IM 7 C5LRS1L0 StoVm^KKft h. V ■ ■■ ■n m m ■ ■milimi^ tl JI tl JI T%av. BBIJ Izhaja vsak •» petek. -» UredniStvo in upravniStvo tf Kopitarjevih ulicah - štev. 2. - StD)ttDiStD)S5iStDiStD> Na očnina znaša: celoletna . . K 3"— polu letna , , „ 1'50 fetrtletna . . „ 0’75 Posam. štev. „ OiO ŠteV^S- ^ ^ ^ v UUBLJANI’ dne 29. maja 1908. ^ ^ sd> Leto 111. Delavska vojska v ljubljanski tvornici za lep. Na ljubljanskem polju, ob cesti, ki vodi iz Ljubljane v Šmartno, stoji tvornica lepa. Ni stara. Stoji približno 26 let. Enkrat pred leti je že zgorela. Postavili so nato večjo tvornico. Delo v tvornici lepa ie naporno in ne lahko, ^^oriiica daje zaslužek približno 100 delavcem *n delavkam, včasih manj, včasih več. Kljub temu je v tvornici precej stalno delo. Toku časa ni ustavilo delavstvo tvornice lepa. Ni še posebno dolgo, ko se je ustanovilo delavsko strokovno društvo. Mirno in tiho je delovala in ima že nekaj premoženja. Na zunaj se to ni poznalo. V društvu tudi ni bilo vse delavstvo. V tvornici je že petindvajset let 68-letni Starček Jakob Lotrič. Opravljal je službo nočnega čuvaja. Nedavno mu je pa odkazalo ravnateljstvo drugo, slabše mesto. ’ Delavstvo to vidi. Pojavi se nezadovoljnost. Natihoma šepeta eden drugemu, delavka delavki, da to nikakor ni prav. Mrmranje je vedno večje. Liki elektriška iskra prevzame vse delavstvo misel: nekaj se mora storiti na Vsak način za Lotriča. Soboto teden ima stanovsko društvo svoje Poučno zborovanje. Govorniki naglašajo pred Vsem potrebo delavskega združevanja po stanovskem društvu. Naglasa se pa tudi, da ni prav, ker Lotrič ni več nočni čuvaj. Ne sklepa fe ničesar. Pač se pa izjavi želja, naj prosi delavstvo zanj. Niti besedica ne pade o kaki grož- nji, še manj o stavki. To zabeležimo, da se ne bo reklo morebiti, da se je delavstvo od katerekoli strani hujskalo. Nagiašamo pa to še osobito zato, ker se je ob ustanovitvi navedenega delavskega stanovskega društva izkušalo škodovati z nelepim ovaduštvom nekomu, kojega nauki so pač povzročili ustanovitev mnogih delavskih društev, ki pa ravno tega društva ni ustanovil sam, marveč je povzročila ustanovitev neka delavka. Imena so postranska stvar! Ponedeljek po shodu. Delavstvo prosi, naj se povrne Lotriču prejšnje mesto. Ravnateljstvo ni voljno, da ustreže. Naznanijo se po delavskih zaupnikih še druge zahteve. Zadnja številka našega lista jih navaja. Ravnateljstvu ni znano razpoloženje delavstva. Zahteve se odklonih). Med delavstvom zašumi. Vsa in tudi osebna nasprotstva so pozabljena. Kar naenkrat zapazi ravnatelj in nadzorovalno tvorniško osobje, da tvornica stoji. Stavka je tu. Splošna. Ni izdajavca, ni iz-dajavke med delavstvom! Popolnoma nepričakovano je prišla. Delavstvo dobro ve, za Lotriča moramo kaj storiti. Ni slepo in gluho pa tudi za druge svoje potrebe. Ve, da je predolga delavna doba, ve, da se morajo plačati nadure, ve tudi. da ni prav, ker se delavstvo večkrat nedostojno psuje. In končno želi delavstvo, naj se izboljšajo plače. To naznani delavstvo ravnateljstvu. Take skupnosti in zavednosti tvorniško ravnateljstvo ni pričakovalo. Saj se dela že 26 let. Nobene stavke dozdaj ni bilo. V manjših tvornicah postane sčasoma vse nekako domače. Ni tiste napetosti med nadzorovalnim osob-jem in vodstvom, kakor po velikih tvornicah) Požro se celo psovke. Še predomače postanejo razmere po marsikaterih manjših tvornicah. Gospod je sicer gospod, a če e hud. pravi delavstvo, ki ga dobro pozna, hud pes ne grize* Na psovke se odgovarja s psovkami. Tako je večmoma po manjših tvornicah. Kdor pozna delavčevo življenje, nam pritrdi, da je res tako. A nekega dne postanejo razmere le predomače. In takrat zavre. Nekako tak oje bilo i tu. Ravnateljstvo, ko je videlo, da delavstvo res stavka, je takoj delavskemu odposlaništvu naznanilo, da se pogaja z delavstvom, a da mora prej dobiti navodila od družbe, ki je lastnica '»ljubljanske Policajka. (Iz nemškega.) (Dalje) King je prosta. Pogleda na uro in opazi, da je že preteklo štiri ure, odkar je prišla v tvornico. Mrači se že. Rila je torej čez tri ure zvezana v podstrešju. Policajka premišlja. Ali naj prime zamorca, ko bo prišel sem gori po svojo jetnico? Pri sebi hna policajka dva samokresa in če bi se zamorec branil, ga lahko ustreli. Toda pride ji druga misel. Vedno je tega Prepričanja, da naj se hudodelec zaloti pri delu in to je tu morda mogoče. Ako ga tu prime, potem bo tajil tatvine in druga hudodelstva v zavodu in težko mu jih bo dokazati. Treba je torej umeriti drugo pot. Hudobnež naj čuti za svoja hudodelstva. Lthel King se sleče. Pod gornjo obleko nosi še Prio rjavo obleko, ker je bila vedno pripravljena Spreminjati svojo zunanjost, ako je bilo to v njenem poklicu potrebno. Nabaše torej v gornjo obleko toliko bombaža in drugih odpadkov, da je bila -teža in oblika podobna prejšnjemu klopčiču. Da je teža prava, napravi še iz železa in lesa glavo in noge. Tudi čevlje izzuje in jih pritrdi na figuro, da je podoba toliko popolnejša, in ne vzbudi suma pri zamorcu. Nato poišče prejšnji podobno vrečo in da našemljeno podobo vanjo. Skrbno zaveže zgoraj vrečo in vreča je natančno podobna po velikosti in teži bremenu, ki ga je popoldne prinesel hudobni zamorec v podstrešje. Hitro vrže vrečo na mesto, kakor jo je preje vrgel zamorec in kolikor mogoče uredi zopet nazaj deske. Ko konča svoje delo, je že tema in že davno preje je tvorniški zvonec naznanil delavcem počitek in zamorec bo vsak čas prišel. Ko zapusti zadnji delavec tvornico in bo videl Sam Shawling, da ni nikogar več v tvornici, bo gotovo skušal hitro izpeljati svoj načrt. tvornice lepa. Delavstvo je to razumelo in stavkalo — naprej, kar je bilo popolnoma prav. I akoj po stavki je prosilo stavkajoče delavstvo sveta pri »Izvrševalnem odboru slovenskega krščansko-socialnega delavstva«, ki je tudi takoj iziavil, da je samoposebi umevno vodstvo slovenskega krščansko-socialnega delavstva stavkajočemu delavstvu na razpolago. Na sestanku stavkujočega delavstva v torek teden se je pa še naglašalo in pilstavilo, da se izvrševalni odbor kot tak noče načeloma vmešavati v stavko kot odločujoč činitelj. Stavku-joče delavstvo je marveč samo zavedno dovolj) da sklepa samo o tem, kako naj postopa ob stavki. Brzojavno se je obvestil o stavki takoj v sredo državni poslanec Jožef Gostinčar, ki je bil v četrtek že med stavkajočim delavstvom. Stavkajoče delavstvo se je zbiralo že v torek popoldne pred tvornico. Na nasvet »Iz-vrševalnega odbor slov. kršč. soc. delavstva« se je pa zbralo v sredo popoldne v društvenih prostorih S. K. S. Z. v Ljubljani; kjer se je zbiralo tudi ostale dni stavke. Na željo delavstva ie posredoval opeto-vano drž. poslanec Jožef Gostinčar z ravnateljstvom tvornice. Državni poslanec Gostinčar je bil ves ča$ stavke med stavkajočim delav» stvom. V sobotoje naznanilo tvorniško ravnateljstvo v navzočnosti državnega poslanca Gostinčarja delavskim zastopnikom, da dovoli stav-kujočemu delavstvu sledeče: L Bivši nočni čuvaj, 68 letni Jakob Lotrič, ima na izbiro, da več ne dela. V tem slučaju dobi mesečno 20 K pokojnine. Če pa opravlja lahki posel pometanja na dvorišču, dobi dnevne plače 2 K. 2. Namesto ob 6. uri zjutraj se prične delati ob 7. uri zhitraj. 3. Ob sobotah se konča delo ob 5. uri in ne ob po! 6. uri. kakor dozdaj. ■L Cezure se plačajo posebej. 5. Ostro se prepove vsako psovanje delavstva. 6. Glede na izboljšanje plač se pogaja ravnateljstvo s posameznimi delavci in delavkami. 7. Zaradi stavke ne bode nihče masre-glovan. Zaupniki delavcev in delavk so se posvetovali popolnoma sami. če se ti pogoji priporoče Ethel King se skrije za nek zaboj in čaka. Po preteku pol ure sc nekaj zasveti na lesenih stopnjicah. Lahni koraki se začujejo in zamorec se prikaže z lučjo v roki. Ethel King napne samokres. Ako bi zamorec odprl vrečo, potem opazi prevaro in njen načrt splava po vodi. V tem slučaju ne more storiti drugega, kot prijeti zamorca. Da ga bo morala skoro gotovo ustreliti, o tem je prepričana, ker se ji ne bo dal prijeti. Ali zamorec ne odpre vreče. Hitro potegne iz kota vrečo in ne opazi, da deske niso vse v redu. »Pridi, ogleduhinja,« pravi posmehljivo. »Zdaj moraš v ogenj in nikdar več ne boš križala mojih potov!« Z vrečo na rami hiti po stopnjicah navzgor; z nogavicami na nogah mu sledi policajka, zato je zamorec ne sliši in ne opazi. Naglo je zamorec zdolej. Predno pa zapusti tvorniško poslopje, se še ogleda, ako ga delavstvu ali ne. Poslanec Gostičar in podpredsednik »lzvrševalnega odbora« slovenskega krščansko socialnega delavstva sta izjavila, da se nočeta prav nič vtikati v posvetovanje delavskih zaupnikov, ki naj sami sklepajo, kaj da svetujejo vsemu delavstvu in sta se odstranila. Zvečer ob pol 8. uri je bil napovedan v prostorih S. K. S. Z. javen delavski shod, ki je imel na sporedu stavko delavstva v tvornici lepa. Na shodu se je tudi sklepalo o stavki. In sicer je glasovalo delavstvo v ogromni večini za to. da se pogoji ravnateljstva sprejmejo. Zahteva za izboljšanje plač se zq, zdaj opusti z ozirom na to, ker je že letos/avnateljštvo prostovoljno izboljšalo plače. Sic^plače glede na sedanjo draginjo niso sijajne, a delavstvo noče, da bi mu kdo očital, kar se tako rado zgodi, včasih celo po ljudeh, od katerih bi tega nihče ne pričakoval, da so delavske zahteve pretirane. Saj ni še dolgo, ko je to upil urednik nekega meščanskega lista javno, česar mu ne zamerimo, ker vemo, da je dotičnik velika, domišljava liberalna reva. ki živi danes po milosti ljudi, katere je še nedavno javno psoval. V ponedeljek je pričelo delavstvo zopet delati. Stavkujoče delavstvo je stavkalo zgledno. Držalo je krepko skupaj. Vsi za enega, eden za vse! Ni se poznalo, da stavka to delavstvo prvič. Bilo je med stavko trezno in pametno; modro je presojalo položak S svojim pametnim in treznim postopanjem si je pridobilo ugled med drugim delavstvom, med delavskimi prijatelji in ne dvomimo, da tudi pri svojih gospodarjih. Naravnost vzorno so delavci notranje or-, ganizirali stavko. Kar se je sklenilo, to je storil vsak brez ugovora, vestno in natančno. Izgredov ni bilo nobenih. Trapasto pa je postopala ljubljanska policija. Ne vsa, to je res. Popolnoma neumestno so izzivali nekateri policaji stražo stavkajočega delavstva pred tvornico. Nekateri policaji so bili tako drzni, da so podili proč stražo. Le disciplini delavstva, ki je sklenilo, da ne priredi nikakih izgredov, se je zahvaliti, da niso nastali protipolicijski izgredi, ki bi jih izvali nekateri trapasti policaji. Povsod ob stavkah so nastavljene straže stavkajočega delavstva. Samo nekateri velemodri in prekunštni ljubljanski policaji hočejo uvajati nove navade in se upajo celo mirne ljudi psovati s smrkovci, kar je storil policijski stražnik št. 84. Nekaterim ljubljanskim policajem bi prav nič ne škodilo, če bi se šli ličit olike k stavkujočemu delavstvu. Svoje prijateljstvo nasproti stavkujočemu delavstvu sta pokazala v lepi slogi »Slovenski Narod« in pa uradna »Laibachcr Zeitung«, ki sta objavljale protidelavske inserate, da išče tvornica lepa delavce. »Slovenec«, vodilno glasilo S. L. S. je stal v boju odločno na strani delavstva. Ostal je zvest svojim tradicijam, da se zavzema za delavske zahteve. Prinašal je redno poročila o stavki. »Slovenec« pač zasluži, da sc lista delavstvo kar mogoče v obilnem številu oklene. Če ga ne moreš plačati sam, dogovori se s svo« jimi tovariši, naročite in čitajte ga skupno. Delavstvo tvornice lepa je prestalo častno socialno vojsko stavko. Trdno smo prepričani, da ostane i po vojski tako složno in edino, kakor je stalo možato skupno v vojski. Enega duha. enega srca ste stali v vojski. In zdaj, ko se je sklenil mir, ostanite složni. Izkusili ste vojsko. Poznate jo. Zavedno, v vojski preizkušeno de^ lavstvo tvornice lepa i v miru ne pozabi, da moraš biti združeno. Vse delavstvo mara biti v vašem stanovskem društvu! Prometna zveza. Tobačno delavstvo. Prosto sobotno popoldne. Glavno ravnateljstvo je razposlalo zaobljubljene pole na posamezne tobačne tvornice. Naznanja, da da prosto sobotno popoldne, če nadomesti delavstvo tiste ure ob drugih dneh, ki pripadajo na soboto popoldne. Število ostalih ur pa ostane neizpremenjeno. Ko je glavno ravnateljtvo začetkom letošnjega leta naznanilo svoj načrt, smo taftoj izjavili, da delavstvo noče ničesar vedeti, da se delo podaljša ob drugih dneh, če se tudi da prosto sobotno popoldne. Prav smo sodili. Kolikor je znano dozdaj, je odklonilo prosto sobotno popoldne delavstvo v I jubljani. Linču, Švacu, Celovcu, Tirstenfeldu. Izjavilo je, da sicer želi prosto sobotno popoldne, da se pa ne sme podaljšati delavna doba ob drugih delavnikih. Delavci so veseli da pridejo prej domov, kljub velikim dvoranam, dasi zračijo prostore in kljub vsem stvarem, da se omogoči prijetnejše delo. Saj pride vsak raj prej domov, kjer lahko še opravlja domača dela in vsak biva rad nekaj časa v krogu svoje rodbine. Razumno, da gre delavstvo za. to ob sobotah popoldne rajše v tvornico, samo da je lahko ob drugih dneh nekaj časa več doma. Ima rajše, da ne dovoli glavno ravnateljstvo popolnoma prosto sobotno popoldne, kar se mora prej ali slej itak dovoliti, saj je priznalo glavno ravnateljstvo, da je res potrebno prosto sobotno popoldne. Končno veru-i jemo glavnemu ravnateljstvu, da letos popoln sobotni popoldanski počitek še ni mogoč. Nič pa ne zavira, da se da lahko prosto sobotno popoldne prihodnje leto. Ni še nikakih računov, na katere bi se moralo sklicevati glavno ravnateljstvo. Če hočejo res dati delavstvu prosto sobotno popoldne, to lahko store, če le hočejo., To se vidi tudi iz izjav delavstva po tvor-nicah, kjer se ie izjavilo delavstvo že zdaj za prosto sobotno popoldne. Po nekaterih tvorni-cah je namreč izjavilo delavstvo, da je zadovoljno s predlogi glavnega ravnateljstva. Povsod je pa prosilo delavstvo, naj glavno ravnateljstvo nekaj popusti, tako, da bi delalo delavstvo ob drugih dneh 15 do 20 min. več. V Novem Tišinu in Halajnu se nadomesti vsak dan pol ure, v Sternbergu zjutraj in zvečer po 10 minut, v Hajnburgu vsak dan četrt ure in ob'sobotah od 11. do 12. ure ena ura, v* Bavšu vsak dan četrt ure. V prvih dveh tvor-nicah se je prosilo, naj popusti glavno ravna-) teljstvo četrt ure. V Ottakringu se je sklenilo, naj se dela zvečer eno uro dalj, a glavno ravna-* teljstvo naj odpusti tedensko eno uro. Tudi po ostalih tvornicah je prosilo delavstvo, naj so odpusti nekaj časa. Ne verjamemo, da odkloni glavno ravnateljstvo prošnje. Iz vsega je razvidno, da delavstvo želi prosto sobotno popoldne. Upamo, da ga tudi dobi. Somišljeniki in somišljenice! Zahtevajte in kupujte, v vseh trgovinah in trafikah vžigalice v korist obmejnim Slovencem! Ljubljana. V soboto dne 30. t. m. ob 8. uri zvečer se vrši sestanek članov »Prometne zveze« v gostilni pri Češnovarju v kolodvorskih ulicah. Dnevni red je zelo važen, zato prosimo, naj se tega sestanka vsi člani gotovo udeleže. Odbor. Jeseniška straža. Sava. »Rdeči Prapor« v št. z dne 20. maja grozno joka čez dopise z Jesenic v »Naši Moči« in »Slovencu«. Mi potrjujemo, kar smo pisali v »Naši Moči« o rdečili zaslepljencih, da je vse resnično. Dopisnik rdeče cunje z Jesenic se je v vsakem stavku trikrat zlaga! in obrekuje. O razdoru delavstva pa povemo, da mi ne zdi-ramo, ampak opičarji. Rdeči opičarji, roko na srce! Kdo je pa naredil razdor v strokovnem društvu? Mi smo zvedeli od zanesljive osebe, da je bilo v stokovnem društvu 150 članov so-cialnodemokraškega mišljenja. Prvi, ki je prišel razdor delat med jeseniško delavstvo, je bil Ante Kristan iz Idrije. On je dal povelje, da mora strokovno društvo postati rdeče in judovsko. Delavci so rekli: ne! So pa Ante Kristana ven nesli. Slo je ž njim 150 članov. Ko je prišel Ante Kristan ustanavljati rdečo krajevno sku-> pino, je v tistem hipu spoznalo, da jih je Ante Kristan zapeljal. Samo 60 jih je dobil. Socialna demokracija ima na Jesenicah sramoten pečat razdora in izdajavstva. Delavski dom jim je posebno na poti. tega ne morete vtajiti, kadar greste, se pridušate in ljudi zmerjate. Ako ne bodete tiho, bomo imena priobčili, ki zmerjajo ljudi, ki so v domu. Pa so bili zraven, ko so drog za zastavo podrli, in kdo je kamen vrgel meseca novembra lansko leto v okno, vse to vemo in tudi imena. , Zaradi vaših otrok, vas. ne pošljemo v Kranjsko goro ričet jest. Lažetf o pretepu orlov. To se ni zgodilo v domu. Ampak na cesti. Tisti, ki je orlu nogo zlomil, ni bil orel, ampak sokol. Pišete o Marijinih hčerah in o neki drvarnici. Delavski dom nima nobene drvarnice. Naše matere niso take, kot rdeče, da puste hčere po cele noči zunaj. Naše matere so tako stroge, da ne puste zunai na dvorišču pred domom govoriti hčera z moškim. O petju kar tiho bodi, rdeči lažnjivec. V našem domu se strogo postopa. Ena pevska vaja je izostala. Ste pa vpili, zdaj pa ne bo več petja. Zdaj ie majnik. Opičarji pa ne veste, da je pri nas'mnj-nikova pobožnost zvečer, ki mine ob 8. uri zvečer. Za to izostanejo pevske vaje v domu. Raz- ’ umeš rdeči lažn ivec? Povemo vam tudi, zakaj smo priobčili nekaj dopisov od vas. Zaradi tegai ker na vaših shodih se ne govori kot na naših o delavskih razmerah. Pri vas se je še dosedaj vedno govorilo le o klerikalnih farjih in o lur-škili romarjih. Da ne bodete rekli, da lažem, tega še morebiti niste pozabili, kaj je Kristan govoril v nedeljo. Pri vsaki tretji besedi je bil klerikalec ali pa far. Naprosili ste nas, od zdaj naprej bomo več pisali o vaših lumparijah. Zaradi tega pa nekaj o nedelskem opičarskem shodu. Prišla sta dva rdeča generala na ustanovni shod podružnice kovinarskega avstrijskega društva. Na tem shodu nas je toliko bilo. naši štirje, in bili kmalu vse štirje, v odbor izvoljeni. No pa opičarjerrt ne vzamemo te časti. Vseh skupaj nas je bilo 32. Dva govornika, štirje naši, pet žensk, deset rdečih iz tovarne in 11 železničarjev. Strašansko je bil Kristan žalosten, rdeči opičarji pa še bolj, ko ni zmerjal samo farjev, ampak tudi prav pošteno je obral svojo backe, ker jih je tako malo bilo. Potem jim je kdo vidi. Ker nikogar ne opazi, stopa hitro proti poslopju za stroje. Ethel King mu skrivaje sc pod drevjem sledi ob strani. Ko zamorec pride do poslopja za stroje, se še ogleda, potem pa vstopi. V naslednjem trenutku je dvorana svetla. Ethel King se priplazi do okna in gleda v dvorano. Policajka vidi, kako zamorec odpre vrata velike peči in dvigne na tleh ležečo vrečo. »Idi v pekel, ogleduhinja!« zarjove satansko. »Vsakemu mojih sovražnikov naj se tako izide!« Zamorec vrže vrečo v peč v goreč ogenj. Visoko se dvigne plamen in slastno požira svoj plen. Sam Shawling zapre urno vrata, se strese, kakor bi občutil grozo in krepko potegne žganje iz velike steklenice. Ethel King je vse opazovala. Predočila si je svoj položaj, ako bi se ji ne bilo posrečilo oprostiti se vezi, in mrzel pot jo oblije. Strašen bi bil njen konec, ki bi ga ji bil naredil brezsrčen lopov. Ura je že davno osem proč in policajka zapusti tvorniški prostor. Pri tem pa dobro pazi, da je ni mogoče opaziti iz poslopja za stroje. Par minut pozneje pozvoni na vratih zavoda gospe Drives. sem ure, katerih si nikdar več ne želim!« »Padli ste v roke hudodelcem?« zakličeta naenkrat Golding in gospa Drive. »Ne hudodelcem, ampak samo enemu hu-j| Hudodelec vjet. dodelcu!« odgovori Ethel King. »Ali to je naj-groznejši človek, krvoločni tiger. To je bil mož, ki uganja v zavodu hudodelstva!« »Vi ga poznate?« vpraša veselo nad- Ko so zavodovi gospodinji naznanili prihod policajke, ji hiti urno nasproti. »Hvala Bogu, gospica King, da ste tu. Vaš mladi pomočnik je bil tu in povpraševal po vas, ker ni vedel; kje ste. !n ker tega tudi mi nismo vedeli, smo se bali, da ste zašli morda v kako nevarnost.« Nadzornik Golding, ki je tudi v zavodu z dvema preoblečenima policistoma, vstopi v godbeno sobo. »Vendar, vendar, gospica King!« ji zakliče nasproti. »Mi smo že mislili, da ste se ponesrečili!« »Bila sem v najgroznejšem položaju v mojem življenju!« odgovori policajka. »Preživela ime je Sam Shawling! Za-kurjač in nočni čuvaj v sosedni zornik. »Da, njegovo moreč je, tvornici. Golding veselo poskoči. »Mi gremo ponj in ga vjamemo!« Ethel King odmaje z glavo. »Ne! Hudobnež je prihajal skoro vsako noč po skrivni poti v zavod in upam, da pride tudi nocoj, posebno ker upa, da me je ugonobil. Hočemo ga zalotiti pri novem delu!« »Ali če ne pride in med tem uide?« (Dalje.) račun naredil, da od teh 60 opičarjev, če je le -20 zanesljivih, da bodo tako agitirali, kot jih je on učil, da v štirih mesecih jih bo 240. Mi štirje smo se smejali, smo rekli, da ne bo nič, da so pieneumni in presurovi, saj ne znajo drugega, kot poštene ljudi zmerjati. Hujše nesreče ni bilo. To vam povemo, ko bi mi res obrekovali kot vi* da imamo dosti za povedati o vaših škandalih minuli teden. Veliki narodnjak dr. Vilfan. Na slovenskih trobojnicah so liberalni agitatorji tiskali ime dr. Vilfana ob času volivne borbe. Zraven so na nemških trobojnicah nosili Vilfanovi lepaki ime neodvisnega kandidata gosp. glavarja Detela. Prav amerikansko so delali reklamo za svojega Vilfana. Kakor Amerikanci, ki hvaleč svoje blago, trdijo: »To je prvo, to je najboljše«, tako so gorenjski meščanski liberalci delali z dr. Vilfanom. Sedaj ko so si volivci Vilfana z volitvijo kupili, so sprevideli, da to blago ni tako pristno in dobro, kakor se jim je povedalo. Na nemških trobojnicah bi moralo biti zapisano: »Nemške vloge dr. Vilfana na Koroškem«. lak lepak bi bil primeren za liberalnega kandidata! Pisali smo že, da je Vilfan proti častnemu sklepu odvetniške zveze vložil za slovensko stranko Proti slovenskemu obtožencu nemško tožbo pri deželnemu sodišču v Celovcu. To je bilo dne 5. aprila. Pred tem časom je takoj po vložitvi tožbe je bil dr. Vilfan takoj opozorjen, da je to proti sklepu slovenske odvetniške zveze, če vlaga v Popolnoma slovenskih pravdah nemške spise, a mož se za to ni brigal, nego je sredi meseca aprila vložil zopet za slovenskega fanta iz Do-slovič na Gorenjskem pri okrajnem sodišču v Beljaku nemško tožbo. Ta nemška tožba je naperjena zoper tvrdko, koje imejitelj je Slove* "ec, in ie tudi zastopnik te tvrdke slovenski odvetnik. Pri deželnem sodišču v Celovcu sc je dr. Vilfan izgovarjal, da je vložil zato nemško tožbo, ker so mu slovensko zavrnili. Sicer :c ta izgovor piškav, vendar vprašamo (Ir. Vilfana* zakaj je pri sodišču v Beljaku za slovensko stranko toži! slovensko tvrdko v nemškem jeziku?! Heil Wiillfahn! Rudar. Idrija. Pretečeno leto smo ožigosali tisto -umazano mokraško minupulacijo, ki so jo imeli z nakupovanjem in oddajo slanine. Letos moramo priznati, da naš glas ni bil zastonj in da smo na mokraško slaninsko borzo tak učinek napravili, da so cene od 10 do 15 kr. za kg padle, medtem, ko so se prej leta in leta v taki višini držale, da mora biti tisti primanjkljaj, ki ga je neki računovodja bratovske skladnice kot dokaz mokraške iznajdljivosti pustil, že stokrat Poravnan. V katero žrelo je ta denar zginil, o tem molči cela špehova zgodovina. Zanimivo ie tudi vedeti, da niso imeli mokrači o nakupu slanine nikakih beležkov. Mokraški kalo pri tej slanini je bil grozen. O tem pa'še nismo izpre-govorili zadnje besde. Okno v svet. Govor poslanca Gostinčarja v seji državnega zbora dne 10. maja 1908. Visoka zbornica! Pred nami leži načrt zakona, s katerim se ustanovi potom postavodajo ministrstvo, ki vsebuje zelo važne posle social-uo-političnega značaja. To ministrstvo je po nakopičenju socialno-politiških del, postalo ne-obhodna potreba. Naj se od te ali one strani godrnja, kakor hoče, dejstvo, da ie to ministrstvo nastalo iz stvarne potrebe, se ne more utajiti. Pozdravljam to jninistrtsvo vže s stališča, ker sc daje s tem priznanje države in postavo-daje poštenemu delu. Kajti, kjer se spoštuje delo, mora tudi delavec priti do popolne veljave bi spoštovanja. Škoda le, da se niso vsa socialno-politične zadeve pridelile delavskemu ministrstvu. Zelo rad bi videl, da bi sc ministrstvu priklopilo tudi obrtno nadzorstvo. Kar se tiče obrtnega nadzorstva, bi bilo želeti, da se kar najprej mogočo Postavno reorganizuje, kajti danes služi ta instii tucija bolj podjetnikom kot delavcem. (Pritrjevanje.) Zelo važno področje novega ministrstva je Vprašanje delavskih stanovanj. V današnjih dragih časih ne morejo delavci v mestih plačevati dostojnih stanovanj. Vslcd tega polagam ministru dela toplo na srce. z vso močjo podpi-rati delav. stanovanjska in stavbna društva. S fam sc lahko stori veliko dobrega za delavce bi obrtnike. (Pritrjevanje.) Mala obrt se izkuša po organizaciji braniti in povzdigniti in po dobri organzaciji obrtnega stanu se bo temu, ako bo imel tudi primerno strokovno organizacijo gotovo pomagalo. Zato mora biti naloga ministrstva dela, da pospešuje izobrazbo in organizacijo obrtnikov po praktičnih izkušnjah. Mali obrtnik naj vidi in dobi v tej instituciji svojo oporo. Zato priporočamo ministru dela, naj tudi po naših slovenskih pokrajinah vstanovi obrtne šole, katerih učni jezik naj bo jezik naroda, v čegar osredju se bodo ustanovile, torej na Kranjskem slovenske, v Istri in Dalmaciji hrvaške. Tovariš dr. Korošec je že v proračunskem odseku za Štajersko zahteval tako šolo, in jaz polagam ministru še enkrat na srce ustanovitev takih šol, ker se bo s tem pospešila povzdiga obrtnega stanu. (Tako je!) To ministrstvo pa tudi lahko veliko koristi kmetijstvu. Cestne in uradne stavbe so za kmetijstvo velikega pomena in če se bodo te stavbe izvrševale primerno in praktično, bo tudi tu zaznamovati velik napredek. Temu ministrstvu je prideljeno tudi pospeševanje tujskega prometa. V tej točki si dovoljujem opozoriti ministra na lep in krasen del zemeljske solne doline, to je Kranjska dežela z njenimi najlepšimi gorskimi kraji, podzemeljskimi jamami in krasnimi jezeri. V resnici čudežna dežela, ki ji je težko dobiti enake. Tujcu dobi za oko in občutek bogato hrano. V Toplicah pri Rudolfovem se nahaja naravno toplo kopališče, ki je obiskovano posebno po bolnih na protinu in ima čudovito moč ozdraviti to bolezen. Prosim toraj, da se spomni pri izvrševa-nju povzdige za tujski promet, bogato tudi moje ožje domovine Kranjske. Pa ne samo Kranjske, temveč tudi drugih južnih dežela, kakor Štajersko, Koroško, Gorico, Istro in Dalmacijo priporočam v tozadevno vpoštevanje. Opozarjam ministra dela na erarično rudniško ljudsko šolo v Idriji in prosim ministra, učiteljem te šole pustiti sedan'i značaj uradnikov in jim kar najpreje njihovo plačo zvišati Idriija ima s svetom zelo slabo zvezo in so živila še dražja kot drugod. Pri tej priliki si dovoljujem prošnjo, da se delavcem v državnih rudnikih, kakor tudi vsem drugim nastavljencem teh državnih pod'etij, posebno v Idriji, izboljša popolnoma njihov položaj. Prilično dovolite, da vas nekoliko zadržujem spominjam se na nekatere reveže ki so v Idriji in so svojčas žrtvovali svoje moči državi, danes pa od iste dobivajo malo provizijo, ob kateri jim ni mogoče živeti. Prosim gospoda ministra dela, da se zavzame za te reveže, in upam — do sedaj je bila vsaka prošnja in predstavljanje zastonj — da danes s tega mesta za te reveže nisem izgubljal zastonj besedi, in ne zastonj izrazil prošnje. Gospoda moja! Ne bom vus zadrževal. Končam in izjavljam: To ministrstvo je neob-hodna potreba za napredek in prospeh dela; zato bom gfasoval jaz in moji klubovi tovariši za predlogo. (Odobravanje.) Za Ijubljjnaske poštne uslužbence. je v seji državnega zbora dne 10. aprila stavil poslanec Gostinčar na trgovinskega ministra sledečo interpelacijo: Na ljubljanski pošti se razmere poštnih služabnikov in osobito pismonošev v popolnem pomenu besede neiznosue. Pismonoše raznašajo pisma trikrat na dan. zadnja odprava je zvečer ob šestih. Na to odpravo pisem, ki je pa precej odveč, morajo pismonoše čakati, ko so oddali popoldansko odpravo.Namesto, da bi po napornem dem dobil pismonoša pravočasno počitek in bi mogel doma pri svoji družini tudi vsaj pravočasno večerjati, pa mora zopet na cesto in stopnjice. Zelo težavno za pismonoše je tudi to, da §e krajevno za raznaševanje menjujejo prepogosto. Komaj se privadi svojega rajona, pa ga prestavijo drugam. S tem trpi pismonoša, trpe pa tudi stranke, ker zato dostikrat ne morejo dobiti pravočasno pošte. Da se odpravijo taki nedostatki, je nujno potrebno, da se nastavi dovolj osobja, ki bo moglo izvrševati vedno se množeče delo. Vkljub vsemu pomanjkanju osobja je letos c. kr. poštno ravnateljstvo v Ljubljani odslovilo nekaj provizoričnih uslužbencev, zato so morali ostali opravljati toliko službe, da jih je več zbolelo in se je vsled tega tudi enkrat ali dvakrat zakasnela odprava pisem. Odslovljeni so se sicer sprejeli nazaj, ker so jih nujno potrebovali, a dejstvo, da je za to trpela poštna služba, ukazuje previdnost tudi pri evcntuclncm štedenju. Podpisani vprašajo: »Ali so ministru znane službene razmere poštnih služabnikov, osobito pa pismonoš v Ljubljani ? »Kaj pa namerava storiti minister, da se te razmere korenito izboljšajo v korist službe in občinstva. Dunaj, dne 7. maja 1908. Gostinčar, Pogačnik, dr. Gregorčič, Povše, Ka-dlčak, Krek, Pr. Demšar, J. Roškar, Pišek. Grafenauer, dr. Korošec, dr. Hočevar, Jaklič, Tvaružek, Valaušek. Interpelacija poslanca Gostinčarja in tovarišev na pravosodnega ministra. V ljubljanski kaznilnici se nahaja sedaj šest provizoričnih paznikov, od katerih nekateri služijo že po več let, ne da bi postali definitivni, S tem, da se nahaja primeroma tako veliko število provizoričnih paznikov, je vsaj zadnjim skoro nemogoče postati stalnim. Za odpravo teh razmer bi bilo pač najbolje, da bi se sistemiziralo toliko mest, kolikor sploh paznikov potrebujejo. Podpisani vprašajo: Ali so ministru znane te službene razmere paznikov v ljubljanski kaznilnici? Ali hoče minister delati na to, da bo omogočeno vsakemu provizoričnemu pazniku vsaj v dveh letih postati definitivnim? Gostinčar, dr. Korošec, Pišek, dr. Hočevar, dr. Šušteršič. J. Roškar. Povše, Žitnik, Grafenauer, Pogačnik, Jaklič, Demšar, dr. Krek. Šuklje, dr. Gregorčič. Prvi majnik na Dunaju se je letos socialnim demokratom obnesel bolj klaverno. Sprevod v Prater je bil tih —- brez vsacega navdušenja. Nekoliko pozornosti so vzbudili kolesarji kakih tristo, ki so si ovili kolesa z rdečim papirjem, obesili par rogov na rame in so tako naredili samosvoj sprevod. Čudno je bilo videti nekatere »gospode« socialno demokraške poslance, ki so iz oken kavarne giedali »procesijo«. Nehote se človeku pri takem prizoru vsili v glavo misel: enakost, kje si? Delavec, ti pojdi na cesto, se razpostavljaj in demonstriraj — za svoje voditelje, ki te s posmehom na ustih gledajo iz kavarn, mesto da bi se enaki z enakimi udeležili manifestacije. Dunajsko občinstvo se je zelo malo zanimalo za to. V mestu se sploh ni poznalo, da je prvi mainik. »Špas« je drag in nič ne koristi, zato se tudi socialn idemokratje sami ne navdušujejo nič za to. Toda komanda je komanda, in socialni demokratje so tako svobodni, da morajo poslušati — komando. Z grozo in strahom so pričakovali v vseh državah Evrope leta 1890. prvega majnika> »Aliance antichriste« v podobi socialne demokracije je sklenila na svetovnem kongresu v Parizu leta 1889 praznik prvega maja kot delavski praznik. Krivonosi kulturonosci in njihovi ravnonosi pomagači so hoteli za svojo temne namene vjeti v svoje mreže delavstvo* Tieba je tedaj manifestacij. Pod vtisom strahu pred izbruhom velikih nemirov ali pa celo splošne revolucije sc je vršil tedaj prvikrat praznik prvega maja. Vse delavstvo brez razlike je v tistem tre-notju simpatiziralo s to mislijo. Kaj bi ne! Saj se ima po tej demonstraciji izvršiti toliko težko pričakovanih reči. Osemurni delavnik, splošna volivna pravica in cela vrsta drugih delavstvu koristnih naprav. Vsakdo je mislil, da mora v najkrajšem času nastati popolni družabni prevrat v korist delavskih sloicv. Toda, kakor vse gibanje patentiranih judovskih socialistov, tako je tudi piaznovanje prvega majnika prineslo razočaranje in prevaro. S. K. S. Z. Zastava S. k. izobraževalnega društva v Mekinjah se je včeraj blagoslovila ob velikanski udeležbi. Navdušenost velikanska, osobito med govorom deželnega in državnega poslanca dr. Jan. Ev. Kreka. Mnogo društev se je udeležilo slavlja z zastavami. LISTNICA UREDNIŠTVA. Zaradi binkoštnih praznikov naj se pošljejo dopisi prihodnji teden tako, da jih ima uredi ništvo že v torek v rokah. Izkaz darov za stavkajoče delavstvo tvornice lepa objavimo v prihodnji številki. Zaradi V n e b o h o d a smo morali zapostaviti več dopisov. f ..noša moč" I Tovarna Im za sfole izhaja vsak petek. Cena na leto 3 krone. Cene inseratom so: |za male 6stopne oglase: 6 vrstic 70 v.,' 12 vrstic 130 v., >8 vrstic 180 v., 24 vrstic 220 v. 3stopne oglase računamo: 1 krat 9 v. petit vrsta, 2 krat 7 v. petit vrsta, 3 krat 5 v. petit vrsta. Franceta suiseljna na Bregu, n. Borovnica, Kranjsko izdeluje 2805 26- 2 vsakovrstne stole P od preprostih do najfinejših po Uredništvo in upravništvo „ N a š e m o Č i “ Kopitarjeve ulice štev. 2. - najnižjih cenah brez konkurence. 'lustrovan cenik pošlje se na zahtevo zastonj in franko. Delavke in delavci pozor! Najcenejše dežnike in solnčnike domačega izdelka priporoča po najnižji ceni in najboljši kakovosti Josip Vidmar v Ljubljani Pred škofijo št. 19, — Stari tig št. 4. Prešernove ulice št. 4. Popravila točno in ceno. 9 f A. Lukič Cene brez konkurence! 17 m Ustnov-Ijeno let 1862. xz Ustanovljeno leta 1845 Ljubljana, Pred škofijo 19. priporoča svojo veliko zalogo izgotovljenih oblek za dame, gospode, dečke in deklice po najnižji ceni. Solidna postrežba! Milko Krap e£ urar Podružnica Resljeva cesta PrcJ g* Jos Černe T • L1 • * v L ubliani*^ ne. d c prej Podružnica eva cesta št. 2 prej £• Jos. Černe. Jurčičev trg štev. 3, pri železnem mostu priporoča svojo bogato zalogo zlatih, srebrnih, tula> in nikelnastih ur, verižic, stenskih in nihalnih ur, uhanov in prstanov Kupuje in zamenjava staro zlato in srebro. Gosp. urarjem v mestu in na deželi priporočam izredno veliko svojo zalogo fournitur. Glavno zastopstvo za Kranjsko zaloga strun za nihalne ure v vseh dolžinah in debelostih. JOS. RE1CJ1 Edini zavod za kemično čiščenje obleke ter za-storjev, barvarija In likanje usnja -= IJ»»* r -----------------------— Poljanski nasip — Ozke ulice št. 4. Sprejemališče Šelenburgove ulice štev. 3. Postrežba tožna. Solidne cene. Pozor, slovenska delavska društva! m Gričar & Mejač Ljubljana, Prešernove ulice 9 priporočata svojo največjo zalogo zgotov= Ijenih oblek za gospode, dečke in otroke in ---------------— ‘PUr* novosti v konfekciji za dame. Kupujte svoje potrebščine pri znani in priporočljivi domači manufakturni trgovini: I Česnik & Nlilavee (pri Češoiku) Špitalske ulice Ljubljana Liogarjeve ulice v kateri dobite vedno v veliki izbiri najnovejše blago za ženska in moška oblačila. » * * Postrežba poštena in zanesljiva. Cene najnižje. I lini/tč 'i'- iyasnilcnityoselin».yila&iO. Ivan Podlesnik ml. Priporoča svojo trgovino s klobuki in-čevlji \’ < vv l ■ VJvh C->\- 1-K>. S/> 7 ->• -/it. -/A< bUtt-i u&t t-s< V".\ .v> y>.s v>.\ v>.\ >w« ^*r/< >va nv-a .v> y^.\ NV/, W«/V it m.. mm Velika zalo$a CD Solidno blajo GD Zmerno tene Y-*\ m Izdajatelj in odgovorni urednik Jožef Gostinčar Tisk Katoliške Tiskarne.