III. KONGRES psihologov Jugoslavije
V	dneh od 25. do 28. oktobra svečati še več pozornosti uvaja-1967 se je v Beogradu zbralo mju učiteljev v objektivno oee-?koli 500 psihologov iz vse dr- njevanje, giede na težo, ki jo raz-?&ve na svojem III. kongresu. Po ni forumi pripisujejo ocenam pri j^evilu udeležencev, ki poklicno svojih odločitvah.
Jj6Jujejo na najrazličnejših pod- Na simpoziju z naslovom Spo-•očjih (znanstveno-raziskovalno sobnosti, ki ga je vodil prof. dr.
'telo, pedagoško delo na srednjih, Borisav Stevanovič, so se vrstili 'Jlšjih in visokih šolah, delo v in- referati, ki so obravnavali današ-'testriji, na klinikah, šolah, vzgoj- nje stanje raznih teorij na pod-teh in poklicnih posvetovalnicah 111 drugod) ter po obsegu in raz-te>likosti obravnavanih, tem, je Omenil kongres pomemben ko-tek naprej v afirmaciji te zna-jtesid, ki ima pri nas še relativno ‘teatko tradicijo, kot je v uvod-t!em nagovoru poudaril predsed-tek kongresa dr. Baja Bajič.
Možnost rednega študija psihologe se je uveljavila na treh jugoslovanskih univerzitetnih sredi-Scih šele po letu 1950.
V	uvodnem plenarnem preda-tetoju z naslovom »Socialna psi-hoiogija in socialistični humani-
je dr. Rudi Supek prikazal_________________„___,___	__ __________________ ______ _________ r_______...____t.-
^Sodovinski razvoj obravnavanja ročju vplivamo tudi na razvoj na načela uresničujemo v življenju, vsem v skladu z novimi interesi
Niti programsko niti finančno
še nismo izostrili odnosa skupnosti do družbenih služb
ročju strukture sposobnosti (kateri so osnovni sestavni deli sposobnosti, delež splošnega, specifičnih in posameznih faktorjev, prispevek faktorske analize k razjasnitvi teh vprašanj, zaključki ameriških, sovjetskih in drugih avtorjev). Obenem pa je bila dokaj podrobno obravnava-
Sindikalna aktivnost se je — po vaših ugotovitvah na II. seji plenuma republiškega odbora (18. oktobra letos) — zadnja leta močno odvijala predvsem v forumskih okvirih sindikatov, ali z drugimi besedami oslabila in natrgala se je organizacijska zveza s članstvom. Nam se zdi ta ugotovitev dokaj pomembna ih bi radi vedeli, kaj bo novo vodstvo republiškega odbora ukrenilo, da se to stanje popravi. Najšibkejša točka naše organizacijske povezanosti s član-
Razgovor s predsednikom republiškega odbora sindikata delavcev družbenih dejavnosti tov. Slavkom Bohancem
več opazovalec ali zgolj odobravajoče občinstvo, kadar gre za stališča	sindikalnih	organov,
ampak	samoupravni subjekt
družbenih in ekonomskih gibanj. Postati takorekoč čez noč človek — da rabim znano prispodobo, niso majhne stvari. To spremljajo hude človeške stiske, omahovanja in omagovanja, tožbe za minulostjo in podobno. Spoprijeti se je treba s podedovanimi stanji in odnosi, končno pa tudi s sa-
na druga, za pedagoško delo po- stvom je gotovo sindikalna po- mim seboj. V teh stiskah priča-
^	---- j- -- cjnjžnica. V zelo kratkem času kuje članstvo pomoči od svoje.or-
se je namreč nekaj bistvenega ganizacije, prav posebej seveda spremenilo: Če smo se do nedav- od sindikalne podružnice, ki jim
membnejša plat problema, to je vprašanje nastanka in razvoja sposobnosti, faktorjev in pogojev tega razvoja, dalje vprašanje transfera v ožjem smislu — koliko lahko z razvijanjem in vež-banjem sposobnosti na enem pod-
nega zavzemali za družbeno sa- je najbližja. Resnica pa je, da
moupravo na širšem družbenem planu, smo danes pred neposredno nalogo, da sprejeta splošna
na to nismo najbolj pripravljeni. Dosedanja delovna usmeritev sindikalnih podružnic ni bila po-
teteblema odnosa posameznik — teiižba in poudaril vlogo, ki jo ‘tea psihologija kot znanost na ^telašnji stopnji socialističnega riUžbenega razvoja pri soustvar-Jtevju take družbene skupnosti, ki najbolje odgovarjala resnič-tern človekovim potrebam, skup-'testi, ki bo resnično humanizi-
fana.
,, Delo kongresa je bilo zelo zgo-teno, saj so se v 3 dneh zvrstili ^rrrpoziji o ocenjevanju, o spolnostih, o psiholoških proble-I *h samoupravljanja in o psiho-°skih vidikih utrujenosti, ob-Jtem pa so delovale sekcije za .'teo, pedagoško, razvojno, klindč-i • industrijsko in socialno psiho-
40“* •
ki
drugih področjih, pod kakšnimi Naše članstvo sedaj ne more biti članstva. Nedavno opravljena
!°®jo. Na tem mestu lahko
ratko prikažemo le tisti del pridevkov, ki se neposredno dotika-pedagoške in šolske probie-
Vke.
. Na simpoziju »Metodološki 'pteiemi ocenjevanja znanja in j Ustnosti učencev,« ki ga je vodil *r°f. dr. Ivan Toličič, so se zvrtela poročila o raziskavah meha-' lizmov, ki vplivajo na. objektiv-te>st šolskega ocenjevanja. Dr. A. ^stojčič-Bujas je v svoji raziska-te (Kakšen razpon znanja pokri-?ajo nominalno iste ocene) ugo-“tehjala, do kolike mere ista oce-jte v različnih šolah in razredih Prekriva enak obseg znanja

Urjenega na objektivni način).
ova se je izkazalo, da se oce-.“vanje v precejšnji meri prila-nivoju razreda oziroma šole, je npr. za objektivno enak znanja v »dobrem« razredu Peneč dobi! oceno 2, v »slabem« 4 ali 5. Težnja po izenačeva-Jr* Paralelk znotraj šole je torej s tega vidika upravičena,
Wnem Pa bi bil° treba dati uči‘ ^■lem v roke čimprej teste zna-za vse predmete, saj lahko
mnenjska raziskava med našim članstvom očitno kaže na ta razkorak. Seveda ne velja ta ugotovitev samo za sindikalne podružnice, ampak tudi na svojstven način za višje sindikalne organe. Strniti progresivne interese članstva, ki se porajajo v novih družbenih pogojih, v organizirano akcijo, je ena izmed glavnih nalog republiškega odbora, vsebinska usmeritev in organizacijska učvrstitev baze pa njen najpomembnejši sestavni del.
Ali so gornje ugotovitve osnova predloga programa republiškega odbora za obdobje 1967-68?
Niso edino izhodišče. Program, ki ga je sprejel republiški odbor, smo zgradili tudi na tezi, da moramo doseči enotnost akcije, in to od republiškega odbora do sindikalne podružnice. S tem seveda nismo hoteli restavrirati stare prakse, ko so centralni organi odrejali naloge nižjim. Zavedali smo se le dejstva, da smo v preteklosti zanemarili enotnost nastopa celotne organizacije, kar je povzročilo, da smo
in pravic. To je torej zelo skop prikaz treh osrednjih vsebinskih nalog, ki smo jih dali v prvi plan enotne sindikalne akcije.
Kako bo sindikat to vsebino skušal uresničiti? Enakovredno se bomo morali organizirati na vseh samoupravnih nivojih, to je v delovni orga-
dobili takšno organizacijsko predsednik republiškega odbora
Dunajska posebna šola za telesno prizadete otroke
pogoji pride do takega, za šolo iz. redno važnega transfera (referati dr. Stevanoviča, dr. Fulgosija, dr. Krstiča, dr. Momiroviča).
Skupina referentov je v okviru tega simpozija poročala o eksperimentalnih raziskavah, v
rezultat kot element ocene katerih so skušali vplivati na raz-'stveno pripomore k objektiv- voj te ali one skupine sposobno-“Isernu ocenjevanju.	sti oziroma spretnosti in navad in
v,. Učitelj — ocenjevalec pa ima so dosegli večinoma ugodne re-testom znanja določene zultate: dr. R. Kvaščev, Zveza
l>ri
SODOBNE DUNAJSKE RAZGLEDNICE
Razstava »Dunaj — mesto dela, mesto umetnosti« v ljubljanskem narodnem muzeju
Potem ko so si potujočo raz- prvi avstrijski park za slepe, v
strukturo, ki je delovala spontano, neusklajeno in razbito. Z enotnostjo akcije želimo doseči novo kvaliteto odnosov, ki bi na osnovi demokratičnega dogovora, živih vezi med članstvom in organi, vplivov od spodaj navzgor in obratno, omogočili večjo učinkovitost sindikalnega dela. Zavedamo se, da enotnost akcije ni mogoče doseči z dekreti, ampak s trdim in z življenjem povezanim delom. V programu je zato načelo enotnosti akcije izpeljano tako, da so naloge, ki jih z njim sprejemamo, obveznost republiškega odbora in njegovih organov, toda le napotilo in usmeritev občinskih odborov in sindikalnih podružnic. Pri tem je seveda najpomembnejše dvoje: ali smo pravilno izbrali vsebino enotne akcije in ali se bomo dobro organizirali, da jo uresničimo.
Za kakšno vsebino dela sindikatov torej gre, bolj konkretno?
Pred nami je razsežna problematika družbenih služb. Njihovo dejansko stanje, težnje delavcev v njih in zahteva družbene reforme — to je osnovni trikot, v okviru katerega smo izbirali vsebino. Smo namreč v času resnične praktične preizkušnje vse
sindikata delavcev družbenih dejavnosti Slovenije prof. Slavko Bohanec
nizaciji, občini in republiki. Mimo te zahteve ne moremo, saj npr. družbenega dogovora v šolstvu ne more uresničiti samo republiški odbor ali samo sindikalna podružnica, ker se o šolstvu odloča v samoupravnih organih šol, v temeljnih izobraževalnih skupnostih in republiški izobraževalni skupnosti. Nujna je torej delitev funkcij. Naš program skuša to upoštevati. Glavne naloge Sindikata specificira posebej za podružnice in posebej za občinske odbore ter republiški odbor. Za takšno enakovredno obravnavo na vseh nivojih pa smo organizacijsko šibki. Republiški odbor se je že odločil za vrsto ukrepov, ki bodo, upam, sedanje stanje izboljšali. Predvsem pa bo vse odtisno od pripravljenosti članstva, da se dejavno vključi v ta prizadevanja. Ker verujem v to, sem prepričan, da bomo kos nalogam.
Cesto slišimo mnenje, češ da sindikat v delovni organizaciji ni več potreben: kakšno je vaše mnenje o tem?
To mnenje je močno razširjeno prav v družbenih službah. Pravijo, da sindikat ni več potre-
ga tistega, kar smo sprejeli kot ben zato, ker so njegove naloge
smer našega nadaljnjega razvoja. Novo in boljše se uveljavlja le polagoma in včasih celo z veliko težavo. Na vsakem koraku so prisotni pogledi in hotenja, ki često teže ali k mirovanju doseženega ali k restavraciji nekoč v praksi
prevzeli samoupravni organi. V manjših delovnih organizacijah pa sindikat ne more dobiti svoje prave vloge, ker se o istih stvareh isti ljudje za isto mizo ne morejo pogovarjati enkrat kot samoupravljavci, drugič kot člani sin-
M?d drugir ^	staV0 °	o*«1 katerem najdejo sprostitev v ena-
^ °ceni upošteva ne le pravil- sobnosti mišljenja 111 razvija j dalj prebivalci številnih evrop- ki meri mlajši in starejši prebi-, S a.mrNco, 4,. j:	nhrp snosnnnosti m is nem a učen- i _________.l __ •	___ ,	,	,	...
VČc^^Pak tudi delno pravilne obče sposobnosti mišljenja učen- mest, se je na povabilo me- valci mesta, domovi za stare in u Ceve odgovore. Dr. A. Krko-	sta Ljubljana zaustavila tudi v onemogle. Pa skrb za rekreacijo,
ta>i? J- Gregorač sta poročala o ustvarjalnih sposobnosti pri otro- naš. republiki_ v mestu> ^ so ga zdravstveno preventivo
Wkavah v zvezi z novrni tipom cih 10 m 14 let kot vzgojni pro- žg y preteklosti vezali z Duna_ mestna sekcija za oddih posije	kArak „
Pri .kateLem..™OT?	i«n tesni stiki. Že bežen pogled vsako leto 3000 otrok na 30-dnev- Sa^mžbent reforme in sf š
otrok:
pošlje
boljših odnosov. Razumljivo je, da se naša organizacija s takšnimi tendencami ne more sprijazniti in stopa na stran vseh tistih, ki si prizadevajo, da družbene
„Jteec med~danimi'možnostmi ob vežbanja v struktuiranju učne gi naiti poleg pravilnega tudi snovi (v srbohrvatskem jeziku m
.	___ .	t ...•rcrrvrimHrnl no	snrvctrvKnr
v našo kulturno zgodovino opo- no letovanje, zarja, da je bil Dunaj študentov- Poseben oddelek
absurdnf odgo-* zgodovini) na razvoj sposobnosti zarja, ua je mi i^unaj siuu^iiov- ™fUen oaaeieic razstave je nQ mest(> in spoštovanje vse sam
5' .fiSS «SrS»	1*™.=, Trans,« te	I?'knlt™	«*.
nja idealizacija družbenih procesov, včasih pa tudi zagovor nedelavnosti. Samouprave pa najbrž še ne kaže idealizirati. Dokler bo taka, kakršna je, sindikat ne bo brez dela. Toda čimbolje bo delal, tem hitreje bo samoupravo tudi svojim delom zagotove pomemb- razvijal, s tem pa ukinjal tudi
vse samega sebe Res je, da je člo-
f > ^veS^tuTbllf akdvi-	na p^dročj^sodalnto^sposobnc-	basadorjev znanosti in 'kulture,	»slovi daleč prek meja Avstrije«,	teto dela‘in	nTegovo" vrednotenj	osebnost^VprTšljjo^pa	j^alf j
^čeve miselne funkcije	sti (to je sposobnosti znajdenja v	Vtisi podobe tega mesta so živeli	Podatki pravijo, da so abso ven-	je	v	ospredju	naših	prizadevanj,	že	uspel	odprav	ti	vzroke	v	sebi
žuu .? Učiteljevo oceno kot re-tradicionalnega testa.
T- Grgin je^v svoji štu-	.
^Sc^znLja fnle skušal S^posobnos/učenc^^njiho- svojo ustvarjalnostjo pridali svo- sebne »ženske« poklice. Med temi n^n'j‘e dela.“Pomembn;jšega‘k^ moupravo. OkjTdelovne'organiti^' razlaso za to noiav Dr R vo kritičnost, ustvarjalnost in jim levrsten pecdt.	^ zavodi je znana zlasti dunajska raka napre; od proračunskega zarije je lahko zanj začaran
pevski je m^ drurini ana-	daje pozitivna stališča do prido-	Dunaj ki so nam ga v šoli	mestna modna sola, ki je svoje	------------------------ -
‘iz,v.,	je mea aru0un ana	bivanja novega znanja. Seveda	predstavljali navadno zgolj kot	izdelke predstavila tudi na tej
tu ne gre za bistveno vplivanje	mesto glasbe in lepih umetnosti	razstavi. Mesto Dunaj je dalo
na osnovne dispozicije in spo-	sploh, prikazujejo panoji, raz-	pred nedavnim tudi brezplačno
sobnosti učencev, ki se v veliki	stavljeni v dvoranah ljubljanske-	zemljišče, na katerem bodo po-
Te študije so eksperimentalno Podolju ^^karju’ Mostiču ^Ekfr’	učne iavcde^oMicne^in^bS^	službah nagrajevanje po delu le	polnost omogočena.	Bistveno
dhrima^o^d^ne to°?osSredu5 moti Mr. Prenašali so njegovo	izobraževalne tole, in posebej de-	gorimo o programu to nj^ovfh	volT^močan, ^ t0re'1’	ah d°'
• mi. kulturo k nam, obenem pa mu s	kletom — v učne ustanove za po-	sestavinah kot izhod:išču Za vred.
je
dovolj sposoben spremljati odnose in razvijati sa-
uzir.''1»vjsKi je med drugim ana-koiw. dihanje šolskih ocen med
&
in koncem šolskega upravičenost tega nihanja. M. Petrič je dokazoval
Narodnega muzeja (razstava stavili trgovsko akademijo, denar
lillill	sSil™
S^Ciji _ drn t Toiiči» Vpliv vijejo elemente ustvarjalnega, zgodovinski razvoj
i -4-4x  	na sn nn nns.amp7niJ
>ijp,,®ga uspeha učencev na oce-
”	11 ^ ......... lastnosti, in
pričujočega
njihovih
fljS^ek avtorja ^	.	.
ho^ a’ Zveza med šolskim uspe-.Vm .ln ocenjevatijem učnih na-tehnike.
^ključkih simpozija je bilo 0(1 ,,-...ru§irn poudarjeno, da se
kritičnega mišljenja, učnih spret., pa so po posameznih oddelkih po- goškem inštitutu, za glasbeni nanesti itd., da bodo znali pridob- nazorjena v slikah in modelih raščaj pa skrbi vrsta šol od kon-Ijeno znanje uporabljati tudi v posamezna področja življenja, kot servatorijev do posebnih pevskih novih situacijah. Kot zelo pozi- npr. razvoj medicine in tehnike, šol.
tivno stran tega simpozija je dr. upodabljajoče umetnosti, književ- To in še marsikaj lahko raz-Stevanovič označil dejstvo, da so nosti in gledališča idr. Tisto, kar beremo iz razstavnih panojev in na njem sodelovali s prispevki v prvi vrsti pritegne obiskoval- spoznavamo iz diapozitivov, ko-
Vaj^ltrija na področju ocenje-'telež Z^° dosti zahteva, da pa je je
Ki i . dosti rvromnln n n,m rvAi rin ZRT
načina financiranja še nismo na- krog, če se ne posluži impulzov redili. Prav tako še nismo niti od zunaj. Zakaj brez.le-teh obrav-programsko niti finančno izostri- nava iste stvari z istimi ljudmi ob li odnosa skupnosti do posamez- isti mizi ni le sindikalen, ampak nih družbenih služb. Doseči druž- prav tako tudi samoupraven dolg-beni dogovor, ki bi omogočal no- čas. Sindikat je v manjših delov. vo kvaliteto dela na osnovah na- nih organizacijah edina organizi-graditve po uspehih in ki bo rana sila, ki take impulze in po-pravilneje vrednotil delo delav- moč lahko nudi. Sicer pa moram , . . .	,	cev v teh dejavnostih, je ena iz- ugotoviti, da so nosilci takih
mesto potem izpopolnjujejo na mestnem peda- med pomembnih nalog našega mnenj resda posamezniki, saj .	~~	' sindikata. Podobno pozornost bo- smo z mnenjsko raziskavo ugo-
mo tudi posvetili samoupravni tovili, da kar 90 “/o članstva me-praksi. Očitno je, da je odprtih ni, da je sindikat potreben v de-vrsta teoretičnih in praktičnih lovnih organizacijah. Ni dvoma, vprašanj in da smo često priča da se prav v njih vse bolj dogajajo pomembne stvari, za katere je življenjsko zainteresirano naše članstvo. Mislim, da prav zaradi tega moramo zavreti tendenco, da se več delovnih organizacij
tako psihologi kot pedagogi. čevo pozornost, je socialna skrb mentiranih s predavanji. Svoje-Tudi med referati na sekcijah za prebivalstvo tega mesta: To vrsten vodič po mestu Dunaju pa bilo veliko takih, ki so bili so moderni stanovanjski bloki (za je maketa mesta, opremljena z hib?eri d°sti premalo pbmočir da	zanimivi s pedagoškega stališča,	petino teh — 158.670 stanovanj je	lučkami. Le-te zasvetijo ob pri-
teni zahtevam tudi kos. Kot	Naj naštejemo samo nekatere:	dala denar dunajska mestna ob-	tisku na gumbe, razvrščene v
[h0mojke pri ocenjevanju bi	M. Vujevič, Ali lahko profesor s	čina), šole, varstvene ustanove za	krogu pod barvnimi slikami vseh	.	 ,	...	__	  „„„„	UL,alctja)
Da r,®boval teste znanja, obenem	svojim načinom dela pomembno	šolarje, moderni zavodi za teles-	pomembnejših ustanov in kultur-	upravna zaščita	našega članstva, vrnemo sindikat v delovno	orga-
morale kadrovske šole po- (Nadaljevanje na 7. strani) no in duševnq prizadeto mladino, nih spomenikov.	M. K. nie^ovih samoimraimUi
pačenju in izigravanju družbeno-samoupravnih norm in odnosov.
Nadalje smo se odločili tudi za nalogo, ki je v nekem smislu že sestavina prejšnjih dveh, a vendarle še vedno tako specifična, združuje v velike sindikalne poda jo je dobro posebej poudariti družnice oziroma se zavzeti, da obravnavati, in to je samo- tam, kjer'taka praksa že obstaja,
M. K. njegovih samoupravnih dolžnosti nizacijo.
Predlogi in pripombe za enotne osnove meril za financiranje dejavnosti vzgojno izobraževalnih zavodov
Dne 27. 10. 1967 je bila v Ljubljani razširjena seja Skup-	pri	srednji izobrazbi zviša	dobo-	nosti za ravnatelja je potrebno
os i gimnazij SR Slovenije, kjer so bili navzoči ravnatelji	dek	za 30 %, pri višji za	26 %,	upoštevati eno- in dvo-izmenični
vseh gimnazij iz Slovenije. Ena od točk dnevnega reda je	pri	visoki pa le za 23,8 %.	Takš-	pouk. Prav tako je potrebno upo-
ia tudi razprava o omenjenih tezah, objavljenih v »Pro-	na	uravnilovska tendenca	je v	števati, da se v šolah z manj od-
'c, l?,®m delavcu«. Na razširjeni seji UO Skupnosti gimnazij nasprotju z načelom nagrajeva- delki ne priznava administrativ-o mii sprejeti naslednji predlogi:	n ja po delu, katere bistveni ele- nega delavca, in bi morala zato zah-
Upravni odbor je ugotovil, da — V merilih ie treba unošte- ment je prav pri vzgoji kvaliteta tevnejše administrativne, finanč-e.	____•!_ ^	.	dC trcDa uposte -J-.0 osnovi 7.nama in tzktl^pni nn in nnravnp nocln iznnlnipvati
21—
vrst
fuveljavil razpon med srednjo in ki so v manjših krajih, kjer je visoko izobrazbo v višini 40 % direktor Še širše družbeno anga-(višja je na sredini, t. j. 20 %), ,žiran. Ravnatelj se v današnjih
se zagotavlja načelo zavodov, da se na ta način zago-osnov za vrednotenje tovi vsa potrebna sredstva za nji-
sfednjem0^ prccka®arkk ^ez v na‘ vati specifičnost posameznih
—	da enotnih
vzgojno-izobraževalnega dela; hovo dejavnost.
—	da izhajajo merila iz de-
lovnega programa posameznih KONKRETNI PREDLOGI: zavodov to je iz vsebine vzgoj- 1. Uvod, 3. odstavek govori o nega dela, iz stopnje izobrazbe delovnem programu. Potrebno je in delovnih izkušenj prosvetnih definirati, kaj so »drugi progra-delavcev;	mi vzgojno-izobraževalnega de-
—	da se kljub enotnim krite- la«,
njem ne krni samoupravnih pra- 2. V poglavju A I., 2. odstav-J1?. ^ no*'ranP delitvi osebnega ku je potrebno konkretno opre-^	. v Posameznih zavodih, deliti, kaj predstavlja delo v tež-
POMANKLJIVOSTI v tezah jih delovnih razmerah, pa so naslednje:	V istem odstavku dodati za;
—	Teze izhajajo predvsem iz »... delo v kombiniranih oddel-problematike osnovnih šol in ne kih osnovnih šol, delo v težjih upoštevajo obveznih in dodatnih razmerah« še »delo v srednjih dejavnosti ter zanje potrebnih šolah s specializiranimi oddelki, sredstev za srednje šole. Enako laboratorijskim in kabinetnim kot osnovno šolo je potrebno z poukom' in poukom v delavni-merili ovrednotiti tudi specifiko cah«.
srednjih šol.	3, Ker še ni predpisa o nor-
Smatramo za dolžnost, da mativih za število učencev v od-	cririctva on svnbb meVilih «
opomnimo na vse dejavnosti, ki delkih in skupinah za laborato-	sredstva po svojih merilih.«
so se že razvile na srednjih šo- rijski in praktični pouk v sred-lan in za katere so šole že dobi- njih šolah, predlagamo, da se vale sredstva: kabinetni in labo- vstavi v A I. točki c) ratorijski pouk, sprejemni in za-	»v srednjih šolah:
ključni izpiti, mentorstvo za svo-	— za oddelke 20—30 učencev
hodne aktivnosti, delo z mladino,	— za skupine do 15 učencev.«
strokovno izpopolnjevanje učite-	4. Na osnovi 3. odst. 45. čl.
Ija. Merila občinskih skladov so Zakona o srednjem šolstvu bi bi-že doslej upoštevala povečan ob- lo potrebno priznavati 20-umo
na osnovi znanja in izkušenj. ne in upravne posle izpolnjevati Zato predlagamo, naj bi se direktor sam. Sole z manj oddel-
med začetno dobo In 25-letnimi izkušnjami pa v višini 60 %.
Razpon 1:1,4 je stimulativen za pridobivanje izobrazbe, razpon 1:1,6 pa je primerno nagrajevanje pridobljenih izkušenj in sposobnosti pri delu. Ti razponi naj bodo (procentno) enaki za vse tri kategorije izobrazbe.
7. Predlagamo, da se za spe-fične dejavnosti srednjih šol, kot so sprejemni in zaključni izpiti, mentorstvo za svobodne aktivnosti, delo z mladinsko organizacijo, strokovno izpopolnjevanje učiteljev, proizvodna praksa itd. vnese določilo kot predzadnji odstavek A I. 2) naslednje:
pogojih mora ukvarjati razen z učno-vzgojnimi problemi še z ma-terialno-finančnimi, administrativnimi, upravnimi, investicijskimi in drugimi problemi, Zato predlagamo nižjo učno obveznost za ravnatelje srednjih šol:
»Za ravnatelje gimnazij in
—- za 12 ur tedensko pri 20 oddelkih
—	za 16 ur tedensko pri 25 oddelkih
—	oproščen v šolah z nad 25 oddelki
To znižanje velja za pouk v eni izmeni. Kjer pa je pouk v dveh izmenah, naj velja za pomočnika ravnatelja znižanje:
—	za 8 ur tedensko
12 oddelkih
—	za 12 ur tedensko pri 16 oddelkih
—	za 16 ur tedensko pri 17— 22 oddelkih
—	oproščen v Šolah z nad 22 oddelki
9. Računovodstvo
srednjih šol se prizna znižanje strativno delo je na mali šoli po učne obveznosti:
—	za 14 ur tedensko pri 1—4 oddelkih
—	za 16 ur tedensko pri 5—7 oddelkih
—	oproščen pri delkih.«
Pri določanju učne obveznosti
včč pa 1/12 delavca na vsak oddelek.
10. Predlagana podlaga za obračun sredstev za OD učiteljev ne more dati realnega izračuna povprečne vrednosti pedagoške Ure, ker ne upošteva, da na šoli ni mogoče vseh profesorjev obremeniti točno z 22 urami, ampak naslednje lahko nastane diferenca pri enem predmetu tudi do 8 ur. Sole ne pri 10— morejo nastavljati profesorja z 1/3 obveznosti. Prav tako pa za 13— nekatere predmete (npr. ma-fi) ni dovolj kadra in je potrebno šolski program izpolnjevati z do« polnilnimi urami. Torej bodo šole vedno imele določeno število upravičenih nadur, ki niso v na« admini- sprotju z zakonom o srednjih šo* lab. Zato naj bi bila osnova za
vsebini enako kot na večji šoli, določanje sredstev za OD učite-
razlikuje se le po obsegu dela. Nujno je poenostaviti predvsem knjigovodsko poslovanje na šo-
Ijev število pedagoških ur po predmetniku šole, ločeno za sred* njo, višjo in visoko izobrazbo po
lah. Vendar pa bi ostalo še vedno dejanski izobrazbeni strukturi.
8 in več od- toliko finančnega in administrativnega dela, da bi bilo potrebno priznavati administrativno moč
za pomočnika ravnatelja predla- tudi manjšim šolam. Predlagamo, »Izobraževalna skupnost pri- gamo upoštevanje ene oz. dveh da se šolam z 1—4 oddelki prizna
znava srednjim šolam za doda- izmen in naslednje ten obseg dela po programu po- učne obveznosti:
— za 8 ur tedensko pri 12— 8. Pri določanju učne obvez- 15 oddelkih
zmanjšanje honorarna moč v višini stroškov nazij Slovenije.
Vsi omenjeni predlogi so re* zultat predhodnih razprav^ n3 gimnazijah ter obširne in temeljite razprave na razširjeni seji Upravnega odbora skupnosti gim-
polovice tajnika šole, šolam s 5— 12 oddelki ena administrativno-finančna moč, za vsak oddelek
V Ljubljani, 8. 11. 1967.
Skupnost gimnazij SR Slovenije
Rešitev vidimo le v enotnem financiranju šolstva
seg dela gimnazij in strokovnih obveznost za predmete s šolski-sol m s tem družbensj in vzgojno mi nalogami, programi in vajami
Te dni šmo prejeli povabila Iz benem vrednotenju vzgojno izo-raznih strani, da naj do konca braževalnega dela. Učitelji so oktobra pošljemo naše pripombe mnenja, da bi tako formulirana k Tezam. Mnenja smo, da je ta sprejeta merila samo uzakonila
ni, pozabljeni In zaradi ozkosti meril onemogočeni, da bi lahko uspešno skrbeli za modernizacijo pouka. Ostali bodo zaprti v zača-
iih izpeljali iz razpravljanja 0 Tezah:
1) rešitev iz kritičnega polo* žaja šolstva v naši republiki vi
funkcijo srednje šole. Neupošte- v laboratorijih oz. kabinetih, kjer rok prekratek, da bi lahko kolek- obstoječo diferenciacijo v finan- ranem krogu, iz katerega ne vi- dimo samo v enotnem financira-
tivi dali konstruktivnejše pri
vanje dosedanjega povečanega ni laboranta ali asistenta. To se	-
obsega vzgojnega dela in pravil-	v praksi že ves	čas izvaja in je	P°mbe.	saj	je	potreben	čas	za te'
nega vrednotenja tega dela bi	bilo pred časom	tudi	predpisano.	mel.iito	poglobitev	v	vsebino	in
pomenilo korak nazaj.	5. Za priznanje delovnega me-
—	Teze ne dajejo realnih kri- sta knjižničarja naj se uveljavi terijev za nagrajevanje kvalitete dosedanji kriterij 6000 knjižnega dela. Ce bi se uveljavili formal- fonda, ker ni mogoče evidentirani šolski uspehi kot kriterij za ti vseh prebranih knjig (dijak si določanje kvalitete šole, bi lahko knjigo izposodi, berejo jo pa tri-
prišlo do nerealnega ocenjevanja, jej pet ali več). Delo knjižničarja ^	UH razpolago, 01 ono aetriar
Prav tako_ je modernizacija po- pa ni le izposojanje knjig, pač pa dovolj casa 23 temeljit razgovor, zadela aka največkrat odvisna od zuna-	je njegovo delo	tudi	mentorstvo
njih faktorjev, ki dajejo ali pa ne	in svetovanje	za	izposojanje
dajejo sredstva za nabavo učil In knjig, za seminarske naloge itd. opreme, ki so potrebna za sodo- Poleg tega pa je 6000 knjig že oen pouk. Zato bi bilo potrebno strokovno priznan normativ za izdelati objektivnejše kriterije za samostojnega knjižničarja, ocenjevanje kvalitete dela posa- 6. Ugotavljamo, da so razponi meznih šol; v cejoti pa bi morala med srednjo, višjo in visoko izo-kvaliteta dela šole imeti večjo brazbo ter razponi med začetni-i^iogo pri kriterijih ^ za delitev ško dobo in 25-letno prakso pre-sredstev, kot	jo	določajo predla-	občutno pod vplivom uravnilov-
gana merila.	ke. Posebno pri vzgojnem delu
-	Preden	se	dokončno sprej-	so izkušnje in usposobljenost, ki	slovensKe	0nC1ne eosnoflarsi«
mejo merila	za	financiranje, je	se pridobi s prakso, izrednega po-	enak^m^ne in	bodo lS^ enot
nujno, da izda sekretariat za kul- mena in jo povsod po svetu tudi no daS enakomalo sred^tev
m prosveto vse normative, primerno stimulirajo. Samo v ilu-
nakazana merila Tez. Vsaka bežna ali površna ocena ne bo prikazala dejanskega razpoloženja in pravega mnenja kolektivov izobraževalnih zavodov.
V tako kratkem roku, ki smo ga imeli na razpolago, ni bilo
pogovor, razpravo s člani kolektiva. Potrebna bi bila tudi razprava med člani raznih kolektivov, da bi se tako izkristalizira« la objektivna slika mnenja o Tezah. Toda kljub temu, je ve-
dimo izhoda. Tak sistem bi bil krivičen do tistih učiteljev, ki učijo v težkih materialnih pogojih za pičlo nagrado, ki s pravo askezo in samoodpovedjo poskušajo storiti vse, da bi otroci v teh krajih dobili več in boljše znanje in vzgojo. Vprašamo se,
ciranju šol na Slovenskem in še bolj poglobila nasprotja med gospodarsko razvitimi in gospodarsko nerazvitimi področji. Ta nasprotja bi škodovala učno vzgojnemu procesu, ugledu in razvoju šolstva in pedagoške znanosti na Slovenskem, razvrednotila načelo
enotnosti osnovnih šol, ki smo ga kaj družba tem ljudem nudi’ deklarirali s šolsko reformo, pri- ' ' bi uresničitev idejnega in vzgojnega smotra naše socialistične družbe. Prav tako bi bilo krivično, nehumano in nesocialistično, onemogočiti velikemu delu slovenskih otrok vse možnosti, da bi si svoje znanje In čina učiteljev mnenja, da naka- vzgojo pridobili ob enakih pogo- utemeljena so merila, ki reguli-zana merila v Tezah ne bi v bliž- jih, zaradi miljejskih, socialnih rajo obvezo vodilnega osebja za-
nju šolstva, zato se zavzemamo za eno izobraževalno skupnost za celotno slovensko področje;
2) vrednotenje delovnih izkušenj in izobrazbe naj bo enotnp za vso Slovenijo, to pa pomeni, da naj bo minimalna denarna vrednost točke (v Tezah indeks 100 za začetnika) enaka za celot-adekvatno za njihov trud? Ali so no Slovenijo; teze. merila, pravilniki, deklara- 3) zaradi pomanjkanja real* tivne pravice, dovolj? Mnenja nejših meril naj se obveza vodil' smo, da jc posebna stimulacija nih delavcev zavodov regulira P° utemeljena le takrat, kadar nek starem;
zavod v enakih pogojih dosega boljše rezultate od drugega. Pedagoško in didaktično ne-
4) z zakonskim^ določili redno dodeljevati tistim zavodom, ki delajo v težkih pogojih, tolik0 sredstev, ds bodo v najkrajšem času odpravili vse negativne češ-
nji perspektivi rešila kritičnega in ekonomskih razlik, ki bi se vse voda. Pomenijo korak nazaj v pe- torje, ki vplivajo na učno vzgoi'
stanja v financiranju šolstva po manj razvitih občinah, ker so mnenja, da bi bila ta merila primerna šele takrat, ko bodo vse slovenske občine gospodarsko
bolj večale z napredovanjem in dagoški stvarnosti. Ravnatelj razvojem gospodarske moči ene išole, vodja in usmerjevalec ce-
turo
no za šole
ki tih zahteva zairnn „ ararintih	"j ~	, "7 »vas z enakimi delovnimi po- oa uo materialna stimulacija za- gei opravljan vsen n
šolah, km b^do določila teh nor- nf razpok	g°Ji ln uenimi uspehi. Sele takrat vodov, po merilih v Tezah, šab- temeljito in dosledno.
občine in stagniranjem druge ' letnega dela na šoli, naj ne bo občine.	obremenjen še z učno obveznost-
Stimulacija za kvalitetno delo jo tudi v zavodih, ki ne dosegajo je dobra stvar v ekonomsko po- določenega relativnega števila od-gojenih razmerah. Bojimo se, delkov. V nasprotnem ne bo moda bo materialna stimulacija za- gel opravljati vseh nalog dovolj
mativov nujno vplivala na delitev sredstev.
— Določanje meril za funkcionalne stroške po povprečnih stroških zadnjih dveh let ni primerno, ker so prav v zadnjih dveh letih ostala sredstva za
na izkušnje predstavljal 1:3,5.
Iz predlagane tabele je razvidno, da je uravnilovska tendenca uperjena predvsem proti visoki izobrazbi, saj se npr. učitelju s srednjo izobrazbo zviša dohodek po opravljenem strokovnem
funkcionalne stroške neizpreme- izpitu z osnove 100 na 110, kar njena, oz. celo skrčena na mini- predstavlja 10 % povišanje. Pri mum, čeprav beležimo prav v višji izobrazbi znaša povišanje tem času izredno povečanje stro- 8,7 % in pri visoki le 7,7 %. Po ŠJmv.	25-letnih delovnih izkušnjah se
bo za celotno slovensko področje lahko uresničena trditev, navedena v Tezah, da »predlagane enotne osnove meril za osebne dohodke učiteljem in vzgojiteljev temeljijo na enakem družbenem vrednotenja vzgojno izobraževalnega dela v vseh vzgojno izobraževalnih zavodih ...« Dokler bo ena občina plačevala enako sposobna učitelja s 600 N-din, drugega pa z 900 N-din in več, ne
Ionska. Bojimo se, da bodo stimulirani le tisti zavodi, ki so do sedaj z obilno družbeno pomočjo omogočili nemoten in kvaliteten vzgojno izobraževalni proces, ostali zavod! pa, ki opravljajo
V velikem nasprotju sta si že odstavka b) In c) v poglavju Osnove meril za sredstva za osebne dohodke vodilnih pedagoških delavcev. Ravnatelju osnovne šole se pri 5 do 8 oddelkih prizna zni-
tn prizadevnostjo, ki pa zaradi niza negativnih faktorjev, ki Vplivajo na rezultate dela, ne bodo mogli pokazati najboljših vzgojno izobraževalnih uspehov,
moremo govoriti o enakem druž- bodo ostali še naprej zapostavlje-
Tehniške šole so v primerjavi z osnovnimi šolami in gimnazijami premalo obdelane
Na svoji seji dne 26. oktobra 1967 je predsedstvo skupnosti tehniških šol v Sloveniji na široko ne dela tehniških šol vzamejo za srednja
lov), predlaga skupnost tehniških šol, da se pri vrednotenju vsebi-
izohrazba	lzP- do nad
izobrazba po strok 15 let lg le
razpravljalo o tezah za enotne osnovo obstoječi predmetniki in
učni načrti, dokler ne bodo izde-
osnove meril za financiranje dejavnosti vzgojno-izobraževalnih lani novi zavodov, ki so bile objavljene v 16. številki »Prosvetnega delavca«. Na seji so bila sprejeta stališča in pripombe na omenjene teze. Na splošno se je izkristaliziralo mnenje, da so tehniške šole v primerjavi 2 osnovnimi šolami in gimnazijami premalo obdelane, čeprav imajo tehniške šole za današnji in prihodnji razvoj gospodarstva in drugih služb precejšen pomen ter vključujejo veliko število učencev v učno-vzgoj-ni proces.
srednja	100	115	130
višja	125	140	155
visoka	160	180	200
svoje poslanstvo z enako vnemo žanje obveze za 8 ur tedensko ,__j	a (znaga obveza: 22 do 8 ur je 14
ur), vodji podružnične osnovne šole pa se prizna pri znižanju učne obveznosti najmanj po 1 uro na oddelek. Ce ima taka Šola 3 oddelkov, znaša obveza vodje šole prav tako 14 učnih ur. Če pa samoupravni organ Šole prizna vodji znižanje učne obveze celo za 2 uri na oddelek, znaša samo 6 ur (22 do 16 ur je 6 ur). Mnenja smo, da ni prav, da Teze ravnateljem osnovnih šol deklarativno _ predpisujejo obveznost na relativno število oddelkov in ne na dejanski obseg dela, vodjem podružničnih Šol pa se dopuščajo širše možnosti pri oblikovanju obveze. Prav tako smo
ne rezultate dela, da se bodo lahko enakopravno potegovali z* posebno družbeno stimulacijo z še pogojenimi zavodi;
5)	sredstva za investicijska vzdrževanje zgradb naj bodo stalna;
6)	izdelajo naj se realni normativi za merjenje dela tehničnega osebja zavodov;
7)	v sprejetju predlaganih meril za financiranje dejavnosti izobraževalnih zavodov ne vidimo garancije, da se bodo obstoječe razlike v financiranju izobraževalnih zavodov po občinah odpravile. Benjamin Belšak,
Osnovna šola Zavri
Teze nikjer ne omenjajo predstojnika odseka, čeprav ga zakon o srednjem šolstvu predvideva.
Potrebno je tudi določiti, kate-
osnovna Sola
XIV. DIVIZIJE DOBRNA
razpisuje mesto
— UČITELJA
ZA MATEMATIKO IN FIZIKO
Pogoj: profesor ali predmetni učitelj
Delovno mesto razpisujemo za določen ali nedoločen čas. Razpis velja do zasedbe delovnega mesta.
Pri dodeljevanju denarnih sredstev tehniškim šolam je treba določiti število učencev v učil-
Zadnji stolpec, predlagan v te- ra šo a ,iraa Ppmočajka ravnatelja mnenja, da število oddelkov ni . zah »nad 25 let«, naj odpade Na Predstojnika odseka. Predlog edini pokazatelj obsega dela vo- : podlagi mednarodnih raziskav in skupPOS,“ tehniških sol je, da ima dilnega delavca učno vzgojnega :
zapisov je ugotovljeno, učitelj (profesor, inženir)
da doseže P°m9čnika ravnatelja šola z naj- zavoda in naj zato, zaradi po-ir) pri 15 t?011'1 12 oddelki pri dvoizmen- manjkanja realnejših meril, osta-
OSNOVNA SOLA PIVKA
rrv	I razpisuje delovno mesto
V tretjem odstavku omenje-	skupine s. Poprečno
nih tez določa vsebino dela šole delovni program, ki temelji na predmetnikih in učnih načrtih ter drugih programih vzgojno-izobra-valnega dela. Nobena tehniška šola v Sloveniji nima predmetnika in učnega načrta, ki bi ga potrdil merodajni forum. Predmetnike in
učilnici pri teoretičnem pouku največ 25 učencev, v laboratoriju naj bodo skupine s povprečno 6 učenci (odvisno od stroke in zahtevnosti meritev), pri delavniškem pouku skupine od 5 do 15 učenčev (odvisno od stroke in zahtevnosti dela) in pri konstrukcijskem
10
učenci.
Vsem strokovnim predavateljem na tehniških šolah, to je inženirjem in tehnikom, se mora šteti delovna doba v proizvodnji ali na splošno nekje izven šole v »ustrezno strokovno prakso«. Pri tem ne gre pozabiti dejstva, da se
sobnost Primerno bi bUo tudi, da ^lkl Pf‘ enoizmenskem pouku vičneje regulirajo obvezo Vodil-bi bila izražena vsa vrednotenja Predstojnika odseka pa ima šola, nih ljudi v zavodu.
s točkami ih ne z odstotki. S tem bi dosegli boljšo preglednost in manjšo možnost napake, kot se je na primer vrinila v tekst omenjenih tez.
ki ima več strok ali smeri z najmanj štirimi oddelki.
Predlog skupnosti tehniških šol za vrednotenje dela vodilnih pedagoških delavcev:
ravnatelj
pomočnik ravnatelja predstojnik odseka vodja delavnic
po tabeli + 55	točk +	1	točko	na	oddelek
po tabeli + 35	točk +	1	točko	na	oddelek
po tabeli + 20	točk -f	1	točko	na	oddelek
po tabeli + 20	točk +	l	točko	na	oddelek
Preveč b; bilo, če bi v teh pripombah nanašali vsa opažanja in mnenja o kriterijih in merilih v Tezah. Omejili smo se le na nekatera. Radi bi Še nakazali samo nekaj naših zaključkov, ki smo
j — UČITELJA za razredni pouk
za določen čas | Nastop takoj.
učne načrte so izdelale v glavnem zehteva za učitelja na^ tehniških posamezne šole glede na svoje potrebe, ali pa so prevzele predmetnik, ki ga je predlagala skupnost tehniških šol Slovenije ali pa
šolah in delavnicah določena delovna praksa v proizvodnji ali drugi veji gospodarstva. Delavcem, ki se zaposlijo po večletni
kakšna druga skupnost. Vsi pred- delovni praksi v gospodarstvu na
šoli, je treba primerno vrednotiti njihovo delo na šoti, čeprav še nimajo strokovnega izpita. Po zakonu o srednjem šolstvu mora namreč opraviti vsak učitelj najkasneje po petih letih dela na šoli strokovni izpit.
Skupnost tehniških šol predlaga naslednjo točkovno tabelo:
metniki so izdelani v glavnem na 38 ali več učnih ur na teden Ker novih, enotnih predmetnikov in učnih načrtov za posamezne stroke verjetno še nekaj časa ne bo (po zakonu o srednjem šolstvu pripravi pedagoški svet Slovenije osnove predmetnikov in učnih načrtov na podlagi izdelanih profi-
Predstojnik odseka ima za vsaka dva oddelka znižano učno obveznost za eno uro. Vodja delavnic pa nima učne obveznosti.
Skupnost tehniških šol meni, da teze v 1. odstavku poglavja o osnovah meril za sredstva za osebne dohodke delavcev v administraciji in računovodstvu niso v skladu s predpisi SDK.
Pri vrednotenju dela učitelja (inženirja, tehnika) na tehniških šolah bi morale teze upoštevati
ti učno snov z novimi dosežki tehnike. Pri svojem delu se pa naslanja le na svojo sposobnost in prizadevanje, saj ne dobi pri svojem delu praktično nobene pomoči od inštitucij, ki so zadolžene za pravilen in nemoten potek učno-vzgojnega procesa v učnih zavodih.
Pri izračunu povprečne vrednosti pedagoške ure bi se morala upoštevati sistematizirana delovna mesta na šoli, ne pa samo de-
dejstvo, da zahteva delo na teh- lovna mesta tistih učiteljev, ki niški šoli večje prizadevanje v so na šoli polno zaposleni strokovnem izpopolnjevanju v Funkcionalnih stroškov ne mo-primerjavi z učiteljem na osnov- remo ugotavljati na osnovi izdatni šoli. Učitelj na tehniški šoli kov zadnjih dveh let, ker so šo-mora poleg upoštevanja pedago- le, glede na težko finančno stanje ških načel neprestano dopolnjeva- zelo malo trošile.	G. F
Razpisna komisija pri
OSNOVNI ŠOLI LESCE
ponovno razpisuje prosto delovno mesto
DIREKTORJA
Kandidati morajo poleg splošnih pogojev izpolnjevati še enega od naslednjih:
—	profesor, ki ima 8 let pedagoške prakse
—	predmetni učitelj, ki ima 8 let pedagoške prakse
—	učitelj, ki ima 10 let pedagoške prakse
Poleg vloge morajo kandidati predložiti dokazilo o strokovni izobrazbi, potrdilo o dosedanjih zaposlitvah s kratkim življenjepisom in potrdilo o nekaznovanju.
Stanovanje bo prosto s 1. avgustom 1968.
Vloge sprejemamo do vključno 30. novembra 1967.
O DELU TEMELJNE IZOBRAŽEVALNE SKUPNOSTI NOVA GORICA
Cilj
ilj: organizirati se in doseči pravo vrednotenje dela
na odgovornosti družbeno političnih delavcev in kolikšen pri gospodarstvenikih?
Ni več Samo novogoriški primer, ko danes upokojena snažilka ali vratar konjunktumega
uravnilovko na tem nivoju?!
Ravnatelji osnovnih šol 'se večji del svojega delovnega časa ubadajo s problemi delitve pičlih denarnih sredstev na osebne dohodke in druge sklade, ki so, če so, skrajno pičli. Tako ni časa, da bi bili pedagoški vodje v za-
Dne 5. junija letos je bila v - nalogah in o medsebojnih obvez- ko bo treba začeti z izdatki za Novi Gorici ustanovljena Temelj- nostih. To dogovarjanje in skle- kurjavo.
ha izobraževalna skupnost, ki je panje pogodb bi naj bilo demo- Koliko je po krivdi prosvet-z ustanovitvijo prevzela družbeno kratično in enakopravno, izhaja- nih delavcev delo'učitelja, vzgo-8krb in odgovornost za šolstvo joč' predvsem iz objektivnih ma- jitelja družbeno nepravilno (kri-ha terenu novogoriške občine, terialnih možnosti. Ti pogodbeni vično) vrednoteno? To je vpra-Vodstvo te skupnosti tvori 31 čla- odnosi bi naj bili taki, da bodo sanje, ki terja odgovor in reši-hov, in sicer: 8 predstavnikov zagotavljali normalno delo in za- tev. Kolikšen delež pri tem leži občanov, 11 predstavnikov vzgoj- dostili potrebam vsega tistega,	’ '	" J
ho izobraževalnih zavodov, 2 kar pojmujemo pod pojmom šol-Predstavnika družbeno političnih stvo, prosveta in za kar prevzema organizacij, 6 predstavnikov de- družbeno skrb ter odgovornost lovnih organizacij in 4 predstav- novo ustanovljena TiS. hiki Skupščine občine Nova Go- V kakšnem smislu in v ko-
Hca.	likšnem obsegu je danes mogoče podjetja odhataja v pokoj z bolj-
V letošnjem šolskem letu obi- razpravljati o tem, ali TiS kot šo pokojninsko osnovo kot učitelj, skuje v novogoriški občini 9140 samoupravna oblika in podružb- Kdo je pristal na to in tako dijakov in učencev razne vzgoj- Ijanje šolstva ter prosvete za-ho izobraževalne zavode. Na ta ostaja, kako zaostaja oziroma ali hačin pride na posameznega čla- sploh zaostaja? Prav gotovo so ha TiS v tej občini po 305 di- nekatera od vprašanj, ki jih je jakov oziroma učencev.	TiS Nova Gorica že rešila ali
Že 24. avgusta so se člani vsaj reševala, pomanjkljivo re-T i S ponovno sestali ter sprejeli šena. Toda to ne bi smel biti oči-
obširen in zahteven program tek, ampak le ugotovitev. Saj za-	,	_ _ v
dela. Naloge, ki jih je bilo treba	radi časovne omejenosti in števil-	vodu, ampak morajo biti najvec-
do sedaj urejati in rešiti, moremo	nih zahtevnih zadev, ki čakajo re-	krat socialni delavci in gasilci
razporediti v tri skupine, in to:	šitev, ni realno pričakovati, da	sporov med učnim osebjem, ker
haloge, ki jih je bilo potrebno	najbolj ustrezno urejeno in re-	je bila nekomu ena učna urica
hrediti do začetka letošnjega	bo vsako vprašanje kar takoj	preveč ali premalo upoštevana in
šolskega leta; naloge, ki jih je ženo.	obračunana. Tu se odpira tudi
bilo treba in mogoče rešiti v za- Ce iščemo vzroke — in korist- vrsta etičnih vprašanj, ki v četku šolskega leta, in naloge, ki no jih je iskati pa tudi najti, kaj skupnem imenovalcu zahtevajo
jih je treba urediti do konca te- ovira vodstva TiS (ne samo no- odgovor na naslednjo primerjavo:	.
kcčega koledarskega leta. Tako vogoriške) v njihovem delu — Ali je slab samoupravljavec tisti učenci srednjih šol ob usme- stvi še povečati. Prav to, da teze zadevanja za sodobnejši pouk: so že pripravili in sprejeli po- bomo verjetno kaj kmalu zadeli ravnatelj, ki ima ob sestavi vsa-	svoje organizacije — Zveze ne upoštevajo nekaterih že vpe- uporaba kabinetov, laboratorijev,
slovnik o delu skupščine in izvrš-	na materialno plat te zadeve.	kega plačilnega seznama kopico	mia(jine že nekaj let kritično pre-	ijanih	dejavnosti	na	srednjih	šo-	delavnic,	sodobnejših	učil	ipd.
hega odbora TiS; proučili finan- V DELU 2. novembra je bil	težav, sporov in zamer, ker »ne	S0jajO dogajanja in spremembe	lah,	pa	nas	ne	more	zadovoljiti.	Kljub	vsemu	pomanjkanju	sred-
ciranje izobraževalnih zavodov, objavljen članek s podnaslovom zna narediti reda«; ali pa je do- na p0ltjročju šolstva pri nas. Na Na večini naših šol se je raz- štev se je stanje na tem področ-ki se financirajo iz lastne dejav-	»Primorski1 način sofinanciranja	ber samoupravljavec tisti direk-	nj^ovih hrbtih se namreč konč-	vila dokaj živahna dejavnost v	ju v zadnjih letih na marsikateri
hosti; proučili problematiko šti-	bolj po zakonu kot .ljubljanski'.«	tor, ki se lahko pohvali, da ima	no iornij0 V'3j nerešeni problemi	obliki krožkov, dopolnilnega izo-	šoli izboljšalo. Dijaki so tak način
hendiranja kadrov v občini; po-	V bistvu nimam nič proti vsebi-	pri njem celo vratar nad 100.000	jn pomanjkljivosti. Zato s toliko	braževanja, mladinske organiza-	pouka pozdravljali, saj jim je
skrbeli za kolikor toliko reden	ni omenjenega članka. Vendar	S-din mesečnih prejemkov, on	vegjjm zanimanjem sprejemajo	cije ipd. Do sedaj so šole iinanci-	omogočal večje možnosti za nji-
dotok sredstev od strani delovnih	menim, da le ni trpba delati tako	sam (direktor) pa nekaj nad pol-	tu(jj teze 0 morilih financiranja	, rale tako dejavnost po svojem	novo osebno uveljavitev ter
organizacij za financiranje stro-	optimističnih razločkov, ker za to	milijona?! Ta mož verjetno res	dejavnosti vzgojno izobraževalnih	preudarku in najboljših možno-	hkrati tvoril most med njihovim
kovnega šolstva. Pripravljajo enostavno m razlogov, ni potrebe, nima posebnih težav pri sestav- zavodov.	'	stih. Zakon sicer ureja to vpraša- sedanjim izobraževanjem v šol-
Ustrezna merila za financiranje Menda bo tudi res, da je to so- Ijanju plačilnih seznamov.	_	...	. nje in zagotavlja, da se .krožki skih klopeh in poznejšim pokli-
vzgojne in izobraževalne dejavno- financiranje nekoliko bolj do- Ne očitajte mi radovednost, če v Mladinska organ-zacija se je iahko ustanovijo tam, kjer je vsaj cem. Pri takem pouku so podane Rti. Pripravljajo poročilo o po-	sledno izvajano v severnem kot	bi želel videti plačilne sezname	ze doslej zavzemala za tak_ izo-	lg }nteresentov. V merilih finan-	(udi največje možnosti za samo-
slovanju TiS in o vzgojno izo-	na južnem delu Primorske. Na ta	naših direktorjev, najsi'bo v no-	brazevalm sistem, ki upošteva	ciranja pa je to izpuščeno. Ker	upravljanje učencev, saj se v de-
braževalni problematiki v občini,	način bi bilo stanje še najmanj	vogoriški občini ali pa v republi-	osnovno solo kot bazo. Težnjo za	že doslej na marsikateri šoli ni	lavnicah in kabinetih formirajo
Na konkretne odgovore, in	kritično prav v Novi Gorici. De-	ki, in sezname plačilnih list ti-	ustvaritev prav tega načela, ki je	bilo mogočc ustreči vsem željam	mnogo bolj konkretni medsebojni
Praktične rešitve pa čakajo še	nimo, da je res tako. To pa še ni	stih prosvetnih delavcev, ki so	jasno vidna iz tez, smatramo v	po ustanovitvi krožkov, nas upra-	odnosi kot pa pri verbalnem
Paslednja važnejša vprašanja, ki	in ne more biti razlog za zado-	tem vodilnim tovarišem posredo-	osnov1 za^ pozitivno. Vendar pa
lih bo v glavnem potrebno še le-	voljstvo. Težave so, z malenkost-	vali znanje in strokovnost,
tos urediti: izdelava programa nimi razlikami, povsod v naši re- Ko člani TiS v Novi Gorici
dela TiS za 1968. leto, finančni	publiki približno enake in iste.	razmišljajo o teh stvareh in na	imeti za^ svojo dejavnost vsaj
Pačrt TiS za prihodnje leto ter	Materialna stiska gre tako daleč,	tak način, mislim, da prav raz-	take možnosti, kot so jih imele
Pdruževanie sredstev skladov	da se čuti pri nabavi krede in	mišljajo.	doslej, oziroma bi se morale te
skupne porabe vzgojno izobraže- pri odlaganju skrajnega datuma,	Ciril Zupanc možnosti v skladu z danimi sred-
POUK NAGLUŠNIH OTROK JE S SODOBNIMI PRIPOMOČKI MOČNO OLAJŠAN (SLIKA Z MEDNARODNE
ŠOLSKE RAZSTAVE V DORTMUNDU)
POGLEDI MLADIH NA MERILA
ZA FINANCIRANJE DEJAVNOSTI ŠOL
valnih zavodov namenjenih za stanovanjsko izgradnjo. Posebno ^'Prašanje pa se pred TiS zastavka s pripravo in sprejetjem zakona o varstvu in vzgoji predelskih otrok, kar bo TiS znatno ^posililo že letos, še posebno pa Prihodnje leto.
Z ustanavljanjem in začetkom delovanja Temeljnih izobraževalnih skupnosti prehajamo torej tudi v prosveti iz admini-strativno proračunskih odnosov v Podružbljanje te dejavnosti. Samoupravni organi skladov občin
IZ REPUBLIŠKE SKUPŠČINE
Osnova za smotrn razvoj usposabljanja prizadete mladine
Večletne razprave o problematiki bi kompleksno urejal usposabljanje sestavi osnutka skorajda izrekel za pri-usposabljanja otrok in mladostnikov z prizadete mladine, medsebojne odnose silno upravo, po ponovni presoji pa je motnjami v telesnem in duševnem in obveznosti zavodov za usposablja- to misel opustil. Menili so, da je treba
,	, .	.	,	, ločeno skrbi, če se ne bo stanje pouku. V merilih bi bilo zato po-
menimo, da bi morale tudi sred- p<:) uveijavitvj novjh meril še po- trebno precizirati, kaj smatramo je so e po uveljavitvi meni gjajxjai0> Skoda bi bila tern večja, pod »drugimi programi vzgojnega
ker opažamo, da često prav take dela« ter pri tem upoštevati za-dejavnosti pomenijo za mladega hteve sodobnega pouka in speci-človeka na šoli njegov življenj- fičnost posameznih srednjih šol. sM interes, v mnogih primerih Mlade ljudi, kd se odločajo za Pa tudi poznejšo usmeritev in profesorski študij in poklic, je v poklic. V merilih tudi niso zajeta tezah naibolj razočaralo dejstvo, sredstva za mladinsko organiza- da se višja 'in visoka izobrazba cijo. Ob razmeroma skromnih v primerjavi s srednjo ne vred-vsotah, katere smo na šolah za noti dovolj. Zlasti je zanimivo, delo Zveze mladine trošili do se- da se v relativnem znesku po 25 daj, smo namreč često slišali pri- igtih pedagoškega dela razlika pombe, da gre ta denar na račun med tistim s srednjo izobrazbo in osebnih dohodkov prosvetnih de- tistim z visoko še manjša Bodisi, lavcev. Ne glede na svojo upra- da smatramo take razpone de-vičenost so take pripombe dijake jansko za pravilne, bodisi, da smo često begale in jim jemale voljo, tu skušali nekaj prihraniti, se da bi organizirali dejavnosti na bodo na daljše obdobje posledice
motn.iami v telesnem m uusevnem m uuvezimsu Mvumrv »a usposauija- m .mse. upusm. menm s.., no. ,e	Šoli, saj jetO Vezano tudi na do- 'gotovo noka/plp Mladih tak si-
____... „„---- ------- ------- razvoju so pokazale, da so uredbe za- nje, družbenopolitičnih skupnosti idr. ta pjroblem posebej proučiti in najti , -	•' j , (■H^daianip jsawi *,otovo POKazale- hliacun tak Sl
ta rpmihlikp SP s samouDravnim	kona o posebnem šolstvu, sprejetega	Le tak zakon bi mogel biti osnova za	zan.i ustrezno rešitev, sa.i je uvedba	ijcena sreusiva (izaajcnje casj-
cpuuiiiie st- O oa U v p	letJl 1960i že zdavnaj neustrezne. Po	smotrn razvoj tega področja v prihod-	prisilne uprave pravzaprav problem	pisa, seminarji, predavanja). Me-	za profesorski
‘ganom, KI je V tem primeru mnenju strokovnjakov bi bil za to po- nosti, zagotovil pa bi tudi postopno vseh zavodov s področja šolstva, ra-	■	■	■	■
sredstva (izdajanje čašo- stem ne stimulira, zato se bodo
. . .sorski poklic odločali
“aša TiS, dogovarjajo o delovnih	nafoB V sfiSduTdral- ziskovanjLTn kiUture. v okviru seda- ™mo, da je nujno potre mo d a s e slabši kadri.
—	Stttvjsa:	iLSevaS zF””,'™”!«-
možnostmi.
Vsem tem zahtevam pa ustreza zad-
uvesti prisilne uprave družbenih služb.
*
vega
ALI STE ŽE POMISLILI
kako lahko izboljšate vaš učni usp^h? Opremite vaše učilnice, laboratorije in delavnice s kvalitetnimi izdelki tovarne
VEGA:
Nudimo vam:
projekcijske aparate vseh vrst daljnoglede mikroskope lupe
laboratorijsko steklo
Zahtevajte ponudbe
in prospekte!
Vsak kupec dobi 7 vzorcev leč kot nagrado pri nakupu mikroskopa do 31. decembra 1967
tovarna aparatov in instrumentov
»VEGA«
Ljubljana, Kotnikova 18, telefon 311-455
nji predlog zakona o'isJToSJbifeSlS 1o	zako“prea?oSg‘dob^r sredstva tudi'za'vse prej nave- ^^^nfP^alS0,.prCD^r
fe^smVovih* Ms“edom«rbTUo & ^ v Sem“M?l0«SpJ?evai dene aktivnosti.	honorarnih predavateljev. Pasu
nega zbora za proučevanje zakonskih in drugih predlogov ter začasnega odbora socialno zdravstvenega zbora za rehabilitacijo invalidov, ki je bila 7.
podlagi programa priznava «ni~at ro--nno i- r	K
Aai z, rsr-L	S°Lrat razpravljali o prcblemu
M. K.
organizacija je v zadnjih letih vedno podpirala pri-
v	v, jk.1 je uua.
septembra v republiški skupščini.
Novi zakonski predlog skuša odpraviti številne dosedanje pomaniklii-vosti. V njem so predvidene vse kate. gorije prizadetih otrok in mladostnikov (v skladu s pravilnikom o kategorizaciji in evidenci), vključno s ka-	.	,,	....
tegorijo vedenjsko in osebnostno mo- stva in izvršnega odbora republi- nja.
S prve seje sekretariata sekcije za razvoj družbenih odnosov
Na drugi skupni seji predsed- vprašanja vzgoje in izobraževa-
tenih otrok ter otrok s kombiniranimi F ko konference SZDL Slovenije motnjami, obsega njihovo celotno
V nekaterih
smo do zaključka, da gre v večini primerov za strokovnjake, ki pa dostikrat niso vešči pedagoškega dela. V načelu se torej zavzemamo proti iionorarnim predavateljem, zlasti tam, kjer predstavljajo zaradi nižje stopnje družbenih dajatev precejšnjo »notranjo rezervo«. Vendar je njihov obstoj zaradi specifičnosti posameznih šol, ki brez honorarnih predava-
izobraževalnih telj.ev dom®Ia n.e bi mo«1f obste-za seda.] se
usnnsabiimie v	tr.-r—“ 20. oktobra t. 1. je bila ustanov- skupnostih oziroma njihovih iz-	zf sedaLše nu.ien (primer:
tudi zahteva, da morajo posebne šole	,
zagotoviti celodnevno varstvo za otro- je dr. Avguštin Lah, elani sekre- Ponekod se ne priznava m ke, ki nimajo primernega varstva in
vzgoje v družini, pa tudi ta da je treba sprejeti v posebne vzgojno varstvene zavode za predšolske otroke tiste otroke, ki so dopolnili tri leta. izjemoma pa tudi mlajše.
V predlogu zakona je podrobneje opredeljena obveznost ustanoviteljev, zlasti občinskih skupščin, ki morajo, poskrbeti za to, da se vsi šoloobvezni otroci vključijo v ustrezni zavod za usposabljanje.
Predlog ureja tudi postopek dolo-
od_ saj zanje ni več ■ zagotovljenih
tariata pa Silva Bauman, Jože klanja odgovornost družbe in sr®b®t®v- To Pa je Y. sedanjem Brilej, Stane Gavez, Slavko Kor- njen nadzor nad vzgojo in izo- P° ozaJu neiealno. Rešitev bi pila bar, Janko Kuster, Niko Lukež, braževanjem. Zato se postavlja v tem da se stopnja druzbemn Jože Marolt, Karla Novak in vprašanje, kakšen naj bo lik pr o- PrisPevkov za honorarno delo
svetnega delavca pedagoga - f07eca na lsto vls;no- kot d°-
ločena za prispevke iz rednega
delovnega razmerja. Na ta način Odprta in idejno nerazčiščena hi odpravili honorarne predavaje _________________________ . so nekatera osnovna vprašanja	*am’ kJer predstavljajo po-
času, ko gradimo trdnejše mate- glede integracije dela in izobraže- ‘;enitYv> ne Pa prepotrebne stro-rialne temelje vzgoje in izobra- vanja. Ponekod niso zadosti raz- „.ovlya'se’ 111 zaradi premajhnega
Ludvik Zajc.
Na prvi seji sekretariata sek- družbenega delavca in kako vpli-cije je bil sprejet program dela vati na kadrovski izbor, sekcije. Člani sekretariata sekcije so poudarili, da moramo v
čanja predmetnikov in učnih načrtov! zevanja, skrbno in nepretrgoma viti zlasti neposredni odnosi med stevila ar v	programu ne
posebej določena pa je obveznost re- spremljati osnovno smer gibanja šolo (izobraževanjem in vzgojo) rr!0rd'0 mu na soh redno zaposle-
pubiiške skupščine M naj sprejema družbenih odnosov na tem pod- in delovnimi program razvoja mreže zavodov za roč ju. Ko gradimo nove odnose gospodarstvu.
usposabljanje, republiški IS pa naj bi
na področju vzgoje in izobraže-
opravljal ustanoviteljske dolžnosti do tistih obstoječih zavodov, ki sprejemajo prizadete otroke in mladostnike z območja vse Slovenije, s tem zakon- materialne in idejne narave, ki skim predlogom je zagotovljena tudi jih kaže analizirati, v razpravi pa odločilnejša vloga širše družbene osvetliti in razčistiti predvsem Skupnosti in njenih predstavnikov pri idejne tokove in dileme ter na-upravljanju zavodov za usposabljanje. kazati osnovno smer nadaljnjega
V skupščinski razpravi so menili, razvoja da je treba še temeljiteje proučiti zla- Odnosi nekaterih izobraževal-
zakonskega predloga, natančneje — zavo^ov se niso dosti ali nic spre-
organizacijami v Istočasno toi s tem omogočili Tako so odprta zaPosl^ev mladijm kadrom. Do-
_________ __________________ vprašanja glede omrežja šol, kler Pa Predpisa v takšnem srni-
vanja, se nujno spopadamo z do- učnih programov, profilov kadrov, ? 11 n.e k°’ je treba vprašanje re-kaj močnimi ostanki preteklosti, kakor tudi glede posebnih izobra- ^eva^ na drugačen način, pred-
ževalnih skupnosti. Idejno kaže vsem Pa dat; ustrezno mesto pe-razčistiti nekatera vprašanja gle- dagoski službi in inšpekcijam, ki de človeka kot subjekta izobra- aai Preverjajo utemeljenost takih zevanja, kako ga vključiti v nove eetanmih mest. odnose na tem področju, in po- Mladi ljudje na srednjih šolah dobno.	morajo dobiti večje možnosti za
Zaradi intenzivnosti in obsež- uveljavljanje dijaškega samo-nosti obravnavane tematike so se upravljanja in v večji meri kot v razpravi zavzemali, da je po- doslej postajati subjekti učno-
njegov drugi odstavek: — Cezavod menili od prejšnjih administra- trebno uskladiti prizadevanja se- vzgojnega procesa, ne pa le nje-za usposabljanje v določenem roku ne tivno-proracunskih odnosov. Izo- kretariata sekcije z drugimi druž »°vi pasivni spremljevalci. Priča-odpravi pomanjkljivosti, lahko repub- braževalnim zavodom nakazujejo benopolitičnimi organizacijami, kujemo, da bo z ureditvijo mate-!;ski;_f_e;k,retiir zsLP,rc!?Yet0 kulturo ponekod sredstva brez meril, republiško skupščino in razisko-’ rialnega položaja srednjih šol
valnimi zavodi. Najprej je po- ,ažje delovati v tej smeri,, saj
L^dravstv2 1rnepub-iš,klm SRkrctar1cm programov in pogodb. Se vedno
“ da^Ivod za u sp os abi jan j ^preneha ne nagrajujejo posebna vzgojna trebno ustvariti pregled'' obstoje- bodo s tem podani osnovni nogoji delo, dokler niso odpravljene pomani- in 1Z0t>ražeyalna prizadevanja in čega gradiva, ki zadeva obravna- Za kvalitetnejši pouk. Tudi naše kijivosti. -	uspehe, kar zavira nagrajevanje vano problematiko. Sekretariat Pripombe na teze v merilih finan-
ob tem nastane vprašanje, kaj bi Prosvetnih delavcev po delu in sekcije bo proučil, kakšne so ciranja predstavljajo željo za pribilo pametneje — uvesti prisilno upra- delovnih uspehih. Nekatere izo- možnosti za znanstvene raziskave spevek tem skupnim prizadeva-me’ščanFemkieoVenSS	braževalne skupnosti se ukvarja- še nekaterih odprtih vprašanj na nietn
?evatinde“ ^ drugih Svodih. PrlTa- io. samo z materialnimi vpraša- tem področju
gatelj zakonskega predloga se je pri nji, vnemar pa puščajo vsebinska
Branko Blenkuš
Mestnj komite ZMS Ljubljana Janez Dolničar
NOVO UČILO »POMAGALČKI«
Tovarišica elementarka, ki je preživela več kot dve tretjini službene dobe s prvošolčki, je izdelala za elementarni razred privlačno in koristno učilo. To je škatlica v velikosti lesene peres-nice, katero nosi lahko šolarček s seboj v svoji šolski torbici. Učilu je dala ime: Moji pomagalčki.
čice so izdelane iz plastične mase in služijo pri računanju vseh računskih operacij, pri obravnavi učne enote pri nastavljanju in či-tanju črk in besed ter stavkov in pomagajo razširiti in poglobiti otrokovo domišljijo in ročno spretnost. Učilo ima namen navajati učenca na red, snago in varč-
2e naslov pove, da je namenjeno »ost, mora ga znati ceniti, ker
našim najmlajšim, znanja željnim cicibanom in pionirčkom v predšolski ustanovi in v prvem razredu osnovne šole, zlasti še manj nadarjenim v posebni šoli, v pomoč pa bo tudi učitelju v elementarnem razredu. Njemu naj služi kot dcbro dopolnilo k flane-logramu, predvsem pri računskem pouku, pri spoznavanju narave in družbe, pri slovenskem jeziku in pri pouku likovne vzgoje.
Škatlica je razdeljena na več predalčkov. V posameznih predalčkih so razne figurice, dvajset v vsakem, to so zvezdice, hišice, smrečice, gobice, avtomobilčki, srčki, krogci in kvadratki, skupno 160 figuric. Vzete so iz otrokove življenjske okolice, so raznih barv: rdeče, modre, zelene in rumene in tvorijo v vsakem predalčku dve desetici. Poleg figuric je osem butaric po deset palčic, in sicer štiri butarice daljših (6 cm) in štiri butarice krajših (3 cm), tudi raznih barv. Za dopolnilo je pet tiskanih predlog s številkami od 1—20 in 17 predlog za likovni pouk. Figurice in pal-
mu je v veliko pomoč pri šolskem delu.
Ko sem izvedela za učilo, sem obiskala tovarišico, da sem si ga ogledala. Zelo mi je bilo všeč in takoj sem videla, da mi bo dobro služilo pri delu v elementarnem razredu. Stopila sem v stik s starši, jim razložila vrednost učila pri delu v šoli in so vsi brez nadaljnjega kupili učilo svojim otrokom, najrevnejšim pa je kupila šola. Koliko veselja in začudenja je bilo v otroških očeh, ko smo škatlico prvič odprli! Dobro smo si ogledali vse, kar je v škatlici, in se pogovorili o figuricah.
Pričeli smo delo s Pomagalčki. Drobni prstki so radi segli po ličnih in pestrih figuricah in pa-
ličicah in jih razmestili po šolski mizi. Vsi so bili zatopljeni v šolsko delo, pridobili smo zaželene pojme, ura je minila in morali smo pospraviti, čeravno neradi. Se in še bi delali.
2e v pripravljalni dobi smo veliko lažje pridobili razne pojme pri računskem pouku. Posebno lepo je bilo delo z množinami, ker smo imeli na razpolago toliko in takih pestrih figuric. Prav tako so nam pomagali Pomagalčki pri slovenskem jeziku. S palčicami smo ponazorili stavek, ga slušno določili po dolžini in vizualno s paličicami ponazorili stavek, besedo, črko-glas. Skratka, pri vseh vajah v analizi in sintezi so nam pomagali Pomagalčki.
Tovarišica je v svoji dolgoletni praksi spoznala, kaj rabi učenec — prvošolček za delo v razredu in doma. Zato sii je lotila tega dela in vložila je mnogo truda za učilo, ki je bilo letos 24. 7.	1967 ’ od strokovne komisije
»Zavoda za nastavna sredstva i školsku opremu« v Beogradu po-
zitivno ocenjeno, ker smo doslej delali z lesenimi nehigieničnimi paličicami, s koruzo, fižolom, želodom in drugimi sadeži, ki so bili na pol zreli, plesnivi in mnogokrat raztreseni po šolski torbici.	3
Saj vemo iz lastne šolske prakse, kako malo učencev ima isvoje šolske potrebščine v redu, zlasti na podeželskih šolah. Mnogokrat temu ni kriv otrok, tem-
»PRIMERI IZ VSAKDANJEGA ŽIVLJENJA«
V PIONIRSKEM LISTU
Dragoceno čtivo pri pouku temeljev socialistične morale
Trenutno je verjetno največja težava in ovira pri realizaciji učnega načrta temeljev sociali-
več družinsko okolje. Privoščimo stične morale v osnovni šoli po-
učencu, zlasti vaškemu, lično in koristno učilo in vesel ga bo, saj bo s pomočjo Pomagalčkov lahko izračunal najtežje račune, nastavil besede in izluščil iz njih posamezne črke, napravil bo hišice, možičke, cvetlice, urejal promet in še in še. Učilo mu bo v razvedrilo in z njim bo dosegel pri pouku dobre Uspehe.
Učitelji in starši, ne glejte na malo večji izdatek! Koliko denarja se porabi za ničvredni kič in nepotrebne sladkarije! Izdatek za dobro učilo je z zlatom obrestovana glavnica.
Francka STUPAR (Osn. šola Krško)
S samoprispevkom bodo v Žalcu reševali šolstvo
Svet osnovne šole
SAVO KLADNIK SEVNICA
razpisuje delovno mesto
— DEFEKTOLOGA
za nedoločen čas Pogoj: predmetni učitelj ali profesor z dovršeno diplomo te stroke, nastop službe takoj.
Rok za prijave je 15 dni po razpisu oziroma do zasedbe delovnega mesta.
Ustanovna skupščina mariborskih podmladkarjev in mladine RK
V mariborski občini, kjer je v organizaciji RK včlanjenih 5360 mladincev In 24.000 podmladkarjev. so že dalj časa pogrešali organ kl bi povezoval obe skupini med seboj. To bo odslej skupščina mladine in podmladkarjev RK, Ik so jo ustanovili 21. oktobra v Mariboru, povezovala pa bo številne člane RK na osnovnih, srednjih in višjih šolah ter delovnih organizacijah.
Na ustanovni skupščini so člani poročali tudi o svojih dosedanjih akcijah: zbirali so denar, obleko in obutev za socialno ogrožene sovrstnike in občane, skrbeli za stare in onemogle, higieno v razredih in lepši videz šol. Organizirali so tudi poučna predavanja, zbirali denar za gradnjo nove mariborske bolnišnice in sodelovali pri krvodajalskih akcijah.
Ob koncu ustanovne skupščine so izvolili devetčlanski občinski odbor ter sprejeli resolucijo, v kateri izražalo solidarnost z vietnamskim ljudstvom.
F. KRŽAN
Hladno oktobrsko jutro je bilo, ko smo se zbrali k skupnemu posvetu v dvorani Doma hmeljarjev v Žalcu. 180 prosvetnih delavcev ni tako majhna družina! In čeprav je bilo zunaj hladno in megleno, je vendar v naših prsih vrela prešerna sproščenost: po dolgem času smo spet skupaj in spet bomo sklepali poznanstva. Pred samim začetkom si nehote zastavim vprašanje: Zakaj tako malo takih srečanj, zakaj se skoraj nič več ne poznamo? Zame je sindikalno zborovanje pomenilo vedno nekaj svetlega. Pa četudi smo se v mnenjih pošteno prek-ijali, smo na koncu vseh koncev le ostali eno: prosvetni delavci.
Zdaj imamo tudi glede teh kresanj lep čas mir. Vsaka večja šola ima svojo sindikalno podružnico in sedaj sami premlevamo, kar smo tako ali tako v zbornici stokrat premleli; kakih posebnih poživitev ni in jih menda še dolgo ne bo.
Tokrat je spet naše ljubo šolstvo na vrsti! Posedemo, 'pozdravi nas tovariš Pipal, potem pa tovarišica Kronovšek prebere referat, ki nas seznani s problematiko prosvetnega kadra. Referat je bil resnično tehten, tovarišica se je morala izredno potruditi, da je zbrala toliko najrazličnejših podatkov, ki so govorili o nas samih, naši preteklosti, sedanjosti in seveda tudi bodočnosti.
Tovariš Lesjak, ki pri občini odgovarja za razvoj šolstva, nam je povedal, da stanja, kakršno je, ne moremo več prenašati, ga pre. kucavati iz deta v leto, pri tem
pa se ničesar bistvenega ne spremeni. Misliti bi morali na moderen način poučevanja, na enoizmenski pouk, pa se gnjavimo s petdeset let starimi učili in ponekod grozi celo tretja izmena. V petih letih moramo tudi temu napraviti konec, in sicer tako, da bo uveden samoprispevek. V petih letih, če bo ta nesrečni samoprispevek izglasovan, se mora stanje temeljito spremeniti. Zbranih bo namreč kar precej sredstev: 1.295,700.000 S-din! Referendum bo nekje na začetku decembra in zanj se bomo morali mi, prosvetni delavci, še posebej zavzeti. Sezidali bomo dve novi šoli, štiri ali pet šol bo dobilo nove prizid-
ke, manjših popravil pa bo cel kup.
V naši občini učitelji le z veliko težavo izredno študirajo. Ni ljudi, ki bi jih nadomestili. Tako se po eni strani mlade ljudi priganja k študiranju, na drugi strani naletijo na zapreke, ki jih ni mogoče premostiti. Na primer v gospodarskih organizacijah dobijo ljudje dopust.
Skoda, da se po takem zborovanju ljudje tako hitro porazbe-žijo. Tudi naši v Žalcu. Včasih je bilo drugače. In pri tem si tudi jaz zastavljam vprašanje: Kdaj se spet vidimo? Pa mi menda ne boste odgovorili: Stanovski tovariš, čez dobrih pet let!?...	-d-
manjkanje metodičnih’ navodil in čtiva, ki bi bilo zbrano, prirejeno. ali napisano za uporabo pri pouku. Da bi prispevalo svoj delež k izboljšanju pouka temeljev socialistične morale, se je uredništvo Pionirskega lista odločilo objaviti v letošnjem letniku približno petnajst literamoreportaž-nih »primerov iz vsakdanjega življenja«, ki jih bo učitelj lahko uporabil kot izhodišče, dopolnitev, včasih pa celo kot jedro mnogih učnih tem v vseh razredih.
Pod stalnim naslovom VSAKDANJE IN NEVSAKDANJE ZGODBE VESELE IN. VČASIH TUDI ŽALOSTNE DRUŠČINE v vsaki parni številki Pionirskega lista objavljamo primere iz življenja, ki se tematsko in motivno povezujejo z naslednjimi enotami okvirnega učnega načrta:
—	učenec in srečno življenje, 3. razred,
—	odlike zdrave skupnosti — 4. razred,
—	delo in uspeh — 4. razred,
—	vsaka krivica boli — 4. razred,
—	sami si gradimo bodočnost —
5.	razred,
—	življenje gradimo — 5. razred,
—	učenec, jutrišnji delavec — 5. razred,
—	človek med ljudmi — 6. razred,
—	kultura, kulturen človek, srčna kultura — 6. razred,
—	medsebojna povezanost ljudi — 6. razred,
—	ocena človeka — 6. razred,
—	človek v družini, kolektivu in družbi — 7. razred,
OSNOVNA ŠOLA SOLKAN
razpisuje prosto delovno mesto za:
UČITELJA ANGLEŠČINE
(za določen čas od 10. decembra 1967 dalje — po naknadnem dogovoru)
Pogoji: predmetni učitelj — profesor — ali absolvent ustrezne šole — zagotovljeno prenočišče
Razpis velja do zasedbe delovnega mesta.
slika
razstave šolstva v Dortmundu,
enako kot vse druge, objavljene
tej številki lista — posodil tov. Vincenc Žnidar, kustos Slovenskega šolskega muzeja
—	delitev dela v družini — 7. razred,
—	problemi nepopolne družine V naši družbi — 7. razred,
—	odnos do dela in učenja — 7. razred,
—	odnosi v kolektivu — 7. razred,
—	vedenje in odnosi v razredu in na javnih mestih — 7. razred
—	in celotno II. poglavje v 8. razredu: Najvažnejše vredno-, te socialističnega človeka.
Ker so prispevki izseki iz življenja, lahko vsak prispevek uporabimo pri več učnih enotah in v več razredih — od 3. pri spoznavanju narave in družbe, 4. in 5. pri spoznavanju družbe in slovenščine, 6. pri slovenščini j do temeljev socialistične morale Vj 7. in 8. razredu, kjer je to tematsko področje tudi v predmetniku1 že dobilo svoje mesto.
Z avtorjem Janezom Govcem smo se pogovorili, s kakšnim namenom objavljamo nejgove literarne slike, zato je vsaki dodal' še pripis: POGOVARJAJMO SE! Pod tem pripisom sprašuje bral-, ca o vrednosti junakovih dejanj; o odnosih med nastopajočimi junaki, o njihovih odnosih do dela, učenja, odraslih, staršev, učiteljev itd. Bralca sili k razmišljanju in opredeljevanju, v njem izzove vrednotenje in odnos do človeka ali pojava, ki ga avtor obravnava. Hkrati pa vzbudi v bralcu asociacije z ljudmi in okoljem, v katerem živi, izzove primerjanje in spet odločanje za ali proti.
Ker so ti »primeri iz vsakdanjega življenja« dovolj živi in tudi aktualni, se lahko ob njih pri pouku temeljev socialistične morale razvname v učilnici pod učiteljevim vodstvom prava razprava, v kateri na primer:
—	prva skupina učencev obtožuje junaka ali junake zaradi njihovih dejanj, zbira dokaze za svojo obtožbo;
—	druga skupina išče razlog« in motive, ki so privedli junak8 do takih dejanj, zbere sedanje ^
možne posledice dejanja;
—	tretja skupina ga z dokazi in predlogi za izboljšanje vneto brani;
—	četrta in peta pa lahko nastopita kot porota in razsodišče razrednega kolektiva.
V taki učni uri učitelju ne bo težko pridobiti pri aktivnih učencih spoznanj in doseči izobrazbenih in vzgojnih smotrov, ki si jih je zastavil v pripravi na pouk.
Razumljivo je, da VSAKDANJE IN NEVSAKDANJE ZGODBE ... s pripisom POGOVARJAJMO SE ne bodo v celoti dosegle namena uredništva Pionirskega lista, če jih učitelji od četrtega do osmega razreda ne bodo vključevali v pouk temeljev socialistične morale. Kdor pa b° te zgodbe vnesel v svoje delo kol izhodišče> dopolnitev, ali morda samo kot domače čtivo tega predmetnega področja, bo prav gotovo lahko izboljšal pouk temeljev socialistične morale in s tem dosegel svoj in naš skupni namen-—biv—
NA OBISKU ŠOLSKIH USTANOV V PRAGI
Stalna razstava učil
V juniju je zavod za prosvetno pedagoško službo Kranj organiziral strokovno ekskurzijo v Prago z nalogo spoznati češkoslovaško šolstvo. Ekskurzije sva se udeležila tudi oba stalna svetovalca ZPPS Jesenice.
Državno mejo smo prestopili brez večjih težav. Prvi postanek smo imeli pred gostilno Malej na drugi strani Ljubelja. Vreme je bilo slabo, tako nas je že na naši strani zajela močna ploha. Anzelj je za vsak slučaj zamenjal kolo in že smo nadaljevali s potovanjem. Na nas so se vsuli prayi slapovi vode pomešani s točo.
Avstrijci so se letos vrgli na popravljanje cest. Novogradenj v Avstriji je bolj malo, pa še te so tipizirane. Slikovita pokrajina se je začela v predelu nizkih Tur. Vsi smo se začudili, ko smo na vsem lepem zagledali ob cesti narcisna polja, ki pa seveda niso bila tako velika kot pri nas. Ta predel kaže, da je precej bogat. Tu ni strnjenih naselij, kmetije so raztresene in precej medsebojno oddaljene. Ljudje v teh krajih živijo od živinoreje in turizma. Malo pod vrhom prevala čez Nizke Ture smo naredili kratek postanek. Tu je bilo pošteno hladno, kajti sneg je ležal še ze-
lo blizu. Ko smo nadaljevali s potovanjem, smo prišli prav do snega, ki je še v zadnjih krpah ležal po kotanjah ob cesti. Pot nas je vodila vodila skozi mesti Linz in Leoben. Avstrijo smo prečkali po najkrajši poti. Prvotno smo imeli namen prenočiti v' Avstriji. Prvotno smo imeli namen prenočiti v Avstriji, ker pa je prenočevanje tamkaj precej draga stvar, smo hoteli čimprej priti do Češke. Ko smo se bližali češki meji, se je že precej stemnilo. Kraji ob meji so precej neobljudeni.
Avstrijsko državno mejo smo prekoračili na mejnem prehodu Wulowitz. Na meji so nam priporočali, naj prenočimo v kraju Kaplice, ki je kakih 15 km oddaljen od meje. To smo tudi storili. Prvi stiki s Čehi so bili nadvse prisrčni. Iz razgovora smo spoznali, da nas Jugoslovane zelo cenijo ter da je za njih največja želja preživeti dopust na našem Jadranu. Vsem se nam je prilegel počitek, saj je bila pot dolga in polna doživetij.
Vstali smo zgodaj, da smo si na hitro ogledali bližnjo okolico. Kaplice so staro mestece, ki je obstajalo že v srednjem veku.
Legenda pripoveduje, da je nekoč neki graščak zašel na lovu in prestal v gozdu zelo hudo noč ob blisku in gromu. Ker je bil pobožen, je obljubil, da bo dal zgraditi v zahvalo za srečno rešitev iz gozda kapelico. Obljubo je kasneje tudi izpolnil. Ker je bila v dolini že ena kapelica ter manjše naselje, so kraj začeli imenovati Kapelici, ki se je v dolgih letih preimenoval v Kap-lici.
Glavna cesta proti Pragi je precej obrabljena. Ob poti je bilo veliko manjših ' jezerc ali ribnikov, pravo kraljestvo žab. Od živalstva so mi zbudili pozarnost neki vodni ptiči črno bele barve ostrih peruti, ki so zelo spominjali na galebe. Zelo veliko je bilo tudi golobov, grlic in fazanov. Od sesalcev pa smo videli le zajce, katerih je bilo zelo veliko. Verjetno to bogastvo favne obstaja, ker je le malo lovcev, Italijani pa še niso odkrili teh bogatih lovišč, ali pa ne dobijo lovskega dovoljenja. Ker gostinske obrate odpirajo šele ob deveti uri, se nismo med potjo nikjer zadrževali. Tudi tukaj nismo nikjer opazili novogradenj, celo s popravili hišnih pročelij so močno v zaostanku. Končno smo
se pripeljali v Prago. Vožnja po mestu je dokaj zapletena stvar, saj je skoraj vsaka cesta zaprta zaradi popravil. Mesto izgleda kot eno samo veliko gradbišče. Čehi so se lotili temeljite obnove Prage. Vse ulice so zatrpane z osebnimi avtomobili, ker zelo primanjkuje parkirišč. Med avtomobili kraljuje »škoda« v stari in novi izvedbi. Prvi dan ni bilo časa za ogled mesta, ker smo imeli zelo obsežen program.
Najprej smo si ogledali stalno razstavo učil in učnih sredstev.
Razstavni prostori, kot tudi organizacija razstave, spadajo v sklop zavoda, ki proučuje učila. V prostorih razstavišča prirejajo tudi praktične tečaje za učitelje, na katerih jih usposabljajo za uporabo novih učil. Razstava deluje po naprej določenem pfo-gramu. Program razstav v mesecu maju je bil naslednji:
1.	Tečaj za tehnične poskuse, namenjen za učitelje fizike.
2.	Vaje v poučevanju tujih jezikov z modernimi tehnikami.
3.	Tečaj v novem modernem laboratoriju za frontalni pouk kemije na devetletnih osnovnih šolah.
4.	Razstava pedagoške literature.
5.	Razstava bolgarskih učil.
6.	Jezikovni laboratorij in možnosti programiranega učenja z učnimi stroji.
7.	Analiza relejnih vodov z danimi lastnostmi in njihove konstrukcije.
Ko smo prišli na razstavo, so ravno pripravljali eksponate za razstavo učil posebnih šol in šol za slepo mladino. Kljub temu, da razstava še ni bila odprta, so jo nam ljubeznivo razkazali. Učilom na Češkem pripisujejo velik pomen. Zavod za proučevanje učil ima svoje glasilo, v katerem opišejo vsako učilo ter načine uporabe. Tako so učitelji tekoče seznanjeni z vsemi učnimi pripomočki, ki jih je pripravil in preizkusil zavod. Zavod sam je prevzel tudi distribucijo učil. Nabava učil je centralizirana. Večja učila nabavlja ministrstvo za prosveto in jih pošilja vsem šolam v državi. Le manjša učila nabavljajo šole same iz svojih proračunov. Podoben zavod za učila imajo še na Moravskem. Oba zavoda imata na skrbi izdelavo in preizkušanje vse učil in učnih pripomočkpv od predšolskih ustanov pa do učil za visoke šole. Na razstavi je bilo precej izvirnih učil, ki so jih konstruirali učitelji sami; s ponosom so nam pripovedovali imena teh prizadevnih učiteljev.
Za pouk matematike v prvem razredu je bilo razstavljenih več učil za vežbanje pojma množine in števil. Za spoznavanje pojma krog,' pravokotnik, trikotnik in kvadrat je bila razstavljena črna plošča iz dvojne lepenke, ki je imela vrezane geometrijske like.
ki si jih opazil šele takrat, ko sj i dvignil črni lik, ki se' je ujem8! ! z osnovno barvo plošče. Lik, & t se je tako pokazal, je bil obari ; van v intenzivni zeleni barvi. ® tem učilom so posredovali učen' cem pravilen pojem o geometri)? skih likih. Na primer: krog 111 le krožnica, temveč vsa zelen8 ploskev, ki jo obdaja črno polj®' Zelo uporabno učilo je hi* projektor z ekranom. Projicira s® s tem projektorjem tako, da pn0' jiciramo v škatlo, ki je za ekr8' nom. Slika pade na ravno zre8' lo, ki jo vrže na ekran iz mle®' nega stekla. Za pouk slepih ima),® knjige iz plastične mase v reli«?' hem tisku. Na šolah je velik po®' darek na prostovoljnih aktivni j stih učencev. (V vsej državi d«' j luje npr. 8000 čebelarskih kro8' ; kov.)
_ Na razstavi je bila prikazan8 učilnica za avdiovizualno pouč«' vanje tujih jezikov. Učna me8^ v boksih so dvojne izvedbe. v modernejši izvedbi ima vsak® učno mesto vgrajen magnetofo®’ na katerega učenec snema odg0' vore. Učni proces vodi učitelj ^ komandno mjzo in se lahk0 vključi,na katerokoli učno mest0’ da preveri, če učenec dela in nn® lahko da navodilo za uspešne)8^ učenje ter ga opozarja na nap8 ke. Na ta način lahko učitelj eni uri preveri do 20 učene« j Ura poteka po principih progr®. miranega učenja. Učenec najP®®^ dobi vprašanje, nato sledi pret®® za odgovor učenca, nato pa
S SLAVISTIČNIM DRUŠTVOM PO AVSTRIJI IN MADŽARSKI
Zgodnje poletno jutro. Pred dove okornih prstov in okornega prestavimo v dobo, v kateri so pri knjižnicah, stopimo še v Le-ljubljanskim Kompasom se je orodja v njih: kuhinje, sobe in nastala. Na levi steni pa spet či- sesaal — moderno^ knjižnico, izmotala gruča neprespanih, od kamre z visoko postlanimi poste- sta romanika — toga, nerealna, posojevalnico in čitalnico. Ble-vseh vetrov naše ožje domovine Ijami, kot s svetim duhom-golo- le skopo nakazana podoba Kri- ščeče čisti prostori, red, tišina, Slovenije zbranih skromnih po- bom nad mizo, vse še diši po di- štofa — simbolizem. Izza nekoli- svetloba —- skratka vse, kar^vabi, potnikov s torbami, kovčki in mu, da kar vidiš po delu zbrano ko pridigarskega glasu je iz tega da sedeš, študiraš in uživaš.
družino — žuljave kmečke roke kaplana govoril inteligenten, ši- Univerza. Veličastna, častitlji-utrujeno, počasi segajo v veliko rokosrčen in razgledan kmečki va; patinirana stara hniverza — družinsko skledo na mizi. V tem fant, pa tudi praktičen, saj je po- alma mater! Obiskali smo slavi-naravnem muzeju je na enem sa- znal materialno plat takih ogle- stični seminar, s knjigami natla-In odtajalo je motne, rosne šipe	mem kraju zbrana davnina in do-	dov — pri izhodu je pobiral	ob-	cene prostore. Za	dr. Hanom, ki
in našo govorico, ki je žuborela	naačnost, ki je danes samo še	vezno — prostovoljno vstopnino.	je ho zdaj vodil	ta oddelek, je
potem preko Ljubelja tja do prve pravljica. Ko je nekdo vprašal, Judenburg! »Ali nisem jaz en prevzel mesto Poljak, pred njima vasi blizu Celovca. Prava koroška kako so fantje vasovali in lezli fejst soldat!« (Cankar). Na^ po- pa ga vodil Vatroslav Jagič in
v dekliške kamrice skozi tako kopališču stoji kapela, v njej m- ge prej Franc Miklošič. V avli majhna okna, pa je kustosa za- ra s slovensko prstjo in Zupanci- srno pa tabli velikih mož, ki so neslo v čisti gorenjščini: »Pa ni čevirni verzi. Tam so pokopani khaj obiskovali filozofsko fakul-neč pomagalo!« Z obzidja krn- Slovenci — uporniki — iz Vo- teto, poleg Kolarja, A. Griina in skega gradu — danes je to sta- rančevega »Doberdoba«. (Neka- Karajana in še mnogih, mnogih prerivanja v trgovski hiši. Obi- rinska cerkev z nizkim stropom terih kosti so pozneje prenesli v drugih, našli z zlatimi črkami za-skali smo muzej. Molče smo šli — je čudovit razgled po Gospo- Ljubljano.) Stali smo pred žaro. pisano tudi ime našega Kopitar-mimo knežjega kamna v veži, svetskem polju vse tja do voj- (Kod vse je tekla naša kri!) Mor- ja^ pred Klinkowstr6movim za-ne kustosi ne mi ga nismo glasno vodskega prestola. Okrog cerkve da je do koga prišel odmev Moži- vohom sem odkrila, kako malo je omenili — kakor da je tabu. Prvi smo na starih, z mahom poraslih novih besed — in že smo hiteli treba, da si odmisliš današnji kustos nas je (zaradi pomanjka- spomenikih našli še nekaj lepih mimo Leobna, industrijskega me- gas jn se odmakneš v čas poštnih n ja časa — kakor vedno, seveda) slovenskih priimkov. Mehka po- sta s slovenskimi delavci.	_	kočij in krinolin in Prešerna,
opozoril le na najzanimivejše v krajina in sončno jutro sta nas DUNAJ! Vse poti (no, skoraj »]\jaše gore list« živi tam daleč tem delu muzeja: na najstarejšo še bolj zbližala in z občutkom vse) naših književnikov od ro- na cesarskem Dunaju — tujec keramiko. Posebnost teh izdelkov povezanosti smo potomci davnih mantike do moderne vodijo na med tujci in vendar Dichterfurst so na posode pritrjene miniature	prednikov brskali po preteklosti.	Dunaj. Zato ima to mesto za	nas	(^nez pesnikov),	kakor oznanja
iz svinca. V drugi sobi pa lepo	Zavili smo z glavne smeri Ce-	poseben prizvok, kakor imata	po-	Vgem mimoidočim	marmorna plo-
izdelana, izrezljana in okrašena lovec—Dunaj proti Krki (Gurk). sebnega, a vendar drugačnega, gga na ^ej jn da niti ni tre-omara z letnico Trubarjevega Bili smo najavljeni, zato nas je Praga in Pariz. Karkoli že pome- ka jmeti romantičnega srcar tudi
torbicami, »... kakor je pač prtljaga učitelja, ki je oženjen in ima troje otrok ...« (Cankar).
Na Gorenjskem pa — sonce!
milina vse naokrog v okrepčevalnici pa slovensko dekle za točilno mizo!
Nato Celovec — tokrat malo drugače: brez drsalne revije in
rojstva. Drugi kustos pa nas je vodil skozi etnografski muzej, da j smo si ogledali še drugo opremo: skrinje, noše iz Žile, Roža, Podjune, Tirolske. Koliko vbodov in potrpljenja je vtkanih v veze-nini s podobami štirih letnih časov. Včasih je kustos navrgel še kakšno slovensko besedo in izraz, ki ga je takoj izdal (po barvi glasov), da je Slovenec. Vse to nas je zbližalo v topli domačnosti. Še skozi oddelek slikarstva in plastike do posebnega prostora in že smo občudovali mozaik iz rimskih časov. Ves prostor šele urejajo za svečani dan, ko ga bodo	>
odprli javnosti. Nam pa so ga, ^4 kot dragim gostom, pokazali ze prej. Občudovali smo tempera-mentno in zavzeto kustosovo razlago, nič manj pa tudi prof. Slod- s njaka, ki je vse to sproti preli- ||p Val v slovenščino.
Pri Gospe Sveti smo si ogle- §|| dali znano kostnico in plastike na zunanji strani cerkve: Ahila ^ a. in Hektorja in rimsko kočijo, v s|g| notranjščini pa križanje romani- like in gotike. Večini je Gospa Sveta tako znana, da nismo zvedeli nič novega. Zato pa smo s tem večjim zanimanjem poslušali »slovenskega« kustosa — znanca iz celovškega muzeja, ko nam je odkrival nov svet — naravni muzej. V bližini Gospe Svete se v treh etapah dviguje kakih 20 ha zemljišča, kamor načrtno »presajajo« razne tipe najstarejših hiš, senikov, kašč in drugih gospodarskih poslopij: tirolski tip,
v sodobnem, hladnem in odtujenem svetu ti pred tako ploščo zagori plamenček ponosa...
Na Ottakringu, v na pogled čisto navadni ulici Lindauergasse 26, nam je pod okni Cankarjeve sobe (v II. nastr.) prof. Slodnjak pripovedoval, kako se je moral pogajati s Štefko Lofflerjevo za Cankarejva najbolj intimna pi-
IZSEL JE »PEDAGOŠKI REČNIK«
Prvi začetki pedagoške encikiope- pojmov obdelanih delno na eneiklo-diiske in leksikografske literature se- pedijski, delno pa na leksokograisKi gaj o v zaton 18. stol. Tedaj je na- način, objavljenih pa je tudi nad predni nemški pedagog in filantrop 300 fotografi] m raznih grafičnih pn-H. J. Čampe izdal svoj obsežni opus log.	.
z naslovom »AUgemeine Revision sestavljale! tega, našega doslej des gesamten Schul- und Erziehung- najobsežnejšega pedagoškega besed-sivesen von einer Gesellschaft prak- njaka, so se pri svojem delu odločili tieher Erzieher«. Delo Iti je obse- ^ uD Buissonovega pedagoškega begalo 16 zvezkov, je izhajalo v letih sednjaka. Le-ta si je zadal naloga 1785 do 1792, Poln razmah pa je spn. „datl učitelju v roke vodilno nit, čo splošnega In vse hitrejšega na- da M z njeno pomočjo lahko vzpo-predka človeštva dosegla pedagoška stavil zavesten odnos do vseh vpra-enciklopedijska in lekslkonografska ganj> ja se vsakodnevno pojavljajo dejavnost v 19. stol. in še bolj v na področju izobraževanja In vzga-povojnih desetletjih našega stoletja, janja.«
V tem razdobju so izšla doslej naj-	»pedagoški rečnik« vsebuje poi-
pomembnejša dela te vrste:	Reina me s podrožia obče pedagogike, di-
»Enzyklopadisches Handbueh der d jCtike ln metodike, predšolske pe-Padagogik« v^desetih zvezkih (189d g™ ^ specialne pedagogike, ari. dO'1399), F. E. Buissona »Dictionnaire dragogike zgodovine pedagogike, de pedagogie et ddnstruction pri- , . otroške in pedagoške psiho!o-marie« v štirih debelih zvezkih (1882 ?Pee' fno°ofske in ^91nl temelja do 1893) ter ogromna predelana iz- £z' ’-a:jna ln izobraževanja, pojme s daja tega dela leta 1911. in Paula podl:0čja socialne in zdravstvene za-Mpnroea »Encyclopaedia of Educa- P,.(e otrC)ik in miadine ter pojme iz tion« v petih zvezkih (1911 do 1913). s ,ske or|?aniZacije in zakonodaje. Čeprav pomenuo navedena dela po Nani2ane so tudi informacije o sta-svojem konceptu temelj za nadaljnji	prosvete in šolstva v stotridese-
razvoj tovrstne pedagoške literature ^ d^želah po vsem svetu ter obde-so sovjetski sestavljala pedagoških j temel1nl p0,imi iz pedagoško-besednjakov in enciklopedij hodili	cta-Hc-HUp
svoja pota; ustvarili so dve pomemb- PSihploske statistike ni deli: »Pedagogičeskij slovar’« v tn vsakem enciklopedijsko ob dveh zvezkih (19GC). kateremu je na- delanem pojmu je naveden seznam to sledila še »Pedagogičeskaja enci- najpomembnejše domače m tuje klopedija« v štirih zvezkih (1964 do strokovne literature. Vsaka knjiga lg67\	— »Pedagoški rečnik« ima namreč
. ,	,	„„ __,	, dva dela — ima na koncu še regi-
Lahko rečemo, da danes praktič- ster p 0 j m o v n terminov, kar olai-no ne najdemo večjega naroda, ki šuje Mt:er pregled nad celotnim ob-
neabi -mh1 JiiLUmIkp6 vkmnsrif' delanim strokovnim gradivom, pedagoških enciklopedij. V Jugosla-	_
Vlil so ledino na tem področju opa- »pedagoški rečnik« j» vsekakor li'Hrvatje; leta 1963 so izdali zajetni dragocen vrelec informacij ter prava »Enciklopedijski rječnik pedagogi- zakladnica najpomembnejših in naj je« ki ie prvo1 delo te vrste v naši novejših ugotovitev ter spoznanj iz državi	celokupne pedagogike m njenih
»Pedagoški rečnik«, ki ga je pred mejnih področij. Tudi. zunanja opre-kratkim postavil na knjižno tržišče ma te enciklopedije ae zelo solidna beograjski Zavod za izdajanje učbe- in kot taka prava pasa za ocl vsake-nikov SR Srbije skupno z Inštitu- ga ljubitelja lope knjige. Delo je, tom za pedagoška raziskovanja v žal. tiskano v cirilici, kar ima za po-Beogradu, pomeni novo in pomemb- sledico za nas neprikladno razpone obogatitev jugoslovanske ped a g o- reditev gesel po cirilski abeceoi. ške literature. Je kolektivno delo Knjiga je tud precej draga, saj sta-185 vidnih sodelavcev navedenega in- ne 300 N-din. Zato si je marsikateri štituta. ki izhajajo deloma iz vrst prosvetni delavce ne bo mogel kuna j vidnejših srbskih znanstvenikov, piti. medtem ko so jo- ustrezne znan-deioma pa iz vrst najuspešnejših stvene inštitucije prav gotovo ze šolskih praktikov.	uvrstile v svoje priročne strokovne
Na več kot 1300 straneh kvartne. knjižnice, ga knjižnega formata je zajeto 5500	VIATOR
ljudstvom prostovoljne prispevke,	je kot roj prilepilo na pripovedo v slikah renesančnih mojst.ov, o
Na drugem koncu mesta smo notranjščino cerkva in togo pa-
___„ ___ _ še poiskali hišo z marmorno plo- dajoča oblačila svetnikov. Tu pa
srna, ki jih še ni bila izročila, ščo in srbskim besedilom — tam je zbrano vse: barvasta steklena Nazadnje jih je odstopila, da bi je živel V. S. Karadžič, potem pa okna in stekleni izdelki za vsak-Isi razširila svojo trgovinlico... smo se iz slavističnih romarjev danjo rabo, plastika, stenske pre-Ali se ni tudi tu do kraja izpol- prelevili v turiste. Ogledali smo proge, vezenine na škofovskih nilo, kar je zapisano v tolikih si muzej grafike Albertino: Dti- mitrah in palicah, slike, kipi in Cankarjevih delih? Stali smo pod rer, van Eyck, Boucher, Lautrec, kritni oltar. Na častnem, osred-okni in se gnetli okrog prof. Slod-	Goya, Velasguez,	do Picassa.	V	njem mestu stoji naš ptujski kril-
njaka, ki je pripovedoval, kako	bližini stoji paviljon secesije	iz	ni oltar mojstra Konrada Laibla.
je Štefka energično hodila gor leta 1900, kjer je nekoč razstav- Koliko različnih Kristusov:	od
in dol po sobi, široka in jezna in Ijena slika Greh vplivala, če že tistega, ki pozira celo takrat, ko kako še v pozni starosti ni od- ne navdahnila Cankarjeve Du- umira (starejša gotika), do one-pustila, da jo je Cankar zapustil, najske večere.	ga, čigar lega ni več tako »bo-
či štefkinih bratih, ki sta se s Umetnostnozgodovinski muzej žanska«, ko ga snamejo s križa. Cankarjem pogosto igrala in jva- je posebno doživetje: v pritličju Študentka umetnostne zgodovine la, kako je hodil obiskovat Štef- egipčanska umetnost, razkošje- je vodila po razstavi s prijetnim kino mlajšo sestro v dom pohab-	Orienta v steklu,	zlatu, srebru	in	glasom in čudovito kultivirano
Ijenih otrok (Hiša Marije Pomoč-	slonovi kosti ter	keramiki. V	I.	dikcijo. Osvojila nas je s prikup-
liice), kako je bil gentleman, ka- nadstropju pa slikarji Flamci, nim nastopom, skromnostjo in — dar je imel denar, da je prinašal Italijani in drugi — skratka: ma- znanjem, ki je presegalo naučeno v dar vedno le vse najboljše in R Louvre. Ne veš; ali bi ostal pri modrost vodičev po razstavah, najlepše in še in še, o času, ko Rembrandtovi materi ali pri Njene sentence o srednjem veku še Cankar ni stanoval pr: Loff- Brueglovi sliki Post .in pust, ali • in tedanjih ljudeh so ob nekate-.jerjevih ampak pri Puklu, kamor pri Tizianu, Tintorettu, Rafaelu, rib eksponatih krepko spreme-šb se zatekali vsi naši študentje,- Ob vsem prerivanju in naglici nile našo predstavo o gotiki! Ni ki niso vedeli kam. Tam je imel (ker smo gruča, moramo naprej,'“bilo takrat vse tako'mračno in Cankar vsak dan odmerjeno me- da ne motimo ostalih obiskoval- V onostranstvo uprto! Prav iz rico. Puklova	sorodnica, mlada	cev), pa lovimo	še pritajeni	glas	strahu pred neznanim »onim«
deklica, pa mu	je včasih še skri-	naše ljubeznive	umetnostne	zgo-	svetom, pripravljanjem nanj, so
vaj kaj prinesla iz kleti..., pa	dovinarke prof.	Milene (naj	mi	se ljudje zatekali po tolažbo v
ni nič vedela	o bolezni, ki jo	ne zameri, da se	ne spomnim	pri-	telesne užitke. Iz askeze v ekstazo,
omenjajo nekateri Cankarjevi imka: nomen non est omen), ki ali kakor že pri omenjenem biografi. Tako pripovedovanje in nas vodi od platna do platna z Brueglu — iz posta v pust.
Po ogledu razstave nas je na rotovžu zelo ljubeznivo pozdravil
S-S* “ ™’“
Sdnj^njSnSfji;	K r^KjST^tavlS
mestni župan. V svojem govoru togosti in odraslem se je med drugim zahvalil za na-v Marijinem na- še sodelovanje na razstavi (eks-Šele pozneje postane ta ponati!), prof. Slodnjaku pa je
jejo proti črvom in gobi in jih skromna, potem pa se je izkazal rokopisih.
sPet sestavijo na višinski terasi kot zelo zgovoren, samozavesten v istem poslopju dve tako
— ustrezajoči tipu hiše. Med de- vodič. Ogledali smo si portal — različni knjižnici: razkošna, sve-	ouuieicaie se ni
lavci _ nreDrostimi drvarji — je freske — cisto romamko, zato čana dvorana (Prunksaal) ie da- IieKOC noaii opuieKaje Nt;
vsako najmanjšo sled za tistim drobnim velikim človekom, ki je nekoč hodil tod, opotekaje se in
je že navadna meščanka brez nih del. Bogato doživetje tega gloriole.	dne, slovo od Kremsa in (na uho
Kako bi po vsem tem mogli povedano) kozarček dobrega vina mimo razstave gotike v Steinu — iz vsega tega se je razvil dve pri Kremsu. Stein-Krems je' me- in pol urni (kolikor je trajala
. - —« — - . -	.	tcol-«cn nie-nci! V. - , -- 'r - v ~ Zavidali smo prof. Slodnjaku, sto-muzej. Njegove ozke, starin- vožnja do Dunaja) »koncert« slo-
ŠsStKH	!KS$&SS	PSSSH-E
°hranilo do naših dni: kolovrati, breki osti, drugi, pa zahtevajo, naj lesene sklede in žlice, glinasti se sežge. In kje je resnica? Ne
opaziš | knjige. .V tem prostoru kila vefi	prenova se nam je ri kipci, laterne,
, —le sklede m znce, gunasu. »e acz.6c. xvJC	smo si ogledali razstavo pred- -jp,- nrpqvpxp nrpbeliena	cknintm-P mastni
lonci in burki j e, dimnica, celo enp nedrugo.. Umetnost ^odraz metov, pisem, slik, fragmentov, ^eia, presveze preDeijena.
več vrst dimnic,'staro, prastaro dobe. Na umetniška prizadevanja ki so jih v zadnjih 20 letih našli mliren prijeten kraj daleč od kraj dal iz znane družine Pohištvo, da kar čutiš, vidiš sle- je pač treba gledati tako, da se in hranili, v tej knjižnici: pismo mestnega tmšča. V Herberkstras- nikov Schmidtov svojega
slavnega igralca Kainza in nje-
.	se 84 je Stritarjeva hišica	—
^i°X.a j	S^ai na	majhna, siva vila z mansardnim
skih deskah občudovala vsa bivša oknom>’ ld je zaman čakalo na
Stri teli*
odgovorov. Pri pravilnih odgovo-	mel|: -tsacnove . partiture,	bfuck-	jepo vabii _ _, »da bi skupaj pre-
rih se prižgejo na komandni plo-	nerJeva pisma in se in se.	živela jesen svojega življenja	—
šči lučke na tistih mestih, kjer V knjižnici rokopisov	(v isti	oba Laščana...« Na vrtu si	je
učenci pravilno odgovorili,	stavbi) Je bilo precej drugače,	dal naslikati Velike Lašče, da	bi
oboki, baročne tam nekje še Jenkova pisma in skulpture, mestni stolpi, stolpiči, že je zaorila »Naprej zastava sla-Gersthof je okraj samih vil, mostiči. Ni čudno, da je prav ta ve«, ki pa se je umaknila »ve-
umet- černi uri«. Tu zveni vse to sicer mestnega trušča. V Herberkstras- nikov Schmidtov svojega Krem- zelo čitalniško, v tujini pa smo
nee sliši pravilen odgovor. Tako prava ima štiri tipke, vsaka tip- sluh deskah občudovala vsa
hčenec sproti preverja pravilnost ka pomeni enega izmed možnih Avstrija in Štefan Zweig),odlo- Levstika, čeprav ga je
Ustnega odgovora ki je posnet r>Hf?/-ivr>mv Pri pravilnih odEovo- mek Bachove partiture, Bruck- ]pnn VPy,il »da hi skn
magnetofonskem traku. Pro-J učitelja filologa je drugačen k°t pri nas. Poleg tujega jezika
ser Schmidta. V stari minoritski ljudje ob taki večeri uri in celo-cerkvi je stalna razstava njegovih dnevnih doživetjih (ko se spoštlji-del, občasno pa se umakne več- vo čudiš, kaj vse je človek — jim razstavam svetovnega pome- umetnik ustvaril iz svoje bolečina —tokrat npr. razstavi gotike, ne in navdiha) mehkejši, manj Trinajst evropskih držav je po- izbirčni. Sicer pa naš »koncert« sodilo eksponate, med njimi- tudi ni bil kar tako. Priznanje in »be-Jugoslavija. Gotika! in že misliš ro« pa smo prav nepričakovano
se	mora usposobiti	še	za	en	učni	Učitelj ima tako pregled, kateri	Nič blišča in pozlate, tesni, zelo	Sj na stara leta lajšal domotožje,	na katedrale	in	ozke,	šiljaste	uživali	šele čez nekaj dni, o tem
Predmet.	Obvezni	tuji	jezik	je	učenci snovi niso razumeli. Že	tesni prostori, ker so natlačeni	živi še Stritarjeva snaha,	ki	pa	stolpiče in	okna,	na	visoko raz-	pa	pozneje.
isti stroj izračuna, koliko procen-	s knjigami. Kustosinja je prav	tokrat ni bila na Dunaju.	pete loke	in	oboke,	na	mračno
tov učencev snovi ni razumelo,	za nas pripravila razstavo knjig
Učitelj ima možnost, da svojo	in rokopisov. S srhom spoštljivo-
^ščina, ki jo poučujejo od 4. raz-reda dalje. V 7. razredu si učenci Uhko izberejo še en tuji jezik,
NADA KRANJC
ki ga lahko izbirajo med nasled- razlago posname na magnetofon- sti smo jemali v roke Bohoričeve Plimi: nemščino, angleščino, fran-c°ščino ali španščino. Tako moderne učilnice za pouk tujih je-	„	.
Zikov imajo že na 150 šolah v dr- obiska v Pragi. Tudi pri nas bi gi iz prve tiskarne na Cetinju,
*	v	I -i	1 • V  : „„	^ 1 ; 4-	1 /-1V* c* r\ -i-i-i o/-v rrr rv*r. 4-11 i
ski trak in jo sinhronizira z od- Arcticae horulae, listali po Dalma-govarjajočim diafilmom.	tinovi bibliji (še z originalnim
Tako nam je minil prvi dan protestantskim uvodom), po knji-
Priročnik o vrstah in uporabi avdiovizualnih pripomočkov
žau. Cena učilnice za 10 učnih mest je 60.000 kron.
Po ogledu razstave so nam po-
potrebovali več skrbi za kvalitet- dokler se nismo zvrstili okrog Sodobni avdiovizualni pripomočki krade dragoceni čas, ki bi ga lahko pripomočkov, kot tudi s pravilnimi na učila Vodstvom Šol bi bilo	velike, ovalne mize in	se sled-	yedn° bolj	vdirajo v naše šole. Kljub	koristneje uporabili za ustaljeni na-	metodami njihove uporabe. Razumlji-
na učna voustvum sui ui u	poslovili Prijazna	aosna se	^emu ital,	doslej še nismo imeli iz-	čin pretežno verbalnega poučevanja	vo je torej, da morajo razredni učite
zelo olajšano, ce Dl vedeli, ali se	njic poslovili. Prijazna	gospa se	črpnejšega	priročnika, ki bi nas opo-	in utrjevanja učne snovi. Ta vrzel, ki	iji, prav tako pa tudi nadzorniki ii
___i iv.	A TT T	T n H n	D o /A 'zrvn-il	ra o	^ 4-ATT-i 1 ra a rra ra Ara ca o 4-1	Ira ra n rva	a j la	^ „	4 —	„..4	„„x_ _ _ a _ .	.a	'	s.
•	'-z	v-Gl M. X t-t OH v	t j w	*»»—**» ^	o	7	#	• I«	• a	■ i	,	^	v 1	,	,	A.1. Cl	la. l	JD1CIV	Ld Iv IX	CX	L Lt Li X	11 ct l_i ti 1 il 1IV X	Xii
kazali še učne stroie za progra- učilo splača nabaviti m ali je V je kar vidno oddahnila, ko smo zoni na številne možnosti, ki nam jih nas je pri našem šolskem delu do- upravitelji šol, poznati avdiovizualne Tirano učenje. Učnih strojev praksi preizkušeno. Zjiašim £iy- Se ^poslavljah, teto vzhičenem nudijo ^ni^tehm^učrU ^ slej močno ovirala, je sedaj zapolnje- pripomo^in vedai.toko jih izbira-
nam
več tipov. Pokazali so nam jim trgom učil bomo morali kma- natanko smo si hoteli ogledati prezrii ali pa celo menili, da _________________________________________________________ z,« j^^ugcv,
učni stroi na pet možnih odgo- lu prenehati, če hočemo že tako dragocene eksponate. Ko smo že uporaba avdiovizualnih pripomočkov Skih in prosvetnih vprašanj
v	^	-u.	Ji ; i     »,4-rTrt rt	Cf r-o rl 11 -i	nolz-r-Viol r-ir><niTrtri
Zvezni zavod za proučevanje šol-
vorov. Na tem stroju so nam demonstrirali programirani način USenja prometnih predpisov. Bolj Uporaben za šole je stroj tipa Repex, ki ima programiranih 20
pičlo odmerjena sredstva s pridom uporabiti. Tudi pri nas ne manjka učiteljev, ki so izumili že marsikatero uporabno učilo, ki je celo boljše od uvoženega,
^govorov na eno vprašanje. Po- pa morajo od izdelovanja pa do učnega stroja je še poseben distribucije opraviti vse sami. števec ki sproti sešteva ločeno Tudi stalna razstava učil bi nam
-i-, —	_	i	.	1 .	TV /T rt ^ X rt TrtJ	».I rtTml	-r r
Pravilne in nepravilne odgovore.
Najbolj zanimiv je bil stroj za preverjanje znanja vsega raz-reda naenkrat. Uporablja se pri razlagi nove snovi. Učitelj na
koncu razlage z že vnaprej pro- učila v šolski praksi prej našla gramiranimi vprašanji, ki zaje- svojo uporabo, bo treba podobno majo bistvo nove snovi, preveri,
®U so učenci novo učno snov ra- _ zumeli. Učenci odgovarjajo na- nova učila uporabljajo.
•nkrat s pritiskom na tipko. Pri-	A. KORENČ
mo in kako uporabljamo . . .
Nad 400 strani bogato ilustriranega Beo- teksta sta avtorja razdelila na 16 za-gradu je oskrbel prevod knjige ključenih poglavij, v katerih sta na »AUDIO-VISUAL MATERIALS THEIR strokoven in istočasno poljuden ter NATURE AND USE« (Audiovizualna nazoren način podala pregled in na-sredstva, njihova priroda i r-potreba), čin uporabe tako rekoč vseh avdiovi-ki sta jo napisala Walter A. Wittich zualnih pripomočkov od preproste solin Charles F. Schuller, ameriška stro- ske table do modernega televizorja, kovnjaka za pouk s pomočjo avdiovi- Poglavja so opremljena z zaključno zualnih pripomočkov.	besedo, predlogi za delo, ustrezno
»Ne glede na število in vrsto teh- strokovno bibliografijo in seznami pri-ničnih aparatov, ki olajšujejo učinko- padajočih učnih pripomočkov. Izčrpni vito učenje in pouk,« beremo v uvo- stvarni register omogoča bralcu, da v du te knjige, »se človeška bitja, kot knjigi takoj najde to, kar trenutno kaže, v bistvu še vedno učijo tako, da potrebuje.
vidijo in slišijo, gledajo in poslušajo. Čeprav je delo nastalo na podlagi Zato morajo vsi, ki so odgovorni za izkušenj ameriških šol in za uporabo pouk, vedeti, da je osnovna funkcija pri delu v ameriških šolskih razme-avdiovizualnih pripomočkov ta, da rah,, bo pronicljiv bralec v tem delu usposobijo učence, da vidijo in sliši- našel marsikatero koristno spodbudo jo, gledajo in poslušajo bolj popolno, za poglobitev in obogatitev nazorne-
kot	v	industriji	tudi	učitelja	»MU^ICBOARD« - zveneča šolska tabla - novo učilo za glasbeni	|eer^očr®m^^1em .^i|lo^zu!	ga	K^fga Vanfag'N-din,	Priporoča-
usposabljati	na	tečajih,	kako	se	pouk, je kombinacija glasbila in solske table z notnim črtovjem.	aine pripomočke bodo učitelji lahko	mo	jo zlasti večjim osnovnim šolam
Učitelj piše note na tablo ter jih S posebnim kladivcem lahko tudi	smotrno izbirali in uspešno uporablja-	in	področnim zavodom za	prosvetno
ozvočuje in pon^Zcirja, tone, intervale, akorde in celo melodije	njeni s prednostmi vsakega od teh	viator
koristila. Mogoče bi. delovala v sklopu pedagoške akademije ali pedagoškega inštituta ali pa celo pedagoškega muzeja, malo bo treba razmisliti. Da bodo nova
's*'
Športna vzgoia na šolah
, OBISK V PTUJSKEM POKRAJINSKEM MUZEJU
Kaj je pokazala anketa med učenci na šolah prve in druge stopnje
Anketa, ki je bila izvedena konec šolskega leta 1967 na šolah prve in druge stopnje (v nji je sodelovalo 3000 učencev), je pokazala:
1. Predmet telesne vzgoje v šolah je priljubljen, če ga poučujejo kvalificirani pedagogi, ki ta poklic opravljajo z navdušenjem in so zanj prikladni.
Ce bi anketirali še šole na propagando za šport med mla-Primorskem, Dolenjskem in v dino.
Prekmurju, bi bilo privržencev 6. Športne zveze naj bi poši-smučanja še manj. V zadnjih le- Ijale bodisi svoje trenerje ali pa tih vse bolj stopajo v ozadje vodilne tekmovalce po Šolah, da klasične športne panoge: atletika, bi demonstrirali svoje panoge.
PREMALO ZANIMANJA
ZA BOGATE ZBIRKE
gimnastika in smučarski tek, čeprav so v učnih načrtih zastopane, toda niso dovolj množične. Zanimivo je, da je veliko število
2. Bolj je predmet priljubljen tistih, ki jih v mladosti v dobi
v nižjih kot v višjih razredih osnovnih in srednjih šol.
3. Mladina se za telesno kulturo zgodaj navduši, posebno če živi v »športnem okolju<\
šolanja ni pritegnila nobena panoga.
So očitne razlilke v rezultatih ankete na posameznih šolah, kar je odvisno od dela in prizadevno-
4. Za šport mladino navdušijo sti učiteljev, ne pa toliko od vad-
športniki, pedagogi, prireditve, nastopi itd.
5.	Idealno bi bilo, če bi bili pedagogi hkrati tudi športniki — aktivni ali bivši.
6.	Športna vnema se v letih šolanja pravilno manjša.
7.	Učni uspeh na tem področju zagotavljajo dobri pedagogi, šele nato so potrebni ostali vadbeni pogoji.
8.	Posebno za učenke v Sloveniji primanjkuje dobrih učiteljic.
9.	Zelo velik je namreč odstotek učenk, ki na višjih šolah ne bi več želele telesne vzgoje in se ne nameravajo več ukvarjati s športom.
10.	V šolah vzgoje relativno malo športnikov tekmovalcev in še manj tekmovalk.
11.	Porazno je veliko število kadilcev, stalnih in priložnostnih, žal tudi med učenci športniki.
ALI JE V SLOVENIJI SMUČANJE RES NAJBOLJ MNOŽIČEN ŠPORT?
Podatki kažejo, da se bolj uveljavljajo športne igre — rokomet v osnovni šoli, nogomet v strokovnih šolah in košarka na gimnazijah.
benih pogojev. Pedagogi, ki delajo v relativno slabih pogojih, so dosegli boljše rezultate kakor njihovi kolegi, ki delajo v boljših pogojih.
Predvsem ne znajo pedagogi mladine za šport dovolj motivirati, ne znajo vzpostaviti primernih odnosov in dobrega vadbenega vzdušja. Večkrat pa vodijo ure šablonsko prakticistično brez prave vneme.
PREDLOGI
ZA IZBOLJŠANJE STANJA
1.	Organizirati bi bilo potrebno pionirske športne šole, kar je ustaljena navada pri narodih, ki so na tem področju pred nami.
2.	Ponovno bi bilo potrebno oživiti šolska tekmovanja v gimnastiki, smučanju in atletiki. Ta tekmovanja so bila že tradicionalna, vendar so danes precej izumrla.
3.	Večjo pozornost bi bilo potrebno posvetiti posvetovanjem telesno vzgojnih pedagogov, ki jih danes skora) ni več.
4.	Tudi kadrovske šole bi morale postati resnična »kovačnica-« dobrih kadrov.
5.	Oživeti bi bilo potrebno
KOLEDAR NARAVE
Ciciban je letošnje leto na ke) določimo stalne rubrike in va-estetsko in izobrazbeno učinkovit nje vpišemo: dan, vreme, nara-način povabil učence, naj sode- va, delo.
lujejo, naj opazujejo naravo po Dokler učenci še ne znajo pi-koledarju in to zapisujejo.	sati, izrežejo barvni papir modre
Veseli nas odziv učiteljev od 1. do 3. razreda, ki so vključili učence v Cicibanovo akcijo.
Pomen učnovzgojnega področja spoznavanja narave in družbe v prvih treh letih osnovne šole je zlasti v tem, da bogati otroška izkustva z novimi spoznanji. Predmet špnd nudi izhodišče in vsebino drugim učnovzgojnim predmetom na nižji stopnji. Prav je, da ga učitelji pri sestavljanju podrobnih učnih načrtov najprej vpišejo. Obogati in olajša izbiro berilnih sestavkov, popestri vsebino uporabnih nalog pri računstvu ter je vodilo pri likovnem in glasbenem izražanju. Ce se učitelj te prednosti zaveda, ni nikdar v zadregi, ko daje naslov spisovnim šolskim ali domačim nalogam ali išče vaje za jezikovni pouk. Vsebinsko so bolj doživete in učencem bližje. Koliko več in lepše lahko napiše o svojem zajčku V jeseni, muci, psičku pozimi, kot ob stereotipnem naslovu: jesen je tu, zima je prišla.
Prav posebno primerna in nujna na tej stopnji je učiteljeva naloga, da izkoristi vse možnosti za sistematično opazovanje narave z njenimi spremembami v letnih časih. To delo si olajša, če vodi koledar narave. Pojma »koledar« ne sme posredovati suhoparno, neživljenjsko tam okrog novega leta, ko mu določi eno, kvečjemu dve uri časa v učnem načrtu.
Spremembe v naravi spremljajmo ob koledarju! Načrtno navajajmo učence na opazovanje narave. Izkoristimo ekskurzijo v gozd ali na polje, v vinograd ali sadovnjak in od tega dne se odločimo, da bodo učenci opazovali, kakšno je vreme, kakšno je toplotno stanje, katera so najvažnejša opravila na polju, vrtu, sadovnjaku. Tudi važne dogodke si bodo zapisali, če so tedaj kaj doživeli.
Pa boste zmajali z glavo in ugovarjali, v prvem razredu vse to ne bo šlo, ker otroci ne poznajo črk. Poglejmo, če je ugovor upravičen.
Na listu (najprimernejša je polovica risalnega lista iz risan-
barve za nebo, rumene za sonce, oblake, dež, drevesa, plodove ... Seveda so za iste pojme vedno isti znaki. Vogel lista nalepimo dan in ime meseca (izrezali smo ga iz lanskega koledarja). Tako dobimo teden. Ob koncu tedna se nabere 7 listov na kartonu na steni, ob koncu meseca trideset, in tu je bogata in pestra ilustracija učenčevih opazovanj, obenem pa široka, doživeta snov za ustno izražanje. Pri računstvu bomo seštevali sončne dni, jih dopolnjevali s številom deževnih, vetrovnih, meglenih, sneženih. Računali in šteli bomo drevesa, ki so izgubila listje, ter imenovali tiste, ki so še olistana. Poljski pridelki bodo že spravljeni razen morda repe, koruzne slame. Vedeli bomo, ali so se škorci odselili pred lastovkami, ali jih je še videti. Učenci bodo spremljali vsa opravila v posameznem letnem času, ker bodo vsako posebno poročilo sproti vnesli v koledar. Najpridnejši bo morda sestavljal svoj lastni koledar opazovanj, če ga bo učitelj k temu vzpodbudil. Ob koncu jeseni, zime, spomladi pa bo v razredu majhna razstava. Zbrana bo vsa dokumentacija o posameznih letnih časih, vidne bodo posamezne značilnosti jeseni, pomladi, zime.
Vsako naslednje leto bodo zapiski preciznejši, kakor to pač zahteva vertikalna rast predmetnega področja.	L. K.
O zanimivem pedagoškem poskusu pripoveduje docent samar-kandske univerze Rušan Hahib. Ko je bil prevzel namesto obolelega prijatelja začasno poučevanje matematike v navadni osnovni šoli, je že po prvih sprašanih učencih opazil, da je računsko znanje v vsem razredu prav majhno in da imajo učenci do tega predmeta malo veselja. V začetku so »padale^ dvojke, ki so vzbujale med otroki razburjenje in jok, a bolj iz bojazni pred kaznijo doma kot kaj drugega. Po prvem razburjenju pa so se združili učenci v nekak bojkot do učitelja in niso hoteli odgovarjati tudi na lažja vprašanja. V čem je stvar? »Ali nam boste še dajali slabe ocene?« so spraševali učitelja. Tako se je začel pedagoški poskus. Učitelj je obljubil učencem, da jim ne bo več dajal slabih ocen, ampak tudi dobrih ne. Pouk se bo razvijal brez ocen.
Le polagoma je začel izginjati iz otroških glav veliki strah pred dvojkami in iz težkih sanj strogi učiteljev obraz, razpotegnjen med pet zahrbtnih številk. Računstvo začne postajati najzanimivejša učna ura. Ko da je ves razred objet v kolektivnem ustvarjal-
ZAPOZNELA ČESTITKA

■a■■■■■■■■■■■!
Upravni odbor osnovne šole »JANKO KERSNIK« BRDO p. Lukovica, občina Domžale
razpisuje prosto delovno mesto
— UČITELJA
na podružnični šoli Zla-
to polje do konca skcga leta 1967/68
šol-
Nastop službe 1. dec. 1967.
Možnost sprejema za nedoločen čas. Družinsko stanovanje v novi šoli.
Letos 11. julija je dopolnil SO let svojega plodnega življenja tovariš Mirko Dermelj, dolgoletni direktor Zavoda za gluho mladino v Ljubljani in znan surdope-dagog, ki je skoraj vse svoje življenje posvetil tistim otrokom, ki so zašli v svet tišine.
Čeprav je že dolgo let upokojen, je bil do nedavnega še vedno v vodstvu Učnih delavnic Zavoda za gluho mladino in tako pomagal pri habilitaciji gluhih. Tudi seda) ne miruje. Piše zgodovino zavoda za gluho mladino in prevaja tujo literaturo v strokovne namene.
Osebno skromen, ni nikdar silil v ospredje, vse kar je napravil, je bilo plod njegovega dela. bičnega in stvari predanega dela. Za svoje izredne zasluge na področju defektologije je dobil številna priznanja, pred nekaj leti pa mu je bil podeljen naslov pedagoškega svetnika.
Veliko zahvalo so mu dolžni tudi pedagogi in gojenci iz Zavoda za slepo in slabovidno mladino v Ljubljani, saj je bil tovariš Dermelj tisti, ki je l. 1941 sprejel v okrilje, svojega zavoda slepe gojence, potem ko so njihov matični dom v Kočevju porušile nemške bom.be. Nudil jim je dom in razdajal svoje plemenito srce.
Ko mu ob njegovem častitilji-vem jubileju čestitamo, mu hkrati želimo še veliko let plodnega življenja, zdravja in zadovoljstva.
nem znanju. Ge rešuje eden od učencev pri tabli zamotano nalogo, sledijo ostali pazljivo na deski stajajočim številkam, nad razredom leži popolna tišina, a ko se spraševanemu kje zatakne, iščejo ostali napeto v svojih glavah rešitev, ki se pokaže v vidnem olajšanju, ko je na tabli nakazan pravilen izhod. Sledi živahno komentiranje reševanja vprašanja. Ocene so pozabljene. Ves razred tako vzljubi matematiko kot književnost ali zgodovino, kjer noče preslišati nobene besede.
Sovjetski pedagog meni, da bi morali biti v prvi vrsti ocenjeni tisti vodilni šolniki, ki šole vodijo, klasificirajo učitelje in pri tem pridajajo vse prevelik pomen količini ocen v redovalnicah. Mnogokrat prav po teh količinah presojajo delo učiteljev. Saj je gotovo, da so ocene potrebne, a le pri važnih nalogah, kot so izpitne ali kontrolne. Dajati pa oceno vsak hip, je nepravilno, ker dela iz ocene nekak fetiš. Gorečnost po odliki vzbuja v marsikaterem dobrem učencu domišljavost in bahavost, zavest premoči, v manj nadarjenih pa manjvrednostni kompleks. Stalni strah do slabe ocene jim paralizira voljo in mišljenje, vzbuja odpor do učenja.
Današnji sistem ocenjevanja je tako ukoreninjen, da si ga je težko predstavljati drugačnega. Njegova slabost je prav v tem, da sloni v prvi vrsti na oceni. Z manevriranjem med slabimi in dobrimi ocenami podpira ta način povprečne učence, a kaznuje najboljše- nekakšna politika biča in sladkorčka. Slabo je, če zahteva predavatelj učenje na pamet celih strani, nemogoče pa je to pri matematiki, ki je trden sistem logičnega presojanja. Po zgornjem poskusu naj bi si učenci ne prisvajali samo logike vsega predmeta matematike, ampak tudi logiko vsake učne ure. Učenci naj postanejo učiteljevi sodelavci. Njih mišljenje je treba tako trenirati, da je med minulim in prihodnjim poukom vzpostavljena aktivna povezava. Učenci naj posamezna dejstva sami opazujejo, jih analizirajo, primerjajo, delajo zaključke.
V našem slučaju je tak način
zelo dvignil aktivnost med učenci. Od pouka so odhajali nezadovoljni, ni jim bilo vse jasno, a imeli so izgled za prihodnjo uro, na katero so prišli pripravljeni, »napolnjeni«, misel ni šla samo »od« in »do«, ampak »do« in »potem«.
Nima učenec samo pravice zmotiti se, pravi Habib, temveč se mora zmotiti. Tedaj začne iskati, za iskanje pa ni mogoče staviti ocene.
V svoj pouk je uvedel miselno vežbanje. V razredu so prirejali matematične turnirje z različno težavnimi vprašanji. Izdajali so matematični časopis »Dvakrat
OSNOVNA ŠOLA PONIKVA, občina Šentjur pri Celju
razpisuje eno službeno mesto
— UČITELJA za razredni pouk za nedoločen čas in eno službeno mesto
— UČITELJA za razredni pouk za določen čas Eno stanovanje zagotovljeno.
UČITELJI, PROFESORJI, VZGOJITELJI!
Tudi v šolskem letu 1967/68 bo vaš stalni spremljevalec
PRIROČNIK ZA PROSVETNE DELAVCE
ki je izšel pri Cankarjevi založbi
IZPOLNITE, IZREŽITE, ODPOŠLJITE!
nalepljeno na dopisnici ali v ovojnici na naš naslov
CANKARJEVA ZALOŽBA LJUBLJANA, KOPITARJEVA 2
NAROČILNICA
Podpisani(a) ..............-.........................
Naročam .......izvodov PRIROČNIKA ZA PROSVET-
NE DELAVCE za šolsko leto 1967/68, ki stane 23,00 N-din.
Račun bom poravnal(a) v osmih dneh po prejemu knjige.
Datum
[|||ll!!l!llllllllllllllllll!llllll!lllll!!lllllll!l!!llllll!!lllllll!l!!llllll!lll.
Podpis
IIIII1IIII[|IIIIIIIIIIIIIII!IIIIIII1I|III«^
Če bi bila pomembnost neke etnografskem oddelku ter oddelku ne le^v okviru ptujske obeme, kulturne ustanove ali spomenika ljudske revolucije je namreč več- temveč republike. Pa tako ponos-tudi že merilo za njegovo finan- milijonski.	ni smo na naša tri atraktivna
7. Uradni načrti za ta pred- ciranje, potem ptujskega pokra- To bogastvo si hodijo ogle- mesta:	Kostanjevico na Krki,
met naj bi bili prilagojeni vad- jinskega muzeja ne bi imenovali dovat ljudje od vsepovsod, vsako Ptuj, Slovenj Gradec. Vprašanj benim razmeram posameznih šol, bogataša, ki mora živeti v rev- leto je okrog 40.000 obiskovalcev, je, kdaj bomo ta ponos spreme-tako bi se ublažilo nasprotje med ščini. Samo seštevek vrednosti največ šolarjev. Prihajajo iz vse nili v razsodnost in se naucui uradno predpisanimi smotri in eksponatov, spravljenih v arheo- Slovenije, v denarni oskrbi pa ga vlagat^ denar tja, kjer je naj-dejansko prakso. Jože Ažman loškem, kultumo-zgodovinskem in ima kar občina Ptuj, kot denimo, važnejše. Kjer ze grozi uničenje
npr. kakšno osnovno šolo. Temu, nečemu, česar ne bomo mogli niše pravi, zmožnostim ptujske ob- kdar več popraviti, kar je nepo-čine primeren, je tudi dotok de- novljivo.
narja. Muzejski delavci ga dobi- In druga plat medalje: kako vajo samo za plače; za vzdrževa- znamo izkoristiti bogastvo, ki ga nje objektov in vse drugo pa ga imamo. Vzemimo, na primer, šole. preprosto ni.	Kako koristijo ptujski muzej? "
Ravnateljica muzeja Vida Roj- Nikakor ne tako, kot bi ga lahko
čeva pravi: — Občina nima de--so nam dejali. Seveda, to je
narja, republiški sklad za pospe- odvisno od učitelja. Učitelji za li-ševanje kulturnih dejavnosti pa kovni pouk znajo umetnostno ganiti razumevanja. Preveč je od- lerijo npr. lepo izkoristiti, izjeme maknjen od nas. Osnovala se pa so učitelji zgodovine, ki znajo je menda prof. Šuligojeva iz ptuj- uspešno uporabiti gradivo, ki je v je sicer že neka komisija zato, muzeju na voljo (izjemen primer da bi financiranje tovrstnih ob- je medna prof. Šuligojeva iz jektov pravičneje reševali. Do- ske • gimnazije, ki redno vodi slej se jesestala dvakrat in ugo- učence v muzej), lovila da je treba potrebe te- Ptujski muzej hrani v svoji ar-meljito proučiti. Pa je že vse pro- heološki zbirki gradivo, ki govori učeno: na zavodu za spomeniško o liriskih in keltskih naselbinah, varstvo imajo gradiva o tem več pa grobovih Rimljanov, življenju kot dovolj kopičijo se načrti, po- Starih Slovanov, zbirka najdb iz trebe so torej očitne in jasne. Ne staroslovanskih grobov _ pa je prosimo denarja za interno ureja- sploh največja v Sloveniji. Iz tega nje (tega se mora lotiti kar teh- in drugega gradiva bodo prirejali nično strokovno osebje muzeja, prihodnje leto posebne tematske ki se po potrebi spremeni v obrt- razstave:	o nakitu, keramiki,
niško ekipo), temveč zgolj za re- steklu, porcelanu. Predstavili bodo sevanje samih objektov. Starost grafiko v muzeju — od najstarej-in vlaga načenjata grajske zido- ših grafičnih listov do začetka 20. ve, razpoke se širijo, uničujeta stoletja.
kazemate, zavarovati bi bilo tre- Prosvetna funkcija muzeja je ba kolo starega vodnjaka, rušijo v zadnjih dveh letih nekoliko zase stolpiči, potreben bi bil obroč mrla, ker so bili zaposleni pred-okoli gradu ..	vsem s preurejanjem zbirk, pred
Kadar še' ptujski muzealci tem pa so pripravljali ure, pose-zberejo na sestanku z najboljšim bej za šolsko mladino. Gradivo namenom, da bi se pogovarjali o so temeljito proučili, pripravili to, funkciji muzeja, se skoraj vedno kar je bilo za šote posebej zani-zgodi, da končajo pogovor s tem, mivo, in se pedagoško poglobili ’ kar jih najbolj vznemirja: kako priprave. Takšne ure pa bodo ob bo z vzdrževanjem gradu ...	tematskih ^razstavah spet zažive-
• Čudoviti stari grad, ki bi se le, seveda ob primernem zamma-»Mitrova glavica« iz Pokrajinskega muzeja v Ptuju	dal na moč lepo urediti. Seveda nju zanje.	M. Kunej
IZ SOVJETSKE PEDAGOŠKE PRAKSE
POUK BREZ OCEN
dva — pet«. Pisali so ga sami učenci, v njem objavljali rebuse, računske šale. Z velikim zanimanjem so reševali rešljiva in nerešljiva vprašanja, razne logične vaje in drugo.
Odvečno je ugibanje, če bo po tem poskusu odmrla ocena vsaj v prvih razredih. Dragocen je Pa že po tem, ker je v omenjenem razredu izginil odnos do ocene kot edinega merila o znanju in sposobnosti učencev. V poskusu pouka brez ocene je dragoceno tudi to, da je člen procesa šolske reforme, s katero se šolstvo danes ukvarja.	-na.
Nove knjige
NEKAJ ZVEZKOV ZA IZOBRAŽEVALNE NAMENE PROSVETNE-GrA SERVISA. — Dolgoletno Izdajanje ciklostiranih zvezkov za izobraževalne namene, ki ga opravlja zavod Prosvetnega servisa, je manj zapaženo spričo dejstva, da o tej dejavnosti tisk malone sploh ne poroča. Kdor pa je seznanjen z dejavnostjo Prosvetnega servisa in se je poslužil možnosti, ki jih nudi zavod s ciklostiranimi -ošurami, diapozitivi in magnete skimi trakovi, bo prav gotovo dojel prednosti uporabe takega gradiva bodisi za splošno izobraževanje ali pa za ožje šolske namene. Nekaj primerov naj zgolj ilustrira, kaj je zadnje čase izšlo pri Prosvetnem servisu.
Revija »Lutka« (izhaja prvo leto, 5. številka) je po smotrni urejenosti in vsebini vredna vse pozornosti. Ob praktičnih navodilih in izkušnjah je dodana lutkovna igrica — Frana Milčinskega, seveda je v reviji dovolj risb in fotografij. Osmi zvezek Dramske knjižnice prinaša komedijo Jeana Anouilha »Ples tatov« v prevodu Radojke Vrančič. Taki zvezki dramskih del so namenjeni predvsem ljudskim, amaterskim odrom, prav pa je, da so ti komadi lahko uprizorljivi in tudi prijetno komični, saj taka dela gredo najbolje med publiko. Filmski bilten »Novi filmi« prinaša v 26. številki kratek infor-mativno-kritični prikaz na j zanimivejših domačih filmov lanskoletnega festivala v Pulju. 27. in 28. številka pa prinašata kratke ocene različnih tujih filmov od »Goldfingerja« do »Sanjavih zvezd Velikega voza«. Torej vse po vrsti, od zabavnega ali kičastega filma, pa do zahtevnih filmskih stvaritev. Tako je mogoče zanesljivo razbrati, s čim se srečujemo V naših kinematografih, zato so take priročne informacije lahko tudi Uporabne pri izbiri šolskih filmov.
»Filmski list« pa ima nalogo, da obširno, analitično podaja estetsko podobo enega filrha, in ob tem tudi vse tisto, kar je specifično za režiserja in njegov slogovni prijem ipd. Četudi smo vajeni sobotnih radijskih oddaj »Gremo v kino«, mikavnega načina informiranja in kratkih kritičnih beležk, pa je bržčas ta oddaja časovno prekratka, zato bo prav »Filmski list« dobrodošel tistim, ki se zanimajo za sedmo umetnost in ki morda imajo filmsko vzgojo na šolah. Za slednje pa bo ta list kar nepogrešljiv, saj je celotna struktura filma težko razložljiva pri zahtevnejših filmih, kot so Orsona Wille-sa »Proces«, Agnes Varda »Sreča« ali j. Lesoya »Služabnik«. Čeprav ima vsak od avtorjev analitičnega prikaza svoj prijem, pa se v vsakem zvezku odraža prizadevno delo in poznavanje filmske govorice, pa tudi Zmožnost estetskega posredovanja le-te.
V seriji »Umetnost in kultura« pa Je mikaven zvezek Ivana Sedeja »Slovenska grafika«. Vsebino je povezal s 57 diapozitivi, ki naj ilustrirajo najvidnejše grafike s posamez-himi deli. Uvodoma poda informativno besedo o grafičnih tehnikah, nato pa preide v skopo odmerjeno razlago k posameznim grafikam. Zdi se, da bi taka tema zahtevala vsaj. še en zvezek, ker je ponekod le preskopo besedilo in se lahko celotna Zamisel ustavi pri informatlvnošti, ki ne doseže globljega kontakta z gledalci. Sandi Sitar je v zvezku »O slovenski ljudski umetnosti« podal lep informativni prikaz z raznotero motiviko.
Mladinska knjiga in vzgoja
Avstrijsko združenje BUCH- Letni zbornik je podoben naši iz-KLUB DER JUGEND je v gradu daji Ciciban bere. Učenci ga to-Sommerau pod Semmeringom rej dobivajo poleg Berila in je priredilo v oktobru srečanje uči- seveda predviden za daljše ob-
za Štajersko. Govoril je o iracionalnem v delih za mladino. Zagovarjal je stališče, da ni mogoče shematsko določiti, kdaj se v člo-
SVET MODERNE UMETNOSTI
teljev s Štajerske, na katerem so dobje. Take zbornike tudi pri nas veku konča neko obdobje ma pri
temeljito razpravljali o tem, kako približati otroku knjigo. Zbrali so se poverjeniki za mladinski tisk na šolah, ki so se najbolj izkazali. To srečanje jim je bila hkrati tudi nagrada za njihovo požrtvovalno delo, kajti na avstrijskih šolah poverjeniki za tisk opravljajo svoje delo brezplačno. 10 do 15-odstotni popust, ki ga jim založbe priznajo, prostovoljno odstopajo za druge namene.
Sprejel sem njihovo povabilo ter se udeležil srečanja. Reči moram, da je bilo nadvse uspešno. Videl in slišal sem marsikaj, kar bi lahko uporabili in uveljavili tudi na naših šolah. Skušal bom v treh krajših člankih zapisati najvažnejše s tega srečanja.
Najprej nekaj o združenju Buchklub der Jugend. Njihovo osnovno načelo je: uveljavljali dobro mladinsko knjigo in z njo hkrati zmagovati nad slabo knjigo. Pomagati želi učiteljem, da bi knjigo kar najbolje vključili v vzgojno-izobraževalno delo v šoli, usmerjati pa tudi izvenšolsko branje mladega človeka. Priznajmo, da smo pri
zanemarili: Za učitelja pravzaprav nismo izdali priročnika, strokovne knjige, ki bi mu bila v tem pogledu v oporo. Strokovne literature za to področje pa imajo v Avstriji prav po zaslugi tega združenja kar precej. Toda o tem pozneje. Njihovo stališče je, naj učitelj ne razdeljuje le knjig in pobere od učencev denar zanje, njegova najvažnejša naloga je vendar, da poišče vse možnosti pedagoga za uveljavitev dobre knjige. Združenje odločilno vpliva na založbe, na njihove programe knjig za mladino, stori mnogo za boj proti lažni litera-
hudo pogrešamo. Berila imajo čisto svojo nalogo. Nekaj drugega pa so vsakoletni izbori, ki lahko prinašajo zmerom: sveže, naij-novejše, dobre tekste za mlade.
Vsako leto natisnejo tudi KNJIGO ZA STARSE (Eltem-jahrbuch), s katero pa imajo nekoliko težav. S to knjigo skušajo na privlačen, sodoben način vzgajati tudi starše. Težava pa je v tem, da imajo starši pač različno izobrazbo in da je tako težko v eni sami knjigi upoštevati različne ravni.
Poverjenikom za mladinski tisk natisnejo za nagrado knjigo DIE BARKE (Barka), ki pomeni zanje vsako leto pravo presenečenje. Barka je za učitelje ne samo dober priročnik, temveč pravi literarni zbornik. Nekaj vsebine: Otroci v pesmi, Zgodbe za otroke od 12 do 15 let, Aforizmi, Misli o vojni in miru itd.
Imajo tudi Knjigo za rojstni dan (Geburtstagbuch). V razredih z njo uveljavljajo lepo navado, da dobi vsak učenec za rojstni dan primerno knjigo. Denar zberejo
mer obdobje za pravljico). Ce bi se shematsko končavala obdobja v našem življenju, bi bil človek prikrajšan za nekaj lepega, velikega. Pravljica sega na primer tudi v obdobje od 9 do 14 let, seveda pa se spremeni njena oblika (fantastična pravljica). Umetna pravljica ima lahko obliko prave pravljice (Andersen). Večkrat je težko zarisati mejo med ljudsko
IV. KAJ JE MODERNA UMETNOST
Čeravno srečujemo izraz »moderna umetnost« kaj pogosto, pa naletimo na težave, kakor hitro skušamo podrobno opredeliti ta pojem, Kakor je npr. pojem gotike ali renesanse vfeč ali manj ustaljeno določen, opredeljiv in zaobsežen, pa ne bi mogli reči isto za moderno umetnost. Različni avtorji dajejo moderni umetnosti različen obseg in s tem tudi širino upodabljajočih pojavov, izhodišč in hotenj. To nee-novito naziranje o moderni umetnosti ima gotovo korenine tudi v časovni bližini posameznih pojavov in struj, ki so po svoji upodabljajoči govorici lahko zelo raznorodne, na-
učenci sami ali pa se porabi iz nas pra,v oboje zelo provj.zijej 0 kateri sem govoril na začetku. Dosegli so tudi, da dajejo V nekaterih podjetjih mladim za rojstni dan knjigo.
Pozornosti vredna je spodbuda, po zamisli Richarda Hambergerja z naslovom Zvabiti , za branje! Združenje je kupilo več kovčkov, v katerih je po 30 izvodov iste dobre mladinske knjige. Tak kovček pride na šolo do učitelja. Učitelj razredu predstavi knjigo in prebere iz.nje značilen odlomek. Se tisto uro razdeli knjige učencem, ki do konca učne ure iz knjige še tiho berejo. Nato odnesejo knjigo za teden dni
turi. Žalosten sem ugotavljal, da dol™7; Pole,m knjige vmej°>Jih je pri njih naprodaj manj slabe	v ^ceK f
iiterature za mlade kot pri nas, Lejo na naslednjo solo. Učitelj Pa
čeprav se štejemo za državo s so- f ,seveda z ucenci se
nrtditvnn	knRgL Posnemanja vredna zami-
sel. Zlasti bi jo lahko pri nas
cialistično ureditvijo.
Buchklub der Jugend ima po šolah svoje referente, poverjenike za tisk. Zanimivo je, da izdajo vsako leto Letni zbornik (Jahr-buch) za učence od prvega do zadnjega razreda osnovne šole,
uveljavili na šole, ki še nimajo bogate knjižnice. Pa tudi druge šole si le težko privoščijo knjigo v 30 izvodih.
Na srečanje (letos je bilo že štirinajsto) vsako leto povabijo in umetno
JVrcimboIdo: Jesen, olje
pravljico (Grimm)., je ustavil pri lažni kateri prevladuje
JtUnUnn	pisatelj Otfried Preussler, ki ga	sladkobno pripovedovanje-(je pol-
sta osmo . op j . tudi pri nas poznamo po knjigi	na za lase privlečenih prilastkov),
-	-	Mala čarovnica. Prvi večer je	je brez ideje, brez prave fantazi-
bral iz svojih mladinskih del.	je (v njej gospodari brutalni
ne lo^^V^zborniku01)^ vsako'leto tudi priznanega mladinskega pi- Posebej se nov izbor tekstov, ki so primerni “teU* Tokrat je bil njihov gost pravljici, za posamezno
bližji taki, zgolj »opisni« realnosti, manj moderen od onega, ki poseže v interni svet te realnosti, četudi z deformacijami izraza ali s fantastiko? Na taka in podobna vprašanja si bomo sami laže odgovorili potem, ko bomo vsaj pregledno spoznali struje in hotenja od impresio; nizma dalje ob posameznih prime-rih v sliki.
Poimenovanju »moderna ume# nost« se umetnostna zgodovina rada izogne, kar je razumljivo, saj ]e izraz resda preohlapen. Vendar ga zaradi splošne prakse ne moremo prezreti, ravno zavoljo žive uporabnosti ima pojem moderne umetnosti že ustaljeno praktično veljavo ne glede na to, da si poznavalci moderne umetnosti niso enotni glede obsega dobe in pomena pojma, ki naj bo nekaj osnovno skupnega različnim strujam novim likovnim pojavom po impresionizmu, ali z impresionizmom dalje. Izraz moderna sta prva uporabila književnika E. Wolff in Hermann Bahr, slednji je oznanjal s tem izrazom predvsem^ literarne pojave od naturalizma dq: dekadence in simbolizma, vendar je vključil tudi impresionizem in secesijo! Bržčas se je izraz moderna kasneje ustalil tudi v glasbeni umetnosti, upodabljajoči umetnosti pa se laže približamo s posameznimi strujami, čeravno v vsakdanji prosti ra-; bi slišimo o moderni umetnosti, ki je v prostem pojmovanju precej prerasla zgolj tisti okvir, ki mu ga je dal avstrijski književnik H. Bahr J Zatorej v takem pojmovanju moderne umetnosti ne smemo vključevati le impresionizem in secesijo, marveč tudi struje, ki so se zvrstile po-' tlej, predvsem pa velja naglasiti, da doba moderne umetnosti ni zaklju-, čena in da še traja.
Spričd uporabljivosti takega po-3 imenovanja velja navesti troje gle-? dišč o obsegu moderne umetnosti,1 ne da bi se spuščali v kakršnekoh nadrobnosti. Umetnostni zgodovinar« ji in likovni esteti so bržčas najbolj naklonjeni misli, da je impre-, sionizem zadnje poglavje nekega razvoja umetnosti, vse kar sledi impresionizmu pa spada v okvir pojmovanja moderne umetnosti, za iz-* hodišče jim služijo zgolj pojavi upo** dabljajoče umetnosti in se ne ozirajo na istodobnost sorodnih pojavov pri ostalih umetnostih. Drugačno je gledišče, ki vključuje impresionizem v krog pojavov moderne umetnosti in s tem navezuje začetke modernizma z oznaftami, ki jih je že dal H. Bahr, vendar se je spričo razvoja modernih struj obseg struj nenehno dopolnjeval, čeprav gre beseda, le o svetovni moderni umetnosti, pa je potrebno naglasiti. da je taka oznaka za nas najpri-kladnejša. saj se je z domačim impresionizmom začela nova doba domačega razmaha upodabljajoče, umetnosti, in prav to dobo čutimo: kot prelomno. Dokaj osamljena paj so pojmovanja, da začenja moderna* umetnost že v romantiki.
(Nadaljevanje sledi)
Opombat Spričo omejenih možnosti objavljanja reprodukcij je nujno, da bodo naslednji prispevki o svetu moderne umetnosti vključevali le poglavitne struje, zato bo iznuščeno tisto, kar ni osrednji,’, splošni pojav, nor. dadaizem, ele-rpentarizem, da bodo nujne poeno-
----*—---------------- —,----- stayjtye ,npr. , neoimpresionizem ne.
'skronina^^pfirherjhvau tdveh uiliesM- ru bO’1 ibH^l ' Dosebnega fnesta. marveč
^	^	-4	-j-	-4	• •	uidi iz. svujiii iiiiduniaiviii uui. .i'-	\»	-“j '-j
IH- kongres psihologov Jugoslavije	S S
(Nadaljevanje s 1. strani)
vpliva na doživljanje tJ«aVnos.ti, Zanimivosti in koristnosti učnega predmeta (ugotovljeno je bilo, da lahko, saj so učenci na različnih šolah različno ocenjevali predmete po gornjih kategorijah, glede na profesorja, ki je predmet Poučeval); dr. L. Zorman, Vpliv socialno - ekontenskega stanja Učenčeve druži,lie na šolske uspehe (ugotovljena je povezanost med obema variablama); A. Teta-rič. Interesi mladine; I. Tadin, Baterija variabel za napovedovanje uspeha na šolah druge stopnje; B. Sremec, Subjektivno ocenjevanje utrujenosti v šoli, in drugi. '
Ena od pozitivnih strani kon-gresa je bila nedvomno v temeljitem	empirično-raziskovalnem
Pristopu večine referatov k posa-tneznim problemom, pa tudi v in-
terdisciplinarnem pristopu, v sodelovanju med psihologi in pedagogi. saj lahko le v obliki takega sodelovanja rešujemo kompleksne probleme, ki se postavljajo pred sodobno šolo.
Bariča Marentič-Požarnik
telji poslušali z velikim užitkom, čeprav je šlo za nagajivosti in otroške norosti Male čarovnice,
Svet šole
OSNOVNE SOLE CERKNO
razpisuje prosto delovno mesto
— VODJE PODRUŽNIČNE
Sole bukovo
za določen čas
Razpis velja do zasedbe delovnega mesta.
se je pa spremenila in se najbrž sploh ne imenuje več pravljica, a je tu, živi: Aliče v deveti de-Malega strahu in Malega povod- želi, Pika Nogavička, 35. maj.. nega moža. Naslednji dan je začarana resničnost, utopistične Preussler govoril o temi pisatelj zgodbe, znanstvena fantastika, in njegovi bralci. (Zapisati mo- Učencem je treba približati tudi ram, da je Preussler tudi sam sodobno umetnost, sodobno prav-učitelj.) Kot učitelj večkrat pre- Ijico. Ne imejmo predsodka, da bere v razredu nov tekst in ga ne bodo vsega razumeli, ne beži-tako najbolje preizkusi. Veliko si mo pred dobrimi sodobnimi obli-dopisuje s svojimi mladimi bral- kami, slogi v mladinski literaturi.
ci. Odgovori na vsako pismo. Pomembna so pisma bolnih in pohabljenih otrok, ki jim je dobra knjiga velikega pomena. Največkrat spodbudijo otroka, da napiše pismo pisatelju, starši ali učitelji, Pisatelj je povedal, da ima veliko bralcev tudi med odrasli-
Na srečanju je vzbudilo veliko zanimanja naše poročilo o bralnih značkah. V razgovoru sem se. lahko ponovno prepričal, da bi se iz te naše zamisli lahko nekega dne rodilo podobno združenje, kot je Buchklub der Jugend, še posebej, da bi kakorkoli tudi pri
ml, kar dokazuje, da dobra mla- nas pomagali učitelji pri uveljav-
dinska knjiga ne pozna starostne meje.
V tem članku naj omenim še predavanje prof. dr. Otwalda Kropatscha, M je duša združenja
Ijanju dobre knjige.
Prihodnjič: Hospitacija na šoli v Miirzzuschlagu: RAZGOVOR O KNJIGI.
Leopold Suhodolčan
videzno brez medsebojne zveze z različnimi slogovnimi in celo materialnimi izrazili.
2e pojem modernega bi zahtevaj širše teoretično razglabljanje, ;kar .pa ne more biti namen takega informativnega sestavka, vendar naj 'skronina- '^pRtrher j Rva-' >< ških del opozori na težavo pri določanju trdnejših določil pojma modernega. V vsakdanji rabi radi navezujemo pojem moderno s sodobnim, ali kvečjemu še s tistim,, kar je polpreteklo in sega tudi v sedanjost. Ce primerjamo sliko italijanskega slikarja Arcimbolda (1530— 1593) »Jesen« z impresionistično sliko »Mlada žena pri toaleti« Georgesa Seurata (1859—1891), tedaj zapažamo bistvene posebnosti obeh slik ne glede na različno tehniko slikanja in različna hotenja obeh slikarjev. Obema je skupno‘to, da'sta, vsak na svoj način, upodobila' človeški podobi. Arcimboldova igra kombinacij jesenskih sadežev daje . pekak alegorični portret" moža, ki asociirh kljub slikarjevi fantastiki le neke individualne poteze, ki se razlikujejo od drugih podobnih alegorez istega umetnika. SeUrat pa nam z vso jasnostjo osebnih vtisov podaja kos vsakdanje intimnosti mlade žene. ki jo je prikazal v trenutnem doživljanju ob njeni toaleti. Kljub tako različnim izhodiščem in hotenju obeh slikarjev pa je očitno, da Arcimbol-do deluje s svojo fantastiko nenavadno v primerjavi z vsakdanjo umirjenostjo Seurata. Ali ne bo marsikdo ob primerjavi fantastike z realnostjo pomislil, da je prvoime-novana slika moderna? Ali je odmik od fotografske stvarnosti merilo za pojem modernega? In tisti, ki je
bo vključen v impresionizem, podobno bo nri obstraktni umetnosti: Tako podajanje je v skladu s prč* gledno vsebino in zamislijo razgledov do moderni umetnosti, zlasti če uooštevamo omejeno število reprodukcij, ki jih list lahko objavi.
Svet osnovne šole
TONČKE CEC TRBOVLJE
razpisuje delovno mesto
— UČITELJA TELESNE VZGOJE (ženska)
Pogoj: STU, PRU ali P
Nastop službe takoj ali po do-dovoru.
Razpis velja do zasedbe delovnega mesta.

PODLISTEK CIGANOVEGA KONJA
OD PETIH DO ŠESTIH
, Na uho mi je prišlo, uho in besede pa so božji dar, na uho bti je prišlo, in v vsem kar pride na uho, je delček resnice, temu ?e izogne samo kak slavnostni regrat, na uho mi je prišlo, in nič hudega, da mi je prišlo, ker če več slišiš, več veš, na uho mi je Prišlo, oh, kaj vse ne pride^ na h*10, saj zato so nam dana ušesa Jh besede, na uho mi je torej pri-s‘°> joj, kako smešno, kot na pri-h^r hoja na dolge proge, na uho rrh je torej končno prišlo, da so Postale brce na levo in na desno visoka moda v literaturi, na uho hh je-še enkrat končno torej pri-da se je med to novo nogometno reprezentanco vštulil tudi z8oraj omenjeni, za katerega pa msem jaz prav nič kriv, da ima ^ svojem častitem priimku čisto lsta samoglasnika kot moja ubo-?a učiteljska para, in ta ponarejevalec starodavne štorije o Kristusovi smrti me je obsodil, da hum moral, menda na sodni dan au nekaj podobnega, krvave mač-he lizati ali nekaj podobnega. Na-založbe pa so spet zamudile hfoden trenutek in pustile na ce-udu nadobudnega obrekovalca, tako da se je moral zateči v Ca-*ovec, ali kam že, po pomoč in
ivljivi napis symphoniku: fllsAr razumevanje. Zanima me samo to, kako da niti malo ni hvaležen tistim, ki so ga naučili, da je. 5000 krat 1600 nekako osem milijonov. Ko bo odštel vse stroške, upam, da mu bo vtseeno ostalo toliko, da si bo lahko oskrbel ozimnico, kot se spodobi in kolikor se spodobi za tako živalco. Da pa nam bo še kdaj zaigral kako poetično symphonijo, mu bom povedal nekaj o sebi in o svojem delu, da mu ne bo potrebno prihodnjič stvari iz trte izvijati.
Vsako šola ima med šolski inventar vpisano tudi govorilnico ter govorilne ure. Nekatere govorilnice so take, druge pa niso take, ampak so drugačne. Naša govorilnica ni taka, ampak je drugačna, Je na prepihu. Ena vrata vodijo iz nje na centralni hodnik, druga v zbornico, tretja v pisarno, četrta na podstrešje in peta v klet. Skratka, sijajna govorilnica! Za inventar skoraj ni prostora, ob prazni steni je prislonjen le star umivalnik, ki ga je že pred časom zavrgel zdravstveni dom. Pa še staro knjižno omaro moram omeniti, ker je v njej toliko knjig, da bi jih kljub Flisarjevim grožnjam težko pohrustal. Oba bi
jih le mogoče pospravila, čs bi jih mešala med seno.
In v tem imenitnem prostoru potekajo moje govorilne ure. Učencem sem oznanil, da naj prihajajo njihovi starši v šolo od petih do šestih, da bodo izvedeli vse o otrocih. In kmalu so začeli prihajati, Od petih do šestih je bila govorilnica skoraj nabita. Staršem sem razlagal, jim svetoval, jih bodril, govoril o puberteti, s katero ge da vsaka lumparija razložiti, in sploh. Vseh stikov in razgovorov s starši seveda ne morem popisati, lotil se bom le enega primera: primera gospe Pod-predpražnikove. Njen sinko Pepček Podpredpražnik je bil lum-pek in pol, to sem kmalu ugotovil, in ko je’ prišla mati prvič, sem ji lepo razložil: »Ne vem, gospa, če bo kaj z vašim fantom,-« sem ji rekel. »Veste, ničesar ne zna, v redovalnici ima same zdrave cveke in le tu in tam je kaka rahitična dvojka, da, celo ene tuberkulozne trojčice se je polastil in jo tako odtujil nekomu drugemu. Pa tudi nediscipliniran je! Zadnjič je neko dekle cukal za kite, še prej pa je mokro gobo vrgel v steno. Vsi se že sedaj grozno pritožujejo čez njega in
pravijo, da je strašansko klepetav. Gospa, resno dvomim, da bo kaj z njim.«
Moji izpovedi je dodala še ona svojo. Bila ni nič manj pre^ tresljiva kot moja. Njena preteklost je bila bogpomagaj, zato je zdaj vsa živčna in ta živčnost je seveda prešla tudi na otroke in svetovala mi je, naj z otrokovo živčnostjo računam, za nameček pa me je še seznanila, da je fant v puberteti. »Odkril je samega sebe,« je učeno rekla. Nato sva se drug drugemu lepo zahvalila ih se poslovila.
Naslednji dan je prišel fant marogast v šolo. Kaj so delali doma z njim, ne vem, vem le to, da od božanja še ni bil nihče marogast. Dva dni je bilo potem dobro, maroge so izginile, fant pa\ je spet vsem po vrsti začel cefrati živce. Neka tovarišica je celo dejala, da ji je razstavil živce na prave pravcate prafaktorje.
Cez štirinajst dni se je gospa Podpredpražnikova spet oglasila od petih do šestih. Ob srečanju sva oba globoko vzdihnila, se dvomljivo nasmehnila in že sem začel s vojo izpovedjo: »Ne vem, gospa, če bo kaj z vašim, fantom. Veste, ničesar ne zna, v redovalnici ima same zdrave cveke in le tu in tam kaka rahitična dvojka, da, celo ene tuberkulozne trojke . se je polastil in jo tako odtujil nekomu drugemu. Pa tudi nediscipliniran je! Zadnjič je neko dekle cukal za kite, še prej pa je mokro gobo vrgel v steno. Vsi se
grozno pritožujejo čez njega . in pravijo, da je strašansko klepetav. Gospa, resno dvomim, da bo kaj z njim.-
Nato je prišla na vrsto ona in me je najprej seznanila s svojo bogpomagaj. preteklostjo in njeno živčno sedanjostjo, nato pa me je opomnila, da je fant v puberteti in mu nediscipline ne smemo šteti v zlo. »Nekateri v teh časih celo ubijajo, pa je družba vseeno obzirna do njih," mi je posolila pamet. Prehitel sem jer in ji dejal, da je fant najbrž odkril samega sebe. Rekla je samo: ja, zahvalila sva se drug drugemu in se polna novih odkritij razšla.
Naslednji dan je fant v kldpi bolj stal kot sedel, klepetal pa ni toliko, da bi vzbudil posebno pozornost. Ko sem ga vprašal, zakaj ne sede, mi je odgovoril, da se noga pri'stolu maje, in verjel sem mu. Čez dva dni pa je že normalno sedel, postal pa je tako priskuten kot Kraljevi komentarji v nedeljskiii večernih radijskih oddajah. Laže bi ga nosili, kot ga poslušali, smo vsi vprek ugotavljali. Štirinajsti dan po zadnjem karambolu doma se je po razredu že tako priskutoval, da sem ga postavil v kot. A tudi tu ni dal miru. Hvala bogu, da se je od petih do šestih spet oglasila gospa Podpredpražnikova, tako sem si vsaj malo ohladil razrvane živce. V govorilnico sem prinesel redovalnico, jo slavnostno odprl in začel: »Ne vem. gospa, če bo kaj vašim fantom. Veste, niče-
sar nč zna, v redovalnici ima same zdrave cveke in le tu in tam je kaka rahitična dvojka, da, celo ene tuberkulozne trojke se je polastil in jo tako odtujil nekomu drugemu. Pa tudi nediscipliniran je! Zadnjič je neko dekle cukal za kite, še prej pa je mokro gobo vrgel v steno. Vsi se grozno pritožujejo čez njega m pravijo, da je strašansko klepetav. Gospa, resno dvomim, da bo kaj z njim."
Spet mi je povedala, da je imela težko preteklost, da je fant živčen, da je odkril samega sebe in me prosila, naj z vsem tem računam. Menda je pozabila, da mi je o svoji preteklosti že dvakrat pripovedovala, pa tudi vse drugo mi je bilo že znano. Vseeno sva se ob slovesu drug drugemu zahvalila in se razšla.
Naslednji dan fant ni kazal kakih posebnih sprememb. Nekaj dni pozneje so mi otroci povedali,, da si je pri tehničnem pouku izrezal iz lesonita oklep za sadri ji co In se z njim pravočasno za» varoval. Njegova priskutnost pa naslednje dni ni pozhala meja in jih še ne pozna. Matere, oziroma gospe Podpredpražnikove pa ni več na govorilne ure. Ne vem, kako da je naenkrat nič več ne zanima, kako .uspeva njen sin v šoli. Pa toliko bi ji imel povedati! Ce bo še kdaj prišla, ji bom odkrito povedal: »Ne vem, gospa, če bo kaj z Vašim fantom.. .•«
David rImA«
Mednarodni Cleveland program
=
I
iii
,rcvc.tTro leto Vestnik socialnega rešljiva vprašanja te heterogene ogledom tega čudovitega mesta M j	stlPerlclijo za družbe.	in z obiskom v Beli hiši, kjer nas
Tfoi- i ^ ^evel3n|i program. Drugo obdobje obsega dobo je letos pozdravil sam predsed-vfr mal° 1;|udl ve kal natančne- desetih tednov. To je praksa, ki nik Združenih držav Amerike.
ProSramu, se mi zdi jo opravljaš že v naprej izbrani Kvaliteta programa ni ravno V ,ratklh ohnsih se- organizaciji. Organizatorji pro- na zavidljivivišini.Mnogojeod-c.TmaJIOVenSke,S°C1flne delav' grama želijo, da se organizacija, visno od zunanjih činiteljev, kot nnWr,rv ™ i° Z vede^sko ln oseb- v kateri delaš, čim bolj približa je velikost grupe, kvaliteta pre-m7 i^ -,^K-erl0T1/rmiadlnj ° name- tvojim željam, kar pa vedno ni davanj, družin kjer živiš, veliko
velanri 6 !S! Mednarodnega Cie- mogoče. Delaš sicer kot enako- pa seveda tudi od samega štipen- ” r-w k t ČZ n. i -**--*-	.	_	T	,_, __	-	-w	i	III
Mednarnd^ri i a Praven član’ verldar za sv°ie de’ dista, njegovih želja in pričako- “ ZALOŽBA MLADINSKA KNJIGA —
™ ? tu t Cleveland pro- lo nisi plačan. Štipendija vklju- vanj ter sposobnosti hitre adap- 181	^ Al VA ^ /A 171 JL/ /A J. L O SA ril	—
timfNin astanoY,1:,en Pred pe- cuje samo prevozne stroške, stro- tacije, ki pa je brez obvladanja ov,. ™®stu, Cleveland, dr- ske bivanja v Ameriki in 15 do- angleškega jezika skoraj nemo-zava urno, pod idejnim in orga- larjev žepnine na teden. S to vso- goča.
v®dstvom dr' Henry to si lahk° plačaš mestni prevoz, Kljub mnogim pomanjkljivo-nrncfnimTtVK inanciran je od znamke in pisma, obiščeš nekaj stim tega programa, ki grene bi-h . p1n.sPevkov P°sa- gledaliških in kinopredstav, kaj vanje v Ameriki, je to vsekakor v tSJnUh /0<iia n!hv. lrlstltucij m vefi pa si ne moreš privoščiti. doživetje, ki se ga zlepa ne da zadnjih dveh letih prispeva tu- Program se zaključi s tridnev- pozabiti, di določeno vsoto Fulbrightova nim bivanjem v Washingtonu, z komisija za vzgojo in izobraževa-
Barbara Brecelj
PROGRAM DELA PODODBORA ZA ŠOLSTVO
nje.
^Prvotna zamisel izmenjave izkušenj dela na področju z vedenjsko in osebnostno motenimi mladoletniki zgolj z nemškimi socialnimi delavci je kmalu postala pretesna. Razširila se je v vse- Pred nedavnim je pripravil pri financiranju delovnih progra-binskem in geografskem pogledu, pododbor za šolstvo RO sindika- • mov šol.
Poleg matičnega mesta Cleveland delavcev družbenih dejavnosti . Do januarja 1968 naj bi stroje zajela še štiri druga mesta: sv°.i program dela za prihodnje kovni sodelavci republiškega sve-Chicago, San Francisco, St. Paul teto. Ta program predvideva med ta zveze sindikatov Slovenije (ko-in Minneapolis, vsebinski kon- drugim posvetovanje o vlogi in misija za samoupravljanje) in recept pa se je razširil še na pod- nalogah sindikalnih podružnic v publiškega odbora sindikata de-ročje mentalne zaostalosti, po- šolah ter posvetovanja s pred- lavcev družbenih dejavnosti Slo-sebnega šolstva, otroškega var- sedniki občinskih odborov druž- venije pripravili analizo o samo-stva in mladinske organizacije. benih dejavnosti. Pripravili bodo upravljanju, in delitvi dohodka v
Zadnje leto se je programa analizo osebnih dohodkov v šol- šolah. Ta raziskava, ki naj bi jo udeležilo 180 socialnih delavcev stvu ter raziskavo o samouprav- obravnaval pododbor za šolstvo in mladinskih voditeljev iz 110 Lanju ter delitvi dohodka v šo- in z njenimi rezultati seznanil vse držav vsega sveta. Od socialistič- teh, spremljali delovanje repu- občinske odbore družbenih de-nih držav so bile zastopane poleg Miške in temeljne izobraževalne javnosti, naj bi dala vpogled
Odlične ocene številk revije
prvih treh Ciciban
ui
I
m
Jugoslavije (po 1 udeleženka iz Zagreba, Beograda in Ljubljane)
Se Češkoslovaška in Poljska.
■ Program traja štiri mesece in je^ razdeljen na dva dela. Teoretični del obsega šest tednov tra- Člani pododbora se bodo na jajoča predavanja na univerzah	posvetovanjih dogovorili s pred-
matičnih mest, kjer se udeleže-	sednikom sindikalnih podružnic	laz
nec seznani najprej z najosnov-	za enotno akcijo sindikata pri n^vi^shUprn 1
nejšimi geografskimi, ekonomski-	reševanju problemov s področja	sistem
mi, demografskimi, političnimi in	šolstva. Mednje so uvrstili: pro-
drugimi podatki in problemi v	gramiranje dela in vrednotenje
skupnosti, pa tudi problematiko v samoupravne odnose v izobra-financiranja strokovnega šolstva ževalnih ustanovah (osnovnih in in sodelovali pri ustanavljanju srednjih šolah) in opozorila na posebnih izobraževalnih skupno- najbolj značilne negativne in posti.	zitivne pojave v samoupravni
praksi teh ustanov. Dala bi osnove za realno primerjavo med sedanjimi razmerami v šolstvu in jih bo pogojeval financiranja. Tako bi lahko ugotovili poglavitne napake, ki jih povzroča sedanji si-
Ameriki, kasneje pa se štipendist delovnih programov šol ter po- stem financiranja na področju sreča še s socialnimi, rasnimi, godbene odnose z izobraževalni- samoupravijanja. religioznimi vprašanji, spozna or- mi skupnostmi, izpopolnjevanje ganizacijo mladinskega sodstva, notranje zakonodaje v šolah (sta-socialne službe, šolskega sistema, tuti, pravilniki o delovnih raz-ogleda si vzgojno poboljševalne merjih), merila za delitev oseb-domove, triažne postaje, miadin- nega dohodka in izpopolnjevanje ske zapore, bolnice, posvetoval- Pravilnikov o delitvi osebnih do-nice, obišče številne prostovoljne k°dkoy.
organizacije, ki se bavijo s temi v novembru 1967 bo sekretar nih organov (v zvezi z zbiranjem prob.emi itd.	v pododbora izdelal analizo o gi- prispevkov gospodarstva za fi-
, v .f01?,. Prvnfn obdobju sestih banju osebnih dohodkov v šol- nanciranje strokovnega šolstva) tednov štipendist avl pri treh stvu (po profilih), ki naj bi orno- in njihovo dejavnost pri obliko-razlicmh ameriških družinah. Or- gočila primerjavo osebnih dohod- vanju posebnih izobraževalnih gamzatorji programa težijo za kov prosvetnih delavcev z oseb- skupnosti ter se Zavzemal za to, tem, da udeleženec spozna različ- nimi dohodki podobnih profilov, da bi bilo financiranje strokovne nivoje ameriškega življenja, zaposlenih v drugih dejavnostih, nega šolstva za 1. 1968 urejeno mentaliteto belih in barvastih Na osnovi te primerjave bi iz- tako kot za druge vrste izobra-družin, bedo in razkošje ameri- delali predlog povprečnih druž- zevanja.
Dokler ne bodo ustanovljena vse možne posebne izobraževalne skupnosti, oziroma dokler ne bo rešen problem financiranja strokovnega šolstva, bo pododbor spremljal in podpiral delo akcijskega odbora pri izvršnem svetu in drugih strokovnih ter politič-
ške družbe, želijo, da štipendist beno priznanih dohodkov za po-vsaj poizkuša razumeti različno samezne profile prosvetnih de-vzgojp in različne poglede na ne- lavcev, ki' naj bi jih upoštevali
m
I
|
m
I
jjj
I
m
I
m
®
m
»Letos smo uvedli Cicibana kot odlično dopolnilo pri pouku tudi v tretjem razredu. Tako so naročeni nanj vsi učenci prvega, drugega in tretjega razreda,« nam sporočajo učitelji z vseh krajev Slovenije.
Svojo radost ob vsaki novi številki Cicibana pa nam sporočajo tudi mnogi bralci, učenci prvega, drugega, tretjega in včasih celo četrtega razreda. Pišejo tako, kot sta pisala Bojana in Laci:
Dragi Ciciban!
Prvič se Vam oglašam. Hodim v 3. b razred. Uči me tovarišica Moravec Milena. Imamo jo zelo radi. Stanujem v bloku. Zelo rada berem Cicibana. Na Cicibana sem bila naročena tudi v prvem in drugem razredu. Rada berem Čebelico in Pionirski list, sta tudi lepa...
Lepo Vas pozdravlja Bojana Rajh, Ormož Dragi Ciciban!
Ko stopi tovarišica s Cicibanom v roki v razred, se zelo razveselim. Ko razdeli Cicibana, najprej pogledam slike. Ko pridem domov, celega preberem. Moj najmlajši brat zelo rad gleda slike. Tudi oče in mati rada bereta Cicibana.
Lep pozdrav od Lacija Kuzma Osnovna šola Franjo Golob na Prevaljah, 3. d razred
ODLIČNA OCENA BRALCEV IN UČITELJEV JE ODRAZ UMETNIŠKE IN PEDAGOŠKE VREDNOSTI REVIJE CICIBAN.
Deset rednih in enajsta izredna številka Cicibana, ki bo izšla v maju, stane samo 11.— novih dinarjev.
DVA STA SE POSLOVILA
Drago Vončina
Z novim šolskim letom je dopolnil svojo službeno dobo tovariš Drago Vončina, pedagoški svetnik in dolgoletni svetovalec učiteljev na osnovnih šolah.
Te vrstice mu niso napisane v slovo, odkrivajo le naslove posameznih strani iz življenja in utrudljivega dela slovenskega učitelja, ki je tako bogato izpolnil njih vsebino, da lahko s ponosom zre na že prehojeno pot. Na tej poti je srečaval druge, jim pomagal kot človek, učitelj in svetovalec, zato ga danes, ko je prispel do pomembnega mejnika v svojem življenju, spremljajo' naše dobre želje.
Kot mlad učitelj je v letih 1921— 1926 služboval na osnovnih šolah v Loškem potoku, v Papežih in v Mirni peči. Z vso ljubeznijo se je posvetil pedagoškemu delu, vselej pa je našel čas. da se je strokovno in metodično izpopolnjeval in tako svoje znanje v polni meri lahko' posredoval drugim, jim pomagal, kjer in kadar je bilo potrebno. Zato' se je usposobil za učitelja trgovskih in obrtnih nadaljevalnih šol, dosegel stopnjo predmetnega učitelja in poglabljal svoje znanje na filozofski fakulteti, ki jo je absolviral v Ljubljani. Znanje jezikov mu je omogočilo, da se je udeleževal mednarodnih učiteljskih seminarjev in je poleg dorriače zasledoval tudi tujo strokovno in pedagoško literaturo. Jeseni leta 1926 je postal šolski upravitelj v Dolenji vasi.
Vrsto let j$ živel in delal v Beli krajini, deželi sonca in dobrih ljudi. Leta 1938 je postal šolski nadzornik za okraj Črnomelj. Prav tu je v najtežjih dneh, ko je pri nas pustošila vojna, dokazal, da je pravi slovenski izobraženec vselej ob strani svojega ljudstva in je njegovo* življenje tesno povezano z njim. Organiziral je sindikalne podružnice in vodil tečaje za učitelje pripravnike.
Po osvoboditvi je bil imenovan za šolskega nadzornika v okraju Ljubljana-okolica, po spojitvi okrajev pa mu je bila zaupana odgovorna služba za okraj Ljubljana. Opravljal jo je od 1. septembra 1955 dalje. Znan je kot naš naj starejši inšpektor, a ne po letih, marveč po uspešnem pedagoškem delu, zakoreninjenem v nadarjenosti, ustvarjalni sili in občudovanja vredni poštenosti.
Svoje znanje in izkušnje je posredoval drugim tudi z napisano besedo. V Popotniku, Učiteljskem tovarišu, Sodobni pedagogiki Prosvetnem delavcu, dnevnem časopisju in morda še kje, so številni njegovi strokovni in pedagoški članki. Že kot mlad učitelj je zbiral domoznansko snov z Bele krajine in jo izdal v ciklostilu leta 1935. Po osvoboditvi je napisal »Domoznanstvo občin Ljubljana-Vič, Dobrova, Logatec in Borovnica-«. V samostojnih knjigah sta izšli tudi njegovi deli »Praktična navodila za šolske upravitelje«. DZS 1952, in »Šolski upravitelj«, DZS 1958.
Še več pa je učil z živo in prepričljivo besedo na raznih tečajih, se-minarjh in zborovanjih. Zaslužil je priznanje: leta 1953 ga je ODO Ljubljana imenoval za pedagoškega svetnika.
Kot človek je kljub obsežnemu znanju in prav zaradi tega, na pomembnem mestu, ki ga je zaupala naša družba, ostal vedno' skromen, toda poln vedrega humorja. Zato nam bo srečanje z njim vselej pri-j etno.
Tovariš Drago Vončina zapira knjigo svojih službenih dolžnosti. Na vseh drobno popisanih straneh te knjige se prepleta čudovita poezija dela z mladino s še obširnejšo trpko pro*zo neštetih težav in odpovedi.
M. J.
Janez Knol
Tiho in neopaženo je ob novem šolskem letu zaključil pedagoško delo po naših šolah popularni prosvetni svetovalec Janez Knol. V času svojega službovanja je prebrodil dolgo in težavno življenjsko pot, to^ da kljub temu ostal čvrst in veder. Po dovršeni obvezni šoli je vstopil na ljubljansko učiteljišče, ki pa ga je moral zaradi preglasnega zgražanja nad divjanjem Orjune v Trbovljah kmalu zapustiti. Šolanje je končal zato v Karlovcu. Po opravljenem diferencialnem izpitu iz slovenščine je sprejel učiteljsko službo v Fari-Vasi, nato pa v Livoldu. Tu je bil kot zaveden slovenski učitelj v neprestani borbi s Kočevarji.
Med prvimi je začel sodelovati z OF. Maja 1942 ga že srečamo v Kočevskem bataljonu kot komandanta logora, intendanta in propagandista. Izdajalje Kočevskega poročevalca pri tehniki komande notranjskega vojnega področja. Večkrat se je udeležil bojev in bil ranjen. V Fari je organiziral prvo partizansko gimnazijo, nato pa osnovno šolo v Mozlju, Štalcarjih in v Livoldu.
Kot odličen pedagog je moral sprejeti mesto prosvetnega svetovalca v Kočevju, nato v Ilirski Bistrici, Postojni in Kopru. V Ljubljano je prišel leta 1957 ter opravljal svetovalsko službo na okraju, se vrnil v Kočevje kot direktor ZPPS Kočevje, po združitvi zavodov deloval vrsto let na zavodu Ljubljana Vič in končno na zavodu Ljubljana.
Janez Knol je bil pravi ljudski učitelj in vzgojitelj. Njegovo priljubljeno' delovno torišče je bilo na podeželskih šolah. Kot odličen sadjar in vrtnar ter gospodarstvenik je užival velik ugled, kjerkoli se je pojavil.
Zadnja leta je z lepim uspehom opravljal posle prosvetnega svetovalca v dolenjskih občinah ZPPS Vič.
Pridružujemo se učiteljstvu in v njegovem imenu izrekamo skupno zahvalo za njegovo dolgoletno piod-no delovanje v slovenskem šolstvu z željo, da hi ostal tudi v pokoju še mnoga leta zdrav in zadovoljen.
M. B.
Med svoje nadaljnje naloge si je pododbor zapisal še sodelovanje pri pripravljanju predlogov za razvoj in izpopolnjevanje sistema vzgoje in izobraževanja ter obravnavanje moralno političnih in idejnih problemov ljudi, zaposlenih v šolstvu.
Ukinitev podružnične šole gf j v Orehovcih	~
»V Orehovcih, mali vasi sredi Slovenskih goric pri Radgoni, niso imeli šole. Otroci so hodili poldrugo uro daleč v šolo, delno v Radgono, delno v Radence ali Kapelo. Na splošno ve-
— VSEBINA 4. ŠTEVILKE:
selje staršev so v začetku februarja 2S Kolednica ----- ljudska PCSOITl
ob navzočnosti staršev in zastopnikov —«• t, . .	,	J	^
.................... Ul Panjske končnice
oblasti odprli šolo tudi v Orehovcih.
Poslopje, v katerem sta sedaj samo ----- ,
dva razreda, je adaptacija nekdanje ZS Mali Karikaturist razstavila
-'-oiastmica. _ pegar
gosposke hiše bivšega dvolastnika. Sola bo postopno razširjena v večraz-
Borut
redno . . .«. Tako je pisalo v časniku pred 16 leti. In danes?
Letos pa je svet za šolstvo razpravljal o ukinitvi šole v Orehovcih,
^rlfjaPž“napoŠOoLa“l ra°v- ” ^nčna Bela Krajina - geografskozgo--------...------- - - - — dovinska slikanica Ete Kunaver
Lažnivca — N. Nosov, odlomek v prevodu Martine Šircelj
natelja matične o stanju podružnične šole v Orehovcih, je svet ob prisotnosti pedagoškega svetovalca in zastopnika občinske skupščine sklenil, da bo na prihodnji seji skupščine predla-
fev “oj!e š°la’ ker nl več P0g°- L?] Plovba po Jadranu v starih časih -
dr. Ignacij Voj e
OJ Župančičeva Bela Krajina — Miljeva Tomc-Jekovec
Razlogi: Medtem ko je bilo v prvih letih otrok za šolo več kot dovolj, je začelo v zadnjih letih število močno upadati. Letos se je vpisalo v I. oddelek 10, v drugi pa le 6 otrok, medtem ko je norma za en oddelek najmanj 16 učencev. Ce bi torej hoteli zadostiti predpisom, bi morali oddelka združiti in uvesti kombiniran pouk, s čimer pa se starši ne strinjajo. Za ukinitev pa govorijo tudi didaktični in materialni pogoji. Medtem ko velja vzdrževanje podružnične šole z osebjem 2 milijona 191 tisoč S-din. pa stane prevoz za te otroke do matične šole v Gornjo Radgono le okrog 193.600 S-din. (Pred 16 leti seveda za prevoz šolarjev še ni bilo pogojev). S to obrazložitvijo in utemeljitvijo bo svet za šolstvo predlagal na prihodnji seji občinske skupščine ukinitev orehovske šole. Za ta ukrep so se sporazumno odločili člani sveta za šolstvo, zavod za nrosvetno pedagoško službo in starši.	i. K.
Ul Nastanek gora — Sonja Tovornik ™ Zemlja, naš planet in njena luna —
111 Pavel Kunaver
35 Ljubljana — sanitetno središče —
JU Matija Žgajnar
ZS To in ono za zbiratelje gramofonskih Ul plošč — Sergej Dolenc — Naš leteči inženir (šport) — Matija rn Dermastia
—» Mihec Pihec, Jezikovni kotiček, rr; Pionirjeva pošta in Kviz
33 VSEBINA 5. ŠTEVILKE:
PROSVETNI »ELAVIC
List izdaja republiški odbor sindikata delavcev družbenih dejavnosti Slovenije — Izide štirinajstdnevno med šolskim letom — Ure-ia uredniški odbor.
Odgovorni urednik Drago Ham.
Naslov uredništva:	Ljubljana,
Kopitarjeva 2, tel. 313-722, int. 363.
Naslov uprave: Ljubljana. Nazorjeva 1. tel. 22-284.
Poštni predal 355/V II.
Letna naročnina 10 N-din (1000 S-din). za šole in druge ustanove 20 N-din (2000 S-din).
Štev. tek. računa: 501-8-26-1.
Tisk: CZP Ljudska pravica.
Mitja
m
I -Ko, 1
m
Avtomobil jutrišnjega dne Tavčar
Četverokotno nebo — Janina David Dežela — zgodovinskozemljepisna
__ slikanica Ete Kunaver
~ Kjer hiša mojega stoji očeta —
“J Miljeva Tomc-Jekovec
Tropski deževni pragozd —
[H dr. Andrej Martinčič ™ Življenje v Srbiji v času Dušana IH Silnega — dr. Ignacij Voj e
m
m
m
ju
m
m
iii
nj
m
®
nj
iii
Živali v tropskem deževnem pragozdu 3S — dr. Boris Šket Minerali — Sonja Tovornik Ali je na Marsu življenje — Pavel
Kunaver
Gramofoni — Sergej Dolenc Ptice pozimi — nagrajeni prispevek
bralca
Odprto pismo reviji Pionir ob prvem šolskem polletju — Borut Pečar Mladina je praznovala Prešernov praznik — Matija Žgajnar Naši šolski listi
Mihec Pihec, Jezikovni kotiček,
Uganke, Pionirjeva pošta. Kviz
VSEBINA 6. ŠTEVILKE:
m
jjj
jjj
jjj
iii
Indonezija — Vera Marchiretti Koroška — literarnozgodovinskozemlje-pisna slikanica — Eta Kunaver in jr; Miljeva Tomc-Jekovec
Velika Jupiter in Saturn — Pavel Kunaver Trobila — P. L.
VSEBINA 4., 5. IN 6. ŠTEVILKE BARVNE POLJUDNOZNANSTVENE IN LITERARNE REVIJE PIONIR
Obljubili smo vam, da bomo vnaprej objavljali naslove vseh prispevkov v reviji PIONIR, ki jo pogosto uporabljate pri pouku skoraj vseh predmetnih področij od 4. do 8. razreda.
Število naročnikov na revijo PIONIR naglo narašča od številke do številke prav zato, ker so vsi prispevki odlično dopolnilno čtivo na srednji in višji stopnji osnovne šole.
VKLJUČITE OBJAVLJENE PRISPEVKE V SVOJ PODROBNI UČNI NAČRT IN Z USPEHOM BOSTE ZADOVOLJNI!
Ul
I
jjj jjj jjj
jjj
uj
jjj jjj jjj jjj jjj
| S I
I
Napad na železniški most — Matija Žgajnar	2
Kamenine — Sonja Tovornik
Vojak gre na olimpiado — Matija	S
Dermastia
Grenoble, mesto zimskih olimpijskih 2 iger — Ivan Virnik
Repata, rogata, kljunasta, kosmata —	35
žaba — Marko Aljančič Ptice pleskarji — B. Buffon	33
Dvanajst ujcev — dr. Milko Matičetov ||| Afriška plemena — Franc Lovrenščak 35 Dnevnik naravoslovca — Nada Gogala ||| Pionirjeva pošta. Nagradni kviz, Mihec ^ Pihec, Jezikovni kotiček, Uganke
l
OB BARVNI REVIJI PIONIR LAHKO ORGANIZIRATE ODLIČEN SKUPINSKI POUK!
Zato takoj naročite za učiteljsko in pionirsko knjižnico dovolj vezanih letnikov revije Pionir!
Posamezna številka barvne revije PIO- »j NIR stane samo 1,30 N-din.	:5
lll=lll=lll=lll=lll=lll=lll=l!l=l!!=ll!=ll(=lll~!l!=il|=|||=|||=|il=