141. številka._Ljubljana, v petek 24. junija 1898._XXXI. leto. SLOVENSKI MM Iskaj* vsak dan ivsisr, iaimil nedelj« in praznike, ter valja po polti prejeman sa svit ro-ogereke deftel« aa vse leto 16 gld., ia pol lota 8 pld., za četrt leta 4 gld., aa Jeden maeeo 1 gld. 40 kr. — Za Ljubljeno brea poiiljanja na dom aa vse leto 13 gld., ia četrt leta 3 gld. 80 kr. aa jeden meaeo ) gld. 10 kr. Za pobijanje na dom račona ae po 10 kr. na mesec, po 80 kr. aa Četrt lota. — Za taje delele toliko veo, kolikor poštnina tnafia. — Na naročbe, brez istodobne vpofiiljatve naročnine, se ne ozira. Z* oznanila platajs st od •tiristopne petit-vrete po S kr., C« ae oznanilo jedenkmt trnka, po 5 kr., fis as dvakrat, m po 4 kr., če se trikrat ali večkrat tiska. Dopisi naj ae izvoli frankovati. — Bokopiai ae ne vračajo. — Oreduiltvo in npravniltvo je na Kongresnem txgu it. 12. Dpvavniltvz naj ss blagovolijo pošiljati naročnine, reklamacije, oznanila, i ). vse administrativne stvari. Telefon črt. 34. Volitve na Nemškem. Z velikim zanimanjem čaka vsa Evropa izida ožjih volitev v nemški državni zbor. Te ožje volitve se vrše danes, a bodi njihov iz d že kakršenkoli, ntis, kateri je naredil izid prvih volitev, se ne da popolnoma izbrisati. Pri volitvah due 16. t m., katerih izid je šele zdaj po uradnih izkazih znan, je prišlo samo v 209 volilnih okrajih do definitivne rešitve, za 138 mandatov pa je treba ožjih volitev. Izmej poslancev, kateri so bili pri prvi volitvi izvoljeni, jih pripada konservativni stranki 38, svobodni konservativni stranki 10, katoliškemu centrumu 85, proti-semitski stranki 5, narodni liberalni stranki 10, svobodomiselni združitvi 1, svobodomiselni ljudski stranki 1, socijalnodemokratični 32, poljski 13, danski 1, kmetski zavezi 3, deset poslancev pa ne pripada nobeni frakciji. Zanimivo in značilno pri tej prvi volitvi je to, da so socijalni demokratje dosegli izredna velik in pomemben uspeh. Dobili so pri tej prvi volitvi dosti več mandatov, kakor pri zadnjih volitvah, a tudi število njihovih volilcev se je znamenito pomnožilo. Dva in pol milijona glasov je bilo oddanih za socijalnodemokratične kandidate, a v osemdesetih okrajih pridejo socijalno-demokratični kandidat je v ožjo volitev. Z vladne strani se dela sicer z vsemi silami pa to, da bi se vse stranke združile proti socijalnim demokratom, a vzlic temu upajo socijalni demokratje na zmago. Napačno bi bilo misliti, da se imajo socijalni demokratje za svoje uspehe zahvaliti samo svojemu programu, svoji agitaciji in disciplini svojih pristašev. Največ jim je pripomogla občna nezadovol-Dos z vladajočimi razmerami, ker je privabila v njih tabor vse radikalne elemente, četudi niso socijalno-demokratičnega mišljenja. Zanimiva okolnost je tudi to, da so bile liberalne stranke pri prvi volitvi skoro nničene. Narodna liberalna stranka je bila nekdaj merodajna in odločilna v parlamenta, Bismsrck se je nanjo opiral, sedaj pa jo je zadela tista nsoda, kakor Evgena LISTEK. Ogljar Miha. (Spisal Iv. G o 11.) Gosto bukovje je tja proti koncu gozda vedno bolj izginjalo, ob robu pa, odkoder se je razprezalo naprej preko malin večidel samo pritlično hrastovje, je izginilo bukovje popolnoma. Na tem mestu se je dvigala in kadila na širokem, malo vzvišenem prostora mogočna kopa, katero je zdaj pa zdaj. znašal in popravljal ogljar Miha. Medli lunini prameni so le tu pa tam, kakor bi se bali gostih vej, na redko silili in prodirali na planotioo ob kopi. Zdaj pa zdaj so se, zlasti kadar je slučajno razmajal veter vrhove tam v ob-krožni meji, kar scela usuli na pohojeno tratino in za silo razsvitljevali celo kopišče na okrog. ,Da bi tel" — Prijetno iznenađen je zapazil ogljar Miha, da se je na osvitljenem prostoru nekaj zablisketalo. Nekaj svitlega in okroglega je bilo to. Hlastno je pograbil s črno, oamojsno roko po tleh. Toda ni bila srebrna desetica. „Vraga!" To je bila ftkriljasta pločica, ki se je morebiti slučajno odlomila od večjega kosa tako na okroglo, ali pa so jo gorske grape tako obrusile in obelile valeč jo po 'ezkih strugah v nižino. Richterja svobodomiselno stranko. Izgubila je vso zaslombo v narodu in postala strančica brez pomena. Liberalne stranke na nemškem so ubite in ubilo jih je njihovo nasprotstvo vseh socijalnim reformam, njihovo medlo postopanje v svobodnostnih rečeh in njihovo tosnosrčno manchesterstvo. Zato pa je katoliški centrum ohranil vse svoje pozicije. Doslej ie ni ničesar pridobil, pač pa utegne pri ožjih volitvah dobiti Še kateri mandat in bo tudi v prihodnje igral velevažno, da, odločilno ulogo v nemškem državnem zboru. Čuden slučaj I V dr žavi, kjer ima veliko večino protestantsko prebivalstvo, se mora vlada naslanjati na katoliško stranko in mora njeno podporo plačevati z dragocenimi koncrsijami. Pri vseh vprašanjih odločuje katoliški centrum in ni mu to na škodo. 0 je volitve v tem oziru ne bodo ničesar pre* menile. Tudi v novem državnem zboru bodo tri velike stranke, ali volitve so pokazale še nekaj dru-zega, pokazale so, da gineva na Nemškem nacijonalna ideja. Ljudstvo se obrača k strankam z velikimi programi, z jasnimi načeli, k strankam, katere se drže svojih načel in se resnično in energično trudijo za njih uresničenje, nacijonalna stranka pa ni pod svoj prapor nikogar privabila. Nas Slovane, katerim je ta ideja toli nevarna, mora le veseliti, da je pri volitvah učakala poraz, in želeti moramo, da bi se čim bolj ojačili tisti dve stranki, ki sta nemškemu nacijonalizmu najnevarnejši, katoliška in socijalnodemokratična stranka. V IJ U bi liani, 24. junija. Dunajski župan o Schonercrjancih. Na volilnem shodu v Margarethnu je dejal dr. Lueger : Ali cesarske oblasti res ne vedo, da so Schonerer-janci veleizdajice ? Ali ne vedo, da govore ti ljudje nezaslišano proti državi, proti obstanku Avstrije in proti dinastiji? Ali tega c. kr. državna pravdništva in c. kr. sodniki res ne vedo ? Človek bi mislil, da zadošča že to, kar se natisne o teh ljudeh, da se odpro vladi oči, in da sprevidi, kakšen namen imajo ti ljudje! Ali ne veste kaj je pisala NVolfova »Ost-deutsche Rundschau0 proti svečanosinemu sprevodu Ogljar Miha pa je bil potreben svitle desetice nocoj, kakor le kdo kdaj. Saj ni, da bi se človek čudil: — kar je prišel tako bolj v leta, Žgal in kopal je tu v Rakitovcu sam in prav tako sam je tudi skrbel zate in svoje j potrebe. Opoldne si je skuhal ob kopi ceno in slabo j koailce ter delal pri tem dan na dan po tistem starem kopitu: jeden del je povžil takoj, ostalo pa je spravil v škrbastem lončku in si je shranil za zvečer. Že izza mlada ga je rad bolel drob; pozneje mu je postajalo v tem oziru vedno huje. Včasih se ga je lotilo kakor na povelje. Bodlo ga je in Sči-palo, da se mu je iskrila cela okolica pred očmi, ako je slučajno v mahu na trebuhu ležal, z rokami ril po zemlji in gledal v dolino pred seboj. Ob vznožju Rakitovca je imel skopi Klančišar svojo krčmo, kjer je točil ljudem sladki požirek. Kolikokrat ga je bil potreben ogljar Miha! Nu, pot do Klančišarja ni peljala v večnost: par stopinj doli po hribu in Miha je bil pri Klanči-šarju. Zakaj bi ne bil, če je kopa lepo gorela in se ni bilo bati nesreče? Toda nekaj dražega je bilo! Klančišarjev brinjevec je stal celo desetico in cele desetice ogljar Miha ni premogel ob vsaki priliki in ob vsakem času. Služil je od sežnja borih šestnajst: — kdaj se kaj prisluži in po vrhu tega dunajskih otrok? V Avstriji je lažje delovati proti državi, kakor za njo. Če bi ne bilo krščanskih so-cijalistov, bi bil Dunaj danes že v rokah vsleizdaj-skih Schonererjancev I Na Og»rskem proteŽirajo Košu tovce, na Avstrijskem pa Schftnererjance. Če nimajo oblasti poguma proti tem ljudem, imeti moramo pogum mi! Ruska ooena o Thunovem delovanju. „Novosti" so prinesle uvoden članek o dosedanjem delovanju avstrijskega ministerskega predsednika ter pravijo: Res ni možno reči, da bi se dosedanje akcije tega ministerstva odlikovale z odločnostjo in doslednostjo. Ta vlada je pač le slaba kopija ministerstva grofa Badenija. Vse Tbunove akcije in izjave v parlamentu so bile slabotne, zato se res treba bati, da se ponovi v jeseni prav tista komedija, ka-koršna je bila doslej. Parlament se snide zopet, toda zopet se izkaže, da je za delo nesposoben in zopet ga pošlje Thun domov. Taka politika je prav blizu stanja brez vlade, katerega ne obsoja samo opozicija, ampak tudi večina. »Črnogorska domišljavost". aNeue Freie Pressea je posvetila črnogorskemu knezu nov članek, poln sovraštva in zaničevanja, poln groženj in očitanj Vidi se, da skuša „Neue Freie Presae* povedati na polna usta in brez olepšalnih fraz to, kar je Golnchowskega „Fremdenblatf povedal le bolj prikrito in zavito. „ Knei Nikola hoće določati usodo balkanskih narodov. V paroksismu svoje megalomanije ee vsiljuje za rešitelja Vel. Srbije. Odkar sta f>e posetila srbski kralj in črnogorski knez ter je bil Nikola v Londonu, odtlej je začela Crna gora na tihem ruvati proti Avstriji. Ko pa je podaril car črnigori 30.000 pušk in 100.000 patronov, je predrznost črne gore začela prezirati vsako obzirnost. Črnagorsko-albanski nemiri so le voda na mlin kneza Nikole. Črna gora hoče postati element nemirov na Balkanu. Tako kakor govore na Cetinju proti Avstriji, presega že vsako dopastno mero, in če tudi se spominjamo pri tem psa, ki laja v luno, razume se samo ob sebi, da Avstrija takega agita-torskega počenjanja na svoji meji, počenjanja, ki hoče podreti sedanji red na severno-vzhodnem delu če skrbi za moko, tobak, praznično obleko in tako dalje ! Žalostni časi so prišli. Desetič ni bilo, moke ni bilo, tobaka ne, in v nedeljo si Miha ni upal mej ljudi. Take Čase je ostajal tudi ob nedeljah v Rakitniku, ležal in spal, če je mogel, sicer pa hodil in se potikal po gozda in si z vodo in borovnicami tešil želodec. Slab, potrt in sam s seboj nezadovoljen j a zdel, v klopčič zvit, vrhu meline in si v mislih poželel Klančišar je vega brinjevca. Sčasoma je začel piti na upanje. Zahajal je pogosteje h Klančišarju. Mudil se ja včasih precej dolgo, da ga je moral Klančišar spravljati in priganjati na delo: koparil je namreč Klančišarju. Včasih, ko je lezel ob luninem svitu proti kopišču nazaj, mu je bila glava nekam težka in noge nerodne in počasne. In Klančišarju se je zdelo, da Miha včasih malo zmedeno govori in da je začel po malem zanemarjati svoje delo. Zato mu je bil pred kratkim povedal naravnost in brez ovinkov, da mu kratkomato ne daje več na upanje, dokler ne dosluži dolga. Po tej osodepolni izjavi se je poprijel Miha dela zopet vestneje. Toda to so bili zanj pasji dnovi. Jedel ni skoro nič, kadil le po malem, a pri tem slabel in se držal komaj po koncu. Žgal in koparil je, toda morebiti sam ne vede zakaj in kakoj Balkana, ne more dolgo mol'-' trpeti. Da na Ce-tinja povsem pozabijo, kaj jo Crna gora naši monarhiji dolžna, in kolikokrat je bil knez Nikola na avstrijskem dvora ne le dobrotno, nego tndi radodarno sprejet, temu se ne smemo buditi spričo moralne kakovosti Crnogorstva. Avstrija more streti črnagoro kakor orehovo lupino. Crnagorska žaba ne sme postati resna nevarnost balkanskemu miru, zato poskrbi že Avstrija. Nadejati pa ae je, da tudi Rasija ue pozabi pogodbe, ki se je sklenila g!ede Balkana is ne pred letom. Avstrija mora tudi najmanjšemu psička, ki laja na njo, pokaz iti z brco, naj miruj*-!11 — Ako je Črnagora toli ničevna in S^aba, Seatll poem tolik hrup iu toliko ogorčenje? V Nemčiji se vrše danes ožje volitve za državni zbor. IVh ožjih volitev je samo za 11 mandatov manj kakor znaša polovica vseh. Iz te^a je razlagati veliko razburjeujo Vclikonemikih časopisov. Socijalni driuokrarje potrebujejo IG mandatov, da dosežejo svoje prejšnje število M-ij 101 osjo vo-litvijo se jim to ne le posreči, nego pridobe* Se ntksj novih. Zmešnjava m j meščanskimi strankami je namreč tolika, da je vsako složno postopanje proti SOtrjalistOdl nemožno. Špansko ameriška vojua Mej tem ko stre Ijajo uporni Tacah ■ topovi na ubogo glavno mnsto Fdipin. na Manilo, m»j t^ra ko je že več tisoč Špancev ujet h ter nad polovico oudotne voske ubite i u ranjene, m* j tem ko pobi|ajo španski vojaki lastne oficir j S ier prehajajo kar cel domači bataljoni na strun OStassV, prepirajo se v madridski zbornici o razmerah na rAl p mlj tet istikajo, kdo je kriv popolnega poraza, ali vlada, ali guverner, ali generali ali vojaki Pol»'g tega pa imajo Spanci še latentno mmiatersko krizo. Vsak č<« pade kak minister in stari Sagusta se drži le par tednov le z največjim naporom svojega portfelja. Pasti pa mora v kratkpin tudi on, kajti niti kraljica nima \'eč zaupanja v njegove zmožnosti. Revoiucrjonarns stranke delajo z vso a:lo na to, da izgine dinastija ter se ustanovi republika, Karlisti pa rujejo in ščujejo v to Hviho, da postane don Kartaš kralj. Nekateri Očitajo kraljici, da je ona kriva vse nesreče, in že so se oglašale VSStt, da je kraljica regent'nja o Isto-pil.i. Spretni i u drzno pogumni vodja Tagalov, Agirnaldo je mej tem proklam ral neodvisnost republiko filipinske pod ameriškim protektoratom. Jedino upanje Znancev, rezervna eskadra Camare, jh nekaj dnij manevrirala po morja, potem pa se j>> — vrnila zopet v Kadiks In C.imara je 8tjril čisto prav ! Flipmi ao že izgubljeni, v kratkem ■aplapola na ozidju Manile ameriški prapor. Pred S .nt agom je zbranih do 20 ameriških bojnih ladij, in ehupediciiski kor generala Shafterja se je že začel izkrcavi'ti. Spanci so totSJ na slabih nogah povsod, in res skrajni čas je, da sklenejo mir — Izkrcanje ameriških čet, se je Začelo pri Baiquiri, 17 milj od Santiaga. Mej tem je streljala mornarica na utrjene kraje vzhodno in zahodno Santiaga. Izkrcanje ae je vršilo pod varstvom streljajočega bro-dovja in 1000 Kubancev pod poveljstvom Častil Ia. Mej izkrcanjem so bili Španci v dvojnem ognju: Streljali so na nje ustaši in topovi brodovja. Tudi pri Cabanarja in Agradoresa so se izkrcali ams- ( riški vojaki. Dopisi« I a Kranja, 23. junija. .Gorenjski Sokol" priredil je dne 19. L m. prvi svoj izlet v prijazni Sc Jur, kateri se je nepričakovano dobro obnesel, bodiai v telovadskem, bodisi v zabavnem oziru. Ob Va2. uri popoludne vabil je glas roga .Sokole", da se pricno zbirati in ko je ob 8,,2. četo vodja za-klical k nastopu, šteli smo lepo število 32 členov v društveni opravi. Odkorakali smo mej veselimi glasi rogov nasiti vrlih trobentačev skoz Ćirčiski gozd in po šentjurski pLnjavi proti St Jurju. Predno Huio dospeli v vas, donelo nam je že uaeproti v»-selo grouieaje lopiče* , ker se je pa složna božja nenavadno dolgo zavldkla, počakali sinu pri prvih hišah, dokler se nam je dalo zuaineuje: .dokončana*. Sredi vasi pred lepo okrašeno nišo na rodnega oštirja gospoda Grajzarja pozdravil je go-sji d podžupan tMUrtli imenom občine bt. Jur vrle .Sokole" v lepem govoru, zahvaljuje s« jiui, da so se spvtunih uarodnega St. Jurja m bodre jin z navdušenimi bbsedami a vetrajuemu uadaljuemu delu v tem sinis u. Na krepek .Na zdar!" katerega jim je zaklical koncem govori, odzvalo se je navdušeno zbrano občmstvo, katerega se je mej tem nabralo u a stotine, lato se je ponavljalo tu i. po končanem odgovoru staroite Cirila Pirca, kateri se mu je v kratkih, jedrnatih besedah primemo zahvalil. Potem odkorakali smo v gozd gospodi Grajzarja, kjer se je imela vršiti javna telovadba. Ob 5 uri dal je glas rogu znamenje začetka in z velikim zanimali em obstopilo je zbrauo občinstvo za prosta vaje omejen proetor in ui se varalo v svojem pričakovanji. Pod vodstvom vrlega našega prtdteiuvadca Fngelmana J tu kota izvajalo je dva;set društvenih členov precizno v lepem taktu prosto vaje s palicami, katerim se je zbrano občiustvo d vilo in jih aklamiralo z živahnim i>loskan)em. Ko so se završile proste vaje, nastopilo je pod predtelovadčevim vodstvom devet društvenih telovadcev na drogu in bradlji. Vaje, katere so se izvršile na teh dveh orodjih, pa so uprav presenetile gled Jce in pokazali so vrli telovadci, da gojć poleg narodnostne i tudi hrepko telovadsko, to je pravo sokolsko idejo in pokazali so velikanski nepričakovan napredek, kkterl nas je napolnjeval z lepo nado za prihodnjost. Po telovadbi razvd se je pod mogočnimi gozdnimi velikani vesel ples, kateri je trajal do pozne ure zvečer. Potem smo zopet veselo odkorakali domov z veselo nado v prsih da bode ta izlet obrodil še lepe sadove, z nado, da se zdramite in vnamete tudi Vi, Šent.jurčani, za idejo sokolsko tec s tem pomorete po Vašh močeT. v prospeh majke Slave. Dnevne vesti. V Ljubljani, 24 junija — (Slovenščina — brezpravna) Poročilo o včerajšnji obravnavi pri graškem nadaodišču je v vseh sloveaskih krogih napravilo največji utis. Dodati je temu poročilu še to, da je senat razglasil sodbo samo v nemškem jeziku, dasi je celo najvišje sodišče po c> s. patentu z dne 7. avg. 1850. izdajati v jednakih slučajih razsodbo tudi v tistem jeziku, v katerem se je obravnavalo v prvi instanci. Senatni predsednik Leđenig, jedon najstrastn^jših ner.šku-tarjev, je na to zahteval od zastopnikov, naj za-p snik podpišejo. Dr. S tor je vze zapisnik in izjavil: Tega ne podpišem 1. radi tega ne, ker je Delal je kakor v neki duševni omit.ici, ker se je bil navadil in privadil posla. Po Klančišarjevem brinovcu pa mu je bilo čez dalje bolj d .Ig čas. Toda pot. do Klančišarja mu je bila zaprta. Dolgo se je premagoval, a naposled, po dolgem času je vender hote!, moral poskusiti srečo. Tako ni mogel vztrajati I Napotil se je h Klančišarju brez upanja in brez denarja. Noga mu je zastajala na potu in premišljeval je na vse strani, ali bi šel, ali bi ne. Naposled je bil vender na trdnem, da gre — : zakaj ne morebiti venderle ne bo zastonj, in če tudi, zamudil ne bo mnogo in kopa lahko gori sama in čaka še pol ure. Šel je torej. — Ko pa se je bližal Klančišarju, zazvenela mu je semkaj od hiša vesela poskočna godba na oho. Klarinet, gosli, harmonika in Bog ve kaka godala še so se strinjala v prijetno harmonijo, da je ogljar Miha nehote poospešil korake in da mu je za čas hitreje zaplula kri po žilah. Klančišar je možil hčer in povabil na porokin predvečer godce in piskače, da hi se dostojno proslavil predvečer tako imenitnega dne. Ogljarju Mihi je vzigralo srce ob veseli nadi--— ,Zavoljo sreče svoje hčere se me usmili, Klančišar, prosim te!" Toda Klančišar ni utegnil. ,Samo jeden požirek!" . . . Toda Klančišar zopet ni utegnil : .Nimam i časa; saj vidiš, da ne vtegnem!" Miha sh ni smel mnditi, kopa je dogorevala. ' Obnpajoč in s težkimi koraki se je napotil zopet v < klanjec. Noge so se mu šibile in glava mu je lezla j na prsa, ko se je, grabeč se za grmičevje ob potu, plazil in vlekel v hrib. Zajedno ga je dušila sapa in stiskalo po trebuhu, da se je sose Iel tu pa tam I in se moral re«no premagovati, da ni obležal sredi pota. Z največjo težavo se je privlekel do kopišca. Noč je bila mrzla. Kako prijetno mu je delo, ko se je mogel zmučen in utrujen vleči prav tesno k vznožju kope, da mu je duhtela gorkota v telo ! Brezmiselno in sanjavo je zrl nekaj časa za črnimi gručami dima, ki se je na gosto valil iz kopinega žrela v mesečno noč. Toda le malo časa je zrl tako. Trud in skrb sta gabila prevzela in premagala naposled, da so se mu kar polagoma poizgubile sa-njave misli in da so se mu trudne oči, kakor bi se bile naveličale zreti za črnim dimom, zaprle v dolg, prijeten sanj — — — Zjutraj so bili dobili mestni lovci na vse zgodaj poleg pogorišča nekaj ožganih kost j in pa močne okovane škornje. Samo to je bilo preostalo po oglarju Mihi. zapisnik pisan nemški, 2. rali tega ne, ker se ni obravnavalo slovenski, kakor bi bilo postavno. Isto tako je izjavil tudi dr. K r i s p e r. Razpravi j« prisostvovalo jako mnogo grafikih pravnikov; bilo j« pač vse lepo pripravljeno. O tej stvari bodemo še obširneje govorili čim dobimo natančnejše podatke o razlogih, s katerimi je grafiki senat pod pred-sedstvom Julija Ledeniga utemeljeval svoj sklep. Naše pravno prepričanje je, da je višje sodišče graško s tem sklepom na nečnven način poteptalo pravico. V senata so bili razen Ledenga višjesodni svetniki Lulek, Tomšič, Bayer in Schenchen-s t u e I, zapisnikar je bil dr. S k u m o v i č. Ob sebi je umevno, ako obvelja včerajšnji sklep gra-škega višiesodnega senata, s katerim se je slovenščina proglasila za brezpravno pri višjem sodišču, da začnemo najbrezobzirnejši boj za svojo pravico, in da ne bomo odnehali, dokler ne dosežemo popolne zmage — (Pokop dr. Ferd. Jančarja) se je vršil včeraj zvečer ter je bil prav lep. Udeležilo se ga je jako mnogobrojno občinstvo, mnogo dam gimn. profesorji z ravnateljem Senekovičem in nadzornikom L 'vcmn na čelu, večje število akademikov in nekaj dijakov. Akademiki so zapeli pred domom '«1 na grobu pokojnika dvoje Jalostink. Dodatno orne njamo, da se je vrnil dr. Jančar šele pred petimi dnevi iz Floreoce, kjer je — pnšedši iz Rima — obležal v bolnici« — (Nemške provokaoije.) V nedeljo ponoči je v Fionjansk.il u loah nastal velik škandal in to vsi d nesramnih remških provokacij. V gostilni pri Lagerju ali pri .Kleoblattu* je shajališče nekih nemških nacijonalcev. Ti imajo tam svojo, z veliko-nemškimi barvani/ in emblemi okrašeno sobo, kjer popivajo in tul-jo časih tako, da se vsa okolica skandalizira. Ti nemški predrzneži so v nedeljo ponoči s svojimi nesr..t.miini provokacijami prouzročili konti kt z nekaterimi Slovenci. Nemci so bili v večini iu so vsled tega b li pogumni. Hrup je bi1 tohMen, da so bile vse Florijanske ulice po konci in da so ljudje razgrajače polivali z vodo. Mej nemškimi razgrajači -o bili tudi: uslužbenec Katoliške Tiskarne K a j a k o w > t s c h , jeden dijak Mahrove šole in nadebudna sina kleparja Stadlerja, Makso in Gv don. Policija je razgrajače ar- tovala in so bili vsi obsojeni na primerna globe Mej obsojenci je 12 Nemcev in 5 Slovencev. — (Brezznačajnost) Pevsko društvo „Raki tove c* v Selcih si je naročilo društvene če niče pri nemškutarskem klobučarju P o c k u Ker nam je znano, da j* izš'a odredba, konti (kovati naš hst, ako bi poskusil prouzročiti bojkot kakega nemškega ali nemškutarakega trgovca ali obrtnika, in ker nečemo pisati za državnega pravdnika, zato tudi n- bomo nikomur prigovarjali, naj ne hodi k Pocku ; vprašamo pa pevsko društvo „Rtkitovec", če se misli s Pockovimi čepicami kdaj prikazati v narodni družbi? Mi bi mu tega ne priporočali. — (Dru št v eni ki kluba slov. bioiklistov „Ljubljana") se snidejo v nedeljo zjutraj ob polu 5. uri na dirkališču, odkoder se peljejo v Zagorje. — (Podjeten fant.) Na južnem kolodvoru stoječi stražnik je bd predvčerajšnjim močno presenečen, ko je pristopil k njemu natak ir in uu naznanil, da je n-ki fantič zanj plačal pol litra vina. Stražnik se je zanimal za neznanega »dobrotnika" bolj kakor za vino in storil je prav, kajti na policiji se je izkaz tlo, da je bil ta 1 lletni fantič, sin imovitega židovskega trgovca, pobegnil z Dunaja. Fantič je bil z Dunaja uSel z biciklom. V Gradcu je bicikel prodal in se potem s železnico peljal proti jugu. Hotel je v Trst, čez morje — Bog ve kam, a prišel je samo do Ljubljane, od ko ler ga je policija seveda v varstvu zanesljivega moža poslala nazaj na Dunaj. — (Poskusen samomor.) Včeraj poskusil se je brambovec Janez Ciglar v stranišču brambovske vojašnice usmrtiti. Vstrelil je iz puške trikrat proti sebi, a se je le teško ranil tako, da so ga morali prenesti v vojaško bolnico. Vzrok poskušenemu Ba-momoru je neznan. — (Nepreviden voznik) povozil je včeraj popoludne na Karlovski cesti 13 let starega Janeza Sitarja. Deček je bil le lahko poškodovan. — (Zdravstveno stanje v Izubijani) Tedenski izkaz o zdravstvenem stanju mestne občine ljubljanske od 12. do 18. junija kaže, da je bilo novorojencev 2G (=3861 o/o0) umrlih 21 (==31 18°/qo), mej njimi je umrl zo vrstico 1, za jetiko 7, za vnetjem sopilnih organov 1, vsled mrtvouda 2, za različnimi boleznimi 10. Mej njimi je bilo tujcev 7 (-=33 3°/0), iz zavodov 9 (=42,8°/o)- Za infek-cijoznimi boleznimi so oboleli, in sicer za vratico 1, za varicello 1 oseba. — (V „Narodnom domu") bo jutri zvečer na vrtu vojaški koncert. — („Narodna kavarna".) Jatri se otvori nova kavarna g. Fr. Krapeša. Nastanjena je na najlepšem kraju, v Pongračevi hiši na Dvorskem trgu Ta kavarna je v okras našega mesta in je prvi lokal, ur jen po jugoslovanskih motivih. Slovenski arhitekt g. Jager, izredno nadarjen umetnik, je na podlagi naj vestnejših studij naredil načrte in ustvaril umetniško delo, katero mu dela čast in katero je vredno obče pozornosti. Slikarska dela in pohištvo je napravljeno po g Jagra načrtih in gre dotičnim obrtnikom vse priznanje. Gospod Krapeš je žrtvoval jako mnogo, da je svojo kavarno uredil tako. lepo in ker je sicer vreden vse podpore in ker je vrl naroden mož, zato je upati, da bode občinstvo nj egovo lepo, z vsem konfortom urejeno |Q x mnogimi časopisi založeno kavarno toliko marljive jše obiskovalo, ker bo to vsekako jedna naj odličnejši h slovenskih kavarn. — (Politično in gospodarsko društvo za Notranjsko) prirodi v sredo, 29. junija, dne sv. Petra in Pavla, javen ljudski shod na Rakeku v gostilniških prodorih g. Lovro Sebenikarja. Na dnevnem redu so poročila odbornikov politične in gospodarske vsebine ter raznoterosti. Želeti je, da se govorniki, ki hočejo predlagati kake resolucije, prej priglanć odboru. Začetek zborovanju ob 4. nri popoludne. K obilni udeležbi vabita za odbor — F. A r k o, predsednik. — dr. T r e o , tajnik. — (Iz Litije) 23. jonija. V Litiji se snuje nlep Sevalno društvo. — Izlet. nGlasbene Matice" v Ljubljani v romantično Zagorje prihodnjo nedeljo vzbudil je v našem trgu splošno zanimanje. — Litija bode isti dan častno zastopana v Zagorje, in tudi bližnje Šmartno ne bode zaostajalo. — Tukajšna prosto voljna požarna bramba priredi v nedeljo, dne 3. julija t. I-, pop ludne v narodni gostilni „pri Fortuni" veliko vrtno veselico. Pri tej venelici nastopi prvikrat javno novo ustanovljena tovarniška godba. — Imenovana ga, in sesali so ga tako dolgo, da so bdi povsem pijani ter so zaspali potem za več nr. * (Strašna nesreča) V Londonu so Rpustili dne 21. junija veliko novo vojno ladijo „Albion" na morje. Vse se je vršilo jako slavnostno. Yorški vojvoda je baš dokončal svoj govor; vorška voj-vodinja pa je razbila šampanjko ter presekala zadnjo vrv, ogromna ladijo je zdrknila z vso silo na morje, tedaj pa so jo razburkani morski valovi butnili ob oder za gledalce s tako močjo, da se je oder podrl in 200 — 300 gledalcev je padlo v vodo. Nastal je strašen krik; ko so ljudje prihiteli, da rešijo utip-Ijajoče se gltda'ce, so jih spravili tudi res veliko na suho in meuili so že, da so vsi rešeni, a kmalu so se prikazala na m >rju mrtva trupla, katerih so našli že nad 30. Brščas pa j'h najdejo še več. Knjliavnost. — „Izvestja muzejskega društva za Kranjsko". Vsebina 2 sešitka: M. Slekovec: D.:-neski k zgodovini cerkva in fara na Kranjskem. Valvazorjeva knj'ga grbov. Jos. Benkovič: Kranjski bogoslovci v Rimu. Mali zapiski. K. Črnologar: Slovenska Lutrova postila iz I. 1595. P. B.: Odkod ime Horjul ? M. S.: Prazgodovinska in rimska gradišča v šentjurski župuiji in v okolici. M. S.: Nekaj o uničenju gotskih oken v naših starih cerkvah. M S : Stara gotska soha sv. Šttfana — Za postne, brzojavne in druge javne ali privatne urade Gosp. IVI. Vrbnjak, c. kr. poštni oficjsl v Gradcu, je izdal jako praktično in koristno bro*urico kateri želimo največjega razširjenja. Ker se večkrat zgodi, da je slovensko ime raznih krajev po Slovenskem in drugod neznano, se tako pismo zamudi ali pa celo povsem izgubi. V to svrho je v fabecednem redu sestavil g. Vrbnjak imenovanja (slovensko nemška) vseh uradov, oblastij. šol, c i v. in voj. zavodov i. dr ter pridejal imena (slovensko-nemška) vseh poštnih uradov na Štajerskem, Koroškem, Kranjskem in Primorskem s pripombo, ali je on li brzojavni urad državen ali železniški Ta knjižica, ki obsega 40 stranij ter se more naročiti pri g. sestavitelju (po^te r^stante), bo izvestno mnogo pripomogla sloven imenovanju naših krajev do javne veljave ter zabranila pačenje slovenskih imem. Naj bi segli vsi uradi po nji! Telefonična in brzojavna poročila- Dunaj 24 junija Cesar je danes sprejel rainisterskt ga predsednika grofa Thuna v po sebni avdijenci. Sodi se, da je ta avdijenca v zvezi z zakonskimi načrti, katere hoče vlada uveljaviti. Dan a j 24. junija. Danes se je vršil jubilejski sprevod dunajskih šolarjev in šolaric Sprevoda se je udeležilo kacih 70 000 otrok. Trajal je poldrugo uro. Na ogovor županov se je cesar zahvalil z daljšim ogovorom. Praga 24. junija. Župan Podlipnv je izdal poseben razglas, v katerem se zah aljuje prebivalstvu za sodelovanje, podporo in disciplino pri ralacktga slavncstih. Praga 24. junija. Tu se delajo velike priprave za udeležbo pri Mickiavviczevi slavnosti v Krakovu, češka akademija, muzejsko društvo in znanstveno društvo pošljejo posebne deputacije v Krakov. Budimpešta 24. junja. Tukajšnje sodišče je urednika slovaških .Narodnih Novin", Piotra obsodilo na osem mesecev v ječo ia 600 gld. globe, češ, da je hujskal proti Ma-djarom, ker je v svojem listu govoril o brezpravnosti Slovanov na Ogtrskem. Pri tej priliki se je držauii pravdnik zaganjal v Palaekega slavnost in trdil, da je Slovak Dula s svojim govorom v Pragi stori vekizdajstvo. Budimpešta 24 junija. Tukajšnji listi trdč, da je nadvojvoda Josip potoval v Beli-grad, ker se je srbski kralj Aleksander zaročil z njegovo hčerjo, leta 1883. rojeno nadvojvodi!) j o Elizabeto. Rim 24. junija. Tudi Visconti Venosta ni mogel sestaviti novega ministerstva. Zdaj je to nalogo prevzel general P e 11 o u x, a sodi se, da tudi on ničesar ne doseže. ,Italie* meni, da ne preostaja druzega, kakor vlado izročiti Kudiiiiju ali Zan&rdelhju in parlament razpustiti. Madrid 24. junija. Oficijozno se razglaša, da so Španci odbili ameriški naskok na Leca ros. Washington 24. junija. Iz Havane se poroča, da so Amerikanci včeraj pet ur bom-S bardovali trdnjavo M ora. 100.OOO kron in štirikrat 26.000 kron so glavni dobitki velike jubilejne razstavne loterije, ki se tmplafajo v gotovini z odbitkom le 20°/0- Svoje častite Čitatelje opozarjamo. Ha ae vrsi prvo žrebanje nepreklicno dne 25. junija 1898. Melusine mazilo za lice oJstranmjo t najkrajšem času vsakovrstne pege, Utaje in mozoloke (spuscaje). — Popolnoma neškodljivo. 1 loneek AS kr. Higien. medicinićno milo (387—17) zraven :i5 kr. .i edina v.tilojftt deželna lekarna Fh. Mr, M. Leusteka Ljubljana, poleg mesarskega mostu. Telefon fite-v. 68, Umrli »o ▼ P.jiihljaul: V hiralnici: Dn6 21. jnnija: Jera ToporiS, gostija, 58 let, ostarelost. V delelni bolnici: Dne 20. junija: Alojzij Savinftek, železn. delavca sin, 18 ur, življeuska slabost. Meteorologično poročilo. Visina nad morjem 30ti'2 m. C a •-» Čas opazovanja Stanje barometra t mm. 4 *> £.■* s s Vetrovi Nebo I8* 3 * c* a* » 23 9. ivecer 733 4 20 6 si. jur oblačno 24. 7. ejutraj 2. po pol. 736 8 737 7 13 4 17 5 si svzh. sr. jug dež del. jasno 18 6 Srednja vćerajan normalom. Po noći od ia temperatura 22 1", aa 3 5' nad 2" ,.—3. ure nevihta, močan veter, potem dež. 193 128 98 157 75 60 50 ID-ULZia^slsa. "borza. dne 23. jnnija 1896. f8/«, državne arecke is 1. 1854 po HO gld. 163 gld. 25 kr. Državne sreCke is 1. 1864 po 100 gld. OunHva reg. srećke 5°/0 po 100 gld. Zemlj. ohč. avstr. 4,/i0.'0 z'Kt' *ah*- bsti Akcije anglo-avstr. banke po 200 gld. . Ljubljanske sreVke........ 22 „ — „ Rudolfu ve srečke po 10 gbl......27 . — , Kreditne srećke po 10O gld......201 , — , Tramway-druSt. velj. 17u gld. a. v. . . . 5X0 . — „ Papirnati mbelj.......... 1 . 26"/, „ Velika zaloga d lepi nerazrezani in nečitani dunajski časniki, dobi se pri meni v vseh. množinah od 25 kilo naprej. Cona za 100 kila je 7 gld. 50 kr. Pri vH('j h odvzetjih Ae nekoliko ceneje. Ivan Fabian v I,ttti»l|»iil, V odlitkov trg. (797—6) Prodajalka viprrjme ae tasko| v trgovino z mekanim blagom v dobri hiSi, z lepim ravnanjem. Zahteva se zmotnost slovenskega in nemškega jezika, dobro spričevalo in izurjenost posebno v prodaji mami fakturnega blaga. — Več pove npravni&tvo „Slovenskoga Naroda". (i>74—i) Narodni dom. Povodom otvoritve rostavracijskeoa vrta v Narodnem domu bode (983). v soboto, dne 25. junija 1.1. vojaški koncert. Začetek ob v.B. url. Vstopnina 20 novč. Vrt je električno razsvetljen. VIZITNICE pnporoce „Narodna Tiskarna" po nitki coni. ^SSBBBBBBBBBSBSBBBBSBSBBBBBfiiiir Jutri irobanjo! Samo BO b. za 4 žrebanja fila™i!*ek1O0.O00!™25.OOOton Srečke jubilejske razstave (837—1 a 5 O Is x*. priporoča T. O I. Are banje t 'iS. junija 1»»». II. ir«bnajex «. »vr-zm!« ih»s. III. žrebanje: IS. septembra 1«*«H. IV. zreb«n|e: 22. oktobra 1 •*»*». K št. 3900. iMl—9) Zaradi zagotovitve zakupne dobave kruha in ovsa za čas cd dne 1. septembra 1898, oziroma 1. oktobra do konca septembra 1898 vršile se bodo pismene ponudbene obravnave v uradoih prostorih c. in kr. vojaških preskrbuvalnih magacinov, In sicer v nastopnih postajah v Mariboru „ julija „ Uradi»l „ 11. £ 189«, „ Celovci