Poitataa pMSua v gomrtri Sl««. 100 V Ljubljani, petek 3. ma|a 1910 Cena Din 1- Leto V Amerika posreduje za mir na Sredozemskem morju Predsednik italijanske vlade Mussolini je ameriškemu poslaniku v Rimu na njegovo posredovanje izjavil, da Italija ne misli stopiti v vojno Rim, 3. maja, o. Ameriški poslanik ▼ Rimu Phillips je v sredo bil nenadno sprejet pri predsedniku italijanske vlade Mussoliniju in imel z njim dolg posvet. Hkrati je italijanski zunanji minister grof Ciano sprejel angleškega diplomatskega zastopnika v Rimu ter imel z njim razgovor, ki je potekel v največji prisrčnosti, kakor pravi uradno poročilo. Do teh nenadnih diplomatskih posvetovanj je prišlo po eni strani zaradi angleških ukrepov glede omejitve trgovske plovbe po Sredozemskem morju, po drugi strani pa zaradi nevarnosti, da bi utegnila Italija začeti s kako vojno akcijo, kar se je dalo sklepati po pisanju italijanskega tiska in grozečih govorih italijanskih poslancev na zadnjih sejah zbornice. Ni bilo dvoma, da bi vsaka italijanska akcija takoj razširila vojno področje na Sredozemlje, na Balkan in na Bližnji vzhod, s čimer bi se sedanja vojna spremenila v splošno evropsko vojno. Razen tega je angleško in francosko vojno brodovje odplulo v važnejše predele na vzhodnem delu Sredozemskega morja — proti Dardanelam, Grčiji in Turčiji. Zaradi tega je po nalogu predsednika Roosevelta posredoval pri italijanski vladi ameriški poslanik v Rimu in kakor se zdi, z uspehom, ki se kaže v tem, da bo Italija ohranila svoje sedanje stališče še naprej in ne bo stopila v vojno na strani Nemčije. Hkratu s sestankom med Mussolinijem in ameriškim poslanikom v Rimu je pa predsednik Roosevelt v Washingtonu sprejel italijanskega poslanika kneza Colonno, nato je bil poslanik na posvetu tudi pri Summerju Wellesu. Washington, 3. aprila, o. Sodijo, da je diplo-matična izmenjava mnenj med ameriško in italijansko vlado v Rimu in Washingtonu nastala neposredno po sklepu angleške vlade o umiku zavezniških čet iz srednje Norveške. Tako mislijo ameriški krogi, ki naglašajo pomen sestanka med Mussolinijem in Phillipsom ter Sumnerjem Welle-som in knezom Colono. Diplomatični krogi sklepajo, da predstavlja ta diplomatična intervencija Amerike v sedanjih okoliščinah nadaljevanje načrta, ki ga. je bila izdelala ameriška vlada na čelu z Rooseveltom že ob začetku sovražnosti. Sumner Welles je prinesel ugodne vtise iz Italije po svojem potovanju po Evropi in je priporočal, naj Amerika ohrani dobre odnošaje z najpomembnejšimi nevtralnimi državami v Evropi. Politika Roosevelta in politika ameriškega zunanjega ministra sta še nadalje ugodm za sodelovanje med nevtralnimi državami. Ce bi pa Italija sklenila stopiti v vojno na strani Nemčije, bi bil zakon o nevtralnosti razširjen takoj tudi na Italijo, kar bi imelo za posledico ustavitev trgovinskih odno-šajev med Ameriko in Italijo. Učinkovitost zavezniške blokade bi postala s tem še večja. Po razgovorih Sumnerja Wellesa in sprejemu italijanskega poslanika grofa Colonna pri Rooseveltu sodijo, da je ameriška vlada mnenja, da Italija ne stoji neposredne pred vojno. Sumner Welles je odklonil pojasnila k italijanskemu stališču do vojskujočih se strank, toda dejal je zastopnikom tiska, da zunanje ministrstvo še ni vzelo v pretres vprašanje opozoritve ameriških državljanov, naj zapuste Italijo. Po razgovoru, ki ga je imel italijanski veleposlanik Colona v Washingtonu s predsednikom Zedinjenih držav Rooseveltom v Beli hiši v prisotnosti državnega podtajnika zunanjega ministrstva Sumnerja Wellesa, sodijo v ameriških diplomatičnih krogih, da je italijanski veleposlanik sporočil Rooseveltu Mussolinijevo zagotovilo, da Italija ne namerava spremeniti svojega stališča »nevojsknjoče se države«. V ome- njenih krogih se smatra ta izjava kot nspeh koraka ameriške vlade v Rimu, kjer je ameriški veleposlanik Philipps obiskal predsednika vlade _ Mussolinija, kateremu je sporočil željo Zedinjenih držav, da se zboljša nestabilni položaj na Sredozemskem morju. V ameriških diplomatičnih krogih zatrjujejo, da je Philipps dejal, da bi bile Zedinjene države v primeru, razlogov prepovedati ameriškim ladjam pluti po Sredozemskem morju. To bi po mnenju diplomatičnih krogov pomenilo za italijanske prometne proge nov resen udarec, ker je Sredozemsko morje že težko prizadeto zaradi sklepa angleške vlade, da ostane Sredozemsko morje zaprto za angleške trgovinske ladje. Mussolinijeva izjava je bi- _ UV.UI1IJVUV UZ > V » g OBV 1UUJ Vt U O o u I da bi tak položaj na Sredozemskem morju tra- I la sporočena neposredno Roo s e vel-alje, prisiljene i» varnostnih »tu po poslanik jal še nadalje, n ColonL Vojna na severu Uradno angleško sporočilo o umiku južno od Trondhjema Uspešen norveški protinapad pri ROrosu, ki so ga Norvežani spet zasedli London, 3. maja. o. Predsednik angleške vlade Chamberlain je včeraj govoril v poslanski zbornici o vojnem položaju. Razlagal je potek dogodkov pri zasedbi Norveške po Nemcih in razlagal kakšno pomoč sta Anglija in Francija poslali Norveški ter kje so se izkrcali angleški in francoski vojaki. Zaradi nemške letalske premoči pa je postalo angleškemu poveljstvu jasno, da ne bo mogoče južno od Trodhjema izkrcali toliko vojaštva in vojnega materiala, da bi mogli zavezniki preprečiti^ Nemcem dostop do Trondhjema od juga. Zato je bilo sklenjeno, da se zavezniške čete s tega bojišča umaknejo in so se vkrcale v Andalsnesu pod varstvom vojne mornarice brez izgub na ladje ter odšle na druga bojišča. Zavezniki so opustili misel na zavzetje Trondhjema, toda premoč na 'Norveškem je na njihovi strani in Nemci niso dosegli svojega namena, da bi zasedli vso Norveško. Poveljstvo zavezniške vojske je to storilo zaradi tega, ker so mu tako narekovali širši vojni oziri, podrobne vesti o operacijah na Norveškem pa bo predsednik vlade podal prihodnji teden. Stockholm, 8. maja. (Havas.) Norveške čete so pri uspešnem protinapadu zasedle položaje južno od Rdrosa, da bi onemogočile Nemcev zasesti Timset in Tolgo. Norveške čete so sedaj v boljšem položaju ter se prebivalstvo, ki je zapustilo Roros, spet vrača v mesto. Norvežani so tod vrgli Nemce za kakih 50 km nazaj. Pariz, 2. maja. Havas. Kljub nemškim poročilom, po katerih se na Norveškem vrsti nemška zmaga za zmago, je stvarnost popolnoma drugač-aa. Potrdilo vesti o ponovnem zavzetju Rorosa, so prišla prekasno, in listi niso mogli tega dejstva oceniti v njegovi polni vrednosti. Treba je pristaviti, da so to delo izvršile norveške čete. Vsi listi v svojih komentarjih poudarjajo silno bombardiranje nemških letališč in odpor zavezniških čet proti silnim napadom nemških čet. Združene francoske, angleške in norveške čete so še dalje napredovale in prisilile Nemce, da so se umaknili iz Kvarna. Angleške čete, ki operirajo v teh krajih, so bile pred par dnevi izkrcane v San-fjordu severo-vzhodno od Bergena. Po poročilu norveške brzojavne agencije se je norveškim četam posrečilo od vzhoda priti v R6ros. To so prostovoljci za norveško vojsko, o katerih so Nemci pred kratkim trdili, da so jih pognali čez švedsko mejo. Nemške čete so nenadoma zapustile Kvam, ker so se bale, da ne bi bile zajete. Do sedaj ni nobenih vesti o bojih serevno od Trondhjema. Stockholm, 3. maja. Po nepotrjenih vesteh so prve straže nemške vojske prišle do železniškega križišča pri Stoerenu, južno od Trondhjema ter mesto zasedle. Nemške vesti o napredovanfu na Norveškem Berlin, 3. maja. A A. Stefani. Nemci izkoriščajo sedaj svoje zmage pri Dombasu, Trondhjemu in Andalsnesu. Angleške čete so zmešane ter se umikajo, preganjane od Nemcev. Lahko se govori o pravem porazu. Sistem Angležev v pokrajini Rundsdal, ki je bil v tem, da žrtvujejo norveške čete na vseh krajih zato, da bi varovali angleške vojake, je povzročil nejevoljo v glavnem poveli-ništvu norveških čet na ronsdalskem odseku, ki mu poveljuje general Haug. Zaradi tega je prevzel inicijativo za to, da bi se s svojim moštvom udal Nemcem. Nemški vojni plen je ogromen. Z izgubo Andalsnesa je za Angleže izgubljen tudi fjord Hordmor. Tudi fjord Romsdal bodo Angleži izgubili, tako da si je Nemčija zagotovila nadzorstvo nad vso Norveško. Obseg angleško-franco- Dvodnevni izlet slovenskih časnikarjev v Prekmurje Ljubljana, 3. maja. One 1. in 2. maja je ljubljanska sekcija Jugoslovanskega novinarskega združenja priredila za svoje člane poučen izlet v Prekmurje na povabilo Tujskoprometne zveze v Murski Soboti. Navzlic slabo obetajočemu vremenu se je izleta udeležilo rekordno število članov, ki so se 1. maja zjutraj s predsednikom sekcije g. Virantom odpeljali z vlakom do Maribora, od tam pa z avtobusom v Mursko Soboto. Na meji med Štajersko in Prekmurjem ob Muri pri Radencih je bil izletnikom prirejen uradni sprejem, katerega so se udeležili zastopniki uradnih in drugih ustanov iz Murske Sobote z županom g. Hartnerjem in glavarjem g. dr. Bratinom na čelu. Po prisrčnih pozdravih z obeh strani so gostom pri Brodu postregli s prekmursko slivovko in prekmursko pogačo, nakar so si vsi ogledali veliki novi most čez Muro, največje javno delo, izvedeno sedaj tod, most, ki bo velikega pomena za gospodarstvo in tujskoprometno bodočnost teh krajev. Po prihodu v Mursko Soboto so si izletniki ogledali krajevne zanimivosti, med drugim katoliško in evangeljsko cerkev in sinagogo, starodavni soboški grad, stadion SK Mure, mestno kopališče, tovarno za perilo, kjer jun je vse naprave razlagal lastnik g. Šiftar, itd. ' Zvečer je mestna občina priredila udeležencem izleta v hotelu Slonu večerjo, katere so se udeležili poleg župana, zastopnika vojske, okrajnega glavarja, ravnatlja gimnazije inž. Zobca, bivšega poslanca Bajleca, industrijca g. Benka še zastopniki gospodarskega, kulturnga in javnega življenja v prekmurski metropoli. Pri večerji, ki je potekala v krasnem razpoloženju, je bilo več govorov, in .napitnic, v katerih so prekmurski zastop- niki poudarjali svoje veselje nad dejstvom, da je taka močna skupina slovenskih časnikarjev obiskala Soboto in Prekmurje, zastopniki gostov pa so poudarjali svojo radost nad izletom in nad sprejemom, ki je dokazal, kako sta Prekmurje ter ostala Slovenija danes močno povezana in da bo prav ta obisk pomagal k še boljšim zvezam ter spoznavanju v bodoče. Govorniki so umestno poudarjali tudi narodni pomen tega izleta, na katerem so gostje imeli priliko videti, kako prebivalstvo naše najsevernejše pokrajine, danes kakor vedno neomajno izpoveduje svojo slovensko ter državno zavest in pripravljenost za žrtve ter obrambo svoje zemlje in svobode. • Večer je potekel v krasnem razpoloženju med godbo ciganskega orkestra in mnogo pripomogel k upostavitvi živih zvez med slovenskim tiskom in med voditelij prekmurskega življa in življenja. Včeraj so se gostje ob 9 odpeljali z avtobusom iz Murske Sobote čez Cankovo in razne kraje ob državni meji v Gornjo Lendavo, kjer so si ogledali velikanski grad. V št Jurju so izročili za šolsko mladino zavoj knjig v spomin na ta obisk, potem pa so nadaljevali pot čez Martjance v Mačkovce, kjer jim je bila na pristavi industrijca g. Benka pripravljena južina z izborno kapljico, katero je moči dobiti samo pod to streho. Za tem so se gostje ustavili še v Bogojini, kjer je bilo ravno žegnanje in zbranega veliko ljudstva. Tu so si pridobili posebne simpatije pri mladini, katero so obdarovali s piškoti in knjigami, si ogledali Plečnikovo cerkev, bili deležni — žal da samo na kratko — gostoljubja tamošnje duhovščine, potem pa nadaljevali pot do Turnišča, kjer jim je razkazal starodavno cerkev in gotske freske v njej dekan g. Jerič. Ogledali so si tudi novo cerkev, se spotoma ustavili še v banovinski kmetijski šoli X Rakičana, katero jim je razkazalo učno osebje skega poraza se bo te dni še povečal, če angleške čete, ki se nahajajo na Norveškem, ne bodo mogle iz imenovanih dveh malih fjordov, potem bo angleško armado zadela ista usoda, ki je zadela poljsko divizijo pri Kutnu. Nemško lelalstvo popolnoma obvlada norveško nebo. Številni nemški delavci so prispeli na Norveško, kjer bodo delali letališča in utrjevali obal. V številnih norveških središčih so biii ustanovljeni norveški odbori za ustanovo miru. ........... _ Pisatelj Hamsun vabi Norveiane, naj s« udajo Oslo, 3. maja. Norveški pisatelj Knut Hamsun se je obrnil na one Norvežane, ki simpatizirajo z zakonito norveško vlado. Knut Hamsun pravi: Ko so Angleži vdrli v Josingfjord in kršili našo samostojnost, takrat ni norveška vlada ničesar storila, ko so Angleži položili mine ob naši obali, da bi se vojna razširila tudi na naše ozemlje, vlada še vedno ni ničesar storila. Ko so pa Nemci zasedli Norveško in preprečili s tem, da bi se vojna prenesla na naše ozemlje, takrat je norveška vlada nekaj podvzela. Takrat je mobilizirala pod poveljem pobeglega kralja. Popolnoma nesmiselno je upirati se Nemcem. Anglija ni v stanju, da bi nam pomagala. Anglija nam pošilja samo kopo ljudi, ki hodijo po dolinah in iščejo hrane. Norvežani, položite svoje puške in pojdite domov. Nemci se bore za nas vse in bodo zlomili nasilje, ki so ga Angleži izvedli nad nami in vsemi nevtralnimi državami. Pisatelj Hamsun je po prepričanju socialist, živi pa veliko v Nemčiji, od koder prejema za svoje knjige tudi večino dohodkov. z ravnateljem na čelu. Vsepovsod po tej dolgi vožnji čez prekmursko ravan in gričevje so bili deležni gostje vse pozornosti in so spoznali pravo prekmursko gostoljubnost, le žal, da se niso mogli nikjer ustaviti toliko, kot bi želeli sami, kaj šele toliko, kakor bi želeli gostielji. Po povratku v Soboto so si gostje ogledali še mesno-industrijske naprave v tovarni g. Benka, kjer jim je bila prirejena južina. Še enkrat so se zahvalili Soboti in njenim zastopnikom za vse gostoljubje in za lepa spoznanja ter za brezhibno organizacijo izleta, pri kateri je treba omeniti tudi zvesta spremljevalca in razlagalca prof. Ziko in g. Ferjana. Z avtobusom je časnikarska ekspedicija odpotovala proti Mariboru ter se za trenutek pomudila še v zdravilišču Radencih, kjer ji je razkazal tamošnje naprave g. inž. Kosmač. Letošnji izlet slovenskih časnikarjev je bil za vse udeležence krasen in pomemben dogodek, čigar pomen je širši kakor pa pomen običajnih takih potovanj. Udeleženci so z njega odnesli nepozabne vtise o slovenskem Prekmurju, o njegpvem delu, napredku in narodni trdnosti. Vesti 3. maja i Sedanja vojna bo odločevala o usodi človeške omike za dolga stoletja, zaradi tega je strašnejša kakor so bile vse dosedanje vojne, je govoril predsednik grške vlade Metaxas na proslavi 1. maja v Atenah, katere se je udeležilo 250 tisoč ljudi. Jugoslovansko odposlanstvo za trgovska . , pogajanja s Sovjetsko Rusijo bo ostalo najbrž še več kakor teden dni v Moskvi. Nemčija je Italiji poslala v aprilu po kopnem 986.000 ton premoga, pravi italijansko uradno poročilo, po čigar sodbi se je Italija s tem osvobodila prevoza premoga po morju in nakupov v Angliji. Premog so vozili po vseh železnicah, ki drže naravnost ali pa posredno iz Nemčije v Italijo. Angleško protiletalsko topništvo je sestrelilo velik nemški bombnik, ki je treščil na tla v sredi mesta Clactona, pri čemer je bilo 7 ljudi ubitih, 156 ranjenih, 6 hiš pa je bilo podrtih. Angleško pomorsko poveljstvo poroča uradno, da je bil potopljen rušilec vrste »Beattern* (1890 ton). Nemška letala 60 tudi močno poškodovala neki francoski rušilec, neka francoska podmornica pa je s torpedi uničila nemško podmornico. Nemški državni tajnik za tujski promet Herman Esser je včeraj odpotoval iz Belgrada v Grčijo. V Belgradu se je pogajal o izmeničnih obiskih naših turističnih skupin v Nemčiji ter nemških v Sloveniji in Dalmaciji. Bolgarska vlada odločno zavrača vesti, da bi bile nemške rečne bojne ladje skrivaj dospele v neko bolgarsko luko na Donavi, kjer bodo ostale in skušale preprečevati prevoze blaga za Anglijo in Francijo. Italija ne bo spremenila svojega stališča v sedanji vojni, čeprav bi se bilo morda iz pisanja italijanskih listov ter iz raznih govorov kaj takega sklepalo. Dokaz za to vidijo v dejstvu, da je Italija ravno zdaj prodala Švedski 4 torpedne rušilce, da ima svoje največje trgovske ladje zunaj In da je celo prav zadnje dni uvedla nekatere čezmorske zveze zlasti iz Trsta. Taka je sodba švicarskega časopisja. Za 1,357.000 ton trgovskih ladij je bilo doslej potopljenih v sedanji vojni. Od tega odpade 857.000 ton na vojskujoče se države, 500.000 ton pa na nevtralne države. Največ ladij sta izgubili Anglija in Nemčija. V odstotkih pa Švedska in Danska. Vojvoda Oton Habsburški je z letalom odpotoval iz Združenih držav, kjer je skušal politične kroge pridobiti za obnovo avstro-ogrske monarhije po sedanji vojni. Švedska vlada je morala zaradi padca uvoza močno omejiti nakup živeža ter bencina. Prodaja lista »Osservatore Romano«, ki je glasilo sv. Stolice, je odslej v Rimu prepovedana. Kdor hoče list kupiti, mora iti v vatikansko državo ponj. Do tega sklepa je prišlo zaradi tega, ker je list prinašal z Norveškega tudi angleška in francoska poročila in ne samo nemških, s čimer je zanimanje zanj zelo zraslo. Vea angleški tisk silovito napada predsednika Chamberlaina in vlado sploh zaradi umika pri Trondhjemu ter zahteva njen odstop. Uspeh Anglije in Francije na Norveškem je po sodbi francoskega tiska v tem, da je njuno brodovje uničilo tretjino nemških bojnih ladij, zaradi česar bodo Angleži zdaj lahko poslali veliko svojega brodovja v Sredozemsko morje na stražo proti Italiji. Norveška vlada je sporočila mednarodnemu odboru Rdečega križa v Ženevi, da so nemška letala 1. maja trikrat napadla norveške bolniške ladje z bombami in strojnicami, pri čemer jebilo ubitih več zdravnikov in bolniških strežnic. Veliki francoski parnik »De de France« je pred- sinočnjim nenadno odplul iz New Yorka proti vzhodu. Zdi se, da ga bodo porabili za prevoz čet iz Kanade. V angleški južni Afriki se je priglasilo v prostovoljsko vojaško službo okrog 700.000 mož, dosti več kakor pa so sploh pričakovali. Novi francoski poslanik v Sofiji Flandin je bil včeraj sprejet pri kralju Borisu. Letošnje proslave 1. maja v Stockholmu se je udeležilo okoli 600.000 ljudi. Pri proslavi je govoril predsednik švedske vlade o slogi vsega prebivalstva za obrambo domovine. Kanclerju Hitlerju so številni državni poglavarji poslali čestitke za nemški narodni praznik 1. maja. Število nemških čet v Narviku in okolici znaša 8000 mož, i. Nemci so uničili skoraj vse pristaniške naprave, ker vedo, da je vsak dovoz po morju zdaj nemogoč. Angleži računajo, da bodo te Nemce brez boja > piše švedski list. Italijanski prometni minister Host Venturi je včeraj dopotoval v Budimpešto, kjer bo ostal več dni. Na zahodnem švedskem obrežju so včeraj slišali hudo topovsko streljanje in opazili veliko gorečo ladjo. Zdi se, da so angleška letala napadla prevoz nemških čet. Angleški poslanik v Turčiji je snoči odpotoval na Bolgarsko, kjer bo imel več posvetov s ta-mošnjim angleškim poslanikom. Grška vlada je vpoklicala na orožne vaje 10 letnikov rezervnih častnikov. Minister dr. Krek v Mariboru Minister dr. Miha Krek v Mariboru. V Soboto, 4. maja zvečer ob polosmih v dvorani na Aleksandrovi cesti 6. Govoril bo o zunanjem in notranjem položaju. Istočasno občni zbor mestne organizacije JRZ. Vstop samo s vabili. Člani organizacije mestne JRZ, ki morda vabila niso dobili, naj se javijo v mestnem tajništvu JRZ. t; Mladinska JRZ za Maribor mesto ima danes zvečer ob osmih v mali dvorani na cesti 6 važen sestanek. Za vse Sane Drzna tatvina na mariborski pošti Htu»«nec Izmaknil davčnemu slugu zavoj z 10.000 din Maribor, 2. maja. Včeraj dopoldne je bila izvršena na mariborski glavni pošti tako drzna tatvina, da take skoraj če nimajo v mestni kriminalni kroniki zabeležene. Neznancu je uspelo, da je izmaknil slugi mariborske davkarije tako rekoč pred nosom sto stodinar-ekih bankovcev. Kakor večkrat tedensko, je prišel tudi včeraj sluga mariborskega davčnega urada Ignac Paj okrog desete ure dopoldne na pošto, da c>i dvignil denar, ki je bil davkariji nakazan in da bi potem večje zneske, katere je davkarija odposlala naprej, izročil pošti. Najprej je dvignil pri linici za izplačevanje 23.000 din. Denar seje nahajal v treh zavojih — dva po 10.000, tretji pa 3000 din. Bili so to sami stotaki. Z dvignjenim denarjem je potem sluga odšel k drugi linici, da bi določen «>esek, ki ga je davčni urad odposlal, iz- ročil blagajniškemu uradniku. Pri tej manipulaciji s« je za nekaj sekund zamotil ter ni dovolj pazil na denar, ki ga je imel pred seboj na polici pred linico. Ta kratek trenutek je izrabil spreten človek ter mu izmaknil zavoj z 10.000 din. Ko je sluga segel po denarju, da ga izroči poštnemu blagajniku, je na svoje največje presenečenje opazil, da je okraden. Takoi ie bilo vse alarmirano, toda tat je izginil, kakor i se je udrl v zemljo. Pred poštno blagajno je bilo takrat precej ljudi, ki so se tam drenjali. Na ta način je uspelo tatu, da je izvršil tatvino povsem neopažen. Takoj potem, ko je spravil denar v žep, je moral oditi. Ta nenavaden Jatinski primer preiskuje policija,- ki je zaslišala že celo vrsto oseb, izgleda pa, da ni nihče' od tistih, ki so bili takrat na pošti, opazil kaj sumljivega. Za učinkovito borbo proti dvig&nju cen Ljubljana, 2. maja. Od Delavske zbornice v Ljubljani smo prejeli: Dne 12. in 13. t. m. se je vršila v Zagrebu seja odbora Osrednjega tajništva Delavskih zbornic. Na dnevnem redu te seje je bilo tudi vprašanje uspešnega nadzorstva oziroma ustaljenja cen. Delavska zbornica v Ljubljani je na omenjeni seji podala naslednji predlog s pripombo, da ga Osrednje tajništvo Delavskih zbornic predloži pristojnim ministrstvom v upoštevanje: 1. Dosedanji ukrepi v borbi proti naraščanju cen so nepopolni. Taka je že osnovna misel uredbe o kontroli cen in o pobijanju draginje, ki ne obsegata nadzorstva nad podražitvijo glavnih agrarnih pridelkov (n. pr. pšenice, koruze) pri producentu. 2. Vsi ti ukrepi se sučejo okoli jaridično normativnega nadzorovanja cen in morajo biti tudi iz tega razloga nezadostni. Take ukrepe bi bilo treba dopolniti: a) z ukrepi, ki bi šli pri glavnih predmetih dnevne potrošnje za vpostavitvijo ravnovesja med ponudbo in povpraševanjem (pregled zalog, ocenitev, potrošnje, ev. omejevanje izvoza, ev. omejevanje potrošnje); b) z ukrepi, ki bi kljub izrednim razmeram jamčili večjo stalnost v razmerju med denarnim obtokom, transakcijami in zaslužki vsake vrste. Vse to niso neznane stvari. Ako 6e v borbi proti draginji kljub temu ne postopa tako in se v borbi proti naraščanju cen dopuščajo za razrte interesne skupine izjeme, je to znak, da nevarnosti, ki nam prete s te strani, ne ocenjujejmo dovolj resno. 3. Zato je treba poudariti, da gre tu za nevaren razvoj, ki ga bo treba brezpogojno zaustaviti. Tudi Če naraščanje cen ni, ali vsaj v celem obsegu ni posledica denarne politike, vodi v svojih posledicah končno vendarle v inflacijo z vsemi njenimi nepredvidljivimi posledicami: zmanjšuje obratne kapitale gospodarskih edi-nic in države, desorganizira gospodarstvo in slabi državo: delavci, zasebni in javni nameščenci stalno izgubljajo na realnih zaslužkih. Najtežje pa prizadeva ta razvoq upokojence in rentnike socialnih zavarovanj. Delavske zbornice bi ne vršile svojega poslanstva, ako ne bi osredotočile vse pažnje na usmerjanje državne politike v pod 1. in 3. označenih smereh ter bi se zadovoljevale s tem, da bi razpravljale po protidraginjskih odborih o tem, kakšna naj bo cena čaju, popru in drugim takim predmetom ali pa tudi o tem, dali se sme podražiti moka, ko se je že prej na borzi z vednostjo pol javnih ustanov razglasilo, da se je podražila pšcnica. Dolžnost predstavnikov delavskih' zbornic je, da na odločujočih mestih povedo, da smatrajo borbo zoper naraščanje cen za zelo važno narodno gospodarsko, socialno politično in narodno obrambno stvar in da dosedanjega načina borbe proti naraščanju cen ne smatrajo za dovolj učinkovitega. 4. Uredbo o kontroli cen in pobijanju draginje bo treba nemudoma tako spremeniti, da bosta obsegali tudi glavne prehranjevalne pridelke pri producentu (pšenico, koruzo). 5. Direkcija za prehrano mora začeti (even-tuelno s sodelovanjem Prizada) s poslovanjem in dobiti popoln pregled čez zaloge koruze in pšenice. Pregled zalog mora obseči tudi večja kmetska posestva v Vojvodinji, ki prodajajo koruzo in pšenico za trg. Mora pa se pri vodstvu direkcije v smislu korporativnega načela čuti glas obeh strani, producentov in potrošnikov, ne pa samo prvih. Daljnji ukrepi bi postali razvidno iz ugotovitev tega dopisa. Izvoz pšenice in koruze se sme dopuščati le v taki izmeri, da bodo potrebe domačih potrošni-kovkov brezpogojno pokrite. Da se zaloge ne bi zadrževale, naj se cene pšenici in koruzi do prihodnje žetve maksimirajo. Priporočljivo bi bilo, da bi se določile maksimalne cene, tako da bi cene, počenši od sedanjega nivoja, mesečno polagoma padale, tako da bi imeli tisti, ki bi blago zadrževali, izgubo, ne pa dobiček. Tej izgubi pa bi 6e izognili, ako bi ponudili blago Prizadu in sicer tako, da obdrže blago do odpoklica na skladišču in da dobijo plačilo šele ob odpoklictj. Tako bi bili odstranjen namen špekulacije z naraščanjem. cen, kar povzroča zadrževanje zalog. 6. Poleg pšenice naj bi se maksimirale takoj tudi cene živini in mesu, krompirju, fižolu, mleku in jajcem. Pri živini bi bilo treba omejiti na eni strani izvoz na meso, ki ga naše notranje gospodarstvo mare prenesti, na drugi strani pa event. omejiti notranjo potrošnjo mesa. 7. V kolikor bi se pokazale pri cenah uvoza in izvoza razlike z domačimi cenami, naj bi se uvedle pri izvozu izvozne takse v korist fonda, iz katerega bi se dajale premije za uvoženo nujno potrebno blago, ki naj bi se prodajalo na domačem trgu pod uvozno ceno (misel, ki jo zastopa univ. porf. Bilimovič v »Narodnem blagostanju 1940 št. 13). 8. Vudi pri tekstilnem blagu je vztrajati pri načelu maksimiranja cen. Podvzeti je treba vse korake, da se to omogoči. Za nakupe tekstilnih surovin, prodaje tekstilnih polfabrikatov in event. Ljubljana od včeraj do danes Ljubljana, 3. maja. Mnogi so napovedovali, stari vremenarji slutili, da pride po suhem aprilu, ki že doltra leta ni bil tako reven na dežju, prav moker maj, to vsaj v začetku. Majniški dnevi so res deževni, toda za enkrat nam še ne grozi hujša povodenjska katastrofa. Peke in potoki počasi naraščajo. So bili kraji po Dolenjskem, posebno okoli Metlike in Črnomlja, ki so že občutili sušo. Prav ti kraji so doživljali te dni hujše nalive, kar je za nje nekaj nenavadnega v pogledu moči. Prvi maj in praznik etn bila primerno deževna. Mnogi izletniki so občutili ponekod nalive, ki so jim preprečili. da bi vživaii prirodo, v vsej njeni majniško-pomladanski lepoti. Reševalna postaja 32 vožen| Reševalna postaja je bila na 1. maj in na včerajšnji praznik prav močno zaposlena. Zaznamovala je v dveh dneh kar 32 voženj. Nesreč ni bilo mnogo. Stara je izkušnja, da se prav v maj-niku, ko vse zeleni in brsti, silno množe samomori. Neka ženska je na praznik ob 1.39 zjutraj skočila v Ljubljanico. Rešil jo je policijski1 stražnik. Ker je bila vsa zmedena in premražena, so jo pozneje reševalci odpeljali v bolnišnico. Zaradi nesrečne ljubezni, ko se je sprl z izvoljenko, je izpil v ljubljanski okolici nek mladenič lizol. Prepeljali so ga v ljubljansko bolnišnico, kjer so ga z izpiranjem želodca ohranili pri življenju. Neki delavec si je snoči na Kongresnem trgu zlomil desno roko. Nekdo je včeraj onemogel v Vegovi veleprodajo tekstilnih izdelkov bi kazalo osnovati korporativno zgrajeno centralo za tekstilne izdelke, ki bo ves promet s tekstilnim blagom usmerjala oziroma nadzirala. Tudi tu je treba dobiti pregled nad zalogami, uvozom, tekočo proizvodnjo in potrošnjo. Akc bi se ob danih maksimiranih cenah izkazala neskladnost med proizvodnjo in potrošnjo, bi bilo treba misliti na omejitev potrošnje in kontrolo detajlne trgovine. 9. Takoj naj se odredi, da se stanarina, cene premogu, plinu, vodi, električnemu toku in vsem javnim uslugam do nadaljnjega ne smejo višati. Navodila za udeležence kmečkega tabora v Soboti Priprave za letošnji veliki kmečki tabor, ki bo v nedeljo, dne 5. maja v Murski Soboti, so v polnem toku. Spored tabora Je naslednji: Ob fi zjutraj budnica iz stolpa murskosoboške farne cerkve. Ob pol 9 dopoldne slavnostni kmečki sprevod skozi mesto na stadion 8K »Mure-*. V sprevodu bo Slo članstvo obeh kmečkih orRanitncij * godbami, prapori, kolesi in z okrašenimi vozovi. Oh pol 10 dopoldne bo na stadionu kmečko zborovanje, na katerem bodo govorili 7-astopniki »Kmečke zveze* in »Zveze poljedelskih delavcev'. Ob pol 12 dopoldne tstotam slavnostna predstava znane Davorin Petančičeve igre »Slovenskega kmeta povest« na prostem. Režija je v rokah g. prof. Jožeta Potokarja. Pri Igri nastopi več sto igralcev v narodnih nošah. Vsi, ki nameravate potovati na kmečki tabor v Soboto, si kupite pri domači Kmečki zvezi znak nate organizacije, če ga Se liiinatet Vsi člani Kmečke zveze imejmo na taboru pripet zuak,avoje organizacije! Istotako sl morate vsi,, ki boste potovali z vlakom, preskrbeti pravilno izpolnjeno člansko Izkaznico Kmečko zveze, ki vam bo služila kot dokaz upravičenosti za četrtinsko vozno ceno za potovanje na tabor. Taborni znak, ki bo stal 1 din in ki bo služil kot vstopnica za stadion k dopoldanskemu taboru in k igri, boste vsi, ki se pripeljete z vlakom, kupili v Soboti, kjer se bodo prodajali pr*d postajo in pred stadionom. Udeleženci iz Slovenske Krajine pa ga kupite že prej od razprodajalcevt Brez tabornega znaka ne bo nihče smel na stadion! Oblecite se dovolj toplo! Spomladansko vreme jo spremenljivo in marsikateri udeleženec bo moral zaradi slabih zvez po več ur čakati v čakalnicah na železniških križiščih. Oddaljeni vzemite s seboj na pol tudi nekaj hrane, ker marsikdo ne bo imel ča6a čakati na hrano v gostilnah v Soboti. četrtlnska vožnja: Z odlokom OD br. 2757 je za vse člane Kmečke zveze, ki se udeležijo kmečkega tabora v Soboti 5. maja, dovoljena ugodnost četrtinsko vozno ceno na vseh progah v Sloveniji, in sicer za odhod od 3. do 5. maja, za povratek od 5. do 7. maja. Da to ugodnost dosežete, ravnajte takole: Na domači železniški postaji dokažite s člansko Izkaznico, da ste član Kmečke zveze in zahtevajte obrazec za četrtinsko vožnjo K 14 ter polovično vozno karto do Murske Sobote. (Obrazec stane 2 din.) Ta enosmerna polovična vozna karta velja tudi za brezplačen povratek, skupno z obrazcem K 14. katerega pa morate dati v Soboti žigosati od prireditvenega odbora In na postaji! Zato ne oddajte pri prihodu v Soboto karte in obrazca! V Soboti bodo vidno označeni in razglašeni kraji, kjer se bodo žigosali obrazci K 14 v dokaz udeležbe. Rediteljih katere naj si izbarejo člani vseh enot, ki se bodo udeležile tabora v večjem številu, naj pazijo, da bodg imeli vsi udeleženci vozne karte in obrazco v redu! S katerim vlakom bomo odpotovali z doma? Vsi, ki se vozite čez Ljubljano. Zidani most ali Celje, se odpeljite zdoma že v soboto, dne 4. maja zvečer, tako da boste ujeli vlak, ki vozi iz Ljubljane v nedeljo ob fl.45, iz Zidanega mosta ob 2.40, iz Celja ob 8.2fi. S Pragerskega ima ta vlak »vezo ob 6.05 in pride v Ormož ob 7.08. odkoder sc bodo udeleženci odpeljali z rednim vlakom ob 7.23, ki pride v Soboto ob 8.55. Ce bo treba, bo tik za tem vlakom vozil iz Ormoža v Soboto Se posebni vlaki Udeleženci s proge Maribor—Pragersko pa imajo najboljšo zvezo z vlakom, ki gre iz Maribora ob 5.2« zj. Udclpženci iz bližine Sobote, to je. oh projah Ormož—Ljutomer—Sobota, Gornja Radgona—Ljutomer, Kotoriba—Ormož in Hodoš—Murska Sobota, pa naj se odpeljejo v nedeljo zjutraj s prvini jutranjim vlakom, da ne bodo delali drenja na poznejših vlakih, s katerimi se bodo pripeljali udeleženci iz oddaljenejših krajev! Glede časa odhoda si zapoinnito. ila morate vsi, ki se peljete preko Pragerskega proti Celju itd., iz Sobote že z vlakom oh 14.55! Ostali pa lahko počakate v Soboti do vlaka oh 18.27 iz Sobote, ki pride v Maribor oh 22.14 in ki ima zvezo na vmesne stranske proge iz Ljutomera in Ormoža. Svetujemo, da izrežete ta navodila za vožnjo in jih vzamete s sebojt Ob prihodu v Soboto naj vsi, bodisi da pridejo z vlaki, bodisi s kolesi, avtobusi, na vozovih ali »eš, odidejo takoj na zbirališče V Cerkveni in Sodni ulici, če nameravajo sodelovati v slavnostnem sprevodu. Vsi morajo biti na mestu že prod deveto uro zjutraj! Kdor Se ni bil pri raašl, pu naj so udeleži slovesne sv. mašo ob 9 v župni cerkvi. ulici pred Glasbeno Matico. Z reševalnim avfom je bil odpeljan v bolnišnico. Izlet nameščencev Jugoslovanske tiskarne Nameščene! Jugoslovanske tiskarne praznujejo praznik dela 1. maj po svojem starem običaju. Združeni v tovariški harmoniji prirejajo na ta dan primerne izlete. Letos so organizirali prav izredno dobro uspel izlet na »Polževo* in v staro-slavni samostan Stično. Na 1. maj okoli 7 zjutraj so bili že pripravljeni avtobusi, da popeljejo izletnike na vsem športnikom in turistom priljubljeno dolenjsko izletno točko, na Polževo. Prav 9 velikih avtobusov je odpeljalo zjutraj v malili presledkih do'300 nameščencev tja po Dolenjski cesti. Vreme je bilo kislo, toda med vsemi izletniki je vladalo prisrčno in veselo razpoloženje. Avtobusi so se ustavili v Višnji gori pod Polževim. Izletniki so jo nato peš mahnili na goro. Močil jih je dež. Toda kaj! Izletnik je vesel, ko pride na določeno točko. Prav spretno in vešče je vodil izlet -tehnični ravnatelj tiskarne g. Jože Kramarič. Po kratkem okrepčilnem oddihu v domu na Polževem je bila sv. maša, ki jo jo opravil generalni ravnatelj g. Jože Košiček. stregel pa mu jo kanonik dr. Zupan. Lepo je bilo cerkveno petje, ko so peli sami nameščenci tiskarne. Po maši je sledilo ko«ilo v domu. čas je hitro potekal. Treba je bito končati še drugo točko programa, pohiteti namreč v znameniti samostan v Stični. Avtobusi so tja brez nezgode in ovire potegnili vse skupine izletnikov. Treba je še omeniti, da so bili Pajkov oče, ki prodajajo na Polževem pozlačeno polžke, prav vzhičeni in veseli. Mnogim so zatrjevali: »Še nikdar niseui bil tako veseli Prodal sem 320 polžkov.« V Stični je bil vsem izletnikom prirejen prijazen sprejem. Vsi izletniki so se udeležili popoldne v samostanski cerkvi šmarnične slovesnosti. Nato je sledil piknik. Pozdravil je izletnike samostan 7. opatom dr. Kostelcem na čelu. Generalni ravnatelj g. Jože Košiček se je samostanu toplo zahvalil za izkazano gostoljubje, nato pa je opat dr. Kostclec izrazil iskreno veselje nad tam. da vidi tako povezano družino na majniškem izletu. Predsednik grafične organizacije g. Erjavec se jo nato toplo zahvalil prirediteljem za organizacijo izleta. Izletniki so se okoli 18 vrnili v Ljubljano. Malenkosti Iz policijske torbe Policijska poročila pravijo, da je bil 1. maj miren, miren je bil tudi praznik. Prijavljene so bile malenkostne zadeve, tako je nekdo ukradel 3 kokoši, drugi manjše denarne svote, tretji pa se je spravil na obleko in druge predmete. Potniški promet po železnicah je bil oba prva majniška dneva živahen. Na objavni deski policije je pritrjena objava policijske uprave, ki obvešča javnost, da je Ferdinand T s c h a d a , rojen v Ljubljani, pristojen v Ljubljano, poročen inženjer, stanujoč v La\va-miindu (Labod) na Koroškem, Nemčija, zaprosil 8. aprila t. 1. pri omenjeni policijski upravi za odpust iz državljanstva kraljevine Jugoslavije, ker si hoče pridobiti nemško državljanstvo. Kdor ima proti temu kakšne tehtne ugovore, naj javi policiji. Film v naravnih barvah o slovenski pokrajini in slovenskih narodnih igrah — danes zvečer ob osmih v Trgovskem doma. Umrla je po težki bolezni naša blaga in predobra gospodarica, gospa Angelca Majaron soproga veleposestnika In industri|ca V globoki žalosti, polni največje hvaležnosti, spremimo našo veliko dobrotnico jutri ob treh popoldne na njeni poslednji poti. Naš zadnji pozdrav je naša hvaležnost; v duši nam ostane spomin na dobrotno gospodarico neizbrisen. V Borovnici, dne 2. maja 1940. Nameščenci In delavci tvrdke Joška Majarona Ciements Ripley: KRIŽANA LJUBEZEN »... s podružnicami v New Yorku, Bostonu, Londonu in v Parizu!« so nadaljevali gostje in trčili s čašami. Domača zabava se je nadaljevala točno po sporedu... IV. Seja banke Dillard it sinovi. Banka in menjalnica Dillard in skloni je bila v New-Orleansu zelo cenjena in mnogo obiskana. Njen ustanovitelj, oče Prestona in Teda Dillarda je bil dober gospodarstvenik in izredno posloven človek. Bil je rojen finančnik, ki je znal vsako tudi najneznatnejšo konjukturo svojega časa temeljito izkoristiti 6ebi v prid. V posel, ki se je hitro razpletal, ne samo v New-Orleansu, ampak tudi v Ncwyorku, Bostonu, Londcnu, in Parizu, j« pritegnil najspretnejše in najdrznejše trgovce, najpodjetnejše gospodarstvenike in dalje ljudi, katerim je mogel popolnoma eaupati in na katere je mogel ob vsaki priliki računati s sigurnostjo. Delo v banki Dillard in sinovi, katere je kasneje pritegnil v posel in jim kenčno vse zapustil, je bilo obilno, ker je New-0rlean6 že po svojem položaju, ob izredno plovni reki Mississipi, kot nalašč ustvarjen' za titovsko mesto. Bombaž in eopet bombaž je bil najvažnejši predmet, s katerim se je trgovalo po reki Mississipi. Ravno v New-Orleansu pa se je iziovarjal in zopet utovarjal za nadaljni prevoz. Ko je stari Dillard padel v vojni za svobodo svoje domovine, 6ta ga nasledila njegova sinova. Ted ni imel za ta posel niti preveč smisla niti volje. On je živel od očetove bančne 6lave in od rente, ki i‘o je kot delničar dobival letno od ban-:e, ve« posel pa je ostal na ramenih Pre-stanu, resnemu dalekovidnemu in treznemu človeku. Kolikor je Ted sovražil delo v banki in ljubil lahkotno nočno življenje, čeprav se pri tem ni opijal, toliko je Preston posvetil vse svoje napore delu, da očuva očetovo slavo v bančnem 6vetu nezmanjšano in da obdrži banko na njeni višini. Domače in tudi hrupno življenje mu je bilo popolnoma tuje in se zanj tudi ni mnogo brigal. Njegoša skrb za očetovo dediščino se je še povečala posebno, ko 60 začeli na severu graditi železnice in ko je eačel New-York s pomočjo strojev umetno izdelovati bombaž in ga s pomočjo železnic odpremljati dalje. Preston je videl v tem propad New Orleansa in svoje banke. Bilo mu je jas coi da bodo nekega dne stroji izpodrinili ceneno čmsko delovno moč in s tem popolnoma iztisnili New-Orleans iz svetovnega trga. Zato se je odločil s svojimi sodelavci, bančnim predsedniškim odbo-ro, kjer so sedeli najsposobnejši ljudje New-0rleansa, ukreniti nekaj odločnega, kar bo zopet dvignilo njngovo banko in new-orlean«ko trgovino in paraliziralo hitro rastočo newyorško konkurenoo. Medtem ko je imela brezskrbno Julija glavno besedo na 6voji domači zabavi, je bil Preston Dillard ves zatopljen v različne misli »n načrte seje, ki sc je ta dan vršila v sejni eobi banke Dillard in sinovi. Sejo je sklical zaradi tega, ker je smatral, da se prihajajočemu zlu ne sme pustiti svobodnega razmaha, ampak se mu je treba zoperstaviti takoj v začetku. On je prihod tega zla in nesreče videl že takrat, ko 60 drugi okrog njega gledali na vse to še 6 prezirljivim nasmeškom in omalovaževanjem. Kakor z vohom izvežbanega psa in z instinkti bogato oborožene živali je Preston Dillard slutil nesrečo, ki mu je pretila že od daleč. Bil je odločen spustiti se z njo v borbo brez ozira na to, če mu bo pri tem kdo pomagal ali ne. Seja je v začetku potekala mimo. Predsedoval ji je zelo uvaževani bančnik in resni mislec La Cour, ki pa jc bil precej starokopiten. Poleg drugih je bil tudi doktor Livingston, človek močne postave. V markantno lice 60 se mu začrtale ostre in globoke poteze, iz sivih, prodirljivih oči pa mu je sijal odločen pogled. Prisotni so bili še neki rentniki in bančniki New-Orleanea, ki jih je v posel pritegnil deloma že pokojni Dillard, ustanovitelj banke in menjalnice, deloma njegov sin Preston. Preston je zagovarjal mišljenje, da je treba e ozirom na hitri razvoj New-Yorka in nagle gradnje železnic na severu, razširiti in razpresti železniško mrežo tudi na jugu. Močne temelje je treba dati železniški mreži posebno v New-Orleansu, da bi bil prevoz bombaža čim hitrejši in čim cencjši, da bi na ta način mogli v vsakem pogledu vzdržati tekmo z New-Yorkom. V razvoju Ncw-Yorka je gledal resno nevarnost za Nevv-Orleans. »Preston, ali vam ni dovolj ena železnica?« »Ne, nikakor! Če hočemo vzdržati tekmo, ki nam preti, se mora železniška mreža razplesti iz New-Orleansa na v6e strani!« je mimo odgovoril Preston in pri tem udarjal s prsti po mizi. Njegovo resno, obrito lice in globoke, mirne oči niso kazale nobenega znaka, da bi bilo mogoče tega človeka v njegovem prepričanju pregovoriti. Eno železnico imamo, pa še za to ne vemo kakšno korist nam prinaša,« je vpadel eden od onih, ki so bili povabljeni na sejo, da bi kot delničarji 6odelavali pri gradnji žcleznicl »Kaj še, pasivna je in nam ne nosi najmanjše koristi!« je razdraženo zakričal starejši bančnik, ki je sedel blizu Prestona nasproti Livirgstonu in se pri vsaki Prestonovi besedi razburjal. Vendar pa, sodeč po rejenem telesu, ni živel ravno v revščini in pomanjkanju. »Ali ne uvidite, dragi Preston, da ne moremo dati novih 10 milijonov za drugo železnico, ko komaj s prvo kdo potuje. »Gentlman ne, ker ima 6voj voz!« je zopet vpadel stari. »In če ga nima?« je vprašal zbadljivo rreston m se počasi poravnal na 6vojem sedežu. »Potem si ju more izposoditi!« je odgovoril stari, pripravljen na prepir. »Mr. Dillard ima načrt, da finanoTa-mo Nashville Pacifik!« je zopet vzkliknil neki delničar 6rednje starosti, ki je sedel zraven Livingstona. »Čez nekaj časa boš zahteval od nas, Pres, da gradimo železnico v Kalifornijo!« je mimo in resno pripomnil predsednik La Cour. Preston Dillard se je na to pripombo malo razburjen stresel, nato pa je z obema rokama zgrabil 6vojo kožnato črno mapo in vstal. Visok in telesno močan je pogledal V6e okrog mize in rekel mirno: »Bančnik sem in noben čarovnik! Da pa podprem svojo prejšnjo trditev, da je gradnja železnice pri nas nad vse potrebna, zaradi česar 6em vas tudi sklical, vam povem, da gradita Ncw-York in Boston železnice. Nikakor ne delata tega, čc6ar menda nihče od vas ne misli, iz luksuza ali objestneti, ampak iz potrebe, da dvigneta in pospešita svojo trgovino. Oni do, da bodo 6 tem dobili vso trgovino v svoje roke in nas bodo potisnili popolnoma v ozadje, če se ne bomo ob pravem času zbudili, .. .toda mi... mi v New-°rleansu spimo!« Od tu in tam Gradbeni minister dr. Miha Krek se je za pravoslavne praznike mudil v Dalmaciji. Potoval je v spremstvu bivšega ministra Stjepana Bariča, ki je predsednik upravnega odbora Privilegirane agrarne banke. Minister dr. Krek je obiskal Split, kjer si je ogledal tudi razna javna dela, ki jih izvršuje država. Obiskal je tudi Makarsko in Omiš, odtam pa je šel v Šibenik, kjer si je spet ogledal razna javna dela. Z avtomobilom pa se je potem odpeljal dalje v Knin. Hrvatsko časopisje sedaj rado poudarja, da je bil sjvorazirm ne samo temeljni kamen za ureditev in ustalitev naše države na znotraj, temveč da pomeni sedaj tudi trden kamen za našo državno obrambo. »Obzor« pravi, da so številne izjave dr. Mačka raznim tujim časnikarjem dovolj jasno jaovedale, da nima hrvatsko politično vodstvo edine zasluge, da je pomagalo utrditi državo na znotraj, temveč je znalo dati poudarek tudi tistemu, kar se tiče obrambe naše države. List dalje meni, da si sedaj najbrž ne bo nihče upal vreči Hrvatom očitka, da so separatisti, ker so z delom dokazali, da so zvesti tej državi im da jo smatrajo za edino možno domovino Hrvatov. Za federalizem se stalno zavzema belgrajski vseučiliški profesor dr. Mihajlo Ilič, ki je sodeloval pri sestavljanju besedila sporazuma med Srbi in Hrvati. V svojem listu »Napred« zastopa dr. Ilič stalno mnenje, da je treba našo državo federalistično urediti, da bo država trdna in zdrava ter vsi narodi v njej zadovoljni. Pravi sicer, da je federacija nujnost, vendar pa zato ni slaba, če ne nujnost. To je koristna nujnost. V predvojni Srbiji so bile razmere bolj preproste in zato je bila tudi ureditev države bolj preprosta. Sedaj pa je Jugoslavija mnogo bolj komplicirana in zato se je treba lotiti drugačne ureditve države. Vse razmere pa so v državi take, da najbolj ustreza svojemu namenu federativna ureditev države. V Zagrebu je bila en dan najbolj znamenita ameriška časnikarica Dorothy Thompson in je obiskala dr. Mačka. Thompsonova piše za skoraj 200 ameriških listov jx> trikrat na teden. Poleg žene sedanjega predsednika Združenih držav Boose-veHa, je najbolj popularna ženska v Ameriki. Svoj sloves pa ne uživa samo v Ameriki, temveč tudi v Evropi, kjer jo pripoznavajo za zelo spretno časnikarico. Thompsonova je prišla v Evropo, da bi za ameriške liste napisala pregledno poročilo o stanju v evroj>skih nevojskujočih se ali v nevtralnih državah. Z ladjo se je pripeljala v Italijo, takoj nato pa se je odpeljala v Zagreb in obiskala dr. Mačka. Prijx>vedovala je časnikarjem, da je stara znanka Zagreba, katerega je obiskovala še kot poročevalka, ko se je pred desetletjem mudila stalno na Dunaju. Posebno dobro se je poznala s pokojnim hrvatskim voditeljem Stjepanom Radičem, kateri jo je bil nekoč popeljal tudi s seboj na agitacijsko jx>tovanje. Takrat je videla, da mora jugoslovanske kmete gledati z drugačnimi očmi, kakor pa si je to kot tujka predstavljala. O svojih pogledih na današnjo vojno je povedala precej razboritih misli, za katere pravijo zagrebški časopisi, da so na mestu. Iz Zagreba se je Thompsonova odpeljala skozi Italijo v Francijo, od tam pa bo šla obiskat Belgijo in Nizozemsko, nato pa se Anglijo. Poleti pa se bo vrnila v Ameriko. Hrvatska mesta še sedaj nimajo svojih proračunov. Mestni poverjeniki so sicer poskušali sestaviti proračune in so zato ponavadi poklicali k posvetom nekatere bolj vidne predstavnike javnega življenja, toda posel je bil pretežek in preveč odgovoren, da bi ga mogli poverjeniki sami vzeti na svoja ramena. Zaradi tega je bilo že pred nedavnim objavljeno, da bo hrvatski ban imenoval obŠnske sosvete v mestne občine in bo tem poveril sestavo in odobritev proračunov. Tudi v Zagrebu ne gre delo za sestavljanje proračunov preveč od rok. Zato napovedujejo časopisi, da bo v Zagrebu imenovan nov občinski svet že te dni. Nato bodo pa sledila še ostala mesta na ozemlju hrvatske banovine. Banska oblast je v ponedeljek prevzela zagrebško radijsko postajo, katero je poštno ministrstvo razlastilo. Poprej je bila lastnica jaosebna delniška družba, ki pa ni prav nič skrbela za povečanje postaje in izboljšanje njenega programa. Postaja je bila tako slaba, da_ so jo komaj slišali v neposredni zagrebški okolici. Banska oblast je postajo kupila za nekaj manj kakor dva milijona dinarjev in jo je izročila v upravo posebnemu odboru, v katerem bodo zastopani tudi predstavniki kmečkih kulturnih organizacij. Nova uprava bo imela nalogo postajo povečati in zmodernizirati Jako, da bo res reprezentativna radijska postaja. Strugo Save bodo temeljito regulirali blizu Zagreba. Reka menja tam ob vsakem večjem vodostaju svojo strugo in zraven tega povzroča tudi stalne povodnji. Mnogokrat prej se je pojavljala zahteva, da je treba Savo regulirati, toda program se bo najbrž izvedel šele sedaj. Banska oblast je dala na razpolago 11 milij. din, s katerimi bodo uredili strugo in zaščitili bližnja zemljišča pred uničevanjem. Nabavili si bodo poseben bager iz Nemčije in bodo z njim naglo poglabljali strugo in odvažali material. Veliko tvrdko, ki j'e stalno in dolga leta ponarejala vina, so odkrili organi vinarske postaje v Zagrebu.i V Medveščaku so namreč odkrili tvrdko, ki je prodajala v buteljkah jx>sebne vrste vina. Odjemalci so se opajali ob krasnih etiketah in ob barvi vina, preiskava pa je dognala, da je bilo vino navadno domače, le da je tvrdka po potrebi s posebnimi kemikalijami barvala vino, obenem pa je zaradi okusa dodajala razne esence. Lastnik tvrdke bo prišel v kratkem pred sodišče, Zanimiv pa je ta pojav toliko bolj spričo dejstva, da pridelajo povprečno na leto le na ozemlju hrvatske banovine okrog dva milijona hektolitrov vina, od katerega so mnoge vrste res kvalitetne. Vsa vas se je pretepala zaradi enega samega piščanca v Beravcih pri Djakovu. Rezultat je bil, da je bilo devet ljudi težje ranjenih, mnogo pa lažje. Na dvorišču kmeta Kladariča so se igrali trije njegovi otroci. Ko je priskakljal na dvorišče piščanec iz Žderičevega dvorišča, so otroci planili nadenj in ga prijeli. Ko je Zderičeva slišala piskanje piščanca, je priletela nad otroke in jih opsovala, češ da so piščanca ukradli. Tedaj se je pa že prikazala Kladaričeva, prijela piščanca in ga vrgla na sosedovo dvorišče. Nesreča pa je bila v tem, da je piščanec nesrečno padel in poginil. Hip nato je na žensko kričanje že pritekel Žderič in napadel Kladaričevo. Tej sta spet priskočila na pomoč mož in sin in pretep je bil tu. Kmalu nato so prišli še drugi vaščani, ki so drug drugega spodbujali in nazadnje se je tepla vsa vas. Kar so dobili pod roke, so pograbili in se mlatili. Sele pametnim ljudem se je s pomočjo občinskih stražnikov jvosrečilo ljudi pomiriti, toda devet ljudi so le morali naložiti na vozove in jih prepeljati v bolnišnico* Hmelj je dosegel lani boljše cene S tabora savinjskih hmeljarjev v Žalcu Celje, 3. maja. V metropoli Savinjske doline v Žalcu so se zbrali včeraj v Roblekovi dvorani na tradicionalnem hmeljarskem taboru savinjski hmeljarji, da razpravljajo o hmeljarskem vprašanju, zlasti pa o novi uredbi o hmelju. Ob 8 je bil občni zbor Hmeljarske zadruge, ob 10 pa hmeljarsko zborovanje. Velika dvorana je bila polna udeležencev. Občni zbor se je pričel ob 8.30. Vodil ga je predsednik senator g. Alojzij Mihelčič, prisostvovali pa so mu okrajni glavar g dr. Ivan Zobec, predsednik Kmetijske zbornice g. Steblovnik in banska svetnika gg. Novak in Koder. Prav obširno poročilo o delu upravnega odbora je podal g. A. Mihelčič. Hmeljarska zadruga je tudi v preteklem letu dosledno zastopala koristi hmeljarjev. Sodelovala je pri sestavi osnutka hmeljarskega zakona in se je v ta namen udeležila po svojih zastopnikih ponovnih konferenc in posvetovanj na okrajnem načelstvu, na banski upravi in pri kmetijskem ministrstvu. Vse zahteve hmeljarjev res niso bile uresničene v polnem obsegu, ker so se morali merodajni činitelji ozirati na raznovrstne okolnosti in različne okoliše. Hmeljarska zadruga se je borila za znižanje neprimerno visoke voznine za hmeljevke po železnici, udeležila se je svetovne razstave v Newyorku, pripravila vse potrebno za pivovarsko razstavo v Bruslju, izposlovala polovično voznino za hmeljske obiralce, istim nudila brezplačne legitimacije, izposlovala za svoje člane znižanje cen premoga iz državnih rudnikov. Zadružniki so nabavili skoro 22.000 ton premoga po znižani ceni in prihranili okrog 30.000 dinarjev. Mnogo je storila zadruga tudi z direktno ceneno nabavo najboljših škropilnic, bakrenega apna in drugih sredstev za zatiranje bolezni in škodljivcev. V preteklem letu je zadruga prvič posegla v hmeljsko kupčijo. Začetek je bil prav težak. Saj je prav tedaj, ko je pričelo vnovčevanje hmelja, izbruhnila vojna in je čezmorski izvoz hmelja trenutno popolnoma ustavila. V najbolj kritičnem času je zadruga posegla v kupčijo in preprečila nadaljnje popuščanje cen. Začetna cena 40 dinarjev je takoj popustila, za hmeljem ni bilo več povpraševanja. Hmeljarji so hiteli spravljati svoj pridelek čimprej v promet. Zadruga je bila na trgu tudi potem, ko so se cene dvignile in je dosledno plačevala najvišje dnevne cene. Iz posameznih poročil smo razvideli, da j‘e imela zadruga velik blagovni promet in je prišla na današnjem občnem zboru pri računskem zaključku s prav lepimi številkami. Na predlog člana nadzornega odbora g. Steblovnika je dobi1 upravni odbor razrešnico. Triletna doba v odboru je potekla gg. Kaču in Marincu, ki pa sta bila ponovno izvoljena, prav tako tudi gg. Steblovnik in Kuder. Hmeljarsko zborovanje. Ob 10 se je pričelo hmeljarsko zborovanje, katerega se je udeležilo letos kljub slabemu vremenu izredno mnogo hmljarjev. Senator g. Mihelčič je v začetku svojega predvajanja govoril o borbi hmeljarjev od predvojnih let do danes, ko so hmeljarji dosegli, da je kmetijski minister podpisal zakon. Ta zakon, ki je bil izdan na podlagi pooblastila v finančnem zakonu kot uredba z zakonsko močjo, ni enoten, temveč je le zamišljen kot okvirni zakon s potrebnimi dodatnimi pravilniki. Okvirni zakon ali temeljna uredba je bila že izdana 27. marca in predpisuje v načelu stabilizacijo hmeljskih nasadov, prisilno združenje hmeljarjev z obveznim letnim prispevkom, obvezno znamkovanjo vsega našega hmelja in posebne uzance za vnovčevanje hmelja. Zborovalci so bširro razpravljali o novi uredbi, na razna vprašanja pa sta dajala pojasnila senator g. A. Mihelčič in banovinski hmeljarski nadzornik g inž. Janko Doiinar. Zastopnika hmeljarjev iz Ponikve ob j. ž. Stefan Gajšek in Debelak sta kritizirala ravnanje merodajnih činiteljev, ki so odločali o rajonizaciji hmeljskih okolišev, zakaj ni vključena v ožji hmeljski okoliš tudi občina Ponikva, ki ima več hmeljarjev, od katerih mnogi hmeljarijo že 40 let, njihov hmelj pa po izjavah istih ne zaostaja za savinjskim hmeljem. Pritoževala sta se tudi nad Čl. 2 nove uredhe, ki predvideva, da se sedanja površina, zasajena s hmeljem ali skujmo število hmeljskih rastlin (sadežev) lahko poveča samo v krajin, kjer se goji hmelj v večjem obsegu in katere ta uredbn označuje kot hmeljske okoliše. V Sloveniji obsega vse občine v celjskem in gornjegrajskem okraju, vse občine v sodnem okraju Šoštanj in občine Marenberg, Vuzenica, Muta, Vuhred in Vuzenica iz okraja Dravograd ter Ruše iz okraja Maribor. Nekaj hmeljarjev je želelo pojasnilo glede dostavka čl. 2 uredbe, ki pravi, da se obstoječa hmeljišča izven omenjenih okolišev lahko obnavljajo, n« morejo pa se povečati. Banovinski nadzornik je na ta vprašanja dal nekaj pojasnil hmeljarjem^ ter navedel primere, kako sjrogi so pri rajoniranju posameznih hmeljskih okolišev v drugih državah, kjer stare hmeljarje izven določenih okolišev niso prav nič zaščitili, kar se je zgodilo pri nas z novo uredbo. Po tej uredbi bodo lahko hmeljarji svoje nasade ohranili in zboljševali. Razpravljali so nato o Čl 0 uredbe, da mora biti vsak hmeljar Član hmeljarskega združenja in da je dolžan vsako leto plačati združenju najmanj 1 odstotek izkupička za hmelj. Združenja bodo denar porabila po sklepu svojih skupščin za vzorčni sejem, za potrebno reklamo našega hmelja na svetovnem trgu, lahko pa bodo hmeljarji n. pr. naročili bakreno apno, pri katerem bo združenje prispevalo za vsakega člana tako, da bodo imeli hmeljarji korist. Posebno pozorno so zborovalci sledili preudarnim besedam g. inž. Janka Dolinarja o položaju hmeljarstva G. inž. Dolinur se ni bavil s sedanjim političnim položajem, ampak je žo v začetku svojega govora pribil dejstvo, da imamo danes mi monojiol pri izvozu hmelja v Ameriko. Poudaril je j>a, da moramo posebno paziti na dobro robo, kajti naš hmelj ne smo biti samo nadomestilo v sili, pač pa moramo mi s svojim prvovrstnim hmeljem zavzeti svetovni trg. Sedaj imamo priložnost, da si osvojimo čezmorski trg. Cene v takem primeru ne bodo nizke, ne smemo pa računati na pretirane cene. S pretirano ceno bi sami sebi škodovali, kajti s tem hi povzročili, da hi se že itak velika hmeljišča v Ameriki razširila, hmelj pa bo ostal nam. Vremensko poročilo »Slovenskega doma« Dobili smo novo lutkovno gledališče nPavlihov oder" se je prvi predstavil z ročnimi lutkami Ljubljana, 3 maja. V sredo popoldne se je predstavil velikim in malim otrokom Pavliha, star šaljivec., ki živi in se ohranja iz roda v rod. Predstava je pokazala, kako zelo smo bili potrebni takega gledališča, saj naši najmlajši niso imeli doslej ničesar piodobnega in, so bili prepuščeni slučajnim predstavam v gledališču in od časa do časa kakšni predstavi v kinu. o kateri pa bi človek ne mogel trditi, da bi se mladež ob njej tudi kaj naučila in si pridobila tiste hrane, ki je današnjemu človeku tako strašno potrebna in katero spričo blokade krivic, nasilja m pohlepa po ugodju človeštvo tako pogreša — kulture srca, ljubezni do svojega bližnjega. Pavlihova druščina je to občutno vrzel v našem duhovnem življenju zamašila in odslej bo naša drobnjad imela večkrat priliko gledati in poslušati življenjsko modrost šaljivega Pavlihe. Pod plaščem njegove šaljivosti se skriva vedno zrno duhovitosti in starih ljudskih modrosti, zrno pravice in dobrote, zrno tistega človeškega nehanja, v katerem dobimo največ zadovoljstva v samem sebi. Gotovo je, da ravno ime Pavliha ni brez pomena. Saj smo do sedaj ptoznali samo Gašperžka, tujo nemško navlako, domačega Pavliho pa je prepredel pajek in se vse do danes ni nihče spiomnil, da ta stara slovenska dobričina še živi, katerega bistvena poteza ni samo šala — včasih tudi cinična — kakor njegovega prednika, ampak da je pri njem pomešano prijetno s koristnim. Novost za nas je, da Pavliha takoj protegne vse prisotne k sodelovanju in jim stvar prikaže tako, da v šali naravno naslika dobro in zlo in da se otroška duša sama od sebe odloči na tisto, kar je dobro ter obsodi in zavrže tisto, kar je slabo in krivično. Bela dvorana Uniona je bila polna in drobiž je že nestrpno pričakoval kaj bo. Bik) je žuborenja in življenja kakor v sjiomladanskem gozdu. Najprej je prof. Niko Kuret v uvodni besedi podal prerez slovenskega lutkarstva in poudaril, da se je Pavlihova druščina po dobrem premisleku le odločila, da se jx>kaže javnosti. Ena stvar je bila, ki je bila vredna f>omisleka. Tveganost, ker niso časi za to in ker ni _ tradicije. Tradicije pri nas res ni, toda toliko je je, da te vrste igra pri nas ni popolnoma neznana. Imeli smo jo že pred vojno, po vojni pa jo je začel akad. slikar Klemenčič. Tudi občni zbor lutkarjev v Ljubmjani ni zapustil vidnih sledov. Casi pa čeprav 90 čudni, vendar smo zelo potrebni vsi, veliki in mali, takih stvari. Saj človek, čeprav že odrasel, rad splava v tisto otroško preprostost, ki jo prav za prav še vedno nosi v svojem srcu, pa ga je nekoliko sram, ali pa je postal tako strahopeten ali pa tako konvencionalen in moderen, da mu je nerodno. Nato se je predstavil Pavliha. Ravnatelj, mož učene glave kar ni mogel do besede in Pavlihi ni ostalo drugega, kakor da se je predstavil sam in takoj prevzel potek v svoje roke ter takoj stopil v vrsto dogodka. 2e s pojavom samim je Pavliha vzbudil mnogo smeha in si takoj pridobil srca malih, pa tudi velikih gledalcev. Ravnatelj s svojo ponarejeno učenostjo je izginil, Pavliha s svojo pristnostjo in humorjem pa se je uveljavil. Tako je bil storjen prvi Pavlihin korak in tisfa vez, ki je bila potrebna, je že bila tu. Sedaj mora pa Pavliha nekaj pokazali. Sledila je igra v petih slikah »Kaznovana trdosrčnost« ali »Peteršiljčkovo mamo rubijo«. Zgodba je vzeta iz našega vsakdanjega življenja, ki globoko, pretresljivo in naravno kaže socialne razmere naših dni, zlasti razmere našega malega človeka. Trebušal hišni posestnik in Peteršiljčkova mama, ki ne more plačati najemnine, pravični sod- nik in hud policaj nastopajo v lej zgodbi. Pavliha se takoj predstavi na stran pravice in prosi male poslušalce, naj mu pomagajo premagati krivico, kar mu malčki enodušno obljubijo, ker njihova duša ne more razumeti m prenesti tako kričeče krivice. Ne z visoko filozofijo, ampak s humorjem in zabeljenostjo se bojuje Pavliha in s tem se odpre j>ot do mladih src. Končno zmaga pravica in otrok je vesel, da je jjomagal pri tej težki borbi. In prav v tem je tisti smisel in namen teh predstav, da otrok samo ne gleda, ampak se tudi sam nekako posredno aktivno udeležuje in soodloča v igri. Vzgojno in na miselni razvoj otroka pomembno plat takega igranja ni treba poudarjati. Pavliha se nam je predstavil, v njem čutimo našo slovensko pristnost in pomagal nam bo graditi človeka, ki bo rasel v človečnosti in dobroti. ♦♦♦♦♦♦♦♦» LJUBLJANSKO GLEDALIŠKE DRAMA — začetek ob 8 zvečer: Petek, 3. maja: »Danes bomo tiči«. Premier«. Premierski abonma. Gostovanje Zv. Rogoza. Sobota, 4. maja: »Hamlet«. Izven. Gostovanje Zvonimirja Rogoza. OPERA — začetek ob 8 zvečer: Petek, 3. maja: Plesni večer primabalerine Kirsanove in šefa belgrajskega baleta Anatola 2ukovskega. Izven. Sobota, 4. maja. »Traviata«. Izven. Gostovanje belgrajske sopranistinje Vanje Leventove in Josipa Gostiča. Kraj u.Si, O) □ ® .2 Tempe- ratura v O* c« a - » O X C Veter Padar vine C 2 ® a * , -Ta«? = S « • •* '« C = = .1 * c II C ' smer. in kost) S S ca Jr E > Ljubljana 75- 14-8 11-8 91 10 N, 5-3 dež Maribor 756-1 n-o 8-0 90 10 0 0-6 dež Zagreb 760- 15-0 u-o 90 10 NE, 6-0 dež Belgrad 1)2'> 17-0 8-0 70 10 ne7 1-0 dež Sarajevo 7.0-7 1.-0 110 0 10 Se l-o dež Vis 759-2 140 12-0 90 10 SE, — — Split 7 j Jv 1 >-o 130 80 10 NT, 0-2 dež Kumbor 7)l-< 170 15-0 80 10 SE, 30 dež Rab 7.J0-4 150 13-0 80 10 ESE, — — ilotrovnit 17»1 -6 17-0.15-0 80 10 SSE, 10 dež Vremenska napoved: ževno vreme. Nespremenljivo in de Koledar Danes, petek, 3. maja: Aleksander. Sobota, 4 maja: Florijan. Obvestila Nočno službo imajo lekarne: mr. Leustek, Resljeva cesta 1; mr. Bahovec, Kongresni trg 12, in mr. Komotar, Vič, Tržaška cesta 48. Opozarjaino ljubitelje slovenske zgodovine, da so danes, v petek, zadnji dan razstavljene v Jakopičevem paviljonu komjiozicije po dogodkih v naši preteklosti; razstavljene slike in plastika so originalno delo naših umetnikov ter so rezultat natečaja kr. banske uprave za pridobitev historičnih podob. Vinska razstava v Svečini. Otvoritev I. vinske razstave in sejma v Svečini bo v nedeljo 5. maja ob 8 v prostorih banovinskega posestva. Avtobusi bodo vozili izpred kolodvora v Mariboru ob 9.30, 13 in 14; če bo potrebno, pa še tudi kasneje. Iz Svečine nazaj pa bodo vozili tako, da bodo udeleženci imeli zvezo zvlaki na vseh progah. Zaradi snaženja prostorov mestnega socialno političnega urada v petek 3. in v soboto, 4. majnika ta urad ne bo posloval za stranke. Ker bodo snažili prostore vseh odsekov socialnega urada, ne bo posloval tudi mladinski odsek v Mahrovi hiši. Razstava slik in plastike z motivi iz slovenske zgodovine je odprta do petka, 3. maja v Jakopičevem paviljonu. Razstava je rezultat natečaja, ki ga je kr. banska vlada razpisala že v tretjič z namenom, da 6e utrdi naša zgodovina tudi z deli likovne umetnosti. Frančiškanska prosveta _MO v Ljubljani ponovi v nedeljo dne 5. maja ob 8 zvečer Finžgarje-vo ljudsko igro s petjem v štirih dejanjih »Divji lovec«. Vstopnice so ne razpolago cenj. občinstvu v trgovini A. Sfiligoj za frančiškansko cerkvijo. Celjsko gledališče Dvoje operetnih predstav Narodnega gledališča iz aribora: v nedeljo ob 3 pojioldne opereta »Cigan barone; zvečer ob 8 opereta D. Gorinška »Vse za šalo«. Vstopnice v predprodaji v Slomško- vi knjigarni. Športne vesti Pičla zmaga Madžarov nad Hrvaško V Budimpešti je bila včeraj nogometna tekma med zastopstvima iz Hrvaške in Madžarske. Okrog 15.000 gledalcev se je zbralo na velikem nogometnem stadionu kluba Ferenczvaroša. Najprej so pritisnili Madžari, toda Hrvatje so se objema kmalu znebili in ogrožali madžarska vrata. Cimermančič je pognal žogo v gol, toda sodnik Radulescu gola ni priznal, ker je bil dosežen iz offside pozicije. Hrvatje so imel pozneje še več lepih prilik, da bi pokazali svojo moč, vendar pa jih je spremljala stara smola, da niso znali priložnosti izrabiti. Lešnik se je znašel sam pred golom, toda madžarski golman mu je žogo odvzel. Prvi polčas je potekel v izmeničnih napadih. Golman Glaser se je izkazal s svojo sigurnostjo. V drugem polčasu so Hrvatje spet prevladovali, vendar pa premalo streljali na gol. Madžari so jim napade vračali in ti napadi so bili zelo nevarni. K sreči je bila hrvatska obramba trdna in vztrajna in je vse napade razbila. Igralce je hudo oviral blatni teren. Glaser, ki je sijajno branil svoje svetišče, je vendar moral kloniti pred koncem drugega polčasa. Madžar Dudas se je prebil skozi hrvatske vrste in iz bližine 4 metrov zabil neubranljivo edini gol. Sledili so še ostri napadi z obeh strani, toda rezultat se ni nič spremenil. Hrvatje so z rezultatom zadovoljni, saj so na tujem igrišču in proti močnemu nasprotniku dosegli časten rezultat, obenem pa so dokazali tudi veliko višino hrvatskega nogometa. Strti v neizmerni žalosti naznanjamo vsem sorodnikom in prijateljem, da nas je zapustil naš nad vse dobri soprog, sin, brat, stric in svak, gospod Osolin Josip trgovec in posestnik Pogreb blagopokojnega bo v soboto, dne 4. maja t. 1. ob pol petih popoldne na farno pokopališče v Laškem. Laško, dne 2. maja 1940. Mici, soproga; Marija, mati; Marija, Alojz, Ivanka, sestri in brat, in ostalo sorodstvo. Potrti in skrušeni od najgloblje žalosti javljamo vsem sorodnikom, prijateljem in znancem prebridko vest, da je naša nad vse ljubljena in predobra soproga, mati, sestra, svakinja in teta, gospa ANGELCA MAJARON BOJ. TURŠIČ SOPROGA VELEPOSESTNIKA IN INDUSTRIJCA po kratki in težki bolezni, previdena s svetotajstvi, dne 1. maja umrla sredi najlepših let. Pogreb nepozabne pokojnice bo v petek, dne 3. maja ob treh popoldne iz domače hiše v Borovnici. Predobro ženo, preskrbno mamico ohranimo neizbrisno v hvaležnem spominu. V Borovnici, dne 2. maja 1940. Joško Majaron, soprog. Mara, Angelca, Jožica, Ankica • otroci. Marija Lovko, Ivanka Zafred, Uršula Švigelj, Anica Kravanja, dr. Lojie Turšič, sestre in brat, in vse sorodstvo. Trije potniki v ostarelem taksiju so bili: moja žena, gospod S. Fergusson, tedaj voditelj tistih vojnih poročevalcev United Pressa, ki so bili dodeljeni ameriškim in zavezniškim četam, in pa pisec teh vrst, tedaj predsednik United Pressa. Zadnje maziljenje, ki ga je opravil mrmrajoči voznik, je zadostovalo. Taksi se je stokaje vlekel še nekaj zadnjih hišnih skupin riaprej in se nazadnje ustavil pred vhodom na postajo Montparnasse, kjer je motor za zmeraj umrl. Potniki so se opotekli iz vozila in planili pod vodstvom nosača proti devetemu vlaku v Brest, ki je ravno hotel odpeljati. Moj ročni kovčeg je zletel v vlak in z naj-naglejšim vseh poslovilnih pozdravov sem zletel jaz za njim ter se ponoči peljal do Bresta. V mojem nahrbtniku je bil skrit dragocen potni list, ki me je pooblaščal, da lahko stopim na prvi prevozni parnik, ki bo peljal iz Bresta v Newyork. Ker so se Nemci na vsem bojišču od Rokav-skega preliva pa do švicarske meje docela umikali, je bila vojna v slehernem dejanskem pogledu končno in veljavno končana. Polkovnik House, Lloyd George, Clemenceau in drugi zavezniški državniki so se že posvetovali, da bi določili kraj za bližnjo mirovno konferenco — London, Washington ali Versailles, za katerega so se zavzemali Francozi. Pri zajtrku, ki ga je v nedeljo, 3. novembra priredil major Barclay H. Warburton, vojaški odposlanec pri ameriškem poslaništvu, je polkovnik House izrazi) prepričanjema je »vsega konec«. To je po njegovem lastnem mnenju in po mnenju tistih, ki so z njim to reč vedeli, pomenilo, da je končna udaja nemškega vojnega poveljstva samo še nekaj ur. 4. novembra, naslednji dan, ko mi je polkovnik House to zaupno povedal, je brzojavil državnemu tajniku Lansingu, da lahko sporoči ameriškemu tisku, »da je medzavezniška konferenca enodušno sklenila in podpisala pogoje za preiflirje, ki jih je še treba sporočiti Nemčiji«. Bilo je znano, da je te pogoje treba narekovati premagani Nemčiji. Maršal Foch, ki naj bi na prihodnji konferenci zastopal zaveznike, ni pustil nobenega dvoma o tem, da ne bo nikakih pogajanj. Nemškim posredovalcem naj bi bila dana prilika, da podpišejo, ne pa da mešetarijo. Pričakovali so, da bo ta reč šla gladko in brez zadržkov. Ko sem se 6. novembra odpeljal iz Pariza, je Wolffova brzojavka iz Berlina (Wolff je bil službeni nemški poročevalski urad) sporočila, da so nemški odposlanci odpotovali, da bi se sešli z zavezniško komisijo. Brzojavka ni povedala od kod so potovali. In tudi ni nič vsebovala o tem, kdaj bodo dospeli. Toda poročila med prijateljem in sovražnikom so prihajala in odhajala kar naprej in dogodki so se odigravali z veliko naglico. Bili so vsi razlogi za misel, da je razglasitev podpisanega premirja samo še vprašanje nekaj ur. Vse to mi je bilo docela jasno, ko sem naslednje jutro nekaj minut po devetih v Brestu stopil z vlaka z nalogo, naj poročam generalu Oeorgeju H. Harriesu, poveljniku ameriških ekspedicijskih oddelkov v Brestu. Še preden sem se utegnil preobleči, se mi je približal mlad moški v civilni obleki ter me nagovoril: »Gospod Howard?« Ko sem izpovedal pripadnost k s v* ji osebnosti, se mi je mladi moški predstavil kot zastopnik tamkajšnjega poročevalskega urada in mi dejal, da me mora peljati v pisarno poročnika Arthurja Horn-blovva,vodilnega obveščevalnega častnika v stanu generala Harriesa. Ko sva se odpravila peš na pot, je spremljevalec čisto mimogrede pripomnil: »Silno poročilo, kaj?« Ko sem ga vprašal, kakšno poročilo naj bi to bilo, mi je odvrnil, da je premirje podpisano. To je seveda bila zame novica. Razen tega pa je iz dveh razlogov bila zame izredno pomembna. Prvič zaradi tega, ker je Brest bil kabelska postaja in je brzojavka, ki si jo oddal v Brestu, šla naravnost v newyorški urad kabelske družbe. Drugič pa zaradi tega, ker so brzojavke, ki jih je dovolila cenzura v Parizu, in to celo nujna poročila, zaradi znane počasnosti in nezanesljivosti francoskih brzojavnih prog, pogosto potrebovala 20 do 7 ur, da so jih oddali iz Pariza po kopnem iz Pariza v Brest. Zveza iz Bresta do Newyorka je bila dosežena v malo trenutkih. Če bi v najugodnejšem primeru razglasitev premirja dali to jutro pariškemu tisku, bi brzojavka, oddana naravnost po kabelskem uradu v Brestu dosegla Newyork minute ali pa morda celo ure pred sleherno brzojavko, oddano v Parizu. Med tem pa me je moj spremljevalec v civilni obleki razočaral z izjavo, da poročilo ni uradno. Govorica se je bila po vsem bo-jiščnem ozemlju razširila po znani neuradni zvezi od ust do ust v vojski. Ta zveza je uradna sporočila večkrat prehitela za znaten čas. Hitela sva v pisarno poročnika Hornblowa, ki me je že pričakoval. Tudi on je vedel za govorico, ni pa mu bilo znano kako uradno potrdilo. Vsekakor pa je imel zame vabilo, naj z generalom Harriesom ob 12 zajtrkujem. Ko je pogledal v moja izkazila in v potni list, mi je Hornblow sporočil, da se bom peljal s parnikom »Great Northeen«. Čas odhoda mi bodo sporočili nekaj ur prej, preden bo ladja dvignila sidra. Poročnik me je spremil do hotela Continentala, kamor sem bil dodeljen. Ker se je sam zanimal za govorice o premirju prav tako ostro kakor jaz, mi je potem predlagal, naj poiščeva glavni stan admirala Henrya B. Wilsona, vrhovnega poveljnika ameriških pomorskih bojnih sil v Franciji, za katerega sem imel priporočilno pismo od mornariškega ministra Josephusa Daniesla. K nesreči pa admirala Wilsona ni bilo v poslovni sobi. Pisar je bil slišal govorico o premirju, a kolikor je vedel, ni admiral dobil nobenega uradnega poročila. Admirala niso v pisarni pričakovali pred 4. uro popoldne. Usoda je še enkrat zmešala karte. Še enkrat je bilo od neznatne spremembe v igri odvisno ali se bo kaj dogodilo ali ne. Če bi bil admiral Wilson zdaj tu, bi bil jaz opravil svoj vljudni obisk, bi bil zvedel, da je govorica nepotrjena in izostale bi bile burne posledice mojega srečanja z admiralom naslednji dan. In nastala bo V francoskih kolonialnih četah so podaniki kolonialnih zemelj, ki so raztresene po štirih delih sveta. Te čete, v katerih so črnci, Arabci in drugi temnopolti vojaki, so v današnji vojni kar upoštevanja vredne, saj štejejo že več kot 100.000 mož. Nekega majhnega moža pozdravljajo spoštljivo vsi ljudje, ki ga poznajo. Ta mož, oblečen v skoraj starinsko obleko kakor kak profesor v podeželskem mestu, z naočniki na ostrem nosu, s pravilno in skrbno počesano prečo po sredi glave, je francoski kolonialni minister Georges J. Mandel. Bil je že sodelavec znamenitega Clemenceauja. — Vsem je znana njegova neumorna delavnost in neodjenljivost na poti k cilju. In če govore kjer koli v Franciji o uspehih kolonialnega gospodarstva in o njegovih koristih za narodno blagostanje, je slišati vedno isti, skoraj prislovični stavek: »Temu se ne čudimo, kajti Mandel je Mandel!« Pripravljen biti, to je vse... Že leto in dan se je Mandel podrobno bavil s kolonialnim gospodarstvom, kajti slutil je vojno. Severna Afrika daje Franciji pšenico, fosfor in rudnine; Srednja Afrika les, olje in kakao Indo-kina riž, premog in zlato. In vse kolonialne posesti pošiljajo svoje sinove francoski domovini na pomoč. Sicer je Francija vse to že prej dobivala, preden je vstopil Mandel v kolonialno ministrstvo. Toda on je vse to pospešil, dogradil in izpopolnil ... Ob izbruhu sedanje vojne je bila zaradi tega vojaška in gospodarska mobilizacija francoskega imperija le vprašanje nekaj dni. „Je fafs la guerre" »vojskujem se" Ta izrek svojega velikega učitelja Clemenceauja je imel navado Mandel pogosto ponavljati, celo kadar je sedel pozno v noč pri svoji pisalni mizi v pogovoru s poveljnikom kolonialne armade, sivolasim generalom Buhrerejem. Medtem, ko sta ta dva bila odgovorna voditelja kolonialne posesti, zapovedovala uradom in tovarnam na vseh koncih sveta, medtem ko so gradili ceste in praznili pristanišča, je tisoče in tisoče kilometrov daleč od njiju korakala ena največjih črnih armad, kar jih pozna zgodovina. »Cesar iz Mossila je napovedal Nemcem vojno'* Kako Francozi lahko prepeljejo iz Dakarja, največjega francoskega kolonialnega pristanišča, na tisoče črnih vojakov-senegalskih strelcev, kakor se imenujejo v vojaškem izrazoslovju ti vojaki? V lahkotnem teku se vkrcavajo na ladje, nosijo telečnjake na glavah, puške in plinske maske čez ramena. Prihajajo iz ogromnega, večinoma pustinjskega ozemlja Afrike, ki je velika skoraj za polovico Evrope, ima pa samo 15 milijonov prebivalcev. To je francoska Zapadna Afrika. Pokrajine tega ozemlja kot Sudan, Mavretanija, Senegal, Slonokoščena obala, Volta in Gvineja, so sprejele v onih dnevih belo naborno komisijo in je bil ta dan za ondotne prebivalce praznik domovinske ljubezni, zlasti še ko so istočasno razglasili vojno. Najpomembnejša moža te dežele sta Oalan-^dou Diouf, črni zastopnik Senegalcev v franco-3^mu-u«! »Mu-u, gosf>od ravnatelj,« ga zavrne Robert in izgine. * Oče in sin. »Kaj pa počenja stari Mihač?« »Že več let sedi v ječi.« »In njegov sin?« »Ga pa od časa do časa obišče za nekaj mesecev.« Kanarček rešitelj V Rimu so nekoč gosi rešile Kapitol, v Mel-bourneu v Avstraliji pa je majhnemu kanarčku pripadla čast, da je rešil Kolonialno banko. V velikem poslopju je nastal požar in v najvišjem nadstropju so mnogi ljudje mirno spali, ne da bi slutili nevarnost, ki jim je pretila. Nenadno jih je zbudil neobičajen hrup. Bil je kanarček, ki je namesto svojega žvrgolenja vreščal na način, kakršnega pri malem ptičku niso bili navajeni. Ljudje, ki jih je to vreščanje zbudilo, so imeli potem še časa, da so postali pozorni na nevarnost in se rešili. Hitro so poskrbeli tudi za to, da so gasilci pravočasno ustavili požar, ki bi drugače uničil vse jx>slopje. Lastnik rumenega ptička, ki je bil tega kupil za nekaj mir, je odklonil ponudbo, da bi ga prodal za okroglo 50.000 lir. Toliko so mu namreč za malega naslednika kapitolskih gosi že ponudili. Kdor zmerno in pravilno jesti ne zna, si s svojimi lastnimi zobmi grob koplje. — škotska. »Lastnik ima samo eno hišo, najemnik pa na tisoče.« — Perzijska. zgledu. To so lesene hišice s slamo kritimi strehami, v kakršnih so vojaki pač navajeni prebivati doma. Praktični in teoretični pouk in vse vsakdanje življenje poteka kar na prostem. Za večino vojakov je vojaška uniforma prva obleka, ki so jo nosili v svojem življenju. Posamezni deli uniforme, kakor škornji, ovojke in razni pasovi, dalje rokovanje s plinskimi maskami — vse to je tem novincem zelo nepriročno. Častniki in podčastniki, pri katerih se še vedno javlja prirojeni črni element, živijo z vojaki, skrbijo za pravilno prehranjevanje, oblačenje in drugo. Senegalski strelci so namreč odlični vojaki, znano pa je tudi iz prejšnje vojne, da mnogo trpijo zaradi evropskega podnebja in morajo biti izredno toplo oblečeni. Ker so zapadno-afriški črnci izredno dobri strelci, zato jih je vrhovno poveljstvo brez nadaljnjega dodelilo k strojnicam in k topništvu. Kolonialna armada gg. Mandela in Buhrerja je samostojna edinica, kateri so prideljene vse vrste orožja. V novih »khaki«-uniformah z rdečimi čepicami na glavi, s telečnjaki, orožjem in plinskimi maskami nastopajo po nekaj mesecih priprave ti črni vojaki pot proti zbirališču v Dakarju, ki je najzapadnejša točka Afrike. Odtod dalje se pričenja dolga vožnja več tisočev kilometrov tja do bregov Mosele in Rena. še na ladjah se čujejo zvoki njihovih starinskih glasbil, s katerimi si krajšajo čas in gongi jih opozarjajo, da so jim njihovi kralji in poglavarji oznanili sveto vojno. Po skandinavskih mestih Stockholm, Bergen, Trondihjem, Kopenhagen, Oslo. — Značilnosti posameznih mest in krajev. Švedsko prestolnico Stockholm često imenujejo severne Benetke. Tu, v tem mestu je dalj časa bival indijski filozof Rabimdranath Tagore in pre-sanjal mnogo noči v stockholmski prirodi. Zanimiva pa ni samo priroda te prelepe okolice, ampak tudi življenje, ki poteka na tej zemlji. Tu ni beračev, ni slabo oblečenih ljudi, ulice so čiste, ob njih se razprostirajo palače, na trgih so spomeniki, ob njih modeme restavracije in obratovalnice. Vsak četrti prebivalec Stockholma ima svoj telefon. Mesto je že 700 let švedska prestolnica. V njem so bogate muzejske zbirke. Zlasti je znan bogat biološki muzej, ki je edinstven na svetu. Velika državna opera ima prekrasen razgled na morje. Zelo lep je tudi prostrani stadion, na katerem so bile zadnje predvojne olimpijske tekme leta 1912. Švedska je zemlja, ki je bogata na drvih in železni rudi, katero izvažajo v Narvik. — norveško pristanišče, in odtod v Nemčijo. Bergen je v glavnem leseno mesto. Večkrat je že pogorelo. Zadnjikrat 15. januarja 1916. Tu je včasih delovala in gospodarila nemška Hansa, na katero spominja še muzej. Bergen ima največjo ribiško in trgovsko mornarico na Norveškem. Večje ladje pristajajo v bližini mesta. Je eno najlepših in najbogatejših mest. Pravijo, da se tam rodi otrok z dežnikom pod pazduho, kajti Bergen je znan po tem, da pade v njem največ dežja. Življenje kaže, da je Norveška dežela gozdov, kar tudi vidimo v bergenskem etnografskem muzeju, kjer so vsi izdelki iz lesa in ie les glavno pridobitno sredstvo Norvežanov. Prav stare in nove hiše dajejo pokrajini svoj poseben izraz. Trondhjem je staro mesto z najstarejšo cerkvijo sv. Olafa iz leta 930, ki je najlepša gotska zgradba na severu. Mesto samo je ob vznožju lepih gora. Severno je znano izhodišče švedske rude, to je pristanišče Narvik. Malokatero mesto ima tako lepo okolico kakor Kopenhagen, ki je prestolnica Danske. Zlasti pa je lep dvorec Tronberg, to je tam, kjer se danska obala najbolj približa Švedski. Mesto je biser gradbene umetnosti in ga prištevajo med najlepša mesta sveta. Ta dvorec je ovekovečil Sheakes-peare. Tu se namreč odigrava znana drama danskega Hamleta, katerega grob naj bi bil nekje v bližini. Tronberg je znan po tem, da je bila tukaj meja med Dansko in rimsko državo. Pravijo mu tudi severne Atene, oziroma kraljica Baltiškega morja. Norveška obala je zelo členovita. Prav ta čle-novitost pa je bila vzrok, da je bilo tu razvito gu-sarstvo: Vikingi, najdrznejši pomorski narod v Evropi, so v srednjem veku pluli celo do Grenlandije in Amerike. Tu je glavno mesto Oslo, ki ni samo politično ampak tudi kulturno središče države. Nastalo je v zelo globokem fjordu. Mesto je zelo živahno, toda ko odbije ura polnoči, zaprejo vse javne lokale in od tedaj zavlada v mestu blagodejen Za Jugoslovansko tiskarno ? Ljubljani! Jože Kramarič. - Izdajatelj* Inž. Jože Sodja. - Urednik* Mirko Javornik - Rokopisov ne travma »Slovenski dom« Izhaja vsak delavnik ob 12. Mesečna naročnina 12 din, ta Inozemstvo 25 din. Uredništvo* Kopitarjeva nlica 6-IIL Ielefon it 4001 do 4005. Uprava: Kopitarjeva nlica 6.