----- 492 ----- Novice. — Imenovanje. Deželnosodni svetnik v Ljubljani g. Fran Tomšič je imenovan višjesodniin svetnikom pri višjem deželnem sodišču v Gradcu. — Efektna loterija «Glasbene Matice», katero je finančno ministerstvo dovolilo za 1 1895., se je preložila na 1. 1897. — Slovenska šola v Gorici. Znano je, kako zavle-čujejo Lahoni ustanovitev slovenske šole na mestne stroške v Gorici. Šola, ki bi se bila imela že začetkom šolskega leta otvoriti, se še do danes ni otvorila. Ker je tudi „Slogina" šola, v katero so pohajali za novoustanovljeno mestno šolo namenjeni slovenski otroci, vsled preobilih in ne več zmagljivih stroškov s 1. decembrom prenehala, ostali so tako slovenski otroci brez šole. Eazburjenst mej Slovenci je bila vsled tega jako velika in vlada boječa se resuosti, je izposlovala, da se je z Dunaja nakazala telegrafično zdatna podpora „Sloginiu šoli, na kar se je ta zopet odprla. — Ustrelil je dnev 24. novembra posestnikov sin Jernej Habjan na Eantovši nad Skofloko, čevljarja Matijo Božiča, ko ga je ta prišel pred njegov dom izzivat. Ustreljeni Božič je bil velik pretepač. — Roparski umori. V noči od 27. na 28. novembra izvršil se je v Tro;anah v brdskem okraji na kranjsko-štajerski meji grozovit roparsk umor. Okrog ednajste ure po noči priplazil se je v hišo posestnika Vincencija Novaka nek lopov. Iz hodnika prvega nadstropja, kamor se je povspel z bližnjega češpljevega drevesa, prišel je v pritličje v spalno sobo zakonskih Vincencija in Marije Novak. Duri spalne sobe so bila slabo zaprta in ko je lopov vstopil, čutila ga je še bdeča zakonska dvojica. Na vprašanje moževo, „kdo je", ni bilo odgovora, temveč je lopov takoj priskočil k moževi postelji in jel udrihati po njem z nekim bodalom oziroma dvoreznim kuhinjskim nožem. Eanil ga je tako močno na glavi, da je ta omahnil na posteljo. Žena Marija Novak prihitevša možu na pomoč, se je z napadalcem spoprijela. Eanil je tudi to močno, a stiščala ga vsejedno nekako skozi vrata v vežo tako, da je zaprla vrata za rjjim. Zdaj napravi luč in ko odpre vrata in jame klicati na pomoč, plane hudodelec zopet na njo in udriha z nožem po nji in jo podere v kot na tla. V tem so začeli klicati na pomoč otroci, ki so bili tudi pri počitku, deloma \r tej, deloma v bližnji sobi. Krika otrok se je zločinec prestrašil in pobegnil skozi zadnja vezna vrata, katera si je že moral pri dohodu odpreti. Na katero stran je pobegnil se ni mogla natančno določiti. Gospodar Vincencij Novak je vsled prizadetih ran v par trenutkih umrl. Gospodinja Marija Novak pa je močno poškodovana, a je upanje, da okreva — Ni pa še prešel strah zaradi tega groznega umora, že se izve 1. decembra še o grozovitejem umoru. V vasi Ločica pri Vranskem na štajersko^kranjski meji stoji blizu velike ceste mlin Martina. Trofla, po domače Martinka Ker dne 1. decembra ni bilo celi dan videti nobenega Maitinkovih in je tudi zvečer ostalo vse-temno v hiši, se je sosedom to sumlivo zdelo in ulomili se šiloma v hišo. Pa o groza! Gospodar je ležal v kuhinji ubit, imel je smrtno rano na glavi. V hlevu so našli mrtvo hišne-deklo in ne daleč od nje njenega 131etnega sina. Gospodarja in deklo je hudodelec pobil najbrže s sekiro, fanta pa je zadavil. Trupla nesrečnih so bila že trda, torej se je moral umor že v nedeljo zjutraj zvršiti. Misliti si je pač lahko strah in grozo sosedov na tem strašnem dogodku, posebno, ker se je vedelo že za zločin v Trojanah in se je z gotovostjo lahko reklo, da je storilec vseh umorov eden in isti človek, a njem ni bilo ne sluha ne duha. — V noči z dne 3. na 4 december so orožniki vjeli na Sveti Planini roparskega morilca, ki je storil vse navedene štiri umore. Morilec je bil prej ondi delavec. Izročili so ga okr. sodišču v Celji. — Izpred porotnega sodišča. Dne 27. nov. je bil obsojen zaradi hudodelstva tatvine in poskušene goljufije mizar J. Florjančič iz Skofeljce na 7 let težke ječe. Florjančič je bil že večkrat kaznovan zaradi tatvine. Delavki Marija Jereb in Marija Floijančič, ki sta bili soobtoženi hudodelstva poskušene goljufije sta bili oproščeni. — Dne 28. novembra je bil zaradi hudodelstva uboja obsojen na 4 leta težke ječe 191etni tesarski pomočnik Franc Sever iz Črnuč. Udaril je slaboumnega Jakoba Žumbergerja iz Spodnjega Kašlja, ki mu po noči v nekem hlevu v Klečah, kjer sta spala ni dal miru, tako nesrečno z debelim koncem biča po glavi, da ga je ubil. — Pri drugi obravnavi istega dne obsojen je bil na 7 let težke ječe 321etni delavec Jože Komovec iz Eakeka zaradi hudodelstva uboja in prestopka zlobnega poškodovanja tuje imovine. Eazbil je v neki krčmi v Cerknici več steklenic in ob-klal tako močno z nožem posestnika Vičiča, da je ta umrl. — Dne 29. novembra je bil obsojen na 5 let težke ječe 291etni pisar Josip Carli iz Ljubljane, ker je svojemu gospodu odvetniku dr. M. Hudniku izmaknil en tisočak, ko je temu ta nevede pal v pisarni na tla. — Istega dne je bil obsojen na 4 leta težke ječe 211etni Alojzij Robič iz Gojzda, ker je pri nekem plesu v Kranjski gori v prepiru zabodel Janeza Berceta z nožem v prša in ga tako poškodoval, da je ta vsled tega umrl. — Dne 30. novembra stala sta pred porotniki tukajšnji čevljarski mojster France Kržan in njegova žena Magdalena. Zatožena sta bila zažiga njihove barake v Zvezdi, ki je pogorela v jutru dne 30. avg. t. 1. Bila sta pa oba na temelju izreka porotnikov hudodelstva zažiga od obtožbe oproščena in le on je bil zaradi porabe zarubljenega blaga obsojen na 6 tednov zapora. — Rahločuten oče. PometaČ v Steinbruchu na Ogerskem je ustrelil z revolverjem 6mesečno jokajoče dete, ker ga njegova žena ni mogla potolažiti Morilca so zaprli. — Oproščeni ponarejalci tujih mark. V Parizu je bilo prišlo pred sodišče devet ponarejalcev starih in novih tujih tacih poštnih mark po katerih posebno povprašujejo nabiralci poštnih mark. Spravili so jih mnogo v trgovino. Mej obravnavo je pa državni pravdnik umaknil zatožbo, češ, da je poštna uprava izjavila, da država od ponarejanja tacih mark nima nobene škode. ----- 493 — — Odgovor pravoslavnih papežu. Na papežev poziv, da bi se pravoslavni pridružili katoliški cerkvi, je došel v Rim te dni odgovor pravoslavnih sinod. Ta odgovor je baje spisal srbski metropolit Mihael in je jako oster. V njem se papež nazivlje razkolnikom Kadar se papež odreče na kakem cerkvenem zboru svojim predpravicam pred drugimi patrijarhi, katere pravice se opirajo na ponarejene dekretalije, pa se bodo dosegle j edinosti v cerkvi. Ta odgovor podpirale so vse pravoslavne cerkvene sinode in carigrajski patrijarh ga je poslal v Rim. Seveda dokler bodo pravoslavni tako govorili, na zjedinjenje ni misliti. — Poljski dekleti v Ameriki. Nedano je v v Balti-more pripeljal nemški parnik 380 potnikov. Dveh Poljakinj niso pustili na suho, ker nista mogli dati povoljnih pojasnil, čemu sta prišli v Ameriko. Rekli ste, da ste prišli, da se omožiti. Slišali ste, da v Ameriki mnogo moških ne more dobiti žen. To pa dotičnim uradnikom ni zadoščalo. Iztirali bi jih bili nazaj v Evropo, da se nista našla dva Američana, ki sta jih vzela. — Požar tovarne. V Linci je pogorela bombažna predilnica Nekaj bombaža je bilo palo na plinovo luč in to je prouzročilo požar. — Mraz v Italiji. Po vsej Gorenji Italiji vladal je poslednje dni hud mraz Imeli so po 9 — 12° mraza. — Na smrt obsojen. Porotno sodišče v Rovinji je obsodilo na smrt čevljarja Brojkoviea, ker je umoril kmeta Antona Salanico. — 42 obsojenih kmetov. V Wadowicah v Galiciji je bilo zatoženih 52 kmetov zaradi javnega nasilstva, ker so posilno rušili ribiško pravico grajščine pokojnega nadvojvode Albrehta. Kmetje so pri obravnavi trdili, da imajo pravico do ribarjenja. 42 jih je bilo obsojenih. — Žrtva vraže. V vasi Mullani blizu Kijeva na Ruskem so kmetje umorili nekega starca in kuhali njegovo srce, v prazni veri, da je to dobro sredstvo zoper kolero. — Iz sovraštva do svoje žene je v vasi Toki v