INTERVJU SPORT ■o -r<"> im -t-■r- Igralec Rok Matek, negativec s televizije str. 26-27 Nizozemski veter pripihal Rennerju nenadejano medaljo str. 16 St. 28 / Leto 71 / Celje, 14. julij 2016 / Cena 2,50 EUR / Odgovorna urednica NT mag. Marjetka Raušl Lesjak novi tedni Bes zaradi načrtovane hitre ceste Zaradi popravljenega predloga trase hitre ceste proti Velenju naj bi v Šmartnem ob Paki 43 družin ostalo brez domov. Zato ne presenečata jeza in ogorčenje pro-testnikov ob napovedani predstavitvi gradnje ceste skozi dolino. Predstavnikom okoljskega ministrstva, Darsa in projektantom so jasno pokazali, kaj si mislijo o predlaganih rešitvah. str. 2-3, 28 Navdušite nas s p©t©р!з©шi Vaše prispevke pričakujemo na elektronskem naslovu tedriik@nt-rc.si do vključno 15. julija 2016. ПРТ1ГП1ЧТ Nagrade bo tudi letos prispevalo podjetje Optimist iz Celja. IZ NASIH KRAJEV Na Celjskem 34 zlatih maturantov str. 6-7 Birokratski zapleti pri ustanavljanju malih pivovarn str. 8 GOSPODARSTVO Legendarno slovensko znamko kupili Avstrijci str. NASA TEMA Slovenci smo med povprečno srečnimi narodi str. 12-13 KRONIKA- Kdo je kriv, ko pes ugrizne otroka? str. 14-15 KULTURA Portreti slovenskega Parnasa str. 11 VRTNARIMO Foto: SHERPA Dobrodošel popotnik s Kolumbove ladje str. 44 2 AKTUALNO UVODNIK (Ne)srečni dnevi Ponedeljek je bil za številne maturante srečen dan. Že to, da so opravili maturo, je mnoge navdušilo, če so bili rezultati nad pričakovanji, so bili lahko še bolj veseli. Na splošno velja, da so letošnji rezultati drugi najboljši v zgodovini države. O tem, kakšno vlogo še ima takšen zrelostni izpit, kot so ga imenovali nekoč, in ali bi bilo treba kaj spremeniti, v vsesplošnem veselju seveda ni bilo govora. Breme negoto- TATJANA CVIRN vega pričakovanja je bilo odloženo. Maturante čakajo dolge počitnice in jeseni novo poglavje v življenju. Če jih bo ves trud nekoč pripeljal do cilja, bodo morda lahko rekli, da so srečni, da jim je življenje dalo vse, kar so želeli. Pa je res tako enostavno? Vemo, da ni čisto tako, da se nam nenehno dogaja, da prihod do enega cilja ne pomeni konca poti, da se odpirajo nove in da nikoli nismo povsem zadovoljni z vsem, kar imamo, kaj šele, da bi lahko prostodušno priznali, da smo kdaj tudi srečni. Saj veste, kako je, če hodite v hribe. Pot je tista, ki vam je v veselje, ko ste na cilju, želite kmalu še kam drugam. Razne raziskave nam kažejo, da kot narod nismo med najbolj zadovoljnimi, pišemo tokrat v Naši temi. To je jasno vsakomur, ki se ozre okoli sebe in prisluhne »sotrpinom« v tej naši deželici. Ali sploh znate ob srečanju s prijateljem na vprašanje o tem, kako ste, odgovoriti, da dobro? Ali pa takoj vklopite ploščo, imenovano »jamranje«, in potem si tudi sogovornik ne more kaj, da ne bi malo potožil o svojih težavah? Najbolj zanimivo je, da mnogi tarnajo že iz navade, četudi jim nič posebnega ne manjka. Prav zanimivo bi bilo slišati, kaj jih v življenju sploh osrečuje. Če naj bi veljalo, da imamo občutek za srečo deloma zapisan že v genih, se zdi, da so se ti poigrali z nami in da nam ves čas kažejo črne podobe. Morda je kriva naša preteklost, ki nas je naučila previdnosti, nezaupljivosti in tega, da nikoli ni tako slabo, da ne bi moglo biti še slabše. Večkrat pomaga že zavedanje, da črnogledost in tarnanje nista rešitvi. Osrečujoče je lahko že to, da si zdrav, da te nič ne boli, da živiš med ljudmi, ki te imajo radi, da lahko odideš na delo, si privoščiš klepet s prijatelji, minute za sprostitev in rekreacijo, da lahko v miru poješ tortico ali si privoščiš sladoled, da si vesel in hvaležen, ko zvečer ležeš v posteljo in v miru zaspiš. Na takšne navidezne malenkosti pozabljamo, ker se zdijo samoumevne. K sreči zagotovo sodi tudi miren dom, zavetje pred svetom. Če si ga postavil z veliko odrekanja in z lastnimi žulji, je njegova vrednost toliko večja. Ko se lepega dne zgodi, da je zaradi »višjih ciljev« (beri: hitre ceste) tvoj dom ogrožen, je seveda vsakršna razprava o tem, kako je treba biti pozitivno naravnan, smešna. Logični posledici sta nezadovoljstvo in upor. Pa bosta dovolj za ponovni premislek? In če že, ali obstaja trasa, ki bi ustrezala vsem? Glede na dolgoletne tovrstne razprave, proteste ter argumente za in proti gotovo tudi tokratna rešitev ni zadnja. ČETRTEK 1 1 PETEK A 20 23 SOBOTA I 1 NEDELJA \±J 25 ^ 27 C3" ■ 14 ! £3 > Misel tedna Najsrečnejši je tisti, naj bo kralj ali kmet, ki najde mir v svojem domu. (Orison Swett Marden) Če naj bi veljalo, da imamo občutek za srečo deloma zapisan že v genih, se zdi, da so se ti poigrali z nami in da nam ves čas kažejo črne podobe. AVTOCESTNI BEGUNCI ? > T NE, HVALA! TO SO Ni DOMOV »Podgore ne damo!« Krajani preprečili javno razgrnitev predloga trase tretje razvojne osi - Danes protest še v Braslovčah Na nasprotni strani ceste ostajajo Velenjčani. Ti traso F2-2 že ves čas podpirajo in so na nek način tudi njeni snovalci. V torek so združili tudi župane zgornje savinjskih in koroških občin. Ti so na pobudo velenjskega župana Bojana Kontiča predsedniku vlade poslali pismo podpore v prizadevanjih za umestitev sporne trase. Ministrstvi za infrastrukturo ter okolje in prostor bosta danes skušali spremembe osnutka državnega prostorskega načrta predstaviti še najprej v Velenju in nato zvečer še v Braslovčah. Tam je prav tako napovedan protestni shod in lahko se zgodi, da bodo nasprotniki trase javno predstavitev tudi tam preprečili. V Šmartnem ob Paki je bila za torek napovedana prva javna razgrnitev popravljenega predloga trase hitre ceste proti Velenju s priključkom v Šentruper-tu. Krajani so ob podpori občanov Polzele in Braslovč pol ure pred napovedano predstavitvijo pripravili protest proti gradnji ceste skozi dolino, na katerem so predstavnikom okoljskega ministrstva, Darsa in projektantom jasno pokazali, kaj si o predlaganih rešitvah mislijo. Sporočilo je bilo eno samo: »Ceste nočemo, svoje zemlje in domov ne damo!« Udeleženci protesta so se zavzeli za rešitve, ki povzročajo manj okoljske škode, manj vpliva na kulturno krajino, ki ohranjajo najboljša kmetijska zemljišča, vodne vire in hkrati po nepotrebnem ne prizadenejo 43 družin, ki bi jim za potrebe te ceste rušili domove. »Smo za rešitve, ki so boljše, hitrejše in bolj racionalne pri porabi javnega denarja. Žrtev naše doline bi bila po nepotrebnem prevelika. Tu je poligon za politiko in ostale vpletene, saj so pri umeščanju tako velikih infrastrukturnih objektov v prostor prisotni veliki apetiti in veliko želja,« so opozorili. Na govorniškem odru pred kulturnim domom se je zvrstilo precej govorcev, ki so vsak s svojega področja in zornega kota ponovno osvetlili, zakaj trasa F2-2 ni primerna. Tokrat je bil med njimi tudi domači župan Janko Kopušar - občina Šmartno ob Paki bo namreč morala za ta projekt odstopiti kar pet odstotkov ozemlja. Kopušar je bil jasen: »Ne poznam občine v Sloveniji, ki bi za kakršen koli državni projekt ali objekt namenila toliko ozemlja. Poleg tega v Šmartnem takšne ceste ne potrebujemo.« Ob tem je dejal še, da se zavedajo, da je posodobitev cestnega omrežja nujna in da dobra cestna infrastruktura pomeni razvoj in napredek. Raje obnova obstoječih cest Čeprav predvidena cesta v občini Polzela ne bi povzročila takšnega »opustošenja« kot v Šmartnem, a tudi v Braslovčah, se je protesta udeležil polzelski župan Jože Kužnik. Meni namreč, da je vsak dolžan narediti vse, da bo država ponovno, tokrat enakovredno, proučila in obravnavala vse možne in predlagane trase. Opozoril je, da bi lahko z denarjem, ki bi ostal, v primeru gradnje boljše in cenejše trase po obstoječem koridorju med Velenjem in Arjo vasjo obnovili številne druge ceste: »V celoti bi lahko obnovili cesto med Polzelo in Velenjem, a tudi cesto od Šen-truperta do Logarske doline.« Protesta se ni udeležil Branimir Strojanšek, župan Braslovč, kjer zaradi ceste ne bodo rušili, bodo pa kmetje izgubili veliko prvovrstne kmetijske zemlje. Je pa bil med protestniki eden najglasnejših borcev proti trasi, predstavnik civilne iniciative Braslovče Žan Pižorn. Ta je med drugim zbrane spomnil, da jim je z argumentiranim nasprotovanjem že dvakrat uspelo ustaviti ta nesmiseln projekt. »Nato je velenjski lobi leta 2015 dosegel, da so na ministrstvu od mrtvih obudili s sklepom zavrženo traso F2-2. Od lani nam ves čas kažejo nove in nove osnutke in nas želijo prevarati. Vse samo zato, da bi te osnutke sprejeli. Ne bo jim uspelo.« Avtocestni begunci Precej čustven nastop je pred sokrajani imel predsednik vaške skupnosti Podgo-ra Gregor Bratkovič. V Pod-gori bi namreč zaradi trase porušili največ stavb, med njimi številne stanovanjske hiše, brez domov pa bi ostalo 43 družin. »Ne želimo biti begunci v lastni državi zaradi napačnih odločitev politi- AKTUALNO 3 ke.« Poleg tega je opozoril, da so krajani že obremenjeni zaradi šoštanjske termoelektrarne, kamnoloma in asfaltne baze, petodstotni naklon klanca na pobočju Gore Oljke pa bi vse skupaj še poslabšal, je bil jasen Bratkovič in dejal, da ljudje tukaj že nekaj let živijo v strahu. Kot begunci bi se na lastni gori počutili tudi planinci. Sandi Mlakar iz Planinskega društva Polzela je med drugim dejal: »Planinci se zavedamo pomembnosti poti. Le po poteh se namreč pride na vrh. Potrebujemo pešpoti, kolesarske poti, regionalne in magistralne ceste in seveda avtoceste. Narava velikokrat že sama poskrbi za različne poti, po katerih se gibajo živali. Narava te poti izoblikuje z občutkom in ji gre zelo dobro. Človek pa ima poleg občutka še pamet in lahko svoje tako pomembne in trajne povezave v prostor umesti premišljeno.« Gora Oljka je tudi simbol planincev in ob njegovi skrunitvi tajnik domačega planinskega društva Martin Likeb ni mogel skriti žalosti in zadržati solza. »Različni so vzroki in motivi, ki nas popeljejo na te poti. Cilj je isti. Na vrhu srečati prijatelja, z njim izmenjati besedo, pozdrav in se poln energije, pomirjen vrniti v dolino,« je med drugim dejal Likeb. Planinci obljubljajo, da se bodo z vsemi razpoložljivimi sredstvi borili, da bodo preprečili slovenski politiki in uradnikom, da bi Gori Oljki zadali neozdravljivo rano. Ne razvojna os, le bližnjica za Velenje Po podatkih okoljskega ministrstva je omenjena cesta načrtovana kot štiripasovnica z vmesnim ločilnim pasom in odstavnimi nišami. Dolžina trase je približno 14 kilometrov in se začne na priključki Velenje jug ter se nadaljuje skozi predore Podkraj, An- draž in Veliki Vrh, nato preide v dolino Hudega potoka in Podgore, kjer je speljana po zahodnem pobočju Gore Oljke. Za viaduktom Gora Oljka se cesta spusti proti priključku Podgora, z viaduktom prečka železniško progo Celje-Vele-nje ter se približa naselju Pa-rižlje. Od priključka Parižlje je cesta speljana do novega priključka na avtocesto Šen-tilj-Koper, zahodno od obstoječega priključka Šentrupert. Po navedbah združenih civilnih iniciativ je predlagana hitra cesta trikrat dražja od tiste proti Arji vasi, saj so predvideni kar trije predori in po novem tudi pokrit vkop. Po njihovem mnenju je neskladna tudi s strategijo prostorskega razvoja Slovenije, saj ne povezuje mest Velenja in Celja. Nasprotniki trase zato trdijo, da ta cesta ni del tako opevane tretje razvojne osi. »Ta naj bi prišla iz Avstrije do Slovenj Gradca, naprej do Velenja, Celja, Novega mesta in do Hrvaške,« je komentiral priznan zdravnik, znan komik, nekdanji občinski svetnik in spoštovan občan Jože Robida »To ni nobena tretja razvojna os. To je samo bližnjica Velenja do Ljubljane!« Stroka je razdeljena Med protestniki je bil tudi arhitekt Janko Rožič, ki sporni trasi že ves čas nasprotuje. »Globoka zareza, ki je na nek način še prostorsko neprimerna, bi absolutno pregrobo posegla v ta izjemen prostor kulturne in naravne dediščine.« Rožič zagovarja, naj se v tem trenutku še enkrat na sodoben način in z vsem pridobljenim znanjem preučijo vse možnosti povezave med Celjem in Velenjem. Ob tem opozarja na to, da bo gradnja po Spodnji Savinjski dolini izjemno zahtevna in lahko zaradi nepoznavanja terena pride do časovnega zamika in seveda do podražitev. Da bo gradnja na tem terenu zelo zahtevna in draga, je v študiji, ki jo je napravil na predlog krajanov, opozoril tudi geolog Mihael Ribičič. Robida se medtem sprašuje, kako je mogoče, da se v Sloveniji z vsakokratno politično menjavo zamenja tudi stroka. »Ali se ceste pod eno ali drugo vlado gradijo drugače? Rabimo stroko, ki bo delovala neodvisno.« S protestom odnesli razpravo Na javno razgrnitev, ki so jo v kulturnem domu v Šmar-tnem ob Paki pripravili na pobudo ministrstva za okolje in prostor, je prišla tudi trenutno prva borka predlagane trase direktorica direktorata za prostor, graditev in stanovanja Barbara Radovan. Ta je medijem že pred začetkom razprave in protesta povedala to, kar je pred dnevi dejala tudi že ministrica Irena Majcen, da bo vlada pri trasi F2-2, vztrajala. »Trasa F6 bi nas vrnila skoraj deset let v preteklost. Vlada se je lani odločila, da nadaljuje sprejemanje tega državnega prostorskega načrta, in mi ga bomo z vso odgovornostjo speljali do konca.« Ob tem je Radova-nova dejala še, da si ne dela utvar, da se s podobnimi protesti in civilnimi iniciativami ne bi srečevali tudi ob umeščanju trase F6 ali katerekoli druge ceste takšnega obsega. »Civilne iniciative so stalnica prostorskega umeščanja.« Krajani, protestniki, ko so že naveličani prepričevanja, za ponovno predavanje in »pranje možganov« niso kazali zanimanja. Razprava se je sicer ob skromnem obisku - v dvorani je sedelo le kakšnih deset ljudi - začela. A so jo protestniki kmalu prekinili. Ker predlagatelji trase niso prišli pred dom, kjer jih je čakala množica, je ta vkorakala v dvorano kulturnega doma. Pripravili so mimohod, z navijaškimi rekviziti in s skandiranjem so ustvarili takšen trušč, da so se gostje zbali in na pomoč poklicali policijo. Še pred prihodom mož postave so predlagatelji skozi stranska vrata zapustili dvorano. Javne razgrnitve tako ni bilo. Policija je kasneje pred domom s krajani, ki so tam še ostali, opravila razgovore, a kršitev ni zaznala. »Bili smo kulturen sogovornik« Župan Šmartnega ob Paki Janko Kopušar, ki je med svojim nagovorom dejal, da so bili Šmarčani vselej kulturen in konstruktiven sogovornik, je bil nad takšnim ravnanjem krajanov razočaran in se boji, kako bo zdaj občina lahko enakopraven sogovornik načrtovalcem nove ceste. Občani so sicer Kopušarju pred tem že večkrat očitali, da so bila nasprotovanja lokalnega vodstva premedla in da se vse prepogosto popušča pritiskom iz Velenja. LEA KOMERIČKI Foto: SHERPA Krajani ponovni predstavitvi niso želeli prisluhniti, so pa predstavnikom vladnih služb jasno in glasno povedali in pokazali, da s takšnim predlogom v dolini niso zaželeni. NE PREZRITE Zgodbe družin, ki bi po načrtih za hitro cesto ostale brez domov! stran 28 4 GOSPODARSTVO »Vsak evro obrnemo trikrat« Predsednik uprave Kovintrada Marko Staroveški za letos napoveduje 4-odstotno rast podjetja - Bankam že vrnili 11 milijonov evrov Lastniki celjskega Kovintrada so na nedavni seji skupščine potrdili dopolnitve statuta, ki bodo družbi v naslednjih petih letih omogočile povečanje osnovnega kapitala za 717 tisoč evrov oziroma za največ polovico. Novoizdane delnice bodo lahko kupili le zunanji vlagatelji. Predsednik uprave Marko Staroveški pravi, da se za takšne dopolnitve niso odločili, ker bi že v bližnji prihodnosti načrtovali vstop strateškega partnerja. »Vrata smo samo odprli, pred njimi pa ne stoji nihče,« trdi Staroveški. »Sprememba statuta omogoča dokapitalizacijo in v primeru dobre priložnosti vstop strateškega partnerja. Pač moramo biti pripravljeni na različne možnosti,« še pojasnjuje. Kovintrade, ki je po propadu nekaterih sorodnih družb najpomembnejši slovenski trgovec na področju metalurgije in ogrevalne tehnike, je eno redkih podjetij pri nas v večinski lasti sedanjih in bivših zaposlenih ter njihovih družinskih članov. Marko Staro-veški je prepričan, da mu prav takšna lastniška struktura Leto 2015 je bilo za Kovintrade eno najtežjih doslej, pravi predsednik uprave Marko Staroveški omogoča preživetje. »Trgovinskih podjetij, kot je naše, v Sloveniji ni več veliko, zato smo zanimiva tarča za morebiten prevzem. Notranje lastništvo je zato zelo pomembno. Ne samo zaradi obrambe pred neželenimi lastniškimi spremembami, ampak tudi zaradi dobrega delovanja. Ker ga hočemo podpirati tudi v prihodnje, bomo svoje mlade perspektivne kadre spodbujali, da kupijo delnice pod- jetja, ali pa jih bomo z njimi nagrajevali. Prav zato smo na seji skupščine potrdili še eno spremembo statuta, in sicer da lahko uprava kupuje in prodaja delnice podjetja iz sklada lastnih delnic, vse le s soglasjem bank podpisnic sporazuma.« Aritmija rasti in padcev cen Leto 2015 je bilo za Kovintrade eno najtežjih doslej, lahko bi ga primerjali z letom 2009, pravi Marko Staroveški. »Razlog so bile nizke prodajne cene surovin na področju metalurgije, s katero ustvarimo največ prihodkov. Zelo težko je bilo doseči marže, ki zadoščajo za pokrivanje naših stroškov. Vendar nam je uspelo, poslovno leto smo zaključili z dobičkom, medtem ko je večina sorodnih podjetij v srednji Evropi imela izgubo.« Kljub za 6 odstotkov večji količinski prodaji je Kovintrade zaradi nizkih cen lani imel manj prihodkov kot predlani. Znašali so 115,5 milijona evrov. Nihanje cen se je nadaljevalo tudi v leto 2016 in je bilo zlasti veliko v prvih dveh me- secih. »Dogajala se je prava aritmija rasti, saj so v samo enem mesecu cene najprej poskočile tudi do 50 odstotkov in nato padle za 20 odstotkov. Takšne spremembe so zahtevale veliko prilaganje in rezultati v prvih letošnjih mesecih dokazujejo, da nam uspeva. Imeli smo 62 milijonov evrov prometa, kar je za 4 odstotke več kot v enakem lanskem obdobju,« pravi Sta-roveški, ki verjame, da so cene že dosegle dno, zato v drugi polovici leta ne pričakuje tako nihajočega poslovanja, in da bo podjetju uspelo uresničiti letni načrt prodaje. Tudi dobiček naj bi bil višji od lanskega. Umik tudi iz Rusije in Belorusije Tako kot matično podjetje naj bi letos 4-odstotno rast zabeležila celotna skupina Kovintrade, ki jo sestavljajo hčerinske družbe in predstavništva v trinajstih državah. Prihodki od prodaje celotne skupine, ki zaposluje 330 ljudi, od tega 180 v Celju, so lani znašali 152 milijonov evrov. Najuspešnejše je še vedno hčerinsko podjetje na Češkem. Po ukinitvi predstavništva v Ukrajini so se v Kovintradu odločili še za umik z ruskega in beloruskega trga. »Ugotovili smo, da to nista več naša naravna trga, da s svojimi programi na njiju ne moremo biti uspešni. Poleg tega sta oba trga zelo draga in nepredvidljiva, velike so tudi tečajne razlike,« pojasnjuje Marko Staro-veški in poudarja, da umik, za katerega so se odločili po rok, zato tudi ne načrtujemo večjih širitev in naložb, čeprav ugotavljamo, da imamo v Sloveniji premalo skladiščnih zmogljivosti. Omejeni smo namreč z dogovorom o prestrukturiranju posojil,« razlaga Staroveški. Kovintra-de je leta 2014 z devetimi bankami sklenil dogovor o vračanju dolgov, v skladu s katerim mora do leta 2019 poravnati polovico svojih finančnih ob- Kovintrade 40 odstotkov prometa ustvari na tujih trgih, večinoma v srednji in južni Evropi. Delež izvoza želi v prihodnjih letih še povečati, zato se vedno bolj usmerja v prodajo programov z več dodane vrednosti. enem letu tehtnega razmisleka, ne bo boleč. Ustanavljanja novih podjetij v tujini ne načrtujejo, saj imajo na svojih starih trgih še dovolj prostora za širitev. »Svoj položaj želimo okrepiti tam, kjer smo že prisotni,« pravi Staroveški. Pred kratkim so preko hčerinskega podjetja v Beogradu odprli filialo v Banjaluki. »Vsak evro moramo obrniti trikrat, preden ga damo iz veznosti. Do zdaj je izpolnil vse zahteve in bankam že vrnil 11 milijonov evrov ter zadolženost znižal na malo manj kot 30 milijonov evrov. »V skladu s programom prestrukturiranja smo opustili nekaj prodajnih programov, ki niso bili ekonomsko upravičeni, števila zaposlenih pa nismo zmanjšali,« še poudarja Staroveški. JANJA INTIHAR Veterinarstvo Šentjur ni zaprlo vrat Čeprav je celjsko sodišče prejšnji mesec razglasilo stečaj Veterinarstva Šentjur, podjetje dela naprej. »Če bi vrata zaprli, čeprav za samo en dan, bi s tem nastala velika škoda, saj bi izgubili vse stranke,« je prepričan stečajni upravitelj Branko Mavrič. »Delujoče podjetje bo lažje prodati, poleg tega bo prineslo več denarja v stečajno maso, kar pomeni, da bodo upniki bolje poplačani.« Kot je znano, je stečaj Veterinarstva Šentjur predlagal Bojan Frantar, ki je delal v ljubljanski poslovni enoti. Podjetje namreč tri mesece zapored, od marca do maja, zaposlenim ni izplačalo plač. Direktor in večinski lastnik Matej Zupanc je sodišču sicer predlagal, naj odločanje o stečaju preloži do konca junija, češ da že pripravlja predlog za prisilno poravnavo. Ker ni predložil vse potrebne dokumentacije, je sodišče sprejelo sklep o stečaju. »Morda je tako bolje in bo podjetje lahko zdaj raslo na bolj zdravih temeljih,« pravi Zupanc, ki s stečajem ni izgubil le pomembnega dela svojega premoženja, ampak tudi položaj, saj je trenutno v podjetju le eden od petih zaposlenih. Zupanc pojasnjuje, da so se težave začele lani z odhodom dveh zaposlenih, sicer tudi družbenikov podjetja, h konkurenčni družbi. S sabo naj bi »odnesla« tudi vse svoje stranke. Pravi plaz naj bi sprožila anonimka, ki je zaokrožila po slovenskih veterinarskih podjetjih in so jo brali tudi dobavitelji opreme in živalske hrane. »V anonimki je bil zapisan cel kup neresnic o meni, kar je zelo škodo- valo ugledu in tudi poslovanju podjetja,« pravi Zupanc. Upravitelj še brez strategije Stečajni upravitelj Branko Mavrič načrta, kako bo potekal stečaj in v kakšnem obsegu bo poslovalo veterinarstvo, še ni naredil. Zato zaposlenim tudi še ni vročil odpovedi pogodb o zaposlitvi. »Ne vem, ali bom podjetje vodil sam ali ga bom do prodaje dal v najem. Vsekakor želim, da ga prodam kot celoto in kot delujoče podjetje, saj bo s tem njegova vrednost bistveno višja,« pravi Mavrič, ki je prepričan, da se bo zgodba šentjurskega veterinarstva končala dobro. JI Ljubljanska agencija povečuje delež v slatinski medicini Agencija Renee iz Ljubljane je svoj 51-odstotni lastniški delež v Zdravilišču Rogaška Zdravstvo povečala na 76,5 odstotka. Lastnik preostalega deleža je zdravnik Bojan Tepeš oziroma njegovo podjetje Abacus Medico. ENERGETIKA CELJE PREKLOPITE na PLIN Ljubljanska agencija je v slatinsko družbo lastniško vstopila leta 2014, ko je odkupila delež, ki ga je več kot deset let imel Diagnostični center Bled. Čeprav je lastnik Boris Biček takrat napovedoval, da deleža ne namerava povečevati, je letos odkupil še 25,5 odstotka družbe. Zdravilišče Rogaška Zdravstvo je vodilni ponudnik zdravstvenega turizma pri nas in največja zasebna zdravstvena ustanova v Sloveniji, v kateri je zbrana ekipa 90,6 95,1 95,9 100,3 radio cehe Vedm t шшј! priznanih strokovnjakov z različnih področij medicine. Ukvarja se predvsem s preprečevanjem, z zdravljenjem in rehabilitacijo gastroente-roloških in presnovnih bolezni. Pod njenim okriljem deluje tudi hotel Slatina s 60 posteljami. Od leta 2008 družba v javnosti nastopa pod blagovno znamko Medical center Rogaška. Vezana je zlasti na goste oziroma bolnike iz tujine. V preteklih letih so prevladovali Rusi in največ jih je v Rogaško Slatino pripeljala prav Agencija Renee. Zdravilišče Rogaška Zdravstvo zaposluje 130 ljudi, njegov lanski promet je znašal 7,5 milijona evrov. JI Letos višji prihodki in dobiček Lastniki Gorenja letos ne bodo dobili dividend. Leta 2015 je družba imela 4 milijone evrov izgube, ki jo je, kot so sklenili na seji skupščine, pokrila iz prenesenega dobička prejšnjih let in s popravki kapitala. Delničarji so upravi in nadzornemu svetu za delo v preteklem letu podelili razre-šnico ter zaradi odstopa Keitha Milesa za novega nadzornika imenovali Miho Košaka. Miha Košak je neodvisni svetovalec s slovenskim in z britanskim državljanstvom. Med drugim je delal tudi v Londonu in bil član prejšnje sestave nadzornega sveta v NLB. Več skladov in bank ter malih delničarjev se z imenovanjem Košaka ni strinjalo in je za novega člana nadzornega sveta predlagalo Karla Kardova, svetovalca na področju naložb, prevzemov in združitev v vzhodni Evropi, vendar na seji prisotni delničarji njihovega predloga niso podprli. Razlog za lansko izgubo Gorenja so bile velike tečajne razlike, ki jih z dobičkom v zadnjem četrtletju ni moglo pokriti. Leto 2016 je družba začela zelo dobro, saj je v prvem četrtletju v primerjavi z enakim lanskim obdobjem prihodke povečala za 6,5 odstotka in imela dobiček. Dokončnih številk za drugo četrtletje še ni, vendar je bilo, kot pravi vodstvo Gorenje, še boljše kot prvo. Zato ostaja pri svoji napovedi, da bo družba konec leta imela 7,6 milijona evrov dobička. Na skoraj vseh trgih je namreč povečala prodajo gospodinjskih aparatov pod lastno blagovno znamko. Gorenje v svoji strategiji do leta 2020 načrtuje, da bo prihodke povečalo za 400 milijonov evrov na 1,56 milijarde evrov. JI MESTNA THZNICfl CELJE domače dobrote sredi meita VEM, KAJ JEM! — PREDELANO DOMA — WWW.SIMBIO.SI I JJ RS, GOSPODARSTVO 5 Oprema je vidno dotrajana in bi bolj kot v proizvodnjo sodila v muzej. A glede na zagnanost novih lastnikov bodo v Celju kmalu upravljali s sodobnejšimi stroji. Legendarno slovensko znamko kupili Avstrijci Družba Brevillier Urban & Sachs & CO KG, lastnica blagovne znamke Jolly, kupila podjetje Aero Ida - Za razvoj in posodobitev proizvodnje milijon evrov Še eno slovensko podjetje s prepoznavno blagovno znamko so kupili tujci. Avstrijci so minuli teden na dražbi za približno pol milijona evrov kupili celjski Aero Ida. Hčerinsko družbo propadlega Aera, ki je znana predvsem po vodenih in tempera barvicah, je kupil lastnik legendarnih barvic Jolly. Avstrijci obljubljajo, da bo proizvodnja ostala v Celju, ohranili, celo povečali naj bi število zaposlenih. Kot je zatrdil Clemens Ellmauthaler, globalni vodja prodaje izdelkov Jolly, je osnovni cilj nakupa obdržati proizvodnjo v Sloveniji, ohraniti vsa delovna mesta in Aeru povrniti ugled. Avstrijci so navdušeni nad znanjem in izkušnjami slovenskega kadra in se, kot pravi predstavnik lastnika, zavedajo, da lahko s sinergijami dosežejo Direktorica Mateja Pučko in globalni vodja prodaje izdelkov Jolly Clemens Ellmauthaler nove velike uspehe. Presenečeni so, da nekdanji lastniki VODOVOD - KANALIZACIJA _JAVNO PODJETJE, d.O.O._ Lava 2a, 3000 CEUE * Tel.: 03/42 50 300 * Fax: 03/ 42 50 310 E-mail: info@vo-ka-celje.si www.vo-ka-celje.si Služba za prijavo okvar: 03/ 42 50 318 Z urejenim odvajanjem in čiščenjem odpadnih voda do zdrave pitne vode in prijaznega okolja. niso zaznali vsega potenciala podjetja. »Veliko bogastvo se skriva tudi po predalih, kjer so spravljene stare recepture za res kakovostne barve, ki jih bomo skušali obuditi,« je dejal Ellmauthaler, ki je dan po nakupu obiskal proizvodnjo v Celju. Kakovost ni vprašljiva Kakovost izdelkov Aero je znana daleč čez meje Slovenije, razlaga predstavnik avstrijskega lastnika. »Čeprav so prejšnji lastniki zanemarili vlaganja v nadaljnji razvoj, tako Lastnik blagovne znamke Jolly s 50-le-tno zgodovino ter sedežem in proizvodnjo v Avstriji zaposluje več kot 300 ljudi. Svoje izdelke prodaja v Evropi, arabskem svetu, ZDA in Južni Koreji. znamki se odlično dopolnjujeta, hkrati sta si zelo podobni. Obe izražata tradicijo in stavita na domačo proizvodnjo s poudarkom na visoki kakovosti izdelkov. Z nakupom Aera smo zapolnili še manjkajoče področje in strankam bomo lahko ponudili celovito paleto potrebščin,« pravi Ellmauthaler, ki Slovence ob tem poziva, naj kupujejo domače izdelke in ne cenenih z vzhoda. Zahtevno prehodno obdobje Zaradi stečaja Aera je bilo izgubljenega veliko časa, kar skrbi tudi novega lastnika Aera Ida. Čeprav proizvodnja v omejenem obsegu poteka neprekinjeno, je Jolly kot rešitelj podjetja prišel v zadnji sekundi, tik pred začetkom novega šolskega leta. »Trgovci s šolskimi potrebščinami so namreč že nestrpno čakali na usodo podjetja in njegove izdelke začeli nadomeščati z rešitvami iz uvoza. Blagovna znamka Aero se zdaj zanesljivo vrača na domače prodajne police,« je prepričana Pučkova. Avstrijci napovedujejo, da bodo v podjetje, ki so ga na dražbi kupili po izklicni ceni 541 tisoč evrov, vložili še vsaj milijon evrov. Kot so že ob ogledu ugotovili, so stroji zastareli. »Delujejo še in bi verjetno lahko delovali še nekaj časa. A če želimo proizvodnjo razširiti, bo treba tehnologijo posodobiti,« o načrtih razlaga Ellmauthaler in napoveduje, da bodo z barvicami iz Celja skušali osvojiti tudi tržišča Nemčije in ZDA, kjer je povpraševanje po visokokakovo-stnih šolskih potrebščinah, tudi temperah, zelo veliko. Boleča izguba »matere« Aero je hčerinsko družbo Aero Ida ustanovil leta 1992 in zanjo devet let kasneje pridobilo status invalidskega podjetja. Aero Ida je šolske barvice začel izdelovati šele leta 2008, ko je kupil lastno opremo, takrat je tudi zaposloval več kot šestdeset ljudi ali za skoraj polovico več kot danes. Večino barvic proda doma, med tujimi pa so njegovi najpomembnejši trgi Bosna in Hercegovina, Hrvaška, Češka, Srbija in Madžarska. Ker je Aero Ida tretjino prihodkov ustvaril s prodajo izdelkov in storitev svoji matični družbi, ga je stečaj Aera zelo prizadel. Marsikaj je moral postaviti na novo in izpad prihodka nadomestiti z iskanjem novih poslov. Kljub temu je lansko leto zaključil z izgubo, njegovi prihodki so v primerjavi z letom 2014 padli za 20 odstotkov in so znašali milijon evrov. Letos na dražbi še dva obrata Kupoprodajno pogodbo, ki sta jo stečajna upraviteljica Aera in predstavnik novega lastnika Aera Ida podpisala takoj po končani dražbi, mora potrditi še sodišče. Upravite-ljica Alenka Gril ne pričakuje težav in pripravlja dražbe preostalega premoženja Aera. Sodišče je pred dnevi že sprejelo sklep o prodaji obrata Aero Copy in določilo izklicno ceno 786 tisoč evrov. Dražba bo predvidoma v začetku septembra. Grilova že ima tudi sklep za prodajo obrata v Šempetru, kjer je bil osrednji del proizvodnje Aera. Na zahtevo največje ločitvene upnice, Družbe za upravljanje terjatev bank, bo izklicna cena za nepremičnine skupaj z opremo enaka tržni vrednosti, ki znaša 4,3 milijona evrov. Tudi za obrat v Šempetru datum dražbe še ni določen. Predvidoma še letos naj bi na dražbo šel tudi Aerov kompleks v Ipavčevi ulici v Celju. Za nakup Aera Ida so se potegovali tudi Eurocom iz Kranja, ki se ukvarja s prodajo šolskih in pisarniških potrebščin ter promocijskega materiala, nepremičninska družba Mapros iz Horjula in Stanko Vogrinec s Ptuja. Poleg podjetja Aero Ida je upraviteljici do zdaj uspelo prodati še dva velika proizvodna stroja. Rezalni stroj je za 116 tisoč evrov kupilo podjetje Scandstick, ki je bilo tudi med ponudniki za najem šempe-trskega obrata. Impregnirni stroj, za katerega je bila na dražbi dosežena cena 75 tisoč evrov, pa je šel na Portugalsko. LK, IJ, foto: SHERPA v stroje kot tudi v prodajne aktivnosti, smo uspeli ohraniti kakovost,« je zadovoljna direktorica podjetja Aero Ida Mateja Pučko. Prepričana je, vsaj glede na prva zagotovila novih lastnikov, da celjsko podjetje, ki ima status invalidskega podjetja, po letih negotovosti in životarjenja čakajo lepši časi: »V začetku predvsem zaradi tega, ker bomo razširili prodajni program.« Kar je Aero na področju tempera barv, je Jolly na področju barvic. Ravno zaradi tega sta idealna partnerja, sta prepričana sogovornika. »Blagovni CONRAD Vodnikova 6 3000 Celje T: 03/491 25 50 G: 051/38 4811 conrad@edicom.si OBNAVLJANJE BATERIJ I NAJVEČJA IZBIRA ZVOČNIKOV www.conrad-celje.si Rezultat dela vseh štirih let Nekaj zlatih maturantov s I. gimnazije v Celju, z Gimnazije Lava in Gimnazije Celje - Center smo vprašali, kako so se pripravljali na maturo, kaj je bilo pri vsem skupaj najtežje in kako se počutijo ob doseženem izjemnem uspehu. saj bom študiral na medicinski fakulteti v Ljubljani.« Jan Travnšek, I. gimnazija v Celju, 33 točk: »Najtežje je bilo čakati, samo pričakovanje. Od prvega letnika nas strašijo z maturo in na koncu je pričakovanje večje od tistega, kar se zgodi. Z uspehom na maturi sem zelo zadovoljen, čeprav sem ga pričakoval. Šolanje bom nadaljeval na medicinski fakulteti v Ljubljani.« Mihael Rajh, I. gimnazija v Celju, 32 točk: »Najtežja zame je bila slovenščina, saj je snov najbolj raznolika. Pripravljal sem se vsa štiri leta, saj imamo super profesorje, ki so nas veliko naučili. Najbolj stresni pa so bili zagotovo zadnji dnevi, ko je bilo treba vso snov še temeljito prebrati. Rezultat sem nekako pričakoval, ampak sem vseeno vesel. Šolanje bom nadaljeval na fakulteti za računalništvo in informatiko v Ljubljani.« Sandra Knez, I. gimnazija v Celju, 32 točk: »Najtežja je bila slovenščina, predvsem druga pola - razčlemba neumetno-stnega besedila. Sicer sem se na maturo pripravljala tako, da sem reševala stare maturitetne pole, malo pa iz svojih zvezkov in učbenikov. Z uspehom sem zelo zadovoljna, nisem pa ga pričakovala, mislila sem, da bo slabše. Šolanje bom nadaljevala na filozofski fakulteti, kjer bom študirala angleščino in nemščino.« David Horvat, I. gimnazija v Celju, 32 točk: »Najtežji dnevi so bili, ko je bila matura, in nekaj dni prej. Takrat je bilo učenje najbolj intenzivno, ponoviti je bilo treba vso snov v tistih nekaj dneh, prej sem namreč bolj reševal naloge. Ampak se je obrestovalo. Danes se počutim super, sem pričakoval dober rezultat, ker ga tudi potrebujem, »Na maturo sem se pripravljal tako, da sem bil redno pri pouku, da sem poslušal. Najbolj intenzivno sem se učil v tednih pred maturo. Sem imel pa še vrsto drugih dejavnosti, ki so me zaposlovale in me gnale. Tista prava mera živčnosti je poskrbela, da sem bil prisiljen delati. Z maturo sem si dokazal, da zmorem na takšni ravni prestati takšen izpit. Tako dobrega rezultata nisem pričakoval. Želel sem si samo, da bi odpisal, kot najbolje znam. Študirat grem kemijo v Ljubljano, kjer so kar visoke omejitve, vendar po takšnem rezultatu mislim, da ne bo težav pri vpisu.« Rožle Jošt, Gimnazija Lava, 33 točk: »Pri pisnem delu sem bil bolj napet. Pri ustnih izpitih sem vedel, da bo nekako šlo. Smisel ni, da se osredotočiš samo na maturo, ampak da delaš že prej, da narediš že četrti letnik dobro. K uspehu na maturi pripomore, da vsa štiri leta poslušaš, se potrudiš pri obveznostih in se imaš dobro, tako gre vse lažje. Rekli so nam, da je matura zrelostni izpit, težko je soditi, če je to res. Vendar mislim, da je, saj moraš prevzeti neko odgovornost. Študirat grem arhitekturo, zato mi rezultat bolj malo pomaga, sem pa dobro opravil sprejemne izpiti in mislim, da bom sprejet.« sploh to, da sem zlata maturantka, saj je to težko dosegljivo. Daje mi nekakšen zagon za študij. Študirat grem farmacijo, kjer je treba imeti veliko točk za vpis, ampak bom s tem rezultatom sprejeta.« Klavdija Bastl, Gimnazija Celje - Center, 32 točk: »Na maturo sem se bolj intenzivno začela pripravljati okoli prvomajskih počitnic. Sicer pa sem trdo delala vsa štiri leta, tako da je bilo vse lažje. Najpomembneje se mi zdi, da greš čez snov sistematično in da ta čas nameniš predvsem učenju. Matura mi ne deluje kot nekaj, kar bi morala država izvajati, da bi videla, kako uspešni so dijaki. Meni pomeni neko potrditev, da sem garala vsa štiri leta in da sem si sposobna dokazati, da zmorem. Študirat grem medicinsko in farmakološko biotehnologijo v Avstrijo. Vpisana sem bila sicer že januarja, zato matura ni imela prevelike vlogo. Sem se pa vseeno potrudila po svojih najboljših močeh.« Monika Plaskan, Gimnazija Celje - Center, 31 točk: »Priprave na maturo so potekale tako, da sem ponavljala snov prejšnjih let. Poskušala sem, da se nisem preveč obremenjevala z rezultati. Matura mi pomeni neko potrditev, poplačilo za trud, ki sem ga vlagala vsa štiri leta, kar je tudi pomembno za uspeh. Da vso srednjo šolo trdo delaš in se učiš sproti. Potem tudi matura ni problem. Študirat grem mikrobiologijo, kjer je velik vpis, zato mi bodo te točke precej koristile.« Jaka Krušič, Gimnazija Lava, 31 točk: Mojca Gladek, Gimnazija Celje - Center, 30 točk: »Na maturo sem se pripravljala tako, da sem reševala stare pole, smo se pa veliko pripravljali tudi s profesorji pri pouku. Ko sem odpisala, sem imela slabši občutek, vendar matura ni bila preveč težka. Zdi se mi, da smo se v šoli dovolj pripravljali. Matura mi pomeni veliko, Jasna Drame, Gimnazija Celje - Center, 30 točk: »V četrtem letniku sem začela bolj poslušati pri pouku, potem sem dva do tri dni pred izpitom intenzivneje ponavljala snov. Matura mi pomeni nekaj, kar naša država uporablja, da nas razvrsti po šolah, drugače se mi ne zdi preveč uporabna. Študirat grem laboratorijsko medicino. Za vpis mi bodo prav prišle točke, ki sem jih zbrala na maturi. Za uspešno opravljanje mature je pomembno, da ne skrbiš preveč. Najbolj pomembno je, da že od začetka gimnazije vzameš učenje resno, a vseeno je treba najti neko mejo med zabavo in učenjem.« EP, KP Foto: EP, KP, SHERPA lio cel Na Celjske maturanto Ponedeljek je bil odločilen dan za slovenske maturante. Znani so bili rezultati splošne mature spomladanskega roka 2016. Opravilo jo je 88,39 odstotka kandidatov, kar je po navedbah ministrice za izobraževanje Maje Makovec Brenčič drugi najboljši rezultat v zgodovini države. Lanska generacija maturantov je bila le za odstotek uspešnejša. Spomladanskega roka splošne mature se je udeležilo 6.890 kandidatov (lani približno sedem tisoč). Od tega je bilo zlatih maturantov, tistih, ki so dosegli od 30 do 34 točk, 260 (lani 320). 17 jih je doseglo vseh 34 točk, kar je eden več kot lani. Gimnazije na Celjskem so državno povprečje presegle po uspešnosti, nekatere pa celo po povprečnem številu doseženih točk, ki je bilo letos 20. Z najboljšimi rezultati na Celjskem se spet lahko pohvali I. gimnazija v Celju, kjer je maturo uspešno opravilo 209 kandidatov od 211 prijavljenih. Njihova uspešnost tako znaša kar 99,05 odstotka, s čimer so krepko presegli državno povprečje. Pohvalijo se lahko z 22 zlatimi maturanti, ki so dosegli od 30 do 33 točk, nihče pa ni dosegel vseh 34 točk. Zlati maturanti na I. gimnaziji so Urška Andrenšek, Zala Četina, Sara Črepinšek, Nina Fricelj, Anja Grubelnik, David Horvat, Neža Ivec, Sandra Knez, Martina Kreča, Matej Leskovšek, Jurij Martinčič, Aljaž Pirc, Ines Polak, Ina Poteko, Radovan Prijić, Veronika Pučnik, Mihael Rajh, Maja Ravnikar Zabukovšek, Jan Travnšek, Nives Vrbek in Tina Vrenko. Z zviševanjem lanske mature pa se je med zlate maturante vpisala tudi Monika Holešek. Veliko maturantov je doseglo 29 točk. Vsi maturanti imajo možnost vpogleda v izpitne pole in možnost pritožbe, zato se lahko število zlatih maturantov še spremeni. Na Gimnaziji Celje - Center je bila uspešnost mature 95-odsto-tna. Maturanti so se poenotili s povprečnim številom dosežnih točk na državni ravni. Maturo je opravljalo 209 dijakov. Zlate maturantke so Mojca Gladek, Jasna Drame, Kaja Vajdetič, Monika Plaskan in Klavdija Bastl. Na Gimnaziji Lava ŠCC se je mature udeležilo 122 kandidatov, 100 iz splošnega oddelka, kjer je bila uspešnost 96-odstotna, in 22 iz tehniške gimnazije, kjer so vsi uspešno opravili maturo. Povprečno število doseženih točk je bilo podobno kot državno povprečje. Pohvalijo se lahko s tremi zlatimi maturanti. To so Rožle Toš, Miha Herlah in Jaka Krušič. 95-odstotno uspešnost na maturi imajo tudi v Velenju in v Rogaški Slatini. Gimnazija Velenje ima dve zlati maturantki, Ano Kronovšek in Vojko Lebar. Na Gimnaziji Rogaška Slatina pa je zlata maturantka postala Urška Jeranko. Na Gimnaziji Slovenske Konjice so maturo uspešno opravili vsi kandidati. Imajo eno zlato maturantko Niko Rebernak. Maturanti poklicne mature so se z rezultati seznanili že 4. julija. Splošna uspešnost mature na državni ravni je bila 90,9-od-stotna. Celjske šole so zabeležile kar nekaj dobrih rezultatov. Šolski center Celje je imel v vseh poklicnih programih 25 zlatih maturantov. Na Gimnaziji Celje - Center so v programu predšolska vzgoja dosegli 100-odstotni uspeh in imeli 8 zlatih maturantk. KLARA PODERGAJS, foto: SHERPA AYGOVA NAGRADNA FOTOGRAFIJA m 34 zlatih v Generacija maturantov 2016 je dosegla drugi najboljši rezultat v zgodovini mature v Sloveniji Zlatim maturantkam je ravnatelj Gimnazije Celje - Center Gregor Deleja podelil tudi posebno nagrado. Gregor Deleja, ravnatelj Gimnazije Celje - Center: »Ta leta, ki so pred vami, so povsem odprta, so nepopisana knjiga in sedaj boste vzeli pisalo v svoje roke ter začeli pisati. Naj bodo črke, ki jih boste pisali v knjigo življenja, klene in pokončne. Ta knjiga ima veliko prostora, zato to izkoristite. Vanjo napišite čim več, tu in tam tudi kaj prečrtajte, če vidite, da ste napisali narobe. Predvsem pa ostanite takšni, kot ste. Ponosni, veseli in polni optimizma.« Ekipa Novega tednika in Radia Celje se odpravlja na počitnice. Pri kateri agenciji je z avtomobilom Toyota Aygo iskala dodatne informacije? a) pri eni od tiskovnih agencij b) pri eni od državnih agencij c) pri turistični agenciji Palma Ime in priimek: Naslov: Telefonska številka: □ sem naročnik □ sem občasni bralec Novega tednika Obkrožite pravilni odgovor in nam ga do 25. julija pošljite na naslov Novi tednik, Prešernova 19, 3000 Celje. Izžrebanega nagrajenca bomo razglasili 28. julija. Nagrado podarja Turistična agencija Palma, Celje. Udeleženec dovoli organizatorju zbiranje, obdelovanje, uporabo in hranjenje posredovanih podatkov skladno z veljavnim Zakonom o varstvu osebnih podatkov. www.trgovinejager.com Г1AGER f u.lLn hoče MATERIALI ZA GRADBENIŠTVO / dno p°®£KI " UGODNE CENE Opeka EKOTERM 30 dimenzije 30 x 25 x 23,8 cm, poraba 16 kos/m2 za steno 30 cm то^Џот Stiropor ceneje Moj dom fasadni z utorom, EPS 70, CE, cena za 1 m2 5 cm-----2,95 EUR/m2 - 33% = 1,98 EUR/m2 8 cm-----4,89 EUR/m2 - 33% = 3,28 EUR/m2 10 cm-----5,99 EUR/m2 - 33% = 4,01 EUR/m2 12 cm-----7,19 EUR/m2 - 33% = 4,82 EUR/m2 16 cm-----9,59 EUR/m2 - 33% = 6,43 EUR/m2 Ponudba velja do odprodaje akcijskih zalog. Jagros d.o.o., Laše 1/b, 3241 Podplat | 03/812-0454 tajnistvo2@trgovinejager.com www.trgovinejager.com Pivo - žlahtna kapljica s peno Položaj mikropivovarn v Sloveniji - Birokratski zapleti pri ustnavljanju Petdeset registriranih pivovarn se v Sloveniji bori za preživetje na dvomilijon-skem trgu. In če vsi poznamo danes združena Laško in Union, marsikdo ne pozna večine mikropivovarn, ki z bolj kakovostnim in posledično višjecenovnim pivom osvajajo brbončice najzahtevnejših pivoljub-cev. A kot na marsikaterem področju pri nas tudi mi-kropivovarjem zakonodaja v Sloveniji ni najbolj naklonjena. Zveni enostavno. Pravna oseba mora biti vpisana v sodni register in mora prijaviti dejavnost - proizvodnjo piva. Nadalje se pivovar prijavi pri finančni upravi kot trošarin-ski zavezanec, se registrira na upravi za varno hrano, veterinarstvo in varstvo rastlin, saj gre za živilsko pridelovalni obrat, ter nazadnje pridobi vodno dovoljenje od Direkcije Republike Slovenije za vode. In pivo lahko začne teči v potokih, so nam povedali na Inštitutu za hmeljarstvo in pivovarstvo Slovenije v Žalcu. Kako je v praksi? V praksi stvari potekajo drugače, je povedala koor-dinatorka mikropivovarne v nastajanju Marta Rojnik, ki se sooča z ovirami pri ustanavljanju prve tovrstne varil-nice piva v Savinjski dolini. Mnogo njenih prijateljev, ki doma gojijo hmelj, si je želelo svojo mikropivovarno, a so si premislili, ko so se začeli ukvarjati z birokracijo. Rojni-kova sicer vztraja, a pravi, da Marta Rojnik, koordinatorka mikropivovarne v nastajanju, prve v Savinjski dolini je težav ogromno: »Nihče ne ve ali noče vedeti, kam naj se obrnem. Na uradu za varno hrano so mi povedali, da potrebujem potrdilo o lastništvu in nekatera druga potrdila, ki jih lahko dobim šele, ko mi-kropivovarna že obratuje.« Rojnikova se je soočila tudi s problemom o industrijskih priključkih za vodo. Do objekta namreč ne more dobiti ustrezne moči toka vode, dokler nima potrdila, da pivovarna že obstaja. Ne želi pa, da bi pivovarna uradno obstajala, dokler ne ve, da bo imela vso infrastrukturo. Kakšna so ovire na trgu? Ko se mikropivovarjem uspe prebiti skozi »papiro-logijo« in administrativne postopke, jih na trgu pričaka kruta realnost, pravi Andreja VODOVOD KANALIZACIJA JAVNO PODJETJE, d.o.o., Lava 2a, 3000 Celje PRAZNJENJA GREZNIC/ MKČN PO NASELJIH Julij - občina Vojnik VIŠNJA VAS VIZORE ZABUKOVJE ZLATEČE ŽELČE Julij - občina Šentjur CEROVEC MARIJA DOBJE PROSENIŠKO VRBNO ZLATEČE PRI ŠENTJURJU Julij - občina Velenje JANŠKOVO SELO Julij - občina Vitanje BREZEN STENICA Julij - občina Žalec GALICIJA Avgust - občina Celje Tel.: (03) 42 50 300 OSENCA PEČOVNIK ZVODNO ZAGRAD Čerenak iz Oddelka za rastline, tla in okolje na Inštitutu za hmeljarstvo in pivovarstvo Slovenije. Po njenem mnenju pivovarji na slovenskem trgu naletijo na sistemski problem, in sicer na izredno visoke trošarine za pivo. Slednje je v Sloveniji obdavčeno precej bolj kot v drugih državah. Večkrat je konkurenčna pijača pivu vino, ki pri nas ni obdavčeno. Od 1. julija 2017 je sicer predvideno 50-odsto-tno znižanje trošarin na pivo v Sloveniji. A zgolj za primerjavo: po 50-odstotnem znižanju trošarin pri nas bodo te še vedno večje, kot so na primer v deželi piva, Nemčiji. Koliko stane mikropivovarna? Še preden postane mikro-pivovarna s svojimi izdelki del trga, je treba zajetno vsota denarja vložiti v opremo za pridelovanje piva. Rojnikova, ki je morala kupiti vso opremo, vodi dokaj natančno evidenco o cenah. Za kotel za varjenje, fermentorje, kjer pivo dva tedna vre, zoril-nike, kjer pivo dva tedna zori, in hladilnico je odštela približno 50 tisoč evrov. V to ceno ni vštet objekt, ki ga je potrebno postaviti, ali v primeru Rojnikove, obnoviti. S tolikšnim vložkom je na mesečni ravni možno proizvesti približno tri tisoč litrov piva, seveda če najpomembnejša sestavina - hmelj - raste pri varilcu. Konkurenca je velika Tri tisoč litrov piva na mesec je malo, a se mikro-pivovarji konkurenčnih megakorporacij ne bojijo. Čerenakova poudarja, da imajo mikropivovarji veliko prednosti pred »večjimi brati«. Kot pravi, mikropivovarji ponavadi delajo z veliko zanosa in navdušenja, saj proizvedejo manj piva in imajo do končnega izdelka bolj oseben odnos. Ker proizvajajo manjše količine, se bolj osredotočajo na kakovost, hkrati so zaradi borbe za prepoznavnost in borbe s konkurenco bolj inovativni in kot podjetje bolj odzivni, prilagodljivi. Proizvajajo sicer v manjših količinah, a ponujajo veliko različnih vrst piva, za različne priložnosti in okuse. Kako postaneš pivovar V Sloveniji do nedavnega ni obstajalo izobraževanje za pivovarje in pivovarke. Sin Marte Rojnik se je tako želel udeležiti izobraževanja Hmelj lahko v ugodnih razmerah raste kot konoplja, ki je njegova najožja sorodnica, tudi do dvajset centimetrov na dan. Andreja Čerenak iz Oddelka za rastline, tla in okolje v Inštitutu za hmeljarstvo in pivovarstvo Slovenije v ZDA, kjer bi za enomesečni tečaj moral odšteti pet tisoč dolarjev. kova še dodaja, da slovenski pivovarji svojemu pivu ne dodajajo umetnih arom. Da do dodajanja tudi v prihodnosti ne bi prihajalo, v inštitutu svojo ponudbo sadik redno posodabljajo. Razbijamo mite Rojnikova, ki se trenutno spopada tudi z administrativnimi ovirami pri ustanovitvi svoje mikropivovarne, odstotka vsebnosti alkohola in zaradi specifičnih ter bogatih arom niso primerne za vsakodnevno uživanje. Na strani mikropivovarjev pa je tudi statistika. Mikropivovarji namreč po podatkih inštituta za hmeljarstvo in pivovar-stvo, proizvedejo le odstotek vsega proizvedenega piva v Sloveniji. Pivo se najprej v kotlu vari, nato se pretoči skozi cedilo v fermentor-je. Pivu nato dodajo rkvasovke, ki povzročijo vrenje. Vre vsaj 14 dni, ta doba pa je odvisna od stila varjenja. Nazadnje se hmeljska kapljica pretoči v zorilnike v hladilnici, kjer spet zori vsaj 14 dni. pravi, da velikokrat sliši kritike o malih pivovarjih, ki »spelju-jejo posel velikanom«. In ta mit lahko ovržemo. Najprej je treba poudariti, da gre pri mikropivovarjih za vrste piva, ki zaradi visokega In še mit, ki ga slišimo večkrat, ko govorimo o hmeljarstvu. Slovenski hmeljarji naj bi izumirali zaradi vedno cenejšega uvoza poceni hmelja. A tudi to ni res! Kot pravijo na Inštitutu za hmeljarstvo in pivovarstvo Slovenije, je le odstotek vsega hmelja v Slovenijo uvožen - in še to gre ponavadi za tiste vrste aromatičnega hmelja, ki jih pri nas še ne poznamo. EP Foto: EP, foto arhiv Marte Rojnik A na srečo se tudi to področje spreminja. Prva izobraževanja so od lani na voljo prav v Žalcu. Na Inštitutu za hmeljarstvo in pivovarstvo Slovenije je možno pridobiti certifikat za pivovarko oz. pivovarja, ki sodi v okvir nacionalne poklicne kvalifikacije. Po končanem izobraževanju se pridobi dokazilo o spretnostih in kompetencah za omenjeno poklicno področje. Po zgled in ideje v tujino Trend iz tujine so po besedah Čerenakove vrste piva z okusi in tudi to je področje, ki ga slovenski mikropivovarji spretno pokrivajo. V ta namen na inštitutu redno razvijajo nove sorte hmelja. Letos bodo med drugim ponujali sorte z vonjem po tropskem sadju, breskvah, marelicah, borovnicah, malinah in jagodah ter z vonjem po raznih cvetlicah, na primer po bezgovem cvetju, vrtnicah in šmarnicah. Razvili so celo vrsti z vonjem po svežih jagodah in z vonjem jagod iz kompota. Čerena- Fermentorji z električnimi grelniki za vzdrževanje stalne temperature pri fermentaciji. Brezplačen avtomatiziran sistem za izposojo mestnih koles Bicy v Velenju uspešno deluje že od leta 2012 in od leta 2014 tudi v Šoštanju. Občani imajo tako na voljo 61 koles na trinajstih izposojevalnih postajah. Od začetka delovanja sistema Bicy so si kolesa sposodili več kot 84-tisočkrat, skupaj je registriranih več kot 2 tisoč uporabnikov. Celje bo vlagalo v prometno ureditev CELJE - Mestna občina je konec maja podprla izdelavo celostne prometne strategije. Gre za strateški dokument, ki predvideva trajnostno izboljšanje pogojev za kolesarje, pešce, uporabnike javnega prometa in ostale udeležence v prometu. Namen celostne prometne strategije je jasen - zajemati mora strategijo razvoja prometa na vseh področjih. Na javnem razpisu je občina kot najprimernejšega izvajalca izbrala podjetje Savaprojekt. Njegova predstavnica Petra Žarn je na prvi javni razpravi o strategiji poudarila, da mora biti celovita in trajno-stna. Žarnova pravi, da ima strategija dva namena. Prvi je dolgoročna sprememba načrtovanja prometa, ki se bo v prihodnosti manj osre-dotočal na avtomobile in več na ljudi, drugi pa, da spodbuja trajnostno mobilnost, kamor sodi uporaba javnega prometa, kolesarjenja in pešačenja. Izposoja koles V Celju bodo trajnostno mobilnost, po zgledu večjih mest, spodbujali tudi s projektom, ki bo občanom ponudil možnost izposoje kolesa. Za začetek bo v Celju postavljenih trinajst postaj. Na katerikoli si bodo občani za določen čas lahko izposodili kolo in ga vrnili na postajo po želji. Vrednost te investicije znaša 30 tisoč evrov, pravi vodja projekta, Miran Ga-beršek, iz oddelka za okolje in prostor ter komunalo. Občina si bo pomagala z evropskimi sredstvi Dokončno pripravo celostne prometne strategije občina in podjetje Savaprojekt načrtujeta za sredino prihodnjega leta. Izvedba tako zahtevnega projekta pa bo izvedljiva le z evropskimi sredstvi, ki jih bo poleg drugih občin prejela tudi Mestna občina Celje. Po podatkih ministrstva za infrastrukturo je do leta 2020 za slovenske občine namenjenih 47 milijonov evrov, od tega približno štirje milijoni za pripravo strategij, preostali denar pa za infrastrukturne ukrepe, ki jih bodo strategije predvidele. EP, foto: SHERPA Končno po asfaltu POLZELA - Občina pred poletim vrhuncem nadaljuje obnovo lokalnih cest. Konec minulega tedna so tako asfaltno cesto dočakali tudi krajani Jajč v Andražu nad Polzelo. Izvajalec del in občina sta namreč namenu predala 1.200 metrov dolg odsek asfaltirane ceste, ki bo šestim družinam in vsem ostalim uporabnikom v tem severovzhodnem delu Občine Polzela omogočil lažje in hitrejše premagovanje razdalj. Občina je iz proračuna za obnovo ceste namenila 75 tisoč evrov. Kot je napovedal župan Jože Kužnik, se bodo v občini še naprej trudili, da se bodo občani vozili po bolje urejenih lokalnih cestah. Ker občinsko vodstvo vsega denarja ne bo moglo zagotoviti v proračunu, bodo, kot napoveduje polzelski župan, skušali določene ceste obnoviti v javno-zasebnem partnerstvu. LK, foto: TT Prenovljeni odsek je blagoslovil domači župnik Jože Kovačec, trak so prerezali najstarejši krajani tega zaselka Jakob Satler, Ivan Kolšek, Ivan Sitar. V imenu izvajalca del podjetja AGM Nemec je novi pridobitvi z zbranimi in županom Jožetom Kužnikom nazdravil Avgust Kumar. Laško Pivo in cvetje LAŠKO - 52. festival Laško Pivo in cvetje bo letos med 14. in 17. julijem. Organizatorji bodo poskrbeli še za bolj pestro vsebino tako na področju glasbe, vrtnarstva in cvetličnih aranžmajev, kot tudi etno programa. Letos bo s simbolično vstopnino festival prvič tudi humanitarno obarvan. Bogat glasbeni program bo tudi letos dal priložnost slovenski glasbi in izvajalcem, že tradicionalno bodo oder zatresli člani zasedbe Šank Rock. Zvrstilo se bo tudi nekaj svetovnih imen. Kitarist skupine Bon Jovi, Phil X, bo nastopil s skupino The Drills, glasbena poslastica pa bo letos eden največjih kitaristov vseh časov Joe Satriani. Bogat program obljubljajo tudi organizatorji etno programa, ki bodo letos v okviru nosilne teme Lepo je res na deželi pripravili štiri večje dogodke. Med te sodi »ohcet« po stari šegi, ko se bo poročil že 48. par. Letos bo festival posebej bogato okrašen z cvetlično dekoracijo, saj bo festival krasilo 1.223 sadik, pozornost pa bodo pritegnili tudi cvetlični aranžmaji, ki bodo krasili reko Savinjo. Letošnja novost na festivalu bo simbolična vstopnina dva evra za tri dni, s katero bodo obiskovalci prejeli priponko z motivom Laško Pivo in cvetje. Zbran denar bodo organizatorji v sodelovanju z Javnim skladom RS za kulturno dejavnost namenili nadarjenim mladim glasbenikom in ljubiteljskim skupinam. EP Prvo območje brez prostotrgovinskih sporazumov CELJE - Občina je po odločitvi svetnikov na zadnji seji mestnega sveta postala prvo območje v Sloveniji brez pro-stotrgovinskih sporazumov. Celjski mestni svetniki so na seji podprli pobudo svetnika Združene levice Matije Kovača o razglasitvi Celja kot območja brez škodljivih prostotrgovinskih sporazumov, kot so TTIP, Ceta in Tisa. Najbolj znan - TTIP, čezatlantsko trgovinsko in naložbeno partnerstvo - je sporazum, o katerem se pogajajo Evropska unija in Združene države Amerike. Po besedah Kovača škoduje evropskemu in posledično slovenskemu gospodarstvu ter prebivalstvu, saj je zapisan v interesu multinacionalk. Kot je pojasnil Kovač, TTIP omogoča povečevanje dobička multinacionalnih korporacij na račun krčenja socialnih pravic, prehranske varnosti, varstva okolja in varstva potrošnikov ter na račun krčenja suverenosti nacionalnih držav. Škodljivi učinki pa naj bi bili najbolj vidni prav na lokalni ravni. Sporazum naj bi navzven lajšal trgovino, kar bi omogočil z različnimi stopnjami poenotenja regulacij. V Evropi imamo na področju prehrane in živilstva visoke standarde, ti pa naj bi se poenotili z nižjimi ameriškimi, kot je povedal Kovač. A da ni tako črno, je opozorila Karmen Kozmus iz Slovenske demokratske stranke. Prepričana je, da so vsi strahovi ob sprejetju sporazuma neupravičeni, saj sporazum ne bi prevladal nad zakonodajo Evropske unije ali jo spremenil. Sicer izjava, ki so jo sprejeli mestni svetniki in s katero je Celje postalo prvo območje v Sloveniji brez TTIP, ne pomeni nič pravno zavezujočega. Gre le za to, da se evropske lokalne skupnosti povežejo in izrazijo svoje mnenje. Pred dnevi je takšen sklep sprejel tudi mariborski mestni svet. EP EKOLOSK) PRIDELANA JN POSEBNA PREHRANA QyK'V» PRENOVLJEN MERCATOR HIPERMARKET MLJE, ČETRTEK, 14. JULIJ 2016 OB 9. URI 51 Mercatormoj najboljši sosed Poslovni sistem Mercator, d. d., Dunajska 107, Ljubljana ali www.mercator.si Nova šolska streha in prizidek Več kot sto let stara stavba OŠ Franja Malgaja bo to poletje dobila novo strešno kritino. (Foto: SHERPA) ŠENTJUR - Občina je podpisala skoraj pol milijona evrov vredni pogodbi za prenovo strehe na Osnovni šoli Franja Malgaja in gradnjo prizidka k njeni podružnični šoli in vrtcu na Blagovni. Več kot sto let stara stavba OŠ Franja Malgaja je ena najbolj prepoznavnih v Šentjurju. Streha, prekrita še z azbestno kritino, je bila zadnjikrat obnovljena v 80. letih prejšnjega stoletja. V času počitnic bo podjetje Spot gradnje iz Celja zamenjalo kritino in tako zaokrožilo večletna obnovitvena dela na stavbi. V zadnjih desetih letih so v tej šoli uredili telovadnico, parkirišče, sanitarije, lani se je končala energetska prenova. Samo v to osnovno šolo skupaj s podružnico so v tem času vložili približno 1,7 milijona evrov. A kot pravi župan Marko Diaci, je to zgolj ena od šestih osnov- nih šol v občini. Za obnovo osnovnošolske in vrtčevske infrastrukture so v zadnjih letih skupno porabili več kot deset milijonov evrov. Vrednost pogodbenih del na strehi brez davka tokrat znaša 136 tisoč evrov, še dodatnih 260 tisoč evrov bo stal nov prizidek k podružnični šoli in vrtcu na Blagovni. Oboje občina financira iz lastnega proračuna. Do oktobra več prostora na Blagovni V centralni šoli bodo obnovitvena dela končana do prvega septembra, v podružnični šoli pa do sredine oktobra. Vrtec in šola na Blagovni bosta s prizidkom dobila dodatno igralnico, prestavili bodo kuhinjo, ji dodali tovorno dvigalo, obnovili kotlovnico in uredili stopnišče z dostopom v telovadnico. Dela bo izvedlo Poletne naložbe v šolske objekte občina financira iz lastnih sredstev V naslednjih dveh letih bo Občina Šentjur vložila poldrugi milijon tudi v lokalno cestno omrežje, 700 tisoč evrov pa v javne ceste, ki jih urejajo krajevne skupnosti. Dela so predvidena na 24 odsekih. Trenutno jih izvajajo na cesti Stopa-Jelce, na Botričnici, pripravljajo se na rekonstrukcijo cest Žepina-Cerovec, Hotunje-Podgaj, uredili bodo vaško jedro na Kalobju. Na državnih cestah izvajajo dela po načrtih. Kmalu bodo preplastili cesto Dole-Šentjur, predvidena so dela na cestah Loke-Ledinščica, Planina-Sevnica, projekt za gradnjo pločnika v Stopčah naj bi bil v zadnji fazi. Zgradili naj bi ga najkasneje v letu 2017. Še vedno pa ni jasno, kdaj se bo v naslednjo fazo premaknil projekt gradnje navezovalne ceste Šentjur-Dramlje. podjetje Tipo investicijske gradnje iz Ljubljane. V času gradnje bodo otroci iz vrtca tako kot med poletjem prestavljeni v enoto Dramlje. Kot je dejal župan Diaci, to niso edine naložbe, ki jih načrtujejo na tem področju. V prihodnje sta na primer na prednostni listi za obnovo še osnovna šola Slivnica pri Celju in podružnična šola Kalobje. »A pri tem mo- rem reči, da pričakujem več posluha države, ki bo morala za podobne projekte v prihodnje prispevati svoj delež.« Kot je znova poudaril Diaci, višanje standardov in zahtev na eni strani in nižanje proračunskih sredstev države prihaja na skrajni rob finančne vzdržnosti v lokalnih skupnostih. StO Pri selitvi v Šmarski hram se je zapletlo Bo občinska uprava ostala brez obljubljenih prostorov? ŠMARJE PRI JELŠAH - Občina je s podjetjem Latis iz Šmarja pri Jelšah podpisala predpogodbo, ki predvideva zagotovitev prostorov za delovanje občinske uprave v obnovljeni stavbi Šmarskega hrama. Podjetje Latis naj bi pridobilo lastninsko pravico za celoten Šmarski hram, ga obnovilo in del prostorov prodalo občini. A zataknilo se je že pri odkupu stavbe. Predvidena javna dražba je bila odpovedana, saj je sedanji solastnik v zadnjem trenutku poravnal svoje dolgove. Podjetje Latis naj bi po no-komercialno stavbo z novo predpogodbi Šmarski hram prenovilo v sodobno poslov- podobo in s spremenjeno programsko vsebino, občinski ßelax Ekskluzivna cena samo za naročnike in bralce Novega Tednika ZAŽIVITE BOLJ ZDRAVO Naravne kompresijske nogavice delujejo terapevtsko, preventivno in preprečujejo nastanek krčnih žil. AKCIJSKA CENA 14,90 € upravi pa zagotovilo samostojno funkcionalno enoto z lastnim vhodom v pritličju in prvem nadstropju. Za izvedbo projekta bi podjetje Latis na javni dražbi najprej moralo odkupiti lastninske pravice. A javna dražba je bila odpovedana, ker je lastnik podjetja NVZ Dušan Pondelak v zadnjem trenutku poravnal dolgove. Ne le to, Pondelak je povedal tudi, da je bil podpis pogodbe med občino in podjetjem Latis »račun brez krčmarja«. Zmeda zaradi lastniškega deleža? Pondelak naj bi po besedah župana Občine Šmarje pri Jelšah Stanka Šketa pred leti odkupil deset odstotkov polovice nepremičnine. A Pondelak temu oporeka. Nastale situacije sicer ne želi komentirati, vendar trdi, da je 48-odstotni lastnik Šmarskega hrama. A Krčne žile Da imate težave s krčnimi žilami, se lahko kaže kot utrujene, težke noge, predvsem v večernih urah. Pojavijo se lahko srbečica, nemirne noge, otekanje, krči, predvsem ponoči, bolečine. Krčne žile so lahko izvor strdkov, vnetij ali ran, ki se ne celijo. Izbočena žila lahko tudi zakrvavi, posebej pri osebni higieni. Tedaj je treba na mesto krvavitve nemudoma pritisniti s sterilno gazo, z robčkom ali brisačo in poiskati zdravniško pomoč. V nekaterih primerih so krčne žile le estetski problem. Za ugotovitev razširjenosti obolenja je potrebna ultrzvočna dopplerska preiskava. Najprej težave zdravijo s kompresijskimi nogavicami, lahko so potrebni invazivni posegi, kot so sklerozacija, laserska operacija, radiofrekvenčna operacija, klasični operativni poseg. Nekatera zdravila (tablete ali mazila) lajšajo težave, krčnih žil običajno ne pozdravijo. Asist. mag. Matej Makovec, dr. med., specialist kirurg, www.venula.si strinjata se glede ene zadeve - oba, tako Šket kot Pondelak, namreč želita, da se nejasnosti rešijo čim prej. Načrt se ne bo spremenil Župan Občine Šmarje pri Jelšah je povedal, da zaplet zaenkrat ne bo vplival na postopke selitve občinske uprave v prostore Šmarskega hrama. Do konca avgusta bodo počakali, če bo podjetju Latis uspelo odkupiti lastninske pravice. V primeru, da bo pogodba s podjetjem padla v vodo, imajo rezervni načrt. Rezervni načrt Ena od rešitev bo po besedah Šketa gradnja nizkoener-gijske nove stavbe na mestu, kjer zdaj v začasno postavljenih prostorih deluje občinska uprava. Če bi se tudi ta načrt izjalovil, bi razmišljali o uporabi zemljišča v bližini kulturnega doma. Šket je povedal, da imajo v mislih še nekatere druge možnosti, a verjame, da o teh da jim o teh ne bo treba razpravljati. Župan namreč verjame, da bo podjetje Latis uspelo v pogajanjih z Dušanom Pondelakom, v vsakem primeru pa bodo problemi s prostori za občinsko upravo prihodnje leto, kot pravi Šket, rešeni tako ali drugače. EP I ui THERMANA hiško OSTEOPATSKA-K1ROPRAKTIČNA AMBULANTA V ZDRAVILIŠČU V LAŠKEM dr. Vershinin Andrey DR. OSTEOPAT1JE, ORTOPED, REVMATOLOG TEL: 03 734 51 28, GSM: 031 566 262 WWW.CENTERZDRAV)A.NET; E-POŠTA: VERSININ.ANDREJ@CMAIL.COM V letu do dveh novih vrtcev SLOVENSKE KONJICE - Občina je podpisala pogodbo za novogradnjo in rekonstrukcijo Vrtca Prevrat. Več kot dva milijona evrov vredno investicijo bo izvedlo podjetje Gic Gradnje iz Rogaške Slatine. Potem ko so v občini zaključili niz investicij v osnovne šole in v gimnazijo, so na prednostno listo prišli vrtci. Kot pravi župan Miran Gorinšek, je postopek izbire izvajalca minil brez večjih zapletov in pritožb. Podpisana pogodba vključuje deloma novogradnjo in deloma obnovo vrtca. V slednjem bo skupno 13 oddelkov. Ob tem bodo še kuhinja in upravni prostori. Graditi so že začeli in po načrtih bo novogradnja končana do konca julija prihodnje leto. Od prvega julija do konca novembra 2017 bo končana tudi obnova starega dela vrtca. V pripravi je tudi projekt gradnje vrtca v Ločah, ki bo prav tako dokončan do konca prihodnjega leta. StO KULTURA 11 Portreti slovenskega Parnasa Razstava portretov prejemnikov Veronikine nagrade Ob 20-letnici Veronikine nagrade za najboljšo pesniško zbirko so se organizatorji odločili obogatiti program. Ena od teh obogatitev je razstava z naslovom Portreti slovenskega Parnasa v Osrednji knjižnici Celje, ki jo je podjetje Fit media pripravilo v sodelovanju z Mestno občino Celje in s knjižnico. Del nagrajencev je podjetje Fit media ob 15-letnici Veronikine nagrade objavilo že v knjigi Pesmi Parnasa, pet let kasneje pa so se organizatorji odločili, da nagrajence predstavijo na velikih panojih. Na panojih niso zgolj portreti pesnic in pesnikov, ampak tudi njihove pesmi. »Ne poezija, ki drsi po zaledeneli ploščadi literarne zgodovine, ampak tista, katere drzni vonj je zmožen premakniti osišče gest in besed,« so razmišljujoče in ostre besede v pesmi Ne besede Veronikine nagrajenke Taje Kramberger. »Razstava želi biti poetična in želi predstaviti del poezije ustvarjalcev, ki so na vrhu slovenskega pesniškega Parnasa,« je o namenu razstave povedal prokurist Fit medie Jože Volfand. Na panojih je 21 portretirancev, ki so kronološko razporejeni. Prvi je prejel Veronikino nagrado Iztok Osojnik leta 1997 za pesniško Avtor večine portretov je fotograf Rok Tržan. Razstava bo na ogled do 30. avgusta v celjski knjižnici. zbirko Razglednice za Darjo, lani jo je prejela Meta Kušar za zbirko Vrt. »Razmišljamo, da bi po zaključku razstave v knjižnici, panoje prenesli v dobro obiskana trgovska središča in poezijo pokazali še širši množici,« je dodal Volfand. Nostalgična zaključna prireditev Zaključna prireditev s podelitvijo Veronikine nagrade bo letos 30. avgusta na Starem gradu. Organizatorji obljubljajo nekoliko nostal-gičen program. »Radi bi predstavili prvega prejemnika nagrade, takratnega predsednika Društva slovenskih pisateljev in prvega predsednika žirije. Posebnost bo predstavitev obeh nagrajencev Male Veronike. Strokovna žirija je namreč izbrala Urbana Janjiča z Gimnazije Kranj, zmagovalec spletnega glasovanja pa je bil Gašper Perc iz Srednje zdravstvene šole Celje.« Na zaključni prireditvi bodo kot vsako leto do zdaj podelili Veroni-kino nagrado. Strokovna žirija vsako leto pregleda približno 250 pesniških zbirk, ki izidejo v zadnjem letu. Letošnjo žirijo sestavljajo Barbara Korun, pesnica in hkrati predsednica žirije, Darka Tancer Kajnih in Tjaša Razdevšek. Med petimi nominiranci bo žirija izbrala zmagovalca, ki bo prejel listino Mestne občine Celje in 4 tisoč evrov bruto nagrade. BGO Foto: SHERPA Nostalgičen večer Z leve: Ivo Umek, Andreja Zakonjšek Krt in Primož Krt Ljubitelji lepih melodij so v ponedeljek povsem napolnili Savinov atrij v Žalcu in se prepustili glasbenemu sprehodu od narodne pesmi preko operete in muzikala do šansona in popevke. Kot se spodobi za praznovanje obletnice rojstva skladatelja (Friderik Širca - Risto Savin se je rodil pred 157 leti), je bil tudi tokratni Savinov dan glasbeno obarvan. »Vodnik« na tem glasbenem popotovanju je bil Slavko Deržek, upokojeni profesor francoščine, glavni akterji pa so bili sopra-nistka Andreja Zakonjšek Krt, baritonist Primož Krt, ki jo je tudi spremljal na klaviaturah, in Ivo Umek, ki je poleg spremljave poskrbel še za solistično točko z venčkom popevk. Solistka mariborske opere Andreja Zakonjšek Krt, Žalčanka, ki zadnja leta živi v Ce- lju, je odlična izvajalka različnih glasbenih zvrsti, kar je dokazala tudi tokrat. Tako so obiskovalci uživali v izvedbi ljudskih, prepoznavnih pesmi iz operet Planinska roža in Melodije srca ter iz muzikalov My fair lady in Fantom iz opere, kjer se je predstavila sama ali v duetu s soprogom. Občinstvo se je še dodatno ogrelo ob izvedbi francoskih šansonov, s katerimi je umetnica lahko obudila spomin na čas svojih prvih uspešnih nastopov v okviru francoskega krožka na I. gimnaziji v Celju. Še posebej ganljivo je bilo ob pesmi Večerni mrak, ki jo je pred desetletji za Slovensko popevko napisal njen oče Jože Zakonjšek na besedilo Mete Rainer. Zadovoljnim obiskovalcem je ob odhodu v ušesih še vedno odmevala Himna ljubezni nesmrtne Edith Piaf. TC, foto: TT Stare razglednice krasijo mesto Najlepše in najdragocenejše razglednice Celja so dobile svoje mesto najprej v novi monografiji, od začetka julija pa jih lahko občudujemo tudi na panojih na Krekovem trgu v središču mesta. Z razstavo želijo v Osrednji knjižnici Celje predstaviti zgodovino mesta tudi širšemu občinstvu. Monografijo Stare razglednice Celja so v celjski knjižnici izdali januarja, koledar decembra lani. Oba sta doživela zelo lep odziv med obiskovalci knjižnice, koledar je bil celo razprodan. »Razstava je nadaljevanje projekta razglednic, saj smo opazili, da je zanje med našimi obiskovalci veliko zanimanje,« je povedala avtorica razstave Andreja Hren Medved. Razstava prikazuje razglednice, na katerih je še najbolj viden poletni utrip mesta. »Osredotočili smo se na mestno jedro, na Krekov trg, Glavni trg, Savinjo in obrežje,« je dodala avtorica razstave. Celje je prvo razglednico dobilo leta 1892, in sicer v obdobju, ko jo je dobila večina slo- venskih krajev. Pošiljanje razglednic je kmalu med ljudmi postalo tako zelo priljubljeno, da se je zanj okoli leta 1900 uveljavil izraz »zlata doba razglednic.« Skozi časovni pregled razglednic je opazen tudi razvoj mesta, kako se je mesto širilo, kako so se spreminjale stavbe in tudi ulice. Največkrat sta na celjskih razglednicah prikazana Celjski in Narodni dom. Pred približno stoletjem je imela razglednica precej drugačno podobo kot danes. Prostor za naslov se je raztezal čez celo zadnjo stran razglednice, sprednja stran je bila razdeljena na slikovni del in prostor, kjer so ljudje napisali svoje sporočilo. Šele počasi se je slikovni del razširil čez celotno stran, naslovni del in del za sporočilo pa sta si delila zadnjo stran. Razstava na Krekovem trgu je prevedena tudi v angleški jezik, saj je namenjena tudi številnim turistom, ki prihajajo v knežje mesto. BGO Foto: SHERPA Razstava starih razglednic na Krekovem trgu v Celju. 12 NAŠA TEMA Na večnem lovu za srečo Po primerjalnih lestvicah smo Slovenci povprečno srečni - In kaj nas osrečuje na osebni ravni? O redkokaterem čustvu ali stanju obstaja več pregovorov in teorij kot ravno o sreči. Kot ugotavljamo v tokratni temi, je to eden od pojmov, ki jih je najtežje opredeliti. Po drugi strani vsi ljudje, ne glede na raso, starost in lokacijo na tem planetu, hrepenimo prav po njej. »Receptov« za srečo v sodobnem svetu ne manjka in kot kaže tudi resnih znanstvenih raziskav na to temo ne. Nekaj smo jih skupaj z našim sogovorniki preleteli tudi mi. Sociologi srečo razumejo kot stanje duha, kot občutke, ki jih zaznamujejo zadovoljstvo, užitek in veselje. Srečni smo, kadar ugodje prevlada nad ne-lagodjem. Kot pravi dr. Jana Goriup, je sreča tudi zanjo najbolj nerazumljen fenomen na svetu. »Prevladuje mnenje, da sreče ni mogoče opredeliti in da je govorjenje o njej čista retorika, polna različnih pomenov, ki se med seboj zamenjujejo. Zato se koncepta sreče drži sloves medlosti. Ponavadi ga povezujejo s kakovostjo življenja ali z dobrim počutjem. Če je človek zadovoljen, je srečen, življenje pa je lepo. Nikoli pa koncept sreče ne pove, kaj je tako lepega in kako to meriti.« druženje, doseganje osebnih in kariernih ciljev ... »V namenskih dejavnostih uživamo in ob njih pozabimo nase, izgubimo občutek za čas in prenehamo biti zaskrbljeni,« pravi Goriupova. Preostalih deset odstotkov, ki vplivajo na to, kako srečni smo, je povezanih z življenjskimi okoliščinami, kot so osebna biografija, starost, etnični in geografski vidiki našega življenja, varnost službe, prijatelji, Dr. Jana Goriup (Foto: GrupA) Napol poln ali napol prazen kozarec Približno petdeset odstotkov sreče ali nesreče lahko pripišemo genom. Kot pojasnjuje Goriupova, ima vsak posameznik vnaprej določeno raven sreče, ki jo podedujemo od enega ali obeh staršev. »To je lastnost, po kateri vidimo kozarec kot napol poln ali napol prazen.« Približno štirideset odstotkov naše sreče je odvisnih od lastne aktivnosti oziroma od dejavnosti, za katere se lahko odločimo ali tudi ne. To so ljubezen, spolnost, medsebojni odnosi, telesna dejavnost, Znanstveniki so v povezavi s srečo opredelili pojem zanosa. V zanosu smo, kadar smo popolnoma predani dejavnosti, s katero se ukvarjamo. Ker se ljudje najbolje počutimo takrat, ko delamo tisto, v čemer smo dobri ali celo najboljši, ljudje v zanosu spadajo med najsrečnejše na svetu. Ekonomska analiza sreče se je v znanosti pojavila v 70. letih prejšnjega stoletja in ugotavlja, da denar ne prinaša sreče. Znameniti Easterlinov paradoks pravi, da dohodek in sreča nista nujno pozitivno povezana, ker materialne blaginje ne moremo razlagati v absolutnem, ampak v relativnem smislu. Ljudje so približno enako srečni v bogatih in revnih državah. svetovni nazor, zdravje, gmotno stanje, zakonski stan, videz ... SAŠKA T. OCVIRK Našo srečo 50 % genetika 40 % lastna ak 10 % zunanje ol Formula za sre ... sicer ne obstaja, a dokazano biti del družine, društva, cerkve, za nas pomembnih organizacij, kroga prijateljev rekreacija pogovor »Samo srečen človek »Sreča ne izhaja samo ali predvsem iz človeških odnosov. lahko osrečuje druge Bog je srečo postavil vsepovsod, je v vsaki izkušnji. Samo ljudi.« dovolj pogumni moramo biti, da se upremo starim navadam (PhilBosmans) in se podamo na nekonvencionalno pot.« (Alex McCandless) »Nobena stvar ne naredi človeka srečnejšega kot njegovo lastno prepričanje, da je naredil najboljše, kar je mogel.« (Mihailo Pupin) Denar in užitki, ki jih lahko zanj kupimo, so le redko pot do dolgotrajnega občutka sreče. (Foto: AC) »Kaj je sploh tisto najlepše v življenju? Dosegati visoko zastavljene cilje? Prejemati? Dajati? Očitno v različnih obdobjih različno. Najbolj osrečujoče je, če ti v tem kratkem življenju uspe doživeti zlitje vsega trojega.« ^ Grošelj) Znani o sreči Branko Cestnik, duhovnik: »Sreča je povezana s pravilnimi moralnimi odločitvami, je občutje, ki je vezano na moralo. Srečni smo na primer, če se dobro najemo in če smo v dobri družbi. Prvenstveno je dolgotrajna sreča povezana s pravilnimi moralnimi odločitvami, dober človek je bolj srečen kot hudoben. Veren človek je bolj srečen, ker ga je manj strah pred koncem življenja. Vedno gleda onstran, čuti tisto onstran. Čeprav nima dokazov, upa. To upanje ga navdaja z mirom. To je prednost vernih pred tistimi, ki nimajo tega obzorja, ki se jim vse konča s smrtjo. Osrečujejo me ljudje. Če uspem opraviti neko odgovornost, se potem počutim dobro in srečno. V nesrečo me najbolj spravita izdaja prijatelja in razočaranje nad nekom, ki izda zaupanje. Najbolj grenka občutja ljudi so povezana s tem, ko nas izda bližnji, v katerega smo zaupali.« KP Gordana Stefanovič Erjavec, plesalka, koreografinja, peda goginja: »Izhodišče sreče je osebno zadovoljstvo v krogu najbližjih, da vse usklajeno deluje. To je odvisno predvsem od nas, koliko vlagamo v to. Ne verjamem, da je sreča naključje. Sreča je predvsem to, kar daješ drugim in ti drugi vračajo. V profesionalnem življenju je sreča v tem, da delaš tisto, kar rad počneš. Letos smo obeležili v Plesnem forumu štirideseto obletnico delovanja in vseh teh letih se je videlo, koliko sva ples in jaz osebno dala ljudem. Oni pa so mi to vrnili z raznimi pozornostmi in s tem, da jih je ples naučil življenja. To je zame res izjemna sreča. V slabo voljo me spravljajo ljudje z negativno energijo, ki ne dojamejo lepote tega življenja. Zelo me onesrečuje, če je kdo od mojih bližnjih bolan. In ta teža sveta, ki jo vsi na nek način čutimo, vse te slabe stvari, ki se v svetu dogajajo. Čeprav bi si želeli, ne moremo biti zadovoljni, ker vidimo, da svet ne deluje tako, kot bi bilo prav. Naš svet je poln neskončnih možnosti, lepega, ampak ljudje ne znamo tega izkoristiti na pravi način. Preveč so prisotni negativna energija, vojne, pridobitništvo, vse te nizke strasti, ki v bistvu kvarijo naše človeško življenje.« KP NAŠA TEMA 13 Veliko želja, malo sreče Kot pravi Goriupova, so za osebno srečo precej bolj pomembni nematerialni kot materialni dejavniki. Vseeno denar, življenjski standard, zaposlitev in s tem povezana varnost in svetla prihodnost niso povsem nepomembni. Vprašani so vseeno bistveno višje ovrednotili zdravje, osebno svobodo, družino, ljubezen in tudi čisto okolje. Zanimivo je, da ljudi najmanj osrečujejo preživljanje oblikuje tivnost imeti<.« StO 3Č0 ... o nas osrečuje naslednje: dobra hrana hvaležnost prijaznost delo in konjički, ki se nam zdijo pomembni. Načrtujte svoj dan! »Bistvene za naše doživljanje sveta, naše odzivanje na situacije in posledično za občutenje sreče so naše navade. Te nas usmerjajo in oblikujejo. Nekatere so pridobljene, druge privzgojene in jih prenašamo iz roda v rod. Najtežje je spremeniti navado ali stališče. Ker smo žrtve navad, se nam vedno znova dogajajo enake nesrečne okoliščine. Zato že zjutraj oblikujmo svoj dan po svoji meri. Zamislimo si drugačen potek dogajanj, kot smo ga doživeli včeraj, prejšnji mesec ali zadnje leto. To je prvi korak iz železnega objema navad. In potem tudi v resnici stopimo v drugačen tok dogajanja. Če smo nesrečni, otožni, imamo težave sami s sabo, nam je dolgčas, ne vemo, kaj bi, je vse to rezultat naših dejanj. In da spremenimo svoje počutje, Pot do sreče je za vsakogar drugačna, nekatere stvari pa nas vse osrečujejo. (Foto: arhiv NT, SHERPA) moramo spremeniti svoja dejanja, svojo aktivnost. Da bi spremenili dan v realnosti, ga moramo najprej načrtovati v mislih. Vse naše mentalne podobe težijo k uresničitvi. Nisem ravno kak zagovornik ezoterike, a iz izkušenj lahko rečem, da kar si zamislimo, naj bo dobro ali slabo, se ponavadi tudi uresniči. Če nismo zadovoljni s svojim življenjem, spremenimo svoje navade in spremenili bomo svoje življenje,« svetuje psihoterapevt Borut S. Pogačnik. StO V Združenih arabskih emiratih so spomladi ustanovili ministrstvo za srečo. V deželi, kjer imajo glavno besedo moški, je postala prva ministrica za srečo ženska Ohood al Roumi. V svojem prvem govoru je dejala, da je ustvarjanje sreče za vlado osrednja naloga. Vlada mora namreč ustvarjati okolje, ki pripomore k sreči državljanov, ti pa lahko zato izkoristijo svoje možnosti. Prebivalci Združenih arabskih emiratov so sicer na lestvici sreče na 28. mestu. »Če želiš biti srečen »Človeka osrečijo njegovi lastni napori, brž ko spozna potrebne »Čudno, kako malo je treba, da bi vse življenje - pomagaj prvine za srečo - preproste užitke, določeno mero poguma, bili srečni; še bolj čudno pa je, da naslednji generaciji.« nesebičnost, ljubezen do dela in predvsem čisto vest. Zdaj sem nam prav tista malenkost vedno (KitajskipTegovor) prepričana, da sreča niso le prazne sanje.« (George Sand) manjka.« (Ivo Andrić) Ana Oparenović, aktualna državna prvakinja v tenisu, študentka nutricionistike in športnega menedžmenta v ZDA: »Mene osrečuje že to, da se vsak dan zbudim, da sem živa in zdrava. Srečo mi vlivata družina s svojo podporo in možnost, da se izobražujem, treniram. Neizmerno srečna sem bila, najbolj v svojem življenju, ko sem izvedela rezultat mature. Omogočil mi je študij s polno štipendijo na univerzi v ameriški zve zni državi Arkansas. V meni se je sprostil ogromen pritisk, zajel me je čudovit občutek. V slabo voljo me spravijo nega-tivizem pri ljudeh, podcenjevanje, poniževanje. Še posebej me razjezi ljubosumje. Že večkrat sem bila žrtev. Sovražim neprivoščljivost, bom rekla kar >fovšijo<, saj sem se z njo srečevala predvsem v Sloveniji kot osnovnošolka in še zlasti kot srednješolka. V ZDA je ne srečujem, tam vsi drug drugega spodbujajo. Zato sem vesela, da sem našla krog ljudi, ki so zelo pozitivni. Z njimi bom vztrajala.« DŠ Uroš Kuzman, matematik in stand up komik: »V zadnjem času me je naj bolj razveselilo rojstvo otroka, kot vedno pa me razveseli dober nastop. Mislim, da je najbolje imeti neko vizijo ali cilj. In ko se ta cilj uresničuje, si srečen. Mislim, da je to nekakšen poslovni vidik sreče. Če se nekaj odvija v smer, kamor si si želel. Bivanje s prijatelji in z družino prinese veliko lepih in nepričakovanih trenutkov in prav tako poskrbi, da nisi ves čas pod stresom in napet. V družbi smo komiki malce pod pritiskom. Ljudje od nas ves čas pričakujejo tekmovanje in dokazovanje, tudi ko smo mentalno na dopustu. Stroga je ločnica med tem, kar se dogaja na odru in v zasebnem življenju. Včasih nam to malce preseda in smo malce zagrenjeni. Ljudje pa so razočarani, ker nismo v vsakem trenutku sposobni pričarati vsega, kar nam lahko uspe na odru. Za srečo pridejo tudi nesrečna obdobja, da se še bolje zavemo, kako je biti srečen. Večino časa sem optimističen in naravnan v prihodnost in me ne razjezijo stvari kar tako, a če že, potem je krivo to, da porabim za stvari več časa, kot je smiselno.« BGO Druženje, pogovor, prijateljstvo in družina so zelo pomembni dejavniki osebne sreče. (Foto: splet) 14 KRONIKA Za pasji ugriz je vedno kriv la Lastnik mora imeti psa vedno na dosegu rok in na očeh. Vedno. Zdravniki in veterinarji na Celjskem v zadnjem letu opažajo nekoliko več primerov ugrizov psov. Težko bi sklepali, da to pomeni, da je ugrizov psov v primerjavi z leti prej več, a je res, da so ljudje na takšne primere zdaj bolj občutljivi, kot so bili v preteklosti, in zadeve v večji meri prijavljajo. Predvsem zaradi vedenja, da je steklina izjemno nevarna bolezen. Na območju Celja je bilo lani kar 33 primerov napadov psov, ki jih je preiskovala tudi policija. Pri zadnjem podatku je treba vedeti, da v tej statistiki niso zajeti samo ugrizi psov, ampak tudi prijave občanov, da so psi, ki jih lastniki niso imeli na povodcu, napadli njih ali njihove pse. Primer, kjer je bil zaradi ugriza psa poškodovan le nekajletni deček, se je pred dnevi zgodil na našem območju, o čemer so veterinarji že obvestili Veterinarsko upravo Slovenije. Kadar pride do ugriza psa in poškodovana oseba pomoč poišče pri zdravniku, jo ta napoti v tako imenovano antirabično ambulanto, kjer obravnavajo takšne primere. Tako se začne celoten postopek, ki je neprijeten predvsem za oškodovance, za lastnike psov pa je dobra šola in lekcija. Poleg tega jih udari tudi po denarnici. Strokovnjaki antirabične ambulante vnesejo podatke o ugrizu psa v centralni register psov in pozovejo skrbnika psa, naj se z živaljo oglasi v pristojni veterinarski organizaciji zaradi preverjanja suma, ali gre za steklino, pri čemer je o ugrizu takoj obveščena tudi veterinarska uprava. Postopek se torej začne avtomatično, ko oškodovanec pride k zdravniku po prvo pomoč. Če oškodovanec napad prijavi policiji, je tudi ta dolžna o tem poročati veterinarski upravi. Poleg tega začne zbirati obvestila o dogodku. V praksi se - ne glede na podatek, da je ugrizov več »Za ugrize psov je vedno kriv lastnik. Pes se odzove nagonsko. Ne razmišlja kot človek. Žival je podvržena lastniku in izkušnjam, ki jih je v svojem življenju pridobila. Javnost je za nevarne pse >naredila< tiste, ki so statistično povzročali največ težav, ampak niso živali krive. Okoliščine, v katerih pes postane nevaren, je >naredil< človek. Ne žival sama po sebi,« meni direktor Veterinarskega centra Celje Edvard Kruder, dr. vet. med. - namreč še vedno dogaja, da marsikdo ugriza psa ne prijavi. Kar ni prav, opozarjajo tako veterinarji kot policisti. Prijavite tudi policiji! »Če gre za ugriz psa, je prijava dogodka nujna. V prvi vrsti zato, ker veterinarska uprava uvede nadzor nad živaljo, tudi zaradi suma prisotnosti stekline. Veterinarska uprava je tudi tista, ki - glede na stopnjo poškodbe - psa uvrsti v centralni register nevarnih psov. Pes, ki dobi status nevarne živali, mora nato biti vedno fizično zavarovan na način, da je na povodcu in opremljen z nagobčnikom, da je zaprt v pesjaku ali objektu ali prostoru z ograjo, visoko najmanj 1,8 metra. Na območju mora o nevarnem psu biti tudi opozorilni znak,« navajajo na Policijski upravi Celje. Kar nekaj napadov se zgodi tudi zaradi brezvestnih lastnikov, ki psa na sprehodu nimajo na povodcu. Ti se namreč zaganjajo in tudi napadejo drugega psa, ki pa je na povodcu, a gre naključno mimo s svojim lastnikom. Zaradi ravsa psov jo nemalokrat skupijo tudi lastniki, ki ju želijo ločiti. Zato se mnogi, ki imajo psa vedno na povodcu, upravičeno jezijo, saj je tako napaden njihov pes, ki se samo brani ali pa brani svojega lastnika. Včasih se mora celo zagovarjati lastnik psa, ki je bil pravzaprav izzvan. To so predpisi, ki naj bi izučili lastnika psa in predvsem preprečili, da bi isti pes, ki je nekomu že storil škodo, to ponovil. Zanimivo je, da veterinarji, ki zaznajo, da je pes neko osebo ugriznil, niso dolžni obvestiti policije. Čeprav je to seveda odvisno od primera do primera, se mnogo veterinarjev odloči policijo obvestiti. Je pa tudi res, da imajo veterinarski inšpektorji prav tako možnost lastnika psa, ki je nekoga ugriznil, kaznovati po Zakonu o zaščiti živali. Sicer na celjski policiji dodajajo še: »V primeru napada, ko pes skoči na drugega psa ali osebo ali ko koga ugrizne, ne gre za kazniva dejanja, ampak za prekrške po Zakonu o zaščiti živali. Če katero od naštetih dejanj stori pes, ki uradno še ni registriran kot nevaren, se lastnika psa kaznuje z globo 200 evrov. Če je pes že v evidenci nevarnih psov in lastnik ni zagotovil ustreznega fizičnega varstva psa, se kaznuje z globo 800 evrov.« Praska se šteje enako kot ugriz Na žalost je veliko ljudi, tako lastnikov psov kot oškodovancev, v primerih ugrizov ali napadov psov neosvešče-nih o tem, da gre pri takšnih dogodkih za resno stvar. Do ugrizov psov namreč prihaja tudi v okoljih, kjer se oškodovanci in lastniki poznajo, so morda v dobrih odnosih in dogodku ne namenjajo veliko pozornosti, če seveda poškodbe niso hude. A nekateri primeri z našega območja tudi kažejo, da se lastniki psov - da bi se izognili morebitnim nadaljnjim tožbam - celo sami »poravnajo« z oškodovanci tako, da jim izročijo nekaj denarja v izogib nadaljnjim nevšečnostim. Točno to se je po naših podatkih zgodilo v Celju, kjer je pes, ki ga lastnik na sprehodu ni imel na povodcu, že napadel ne samo osebe, ampak tudi druge pse. Kljub temu da se je to zgodilo večkrat, lastnik še vedno na sprehodu nikoli nima psa pripetega. Takšni primeri so tudi razlogi, da je ugrizov veliko več, kot je uradnih prijav. »Marsikdo reče, da kakšna praska ni nič. Vendar se tudi Na povodec! praska šteje za ugriz. Ljudje takšne napade prijavijo največkrat, ker jih je strah, da je s psom nekaj narobe. Marsikdo še vedno tega ne vzame dovolj resno,« opozarja direktor Veterinarskega centra Celje Edvard Kruder, dr. vet. med. Pri tem poudarja dve ključni zadevi: lastnik živali je dolžan poskrbeti za psa, da do takšnih dogodkov ne pride, in vedno je lastnik tisti, ki je odgovoren za vse, kar pes stori. »Pes je bitje, ki se odzove na okolico, v kateri živi, in glede na način, na katerega je bil vzgojen oziroma kot radi rečemo, socializiran. Vsak lastnik je zato dolžan psa so-cializirati tako, da se ta lahko giba kjerkoli in kadarkoli te- sno ob njem in na povodcu ter da uboga lastnikove ukaze,« dodaja Kruder. Tudi psihične travme Morda bi morala biti zakonodaja na tem področju še strožja, na žalost je namreč v pravnem smislu za slovensko zakonodajo pes oziroma žival še vedno - stvar. Kar se posledično odraža tudi pri obravnavi tovrstnih primerov in dojemanju javnosti, ki se premalo zaveda, da ugriz psa ni »kar tako«, ampak da gre za resno težavo. Še posebej če pes ni cepljen proti steklini in če mora oškodovanec prejeti cepivo proti tej nevarni bolezni, cepivo pa je močno. Kruder omenja, da prihaja tudi na Celjskem do zelo hudih poškodb, sicer redko, a dogajajo se, vendar se lastniki psov ne zavedajo, da ne gre le za praske, rane in fizične poškodbe, veliko težje so psihične travme, ki jih poškodovana oseba doživlja. In teh ni malo. V veterinarskem centru tako kar nekajkrat na leto opravijo posebne preglede psov, ki koga napadejo. Sprva opravijo splošen pregled, preverijo tudi, ali je bil pes cepljen proti steklini. To je preventivni pregled, ki je le uvod v celoten proces. Medtem ko na eni strani zdravniki oskrbijo rane poškodovanemu, morajo veterinarji na drugi strani temeljito pregledati psa. »Te preglede izvedemo prvi, peti in deseti dan po ugrizu. Z njimi ovržemo ali potrdimo sum okužbe psa,« navaja veterinarski strokovnjak. Na podlagi vseh pregledov izdajo tudi potrdilo, ki ga pošljejo zdravstveni službi, ki obravnava poškodovanca. Vse to se lahko za- Zakon o zaščiti živali določa, da mora skrbnik živali z ustrezno vzgojo in s šolanjem oziroma z drugimi ukrepi zagotoviti, da žival ni nevarna okolici, in da mora zagotoviti fizično varstvo svojega psa tako, da ga ima na javnem mestu na povodcu. Javni kraj je v Zakonu o varstvu javnega reda in miru opredeljen kot vsak prostor, ki je brezpogojno ali pod določenimi pogoji dostopen vsakomur. Kazen za ravnanje v nasprotju s tem je od 200 od 400 evrov. Poleg policistov in veterinarskih inšpektorjev lahko proti kršiteljem ukrepajo tudi občinski redarji. Vsi, ki so vpeti v kaznovanje kršiteljev, opažajo, da je osveščenost lastnikov psov v mestih višja kot na podeželju, saj ravno s podeželja dobivajo največ prijav o domnevno nevarnih psih, ki so prosto spuščeni. Kadar inšpektorji ob takšni prijavi pridejo na kraj, praviloma izvedejo nadzor nad izvajanjem fizičnega varstva psov v celotnem zaselku, prav tako preverijo tudi, ali so psi cepljeni proti steklini. Nevaren pes je Nevaren pes je po Zakonu o zaščiti živali pes, ki ogroža okolico zaradi svoje neobvladljivosti oziroma kaže napadalno vedenje do človeka, ali pes, ki je ugriznil človeka oziroma žival. Za nevarne pse se ne štejejo službeni policijski ali vojaški psi, katerih ugriz je posledica izvajanja službene dolžnosti, in psi, katerih ugriz je posledica nedovoljenega vstopa osebe v objekt ali na ograjeno zemljišče, ki je na vhodu označeno z opozorilnim znakom. V kategorijo nevarnih ne spadajo tudi psi, katerih ugriz je posledica ravnanja z njimi med veterinarskimi posegi, in psi, ki še niso dopolnili devet mesecev in so v tem obdobju ugriznili enkrat. Pes dobi status nevarnega psa z odločbo uradnega veterinarja v upravnem postopku, kazen za lastnika, ki takšnega psa nima ustrezno zavarovanega, pa znaša od 800 do 1.200 evrov. Če nevaren pes ponovno ugrizne, pri čemer ne gre za posebno hudo telesno poškodbo, je zanj predpisano obvezno šolanje, ki mora biti izvedeno v šestih mesecih od dogodka oziroma do dopolnjenega drugega leta, če gre za mladega psa. Nevarna ali primerna za božanje? KRONIKA 15 stnik Za ugriz se po slovenski zakonodaji šteje tudi praska, ta je namreč poškodba kože, sluznice. Zakaj je ugriz tako opredeljen? Zato, ker je steklina zelo nevarna bolezen, ki se širi s slino in se po telesu širi po živcih, ne po krvi. Če pride do stika poškodovane sluznice z virusom stekline, ta potuje po živcih in ga zdravniki ne morejo popolnoma zatreti. V primeru ugriza psa je zato najpomembnejše takojšnje iskanje zdravniške pomoči in čiščenje oziroma razkuževanje rane. plete, če pes ni cepljen proti steklini. Nato so pregledi še bolj natančni, potrebna je karantena, enako tudi pisno zagotovilo lastnika psa, da bo skrbel za redne preglede psa. Ves ta postopek traja dlje časa, psa pa nemudoma cepijo in prav tako izdajo ustrezna potrdila. Vse to lastnika tudi stane, še preden sploh pride do ukrepa veterinarske inšpekcije ali policije. Zakaj psi ugriznejo? Kruder priznava, da se velikokrat sprašujejo, zakaj sploh pride do ugriza. »Vzgoja psa je relativen pojem. Vsak, ki si priskrbi psa, si po lastni zavesti prilagodi njegovo socializacijo. Velikokrat to ni dovolj, kajti za lastnika psa so nekatere stvari pri vzgoji bolj pomembne, nekatere manj. Žival namreč sprejme lastnika takšnega, kot je, in velikokrat se psi odzivajo tako kot lastnik. Dogaja se, da močni in samozavestni lastniki menijo, da so psa naučili vse tako, kot je treba, mu zaupajo in ga imajo spuščenega. A ne pomislijo, da je na drugi strani oseba ali druga žival, ki tega ne sprejema tako. Tudi pri nas, v veterinarskem centru, kdaj lastnik spusti psa in reče, da je nenevaren in socializiran. Vendar morda v tistem trenutku v čakalnici sedi oseba, ki je imela v preteklosti slabe izkušnje s psi in se jih podzavestno boji, četudi je omenjeni pes socializi- ran. Zato je tako pomembno, da imajo lastniki psa vedno ob svojem telesu in na povodcu, ne glede na to, če menijo, da je dobro vzgojen,« je jasen Kruder. Znano je, da psi do ljudi v večini primerov niso agresivni kot do drugih psov. »Na nek način zanje velja isto kot za ljudi: nekatere stvari sprejmejo, nekatere pa jim ne ustrezajo in se temu primerno tudi odzovejo,« še dodaja sogovornik. SIMONA ŠOLINIČ Foto: arhiv NT (GrupA) O ugrizih psov morajo policisti veterinarsko upravo obvestiti v 24 urah po dogodku. Ko policisti ob obvestilu, da je nekje nevaren pes napadel osebo pridejo na kraj dogodka, morajo obvestiti tudi pristojno zavetišče ali veterinarsko organizacijo, da bi njihovi delavci lahko izvedli omamljanje ali usmrtitev. Kadar pa policija ne more zagotoviti pravočasnega posredovanja veterinarske organizacije, ki bi izvedla omamljanje ali usmrtitev, lahko policist v skrajnem primeru žival usmrti tudi sam s strelnim orožjem. »Rane so trajen spomin!« Zgodbe ljudi, ki imajo izkušnje z ugrizi psi, so hude. Kažejo na to, da se fizične rane dajo pozdraviti, psihične pa dolga leta ne. In skoraj vsi se zavedajo, da pes sam ni kriv, ampak je kriv njegov lastnik. Pretresljiva je izkušnja deklice, stare leto in pol, ki jo je napadel sosedov pes in jo hudo poškodoval po glavi. »Imela je do polovice odtrgano uho in trikrat počeno lobanjo. Preživela je zaradi truda zdravnikov in predvsem plastičnega kirurga, ki jo je operiral,« nam je anonimno povedala njena mama. Zdravniki so zaradi poškodb glave ob pregledih svetovali izjemno previdnost za prihodnost, saj obstaja možnost, da bo dekle v najstniških letih dobilo celo epileptične napade. »V času, ko je bila naša deklica v bolnišnici, je sosedovega psa nekaj dni zapored za pet minut prihajal opazovat veterinar. Na koncu pa napisal, da pes ni nevaren. Žal je v našem primeru šlo za sorodnike, ki s tem psom niso znali ravnati pravilno in so ga po dveh To za otroka niso samo fizične rane. Tudi psihične so. tednih usmrtili kar doma, na lastnem dvorišču, ko je napadel še drugo sosedo,« še dodaja dekličina mama. Čeprav so ji znanci svetovali tožbo zoper lastnika psa, se zanjo ni odločila. Druga izkušnja prav tako kaže na dolgotrajne posledice takšnega dogodka. »Lani oktobra me je napadel sosedov pes, dobila sem dva ugriza roke in praske po obrazu. Šestletni nemški ovčar me je poznal, tudi večkrat obiskal, vendar ga je takrat očitno nekaj zmotilo, da me je grdo napadel. Verjetno bi bilo še slabše, če lastnika ne bi bilo doma, tako pa je takoj reagiral in psa umiril,« nam je prav tako anonimno zaupala bralka. »Rane bodo trajen spomin na ta dogodek. Poleg tega se od takrat bojim psov. Edini pes, ki se ga ne bojim, je zdaj naš hišni pes,« še zaključuje bralka. Kako se približati psu? Kadar na javnem kraju kdo opazi psa, ki ga ne pozna in ta ni z lastnikom, je razumljivo, da stik z njim ni priporočljiv. Drugače je, če je pes tesno ob lastniku in na povodcu. Direktorja Veterinarskega centra Celje in veterinarja Edvarda Krudra smo zato vprašali tudi, kakšen je pravilen stik s psom, ki ni naš. »Če želijo oseba ali starši z otrokom s psom vzpostaviti stik, je treba to prej storiti z lastnikom psa. Ni res, da se je treba bati vseh psov, nasprotno, prav je, da se stik vzpostavi, vendar je pri tem potreba zdrava mera previdnosti. Šele po pogovoru z lastnikom se ustvari fizičen stik s psom. Če je otrok zraven, naj bo v naročju, naj psa starši najprej pobožajo sami, nato skupaj z otrokovo roko, šele nato naj to stori otrok sam. Ampak previdno. Veste, neko pravilo je, da žival gledaš tako kot ona tebe. Približevanje z roko ali s predmetom do dela telesa, ki ni v dosegu njegovih oči, lahko povzroči, da se pes nagonsko odzove. Zato naj bi bilo navezovanje stika s psom počasno, v smislu >iz oči v oči<, in pes bo pokazal odziv. Če mu ne boste všeč, bo počakal, se morda nekoliko umaknil. Če mu boste simpatični, pa verjemite, da boste to zaznali.« Rimske terme: spet o vračilu denarja Ponovni narok po dveh razveljavitvah sklepa celjskega okrožnega sodišča Na celjskem okrožnem sodišču je bil ta teden spet narok v primeru tožbe Republike Slovenije zoper družbo Rimske terme v stečaju. Država naj bi bila oškodovana za 3,5 milijona evrov - sicer evropskega denarja - ki so ga Rimske terme skupaj s poslovnim partnerjem Vegradom dobile za obnovo. A se je kasneje izkazalo, da je bil denar pridobljen na podlagi lažne gradbene dokumentacije. Rimskim termam je bila odgovornost sicer že dokazana in ta del je že pravnomočen, v zdajšnjem postopku pa gre predvsem za odločitev, ali bodo terme morale ta denar vrniti v proračun ali ne. Višje in vrhovno sodišče sta tak sklep sodišča namreč že dvakrat razveljavila. Toda višji tožilec Stanislav Pintar tudi tem postopku vztraja pri tem in predlaga še zaslišanje prič iz Ministrstva RS za finance in Evropskega sklada za regionalni razvoj pri Evropski uniji. »Tudi višje sodišče se je spraševalo, kakšni so bili dogovori med oškodovancem in obsojeno pravno osebo, torej Rimskimi termami. Ocenjujem, da je v 85 odstotkih oškodovanec Sklad EU za regionalni razvoj, v preostalem delu pa proračun Slovenije. To vodi do sklepa, da predstavniki ministrstva za gospodarstvo niso pooblaščeni, da v imenu oškodovancev sklepajo kakršne koli dogovore, ki odstopajo od pravne ureditve,« je na sodišču povedal Pintar. Takšna izjava je tudi dokazni predlog ravno za zaslišanje prič s finančnega ministrstva in omenjenega sklada. Težava je tako nastala, ker so v preteklih postopkih zasliševali predvsem predstavnike gospodarskega ministrstva, ki pa denimo v tem postopku sploh niso priglasili zahtevka za povračilo denarja, v nasprotju s pravdnim postopkom, ki poteka na istem sodišču. Tako se lahko zgodi, da bi družba Rimske terme v stečaju, kar je po njenem nedopustno, morala vrniti pravzaprav dvojni znesek: 7 milijonov evrov, le da v dveh sodnih postopkih. Čeprav je dela po tej aferi, v kateri je imel Vegrad levji delež pri izvedbi, tudi končal. SŠol Poškodovali mejno žičnato ograjo V ponedeljek so neznanci poškodovali žičnato mejno ograjo na železniškem mostu v Kunšperku. To je na območju Bistrice ob Sotli. Storilci so ograjo na eni strani prerezali in jo potegnili stran, tako da je bil možen neoviran prehod. Nastalo škodo policisti še ugotavljajo. V smrtni nevarnosti V Splošni bolnišnici Celje se še vedno bori za življenje 61-letni moški, ki se je v ponedeljek hudo poškodoval pri padcu v Parižljah. 61-letni domačin je namreč plezal po lesenih latah na kozolec. Pri tem se mu je zadnja lata zlomila, da je padel z višine približno šestih metrov na tlakovana tla. Zaradi hujših poškodb glave in trebuha je v smrtni nevarnosti. Hudo je poškodovan tudi moški, ki je padel v Rogaški Slatine z lestve. Padec se je zgodil, medtem ko je pregledoval streho stanovanjske hiše. Pri tem si je hudo poškodoval roko. Zagorelo nad Tuševim skladiščem Policisti preiskujejo okoliščine požara na transformatorski postaji, ki je ponoči izbruhnil na višini približno šest metrov nad streho glavnega skladišča Engrotuša na Cesti v Trnovlje v Celju. Zaradi gostega dima so gasilci morali evakuirati zaposlene v skladišču. Poškodovan ali ogrožen ni bil nihče. Požar se ni razširil na stavbo skladišča, je pa na transformatorski postaji nastala velika gmotna škoda. Višino škode in vzrok požara policisti še ugotavljajo. Vlomil v župnišče in pobral denar V Lučah je neznan storilec v preteklih dneh vlomil v tamkajšnje župnišče. Zatem ko je prišel v prostore, je našel kovinsko omaro, jo nasilno odprl in v njej našel denar. Župnišču je tako izmaknil 2.300 evrov. Policija storilca še ni izsledila. Možno je, da je po vlomu zbežal na Koroško. Popolnoma enak vlom so namreč isti dan zaznali tudi v Črni na Koroškem. Pazite se drznih tatov Policija opozarja na večjo varnost osebnih torbic predvsem starejših oseb. Pretekli konec tedna sta namreč neznanca v Kraigherjevi ulici v Celju s kolesom z motorjem pripeljala za starejšo oškodovanko in ji iz rok iztrgala torbico. V njej je imela mobilni telefon, dokumente in manjšo vsoto denarja. Na tirih umrl 26-letnik iz Poljčan Celjski policisti so ugotovili identiteto mlajšega moškega, v katerega je v soboto zgodaj zjutraj trčil vlak. Tragedija se je zgodila na izvozu z železniške postaje Celje proti Velenju v neposredni bližini Avtobusne postaje Celje. Policisti so v preiskavi sicer takoj izključili možnost tuje krivde, identiteto pa so s pomočjo svojcev uradno potrdili včeraj. Šlo je za 26-letnega moškega, ki je imel uradno prebivališče na območju Poljčan. Divjal do jarka Minuli petek so celjski policisti na Gajih v Celju ustavljali 24-letnega voznika neregistriranega osebnega avtomobila, ki njihovih znakov ni upošteval, temveč je s pospešeno hitrostjo vozil pred policijskimi vozili v smeri proti Frankolovemu. Zaradi neprimerne hitrosti je tam zapeljal s ceste v jarek. V postopku so policisti ugotovili, da je vozil neregistrirano vozilo brez veljavnega vozniškega dovoljenja. Zaradi kaznivega dejanja nevarne vožnje v cestnem prometu ga bodo kazensko ovadili, neregistrirano vozilo pa so mu zasegli. 16 ŠPORT »Upam, da me Renaud ni videl ...« Nizozemski veter pripihal nenadejano medaljo - Robert Renner in njegove palice Medalje v atletiki na velikih tekmovanjih so zelo cenjene, zlasti za majhne države, kot je Slovenija. 22-letni Celjan Robert Renner jih - z izjemo kriznih let - niza že »od malega«. Že leta 2011 je prijetno presenetil z zlato kolajno na mladinskem SP v Lillu in nato zmagal še na olimpijskem festivalu evropske mladine v Turčiji, lani pa je v Talinu postal evropski prvak do 23 let. S trenerjem Milanom Kranjcem sta v petek dosegla svoja viška. Na svojem prvem evropskem članskem prvenstvu (EP v Zürichu je odpovedal zaradi slabe forme) je stopil na oder za zmagovalce. V finalu skoka s palico sta bila boljša le Poljak Robert Sobera in Čeh Jan Kudlička (5,60 m). Ko so vsi odnehali, si je svetovni rekorder Renaud Lavillenie nastavil letvico na 5,75 m. Malce ošaben Francoz je nato kar trikrat z velike višine »padel za Slovenijo« - enemu najboljših vseh časov ni uspelo preskočiti začetne višine in razveselil je tri Slovane. Pred Rennerjem je Brazilija, ki ima morje, enako kot Francija, Turčija, Estonija, Kitajska (Robertov finale na SP) in Nizozemska; nima pa ga Švica! Na morje se je za nekaj dni odpravil Milan Kranjc, Robert pa bo pojutrišnjem tekmoval na mitingu v nemškem Rottach Egernu. Obenem bo pričakoval, da mu njegov agent uredi nastop v Londonu na tekmi diamantne lige. Znova ste potrdili, da ste mojster za velika tekmovanja, čeprav je za vami zgolj 22 pomladi. Ste utrujeni ali vas še drži adrenalin po nastopih, izjavah, razmišljanjih? Utrujenosti ne čutim. Gledam le naprej, naslednja tekma je že v soboto, priprave za olimpijske igre se nadaljujejo. Sezona še zdaleč ni končana. Medaljo imam v žepu, a uspeh ponavadi pride za mano in ga kasneje podoživljam. Lavillenie je poskrbel, da ste odpovedali sobotni let domov ... To je bilo samoumevno, podelitev medalj je bila dan po tekmi tudi nekaj posebnega. Kaj pomeni, da so bile vremenske razmere neugodne? V Amsterdamu veter spreminja jakost, a tudi smer. Sunki so stalni, v skoku s palico so zelo vplivali na razplet. Že v kvalifikacijah sem vedel, da imam možnosti za zelo visoko uvrstitev. V finalu so bile razmere še malce slabše in resnično je nekaj asov odpovedalo. Vseeno si nisem predstavljal, da bo mojih 5,50 dovolj za odličje. Decimeter več pa bi ... Da, res je. Imel sem idealno Milan Kranjc, Robertov trener, ki je palice na sever Evrope odpeljal z avtom: »Zadeve so se idealno sestavile, vse skupaj pa je plod desetletnega dela, ki je zahtevalo marsikaj. Skakati je bilo treba modro. Veter je bil zelo raznovrsten. Pomemben je bil zimski prehod s palice, dolge 490 centimetrov, na petmetrsko. Preizkušnje so pokazale, da je Robert odlično pripravljen. Njegovih visokih ambicij sem vajen, dajejo mu voljo za trdo delo in optimalno zbranost na tekmah. Vozovnice za Rio še nimam, toda menim, da glede na zadnje Robertove dosežke tam ne bi smel izostati.« Stane Rozman, predsednik AD Kladivar: »Vsi predstavniki našega kluba so se izvrstno odrezali. Pričakujem, da se bodo v miru pripravili za nastop na olimpijskih igrah in iz Ria se nadejam lepih novic. Robert se je v amsterdamski vremenski loteriji odlično znašel in potegnil najboljše karte. Mene medalja ni presenetila, prepričan sem, da bo letos izboljšal svoj osebni in državni rekord. Tudi ženski met kopja je bil zaradi vremena nepredvidljiv. Še vedno upam, da se bo Martina v Braziliji uvrstila v finale, v katerem pa je potem možno vse.« Roman Lešek, v skoku s palico na EP v Beogradu 6., v Stockholmu 9., nekoč tudi trener Robertovega očeta Darka in trenerja Milana Kranjca: »Bilo je celo fantastično, tako uspešne ekipe Kladivar na velikih tekmovanjih še ni imel. Naši tekmovalci so sposobni dosegati vrhunske rezultate in upam, da jih bodo nizali. Presrečen sem za Roberta!« Na sprejemu v Ljubljani je predsednik Atletske zveze Slovenije Roman Dobnikar Robertu Renner ju izročil ček za 5.000 evrov. Njegov trener Milan Kranjc bo prejel za polovico nižji znesek. priložnost za še kaj več, če bi mi uspelo v prvem poskusu prek 560 cm, celo za zlato medaljo. Dalo bi se. Bilo je dosegljivo. Prav zato sem bil malce jezen. Kar lakomni smo postali, a ne nerealni. Obenem se morava znova vrniti k Laville-nieju, ki bi vas lahko pahnil na četrto mesto. Ste trepetali ali ste se sprijaznili s četrtim mestom, ki bi še vedno predstavljalo vaš največji uspeh? Oboje. Sprva sem sprejel sam pri sebi razplet, torej uvrstitev za medaljami. Z mano je sedel prijatelj s Hrvaške, dolgoletni tekmec Ivan Horvat. Rekel mi je, da čuti, da Francoz ne bo preskočil svoje začetne višine. Seveda mu nisem verjel. Bila sva blizu blazine, kolikor se je pač dalo. Ko je Lavillenie drugič porušil letvico, me je, priznam, stisnilo v prsih. Drama se je nadaljevala, aktualni olimpijski prvak se je že znal izvleči iz neugodnih položajev. Njegov tretji poskus je bil nekaj posebnega. Česa podobnega pri njem še nikoli nisem videl. Pri zaletu si je premislil tik pred vbodom in se zaustavil ter vrnil na izhodišče. Tedaj sem začutil, da z glavo ni povsem pri stvari. Ni mu pomagalo niti to, da so mu sodniki pustili precej več časa, kot bi ga imel na voljo po pravilih. Ko je še tretjič podrl, sem od sreče kar zažarel. Upam, da me Rena-ud tedaj ni videl ... Vam je bilo lažje, ker so strokovnjaki glede morebitnega odličja ciljali predvsem na Luko Janežiča, morda tudi na Martino Ratej? Je bilo bolje napadati iz ozadja? Predvsem sem želel doka- zati, da si tudi sam zaslužim omembo, ko se naštevajo kandidati za odmevne dosežke. Tudi slovenska zastava ni bila pripravljena. Kje ste jo iskali in kje našli? Sotekmovalci so sedeli na povsem drugi strani štadiona. Ko sem pritekel do njih, so mi dejali, da je nekdo že odnesel zastavo do trenerja. Ko mi jo je izročil, pa sta najboljša že odtekla častni krog. Kdo se bo od svetovne elite pridružil v Riu, kjer bi bil bron za vas vsekakor »zlat«? To povsem drži, čeprav sem zagotovo rojen za velike tekme. Pridružili se bodo Brazilec Thiago Braz da Silva, ki je letos v dvorani preletel 593 cm, Američan Sam Kendricks, Kanadčan Shawnacy Barber, Robert Renner je v kvalifikacijah skoka s palico delil šesto mesto. 5,50 m je zmogel v drugem poskusu. Luka Janežič je na 400 m osvojil zelo dobro peto mesto (45,65), za bronom je zaostal za 24 stotink. Martina Ratej je bila v metu kopja šesta (60,65) in je izenačila svojo najboljšo uvrstitev na velikih tekmovanjih. Maruša Černjul je v skoku v višino že z uvrstitvijo v finale izpolnila cilj, nato pa zasedla deveto mesto (1,89). Marina Tomič je v polfinalu 100 m ovire pretekla v času 13,32 in bila skupno 20. ter EP zapustila zelo razočarana, saj ni izpolnila norme za OI. Vsi so člani AD Kladivar. Maja Mihalinec iz Mozirja (AK Velenje) je bila na 200 m deseta in na 100 m 15. ki je aktualni svetovni prvak, Kitajci so zelo dobri ... Nič si ne upam napovedati. Se vam že porajajo želje? Tik pred evropskim prvenstvom sem dejal, da bi rad, pač nekoč, osvojil medaljo na velikem tekmovanju. Toda zdaj jo že imam. Nisem si predstavljal, da bo šlo tako hitro. Verjamem, da se lahko v prihodnosti približam šestim metrom. Ne bom razočaran, če tega ne bom dosegel, če bom redno preskakoval na primer 5,80 m in bom s tem konkurenčen za vrh na slehernem velikem tekmovanju. Je bilo tudi sicer prijetno v Amsterdamu? V glavnem sem poležaval v hotelu, spremljal pa sem predvsem nastope sotekmovalcev. Naša odprava je bila vrhunska, zbrala je neverjetno število uvrstitev v finale. DEAN ŠUSTER Foto: osebni arhiv ROBERT RENNER SHERPA GrupA Robert Renner z vgraviranim svojim imenom na medalji ŠPORT 17 Prvič brez obeh domačih naslovov Uspešne mlade selekcije in srebrni mladinci Celjski rokometaši so v sezoni 2001/02, in sicer po petih zaporednih polfina-lih, izpadli »že« v četrtfina-lu lige prvakov. Po zmagi proti Magdeburgu v Berlinu 23. februarja 2002 (31:29) so se že veselili ponovnega nastopa v polfinalu, a so v Golovcu osem sekund (!) pred koncem z golom Srba Nenada Peruničića in po grobi napaki obrambe izpadli zaradi enega preveč prejetega gola (25:28). Nemci so nato v finalu proti Veszpremu osvojili naslov evropskih prvakov. Črna serija se je nadaljevala tudi v državnem prvenstvu in pokalu. Celjani so prvič po osamosvojitvi in desetih dr- žavnih naslovih ostali brez te lovorike. Po tekmi 1. kroga v Sevnici, v kateri je - sicer po napaki klubske administracije - nastopil še v prejšnji sezoni v dresu RK Gorenje kaznovani Sergej Rutenka, jih komisar lige Franko Komel ni kaznoval, saj je tudi ekipa Sevnice na tej tekmi nastopila s kaznovanim igralcem. Tekma je bila ponovljena, a je nato takratni predsednik RZS Zoran Janković po samovoljni odločitvi (tudi ob podpori predsedstva RZS) obe ekipi kaznoval z odvzemom ene točke. Celjani so drugo tekmo s Prulami sicer visoko izgubili, z 32:22, kar je v obdobju 1991-2016 (25 sezon) njihov najvišji poraz v državnem pr- venstvu in pokalu, a so nato Prulčani v zadnjem krogu remizirali v Škofji Loki in s tem po rezultatu ostali točko za Celjem. Vse pritožbe celjskega kluba, tudi na EHF, seveda niso zalegle. Še več, Celjanom je bilo zaradi pritožbe na EHF očitano celo rušenje slovenskega rokometa. Ivezič namesto Šojata Po porazu s Prulami so v klubu odstavili trenerja Josipa Šojata, ki ga je v finalu slovenskega pokala v Škofji Loki sredi maja 2002 nadomestil športni direktor kluba Slavko Ivezič. V sicer izenačeni finalni tekmi s Prulami so Celjani na koncu s 27:26 izgubili tudi drugo domačo lovoriko. Po mnenju večine nepristranskih poznavalcev - neupravičeno in po spornih sodniških odločitvah. Tako se je v sezoni 2001/02 v samostojni Sloveniji končno le zgodila od nekaterih tako želena »prevlada« ljubljanskega rokometa nad celjskim. Na žalosten in sporen način. Tudi zato, ker so tekmo v Ljubljani rokometaši Prul odigrali kot v »transu«, kar je glede na kasnejša dogajanja odpiralo marsikatera vprašanja ... Od mlajših celjskih selekcij so v tem obdobju mladinci pod vodstvom Stanka Anderluha in kadeti pod vodstvom Matjaža Gučka osvojili štiri naslove državnih prvakov, starejši dečki s trenerjem Vladom Murkom pa dva naslova. Trener slovenske mladinske reprezentance Slavko Ivezič je leta 2002 na Poljskem dosegel svoj prvi odmevni uspeh - srebrno medaljo na evropskem prvenstvu. Pomembno vlogo pri tem so imeli še ostali Celjani, pomočnik trenerja Igor Razgor in igralci Miladin Kozlina, Dragan Gajič, Dino Bajram, Miha Gorenšek, Klemen Kosaber in vratar Luka Kisovec. Pri čemer ne smemo pozabiti tudi prispevka Stanka An-derluha, dolgoletnega trenerja celjskih mladincev in druge ekipe ter od leta 2011 pomočnika trenerja članov. Naslednjič: Vrnitev »odpisanih« (25. del) Foto: arhiv RK CPL Srebrni mladinci na EP 2002. Z leve so Luka Kisovec, Slavko Ivezič (selektor), Miladin Kozlina, Dragan Gajič in Klemen Kosaber. Manjkajo Dino Bajram, Miha Gorenšek in Igor Razgor (pomočnik selektorja). Ekipa 2001/02 prvič brez obeh domačih naslovov. Z leve v zgornji vrsti Vlado Privšek (direktor kluba), Tone Turnšek (predsednik kluba), Andrej Šušterič (predsednik UO) in Marko Jugovič (član UO), pod njimi so dr. Rudi Čajavec (zdravnik), Rado Petru (tehnični vodja), Rado Pantelič (tiskovni predstavnik), Mile Maksimovič (fizioterapevt), Boris Vrščaj (gospodar), Miro Kocuvan (kondicijski trener) in Herman Wirth (pomočnik trenerja), v naslednji vrsti so Marko Oštir, Aleš Pajovič, Rastko Stefanović, Roman Pungartnik, Tomaž Tomšič, Branko Bedekovič, Žikica Milosavljević, Luka Žvižej in Edvard Kokšarov, v sprednji vrsti pa Josip Šojat (trener), Dragan Gajič, Sergej Rutenka, Dejan Perić, Gregor Lorger, Mario Kelentrić, Renato Vugrinec, Uroš Šerbec in Slavko Ivezič (športni direktor). Bo Ano izdalo koleno? Čeprav je zadnji rok za spremembe glede določitve olimpijske reprezentance 18. julij, je izvršni odbor Olimpijskega komiteja Slovenije v torek na redni seji potrdil celoten seznam. Na njem je 59 športnikov, 36 v moški in 23 v ženski konkurenci. Celjsko območje je zelo dobro zastopano. Judoistična reprezentanca bo štela pet predstavnikov, prav vsi prihajajo iz celjskega kluba Z'dežele Sankaku, Tina Trstenjak, Ana Velenšek, Rok Drakšič, Mihael Žgank in Adrian Gomboc. Pojavila se je velika težava, na pripravah v Španiji se je poškodovala Velenško-va. Ena od favoritinj za odličja v kategoriji do 78 kilogramov ima po zadnjih preiskavah načeti sprednjo in stransko križno vez, poškodovan naj bi bil tudi meniskus. Trener Marjan Fabjan sicer še ni obupal, naslednji tedni bodo pokazali, kaj se bo izcimilo glede odlične športnice iz Šmartnega v Rožni dolini. Manjše zdravstvene težave so doletele tudi Trstenjakovo. V Rio bodo odpotovali štirje atleti celjskega Kladivarja, Robert Renner, Luka Janežič, Martina Ratej in Maruša Černjul, ter članica Velenja Maja Mihalinec, doma iz Mozirja. V Braziliji bo tudi precej celjskih rokometašev oziroma članov Celja Pivovarne Laško, kandidata sta tudi Ani Velenšek je počilo v kolenu tik pred koncem treninga na pripravah v Španiji. dva Velenjčana. Žal je moral priprave zaradi poškodbe predčasno zapustiti Žiga Mlakar. Selektor Ve-selin Vujović ima še precej časa, da obelodani dokončni spisek. Uradna Do 140 tisoč razlogov za Blaža Vodstvo lige Seha je uradno sprejelo medse slovenska predstavnika, Celje Pivovarno Laško in Gorenje. Potrjenih je bilo tudi osem drugih udeležencev mednarodnega regionalnega tekmovanja, ki se po kakovosti vedno bolj približuje nemški in francoski ligi. Kar šest jih bo zagotovo igralo tudi v ligi prvakov. V ligi Seha bodo sodelovali madžarski prvak in evropski podprvak Vesprem, hrvaška predstavnika Zagreb in Nexe iz Našic, makedonska Vardar in Metalurg, oba iz Skopja, slovaški Tatran iz Prešova, beloruski Brest iz Meškova in bosanski Izviđač iz Ljubuškega. Tekmovanje se bo začelo 6. septembra. Tedaj v celjski ekipi zagotovo ne bo Blaža Blagotinška in Žige Mlakarja. Slednji je v ponedeljek uspešno prestal operacijo meniskusa in bo z igrišč odsoten od dva do tri mesece: »Žal mi je, da ne bom potoval v Brazilijo, saj si vsak športnik želi sodelovati na olimpijskih igrah. Po eni strani pa nimam česa objokovati, saj sem bil naknadno vpoklican na priprave in se je tako tudi meni ponudila priložnost za dokazovanje, a je vse skupaj skazila poškodba.« Hrust »Blagi« pa bo kariero nadaljeval v Veszpremu. Zanj bo celjski klub po obrokih prejel od 120 do 140 tisoč evrov. DEAN ŠUSTER Regijska pisarna v Celju predstavitev slovenske olimpijske reprezentance bo 22. julija v Kopru. DEAN ŠUSTER Foto: arhiv NT Mestna občina Celje je podpisala pogodbo z Olimpijskim komitejem Slovenije in s Športno zvezo Celje o delovanju regijske pisarne. Pogodbo, ki poglablja sodelovanje med športnimi zvezami in društvi v regiji, so podpisali župan Mestne občine Celje Bojan Šrot, podpredsednik Olimpijskega komiteja Slovenije Janez Sodržnik in predsednik Športne zveze Celje Branko Črepinšek. Podpis pogodbe o delovanju regijske pisarne sodi med enega od ciljev Olimpijskega komiteja Slovenije - Združenja športnih zvez, saj spodbuja k aktivnemu sodelovanju med športnimi zvezami in društvi v širši celjski regiji. Nosilka pisarne je Športna zveza Celje, vodil jo bo Hasan Ibrić. DŠ 18 ŠPORT Štartati bolje kot lani Teden dni pred začetkom državnega prvenstva so celjski nogometaši - pojutrišnjem bodo gostovali pri Olimpiji - preverjali pripravljenost proti bukareškemu Dinamu. Prijateljska tekma je bila enakovredna in se je končala z neodločenim izidom 1:1. V prvem delu je po napaki branilca Damirja Hadžiča Argentinec Oliva premagal vratarja Kotnika, v drugem pa je atraktivno izenačil Matic Marcius (poletel je proti žogi in jo natančno z glavo usmeril v mrežo), ki mu je podal kapetan Danijel Mi-škić. Celjska predstava je bila obetavna. Obrambna vrsta je še stala predaleč od zvezne, morda zaradi počasnosti. Nase je opozoril napadalec, visoki Irfan Ha-džić. Za njim je igral Marin Glavaš, ki je bil (pre)malo v stiku z žogo. Ob Miškiću, ki je od Blaža Vrhovca prevzel vse vajeti igre v svoje roke in trenutno izstopa po kakovosti, se je uspešno trudil Jon Šporn. Postavitev ostaja 4-2-3-1. Vzgoja za tržišče »Proti kakovostnemu tekmecu smo bili čvrsti, ustvarjali smo si priložnosti. Kar se tiče igre fantov, moram biti zelo zadovoljen, dejstvo pa je, da imajo še dovolj prostora za napredek. Ko se bodo novinci prilagodili naši igri, bo raven še toliko višja,« je v ponedeljek govoril športni direktor Sebastjan Gobec. Nadaljeval je o dometu ekipe: »Težko se je opredeliti, na katera mesta na lestvici naj bi ciljali. Predvsem želimo v prvenstvo štartati veliko bolje kot lani in si zagotoviti mirno sezono ter fantom Đorđević o ukrajinskih vlagateljih O dogovorih obveščeni NZS, Bojan Šrot, Tomaž Benčina Tadej Vidmajer je zanesljivi član udarne enajsterice. Vratar Matic Kotnik: »Vprašanje, kam sodimo, je dostikrat nehvaležno. Spredaj bosta Olimpija in Maribor, potem bo sledilo precej klubov, med katerimi bo tudi naš. Borili se bomo za položaj med tretjim in šestim mestom. Nestrpno čakamo, da se tekmovanje začne.« omogočiti uspešen razvoj. Nismo obremenjeni z rezultatom, a kot pravi športniki stremimo proti zgornjemu delu razpredelnice. Super nagrada bi bila uvrstitev v evropsko tekmovanje.« Precej bo odvisno od nadaljnjih odhodov. »Filozofija kluba je popolnoma jasna, torej vzgajati mlade nogometaše in jih nato posredovati na tržišče. Za Danijelom Miški-ćem so vrhunske predstave, zanj se mnogi zanimajo. Po drugi strani se zavedamo, kaj nam fant pomeni. Je vodja ekipe v igralskem in tudi psihološkem smislu. Za malo denarja ga že ne bomo spustili. Preveč nam pomeni. Ob pravi ponudbi mu bomo seveda šli na roko.« Ukrajinci prihajajo Rekorder po številu nastopov v 1. SNL je priznal, da je bila vloga igralca pre- Tudi z Vručino in Billongom Nogometaši Rudarja so zadnjo tekmo pred začetkom državnega prvenstva odigrali v Bakovcih in z 1:0 premagali ruskega prvoli-gaša Urala, ki je v minuli sezoni osvojil 8. mesto v državnem prvenstvu. Velenjčani so tako uspešno opravili generalko pred tekmovanjem v 1. SNL. V soboto bo Rudar gostil ekipo Krškega. Že deveto sezono je pri NK Rudar Marko Čepelnik, po novem v vlogi direktorja. Kakšne spremembe je prinesla skupščina kluba v smislu vodenja društva oziroma njegovega upravljanja? Nobene večje spremembe ni bilo. Klub je dobil novega predsednika, Gašperja Škar-jo, ki je v preteklosti že sodeloval v upravnem odboru kluba. Ste zadovoljni s storjenim v enem mesecu? Marko Čepelnik Bili smo v glavnem v Velenju, krajše priprave smo opravili v Slovenj Gradcu, odigrali smo veliko prijateljskih tekem. Ker so igralci delali zelo dobro, smo zadovoljni. Igralski kader je doživel precej sprememb. Nekaterim igralcem so cej lažja, kot je sedanji položaj športnega direktorja kluba. V včerajšnji številki časnika Ekipa je bil razkrit načrt NK Celje, o katerem se je - resnici na ljubo - že lep čas govorilo med dobro obveščenimi. Po prihodu ukrajinskih vlagateljev v NK Celje naj bi bila zamenjana oba direktorja. Sebastjan Gobec, ki je pustil enega najmočnejših pečatov v celjskem nogometu, se ni odzval na naš klic, direktor Alen Obrez pa je dejal, da ni pristojen za pojasnila. A nam je takoj omogočil pogovor s predsednikom kluba Stevanom Đorđevićem. DEAN ŠUSTER Foto: SHERPA V kolikšni meri gre za »zdravo zgodbo« v Nogometnem klubu Celje, je bil pripravljen pojasniti predsednik društva Stevan Đorđe-vić. Kot kaže, so se stvari zapeljale zelo daleč. S kom se dogovarjate? Gre za ukrajinske partnerje, dogovarjamo se že dva meseca na transparenten način. Upam, da bo prišlo do izvedbe, kar bi bilo zelo dobro za naš klub. Namreč tujci so pripravljeni vlagati tako v moštvo kot tudi v infrastrukturo. Kdor investira, želi tudi imeti nadzor nad porabo denarja. Zato se bodo vključili v upravni in nadzorni odbor kluba. Možne so določene kadrovske spremembe, toda najprej moramo podpisati pogodbo. Kaj bistvenega bo prinesla? Materialno stabilnost kluba. Finančna sredstva od investicijskega sklada bodo nepovratna, a bo družba kasneje deležna lepega kosa pogače pri prodaji igralcev, a ne več kot petdesetodstotnega. Vloge v klubu bodo najverjetneje drugače porazdeljene, a sem obenem prepričan, da bosta Alen Obrez in Sebastjan Gobec še naprej imela iste ali podobne funkcije. S podpisom pogodbe smo seznanili tudi Nogometno zvezo Slovenije. Stevan Đorđevič Pravočasno sem obvestil celjskega župana Bojana Šrota in Tomaža Benčino, direktorja našega glavnega pokrovitelja cinkarne. Glede kadrovskih menjav pa je možno tudi, da bo predsednik kluba nekdo drug. Vsekakor pa klub ne bo podpisal pogodbe, zaradi katere bi bil lahko oškodovan. Kakšna bo vloga 40-letne-ga Spasoja Bulajića, ki je v dveh obdobjih igral za Celje? Zaenkrat predstavlja povezavo med ukrajinsko družbo in nami. Uradno njegova vloga še ni določena. Zaprosil ga bom, da pomaga še naprej in da se vključi v naš klub, v vodstvene strukture ali v športni del društva. DEAN ŠUSTER Foto: GrupA Težko spi zaradi mladih potekle pogodbe in jih z njimi nismo podaljšali oziroma se nismo uspeli dogovoriti glede pogojev sodelovanja. Odšli so Knezović, Džinić, Čretnik in Kocić. Še vedno se pogovorjamo s Trifkovićem. Sporazumno smo prekinili pogodbe z Bratićem, Ihbeishehom, Kurežem in Bevabom. Okrepili smo se z Ristićem, Zecom, Billongom, Vručino in Mužekom. Ponosni smo, da je prvo profesionalno pogodbo podpisal mladi domači napadalec Pljava Dem. Tudi v prihodnje računamo na domačo pomoč, v mislih imam Acmana in Fatkića. Še vedno so možni prihodi igralcev v naš klub. Ste si zastavili cilj? Želimo stabilizirati klub in obenem doseči čim boljši rezultat. DEAN ŠUSTER Foto: arhiv NK RUDAR Čeprav se je dolgoletna želja, da bi postal trener NK Celje, Robertu Pevniku letos izpolnila v neugodnem trenutku, je navdušil z do tedaj potolčeno in nesamozave-stno ekipo, ki se je borila za obstanek. Viharni časi najbrž še niso minili, čeprav zna Pevnik v tem pogledu znova presenetiti. Kaj ste ugotovili po končanih pripravah? Da sem ponosen na igralce. To sem jim tudi povedal. Bili so skromni, motivirani. Kapo dol pred njimi. Zdaj moramo storjeno prenesti v borbo za točke. Sem velik optimist. Najbolje je štartati proti državnemu prvaku. V Ljubljano potujemo po točko ali celo vse tri. Bo o končni razvrstitvi znova odločal zimski prestopni rok? Imamo Šporna, Marciu-sa, Piška, Pungarška ... Zato težko spim, ko razmišljam, ali ima sploh smisel pripeljati nove igralce. Naj igrajo mladi. Enkrat morajo dobiti priložnost domači igralci. Mo- Robert Pevnik rebitne okrepitve morajo biti torej zelo kakovostne. Iščemo še osrednjega branilca, desničarja, in napadalca, ki bi izstopal. Upam, da bo Miškić ostal z nami. V tem primeru bi imeli vse »pokrito«. Obstaja razlika med klubskimi cilji in vašimi željami? Načrtujemo mirno plovbo v prvoligaškem morju. Mene sicer zanimajo zgolj visoke uvrstitve, na primer na vsaj četrto mesto. Treba bo imeti potrpežljivost, da nas gledalci sprejmejo takšne, kot smo. Realnost je pač takšna, da je bil osip igralskega kadra precejšen. Člani prve postave so bili Blaž Vrhovec, Marko Pajač, Sunny Omoregie, tudi Marko Krajcer. Tistim, ki jih imam, povsem zaupam. Z nami vadita branilca Nejc Potokar in Elvedin Džinič. Enega bomo izbrali. Malce me muči dejstvo, da nisem dobil osrednjega branilca iz domačega mladinskega pogona. Trenutno so vsi igralci zdravi. Vsem sem ponudil primerno minutažo, zato so vsi pripravljeni, da vskočijo na pomoč. Kakšna je vaša vizija? Bo igra hitra, tekoča, napadalna? Sodobni nogomet zahteva dinamiko, agresivnost, hitre prehode v napad, obenem daljšo posest žoge. K vsemu temu stremimo tudi mi. Vas je Euro v Franciji razočaral? Časa za gledanje tekem ni bilo na pretek. Igra resnično ni bila navdušujoča, zanimiv je bil polfinale med Francijo in Nemčijo. DEAN ŠUSTER Foto: SHERPA AKTUALNA PONUDBA 19 Iščete dober nakuo alLodlično storitev? POZOR1- Preglejte aktualno ponudoo Zdaj vem, kam, ko bomo opremljali stanovanje Na prvo julijsko soboto smo si ogledali novo celjsko pridobitev, pohištveno trgovino JG Design na Ljubljanski cesti 36 (nasproti AMZS). Prodajne prostore smo na naslovu, kjer trgovina sicer deluje že od junija, po zaslugi velikih reklamnih tabel Kuhinje Gorenje zlahka našli. Po izjemno prisrčni dobrodošlici je sledilo presenečenje: v prodajni ponudbi je celovita ponudba blagovnih znamk Gorenje, Gorenje+ in Marles, česar smo se kar malo prestrašili, saj te znamke povezujemo z visokimi cenami. »Ne,« me potolažita lastnika, »zagotovo vam lahko priporočimo sestav s ceno, povsem primerljivo z manj znanimi in najverjetneje manj kakovostnimi izdelki.« In res, po krajšem pogovoru izvemo še, da na vse kuhinje Gorenje in Gorenje+ do konca avgusta nudijo še posebno akcijo, minus 50 odstotkov, prav tako do konca poletja si lahko določene aparate omislite po posebej ugodnih cenah. Ena glavnih prednosti njihovega salona je tudi, da so vsi gospodinjski aparati priključeni, kar pomeni, da lahko konkretno preizkusite njihovo delovanje (na primer glasnost naprav, hitrost zavretja pri štedilniku ...), torej ne kupujete mačka v žaklju. Ker gre za tesne sodelavce Gorenja, so v njihovem salonu kupcem na voljo vse ugodnosti in prednosti slovenskega kuhinjskega velikana ter izdelovalca pregovorno kakovostnih gospodinjskih aparatov in keramike. Že do zdaj pozitiven vtis še dodatno izboljša podatek, da v primeru nakupa kuhinje Gorenje ali Gorenje+ stroške dostave in montaže prevzame prodajalec, pogodbeni mojstri pa lahko po potrebi prostor prej tudi prebelijo in položijo talne obloge. Gre torej za prodajni salon s celovito ponudbo za vaš dom, zato se lahko namesto iskanju izvajalcev posvetite svojim najbližjim. Družinsko usmerjenost in prilagodljivost posamezniku smo opazili tudi pri tem, da v salonu premorejo kotiček tako za najmlajše kot tudi za štirinožne prijatelje. Ob poslavljanju smo preverili še, kdaj in kako je ponudba salona na voljo. Spet moramo pohvaliti prilagodljivost. Poleg prilagodljivega delovnega časa (od ponedeljka do petka od 10. do 19. ure in ob sobotah od 10. do 14. ure ali po dogovoru) namreč nudijo tudi možnost obiska na domu v času po vaši želji, za kar je prej treba poklicati na številko 041/552224 in se dogovoriti. V veliko pomoč pri opremljanju doma vam bo tudi vrhunski 3D-izris na podlagi meritev prostorov in vaših želja, pri katerem skoraj ne boste opazili, da pred vami ni fotografija. Promocijsko besedilo TEL.: 041693394 PRODAM IN SERI/IS TfMKTORIEI/ IINOVOMAT. I AVTO STEKLO CENTER Д V PROSTORIH AVTO CELJA Ipavčeva 21,3000 Celje 03 / 428 62 91,051 624 322 Asfalt Kovač d.o.o., Planina pri Sevnici 47 A, зггб Planina pri Sevnici ACPAI T +386 3 7491 031 +38b 3 7491 032 asfalt.kovac@siol.net ■ STROKOVNI PHEGLED VIDA ZA OČALA ■ KVALITETNA STEKLA IN OKVIRJE ZA KOREKCIJSKA OČALA • STROKOVNI PREGLED ZA KONTAKTNE LEČE ■ KVALITETNE KONTAKTNE LEČE • ČISTILA ZA KONTAKTNE LEČE • SONČNA OČALA PRIZNANIH PROIZVAJALCEV - LASTEN RARKIRNI PROSTOR ZA STRANKE OPTIKE - ltllH2t6 Aida d.o.o„ Prekopa 3, Vransko ШШШ živite ceneje! i Naročniki časopisa ste deležni številnih ugodnosti, ki jih lahko izkoristite s kartico ugodnosti kluba naročnikov Novega tednika. Ne samo, da lahko s kartico izkoristite možnost objave štirih brezplačnih malih oglasov v časopisu (do 10 besed) in dveh čestitk na Radiu Celje s 50-odstotnim popustom. Ker ste član kluba naročnikov, lahko s kartico izkoristite tudi številne popuste v trgovinah in lokalih, ki jih najdete na spodnjem seznamu. SKINAUTl smučarska Sola CELJSKA \_ —rrpfr informacije Odi 616 464 TDPFIT center za zdravje in rekreacijo m Celjska Mohorjeva družba avt(j)hiša škorjanec Rezervni deli in Servis Škoijanec skušnjava CELJSKA izposoja kolesa ROČNA AVTOPRALNICA GRAJŽL POPUSTI IZ POSEBNIH AKCIJ SE NE SEŠTEVAJO S POPUSTOM NA KARTICI - CASINO FARAON CELJE, Ljubljanska cesta 39, 3000 Celje - Ob nakupu POP lističa (promocijski) v vrednosti 50 eur vam podarimo POP listič (promocijski) v vrednosti 5 eur. Ob nakupu POP lističa (promocijski) v vrednosti 100 eur vam podarimo POP listič (promocijski) v vrednosti 10 eur. - FOTO RIZMAL, Mariborska c. 1, 3000 Celje - 10% popust velja za storitve - CELJSKA MOHORJEVA DRUŽBA - MOHORJEVA KNJIGARNA, Prešernova ulica 23, 3000 Celje, telefon: 03 490 14 20, e-pošta: knji-garna-ce@celjska-mohorjeva.si, 5% popust na knjižne izdaje celjske Mohorjeve družbe, razen na nove knjige. - CELJSKA KOČA, www.celjska-koca.si, telefon 041 718 274, nudi ob izposoji enega kolesa (gorskega ali električnega) drugega brezplačno. - SKINAUT STORITVE, SIMON JEZERNIK, S.P., Vrunčeva 10, Celje - 10% popust - Avtohiša ŠKORJANEC; Mariborska 115, 3000 Celje. Telefon: 03/426 08 84, 031 609 416. Kartica velja za nakup blaga in storitev v vrednosti nad 100 EUR. Ne velja za blago v akciji. - 15% popust na njihove storitve in blago. - HRUSTLJAVA SKUŠNJAVA - prodajalna v EK centru v Celju, Mariborska cesta 88, Celje - 10% popust na vse vrste kruha - SLADA, D.O.O., Plinarniška 4, 3000 Celje, vse za ogrevanje in vodovod, tel.: 03 490 47 70, GSM 051 626 793 - 10% popust. - TOP-FIT D.O.O., Ipavčeva ulica 22, Celje - 10% popust - AVTO SAFIR, PROFESIONALNO POLIRANJE IN GLOBINSKO ČIŠČENJE AVTOMOBILA, Jolanda Salamon s.p., Delavnica: PGD Celje - Gaberje, Mariborska cesta 80/b, 3000 Celje. Telefon: 041-698283. www.avtosafir.com - 10% popust na vse svoje storitve - Lai Thai, Tajska masaža Kenika Sripanha, s.p. Zagata 6, 3000 Celje. Več vrst različnih masaž, 20% popust na vse. Tel: 051 611 078 - ROČNA AVTOPRALNICA GRAJŽL; Teharska cesta 35, Celje, pon.-pet. 9.00-16.00, sob. 10.00-16.00, ned. 10.00-14.00; dežurni telefon 070 771-262. NAROČNIKI Novega tednika 5 % popusta! MALI OGLASI / INFORMACIJE 21 Tiho živel si, tiho odšel, korak je obstal, pogled onemel. Mar res se iztekel življenja je čas, da zdaj se poslavljaš za vedno od nas? Tvojih verzov neštetih ne bomo več brali, v spominih jih svojih še bomo iskali. Beseda je tvoja za vedno zamrla, a ljubezen do tebe ne bo nikdar umrla... ZAHVALA Za vedno nas je zapustil dragi oče, dedek, brat in stric MIHAEL GOLOUH iz Debra 51, Laško (14. 9. 1930 - 24. 6. 2016) Iskreno se zahvaljujemo vsem sorodnikom, prijateljem, sosedom in znancem, ki ste v teh težkih trenutkih delili z nami bolečino ter nam izrekali sočutne besede v tolažbo. Hvala za darovane sveče, cvetje in svete maše. Še posebej hvala za darove, ki bodo namenjeni za obnovo cerkve svetega Mihaela na Šmihelu. Hvala pogrebni službi Komunale Laško, gospodu dekanu Roku Metličarju za lepo opravljen cerkveni obred in sveto mašo, gospodu Piklu za ganljive besede slovesa, mešanemu kvartetu Oljka za lepo odpete žalostinke in gospodu Mastnaku za odigrano pesem slovesa. Še enkrat iskrena hvala vsem, ki ste se prišli poslovit od njega in ki ste ga v tako velikem številu pospremili na njegovi zadnji poti. Žalujoči vsi njegovi Kogar imaš rad, nikoli ne umre, le daleč je... ZAHVALA Ob izgubi dragega očeta, brata in dedija ROMANA HUJDECA iz Laškega se iskreno zahvaljujemo vsem za tople besede in stiske rok ter za vse darovano. Hvala Ribiški družini Laško, pevcem, govorniku in trobentaču za odigrano melodijo. Hvala vsem prijateljem in znancem, ki ste ga v tako velikem številu pospremili na njegovi zadnji poti. Vsem in vsakemu posebej še enkrat iskrena hvala. Žalujoči: hčerki z družinama in sestra Fanči z družino L 154 Narava nenapovedano vzame življenje, ne ozira se na žalost njegovih bližnjih . Onkraj na širnih cvetnih poljanah ni bolečin in trpljenja, samo blažen mir. ZAHVALA Zapustil nas je naš dragi FLORJAN JERAN iz Zgornje Rečice pri Laškem (4. 3. 1955 - 2. 7. 2016) Iskreno se zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom, znancem in prijateljem, ki ste ga v tako velikem številu pospremili na njegovi zadnji poti. Iskrena hvala vsem, ki ste nam izrazili pisna in ustna sožalja ter darovali cvetje in sveče. Zahvaljujemo se gospodu Matjažu Piklu za ganljive besede slovesa, Komunali Laško za pogrebne storitve, fotografu Borisu Vrabcu in gospodu župniku za lepo opravljen obred. Žalujoči vsi njegovi Ni te več na vrtu, ne v hiši, nič več glas se tvoj ne sliši. Če lučko na grobu upihnil bo vihar, v naših srcih je ne bo nikdar. ZAHVALA V 89. letu nas je zapustila draga mama, stara mama in oma MARIJA MAČEK iz Olešč 16 (7. 1. 1928 - 21. 6. 2016) Ob žalostnem slovesu se iskreno zahvaljujemo sorodnikom, sosedom, prijateljem in znancem za izrečena sožalja ter podarjeno cvetje, sveče in svete maše. Zahvaljujemo se Komunali Laško za organizacijo pogreba, gospodu župniku Iztoku Hanžiču za lepo opravljen obred kot tudi patronažni sestri gospe To-mici Kordiš za številne prijazne obiske v času njene bolezni. Iskreno se zahvaljujemo Mateji Maček za spoštljive besede slovesa, sosedama Marici in Tinki ter vsem, ki ste se ji skupaj z nami poklonili na njeni zadnji poti do groba. Žalujoči vsi njeni Nasmešek tvoj nikoli v nas ne bo zbledel, tvoj obraz v spominu nam večno bo živel. V SPOMIN Minila bodo štiri leta žalosti, kar te ni več med nami, naša draga žena, mama in oma JOŽICA SELIČ iz Trnega pod Kalobjem (25. 2. 1952 - 18. 7. 2012) Hvala vsem, ki postojite ob njenem grobu, ji prinašate cvetje, prižigate sveče, obiskujete in darujete za svete maše in jo ohranjate v lepem spominu. Tvoji domači, ki te zelo pogrešamo. UPOKOJENI moški išče žensko za skupno življenje. Poštenje na prvem mestu, vse ostalo po dogovoru. Telefon (03) 5824-611, 030 252-407. 1514 SIMPATIČNA in poštena 40-letna ženska želi spoznati prijatelja do 55 let. Resno. Telefon 070 991-308. 1519 Ženitna posredovalnica ZAUPANJE Zanimive ponudbe različnih starosti iz vse države 031 836 378 www.zau.si Poroke Celje Poročili so se: Saška HRU-ŠOVAR in Robert OGRIN, oba iz Škofje vasi, Lea PFAJFAR in Gregor COTIČ, oba iz Kranja. Laško Poročili so se: Jožica FLAJŠMAN in Danijel VE-KUŠ, oba iz Celja, Maja KLI-NAR in Sebastijan SKRBI-NEK, oba iz Laškega. RAZNO KLESANJE črk in obnova naravnega kamna. Dapis, Bezovje 14 a, Šentjur, telefon 041 759-876. 1565 90,6 95,1 95,9 100,3 radio celie Vedm г штј! GRADITELJI, pozor! Po konkurenčnih cenah izdelujem peči in bojlerje za centralno ogrevanje. Garancija za peči je 5 let. Tone Aplenc, s. p., Prekorje 29 a, telefon 541-5011, 041 531-976.1561 Šentjur pri Celju Poročila sta se: Barbara LESJAK iz Šentjurja in Metod GRADIČ iz Gorice pri Slivnici. Žalec Poročili so se: Diana MI-ŠIĆ in Jure GREŠAK, oba iz Zagorja ob Savi, Maja ŽO-HAR iz Sv. Lovrenca in Kristjan PESJAK iz Vitanja. Mozirje Poročili so se: Klavdija MAUER in Lovro MAUER, oba iz Malega Vrha, Maja TAMŠE iz Celja in Klemen KOTNIK iz Maribora, Jadviga STOPAR iz Laškega in Tadej KOHNE iz Hrastnika, Valerija HORVAT in Boštjan KRANJEC, oba iz Filovcev, Alja KOREN iz Mozirja in Franjo RAJŠTER iz Letuša, Petra UGOVŠEK in Andrej FUNTEK, oba iz Pod-veže, Aleksandra ZAKRAJ-ŠEK iz Črešnjic nad Pijavškim in Boštjan VELIČEVIČ iz Le-skovca pri Krškem. Velenje Poročili so se: Irena ŠTA-LEKAR in Slavko ROZMAN, oba iz Velenja, Natalija HUDOURNIK iz Velenja in Andrej ČURČ iz Slovenj Gradca, Kristina PENAVA in Davor JU-RIŠIĆ, oba iz Velenja, Viktorija GOLI in Dominik SLAPNIK, oba iz Gornjega Grada, Larisa TUNJIĆ in Boris MIJATOVIĆ, oba iz Velenja, Anita DOBNIK iz Šmartnega ob Paki in Boris GOLAVŠEK, oba iz Šoštanja. Smrti Celje Umrli so: Mihael GOLOUH iz Laškega, 86 let, Friderik LACKER iz Celja, 81 let, Danijel TOVORNIK iz Celja, 86 let, Desimir ĆALASAN iz Celja, 50 let, Marija MAČEK iz Laškega, 88 let, Ljudmila ZALOKAR iz Laškega, 91 let, Henrik FIJAVŽ iz Zreč, 76 let, Jože BALOH iz Kasaz, 58 let, Jožef KLEPEJ iz Globokega, 71 let, Roman HUJDEC iz Laškega, 70 let, Florjan JERAN iz Zg. Rečice pri Laškem, 61 let, Marija ZAJC iz Oko-nine, 82 let, Lidija PETACI iz Vitanja, 46 let, Matilda DRAGAR iz Laškega, 80 let, Janez ARNČNIK iz Šempetra, 75 let, Ana POTOČNIK iz Šmartnega v Rožni dolini, 81 let, Elizabeta ČERČNIK iz Lokrovca, 81 let, Ivana LESKOVŠEK iz Celja, 77 let. Šentjur pri Celju Umrl je: Ladislava KOŠEC iz Laz pri Dramljah, 81 let, Franc BREČKO iz Marija Gradca, 83 let, Angela FRE-CE iz Krajnčice, 89 let. Šmarje pri Jelšah Umrli so: Martin HORVAT iz Rogatca, 77 let, Alojzija MOŠKON iz Gorjane, 79 let, Marija MAŠERA iz Rogaške Slatine, 91 let, Sonja KOME-RIČKI iz Rogaške Slatine, 90 let, Miroslav PLEVČAK iz Rogaške Slatine, 84 let. Mozirje Umrla sta: Marija KRAJNC iz Bočne, 81 let, Ivan ROSC iz Planine, 64 let. Velenje Umrli so: Konrad BREZNI-KAR iz Velenja, 64 let, Stanislava BIZJAK iz Velenja, 78 let, Milena LAINŠČEK iz Velenja, 60 let, Marija VIDER iz Solčave, 89 let, Jožica TAM-ŠE iz Šoštanja, 81 let, Mihael PLEŠNIK iz Topolšice, 74 let, Viktor SKLEDAR iz Topolši-ce, 70 let. Žalec Umrli so: Marija BAČOV-NIK iz Lokovice, 87 let, Marija JABLANŠEK iz Velenja, 81 let, Ivan FIK iz Zabukovice, 82 let, Marija LUKNER s Polzele, 88 let, Janko LUKANC iz Galicije, 57 let, Ivan PINTER iz Matk, 66 let. C "O Q) Ime in priimek: Naslov, kraj: E-poštni naslov: Datum rojstva: Telefonska številka: Podpis: Ostale ugodnosti za naročnike: brezplačno prejemajo vse posebne izdaje Novega tednika, 4 male oglase v Novem tedniku (do 10 besed) In 2 čestitki s 50-odstotnim popustom na Radiu Celje. Izpolnjeno naročilnico pošljite na naslov: Novi tednik, Prešernova 19, 3000 Celje. Udeleženec dovoli organizatorju zbiranje, obdelovanje, uporabo in hranjenje posredovanih podatkov skladno z veljavnim Zakonom o varstvu osebnih podatkov. 22 NAPOVEDNIK radio celje Kino CINEPLEXX 90.6 100.3 TEDENSKI SPORED RADIA CELJE ČETRTEK, 14. julij 5.00 Začetek jutranjega programa, 5.20 Ena po domače, 5.30 Horoskop, 5.40 Domača melodija tedna, 6.00 Novice in poročilo OKC, 6.15 Časoplov, 6.30 Aygova minutka, 7.00 2. jutranja kronika RaSlo, 8.00 Poročila, 8.40 Melodiji tedna (slovenska, tuja), 8.45 Poročilo PU Celje, 10.00 Novice, 12.00 Novice, 12.15 Odmev, 14.00 Regijske novice, 14.10 Kalejdoskop, 15.00 Šport danes, 15.30 Dogodki in odmevi RaSlo, 17.00 Kronika, 17.45 Melodiji tedna (slovenska, tuja), 18.00 Odmev - ponovitev, 19.00 Novice, 19.15 Kalejdoskop - ponovitev, 24.00 SNOP (Radio Ptuj) PETEK, 15. julij 5.00 Začetek jutranjega programa, 5.20 Ena po domače, 5.30 Horoskop, 5.40 Domača melodija tedna, 20 vročih Radia Celje TUJA LESTVICA 1. ONEREPUBLIC - WHEREVER I GO (5) 2. DNCE - CAKE BY THE OCEAN (4) 3. DRAKE FEAT. WIZKID & KYLA - ONE DANCE (5) 4. ADELE - SEND MY LOVE (TO YOUR NEW LOVER (3) 5. DISTURBED - THE SOUND OF SILENCE (2) 6. CHAINSMOKERS FEAT. DAYA - DON'T LET ME DOWN (3) 7. LOST FREQUENCIES FEAT. SANDRO CAVAZZA - BEAUTIFUL LIFE (1) 8. WILL.I.AM - BOYS & GIRLS (4) 9. FLORIDA GEORGIA LINE - H.O.L.Y. (2) 10. RED HOT CHILI PEPPERS - DARK NECESSITIES (1) DOMAČA LESTVICA 1. NEJC LOMBARDO - REPEAT (6) 2. ALEX VOLASKO - NE BOM TEZGUBU (4) 3. KATARINA MALA - ADIJO (5) 4. I.C.E. - V BARVAH SMISEL JE (4) 5. SHEBY - ZAME (3) 6. RAIVEN - NOV PLANET (2) 7. PERO LOVŠIN IN I'VAN - VSAK DAN (3) 8. NESSY - VEČERJA POD ZVEZDAMI (2) 9. MAGNIFICO - KUKU LELE (1) 10. MUFF - WHERE YOU LEFT ME (1) PREDLOGA ZA TUJO LESTVICO: DAVID GUETTA FEAT. ZARA LARS- SON - THIS ONE'S FOR YOU BEYONCe FEAT. THE WEEKND ■ - 6 INCH PREDLOGA ZA DOMAČO LESTVICO: ALYA - SRCE ZA SRCE ORTER - ZAPRTA V GRAD Lestvico 20 vročih lahko poslušate vsako soboto ob 18. uri. Za svoje najljubše skladbe lahko glasujete na spletni strani www.radiocelje.com. 6.00 Novice in poročilo OKC, 6.15 Časoplov, 6.30 Aygova minutka, 7.00 2. jutranja kronika RaSlo, 8.00 Poročila, 8.40 melodiji tedna (slovenska, tuja), 8.45 Poročilo PU Celje, 10.00 Novice, 10.15 Aygo na obisku, 11.15 Radi ste jih poslušali, 12.00 Novice, 12.15 Od petka do petka, 13.00 Kulturni mozaik, 14.00 Regijske novice, 15.00 Šport danes, 15.30 Dogodki in odmevi RaSlo, 17.00 Kronika, 17.45 Melodiji tedna (slovenska, tuja), 18.00 Poglejte v zvezde z Gordano in Dolores, 19.00 Novice, 19.15 Gostimo gostoljubnega glasbenega gurmana, 24.00 SNOP (Radio Ptuj) SOBOTA, 16. julij 5.00 Začetek jutranjega programa, 5.20 Ena po domače, 5.30 Horoskop, 5.40 Domača melodija tedna, 6.00 Novice in poročilo OKC, 6.15 Časoplov, 7.00 2. jutranja kronika RaSlo, 8.00 Poročila, 8.45 Melodiji tedna (slovenska, tuja), 9.15 Otroški radio, 10.00 Novice, 11.00 Kulturni mozaik, 11.20 Kuhajmo skupaj, ponovitev, 12.00 Novice, 12.15 Tedenski osir, 14.00 Regijske novice, 14.15 Gostimo gostoljubnega glasbenega gurmana, ponovitev, 15.00 Šport danes, 15.30 Dogodki in odmevi RaSlo, 17.00 Kronika, 17.45 Melodiji tedna (slovenska, tuja),18.00 Lestvica - 20 vročih Radia Celje, 19.00 Novice, 24.00 SNOP (Radio Celje) NEDELJA, 17. julij 5.00 Začetek jutranjega programa, 5.20 Ena po domače, 5.30 Horoskop, 5.40 Domača melodija tedna, 6.00 Novice in poročilo OKC, 6.15 Časoplov, 7.00 2. jutranja kronika RaSlo, 8.00 Poročila, 8.45 Melodiji tedna (slovenska, tuja), 9.10 Luč sveti v temi, 10.00 Novice, 10.10 Znanci pred mikrofonom, Matjaž Očko, 11.15 Tedenski osir - ponovitev, 12.00 Novice, 13.00 Čestitke in pozdravi, 18.00 Pesem slovenske dežele, 24.00 SNOP (Radio Celje) PONEDELJEK, 18. julij 5.00 Začetek jutranjega programa, 5.20 Ena po domače, 5.30 Horoskop, 5.40 Domača melodija tedna, 6.00 Novice in poročilo OKC, 6.15 Časoplov, 6.30 Aygova minutka, 7.00 2. jutranja kronika RaSlo, 8.00 Poročila, 8.40 Melodiji tedna (slovenska, tuja), 8.45 Poročilo PU Celje, 9.15 Predstavitev skladb za melodije tedna, 10.00 Novice, 10.15 Ponedeljkovo športno dopoldne, 12.00 Novice, 12.15 Vaš zakaj, naš zato, 13.00 Kulturni mozaik, 13.15 Izbiramo skladbe tedna, 14.00 Regijske novice, 15.00 Šport danes, 15.30 Dogodki in odmevi RaSlo, 17.00 Kronika, 17.45 Melodiji tedna (slovenska, tuja), 18.00 Znanci pred mikrofonom, Matjaž Očko, ponovitev, 19.00 Novice, 19.15 Katrca, 24.00 SNOP (Radio Celje) TOREK, 19. julij 5.00 Začetek jutranjega programa, 5.20 Ena po domače, 5.30 Horoskop, 5.40 Domača melodija tedna, 6.00 Novice in poročilo OKC, 6.15 Časoplov, 6.30 Aygova minutka, 7.00 2. jutranja kronika RaSlo, 8.00 Poročila, 8.40 Melodiji tedna (slovenska, tuja), 8.45 Poročilo PU Celje, 10.00 Novice, 12.00 Novice, 12.15 Male živali, velike ljubezni, 13.00 Kulturni mozaik, 14.00 Regijske novice, 15.00 Šport danes, 15.30 Dogodki in odmevi RaSlo, 17.00 Kronika, 17.45 Melodiji tedna (slovenska, tuja), 18.00 Strokovnjak svetuje, 19.00 Novice, 19.15 Male živali, velike ljubezni, ponovitev, 24.00 SNOP (Radio Velenje) SREDA, 20. julij 5.00 Začetek jutranjega programa, 5.20 Ena po domače, 5.30 Horoskop, 5.40 Domača melodija tedna, 6.00 Novice in poročilo OKC, 6.15 Časoplov, 6.30 Aygova minutka, 7.00 2. jutranja kronika RaSlo, 8.00 Poročila, 8.40 Melodiji tedna (slovenska, tuja), 8.45 Poročilo PU Celje, 10.00 Novice, 10.15 Kuhajmo skupaj, 12.00 Novice, 13.00 Kulturni mozaik, 13.20 Mali O - pošta, 13.30 Mali O - klici, 14.00 Regijske novice, 14.15 Poudarjeno, 15.00 Šport danes, 15.30 Dogodki in odmevi RaSlo, 16.20 Filmsko platno, 17.00 Kronika, 17.45 Melodiji tedna (slovenska, tuja), 18.00 Pop čvek, 19.00 Novice, 19.15 Vaš zakaj, naš zato, ponovitev, 24.00 SNOP (Radio Velenje) Spored od 14. 7. do 20. 7. Kinematografi si pridržujejo pravico do spremembe programa. Angry Birds film - animirani, sinh. četrtek, petek, ponedeljek, torek, sreda: 15.50 sobota, nedelja: 13.45, 15.50 Dan neodvisnosti: Nova grožnja - akcijski, fantazijski od četrtka do srede: 15.55 Dan neodvisnosti: Nova grožnja - akcijski, fantazijski, 3D četrtek, nedelja, ponedeljek, torek, sreda: 20.20 petek, sobota: 20.20, 22.40 Iskanje pozabljive Dory - animirani četrtek, petek, ponedeljek, torek, sreda: 16.40 sobota, nedelja: 14.40, 16.40 Iskanje pozabljive Dory - animirani, 3D četrtek, petek, ponedeljek, torek, sreda: 16.00 sobota, nedelja: 13.55, 16.00 Kako najti zmenek za poroko - komedija četrtek, ponedeljek, torek, sreda: 18.10, 20.30, 21.30 petek: 18.10, 20.30, 21.30, 22.30 sobota: 13.40, 18.10, 20.30, 21.30, 22.30 nedelja: 13.40, 18.10, 20.30, 21.30 Ledena doba 5: Veliki trik - animirani, komedija četrtek, petek, ponedeljek, torek, sreda: 16.30, 17.00, 18.30 sobota, nedelja: 14.30, 16.30, 17.00, 18.30 Ledena doba 5: Veliki trik - animirani, komedija, 3D četrtek, petek, ponedeljek, torek, sreda: 15.30, 17.30 sobota, nedelja: 13.30, 15.30, 17.30 Ledena doba 5: Veliki trik (originalna verzija) - animirani, komedija, 3D od četrtka do srede: 19.30 Legenda o Tarzanu - pustolovski četrtek, petek, ponedeljek, torek, sreda: 18.00, 20.15 sobota, nedelja: 14.20, 18.00, 20.15 Mojstri iluzij 2 - akcijski, triler četrtek, nedelja, ponedeljek, torek, sreda: 21.15 petek, sobota: 21.15, 22.35 Ob tebi - drama četrtek, petek, ponedeljek, torek, sreda: 18.15, 20.25 sobota, nedelja: 13.35, 18.15, 20.25 Obveščevalna - komedija četrtek, nedelja, ponedeljek, torek, sreda: 19.00, 20.10 petek, sobota: 19.00, 20.10, 22.20 Očiščenje: Volitve - triler od četrtka do srede: 18.45, 21.10 Priklicano zlo 2 - grozljivka petek, sobota: 22.25 VDV: Veliki dobrodušni velikan- fantazijski od četrtka do srede: 15.45 VDV: Veliki dobrodušni velikan - fantazijski, 3D od četrtka do srede: 17.50 ČETRTEK 20.00 Maggie ima načrt - romantična komedija PETEK 18.00 Ledena doba 5: Veliki trik - animirana komična pustolovščina 21.00 Maggie ima načrt - romantična komedija SOBOTA 18.00 Ledena doba 5: Veliki trik - animirana komična pustolovščina 21.00 Maggie ima načrt - romantična komedija NEDELJA 18.00 Ledena doba 5: Veliki trik - animirana komična pustolovščina 21.00 Maggie ima načrt - romantična komedija SREDA 20.00 Panama - romantična komedija SEZNAM DOGODKOV MED 14. IN 21. JULIJEM JULIJ KREKOV TRG AVGUST Stare razglednice Celja Razstava ob 70-letnici knjižnice ČETRTEK, LEVSTIKOVA DVORANA 14. julij, Okusi Kitajske ob 18. uri Potopisni in kulinarični večer Gost Peter Zupanc SOBOTA, PLOŠČAD 16. junij, cART ob 9. uri Sejem unikatnih izdelkov SREDA, KNJIŽNICA PRI MIŠKUKNJIŽKU 20. julij, Poletna likovna delavnica ob 10. uri Mentorica Dolores Ponoš NE Počitnice v Knjižnici pri Mišku Knjižku SPREGLEJTE Likovna šola, glasbene in ustvarjalne delavnice Prijave in več informacij na 03 426 17 66 NE Razstava ob 20-letnici Veronikine nagrade SPREGLEJTE Portreti slovenskega Parnasa Na ogled do 31. avgusta NE Razstava Krožišča Celja in okolice SPREGLEJTE Avtorje celjski fotograf Franci Horvat Na ogled do 31. avgusta NE Razstava na Krekovem trgu SPREGLEJTE Stare razglednice Celja Na ogled do 31. avgusta NE DELOVNI ČAS SPREGLEJTE ponedeljek-petek od 8. do 19. ure sobota od 8.-13.ure KINO POD ZVEZDAMI Atrij Savinove hiše Žalec (vstopnine ni) PETEK 21.00 Adelino življenje, La vie d'Adele - romantična drama KINO VELENJE PETEK 19.00 Ledena doba 5: Veliki trik - animirana pustolovščina, sinh. 20.00 Panama - romantični triler 21.15 Kako najti zmenek za poroko - komedija SOBOTA 19.00 Ledena doba 5: Veliki trik - animirana pustolovščina, sinh. 20.00 Panama - romantični triler 21.15 Kako najti zmenek za poroko - komedija NEDELJA 16.00 Ledena doba 5: Veliki trik - animirana pustolovščina, sin 18.00 Kako najti zmenek za poroko - komedija 19.00 Panama - romantični triler 20.15 Legenda o Tarzanu - akcijska avantura ZVEZDE POD ZVEZDAMI na ploščadi ob Domu kulture Velenje (vstopnine ni) PONEDELJEK 21.30 Kdo mi ugrabi ženo - komedija Kulturne prireditve ČETRTEK, 14. 7. 13.00 Galerija Železarskega muzeja Teharje Gorazd Tratnik odprtje fotografske razstave 17.00 Pokrajinski muzej Celje Kulturnozgodovinska zbirka javno vodstvo po razstavi PETEK, 15. 7. 21.00 Terme Olimia Podčetrtek Skupina Šani-Šeni in fičo nostalgija koncert skupine SOBOTA, 16. 7. 10.30 Travnik pri Domu kulture Velenje NAPOLeON, to sem jaz sobotne lutkarije, teater Cizamo 21.00 Šlandrov trg Žalec_ Poletje v Žalcu: Finale natečaja za mlade glasbene skupine Stresi oder prvouvrščeni izvajalec bo nastopil na festivalu Žalska noč mladih 21.00 Stari grad Celje_ Veronika Deseniška muzikal NEDELJA, 17. 7. 11.00 Pokrajinski muzej Celje Grofje Celjski javno vodstvo po razstavi 19.00 Dom sv. Jožefa Celje Večer džez melodij koncert 20.00 Velenjski grad_ Anja Bukovec z gostom Borisom Cavazzo glasba in teater; v primeru slabega vremena bo dogodek v Galeriji Velenje SREDA, 20. 7. 21.00 Pred Domom kulture Velenje Ditka Čepin z uglasbeno poezijo ob slabem vremenu bo koncert v Galeriji Velenje NAPOVEDNIK 23 Poletje v Celju SSSSBSSSSSSH 18.00 Mestna plaža Lutke vabijo na plažo: Princeska jokica prvi slovenski stand up za otroke; gostuje: Burekteater Kajetana in Alice Čop 19.00 Kavarna Miško Knjižko Četrtkov kavarniški večer kitajski večer z gosti 20.30 Trg pred Mestnim kinom Metropol Patetico koncert; v primeru slabega vremena dogodek odpade PETEK, 15. 7. 18.00 do 20.00 Gostilna in pivnica Stari pisker Družabni večer z živo glasbo v primeru slabega vremena dogodek odpade 19.00 Galerija sodobne umetnosti Celje Sebe v žepu/ Me in my pocket odprtje razstave 19.00 Galerija Nika Ignjatiča Celje_ Boris Pratneker odprtje fotografske razstave 20.00 Hotel Evropa_ Poletje na promenadi koncert SOBOTA, 16. 7. 9.00 Ploščad Osrednje knjižnice Celje_ Cart - sejem unikatnih in ročnih izdelkov 10.00 do 12.00 Poletje na promenadi Hotela Evropa Evropin otroški vrtiljak 10.00 Mestna igralnica na Glavnem trgu Igraje in ustvarjalno s Hermanom Lisjakom ustvarjalnice in animacija; vstop prost, v primeru slabega vremena dogodek odpade 10.00 Mestna plaža Lutke vabijo na plažo: O zeleni žabici Emi, ki ni marala vode gostuje: Gledališče Pravljičarna 11.00 do 19.00 Stari grad Celje Živa zgodovina na Starem gradu 20.00 Hotel Evropa Poletje na promenadi hotela Evropa koncert 20.30 Vodni stolp Na oni strani temnega zidu 2 in pesniška zbirka Ostrine v življenju predstavitev knjige Čarlija Grmiča; dogodek bo pospremljen tudi z avtorsko razstavo slik avtorja NEDELJA, 17. 7. 11.00 do 19.00 Stari grad Celje Živa zgodovina na Starem gradu 15,7. Kino pod zvezdami: Adelino življenje* » 21.00 atrij Savinove hi£e Stresi oder, nastopi finalistov natečaja za mlade glasbene skupine, Šiandrov trg 22.1. Kino pod zvezdami: Šiška de luxe. I 21.00 atrij Savinove hiie »5 23. 7. Koncert ansambla Lunca, 21.00 Šiandrov trg arjana in Majde Petan, '9 Ob sobotah brezplačni vodeni ogledi Žalca in Avantura Zeleno zlato, pričetek ob 9.00 pred Ekomuzejem hmeljarstva in pivovarstva Slovenije (Cesta Žalskega tabora 2) REZ VSTOPNIN Ob štabom vremanu pnrcoitvo odpadejo Ot na *ww.7k3tdlec s. in v "ПС-u Žalec 18.00 Mestna plaža Moje mesto likovna delavnica primerna za otroke od 8. do 14. leta 19.00 Atrij Doma sv. Jožefa Celje Elvis Homan in trio večeri v atriju; vstop prost 21.00 Celjski dom Brodway I love koncert muzikalov ob zaključku mednarodne poletne pevske delavnice muzikala PONEDELJEK, 18. 7. 18.00 Mestna plaža 20.30 Vodni stolp TOREK, 19. 7. 20.30 Dvorišče Knežjega dvorca Izidor Erazem Grafenauer, kitara vstop prost; v primeru slabega vremena bo koncert v Galeriji sodobne umetnosti Celje 18.00 do 22.00 Gostilna in pivnica Stari pisker Družabni večer z živo glasbo v primeru slabega vremena dogodek odpade 20.00 Užitkarna Beli vol Swing večer SREDA, 20. 7. 18.00 Mestna plaža Čarovniška doživetja s »čisto ta pravimi čarovniki« Ostale prireditve ČETRTEK, 14. 7. 10.00 Muzej novejše zgodovine Celje_ Počitniško druženje v Hermanovem brlogu 18.00 Kavarna Miško Knjižko Okusi Kitajske s Petrom Zupancem PETEK, 15. 7. 8.00 Parkirišče za pošto Velenje Kramarski sejem Glasbena delavnica: Lunin med gostujeta: Mateja Gorjup in Samo Kutin Goran Bojčevski & Tomaž Marčič (glasba svetov) koncert; vstop prost, prireditev bo ob vsakem vremenu 9.00 do 16.15 Pod kostanji 4, Celje_ Enodnevna kitarska ustvarjalnica Viva creativa vodi: Ajša Svetlin 20.00 Havana bar Velenje La vida es loca party dobra glasba z DJ Mrkyjem 21.00 eMCe plac Velenje_ Klubski večer SOBOTA, 16. 7. 7.00 do 13.00 Ploščad Centra Nova in Cankarjeva ulica Velenje Mestna tržnica Velenje 8.00 Parkirišče za pošto Velenje Kramarski sejem 8.00 do 12.00 Žalec Podeželska tržnica 9.00 Ekomuzej Žalec PONEDELJEK, 18. 7. 17.00 Dom sv. Jožefa Celje Pogovori o življenju in smrti pogovor vodita: Metka Klevišar, dr. med in Julka Žagar, dr. med. TOREK, 19. 7. 8.00 do 12.30 Pod kostanji 4, Celje_ Glasbeno-literarno-gibalno-likovna ustvarjalnica Viva creativa primerno za otroke po sedmem letu; vodi: Ajša Svetlin 10.00 do 12.00 Travnik pri Domu kulture Velenje Življenje v morju poletje na travniku -torkove igrarije SREDA, 20. 7. 10.00 Knjižnica Laško Izdelujemo klobuke s Petro Medvešek 10.00 Knjižnica Velenje Čarovnik Boy čaranje in zabava 10.00 do 12.00 Knjižnica pri Mišku Knjižku Likovna poletna šola z Dolores Ponoš vstop prost 17.00 do 19.00 Plaža na Velenjskem jezeru Poletne raziskovalno-umetniške delavnice delavnice bosta vodila: Nina Cvirn in Miha Cojhter 19.00 Medobčinska splošna knjižnica Žalec Kako potovati in poučevati na Kitajskem potopisno predavanje Petra Zupanca Razstave Stara grofija pod Celjskim stropom: razstava Kri bo tekla za svobodo zlato, 500-letnica slovenskega kmečkega upora; do preklica; Stari grad Celje, stolp nad Pelikanovo potjo: Svetlikanje prekletih/ Flickering of the damned, zvočna instalacija Gašperja Piana; do nadaljnjega; Prostorska postavitev Marka Požlepa Svetlikanje prekletih 2. del - fragmentacije zgodovine; do nadaljnjega Galerija sodobne umetnosti Celje: razstava iz stalne zbirke CSU s poudarkom na novih pridobitvah; do nadaljnjega Osrednja knjižnica Celje: fotografska razstava Krožišča Celja in okolice, fotografa Francija Horvata, do 31. 8. Galerija Nika Ignjatiča Celje: fotografska razstava Borisa Pra-tnekerja, do 20. 8. Celjska kulturnica: fotografska razstava Celjska pomlad članov Fotografskega društva Celje, do 16. 9. Galerija Kvartirne hiše Celje: slikarska razstava Slike Helmuta Blažeja iz Pliberka, do 31. 7. Galerija Plevnik Kron-kowska: Fokus - festival avtorske fotografije: The Balkan Ni- Brezplačna sobotna vodenja po Žalcu in Avantura Zeleno zlato 10.00 do 12.00 Plaža na Velenjskem jezeru Poletne raziskovalno-umetniške delavnice delavnice bosta vodila: Nina Cvirn in Miha Cojhter 16.00 Šotor pod gostiščem Banovina Virštanj 20. Virštanjska noč kuhanje v kotlu, športne igre za mlade, zabava z ansamblom Spev in gostjo Nušo Derenda 20.00 Plaža MiaMia Velenjsko jezero Kuba night s skupino Trio tradicionales 21.00 eMCe plac Velenje_ Klubski večer NEDELJA, 17. 7. 11.00 Rogla_ Šoferski praznik na Rogli povorka uniformiranih članov ZŠAM in starodobnih vozil, družabne igre, zabava s Selfi bandom ... Pokrajinskrmuzej vodeni ogledi razs Informacije in najave: E: muzej@pokmuz-ce.si, info@pokmuz-ce.si; T: 03 428 09 62, 03 428 09 50 ALMA M. POT, хг Četrtek, 21. julij ob 17.00 ghts (Exodus)/Matic Zorman, do 29. 7. Dom sv. Jožefa Celje: slikarska razstava slikarja Janka Orača, do 31. 8. Galerija AQ Celje: razstava Knjiga dokazov avtorice Špele Škulj, do 29. 7. Celjski mladinski center: razstava Vedute avtorice Katje Kovše; do preklica Galerija Mercator centra Celje: razstava Tihožitje 2016, do 31. 8. Likovni salon Celje: razstava Hilda, fotografije avtorice Urše Premik; do 24. 7. Galerija erotike Račka: razstava Rožnati feng shui Andreja Brumna Čopa, do 4. 9. Mestna plaža: razstava Zloženke, razglednice Hello, I'm in Celje, do 31. 8. Galerija Volk Celje: prodajna razstava likovnih del iz stalne zbirke, do 31. 7.; razstava likovnih del Celjske poletne vedute, do 30. 9. Galerija Zgornji trg Šentjur: razstava Železni poljub akademske slikarke in magistre kiparstva Saše Bezjak in kiparja Leopolda Methansa, do 31. 8. Knjižnica Laško: razstava Marija in Andrej Štremfelj, Polnost življenja, do 15. 10. Schwentnerjeva hiša Vransko: razstava akvarelov Vlada Rančigaja, do 31. 8. Muzej premogovništva Slovenije Velenje: razstava likovnih ustvarjalk Anke Krašna, Cvetke Hojnik, Irene Gajser z naslovom Tri zgodbe, do 7. 9. Stalne razstave Pokrajinski muzej Celje -Stara grofija: Etnološka zbirka, Kulturno- in umetnostnozgodo-vinska razstava, Od gotike do hi-storicizma po korakih (prilagojeno za osebe z motnjami vida), Lapidarij, Alma M. Karlin: Poti Pokrajinski muzej Celje -Knežji dvorec Celeia - mesto pod mestom, Grofje Celjski Pokrajinski muzej Celje, Planina pri Sevnici: Etnološka zbirka Šmid Zgornji trg Šentjur: Rifnik in njegovi zakladi, Pesem južne železnice Ipavčeva hiša Šentjur: Ipav-ca - življenje in delo Gustava in Benjamina Ipavca Pri železniški postaji Šentjur: Muzej Južne železnice Planina pri Sevnici: Kozjansko žari Ponikva, Uniše: Slomškova rojstna hiša Cerkev sv. Leopolda Loka pri Žusmu: Glažute na območju Žusma Muzej Laško: Laško - potovanje skozi čas; Geologija okolice Laškega; Pivovarstvo in zdraviliški turizem Muzej novejše zgodovine Celje: Živeti v Celju, Zobozdravstvena zbirka Otroški muzej Hermanov brlog: Brlog igrač Fotografski atelje Josipa Pelikana: stalna postavitev Dvorec Strmol: Kuharca (Pokrajinski muzej Celje); Hetiške tkanine in vezenine (Pokrajinski muzej M. Sobota); Mednarodna zbirka likovne umetnosti novi tedniki radio celie Podjetje NT&RC, d.o.o. opravlja časopisno-založni-ško, radijsko in agencijsko-tržno dejavnost Naslov: Prešernova 19, 3000 Celje, telefon (03) 42 25 100, fax: (03) 54 41 032. Direktorica: Anica Srot Aužner Naročnine: Vera Gmajner. Telefon: (03) 4225 171. Sprejem naročnin po e-pošti: vera.gmajner@nt-rc.si Mesečna naročnina je 9,50 EUR. Za tujino je letna naročnina 228 EUR. Številka transakcijskega računa: 06000 0026781320. Nenaročenih rokopisov in fotografij ne vračamo. Tisk: Delo, d.d., Tiskarsko središče, Dunajska 5, direktor: Bogdan Romih. Novi tednik sodi med proizvode, za katere se plačuje 9,5% davek na dodano vrednost. NOVI TEDNIK Odgovorna urednica: mag. Marjetka Raušl Lesjak Namestnica odg. ur.: Tatjana Cvirn Oblikovanje: Minja Bajagič Računalniški prelom: Igor Šarlah, Andreja Balja Fotografija: SHERPA, GrupA E-mail uredništva: tednik@nt-rc.si E-mail tehničnega uredništva: tehnika.tednik@nt-rc.si RADIO CELJE Odgovorna urednica: Bojana Avguštinčič Namestnica odg. ur.: Tina Strmčnik E-mail: radio@nt-rc.si. E-mail v studiu: info@radiocelje.com UREDNIŠTVO Robert Gorjanc, Barbara Gradič Oset, Janja Intihar, Brane Jeranko, Lea Komerički, Saška T. Ocvirk, Špela Ožir, Eva Popovič, Simona Šolinič, Dean Šuster Tajnica uredništva: Tea Podpečan Lektorica: Tanja Drolec AGENCIJA Opravlja trženje oglasnega prostora v Novem tedniku in Radiu Celje ter nudi ostale agencijske storitve. Marketing: Marjan Brečko, Simona Brglez, Slaviša Golinac, Eva Javoršek, Vesna Lejič Mlakar, Kristina Šuhel, Klavdija L. Tomažič Telefon: (03) 42 25 100 Fax: (03)54 41 032, (03)54 43 511 Sprejem oglasov po elekt. pošti: agencija@nt-rc.si 24 ZANIMIVOSTI »Precej >odbit< moraš biti za takšno preizkušnjo« Karavana od Pekinga do Pariza se je ustavila v Velenju Po enaintridesetih dneh vožnje se je karavana sto enega starodobnika popeljala skozi Šaleško dolino. Udeleženci najdaljšega relija na svetu od Pekinga do Pariza, dolgega 13.900 kilometrov, ki meji že na nemogoče, so navdušili radovedne poglede. Prvi reli s pravim imenom Rally Peking to Paris je bil prvič organiziran davnega leta 1907 in letos je prvič imel traso tudi skozi Slovenijo. Iz Pekinga se je 12. junija na dolgo in naporno pot po puščavah in brezpotjih Daljnega vzhoda vse do francoske prestolnice podalo sto sedem udeležencev. Od sto sedmih je slovensko mejo prečkala sto ena ekipa in se v torek pripeljala do Šaleške doline. Med ekipo res zanimivih vozil žal ni bilo slovenskega predstav- Tudi nekaj pogumnih žensk se je podalo na dolgo pot. nika. »To je izredno drag dogodek. Najprej je treba imeti dragocen starodobnik. Nato moraš imeti 45 tisoč evrov za prijavnino in še kakšnih 20 tisoč evrov za dodatne stroške. Kot kaže je to finančni zalogaj, ki si ga Slovenec ne more privoščiti,« je na prireditvi v Velenju povedal uradni povezovalec slovenskega dela dirke Vlado Krivec. »V Sloveniji smo oživeli eno vozilo, saj smo mu zamenjali motor. To je bila ženska ekipa z Nove Zelandije.« Na dirki so starodobna vozila razporejena v več kategorij glede na leto izdelave. V prvi so avtomobili, izdelani pred letom 1931, v drugi tisti, ki so bili izdelani med letoma 1932 in 1941, in v tretji vozila, narejena med letoma 1942 in 1975. Uvrstitev sicer šteje le v dveh skupinah, za vozila, narejena pred letom 1941 in pred letom 1975. Puščava Gobi za vse velik izziv Nekatera vozila so res stara, najstarejše je imelo letnico 1915, to je bil avtomobil znamke American La France, ki pa ni preživel vožnje po pu- Le kdo bi jim verjel, da so prevozili že več kot 11 tisoč kilometrov! ščavi Gobi. »Številni vozniki so mi povedali, da je bila vožnja skozi puščavo zelo naporna, saj je tam temperatura 45 stopinj Celzija,« je dodal uradni povezovalec, ki je večkrat poudaril, da če bo dobil jackpot, se bo udeležil naslednjega relija. V Velenju se je vseeno ustavilo veliko avtomobilskih draguljev. »Ustavili so se avtomobil znamke Rolls-Royce Phantom II iz leta 1933, Studebaker coupe iz leta 1937, pa tudi razni mercedesi in porsheji.« Volan na desni Številni avtomobili so imeli volan na desni strani. »Na začetku so imeli vsi volan na desni starni, tudi tisti, ki niso vozili po Angliji, ker je bilo pomembno videti desni rob cestišča. Ko je prišlo na cesto več vozil, ki so bila različno hitra, in je postalo pomebno tudi prehitevanje, so prestavili volan na levo stran, da so videli cesto, če je prosta za prehitevanje,« je kot zanimivost povedal Vlado Krivec med vodenjem prireditve. Vozniki v slogu Tudi vozniki avtomobilov so bili podobno kot njihovi jekleni lepotci urejeni v slogu letnika avtomobila. Moški so nosili čepice in rute, ženske slamnike. Prav vsem je bila skupna potemnela polt zaradi žgočega sonca. Prav tako jim je bila skupna starost. »Res ni nikogar iz leta 1907, ko so organizirali prvi reli, a jih je precej nad petdeset in še več let,« se je pošalil organizator slovenskega dela dirke Ferdinand Poberžnik V mesecu dni so udeleženci tradicionalnega relija sta-rodobnikov dnevno prevozili od 300 do skoraj 700 kilometrov. Do Pariza, kjer bodo 17. julija končali pot, jih iz Velenja čaka še dodatnih 2.200 kilometrov. V sredo so se ustavili še v Ljubljani in nato mimo Bleda in Rateč nadaljevali v Italijo. Srečno! BARBARA GRADIČ OSET Foto: GrupA FOTO TEDNA Igra poletja Foto: GrupA Tednikove.Hzaodbe St. 28 / Leto 71 / Celje, 14. julij 2016 Srednjeveško dogajanje na gradu Vrbovec, „ Fotografinja Urša Premik: Čas, ko ustvarjalnost dobi Črnodlaka lepota po rusko »Babica je moja kraljica.« krila str. 34 str. 45 26 INTERVJU Negativci v filmih iz sosednjega lokala Igralec Rok Matek iz Hude Jame - Prejemnik nagrade tantadruj za izjemno gledališko stvaritev v predstavi Trio Že na podlagi najinih kratkih telefonskih pogovorov sem si ustvarila podobo prijetnega človeka, s katerim je lepo poklepetati. S televizijsko podobo svojega sogovornika se pri tem nisem prav veliko ukvarjala. Ko je k mizi prisedel še naš fotograf Andraž, je bilo iz njegovega vprašu-jočega pogleda takoj mogoče zaznati, da serije Usodno vino ni spremljal. »Aaa ... negativec s televizije?« se mu je čez nekaj časa posvetilo. »Res je,« se je Roku nasmeh razlezel do ušes. »Kamera doda nekaj kilogramov in centimetrov,« se je pošalil. V očeh mu je zaigral topel lesket in v tistem trenutku je bilo jasno, da lahko samo res dober igralec vse to spremeni v otipljivo hladen prezir Roberta Recerja iz Usodnega vina. Primorski gledališki presežek zadnje sezone je predstava Trio. Za vlogo Marije v njej je Rok Matek prejel nagrado tantadruj. Njegov nesporen talent so opazili že na akademiji, ko so mu namenili študentsko Severjevo nagrado. A med zares prepoznavne igralske obraze ga je izstrelila prav vloga Roberta Recerja v televizijski seriji Usodno vino. Doma ste iz Hude Jame? Da. In ko to povem ljudem, ki teh krajev ne poznajo, se jim ne zdi nič smešno (smeh). Je bil igralski poklic načrt že od začetka ali so se kamni na poti pač tako zložili? Moji začetki so bili zelo zanimivi. V osnovni šoli sem si sebe predstavljal v povsem drugih vlogah. Zelo so me zanimali vlaki. Pravzaprav sem bil zaradi njih povsem prevzet, še zdaj imam doma cel kup stvari iz tistega časa. Res? Doma imam devetletnika, ki je obseden z vlaki. Mine? Pravzaprav ne. Če je strast prava, kar ostane. Še pred kratkim sem si kupil model vlaka (smeh). Jih zbiram. No, mama me je spodbujala, da bi šel študirat, in tako sem se vpisal na gimnazijo. Izbral sem I. gimnazijo v Celju in to bi storil še enkrat. Tam so me zelo spodbujali in mi pomagali razvijati talente. Tam je bil Top Classic, bili so kulturni maratoni, \ kjer smo pripravljali vse mogoče predstave. V tretjem letniku sem že sodeloval z Živkom Beškovnikom v Javnem skladu RS za kulturne dejavnosti. Pod taktirko režiserja Mihe Alujeviča smo naredili dve predstavi. Potem sta seveda prišla matura in sprejemni izpit. Torej ste o igralstvu kot resni možnosti začeli razmišljati šele v gimnaziji? V bistvu. Prej sem sicer dvanajst let plesal ljudske plese v KUD Lipa Rečica pri mentorici Eriki Krašek. Veliko je bilo različnih nastopov, velikokrat sem povezoval različne kulturne programe, bile so gasilske prireditve, predstave za osmi marec in še mnogo drugega. Vedno so me porabili na različne načine. O sprejemnih izpitih na igralski akademiji krožijo precej hude zgodbe, že skoraj urbane legende. Menda gre za izjemno stresno izkušnjo. Tudi za vas? V resnici gre v prvi vrsti za velik stres. Že sam izpit je zastavljen tako, da v zelo hitrem času preverijo, koliko pritiska si sposoben prenesti. V nekaj dneh te navijejo kot uro. Moja mentorja sta bila Dušan Jovanović in Janez Hočevar - Rifle, oba veliki gledališki avtoriteti. Bili smo precej nenavaden letnik, ker je običajno več fantov kot deklet. Tisto leto pa so izbrali štiri dekleta in tri fante. Med koliko kandidati? Mislim, da jih je bilo v prvem krogu od 250 do 300, v drugem pa so izbirali med 28 kandidati. Je bila kar huda konkurenca in izkušnja, ki je nikoli ne pozabiš. Predvsem so na preizkušnji tvoja iznajdljivost, ustvarjalnost, humor ... Vse tisto, česar se ne moreš naučiti. Za nekaj nasvetov in napotkov pri pripravi besedil sem pred tem prosil dobitnico Borštnikovega prstana, izjemno igralko Ljerko Belak. Veliko mi je pomenilo, da me je ne- pr< JB w r koliko usmerila pri interpretaciji. Ampak to je osnova. V drugem krogu te preizkusijo na toliko ravneh, da moraš biti pripravljen na vse. Kako dolgo ste gradili svojo samozavest na odru, zavedanje, da ste res dobri v svojem poklicu? Ko opraviš sprejemni izpit za akademijo, si na smrt utrujen, vendar se počutiš odlično. Občutek, da si zmogel in zmagal, je čudovit. A na akademiji ti hitro pokažejo, kako zelo na začetku si. Dramska igra resnično ni šprint na kratke proge. To je maraton. V prvem letniku se začne z improvizacijo, v drugem je realizem, v tretjem pride Sha-kespearjev verz, v četrtem že lahko delaš samostojne predstave. Ko sem v četrtem letniku dobil študentsko Se-verjevo nagrado, je bil to zame zelo lep poklon, res dobrodošla potrditev. A ko prideš v inštitucijo, v gledališče, šele vidiš, kako dolga pot je še pred tabo. Da se kot ustvarjalec dobro počutim, da sem na odru našel svoj notranji mir, zavest, da lahko vsako vlogo naredim dobro, sem »Mislil sem, da ljudje vedo, da igralcev zc ф negativne vloge ne iščejo na ulici v stilu >aha, tale se je pa sinoči stepel v lokalu, pravšnji bo za pretepača v nadaljevanki<. Izkušnja glede vloge Roberta Recerja v Usodnem vinu je bila izjemna, ampak zaenkrat je bilo povsem dovolj. Tudi časovno zaradi obveznosti v naslednji sezoni v nadaljevanju tega projekta ne bi mogel sodelovati.« INTERVJU 27 Btepači potreboval štiri ali celo pet let. Govorim o štirih oziroma petih letih trdega dela s po tremi premierami na leto. To me je naučilo, da je vsaka vloga zgodba čistega začetka. Če eno narediš dobro, še zdaleč ne pomeni, da boš tudi drugo in vse nadaljnje naredil tako. Pri tem seveda ni ideal, da bi kot igralec vsako vlogo naredili z levo roko, kot se reče. Seveda ne. To ne bi bil izziv. Še vedno se vsake vloge lotim polno in celostno. Od septembra bom igral v otroški predstavi, in sicer v vlogi različnih živali. To pomeni, da bom v tem poletju kakšen dan preživel v živalskem vrtu, sedel pred kletko s papagajem ali kakšno drugo živaljo ter opazoval gibanje. Potem bom to prenesel v svojo igro, v svojo preobrazbo. Z vsem veseljem, natančnostjo, disciplino ... Ste sicer med tistimi bolj discipliniranimi ali med tistimi, ki stvari radi odlagajo na kasneje? Načeloma sem kar discipliniran. Če govorim o gledališki vlogi, jo gradim počasi in temeljito. Strukturo si postavljam natančno in potrpežljivo. Preobrazba, ki me potegne v vrtinec posamezne vsebine, pa se lahko zgodi v trenutku. Včasih že na bralnih vajah, včasih šele po dolgotrajnih vajah v prostoru. Ta poklic je tako neskončno zanimiv prav zato, ker nikoli ne vem, kaj me čaka. Vsaka vloga, vsaka vaja in vsaka predstava so nova zgodba. To, da mlad igralec konča akademijo, za poklicni uspeh še ne pomeni veliko. Je bilo težko najti svoj prostor pod gledališkim soncem? Dve leti po končani akademiji sem imel status svobodnega umetnika. Moj mentor Dušan Jovanović je ves čas skrbel, da sem bil z manjšimi vlogami vključen v inštituci-onalno gledališče. V tem času sem gostoval v SNG Drama, mladinskem gledališču, eksperimentalnem gledališču Glej, delal sem za Bunker, sodeloval v eni od predstav v Kranju. V resnici se dolgo nisem znal odločiti, ali mi bolj ustreza položaj svobodnjaka, ko lahko vedno izbiram, kaj bi počel, ali mi je bliže repertoarno gledališče. Sčasoma sem ugotovil, da je dobro, da imam neko vodstvo. Da je zame koristno, da nekdo spremlja moj razvoj, da opazi moje prednosti in jih zna tudi izkoristiti. Zdaj sem zaposlen v Gledališču Koper in moja direktorica Katja Pegan je prepoznala, da je poleg igranja moja velika ljubezen petje. S tem se veliko ukvarjam in na tem gradim v mnogih predstavah. Kako dolgo ste že na Primorskem? Od septembra bo že šesto ali celo sedmo leto. »Izhajam od tu, iz laškega konca, tu sem se rodil in odraščal, zdaj živim v Ljubljani, ko pripravljamo kak projekt, pa dva ali tri mesece živim tudi na Obali. Predvsem pa se veliko selim in prenašam kovčke z enega konca na drugega. Včasih se šalim, da je moj stalni naslov pravzaprav v kombiju.« Sicer pa živite v Ljubljani? Da. In se vozim po vsej Sloveniji. Izhajam iz laškega konca, tam sem se rodil in odraščal, zdaj živim v Ljubljani, ko pripravljamo kakšen projekt, pa dva ali tri mesece živim tudi na Obali. Predvsem se veliko selim in prenašam kovčke z enega konca na drugega. Včasih se šalim, da je moj stalni naslov pravzaprav v kombiju. Kar nekaj primorskih uspešnic je začaralo občinstvo po vsej državi. Res je. Recimo predstava Slehernik Vita Tauferja - doživela je več kot 150 ponovitev - in Pašjon Iztoka Mlakarja - že zdaj uprizorjen več kot 80-krat. Drugi takšen projekt, ki bo zagotovo pustil vseslovenski pečat, je predstava Trio. Režiral jo je Jaka Ivanc, tekst je izpod peresa Gašperja Tiča. Obetajo se široka gostovanja. Bili smo že v Celju, verjetno bomo tudi v Laškem. Zelo standardno vprašanje, a vseeno. Sodobno gledališče je odprto za mnoga moderna besedila, po svoje na novo odkriva tudi klasike. Je kakšna vloga, ki bi jo res radi igrali? To je zanimivo vprašanje. Posebej zato, ker veliko igralcev res zelo na hitro pove svoj najljubši lik. Morda bom do tega še prišel, vendar zaenkrat zase tega ne morem reči. Največji izziv mi predstavljajo skrajnosti. Vesel sem, da se pogovarjava ob koncu zelo bogate sezone, ko sem na eni strani na primer igral Roberta Recerja v Usodnem vinu - totalnega psihopata, ki mu prepovedo približevanje lastni družini - in na drugi dobil nagrado tantadruj za vlogo ene od treh sester, Marije, v predstavi Trio. Marija je čuteča, mirna, nežna, verna dušica in še v koroškem narečju jo igram. Največ mi pomeni, da igram karseda različne zadeve, da moram skozi globoke preobrazbe. Je pa res, da si nisem predstavljal, kako zahtevno je igrati nasilne vloge. Nisem vedel, da bo tako težko. Se ne sklada ravno z vašim karakterjem, kaj? Res ne. Velikokrat so mi morali reči, »daj malo močneje me zgrabi, bolj grobo nastopi« (smeh). Kaj pa žanrsko? So vam nekateri žanri ljubši od drugih? Če bi ravno lahko izbiral, bi se odločil za kakšnega Čehova ali Ibsna. A časi so takšni, da so ljudje željni komedije in smeha. In prav je tako. Za vse žanre bo še čas. Omenili ste Usodno vino. Po svoje je žalostno, da je lahko človek izvrsten igralec, a dokler ne nastopi na televiziji, nihče ne ve zanj. Tako kot ljudje vedno manj berejo, tudi manj hodijo v gledališče. To je posebna ironija tega poklica. V bistvu sem bil zelo presenečen nad odzivom na to serijo. Moja vloga je zgolj zanimiva stranska vloga, čeprav karakterno zelo zahtevna. Ne morem reči, da se soočam z zvezdništvom, ker kaj takšnega pri nas ne obstaja, mi je pa vloga vsekakor prinesla prepoznavnost. Tako se mi je na primer dogajalo, da sem zjutraj skočil v trgovino po kavo in me je blagajničarka ustavila: »Oooo, to je bilo pa grdo, kaj bodo pa zdaj z vami, vas bodo končno pospravili v zapor?« Ali pa sem hodil po parku in je skupina osnovnošol- m A 7'vv cev pritekla za mano »Gledališče ter me prosila za dandanes res težko avtogram. Zadnjič , , -it- sem bil v Kranju konkurira sodobnim na neki ^ba^ medijem. A vsaj za naše koprsko gledališče lahko rečem, da si zelo ne pozna. a prizadeva pripraviti program, ki bi bil blizu vsem generacijam. Vedno ste pa iz Uso- je prostor za nadgradnjo, a lahko b™j rečem, da se posebej trudimo za stvari, ki sem mlado občinstvo. Zelo dobro je ghjniišal na bla- na primer obiskan študentski Glede na to, da abonma, kar je dober obet je televizija za pre- za prihodnost.« poznavnost precej usodna, vam je žal, da ste na tem področju debitirali s tako negativno vlogo? Zame je bil to čisti eksperiment. Presenečen sem bil zgolj nad vprašanjem, ki so mi ga kar velikokrat zastavili: »Joj, a ste tudi v resnici takšni (kot Robert Recer, op. p.)?« Po svoje je šokantno, da ljudje ne ločijo med fik-cijo in realnostjo. Če bi me v podobni vlogi gledali v gledališču, bi jim bil zagotovo tudi nesimpatičen, a bi bilo jasno, da je to zgolj moja vloga. Ko pa me gledajo po televiziji, gledalci to sprejmejo veliko bolj zares. Ne, ni mi žal, da sem se predstavil na ta način. Čeprav se zavedam provokacije, ko me ljudje zaradi tega vzamejo pod drobnogled. Ne zgodi se redko, da me kdo na cesti zaradi Usodnega vina gleda nekoliko po strani. Kot da ima pravico do tega, ker sem pač na nek način vstopil v njegovo življenje, v njegovo dnevno sobo. Potem pride na kakšno predstavo in me na primer vidi v vlogi pojočega angelčka v Pašjonu. Pogled spremeni in vidi predvsem igralca, ki dela zdaj s takšnim, drugič z drugačnim materialom. Kako pogosto utegnete prihajati v domače kraje? Premalokrat. Zato sem vesel najinega pogovora, ker bom to priložnost izkoristil za obisk domačih, za skupno kosilo in predvsem igro z nečakom Maksom. Imam namreč mlajšega brata, ki ima dveletnega sina. Popoldne se bova tako igrala z bagrom, ki mu ga je kupil stric (smeh). Pred kratkim so vas kot posebnega gosta povabili tudi v domačo osnovno šolo. To je poseben občutek, ki se težko primerja s kakšnim drugim nastopom. Vsekakor. Po eni strani bolj nazorno občutiš in vidiš, kako leta tečejo. Naenkrat nisi več otrok, ki so ga skrbele ocene, ki mu je največji stres v življenju povzročala šola. Šele kasneje vidiš, kaj pravzaprav pomeni odgovornost v življenju. Z veseljem se udeležim takšnih delavnic z mladimi. Lepo je videti željo v njih in talente, ki obetajo. Na akademiji smo imeli veliko podobnih delavnic. Poleg tega imam že dovolj kilometrine in primernih pristopov, da zelo hitro opazim, kdo je iz pravega testa za gledališče. Stari ste triintrideset let, je te kilometrine že dovolj, da lahko rečete, kaj je v življenju zares pomembno, na kaj je vredno staviti svojega aduta? V prvi vrsti je v teh posebnih, stresnih in rahlo histeričnih časih treba ostati človek. Tudi v gledališču je pritiskov vedno več, časa vedno manj, produkcije veliko in v takšnih razmerah je to še bolj pomembno. Osnova je spoštovanje vsakogar, s komer delam, od starejših kolegov do mlajših, ki prihajajo za mano. Z vsakim človekom, ki ti pride na pot, moraš graditi odnos. To je pomembno za obstoj naše družbe kot celote. Delati moramo drug z drugim, ne vsak zase ali celo drug proti drugemu. In gledališče je še vedno skupinsko delo. Brez tega nobena predstava ne more doživeti uspeha. Zdi se mi pomembno, da sem pomirjen sam s sabo, da skušam slediti svojim ciljem in se zavedati, dela, ki ga ta pot zahteva. Nobena stvar ti ne sme stopiti v glavo. Ohranjati moraš ravnovesje. Ker danes si lahko tu - morda na vrhu - jutri povsem nekje drugje. In to je dobro vedno imeti pred očmi. SAŠKA T. OCVIRK Foto: GrupA 1 i 28 REPORTAŽA Zaradi gradnje hitre ceste bo brez doma ostalo 43 družin Politična moč, grabežljivost kapitala in birokratski nesmisli krojijo usodo malega človeka Hitra cesta naj bi bila speljana ob robu gozda Pred štirimi leti je ministrstvo za okolje in prostor izdalo soglasje, da lahko zakonca Rak na pobočju Gore Oljke končata gradnjo hiše, za katero sta gradbeno dovoljenje dobila leta 2008. Danes ista podpisnica zagovarja načrt, ki predvideva rušenje hiše. »Dvajset let sva z ženo iskala primerno lokacijo za gradnjo in leta 2007 sva na pobočju Gore Oljke kupila to idilično parcelo,« zgodbo o gradnji doma začne Cvetko Rak. Gradbeno dovoljenje sta dobila leto po nakupu in leta 2010 zgradila hišo do tretje gradbene faze. Januarja 2011 je bila v uradnem listu objavljena uredba o ustavitvi gradnje zaradi rezervacije zemljišča za gradnjo hitre ceste. Sledila sta dopisovanje s pristojnimi ustanovami in iskanje odgovorov kako naprej. »Sredi leta 2012 so nama z ministrstva za okolje poslali dopis, v katerem je zapisano, da lahko hišo zgradimo do konca,« se spominja Cvetko, medtem ko lista po debelem fasciklu zbranih dokumentov. Za nameček je bila pod dopisom podpisana Barbara Radovan, danes direktorica direktorata za prostor, graditev in stanovanja. Pod njenim vodstvom so danes na direktoratu pripravili predlog, ki predvideva rušenje prav te hiše. In številnih drugih. »Tega res ne bi privoščil nikomur. Negotovost, v kateri živimo, počasi razžira človeka,« pravi sicer večni optimist. Svoj pozitiven pogled na svet in probleme, ki se zaradi državnega kupčkanja z zemljišči za gradnjo cest kopičijo, širi tudi med družinske člane in ostale krajane. Čeprav se iz dneva v dan trudi v prihodnost gledati pozitivno, Marjano Rak misel o morebitni selitvi potiho in počasi razjeda. Že pred leti je imela raka dojk in ko je že mislila, da je bolezen premagana, se je, sočasno z informacijami o rušenju, vrnila. »Zadnji izvidi kažejo, da se je stanje poslabšalo,« zaskrbljeno in hkrati z veliko upanja v očeh pove mlada babica. Prav vnuk je vir pozitivne energije, ki jo zakonca v teh negotovih časih še kako potrebujeta. Prelepo, da bi trajalo Tudi mlada zakonca Podgoršek sta si dom ustvarila na pobočju Gore Oljke. »Preden sva se z možem odločila, da bova na parceli staršev, kjer je že stala stara domačija, zgradila hišo, sva na vseh mogočih straneh preverila, ali obstaja možnost, da bi lahko na tem delu zgradili cesto. Takrat se je veliko govorilo o različnih možnostih. Ker so nama odgovorni zagotovili, da ceste tu ne bo, sva postavila hišo,« razlaga Dominika Podgoršek, mlada mamica štirih predšolskih malčkov. A kot kaže, na tej zemlji ne bo več hiše, ampak cesta oziroma nasip in škarpa, ki bo podpirala cesto, zgrajeno na pobočju Gore Oljke, kjer so številne priljubljene izletniške pohodne poti. »Že misel na to, da bi se morali seliti, je grozna,« pravi Martin Podgoršek, ki z ženo že vse življenje živi na tem zelenem pobočju. »Tu živi kar nekaj starejših ljudi, ki smo navajeni življenja v hiši, na deželi. Kam nas bodo dali, v blok?« se sprašuje, medtem ko s prijatelji, člani civilne iniciative, ugotavlja, da pravih, primernih in kakorkoli nadomestnih parcel v vseh občinah, kjer jim grozi rušenje, ni. Stričeva domačija bo ostala, nečakova hiša bo šla Prav tako žalostno zgodbo pišeta mlada zakonca Matej in Jožica Obu, ki sta svoj domek postavila na meji občin Polzela in Šmartno ob Paki, in sicer na družinski parceli. »Na tem mestu je že stala nadomestna stara hiša in zaradi tega smo tudi dobili gradbeno dovoljenje. Gre namreč za območje zelo kakovostne kmetijske zemlje,« pripoveduje Matej, ki so ga zadnje infor- macije vidno prizadele. Cesta se bo po zadnjih popravkih »izognila« stričevi domačiji, a bo prečkala ravno njihovo kuhinjo. »Ko sva se odločala za gradnjo, je bilo rečeno, da bo cesta, če bo sploh prečkala dolino, šla približno dvesto metrov stran. To je bilo za naju sprejemljivo,« se spominja. »Ta hiša je bil eden življenjskih projektov. Deset let sem trdo delal in varčeval, veliko dela Zakonca Rak sta parcelo s tem čudovitim razgledom iskala kar dvajset let. Cvetko pravi, da bo naredil vse, da ceste na tem mestu ne bo. Optimizem črpa iz tega, da občasno še vedno kaj postori okoli hiše. Matej in Jožica Obu sta hišo zgradila brez kreditov. Urediti bi bilo treba še fasado in okolico. Zdaj je hiša predvidena za rušenje. Domačija Vinka Zagoričnika bo glede na zadnje načrte ostala. A kmetija, kjer se preživljajo s proizvodnjo mleka, bo izgubila dobršen del kakovostne zemlje. V dolini jo bo težko nadomestiti, zaskrbljeno ugotavlja ,/Vsu п ~ V t'Sli VI A111 M. IfOUD 70 sem opravil sam, da imamo danes hišo, postavljeno brez kreditov.« Žena Jožica ga ob tem dopolni: »Otroka še nista bila na morju. Res smo zadnja leta ves denar vlagali v ureditev doma.« In ko bi mlada družinica lahko začela uživati v družinski sreči in ljubezni v domu, ki sta ga starša postavila na mirni, odmaknjeni lokaciji, se mora ukvarjati z vprašanjem, ali bo ostala ali šla. Kot je še povedal Matej, so za rušitev izvedeli teden prej, preden so se v hišo vselili. Čeprav se oba zavedata, da Slovenija cesto potrebuje, ne moreta razumeti, da želijo vplivni posamezniki z močnim političnim in gospodarskim zaledjem cesto graditi na sosedovi zemlji. »Nikoli ne bomo vsi zadovoljni. Vem pa, da bi trasa s priključkom na Arjo vas povzročila precej manj škode, tudi veliko manj ljudi je proti.« Ne gradite novih, obnovite stare Za nameček so odgovorni iz Ljubljane na enem od sestankov skušali prizadete občane potolažiti, češ da imajo srečo, ker cesta ne bo tako prometna. Ravno zaradi tega mnogi še vedno menijo, da te ceste sploh ne potrebujejo. »Naj raje obnovijo obstoječe povezave proti Velenju, jih razširijo in ob njih zgradijo pločnike in kolesarske steze. Bo zagotovo ceneje in še veliko bolj uporabno za vse udeležence v prometu,« je prepričana Marjana Rak, ki ji prikimajo tudi številni sosedje. Cvetko Rak ob tem opozori še, da se predvsem v Velenju izgovarjajo na ekonomski interes. »Zakaj nihče ne izkoristi železnice? Slovenske železnice so vsem največjim gospodarskim akterjem v Šaleški dolini do tovarn postavile tire. A danes je ves promet preusmerjen na cesto - samo zaradi interesov posameznikov,« je oster Cveto Rak. LEA KOMERIČKI Foto: SHERPA PORTRET 29 »Babica je moja kraljica« Fotografinja Urša Premik navdušuje z razstavo v Likovnem salonu Celje ШМт jfthtmmsiški tesi ж- Ш шшт * i'.li J.i ■.-Snl-f". tU- ■ ГГ № шЈРадРвк »Babica je mogočna ženska in želela sem jo tako prikazati.« ' (Foto: Urša Premik) Fotografinja mlajše generacije Urša Premik je bila tako navdušena nad babico Hildo, da jo je tri leta spremljala s fotoaparatom. Nastal je kolaž spontanih in režiranih fotografskih podob, ki podirajo stereotipne poglede, da je staranje nekaj negativnega ali sramotnega. Celjanka Urša Premik končuje visokošolski študij fotografije na visoki šoli za storitve v Ljubljani, kjer tudi živi in deluje. Pred tremi leti se je odločila, da bo babica tista oseba, ki jo bo ujela. »Hotela sem ujeti spontane trenutke«. Ker se preživljam s fotografijo, mi je bil odmik od komercialnih fotografij zelo všeč,« je povedala mlada Urša Premik, ko sva se dobili med odmorom delavnice na festivalu Celje Fokus, kjer je bila vmesni člen med mentorji in udeleženci. »Sama sem se delavnic udeleževala od srednje šole in bila vedno znova navdušena nad novim znanjem, ki sem ga pridobila.« Mogočna ženska Čeprav se Urša z babico zelo dobro razume, ju je fotografija še bolj povezala. »Postala sem obsedena, saj sem ji ves čas sledila in jo fotografirala. Velikokrat me je nahrulila, naj neham,« je razložila način fotografiranja Urša. »Čeprav se je pritoževala nad mojimi idejami, je bila kasneje vidno navdušena. Morala je kar malce prekrivati, da ji je res všeč.« Vsak konec tedna sta se fotografirali na različnih lokacijah. »Zamislila sem si, da bodo en sklop fotografij predstavljali štirje letni časi. V petek popoldne sem si vzela čas in z avtom preiskala okolico ter našla primeren prostor za fotografiranje. Ko sem ga izbrala, sem našla še obleke in babico odpeljala na mesto fotografiranja. Ponavadi sva vstali zgodaj zjutraj, s čimer ni bila najbolj zadovoljna.« V zadnjem sklopu fotografij je želela babico upodobiti kot kraljico, zato si je sposodila obleke, najela vizažistko in frizerko, da sta njeno babico uredili kot mogočno žensko, kraljico Elizabeto. »Že od začetka sem vedela, da bodo fotografije velikega formata, ker sem jo želela prikazati mogočno. Zame namreč je.« Stroga učiteljica v kadi Babica Hilda je bila učiteljica v OŠ Griže in večina njenih sokrajanov se je spominja kot stroge učiteljice, a v Uršinih očeh je popolnoma drugačna. Babico je predstavila predvsem iz svoje perspektive. »Vsi imajo strahospoštovanje do nje, jaz pa jo vidim v popolnoma drugi luči. Ona je moja ljubezniva babica. Zato mi je bilo pomembno, da z vstopom v njen intimni svet podrem napačne predstave. Zanimivo mi je, da me je spustila tako blizu, čeprav ima takšen ugled.« Svojo babico je ujela tudi s cigareto. Urša Premik meni, da fotografiranje ljudi s ciga- reto ni sporno. »Moja babica res veliko kadi in jo je težko ujeti brez cigarete. Je strastna kadilka in cigarete so del nje. Velikokrat moram ponoči na bencinsko postajo po cigarete. Zaradi kajenja je na večini družinskih zabav zunaj. Če bi jo fotografirala brez cigarete, ne bi bila ni ista oseba.« Podiranje stereotipov o starih ljudeh Urša Premik se preživlja s fotografijo in za denar sprejme marsikakšno delo, a njena najboljša ponudba bi bilo fotografiranje starostnikov, saj je fotografiranje starostnikov nekaj drugega kot fotografiranje mladih manekenk. »Moja največja želja je, da bi fotografirala starčke. Potovala bi po svetu in jih ujela v svoj objektiv. Všeč so mi, ker jih je zelo težko pridobiti, da se ti odprejo. Res me navdušujejo, ker so pristni.« Nasploh rada fotografira ljudi, saj ji fotografiranje narave ni dovolj. »Lahko najdem primerno lokacijo, a samo razmišljam, kako bi postavila nekoga vanjo. Všeč mi je ustvarjati zgodbe.« In njena najljubša lokacija? »Uh, to je težko. Ker sem rada med ljudmi in v gneči, bi bila moja ljuba lokacija čisto nasprotje. Se pravi narava oziroma prostor nekje v tišini.« Z ljudmi, ki jih fotografira, je rada v dobrih odnosih, saj želi, da se pred kamero dobro počutijo in med njimi ni vzvišenih odnosov. Živimo v svetu, kjer bi vsi imeli vse takoj in bi radi znali tudi vse. Tako je s pomočjo pametnih telefonov že skoraj vsak fotograf. »Vsi smo enkrat začeli. Odvisno pa je, kdaj misliš, da si dober in kdaj si še začetnik ter kdaj profesionalec. Moti me, da se vsak predstavlja kot fotograf, čeprav je fotoaparat prvič prijel pred nekaj meseci. Pomembno je, da razumeš, kaj je fotografiranje, in ne samo da pritiskaš na sprožilec.« Ljudje, ki bi se želeli izpopolniti v fotografiji, bi se lahko udeležili tudi delavnic, ki so bile del festivala Celje Fokus. A udeležba žal ni bila najboljša. »Mislim, da je to slovenski problem, da vsi vse vemo in da ne potrebujemo pomoči. V tujini hodijo na delavnice najboljši fotografi, da dobijo nova znanja. Problem slovenskega mišljenja je, da če grem na delavnice, nisem več dober,« je zaključila mlada fotografinja in odšla na delavnico, da s svojim mišljenjem in delom podre še kakšen nov tabu. BARBARA GRADIČ OSET Foto: URŠA PREMIK Odprtje razstave z naslovom Hilda je bil uvod v letošnji festival avtorske fotografije Celje Fokus in je na ogled do 24. julija v Likovnem salonu Celje. (Foto: SHERPA) Hilda v vseh letnih časih (Foto: Urša Premik) Hilda v kopalnici (Foto: Urša Premik) i ft \ »Hildo gledamo v najrazličnejših variacijah - podnevi in ponoči, v vseh letnih časih, v kuhinji in kopalnici, v fotografskem studiu, na ulici, med grmovjem, med partijo kart in igranjem biljarda, s cigareto v roki; zdaj se koncentrira, nekje nerga, se mršči v neodobravanju, potem se smeji, delagrimase, se odkrito norčuje...« pojasnjuje kuratorica razstave Jasna Jernejšek. 30 REPORTAŽA V Živeti v naravi in z drugimi Eco vila Mila je po zamisli Irene Zbil zrasla na enem od gričev med Podčetrtkom in Rogaško Slatino Ireno Zbil je življenje postavilo pred mnoge preizkušnje. Toda energična, kot je, ni obupala. Vedno je imela pred očmi cilje, ki jih je želela doseči. Zadnjo zahtevno nalogo si je zastavila pred leti, ko se je odločila, da bo na mestu očetove domačije, ki je bila dolgo zapuščena, zrasel turistični objekt. V Kamencah, zaselku med Podčetrtkom in Rogaško Slatino, tako danes stoji povsem nova stavba, ki so jo poimenovali Eco vila Mila. »Naravno - to je del mene,« trge oziroma evropski kmetij- pravi Zbilova, ki je od nekdaj navajena, da zelenjave tako rekoč ne kupuje, saj so jo doma vedno dovolj pridelali sami. »Želela sem biti v naravi, pridelovati hrano in vse to deliti z drugimi,« povzema zamisel za ekološko naravnan turistični objekt. Tudi pri gradnji so bili v ospredju naravni materiali, kot sta les in kamen. Del opreme so nabavili tudi v centru ponovne uporabe. Vračanje k turizmu Irena Zbil, po izobrazbi diplomirana ekonomistka, je ob koncu srednje šole delala kot turistična vodnica, kasneje je bila zaposlena kot vodja recepcij v Term Olimia, bila nato vodja prodajne službe Steklarske Nove in zadnja leta je v svojem svetovalnem podjetju urejala vse potrebno za pridobivanje nepovratnih sredstev. Ob zadnjem razpisu za podporo mikropodjetjem na podeželju je sklenila, da se bo prijavila in kandidirala za nepovratna sredstva Agencije RS za kmet ij s k ski sklad in se tako vrnila v turizem. Med 460 prijavljenimi so izbrali približno sto projektov, med njimi tudi Ireninega. Dobila je približno 200 tisoč evrov, kar pa seveda niti približno ni zadoščalo za postavitev objekta, ki je dobil ime po Irenini 3,5 leta stari hčerkici Mili, medtem ko ima beseda vila lahko več pomenov. S tem se vrača nazaj v turizem. »To je težek posel, ampak zelo lep,« poudarja in kot primer opiše dogodek z otvoritvenega večera, ko je prišel tuj gost, ki je želel prenočišče. »Ker mu je bilo zelo všeč, je ob odhodu obljubil, da še pride, in to je krasen občutek.« V jedilnici so med drugim uporabili nekdanje šolske mize in stole, ki jih je gostinec hotel zavreči. Naložba za več življenj »To ni naložba, ki bi se povrnila v času mojega življenja. Toda vedno sem se rada vračala v ta kraj. Rekla sem, da bi na stara leta rada živela tukaj. Ta način je sicer bistveno težji kot to, kar sem prej počela, ampak ni vse v denarju. Preprosto je šlo za željo biti v naravi, pridelovati hrano, zelišča, čaje. Sem družaben človek in mi je všeč, da nekdo pride,« nam je sicer nekoliko utrujena razlagala dan po uradnem odprtju, ko je objekt slovesno odprl župan Podčetrtka Peter Misja in so skupaj s sovaščani proslavljali novo pridobitev. Kot turistični delavec tudi on dobro ve, da turizem nima meja in da je sodelovanje pomembno, čeprav je Eco vila Mila v občini Rogaška Slatina. Irena pohvali dobro sodelovanje z obema občinama in z UE Šmarje pri Jelšah. Kuhar je pomemben Zbilova je v objektu uredila šest velikih dvoposteljnih sob. Vsa- ka ima možnost dodatnega ležišča ali povezave dveh v eno. Računa na goste, ki za svoj oddih iščejo nekaj drugačnega, ki niso zadovoljni le s hotelsko ponudbo. Razvajal jih bo kuhar Bojan Slavnić, ki vodi kuhinjo v pritličju, kjer bodo v restavraciji, kjer je prostora za petdeset ljudi, dobrodošli tudi drugi gostje. Odkar sta se z Bojanom našla, se ji zdi, da je vse skupaj postalo lažje. »Dobro sodelujeva, njegove odlične kuharske sposobnosti so pomembne pri takšnem projektu,« pravi Zbilova. Prepričana je namreč, da si vedno več ljudi želi drugačno, domačo hrano, pripravljeno brez ojačevalcev okusa. Veliko je bo pridelala na domačih površinah, ob čemer se je povezala z lokalnimi oskrbovalci in pridelovalci iz različnih koncev Slovenije, ki lahko zagotovijo kakovostne surovine. Najti zanesljive dobavitelje z dovolj velikimi količinami sploh ni enostavno, pravi Zbilova, ki bo v svoji Eco vili Mili ponujala slovenske domače dobrote, po možnosti iz ekološke pridelave. »Vsega žal ni mogoče dobiti - slovenskega purana, ki ga imajo ljudje radi, sploh ni, bolje je pri domačih piščancih in te-letini ter govedini, tudi domače race smo našli.« Ponujali bodo eko sokove in eko žita, v obroke bodo skušali vključevati divjačino in ribe, gojene na naravi prijazen način. Ponudbo bodo prilagodili tudi za ljudi s posebnimi prehran-skimi potrebami. Sami bodo delali testenine, mlince in sladolede - vanilijev, tisti iz jabolk in iz jurke so preverjeno dobri! Samooskrbni Irena želi, da bi bili čim bolj samooskrbni, kar omogoča štiri hektarje veliko posestvo s travniki in z gozdom. Zato ne načrtuje le gojenja novih vrst zelenjave, kot je okra, ampak bi rada površine zasadila s starimi sortami jablan in z drugim sadjem. Kmalu se bo na travnikih paslo tudi nekaj kamerunskih ovac, ki so lahko zunaj tudi pozimi in so nadomestek za kosilnico, še več živali načrtuje v prihodnjih letih. Rada bi uredila tudi savno in ponujala masaže, imela prostor za piknik ... Bližina zdravilišč je po njenem mnenju prednost, saj lahko gost biva pri njej in nato doživlja vse, kar ponuja širša regija v različnih letnih časih. Sicer pa računa tudi na obisk iz podjetij, ki druženje izkoristijo za »timbilding«. V zelenem in mirnem okolju, ki je v teh časih vedno bolj cenjeno, z razgledi na številne okoliške hribe in celo na Kamniške Alpe lahko vsak najde kaj zase. TATJANA CVIRN Foto: SHERPA »Ponudniki na našem območju bi morali sodelovati, saj gost poskuša hrano na različnih koncih in če mu je všeč, se vrne.« Eco vila Mila je narejena iz veliko kamna in lesa. Tudi energetsko je varčna, saj ima sončne celice, deževnico zbirajo za sanitarno vodo, pozimi se ogrevajo s peleti ... Šest sob ima opremo iz naravnih materialov, tudi odeje in posteljnino. V kopalnici so ekološke toaletne potrebščine. Razgled iz sob sega celo do Kamniških Alp. Irena Zbil v eni od sob V kopalnici so stara okna Eco vile Mile. Po 15 letih uporabili kot ogledala, FOTOREPORTAŽA 31 Srednji vek je oživel Na gradu Vrbovec so pripravili srednjeveško gostijo in pester anima cijski program Grad Vrbovec v Nazarjah je letos prvič v svoje prostore povabil domačine in turiste na srednjeveško gostijo. Plemič Konrad I. Vrbovški je pripravil bogato ponudbo srednjeveške kulinarike in poskrbel za pester animacijski program za vse generacije. Grad Vrbovec je edini grad v Zgornji Savinjski dolini. Leži tik ob sotočju rek Drete in Savinje. Celo leto obiskovalcem ponuja ogled muzeja gozdarstva in lesarstva, minulo nedeljo pa je grajsko dvorišče oživelo s prikazom srednjeveškega življenja. Tovrstno prireditev v Nazarjah je občina organizirala prvič, župan Matej Pečovnik pa upa, da bo postala tradicionalna. Minulo nedeljsko popoldne so si obiskovalci lahko ogledali več predstav: predstavo o kraljevem Proti visokim temperaturam so se obiskovalci »borili« s hlajenjem v Savinji. meču, srednjeveške plese, glu-maško in ognjeno predstavo ter prikaz srednjeveških bojev. Naj mlajši so se lahko udeležili tudi številnih delavnic, hodili s hoduljami in jezdili konje. Dogodek je v celoti financirala Občina Nazarje. EP Foto: SHERPA Obiskovalci so se lahko preizkusili v hoji s hoduljami Številni so tekmovali v streljanju z lokom. 32 REPORTAŽA Kamp, poln doživetij Počitnikovanje v naravi - Kamp Menina kot izhodišče za raziskovanje okolice Poletje je čas dopustov, ko si vsi želimo oddih in ohladitev od poletne vročine. Kam na dopust, se sprašuje marsikatera slovenska družina. Kampiranje ali poležavanje na morski obali? Obiskovalci Kampa Menina v Zgornji Savinjski dolini pravijo, da zagotovo kampiranje. Slovenci smo znani, da imamo raje morje in sredozemsko ozračje. Medtem ko se skozi gnečo prebijamo k sosedom, lahko na cestah opazimo trume avtodomov in prikolic z oranžnimi registracijami, ki za dopust izbe- rejo prav našo Slovenijo. Dokaz za to je Kamp Menina, ki ga vsako leto za oddih izberejo prebivalci severnejših držav. Kampiranje v slovenskih kampih za Slovence ni tako priljubljeno. Obstajajo družine, ki so izjeme. Aktivne počitnice Ena takšnih je zagotovo družina iz Tržiča. Njeni člani so redni obiskovalci kampov in Menina je eden njihovih najljubših. Prvič so ga obiskali pred štirimi leti. To leto so v kamp prispeli v deževnem vremenu, zato jih je prijazno osebje namestilo v bungalove. Ko so se pokazali prvi sončni žarki, je mlada družina takoj poprijela za delo in postavila šotor na prostem. »Nam je tukaj všeč, ker se ves čas nekaj dogaja. Raje kot to, da pole-žavamo na plaži, aktivno pre-živimo dopust,« je povedala mlada mamica. Zaupala nam je tudi, da so bili že na Okre-šlju, v nadaljevanju raziskovanja Savinjske doline pa se bodo odpravili tudi na Golte. Od rafta do kolesa Zgornja Savinjska dolina ponuja veliko priložnosti za športne aktivnosti. Ustanovitelj kampa Jure Kolenc pravi, da so s sodelavci dolino opremili do te mere, da vse športne aktivnosti potekajo varno in legalno. V okolici je veliko kolesarskih poti, ki povezujejo okoliške kraje, vredne ogleda. Za ljubitelje pohodništva je na voljo veliko planinskih poti -za vse, ki imajo radi krajše sprehode, in tudi za tiste, ki se radi povzpnejo malo višje. Družina iz Tržiča je Jure Kolenc vedno preveri, če so obiskovalci zadovoljni. Tem prav nič ne manjka. V senci dreves se da kampirati. A kaj, ko bo kmalu še teh nekaj mest zasedenih. Obiskovalci vedno dobijo natančna navodila, da lahko brezskrbno uživajo v naravi. ob prvem obisku kampa spoznala lepote reke Savinje, ko so bili na raftanju. »Rafting ni življenjski dogodek, ampak lep šport, ki ga nekateri primerjajo s smučanjem,« je povedal Jure Kolenc, ki dodaja, da se vedno več ljudi odloča, da gre raftat večkrat v življenju, v različnih vodostajih reke, zato ta šport postaja priljubljen na takšen način kot smučanje. Ljubitelji bolj nenavadnih športov lahko uživajo v zorbingu, skoku iz letala, smučanju na travi in še marsičem. Dan v naravi Dan, poln dogodivščin, lahko družina preživi tudi v kam-pu. Otroci lahko svoje veščine preizkusijo na vodnem tram-polinu, starši si lahko odpoči-jejo na plaži ob jezeru ali reki. V adrenalinskem parku lahko preverijo, kaj pretehta, mladostna energija ali izkušnje starejših. Ne manjka tudi tipične kulinarične ponudbe, kot je savinjski želodec. Jure Kolenc pravi, da ima vedno več Slovencev opremo za kampiranje in da se vedno bolj odločajo za dogodivščine v naravi. »Slovenci so vedno govorili, kako lepo Slovenijo imamo, da bi morali imeti doma dopust, to se zdaj uresničuje in res ostajajo v Sloveniji na dopustu,« je dodal Jure Kolenc. KLARA PODERGAJS Foto: GrupA Družina iz Tržiča trenutno še počiva, vendar že načrtuje naslednje dopustniške aktivnosti. igrala zdaj še samevajo, vendar bodo kaj kmalu oživeli. NAMIG ZA IZLET 33 ix V ■ ■ V ■ ■ I Korosica - eno največjih »zelenih jezer« Z »gojzarji« na najvišje slovensko nogometno igrišče Seveda smo v ponedeljek zvečer tudi mi glasno spodbujali islandske nogometaše. Srčna igra nas je tako navdušila, da smo se v trenutku odločili, da se bomo konec tedna podali na zelene širjave 1.808 metrov visoke Korošice. Ker se dolina pod vzhodno lepotico Grintovcev zadnjih nekaj let - običajno avgusta - spremeni v »pravo« nogometno igrišče, se nam je zdelo več kot primerno, da se bomo lahko prav na »slovenskem štadionu Camp Nou« poklonili junakom najpomembnejše postranske stvari na svetu ... Dom na Korošici so poimenovali po Franu Kocbeku. Na njegovo pobudo so zgradili številne koče in planinske poti. V objemu slovenskih gora se skriva veliko prelepih dolin, ki v vseh letnih časih kličejo po obisku. Kamniško-Savinjske Alpe imajo v primerjavi z Julijskimi Alpami zelo malo jezer. Tako imenovana »zelena jezera« so s travo pokrite ravnine na dnu kotanj, ki bi lahko bile dna nekdanjih jezer. Ležijo na manjši prelomnici, ki poteka iz doline Kamniške Bele čez Korošico v Robanov kot. Eno največjih »zelenih jezer« je Korošica. Običajno izhodišče za pot na Korošico S planine Podvežak, do katere se lahko čez prelaz Pod-volovljek pripeljemo iz Luč, vodi do Kocbekovega doma na Korošici zelo lepa, tehnično nezahtevna in ravno prav dolga pot. Ker se lahko z avtomobilom pripeljemo zelo visoko, moramo do Korošice, nad katero se s svojim značilnim piramidastim vrhom bohoti Ojstrica, v približno dveh urah premagati le tristo višinskih metrov. Verjetno je tudi zaradi tega »dolina nogometa« med velikimi in majhnimi ljubitelji planin tako priljubljena izletniška točka ... Od Moličke peči do Planjave ... Do Kocbekovega planinskega doma smo hodili skoraj štiri ure, saj se nam tisti dan predvsem zaradi zelo kratke noči ni nikamor mudilo. Ker smo prišli do planinske postojanke šele zgodaj popoldne, smo se odločili, da sobotnega lenobnega vzdušja ne bomo prekinili, zato smo zgolj od daleč uživali ob pogledih na bližnji Koroški vrh, Lučkega dedca ter pobočja Planjave in Ojstrice. Sili S redi Sovinskih 90ra se V 2 skrWa fatUkft Кибм-КмД 1 Tüm jicjrt« «fci-S.'ljtr.f. i! Kotita si Cirilo in gfcctf&jCMli «ijSt«'" е:.£д Чаг.-чк» koča ?6d Malo CjSt.icc L na planini Podvežak ЏфШШ'1 m - ,,M S Sedelca se nam odpre lep pogled na dolino Korošice. V ozadju sta Kocbekov dom in Lučki dedec. Vzpon do Korošice je zelo zanimiv in slikovit tudi zato, ker lahko že na poti do cilja osvojimo nekaj nezahtevnih vrhov - od Velikega vrha in Velike Zelenice do Deske, Tolstega vrha in Male Ojstri- ce. Pot nas lahko zanese tudi do kapelice Cirila in Metoda na bližnji Molički peči, od koder se nam odpre lep pogled na Robanov kot. Lahko pa se s Sedelca preko Male Ojstrice povzpnemo tudi na vrh Ojstrice in pot preko Škarij nadaljujemo vse do Planjave in naprej do Kamniškega sedla. Vodotočno jezero Ker so nam krožne poti zelo pri srcu, smo se na planino Podvežak vrnili mimo Vodo-točnega jezera, ki se nahaja na planoti med Desko, Tolstim, Belim in Koroškim vrhom ter Lučkim dedcem in Vršiči. Ob jezeru, ki ga napaja manjši stu-denček, so arheologi pred desetletji odkrili ostanke rimskega naselja, kar kaže na to, da je bila okolica vse do današnji dni občasno naseljena. Pastirju, ki v koči običajno preživi nekaj poletnih dni, smo lahko pomahali le od daleč; zdelo se nam je, da je tudi njega nogometna pravljica malce utrudila . TEJA PODGORŠEK Odvečna voda iz Vodotočnega jezera odteka v podzemlje, zato ima tudi takšno ime - jezero, ki toči vodo ali Vodotočnik. (Foto: Andrej Mohorič). Planjava in Ojstrica s poti do Vodotočnega jezera 34 OTROŠKI VRTILJAK Čas, ko ustvarjalnost dobi krila V času počitnic se otroci udeležujejo tudi številnih likovnih in ustvarjalnih delavnic Na tisoč in en način v Umbri Zadnje dni junija se je ustvarjalnih počitnic v celjski likovni šoli Umbra udeležilo štirinajst otrok od šestega do dvanajstega leta. Damjana Brumec, ki jo vodi, v sodelovanju z likovno šolo in galerijo AQ za nekoliko starejše pripravlja še avgustovsko delavnico. Raziskovali in spoznali bile izhodišče in navdih za so različne teme, ki so jim ustvarjanje, našli pa so tudi čas za igro, sprostitev in sklepanje novih prijateljstev. Spoznavali so indijanske pripovedke in bajke ter po njih izdelali lovilce sanj. Senčno gledališče, ena najstarejših gledaliških tehnik, ki izvira iz jugovzhodne Azije, je dobilo povsem prenovljeno izvedbo v škatli, in sicer s scenami, ki so jih otroci izdelali na podlagi izbranih zgodb in pravljic. Na koncu so otroci pripravili tudi izjemno domiselne in doživete predstave. V nadaljevanju so ustvarjalni navdih iskali v gozdu in drevesni hišici. Ob koncu so priredili še piknik ob Šmartinskem jezeru. »Ustvarjalne počitnice v Umbri so bile ne le izjemna izkušnja za vse otroke, ki želijo spoznati različne li- Poletni vrtiljak s čopičem in z barvami Med barve in čopiče je otroke pretekli konec tedna povabila Manja Koren Kodele iz Igralnice pod mavrico. Tri dni druženja v naravi je navdihovalo otroke, da so ustvarjali iz najrazličnejših materialov in v kar najbolj pisanih motivih. Da je narava neizčrpen vir navdiha, je prepričana tudi Manja in zato otroke na vsakem koraku spodbuja, da jo potipajo, poduhajo in pogledajo z vseh mogočih perspektiv. Potem jim pomaga, da vtise z različnimi tehnikami in materiali izrazi- jo v svojem najbolj pristnem umetniškem izrazu. In kot pravi iz svojih izkušenj, ima prav vsak otrok takšen ali drugačen talent, ki ga je treba spodbujati in razvijati. Šentjursko poletje je letos že tretje leto obogatila z likovno delavnico, ki se je »Vsak otrok je umetnik,« je nekoč davno ugotovil Pablo Picasso. »Težava je samo v tem, kako naj umetniki ostanejo, ko odrastejo.« Čas počitnic je običajno dovolj sproščen, da lahko otroci in odrasli v njem prisluhnejo najbolj ustvarjalnim mislim in najbolj nenavadnim idejam. Pokukali smo v nekaj likovnih delavnic, ki v teh dneh odpirajo svoja vrata na Celjskem. TC, StO, KP Foto: osebni arhiv kovne tehnike in se preizkusiti v njih, ampak so jim skozi zgodbe, igre in počitek prinesle izkušnje, iz katerih črpajo navdih in nove ideje, hkrati pa so jim na sproščen in zanimiv način podale znanja, s katerimi lažje razumejo in ovrednotijo ustvarjalni proces in izdelke, ki so v tem tednu nastali,« je bila zadovoljna Brumčeva. je udeležilo približno dvajset otrok. Letošnjo razstavo na temo vlakov in železnice - posvetili so jo 170-letnici prvega prihoda vlaka v naše kraje - si je še vedno mogoče ogledati v šentjurski knjižnici. Lani so razstavo poklonili 40-letnici Mačka Murija. Če se kaj zanimivega dogaja tudi v vašem vrtcu, v varstvu pri babici ali na igrišču pred blokom, nam sporočite. Z veejem vas bomo obiskali. 11. avgusta ob 9. uri se bo v atriju Umetniške četrti v Celju začela celodnevna Umbrina delavnica tradicionalnih tehnik tiskanja na papir in tkanine. Namenjena je vsem ustvarjalnim, starejšim od dvanajst let. Preizkušali se bodo v tehniki linoreza, lesoreza in sitotiska, tiskali bodo na papir in majice ter ustvarili grafike in unikatne majice. Prijave zbirajo v galerije AQ, kjer bo ob 18. uri odprtje razstave. Na ogled bo do 29. avgusta. V Igralnici pod mavrico v Celju bodo od prihodnjega tedna pa do konca avgusta otroke vsak dan povabili na Poletni vrtiljak. Otroci bodo potovali v svet umetnosti, kiparili, slikali, prosto ustvarjali, se seznanili z osnovami arhitekture in vsak dan od 8. do 16. ure počeli še tisoč in eno zanimivo aktivnost. V Osrednji knjižnici Celje vsako sredo v juliju med 10. in 12. uro pripravljajo brezplačne likovne delavnice z Dolores Ponoš. Namenjene so otrokom od petega leta. Na njih se lahko naučijo oblikovanja, slikanja, risanja in drugega ustvarjalnega dela ter likovnih prvin. Program je prilagojen tako za starejše kot za mlajše otroke, tako da se za vsakega nekaj najde. NAROČI IN ODPELJI 35 Aygo na obisku ... pri Robertu Pevniku, trenerju celjskih nogometašev Lepa dekleta, dobri avtomobili in nogomet Z modrim dirkačem, ki ga bomo septembra podarili srečnemu naročniku Novega tednika, smo se tokrat odpeljali na nogometno zelenico. Pred koncem enega športnih vrhuncev leta - finalom evropskega nogometnega prvenstva - smo se v celjski nogometni utrdbi družili z »dirigentom« igre »grofov«. Nogometni trener, ki je njegovim vodstvom so fantje doma s Polzele in zadnja leta z družino živi v Slovenskih Konjicah, se je spomladi vrnil na celjsko klop. Pod strnili vrste, zaigrali bolje in se s kreativno igro odlepili od dna prvenstvene lestvice. »V lanski sezoni smo se ogromno naučili. Na zadnjih tekmah smo že pokazali zanimivo in učinkovito igro. Na tem bomo gradili tudi v tej sezoni. Poleti smo delali dobro in že z nestrpnostjo čakamo na prve preizkušnje,« pravi Pevnik, ki bo varovance v sezono popeljal z dvobojem proti aktualnim državnim prvakom iz Ljubljane. Celjani bodo za uvod v sezono v soboto gostovali pri Olimpiji. Pevnik bi se v prestolnico z veseljem podal z našo toyoto aygo, če bi jo imel. »Res je simpatičen avto. Odličen bi bil za vožnjo na treninge.« Znano je, da nogometaše vselej spremljajo dobri avtomobili in lepa dekleta. Pevnik pravi, da je tako tudi v Sloveniji. »V močnejših ligah v tujini so pogodbe precej višje, zato so temu primerni tudi avtomobili, vprašanje pa je če so zraven lepša dekleta.« Čeprav so se tudi naši »žo-gobrcarji« na cesti kdaj ujeli v policijske pasti, Pevnik pravi, da je sam zelo umirjen voznik. »Ne počasen, umirjen. Sicer bi pa to precej bolj lahko pokomentirala žena,« doda. LK, foto: GrupA S toyoto aygom na Velenjski plaži Minulo soboto je ekipa Radia Celje in Novega tednika modrega lepotca postavila na ogled na Velenjski plaži. Gre za avto Toyota Aygo, ki ga bo uredništvo 17. septembra v sodelovanju z AC FRI Mobilom podarilo enemu od naročnikov Novega tednika. Na velenjski plaži smo pripravili bogat animacijski program in podarili več nagrad najbolj pogumnim, ki so sodelovali v naših nagradnih igrah. Z glasom in s stasom je obiskovalce zabavala tudi Klavdija Winder iz skupine Katrca. Visoke temperature smo blažili s prijetno hladnim kopanjem v jezeru, najhitrejšemu plavalcu pa smo podelili glavno nagrado, ki jo je pripravila trgovina Jager. EP, foto: EP Udeleženec dovoli organizatorju in soorganizatorju (AC Fri-Mobil d. o. o. Celje) zbiranje, obdelovanje, uporabo in hranjenje posredovanih podatkov v skladu z Zakonom o varstvu osebnih podatkov. 36 POTOPIS V enem naj Zürich morda res ni med mesti, v katera bi Slovenci množično hodili, saj sodi med najdražja na svetu, a če imate priložnost, se velja sprehoditi po ulicah starega mestnega jedra, raziskovati nabrežja reke Limmat ali se popeljati po Züriskem jezeru. Le preveč se ne smete vživeti, da ne boste na koncu žalostno ugotovili, da Slovenija res nikoli ne bo druga Švica. Do Züricha se da priti sorazmerno poceni. Z mednarodnim vlakom, kjer je zaradi nočne vožnje najbolje izbrati spalnik ali ležalnik, se zjutraj znajdete v mestu, in sicer že za 29 evrov, če ste dovolj hitri pri rezervaciji najcenejših kart. Spati v kupeju s skupino popolnih neznancev in s kupom prtljage, po možnosti ima eden od njih s seboj še kolo, je posebno doživetje, ki verjetno ni za vsakogar. Tisti bolj občutljivi bodo pač izbrali letalski let ali se morda na pot podali z agencijo ali celo s svojim avtom. Nočna vožnja in dnevna presenečenja Sama sem izbrala vlak in po prvih šokih in akrobatskih dosežkih, povezanih s plezanjem na zgornja ležišča, je noč minila sorazmerno hitro. Nova poznanstva so v takšnih okoliščinah lahko zanimiva, ni pa to pravilo, če človek naleti na sopotnike, ki še ust ne odprejo. Že pred odhodom sem na spletu našla prijeten apartma, ki je bil za švicarske razmere neverjetno poceni. Iskala sem namreč takšno prenočišče, kjer bi se dalo tudi kaj skuhati, saj obiskovanje restavracij v mestu ni priporočljivo, če imate proračun, ki prenese le slovenske cene. Primer: obisk tajske restavracije, ki sodi med cenejše, je pomenil izbiro obroka v vrednosti približno 20 frankov ... Če si si zraven zaželel še malo pivo, jih je bilo treba primakniti še 7. Okusno kavno razkošje je stalo med 4 in 5 franki. Razlogi, zaradi katerih je dobro imeti prenočišče s hladilnikom in štedilnikom. Bojazen, da apartma ne bo takšen, kot je pisalo, je bila odveč, saj je imel vse opisano - le vilic ne. Oziroma eno samo, kar je za dve osebi bolj malo. In to sredi urejene Švice! Brez težav pri prevozih Postaja mestnega tramvaja je bila oddaljena le nekaj minut, povezave s središčem mesta, kamor si prispel v desetih minutah, pa odlične. To velja tudi za ves ostali javni prevoz, ki deluje brezhibno, kar se za naše razmere zdi sanjsko. Nakup dnevne karte za vse vrste prevoznih sredstev v mestu (vlak, tramvaj, ladjica) stane 8 frankov, če izbereš območje mestnega jedra. V njem so sicer vse glavne znamenitosti in zato dokupovanje ni potrebno. Prijazno osebje na železniški postaji skrbi, da ni težav za turiste, in tudi sicer se med sprehodom po mestu zdi, da so ljudje umirjeni, vljudni, prijazni. Mestno središče je sicer mogoče obvladati kar peš. Le vožnja kam dlje izven Züricha vas bo stala še kar nekaj dodatnih frankov. Kljub temu se splača iti z vlakom vsaj do nekaj kilometrov oddaljenih Renskih slapov blizu meje z Nemčijo. To so najširši slapovi v Evropi, široki 150 metrov in visoki 23 metrov. Občudovati jih je mogoče z različnih razglednih ploščadi ali se z ladjico zapeljati čisto blizu mogočne vodne zavese. Tri cerkve In kaj je v mestu zanimivega? Sprehod po svetovno znani Bahnhofstrasse, približno kilometer dolgi ulici, kjer najdete vse mogoče trgovine najpresti-žnejših znamk, vam bo morda zbudil skomine, ob pogledu na cene pa se boste hitro ohladili. Vse skupaj lahko jemljete kot eksotično zanimivost, ki jo lahko zgolj gledate. Podobno kot številne jeklene lepotce ob robu ceste, ki dokazujejo finančne zmožnosti tamkajšnjih prebivalcev. Precej manj stresno je sprehajanje v predelu ob reki, kjer stojijo tri mogočne mestne cerkve. Stolnica Grossmünster, v kateri je služboval Ulrich Zwingli, reformator t «- Ena od tramvajskih postaj v središču mesta. Javni prevoz je urejen odlič POTOPIS 37 ja. • H Љ1 14 k „ Navodila V potopisni reportaži čim bolj privlačno opišite dogajanje na potovanju, vključite kakšno prigodo v besedilo in tako bralcem približajte oddaljene kraje in ljudi. Vaše besedilo naj obsega največ 6 tisoč znakov. Dodajte do deset fotografij z zgovornimi podpisi {fotografije morajo biti velike vsaj 500 kb) in svojo fotografijo s kontaktnimi podatki ter z nekaj stavki o tem, kdo ste in od kod ter kaj počnete. Potopise bomo začeli objavljati po 15, juliju po vrstnem redu in oštevilčene, kot nam jih boste poslali. Nato se bodo vrstili v poletnih številkah časopisa, dokler ne bodo objavljeni vsi, ki bodo priäli v izbor. Ko se bodo zvrstili vsi potopisi, bomo mesec dni objavljali Se kupon za glasovanje, s katerim bodo bralci glasovali za tistega, ki jim bo najbolj všeč. Nato bomo razglasili naj potopis in prvim trem avtorjem podelili nagrade. dražjih mest na svetu Tudi Zürich si je mogoče ogledati brez finančnih šokov švicarske cerkve iz začetka 16. stoletja, daje prepoznavno podobo mestu s svojima mogočnima zvonikoma. Z enega, kamor se je treba povzpeti po številnih stopnicah, je krasen razgled na mesto in okolico. Druga prepoznavna mestna cerkev stoji na nasprotni strani stolnice, kamor prideš čez most nad reko Limmat. To je Fraumünster, ki je znana po mogočnih orglah in znamenitih vitražih, ki jih je v sedemdeseti letih prejšnjega stoletja izdelal slikar Marc Chagall. Moti le to, da so največkrat vsi napisi v nemščini, tudi ko gre za znamenitosti po mestu. Na isti strani reke je tudi najstarejša cerkev v mestu, to je cerkev sv. Petra, ki jo prepoznaš po največji cerkveni uri v Evropi. Njen premer meri več kot 8 metrov. V tretje gre rado Z vzpetine Lindenhof tik nad reko je sicer lep razgled na Zürich, ker pa je do tja le nekaj stopnic, je bilo treba najti še kakšen večji izziv. Üetliberg je takšen, saj se da skoraj do vrha pripeljati z vlakom ali pa že prej izstopiti in se peš podati na več kot uro dolgo rahlo vzpenjajočo se pot, kjer v spomladanskih dneh diši po čemažu, ne vem pa, ali ga Švicarji sploh nabirajo. Se jih pa kar precej odloča za sprehod, sem ugotovila med vzponom na razgledni vrh, ki ga imenujejo Streha Züricha, saj je visok 870 metrov in ima na vrhu še razgledni stolp, kamor se seveda ni mogoče povzpeti zastonj. Ker prvi poskus osvojitve vrha zaradi slabega vremena ni uspel, je bilo treba naslednji dan akcijo ponoviti, tokrat z vlakom. Izkazalo se je, da zaradi površnega prebiranja napisov na postaji nisem opazila, da vlak ne gre do vrha hriba, in tako sem kaj hitro spet znašla tam, kjer sem začela. V tretje gre rado, sem si rekla in še enkrat sedla na vlak, tokrat je bil pravi in razgled brez napak. Tudi Zürich ima sodobnejše predele. V živalski vrt ali na kopanje Do Zürichberga na nasprotni strani mesta vozi iz središča eden od tram- vajev, sicer pa strmo vzpenjanje v enega od najbolj prestižnih predelov mesta skrajša tudi vzpenjača. Vile vseh velikosti se vrstijo na pobočju vzpetine, na vrhu pa se razprostira velik živalski vrt, eden najboljših v Evropi. V njegovi soseščini so sedež Fife in različne rekreacijske površine. Obiskovalcev zlasti ob nedeljskih popoldnevih ne zmanjka. Ob lepih dneh je živahno tudi ob 40 kilometrov dolgem ledeniškem jezeru, ki je prostor za druženje, rekreacijo in kopanje. Voda je čista, na jezeru je polno različnih vrst ptic, ki so očitno vajene tudi priboljškov sprehajalcev. Voda je bila ob mojem obisku še hladna, morda bo priložnost za kopanje kdaj drugič, tokrat je bolj prijal spre- hod e d stojnicami bližnjega bolšjega sejma, kjer najdeš vse tisto, česar sploh ne potrebuješ. TATJANA CVIRN Foto: TC, TEJA PODGORŠEK Ob omembi Švice večina pomisli na njihove znane ure in odlično čokolado. Največjo cerkveno uro v Evropi lahko občudujete na cerkvi sv. Petra v Zürichu. Zfriško jezero je za domačine prostor za rekreacijo in druženje, turisti pa se radi z ladjo popeljejo naokrog. 38 PODLISTEK / BUKVARNA ZGODBE IZ DOMOZNANSKE KAMRE www.kamra.si Rubriko pripravlja Osrednja knjižnica Celje Pihalni orkester Prebold (2) Razumljivo je, da so takšen orkester spremljale tudi težave. Po drugi svetovni vojni je bilo treba kar nekaj časa, da se je orkester na novo organiziral in nadaljeval predvojno delo. Težava je bila tudi, da godba ni imela kapelnika vse do leta 1952, ko je dirigentsko palico prevzel Jože Jančar. Bil je sposoben kapelnik. Vaje so bile redne in tudi nastopi so se vrstili, vendar do pravega priznanja ni prišlo. Nastala so medgeneracijska trenja, ki so se močno stopnjevala. Ni mogoče trditi, da je za slednje kriv le ka-pelnik, vsekakor so bili za to krivi tudi godbeniki. Poleg vsega so bile težave tudi v gospodarstvu in bati se je bilo, da bo delo popolnoma prenehalo, zato je orkester dobil novega vodjo. Leta 1955 je iz Zabukovice prišel tovariš Pečnik in bil kapelnik vse do začetka šestdesetih let, ko je pokroviteljstvo orkestra prevzel sindikat TT Prebold, mesto kapelnika pa dolgoletni član Franc Verk. S pokroviteljstvom TT Prebold se je godba preimenovala v Pihalni orkester TT Prebold. V 70., 80. in 90. letih so godbo zaznamovali številni pomembni dogodki, kot so delo z mladimi, povečano število nastopov, menjave glasbil, udeležba na tekmovanjih in revijah, menjava uniform in drugo. Leta 1966, natančneje 3. septembra, je orkester Godba pod vodstvom Marka Repnika praznoval 40. obletnico delovanja in tako prvič izvedel javni nastop pod vodstvom novega kapelnika. Godba je takrat štela 25 članov s povprečno starostjo 24 let, nabavljene so bile tudi nove uniforme. Leta 1969 se je orkester udeležil občinske revije in istočasno navezal prijateljske stike z godbo Eggenberg iz Gradca. Ta godba jih je že naslednje leto povabila v goste. Isto leto se je godba udeležila tudi proslave ob 40-letnici godbe Zarja v Šoštanju. Takšni in njim podobni na- stopi so dali preboldski godbi nadaljnji polet in tako je v letu 1971 prišlo do praznovanja 45-letnice. Prireditev je bila pri bazenu v Preboldu, godbe pa so pripravile povorko iz Dolenje vasi in vse do prireditvenega prostora. Poleg domače godbe so sodelovale še godbe iz Liboj, Zabukovice, Šoštanja in gostujoča godba Eggenberg iz Gradca, sodelovala sta tudi pevski zbor DPD Svoboda s Polzele in folklorna skupina iz Šempetra v Savinjski dolini. Pompozen slavno- stni koncert je pihalni orkester pripravil tudi 4. septembra leta 1976 ob praznovanju 50. jubileja. Po smrtni kapelnika Verka konec osemdesetih let je taktirko prevzel Milan Posavec, ki je postavil še višje cilje, ki jih je godba uresničila na tekmovanjih Zveze slovenskih godb. Po stečaju TT Prebold se je godba preimenovala v Pihalni orkester Prebold. S pomočjo Občine Prebold, pokroviteljev in nastopov nemoteno in uspešno nadaljuje delo in poslan- stvo, ki danes združuje 40 godbenic in godbenikov, ki vadijo in se družijo v sodobno obnovljenih prostorih. Orkester vodi upravni odbor, za strokovno vodenje pa od leta 2007 skrbi akademski glasbenik Marko Repnik. Orkester na leto pripravi dva odmev-nejša koncerta, 1. maja prvomajsko budnico, redno pa sodeluje na vseh kulturnih prireditvah v občini in širši okolici. Redno se udeležuje tudi godbeniških srečanj in tekmovanj. MANUELA FONDA ALBUM S CELJSKEGA Antoine de Saint-Exupery: Mali princ Slovo od staršev in doma novomašnika Stanka Lipovška (1940-1996) Bogoslovec Stanko Lipovšek kot ceremonier na novi maši lazarista Stanka Lipovška Lazarist Stanko Lipovšek (na fotografiji ob materi in očetu) z Lopate pri Celju je imel novo mašo v cerkvi sv. Danijela, sedanji celjski stolnici, 7. julija 1967. Njegov ceremonier je bil tri leta mlajši soimenjak, takrat še bogoslovec, dr. Stanko Lipovšek (na levi), sedanji celjski škof. Lazarist Stanko Lipovšek je dvanajst let opravljal službo dijaškega prefekta v Vrapčah pri Zagrebu, bil je tudi ravnatelj bogoslovcev, superior (1979-1992) in provinci-alni svetovalec (1978-1984 in 1990-1992). Služboval je še na Mirenskem gradu, v Šentjakobu ob Savi in nazadnje v Celju. Prispevek: Janez Osetič (Vinska Gora pri Velenju) Uporabljen vir: Gajšek L., Vredni spomina, 2009, str. 130-132 Rubriko pripravlja: Domoznanski oddelek Osrednje knjižnice Celje, Medijski pokrovitelj: Novi tednik Vir: www.kamra.si, Album Slovenije - osebni spomini 20. st. r na vprašanje, Odgovo koliko si Ne vem točno, koliko sem bila stara. Najbrž sem bila v tistih letih, ko sem znala brati, in ko tako ali tako nisem kaj dosti razumela. In že takrat je prišel na vrsto Mali princ. Spomnim se, da nam je učiteljica rekla, da otroci razumemo to knjigo drugače kot mladostniki in mladostniki drugače kot odrasli. Najbrž je ta knjiga pripomogla k mojemu zgodaj odličnemu branju, saj sem jo nekaj časa prebirala vsak teden. Toliko, da bi videla, če že odraščam. Tudi srednja šola ni minila brez nje. In čeprav se mi je pri delu Vojna in mir zdelo, kot da izgubljam bitko pri prvem poglavju, je Mali princ pritegnil pozornost vsaj na vsaki tretji strani, ko je zapisano »Odrasli so pa res čudni«. In tako sem se odločila, da jo bom prebrala ponovno. Ne zato, da bi ugotovila, če sem odrasla, saj verjamem, da se v meni še skriva velik del otroka, ampak zato, da bi videla, koliko časa mi je še ostalo, preden bom postala - čudna. In sem začela. Nekako sem bila usmerjena v tisti znan citat »gledati s srcem«. Mimogrede, pri štirinajstih se mi je zdelo, da si ga preprosto moram vte- star tovirati na roko, a mi čudni odrasli niso dovolili. Rada imam dela, ki bralca vržejo v dogajanje. Ne maram obsežnega opisovanja, opisovanja ozadja in preveč besed o občutjih. Knjigo tako obsodim že na začetku, saj se mi vleče kot pokvarjena marmelada. Rada imam akcijo in najbrž sem zato ena tistih, ki so »požrli« dela o Harryju Potterju. Začetka Malega princa ne bi ravno opisala kot hude akcije, a vsaj veliko ne dolgovezi. Zraven pa je še slikica, brez katere mi scena z oboo, s slonom in klobukom najbrž ne bi bila jasna. Pripovedovalec je pilot, ki je strmoglavil v puščavi Sahari in tam srečal Malega princa. Pripoveduje svojo zgodbo, velik del knjige pa zgodbo princa in njegovega potovanja po planetih. Princ se je za potovanje odločil, ker je bil prepričan, da ga je edina vrtnica na njegovem majhnem planetu razočarala, zavrnila, in družbo je želel poiskati na drugih planetih. Najprej je obiskal asteroid 325, na katerem je živel kralj, ki je vladal vsakemu in vsemu. Le da ni bilo nikogar in ničesar. Kralj si je zato zelo prizadeval, da bi princ ostal na planetu, a princu se je kralj zdel čuden. Res je, da je lahko zaukazal, naj se zgodi sončni zahod, a zaukazal ga je takrat, ko bi se ta tako ali tako pojavil. Kralj mu je povedal, da lahko zahteva le tisto, kar je mogoče. Mali princ bi na planetu sicer lahko postal poslanik, a ta odrasel moški se mu je zdel enostavno čuden in odpravil se je naprej. Obiskal je še šest planetov, dokler ni prišel do Zemlje. Znašel se je v Sahari, kjer se je počutil osamljenega, saj ni našel ljudi, kača pa mu je povedala, da je tudi med ljudmi zelo samotno. Na zemlji je princ našel vrt vrtnic in ugotovil, da njegova niti približno ni nič posebnega, saj ni edina. Postalo mu je hudo in takrat je srečal lisico. Dovolila mu je, da bosta tako postala, le potrpežljiv mora biti. Ob uri slovesa je lisica jokala, princ pa se je vrnil k vrtnicam in razumel, zakaj je njegova nekaj posebnega. Udomačil jo je, zanjo bi dal življenje, za te vrtnice pa se ne zmeni nihče. Čeprav izgledajo enako kot njegova, niso enake. Največja razlika, bistvo, je očem nevidno. Tako je minilo osem dni, ko je princ pilotu pripovedoval svojo zgodbo. Na koncu je dovolil kači, da ga je poslala nazaj domov na njegov planet. Princ je pilotu povedal, da bo vedno, ko se bo zazrl v nebo, videl, da se mu zvezde smejijo, saj se mu bo on smejal z zvezd. In tako bo pilot imel zvezde, kakršnih nima nihče. Pilot je našel napako na letalu in se vrnil domov. Vsi so bili veseli, le on je bil nekoliko otožen, kadar je pogledal v zvezde. A prepričan je bil, da nihče od odraslih tega ne bi razumel. Čeprav danes vem, da so puščava pilotove misli, voda pa duhovno izpopolnjenje, se mi zdijo odrasli še vedno nekoliko čudni. In upam, da se mi bodo z nekaj Malega princa v sebi zdeli še dolgo. EP O avtorju Mali princ, francosko Le Petit Prince, je najbolj znano delo francoskega pisatelja in pilota Antoinea de Saint-Exu-peryja, ki se je rodil 29. junija 1900 v Franciji. Knjiga je prvič izšla leta 1943 in ima 27 poglavij. Prevedena je bila v 180 svetovnih jezikov, v slovenščino jo je prevedel Ivan Minatti. Ilustracije, ki so pomemben del knjige, so pisateljevo delo, knjiga pa je bila sprva mišljena kot otroška. 31. julija 1944 je pisatelj v lovskem letalu vzletel s Korzike in nikoli več ga niso videli. PISMA BRALCEV 39 Uredništvo objavlja pisma bralcev po svoji presoji v skladu z uredniško politiko, razen ko gre za odgovore in popravke v skladu z Zakonom o medijih. Dolžina naj ne presega 40 vrstic (pisava 14) oziroma približno 3 tisoč znakov. Daljše prispevke krajšamo v uredništvu oziroma jih avtomatično zavrnemo. Da bi se izognili nesporazumom, morajo biti pisma podpisana in opremljena s celotnim imenom, naslovom ter s telefonsko številko avtorja, na katero lahko preverimo njegovo identiteto. V časopisu pismo podpišemo z imenom in s priimkom avtorja ter krajem, od koder je doma. Pisma nam lahko pošljete na naslov Novi tednik, Prešernova ulica 19, Celje ali na elektronski naslov tednik@nt-rc.si ali ga oddate na spletni strani www.novitednik.com (Pisma bralcev). UREDNIŠTVO Če imate težave in ne veste, kam bi se obrnili, lahko pokličete številko našega Modrega telefona 031/569581, vsak dan med 10. in 17. uro. Svoja vprašanja za Modri telefon lahko med ponedeljkom in petkom zastavite tudi po telefonu 42-25-158. Prejeli smo Davek na debelost Nemara bi bilo dobro, da bi država uvedla takšen davek. Za vsak kilogram odvečne teže evro na mesec. To bi bilo koristno za državni proračun. Tisti s preobilno težo bi bili motivirani, da shujšajo, prihranili bi pri izdatkih za hrano, počutili bi se bolj zdravo in zdravstvo bi imelo manj stroškov za zdravljenje njihovih zdravstvenih težav. Ampak to se zagotovo ne bo zgodilo, saj država raje nalaga davke tistim, ki pridno in pošteno delajo ter tudi kaj ustvarijo. Socializem je v teoriji odlična stvar, a žal se v praksi nikoli in nikjer ni obnesel, ker zna sociala denar samo trošiti, ne pa ga ustvariti drugače kot z najemanjem kreditov. Denar daje le uspešno gospodarstvo v zasebnih rokah. Pregovor pravi, da imamo ljudje k sebi obrnjene roke in grabimo uspešno pač predvsem zase in za svoje koristi. Skrbeti enako za korist drugih je malokdo pripravljen. Kitajci so to že zdavnaj dojeli, dovolili so zasebno lastnino in danes imajo že več zasebnih milijarderjev kot ZDA. Biti direktor v državnem podjetju še zdaleč ni isto kot biti direktor v svojem, saj si za svoje koristi vsak bolj prizadeva kot za tuje. Biti altruističen, enak do drugih tako kot do sebe, tudi vernim ljudem slabo uspeva, čeprav jim vera nalaga, da morajo biti pridni, pošteni, pravični ..., kaj šele nevernim, za katere velja nenapisano pravilo, da si čim več prisvoji, če je le ugodna prilika, samo pazi, da te ne odkrijejo. In to mnogi tudi delajo in če jih slučajno odkrijejo, imajo povsod dovolj svojih pristašev, ki poskrbijo, da se jim malo ali nič ne zgodi. Zato vladajoče stranke držijo skupaj, čeprav se ne razumejo najbolje, samo da čim dlje ostanejo pri koritu. Ko tujci kupijo naša podjetja, jih zna- jo očistiti in usposobiti, odpustijo odvečne zaposlene, da potem uspešno poslujejo. Naša vlada pa še pri sebi tega noče ali ne zna storiti. Če pri nas odštejemo brezposelnost, nam večinoma še ne gre tako zelo slabo kot tarnamo, in če ne bi bili toliko zadolženi, bi lahko upali na boljši jutri. Državno najemanje kreditov pri tujih bankah, brez zelo resnih potreb, bi moralo biti kaznivo. Zdaj moramo samo za obresti od teh kreditov letno plačevati milijardo in pol tujim kapitalistom. Ta posojila nam bodo še dolgo v breme. Tudi sedanja vlada si še vedno izposoja denar in katera koli vlada jo bo nasledila, bo imela zelo težko delo. Zares sposoben človek za predsednika vlade se bo tej funkciji zagotovo raje izognil, ker bo deležen hudih kritik, saj bo morala njegova vlada še bolj zategniti pas državljanom, sprejeti kup nepriljubljenih ukrepov in predpisov, če bo hotel postopoma spraviti Slovenijo na zeleno vejo. Škoda! Slovenija bi lahko bila druga Švica, če bi po osamosvojitvi imeli v politiki in gospodarstvu sposobne in poštene ljudi. MIRKO RUTAR, Celje Modri telefon Motoristi v parku Bralko motijo motoristi in kolesarji na celjskem sprehajališču ob Savinji, in sicer vse od središča mesta, mimo Splavarja in do letnega kopališča. Omenja, da kršitelji nekatere pešce, med njimi mamice z otroškimi vozički in starejše občane, še posebej ogrožajo. Zanima jo, proti koliko kršiteljem je redarstvo letos ali lani že ukrepalo, kakšne so kazni in kakšna je pravna podlaga zanje. Gregor Globočnik iz Kabineta župana Mestne občine Celje je posredoval odgovor, ki sta ga pripravila medobčinski inšpektorat in redarstvo: »Sprehajališče ob Savinji je s prometno signalizacijo označeno kot območje za pešce. To je območje, namenjeno pešcem, v katerem je dovoljena vožnja tudi s kolesi in kjer se lahko vozijo tudi uporabniki posebnih prevoznih sredstev. Posebna prevozna sredstva so otroška prevozna sredstva, invalidski vozički in športne naprave, kot so skiro, kotalke, rolke, rolerji, mono-kolo in po namenu podobna prevozna sredstva (ki niso vozila po zakonu, ki ureja motorna vozila). Pri opisu izrazov, uporabljenih v Zakonu o pravilih cestnega prometa, je pod izrazom kolo opisano tudi enosledno ali dvosledno vozilo, ki ga poganja pomožni motor, s katerim se lahko doseže hitrost največ 25 km/h. Torej je v območju za pešce dovoljena vožnja tudi z vozili na pogon s pomožnim motorjem, kot je navedeno v opisu. Služba za občinsko re-darstvo opravlja nadzor, ali ljudje spoštujejo predpise na tem območju nabrežja Savinje, a ker je poleg za pešce promet dovoljen za vse zgoraj navedene, se te uporabnike opozarja na primerno hitrost, ki je na tem območju največ 10 km/h. Če je zaznana vožnja z motornim vozilom (vsa, ki so registrirana in za katera mora imeti voznik veljavno vozniško dovoljenje), se ukrepa v skladu z veljavno prometno zakonodajo in Zakonom o prekrških. Zaradi večje učinkovitosti nadzora vožnje na tem območju se bodo dogovorili tudi za sodelovanje s policijo. Globa zaradi nedovoljene vožnje v coni za pešce je za voznike vozil, ki so kot motorna vozila določena z Zakonom o motornih vozilih, predpisana v višini 80 evrov (polovični znesek globe je 40 evrov), kot to določa 32. člen Zakona o pravilih cestnega prometa. Občinsko redar-stvo je do zdaj kršiteljem, ki so bili pri nadzoru zaznani, da so se z motornim vozilom vozili po coni za pešce, izreklo 39 ukrepov v skladu z Zakonom o prekrških in s svojimi pristojnostmi. Veliko se dela preventivno, predvsem pri mladoletnih udeležencih v cestnem prometu, ki so v večini in so v določenih primerih prehitri.« BRANE JERANKO Vaš zakaj A nas zato. Vsak ponedeljek Iščemo ob 12.15. Ш odgovore na đf vprašanja WWW*"'1 poslušalcev. 03 4225148 radio@nt re.si РггЈеrnova 19, 3000 Celje FUNGICIDI Cuprablau Z 35 WP Cuprablau Z Ultra WP Cuprablau Z 50 WP Pepelin WG AMALINE FLOW® MYSTIC® 250 EC HERBICIDI KYLEO® CLINIC® 360 SL U 46® M-FLUID DUPLOSAN® KV HERBOCID ALLIANCE i CINKARNA www.cinkarna.si SUBSTRATI IN GNOJILA Humovit, Zelena galica, Calcin S, Calcin b, Cuprovin 50 AGRO NASVETI: 051 367 008 (Vili Kurnik) 031 504 512 (Nande Osojnik) 40 BRALCI POROČEVALCI V maju smo se sedmošolci OŠ Petrovče odpravili v Radence ob Kolpi, kjer so nas prijazno sprejeli. Tam smo preživeli tri odlične dneve. Vsako jutro smo z jutranjo telovadbo storili nekaj za zdravo telo. Dopoldne in popoldne pa smo imeli različne dejavnosti, pri katerih smo se marsičesa naučili. Tako smo v gozdu analizirali prst, v naravi smo preučevali belokranjsko okolje, tekmovali v orientaciji, preizkusili smo kanuje, spoznali kačo Newton, naredili pisa-nice ... In da ne pozabim omeniti hrane, ki je bila odlična. Tudi sami smo se preizkusili v kuhi, saj smo spekli belokranjsko pogačo, na prostem pa smo si ob večernem ognju spekli še hrenovke. Med odmori smo bili zunaj, kjer smo se nadihali svežega zraka. Zadnji večer je bil rezerviran za zabavo, saj se je vsaka soba predstavila in pokazala svoje talente. Ob koncu predstavitve so nas učiteljice presenetile še z diskom. Dnevi so hitro minevali in prišel je dan, ko smo spakirali kovčke in odšli. Na proti domov smo se ustavili še v živalskem vrtu, kjer smo imeli tudi rokovanje z živalmi, in sicer smo lahko pobožali in v rokah držali kunca in kačo. Proti večeru smo se utrujeni, a zadovoljni vrnili v Petrovče. AJDA OMLADIČ, 7. b, OŠ Petrovče Na obisku v Bolgariji V OŠ Dramlje so se z letošnjim šolskim letom pridružili programu Erasmus+ in s partnerskimi šolami iz Španije, ki je glavna ko-ordinatorica projekta, Turčije in Bolgarije ustvarjajo projekt Goal (Growing Outdoor Agroturism Learning). Glavna naloga omenjenega projekta, ki traja dve leti, je spoznavanje ruralnega okolja v vseh sodelujočih državah, s čimer želijo učence navdušiti nad poklici v primarnem sektorju. V ta namen so v marcu prvo srečanje pripravili prav v Dramljah in svojim gostom iz Španije, Turčije in Bolgarije predstavili podeželsko okolje ter pristno kmečko življenje na Slovenskem. V maju je vznemirjenje v šoli v Dramljah spet naraslo, saj je pet učencev pod mentorstvom učitelja Mitje Logarja, ki je koordinator projekta v šoli, in učiteljice Andreje Črešnar odpotovalo v Bolgarijo. Med 20. in 26. majem so se tako v bolgarskem Dobrichu ponovno srečali učenci iz Olivenze (Španija), Istanbula (Turčija), Štefanovega (Bolgarija) in Dramelj (Slovenija). Njihova glavna naloga je bila predstavitev tradicionalnih kmečkih iger iz domačega okolja, ki so jih igrali že njihovi dedki in babice. Poleg tega so si tam ogledali še pridelavo medu, prikaz pranja perila v preteklosti s pomočjo modela vodnega mlina, degustirali so domač jogurt in bolgarsko tradicionalno jed iz sira in skute, banico, sprehajali so se ob obali Črnega morja, v Balchi-ku vstopili v čudovit svet botanič- nega vrta in na polotoku Kaliakra občudovali trdnjavo na visokem klifu. Obiskali so tudi partnersko šolo v Štefanovem, kjer so jim postregli tradicionalne bolgarske jedi, v bližnji pekarni so se preizkusili v peki lokalnega pekovskega peciva, na veliki kmetiji pa spoznali njihov način kmetovanja. Zadnja dva dni so sodelovali na paradi ob prazniku slovanskega jezika in kulture, se vrnili v preteklost ob obisku gradu Euxinograd v Varni, za konec pa so si ogledali še predstavo z delfini. Sedemčlanska ekipa iz Dramelj se je s popotovanja po Bolgariji sicer vrnila utrujena, saj je bila pot dolga in naporna, vendar se vsi strinjajo, da je bila to nepozabna izkušnja. Uresničili so zastavljene cilje, spoznali nove kraje, novo kulturo in običaje, predvsem pa navezali stike z novimi prijatelji. Morda se bodo z njimi srečali v Istanbulu, in sicer novembra. AČ brati? To sploh ni Zanimive delavnice in prireditve Brati ali ne vprašanje! 17. maja se je končala že četrta sezona bralne značke za odrasle III. osnovne šole Celje, ki združuje starše, učitelje, stare starše, sorodnike in prijatelje ob skupni prostočasni dejavnosti, branju. Sproščeno srečanje odraslih bralnih značkarjev je bilo posvečeno 400. obletnici smrti velikega dramatika Williama Shakespearja. »Ves svet je oder in moški in ženske zgolj igralci: nastopajo in spet odhajajo in vsak igra v življenju razne vloge,« je rekel Shakespeare. Z igro, modernima Romeom in Julijo, sva knjižničarja Tadej Gregorc in Urška Sotler otvorila dogodek in bralce popeljala v svet velikega dramatika na zabaven, sproščen način. Bolj resno, v stilu starodobnega Williama Shakespearja, so se z glasbo in s soneti predstavili gostje z Gimnazije Celje - Center. Brati ali ne brati sploh ni vprašanje! Glavno je, da branje prinaša zadovoljstvo. In letos je bilo zadovoljstva med bralci veliko. Tako ob branju med letom kot ob zaključni prireditvi, ki je minila sproščeno in toplo, kot se za takšen zaključek spodobi. Dobro se je družiti z ljudmi, ki berejo, saj obogatijo tudi druge. Če bi več brali, bi bil svet lepši in boljši. Zaljubljeni v besede postanemo prijaznejši in z dobrimi mislimi lepšamo življenje sebi in drugim. URŠKA SOTLER, knjižničarka III. OŠ Celje Šolski center Celje kot tematski koordinator za vse slovenske srednje šole sodeluje že vrsto let v projektu Teden vseživljenjskega učenja. Poleg srednjih šol so v projekt vključene tudi osnovne šole, vrtci, kultur-no-umetniška društva in podjetja. Vsako leto v sklopu projekta pripravimo zanimive delavnice in prireditve. V letošnjem šolskem letu smo najprej pripravili zdrav zajtrk za vse zaposlene. Na delavnici z naslovom Kultura ličenja nam je Lavra Dokler predstavila ličenje nekoč in danes ter na modelu prikazala, kako se najprimerneje urediti za vsakdan. Prečudoviti Izrael in Jordanijo nam je predstavila Monika Vačun z istoimenskim potopisnim predavanjem. Na kaligrafski delavnici, ki jo je izvajala Brigita Renner, smo se najprej naučili, kaj sploh kaligrafija je, nato pa smo se preizkusili v pisanju. Zelo ustvarjalni smo tudi bili na delavnici Izdelava krem, ki jo je izvajala Aleksandra Mlakar, saj smo izdelali gale-novo kremo, katere sestavine so le oljčno olje, čebelji vosek in voda. Izdelali smo tudi sveče iz parafinskega voska in spoznali princip barvanja z voščenkami. Čebelarstvo smo spoznali na delavnici, ki jo je vodil Žan Podbregar. Vsako leto pa imamo tudi pester nabor računalniških delavnic, za katere poskrbita Matic Holobar in Dejan Čeh. V sklopu Tedna vseživljenj-skega učenja so bile predstavljene dragocenosti knjižnice Šolskega centra Celje, kot so Neskončni Leonardo, prvi celoviti prevod Slave vojvodine Kranjske, najsodobnejši prevod Biblije z razkošnimi ilustracijami, faksimile Brižin-skih spomenikov. V knjižnici pa so tudi z razstavo obeležili Trubarjev dan. TJAŠA VERDEV BRALCI POROČEVALCI 41 Hvala, pesem, z mano si (bila) povsod Takšen je bil naslov prireditve, s katero je zborovod-kinja Jožica Soko prvi petek v maju v laškem kulturnem centru proslavila svoj visok delovni jubilej, šestdesetle-tnico zborovodenja in vsega, kar jo povezuje s petjem. In tudi prireditev je bila šopek vsega, kar je doživela na svoji službeni poti, kjer je bila pesem rdeča nit. To je bila tudi še potem, ko se je formalno upokojila, in še traja. In kar ji je bilo še posebej drago, s svojim obiskom so jo na tem slavju počastili številni glasbeniki in z glasbo povezani, ki jim je glasbo približala v tolikšni meri, da se z njo družijo vse življenje. Tudi zdaj, ko so že odrasli, še vedno radi pojejo in znajo besedila številnih pesmi, smo slišali na prireditvi. Poklicna pot jo je vodila iz rodnega Šmarja pri Jelšah v šolo v Celje, na prvo delovno mesto učiteljice v Odran-ce (tudi prvi mož Odrancev, zdajšnji župan, njen učenec Ivan Markoja je bil na prireditvi). Nato je delala v Vidmu pri Ptuju in v I. osnovni šoli v Celju. Največji uspeh je dosegel večglasni mladinski pevski zbor, ko je osvojil medaljo Mladinskega pevskega festivala, leta 1980 pa je na reviji v Zagorju bil deležen stoječih ovacij, izbrali pa so ga za tekmovanje na mednarodnem mladinskem pevskem festivalu. Pesem Čas za slovo so zapeli takratni pevci ob spremljavi Hinka Haasa, ki je tudi veliko prispeval k uspehu Jožičinih šolskih zborov, besedilo te pesmi pa je njeno delo. Vodila je še številne zbore, dekliški zbor srednje zdra- vstvene šole, ženski zbor Tehnomerkator, poučevala v celjski glasbeni šoli, zboro-vodske izkušnje je nabirala pri dirigentu Branku Rajštru. Bila je korepetitorka Mladinskega zbora mesta Maribor, predhodnika zdajšnje Carmine Slovenice. Sedem let je službovala v Berlinu kot učiteljica slovenskega dopolnilnega pouka in se tam udejstvovala v Slovenskem prosvetnem društvu. Potem ko se je upokojila, si je izmislila Vodomke, ki so v nekaj letih res očarale vsakega, ki jih je slišal. Pred tem je vo- dila med drugim še Ženski pevski zbor Laško in zbor, ki ga vodi zadnja leta ter je bil rdeča nit prireditve, Mešani pevski zbor Jesen. Svoji učiteljici, prijateljici in zborovodkinji so se poklonili številni - od Vikija Ašiča, Vladimire Skale, Boruta Alu- jeviča; če bi popisali vse, ki so prišli, bi porabili preveč prostora. Sploh pa niso bili na slavju zato, da bi bili kje napisani, temveč zato, da bi se poklonili svoji učiteljici in zborovodkinji, vsak na svoj način ... BH Petdeset let od mature Na prekrasen sončen dan, 25. maja 2016 - za našo generacijo nepozaben dan mladosti - smo se ob petdesetletnici srečale na pragu nekdanje Ekonomske srednje šole v Celju v Vodnikovi ulici sošolke 4.c-razreda. Najprej smo se posvetile spoznavanju in klepetu, kaj se je zgodilo v zadnjih petih letih od prejšnjega snidenja, ter fotografiranju na stopnišču pred vhodom v šolo. Hišnik nas je pospremil do razreda, ki je še opremljen. Šola namreč zadnji dve leti deluje na drugi lokaciji, ta stavba je v prodaji, zato nam je bilo še toliko bolj toplo pri srcu, da nam je uspelo še mor- da zadnji trenutek izkoristiti za podoživljanje šolskih ur v »naši šoli«. Za to gre posebej zahvala Bernardi Marčeta, sedanji ravnateljici, ki nam je v polurnem nagovoru pojasnila marsikaj zanimivega o zgodovini šole. Zahvaljujemo se tudi gospe Andreji, tajnici šole, ki je poskrbela, da smo lahko prejele zbornik pod naslovom 100 let od trgovske do srednje ekonomske šole. Leta 2008 ga je v lepi vezavi izdala Srednja ekonomska šola Celje. Verjamemo, da ga bo marsikatera sošolka večkrat prelistala, saj so v njem zanimive vsebine in lepe fotografije: besedilo Gaudeamus igitur in himne srednje ekonomske šole, se- znami dijakov, strokovnih sodelavcev, zgodovina šole in še marsikaj zelo zanimivega. Zlati jubilej konca srednješolskega obdobja smo proslavljale v Zdravilišču Laško v lepem Bidermajerjevem salonu, kjer nam je fotografinja Maja Štih posnela lepo skupinsko fotografijo ob svečani torti. Zahvaljujemo se osebju Zdravilišča Laško za zelo okusno kosilo in prijazno postrežbo. Ob koncu srečanja smo si obljubile, da se bomo srečevale vsako leto in to na dan mladosti, saj smo že v letih, ko imamo občutek, da čas nekako prehitro drvi mimo nas. VERENA RIBIČ Foto: MARIJA LESJAK Rejci med ocenjevanjem Izobraževanje članov konjerejskega društva V okviru letnega program Konjerejskega društva Šentjur je bilo za rejce konj v torek, 31. maja, v Gorici pri Slivnici strokovno predavanje na temo ocenjevanja slovenskega hladnokrvnega konja. Udeležilo se ga je 22 rejcev konj. Predavanje je izvedla Nataša Gorišek, univ. dipl. ing. zootehnike, ki vodi strokovne selekcijske naloge za rejo slovenskega hladnokrvnega konja na inštitutu za kopitarje v Ljubljani. Nataša Gorišek je v uvodu podala osnovne karakteristike slovenskega hladnokrvnega konja, v nadaljevanju pa rejske cilje ter zakaj in kako konje ocenjujejo. Spregovo- rila je o dednih napakah pri konjih, ki se pojavljajo na vseh delih telesa, o pravilih o izvajanju preizkusa delovne sposobnosti in odbiri plemenskih živali. Drugi del izobraževanja je bil na kmetiji Stanka Lesjaka v Gorici pri Slivnici, kjer so udeleženci izobraževanja (po trije v skupini) ob pomoči gospe Nataše izvedli praktično ocenjevanje zgradbe konj slovenske hladnokrvne pasme. Svoje ocene so skupine potem primerjale med sabo. Seveda sta na koncu gospa in gospod Lesjak, tako kot vedno, poskrbela za dobro jedačo in pijačo. BORIS ZUPANC Julijsko počitniško druženje v Hermanovem brlogu Po vodenem ogledu razstav Brlog igrač in Herman Lisjak vodi po vodi, bo za otroke sledila še Hermanova ustvarjalnica: 14. 7. ob 10. uri - Ribica želja 21. 7. ob 10. uri - Naslikaj si pregovor 28. 7. ob 10. uri - Ribe v akvariju? IZ MUZEJA NA PLAŽO - Na plaži pred desetletji Muzej v kovčku / sobota, 23. julija 2016 / od 10. do 13. ure ГПП7Г m u 2cJ u o v?J zgodov I ti c | cc] j c Ste vedeli, da je bilo prav v bližini današnje Mestne plaže najstarejše celjsko kopališče? Kakšne so bile kopalke, kakšne so bila poletna sprehajalna oblačila in kakšna je bila oprema primerna za na mestno plažo pred 50, 60 in več leti, si lahko ogledate na Mestni plaži na Savinskem nabrežju. 42 BRALCI POROČEVALCI f \i ■ ■ ■ I I ■ V \i I. Smarcani ponosni na najboljše ucence leta ŠMARJE PRI JELŠAH - Ob koncu šolskega leta je župan Stanislav Šket sprejel najboljše učence Osnovne šole Šmarje pri Jelšah. Na sprejem je bilo povabljenih 78 učencev, od tega 10 zaradi športnih uspehov, tri učenke je za sprejem predlagala šmarska podružnica Glasbene šole Rogaška Slatina. V letošnjem šolskem letu so bili učenci Osnovne šole Šmarje pri Jelšah še posebej uspešni. Osvojili so več kot 700 priznanj in plaket na različnih tekmovanjih, od tega več kot 500 bronastih, 74 srebrnih priznanj na področnih tekmovanjih, 83 srebrnih priznanj na državnih tekmovanjih in 47 zlatih. Učenci so poleg čestitk župana prejeli knjižno nagrado s posvetilom, športne ekipe so prejele kinovstopnice za šmarski kino in žoge. Ob dogodku so slavili tudi 30 let raziskovalnega dela v osnovni šoli. V letu 1986 so učenci pod mentorstvom mag. Karla Šmigoca izdelali prvi dve raziskovalni nalogi. Do danes je nalog že 108. Ep, foto: Damjan Regoršek, Foto Blisk Izjemna generacija devetošolcev DOBJE - Letos so na županovem sprejemu gostili tako uspešno generacijo kot že dolgo ne. Od enajstih učencev je bilo enajst odličnjakov, srebrna priznanja z različnih področij državnih tekmovanj so prejeli vsi v generaciji, šest pa se jih ponaša tudi z zlatom. Skupaj so prejeli kar 31 srebrnih priznanj in šest zlatih, kar pomeni da za nekajkrat pre- segajo povprečje uspešnosti slovenskih šol. »Generacija rojenih 2001 se je dokazala tudi v nacionalnem preverjanju znanja (NPZ), kjer so precej dvignili povprečje šole - pri fiziki so bili 10 odstotkov nad slovenskim povprečjem, 6 odstotkov nad povprečjem v matematiki in 7 odstotkov nad nacionalnem povprečjem pri slovenščini,« je povedala ravnateljica Suznana Plemenitaš. StO Devetošolci pri županji SOLČAVA - Županja Katarina Prelesnik je sprejela vse učence, ki so končali osnovnošolsko izobraževanje. Prvih pet let obiskujejo učenci solčavsko podružnično šolo, nato še štiri leta osnovno šolo v Lučah. Sprejema pri županji so se udeležili devetošolci Julija Ahčin, Maja Čerček, Timotej Kokovnik, Špela Lipnik, Filip Lucijan Matk, Oskar Roban in Urška Suhodolnik. Županja jim je predstavila delovanje in načrte občine ter jim razka-zala prostore občinske uprave in Centra Rinka. Povabila jih je, naj si pri seminarskih nalogah in drugih strokovnih delih izbirajo različne teme s Solčavskega, saj jim bodo v občini z veseljem pomagali. Ob sladici in soku so se pogovarjali tudi o težko pričakovanih počitnicah, o željah in nadaljnjih načrtih devetošolcev. Ob koncu je županja izrazila željo, da se bodo polni novega znanja in izzivov radi vrnili na Solčavsko in sooblikovali prihodnost teh krajev. BJ Na redko poseljenem Solčavskem ni veliko šolarjev. Županja Katarina Prelesnik zato povabi na sprejem vse devetošolce. Leto uspehov Učenci Glasbene šole Celje in dijaki umetniške gimnazije I. gimnazije v Celju in Glasbene šole Celje so tudi v tem šolskem letu nanizali številne uspehe na mednarodnih tekmovanjih v Sloveniji, Italiji, na Hrvaškem, v Srbiji in Madžarski. Glasbena šola Celje se lahko pohvali z resnično zavidljivimi rezultati mladih virtuozov, saj statistika letošnjega šolskega leta govori zase: tekmovali so v kar 113 različnih kategorijah in osvojili 12 zlatih priznanj, 28 prvih nagrad, od teh pa 2 laureata, 25 srebrnih priznanj, 17 drugih nagrad, 8 bronastih priznanj, 9 tretjih nagrad, 8 priznanj za udeležbo, 3 diplome za sodelovanje in pohvala. Vse čestitke gredo predvsem mladim tekmovalcem ter njihovim mentorjem in korepetitorjem, zahvala pa tudi staršem in Glasbeni šoli Celje ter I. gimnaziji v Celju za vso njihovo podporo. METKA LIPOVŠEK BRALCI POROČEVALCI 43 Letovanje otrok v Celjskem domu v Baški V Celjskem domu v Baški že 57 let organizirajo letovanja za socialno in zdravstveno ogrožene otroke s Celjskega. Kot vsako leto so se tudi tokrat otroci skupaj z vzgojitelji podali na pot k novim morskim doživetjem, nekateri prvič, drugi so se desetdnevnega letovanja udeležili že v preteklih letih. Na letovanju potekajo različne aktivnosti, ki iz otrok poskušajo izvleči kar največ samostojnosti in discipline, zagotovo pa je največ razvedrilnih dejavnosti, pri katerih otroci še posebej uživajo. Prednjačijo skrb za čistočo in urejenost sob ter prostora, kjer se udeleženci letovanja največ zadržujejo, samostojna priprava jedilnice za posamezne obroke, pomoč pri prenašanju čolnov, desk in ostalih rekvizitov na plažo in z nje ter pomoč starejših udeležencev mlajšim skupinam otrok. Ravno ta medsebojna pomoč med udeleženci letovanja poskrbi, da se otroci še bolj povežejo in ustvarijo prijateljsko vzdušje. Seveda brez takšnih in drugačnih problemčkov ne gre. Vzgojitelji se večkrat srečajo s težavami otrok, najsi bodo to osebne stiske, težave pri vključevanju v skupino ali neprimerno vedenje. Vse skupaj poskušajo reševati na miren način ob podpori pedagoškega vodje. V veselje je ugotovitev, da so se otroci, ki nekaj let zapored obiskujejo »kolonijo«, že pošteno privadili na način dela, pri katerem sta skupina in med-seboj- no spoštovanje na prvem mestu. Tudi kakšne manjše zdravstvene težave se pojavijo. Zanje poskrbi medicinska sestra, h kateri se otroci obračajo tudi za nasvet in tolažbo. Večino časa pa je na letovanju zelo zelo veselo. Vzgojitelji se trudijo, da je vsak večer čim bolj pester in da se otroci zabavajo pri aktivnostih. Na spoznavnem večeru se predstavijo drug drugemu s kakšno točko, na talentih pokažejo, kaj znajo, ob izhodu v mesto nakupu- jejo na stojnicah in ližejo sladoled, komaj čakajo večerni disko, kjer mladost kar kipi iz njih. Tudi dogajanje na plaži je zelo pestro. Otroci veslajo na kanujih in supih, se kopajo ali gradijo peščene gradove, se spuščajo po toboganih, včasih imajo tudi vodne štafetne igre in vlečejo vrv. Atraktivno dogajanje ne ostane neopaženo, spodbuja in ploska cela plaža! Otroci ob obisku akvarija spoznavajo tipične živali Ja- dranskega morja, prav tako uživajo na plovbi z ladjo. Kapitan jim celo dovoli, da vsak poskusi, kako je krmariti tako veliko plovilo. Pred nami so še štiri izmene letovanja v Celjskem domu. Verjamemo, da bodo prinesle veliko smeha na otroške obraze. Veseli nas, da je v Mestni občini Celje in v ZZZ Slovenije še vedno posluh za tiste, ki so pomoči potrebni in se jim omogoči letovanje v Baški. Iskrena hvala! TONE OJSTERŠEK Filatelistična razstava ob 25. obletnici samostojnosti Slovenije V preddverju državnega sveta je bilo v petek, 27. maja, slovesno odprtje filatelistične razstave avtorja Toneta Petka Kjer rastejo najlepše rožice. Razstavo so ob 25. obletnici samostojnosti Slovenije pripravili Državni svet Republike Slovenije, Filatelistična zveza Slovenije in Pošta Slovenije. Odprtje razstave je bilo pospremljeno tudi z izidom jubilejne znamke ob 25. obletnici samostojnosti Slovenije. Slavnostni govornik je bil predsednik Državnega sveta RS Mitja Ber-var. Slovesnosti so se udeležili tudi predsednik Državnega zbora RS dr. Milan Brglez, podpredsednik Državnega zbora RS Primož Hainz, podpredsednik Državnega sveta RS Branko Šumenjak, generalni direktor Pošte Slovenije mag. Boris Novak, predsednik Filatelistične zveze Slovenije prof. dr. Peter Suhadolc in drugi visoki gostje. Predsednik Državnega sveta RS Mitja Ber-var nas je v svojem nagovoru spomnil na pomembne dogodke izpred 25 let. Izrazil je željo, da bi tudi danes v Sloveniji našli element, ki bi nas znal povezati in združevati. Res je, da praznujemo 25 let samostojnosti, a na žalost ne tudi enotni, je dodal in opozoril, da je 25 let pozneje, maja 2016, morda pravi trenutek, da se ponovno opomnimo, da za uspešno pot v prihodnosti potrebujemo jasne cilje. Cilje, ki bodo znova znali povezati in navdihniti vse dele družbe. Avtor razstave Tone Petek je v svojem nagovoru dodal naslednje misli: »Cvetje pomeni začetek nečesa novega, lepega in je znanilec najlepšega časa v naravi. Slovenija je bogata s cvetjem. In na slovenskih poštnih znamkah so cvetlice najpogostejši motiv.« Razstava, ki je bila na ogled do 1. julija, je ponujala na ogled slovenske znamke, na katerih je prikazano cvetje. Ker cvetje in znamke niso radi sami, je avtor razstavo obogatil še z nekaterimi tematskimi nefila-telističnimi zanimivostmi. Razstavo poleg znamk bogati še cvetje v drugih oblikah, ki so jih ustvarili mladi in manj mladi ustvarjalci. Za ta del razstave gre zahvala tudi Steklarni Rogaška Slatina, Zeliščni kmetiji Kalan, Šoli za hortikulturo in vizualne umetnosti Celje, II. osnovni šoli Celje, Osnovni šoli Frana Kranjca, duetu citrark Neli in Karmen Zidar Kos, Osnovni šoli Primoža Trubarja Laško, Mateji Škorja z mladinskim pevskim zborom Trubadurji, ki so s svojim nastopom obogatili prireditev, dr. Vladimirju Ravniku, Rafaelu Počivašku, Prirodoslovnemu muzeju Slovenije, foto sekciji Botaničnega društva Slovenije, gospem Mauri Arh, Martini Feli-cijan, Ivi Cizej in Ingrid Slapnik, gospodom Vojku Rejcu, Matjažu Mastnaku, Hinku Ce-lestini in Stanislavu Kocutarju ter drugim. ANA PETEK Visoko priznanje Lenartu Horvatiču Na prsi Lenartu Horvatiču, predsedniku krajevnega odbora ZB za vrednote NOB Pod gradom Celje, so predstavniki veleposlaništva Ruske federacije v Ljubljani pripeli medaljo ob 71. obletnici zmage nad fašizmom in nacizmom. To visoko čast so Lenartu Horvatiču izkazali na njegovem domu, kar mu daje še poseben pečat in priznanje. To visoko odlikovanje si je nedvomno prislužil s svojim neumornim delom v borčevski organizaciji. Pred leti je bil gost na Radiu Moskva in vsa leta se je intenzivno in z vsem žarom zavzemal za pravilno tolmačenje in priznanje velikanske vloge delovanja Rdeče armade med drugo svetovno vojno v pomurskem predelu takratne skupne domovine Jugoslavije. Vedno je dosledno zagovarjal pošten boj ruskih vojakov in slovenskih partizanov. Njegov največji vzornik je bil njegov pokojni oče, ki je aktivno sodeloval med vojno in po njej. Boril se je namreč med drugim tudi za ohranitev slovenskega ozemlja, ki si ga je lastila sosednja republika. Preziral je domače izdajalce. Iz rok predsednika Milana Kučana je prejel visoko državno odlikovanje. Takšnih in podobnih ljudi manjka tudi danes. Lenart Horvatič tudi nenehno opominja, kakšen visok človeški davek je plačala prav Rusija med drugo svetovno vojno. Po uradnih podatkih je izgubila približno 27 milijonov ljudi. Tega človek ne more dojeti in prav zato pletemo z Rusi izjemno dobre prijateljske vezi. V občini Štore ohranjamo in vzdržujemo grob ruskega vojaka Rdeče armade. Rusi to izjemno cenijo in spoštujejo naša prizadevanja. Nenazadnje smo bili med drugo svetovno vojno zavezniki, veže pa nas tudi slovanstvo. Tokrat je bila medalja pripeta na prave prsi. SREČKO KRIŽANEC, predsednik veteranske organizacije občine Štore Lenart Horvatič (levo) 44 VRTNARIMO PnM^ik ffil^e^ Vrtnfcrke, Zakaj kosilnica vedno »crkne« med košnjo? Sem ena od srečnic, ki živi na podeželju, v svoji hiši, s svojim vrtom in svojo veliko trato. Svež podeželski zrak, tišina večerov, hladen poletni piš, ki hladi teraso, in povezanost z rodno grudo so prednosti, ki jih z veseljem uživam. A ob naši hiši je tudi veliko zelenice, ki je pogosto srž problema. Ni več jabolko spora, saj sem to opravilo prepustila možu, a včasih bi rad, da ga ne bi bilo. Naša zelenica zahteva močnega, potrpežljivega, vztrajnega in vzdržljivega človeka za polne tri ure. »Mar bi raje kolesaril po okoliških hribih ali udarjal teniško žogico,« so velikokrat besede, ki jih mož izreče že samo ob misli na košnjo. In da je kdaj slaba volja še večja, se tehnični problemi kosilnice vedno pojavijo med košnjo. In to v dneh, ko gre že vse na tesno. Ko sem nazadnje prišla domov, misleč, da bo trata pokošena in da bosta otroka umita pred spanjem, sem našla zgolj besnega moža v delavnici, kako piha pred vročo kosilnico. Vprašanje, zakaj še ni pokošeno in kje sta otroka, res ne bi bilo primerno. »Kako se mi vedno med košnjo nekaj pokvari s to staro kosilnico,« se je zmrdoval mož in pihal, pihal ... »No, le kako bi se drugače pokvarila kot med košnjo, saj če stoji v delavnici, se ne more,« sem mu prijazno in tiho rekla, da sem malce jezno pihanje umirila. Ko sem prinesla še velik kozarec hladne pijače, jeze skoraj ni bilo več. Medtem je že poklical starega kolega, ki se je prijazno ponudil, da bo naslednji dan popravil kosilnico. Vzdušje je bilo že veliko boljše, a še vedno ni bil primeren čas, da bi ga okarala, kako je s kosilnico malce osmukal moj cvetoči nasad, in mu predlagala, da bi v trenutku prostega časa hortenzijo posadil na nov del trate. Uspeh zakona je tudi to, da predloge preneseš na dan, ko je »hišna temperatura« prijetnejša. Ta pa se je ohladila že tretji dan po košnji, ko je pokošena trata malce porasla, ko je kosilnica ohlajena in popravljena stala v delavnici in je bilo do prihodnje košnje še vsaj teden dni. Slaku podobno zelenje pod zemljo skriva raznobarvne podolgovate gomolje. Malokdo ve, da je okrasno listje dekorativnih lončnic v bistvu hranljiva gomoljevka. Dragica Kerec iz Šmarja pri Jelšah je v lanski sezoni vzgojila več kot 50 potaknjencev sladkega krompirja. Čeprav jih je zadela nesrečna usoda, ni obupala. Letošnji poganjki so sicer pozni, a bodo zagotovili nov zarod za prihodnje leto. Sladki krompir je lahko prebavljiv, vsebuje veliko antioksidantov in je odličen vir ogljikovih hidratov tudi za diabetike. Bogat je z različnimi vitamini, minerali in balastnimi snovmi. Sladki krompir je kulinarično nadvse uporaben. Dobrodošel popotnik s Kolumbove ladje Sladki krompir - kulinarično in zdravilno odkritje naših vrtov 90,6 95,1 95,9 100,3 lio cel Vedno 2 штј! Čeprav je njegovo ime blizu eni naših najbolj običajnih vrtnin, sladki krompir s svojim bolj znanim soi-menjakom sploh ni v botaničnem sorodstvu. To vedno bolj priljubljeno škrobno zelenjavo smo dolga leta videvali na ameriških mizah raznih televizijskih serij, danes jo lahko dobimo v vsaki malo bolje založeni trgovini. V Evropo je sladki krompir sicer zanesel že Krištof Kolumb, v domovini v Južni in Srednji Ameriki ga poznajo in uživajo že več kot 4.500 let. Danes je razširjen po vsem svetu, največ ga pridelajo na Kitajskem. Sladki krompir, botanično imenovan Ipomea batatas, spada v skupino slakov. Vsebuje veliko škroba in malo sladkorja, zato je zelo dober vir energije. Ob tem se gomolji ponašajo še z obilico vitaminov A, B, C in E ter mineralov, kot so kalcij, kalij, magnezij, železo in drugi. V prehrani ga lahko uporabljamo svežega, še pogosteje ga pečemo, iz njega delamo pire, uporaben je v juhah in enolončnicah, primeren pa je celo za sladice. V kulinariki je uporaben tudi zeleni nadzemni del, ki lahko uspešno nadomesti špinačo. Suhi listi pa so menda uporabni celo za čaj. Okrasno listje v cvetličnih koritih Ker je v zadnjem času povpraševanja po sladkem krom- pirju več tudi med vrtičkarji, ga boste našli tudi v nekaterih vrtnarijah. Zaradi bujne rasti in raznobarvnih listov vse od zelene do vijolične barve ga sadijo tudi v cvetlična korita. Podolgovat gomolj v koritu je za marsikoga jeseni veliko presenečenje. Seveda obstaja veliko vrst sladkega krompirja, ki se razlikujejo po barvi in okusu gomoljev. Ti so lah- Setveni koledar Čas za presajanje je do 18. julija do 5. ure in od 31. julija od 9. ure. in od 31. 14. ČE cvet 15. PE list 16. SO list do 19. ure 17. NE cvet do 9. ure, od 10. do 18. ure list, od 19. ure plod 18. PO plod 19. TO list do 12. ure, od 13. ure plod 20. SR korenina do 8. ure, od 9. do 19. ure list, polna Luna ob 1. uri Podatki so vzeti z dovoljenjem avtorice iz Setvenega priročnika Marije Thun za leto 2016, ki ga v Sloveniji izdaja v neskrajšani obliki Založba AJDA, Vrzdenec, tel. 01/7540743. ko belkasti, rumenkasti ali rdečkasti. Tako raznobarvno je lahko tudi meso - vse od bele, rumene, oranžne do celo vijolične barve. Prijeten okus bolj kot na krompir spominja na kostanj. Iz gomoljev v potaknjence Hitreje rastoče vrste sladkega krompirja dobro uspevajo tudi v zmernem podnebnem pasu. V gomolje se namreč razvijejo v treh do štirih mesecih. Vzgoja sladkega krompirja se precej razlikuje od navadnega krompirja. Iz gomolja moramo namreč vzgojiti potaknjence, ki jih na prosto sadimo od sredine maja. Potaknjence vzgojimo tako, da zgodaj spomladi gomolje pokončno postavimo v napol napolnjen kozarec vode. Postavimo jih na svetlo in toplo mesto ter počakamo, da iz očes poženejo poganjki. Ko so veliki približno deset centimetrov, jih odtrgamo in posadimo v vlažen humus, da se okoreninijo. Vrtnarji z izkušnjami opozarjajo, da je treba imeti s potaknjenci iz kupljenih gomoljev iz trgovine veliko potrpljenja, ker kalijo zelo počasi. Ko nam uspe vzgojiti prve rastline, lahko potaknjence naredimo že konec avgusta iz vrhnjih delov rastlin. Potaknjemo jih v lončke in čez zimo postavimo na svetlo in toplo mesto. Hvaležen za obilico sonca in vode Sladki krompir posadimo na sončno mesto. Za rast potrebuje dobro odcedno, peščeno zemljo z veliko komposta. Še posebej v začetku rasti mlade rastlinice potrebujejo veliko vode, a tudi pozneje jih moramo v sušnih dneh namakati. Za rast krompir porabi veliko fosforja in kalija, precej manj pa dušika. Ker gre za vzpenjavko, sorodnico slaka, ji moramo zagotoviti tudi oporo. Na ta način tudi preprečimo, da bi se iz stebla razvile stranske korenine in veliko drobnih neuporabnih gomoljev namesto nekaj velikih. Sadimo ga v razdalji med 30 do 40 centimetri v medvr-stnih razdalji približno enega metra. Zrele gomolje izkopavamo oktobra ali celo v začetku novembra, z listi pa lahko krmimo domače živali. Brez težav ga gojimo brez mineralnih gnojil in pesticidov, kar je dobra novica predvsem za zagovornike ekovrtnarjenja. Če ga odkrijejo voluharji, pa boste morali vložiti kar nekaj truda, da ga boste zavarovali pred njimi. StO ŽIVALSKI SVET 45 Črnodlaka lepota po rusko Neli in Iztok Šuler vzrejata črne ruske terierje in Leksi Elvire Witmajer je eden najlepših predstavnikov psarne Sestali smo se ob Savinji in že od daleč je bilo mogoče videti, da prihajata. Težko bi namreč spregledala velika črna kosmatinca s kontrastno rdečima jezikoma in okrasnima ovratnicama v isti barvi. Počasi in graciozno sta se bližala ob boku svojih lastnic. Seveda sta takoj zbudila pozornost tudi številnih drugih sprehajalcev in v času našega pogovora ni manjkalo vprašanj o pasmi in vzdihov o njuni lepoti. Neli Šuler in Elvira Witmajer sta tega že vajeni in veseli, če se kdo zanima za njuna ljubljenčka. Neli ima z možem Iztokom v Petrov-čah psarno Bella fantasia in že leta 2004 sta pripeljala v Slovenijo prvo psičko pasme črni ruski terier. Od takrat sta uspešna vzreditelja, danes imata tri psičke. Ena od njih v teh dneh pričakuje naraščaj, druga je že nekoliko v letih, tretja, leto stara Futura, ki jo kličejo Tura, pa je prišla z Neli. Njihov »ambasador« je prelep dveletni Exlibris, ki z lastnico Elviro živi v Rimskih Toplicah. Leksi, kot ga kliče, je slovenski državni prvak v mladinski kategoriji in napovedujejo mu veliko uspehov tudi v prihodnje, saj je res krasen primerek pasme. Odlični na razstavah Sicer pa se psarna lahko pohvali še z mnogimi drugimi osvojenimi naslovi. Pes iz njene vzreje je bil na svetovni klubski razstavi drugi in tretji v svojem razredu med 40 psi, iz psarne izhaja veliko mednarodnih prvakov ... »Eden od psov iz naše psarne je imel 25 osvojenih šampi-onatov, kar pomeni, da so bili lastniki v enem letu na 50 razstavah, kar je finančno velik zalogaj, a tudi naporno je takšno razstavljanje. Treba je zgodaj začeti in to je psu potem v veselje. Pes se rad pokaže,« pravi Šulerjeva, ki poudarja, da se lastniki sami odločijo, kaj bodo počeli s / Neli Šuler (levo) je učiteljica umetnostne vzgoje v žalski osnovni šoli, sicer pa z možem Iztokom vodi psarno, v kateri vzrejata črne ruske terierje. Vodi tudi sekcijo ruskih pasem v Sloveniji pri Kinološki zvezi Slovenije. Elvira Witmajer je upokojena zlatarka, ljubiteljica vsega lepega in seveda tudi psov. Leksi je z njo zadnji dve leti. psom. To je tudi delovna pasma, ne le razstavna. »Le hitre discipline psu ne ležijo, ker je velik.« Iztok Šuler, ki je kinolog, je pred leti prvič videl to pasmo pri kolegu in se vanjo zagledal. »Na spletu smo raziskovali njene karakteristike in cela družina se je navdušila zanjo,« se spominja Neli, ki so se ji ti psi najprej zdeli malo preveliki za v hišo, kjer bivajo vsi njihovi psi, nazadnje pa je ugotovila, da so zelo umirjeni in da ne potrebujejo veliko prostora. Zato ne preseneča, da Leksi brez težav živi z Elviro v bloku. Idealen moški Ta je imela že pred leti rusko terierko, ki ji je prirasla k srcu zaradi čudovitega značaja, kljub temu da življenje z njo ni bilo enostavno, saj je imela vrsto težav, potem ko so jo odvzeli brez- vestnim lastnikom. Leksi je že njen dvanajsti pes, imela jih je tudi pet naenkrat, večinoma so bili rešenčki. Psarno Šulerjevih je našla na spletu in ob obisku se je takoj videlo, da so jo psi posvojili. »Elvira je prišla in rekla, da ji je ta pasma všeč, in kmalu je imela naše psičke na vsaki nogi, pogledale so ji v torbico in takoj sem videla, da je vredna te pasme,« se spominja Neli. Elvira doda, da je bilo čakanje na to, da se je Leksi skotil, najtežje, saj je bila skoraj dve leti brez psa. Danes sta neločljiva, nanjo je pes zelo navezan, a kljub temu ni agresiven. V šali pove, da je idealen moški, saj ni prav nič ljubosumen in je tudi ne bo zapustil. Pohvali ga, da ni nikoli ničesar pogrizel in da jo brez težav počaka doma, kadar ne more zraven. Začetnikom te pasme ne priporoča. »Paziti moraš, kaj delaš, če narediš napako, jo je težko popravljati, ker so to pametni psi.« Obe svetujeta, da vsak lastnik opravi s psom tečaj, da se bo pes lepo obnašal in ubogal. Leksi ima opravljen tudi sprejemni izpit za terapevtskega psa, vendar se je za zdaj Elvira odločila za razstave. Pes za ženske Elvira je upokojena, zato ima dovolj časa za sprehode in nego psa. Leksi je eden najbolj negovanih psov, kar pomeni, da si mora lastnica vzeti čas za redno tedensko česanje, občasno pa še za kopanje in striženje. Slednje opravlja Iztok Šuler za vse pse, ki izvirajo iz psar-ne Bella fatasia. Na ta način vzreditelja ostajata v stiku z lastniki in vesta, kaj se dogaja s kosmatinci iz njunih legel. »Doslej smo imeli srečo z vsemi lastniki. Smo kot velika družina,« pravi Neli in dodaja, da pasma ne bo nikoli zelo popularna, saj je s psi preveč dela. Tisti, ki se zanjo odloči, pa je navdušen zaradi lastnosti psa. Le od začetka mu mora pokazati, kdo je glavni. Čeprav se pri Elviri zdi, da velik pes njo vodi na sprehod, se kmalu izkaže, da ima vendarle ona glavno besedo. »Lastnice teh psov so predvsem ženske, v ozadju stojijo moški,« pravi Šulerjeva in tudi na lastnem primeru potrjuje misel staroste slovenske kinologije Toneta Hočevarja, ki je veliko pisal o tej lepi in zanimivi pasmi, ki je bila ustvarjena za pomoč ruskim vojakom, danes pa lahko v družbi črnih kosmatincev uživajo tudi drugi. TATJANA CVIRN Foto: GrupA Neli Šuler: »Moški radi peljejo psa na sprehod, ker imajo takrat največ oboževalk. Ženske se ustavljajo in zapletajo v pogovor, pri čemer marsikatera reče: >Kako si ti lep!< >Hvala!< odgovori moški. Ona pa: >Saj nisem rekla vam, rekla sem psu ...<« Rusi so pasmo črni ruski terier ustvarili po drugi svetovni vojni in pri tem kombinirali najboljše nemške pasme, kot so veliki nemški šnavcer, airedalski terier, rotvajler, novofundlandec. Pasma sodi med molose, terier ji je dal samo ime, hojo, striženje. Iz vojaških rok se je vzreja kmalu preselila v ljubiteljske in tako je do takrat grob tip psa postal stabilen, umirjen, vodljiv in vdan družinski član ter dober človekov spremljevalec. Gospodarju rad ustreže, postane pa oster in bliskovit, ko čuti, da so njegovi bližnji ogroženi. Še posebej do otrok je zelo požrtvovalen. Ne prenaša osamljenega življenja in verige, zato potrebuje človeka, ki bo imel čas zanj. Priporočljivi sta dobra socializacija in dosledna ter disciplinirana vzgoja. Je odličen za šolanje, pameten, samozavesten in zanesljiv. Vzgoja se naj začne že pri mladiču, šolanje pa pri štirih do šestih mesecih v mali šoli, saj takrat že doseže precejšnjo velikost in težo. V stanovanju je neškodljiv in skoraj neviden. (s spletne strani Bella fantasia) Velika in postavna psa s črno dolgo valovito dlako, ki je brez vonja in ob rednem česanju ne izpada. Na glavi imata značilen dolg čop in brado. Malo divjanja v parku se je prileglo. Neli s Turo in Elvira z Leksijem. Vsak mladič dobi ob odhodu od doma rdečo ovratnico, ki po tradiciji odganja zle duhove. 46 RAZVEDRILO ANEKDOTE Ш »Šihtarca« Tea Podpečan: »Eva, si ti odslej v rednem delovnem razmerju? V tem primeru te moram v >šihtarco< vpisati.« Eva Popovič: »Kam?« Za prevod je poskrbela Tea Podpečan sama, saj Evi ni bilo nič jasno. Poslej ve, da je »šihtarca« posebna knjiga, kamor se vpisuje »šiht« zaposlenih, torej njihova prisotnost in odsotnost v službi. Gospa Potem ko se je Eva Popovič vrnila iz svoje nekdanje gimnazije, kjer je anketirala zlate maturante, je zgroženo povedala, da jo je eden od sogovornikov najprej tikal in se ji nato opravičil, da je to počel po pomoti. »Oprostite, gospa, se vas spomnim iz osnovne šole in vem, da ste hodili tja pred mano,« je menda izjavil. Eva je bila seveda šokirana, saj se ji je zdelo, da je šele pred kratkim sama opravljala maturo. Da, draga moja, leta tečejo ... Avtor karikature je Milan Alašević. Spraševali smo vas, kdo je avtor rokometnega podlistka, ki ga objavljamo že nekaj časa. Pravilen odgovor se glasi: Andrej Šušterič. Med pravilnimi odgovori smo izžrebali kupon naročnika Srečka Kocha iz Gotovelj, ki mu bomo poslali majico NT&RC. Čestitamo. NAGRADNO VPRA7ANJE V kateri nadaljevanki nastopa sogovornik osrednjega intervjuja? Ime in priimek Ste slišali kako dobro šalo? Pošljite nam jo na Novi tednik, Prešernova 19, 3000 Celje in če se bo tudi nam zdela smešna, jo bomo objavili. Naslov Kontaktna telefonska številka Odgovor Obkrožite: a) sem naročnik b) občasni bralec Novega tednika Udeleženec dovoli organizatorju zbiranje, obdelovanje, uporabo in hranjenje posredovanih podatkov skladno z veljavnim Zakonom o varstvu osebnih podatkov. Kupone z odgovorom pošljite najkasneje do torka, 19. julija, na naslov Novi tednik, Prešernova ulica 19, 3000 Celje. Izžrebanemu nagrajencu bomo podarili majico NT&RC. 6 1 6 9 7 2 9 3 5 8 6 2 5 3 7 2 6 9 7 3 8 7 3 6 Pohvala Janezek: »Danes me je učiteljica prvič pohvalila!« Oče: »Krasno. In kaj je rekla?« »Vsi ste neumni, ti Janezek pa še najbolj.« Na nitki Francelj teče s škarjami po cesti. Sreča ga Lojze in vpraša: »Ja, kam pa ti s škarjami?« Francelj: »Ne sprašuj. Pravkar so me klicali iz bolnišnice, da taščino življenje visi na nitki.« Pingvin Policist ulovi pingvina in ga pripelje na policijsko postajo. Komandir se začudi in vpraša, zakaj ga je pripeljal. On pojasni: »Sumljiv mi je bil.« Komandir se razjezi: »Takoj ga odpelji v živalski vrt.« Ko je konec izmene, se komandir odpravi proti domu in sredi poti sreča policista s pingvinom. »Ali ti nisem rekel, da ga pelji v živalski vrt?« »Saj sem ga, zdaj ga pa peljem še v kino.« Na sodišču Sodnik vpraša obtoženega: »Ste poročeni?« Obtoženi: »Ne in tudi nikoli ne bom.« Sodnik: »Ne morem verjeti, tako pameten, pa kradete!« V času nogometnega prvenstva Mož sedi pred TV in se dere: »Ne, ne, budalo, kaj delaš, cepec, idiot, bik neumni!« Žena se oglasi iz kuhinje: »Ne glej spet nogometa, če te tako razburja!« Mož: »Gledam posnetek najine poroke.« Neiznajdljiv »Le kaj hočeš od mene?« se je razjezila žena na moža. »Delaš po dvanajst ur dnevno in si v tem času ne znaš poiskati česa za pod zob?« Spreten trgovec »Jaz sem najboljši trgovec!« se pohvali Miha. »Včeraj sem slepemu prodal televizijo!« »Jaz sem boljši!« se oglasi Janez. »Gluhemu sem prodal hi-fi stolp!« »Ne bosta verjela, toda prekašam vaju!« se oglasi Jure. »Včeraj sem nekomu prodal stensko uro s kukavico!« »Ja, in? To ni nič posebnega!« se oglasita Miha in Janez. »Kako da ne? Zraven sem mu prodal še 25 kg hrane za kukavico!« Vzrok naše nizke rodnosti: Preden povprečna slovenska mati izpusti svojega Kekca iz naročja, je sosedova Mojca že v menopavzi. Na začetku svoje odvetniške kariere je imel Franklin Delano Roosevelt zahtevno sojenje. Njegov nasprotnik je bil odličen newyorški advokat, čigar znanje, spretnost in retorika so bili za mladega Roosevelta vzor. Toda izkušeni odvetnik je naredil napako - njegov govor pred poroto je trajal nekaj ur. To je bila priložnost za mladega odvetnika. Ko je dobil besedo, se je obrnil k poroti: »Gospodje, slišali ste dokaze. Slišali ste tudi brilijantni govor mojega spoštovanega kolega. Če verjamete njemu in ne dokazom, boste odločili v njegovo korist.« Po petih minutah se je porota vrnila in odločila v Roo-seveltovo korist. Z RESETA RAZSVETLJENIH NOVINARJEV t Padec na trda tla Po novem letu sem spremenila delovno mesto in s pomladjo tudi parkirno mesto. Odločila sem se, da bom parkirala v krasnem mestnem parku v objemu dreves in hladne senčice. Resda senčica ni ves dan in da so najboljša mesta že zgodaj zjutraj zasedena, a je prostor vseeno veliko bolj prijazen kot makadamsko parkirišče. Predvsem pa je krasen jutranji sprehod od parkirnega mesta čez nov most, mimo knjižnice in do moje službe. Krasen, a ne ravno »kot bi trenil«, saj je prečenje Savinje po dolgem mostu zelo dolgočasno. Ko sem razmišljala, kako bi si pot polepšala in skrajšala, me je hči navdahnila. Ravno v tistem času si je namreč sede-mletnica omislila, da bi bilo fino imeti večji skiro, da bi se z njim vozila k prijateljici. Klik je naredilo meni: kaj ko bi kupila skiro, ki bi bil primeren za obe? Strinjali sva se in odločitev je padla v prvi športni trgovini. Domov sem odpeljala čudovit modro-bel skiro. Prva jutranja vožnja je bila izziv, saj ujeti ritem telesa in skiroja ni mačji kašelj. A prva vožnja je bila nadvse uspešna in moja samozavest je iz dneva v dan rasla. S pomočjo novega prevoznega sredstva sem spoznala tudi nove jutranje prijatelje, ki so me prepoznali po zvokih mojega »lepotca«, ki je na manjših luknjicah dajal glasnejše zvoke. Navadili so se ga tudi sodelavci in kljub prvim dvomljivim pogledom se jih je vedno več navduševalo, da je to stvar, ki krajša razdalje in hladi vroče poletne dni. Res sva bila dober par, dokler naju ni doletel prvi padec oziroma prvi dež. V dežju so razmere v cestnem prometu malce drugačne in zavore na skiroju ne služijo svojemu REŠITEV SUDOKU 212 6 8 3 2 7 4 1 5 9 9 4 2 5 1 8 3 6 7 5 1 7 6 9 3 4 8 2 2 9 4 3 8 7 5 1 6 8 7 6 1 5 9 2 4 3 3 5 1 4 6 2 9 7 8 1 2 9 7 4 6 8 3 5 7 3 5 8 2 1 6 9 4 4 6 8 9 3 5 7 2 1 namenu. Zavora na zadnjem kolesu namreč odpove, kolo se vrti po svoje. A to sem morala preizkusiti. Tako sem nekega popoldneva, ko sem imela v službi dela veliko preveč in sem si po delavniku želela samo hitro domov, kljub dežju na pot podala s skirojem. »Saj ni tako hudo, lasje pa so tako in tako potrebni umivanja,« sem si mislila. Po ravnini nama je nekako že šlo, a strmina na mostu čez Savinjo je zahtevala svoj davek. Vedela sem, da zavore ne delujejo, kot bi morale, zato sem zavirala z nogo in s čevljem ter kdaj pa kdaj sestopila, ko je bilo prehitro. A proti koncu mostu, na strmini proti parku, se mi je zdelo, da hitrost ni več zastrašujoča in da skiro že obvladujem. Nadzor sem mogoče res imela, a vse do prve prepreke. Ko se gladek most konča in se začnejo plošče v parku, je treba biti nadvse previden. Tudi kadar je suho. Plošče imajo med sabo nekaj centimetrov razdalje, ki jih je treba ustrezno prevoziti. In ravno v to razpoko sem zapeljala s skiro-jem in na vlažnem cestišču je prevozno sredstvo spremenilo položaj. Tega nisem več mogla uravnati in sem skupaj z njim poletela po poti v parku. Naravnost pod most. A da je bila žalost še večja, sem padla pred tri mulce, ki so kadili travo in so se mi malce posmehovali. Nihče od njih pa na moje žalostne krike ni ponudil pomoči ali vsaj oči sočutja. Ko sem videla, da princa na belem konju ne bo, sem stopila na svojo limuzino in previdno z umazanimi džins hlačami vozila proti avtu. Kot so me učili starši in vse knjige o pozitivnem pogledu na življenje, se je treba po vsakem padcu pobrati in ponosno oditi v nove zmage. Ali kot pojejo člani meni ljube skupine ... treba je vstati in obstati... Moja zmaga je bila, da sem naslednji dan spet stopila na skiro in se z malce rezerve zapeljala proti mestu nesrečnega dogodka. Res bolj na trdo, a vseeno sem se naučila, da je treba svoje izkušnje prilagoditi vremenskim razmeram. FRAJERKA RAZVEDRILO 47 Nagradna križanka OZNAKA SKUPINA SERIJSKIH DEVETIH PUBLIKACIJ LJUDI MIRNO SOŽITJE 7103 NEKDANJA TOVARNAV ZAGORJU AMERIŠKA IGRALKA (PATRICIA) KrižamKe & ugamKe OLTARNA PLOŠČA VISOKI ČEVELJ (NAR.) EVGEN CAR PROSTOR ZA TABORJENJE Povsod z vami INDIJANSKO PLEME ŠVEDSKI NARAVOSLOVEC (CARL) NEZAVEDNI DEL DU-ŠEVNOSTI SLOVENSKI PISATELJ (FRANCE) AMERIŠKA IGRALKA THURMAN KLUB Z MODERNO GLASBO TRIPRSTI LENIVEC MAČJI SAMEC 23 SLOVENSKA PISATELJICA PEROCI BERTOLUC-CIJEV FILM 16 Atila v Emoni NENADEN IZBRUH BOLEZNI PREBIVALKA GALIJE NAVDU- AMERIŠKA ŠUNEC ZA IGRALKA IDEALE (SHARON) KDOR JE VAROVAN KDOR SAM PLAČA ZDR. STORITEV 22 OLIVE THOMAS IZPRAŠEVA-NEC (PUBL.) PODEŽELSKO NASELJE BALETNIK VIDMAR ALMO-DOVARJEV FILM ODVZEM NASKRIVAJ ŠPELA GROŠELJ KrižamKe at ugamKe SODNI IZREK NASPROTJE SVETLOBE NEKD. NEM. SMUČARKA (MARTINA) SREDIŠČE ŠTAJERSKE IGRA PRI TAROKU SLOVENSKI RAPER FRANCOSKI IGRALEC NAVTIČNA DOLŽINSKA MERA IZDELOVA- SREDOZEM-LEC SIRA SKI VETER BORIS ČAMPA ANGLEŠKI FIZIK (WILLIAM) VITEŠKA PRIREDITEV 12 SPECIALIZIRANA ORGANIZACIJA OZN NOTRANJA NAPETOST NEBESNI POJAV RASTLINA, IZ KATERE KRAJ PRI PRIDOBI- POSTOJNI VAMO OLJE 7 13 PREBIVALKE BRIJ PRI AJDOVŠČINI KDOR RAD JE PEČENKO (EKSPR.) GORSKE BENIGNA REŠEVALNE MIŠIČNA SANI BULA - ANCONA LJUBEZENSKI PESNIK RIBJA JAJČECA HALOGENI PLIN BORUT PAHOR K SPRIMEK SNEGA AVSTRIJSKO GOROVJE AMERIŠKO NAFTNO PODJETJE RIBIŠKA VRVICA (ŽARG.) GORLJIV PLIN DESNI PRITOK IDRIJCE HINDU-ISTIČNI BOG NEKDANJI ARABSKI EMIRAT USTVARJALEC CITROENOV AVTO 15 VULKAN NA SICILIJI ARABSKI ŽREBEC PREBIVALCI CELEBESA 20 LETOVIŠČE POD UČKO 18 IGNACIJ BORŠTNIK ČASTILEC SATANA TONE PARTLJIČ NOGOMETNI KLUB PRIPR. ZA ZAPENJANJE IZ DVEH DELOV Ti ŽENSKA, KI IGRA VIOLINO MELODIJA, NAPEV REKA V BiH SLOVENSKA RAZISKOVALNA MREŽA MORSKI RAZBOJNIK 10 Nagradni razpis 1. nagrada: celodnevni karti za kopanje v Aqua Romi v Rimskih Toplicah in majica NT&RC 2. nagrada: celodnevna karta za kopanje in bon za pico v Aqua Romi v Rimskih Toplicah 3. nagrada: majica NT&RC 1 2 3 4 5 6 7 8 9 10 11 12 13 14 15 16 17 18 19 20 21 22 23 Ime in priimek: Naslov: Kontaktna telefonska številka: Obkrožite: a) sem naročnik b) občasni bralec Novega tednika Udeleženec dovoli organizatorju zbiranje, obdelovanje, uporabo in hranjenje posredovanih podatkov skladno z veljavnim Zakonom o varstvu osebnih podatkov. ; Ц * D Л Dtf Г LMvorjolno pot do sprt Pobarvajte življenje v svoje barve 24 ilustracij za razvijanje kreativnosti in sprostitev. fmm • K'Smsr Ona: Čisto ste pozabili na neko stvar, ki bi jo že zdavnaj morali opraviti, zato je skrajni čas, da se je lotite. Nikar ne omahujte, drugače vam bo lepa priložnost ušla iz rok. To vsekakor ni vaša želja. On: Kar trenutno najbolj potrebujete, je zvrhana mera potrpljenja. Toda to niti ne bo tako lahko, kot se vam morda zdi na prvi pogled. Vsekakor vam bo to služilo kot koristna šola za prihodnje preizkušnje. Ona: Ne reagirajte preveč eksplozivno v pogovoru s partnerjem, saj vam bo hotel samo pomagati iz trenutne zadrege. Raje mu na nek način prepustite pobudo, saj se bo v tej situaciji znašel veliko bolje kot vi. On: Namesto da boste pametno molčali, se boste na vse kriplje širokoustili, kar vam bo nakopalo obilico težav na poslovnem področju. In tudi v ljubezni se vam ne obeta nič kaj dobrega. Držite se raje tistega, kar že imate. TEHTNICA J*J Ona: Zadnje čase se zelo malo videvate s svojim partnerjem, kar bi lahko povzročilo odtujevanje, razen če ne boste ukrepali. Popazite malo na njegove vse pogostejše izlete, ki imajo povsem drugačno ozadje, kot se zdi. On: Energijo boste usmerjali v skrajno nepomembne pripetljaje, zamudili pa boste dogodek, ki bi lahko korenito vplival na vaše nadaljnje življenje. Toda na vašo srečo boste še vedno uspeli najti kar-seda ugodno rešitev. ШШЖ Ona: Vaše simpatije do prijatelja se bodo le še poglobile, zato je očitno skrajni čas, da nehate skrivati svoja čustva. Strah je povsem odveč, saj ste lahko prepričani, da je ljubezen obojestranska. On: Vse prevečkrat se igrate z ognjem in pri tem ne pomislite, da lahko s svojo lahkomiselnostjo prizadenete tudi partnerko. Bodite previdni in držite v rokah tisto, kar imate. Bolje vrabec v roki kot golob na strehi. DVOJČKA M ■ STRELEC & Ona: Bilo je kar nekaj sprememb, ki jih niste pričakovali, in to vas je upravičeno zbegalo, vendar se zdaj lahko postopoma vrnete na ustaljena pota. Čaka vas cela kopica odloženih opravkov, ki jih bo treba čim prej opraviti. On: Bilo bi dobro, da bi natančno premislili, preden se boste dela tudi lotili. Lahko se zgodi, da boste začeli z nepravega konca, kar vam bo prineslo samo težave. Bodite previdni - drugače se vam lahko vse skupaj še grdo maščuje. Ona: S partnerjem se bosta odločila za potep po okolici, pri čemer se bosta odločila za nekaj, kar že dolgo časa pričakujete, a enostavno niste imeli poguma, da bi uresničili. Obeta se vama naravnost čaroben konec tedna. On: Če se zazrete v prihodnost, postanete negotovi. Zato je za vas bolje, da gledate preteklost in si povrnete vsaj malo samozavesti. Postavljeni boste pred težko odločitev, zato dobro premislite, preden boste ukrepali, da vam kasneje ne bo žal. Ona: Po neuspehu vas bo tolažila stalna prijateljica, za kar ste ji lahko od srca hvaležni, saj je ena redkih oseb, ki še vedno verjame v vas. Toda nikar se ne predajajte malo-dušju, ampak se ponovno postavite na noge. On: Bodite obzirni in razumevajoči in boste tudi sami naleteli na obzirnost in razumevanje, ko boste to potrebovali. Prijazen in korekten pristop vas bo obvaroval pred marsikatere kasnejšo težavo, ki bi se sicer zagotovo pojavila. KOZOROG Ona: Na poslovnem področju se vam bo odprla možnost napredovanja, zato se nikar ne obirajte, ampak zagrabite ponujeno. Prav tako se bo proti koncu tedna pojavil prijatelj z zanimivo poslovno idejo. On: Ne spuščajte se v avanture, ker si boste na glavo nakopali nepotrebne težave, ki jih boste le stežka razrešili. Ne splača se, še posebej glede na to, da je trenutno vaše življenje urejeno bolje, kot ste pričakovali. Pri žrebanju bomo upoštevali kupone s pravilnim geslom, ki ga dobite iz oštevilčenih polj. Rešitve nam pošljite na naslov: NT&RC, Prešernova 19, 3000 Celje, do torka, 19. julija. Geslo iz številke 27: Poletje in osvežitev v vodi. Izid žrebanja 1. nagrado, bon za pregled v Biovitalu, hiši zdravja in sprostitve na Ljubečni, prejme: Hilda Stopinšek iz Laškega. 2. nagrado, celodnevno karto za kopanje in bon za pico v Aqua Romi v Rimskih Toplicah, prejme: Danica Malgaj iz Gorice pri Slivnici. 3. nagrado, majico NT&RC, prejme: Anja Terglav iz Tabora. Nagrajencem čestitamo. Nagrade jim bomo poslali po pošti. Ona: Vse dogajanje se bo vrtelo okoli vašega nedavnega poslovnega uspeha, ki je očitno precej odmeval v vaši okolici. Počutili se boste dobro kot že dolgo ne, saj boste kar zasipa-ni s pohvalami iz vseh strani. On: Od srca se boste nasmejali šali, ki jo bo povedala skrivnostna oseba. Ljubezen se lahko hitro zgodi kar sama od sebe, še preden se boste dodobra zavedli. Poskusite, morda je ravno to tisto pravo. DEVICA Ona: Spogledovanje z neznancem vam bo v veliko veselje, saj vam je bilo zadnje čase kar se tiče ljubezni kar nekako dolgčas. Sprejeli boste povabilo na večerjo, ki bo v sebi skrivalo nekaj več... On: Prišla bo dolgo pričakovana novica o napredovanju, zato se boste odločili za pošteno proslavljanje s prijatelji. Bodite pozorni na zasanjane poglede neznanke, ki vas bodo spremljali že od začetka. VODNAR Ona: Uspeli se boste pobotati s svojim partnerjem in si zagotoviti malce bolj umirjen tempo v vajinem odnosu. Očitno je včasih bolje malo popustiti in si tako prihraniti marsikateri grenki trenutek. On: Nastopil je idealen čas, da si opomorete od preteklih poslovnih naporov, saj se vam bo ponudila priložnost za prijeten izlet v dvoje, in to z osebo, ki vam že dlje časa buri domišljijo. Ona: Tudi za vas bo končno posijalo sonce. V prihodnjih dneh se vam obeta ugoden razplet poslovne avanture in tudi finančni učinek ne bo izostal. Le tako naprej in nikar se ne ozirajte na nasvete nasprotnega spola. On: Uspel vam bo precejšen poslovni podvig, ki bo povsem presenetil vaše tekmece. Čim prej izkoristite prednost, ki jo imate, ker ne boste zlepa imeli več takšne priložnosti. Saj veste, vsak je sam svoje sreče kovač. AMERICIJ PREZBITERIJ 3 BARIJ 2 21 19 JAMSKI PLIN EDEN ZGOLJ OCET 5 6 9 8 4 17 14 48 RUMENA STRAN Smaragdna kraljica 19-letna Laščanka Že štirinajstič po vrsti je izbor smaragdne kraljice v Žalec na Šlandrov trg privabil številne gledalce. Zmaga je tokrat odšla v Laško, saj je naslov osvojila 19-letna dijakinja Nuša Naglič. Na letošnji izbor se je prijavilo trinajst kandidatk, v finale jih je prišlo devet, nastopilo pa jih je šest. Dekleta so se predstavila v dnevnih oblačilih, kopalkah in večernih kreacijah, tema letošnjega izbora pa je bila Afrika. Desetčlanska komisija je za prvo spremljevalko imenovala 22-letno Klaro Gerič, študentko menedžmenta iz Žalca, za drugo pa 15-letno dijakinjo Nino Kokot s Polzele. V spremljevalnem programu so nastopile plesni skupini Arruba in No fear ter skupina afriških bobnarjev Farafin-slo. Za ureditev kandidatk in večerne kreacije je poskrbela Diana Kotnik Lavtižar. Organizator prireditve je bilo Turistično-kulturno društvo Levec v soorganizaciji Zavoda za kulturo, šport in turizem Žalec. TT Z leve: prva spremljevalka Klara Gerič, smaragdna kraljica Nuša Naglič in druga spremljevalka Nina Kokot Stari prijatelji skupaj pri sosedih »Nama do 870-letnice še manjka kakšen ponedeljek,« sta se prešerno nasmejala županska kolega Boris Podvršnik (levo) iz Zreč in Branko Kidrič iz Rogaške Slatine. Bila sta dva od mnogih pomembnih gostov, ki so pred časom ob častitljivi obletnici prve omembe kraja prišli čestitat Konjičanom. Foto: GrupA Karizma na odru Za svoja leta dobro izgleda »Za 870 let pa vaš župan izvrstno izgleda,« je svoj prvi vtis ob srečanju s konjiškim županom Miranom Gorinškom (levo) z občinstvom v dvorani delil predsednik države Borut Pahor. Takoj nato je dodal, da je bil vabila v Slovenske Konjice res vesel, ker je občina sinonim za urejenost. »Sem bil zadnjič z družino v Zrečah in sem zvečer obtekel celo mesto ter si ga temeljito ogledal,« je mimogrede izdal svojo nedavno tajno misijo na Konjiškem. Foto: GrupA Uroš Perić je izjemen glasbenik, ki s svojim nastopom vedno razvname še tako zadržano občinstvo. Z romantičnim večerom bluza, džeza in soula je pred gostilno Špital za prjatle popestril poletje v knežjem mestu. BGO, foto: GrupA Dobri gospodarji pod novo streho Priljubljeno srečališče kmečkih gospodarjev v Šentjurju bo od zdaj še bolj priljubljeno, je nasmejano ugotavljal direktor Kmetijske zadruge Šentjur Zvonko Pušnik (na sredini). Ker že iz vinogradniške prakse ve, da delo bolje teče, če ga deliš s prijatelji, so mu tudi slavnostni trak pomagali prerezati (z leve) šentjurski in dobjanski župan Marko Diaci in Franc Lesko-všek ter poslovodja Marjan Lesjak in prvi mož upravnega odbora zadruge Ivan Lavbič. StO Po parku še bazen? Morda si bodo kopalni bazen omislili tudi v Tepanju, smo ugibali, ko smo pri živahni razpravi ujeli podjetnika Antona Ofentavška (levo) in direktorja konjiške komunale Franca Doverja. Ofentavšku so lani za številne zasluge v domačem kraju podelili naziv častnega občana. Malo pred tem so sredi Tepanja na njegovo pobudo uredili čudovit park in glede na neustavljivo energijo Ofentavška to zagotovo ni zadnja pridobitev v kraju. Nad bazeni pa ponovno potrjeni direktor komunale Dover vseeno ni pretirano navdušen. Stroškov in skrbi ima namreč že z enim dovolj, vsak naslednji pa ... Saj veste. Poletje je čisto prekratko. Foto: GrupA