubljani, dne 9. vinotoka 1905. Predsednik: Fr. Levec. tnaki „olikanci“ pretepali naše ljudi. Mi smo prišli, ker ste nas povabili k zborovanju našega „fajrbera“, ne pa na volilni shod dr. Metnica in njegovih tovarišev. Mi se ne bomo dali več „fopati“, „fajrber“ naj ostane „fajrberu, to je društvo, ki bi imelo va-varovati posestnike pred požarom, da bi se pa vtikal v politiko, tega pa ne bomo pripustili! Če nas, g. „havptman“, še enkrat tako „nafopate“, bodite prepričani, da bo, že itak dovolj slab naš „fajrberu, postal še slabši ! Boljše bi bilo za vas, da bi napravili več vaj, kakor pa da izkoriščate „fajrber“ v agitacijski namen! C. M. „fajrberkar“. Medgorje, Podgrad. (Zborovanje Ciril in Metodove podružnice.) Letni občni podružnični zbor se je jako lepo dovršil dne 8. t. m. popoldne v lepo okinčanem plesišču g. Jan. Olipa v Podgradu. Izvrstno je sodelovalo pevsko društvo iz Glinj in tamburaši iz Kadiš. Ob jako lepi udeležbi je po pozdravu tajnika goste pozdravila 14-letna deklica Leclnova Mina s pesmijo Sim. Gregorčiča «Blagovestnikom". Šolski govor je imel g. Peregrin Vunček iz Celovca, v katerem je ovrgel vse navadne nemčurske ugovore zoper slovensko šolo oziroma vzgojo. Istotako je gosp. Val. Jug iz Celovca navduševal navzoče za vztrajno narodno delo, enako kakor Gorotanec g. Rudolf Rauoik iz Glinj. Vmes je 15 letna deklica Klara iz Radiš izborno predavala pesem o nemčurjih «Veljave dom“ („Domači prijatelj" priloga „Miru“ 1. 1898 št. 6.). Žaloigro „ Vaški skopuh" je šest slovenskih mladeničev na odru imenitno predstavilo. Po potr-jenju starega odbora se je zborovanje sklenilo s cesarsko pesmijo in trikratnim «Živio". Medgorje. (Olika ali kaj?) Po zborovanju tukajšnje podružnice dne 8. t. m. v Podgradu so zvečer naši ljubi nasprotniki poslali pijane delavce motit in izzivat naše mirne goste. Seve da naši fantje niso bili tiho in tako je prišlo do metanja kamenja in kolov ! Kar je pa značilno in po pričah dokazano, sta med nasprotniki za slavno nemško kulturo ali omiko sodelovala: gospod župan ravno-tam in en občinski svetovalec . . . Slovenski mladenič. Od nekod. (Nemčurska predrznost in kultura.) Od prijatelja sem izvedel sledeče: V četrtek, 12. t. m., se je peljalo več duhovnikov iz Celovca proti Mariboru. V kupeju je sedel neki „žemljavec“ iz Grabštanja. Bil je prej ko ne nastavljen od Križnika, ki je iskal priložnosti, «potegniti" farje. Šentpeterski gosp. župnik je peka poznal in ga tudi prijazno nagovoril. Zgovarjala sta se o tem in onem, med drugim tudi o volitvah. Naenkrat pa je odprl vrata mohelšiii Tašek z lepim domačim imenom Križnik. On je nemčur, liberalec, hajlovec, gostilničar, stavbeni mojster in bogve, kaj še vse. Zato je mislil, da se bodo gospodje kar tresli pred njim in upil je nad pekom kumpanom, naj ga je sram, da s «farji" govori, ki so ljudje najslabše vrste. Njim naj nihče ničesar ne verjame, ker tudi sami ne verujejo, kar pravijo in pridigujejo drugim. Naposled je ne-umnoval o volitvah in se norčeval iz Grafenauerja, češ, da je dobil na dan volitve brzojav od doma, naj se nemudoma vrne na Brdo, ker mu je — edina njegova koza vrgla dvojčke. Tako si dela iz nas norce janičar, človek, ki je sin slovenske matere, ki med Slovenci in od Slovencev živi ; ki smeši vero in duhovne, pa ne zna šest resnic, ali pa še očenaša ne in leto in dan morda ne vidi cerkve znotraj, izvzemši, če dobi pri «farjih" in cerkvah masten zaslužek! — To smo objavili, da bi Slovenci spoznali, kako predrzni in neolikani znajo biti nasprotniki. Izogibajmo se jih, posebno pa skrivajmo pred njimi svoje novce, in kmalu bodo bolj pohlevni. Z dežele. Gosp. urednik ! Nisem sicer vajen dopisovanja, zato sem se tudi neznansko težko pripravil, da Vam nekaj sporočim. Pa tiščalo me je nekaj tako tam okolu srca, ravno kakor tista grdoba, ki ji pravimo «trutamora". Upam, da boste že našli kak prostorček za te vrstice, sedaj po volitvah. Veste, čast. bralci, jaz rad malo pogledam po slovenski domovini okolu in zraven marsikaj zanimivega doživim. Nedavno sem hodil po gornji Podjunski dolini in zapazil veliko samonemških napisov. Povpraševal sem, zakaj da nimajo, če že ne edino tam gojeni slovenski govorici primernih, vsaj dvojezičnih napisov. Pa sem izvedel, kar po vrsti razne vzroke, kakor: «Saj bi jaz itak rajši imel slovenski napis. Šel sem v Velikovec k »ma-varju« in ga naročil. Ker izrecno nisem zahteval slovenskega, pa mi je takega naredil. Ker je tudi tako drag, se mi zdi pač preveč, da bi ga odstranil in drugega napravil, je preveč trda za d’narce." Torej se vidi iz tega, da marsikateri, ko-jega prodajalno ali gostilno diči nemški napis, bi sam rajši imel takega, ki bi ugajal domačim stalnim slovenskim kupcem in gostom. Samo če bi «špajs" ne koštal toliko. Usojam si iz najboljšega namena zato svetovati, naj bi se potom «Mira" oglasil iz vsake naših slovenskih dolin po eden ali dva slikarja, ali pa bi jih kak rodoljub naznanil listu, ki bi potem o ugodni priložnosti lepo po malem oskrbovala napise po slovenskih krajih za malo odškodnino. S tem bi dobila naša mila slovenska domovina kmalu drugo lice, in s takim bi ji rastla kolikor toliko narodna samozavest in uvideli bi naši narodni mlačneži, da Slovenec nikakor ni za to ustvarjen, da bi hlapčeval svojemu sosedu, ki ga zato dostikrat kruto in neopravičeno napada in mu niti najmanjših pravic noče rado-voljno priznati. Tretji izmed dveh Škocijancev. Velikovec. (Nemščina jih ni rešila.) Vedno se poudarja: Z nemščino se povsod izhaja. Da to ni res, kaže nam dejstvo, da sta bila dva nemška uradnika iz Velikovca zato prestavljena, ker nista bila zmožna slovenskega jezika. Torej niti v Velikovcu se več ne da izhajati s samo nemščino. Rojaki, bodimo dosledni; poslužujmo se povsod slovenščine, v uradu in drugod, ne bojmo se nikogar, postava je za nami! Ce bomo odločni, šli bodo še drugi! Kdo nam je večji sovražnik, kakor večina c. kr. uradnikov, ki bi nas imeli braniti? Kdo navadno pripomore nemškutarjem do zmage pri volitvah, kakor ravno uradniki in nem-škutarski učitelji? Zato pa se poslužujmo vseh postavnih in dovoljenih sredstev, zlasti slovenskega uradovanja, in uspehi so nam zagotovljeni. Ako dobimo slovensko uradništvo, nam to nikakor nasprotno ne bo ; potem tudi učitelji ne bodo tako predrzni. Kar je pa še dobrih, toda boječih, bodo pa tudi drugače ravnali. Št. Rupert pri Velikovcu. Državnozborska volitev za našo občino venkovško okolico vršila se je v mestni občinski pisarni v Velikovcu celo mirno. Vladni komisar je bil sam g. okrajni glavar, načelnik volilne komisije postal je po žrebanju gosp. župuik Treiber. Ker so zemljišča v bližnji okolici Velikovca večinoma lastnina mestjanov velikovških, je število volilcev v naši okoliški občini zelo majhno, to pot jih je bilo vseh skupaj samo 29 volilcev. Pričakovati je bilo, da 7 volilcev iz raznih vzrokov ne bo prišlo k volitvi, kar se je tudi zgodilo. Trdnih našincev smo imeli dvanajst, nasprotnikom bi ostalo samo deset volilcev. Od teh so pa samo štirji pravi nasprotniki, ostali so ali uslužbenci mestne občine ali od iste radi vožnje in drv odvisni. Prigodilo se je pa, da je eden našinec dan popiej močno obolel, tako da tudi z vozom ni bilo mogoče ga k volitvi pripeljati, drugi našinec pa ni prišel. Tako je prišlo, da sta pri volitvi dobili obe stranki enako, to je po deset glasov. Proti zadnji dì želnozborski valitvi pomeni ta izid za našo stranko napredek, ker zadnjikrat smo ostali z dvema glasovoma v manjšini. Našinci so stali trdni kakor skala. Enega našinca so hoteli mestni rogovileži zvabiti v Kolorosovo gostilno, ali vrli kmet ui šel na nastavljene limanice, drugega na-šiuca so hoteli premotiti, češ, da nima volilne pravice, ali zaman je bilo prizadevanje nasprotnikov. Slava našim značajnim kmetom ! Po končni volitvi zbrali smo se v našem «Narodnem domu", kjer smo imeli čast pozdraviti našega vrlega kandidata g. Grafenauerja. Celi dan je bil Velikovec kakor bi bilo mesto pomrlo, seveda vsi mestni rogovileži so bili ta dan v raznih okoliških občinah na «šihlu". Ni bilo ta dan videti v mestu veselih obrazov, zakaj dohajala so skoraj od vseh občin samo poročila o slovenskih zmagah semkaj. Tudi ko je ob pol peti uri popoludne dospelo iz Celovca v mesto brzojavno poročilo, da je zmagal nasprotni kandidat Seifntz, se žalovalni značaj mesta nič ni spremenil, vse je bilo tiho, ni bilo slišati nobenega hajlanja, nobenega streljanja, ni bilo nobene običajne bakljade. Seveda v velikovškem okrajnem glavarstvu zmagali smo Slovenci skoraj na celi črti. Kvišku torej slovenski rodoljubi, drugo leto dajmo še krepkejši odgovor! Vovbre pri Velikovcu. Pri nas se je volitev za urzavm zbor vršila prav mirno. Čuvalo nas je oko orožnika Cerkovnika. Vsak pol, se je pri nas glasilo, kakor pravi mlinarjev znana pesem. Prišli so k nam seveda tudi naši prijatelji iz Velikovca, kovač Pogačnik in šoštar Medved. Pravita, da sta oba iz nemšKega rajha in zalo agitirata za Nemce. Pa nista preveč dosegla. Ko so liberalci vprašali nekega kmeta iz Hudega kraja, koga da ima zapisanega in koga bode volil, se jim je on mirno in korajžno odrezal: Jaz volim svojo «ta staro". Niso ga več nadlegovali, imel je pokoj. Tako se tudi vi slovenski kmetje pri volitvah ponorčujte iz liberalnih nemškutarjev in imeli bodete mir. Važenberg. Naj dragi bralci «Mira" tudi zvedo, kako se je pri nas vršila volitev za državni zbor. Ni bilo slabo za našo krščansko-slovensko stvar pri nas v važenberški občini, o kateri trde liberalci, da je trda nemška «festnga". Volilcev je bilo v zapisniku 193. Volitev se je vršila na županovem domu pri Kušarju. Prišla sta volit 102 volilca, od teh je dobil Grafenauer 45 in Zajfric 57 glasov. Liberalcem so se od začetka zelo tresle hiače in pogum in upanje na zmago jim je upadel, ko so videli zbranih lepo število naših značajnih mož, ki so stali kakor skala za našega kandidata. Slava vrlim možem iz šentruprtske in tinjske župnije. Slava zvestim našim Šmarječanom, slava pogumnim Želinjčanom in Perpečanom in slava tudi zavednim možem iz Št. Jurija in Malega Št. Vida. Pozabiti pa nikakor ne smemo naših poštenih kmetov iz Slov. Šmihela, ki so nam tudi prišli pomagat, da se liberalci tokrat ne morejo veseliti zmage tako, kakor leta 1902. pri deželno-zborskih volitvah, ko so imeli 53 glasov večine. Slabo gospodarimo, pravijo, sedaj imamo samo 12 glasov večine in malo je manjkalo, da Vajsenberg ni postal Švarcenberg. Agitiralo se je na obeh straneh prav živo. Na dan volitve so prišli tudi Velikovčani tolažit in izpodbujat naših liberalcev. Počastili so nas velikovški «hoffrizer" Vernik, notarjevi pisači Rovke in Magnet in inšpiciral je volitev tudi gnadljivi gospod državni poslanec Grazhofer. Pa naši kmetje se teh imenitnih gospodov niso nič kaj preveč ustrašili. Neusmiljeno so notarjevim «šribarjem" brusili prav debele v obraz šmarješki kmetje in prav pošteno jo je skupil tudi Grazhofer. Lotil se je namreč vrlega našinca kmeta Skrajnika v Mrzli vodi. A ta, ne bodi len, se je tudi postavil po koncu in zasolil par poštenih mogočnemu gospodu. Imel je dovolj ter jo je mirno in hitro popihal mimo Šmarjete domov v Velikovec. Slava takim kmetom! Telikovška okolica. (Posledice volitev.) Ravnanje velikovških od Slovencev živečih «pur-garjev", zlasti pri zadnjih volitvah, je med Slovenci vzbudilo veliko ogorčenje zoper nje. Tako je slišal pisec teh vrst nekega narodnjaka govoriti : «Odslej naprej ne dam Velikovčanom ničesar več skupiti, saj imamo »Gospodarsko zadrugo« v Sinčivasi, tam bom kupoval." Neki drugi narodnjak je v istini tudi že tako storil. Dà, celo kmetje za Velikovcem so že govorili, če bi le ne bilo tako daleč v Sin-čovas, bi vse tam kupovali. Pametni Velikovčani sami trdijo, da živijo od okoličanov. Nekdo je rekel: «Če bi nekaj sred zaporedoma izostal tržni dan, potem moramo z malimi izjemami vsi svoje „bude“ zapreti." Dà, okoličani, mi imamo moč v svojih rokah. Kaj pa, če bi se zedinili in si otvorili narodno trgovino ? Narodnjaki v Velikovcu nam bodo gotovo pomagali. Odkrito rečeno, zoper poštene Nemce nimamo nič, te bomo vedno spoštovali. Toda tistih, ki od nas živijo, pri vsaki priliki pa zoper nas delajo, posebno pri volitvah, nikdar ne bomo marali. Davki nas tako že neznosno davijo, potem pa še velikovška gospoda zoper nas pomaga do izvolitve poslanca, ki spada v tisto vrsto naših zastopnikov, ki pravijo: «Le zidajmo, le povišujmo doklade, naša dežela je bogata!" Že vemo, kdo je tista dežela, ki plačuje davke; to smo mi kmetje. Dokler ne bomo imeli takih kmetov v deželnem, oziroma državnem zboru, kakor je g. Grafenauer, ki gleda mogočnim nemškonacijonalnim poslancem na prste, bodo davki vedno rastli. Kmetje, zapomnite si to ! Iz Velikovške okolice. (Dve žrtvi pijančevanja.) V Enceljnivasi se je v pijanosti na kegljišču sprl J. Morak, p. d. Brajnžak, z nekim Bovčanom. Poslednji je šel naprej, a Morak v pijani jezi za njim po — smrt. Bovčan mu je na cesti zabodel nož v srce, da se je takoj zgrudil in obležal mrtev. Ubijalec se je baje drugi dan javil sodniji v Grebinju. — Na Ovšenici pa je p. d. Lenartinja, tudi pijana, razpuščala v nedeljo popoldne surovo maslo. Maščoba se je vžgala in začela je tudi žena goreti. Opekla se je tako, da je v pondeljek opoldne umrla. Prišla pa je pred smrtjo toliko k pameti, da je mogla sprejeti svete zakramente. Žitaraves. Na vest pod tem naslovom, da sta tudi bila koncipist Bauer in nadinžener Daini er pri Seifrizu, smo sprejeli od g. D ai m e rja popravek po § 15. tiskovnega zakona. Ta popravek se glasi : «Ni res, da bi bil pri volilnih agitacijah sodeloval in da bi bil u to svrho pri g. Seifrizu, res pa je, da sem bil nedavno službeno radi neke zadeve glede vodnih pravic in radi ogleda deržavne ceste pri g. Seifrizu in da pri tej priliki o kaki volilni agitaciji ni bilo govora." § 15. tiskovnega zakona govori o kavciji, katera zapade, ako je list obsojen na denarno kazen itd. Po tem paragrafu torej nismo bili nikakor primorani, priobčiti popravka g. nadinženerja. Storili smo mu pa vendar to uslugo ter si dovoljujemo edino malenkostno vprašanje: G. nadinžener, zakaj ste pa bili tako nenadoma, ravno pred volitvami z g. Bauerjem vred premeščeni iz Velikovca? Prevalje. Zadnje volitve za državni zbor so nam zopet pokazale nekaj kmetskih prijateljev v čudni luči. Pred vsem vsa čast našim kmetom-volilcem, ki so stali nepremakljivo in oddali svoje glasove slovenskemu, katoliškemu kandidatu. Tisti, ki so iz bojazni ostali doma, so imeli priliko, se prepričati, da se nobenemu njihovih značajnih sosedov ni zgodilo nič hudega. Naj torej tudi ti pri prihodnjih volitvah storijo svojo dolžnost kot slovenski in katoliški gospodarji in volilci. Sramujejo naj se pa v dnu njih podle duše vse izda-jice! Fej! čim več vpliva imajo v občini, tem sramotnejši za nje je njih izdajstvo. Ker pa imamo upanje, da se še poboljšajo, danes še prikrijemo javnosti njih imena. Potem se jim ne bode več treba ogibati zavednih volilcev. Kmetje volilci, zapomnite si pa dobro imena vaših „naprednih prijateljev14. Kadar mislite iti v Brančurnikovo gostilno, bodite tudi vi ^napredni11 in napredujte „naprej* k vašim prijateljem, ki so volili z vami. Gostilničar Brančurnik pa je volil nasprotnika in še druge nagovarjal k temu. Vašega denarja tudi ne sprejema več Teodor Filipovski, ker prodaja svoje železje in usnje samo Nemcem ! G. zdravnik Herbst vas je javno na cesti imenoval „neumne kmete11 menda zato, ker ste mu do sedaj pridno nosili svoje trdo zaslužene groše, Skazali so se tudi kot strastni nasprotniki Čeh Prekopil, Slovenec Poganč ter oskrbnik Veith. Zadnji je preletal na dan volitve cele Prevalje. Vendar nekateri si niso dali zapovedovati od oblastnega gospoda. Izid volitve v Prevaljah je te nemčurske agitatorje grozno razburil. Upali so, da dobe večino, pa ni šlo in ne bode šlo, dokler bodo kmetje zavedni in značajni. Prevalje. Umrla je v Prevaljah dne 10. t. m., vsled krvavenja možgan, občespoštovana gospa Ana Zimmerl. Velikanska udeležba pri pogrebu je najboljši dokaz njene priljubljenosti. N. p. v m. ! Dopisi. Št. Jakob v Rožu. Čujte, čujte gospod urednik, kaj dela že sedaj šentjakobska narodna šola! Pa kaj bodete rekli, saj je še nimate, rešpetlin pa vendar ne kaže stvari, ki se še niso zgodile in šentjakobski samotar še menda vendar ni dospel do tiste svetosti, da bi mu Bog dal dar prerokovanja, s katerim bi gledal vse bodoče stvari kot pričujoče? Tako si boste pač majaje z glavo povpraševali, pa nič ne pomaga, šentjakobska šola že sedaj deluje kot svetel blisk pred votlim gromenjem. Res je, da še nimamo svoje narodne šole, in Bog ve, kje je še tisti Žid, ki bo odprl svoje zlate malhe in poslal med svet tiste cekine, ki bodejo po dolgem romanju po svetu prišle v posest kakega slovenskega rodoljuba, ki jih bode podaril kot strešno opeko h krasni, že zdavnaj dovršeni, mogoče da pa še vendar ^pokriti11 stavbi. Ali nekaj drugega že imamo: tri velike, velike jame, v katere bi sicer nemčurji najrajše pogreznili celo „Narodno šolo“, ko bo enkrat stala, in navrh še vse tiste f f f šentjakobske trmoglavce, kateri ne morejo razumeti, da je izdajalstvo svojega naroda nekaj lepega, v katere so pa naši ljudje rajši začeli ugašati apno, s katerim bodejo prihodnje leto že belili »Narodno šolo11. Rešpetlin moj sicer ne nese več tako dobro, dolgo ga že nisem rabil in prah se je vsedel že celo na notranjo stran, ali ko sem ga nastavil, te jame mi je takoj pokazal in zraven pa še nekaj drugega, prav luštnega: tisti namreč, bi nosi „te črne očali11 — pa da bi kdo ne mislil ua staro Meto ali Špelo, al’ kak ji je že ime — se mi vidi tako zbegan, tako nekako otožen. Jeli to naredila ta preklicana jama ali kaj ? „Ti, to ruoraš pa pogruntati11, sem si dejal, hitro rešpetlin °b stran, malo pomislim o minljivosti slave tega sveta, na kar sem kot samotar že itak navajen, pa Poslušam. Pačuj! Ali so li sanje ali resnica? „Tla Prevroča, Šentjakobčani se ne dajo komandirati, kakor bi jaz hotel, meni je odklenkalo! Naprej, Uaprej !“ Tu je tedaj vzrok žalosti! Pa nikar ne Opuščajte, g. nadučitelj, svojih ovčic! Pa nočem Preveč prigovarjati, sicer bi še mislili, da mi je res ?al- če pa je ta glas, katerega mi je prinesel neki Južni veter na ušesa, zares resničen, tedaj Vam že-lim pri Vaših tozadevnih prošnjah na druga nad-u&teljska mesta kar največ mogoče sreče in naj bi Vas ta le nikar dolgo ne pustila čakati, in če si tudi °ba sicer še nikoli nisva bila prijatelja, si bova Postala saj sedaj; ker v teh dneh do ugodne re-aRve tozadevnih prošenj bodeva ja enih misli in želja. Zdaj pa požinjajte, g. urednik, kaj vse dela p preklicana jama, kaj bode šele s šolo? To je tudi reč, o kateri premišljuje vsak dan Vaš samotar. , St. Jakob v Rožu. Zmirom še je bil šentjakobski „ Narodni dom" kos svoji nalogi pri ®lavnostnih prireditvah, 15. oktobra pa je opešal. Slavnostna dvorana je bila šele pred par meseci aelo povečana, ali do 400 ljudi vendar ne more K iti prostora v njej; in vsaj toliko se jih je bralo imenovani dan, ko je imelo izobraževalno ruštvo svoj občni zbor in ko so ob tej priliki Predstavljale šentjakobska dekleta pod spretnim °dstvom g. župnika Huttnerja krasno igro: „Lurška Pastirica11. .. Po predsednikovem pozdravu, tajnikovem in ‘agajnikovem poročilu so se vršile volitve novega ‘tbora, na katerega čelo je stopil g. Janez Rabič. Govore je poslušalo občinstvo z napeto pozornostjo. Besede gospodarja Štikerja so bile popolnoma na svojem mestu. Govoril je o pomenu kmetske organizacije. Z naravnostjo in ostrim sarkazmom biča in osmeši g. župnik Ražun splošne hibe našega naroda. Po reku nekega vrlega šentjakobskega kmeta: „Ko bi ne bilo ne grehov, ne klancev, ne dolgov, to bi b’lo fletno na svetu11, govori o sredstvih in načinu zmanjšati ta gorja, popolnoma se tako ne dajo odpraviti nikdar. Čel govor se pa konča v krasen odmev: „Kmet pomagaj si sam in Bog ti bode pomagal"; to pa ravno hoče doseči izobraževalno društvo. Da so našle tudi rodoljubne besede g. Resmana v množici navdušen odgovor, ni treba še posebno poudarjati. Glavni povod pa, da smo se zbrali v takšnem številu, je pa bila seveda igra „Lurška pastirica", žal, da se radi pretesnega prostora niso mogli zadovoljiti vsi gosti. Vse pa je vplivalo drugače na gledalce tako, da se je dosegel popolen učinek. Krasen nov oder, ki bi delal čast tudi kakšnemu večjemu kraju kot je Št. Jakob, naravni nastop igralk, od katerih obiskuje šest „Narodno šolo' pri Velikovcu, pretresljivi posamezni prizori, kakor pa še posebno mične angelske skupine v krasnih oblačilih z Marijo v duplini, po bengaličnem ognju razsvetljene, so marsikateremu gledalcu privabili v očesa solze ginjenosti. Glavni ulogi sta igrali Janežičeva Micika, ki jej je kaj pristajalo strogost grofinje Eleonore, in Kocajmanova Lenka, ki je posebno v samogovorih pokazala veliko spretnost. Vsak si je ob koncu moral reči z romancami: Čast in zahvala tudi Vam za Vaš trud in užitek, ki ste ga mu nudile ta večer. Da so nas cel večer kratkočasili šentjakobski pevci in pevke, se razume samo od sebe. Pri zabavnem delu po igri so se vrstile napitnice, v katerih so pokazali posebno šentjakobski kmetje svojo izurjenost, pri katerem smo poslušali tudi mile glasove tamburice in gosli in pri katerem je nas na naše veliko veselje počastil tudi b’rač iz c’iovšč’ha brašč’ha ’luba. Gospodarske stvari. Črtice o govedarstvu. (Piše Fr. D u 1 a r.) V tisti deželi je blagostanje doma, v kateri napreduje živinoreja in v kateri cvete poljedelstvo. (Dalje.) 12. V zadnjem času brejosti morate prenehati z molžo. Nekatere krave presuše že več mesecev pred otelitvijo, med tem ko izločujejo dobre molznice mleko kar do skotitve. Čeprav dajejo krave mleka, vendar jih ne smete molzti do poroda. Vsaj 4—6 tednov pred telenjem morate z molžo prenehati, da se tele tem boljše razvija, in da ima vime počitek. Razen tega pa uče izkušnje, da dajo krave po porodu več mleka, če smo jih pustili zadnji čas v miru; nasprotno pa izgube tiste samice precej mleka po novi telitvi, katere so se molzle do zadnjega. Z molžo morate seveda pri dobrih molznicah počasi prenehavati, da se vime polagoma suši. Namesto da molzete po trikrat na dan, molzite en teden samo dvakrat, drugi teden samo po enkrat, a tretji teden samo vsak drugi dan. Pri vsaki molži pa morate vime do zadnje kapljice izmlesti. Bolj slabe mlekarice presuše pred telenjem same od sebe. Kako zabranite, da breje krave ne z vržejo? Res je, da ni mogoče zvrženja vsikdar preprečiti, ali skrbni živinorejci morejo tudi v tem oziru precej storiti, da si odvrnejo škodo in nesrečo. Le skrbno preberite sledeče vrstice, pa se boste sami o tem prepričali. 1. Nikoli ne puščajte pred telenjem krvi, kakor delajo nevedni posestniki, ker mislijo, da se potem krava lažje oteli. Ta je čisto bosa. Puščanje krvi ne olajša nikoli poroda ; če se odtoči precej krvi, ali pa se pušča v malih delih zapo- redoma, tedaj krava skoro gotovo zvrže. To je nasledek puščanju, ne pa lahka telitev. 2. Pazite, da se breje krave posilno ne poškodujejo : da se ne tolčejo po trebuhu, da jih druga živina ne suje, da se ne poškodujejo na vratih, ko se gonijo iz hleva, da ne padejo po zimi po ledenih potih itd. 3. Blatna, zaduhla, plesniva, gnila in sploh pokvarjena klaja je škodljiva vsem živalim, osobito pa brejim kravam, ker povzročuje pri njih zvrženje. V tem oziru je tudi nevarna rosna in zmrzla detelja, odnosno trava; ravno to mi je omeniti o rosnih in zmrzlih pašnikih. Zmrzlo korenstvo je brejim kravam močno škodljivo, zvrženje povzročujoče. Rž je brejim kravam, če tudi je zdrava, močno nevarna, a snetiva jim je kar naravnost strupena, kar učinja prav gotovo zvrženje. 4. Zelo mrzla in pokvarjena voda (snežnica, gorski studenci, luže, mlake, kolovična voda) je brejim kravam močno nevarna, ker povzročuje kaj često zvrženje. Zatorej jih napajajte le s čisto, in ne preveč mrzlo vodo. 5. Včasih zvržejo krave zategadel, ker jih pred porodom molzete. Vsaj 4 do 6 tednov pred telenjem je treba z molžo ponehati. O tem sem že prej govoril. (Dalje sledi.) V zalogi tiskarne Družbe sv. Mohorja v Celovca je ravnokar izšel : Anton Janežičev nemško-slovenski slovar (Deutseh-slovenisches Hand-Wòrterbuch). Četrti, predelani in pomnoženi natis priredil Anton Bartel. 1905. Dobiti je tudi Anton Janežičev slovensko-nemški slovar. Tretji, predelani in pomnoženi natis priredil France Hubad. Cena vsakemu: mehko vezan K 6'—, trdo vezan z usnjatim hrbtom K 7'20 (po pošti 30 vin. več). V zalogi tiskarne Družbe sv« Mohorja v Celovcu so dobiti krasne platnice za knjigo: ,,Slovenski fantje v Bosni in Her-cegovini44 od J e r n. p 1. A n d r e j k a po ceni K U— za komad, po pošti 30 vin. več. Kdor ljubi kakao in čokolado, temu bodi priporočen : Ivana fioffa Kandol-Kakao ki ima najmanj tolšče v sebi, je torej najlaže< prebaven, ne provzroča nikoli zaprtosti in je ob najboljšem okusu izredno poceni. Pristen samo z imenom Ivan Hoff \ in z levjo varstveno znamko. (soFjJ Zavoji po V, kg 90 vinarjev » » '/s » 50 > Dobiva se povsod. Najceneje usnje za jesen je dobiti v trgovini z usnjem poleg gostilne ..ICleeblatt" na >ovem trgu v Celovcu. Franc Sadnikar trgovec z železnino v Celovcu, Burggasse št. 7, ima veliko zalogo vseh v železnino spadajočik reci, kakor hišno in kuhinjsko orodje, štedilna ognjišča, železne peči, vlite kotlje za vzidati, fine, trpežno pozlačene nagrobne križe. BJajboljše orodje za mizarje, tesarje, kolarje, ključavničarje in kovače. Vodne žage, kakor tudi sloveče ,,iN'eubau8“-žage z znamko F. S. Razno koroško železo, ploščevine za različno rabo. Vse po izredno nizkih cenah. Ediua zaloga zboljšanega Matievič-evega traka (mere), s katerim se brez tehtnice ali vage določi težo govedi, torej posebno važno za kmete in živinorejce, kakor tudi Matievič-eva mera za sode meriti. Vydrova tovarna hranil, Praga VIII. izdeluje in priporoča: Yydroyo žitno kavo. Juhni pridatek znamka „Vydraa. Jnhne konserre (grahove, tečne, gobove in riževe). Oblati (specijaliteta : „ Desert dčlikat' in masleni oblati). Šumeči limonadni bonboni „Ambo“. Dišava za pecivo nBuhtin“. JTAPRAVITE POSKUS! Kolekcija vseh teh izdelkov 3 K 20 vin. in poštnina. Pristno štajarsko vino in prav sladki vinski mošt razpošilja po najnižji ceni D. To m bah, Ptuj (Štajarsko). Dobrega zastopnika išče za prodajanje šivalnih strojev z visoko provizijo J. Klimeš. Izvozna trgovina na debelo. Praga-Smihov 294. CVIGEE lepo svetlordeč, liter po 23 in 25 kr. ima na prodaj vinska zadruga v Ueskovcu pri Krškem, postaja Videm-Krško. Pišite kar g. kaplanu Pr. Vrhovcu v Leskovcu. /f Svoji k svojim! Opozarjamo vsakega varčnega rodoljuba na edino hrvatsko zavarovalno zadrugo „CROATIA“ pod pokroviteljstvom kralj, glavnega mesta ZAGREBA. Ista zavaruje na Štajarskem, Kranjskem in Koroškem vse premičnine, živino in pridelke proti ognju po najnižjih cenah. Vsa pojasnila daje: Podružnica „CR0ATIE“ v Trstu. Zastopniki se iščejo po vseh večjih krajih Kranjske, Šta-jarske in Koroške. ..Goriško vinarsko društvo," registrovana zadruga z omejeno zavezo v Oorlci ima v svojih zalogah in prodaja imm in nristna tim iz Brd, z Vipavskega in s Krasa. Razpošilja na vse kraje od 56 litrov naprej. Vzorce vin pošilja na zahtevo. Cene zmerne, postrežba točna in reelna. Sedež društva: Gorica, ulica Barzellim št. 25. Dobri in pridni try~ iiiapui “221 se takoj sprejmejo na posestvu „Stefan8hof“ v Blatu pri Pliberku. Plača 15 do 20 kron, po uporabnosti. Posestvo, ki obsega 10 oralov njiv, travnikov in gozda, je na prodaj vsled smrti posestnika. Pismena oglasila sprejme upravništvo „Mira“. Stroji za prirejanje krme. Rezalnica za rezanico in krmo, s patentovanimi ležišči za mažo; tečejo jako lahko in prihrani se moči do okrog 400/0 ; rezalnica za repo in krompir (repico) ; mlini za drobljenje in mečkanje; parnice za živinsko krmo, premakljive kotlaste štedilne peči z emajliranimi in neemajliranimi vložnimi kotli, stoječe ali premakljive, za kuhanje in pa-renje živinske krme, repice, za mnoge gospodarske namene itd.; nadalje: mlatilnice, ge-peljne, železne pluge, valjarje, brane itd. izdeluje in pošilja v najnovejši, priznano izvrstni sestavi Ph. Mayfarth & Comp. Tovarna za kmetijske stroje, livarne in fužine na par, na Dunaju, II./l., Taborstrasse Tl. Ilustrovani ceniki zastonj. Zastopniki in prekupci se sprejmejo. Mai 1 Tvrdka Avpdd pl. Ujhàzy in drug v Požnnn, Vorosmarty-ulica štev. 7., posestnica patenta za znane fuksol-priprave za izdelovanje nestrupenih pokončevalnih sredstev proti poljskim in hišnim mišim, stenicam, kuhinjskim ščurkom in Žoharjem moljem in mravljam, je dobila patent tudi za Koroško, ter ima vsled tega samo ta tvrdka na Koroškem pravico prodajati te izdelke. Načrti in ceniki zastonJ in poštnine prosto. Številna priznanja visokih vojaških in civilnih oblasti, kakor tudi pomorskih in drugih društev so na vpogled. vi»?'.-; .- Zdravje je najvecje bogastvo! — Zdravje je najvecje bogastvo! Kapljice sv. Marka. Te glasovite in nedosegljive kapljice sv. Marka se uporabljajo za zunanjo in notranjo vporabo. Osobito odstranjujejo trganje in koljenje po kosteh, negali in rokah, ter izlečijo vsak glavobol. One delujejo nedosegljivo in spasonosno pri boleznih na želodcu, ublažujejo katar, urejujejo izmečke, odpravijo naduho, bolečine in krče, pospešujejo in zboljšujejo prebavo, čistijo kri in čreva. Preženejo velike in male gliste, ter vse bolezni izvirajoče od glist. Delujejo izborno proti hripavosti in prehlajenju. Lečijo vse bolezni na jetrih in slezeh ter koliko in ščipanje v želodcu Odpravijo vsako mrzlico in vse bolezni izvirajoče od mrzlice. Te kapljice so najboljše sredstvo proti boleznim na maternici in madronu, radi tega ne bi smele manjkati v nobeni meščanski in kmečki hiši. Dobivajo se samo: »Mestna lekarna, Zagreb. — Radi tega naj se naroča naravnost pod naslovom: »Mestna lekarna, Zagreb, Markov trg štev. 6, poleg cerkve sv. Marka.“ Denar se pošilja naprej ali povzame. Manj kakor 12 steklenic se ne pošilja. — Cena je naslednja in sicer franko postavljeno na vsako pošto: 1 ducat (12 steklenic) 4 K, 2 ducata (24 steklenic) 8 K, 3 ducate (36 steklenic) 11 K, 4 ducate (48 steklenic) 14-60 K, 5 ducatov (60 steklenic) 17 K. Na razpolago imam na tisoče priznalnih pisem, katerih mi ni mogoče radi pomanjkanja prostora navesti. Zato navajam samo imena nekaterih gospodov, ki so uporabljali »kapljice sv. Marka* z najboljšim uspehom, ter popolnoma ozdravili: Ivan Baretinčič, učitelj; Stjepan Barič, župnik; Ilija Mamič, opankar; Janko Kišulj, kr. nad- logar ; Stjepan Seljanič, seljak; Sofija Vukelič, šivilja itd. itd. Mestna lekarna, Zagreb, Markov trg št. 6, poleg cerkve sv. Marka. Ustanovljena 1. 1360. Zahtevajte pri nakapa Varstvena znamka. ^chicht-ovo štedilno milo —1 ...."—gg z znamko „jeien66. zajamčeno čisto in brez vsake škodljive primesi. Pere izvrstno. Podružnica Ljubljanske kreditne banke v Celovcu Akcijski kapital K 2,000.000. Kupuje in prodaja vse vrste rent, zastavnih pisem, prijoritet, komunalnih obligacij, srečk, delnic, valut, novcev in deviz. Prodaja srečk proti mesečnim odplačilom. Promese Izdaja k vsakemu žrebanju. Kolodvorska cesta št. 27. Zamenjava in eskomptnje izžrebane vrednostne papirje in vnovčuje zapadle kupone. Daje predujme na vrednostne papirje. — Zavaruje srečke proti kurzni izgubi. Vinkuluje in devinkuluje vojaške ženitnlnske kavcije. Kskompt in inkaso menic. — Borzna naročila. Centrala v Ljubljani. — Podružnica v Spljetu. Denarne vloge sprejema v tekočem računu ali na vložne knjižice proti ugodnim obrestim. Vloženi denar obrestuje od dné vloge do dné vzdiga. Promet s čeki in nakaznicami. Lastnik in izdajatelj Gregor Einspieler, župnik v Podkloštru. - Odgovorni urednik Josip Stergar. - Tiskarna družbe sv. Mohorja v Celovcu.