260. številka. Ljubljana, v torek 11. novembra. XVH. leto, 1884 bhaja vsak dan ave«er, izimši nedelje in praznike, ter velja po pošti prejeman za avstrijsko-ogerske dežele za vse leto 15 gld., za pol leta 8 gld., za četrt leta 4 gld., za Jeden mesec 1 gld. 40 kr. — Za Ljubljano brez pošiljanja na dom za vse leto 13 gld., za četrt leta 3 gld. 30 kr., za jeden mesec 1 gld. 10 kr. Za poSiljanje na dom računa te po 10 kr. za mesec, po 30 kr. za četrt leta. — Za tuje dežele toliko več, kolikor poštnimi znala. Za oznanila plačuje se od četiristopne petit-vrste po 6 kr., oe se oznanilo jedenkrat tiska, po 5 kr., če se dvakrat, in po 4 kr., če se trikrat ali veikrat tiska. Dopisi naj se izvole frankirati. — Rokopisi se ne vračajo. Uredništvo in u pra vn ištv o je v Ljubljani v Frana Kolmana luli, „Gledahška stolba". Upravništvu naj se blagovolijo pošiljati naročnine, reklamacije, oznanila, t. j. vae administrativne stvari. Kdo bo deželni nadzornik na Kranjskem? S spodnjega Štajerskega 9. novembra. [lzv. dop.] To vprašanje nemški listi prav vsestransko razpravljajo, ter udrihajo po — Šukljeji. Sedaj že vedo pripovedovati svojim čitateljem, da je goap. Šuklje v talon položen, — zdelali so ga. Slovenski listi pa se dozdaj šo nič neso posebno bavili s tem velevažnim vprašanjem. Vid rt i je, da Slovenci čakajo potrpežljivo in pokorno, kaj bo jim osoda v podobi vlade in barona Winklerja naklonila. Mi se bojimo tukaj za Vas na Kranjskem, da ne bi za Pitkerjem naHtopil še kdo slabši. Vsaj poznate sedanjo vlado. Na mesto dr. Bleiweisa dala vam je Wagnerja. Če se oddaje kako važnifle mebto, ne dobi je domačin. To ni izjema, to je načelo. Sedanji vladi velja pred vsem Nemec, potem ne pride dolgo nihče, potem še le Slovani, in mej Slovani najzadnji: Slovenec. Bojimo se toraj, da nemara dobite mesto Pir -kerja, ki je vsaj znal slovenski, ter nekdaj, se ve da v mladeniškej nezrelosti, celo Novicam dopisoval in bil iskren član čitalnice Ljubljanske, dobili moža, Nemca, kateri pa bo obl]ubil, da se bode v 5 letib — začel učiti BlovenBki? Kaj se hoče, Nemec je pač Nemec, t. j. prvi na svetu, torej tudi v Avstriji! Če že zarad 140 nemških otrok v Ljubljani morajo za vse otroke, mej katerimi je „samo" 1400 8lo7enskih, biti nemške šole, in če je vlada morala pred vsem skrbeti, da se tem 140 nemškim otrokom ne krušijo v temeljnih državnih postavah zagotovljene pravice, t. j. da jih nikdo ne Bme siliti, da se slovenski učijo, nasprotno pa sili 1400 slovenskih otrok se nemški učiti, ter za slednje iste v temeljnih postavah zagotovljene pravice ne veljajo, potem smete biti prepričani, da se vlada na Vos 450 000 Slovencev ne more ozirati, kajti pred vsem mora ozir jemati na 29 000 Nemcev. Treba pomisliti, da je vlada, Slovanom pravična sedanja vlada, dala Slovencem na Koroškem škofa Funderja, ki ne zna slovenski; da je ista Slovanom pravična vlada dala primorskem Slovencem in Hrvatom škofa Flappa, o katerem se govori, da se je baje začel „pridnoH slovenski in hrvatski učiti. Mi toraj ne razumemo v osodo udanega „fa-talistifinega" Vašega pričakovanja, kaj Vam položi vlada na žrtvenik spravljivosti. Kadar začne smokva brstje poganjati, znajte, da je pomlad blizu. Kadar začnejo židovski listi vreščati o osobi prihodnjega nadzornika, znajte, du je imeuovanje blizu. Sedanja vlada rada v istem času pri nas imenuje može za važne službe, kadar ni državni zbor zbran. Predno se državni zbor snide, se je potem vihar polegel in slovenski poslanci potem zopet pridno — molče in podpirajo vlado. Vlada že pozna svoje Pappenhajmce. Videant consules! — bi človek klical, pa jih nemarno. Pač pa imamo nek eksekutivoi komite v Ljubljani, o katerem smo dozdaj že slišali, da se je nekdaj ustanovil. Zatorej Bi človek vBaj še lahko nedolžno veselje „privcšči", da zakliče: Videat eksekutivni komite, ne quid etc N. O. Delegacije. Na Dunaj i, 9- novembra. Včeraj se je odbor proračunski delegacije avstrijske nadalje posvetoval o proračunu za vojsko ter potrdil ga. Po tem pride na vrsto proračun za pomorstvo vojinsko, o čegar potrebni preustrojbi in popravi je poročal podadmiral baron Storneck. Po tem poročilu se oglasi poljski delegat Hausner in pravi uekiiko tako-le: Cesar obljubil nam je, da bodemo brez vojne dolgo časa. Tako tudi vnanji minister. Sedaj pa nam proračun za pomorstvo kaže kaj druzega. Za leto 1885. se terja 1,305 000 goldinarjev več, nego-li vlani, a da se vse za obrambo pripravi, treba bode pozneje 7,700 000 gold. še. Vlani je dišalo po vojni, a o potrebah tacih ni bilo nič čuti, sedaj pa po shodu Skjerneviškem postale so potrebe tako nujne, kakor da bode sovražnik žo jutri padel po Pulji. To je torej čudno, a tudi drugače Avstriji tacega pomorstva ni treba. Mene dotične oticijalne razprave neso preverile, merodavne so mi samo izjave Kalnokvjeve in cesarjeve besede.—Baron Hiibner spomina se besede Palmerstonove v angleškem parlamentu Hoteli so, da vojsko pomnoži, a odgovarjal je: „Anglija naj ima na morji moč, na suhem ne toliko. Naše poglavitno orožje je ladjevje; vojska pa se popol-njuje.** To narobe vzeto velja za Avstrijo, naše pomorstvo naj brani, •» ne napada. — Grof Uohen-wart: Nasproti thuanerju je omeniti, da je treba sedanji mir porabiti za vOjinske priprave. Tu se dandanes nič ne hiti, če je pomorski upravi do tega, ladjevje naše v treh letih tako prirediti, da bode kos svoji nalogi. Sedanje aaše ladjevje ne more svoje naloge vzpolniti, dokler je v takem stanji, naj za to stanje fte toliko denarja izdamo. Nove iznajdbe je tudi treba bitro uvesti, koliko to pomaga, pokazalo ho je sijajno za nas pri LisBi. Zato je glasovati za proračun pomorski. — Delegat D n m b a je temu pritrjeval tudi z ozirom na našo orijentalsko trgovino, tako tudi dr. Itieger, ki je še vprašal, zakaj obrede v Dalmaciji ni z notranjimi deželami zvezano z nobeno železnico. — Delegat Hausner je izjavljal, da je govor njegov izražal le njegove misli. — Vojni minister je pridodal, da se je pri zadnjih manevrih našega ladjevja natančno seznanil z razmerami, in da bode tem razmeram najbolje služil objavljeni sistem. Jutri se bode o tem nadalje posvetovalo. Skoro vse o proračunih je sedaj po delegač-nih odborih dognano; samo kredit okupacijski pride še v odbor ogerske delegacije, predno se prično obči zbori delegacij tja sredi tega tedna. Še „Narodna šola" in slovenski domoljubi! V 225. številki cenjenega Vašega lista, poudarja gospod Vaški J. pod zgornjim naslovom do-zdanje koristi društva „Narodna šola", opozoruje pa tudi na to, koliko bi koristilo to društvo, ko bi se za „Narodno šolo" brigali tudi drugi domoljubi in ne samo učitelji in jo tudi podpirali. Mej mogoče bodoče koristi prišteva gospod pisatelj izdavanje knjižic za mladino, katerih posebno pri nas še tako zelo pogrešamo in da so podpore izdatneje, storilo bi se pa tudi lthko še kaj koristnejšega, ustanovili bi si lahko Slovenci češkemu „Ko-menskemu" podobno društvo! Zavedna narodna gospoda slovenska! Ta poslednji stavek je tako velikega pomena za nas Slovence, da nikakor ne gre, da bi le pri tem ostalo, LISTEK. Živ pokopan. (Spisal Edgar A. Poo prosto posl. J. L i p ni k.) (Konec.) Skušal sem kričati in moji ustni in moj že suhi jezik so se krčevito napenjali pri tem poskusu; — a ni ga bilo glasu iz mojih pluč, ki so kukor pod bremenom ogromnega hriba potlačene, krčevito se gibale in z neizrekljivo težavo sopele. Gibanje čeljustij, ko sem skušal glaBno kričati, me je poučilo, da sti moji čeljusti z robcem podvezam tako, kakor je to običajno pri mrličih. Čutil sem vrhu tega, da sem na trdem ležal in da sem na obeh straneh priprt. Do sedaj nesem poskusil ganiti niti z jednim udom, a sedaj pa sem z vso svojo močjo vzdignil roki, ki sti do sedaj ležali na mojem truplu, za pestmi položeni navskriž. Uprl Bem se z rokama — v trdo desko, ki ni bila nad Sest palcev nad mojim obrazom. Dalje nesem mogel dvojiti, da nesem nikjer drugje nego v — krsti. In sedaj, sredi tega neizmernega strahu nagnil bo je nad me milo in nežno angelj nade — kajti na misel so mi prišla moja varstvena sredstva. Ti-pljem okolu in krčevito se trudim, da bi odprl pokrov, a ne gane se. Potipljem s svojo roko, da bi našel vrv, napeljano do zvonca, ni je. In tedaj ube-žala je nada tolažnioa za vselej in polastila se me je svinčena obupnost; kajti h kratu moral sem se prepričati, da krsta ni prevlečena z blazinami, katere sem bil tako skrbno priredil in kmalu potem prišel je v moj nos Čudni in OBtri duh vlažne prsti. Zaključek bil je neizogiben: Bolezen me je napala, ko sem bil z doma in bil mej tujimi ljudmi; kdaj in kje, tega se nesem mogel spominjati. In tujci ti, pokopali so me kakor psa, — zabili me v slabo, navadno krsto in me zagrebli globoko, prav globoko za vselej, v navaden, brezimen grob. Pri tem prepričanji, ki je zdajci prošinilo vso mojo dušo, poskusil sem še jedenkrat zakričati in takrat posrečilo se je. Dolg, divji, nepretrgan krik, brlizgajoče tulenje smrtnega strahu čulo se je v temoti podzemeljske noči. „Hilo, halo!" odgovoril je surov glas. „Kaj vraga je neki?a zakliče nekdo drugi. ^Pomagajte mu vun!M rekel je tretji. „Kaj je to, da tulite, kakor stekel maček?8 vpraša četrti glas iu takoj potem čutim, da so me prijeli in da me je nekoliko minut tresla tolpa mož, divjih lic. Neso me izbudili iz spanja — kajti bil sem popolnem probujen, ko sem zakričal; a spravili so me zopet k zavednosti, jel sem se spominjati. To se je bilo pripetilo blizu Richmonda, v Vir-giniji. V družbi prijatelja bil sem šel nekoliko milj daleč ob reki James na lov. Navstala je noč, ž njo pa grozna nevihta. Jediao zavetišče bila nama je mala šalupa, ki je bila v reki zakotvana in z vrtno prstjo stovorjena. Na tej šalupi bila sta samo dva „berth"-a — to je stvar, podobna dolgej omari za uro, ki je bila pribita vodoravno na stranski steni. Ta postelj ni imela niti vajšnice uiti blazine. Največja širjava bila je osemnajst palcev. Mej dnom in pokrovom bilo je ravno toliko palcev. Izredno teško se mi je zdelo, stlačiti se v ta zaboj. Vender sem spal izvrstno in vsa moja grozna vizija — kajti to neso bile sanje, ali da bi me bila mora tlačila — imela je uzrok v mojem posebnem položji, v navad-nej smeri mojih mislij in konečno v težavah, katerih sem že omenil, ko sem se namreč dolgo Časa po svojem probujeuji tudil, oživiti svoj spomin. da ostane mrtvo natisnjen v 255. številki »Slovenskega Narodau. Ne, marveč sveta dolžnost, katero smo zavedni inteligentni narodnjaki našemu narodu, naši mili in dragi domovini dolžni, je pač v prvi vrsti ta, da skrbimo za obstanek milega našega jezika, za integriteto mej njegovih. In iz te dolžnosti slediti mora sklep, da smatramo vsi brez razločka stanu ta stavek, da smatramo ustauovitev češkemu „Komenskemu društvu" jednacega slovenskega društva, za žareiVmu železu jednako narodno vprašanje, katero se ne sme pustiti, da bi se ohladilo, marveč kovati moramo na njem čvrsto naprej, dokler je še gorko. Kaj nam pomaga vse naše potezanje za naše narodne pravice, pred vsem narodne šole, ako se pa cela slovenska Koroška, slovenska Štajerska, slovem-ka Istra glede mej našega jezika od dne do doe zožuje, ker je njih slovensko prebivalstvo v deželnem in v državnem zboru le po neznatni in torej neuplivni manjšini zastopano? Da, kaj bi nam pomagalo, ko bi se naši po slanci še tako po robu postavljali in morebiti tudi kaj dosegli, uko se po uemškem „Schulvereinu" prav na deželi (glej Maverle, Goršarica, Sevnica itd.) nemške ljudske šole snujejo; in uko občinski zastopi mest, v katerih na tisoče in tisoče Slovencev živi, kakor v Trstu, Gorici, Mariboru, Ptuji, Cel ji itd. le nemške in italijanske ljudske šole snujejo, tako, da pošteni slovenski oče uiti javne prilike nema, svoje otroke v svojem jeziku poučevati. Kak Čudež potem, ako postanejo sinovi naaih poUeoih v mestu naseljenih slovenskih starišev, Nemci iu Italijani, da! navadno še celo najhujši neruAkutarji in irredentovci. Namesto da bi naš elemeut po nadih ljudeh v mestih naraščal, narašča po njih nam sovražno tujstvo. Danes se naseli v Gorico ali Trst pošten Kovačic ali Čuk, njegovi otroci »o že Covacig-i ali Siuci; v Mariboru ali Ptuj pošteni Klančnik ali Župančič, njegovi otroci so pa že Klantschn:gg-i (ako ne še celo Quantsch-niggi) in Suppantscbitschi. Dragi slovenski inteligentni rojaki! ako hočemo, da se meje naše narodnosti ne bodo krčile, d& nam v kompaktui celoti našega naroda ne bodo nemške ali pa italijanske zelenice nastajale, ako hočemo, da se ne bode h: mi lastna kri po mestih v nam strupeno sokrvico spreminjala, osnuj m o si slovensko društvo „Narodno šolo", jednako češkemu društvu „KomenBkemu". Kaj nam pomagajo vsi drugi zavodi in društva po mestih mešane narodnosti, katera so vsa le za odra-ščene namenjena, ako ae nam pa zraven naš zarod tujci, ako sovražna sekira spodkupuje narodnega debla korenike — našo mladino? — Ako stvar temeljito premislimo, dospeti moramo vsi slovenski narodnjaki do ukrepa, da nam je društvo »Narodna šola1' ustanovljena po vzgledu češkega „Ko-menskega" društva, za ohrau'tev naše narodnosti, kjer je v- nevarnosti, kakor tudi za to, da si zopet prisvojimo one kraje, od koder so nas doslej izrinili ali nas vsaj potisnili v manjino, najpotrebnejše društvo. Brez tega, ali brez društva z jednakim smotrom smo podobni vojski brez rezerve, ki ne more nadomestovati svojih izgub iu torej tudi ne vztrajati na bojišči. Ljudje, ki so me tresli, bili so mornarji na ladiji in dva delavca, ki sta bila najeta, da izkrcata iz ladije prst. Duh te prsti šinil mi je bil v nos. Da sem bil pod brado obvezan, to je prišlo od tod, ker sem pred spanjem mesto ponočne čepice svilen robec Čez glavo obvezal, pod brado pa zavezal. Muke, katere sem za onega časa prestal, bile popolnem jednake, kakor bi bil živ pokopan, ble so strašne, nepopisne, gro'ne. A iz zlega raste dobro; kajti prevelika pre-tana groza premenila je mojega duha. Upokojil sem se — postal sem miren. Hodil Bem na sprehode. Krepčul sem se s telesnimi vajami, h hal sem sveži vzduh naravno in mislil na druge stvari — nego na smrt. Raztrgal in požgal sem VBe svoje grozne zdravniške knjige — najfa-talneje berilo tudi za najbolj zdravega človeka, ki ni sam zdravnik, a ima le nekoliko nagiba k bipo-hondričnemu premišljevanju. Vseh tacih knjig, z groznimi napisi, nesem več čital, pač pa sem pridno listal v brezkončuej knjigi, ki nam jo je stvarnik odprl v prirodi. V kratkem bil sem drugačen človek in živel človeški. Od one nepozabne noči dalje dal sem za vselej slovo svojim grobnim idejam, ž njimi izgubili so se tudi moji kataleptični napadi, katerih prve neso bile menda posledica, temveč pravi uzrok. In ravno zaradi tega moralo bi odpasti vsa-keršno oporekanje mej našim razumništvom, ne smele bi se čuti stereotipne opazke kakor: »Zopet novo društvo!4 itd., temveč soglasno moramo se dela poprijeti in takoj, brez odlašanja. Ko bi kdo naših prvoboriteljev v roke vzel, možno bi bilo, da bi tako društvo že začetkom prihodnjega leta začelo svoje blagodejno delovanje Ko bi bilo društvo utemeljeno in potrjeno, začela bi se organizacija. V vsacem selu, v vsacem mestu, povsod, kjer bivajo Slovenci, nastavil bi se vsaj jeden zastopnik, kjer treba tudi po več, kakor velevajo dotične razmere. Tem zastopnikom bila bi naloga, da vsacega zavednega Slovenca pritegnejo v društveni delokrog, in da, ko bi tudi druzega ne storil, vsaj jeden goldinar na leto uplača v društ veno blagajnico. Toliko si more utrgati in utrpeti vsak inteligenten narodnjak in recimo; da društvu pridobimo le polovico, ali le desetino članov družba sv. Mobora, bi bil letni dohodek vender le izdatna vsota, s katero bi se lahko izdavale potrebne knjige podpirali koroški in primorski dijaki, s katero bi se pa lahko kaj storilo tudi za ljudske Šole, kjer so najbolj potrebne. Skrajni čas je, da so zdramimo iz fatalistič* nega dremanja, v katero smo se zadnji čas zazibali, da primemo resnobno delovanje, kajti gotovo je, da s tem ničesar ne dosežemo, ako dosledno le roke križem držimo, temveč da je jedino praktično in zveličavno že tolikrat poudarjano gaslo: Pomagaj si Bam in pomore ti Bog ! Politični razgled. Notranje dežele. V Ljubljani 11. novembra. Snide se neki konferenca clslltavsklh škofov, da se posvetuje o osnovi katoliškega vseučilišča v Solnogradu, zlasti, kako bi se dobila denarna sredstva za to. Na predlog ogrerskrga ministra za uk in bogočastje je cesar podaljšal funkcije začasne nad zorstveue in kontrolne komisije za verski in naučni fond na 2 leti od novembra naprej in podaljšal za tako dolgo mandate predsednika, referenta in čla nov dotične komisije. V n a nje države. Ruska policija je neki v Petrogradu zopet zasledila neko tajno tiskarno. Več osob bilo je vsled tega dejanih v zapor. Nibil'zem t^daj še vedno klije v Rusiji, vsem strogim vladnim naredbam se ni posrečilo zadušiti ga. Uruguayski iu argentinski konzul v Genovi nesta hotelu poveriti papirjev ladijam, ki odrinejo proti njih deželam, zaradi kolere. Tudi na zahtevanje Italijanskega ministra vnanjih zadev nečeta dati dovoljenja italijanskim ludijam za uhod v urugunvske in argentinske luke. Ohciiozni listi so zaradi tega siluo razdraženi in prete že tema dvema državama z vojno. Volitve volilnih mož tretje volilne skupine za ramuniko zbornico izpale so vladi ugodno. Ude-ležitev bila je jako majhna. Zakon o invalidnem in starostnem zavarovanji v tem zasedanji nemškega državnega zbora še ne pride na vrsto, kajti poprej se hoče doseči spo-razumljene mej zveznimi vladami v načelih. Zakon, da se raztegne zavarov&nje proti nezgodam tudi na kmetijske in gozdarske delavce je že državnemu sovetu predložeu v posvetovanje. — »Shles. Zeituog" je izvedela, da se bode vnauji urad razdelil v tri oddelke namesto v dva, kakor je bil dos^daj. Do-zdanja načelnika dr. Busch in dr. Boganovvski hočeta neki umakniti se v privatoo življenje, tako bode troje visokih mest izpraznjenih. — Pri ožjih volitvah bo socijalni demokrati že toliko pridobili, da bodo mogli staviti v državnem zboru predloge, kajti iz-voljeuih jih je že 15. Svobodomiselna stranka je tudi pri ožjih volitvah dosegla nekatere uspehe, tako je v Šleziji podlegel minister pl. Puttkamer kandidatu te stranke. Danes začne belgijska zbornica zopet zborovati. To zasedanje se bode otvorilo brez prestol-nega govora, in to zaradi tega, ker vlada ne more ustreči niti konservativcem niti liberalcem. Dekret na provincijalne guvernerje, kako izvajati nov šolski zakon, ni zadovoljil nobene stranke. Ta dekret določuje, da mora vsaka občina vzdrževati po jedno občinsko šolo, ako ni izrecno oproščena te dolžnosti od vlade. To 8e pa zgodi samo tedaj, če je dokazano, da obč'na ne more vzdržavati šole. Učitelji na vseh šolah morejo biti belgijski državljani. Kjer so razun občinskih šol tudi druge šole, morajo učitelji teh šol zadostovati ravno tem pogojem, kakor učitelji na občinskih šolah, sicer jim sme država odtegniti vsako podporo. Ta dekret ni zadovoljil konservativcev, ki bi bili radi, da bi vlada nič ne ovirala opuSčenja občinskih šol in se ne utikala v druge to ie duhovske šole, liberalcev pa zato ne, ker ne prepoveduje duhovskih šol. Tako tedaj vlado nema prav za prav nobene stranko v zbornici, iu ni ve-rojetno, da bi se mogla dolgo vzdržavati. Turčija se bode najbrž udala silnemu dip-lomatičnemu ptitisku, in sporazumela se z baronom Hirscbem zaradi grajenja orientalskih železnic. Res bi bil čas da Turčija stori tudi svojo dolžnost v tej zadevi. Odposlanci afriške konference snidejo se že danes v Berolinu. To bode precejšen zbor, kajti vsaka država bode poslala razun diplomatičnega odposlanca še več znanostmh avtoritet, slavnih zem-ljepiscev in narodnih ekonomov. Rusijo bode zastopal knez Orlov, kateremu se je zdravje zboli šalo. Konferenca bode pretresovala vse pogodbe, s katerimi je Assojiation Afiicaine dobila ozemlja ob Congu. Kakor novejša poročila javljajo, nadeja se francoska vlada, da bode francosko-kltajskl spor kmalu poravnan. V Pekingu so neki oni elementi, ki so za mir, dobili prevago. Taka poročila so bo že večkrat razglašala, a do sedaj še nikdar ne potrdila. Izvolitev Clevelaoda predsednikom severno« amerišklli zjedinjenih držav ne bode prouzročilo velikih sprememb. Demokratična večina v zbornici je premajhna, da bi mogla prodreti s kakimi radikalnimi s spremembami, v senatu pa ima republikanska stranka še odločno veČino. Največja zboljšanja je pričakovati pri uradništvu. — Kakor se angleškim listom poroča, je Glevelandova volitev že prvi dan bila odločena. To so pa prikrivali republikanski listi, kajti republikanci so se nadjali da se še naide kako sredstvo kakor 1876 leta in pridobi za Bliina večina. Razburjeuost v Novem Jorku bila je velikanska. Sedaj se je pa že polegli, kajti Gle-veland je celo pri nasprotne/ stranki spoštovan. Dopisi. ■z Zagreba 9. nov. [Izv. dop.j (Str o 8-majerjeva slavnost.) (Dalje.) Po bakladi bila je soareja pri g. baronu Vraničaniji. Njegova še le lansko leto v renaissance-slogu dozidana prekrasna pulača je na Zrinjskem trgu blizu akademije. Pokojni K baron Vramćanv jeden n,ij iskren ej šili hrvatskih rodo'jubov, zapustivši Bvojim trem sinovom veliko premoženje (pravijo, da 5 do 6 milj. gld.) naročal j»m je, da ai mora vsaki z'dati v Zigrebu jedno palačo in tam večji del leta bivati. Po tem naročilu sezidala sta si stareja sina že palači na Zrinjskem trgu. NoJBtareji sin povabil je starega hišnega prijatelja Strossmajerja, naj se blagovoli pri njem nastaniti. V gostoljubni hiši barona Vraničanija bo se torej na njegovo prijazno vabilo zbirali odlični gostje iz Zagreba in družiti krajev. Bilo jih je nad pedeset pri souperji, ki ho je ob 10. uri pričel. Kmalu so se oglašali govorniki in napituha sledila je za napitnico. G. Derenčin je kot stoloravnatelj napival StroBsmajerju, potem Vranićanijevi obitelji in gostom, zlasti Slovencem, za katere sta se dostojno zahvalila dr. Zarnik in dr. V oš n jak, poudarjajo staro ne-razrušljivo bratsko zvezo mej Hrvati in Slovenci. Dr. Vošnjak so je spominjal časov turških vojsk, ko so Hrvati in Slovenci se skupno bojevali, kot pred-stražniki evropske civilizacije proti turškemu na-silstvu. S tem so omogočili zapadnim narodom, germanskim in romanskim razvijati se v kulturi in vednostih. Obžaloval je, da 1. 1848 ni obveljal predlog, da bi se hrvatski jezik bil upeljal na slovenskih šolah. Toda razlika v obeh jezicih postajala je tekom let vedno neznatneja in kdor zna dobro slovenski, razume tudi hrvatski in naopak. Želeti bi le de bilo, da bi na hrvatskem vseučilišči izšolani dijaci in doktorji bili ravnopravni z onimi na tostranlitavskih univerzah. Potem bi naši Slovenci gotovo mnogobrojno pohajali na jugoslovanske vseučilišče v Zagrebu. Govorili so še Kukuljević, Barčič iz Reke, Folnegovič, prof. Vojnović, poslednja dva sta posebno naglašala slogo mej vsemi hrvatskimi strankami, čemur so vsi navzočni radostno pritrjevali. Še le pozno v noči so se ločili gostje iz preprijaz-nega doma, kjer so bili pogoateni z uprav knežjo gostoljubnostjo. Le prevzvišeni gost se ni dotaknil obilnih izbornih jedil iu pijač, ampak po svoji navadi zaužil le malo juhe in par mehko kuhanih jajc. V nedeljo bila je v jutro sv. maša na spomin nesrečnega 9. novembra 1880. 1., ko je potreB toli škode učiuil Zugrebškemu mestu. Ob 10. uri pa se je začel zbirati narod na ZrinJBkem trgu pred akademijo. Prekrasno akademijsko poslopje stoji na južni strani Zrinjskega trga, je dve nadstropji visoko in ima štiri fronte. Dvorišče v sredi poslopja je prava dvorana, sezajoča skozi obe nadstropji, pokrita b steklom. To dvorišče bilo je danes prestvor-jeno v krasno sejno dvorano. V sredi stala je velika zelena mita, na okolo pa fOtelji za akademike. Sedež protektor ju bil je nad drugimi nekoliko vzvišen. Galerija v prvem nadstropji bila je odločena krasnemu spolu, na galeriji v drugem nadstropji stala bo društva z zastavami, v dvorani pa so se zbrali odličneji gostje. Škofje: PavleSič, dr. Jurij Po-b i lovi č, E. Hranilo vid. Sekcijska načtloika Danijel Stankovič in Ivan Vončina; tajni sovet-nik Ivan Mažu ranic, grof Jurij J elačič, kamor-nik Julij pl. Jelačić, baron L. Ožegovič, barona Louis in Dragan V rauić a ny. Rector magoi-fi':us dr. Juraj Pilar, s profesorji podžupan Crna-dak z mestnimi odborniki, predsednik trgovske zbornice J. Grahor, kanoniki, deputacija Ljubljanskega mesta, deputacija iz Siska in iz drugih mest v Hrvatskoj itd. Bele oblečeno gospice, cvet kraaotic Zagrebških, stale so ob obeh straneh uhoda. Ko dojde Strossmajer, izroči mu goBpica nI. Vojnovićeva krasen bouquet s primernim nagovorom, za kar se je Stross-majer ginjen zahvalil. Potem zapelo je pevsko društvo „Kolo" za ta dan nalašč zloženi Zajčevi koral tako mogočno in izvrstno, da je bil utis zares silen. Škof Strossmajer v škofovskem ornatu potem blagoslovi poslopje v staroslovanskem jeziku. Po blagoslovljeni i nagovori predsednik jugoslovanske akademije Ručki slavljcnca in v daljšem govoru alikn njegove nepozabljive zasluge kot ustanovitelja akademije in vseučilišča. Odgovoril je na to Strossmajer, a ne v kratkih besedah, temveč v poldrugo uro trajajočem govoru, katerega je zbrano občinstvo poslušalo z največjim zanimanjem, mnogo in mnogokrat s slava- in ž vioklici pritrdivši prelepim besedam slavnega pokrovitelja akademije, zares občudovati moram izredno duševno krepost moža, kateri da si že 70 let star, z mladeoiŠkim ogujem kliče svoj narod na delo za najviše ideale, in kateri si je ohranil toliko telesne moči, da nitf za treuotek ni kazal kake utrujenosti ali pojemanja v č'stein glasu. (Iz obeh govorov hočemo priobčiti najimenitnejo stavke. Uredn.) Strossmajer je po govoru sam rekel, da je to bila, tako rekoč, poslednja njegova beseda, njegova oporoka ljubljenemu narodu hrvatskemu. Naj se globoko utiBne v srce vsemu narodu, posebno njegov izrek, da le tisti narod bode proslavljen in mogočen, kateri obrani in se žrtvuje za svoje najvišje ideale, za narodnost in vero. Neskončni slava- in živio-kl.^i so odmevali po dvorani, ko je Strosmajer končal svoj zgodovinsko-imeniten govor. (Konec prih.) Domače stvari. — (Novi škof Ljubljanski), gospod dr. Jakob Missia bil je v Rimu v konsistoiiji po papeži že prekonizovan in pride, kakor čujemo, v 27. dan t. m. v Ljubljano. — (Slike) za notranje prostore deželnega muzeja „Rudolfinum", vsega vkupe 12 slik, imajo se izgotoviti v kratkem. Po VBej pravici smemo se nadejati, da deželni odbor in hranilnica kranjska tega dela ne bosta oddala kacemu tujemu umetelj-niku, kakor za sest stoletnico g. Bakaloviču, katerega proizvode bi bili za tretjino ceneje in ravno tako dobro dobili doma. Kakor čujemo, je naš domači slikar g. J. Wolf stavil jako ceno in ugodno ponudbo, torej menimo, da če so se marmorni kipi vrhu fasade morali naročiti na Dunaji, naj bi vsaj notranje prostore dičilo domačega mojstra delo. — (Originalna, a utemeljena prošnja.) Neki, v Trstu pri južnej železnici nameščeni, uradnik Blovenske narodnosti je pred nekoliko dnevi poslal našemu cesarju prošnjo, v kateri prosi vladarja, naj se prositelj premesti iz Trsta v Ljubljano. Prošnja je utemeljena s tem, da v Trstu ni slovenskih izobraževalnih zavodov in šol, kjer bi se prositeljevi otroci povoljno odgoj evali, in ker se otroci po laških šolah izrejajo v „irredentovce". Cesarska kabinetna pisarna je to prošnjo poslala Tržaškemu namestništvu, Blednje pa jo je predložilo generalnemu vodstvu južne železnice. — (Poročil) se je danes magistratni tajnik g. Matija Zamida, ki je pred kratkim politični izpit napravil z izvrstnim vspehom, z gospico Marijo Ji o/.in ovo iz Rudolfovega. — (Umrl) je v 8. dan t. m. g. Fran Ju-vančič, vitez Fran Josipovega reda, konsistorijalni svetnik in dekan pri Novi cerkvi na Štajerskem. Pokojnik porodil se je v 9. dan septembra 1802 v Konjicah in bil skoro GO let duhovnik. Pogreb bil je preteklo nedeljo. Lahka mu zemljica! — (Osnovnlni odbor „Slovenskoga pevskega društva v Ptuji") nas prosi objaviti, da še neso v vseh krajih nastavljeni poverjeniki temu društvu. Zategadelj prosijo se domoljubi, naj stanujejo kjer koli je, da naznanijo, ako hočejo vsprejeti ta domoljubni posel. Dalje nam navedeni odbor javlja, da je pričetek veselice, vršeče se dne 16. t. m. v Mariboru „zur Stadt Wien", ob 8. uri zvečer. Pri tej veselici deluje mešani in moški zbor iz Ptuja. Pela se bode mej drugim prekrasna pesen Foerster-jeva „Venec Vodnikovih in na njega zloženih pesniju s spremljevaojem vojaške godbe. Ta pesen pela se je do zdaj jedino le v slovenskoj metropoli. — (Za železnico T rst-Herpelje) se bode v proračun prihodnjega leta stavilo 1,500.000 gl. — (Za lovce.) Gosp. Ignacij Valentin-čič iz Ljubljane ustrelil je včeraj v svojem lovu v občini Šentjurskej pod Ljubljano, blizu vasi Bičje, veliko divjo mačko. To je sedaj v malo dneh drugi slučaj, po katerem sodeč bi mislili, da te vrste živali še neso tako izredno redke, ali pa da se je slučajuo par mačjih rodbin zaplodilo semkaj. — (Tehtna zaušnica.) Dne 2. t. m. dal je neki hlapec čevljarju A. P. iz Kurje vasi, ker mu ni čevljev po volji naredil, tabo tehtno zaušnico, da je izgubil ves sluh in še včeraj ni nič slišal. — (Tatvine.) Delavcu Fran Žitnik-u je pri skladiščih na južnem kolodvoru ukral suknjo vredno 7 gld. delavec Franc Novak z Ješče, potem pa zbežal iz Ljubljane. — Nekemu topuičarskemu častniku ukral je neznan lopov iz njegovega stanovanja na Starem trgu dva para čevljev, štiflete, bele hlače, vse vkup vredno 35 gld., nekemu finančnemu uradniku, ki poleg častnika stanuje, pa par čevljev v vrednosti 5 gld. — (C. kr. kmetijska družba kranjska) bode 20. t. m. dopoludne ob 9. uri v Lescah na prod'i post.• vila tri plemenske bike in dve telici belanskega plemena. Prodaja se bode vršila po javnej dražbi, katere se smejo udeležiti le domači živinorejci. Kdor bi na dražbi jedno ali drugo teh goved kupil, mora skupilo takoj odšteti ter se pismeno zavezati, da kupljeno žival vsaj dve leti za pleme v deželi obdrži. — (Iz Krškega) se nam piše: Ker je imelo posvetovauje o ustanovitvi posojilnice že nekaj uspeha, zato bode v nedeljo 16. t. m. v Leskove i še dr u g o posvetovanje. Kedar se bode z zadostnim poučevanjem doseglo potrebno prepričanje pri ljudstvu za te zavode, sklical se bode ustauovni zbor, morebiti Še v tem mesecu. V ta namen pa je treba, da se možje oglašajo zlasti tisti, kateri nameravajo sodelovati pri sestavljeoji pravil. Take začasne oglas-nice za ustop v diuStvo sprejemata za sedaj gg.: J. Lapa j ne, šol. nadzornik in J. Knavs, m. vikar v Krškem. — (Za državno poslopje v Trstu,) v katerim se bode nastanilo pomorsko oblastvo, poštno iu brzojavno vodstvo, se bodo stroški v petih letnih obrokih stavili v budget. Po proračunu bi se poslopji, v katerih je sedaj pošta, prodali za 300.000 gld. — (Z Dunaja se piše 8. t. m.) Po določilih ustave državnega zastopstva spada zakouodajstvo uredbe in preosnove sodnijskih in upravnih oblastnij v delokrog državnega zbora. Z zakonom z dne 19. maja 1868 so se tudi politične oblastnije podvrgle tem določilom. Kakor se tukaj zdaj govori, si je štedilna komisija izbrala finančno upravo za preosnovno polje, katerega predelovanje bi državi veliko troškov prištedilo. Tako na pr. se bodo finančna vodstva v Ljubljani, Celovci in v Solno-gradu razpustila in mesto njih ustanovila okrajna finančna vodstva, podložna deželnim finančnim vodstvom v Trstu, Gradci in Inomostu. Pa tudi v obseg in delokrogu se bo veliko spremenilo, ker hote napraviti iz manjših upravnih okrajev večje. Tu je gotovo vprašanje umestno, neso li finančna deželna in finančna vodstva tudi upravna oblastva in ako so, zakaj se pravice teh oblastev po zakonu ne urede. Zakaj je delovanje fiuančnih uradnikov zavisno jedino le od dotičoega ministra? Človek bi mislil, da je vender nadzorstvo pobiranja davkov upravna stvar v besede pravem pomenu. Nadalje je izdelala štedilna komisija jako obširen sestavek (operat) za odstranitev penzije državnih uradnikov in za ustanovo penzijskega zaklada, ki se bo uapravljal iz uradniških doneskov, interkalarov in družin pristojbin (taks). — ("VVeriand de G raz. Zgodovinsko-rodoslovna razprava) zove se 71 strauij ob- sežna knjiga, katero je spisal in založil veteran p/s a teljev slovenskih velezaslužni gospod Davorin Terstenjak. Gosp. pisatelj pravi v predgovoru: „Kdor je naslov te knjižice bral, mislil si menda bode, da ne sodržuje druga nego suhoparno rodo-slovje kneževske rodbine Windisch-Graetzov; pa če jo pazljivo prebira, bode v njej našel lep komad koroško-štajerske zgoiovine starega in srednjega veka". In tako je tudi v istini. S posebno skrblji-vostjo in marliivostjo nabranega je v tej knjižici prav veliko zgodovinskega zanimljivega blaga, s katerim je učeni pisatelj popolnem dosegel svoj smoter: „za vselej rešiti in dokazati, da prvi znani praded Weriand de Graz ni bil Weimarovec, pa tudi ne ednoisti z Werigandom bratom Starchanda, markgrofa savinskega, ali pa kakor prof. Tangi tudi, grof plaienski, marveč domač koroški deželen plemič nižje vrste, čijega nasledniki so dospeli do kneževske časti". Kniižici je pridejauo rodoslovje gospodov s Slovenjega gradca, I. in II. rodno kazalo in krooologični pregled državnih, deželnih in teritorijalnih oblastnikov, alodijalnih in fevdalnih gospodarjev provincije Windiscbgraz od leta 1058—1551. Na to v tiskarni družbe sv. Mohorja prav lično ti-Bkano knjižico opozarjamo zgodovinarje Btrokovnjake, isto tako pa jo toplo priporočamo vsacemu razumniku, ki se zanima za našo zgodovino, osobito pa za zgodovino štajersko-koroško. Knjižica se dobiva v knjigotržnici gg. Ig. pl. Kleiumavera in F. Bam-berga v Ljubljani po štacuoski ceni 50 kr. — („Slovenija" na Dunaji) napravi 12. t. m. redno sejo. Program: 1. Čitanje zapisnika. 2 Poročilo odborovo. 8. Odborov predlog glede Prešimove slavnosti. 4. Volitev treh revizorjev. 5. Slučajnosti. — Gostje dobro došli! K udeležbi vabi uljudno odbor. Telegrami „Slovenskomu Narodu": Budimpešta 11. novembra. V večernej seji rešil je budgetni odsek avstrijske delegacije ekstraordinarij za vojsko brez premembe. Pariz 11. novembra. Od včeraj o polu-noči do 11. ure po noči je vstga vkupe 152 ljudij za kolero zbolelo, 50 pa za kolero umrlo. Razne vesti. * (Umrl) jo te dni v Parizu v 94 letu svoje dobe baron II ek ker en, to je isti ki je v dvoboji ubil pesnika A. Puškina in v Rusiji živel pod imenom Dante. * (9 2000 funtov zlata) je dobila letos Rusija v Sibiriji. To zlato bode prihodnje dni prepeljali v Petrograd in izročili državnemu oskrbništvu, da bo iz njega izkovalo denar. Iz vseh 92 000 funtov hote kovati 25 milijonov rubljev v zlatu. Vrhu tega pa bo ruska vlada prihodnje leto še skoval i 500.000 rubljev v srebru, 100.000 rubljev v bakru in 165.000 svetinj in kolnu]. * (Župan — župnika morilec.) V vasi Sant Andrea del Pizzone v Napolitanskem se je izvršil 2. t. m. zjutraj grozen zločin. Vaiki župnik koraka zjutraj v cerkev, kar ga na javnej cesti zadene strel v hrbet. Ko se obrne, ga zadene drugi strel v prsi in župnik se mrtev zgrudi na tla. Morilec je župan te vasi in unuk župnikov. I''.rok umora je še bolj tragičen in dolgotrajen prepir radi neke ljubezni. Sodnija je zločinca že prijela in zaprla. * (Velika zapuščina.) Nedavno v Petro-gradu umrli 70letni baron Aleksander Stieglitz nekdaj načelnik prve in uajslavniše ruske bankine hiše zapustil je 145 milijonov rubljev — a nič otrok. Njegova pohčerjenka je že nekaj let omožena z ruskim državnim sovetnikom Polovcov-om. * (Poroka v odsotnosti.) 30. m. m. je bila v Bielitzu v tamošnjej katoliškej cerkvi Hermina Alfons poročena in absentia (t. j. v odsotnosti svojega ženina) z vitezom Karolotn Veselijem uradnikom v zasedenih deželah. Nenavzočnega ženine je zastopal iu nadomestoval dr. Zoll. Ta izredno redek prizor je privabil mnogo radovednega občinstva v cerkev. * (Poseben most.) Načrt za nov most pod Londonom Bridge, ki bo premostil reko Temse mej Iroogate Stairs in Horselydown, je dovršen. Most, katerega bo izdelala nCtyu v Londonu, bode stal 750.000 funtov šterlingov in bo 880 čevljev dolg, 50 čev. širok in 29 čev. visok. Novi most, namenjen pešcem in vozovom, se bo tako visoko dvigal nad reko, da bodo pod njim lahko pluli na-navadni parniki in vse manjše ladije. Da bodo pa tudi največji morski parniki in velike barke pod mostom lahko vodile, bosta na sredi mostu, 200 Čevljev narazen narejena dva stolpa, v katerih bosta hidravlična stroja most na obeh straneh v toliko viso-čiuo privzdignila, da bo spodaj po reki lahko plul tudi največji morski parnik. Mej tem časom, se ve, bo vožnja na mostu morala prenehati, a pešci bodo lahko nadaljevali svoj pot. Vrhu stolpov namreč bo narejen drug manjši most, na katerega se bodo ljudje na voziluih stoleh v stolpih gori in doli vozili. * (Lahinje — »elike prijateljice filologiji.) V Milanu je minuli teden hči nedavno umrlega laškega državnika Kvintina Selle, ki je bil večkrat na L&škem finančni minister, gospica Eva Kvintina Sella napravila profesorski izpit za gimnazije z izvrstnim uspehom. Mlada deklica bo zdaj prosila za profesuro na kakem laškem liceji. I/pitan;.-kandidatinja Kva je vrla Bovrstoica profesorici na ženskem liceji -1 na Fusinate", gosp. Juliji Cavallari v Rimu, o katere imenovanji smo zadnjič poročali. Meteorologično poročilo. Dan Čas opazovanja Stanje barometra v mm. Tem« peratura Vetrovi Nebo Mokrica v mm. 10. nov. 7. zjutraj 2. pop. 9. zvečer 746 29 mm. 746 25n. 746 85 mM. -f- 4-4° C + 6 3'C -f b2°C Sl. 8vz. sl. svz. brezv. obl. obl. obl. 0 00 mm. Srednja temperatura 56°, za. 0-7° pod normalom. ID-cl3^lsiJs^sl "borza, dne 11. novembra t 1. (Izvirno tologratičuo poročilo.) Papirna renta.......... 81 gld. 20 kr. Srebrna lenta .... ..... 82 , 45 „ Zlata renta ... ...... 103 , 85 5- . marčna renta......... 96 „ 40 , Akcije narodne banke....... 870 , — , Kreditne akcije...... » « T^ondon........ . . . Srebro............ Sapol.............. C. kr. cekioi........ Semake marke...... *•„ državne ..rećke iz 1. 1&54 250 gld. Državne srećke iz 1. 1SK4. 100 gld. 4"/, avs«x. zlata renta, davka prosta. . Ogrska zlata renta 6*'0...... i» i» .... „ papirna renta 5'/0..... 5°', štajerske zemljišč, od/ez. oblig. . . Dunava reg. srećke 5" 0 . . 100 gld. Zeinlj. obć. avstr. 4,/i°'0 *lari za8t- ,i8ti -Prior. oDlig. Elizabetine zapad, železnice Prior, oblig. Ferdinandove sev. železnice Kreditne srećke......100 gld. Kudolfove srečke .... 10 „ Akeije anglo-avstr. banke . 120 , rrammway-druit. velj. 170 gld. a. v. 293 gld. — kr. 122 65 — * — 9 • 71 V, 5 78 59 f 95 125 * 25 173 BO 103 ■ 70 122 10 93 60 89 20 104 50 115 70 122 50 109 10 105 ■ 86 178 25 18 25 105 — 212 9 70 >♦♦♦♦»♦»♦♦♦♦♦♦♦i Zahvala in priporočilo. Zahvaljujoč se uljudno p. n. občinstvu za obilno dosedanje naročanje, priporoča podpisani svojo bogato zalogo modnega blag a za moške oblete za zimsko sezono po najnižjih cenah z zagotovilom elegantnega in solidnega izdelovanja. (725—2) S spoštovanjem Gledališke nlice št. 6. Pil51l1Qft/fl v vsel1 stadiJan ozdravi po IjClIlOlVU desetlctnej praksi reelno in ves'nn, tudi n*» da hi dotični prej vedel, z jamstvom TH. KONETZK7, Berlin, Itmnmmstrasse 6 >, izumitelj radikalnega zdravljenja in specijalist za trpeče za pijanstvom. Uradno poverjena zahvalna pisma, ki potrjujejo upliv tega nedosegljivega sredstva nasproti sredstvom raznih ponare-jalcev, zastonj. (686—3) (731) %L Takoj prežene * — Za nspoh so Jamči. — BI4TTOL1TII, jedino sredstvo, s katerim se preženo Šurki, prešički, hrošči, mravlje itd., do sedaj nepresegljivega upliva. 1 pušica 50 kr., pat. razprševaleč 50 kr. NECROLIN, zoper stenice, bolhe in molo. 1 steklenica 50 kr. — MlJROLYTH, sredstvo za zatiranje podgan in mi Sij. Ni strup in umori samo podgane in miši. 1 pusica f)0 kr. V količinah pod 1 gld. se ne razpošilja. Dobiva se skoro v VBeh lekarnah in prodajalnicah. Glavna zaloga za razpošiljanje: (714—1) E. SOXHLET v Retz-u (Spodnja Avstrija). Tinski mošt Ptujski, jako sladek.....od gld. 12 do gld. 16. 1883. leta Balatinsko vino (Plattenseewein . . „ 11. 1880. „ „ n „ . . „ 15. 1868. „ Rlalec in Jernzalemec.....„ 60. 1883. „ piava slivovka.........»39. 188.4. „ pravi Iroplnec.........„ 30. Pravi vinski ki«............»12. Cene veljajo za hektoliter. Dobiva se pri (G37—10) JOSIPU KRAVAGNI v Ptuji na Štajerskem. «2 a s* 51 o h Trsta n Hovi-Jork naravnost. Veliki prvorazredni parniki te linije vozijo redno v Novi-Jork in \ sprejemajo blago in potniko po najnižjih cenah 1.: z najboljšo postrežbo. V NOVI-JORK. Odhod iz TRSTA. Parni k. „Bracadal", 3200 ton, okolu 12. novembra. „Surrey% 4200 „ 30. Kajuta za potnike 200 gold. — Vmesni krov OO gold. Potniki naj se obrnejo na (697—8) T- TEEKUILE, generalnega pasažnega agenta, Via deli' Arsenale Nr. 13, Teatro Comunale, v Trstu. Zaradi vožnje blaga obrne naj se na Enilliano d9 Ani. l*ogl»yeii, generalnega agenta v lr-.ni. Sdjufjmarf t. j/mT" Brez te varstvene znamke, postavno zavarovane, ima ae to zdravilo po dr. Malici smatrati kot ponarejeno. 'Tptl Cvet zoper trganje po dr. Malici je odločno najboljše zdravilo zoper proliti ter revmatizeni, trganje po udih, bolečino v križi ter živcih, oteklino, otrple ude in kite itd., malo časa će se rabi, pa mine popolnem trganje, kar dokazuje obilno zahval. Zahteva naj ae samo ,,cvetu zoper trganje po dr. Malici" z zraven stoječim znamenjem; 1 steklenica 50 kr.; pravega prodaje samo lekarna ,.pri samorogu1, JUL. pl. TI!NKOCZYja na Mestnem trgu št. 4 v Ljubljani. Zalivala. Gospodu JUL. pl. TRNKOCZY ju. lekarju v Ljubljani. Moja mati so na protinskej bolezni na nogi silno trpeli in razna domača zdravila brezvspeSuo rabili. Ko je pa bolezen čedalje hujši prihajala in že več dnij neso mogli stopiti na nogo, spomnim se na Vaš dr. Maličev protinski cvet za 50 kr. ter si ga nemudoma naročim. In res, imel je čudovit \ speli, da so se po kratkej rabi tega zdravila oprostili mučnih lio-lečin. S popolnim prepričanjem priznavam torej dr. Maličev proUnski cvet kot izvrstno zdravilo in ga vsakemu bolniku v jednakej bolezni priporočam. — VaŠej blagorodnog pa izrekam najprisrčucjso zahvalo, z vsem spoštovanjem udani Fran Jug, (702—2) posestnik v Šmariji p. Celji. Naročila z dežele izvrše se takoj v lekarni „pri samorogu" JUL. pl. TRNKOCZY-ja 11«. Mestnem ti-jrn v I^JublJuui. ob f 5 M T1 h j. s. S It B S- 3- 2. S' JI 9 S 5-» os •• g ¥> 2 «2. Q MU p* B 5" Z 1 M 1= B i 1 >B i L_| B P 5" 5" 003 I 2. * B a . o < 1 < «6 —1. pa h fi » §-§-§ Bi* <■ » i" I—" r+ QC H <1 m a o b b <7i o » o o - «5 ="