57. številka.
Trst, v sni m »to 2!?. aprila 1 SOS.
iVefrrn« izdanje)
Tečaj XXIH.
Izdajatelj in odgovorni urednik Fran Godni k.
Lastnik konsorcij lista „Edinosti".
Natisnila tiskarna konsorcija*lista „Edinosti" v Trstu.
Novejše vesti.
Pari/ 22. Španjska kolonija v Parizu m* udeležuje pridno na subskripeiji. Neki bogataš je podaril 2r><».(HM) frankov.
lliarritz 22. Amerikanski poslanik je potoval dane« zjutraj tu mimo. V Vullodolidu je prišlo do hrupnih pojavov od strani prebivalstva. Množica je s kamenjem ometovala vlak, v katerem ho je vozil \Voodford. Policija je odgnala možico.
London 22. Poročevalec lista »Times« .javlja iz Tampa v Floridi: Jaz sem zapustil Havano dne 19. aprila. Najugledneji voditelji ustašov v zapadni provinciji na Kuhi vsprejmejo premirje le pod tem pogojem, ako Spanjoi v 3 mesecih zapuste Kubo in ho otok proglasi za republiko. Tako so odgovorili komisiji, ki je došla minole nedelje v imenu španjske vlade, da l>i dovela do kakega sporazum-ljenja z ustaši. V zadnjih 14 dneh jo 1500 Kubancev zapustilo Havano in so se pridružili ustašem.
Madrid 22. Kraljica regentinja se je posvetovala danes predpoludne z večimi politiškimi ose-bami. Med istimi je bil tiuli general Wevler. Hodi se, da kraljica regentinja nocoj izreče svojo zaupanje ministarskomu predsedniku Sagasti. Sagasta stori vse možno, tla ostanejo na svojem mestu vsi dosedanji ministri, ne glede na neko osebno nc-zložnost med njimi. (Govori se namreč, da je v Madridu nastopila ministerska kriza.)
Zastopniki Avstro-Ogerske, Franoije, Nemčije in Rusije kakor tudi poštovatelj Angleške imajo pogoste pogovore z ministrom za vnanje stvari Gullonom. Vse kontinentalne vlasti evropske izjavljajo svoje simpatije za Španjsko.
Madrid 22. Danes predpoludne je bila vojaška parada pred kraljevo palačo. Ko se je mali kralj prikazal na balkonu, vskliknla je množica navdušeno.
Madrid 22. Brzojavke iz Havane javljajo, da so vojska in dobrovoljci pripravljeni, da odbijejo amerikanski naval. In ako bi se amerikanske hulijo bližale tudi pod Človekoljubno pretvezo, da dovažajo živila, streljali bodo vendar nanje s kanoni.
.Madrid 22. Konzuli Zjcdinjcnih držav so zapustili svojo konzulate in so izročili spiso angleškim konzulom. Kraljevi dekret pozivlje pod zastavo 30.000 mož letnika 1*5>7.
Keywest 22. Amerikansko brodovje je ob o. uri 4F> minut zjutraj odplulo i/, pristanišča.
Havana 22. Proklamacija generala Blunoo poživlja prebivalstvo Kube, naj z orožjem odbije vsaki tuji naval. Pred palačo se je zbrala velika množica ljudij. Prod generela Blanco jo došla deputacija, ki se je obvezala v zmislu gornjo proklamacije. General Blaneo je zagotovil ljudstvo, daje dovede do zmage, inje rotil isto, nnj prelije zadnjo kapljo krvi, prodno dopusti tujcem, da polože svoj korak na zemljo, katero so razkrili Španjci. Množica je odgovorila živio-klici na Španjsko, kralja, vojsko in mornarico. Hiše so odičene. Pripravlja se razsvetljava.
IVaKliington 22. Proklamacija Mac K i ulova proglaša blokado severne obali Kube med Bahia-hoda in Cardena, kakor tudi pristanišča Cioufugos.
Dunaj 22. Takoj po današnji seji so jo zbrala parlamentarna komisija desnice. O sklepih so varuje stroga tajnost, vendar se glasi, da se je do-
seglo sporazumljenje glede taktike v seji prihodnjega torka. Govori so nadalje, da je predlog za prehod na dnevni red, prišel od katoliške ljudsko stranke. O tem bode govoril posl. Zalingor. V imenu ('obov bode govoril dr. Kramar.
Važno je, da sta se seje udeležila tudi prvaka katoliške ljudske stranko Fuehs in Di-p a ul i. To bi pomenilo, daje g. Dipauli včeraj do danes zopet premenil nekoliko svoje stališče.
Poziv
p. n. gospodi župnikom, občinskim glavarjem, vsem državljanom hrvatske in slovenske narodnosti Istre, v Trstu z okolico in na Goriškem-Grndiščanskem.
Tovariš dr. Laginja in jaz ter drugih 10 tovarišev smo stavili dne 31. marca t. 1. v zbornici poslancev nastopno vprašanje do Njeg. prevzviše-nosti gospoda ministerskega predsednika kakor voditelja ministerstva za notranje stvari :
»Zdi so, kakor da kočejo iste o. kr. politične oblasti v Primorju storiti vse možno, da so uresniči čim prej, kar so prepeva že lota in neknžneno, da se namreč v tej »domovini Kossettija sme govoriti edino le italijanski,« Temu prizadevanju so gre na roko na neverjeten način, kakor dokazuje tukaj priložena, poštnine svobodna dopisnica okr. glavarstva v Pulju, katero vodi e. ki-, okr. glavar Kossetti.
Ni dosti na tem, da v Istri pišejo občinam, župnim uradom, šolskim ravnateljstvom skoro iz-ključljivo italijanski tudi tam, kjer v dotičnom okrožju bivajo ali sami Hrvatje ali pa so isti v večini, šlo se je v najnoveji čas tako daleč, da pošiljajo italijanske službeno dopise celo hrvatskim bralnim društvom, knkoršno je v prilogi omenjena »Hrvatska Čitaonica« v Pomoru.
Ozirom na tako postopanje ho prisiljeni podpisani, staviti do Njcg. prevzvišenosti gospoda ministerskega predsednika kakor voditelja ministerstva za notranje stvari nastopno vprašanje:
»Je-li Njeg. prevzvišenost pri volji nemudoma priti v okom sistematičnemu poitalijančevanju Istre od strani politiških oblasti ?
Njeg. prevzvišenost gospod ministorski predsednik je odgovoril na to vprašanje dne 21. aprila t. 1. tako-le:
»Oast mi jo odgovoriti na to vprašanje, da so jo — kakor pričajo uvedena poizvedovanja — dotična dopisnica odposlala tako le po pomoti rečenoga okr. glavarstva ter da ni nikakoga povoda, da bi se iz tega jedinoga dogodka izvajale daljnje posledice o postopanju oblasti v občo.
Kar se tiče opazke gospoda interpclanta, da se v Istri izdajajo Hrvatom službeni dopisi večinoma v italijanskem jeziku, mislim, da morem tej opazki postaviti nasproti dejstvo, du se politiške oblasti v Istri, kakor v obče na vsem ozemlju, podrejenem namostništvu v Trstu, drže načela, da se vsaka uloga rešuje v onom jeziku, v katerem je sestavljena, ter da se vse splošne objave oblasti naznanjajo v vseh deželnih jezikih. Ni torej povoda, da bi so v tej smeri izdajala kaka posebna odredba.«
Priohčujć tako vprašanje tovariša dr. La-ginje, svoje, in ostalih tovarišev, kakor tudi od-
govor od besede do besede — seveda v prevodu obračam se s tem do vseh gospodov župnikov, občinskih glavarjev, vseh Hrvatov in Slovencev v Istri, kakor v vscmPrimorju sploh s toplo prošnjo, da mi blagovolč priobčiti — označivši dan, mesec, leto ter številko — vseh onih dopisov politiških oblasti, namreč e. kr. okr. glavarstev, e. kr. eksponiranih politiških oblasti ter o. kr. namestništva, ki so pisani italijanski ali nemški na hrvatske ali slovensko uloge in to od lota dni som, izrecno od 31. marca 1807. do 31. marca 180«.
Dobro bodo, ako mi priobčijo zajedno, kateri jezik rabijo politične oblasti, kadar no rešujejo ulog, ampak kndar pišejo poznano hrvatskim oziroma slovenskim uradom ali osebam, ter vso ono, kar bi bilo vredno opaziti glode rabe jezika od strani politiških oblasti.
Domoljubi, prijatelji! Vstrezite tej moji prošnji čim prej, nemudoma, ter dopošljitc mi svoja dotična pisma na moj naslov som: Dunaj, parlament!
Na Dunaju, dne 22. aprila 1808.
V e k o h I a v K p i n £ i
zastopnik naroda.
Dopisi.
Na Dunaju, dne 21. aprila 1008. (Hrvatska jubilejna svečanost v Pragi.) jlzv. d o p.| Dne 18. aprila jo praznovala hrvatska vse-učiliščna mladina v Pragi oO-letnieo proglašenja hrvatskega jezika državnim jezikom v kraljevini Hrvatski in Sla\oniji. V ta namen so je izdala tudi lopa spominska knjiga, v kateri je nanizano veče število člankov od hrvatskih in čeških pisateljev. Ta svečanost se jo imela vršiti že v decembru, toda vslod znanih praških dogodkov se je morala stvar odložiti na kasnejši čas.
Veliko dvorane »Nar. doma« na »kraljevih vinogradih« bile so premajhno za toliko občinstva, kolikor ga je bilo prišlo ta večer. Tu se je bila zbrala elita praških rodovin, da bi praznovala v zvozi s Hrvati znameniti dogodek od dne 23. okt. 1*47., na kateri dan je bil izšel dekret, s katerim so proglasuje hrvatski jezik državnim.
Na to veselico sta prišla iz domovino drž. posl. S p i n č i e, pod čogar protektoratom se je vršil koncert, in kakor zastopnik koal i rane opozicijo, dr. Franko Potočnjak iz Zagreba. O u-stopu v dvorano bila sta oba viharno pozdravljena. Koncert so je pričel z ouverturo operi »Porin« od Lisinskoga, katero je izvajala kapela praškega »Sokola«, kakor tudi vse poznejše orkestralno točke. Na to jo doklainovala igralka narodnega gledališča, gospai Sklenaf-Mala Prcradovidevo pesem »Kodu o jeziku«. Dalje jo bilo na programu nekaj solo-toček, katere je izvajal g. P trik, tenorist češko opere. Tamburaške in pevsko točke pa je vso izvajal »Praški Sokol«. Menim, da niti no treba omeniti, da so jo koneet vršil popolnoma precizno in da se je na viharno zahtevanje občinstva morala pridejati marsikatera stvar. Saj so pa tudi sodelovalo najboljše moči.
Koncerta so je udeležilo tudi veče število čeških drž. poslancev, tako: Kngcl, Gregr, Horioa, Kadimskv, Baxa, Kaftan in drugi; zastopana j«
I »i 1» tmli češka univerza |m> Nvojem rektorju, pro-rektorju in več družili profesorjev. Prišlo je tudi več deputaeij: Zvonimir iti Slovenija /Dunaja, Polskv kitih«, ('eiki klub in dr. Prišlo je klikih :>U brzojavnih pozdravov i/ vseli delov monarhije A vstro-Ogerske, kateri so se potem prebrali. Br-»javili so: Župan praški, dr. Podlipnv, ki je moral isti dan z deputacijo v avdijeneo pred cesarja, župan ljubljanski Hribar, dr. Laginja, Sil, Klaič, istrski Hrvatje, posl. Mandič, runuinski dijaki v Itudimpešti, Istrski Sokol, Hrvati in Cehi v < rjur-gjevcu, Čitalnica v 1'iilju, uredil. Kdinosti«, hrv. akail. društvo v (irtideu, dr. Paeak, Slavik, prof. Smičiklas, občina v Kastvu, dr, Ibilie, Čitalnica v \'rl»eniku, liiankini in množina družili hrvatskih in čeških poslancev. Največje navdušenje pa je vzbudil brzojav Strossmaverjev, h katerim pošilja svoj blagoslov vsem udeležencem in želi, da bi ta slav-nost bila pristen izraz bratske ljubavi med Cehi in Hrvati.
Po dovršenem prvem delu vsporeda je vstal drž. posl. dr. Gregr, ki je v krasnem govoru slavil slovansko solidarnost. Njegovemu govoru je sledilo viharno priznanje. Na to je govoril, burno pozdravljen, posl. Spineie, — najprvo v češkem jeziku, potem v hrvatskem jeziku — o važnosti tega večera za slovansko vzajemnost. Govoril je dalje o istih težnjah obeh narodov: Hrvatov in Cehov, o želji obeh po kulturni in politični samostalnosti. Zaradi tega moramo zahtevati Slovani roko v roki svoje pravice, ker le tako nam bo mogoče doseči to, kar hočemo. Spinčieev govor je vzbudil gromovito priznanje, da ni hotelo biti konca ploskanja. Dr. Potočnjak iz Zagreba je dejal, da se more Avstrija kakor mogočna država vzdržati le tedaj, ako se bodo vsi Slovani čutili ude jedne družine!
Posl. Horiea se je pridružil še svojim govorom izvajanjem dr. Potočnjaka in dejal je med drugim, da mora Dunaj, kakor je že bil enkrat, središče avstrijskih Slovanov, postati zopet središče slovanskega sveta! Oba govora sta bila vzprejeta z velikanskim navdušenjem. Za tem sta pozdravila še zastopnika Zvonimira« in »Slovenije«, na kar je vse občinstvo zapelo »Hej Slovani« in »Kile domov muj in navdušenje je prikipelo do vrha.
Omenim naj še, da se je koncert vršil na korist družbe sv. Cirila in Metada za Istro, in da soditi po obisku, družba dobi lepo svoto.
Drugi dan je bila v »Narodnem divadlu« gledališčna predstava gostom v čast. Igrala se je Smetane opera »Lilmša«, — s katero se je ta lepa slavnost zaključila dostojno.
Politični pregled.
Državni zbor. Sinoči že smo povedali, kako je opozicija v zbornici poslancev vriščala, ko je načelnik poljskega »kola« utemeljeval, zakaj da bodo on in njegova stranka glasovali zoper obtožbo grofa Kazimira Badenija. Zinisel izvajanj poslanca vit. Javorskega je bila ta, da Falkcnhav-nov predlog ni bil potreben le v obrambo parlamenta in avtoritete, ampak tudi časti in ž i v-I j e ii j a s I o v a n s k i h posl a n e e v. Srditost Nemcev proti desnici je že tolika, da so se Nemci jeli smejati in rogati, ko je Javorski omenjal — petdesetletnice eeserjeve! Prav tako: čimbolj odpeti so gospodje, tem!»olje za nas! Prihodnja seja bo v torek.
Za uredbo jezikovnega vprašanja. »Slov.
kršč. narodna zveza« je predložila v včerajšnji seji nastopni predlog za uredbo jezikovnega vprašanja:
Ker je narodnostni mir v naši državi najnujnejša potreba; ker jo ta mir mogoč le tedaj, ako se pravično uravna jezikovno vprašanje na temelju popolne jednakopravnosti vseh v Avstriji živečih narodov, z ozirom na to, da člen XIX. drž. tem. zakona od dne 21. dec. 1 H<>7 priznava sicer vse narode jednakopravnim! ter jim zagotavlja nepre-lomljivo pravico do varstva in gojitve svoje narodnosti in jezika ter proglaša jednakopravnost vseh deželnih jezikov, in se vendar do danes se ni izvršila ta jednakopravnost v vseh deželah, koder prebivajo od podpisanih zastopani slovanski narodi, predlagajo podpisani:
Visoka zbornica skleni: Visoka vlada se pozivlje, da brez odloga predloži zakone glede izvršitve člena XIX. Ta predlog pa se izroči posebnemu odseku 4* Členov.
Ta predlog, katerega so podpisali vsi navzoči klubovi členi, nosi ime poslancev dra. < tregorea, Siikljeja in Uanvitiskega.
Velereano vprašanje. Po današnjih poročilih je videti torej, da se je gosp. baron Dipauli zopet premislil in da hoče za sedaj ostati v večini in soglašati z isto do prihodnjega slučaja, ko jej zopet enkrat vrže potence pod noge Ta sprememba vremena v nemški katoliški ljudski stranki nas ni presenetila, saj smo rekli že včeraj, da baron Dipauli dela sitnosti le vsako toliko — a ravno dovolj, da onemogočuje vsako večo akcijo večine proti nemški srditosti. Vzlic tej spremembi vremena se nam vidi še istotako aktuvelno, kakor poprej, vprašanje: ali imajo Slovani kaj dobička od tega, da so v večini s takimi, ozirom na naše težnje toli neodkritimi in nezanesljivimi življi ?!
Ozirom na to vprašanje čitamo ravno danes v »Reiehswehr« jako interesanten članek o sedanjem vrvenju med strankami v parlamentu avstrijskem. Ta članek smo čitali nekakim zadoščenjem, ker priznava — seveda z drugačnega videka in v drugačne namene — to isto, kar smo zatrdili mi : da bi bilo za Slovane bolje, ako bi bili v manjšini združeni med seboj, nego pa da so v večini, toda vezani na nogah in rokah po ljudeh, ki so v svojem srcu istotako nasprotni poštenim narodnim stremljenjem Slovanov, kakor so nasprotni — Nemci sploh!
»Reiehs\vohr« se čudi optimizmu onih državnikov — in o tem misli bržčas tudi na grota Thuna — ki se nadejajo sreče za Avstrijo od tega, da se je jelo krhati in rušiti strankarsko življenje na vseh straneh. Sosebno ne more verjeti tega, da bi doneslo sreče, ako hi se posrečilo iztisniti iz večine nemške konservativec, ter jih zvariti z liberalnimi veleposestniki v nekako srednjo stranko. Kaj bi bila logiška poslcdica temu? Tako vprašuje »Reichs\vehr«, in odgovarja takoj: Slovani bi se potem iznebili vseh op, i rov, ki so jim naloženi sedaj po okolnosti, da so v večini ukupno z nemškimi konservativci: ukupno in neizogibno Im se str d ili do one slovanske vzajemnosti, kije silila na dan že tolikokrat, ase j e zopet potisnil a n a z a j v s a k o k r a t. Osvobojene iz vsake vezi politiškega oportunizma,
stale bi slovanske stranke trdno združene in močne v brezobzirnem stremljenju po narodni veljavi!!
Dunajski list je torej povedal to isto, kar smo povedali mi: združeni v opoziciji bi bili Slovani močneji, nego smo danes v večini! Stališče dunajskemu listu je seveda drugo, nego je nase — on se boji močnega in združenega slovanstva, mi si ga pa želimo — ali njegova izvajanja potrjajo popolnoma opravičenje gornjega vprašanja našega.
Domače vesti.
Odlikovanje. Njegovo Veličanstvo je podelilo polkovniku Rajku Gerba, poveljniku našega domačega polka št. (.>7, red železne krone i JI. vrste.
<jg. dopisnike In sotrudnike prosimo naj-uljudncje, da nam blagovole oprostiti, ker smo radi obilice gradiva morali odložiti marsikaj za prihodnji teden.
Interpelacijo posl. Kreka, Gregorčiča in tovarišev radi dcmostraeij v Trstu prinesemo doslovno v ponedeljek, dne 25. t. m.
„Slovenke44 H. št. je izšla danes, prva v novi tiskarni in v novi obliki. Naslednji dve številki izidejo prihodnji dve soboti zaporedoma, ker je izostala jedna številka, in smo menili, da bode tako umestneje, nego spajati dve številki v jedno.
Vsebina današnji številki je nastopna: 1. lialada iz grada — pesem. 2. Hudi grad (dalje) —povest.
Kriva sodba — pesem. 4. Se nekaj besed »pro domo«. o. Odpoved — pesem. (i. Na kolodvoru — pesem. 7. Tak otrok. H. Lahko noč — pesem. t). Načrt pravil podpornega in hranilnega društva učiteljic,, ustanovljenega v proslavo petdesetletnice Njeg. Veličanstva. 10. Književnost. 11. liazno. 12. Doma.
»Slovenka« se prodaja v Trstu le v tobakarni g. Lavrenčiča. Ob tej priliki se obračamo do tržaških in drugih Slovenk in Slovencev sploh, naj pridno čitajo in tmli podpirajo to jedino glasilo slovenskega ženstvn.
Ne hodimo popust J Ivi! Ozirom na naše članke o nedostatkih nove sodne procedure, sosebno
narodnem jiogledu, nam pišejo pod gorenjim naslovom :
Nastopni slučaj nam priča, da naše stranke ne smejo — ne iz ozirov na sodnika niti ne iz ozi-rov na zastopnika nasprotne stranke — privolit) nikdar, da se zapisnik sestavi v italijanskem jeziku, ako je bila tožba uložena v slovenskem jeziku!
Neki tržaški odvetnik je uložil za slovensko stranko slovensko tožbo proti Italijanu.
Na razpravo je pristopila nasprotna stranka z odvetnikom, ki ne razume ni besedice slovenskega jezika. — Sodnik je jel narekovati zapisnik v italijanskem jeziku. Iz ozirov na sodnika in na zastopnika nasprotne stranke, in posebno še zato, ker je imel istočasno še jedno jako važno razpravo v drugi sodnici, dotični odvetnik ni protestiral proti temu.
Sodnik je odbil tožbo zaradi nepristojnosti, toda z italijanskim sklepom.
Ker je bila tožba uložena v slovenskem jeziku in ker je bila zavrnitev tožbe zajedno tudi (negativna) rešitev iste, je dotični odvetnik proti sklepu uložil utok v slovenskem jeziku in to toliko iz formalnih razlogov, kolikor tudi zato, ker je bil sklep sestavljen v italijanskem jeziku.
Te dni pa je dobil rešitev na ta utok in sicer v italijanskem jeziku, ki je sicer ugodil istemu, kar se tiče pristojnosti. Glede pritožbe zaradi italijanske rešitve pa pravi dotični odlok:
»Osservato < plim to al lagno mosso dal rieor-rente, che il conchiuso del I. giudice sia stato omesso in lingua italiana, che dal protoeollo di pcrtrattazione risulta, che il procuratore attorco tratto e focc le sne deduzioni in tale lingua !«
Torej, kaj naj storimo? Ako zahtevamo izrecno, da se zapisnik sestavi v slovenskem jeziku, pravijo, da smo sitneži; ako ne storimo tega, dobivamo take rešitve.
Ako v pravdah na tožbe v s 1 o ve n s k e m j e-ziku dopuščamo iz gole uljudnosti do nasprotne stranke, da se zapisnik sestavlja italijanski, omogočujemo torej le to, da se razsodbe izdajajo v italijanskem jeziku no glede na dejstvo, da je bila tožba v slovenskem jeziku. Zaključek iz tega pouka jc za nas jako jednostaVen: nikakih ozirov več, uikakc popustljivosti!
Občni zbor „Svetoivanskoira koiisiimiiega društva44 se je vršil na belo nedeljo o mnogobrojni udeležbi členov.
Predsednik, g. dež. posl. V a to vee, je pozdravil navzoče, se spominjal prezgodaj umrlega ustanovnika društva, g. Jos. Gaspcršiča, ter je pozval tajnika, da sporoči o delovanji društva.
Tajnik g. g. Josip Negode je poročal, da je društvo imelo v letu 1HD7. 2(>.136'08 ghl. prometa ter da društveno premoženje znaša danes 2217 gl., kar je res velikanski korak. Nadalje je poročal tajnik: Odbor je skušal na vse načine, kako bi koristil in pomagal društvu, a poleg tega imel je pred očmi ta stranski namen, da se v našem okraji krepi, kjer je že, ter vzbuja, kjer je še ni, narodna zavest. S tem namenom je tudi odbor vzel v najem vse prvo nadstropje, kjer jo bila prej pošta, a tudi tukaj ne bode imelo društvo nobene materijalne škode, ampak dobiček, ker ima več prostorov in ni treba "klanjati sc nobenemu, kadar rabimo prostore za veselice ali shode. Iz narodnega obzira je dovoljevalo društvo svojo prostore vsakomur, kdor je želel jih rabiti v narodno korist. Poletu je bila veselica za ustanovitev otroškega vrta, pozneje »koncert in bazar« ženske podružnice tržaške sv. Cirila in Metoda. Nadalje »Miklažev večer« in »Božičnien« ter društvo samo jc napravilo prekrasno vspeli »Silvestrov večer«. Da se bode nadaljevalo v tem letu, odvisno jc od nas vseh, ako skupno podpiramo tako početje. Tudi narodno petje smo podpirali po zmožnosti, dovolivši dekle-tam dvorano in plin brezplačno.
Tudi narodne mladine ni pozabilo naše društvo, ampak je dovolilo mladeničem plesne vaje, tako, da smo tukaj pod to streho, ki naj bi postala v kratkem resnično naša, združevali vse narodno delovanje in s toni namenom želimo zvršiti še to tretje leto svojega zakonitega odborništva. V to pomozi Bog in sreča junaška !
Poročilo je bilo sprejeto navdušenjem kakor tudi blagajnikovo.
C) točki »predlogi in nasveti« je govoril g. Stanko Godina o cesarjevem jubileju ter sejo
na predlog predsednika dovolil znesek f><> gld. za namen, kakor določi odbor Tržaških Slovencev. Nadalje o gld. za podružnico družbe sv. Cirila in Metoda pri sv. Ivanu. Slednjič _?1 gld. in 10 nvč. za rodbine zaprtih. Zeleči najboljšega vspeba kličemo tudi mi: Le tako naprej !
»znanllo udom društva ..kulu**. Gospodom pevcem in gofipodičinnm ]>ovkam se javlja s tem, da se bodo vršile pevske vaje, pričenši v ponedeljek, vsaki večer od H. ure naprej in sieer: v ponedeljek, sredo in soboto v »Delavskem podp. društvu« ulica Molin piccolo št. 1. — v torek, četrtek, petek in vsako nedeljo popoludne ob 2. uri v »Tržaškem podp. in bralnem društvu«, ulica Stadion št. 19.
V	slučaju slabega vremena bode tudi jutri vaja in skupna seja. (V bode vreme lepo, ne I h sle vaje radi veselice društva »Zarja« v Barkovjah.
Odbor »Kola«.
kam pojdimo jutri! Jutri pojdimo vsi v Barkovlje! Tamkaj se ustavimo v »Narodnem domu«, kjer se bode vršila veselica pevskega društva »Zarja« iz Kojana. O tej priliki nastopi prvič, kakor smo že javili, novo ustanovljeni tamburaški zbor, ki sestoji iz 24 udov. Pričetek veselice bode ob 5. uri popoludne. Ker je prostor tako pripraven, ker je pevsko društvo »Zarja* na tako dobrem glasu, ker se udeleže veselice še druga društva in ker nastopi prvič ta novoustanovljeni, tako številni mešani tamburaški zbor — se nadejamo, da bode obširni in prijazni vrt »Narodnega doma« v Barkovljah natlačen do zadnjega prostorčka.
V	slučaju slabega vremena se veselica preloži na pozueji čas, kar se objavi pravočasno.
Občni /bor „l>cl. podp. društva" bodo prihodnjo nedejo, dne 24. t. m. ob 31/, uri pop. v dvorani Mally, ulica Torrente št. lf>. Volitve se začnejo danes (v soboto) zvečer ob 0. uri v društvenih prostorih in so bodo nadaljevalo istotam v nedeljo od H. ure do 1. pop. Volilo pa se bode tudi potem vos čas občnega zbora v dvorani Mallv. Odstopajoči odbor želi, da bi se členi v mnogobrojnom številu udeležili volitve kakor tudi občnega zbora. Osobito se pa priporoča mlajšim členom, da naj ne zamude te prilike, poučne zanje za nadaljnje življenje. Kdor misli voliti, naj ne pozabi prinesti seboj društveno knjižico, ker brez iste se ne more voliti.
Dnevni red zborovanja bodo: 1. Nagovor predsednikov; 2. Društvena kronika, poroča tajnik; }J. Poročilo donarničarjevo o računu za leto 1897. in poročilo pregledovalcev računov ; 4. Poročilo gospodarjev in knjižničarjevo; 5. Prošnjo za izredne podpore ; li. Posamični predlogi 7. Volitev predsednika, 22 pravih in namestnih odbornikov v smislu §§. 15> in 24 pravil. (Pravico voliti imajo oni, kateri so prekoračili 18. leto, in so opravili svojo dolžnosti v smislu S 12. društvenih pravil. Voljen sme biti le polnoleten ud); 8. volitev 3 pregledovalcev računov za leto 1898. v smislu 22 pravil; 9. Volitev dveh udov razsodišča.
Ker nam je dvorana na razpolago le do 7. ure, bi bilo želeti, da pridejo člani točno ob določeni uri. Zaradi premenitve pravil morati biti navzoči dve tretini členov.
Nov postili urad na Katlnarl. Dne 1. maja 1H98 odpre se na Katinari, v tržaški okolici, nov poštni urad, ki so bode pečal s pisemsko in vozno pošto ter ob onem služboval kakor nabiralnica poštno hranilničnoga urada.
Zvezo bode imel s poštnim uradom v Trstu po vozni pošti, ki vozi jedenkrat na dan mej Trstom in Bazovico.
Krzojavni promet z Niearaguo. Brzojavke za Nioaraguo so podvržene tam državni kontroli in se vsprejemljejo v odpošiljanje, ne da bi se jamčilo zanjo.
Izjava. Jutri bode baje v prostorih socijalno demokratično zveze besedni dvoboj med o. Pavissiehem in socijalistom Cnmberjem. Čujemo, da se od neke strani širi govorica, da Slovenci numerujejo o tej priliki veliko demonstracijo, na katero da pride tudi mnogo okoličanov, lvonstatujemo, da nam ni ničesar znano o tem in ponavljamo svoje svarilo do našega ljudstva, da naj ne utika svoje roke v žerjavico za nikogar !
Zaprti vsled zadnjih demonstracij. Kakor piše vsevedni Piccolo« v svoji včerajšnji številki,
čegar reportttji doznavaju vse, ker se godi MU deželnem sudiMu, w vrše zaslišavanja oneb, zaprtih radi zadnjih izgredov, jako hitro ter je deželno sodišče že odredilo, da se izpuste iz zapora mnogi zaprti. »Piccolo« pristavlja: »Želimo, da bi s« tudi drugi v kratkem povrnili v svoje družino.«
Tej gotovo človekoljubni želji se pridružujemo tudi mi in to temveč, ker smo izražali jednako željo lani, ko so očetje, soprogi in sinovi okoličanski ječali v večmesečnem preiskovalnem zaporu. Kar bi bilo za nas pravično in kar jo nam prav, privoščamo tudi Italijanom in — nikdo nam ne more zameriti toga — tudi narobe !!
Rojstva in smrti v Trstu v tednu od 10. do ll». t. m. Rojenih je bilo 45 moških in 35 ženskih skupaj 80; umrlo pa je 40 moških in 33 ženskih, skupaj 71.
(»rožna nesreča se je dogodila danes v zalogi lesa tvrdko Koltrinelli <fc C. v ulici Miramar. Na (»»"»-letnega Matijo Potočnika iz Trščane pri Postojni podrla se je skladnica lesu in ga pobila tako, da je ostal mrtev na licu mosta. Zdravnik z zdravniške postaje, dr. Fonda, je sicer prihitol takoj, a ni mu bilo storiti dmzega, nogo konstato-vati že uastopivšo smrt. Na lice mosta je došla takoj komisija in sicer v imenu sodišča g. pristav Paeor, v imenu redarstva pa policijski ofieijal Krainer.
0
Poskus samomora v Nahrežini. 21 letna S. Sartori, služkinja pri L. Grancurirfu v Nabro-žini, zaljubila se je bila v nekega tamošnjega mladeniča. S prvega se on ni branil te ljubezni in preživela sta ukupno marsikatero urico. Nekaj časa sem pa njega ni bilo več blizu, a slednjič je on tudi prijavil njej, da ona dva nista jeden za dru-zega. To je bilo njej nož v srce in skleniia je, da zaključi svoje življenje. Predvčerajšnjem je bila sama doma. Vzela je malo ]>etrolejn in je v istem razmočila nekoliko glavic žvoplenk. Potom je požrla nekoliko te pijače. Takoj so se pojavili nasledki toga Čina; prihajalo jej je vedno slabše. V hudih bolečinah je povedala bližnjim, kaj je storila. Isti so jej odpomogli nekoliko ter jej olajšali trpljenje in jo tudi res rešili iz najhuje nevarnosti. Njeni gospodarji so jo včeraj dali sprovesti v tržaško bolnišnico, kjer je potem tudi ostala.
Policijsko vesti. Aretirani so'bili: 121ctni sodarski učenec F. Carli sinoči ob 7. uri v ulici Kossctti radi pijanosti (policija ga je izročila očetu); 20letni dninar Sturm Alojzij iz Kilcmberga pri Postojni sinoči ob 11. uri na senčnem trgu radi pohajanja ; ravnotam 17letni dninar Kovšca Anton iz Trsta radi sumljivega pohajanja.
%» spomlad lil in poletni čas. Kdor želi biti postrežen prav po ceni ter ob enem kupiti dobro, lepo in trpežno blago za možko ali žensko, gospodsko ali kmečko obleko, ta se obrni na dobro znano in edino tvrdko v Gorici, h kateri se sinejo Slovenci z zaupanjem obračati, namreč pojdi v Jurij Mosc-tovo prodajalnieo v Ruštelu v Gorici, kjer je najvekša izbora vsakovrstnega krojnega blaga za vsaki letni čas in za vsaki stan. Kdor dvomi o tem, naj poskusi in se prepriča, tla je ni prodajalnieo v Gorici, katera bi imela tako ogromno izbero ter moro tako dobro in po ceni postreči, kakor se to godi v prodajalnici Jurija Mose-ta v sredi Raštela št. 8. z edino slovenskima napisoma na oknoma. V sedanjem času bi pač bil greh, ako se ne bi držali Slovenci svojega narodnega gesla: »Svoji, k svojim!« ter ne bi podpirali svojih trgovcev in obrtnikov v Gorici, posebno pa takih, ki podpirajo naša narodna podjetja in tak trgovec je tudi gosp. J u r i j Može! '
Koledar:
Danes v soboto 25). „ :Adalbert, Škof; Jurij, m. Jutri v nedeljo 24. aprila: II. povelik. Jurij mučen.
Sulnrui: Izliod ob 4. uri 47 mili. Zahod „ 7. „ 11 „
7/?mm .-Izhod oh f». uri lil ratu. Zahod „10. „ 3!) „
Zadnje vesti.
Ta je 17. teden. Danes je 111. dan tega leta, imamo to raj Se 253 dni.
Dunaj 2;}. Wolfovo glasilo se bavi danes namišljenim poslovenjevanjem poštnih in brzojavnih uradov v Trstu, katero da sta provzročila dva slovenska odvetnika. Poštno ravnateljstvo da je dobilo nalog, reševati vse uloge v istem jeziku, v katerem so bilo uložene. Tako Itodo imeli v Trstu urad, ki bo imel 4 uradno jezike, česar ni nikjer drugje v Evropi.
Draždaill 2.1. Cesar Fran Josip je došel danes tu-sem na jubilej kralja Alberta.
London 21. Sovražnosti bi s«' bil«* imele za-pričeti ž«' danes s kanonado na Havano. Toda predsednika Mac Kinlev se upira temu iz človekoljubja t«-r hoče čakati, da Spanjska da prvo znamenje sovražtva od sobo. Namen, blokirati Havano, se je priobčil vsem evropskim vlastim. Tudi blokada filipinskih otokov prične baje danes. Amerikani menijo, da bode blokada in okupacija Kube prava igrača. Veščahi se čudijo takemu optimizmu, kajti trebalo bodo gotovo še nad mesec dni, prodno bodo dovršene vse priprave.
Wa*hlna;ton 2:1. Predsednik Mac Kinlev je izdal proglas, s katerim se nevtralnim ladijam dovoli rok .'10 dni, v katerem času morejo zapustiti blokirana pristanišča. Isti je podpisal tudi načrt zakona, s katerim pozivlje 100.000 dobro vol j-ecv pod zastavo.
Madrid 2.'J. Patrijotiški pojavi nadaljujejo. Sest tisoč ljudij je hodilo po mestu z mnogoštevilnimi zastavami. Vskliknli so: Živela Španjska ! Mi hočemo vojno! Doli z Amerikani! Pred hiše Sa-gaste je bilo ovaeij, ob katerih so sežgali jedno amerikansko zastavo ob navdušenem vsklikanju.
Trgovinske vesti.
HimM m pest a. Pfcenica r.a nept, NNVH—1U-54. Plenica za spomlad 1H!IH. 14-—. do 14-10. Oven za spomlad 7'f)0— 7T>5 Rž za »pomlad !»*2.r> do «1-30. Koruza za maj-jnni IMUN. f)*77 do fr*7tt.
Plenica: ponudbe in povpraševanja povoljne, — Prodaja 20.000 meterokih stotov. Vreme: lepo.
11 a vre. Kava Santo« good, average za april 34-75 za avgust 35-25 frankov za 50 kgr.
Hanihurir. Santos gootl average za mesec maj 2M-75 za juli —■— z« september 2JI-75 za december 30-25
Dunajska borsa 33. aprila 1808.
iliilip*	\'{Vr\i j
Državni dolg v papirju......101-30	101-20
„ v srebru......101-15	101-10
Avstrijska renta v zlatu...... 120 75	121-50
v kronah.....10140	101-30
Kreditne akcije......... 849*75	347*25
London 10 Lsr.........121-—	120*1(1
Napoleoni........... 9-56	9*57
20 mark........... 11-7«	11-79
100 ital. lir.......... 44*30	44-15
Tržaškim Slovanom,
ki kanijo vzletavati v pomladnem času v svobodno naravo in
Istranom,
ki zahajajo v Trst, ali pa se odoudot všačajo, domov, naznanja so, da jo obrtnijsko in kon-sumno društvo pri sv. Ani na istrski cesti blizo mestne klavnice otvorilo svojo društveno krčmo, kjer so vsakemu obiskovalcu izvrstno postreže s pijačo in jedačo, Ker je to za nas nova pridobitev na tržaškem vztoku, upamo, <la nas naši ne bodo prezirali, ampak, da nam bodo privajali gostov, česar gotovo pričakujemo, verujoči v geslo: Svoji k svojim!"
Ženini in ceojene družine,
ki rabijo trdno pbištvo in \wm,
naj ne zamudijo obiskati zalogo
Viljelma Dalla Torre v Trstu
v Iiliei Conlaliioli štev. 2, blizu hira K. Uiovuiiiil,
kjer najdejo dobiček na vsem.
Moje pohišfvo donese srečo.
ZZZZ^Z^ZZZt Z t t t Z X
ZALOGA POHIŠTVA
tvrdko
Ataandro Levi Minzi v Trsta.
Vla ltlhorgo 21 in Plazza vecchla 2.
Zaloga pohištva in tapetari] vseli slogov Listnega izdelka. Bogato skladišče ogledal, vsakovrstnih slik, žimnic in pogrinjal. Na
zahtevanje ilustrovan cenik zastonj in franko. Naročeno blago so stavlja na parnik, ali na železniško postajo, ne da I »i za to računil stroške.
Prepričajte se,
da so moje potrebne priprave in
KOLESA -!m
najbolje in pri vsem tem najceneje.
f. V. RUNDBAKIN NA DUNAJU
— II Gr. Pfarrgasse »5 — Največja avstrijska razposiljalna hiša posebnih koles.
(ilitvni katalog gratis in frimco.
I
Varstvena znamfca; SIDRO.
LINEMENT. CAPSICI COMP.
Iz Kiehterjeve lekarne v Pravi
pri po/nuno izvrstno, bolečine hlaiede mazilo
dobiva *e po 40 nvč., To nvč. in 1 gld. po vseli le-karnah. Zahteva naj ne to
splošno priljubljeno domače sredstvo
vedno 1«- v originalnih steklenicah 1. varstveno znamko „sidro" i/. Richterjeve lekarne ter vzame previdnostno samo steklenice s to vamtveno znamko kakor originalni izdelek.
RicMerleva lekarna pri zlatem levu ? Pragi.
t

II
Josipa Matzenik & Karola Aite
Via S. Catterina št. 5
Via S. Catteriua it. 5
v tihi gg. kolesarje na ogled strojev, model !>H, lastnegii izdelka, iz najboljšega angleškega materijalu ; modeli elegantni, posneti po an-gležkih in amerikanskih. Wm~ Gladek tok se jamči,
Popravljenja v tej stroki Izvršujejo se točno in natanjčno. Prošnja pripadkov. - Lastna peč za nlkiliranje.
Svetovni patent
vložilnili podplatov iz neziorlta platna .asbest'.
Nova iznajdba, katera je poklicana kn-kor rezultat dolgih poskusenj in velikega truda, vzdržati nogo, jeden najvažnejih organov človeškega telila vedno zdravo. — Ne več transpiracij, kurjih oče«, kožnih trdob, ozebkov, žuljev, ne potnih nog, vedno zabranjene proti mrazu in mokroti. l'o kratki uporabi olajšanje hoje vsakemu,ki nosi čevlje z dr. Hogves-a patentovanimi podplati iz asbest«. — Cena paru i gld. 30 nvč. ali m! 2.
Pošilja se le proti povzetju ali predplačilu zneska. — Prospekte, zahvale in pojasnila gratis in franko.
Glavna zaloga v Budapešti. Ogerska tovarna za čevlje VI. Epreskergase št. 35. — Prekupce se išče.
Javna zahvala.
(iospodu Franu \Vilhelmu, lekarnarju.
Neunlcirehen, Spodnje Avstrijsko.
Da stopam v javnost, je le radi tega, ker se Čutim dolžno izreči gospodu Wilhelmu, lekarnarju v Neunkirchen, najsrčnejšo zahvalo za učinek, katerega mi je napravil njega NVilheluiov čaj pri mojih revmatičnih bolečinah, in da opozorim na ta čaj vse one, ki trpijo na tem grozovitem zlu.
Nemogoče mi je naslikati bolečine, katere sem trpela skozi cela II leta o vsaki vremenski spremembi in katerih se nisem mogla oprostiti ne z uporabo zdravilnih sredstev, ne z uporabo žveplenih kopelji v Baden-u pri Dunaju. Cele noči premetavala sem se po postelji, tek se je vidno krčil, izgledala sem žalostno in moči so pojemale.
Po l tedenski uporabi Wilhclm-ovega čaja oproščena sem bila bolečin in sem Se sedaj, dasiravno ne pijem čaja že ti tednov, in telesni stan se je poboljšal. Prepričana sem, da vsaki, ki se zateče o slični bolezni do tega čaja, blago-slovljal bode izumitelja istega, gosp. Frana WUhelm-n.
8 posebnim visokim spoštovanjem II grofica Butschln-Streitfeld, soproga podpolkovnika.
AITE & SSADOTK
V TRSTU, via Nuova, vogel via S. Lazzaro 3.
TRGOVINA
i
i \
Velika zaloga
možkita in ženskih stof za vse letne sezone.
Velik Izbor plaht, zagrinjal ter vsakovrstnega perila.
Zaloga drobnarije za šivilje, krojače in kitničarke.— Veliki izbor perkala iu sati na v najnovejšem risanju.
Sprejemajo se naročila možkih oblek iu perila po meri.
CENE NIZKE.
Za mnogobrojni obisk se priporočata udana
AITE & ZADNIK.
Svoji k svojim!
Vdano podpisani lastnik narodnega fotograf, zavoda ..Apolon*4 v Olji, naznanja slavnem« občinstvu, da je njegov zastopnik F. W.
Fotograf
na potovanju
do Primorskem, proti Kranjskema.
Nadejajo se, da hode časti to prebivalstvo izkoristilo ugodno to priliko ter mu izkazalo z obilnimi naročili svoje eenjeno zaupanje, zagotavljam samo umetniško dovršene podobe v vseh velikostih pO jako znižanih eenali. — Z velespoštovanjoni
Srečko Magolič,
narodni fotografični zavori „Apolon" v CeJji.
Hotel Nazionale"
v Trstu
v ulici Vienna it. 4.
se nahaja v bližini kolodvora južne železnice, pristanišč, poStnega in brzojavnega urada ter je popolnoma prenovljen. Sobe He oddajajo po SO kr. in naprej.
Postrežba najtočneia. Govori se slovenski in hrvatski. Lastnik je dalmatinski Hrvat. Za obilni obisk se priporoča "(llini _Josip iordarovl*.
HOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOC3COOOO
R IVAN SCHINDLER g
n Dunaj, XII. Erdbergstraue it. 12. n
razpošilja gratis in franko kataloge v slo-vensko-hrvatskem jezikn z vee kakor 300 slikami o vseh vrstah aparatov za stroje, potrebnih predmetih za kmetijstvo, vinarstvo, za obrtne in gospodarske namene.
Cene nižje kakor drugod. Za reelno postrežbo se garantira. Solidne zastopnike se išče.
IVAN SGHINDIiER
cea. kralj. ^jKj^ priv. lastnik
Dunaj, III Erdbergstr. štev. 12.
Jakob Klemene, zaloga manufakturnoga blaga
v Trstu, utira sr. Antona št. 1.
priporoča častitim svojim odjemalcem svojo proda-jalnieo, preskrbljeno z vsemi m a n u fa k 111 r 11 i m i predmeti, zvezano s krojačnieo za gospode.
^ '	Sokolska obleka kompl.
gld. 23-—
HaveloJc iieprcmočlji?
od 10 do 10 gld.
Velik izbor Hiikneiteira In bombuSn. bluirazii mo/.ke obleke, srajc I/, žble, volne, I»wn - tennls. platna itd., zapestnic, ovratnikov, perila za molke, ovratnic v vsili barvali in formuli, 11 o uro Tir, rut, jopic vseli trst posebno zii touriHte in kolesa r j e, modnih predmetov, rokovic i/, nitij in kože, dežnikov in solnčnikov.
Povodom svečanosti jubileja Njegovega Veličanstva
vel izbor narodnih in avstr. zastav, transparentov
z avstrijskim orlom po najnlljlh oenah.
Na zahtevanje pošiljajo se uzorci vseh vrst z dotičnimi cenami, poštnine prosto.
ANTON SIRZA
v Trsta.
ZALOGA OLJA, KAVE
1. t. d.
PoSiljatve le od 5 klg. naprej.
CENE:
Olje jedilno fino.....
» finejše . » najfinejše namizno 1/a} fino » fino » extra . speeijalitetno
klg.	gld. —'512
»	d —'.'{(>
»	» —-40
»	» —'44
»	» —-4K
»	» —"f>C>
»	kr. (SO—72
Olja za cerkvene luči v vrčih po 25 klg. gld. 11-75
Kava	Sontos I .....	• »	»	1-02
»		. »	»	1-10
»	Rio fini .....	. »	>	1-04
»	Guatemala sup. . . .	• »	»	1-44
»	Domingo dob. . . ,	, »	»	1-28
»	» fini Eleet.	. »	»	1*36
»	Java doh. srednja .	. »	»	1-18
»	» blan, fini	»	»	1-4H
»	» » prima	»	»	1-52
»	Portoricco fini . . .	»	»	W>4
»	» deh. zrna .	»	»	i -r>s
»		»	»	l-od
»	» Perl ....	»	>	1*59
»	Kuba deh. zrna, najt'. .	»	i	1 ;")(»
»	Perl navad, fini . . .	»	»	i -;i4
»	Moeea prava arah. . .	»	»	1-46
! XXX^OO>COOO >V
Cukerin štv. 9 in 20
v porcijskih tablicah, poseduje tako veliko slad ko ho, da se
lahko osladi za
V 1 novčić 6 skledic kave.
Ponujajo se tudi manj vredne tablice a vpraša naj se jedino le
tablice Cukerin - Heyden.
Dobiva se v vseh prodajalnicah / mešanim blagom.
Zaloge oddaja: J. Weiss7 Dunaj, VI. Eszterhazygasse 12.