0XLIII - št. 71 - CENA 6 din Kranj, torek, 11. septembra 1990 stran 9 Podjetništvo prodira na kmetije stran 13 »Popoldne« ne strižejo za denar Padala navdušujejo trenutke pretirano skromno so organiza-j"?' 20. jubilejnega svetovnega prvenstva v pa-mtvut ki ta čas poteka v Lescah in na Bledu, Wmost seznanjali s pripravami na prvenstvo. *** jim čas ni bil naklonjen. Gospodarstvo za Kj* stvar* nima več toliko denarja, v Sloveniji *je oblast zamenjala in predstavniki nove vlade ff° vključeni v priprave (odbor za organiza-•90 prvenstva je vodil bivši predsednik slovenske "de Dušan Šinigoj), marsikaj, kar so letalci *"di postoriti in tudi novega zgraditi za to pr-enstvo, pa je \eto p0pTej pobralo blejsko sveto-"° Prvenstvo v veslanju. Načrt, da bi za tokrat-0 Prvenstvo dobili na leškem letališču novi han-tid *' A,Pslii tetvkb' center potrebuje, ne do al' Prvenstvo bilo ali ne, je padel v vo-°' Organizatorjev kljub temu ni treba biti IV""- Niti enega razloga ni, da bi bile njihove sklonjene. Organizirali so odlično padal-Jjj 0 Predstavo, brez pompa in leska, tako običaj-taf* na ^enutke že vsiljivega na tekmovanjih ks"ega ranga. Brez tega poteka je tekmovanje 0 0rgonizacijski in tekmovalni plati odlično, da ne rečemo brezhibno. Organizacija prvenstva je v rokah letalskih in padalskih zanesenjakov, nekdanjih in sedanjih, ki so vsa ta teta veliko storili, da je naše padalstvo stopilo iz anonimnosti in da se lahko pohvali, tako kot nekateri drugi paradni in nasploh bolj oboževani športi, s kolajnami z največjih svetovnih tekmovanj. Mogoče še marsikdo ne ve, da so si morali in si še morajo ure letenja in skoke leski letalci in padalci plačevati sami, razen reprezentančnih, da morajo vsako leto delati v letališki delavnici in sodelovati na raznih očiščevalnih akcijah, da si prislužijo denar za vadbo. Večina naše reprezentance ima za tokratni nastop res dopust, vendar svojega, tudi neplačanega. Vse te okoliščine nedvo-. umno povečujejo vrednost prvenstva in našega nastopa na njem. Padala nad Lescami in Bledom navdušujejo. Mogoče nihče ni pričakoval, da bo v Lescah vsak dan toliko ljudi. V nedeljo jih je bilo nekaj tisoč. To je najlepša nagrada organizatorjem in nad dvestotim padalcem, ki pri nas tekmujejo za kolajne. 9 J. K os n jek stra zahteva sindikata Rudnika urana Žirovski vrh Nočemo biti žrtev volilne obljube *ahte Nst ve zbora kolektiva in sindikata Rudnika urana Žirovski vrh so naslovljene Vu rudnika, škofjeloškemu izvršnemu svetu in republiški vladi. *horr°driž» %Vs.H0|ektiva Rudnik, idil.Vrn in n'i obcner 10. septembra - Na urana i'n(liiM Vrh in na or>čncm zrK,ru na ikai" delavcev Rudnika ura-45o 0Vski vrh je bilo 400 od Yeđ^Poslenih v rudniki. Zahte- J*sokmCCV in nJihove8a sindika-lts. blle soglasno sprejete. |e po tik-,, . P°vedul predsednik sin-g**UZV Pavle Florjančic. va nsk» zbrali na /boru kolektivi"3 katerem jih je rudniško Nov0 scznanilo s trenutnim ttkji m' Programi zaposlova-^ Vc'1 firme in pogledi na pri-O%.«lclo rudnika Rudnik te v Z,r.ovski vrh do nadaljnjega.^0.)' osnovni dejavnosti ne wJC' ,zvajajo se samo tista W, bodu preprečila škodo in Plih V-Brnos' rudnika »bjektov. Zboru kolektiva je sledil občni zbor samostojnega rudniškega sindikata, na katerem so oblikovali svoje zahteve do vodstva rudnika, škofjeloškega izvršnega sveta in republiške vlade. V zahtevah med drugim pravijo: očitno je, da republiška vlada ne bo mogla zapreti jedrske elektrarne Ktiko, ker bi to pomenilo energetski kolaps, da pa bi volilcem lahko pokazala vsaj nekaj, kar je obljubljala, je očitno za zriev izbrala Rudnik urana Žirovski vrh, česar pa delavci RUZV ne dovolimo! Sindikal je sprejel tri zahteve, ki so jih delavci soglasno sprejeli. Prvič: od vodstva rudnika zahtevamo, da izdela jasen program in realne poslovne ocene, kar mora posredovati vladi Republike Slovenije. Drugič: od izvršnega sveta škofjeloške občine zahtevamo, da nas podpre pri iskanju dela v občini in da od proračuna republike Slovenije zahteva rento za delavce in občino samo. In tretjič. Vlada Republike Slovenije naj sprejme poseben zakon o statusu RUZV in da omogoči dokup 5 delovnih let za vsakega zaposlenega. Tistim, ki pa so stari 50 let in delajo nad 15 let \ RUZV, pa naj se omogoči redna upokojitev. To očitno ne bi smelo biti problem, so dejali na sindikalnem zboru, saj je podpredsednik republiške vlade Leon Šešerko izjavil, da bi zaprtje RUZV pomenilo od 12 do 15 milijonov dolarjev letnega prihranka. O J. Košnjek ,ska bolnišnica v hudi denarni stiski uuiuiMiiia v tiuui uciiaiiii suj>m 5 pižamo v bolnico *w r"e zarf SeP'embra - Vodstvo Splošne bolnišnice Jesenice je na tiskovni konferenci razložilo hude fi\v P'*at ri'^1'' k' Kro/ milijona, bojijo Jjvedi, da bo letos v !nJ>aln ,./l,ravs'vu d"i""i«ri;i meseca. Na zmanjkuje že kor temu strokovno pravijo, v razumljivem jeziku pa to pomeni, da bolniki z Gorenjske, zlasti z. območja Škofje Loke in Kranja, ne bi več odhajali na zdravljenje v Univerzitetni klinični center v Ljubljano, temveč bi jih zdravniki pošiljali na Jesenice. Cc pa bi bolniki vztrajali, da gredo v Ljubljano, naj bi plačali razliko v ceni, ki seveda ni majhna, saj so storitve ljubljanskega kliničnega centra približno dvakrat dražje. Izračunali so, da bi s tem v letošnjem prvem polletni na d<> renjskem "ostalo'* približno 18 milijonov dinarjev, toliko pa GLAS jeseniška bolnišnica potrebuje za dvomesečno poslovanje. Predstavnik sindikata, ki je dejal, da so /a stavko, ki je bila napovedana za današnji dan, niso ogreli, je dejal, da nameravajo javno mnenje razburkati z uresničitvijo predloga, da bi s 1. oktobrom v specialističnih ambulantah ljudem preprosto zaračunali polno ceno, morda se bodo potem stvari uredile. Problematika slovenskega zdravstva je zelo zapletena, zato so takšni predlogi nemara razumljivi, vendar pa preveč spominjajo na izsiljevanje in njihova usoda je vprašljiva. Ali pa dandanes res le še z izsilje-\anicm U nekaj dosežeš? #M. Volčja k Petkova otvoritev 20. svetovnega prvenstva v padalstvu na Bledu. Foto: G. Sinik V spomin bazoviškim žrtvam Kranj, 7. septembra - V petek, ob 17. uri je bila v Prešernovem gaju v Kranju proslava ob 60. obletnici ustrelitve bazoviških junakov. Proslave, ki jo je pripravila kranjska občina, se je udeležila tudi delegacija slovenske skupnosti iz Trsta. Goste je pozdravil predsednik kranjske občine Vitomir Gros, slavnostni govornik pa je bil dr. Filibert Benedičič. Spomenik bazoviškim žrtvam v Kranju je najstarejši spomenik žrtvam fašizma v Evropi. Foto: Jure Cigler Srečanje turističnih delavcev Gorenjske Sveti Duh, 7. septembra - Letošnje, enaindvajseto srečanje turističnih delavcev Gorenjske bo to soboto, 15. septembra, v Železnikih. D Udeleženci srečanja, člani dvainpetdesetih turističnih društev iz vse Gorenjske in gostje se bodo zbirali med 13. in 14. uro pred plavžem v Železnikih. Po ogledu muzeja, čipkarske razstave in pozdravnem govoru bodo odšli v Kulturni dom, kjer se bo ob 16. uri začel osrednji del srečanja. Na njem bodo o pomenu in prihodnjem razvoju turizma spregovorili slavnostni govorniki, med njimi tudi Marjan Rožič, predsednik turistične zveze Slovenije. Za veselo razpoloženje bodo skrbeli godbeniki iz Alplesa, Dekleta iz Bukovice, Moški pevski zbor Ra-titovec in Ansambel Lojzeta Slaka s fanti s Praprotna. # V. Novi Elan registriran Kranj, 10. septembra - Novi Elan je končno vpisan v sodni register, vendar ima drugačno ime, kot so sprva predlagali. Pri Temeljnem sodišču v Kranju so namreč registrirali novo podjetje Tovarna športnega orodja ŠPORT EL 2000, Begunje na Gorenjskem, vpisano je kot družba z omejeno odgovornostjo. Registracijo je predlagal radovljiški Alpdom, ki je za opravljanje najnujnejših poslovodnih funkcij do dokončnega oblikovanja družbe pooblastil dipl. pravnika Janeza Keka iz Ljubljane. 5COH Slovenska vlada imenovala skupino petih strokovnjakov V Elanu skupina strokovnjakov Ljubljana, 6. septembra - Na tiskovni konferenci po seji slovenske vlade, kije bila za zaprtimi vrati, so povedali, daje bila imenovana skupina petih strokovnjakov, ki bo poskrbelaza nadaljnje poslovanje Elana in predlagala možne rešitve. Imenovanje skupine strokovnjakov, ki naj bi zagotavljala možnosti za nadaljnje poslovanje begunjskega Elana in predlagala možne rešitve in ukrepe za njihovo uresničitev, je predlagal Izidor Rejc, republiški sekretar za industrijo in gradbeništvo. Ekspertna skupina naj bi se pogovarjala z upniki in z njimi skušala doseči sporazum ter izdelala koncept možnosti nadaljnjega razvoja Elana. Skupino sestavljajo: dr. Franc Arhar iz I Hit v Frankfurtu, član radovljiškega izvršnega sveta dr. Miroslav Odar, dosedanji direktor ameriškega Elana Timothv Jamieson, Japec Jakopin in direktor Lesoininih podjetij v tujini mag. Janez Košak. Vlada je ugotovila, da v Elanu ne gre več za proučevanje položaja, temveč so potrebne konkretne poteze, bliža pa se 19. semptember, dotlej bo potrebno poiskati rešitve, so še povedali na tiskovni konferenci in dodali, da imenovanje strokovne skupine nikakor ne pomeni nezaupnice direktorju Petru Lampicu, saj je delitev dela jasna, skrbi za tekoče poslovanje in zagotavljanje redne proizvodnje. Na naše vprašanje, ali »o nameravali vključiti bivšega Elanovega finančnika Pavla Kodra, kar je delavski svet liana pred kratkim zavrnil, MM dobili kratek odgovor, da ga pač ni v skupini. • M. V. v "c ili ^ /i*1 1 nI J'c se na tem območju. Bazen še ne bo imel direktorja i.i Kranj, 5. septembra - Kranjski i/vršni svet ni sprejel ugodnejšega normativa v otroških vrtcih in zaposlitve direktorja bazena, kranjski radio ostaja "nezakonsko dete", s predstavniki klubov poslancev pa naj bi pregledali poročilo o uresničevanju finančnih načrtov družbenih dejavnosti in komunalne infrastrukture v letošnjem prvem polletju, da na skupščini ne bi prišlo do nepotrebnih zapletov. Obravnava poročila o ures ničevanju finančnih načrtov družbenih dejavnosti in dejavnosti gospodarske infrastrukiu re v letošnjem prvem polletju je na seji kranjske izvršnega sveta povzročila burno razpravo, ki je odražala nemoč. / njihovimi popravki kaj bistvenega namreč ne morejo spremeniti, spremembe pa bi bile na tem področju še kako potrebne, saj se denar kljub vse bolj ostri gospodarski krizi še naprej troši in iz poročil še ni moč razbrati usmeritve k racionalnosti. Težnje so pravzaprav še vedno obratne, kar je moč razbrati iz predloga otroškega varstva. Otrok v vrtcih je vse manj (lahko si mislimo zakaj) in število oddelkov seje zmanjšalo za 14, kar seveda pomeni, da je v vrtcih osebja preveč. Vendar so "našli" rešitev, predlagali so, naj bi v oddelkih male šole poslej imeli po dve vzgojiteljici in ne več le po eno in po eno varuhinjo na dva oddelka S tem nobena ne bi ostala brez službe, letos to več denarja ne bi zahtevalo, prihodnje leto pa približno odstotek več. Izvršni svet je takšen predlog gladko zavrnil, saj ni nihče glasoval zanj, torej iabko rečemo, da soglasno ni bil sprejet. Podobno so zavrnili tudi zaposlitev direktorja kranjskega bazena, ki so ga nameravali /a posliti z oktobrom, ko bodo začeli montirati občutljive merilne naprave in specialne instala- hl i-/vaj3|cl cije. Sodili so, da so i'y ' v,-dolžni skrbeti tudi za P°[ ho kli1^ popravljal in naj sc 0i-delavci sedanjega bazen ^ kakor pa ni smiselno zc^ „e zaposlili direktorja, ko vedo, kdaj bo novi odprt. Hstoj; Načeli so vprašanje P k, nosti posameznih °dD?" ajgl* sklepajo pogodbe z i* ^ gradbenih del. saj so ve ci ^ avansii.tna. ne vsebuje.!1' | nju kov o začetku in dokon ^ del, glavni izvajalec je ^\0. slej KOC.P, razpisov Pa/Vč«. Izvršni svet je sprejel 1/h°r# da bodo v upravnem »P $t zagotovili, da bodo PJ?*jb«' strokovno sestavljene. V^a-na dela bodo oddajali J* ,r čim podjetjem le, če boau kurenčna. M Volčj»k Ijjk. 11. septembra 1990 XXI. NOVICE IN DOGODKI 3. STRAN IfcMEUGLAS srečanje turističnih delavcev Gorenjske bo v Železnikih Turizem se iz velikih hotelov seli k ljudem košnje srečanje turističnih delavcev Gorenjske bo namenjeno spoznavanju nove vloge in Možnosti, ki iih ponuja razmah turizma. Hkrati bo tudi skromna zahvala vsem, ki se ljubimko ukvarjajo s turizmom in so pripravljeni kaj koristnega narediti za domači kraj in Sveti Duh, ha. ki . n»jbi 7. septembra - "Ko smo se odločali, kje na Gorenjskem pripravili tradicionalno srečanje gorenjskih turističnih delav-11 srno se odločili za Železnike. Predvsem zato, ker ta konec Go- «°l*ke mnogi slabo poznajo, v Selški dolini in v J« J* J^ikaj zanimivega, kar ponujamo in bi bi o se moc ponudit. na-s,l» obiskovalcem " ie v uvodu predstavitve letošnjega XXI. sreča niMurisShddavcev Gorenjske povedal Zdravko Krv.na, pred-*»»ik ObSke turistične zveze Škof ja Loka. Srečanje bo to sobo-t0> 15. septembra. Škofjeloška občina je ena ti-l ,.' ki Je med slovenskimi naj- znana po kmečkem turiz-y- Ne le za to, ker je na tem Področju Gorenjske nekaj lepo UreJenih turističnih kmetij, Jtovec predvsem zato, ker je ta Q°Polnilna dejavnost kmetij- v občini stara že več kot J^jset let. Če je bilo prva leta g*o kmečkih gospodinjstev, :]er so imeli številne načrte v j*21 z oddajanjem turističnih °?> Pa je kasneje ta razvoj pre-?J zastal. "Spoznanje, da se tu-riz.em iz velikih hotelov seli na-7* k ljudem in seveda dejstvo, Qa mladi vse težje najdejo zaposlitev, daje nove možnosti ,azvoJa kmečkemu turizmu. Lahko rečem, da sta čas in pro- stor prav sedaj najbolj ugodna za razcvet kmečkega turizma. Ko smo pred več kot dvajsetimi leti dajali kmetom napotke in ugodne kredite za ureditev turističnih kmetij, nas je vodilo predvsem spoznanje, da bo kmete težko obdržati na visokogorskih kmetijah brez dodatnega zaslužka. Nekateri so takrat izkoristili možnosti in imajo danes lepo urejene turistične kmetije, mnogi pa so denar porabili za obnovo stanovanjskih hiš. Tudi sedaj se kmetom obeta, da bodo lahko dobili sredstva za ureditev turističnih kmetij in to pomeni novo možnost zaposlovanja mladih, hkrati pa tudi razcvet turizma in naših krajev. Kajti le tisti kraj se lahko uspešno razvija, kjer imajo domačini širše interese, ne le interes hitrega zaslužka. S turizmom pa se lahko ukvarja le tisti, ki ma rad svoj kraj," razmišlja Zdravko Krvi-na, ki je tudi nov predsednik komisije za razvoj kmečkega turizma v Sloveniji. Svoje kraje pa imajo radi tudi mnogi turistični zanesenjaki, ki s skromnim, večina pa brez plačila, delajo v dvainpetdese-tih turističnih društvih po vsej Gorenjski. Vsakoletno srečanje, ki bo to soboto v Železnikih, je le majhna nagrada za ta trud in pa seveda priložnost, da izvedo kaj novega, da se med seboj srečujejo in spoznavajo. Tako je tudi program letošnjega srečanja sestavljen in več delov. Med 13. in 14. uro se bodo udeleženci srečanja zbirali pred plavžem v Železnikih. Tam jih bodo pričakala dekleta v narodnih nošah, za dobro razpoloženje pa bo igrala Al-plesova godba na pihala. Obiskovalci si bodo lahko ogledali izdelavo čipk, ki so znane na škofjeloškem koncu. Po pozdravu predsednika tamkajšnje krajevne skupnosti si bo moč ogledati znameniti muzej in razstavo čipk, obiskovalci pa bodo izvedeli tudi marsikaj zanimivega o zgodovini Železnikov in okolice. Osrednji in slavnostni del srečanja se bo začel ob 16. uri v Kulturnem domu v Železnikih. Med slavnostnimi govorniki bo predsednik škofjeloškega izvršnega sveta Vinko Demšar, predsednik Turistične zveze Gorenjske Andrej Babic, predsednik Občinske turistične zveze Zdravko Krvina, predsednik turistične zveze Slovenije Marjan Rožič, med povabljenci pa je tudi republiški minister za turizem in gostinstvo Ingo Paš. V kulturnem programu bodo zapela Dekleta z Bukovice in Moški pevski zbor Ratitovec, natopili pa bodo tudi citraši. Po podelitvi priznanj in večerji pa bo za zabavo skrbel ansambel Lojzeta Slaka s fanti s Pra-protna. • V. Stanovnik Organizacija občinske uprave v Kranju Sisi bodo dokončno Kranj < 0r][oi^ septembra - V Kranju naj bi po hitrem postopku sprejeli tie le °.°bčjnski upravi, po katerem vanjo vključujejo bivše sise in b^Pr'ključujejo, kar so napravili z letošnjim letom. Deloma '»hk spremenili tudi občinske upravne ograne, predvsem pa se bo *ačela racionalizacija. K. je[an^ski izvršni svet je že spre-^nske ° reorKamzac'i' ob" pokopani spodarstva. Po reorganizaciji občinske uprave bodo začeli z racionalizacijo, v smislu zmanjšanja števila zaposlenih, vendar le na podlagi obstoječe zakonodaje, saj sistemskega zakona o državni upravi verjetno pred koncem leta še ne bo. • M. Volč-jak -"Prave in občinski skup-hitr Ponuđen v sprejem pri v0ste-m Postopku. Bistvene no-k0| '.. Jjh prinaša, so ukinitev ^kby "Plavnih organov, ?a a ?. upravne organizacije strok en' razvoi m združitev tom e službe s sekretaria-vitevZa obto upravo ter ustano- treh sekretariatov. druPravna organizacija za vati , razv°J Je začela de,°* nitviZ. et0sr>jim letom, po uki- |j 0^'sov;ki so jih le priključi- ^emK uPravi, drugih spre- bj jihD Pa »i doživela. Zdaj naj dri ^eJ;>nsko vključilo vanjo, 4osfe ■ Povedano, sisi so bili eJ na parah, zdaj pa jih bo- do resnično pokopali. Pri tem bodo spremembe doživeli nekateri upravni organi, namesto komiteja za planiranje, gospodarstvo in družbene dejavnosti naj bi imeli dva sekretariata in sicer za gospodarstvo in za družbene dejavnosti. Sekretariat za družbene dejavnosti bi prevzel delo upravne organizacije za družbeni razvoj, sekretariat za gospodarstvu pa delo bivše kmetijsko zemljiške skupnosti. V sekretariat za družbene dejavnosti naj bi vključili tudi službo za vprašanja borcev NOV in vojaških invalidov, v sekretariat za urbanizem, gradbene in komunalne zadeve pa naloge cestnokomu-nalnega in stanovanjskega go- ^dovljiško gospodarstvo v prvem polletju Pogubne posledice nespremenljivega tečaja "dovliir v**i d ii ' seP'eml>ni - Iz informacije o gospodarjenju v pr-stv„ j j. i"' ki jo je pripravila občinska uprava za gospodar-Šujej0 dri|žbene dejavnosti, je razvidno, da se rezultati poslab- Ind Je bji Ustr')skil proizvodnja prvem pol-'artskjV pr'merJavi z enakim nii,hjkm_obo«bjem 7aradi po- *a nah njU tlaroč'l >n denarja Veliki.avo materiala ter pre- za sedmino Število gostov, še pa nočitev se predvsem stvu je bilo takole: pri odkupu mleka in poseku lesa v družbenih gozdovih so presegli načrtovani obseg, pri živini in sečnji v zasebnih gozdovih pa zaostali za načrtom. Čeprav so bili v prvem polletju slabi izvozni pogoji, jc bil izvoz, radovljiškega gospodar- Nespremenljivi tečaj dinarja je za radovljiško izvozno gospodarstvo, kije dolgoročno vezano na tuje trge in izvaža predvsem izdelke višje stopnje predelave, domala poguben, Večina izvoznih poslov ne krije proizvodne cene, nekateri niti ne vseh (fiksnih) stroškov. Ce se je izvoz v prvem polletju povečal za 7,5 odstotka, pa so možnosti za naprej precej slabše. Veriga zgublja posel na Poljskem, znane so težave z Elanom, vprašljivo je, kako bo z izvozom Vezenin na klirinško področje rt' se pogoji na bodo spremenili na naši in na drugi strani... zaposle- fiiT, l.ov^'ški občini jc bilo oh koncu minulega leta fftaii/ <. iilu^- °0 koncu junija pa le še 12.734 ali 539 Jfvu ž tev'l" zaposlenih seje najbolj zmanjšalo v gospodar-ohrtj 0 ^V' v negospodarstvu le malenkostno (za 23), v "»Ofl/f0 5eJe povečalo za osem. Razumljivo je, da seje ob bn^JaPostenosti povečala brezposelnost. V občini je bilo lii'cenxbru 465 brezposelnih, konec julija pa že 652. račun Zrnj,njV"un domaćih gostov *>Ue V t' Ze od l986' ,cta kmetijstvu in gozdar- stva v tem času za 7,5 odstot-ka večji kot lani; uvoz pa se je zmanjšal, kar pomeni, da so podjetja slabo izkoristila ugodne možnosti. Število zaposlenih se Še naprej zmanjšuje, povečuje pa se število brezposelnih. Možnosti, da bi kmalu dobili službo, so majhne, zato se bodo morali znajti sami. Ena od možnosti je ustanovitev zasebnega podjetja. V občini so jih lani registrirali 33, v prvem letošnjem polletju pa še 1 K). Največ jih deluje na področju financ in osebnih storitev, industrije in trgovine. skupno pa zaposlujejo 36 delavcev. Finančni rezultati prvega polletja so zelo slabi. Izguba se je povečala z 277 na 361 milijonov dinarjev in je domala petkrat večja od (bruto) dobička. Na vsakega delavca je prišlo le 1.582 din akumulacije, izgube pa kar 34.577 dinarjev. Tretjina vseh delavcev je bila julija zaposlenih v organizacijah, ki imajo stalno ali občasno blokirane žiro račune. # C. Zaplotnik Sindikalnim gibanjem in organizacijam Tudi sindikat podjetja Sava Kranj (organizacijsko je povezan v Svobodne sindikate Slovenije) je v zadnjem času namenil veliko pozornosti in dela pripravam na za 10. september napovedano splošno stavko. Žal smo vse bolj ugotavljali, da so stališča vodstev posameznih sindikatov (svobodnih, neodvisnih ali celo med organizacijami vključenih v ta ali drugi sindikat) povsem nasprotna. Dnevne polemike v časopisih in drugih javnih medijih obveščanja so kazale na politično obrekovanje, ki ne sodi v sindikalno dejavnost, še manj pa je v interesu članov svobodnih, neodvisnih in drugih sindikalnih gibanj. Razprtije, drugače obnašanja vodstev sindikata, enih in drugih, ne moremo imenovati, pomenijo škodo predvsem za članstvo. Kako bi sicer lahko razumeli vodstvo Zveze svobodnih sindikatov Slovenije, ki pred razpisom splošne stavke ni skušalo urediti enotnosti znotraj sebe in se posvetovati s članstvom, ki naj bi stavkalo; kako razumeti vodstvo Neodvisnih sindikatov - konfederacije, kije bila pobudnik (vsaj njeni voditelji) stavkovnega vala v Sloveniji, v zadnjem primeru pa so našli nešteto razlogov za nasprotovanje ali »miniranje« napovedane stavke. V času, ko ima delavec vse manj pravic in je na robu eksistenčnega minimuma, so politične razprtije vodstev sindikatov brezpredmetne. Med člane sindikata vnašajo samo nezaupanje, čeprav bi moral ravno sindikat na vseh ravneh uveljavljati interese svojega članstva. Ker temu ni tako, sindikat podjetja Sava predlaga vsem sindikalnim gibanjem, združenjem in njihovim vodstvom v Sloveniji, da s pogovori uskladijo svoja stališča. Pri tem naj bi imeli največji vpliv interesi članov vključenih v katerokoli vrsto sindikalne organiziranosti. Zahteve in pravice namreč niso odvisne od tega, v kateri sindikat je kdo vključen ali organiziran, temveč so podobne za slehernega delavca v gospodarstvu in družbenih dejavnostih v republiki. Za prve je v tem trenutku najpomembneje uveljavljanje splošne, panožne ali podjetniške pogodbe, za kar bo potrebno še veliko naporov. Po dosedanjih izkušnjah pa je težko pričakovati, da bi želene cilje dosegli brez enotnejšega delovanja in razumnega sodelovanja med vodstvi sindikatov. Zato sindikalnim organizacijam in gibanjem predlagamo takojšnja pogajanja brez kakršnega koli predhodnega postavljanja pogojev in sprejem stališč do v tem času najpomembnejših vprašanj, ki zadevajo članstvo. Sindikat podjetja Sava Kranj predsednik Janez Justin Razpis Razpisujemo tradicionalno IX. odprto prvenstvo Kranja v streljanju s polavtomatsko puško. Prireditev bo 15. septembra 1990 na strelišču v Struževem s pričetkom ob 8.00 uri in zaključkom ob 16.00 uri. Strelišče omogoča streljanje tudi ob slabem vremenu. Dostop na strelišče in parkiranje je urejeno. Obenem vam sporočamo pogoje streljanja: — strelja se na razdaljo 100 m v krožno tarčo 0,5 x 0,5 m s tremi naboji za preizkus in petimi za uvrstitev — polavtomatske puške CZ M-57/66 zagotovi organizator — uporaba lastnega orožja ali streliva ni dovoljena — čas streljanja za serijo je omejen na 20 minut — za uradno uvrstitev posameznikov-ic se bo upoštevala serija petih strelov — prijavijo se lahko vsi polnoletni občani na mestu prireditve — tekmovanje v streljanju bo potekalo v moški in ženski konkurenci — prvi trije v vsaki konkurenci prejmejo priznanja in praktične nagrade — priznanja in praktične nagrade bomo podelili takoj po končanem streljanju — rezultate streljanja bomo objavili na Radiju Kranj Vabimo občane, da preizkusijo svoje znanje v ravnanju z orožjem in s tem prispevajo k večji obrambi in samozaščitni usposobljenosti. Občina Kranj Sekretariat za ljudsko obrambo OŠTO Kranj OKZRVS Kranj sekretar Stanislav Rupnik Peščena past Na križišču pri Mlaki, kjer se s ceste Kranj - Golnik zavije na cestno povezavo z avtocesto, preži na voznike vsak dan večja peščena past. Promet je tudi zaradi poti k avtocesti tu zelo živahen. Pri vožnji skozi križišče zlasti številna tovorna vozila s peščene površine ob cesti pesek nanašajo na cestišče. Vsak dan ga je več. Zdaj peščeni jezik sega že do srede voznega pasu in vozniki, ki vozijo v smeri od Mlake proti Kranju, se mu lahko izognejo le tako, da zapeljejo na sosednji vozni pas. Vozniki, ki pripeljejo iz smeri Kokrice in zavijajo levo na povezavo z avtocesto, pa zaradi naklona cestišča peska na njem niti ne vidijo, še težje pa se mu izognejo, saj jih tudi ob zmerni hitrosti prav tako zaradi naklona ceste kar samo zanese na "dr-salnico". Vozniki, ki se tod peljejo vsak dan, past že dobro poznajo. Kako obvladajo vozilo tisti, ki na pesek zapeljejo, o tem razmišljajo najbrž le oni sami. Kdaj bo prišlo do nesreče, kakšne bodo posledice in zakaj nič ne ukrenejo tisti, ki skrbijo za varnost na cestah, in seveda vzdrževalci cest, o tem se sprašujejo najbrž tudi drugi. • T. J., foto: K. Premru GORENJSKI KRAJI IN LJUDJE UREJA: ANDREJ ŽALAR Priprave na praznovanje Visoko - V krajevni skupnosti Visoko v kranjski občini se bodo konec tedna začele prireditve v počastitev krajevnega praznika, ki jih bodo zaključili naslednjo nedeljo. Krajevni praznik v spomin na usodno leto 1941, ko je bil v Zormanovem mlinu ustanovljen prvi odbor OF za Visoko in Luže, bodo proslavili letos že dvaindvajsetič. Tako bo v soboto, 15. septembra, slavnostna seja v krajevni skupnosti, v nedeljo pa bodo v Športnem parku pripravili množični tek. Med tednom bodo potem na programu gasilske vaje. Prihodnjo soboto, 22. septembra, se bo začel tudi teniški turnir, v nedeljo, 23. septembra, pa bodo svečano odprli v Športnem parku večnamensko igrišče z osvetlitvijo dveh teniških igrišč. Debeli in Suhi pa se bodo takrat pomerili na tradicionalni nogometni tekmi. Pred bližnjim praznikom pa prav v teh dneh v krajevni skupnosti z nekaterimi prostovoljnimi akcijami zaključujejo razna dela, ki so si jih v krajevni skupnosti zastavili v letošnjem programu. Tako so konec minulega tedna imeli dve prostovoljni akciji, in sicer na Miljah (na sliki), kjer so urejali večnamenski prostor, in na Visokem v Športnem parku. Ta teden, pred začetkom praznovanja, pa načrtujejo podobno delovno akcijo tudi pri ureditvi okolice Zadružnega doma na Visokem. • A. Ž. aViniranp r^ Polletno delo Največ Orehek-Drulovka Kranj, 5. septembra - V letošnjem prvem polletju so vse krajevne skupnosti kranjske občine zbrale dovolj točk, da bodo dobile vsa priznana sredstva za osnovno dejavnost, največ jih je zbrala krajevna skupnost Orehek-Drulovka, sledi Šenčur in krajevna skupnost Bratov Smuk v Kranju. Komisija za delovanje krajevnih skupnosti je izvršnemu svetu pripravila poročilo o delovanju krajevnih skupnosti v letošnjem prvem polletju, kar je eno od meril delitve sredstev iz občinskega proračuna. Večina krajevnih skupnosti ima letos zahtevne programe dela, nekatere so opravile že tri četrtine načrtovanega (Besnica, Bratov Smuk, Podblica, Struževo, Šenčur, Trstenik in Voglje), nekatere šele četrtino (Huje, Kokra, Mavčiče, Naklo, Planina, Predoslje, Trboje, Velesovo, Visoko in Zalog), ostale pa načrtovanega za prvo polletje. Ob volitvah so v 33-tih krajevnih skupnostih izvolili nove svete, v 25-tih tudi nove predsednike, v osmih so ponovno izvolili dosedanje, v 12-tih pa bodo imeli krajevne volitve jeseni. Med novimi predsedniki je sedem takšnih, ki so hkrati tudi poslanci v občinskem zboru krajevnih skupnosti. V krajevnih skupnostih v glavnem stvarno ocenjujejo svoje delo, praktično ni primera, da bi z oceno pretiravali. Med najbolj delavnimi sveti krajevnih skupnosti so v: Bes-nici, Brniku, Golniku, Goricah, Jezerskem, Kokri. Kokrici, Orehku-Drulovki, Podbrezjah, Predosljah, Primskovem, Stražišču, Šenčurju, Velesovem in Visokem. Krajevna glasila so poslala draga stvar, mnoge krajevne skupnosti so jih prenehale izdajati, imajo pa jih še: Besnica, Bratov Smuk, Cerklje, Golnik, Huje, Orehek-Drulovka, Planina, Podbrezje, Preddvor, Primskovo, Stražišče, Šenčur, Visoko, Vodovodni stolp, Voglje in Zlato polje. Na Kokrici pa imajo svojo kabelsko televizijo. • M. Volčjak KRATKE GORENJSKE Zbor Vosovcev Radovljica - Odbora skupnosti borcev VOS za severno Primorsko in skupnoti borcev 2. brigade VDV, v katere sestavi so se borili tudi gorenjski borci, ki so bili pripadniki 5. bataljona, boita v soboto, 15. septembra, ob 10. uri v vojašnici obmejnih enot na Ajševici pri Novi Gorici organizirala vsakoletni zbor preživelih borcev teh enot. O novih pogojih delovanja in razmerah v borčevski organizaciji Slovenije bo udeležencem /bo ra spregovoril član predsedstva republiškega odbora ZZB NOV Slovenije general Branko Jerkič. Na zborovanju bodo člani seznanjeni / delom izvoljenih teles, i/vajanjem programa in novim programom dela skupnosti. Izvolili bodo novo vodstvo in sklenili zbor s tovariškim srečanjem. Ker je na Gorenjskem še vedno veliko pripadnikov omenjenih enot, ki pa morda niso seznanjeni s tem srečanjem, je prav, da vedo, da bo poskrbljeno za prevoz na Ajševico z avtobusne in železniške postaje v Novi Gorici • (jr) V krajevni skupnosti Lom praznujejo Z urejenimi cestami tudi dovolj vode Do konca leta bo končana zahtevna ureditev ceste od cerkve do konca vasi. Ta teden bodo urejali vodovod. V krajevni skupnosti predlagajo izvršnemu svetu, da podrejo star pokopališki zid, z denarjem, ki je na voljo v občini, pa zgradijo letos temelje, nato pa ograjo. Lom, 10. septembra - Z gorskim tekom od domačije Tič do planine Javornik, ki ga je organiziralo športno društvo Lom, se je v krajevni skupnosti včeraj začelo praznovanje krajevnega praznika. Slovesno pa bodo letošnji praznik proslavili v nedeljo, ko bo dopoldne pri Domu v Lomu streljanje, po popoldanskem srečanju z gosti in pokrovitelji (ob 14. uri) pa bodo ob 15- uri nastopili harmonikarji in folklora, nato pa bo veselica s srečelovom. Izkupiček od veselice nameravajo nameniti za obnovo poda v Domu družbenih organizacij. Za letošnje praznovanje krajevnega praznika v Lomu bi lahko rekli, da je predvsem delovno. Čeprav ga bodo simbolično (skromno) proslavili v nedeljo, se glavne stvari prav v teh dneh dogajajo predvsem na cesti skozi vas in urejanju vodovoda. Franc Lovrenčak "Na podlagi srednjeročnega programa bomo letos dobili urejeno cesto od cerkve do konca vasi," je med obiskom razlagal predsednik krajevne skupnosti Franc Lovrenčak. "Trenutno še vedno ni rešeno, kaj bo z lipo sredi vasi. Soglasja, da bi ostala kot otok na cesti, nimamo od lastnika, kar precej krajanov je za to, da se podre, Zavod za varstvo dediščine pa zagovarja stališče, da ostane. Skratka, problem, o katerem bodo morali reči zadnjo besedo strokovnjaki. Sicer pa bo letos urejena tudi cesta od konca vasi do kmetije Tič. Radi bi uredili tudi star pokopališki zid. Če se bo izvršni svet strinjal, bomo stari zid podrli in z denarjem, ki je na voljo naredili še letos temelje za novo ograjo; podobno kot na novem delu pokopališča. Obnavlja se tudi cerkev. V Domu družbenih organizacij načrtujemo obnovo poda (od izkupička veselice). Trgovino bomo dobili, kot kaže, prihodnje leto, misliti pa bo treba tudi na telefonijo. Trenutno ima telefone okrog polovica gospodinjstev v krajevni skupnosti, želja pa je vse več." Pri sedanjem urejanju ceste skozi vas dela potekajo skupno z vodovodnim odborom. Predsednik vodovoda Andrej Meglic ugotavlja, da bodo zdaj uspeli obnoviti tudi 50 let staro vodovodno omrežje. "Polovico prispeva občina, polovico pa krajani. Ob vodovodni cevi skozi vas bo potekala tudi visokotlačna za smučišče oziroma umetni sneg na Njivicah. To financira Športno društvo. Sicer pa bo- Gasilski koledarji Kranj - V Gasilski zvezi mesto Maribor tudi za leto 199! pripravljajo izid lepih žepnih gasilskih koledarjev. Gasilci in tudi ostali prebivalci jih lahko že naročijo. Dobili jih bodo v začetku decembra. V prednaročilu stane koledar 24 dinarjev, po 15. oktobru pa bo cena višja za okrog 30 odstotkov. Naročilnico (dopisnico) pošljite na naslov Gasilska zveza mesto Maribor, 62000 Maribor, Koroška 12. S tem naročilom pa boste skromno podprli tudi Gasilsko organizacijo. • (ip) Ribiška družina Kranj Skrb za bogate in zdrave vode Kranj, septembra - V Ribiški družini Kranj, ki ima okrog 560 članov in okrog 130 mladincev, je glavna skrb za 16 gojitvenih potokov in dobro gospodarjenje z lovnimi vodami: Kokro, Savo, Rupovščico, Zbiljskim in Kranjskim jezerom, Udinborštom ter Bobovkom. Na nedavnem tradicionalnem tekmovanju je bila prva ekipa iz Rivolli-ja. Prejšnjo soboto je Ribiška družina Kranj V bajerju v Bobov-ku pripravila dopoldne tradicionalno tekmovanje v ulovu male ribe, zvečer pa so organizirali nočni ulov na veliko ribo. Na dopoldanskem tekmovanju je ekipno zmagala prva ekipa i/ Rivolli-ja, druga je bila prva ekipa Kranja, tretja pa druga ekipa Rivolli-ja. Pokal prvi ekipi Rivollija je na nedeljskem pikniku Ribiške družine podelil predsednik kranjske občinske skupščine Vitomir Gros. V nočnem ulovu na veliko ribo pa so bili najboljši Karlo Ereiz (2,6 kg težak krap). Jure Belančič in Jožo MabiČ. Matevž lludovernik, gospodar Ribiške družine Kranj nam je pred dnevi povedal, da je v družini glavna skrb za boji,t te in zdrave vode. "Kar zadeva poribljc-nost, so naše vode bogate /. ribami. To velja /a vse lovne vode. V Zbilje, Savo in Kokro vložimo na leto 3 tone konsumnih šaren k, razen tega pa v /.bilje še 20 tisoč primerkov mlade šarenke in v Savo 60 tisoč primerkov. I/, lastnih gojitvenih potokov vložimo v Savo in Kokro po 10 tisoč primerkov potočne postrvi. Sicer pa v gojitvene potoke vložimo 160 tisoč primerkov zaroda potočne postrvi. Nekaj zaroda dobimo iz ribogojnice v Besnici, ki jo upravljamo skupaj / Rl) Tržič. Kazen tega pa v Bobovek vložimo 2 Ioni konsumnih krapov. Ob skrbi, da so lovne vode dovolj bogate, pa imamo vedno večje težave zaradi pomanjkanja vode in t. zdravo vodo. Zastrupitev sicer ne beležimo toliko v naših vodah, vendar pa se nasploh kakovost voda slabša." Ob zadnji suši je bilo stanje že na primer lako kritično, da bi morali dva do tri gojitvene potoke i/loviti, vendar je na srečo deževje zdaj stanje malo popravilo. Zelo zadovoljni pa so v družini / obnovljeno oziroma urejeno ribogojnico v Besnici, s katero Kdaj upravljata RI) Kranj in Tržič Kranjčani so v njej vzgojili 40 tisoč primerkov potočne postrvi, M) tisoč primerkov zaroda lipa na, 40 tisoč primerkov šarenke in 3 tisoč primerkov lipana do velikosti X centimetrov. • A. Zalar Andrej Meglic mo s sedanjo rekonstrukcijo glavne probleme z vodo v krajevni skupnosti rešili. Ob nadaljnjem urejanju cest nas čaka še ureditev vodovoda za 5 hiš v naselju Potarje, 200 metrov vodovoda na Hrib in okrog 1100 metrov za krožno povezavo." Ta dela bodo prišla na vrsto v prihodnjem srednjeročnem obdobju, saj letos načrtujejo le še projekt za cesto, nadaljevanje pa v prihodnjem srednjeročnem obdobju. "Menim, da smo z doseženim v tem srednjeročnem obdobju lahko kar zadovoljni. Premaknilo in precej Jože Perne naredilo se je na cestni poveza"1' rešili smo glavne probleme gl*" de preskrbe z vodo, in rešili srn" se mučnih težav zaradi prenizk* električne napetosti. Od načrto^ vanih 6 trafo postaj so **! zgrajene že štiri. Prepričan se"1' da bomo z razumevanjem i" s skupnimi močmi kos dogovorom o urejanju stvari v krajevn! skupnosti. Denar, s katerim »l krajevna skupnost lahko reševa- la probleme, pa deloma vidim" — i------—, ,— _ tudi v vrnitvi 108 hektarov gozdov od bivše občine Sv. Katarina krajevni skupnosti. Sicer pa tti$. je 25 kmetov v KS vložilo tudi zahtevek za vrnitev skupnih pašnikov in planine. Šest posameznikov pa zahteva na podlagi pričakovanega republiškega zakona vrnitev gozoaov, je PreU dnevi povedal tajnik krajevne skupnosti Jože Perne. • A. Zalar Kolesarji v Begunje Kranj - Kolesarska sekcija pri Društvu upokojencev Kranj organizira v petek, 14. septembra, kolesarski izlet v Begunje-Odhod bo ob 8. uri izpred zgradbe Društva upokojencev Kranju, Tomšičeva 4. Kolesarili bodo mimo Tržiča do l"eZ'J pri Tržiču, naprej v Drago in Begunje. Pot bo vodila po ra glednih obronkih Dobrče in je dosti zahtevna ter dolga okrog 60 kilometrov. Povratek bo po dogovoru. • (až) Gasilski dom v Podnartu Podnart - Na seji upravnega odbora Gasilskega ^V^. Podnart, ki jo je vodil predsednik Janez Erman, so o<^ornlj0gr3-pravljaii in sklepali o gasilski veselici, ki je bila avgusta, o pj ditvi gasilskega doma in hišice Jelovica ter izdelavi mljt?flZflj^ za petsto sedežev, pikniku za delovne člane, programu dela sensko obdobje in o otvoritvi gasilskega doma . Q\- Ugotovili so, da je veselica s srečelovom avgusta uspe sti dobiček so porabili za gasilsko opremo. Člani gasilske^ ^j. štva so letos dogradili gasilski dom v že razpadajoči stavbi ^ nartu, ki je kazila center Podnarta. /gradili so tudi porno^ jekt, ki ga uporabljajo za v;i|c pionirjev, shrambo določe . ^ me in za gasilske ter druge prireditve v KS. Poskrbeli so ^\\\ klopi in mize za 500 sedežev. Za vse to so brezplačno 1 ctri0 600 ur. Pomožni objekt (hišica Jelovica) je opremljen z ^ £ jn kovanimi mrežami in okovjem, ki stoji med domom..^ve X& športnim igriščem, zato je primeren za vse večje pnre prostem v krajevni skupnosti. akt!"1 . l.etos I. septembra je bil v Podnartu piknik za vs(\s'CL tu^1 pionirje v gasilskem društvu, piknik pa bodo imeli ia l,upLiH1 vsi aktivni člani dnisiv.i Sicer pa so na seji sprejeli tud] |iajnia"J dela za jesensko obdobje. Operativni člani bodo 1,11 ^jm.^1' dve vaji. Posebna komisija si bo ogledala vse (,l1l|stVlHV u,viii/lJ (stenic) in opuščeni vodni bazen na < Ivsisah, da I1' " ^ p ' protipožarni bazen S protipožarnim načrtom pa že kas • ^ aj«-Ip* ga morajo končali ta mesec. Pionirji bodo spel imeli re ki so |ih čez polelje prekinili Kci novi gasilski ti"!'1 n,n jeI1je ci\ načrtujejo, da bodo letos jeseni zgradili lesen stolp sl j( kojiC< vi. Slavnostno Otvoritev gasilslega doma pa bodo i"1L. y jsji septembra skupaj z Lovsko družino Podnart Kropa, ^sjl-stavbi tudi obnovil.. s\o| prostor Na sliki: Pomožni ornx cev Podnarta med Domom kulture in športnim '^"^^ ^up11^ njen /.i vse vc< je ga .ilske in druge prireditve \ kr«jevn sli • (cr-už) Torek, 11 septembra 1990 GORENJSKI KRAJI IN LJUDJE UREJA: DANICA ZAVRL ŽLEBIR 5. STRAN E3$ GLAS škofjeloški čebelarji so proslavili svoj jubilej Tudi s čebelami je treba znati $kofja Loka, 9. septembra - Minulo nedeljo so škofjeloški čebelar jI Proslavili petinosemdeseto obletnico ustanovitve čebelarske po-^"žnice v Škof ji Loki. "Čebelarstvo je stara kmetijska panoga, če-Y,ari' pa smo zagnani in željni znanja za napredek le te," je na Resnosti, ki so jo pripravili na kmetiji čebelarja Jožeta Logon-°rai Lenkča, dejal predsednik škofjeloške čebelarske družine Franc Miklavčič. Čebele so nekoč domovale v ohirtah dreves in kamenju. J-JUdje so jih iskali in pobirali , erf Spoznali so namreč, kako d°l sten. je- pa ne ie med' anv Pa* tudi vosek, propolis, cvetni Prah : •n matični mleček. Goto- Pa je čebela nepogrešljiva udl Dri opraševaniu rastlin. čebelarstvo se je znanstveno razvijalo in tehnično napredo-valo z raznimi izumi, najsi bo s pa»ji, čebelnjaki, točili, izdelajo satnic pa tudi izdelavo oro-a,J in pripomočkov. Slovenci Slr>o vedno imeli željo po napredku čebelarstva. To je nam m svetu dokazal Anton Janša, Pa tudi Peter Pavel Glavar. Cesarska organizacija je vedno sPremljala napredek in razvoj danosti, ter vse to prenašala Jj svoje člane. Tudi v preteklo-1 "aše družine je zapisanih JeJaj imen znanih in dobrih J^elarjev: Primož Žontar, Ma-Detela, Jernej Logonder, Janez Ob 85-letnici ČD Škofja Loka je odlikovanje Antona Janše II. stopnje prejel Franc Miklavčič, odlikovanja Antona Janše III. stopnje pa so prejeli: Luka Jezeršek, Marija Hafner, Tončka Miklavčič, Kari Bizovičar, Jože Frelih, Vane Kožuh in Peter Kralj. Čebelarska družina Škofja Loka pa je priznanja podelila; Jožetu Logondru, Pavlu Peklaju, Adolfu Stanovniku, Janezu Miheliču, Jožetu Ro-detu, Skupščini občine Škofja Loka, Osnovni šoli Cvetka Golarja, Kmetijski zadrugi Škofja Loka, Jelovici, Tehniku, Loškim tovarnam hladilnikov, Odeji, Gorenjski predilnici, Slikopleskarstvu in Veletrgovini Loka. Vinko Kranjik je čebelarjem čestital za uspehe ter podelil priznanja in odlikovanja. Zontar, Janez Tavčar in še bi tevž Vidmar, Matija Mrak, Valentin Noč, Jože Okom, Jože jih lahko našteval. Znanje so črpali iz čebelarske literature, Slovenskega čebelarja, pa tudi iz izkušenj. Danes ima škofjeloška čebelarska družina sto osemnajst članov, ki čebelarijo s skoraj tri tisoč panji. V Osnovni šoli Cvetka Golarja imamo čebelarski krožek, kjer mlade spodbujamo za delo s čebelami," je v slavnostnem govoru poudaril Franc Miklavčič. Čebelarje v zadnjem času pestijo predvsem razne bolezni čebel, dragi veterinarski pregledi, nekvalitetna zdravila in slabe letine. Ker se sekajo medena drevesa je vse manj čebelne paše, le-ta pa je tudi vedno slabša. Poleg tega pašne površine uničuje tudi nepravilna in prevelika koncentracija herbicidov in pesticidov. • V. Stanovnik L etos povprečna sadna letina Za sadje manj kot deset dinarjev ^dvin D___1 1 .„ . . . . ....._____ "asad'h ddvor' '0. septembra - "Letos bo predvsem v kmečkih PfeČn- „P.receJ ve^ sa ^ telji. predvsem tisti, ki bodo v ■ na DU v Kranju osnovno SOV odrasle prebrali te vrstice W.Q bro premislili, preden St odločili za tako obliko hot«>ru_ nega dela. Mir« 1 i Kram KO/MI ll( NI SAK )N Daroara STORITE TUDI NEKAJ ZASE NE BO VAM ŽAL! 4]-0o0 Stružnikova 12, Šenčur MIHA NAGLIC Življenje in delo ljudskega poslanca Antona Peternela - Igorja Za kmeta In za komunizem V ta namen so se že zbirale in organizirale čete slovenskih domobrancev, nedičevcev, Ijotičevcev, ustašev, hrvaških domobrancev itd. Vse to je ustrezalo konservativnim krogom v vrstah naših zahodnih zaveznikov. V zadnjem obupnem poskusu so to poskušali izvesti ob zadnji siloviti sovražnikovi ofenzivi v drugi polovici marca in aprila 1945, ki je divjala na Primorskem in Gorenjskem, torej na operativnem območju enot IX. korpusa NOV in POJ. To silovito ofenzivo jc nemško poveljstvo izvajalo ob sodelovanju in pomoči velikega števila vlasovcev in drugih zgoraj navedenih kvizlinških enot, ki jih je v ta namen /bralo na tem območju. Med ofenzivo so se ugotovili in razkrili načrti nekaterih konservativnih krogov zahodnih zaveznikov. Ugotovljeno je bilo, da je ob pripravah na to ofenzivo obveščevalec iz vrst članov zavezniške vojaške misije pri štabu IX. korpu m po svojih zvezah posredoval nemškemu poveljstvu v Trstu pomembne podatke o moči in razporeditvi enot IX. korpusa. Vse to v nameri in želji, da bi Nemci in njihovi hlapci razbili in uničili enote tega korupsa in tako odprli pot in omogočili zavezniškim silam "osvoboditi", se pravi okupirati Primorsko in čim večji del Slovenije, vključno z Ljubljano. Po končani vojni bi imeli tako boljše pogajalske pozicije za vsaj delno uveljavitev jaltskega sporazuma o delitvi interesnih sfer med velikimi zavezniki. Ta namera pa se ni posrečila. Koje naše vodstvo ugotovilo, kaj snujejo posamezni konservativci iz zavezniških vrst, je te zavezniške obveščevalce prelisičilo. Vojaškim misijam je na njihove poizvedbe dajalo nejasne odgovore, češ da so pratizanske enote pod njihovim poveljstvom razbite in razpršene ter da nimajo podatkov, kje vse se zadržujejo, medtem pa so se te na tihem zbrale in se približevale Trstu in Gorici. Obenem pa se je v hitrem pohodu preko Istre na tihem približevala IV. armada jugoslovanske vojske. Zato je bila nenadna osvoboditev Trsta in Gorice ter celo Tržiča za zahodne zaveznike veliko presenečenje. Poprej so namreč svoje napredovanje zadrževali v upanju, da bodo Nemci ob pomoči izdajalskih kvizlinških enot medtem čim temeljiteje obračunali z razbitimi ostanki partizanskih enot na tem območju. S tem manevrom jc naša vojska ustvarila pogoje /a priključitev Primorske in Istre z Reko ter Zadrom k matični domovini Jugoslaviji- Kar se tiče "repatriacije" domobrancev in dogodkov po njej, moram reči, da sem vedel, da so konec maja zahodni zavezniki naši vojski vrnili večje število zajetih domobrancev ter četnikov in zlasti ustašev, kaj pa seje z njimi dogajalo potem, pa člani nižjih ravni političnih forumov nismo vedeli O tem mi odločala |>o mojem višja vojaška poveljstva in vodstveni organi OZNP. Da so v škofjeloških zaporih zaprti repatiiiiam domobranci, sem ^ ^ ob svojem prvem sestanku junija 1945 v Ljubljani, ki sern^ udeležil kot organizacijski sekretar ()(> OF Maribor, inS,' cl,0< način, ki sem ga že opisal. Kar se tiče vračanja kvizlinsk1 ■ deželam, kjer so te izvajale zločine in teror, moram rc^'\^a v, zcif lo znano, da se konservativci v vrstah zahodnih zave/ni ko ^j. prizadevajo, da bi čimveč pripadnikov teh enot pridržali k ne ujetnike, da bi jih kasneje lahko uporabili za klavce v "1^ gjiii' nem spopadu s svojo bivšo zaveznico Sovjetsko zvezo in d "komunističnimi" državami. To nakano so vsaj do 0c .IfljjV*' preprečili odločni protesti in zahteve tistih angleških Ironl [fr teranov, ki so sami občutili in videli /ločine nemških SS t ^ zločine in grozodejstva, ki so jih zagrešili ustaši, četniki lfl .j branci. Ti so odločno zahtevali, da se i/polni med/ave/n1 ^je govor, da se pripadniki teh enot vrnejo tja, kamor spadaj. jva jfi deželi, kjer so pripadniki teh enot izvajali svoja grOZOO*-J-/ločine. Da so odločen pritisk, protesti in zahteve angle |e$kej!a ranov v znatni meri prispevali k odločitvi pristojnega ang^^je vojaškega poveljstva, kaže, da jc bil to general Toby LoW. ^ji-n.i neki delovni seji povedal nekako v začetku junija tcl tir0čil£' tični sekretar okrožnega komiteja KPS Maribor. Tako sP so okrožni izpostavi O/Nt poslali obveščevalci s KoroSWjty( Vse to se je dogajalo v času angleško ameriške _ odnosov z Demokratično 1 ederativno Jugoslavijo, kot se .1 ^ imenovala Znano je, da sta se prejšnje zavezništvo in P°m jit,v^ l.i hi junija I94S hitro sprevrgli v dokai sovražne odnosi-/.i lo je bil nadzor nad strateško važnimi ki.ni ( I rst m ,N >s|aV'J|' nični vzrok pa je bil odpor do družbenih sprememb v Ju?1. General Aleksander, komandant zavezniških sil v ItaliJ'« J ^t* __a.:______t_«____i J- - !_____i i.........L.ii-iolZ ...I' zahteval, da se jugoslovanske enote umaknejo .^vi' e ter celo iz Pulja. k.it se j>o odločnem odporu Ju? sničilo. pač pa se je naša vojska morala umakni" matu no in Ciorice je ni uresničilo, pač pa sc je naša vojski in (iorne in dela območja slovenskega Krasa. KULTURA T°rek, 11. septembra 1990 UREJA: LEA MENCINGER 7. STRAN mmmS^GILAS Nova sezona Gledališča Tone Čufar SEZONA S TREMI DOMAČIMI PREMIERAMI J^enice - Talija, boginja in zaščitnica gledališča, je zanesljivo božanstvo: vedno pride in privabi v gledališke hiše gledališkega dogajanja Oljnih obiskovalcev. Tokrat sicer malce zamuja, ampak res le malce, sicer pa bo v Gledališče Toneta Čufarja začela vabiti že od danes dalje - k vpisu gledališkega abonmaja. Zavesa v Čufarjevem gledališču se bo dvignila že ta petek, 14. septembra; ljubljanska skupina B"taskala je želela imeti svojo novo premiero, gre za predstavo Ljubljanska nravstvena, prav na jeseniškem odru. O tem, kaj pripravljajo jeseniški gledališčniki v novi sezoni, pa je marsikaj povedal vodja gledališča Miran Kenda. .. Kadar vse tri predstave, ki Jlr> v eni sezoni pripravi doma-5e gledališče, ostanejo "žive" Se v naslednji sezoni, potem je Pač treba govoriti o uspešni se-z°m\ Haldol depo, Županova ^»cka in Ribiške zdrahe so Uspešnice minule sezone, saj je vsaka doslej doživela že več *°t 20 ponovitev, dogovorov za 8ostovanja pa se je v gledali-s*em koledarju nabralo še za Pomembno število ponovitev. Toda jeseniški ansambel je že sredi priprav za nove pred-Jave. Tako kot že nekaj let bo-d° imeli, potrdil pa je tak prodam tudi gledališki svet, tri Premiere z domačo igralsko skupino eno mladinsko predlo, ostalo, to je tri gostujoče Podstave in tri večere koncer-J0V. Pa bodo tako kot že nekaj et doslej tudi v novi sezoni po-n"dili v svojem gledališkem abonmaju. , "Ne moremo seveda pričakati, da bo tudi letošnja se-ZOr|a rekordna po številu pred-je povedal Miran Kenda. '°da kaj dosti manj kot 120 P^dstav morda tudi v novi se-ŽOrn' ne bo. Postali smo namreč f/avo potujoče gledališče, ki eć kot polovico predstav odi-Jjjra na gostovanjih ostalo pa na domačem odru Seveda imamo £°ma tudi stalno in zvesto ob-fmstvo, toda tudi po Sloveniji »Mudi izven smo si / leti ustva-dobro ime, zato nas neneh-J° vabijo. Gremo seveda radi, ePrav prenašamo vse tegobe KOstovanja. ki jih ni malo, če Ribiške zdrahe Carla Goldonija so bile za jeseniško igralsko skupino uspešna predstava, s katero bodo tudi v novi sezoni gostovali še na marsikaterem odru. omenim le to, da nimamo niti svojega kombija." Gledališko hišo v novi sezoni bodo na Jesenicah odprli s tragično farso Eugenieja lones-ca Stoli. Izbor niti ni tako naključen, saj po Ionescovi Učni uri in Plešasti pevki iz prejšnjih sezon pravzaprav zaokrožujejo gledališko druženje s tem zanimivim dramatikom. Predstavo režira Miran Kenda, ki je poleg Tatjane Košir in Igorja Skrlja prevzel še igralski del. Drugo premiero, ki bo ob Cufarjevih dnevih sredi novembra, bo re-žiral kot gost Bojan Cebulj. Fevdeau je napisal celo vrsto burk in Barillonova poroka ima z resnostjo prav tako malo opraviti kot vse druge znane Fevdeaujeve burke. Ena od stalnic jeseniškega gledališča je bila tudi predstava iz slovenske klasične dramatike. Letošnji izbor je vsekakor ambiciozen, saj so v program sprejeli Cankarjevo dramo Za narodov blagor. Vendar pa zahtevni gledališki projekt za sedaj v programu vodijo še pod vprašajem predvsem zaradi številne igralske zasedbe, ki jih ta drama zahteva. V rezervi je zaradi tega Finžgarjeva Veriga. "Tudi za ostali program, ki ga zapolnijo gostujoča gledališča, smo že domenjeni. Pri nas bodo v okviru abonmaja gostovali: Prešernovo gledališče Kranj s Pintarjevim Hišnikom, Primorsko gledališče iz Nove Gorice bo pri nas igralo Kozakovo Vido Grant. ob Cufarje- vih dnevih pa se bodo predstavila tudi nekatera slovenska ljubiteljska gledališča in skupine. To bo Šentjakobsko gledališče z Beaumarchaisovo Figa-rovo svatbo in Zarja iz Trbovelj s Partljičevim delom Osku-bite jastreba. Glasbeni del gledališkega abonmaja pa vsebuje celovečerni koncert jeseniških vokalnih solistov, kabaretni nastop Simone Vodopivec in koncert ansambla Slak." Mladinska gledališka skupina pa za december pripravlja premiero igre s petjem Salon Expon Jane Kolarič. Ob mladih igralcih je nekaj vlog namenjenih tudi odraslim. Sicer pa bo tako kot že dolga leta za mlade na voljo gledališka šola, kjer bodo v dveh starostnih skupinah spoznavali gledališki jezik, ples in drugo, kar sodi k osnovam gledališča, zaključili pa bodo seveda s samostojno predstavo. Vsekakor ne gre pozabiti tudi druge dejavnosti za mlade, s katerimi se Gledališče Tone Cufar že dlje časa uspešno ukvarja. To so nedeljske matineje v gledališču, na katere v začetku sezone pride včasih tudi do 400 otrok. Nekaj predstav za gledališke matineje bodo pripravili z domačo igralsko skupino, sicer pa bodo tako kot že doslej vabili v goste lutkarje in druge, ki znajo kaj povedati otrokom. # Lea Mencinger ^___Živahna jesen v gradu Kieselstein NOVI TEČAJI IN DELAVNICE Drih * ,J.''tovn' tečaji za otroke so se že začeli, plesni tečaji se bodo jih ""'"i' I*,,'*'|>> hkrati ali malce kasneje pa še vsi ostali tečaji, ki lovo sezono v gradu Kieselstein ponuja otrokom in odraslim Zveza kulturnih organizacij Kranj. bo(j0 os'eJ se v okviru ZKO še ni nabralo toliko dejavnosti, ki ladal' raz''imm' oblikami na voljo najmlajšim tja od tretjega le-bo(j0Je pa Vse do odraslih. V okviru Centra za estetsko vzgojo se fcovnAsePtembrom odprli tečaji plesa, glasbe, gledališča, ter li-P'cs .,n, 'utkovne dejavnosti. Največ skupin bo verjetno imel t;a i]'v^'',"°do za tečaje skrbele kar tri mentorice; vpis bo možen rnoj S P'11' cicibanov, v osnovnošolsko skupino, v skupino za di odr.nC| P'Csnc tehnike, v klasični balet in plesno delavnico. Tu-r^krea'!S . 0<,° prišli na svoj račun, saj bo zanje možna plesna LuJa m pa vikend tečaj jazi baleta sta naan'|S° prv'L^ Poskllsm tudi / lutkovno delavnico, letos pa ^ovsern ° vP'sa v dve skupini, eno mlajšo, drugo starejšo. dcl0v n°va pa je glasbena skupina, ki jo ZKO pripravlja v so-leta; C h11' s k,"'lsko (ilasbe no šolo in sicer /a otroke od 5. do 8. Derio šo|'StVU ^re Za Pr'Prav'Ja'mco /a kasnejši sprejem na Glas-Pa Verj,,°" 1 'kovni tečaji /a otroke in mladino so se že začeli, gre °a se jI n° za najbolj znano in razširjeno dejavnost, ki je ni tre- ( Posebej predstavljati. jeh |r i ^'"-c je z dvema povsem novima dejavnostima. I na od 'ah, pojj, a''*ka delavnica, kar so doslej imeli le na Osnovnih šo tSl'lst ^ pa ^osta dve starosti skupini na voljo tudi v gradu n°šo|CeC|'n ')ru^a novost Pa je tečaj filmske animacije za osnov ^Udc h I 'anima risanje v povezavi s filmom. Vsi ti tečaji za ^' Po , P°tekali ves semester in se po potrebi nadaljevali tu- Oktok P°citn'c»h HCerZač ' p:i hlH,,) stek,i tudi ,cCaJ' ,n|adino in odrasle in ?0slej j^'11 1,1 «"di vikend tečaji /.. dejavnosti, ki |ih je /KO že |!Mo pa a v programu: to so tečaji keramike, vitraža, grafike r°čn<.-». K n<,v<>M, tudi fotOgiali|c Vsi ti tečaji sodijo v okvir Po-SeVcda v SV.l*,,Halllega centra za Gorenjsko in so Odprti (tako kot 'i""kr P rt ?' te< 1111 nc lc ,il Kra,Vlčane, pač pa /a vse z tio ^ s>lih |H ro,M,ejši razpoied tečajev bodo objavili v tovarniških Za v s V<;s<''' Pa hodo še posebej šole in vrtce. Ijtki,vesel*' ,lh skrhi> ali sc ho{io nadaljevali tudi lutkovni če-^0c,o ob &!!Vt'M ,1,hI" 1 e sririlko, da lutkovne predstave n« h1,111 lutk l)a ,M ,a,lkn k-n "ajveč otiok gledalo predstave otno don°i'?Cm ahonnia)ii, so namreč termini prestavili na so-CrJetn() p°u|ne Kdaj bo prva predstava, še ni točno določeno. Pd v začetku novemhra • L. M. INTART 90 Celovec - Na likovni prireditvi INTART 90, ki so jo konec minulega tedna odprli v Celovcu, se z likovnimi deli predstavlja devet uveljavljenih slovenskih likovnikov. Za letošnjo razstavo, ki jo organizira Zveza društev slovenskih likovnih umetnikov so bili izbrani: Zvest Apollonio, Silvester Komel in Henrik Marchel, kiparji Dragica Čadež, Janez Lenassi in Dušan Tršar ter grafiki Črtomir Frelih, Janez Matelič in Gorazd Šefran. Razstavo so odprli v navzočnosti predstavnikov treh sosednjih dežel. Gremo v kino FILMSKO GLEDALIŠČE ZA MLADE Kranj - Z oktobrom se v gorenjskih kinematografih znova začenja šolski filmski program razdeljen na dva dela - za razredno in predmetno stopnjo. Lanska "filmska" akcija, ki so jo skupaj organizirali ZKO Kranj, Kino podjetje Kranj in Zavod za šolstvo, enota Kranj, je bila tako odmevna, da je bilo vsekakor pričakovati njeno ponovitev. Lani je hodilo v filmsko gledališče okoli 6000 gorenjskih osnovnošolcev, letos naj bi jih bilo najmanj toliko. Po osnovnih šolah Gorenjske so te dni že poslali programe za dva filmska abonmaja, za višjo in nižjo stopnjo, v vsakem pa si bodo šolarji ogledali po štiri izbrane filme. Ogledati si film je seveda kaj preprosta zadeva in običajno tudi zabavna. Da pa bi mladi gledalec razumel filmsko govorico in vsrkal listo najboljše, kar film "tiho" pripoveduje s sicer zelo glasnim načinom, ga je treba na film pripraviti. Zato bo tudi letos progi am potekal tako, da si bodo izbrane filme najprej ogledali učitelji, mentorji filmske vzgoje, da bodo imeli možnost šolarje prej opozoriti na posebnosti filmske predstave. Tudi po ogledu bodo lahko o filmu govorili pri pouku, filmskem krožku, kjer se da marsikaj zanimivega ustvariti - to so na primer lani pokazali šolarji na šoli Bratstva in enotnosti v Kranju z zanimivim šolskim glasilom na temo filma. Osnovnošolci na razredni stopnji si bodo v svojem abonmaju, z,i katerega bodo kot vstopnico prejeli katalog z ocenami vseh predvidenih filmov, lahko ogledali: slovenski film Sreča na vrvici, hrvaški animirani Čarovnikov klobuk, ameriški animirani Racman Jaka in njegova klapa in ameriški znanstveno fantastični film Draga, pomaii|šal sem otroke Za predmetno stopnjo pa so izbrali: francoski film Velika modrina, vvestern, ki še nima naslova, Chaplinov film Veliki diktator in film Draga, pomanjšal sem otroke. • L. M. KULTURNI KOLEDAR KRANJ - V galeriji Prešernove hiše je na ogled razstava del avstrijskega slikarja Joea Sagbergerja. V Mestni hiši pa je do konca tega meseca na ogled razstava Kranj, kakršnega ni več. JESENICE - V galeriji Kosove graščine je na ogled razstava Gorenjski kraji in ljudje pred prvo svetovno vojno in med obema vojnama. V razstavnem salonu Dolik je na ogled razstava akvarelov Marjana Miklavca iz Sežane. BLED - V Festivalni dvorani bo jutri, v sredo, ob 21. uri nastopila Folklorna skupina France Marolt iz Ljubljane. KROPA - V Kovaškem muzeju v Kropi bo v četrtek, 13. septembra, ob 17. uri ing. Janez Smitek predaval o Upniškem gradu. ŠKOFJA LOKA - V galeriji Ivana Groharja je na ogled razstava slik in risb akad. slikarja Marka Butine. ŽIRI - V gostišču Sora v Brekovicah pri Žireh so na ogled dela kitajskega akademskega slikarja Hua Čina iz Ljubljane. TRŽIČ - V Foto galeriji Slovenija razstavlja fotografije aktov Boštjan Gunčar iz Kranja. V Kurnikovi hiši razstavlja slikar Uroš Žitnik. V salonu Dolik na Jesenicah razstavlja Marjan Miklavc PODOBE KRASA "...Motivi hiš in vaških vedut so zato kompozicijsko zelo domišljeni, nekaki obči pogledi na staro, v bistvu na zelo kvalitetno ljudsko stavbarstvo Mediterana. Detajlov je veliko in to z namenom, da je motiv čim zanimivejši in privlačnejši, hkrati pa na slikah ni ničesar, kar bi bilo odveč, vse je urejeno in pospravljeno, vse je prelito v umirjajočo svetlobo... ...Gre za nekoliko idiličen realizem, ki mu Marjan Miklavc z veliko slikarsko občutljivostjo in smislom za izbiranje motivov vešče sledi tudi pri poglabljanju v naravo in krajinar-stvo," je v spremni prospekt k razstavi zapisal dr. Marko Juter-šek. Od konca avgusta so v razstavnem salonu Dolik na Jesenicah na ogled akvareli in risbe Marjana Miklavca. Slikar, ki je doma iz Sežane, razstavlja šele pet let, a ima za seboj že precej skupinskih in tudi pet samostojnih razstav. Tokrat v akvarelu in risbi s tušem predstavlja raznovrstne motive, ki so v glavnem značilno kraški. O povezanosti slikarstva Marjana Miklavca s Krasom je Pavel Škrinjar med drugim zapisal: "Iz spomina in iz skicirke Kraševca Marjana vstajajo žive slike, kraški motivi, ki govorijo svojstveno govorico predanosti Krasu... Iz teh slik nam nenadoma stopi podoba Krasa z vso svojo lepoto in z vso svojo močjo. In svetloba ožarja kamen, in kamen zariše senco in oba tvorita celoto, v kateri je človek živel polno življenje. Resnično, tem podobam se ne moremo upreti." Akvareli in risbe Marjana Miklavca bodo v razstavnem salonu Dolik na ogled do 19. septembra. • T. Jurjevec OBLETNICA ROJSTVA FRANCETA BEVKA Zakojca - Odbor za praznovanje 100-letnice Franceta Bevka na Primorskem pripravlja ob tej obletnici slovenskega pisatelja prireditev, ki so jo naslovili Shod Slovencev. V Zakojci, rojstnem kraju pisatelja, se bo slavje začelo v nedeljo, 16. septembra, ob 11. uri s slovesnim odprtjem Bevkove domačije. Na prireditvi bo govoril Ciril Zlobec, član predsedstva Republike Slovenije. LOŠKI ODER razpisuje abonma za gledališko sezono 1990/91 repertoar: -S. Mrožek: TANGO (predstava Loškega odra. režija Lojze Domajnko) - E. De Filippo: O TE PRIKAZNI! (predstava Loškega odra. režija Slavko Kurdija) ali M. Dekleva: VONJ PO MRTVECIH, krstna uprizoritev (predstava Loškega odra, režija Iztok Alidič) - A. Dumas: POKVARJENEC ALI LEPOTA IN MOČ (predstava Slovenskega ljudskega gledališča Celje) - O. von Horvath: SODNI DAN ali P. Marivaux: TRIUMF LJUBEZNI (predstava Primorskega dramskega gledališča Nova Gorica) - C. Goldoni: POČITNIŠKA TRILOGIJA ali T. Partljič: D ENI ME KAKOR PEČATNA SVOJE SRCE (predstava Slovenskega narodnega gledališča Ljubljana) - M. Držić: DUNDO MA ROJE ali M. Lasaygnes: LAŽNI VKA (predstava Mestnega gledališča Ljubljana) vpisovanje: od 10. do 19. septembra (razne sobote in nedelje), od 10. do 16. ure v pisarni gledališča. Informacije in rezervacije sprejemamo po telefonu 620-850. GOSPODARSTVO UREJA: MARIJA VOLČJAK Majavi dinar Izkušnje nas uče, da je možno tudi presenečenje, zato je razumljiv beg dinarjev v devize. Ugibanja, kaj se bo zgodilo z dinarjem, so spet aktualna, ne more jih pomiriti niti zagotovilo iz Markovičevega kabineta, da bo razmerje med dinarjem in marko do konca leta ostalo ena proti sedem. Markovičevo vztrajanje je seveda razumljivo, saj bi se s tem zamajali temelji njegovega programa, pravi trenutek za morebitni popravek pa je po Mencingerjevem mnenju zamudil konec junija. Stvari so medlem seveda šle svojo pot. beg dinarjev v devize je vse bolj opazen tudi pred bančnimi okenci. Kranjski bankirji pravijo, da je bil odnos ljudi do dinarja letos izredno ugoden, zdaj pa je že zaznaven nemir, ki bo vse bolj naraščal, če se nekaj ne bo zgodilo. V gospodarstvu pa je presoja valutnega rizika pravi hazard, podjetja so si že ustvarila nevtralizirano devizno bilanco, da jih kaj ne bi presenetilo. Odgovor, zakaj je pri nas devalvacija lahko popolno presenečenje, se skriva v dejstvu, da ni zgolj strokovno, temveč tudi politično vprašanje. Ce bi bila zgolj strokovno, bi bile stvari jasne in predvidljive, ne bi poslušali očitkov, kako lahko je Markoviču, saj marke kupuje po 60 odstotni vrednosti. Ker se meša s političnim, bi na kratko lahko rekli: bo Markovič padel ali ne? Njegovemu programu nikakor ne moremo očitati nekonsistentnosti, navsezadnje ima močno strokovno ozadje, vse bolj jasne pa so že napake pri njegovem uresničevanju. Zelo ostra denarna politika je v zadnjim mesecih bistveno blažja, s severa mu očitamo zlasti ugodnosti kmetijstvu, popustil je pri plačah, kar je pred kratkim že prostodušno priznal, pri zmanjšanju državnih stroškov pa tako ali tako ni bi uspešen. Ostaja torej konvertibilni dinar oziroma fiksirano razmerje do marke kot poslednji steber njegove reforme, če se podre še ta, pade tudi program. • M. Volčjak | IZ GOSPODARSKEGA SVETA Jugoslovanska podjetniška borza na celjskem obrtnem sejmu Agencija za prestrukturiranje gospodarstva s pomočjo malih, srednjih podjetij in podjetništva in Center za informacijski sistem Gospodarske zbornice Slovenije bosta na mednarodnem sejmu obrti v Celju od 7. do 16. septembra organizirala podjetniško borzo, s katero bosta predstavila vrsto poslovnih aktivnosti za drobno gospodarstvo, obrt in podjetništvo. Tako bodo udeleženci lahko svojo ponudbo in povpraševanje na sejmu vključili v dnevno sejemsko borzo, ki jo bo hkrati s svojimi informacijskimi sistemi povezanimi v jugoslovansko podjetniško mrežo, regije Alpe Jadrana, evropsko in mednarodne poslovno informacijske sisteme nudil na sejmu Center za informacijski sistem GZS. Razstavljala in poslovni udeleženci bodo na sejmu svoje poslovne aktivnosti in priložnosti poskusili najti tudi s pomočjo sodobnega informacijskega poslovanja, ki postaja stalna oblika iskanja in pridobivanja poslov, poslovnih partnerjev in kooperantov za nove oblike podjetniškega poslovanja. Predstavili bodo tudi več poslovnih akcij, kot so inovativni izdelki, tehnologije in storitve za ekološko prijazne izdelke v okviru mednarodnega leta ekoloških inovacij, sodelovanje z italijanskimi podjetniki in kooperanti, ponudbo kooperacij v regijah Alpe Jadran, transfer inovacij v evropske in mednarodne borze, ponudba projektov za PEN-TAGONALNO sodelovanje, zbiranje ponudb za storitvene in računalniške programe za evropsko tržišče. V okviru podjetniške borze bo deloval tudi inovacijsko poslovni tržni center, ki bo na sejmu in po njem pomagal obrtnikom, drobnemu gospodarstvu, podjetnikom in inovatorjem tržiti njihove nove izdelke. Te bodo tudi razstavili in predstavili potrošnikom. Agencija za prestrukturiranje gospodarstva s pomočjo malih, srednjih podjetij in podjetništva bo predstavila svoje poslovne aktivnosti za pospeševanje podjetništva v občinah, podjetniške inkubatorje, in nove poslovne oblike poslovanja za podjetnike. Na sejmu se bodo poslovno predstavili z novo ustanovljeno mrežo svetovalno informacijsko poslovnih centrov po republikah in pokrajinah, ki skrbijo za pospeševanje podjetništva z izobraževanjem, svetovanjem, informacijsko in organizacijsko dejavnostjo. Ti centri bodo delovali povezani v mrežo na domačem in mednrodnem prostoru. Njihova naloga pa je organizirati in vključiti v poslovne, organizacijske in informacijske mreže čimvečje število novih pospeševalnih centrov po regijah in občinah in seveda malih podjetij in podjetni-kov. SJVi Iskra Telekom povezuje že deset podjetij S tiskanim vezjem konkurečni na Zahodu Iskra Telekom si želi naklonjenost slovenske vlade, na pogovor so povabili predsednika Peterleta. Kranj, 7. septembra - V kranjski Iskri Telekom so nam pokazali novo tehnologijo za proizvodnjo tiskanih vezij, ki so jo uvedli spomladi, z njimi so konkurenčni za Zahodu, saj jih že štiri leta dobavljajo IBM. podoben posel pa nameravajo skleniti tudi s Siemen-som. Ob tem so na časnikarski konferenci spregovorili o letošnjih rezultatih, problemih in težavah, ki jih je na Laborah še vedno dosti. Usahnila je naklonjenost slovenske vlade (ki poudarja, delajmo, kar znamo), zato so na pogovor povabili predsednika Lojzeta Peterleta, ki mu bodo skušali dopovedati, da je teleinformatika infrastruktura družbe in gospodarstva. Spomladi letos so v Teleko-vem podjetju TIV, ki se ukvarja z izdelavo tiskanega vezja, namestili novo tehnologijo, na kar so se pripravljali kar nekaj Časa, saj so uvozili le naprave, aplikativni razvoj pa je samostojen. V celoti so letos investirali 4,8 milijona mark, denarni viri so pri uvozu opreme neugodni, saj gre v glavnem za najem, odplačati pa jo bodo morali v treh letih. S tiskanimi vezji so se že trdno zasidrali na zahodnem trgu, štiri leta jih že prodajajo svetovno znani firmi IBM, podoben posel nameravajo skleniti tudi s Siemensom. Pravijo, da doslej IBM še ni imel reklamacij, da je torej zadovoljen s kvaliteto, spoštujejo tudi dobavne roke. Lani so jih izvozili za 2,5 milijona mark, letos računajo na 5 milijonov mark. Izvoza pa ne bi mogli več povečevati brez nove tehnologije, saj jo zahteva že 80 odstotkov naročil. Z njeno pomočjo dosegajo zlasti večjo natančnost kontur pod 300 mikronov in pri nanašanju svinc-kositra. Slednja pridobitev je tudi ekološko pomembna, saj odpadke zdaj lahko prodajo Cinkarni Celje za predelavo v modro galico. Stvari te obračalo na bolje Telekom je aprila lani nasledil Telematiko, ki je bila več let zelo problematična, danes prostodušno povedo, da je imela le 10 odstotkov lastnih sredstev, v treh letih pa je "pridelala" za 84 milijonov mark izgube. Na časnikarski konferenci je Blaž Kavčič, direktor Telekoma dejal, da so lani uspeli stvari obrniti na bolje, ob polletju so imeli sicer za 11 milijonov mark izgube, od tega za 5,5 milijona mark v podjetju TEL, kar je odraz začetne faze investiranja. Vendar pa po njegovih besedah izguba ni proble- Podobno so pojasnili tudi sestavo sredstev, lastna so se izrazito povečala, saj so v polletni bilanci znašala 217 milijonov mark in imela tako 57 odstotni delež. Poleg lastnih virov k njim prištevajo tudi dolgoročne rezervacije. Kaj večkrat omenjene rezervacije pomenijo, pa je seveda težko reči. Vlogo lastnika v desetih pod-jetih igra Telekom Na Laborah so za razliko od Kibernetike ohranili povezavo V Iskri TIV so spomladi uvedli najsodobnejšo tehnologijo za izdelavo plošč tiskarnega vezja, prvo tovrstno v Jugoslaviji, ki jim bo še naprej omogočala trdna zasidranost s temi izdelki na zahodnem trgu. Foto: Jure Cigler matična, ker rezervacije trikratno presegajo znesek izgube, podjetij, Telekom je nekakšna holdinška korporacija, ki povezuje že deset podjetij, poleg mešanega podjetja s Siemensom TEL, v katerem ima domači kapital večinski delež, so to Terminali, Inženiring, M K D, TIV, SSD, UniTel z Blejske Dobrave, nadalje Turk-tekokom v Turčiji, pred krat-1 im so v Zahodni Nemčiji ustanovili mešano podjetje Qualiterm Electronic Leiter-platten, v Kranju pa podjetje Računalniki, ki bo v inženiringu in prodaji skušalo zapolniti praznino po propadu Delte. Nekatera podjetja so že, dru- V modularnem centru Iskre TEL se ukvarjajo z razvojnim delom M z odpravljanjem napak na že instalirani opremi. Siemensove digitalne telefonske centrale EVVSD so doslej osvojili 48 odstotno, do konca leta naj bi jih 75 odstotno, vsak teden gresta v proizvodnjo dve novi plošči. Proizvodnja vsak dan starta le, če je v celoti pripra* vijena, po kratkem obhodu smo dobili vtis, da je veliko zelo racionalno organizirana, saj nismo opazili delavca, ki ne bi imel kaj p°" četi, kar je bilo nekdaj tako značilno za Iskro na Laborah. Foto: Jure Cigler , so ga sprejeli ob prejetju ra* vojnega dinarja. V teh podjetjih Telekom igra vlogo lastnika in v lastnino imajo znotraj že razrešeno, ne pa še navzven. Celotno Iskro danes sestavlja 60 podjetij, na Laborah zagovarjajo politiko povezavno-sti v programske skupine, ki so imele prej dogovorno osnovo, zdaj pa naj bi podjetniško zaživele. Število zaposlenih zmanjšali za 1.300___ V Telekomu je trenutno zaposlenih 3.400, kar pomeni, da so v zadnjih letih zaposlenost zmanjšali za 1.300 delavcev. Med njimi je odšlo tudi 150 strokovnjakov, ki bi jih radi obdržali, vendar jim to ni uspelo. V Iskri TEL bo jeseni preveč še 200 ljudi, je povedal direktor tega podjetja Andrej P°" lenec. Sedanji način reševanja pre' sežkov je za podjetja zelo drag (čakanje na domu, odpravnine, itd), zato seveda želijo, da hi bilo to pri nas končno sistem; sko resno. Ocenjujejo, da hi lahko poslovali brez petine sedaj zaposlenih, v letošnjih šestih mesecih so za plače porabili 35 milijonov mark, kar po; meni, da jih letno zaposleni, V jih ne potrebujejo, stanejo I milijonov mark. • M. Volčja* ga bodo v kratkem preoblikovali v družbe z omejeno odgo- Finančno breme, ki so ga podedovali od Te tematike, je bilo težko 30 milijonov mark. Pridobiti jim je uspelo za 80 milijonov mark svežega kapitala, od tega je prvi Siemensov kapitalni vložek znašal 25 milijonov mark, drugi 20 milijonov mark. vornostjo, s čimer bodo izpolnili pogoj slovenske vlade, ki GRADITE HITRO. O RADITE SODOBNO, GRADITE POCENI — GRADITE Z NAMI V V Kranjsko gospodarstvo v še večji krizi kot slovensko Trgovina z gradbenim materialom — Kranj - Primskovo — Cement, apno. salonit, betonski Izdelki vseh vrst — najsodobnejša stresna kritina Iz pravih kanadskih bitumenskih skodel T F GOLA CANADESE — strešniki vseh vrst — Izolacijski materiali - lendapor, novotarm. peri It. stiropor, tervol, bitumen, Ibrtol In drugI — zaščitni premazi vseh vrst — keramične ploščice najboljših jugoslovanskih proizvajalcev in uvožene, sanitarna keramika — fasade razne - opaž in furnirane stenske In stropne obloge — ladijski pod - parketi in talne obloge — stavbno pohištvo - gradbene opazne plotče - okenska marmorne police In ploščice — betonski mešalci, samokolnlce In drugo zidarsko orodje — reprodukcijski material za lesno obrt (vse vrste furnirjev lesa. plošč) — NOVO • velika Izbire melantt In konal ploSč in italijanske keramike. Informacije: po telefonu 26-078 aH 23-040 Pri nakupu vam pomagamo z nasveti. Dolovni e»« vaak dan od 7. do 10. ur«, ob Maotafi p« od 7. do 13. ur*. izgubi največje kranjske tovarne Kranj, 5. septembra - Izgube naraščajo, blokad računov je vse več, sedem podjetij je prijavljenih za začetek stečajnega postopka, skratka, polletni rezultati kažejo, da je kranjsko gospodarstvo v še večji krizi kot slovensko, kanček upanja, da se je nazadovanje morda ustavilo, daje le ugotovitev, da so bili junija rezultati boljši kot v celotnem prvem polletju. Primerjava z lanskimi rezultati zaradi sprememb obračunskega sistema praktično ni možna, nekaj pove le delež posameznih kategorij v ustvarjenem prihodku, kar kaže, da so se bistveno poslabšali. Bruto dobiček je imel v lanskem prvem polletju 3,7 odstotni delež, dohodek 14,4 odstotnega, izguba 3,1 odstotnega in akumulacija 0,7 odstotnega. V letošnjem pa je imel bruto dobiček 2,1 odstotnega, dohodek 13,6 odstotnega, izguba 4,4 odstotnega m akumulacija 0,2 odstotnega. Kako slabi so letos rezultati, pove podatek, da so bili odhodki kranjskega gospodarstva za 1,5 odstotka večji od prihodkov, medtem ko je bilo ob koncu lanskega leta obratno, prihodki so bili za 1,7 odstotka večji. Ob koncu lanskega leta je bil bruto dobiček še za 69,2 odstotka večji od izgube, ob letošnjem polletju pa je bil manj ši kar za 43,5 odstotka. Tekoča izguba je ob polletju Uialall 461 milijonov dinarjev, prikazalo jo je 88 podjetij, v katerih je zaposlenih 70,1 odstotka vseh v kranjskem gospo li.usivu. Izguba i/ prejšnjih let pa /naša 148 milijonov dinarjev, ima jo 33 podjetij; skupaj torej /naša 6(W milijonov dinarjev. Med izgubarji je 59 manjših podjetij, vendar imajo v celotnem znesku izgube le 1,2 odstotni delež. Kar 77,9 odstotka i/gube je prikazalo 14 velikih podjetij. Na seji kranjskega izvršnega sveta so njihov seznam prebrali, vendar so želeli, da v javnost ne pride iz njihovih ust' SDK namreč te podatke tolmj či kot poslovno skrivnost. Za recimo le, da so izgubo ob p letju prikazale vse večje krarUj ske tovarne, prikazala jo je tu,a Gorenjska banka, kar mcnjj. lahko napišemo, saj je njen rektor to povedal na ncdavnC razgovoru / ministrom ReJ1'. Verjetno pa ne bo nič naro ' če dodamo, da so v letošnje^, prvem polletju dobro PoS'°V:Ui v Gorenjskem tisku, Merkur) Živilih in v Zvezdi. rtj. Kako globoka jc kriza kranj. skega gospodarstva, pove 1 primerjava s slovens*1 ^ Kranjski delež izgub v pos ° nem letu je kar 6.3 odstoie • delež bruto dobička le 2,6 Og stoten, delež akumulacije le 1,3 odstoten. Tekoča izguba n delavca je znašala v Kranj. 15.155 dinarjev (v Slove««J 10.974 dinarjev), bruto dob«* 7.428 dinarjev (v Slovenj 13.333 dinarjev) in akumui« ja le 711 dinarjev (v Slove™ 2.555 dinarjev). • M. V. iSJk, 11. septembra 1990 KMETIJSTVO UREJA: CVETO ZAPLOTNIK 9. STRAN GLAS V Kal anovi Brazdi na Poljšici pri Podnartu Podjetništvo prodira na kmetije it 'tlta,Pri Podnartu, 7. septembra - Kalanova kmetija na Poljšici E07ri ne'ltar' obdelovalne zemlje in štiriindvajsetimi hektari pr "| Premajhna, da bi dvema zagotavljala ustrezen dohodek, in Ko ,C da ^ 1° 'anko obdelovali ob osemurnem delu v tovarni. stj Ie.naJprej gospodar Stanko pustil službo v Zavarovalni skupno-ob i/!6'3^ kasneje Pa še žena Danica v kranjskem Globusu, sta se Ud l Ra kmetiji odločila še za postransko dejavnost - za obrtno som ^ °Pazev' ladijskega poda, ograj... Ker so bile težave z le-rg >nJta bila preveč odvisna od gozdnega gospodarstva, sta začela z&seh ' 0 aru& dejavnosti. Lani aprila sta odprla Brazdo, prvo skein00 tr2ov'no rabljenih in novih kmetijskih strojev na Gorenj- z njim prenehali, med drugim tudi zato, ker se je iz nedeljskega dopoldneva "razpotegnil" tudi na popoldne." So kupci le domačini ali prihajajo tudi od drugod? "Zanimivo: prvi rabljeni traktor, ki smo ga dobili v komisijsko prodajo, je bil iz Prek-murja. Kupci prihajajo od vsepovsod, tudi s Štajerske in Primorske. Ko gre za to, da dobijo stroj tudi za več tisočakov ceneje kot drugod, razdalje niso toliko pomembne." Nisva ?ačetku so bile težave, vede] d?VolJ P°znala trSa ' ka«*:' kje so stroii ceneis , —■», Kje so stroji cenejši, Kam se morava obrniti za to in Dokler naju dobavitelji Jls<> poznali, so bili nezaupljivi 'n so nama dali stroje le za vna-freJšnje plačilo. Izjema je bilo * Podjetje ACM v Zagrebu, ki farna je tudi v začetku prodaja-J stroje na plačilni rok. V "jezil erah Je bil° Poslova-ker t!!° ^žavno, še zlasti zato, tudj ,a ni imeli opravka še Zdai t J v,soko inflacijo. Pari razmere drugačne, zau- 'aciia e okrePn° in tudi inf" StaJQse J'e umirila," je dejal CInnedavnim ste obrt preobli-» v podjetje. Zakaj? radi -i- Se nismo odločili za- kost VD,jo tržnih , '''>' uuiuliii ia- osti t?!!^a P0slovanja ali veli- "aprej ko tl0V!ne' ampak samo za-razmer. Če bi še Poslovali kot obrt, bi cene stisnile", ne lkt>renčni i bi bili užka •>« bi bil pa tu< ?daj m °- Kot podjetje imamo I "»kuni ■ st' da se iz°gnemo puJemn Pn ^rosistih in da ku-kjj,0 nePosredno pri uvozni- tjj* tr8ovina odprta? sicer rja ' delovni ćas imamo, razDoPa Str|o kupcem zelo na Se DnS8u°' ludi ob večerih, če -^!^"o najavijo, pa ob ^nekater'h velikih t$etM. s katerimi r<*too opravke, gledana zasebnike kot na "ojhne "ribe", kijih le UJ° pri poslovanju." "Ni lahko prodajati. Pozna se, da so tudi na kmetih že pošle rezerve, da je ostanek dohodka skromen, da so na istem kot delavci...Več kupujejo tedaj, ko dobijo plačilo za pridelke ali posojilo. Ne odločajo se na hitro, ne kupijo v prvi trgovini, ampak povprašajo vse naokrog in dobro premislijo, kje bodo kupili." Ine. Kupci so v JSSSi Sopo,d ~ vUerii Ta km?lJe- ki so pripra-Po|dn ^ nakup žrtvovati do-Podražj v?'daj' če Pričakujejo I raje i u: se mudi- drugače Po k0J . lZD'rajo za nakup čas 'iji. v l T opravilih na kme- *to hSr u smo imdi ob ne-ludi sejem, vendar smo Omenili ste komisijsko prodajo rabljenih strojev. Kdo določa prodajno ceno? "Ceno določimo sporazumno, določimo tudi rok, do kate- rega naj bi stroj prodali, sicer pa ga imamo v glavnem v trgovini toliko časa, da dobimo kupca. Če nam to tudi po daljšem času ne uspe, prodajalec stroj odpelje, ne da bi moral kaj plačati za prostor ali za našo prizadevnost, da bi ga vendarle prodali. V komisijsko prodajo sprejemamo pretežno stroje, za katere ocenjujemo, da jih bomo lahko prodali; za stroje, ki jih zaradi starosti ali izrabljenosti ne vzamemo ali jih je zavoljo velikosti težko pripeljati po ovinkasti cesti na Poljšico, pa naredimo morebitnim kupcem uslugo in jim posredujemo naslove prodajalcev." Kaj se bolje prodaja - rabljeni ali novi stroji? Več je zanimanja za nove stroje, med traktorji predvsem za Žetorje, ki so zelo kakovostni in zdaj tudi ne predragi. Prodajamo pa tudi traktorje Deutz, IMT, Tomo Vinkovič in druge. Lani smo prodali največ nakladalk za seno, letos gredo najbolje traktorji pa razni priključki: plugi, obračalniki, pajki. Pozna se, daje tudi na kmetih vse manj denarja: lani smo imeli kupce, ki so dopoldne pogledali, popoldne so že prišli z denarjem, letos pa se kupuje počasneje, več je ogledovanja, več vprašanj." Je plačilo mogoče le z denarjem "na roko" ali tudi s posojilom? "Pri nas sprejemamo kakršnekoli oblike posojila, dodatna ugodnost pa je ta, da kmetje lanko s posojilom kupijo tudi rabljene stroje in priključke." Se kaj bojite konkurence? Tudi na Gorenjskem nastajajo podobne trgovine, kakršna je Brazda. Ena je v škofjeloški občini, dve v Kranju, ena blizu Komende... "Konkurenca bo, ne samo takšna, kot je zdaj, ampak še precej večja. Na to smo pripravljeni in na to moramo tudi računati. Konkurenca je dobra, resda bolj za kupce kot za prodajalce, vendar bo pokazala, kdo je spretnejši, iznajdljivejši, kdo bo bolje znal privabiti kupce... Gorenjska se je, vsaj "Dobavitelji so z zasebnimi podjetji zadovoljni. Plačilo dobijo v dogovorjenem roku, izigravanja, kakršna so značilna za poslovanje med velikimi podjetji, ni. Jaz pravim: red mora biti. Že se je primerilo, da smo založili svoj denar in stroj plačali, če ob prodaji nismo pravočasno dobili kupčevega posojila." "Mali prodajalci kmetijske mehanizacije smo velikim družbenim podjetjem lahko konkurenčni le zato, ker imamo manj režije in ker smo pri vsakem stroju zadovoljni tudi z bolj skromnim zaslužkom. Administrativne posle opravimo zvečer, ob nedeljah dopoldne, po končanem delu na kmetiji..." kar zadeva zasebne trgovine z rabljenimi in novimi kmetijskimi stroji, prebudila prva v Sloveniji, drugod takšnih trgovin še ni." * fonetijske) preteklosti LePi načrti bohinjske cike ^*SO i>w^nfl zaa"ruina zveza je skupaj z domačo kmetijsko za-&yravil<* maja 1958. leta v Bohinjski Bistrici veliko raz- Hrtfska ^thkn ^°(il'l"vala " sta dva plemenska bika in 58 rodov-av ntaii, nonwjsf.e pasmt, Kot navajajo viri, je bil na- Se'«rbohiaVe 'a- ^u doko?i*-a p?sma- ki se odlikuje po skromnosti, pa kljub te- "da pregledajo in ocenijo najboljšo čredo in da fcv<>) nt"'1 mlein°Stl (povprečno nad 2000 litrov mleka na '!< JeJ„;Une urejati tudi v nižjih mlekarskih področjih. V oko-.fU)'npranja že imajo nekaj krav te pasme, ki so se do-^gledala* es^e ^osenna komisija strokovnjakov je živino ¥**Sko dr!" "ienilo in v prvi razred kot najboljšo uvrstila kravo Je v enem V Kmetovalca Alojza Silerja iz Bohinjske Bistrice), ki * '«u imela 4495 litrov mleka s .1.85 odstotka maščobe v imenu mednarodne orga-v nedn ® zatrjeval, da se razstavljena živina lahko ko-*• Uv»hnem mcrmi' Pa sc bohinjska "cika" na Gorenj-r^ka Ve0avila. Nasprotno: danes je tudi v Bohinju te bolj Sce\ev mes<* pod povečevalnim steklom t enJske in'""'mesa sn imi'1' (eiave ie nekdaj. V Glasu nQrjiP<> tih'2 ma"' /V™ Pri'bral'- k('k(> "> v gorenjski me- ra podražitev mesa od 280 na 300 di- !jWf Oktojfa*"£m kako sla "V nastali položaj cncrgunu po i"' Vf> to 'i2"" '"šP^keija m organi finančnega inšpckiora- v'"'/' do t',/""1'"'"'"' '■')•' Pristojni organi so namreč ugo- l' ^'kai,,^ r<'-loKa za podmritcv, med drugim tudi zato ne, ker 50 Odjt l^'^'^ka podj*{ja te V prvi trdimi leta ustvarila več v Zgodo načrUminW letnega dobička. *QJ "«kopi sedel 10. mesto. Dosegel je 551 krogov in izenačil državni res(yU v ki ga jc pred dvema mesecema dosegel na državnem PrvCIYUaj s Trakoščanu. Imeniten uspeh je dosegla tudi Kseniji 17. mestom in 433 krogi. Med moškimi prosto je post ;1I sve"5 vil' e bil J* prvak Jav Barrs (/.DA) s S7K krogi Od Jugoslovanov i Podržaja uvrščen na 28. mesto Rosi in na k> Desnica skami prosto je svetovna prvakinja leirionova (Francija krogom, med moškimi compouitd je zmagal Ulmcr (/l)A I^nšk1' slovani Sitar, Skofic in Klemen so bili 27., 29. in 32., m* ur,,ik 'r mi instinktivno pa je zmagal Sved Paltner, naši Kosec, M I.eban pa so bili 17., 19. in 22. • M. Podr/aj Kolesarstvo Studen in Bajt ponovno uspešna Kranj, 7. septembra Zelo odmevna |r hil.i /iii.if.a ' ^ M1' lesarja Save Marjana Polarna na dirki ta Veliko nagi tdo „il;»' gov uspeh |c / drugim mestom dopolnil Ale^ Pagon, KriH'J ic mi mar na o mcsiu. v t"r Studen in Ba|l pa nadal|U|cta / uspehi Pretekli leden lc j.je- dinci lokral niso blesleli Na|bol|ši |c bil 1'ilar na o. lovi u \cčcim kniiiii Studen i< tekmeci premagal skoraj . f/m Drugo mesto je osvojil domači kolesar, tretji pa je bil Pavli |>ru£ Žiga Bajt pa je zmagal na kriteriju v Hermagorju pri Beljak1 >, jc bil Kosm.il lekmovali so Imii piomip V ( elosvii |c /'"ah' ^ f menčič (Kog), tretji pa jc bil Kristane (Sava), /upu' v I. in n, zvezni ligj. eki^Ub.VSemu pa le članska čunajo tudi na Majca iz Tržiča, od »»Z,kometašev Seširja že v ekipi še naprej ostajajo Zorna nn avgusta pripravlja man, Sokolov, Mrak, Rehber-trenrVeZOna Po novem bo ger, Cvetovič in Nikočič, ter vra-ko na ? Pe Stanc Verbinc' ta" tarja Peternelj in Marolt. Pa m fen,nglh kot na ^kmah "Lanska pa tudi letošnja se-•Wtf v pomaSal ma8- Cvet0 zona pomenita za našo člansko letošn-' med lansko in ekiP° nekakšno prehodno ob-PrenTiSez0no so z ,granJem dobje, ko iščemo nove mlade nSSfx:» Ramovš' Završnik, domače igralce, in smo si za •»ovo naC'h^0h.°rii BeTCr\na uspešno igranje v ligi prisiljeni vilni pab°do letos zaigrah Ste- pomagati tudi s starejšimi, naj- Bait r «gralc,: M?rguc' si bo domačimi ali od drugod. Vn« sR' £latovifk' Cinku' Pozna se namreč, da nekako tri °kretVi Derl,"g- Ek,P° Pa Je leta ni bilo pravega dela z mla-Pil tudi bivši igralec Peter- dimi, zato nam manjka ena ge-v taV* sP°mladanska kola pa neracija. Tako smo imeli v vodomernem klubu Šešir ra- stVu kluba precej dela, da smo sestavili ekipo, ki pa bo po eni strani zelo mlada, saj bo v njej igralo precej igralcev med šestnajstim in osemnajstim letom, poleg njih pa bodo tudi nekateri starejši. Upamo pa, da bo čez dve leti bolje, saj trenutno dobro dela naša kadetska ekipa, ki jo vodi Janez Pokorn, pa tudi ekipi starejših pionirjev in mladincev, za kateri skrbi Jure Horvat. Prve rokometne korake pa v pionirski šoli uči Jani Kle-menčič. Srečo imamo tudi s pokroviteljem, tovarno Šešir iz Škofje Loke, upravni odbor pa se trudi, da imajo igralci s čim-manjšimi stroški čimboljše pogoje za delo in treninge," pravi Jože Galof, tehnični vodja Šeširja. Priprave na letošnjo sezono so škofjeloški rokometaši začeli prve dni avgusta, konec prejšnjega meseca pa je bilo šestnajst igralcev tudi osem dni na pripravah na Rogli. Tam so igrali tudi tekmo s Celjani in italijansko ekipo Ortiga s Sicilije, ki igra v evropskem pokalu. S Celjani so izgubili, Ortigo pa so premagali. Te dni se pripravljajo za nastope v I. slovenski rokometni ligi. Po prej napovedanem razporedu naj bi igrali prvo tekmo doma, 22. septembra z ekipo Ajdovščine." Trenutno še ne vemo, kakšna in predvsem ne, kako močna bo slovenska republiška liga. Nejasnosti so še v zvezi s prvo in drugo zvezno ligo, za katero se še ne ve, ali se bo delila na dve ali štiri lige. Lahko se celo zgodi, da se bivši prvaki vrnejo v slovensko ligo. Tako bi bila konkurenca bistveno večja. Zato tudi ne moremo napovedovati naših uspehov in uvrstitev, vsekakor pa bomo skušali najti najboljšo kombinacijo v igri med mladim in starejšim delom ekipe," pravi Jože Galof. • V. Stanovnik N °gomet Prvi poraz Nakla je m- Tanb ' septembra - Četrto kolo slovenske nogometne lige |a jvi0 v znamenju ljubljanskih klubov. Ljubljana je premagana v j; ' Svoboda Muro, Slovan pa Elana. Vsi trije klubi so tudi ^karni U S'0Venske nogometne lige. Naklo je sedmo s štirimi to- g0]a ki *°. tavonta, bila je boljša, vendar je zmogla zabiti dva vi£j|a^ak'° Je hilo poraženo v Ljubljani z 2 : 0. Ljubljana je opra- m» c o v drugem delu tekme. Naklo igra v prihodnjem kolu do-^artizanom Hmezad iz Žalca. • J. K. ^vinarska dirka z gorskimi kolesi ^ohiiji in Pn'pr j.1'- septembra - Prvo novinarsko dirko z gorskimi kolesi slovoJ AaJ° I)e'° Plus, Dušan Blazin in gostišče Kramar z blago- *• ^nt °Venske sekc'Je novinarjev smučarjev. V Bohinju bo dirka »Hetr začela pa se bo ob 15. uri. Proga bo dolga 3 do 4 ki *» speljana pa bo ob Bohinjskem jezeru. Na triatlon devet tekmovalcev Kranj, 9. septembra - Galerija Lojze Dežman in Bruno Kosi Graverstvo Ljubljana sta bila organizatorja že drugega triatlona za pokal abrahamovcev. Najstarejši udeleženec triatlona, ki je obsegal nastopanje na 2 km kolesarskega kronometra, tekli so na 2,5 km, v daljino pa so skakali z mesta, je bil 59-letni član kolesarske sekcije Kokrica Marjan Kosirnik, pri ženskah pa je bila Ljubljančanka Helena Žigon stara nad šestdeset let. Tekmovalci so bili razdeljeni v dve moški in eno žensko kategorijo. V A skupini abrahamovcev je zmagal Bruno Kosi s 45 točkami, v kategoriji B Lojze Dežman 44 točk, pri ženskah pa Helena Žigon 44. Vrstni red - ženske - Helena Žigon (Ljubljana) 44, 2. Julka Šalamun (Vrhnika) 43, moški - kategorija A - 1. Bruno Kosi (Graverstvo Ljubljana) 45, kategorija B - I. Lojze Dežman (Kokrica) 44, 2. Slavko Šalamun (Vrhnika) 40, 3. Marjan Kosirnik (Šenčur) 38, 4. Franci Gregorič (Kranj) 37, 5. Janez Robas (Ljubljana) 36. To soboto s startom ob 17. uri bosta pred OŠ Kokrica organizatorja prvega gozdnega teka za tuuristične delavce in goste ter že tradicionalni tek po lidinborštu. Prijave sprejema Lojze Dežman. Vsi pa se bodo lahko za oba teka prijavili še uro pred startom pri osnovni šoli. D. H. S^u' bo pri gostišču Kramar na kopališču ob jezeru. Na Hftkpl U*A RlpHlI > na voljo dvaiset irskih koles, zaželeno na e. da tisti. OUJJkVj Ha UltUU (tlita 0 na voljo dvajset gorskih koles, zaželeno pa je, da tisti, Vsa^ ?9l 8vOJa kolesa le ta pripeljejo s seboj in tekmujejo z njimi ekmovalec bo startal posamično (vožnja nt " ■urn0. - •-■■■ostne čelade, vsakdo pa tekmuje n ltov0r ' rot>a ne bo prehuda. Vsakdo pa tekmuje na lastno od- *'ielen °Va'ec 00 starta' posamično (vožnja na kronometer), v0nw.e ^° varnostne čelade, vsakdo pa tekmuje na lastno odgo- v£n0s(. °'esar-- mova,cev ho oh ur' na kopališču pri Kramarju, vSakcmJ' Pa D°do plačali 50 din prijavnine. Tekmovanje bo ob JJ,°Vanj.vl.ernt'nu' poskrbljeno pa bo tudi za hrano. Pravico teknejo jU °do imeli vsi navzoči, med "novinarske rezultate" pa ru$tva 'C rezu'tat' Profesionalnih novinarjev, to jc članov v*nije n°V|narjev Slovenije oziroma Sindikata novinarjev Slo- ,;° PaJselsRreJ.emajo do petka, 14. septembra, na Delu Plus, lah- Pnjavite tudi po telefonu (061) 323-571. • V. S. St bistvo ^ovljičanke republiške prvakinje ^ko pr'*nh septembra Na celjskem strelišču je bilo republi-*ctn tlf^0 V s,reUanju z. zračnim orožjem. Gorenjski strelci so Bled, 11. septembra - Danes, 11. septembra, ob 20. uri bo na Bledu zanimiva hokejska tekma med Medveščakom iz Zagreba in italijanskim Comom. Prvo tekmo v Zagrebu je Med-veščak dobil samo z 2 : 1. S Comom je igral tudi Bled in izgubil s 13 : 4. Blejci so igrali brez Krutova, ki je prišel na Bled v nedeljo. • J. K. Jutri miting v Kranju Kranj, 11. septembra - Za miting je veliko zanimanje. Zanj se zanimajo Mariborčani, Zagrebčani in Ljubljančani, ker ta teden ni nikjer večje atletske prireditve, pravijo organizatorji jutrišnjega atletskega mitinga Kranj 90, ki se bo začel ob 16. uri na stadionu Stanka Mlakarja v Kranju. Moški bodo tekmovali v naslednjih disciplinah: 110 metrov ovire, 100 metrov, 400 metrov, 1500 metrov, višina, troskok in kopje. Žanske pa: 100 metrov, 400 metrov, 1500 metrov in višina. Pionirji bodo tekli na 60 in 300 metrov, pionirke na na 60 metrov. • J. K. Poroča],C OVanJu dodali že nekaterim letošnjim uspehom nove. 'eHe sn,o o uspehu radovljiških pionirk in o zmagoslavju He-^dovn: rh Predoseli V Celju pa so presenetile mladinke iz na 3. C* Har 'vledo'l''' ° /ma*a'c- Posamezno pa je bila prva Alenka ka ••a 3 c,anicami je bila najboljša Gorenjka Darinka Smrtnik J> so st^fu- "led člani pa jc bil Jure frelih iz Kranja o. V Postoj »*, Kra,i' S P'*t0'° l)[l|lov- Med člani je zmagala Škofja Lo-h' 'lia,.. i '>a ,c "i! peti. Djuian i/ Škofje loke jc med posamezni ^kof;.*. Vinko Frelih i/ Kr«ni;i ip bil tretji, Henrik Peternelj i/ "•»Hal Vi 1 "J1""" " °1e i i nko Frelih iz Kranja je S ^'-Zl Ta-r, .... J? Panf.Vi''!'A.TI ' mladinke malokalibrska puška ekipno: I. ?U0: 1 Ai" Julck Radovljica I ?H3, 2. SI) Kranj 1171; posame LvranJ) 4?iCnka Kavar (Radovljica) 480, 4. Andrej Malovrh Jranj. JJ«, 5. Andreja ( izel (Radovljica) 435, 7. Darinka Zarn ri'anJ) 'ivi " lrena Kranjc (Radovljica) 368. 10 Alenka Kavčič -.nci Rrt l.:. Norma za državno prvenstvo jc bila 448. Med mla- Pa jc- 492, • R. Malovrh Na poti domov Umrla skakalec in trener V soboto pozno zvečer je trener jugoslovanske A mlade reprezentance Luka Koprivšek sporočil direktorju jugoslovanskih nordijskih reprezentanc i .nj/ciu Gorjancu, da so naši mladi smučarski skakalci v soboto, na poti domov s tekme v Krenštatu, doživeli težko prometno nesrečo. Trener reprezentance, Blaž Horvat iz Ljubljane, in smučarski skakalec iz Kranja Marjan Kropar posledic trčenja našega reprezentančnega kombija in avstrijskega tovornjaka 20 kilometrov od Brna nista preživela. Podrobnejših okoliščin, kako se je nesreča zgodila, še ne vemo. Lojze Gorjanc je sporočil, da so štirje mladi skakalci, ki so bili tudi v kombiju, v bolnišnici. To so Tomaž Knafelj in Sašo Komo-vec iz Kranja in Andraž ter Primož Kopač iz Ztrov. • J. K. Rudi Hlebec tehnični direktor košarkarskega kluba Triglav Vsaj obstanek v ligi Kranj, 10. septembra - V novi košarkarski sezoni 1990-91 bo moštvo košarkarskega kluba Triglav iz Kranja igralo v I B ZKL, v kateri nastopa štirinajst ekip. O uvrstitvi v tej ligi, o izgledih in pripravah, pripoveduje tehnični direktor kluba Rudi Hlebec. Cilj jim je obstanek v ligi. j V košarkarski sezoni 1989-90 je člansko moštvo košarkarskega kluba Triglav iz Kranja igralo v prvi republiški košarkarski ligi. Že pred začetkom sezone je v Kranj prišel novi trener. To je Predrag Milović iz Bara. Tudi okrepili so se s kvalitetnimi igralci. Cilj jim je bil uvrstitev med štiri moštva, ki bodo nato v končnici igrala za slovenskega prvaka. Ekipi Triglava je to uspelo. V play-offu so premagali vse nasprotnike in tako postali republiški prvaki, s tem pa so se avtomatsko uvrstili v I B ZKL - zahod. V tej ligi, ki se prične 6. oktobra, bo igralo štirinajst ekip. To so: Vardar, Višegrad, Železničar iz Indžije, Igman, Željezničar iz Sarajeva, Maribor, Alkar iz Sinja, NAP iz Novega Sada, Postojna, Spartak iz Su-botice, Gradina iz Pule, Sloboda Dita iz Tuzle, Slavonija Osijek, Novi Zagreb in Triglav. Vse tekme bo Triglav igral v dvorani na Planini ob 19.30, O izidih in o pripravah nam je govoril tehnični direktor tega kluba Rudi Hlebec. Kdaj ste začeli s pripravami? »V letošnji sezoni 1989-90 smo si v klubu zastavili nalogo, da z novim trenerjem in okrepitvami v prvi republiški ligi dosežemo mesto, ki nas bo pripeljalo v končnico prvenstva. Uspeli smo in v play-offu smo premagali vse tri ekipe in tako postali letošnji republiški prvaki. Ker smo postali prvaki, smo avtomatično prišli v I B ZKL - zahod. Prvenstvo se začne 6. oktobra, v prvem kolu gostujemo v Novem Sadu pri ekipi NAP. S pripravami smo na stadionu Stanka Mlakarja z okrepitvami in s trenerjem Predragom Milićem začeli 1. avgusta. Do 17. avgusta smo tu trikrat dnevno trenirali. Poudarek je bil predvsem na pridobivanju moči in vzdržljivosti. Od 17. do 22. avgusta smo bili na višinskih pripravah na Pokljuki. Pogoji v Šport hotelu, ki je v oskrbi ZTKO Kranj, so bili res idealni. Popoldne smo trenirali v dvorani OŠ na Bledu. Na pripravah je bil tudi prvoligaš A Radnički iz Beograda. V okviru teh priprav smo odigrali tri tekme. Enkrat je bil gost Radnički in dvakrat Koper.« Kako naprej do pričetka prvega kola v I B ZKL - zahod? »Do začetka te lige imamo v načrtu približno pet do šest tekem z republiškimi ligaši. Igrali bomo tudi na nekaterih turnirjih. Že to soboto in nedeljo v Kopru. Tu smo igrali z ekipami: St. Benetton, Postojno in Koprom. 18. in 19. septembra bo v dvorani na Planini »Pokal Karavank«. Sodelovale bodo ekipe Smelta Olimpija, Radnički (Beograd), Stefanel iz Trsta. Skušamo pa pridobiti prav Stefanel. Nato bo 24. septembra še en turnir v dvorani na Planini. Na tem turnirju bodo igrali Gradina iz Pule, Jadran iz Trsta, Kokra Lipje in mi. Zadnji teden pred pričetkom lige gremo na vikend priprave v Beograd, kjer bomo odigrali tri tekme s prvoligaši.« Cilj ekipe in nove okrepitve in odhodi igralcev? »Seveda je naša edina želja, da se v ligi obdržimo, cilj pa je sredina lestvice. To je pomlajena ekipa. Od kadetov so v tem članskem moštvu Iztok Prezelj, Aleš Prevodnik in Marko Mu-bi. Iz Bora pa smo vzeli mladega igralca Mihajla Vukića. Vlado Vujačić je prenehal z igranjem. Robert Poljanšek je odšel v ekipo Kokra Lipje, Rober Horvat pa v Radovljico. Roman Horvat je imel ponudbo, da prestopi k Smeltu Olimpiji. Odločil se je, da ostane pri KK Triglavu. V naš klub je prestopil Željko Bošnjak iz Radničkega (Beograd), Duško Mitič (Color Medvode) ter Ranko Čarapić (Mornar) iz Bara.« D. H. Drevi mednarodno košarkarsko srečanje Kranj, 11. septembra - V dvorani na Planini se drevi ob 19.30 za ljubitelje košarke obeta res pravo košarkarsko vzdušje. Ob 19.30 bosta svoje košarkarsko znanje pokazali moštvi Smelta Olimpije in profesionalne selekcije lige N.B.A. in C.B.A. iz ZDA. V dvorani na Planini bodo lahko obiskovalci pozdravili v ekipi Olimpije »zlata« fanta s SP v Argentini Jureta Zdovca in Radisava Curčića. V ekipi The Lee Jens Starš pod vodstvom trenerja Bryana Scotta igrajo: Nevitt (225 cm), Bair, Brvson, Wheatly, Reio, Enmers, Flory, Cooper, McKinney, Mac in Bo Dukes. Predprodaja vstopnic bo že dan prej na Planini. D. H. SREDNJA ŠOLA EKONOMSKE IN DRUŽBOSLOVNE USMERITVE KRANJ Srednja šola ekonomske in družboslovne usmeritve Kranj bo v šol. letu 1990/91 organizirala nadaljevalni program za pridobitev izobrazbe v administrativni dejavnosti - smer upravni tehnik (administrativna dejavnost V. stopnje) za kandidate, ki imajo pridobljena predznanja iz naslednjih programov: 1. Nedokončan program administrativnega tehnika pred usmerjenim izobraževanjem 2. Nedokončan program upravnega tehnika v usmerjenem izobraževanju 3. Administrativna šola pred usmerjenim izobraževanjem 4. Administrativna dejavnost - administrator v usmerjenem izobraževanju Prijave z dokumenti (spričevala, indeksi), naj kandidati pošljejo priporočeno na naslov: Srednja šola ekonomske in družboslovne usmeritve Kranj, Komenskega 4, Kranj, ali pa osebno oddajo v tajništvu šole do 20. septembra 1990. Pouk bo organiziran po posebnem programu, ki bo zajel vse kandidate. ZA DOM IN DRUŽINO, IZ ŠOLSKIH KLOPI UREJATA: HELENA JELOVCAN IN DANICA DOLENC Kaj bomo kuhali ta teden Svetuje Jože Zalar, šef kuhinje hotela Creina v Kranju Pripravimo se na zimo Moda Ponedeljek: pljučka s krompirjem, sadna ŠipKOV Žele rezina. Torek: goveji golaž s stročjim fižolom, sadna kupa. Sreda: goveja juha z rezanci, piščanec v omaki. Četrtek: ajdovi štruklji z orehi, kompot. Petek: jetra v omaki, polenta, solata. Sobota: kokošja juha, pečene svinjske krače, pečen krompir, solata. Nedelja: zelenjavna mineštra, krompirjeva musaka, solata. Športne jakne Za 3/4-kilogramski kozarec potrebujemo: 1 kg šipka, 11/41 vode (ali manj), 450 g sladkorja, sok 1-2 limon. Svež sipek operemo in narežemo. Stresemo ga v posodo z vodo in kuhamo do mehkega (približno eno uro); medtem skoraj vsa voda povre. Zmehčan sipek damo v platneno vrečko in ga čez noč obesimo nad posodo, da se tekočina počasi izcedi. Naslednji dan izmerimo sok in dodamo 450 g sladkorja na 6 dl soka. Sok segrevamo v kozici tako dolgo, da se sladkor stopi, nato ga počasi kuhamo. Na koncu poberemo pene, primešamo limonin sok in žele zlijemo v kozarce, ki jih dobro zapremo. Poskusimo še me Pehtranovi štruklji Potrebujemo: vlečeno testo, 1 velik šopek pehtrana ter po nekaj listkov poprove mete, črne mete, melise, jabolčne mete, jagod, 300 g sirčka, 1 dl kisle smetane, sok 1/2 limone, 3 žlice sladkorja, 70 g masla, cimet, sladkor. Iz 250 g bele moke, 1 1/2 dl mlačne vode, ščepca soli, 2 žlic olja in žličke limoninega soka (po okusu) pripravimo vlečeno testo. Sol raztopimo v mlačni vodi (lahko tudi mineralni). Moko stresemo v skledo in z vodo in z malo olja zamesimo testo. Če želimo bolj krhko testo, dodamo limonin sok ali jabolčni kis. Testo gnetemo tako dolgo, da postane voljno, gladko in prožno, sicer se rado trga. Hlebček namažemo z oljem, ga damo v skledico in pokrijemo, da se ne zasuši, ko počiva. Počiva naj najmanj pol ure. Tudi to pripomore, da se testo lepše vleče. Testo razvaljamo na pomokanem prtu; nato nanj kanemo malo olja in ga razmažemo, potem pa testo še razvlečemo, kar se da na tenko. Vlečeno testo lahko tudi kupimo v listih. Pazimo, da ni preveč izsušeno. Če ga hranimo v hladilniku, ga zavijemo še v mokro krpo in spravimo v plastično vrečko, da se ne posuši. Z dišavnic osmukamo listke, ki jih operemo in drobno sesekljamo. Sirček gladko zmešamo s kislo smetano, z limoninim sokom in sladkorjem. Temu namazu primešamo sesekljane dišavni-ce. Pripravljeno vlečeno testo razvaljamo na pomokanem prtu in tenko razvlečemo. Namažemo ga z oljem in nadevom. Štrukelj zvijemo tako, da privzdignemo prt, potem ga zavijemo v moker prtič. V osoljeni vodi ga kuhamo 18 do 20 minut. Kuhanega previdno odvijemo in stresemo v $kledo. Prelijemo ga s topljenim maslom in potresemo s cimetom in sladkorjem. Na enak način lahko pripravimo slane pehtranove štruklje brez sladkorja, namesto s cimetom pa jih potresemo s parmezanom. Štruklje lahko pripravimo tudi brez sirčka, ki ga nadomestimo z dvema žlicama pšeničnega zdroba in dvema decilitroma kisle smetane, ki ji po želji primešamo eno jajce. Dušena jabolka z medom 8 jabolk, 50 g masla, 2 do 3 žlice medu, sok 1 limone, 2 dl sladke smetane. Neolupljena jabolka narežemo na krhlje in jih v plitvi posodi dušimo na maslu. Nato zmešamo med in limonin sok in prelijemo po nekoliko ohlajenih jabolkih. Jabolka obložimo s stepeno smetano, lahko jih po želji potresemo še z rozinami in z zmletimi orehi. Cešpljeva marmelada z malo sladkorja 10 kg češpelj, 1/2 do 1 kg sladkorja, 2 g cimeta, lupinica od 2 limon Iz poznih jesenskih in zelo zrelih češpelj odstranimo košči-ce, nato jih denemo v 2 do 3 plitve kozice in jih skuhamo na majhnem ognju v gosto kašo, ki ji nazadnje dodamo sladkor, cimet in limonino lupinico. Vse dobro premešamo in še pokuha-mo; ko je marmelada dovolj gosta, jo denemo v kozarce in jih za-vežemo. Čim manj sladkorja vzamemo, tem bolj mora biti marmelada gosta. Paprike v olju in kisu 150 do 200 paprik, 1/4 kg soli, 1/4 1 olja, 5 litrov kisa za vlaganje ali 1/4 1 kisove esence in 5 1 vode ter 1/4 kg sladkorja. 1/4 kg soli, 1/4 kg sladkorja, 1/4 1 olja, 1/4 1 kisove esence in 5 1 vode ali 5 1 kisa za vlaganje brez vode in esence denemo v večji lonec in zavremo. Medtem očistimo lepe zrele paprike, jim porežemo peclje, jih operemo in na cedilu odcedimo. Odcejene denemo v pripravljeno vrelo tekočino in kuhamo le tako dolgo, da spremenijo barvo in se kožica nagrbanči. Nato jih poberemo s penovko iz tekočine in denemo v kozarce. Ko so kuhane vse paprike, preostalo tekočino dobro prevremo in ohladimo. S hladno zalijemo vložene paprike in kozarce zapremo in shranimo. V 5 1 tekočine skuhamo lahko 150 do 200 paprik. Pet minut za lepši videz Osvežilne maske za vse tipe kož Hudo vroče poletje je bilo letos in tudi če niste bile na morju, je vaša koža potrebna osvežitve. Prijazna kozmetičarka Metka Krivic iz Zgoše pri Begunjah nam je dala kopico receptov za osvežilne maske za vse tipe kože. Pri vseh uporabimo kot osnovo skuto, ki ji dodamo naribani korenček ali jabolko ali rumenjak ali nekaj kapljic limone ali kumarični sok ali breskovo, marelično ali bananino kašo ali kvas ali sesekljan peteršilj. Skuto dobro pretlačimo dodamo zmiksano izbrano sadje ali zelenjavo, zmešamo in nanesemo na obraz. Čez katerokoli teh mask položimo vlažen obkladek (lahko namočen v kamilični čaj), tako da masko rahlo pritisnemo na obraz, da nam ne zdrsi. Na obrazu jo imejmo vsaj 20 minut oziroma tako dolgo, da se na obrazu posuši, nato jo umijemo z obraza / mlačno vodo. Modeli športnih jaken, kakršnih smo bili vajeni v tanj' nepremočljivih blagovih za v hribe, za kolesarjenje, prihajaj0 zdaj v volnenih velurjih kot jakne za v službo, kot toplo oblači za vsak dan. Dolga leta je bila takšna jakna v pozabi, letos pa J pravi modni izbruh. Ima velike žepe, v pasu se zavezuje z vrvic°> zapira z zadrgo, ramena so široka, prav tako rokavi. Presenečenj^ pa so tudi barve in blaga. Jakna, ki jo predstavljamo, je se^ltah0 nežnega koralno rdečega volnenega velurja, zelo modna pa tudi rumena ali v številnih rjavih tonih. Pri Suknu na Mohor) vem klancu v Kranju imajo celo paleto tega blaga že priPraVJ;aj nih za to jesen. Naš model nosi k jakni tudi bermuda hlače v karu, volnenem seveda, in svileno bluzo, podobne koralno rdeČ£ barve, kot jakna. Karkoli boste že izbirali, naj se barve ujemaj ■ Danes se v naših trgovinah že dobi blago, ki so pripravljena n lašč za kombinacije. ____ ŠPORTNO DRUŠTVO SAVA KRANJ BENEDIK0VA 12 IŠČEMO UGODNEGA PONUDNIKA ZA IZGRADNJO 4 TENIŠKIH IGRIŠČ, PREKRITIH Z UMETNO TRAVO V ŠPORTNEM PARKU V STRAŽIŠČU. PISNE PONUDBE POŠLJITE DO 20.9.1990 NA NASLOV ŠD SAVA, BENEDIKOVA 12, KRANJ AVTO S0LA ZŠAM VPISUJE V TEČAJ CESTNO-PROMETNI H PREDPISOV KRANJ: Delavski dom /vhod 6/, od. 12.00 do 16.00 ure, sobota od 8.00 do 10.00 ure ŠKOFJA LOKA: novi gasilski dom na Trati, od 8.00 do 12.00 ure in od 14.00 do 17.00 ure, sobota od 8 00 do 12.00 ure, telefon za obe šoli: 631-729 Praktićna vožnja na vozilih OPEL corsa in GOLF Klovn Novim učenostim naproti Ni se še popolnoma /danilo, ko sem zapustila hišo in vas ter se napotila tujim ljudem dokazoval svojo učenost. Če že moram peš v dolino, grem največkrat po gozdu, kjer dobim moči za nove preizkušnje. Narava je tudi tega marčnega jutra delovala kot poživilo, hrana praznini. Na jasi nad vasjo so me najprej pozdravile srne. Bile so nejevoljne, ker sem jih /motila pri zajtrku. Nekaj časa so me prav neumno gledale. Vsak pogled mi je očital: "Kaj ne veš, da ima pri jedi še pes raci mir, kaj šele jaz?" Nekaj časa smo se gledali kot ljubimci, ki ne morejo odvrniti oči drug od drugega. Premaknila sem se, Srnjad mi je pum i ga I a / zadki koz z robci v pozdrav. Tudi mene je začel objemati mračni gozd. Ptiči so že prenehali z. opevanjem in so izvajali že prave simfonije. Tesnoba me je kar zapustila. Okrog dreves sem "vozila" slalom, kot pravi Bitlner in listje je kar plesalo okrog. Naenkrat sem se zdrznila, kot da bi se znašla pred kuščarjem iz mezozoika. Selca so odpirala svoje žrelo in me vlekla vanj. Počutila sem se laki) osamljeno kot luna nad menoj, ki jc izgubila vse zvezde. Šele sedaj sem se spomnila, čemu sem zdaj tu! Da, videti hočejo mojo učenost! Jim že pokažem! Upočasnila sem korak. Začaranega gozda pa nisem več privabila na/a i Na avtobusni postaji in v avtobusu sem na prejšnji čar popolno ma pozabila. Vrnila se je tesnoba, ki me spremlja na vsakem tekmovanju. Ni mi vseeno, kakšna se pokažem pred ljudmi. V Kranju se nismo znašle najbolje, saj sla nam pred nosom od-peliala d\a avtobusa. Ker pa so bile /veze z Gorenjsko zelo pogoste, nismo zaradi tega zmočile niti enega robca. V Radovljici smo morale povprašati mimoidoče, da smo prispeli do šolskih vrat, Ogromna stavba \t samevala sredi polja kot repa. ki je patila / voza m je nihče ni pobral. Notranjost šole je bila od začetka kar grozna. Lahko bi preštela opeke! V ogromni avli je bilo zelo temno. Zvedavo sem prebirala oglasne deske Nič novega Medlem je prišlo še veliko učencev s cele (ioreniske Bilo nas je toliko, da so nas morali med tekmovanjem po-lakmii po šestih učilnicah. Dve šolski uri sta med pisaniem spisa mi nili kar prehitro. Na izbiro smo imeli dve lemi: Korenine mojega |e zika in Komu Matiček, Micka, hči župana, ki mu je slovenstvo mar, nista lAtna. (Prešeren - nagrobni spomenik Linhartu) Jaz sem mozgala kar prvi naslov. Občulek imam. da so mi še vejice kar dobro šle Sledila je pičla malica. Ob zanimivi Zupanovi Micki, ki je bila postavljena z osebami \ red med današnje ljudi, sem se pošteno na smejala, saj se je zgodba dogajala na kmetiji s kmečkim turizmom in je privabljala veliko tujcev. Tako je prišel še zadnji - zame najtežji del. V eni uri sem morala odgovoriti na trideset vprašani, ki so se nanašala na Linharta in razsvetljenstvo. Trideset dajev in nejev bi že postavila, vendar večina odgovorov je zahtevala dva, tri ali pa še več stavkov Vmes sem pa morala doka/ovali še svojo podkovanost v slovnici Kdo ne pozna priredja in podredja? Pftd pisanjem spisa so nas najprej zašifrirali. Upam pa, da bodo tudi služile svojemu namenu Zadovoljna sem odnesla pete iz linhartovega rojstnega kraja -Raclov Ijice. Ana Rovtar, K.a (1989/VU), Ofi PREŠERNOVE BRIGADE ŽELEZNIKI Fine line. dudet dic. Kakšen pa je tale stric'.' Ima hlače dopetače, neprestano nekaj skače. line line, dudeldic. Kakšen pa je tale stric? V cirkusu nastopa, mu prevelika je rdeča jopa. Fine line. dudel dic. Kdo je tale smešen stric? To je klovn, nam je znan. nikdar ni bolan. Kadar vse se mu smeji, nos mu kar preveč pordi. Mateja MohoriČ. 5« a OŠ Stane Žagar, Kranj Promet Prvič v novem okolju Nekega dne me je oče presenetil: "Urša, bi ti hodila na tečaj nemškega jezika?" Zamislila sem se. Med tujimi ljudmi sem namreč vedno bolj plahe narave. Čeprav sem za marsikatero stvar navdušena, pa me zmerom ustavi vprašanje: "Saj tam vendar nikogar ne poznam!" Zato sem tudi ob očetovem vprašanju začela tuhtati: " Res, rada bi se učila nemškega jezika. Ampak, kaj pa če mi ne bo všeč? Kaj, če se ne bom mogla privaditi?" Toda želja je bila močnejša in sem očetu lahko odgovorila že listi dolgo pričakovani da. Rekla sem mu: "Da, zelo bi rada hodila na ta tečaj. Ampak šla bom, če nekaj obljubiš!" "Obljubim," je dejal oče. Potem pa sem mu pojasnila: "Če mi ne bo všeč, bom nehala!" "Prav," se je strinjal oče. Potem pa ga je kar odneslo k telefonu. Prišel je dan, ko me je oče prvič in morda tokrat tudi zadnjič odpeljal na tečaj. Ko sem prišla pred razred, me je neka deklica vprašala: "Ti, a greš tudi ti na nemščino?" "Da," sem ji začudeno odgovorila. Deklica je veselo rekla: "Me veseli. Jaz sem Katka." Tudi jaz sem se ji predstavila. Tedaj pa so se odprla vrata razreda in iz njega se je vsula kopica predšolskih otrok. Tokrat sem prvič zagledala tovarišico. Bila je malo bolj zavaljena. Ko nas je zagledala, je prijazno rekla: "Kar naprej." Vstopili smo v razred. Usedla sem se v prazno klop, Katka pa za mano. Z zadovoljstvom sem ugotovila, da sem najstarejša. Tedaj sta vstopili še dve deklici. Katka se ju je na prvi pogled razveselila: "O! A vidve tudi!" Meni pa je potiho rekla: "To sta moji sestrični, Maruška in Ivka" "A," sem kar tako zinila. "Pridita sem!" ju je poklicala Katka. Maruška se je usedla k meni, Ivka pa se je v klopi pridružila Katki. Tovarišica je začela z uro. Najprej nam je razdelila knjige. Vsak otrok je dobil dve. Potem je rekla: "Sedaj odprite knjige na strani tri!" Tam smo zagledali ljudi, ki so sc predsta vljali. Oče je predstavljal hčerko, mati sina, babica vnuka, in dedek vnukinjo. Ko smo predelali to lekcijo, nam je tovarišica dala z nalogo z besedami: "Pa pridno fih delajte T Ker ura še vedno ni minila, smo tovarišici govorili vse mogoče stvari Tovarišica pa seje vsemu skupaj le smejala. Po končam uri smo zdivjali i/ ra /reda m /avpili: "Auf viedersehen!" K,i|ti tudi po/dravliali smo se tudi že naučili. Strah meje popolnoma minil. Menila sem, da mi bo na tečaju všeč in nisem se zmotila... Zunaj me je že čakal oče. "No, kako je bilo'.'" me je vprašal. "Kar v redu," sem mu odgovorila. "Vedel sem, da ti bo všeč," mi je nagajivo pomižiknil. "Zato sem ti tudi vse obljubil!" Potem sc je začel smejati. Tudi jaz sem se mu pridružila Se celo pot do doma sva se smejala. Med smehom pa sem ugotovila: "Res mi je všeč na tečaju!" I rška Hregar, 6a (19H9/90) OS STANE ZAGAK Vozniki pozor! AVTO SOLA AVTO MOTO DRUŠTVO KRANJ Koroška 53/d Avto šola AMD Kranj obvešča vse zainteresirane, da vpisujemo v tečaje: iz cestno-prometnih predpisov za A in B kategorijo in v tečaj iz prve pomoči, vsak dan od 7. do 19. ure, sobota od 7. do 12. ure na AVTO MOTO DRUŠTVU KRANJ, Koroška 53 d. Po končanem tečaju zagotavljamo takojšnje poučevanje praktični vožnji z vozili R5, AX, Z-101, Z-128. Kandidate z območja Radovljice in okolice obveščamo, se prične tečaj iz cestno prometnih predpisov 26. 9. I^"0^ 18. uri, v prostorih AMD Radovljica, Ljubljanska c. 19. • r'# jave za tečaj sprejemamo vsak torek in četrtek od 18. do ure, tudi po začetku tečaja. Cena tečaja je 220,00 din. Kandidati, ki imajo že opravljen tečaj, lahko plani rajo u praktičnih voženj vsak torek in četrtek od 18. do 19. ure navedenem naslovu. x Cena moto ure je 135,00 din. Kandidatom dajemo tudi m nost obročnega odplačevanja - kredit pod ugodnimi pogoj' po dogovoru. j AVTO SOLA AMD KR*1^ asi 5° Skozi našo vas pelje ovinkasta cesta Ob cesti na začetku va prometni znaki, ki omejujejo hitro vožnjo skozi vas H|lr^eVji-omejena na 40 kilometrov na uro. Nekateri vozniki ne up° ^ jo prometnih znakov in prehitro vozijo skozi vas. Ce pridrvt , se ljudje hitro umaknejo na varno K sreči že dolgo ni bilo °^,[0. če. Zadnja nesreča je bila lansko leto. Prevrnil se je os^bn' -z5t0' mobil. Malo po nesreči smo se mimo pripeljali mi. Očka je 1 pil iz avtomobila in šel pogledat ponesrečenca. Prosil je l.llU ' rt" mu malo pomagajo izvleči ranjenega mu/a lakrat se je P° $0 čenec prebudil. Povedal je, da se ne spominja kako |c|l>r|l0|rii^ nesreče, lakrat je že pripeljal rešilni avlo in ga odpeljal v JjjMl. septembra 1990 KRONIKA UREJA: HELENA JELOVČAN 13. STRAN (^S!15M©IEJIGLAS Strupi tudi med živili Trgovci bolj malo vedo o strupih ^ranj\ 7. septembra - Delovne organizacije, ki se ukvarjajo s Prodajo strupov, morajo po zveznem zakonu o strupih voditi evi-et|co, kje so nabavili in komu prodali strupe, ki po svojih last-n°stih in učinkih sodijo na prvo ali drugo listo strupov. Ko so sanitarni inšpektorji letos pregledali prostore, v katerih predam kmetijske zadruge prodajajo zaščitna rastlinska sredstva •n sredstva za uničevanje glodalcev in insektov, so ugotovili, a med 11 trgovinami le v dveh ustrezno vodijo evidenco do- aviteljev in kupcev, v ostalih pa je ne vodijo ali jo vodijo le st °" ^e ma'° prodajalcev tudi ve, kakšen bi bil pomen tovr- ne evidence in kaj pravzaprav pomenijo označbe strupov. ako pomanjkljivo je znanje o strupih, kaže tudi to, da so ce-v trgovinah, kjer delajo pregled dobaviteljev in kupcev . r"P°y, našli strupe z druge liste v istem prostoru, kjer so bi-' krmila za živino. Napako delajo tudi grosisti, t. i. prodajal-na ^jko. ki trgovinam prodajajo strupe (bajgon, fosfin papa), ki jih smejo uporabljati samo pooblaščene organizacije, od Pre8'edu seje pokazalo, da tudi vsi strupi, še posebno tisti Proizvajalcev iz drugih republik, niso označeni tako, kot *atiteva pravilnik. Inšpektorji so pregledali tudi posamezne preparate stru-P°v V prodajalnah Chemo in ugotovili, da so v prodaji tudi ruPi, ki sodijo v drugo ali tretjo skupino strupov (45-50-od- °tna natrijeva lužina, 19-20-odstotna solna kislina, disolvo ..'Odstotna žveplova kislina) in da se evidenca kupcev ne vo- • Se več: vse tri preparate je mogoče dobiti med čistilnimi Pastvi tudi v prodajalnah živil. . Problem so tudi preparati strupov, ki jim je potekel rok Janja. Kot pravijo prodajalci, jih sprejemajo nazaj samo Ji^'ZVaJalci strupov iz Slovenije, iz ostalih republik pa zelo nu Nerešeno je tudi vprašanje, kam z embalažo porablje-nih strupov. • C. Z. In * sPektorji menijo, da bi bilo treba prepovedati prodajo preParata disolvo v vseh trgovinah, katerih osnovna de-m"ost je prodaja živil. sfjnitarn' inšpektorji so pregledali II prostorov, kjer se ranjujejo strupi, in ugotovili, da jih povsem ustreza le .Vi v treh so odkrili manjše pomanjkljivosti, v dveh pa yne, da so v njih prepovedali prodajo strupov s prve in aruge liste. JjA sončni strani alp ponekod ni denarja niti za študije Spek ^°ka' septembra - Škofjeloški občinski sanitarni in-0re. . Je Pred približno dvema letoma dal vsem delovnim le^abnracijam (razen Termiki in RUŽV) nalogo, da do sep-sPir/a 'an' 'zrncr'J° koncentracije in količine snovi, ki jih PredI ° V zra^' ^sa podjetja so meritve opravila, nekatera v da v^anem roku, druga z zamudo, meritve pa so pokazale, Ljq ![0'Jj L°ki prekomerno onesnažujejo zrak LTH, Gradiš G0 ' . Pražarna kave, Jelovica, Mercator - klavnica in p0|-^nJska predilnica, v Železnikih Alples in Niko, v Zireh pa *atr 'n Klad'var in da gre pri teh organizacijah predvsem *a n' IrStC onesnaževanja - za prevelike doze organskih topil, pr^poračeno število trdih delcev (lesna industrija) in za ne-špek n° ."^stavljene šobe pri oljnih gorilnikih. Sanitarna in-la ur»!iaJ'm Je' Potc'ni koje zvedela za rezultate meritev, izda- le k ureditvene odločbe in jim predpisala rok, do kdaj bi mora- san°ncentracije in količine škodljivih snovi spraviti v predpi-natVi ?kv're- Večina onesnaževalcev je pripravila sanacijske načrt vanj ponekod pa se zatika, ker bi za preprečitev onesnaže- Za nekatere, n0yV^.l>r,Ur>«žane organizacije, je že plačilo strokovnih usta-(s,r'. 1 se ukvarjajo s predlogi za zmanjšanje onesnaževanja q0 lW* fakulteta, skupina SFPO, Zavod za socialno medici- higieno), velik zalogaj. sj^^Prav se razmere le počasi izboljšujejo, so v inšpekcij- cj z ,!U/hah zadovoljni že zato, ker so znani vsi onesnaževalci;.,. U- 'CCr sc nobeno podjetje ni pritožilo zoper ukrepe sa- •uiarn , . - —....... podjetje ... ,----------------r- — Itboi'* lnSPekcijc in ker podjetja že pripravljajo programe za ulJsanje razmer. • C. Z MAVRICA iffl'Hi MAVKICA Trtrm.tr, portj«^. m lmmm\ m Ukl fe I.fuV.m*. Hol^rm 1 Okoristite ugodnost v ^AVRici najesenicah-titova 93 nudimo 2A izdelke iz colorja 20 % POPUST NA GOTOVINO IN PLAČILOZ NAROČILNICO STANOVANJSKE ZADRUGE, na vse ostalo blago pa oo 10 % POPUST UB|ŠČITE NAS OD 3. - 17. SEPTEMBRA Inšpektorji pri frizerkah "Popoldne" ne strižejo za denar Kranj, 5. septembra - Sekcija frizerk pri Obrtnem združenju Kranj je na eni od sej izpostavila problem vse večjega razmaha šušmar-stva na področju frizerske dejavnosti in zahtevala, da inšpekcijske službe ustrezno ukrepajo. Inšpektorji so pred nedavnim pregledali, domove, kjer frizerke, ki nimajo obrtnega dovoljenja, opravljajo storitve občanom. Delo je bilo za inšpektorje zahtevno predvsem zato, ker gre za šušmarstvo na domu in ker nimajo posebnega pooblastila za pregled prostorov. Zakon namreč določa, da mora obrtnik (ne govori pa o tistih, ki delajo brez dovoljenja) dovoliti pristojnemu inšpektorju pregled delovnih (ne pa tudi stanovanjskih) prostorov. Inšpektorji so kljub temu ugotovili več nepravilnosti, med drugim tudi to, da imajo nekatere frizerke za nezakonito delo na domu opremljen poseben prostor oz. manjši salon. Večina frizerk se je zagovarjala, da strižejo le sorodnike in znance in sicer ne za denar, ampak kot uslugo. Inšpektorji jim kajpak niso dosti verjeli, marveč so jim izdali odločbe o prepovedi opravljanja frizerske dejavnosti in napisali predloge sodniku za prekrške. Gramoznice na Sorskem polju Jame bo treba zasuti Škofja Loka, 8. septembra - Škofjeloška urbanistična inšpekcija je lani posebej pregledala izkoriščanje mivke, gramoza in peska v občini in ugotovila, da je največ nedovoljenih tovrstnih posegov na območju krajevnih skupnosti Reteče in Sv. Duh. Lastnikom zemljišč iz KS Sv. Duh, ki imajo gramoznice na območju med železniškima tiroma, je na podlagi zakona o urejanju naselij (ta zahteva lokacijsko dovoljenje tudi za posege v prostor, ki trajno spreminjajo njegovo namensko rabo, ekološko ravnovesje v naravi ali krajinske značilnosti) izdala odločbe in jim predpisala, da morajo najkasneje v treh letih na lastne stroške zasuti gramoznice in "zemljišče vzpostaviti v prejšnje stanje". Podobno je ukrepala tudi proti "lastnikom" gramoznic v krajevni skupnosti Reteče. V urbanistični inšpekciji opozarjajo, da bo v primeru, če gramoznic ne bodo zasuli lastniki zemljišč, to primoran na njihov račun storiti kdo drug; pri tem pa se dobro zavedajo tudi težav, ki nastajajo pri prisilni izpolnitvi ukrepa. • C. Z. S SODIŠČA Sredi belega dne kradel Kranj, 7. septembra - Temeljno sodišče v Kranju je obsodilo 26-let-nega Enesa Bektica iz občine Zavidoviči na poldrugo leto zapora, ker je januarja letos v štirih dneh vlomil v pet stanovanj v Kranju in Tržiču in iz njih odnesel več zlatih predmetov, uri in nekaj zlatnine. Sodba je pravnomočna: Višje sodišče v Ljubljani je zavrnilo pritožbi obdolženca in javnega tožilca in potrdilo sodbo prvostopenjskega sodišča. Bektič je 12. januarja letos dopoldne, v času, ko so bili stanovalci v službi, vlomil v tri stanovanja v ulici Moše Pijade-ja v Kranju in sicer tako, da je vrata odklenil s posebnim vlomilskim glavnikom. Iz prvega je odnesel otroško zlato zapestnico in 200 dinarjev gotovine, iz drugega moško zapestno uro in iz tretjega več zlatih predmetov: zapestnico, verižico, ploščico, poročni prstan in obesek. Plen je bil očitno preskromen, zato se je za podobno "akcijo" odločil še čez štiri dni: iz stanovanja v Vrečkovi ulici v Kranju je odnesel uro, nekaj zlatnine in 350 dinarjev, iz stanovanja v devetem nadstropju stolpnice na Cankarjevi cesti v Tržiču pa zlatnino. Ko so Bektića odkrili, je preiskovalcem zatrjeval, da je predmete, ki so jih našli pri njem, kupil na "bolšjem trgu" v Ljubljani ali so mu jih poda- rili sorodniki, sosedje in prijatelji, vendar seje kmalu izkazalo, da vsi ti bolj malo vedo o domnevnih darilih in sploh o Bektiču. Temeljno sodišče v Kranju ga je za nadaljevano kaznivo dejanje velike tatvine obsodilo na poldrugo leto zapora ; vsem, ki jih je oškodoval, pa bo moral povrniti škodo. Ko se je sodišče odločalo o kazni, je kot olajševalne okoliščine upoštevalo, da Bektič doslej ni bil kaznovan in da je še mlad, med obteževalne pa je štelo, da so tovrstna kazniva dejanja in način, kako jih je storil, nevarna (oškodovanci trenutno niti ne opazijo, da so jim izginili predmeti), da je vlamljal dopoldne, ko so bili stanovalci na delu, da je poskušal zakriti sledi tudi s tem, da je za sabo zaklepal vrata, in da si je za svoje "delovanje" izbral kraje zunaj Ljubljane. vezenine bled Tovarna čipk, vezenin in konfekcije Bled p.o. Delavski svet podjetja VEZENINE Bled razpisuje prosta dela in naloge DIREKTORJA PODJETJA Poleg splošnih pogojev mora kandidat izpolnjevati še naslednje pogoje: - da ima VII. st. strok, izobrazbe ekonomske, tekstilne ali druge smeri, - da ima 5 let izkušenj na vodilnih ali vodstvenih delih ter da je bil pri opravljanju teh del uspešen, da aktivno obvlada vsaj en tuj jezik Vsak kandidat mora predložiti tudi program razvoja podjetja in svojega dela. Ponudbe z dokazili o izpolnjevanju pogojev naj kandidati pošljejo v roku 15 dni na naslov: VI/I NINE Bled p.o. Kadrovsko splošni sektor (prijava na razpis) Kaiuhova c. I 64260 Bled Kandidate bomo o izbiri obvestili v 30 dneh po končanem roku za zbiranje prijav. Roparji Oboroženi ropi, ki sodijo med najhujša kazniva dejanja, so bili do nedavnega pri nas nekaj izjemnega in tako redki, da so se celo najvišji predstavniki slovenske policije in oblasti hvalili s tem, da so tovrstni ropi značilni predvsem za (ne-so-cialistične) države izobilja. Nekoliko idealistično obarvana varnostna podoba Slovenije se je začela kaziti z "gorenjsko, serijo" oboroženih ropov (oropanje poštarja v H rastju, banke na Planini in v Šenčurju), precej pa so jo popačili še zadnji dogodki v Ljubljani in Mariboru: oborožen rop poslovalnice Ljubljanske banke v Savskem naselju v Ljubljani, v katerem sta maskirana roparja, fant in dekle, z orožjem prisilila bančne delavce in štiri občane, da so legli na tla, in odnesla 200 tisoč dinarjev: rop pošte na Teznem pri Mariboru, kjer je eden od treh mladeničev grozil s pištolo, druga dva pa sta si napolnila žepe s 60 tisoč dinarji, in nenazadnje roparski napad sredi Ljubljane (na Miklošičevi cesti) na honorarnega sodelavca kluba Maksa Perca, kije nosil kasete z denarjem v nočni trezor poslovalnice Službe družbenega knjigovodstva. Enemu dejstvu, da pri nas narašča število oboroženih ropov, je treba dodati še drugo: prenašanje, prevažanje in varovanje denarja je še na nizki strokovni in varnostni ravni. Čeprav v svetu že obstajajo posebni kovčki, opremljeni z alarmnimi napravami in napravami, ki s posebno tekočino zaznamujejo denar, pa torbe, ki se priklenejo na roko. pri nas še vedno videvamo razne kurirje in uslužbence, ki nosijo kasete z denarjem v navadnih plastičnih vrečkah ali tako. da morebitnemu roparju ne bi bilo težko izbrati "žrtve". Dobri poznavalci varnostnih razmer pravijo, da bi tudi pošte in banke še lahko izboljšale varovanje denarja (in zaposlenih); veliko pa bi k temu pripomogle tudi zavarovalnice, če bi pri sklepanju premoženjskih zavarovanj s primernimi popusti pri premijah spodbujale podjetja in posameznike k uvajanju, dopolnjevanju ir posodabljanju varnostnih naprav. • C. Zaplotnik NESREČE Skala na tirih Jesenice, 5. septembra - Graditelji avtomobilske ceste od Karavanškega predora do Vrbe so bili pri delu pri Kočni premalo pazljivi in se jim je skala, velika šest kubičnih metrov, skotalila po strmini in se ustavila trideset metrov nižje na železniških tirih, v bližini postajališča Kočna. Vzdrževalci Železniškega gospodarstva Ljubljana so skalo sicer hitro razbili in jo odstranili s tirov ter nato zamenjali še dvajset metrov poškodovanih železniških tirov, vendar je bila povezava med Jesenicami in Novo Gorico kljub temu prekinjena za dobri dve uri. S puško prek meje Jesenice, L septembra - Ko so na jeseniški postaji pregledovali prtljago 37-letna Abdurahmana Z. iz Bujanovca in 31-letnega Irfana A. iz Vršca, ki sta z vlakom potovala na relaciji Dortmund - Reka, so postali pozorni na kopico vrečk, prelep/jenih z lepilnim trakom. Pri natančnejšem pregledu so v eni od vrečk našli avtomatsko puško MP-500, kalibra 9 milimetrov, dva okvirja in 62 nabojev, vse skupaj zasegli in za oba potnika napisali kazensko prijavo. Našli kosti Povije, 9. septembra - Miličniki so v nedeljo dobili sporočilo, da so v bližini lovske koče na Mali Polani pod Storžičem našli človeške kosti oz. dele človeškega okostja. Komisija UNZ je skupaj z gorskimi reševalci podrobno pregledala območje in našla še eno kost, za katero pa ni mogoče brez strokovne analize trditi, da je človeška. Kosti bodo dali v nadaljnjo preiskavo, ki naj bi odgovorila na vprašanje, ali gre za kosti koga od pogrešanih. Na območju tržiške postaje milice pogrešajo dva: enega od 1. oktobra lani. drugega pa od 13. septembra lani. Nezgoda pri delu Jesenice, 9. septembra - 32-letni Raif Kerich. delavec jeseniške Železarne, sije pri delu v nočni izmeni opekel roko. S posebno "pištolo" je rezal talino, nenadoma pa je iz nepojasnjenega razloga iz nje bruhnil ogenj, kije najprej zajel delavčevo rokavico, nato pa opekel tudi delavca. Prehitro v ovinek Gozd Martuljek, 6. septembra - 3 7-letni Edvard Šunko z Jesenic je v četrtek ob dveh ponoči vozil osebni avtomobil po cesti od Kranjske Gore proti Gozd Martuljku. V desnem ovinku je avto zaradi prevelike hitrosti zaneslo s ceste, nato pa je trčilo v travnati nasip in obstalo v grmičevju. Za voznika, ki se je v nesreči huje poškodoval, so odredili preskus alkoholiziranosti, prav tako pa se je huje poškodovala sopotnica Alenka Slanovic z Jesenic. Čez cesto v smrt Radovljica, 7. septembra - 79-letni Alojz Dobida iz Vrbenj pri Radovljici jc v petek dopoldne s kolesom ob sebi prečkal magistralno cesto v bližini bencinske črpalke v trenutku, ko jc po cesti z leške smeri pripeljal z avtom Walter Buhm iz ZRN. Čeprav je zaviral, nesreče ni mogel preprečiti in je Dobido zbil na bližnji travnik. Zdravnica, kije prišla na kraj nesreče, je lahko ugotovila samo smrt. S kolesom po magistralni cesti Log, 6. septembra - 12-letni J. D. iz Gozda Martuljka se je z dirkalnim kolesom peljal po magistralni cesti in v križišču zavijal za Log, ne da bi se pri tem prepričal, ali lahko to varno stori in ne da bi oviral vozila iz nasprotne smeri. Čez cesto je zapeljal v trenutku, ko je po vozišču nripeljal s kombiniranim vozilom 37-letni Zlatko-Branko Jerala iz Škoj/e Loke. Ko je skušal preprečiti nesrečo, je zapeljal s ceste, trčil v drevo in se nato prevračal po nasipu Med prevračanjem sta iz vozila padla voznik Jerala, ki se jc huje poškodoval, in štiri leta stara sopotnica L.J., ki je utrpela lažje poškodbe. Avto je kolesarja sicer zbil po cesti, vendar jo je odnesel brez poškodb. Ko je videl, kaj je povzročil, jc odšel s kraja nezgode, vendar so ga kasneje izsledili v gozdu. Gorenjska območna skupnost Kranj svetuje Varno in zavarovani Na nesreče in nezgode neradi mislimo, še posebej pa nas prizadenejo, kadar se zgodijo otrokom. V takšnih primerih pa je mogoče posledice vsaj delno gmotno omiliti z nezgodnim zavarovanjem. Tudi letos je Zavarovalnica Triglav poskrbela, da se tudi v tem šolskem letu učenci lahko nezgodno zavarujejo pod zelo ugodnimi pogoji. Novost tega zavarovanja pa je letos tudi zavarovanje otrok v vrtcih. Nezgodno zavarovanje šolske mladine je že od nekdaj pri Zavarovalnici Triglav najcenejša oblika nezgodnega zavarovanja in v primeru nezgod popolnoma ustreza zavarovalni zaščiti otrok v vrtcih, učencev, dijakov in študentov. Premije so nizke, jamstvo široko in izplačila so hitra. Najpomembneje pa je, da Zavarovalnica Triglav nudi gmotno pomoč takrat, ko jo v nesreči, ki nas je prizadela, najbolj potrebujemo. Zato ni čudno, da v gorenjskih šolah tovrstno zavarovanje dobro poznajo. Tako rekoč ni šole, ki takšnega zavarovanja ne bi sklenila. S tovrstnim zavarovanjem pa Zavarovalnica Triglav želi tudi doseči, da že mladi spoznajo namen nezgodnega zavarovanja, in jih prepričati, da je le z nezgodnim zavarovanjem moč ublažiti posledice in da nezgodno zavarovanje lahko samo koristi. Z majhno premijo, ki jo je treba plačati na začetku šolskega leta, so malčki v vrtcih, učenci, dijaki v šolo in študentje v šolah zavarovani celo šolsko leto in rudi med počitnicami, ne glede na to, kje se jim pripeti nezgoda; doma ali v šoli oziroma v vrtcu. Učenci in otroci v vrtcih so zavarovani za primer trajne invalidnosti, smrti v nezgodi in dobijo dnevno odškodnino za vsak "izgubljeni" dan v šoli. Premija, vplačana na začetku šolskega leta pomeni, da so zavarovani celo šolsko leto. In za to zavarovanje Zavarovalnica Triglav nudi najugodnejše pogoje; tako glede plačila premije, višine zavarovanih vsot m obsega jamstva zavarovanih nevarnosti. Letos Zavarovalnica Triglav pri tovrstnem zavarovanju daje na izbiro tri različne letne premije in sicer 100, 200 ali 300 dinarjev. Čeprav so učenci, ki so se lani že rudi zavarovali, še vedno nezgodno zavarovani do konca oktobra, pa velja z odločitvijo o novem zavarovanju vseeno malce pohiteti. Lanski zavarovalni pogoji so namreč zaradi inflacije precej manj ugodni. Še posebej pa velja pohiteti z zavarovanjem učencev, ki so letos prvič prestopili šolski prag. Le-ti namreč še niso bili zavarovani. Zato razmislite, za katero premijo se boste odločili. V Zavarovalnici Triglav se strinjajo, da je na začetku šolskega leta (in zdaj, ko je čas ozimnice) na "družinske blagajne največji pritisk", vendar navsezadnje letne premije niso tako velike, če vemo, da znesek za celoletno zavarovalno premijo znaša toliko, kot potem znaša dnevna odškodnina, ki jo učenec dobi, za vsak "izgubljeni" dan zaradi nezgode. Kako razširjeno je nezgodno zavarovanje učencev, dijakov in študentov na Gorenjskem nenazadnje pove podatek, da je bilo v minulem koledarskem letu zavarovanih na Gorenjskem okrog 80 odstotkov vseh učencev, dijakov in študentov. Bilo pa je lani na Gorenjskem pet smrtnih primerov, 31 hujših-težkih telesnih poškodb (invalidnost) in 930 primerov takšnih nezgod, ko je Zavarovalnica Triglav izplačala tako imenovane dnevne odškodnine. Tudi šolsko in nezgodno zavarovanje v vrtcih zato, KER ŽIVLJENJE POTREBUJE VARNOST! septifflfeeffO kodeljevo-ljubljarta od 7* do 23« septembra 1990 Priložnost za dober nakup na stojnicah, hkrati pa obilo zabave vsak dan od 10. do 23. ure. Veselo bo tudi za otroke: otroški vrtec, pravljičarji, lutkarji, zabaviščni park... Žrebanje vstopnic za bogate nagrade, med njimi tudi avto. p= zavarovalna skupnost triglav COnrNJSKA OBMOl NA SKUPNOST GRADITE? Inles je eden največjih proizvajalcev stavbnega pohištva v Jugoslaviji. Dolgoletna tradicija, celotna ponudba, visoka kakovost in konkurenčne cene so naše jamstvo. Naša standardna ponudba zajema: • INO-M okna, balkonska vrata in fiksne stene (nestekljena, zastekljena z dvojnim ali s trojnim izolacijskim steklom) • INO-M drsna balkonska vrata (panoramska) • GN gibljiva polkna • IROS izolacijske omarice z roleto • strešna okna • zaščitne mreže proti insektom • vezana sobna vrata (surova, furnirana m finalizirana) • masivna sobna vrata (lužena in lakirana) • vhodna in garažna vrata sendvič konstrukcije • masivna vhodna in garažna vrata Gradite z nami! ® inles Industrija stavbnega pohištva 61310 Ririnica. Prodano skladišče, Kolodvorska 22 tel (061)861-212 • dvižna garažna vrata z daljinskim upravljanjem • okvirje nadsvetlob in stranskih svetlob za vhodna vrata • stropne, zložljive stopnice • spojne in zaključne letve ter okenske police iz masivnega lesa Po posebnem dogovoru in naročilu izdobavljamo: • INO-M okna, balkonska vrata in fiksne stene različnih oblik (obla, polkrožna, trikotna, ...) m raznih dimenzij (po želji) • okrasne lesene mreže za okna, balkonska vrata m fiksne stene (prečke, šprosne) in sicer montažne ali vgrajene Svetujemo vam, da nas obiščete in da se prepričate v našo kakovost in cene. Direktne informacije lahko dobite tudi po telefonu: (061) 861-212. Če ste zainteresirani za našo ponudbo, pišite nam. Poslali vam bomo prospekte! NASVIDENJE V RIBNICI septembra 1990 MALI OGLASI 15. STRAN GLAS Mali oglasi motorji ----KOLESA @ 27-960 ^CestaJLfl 16 ftgggATI STROJI Ln^ Prodam dobro ohranjen u2fi: *BAJN Pettinger mex s»2™' Šenčur Sili. 13223 ST°RnrV^v enoredni PLETILNI Šmi^TJ D°P'eta. Cena 5.700,00 din. rfl^a2,Kranj-Čirče 13233 plin, 2 elektrika). 13245 VIDEOREKORDER Elin, Cena 4 500,00 din. 13251 JTiesece dopoldan D^°NlK °dam kombiniran STE" cik?9?) rabljeno termoakumula-S^PJ^Č. 2 kW. « 26-944 13246 ^cnT! barvni ™ Gorenje, ekran ]gor'daljinsko upravljanje, letnik tnile ^nVlDEOREKORDERJEM, le-»7n I,89' Cena 7.300.00 din. ^!ZL__13252 »°in8n barvni ~™ 'skra Horizont. ^°046 13257 ock "j" olvALNI STROJ Overlo-jna' *-'Qelni. 4-nitni, star 1 leto, •2r»Pf8ff- c ena 8.500,00 din. jf^j22__ _13258 cfim SILOREZNICO z nizkim itiani!m koritom ali zamenjam za 0oi;SO; Peter Cajhen, Pšata 24, ^£!lMubjjam^_13259 ?v0fLNJ STROJ in AVTORADIO z fr^l^prodam. «37-814 13280 r^^RACUNALNIK Commodo-■••333-488_13302 °"prodam ŠIVALNI STROJ. _13304 '^"oprodam PEČ kiperbusch, r?na dve leti «21-612 13313 U r3b| RAZPRODAJA V SEPTEMBRU JAJICE 40 din ^RMUDA 100 din *?AICE 100 din SjtoBENI ^gTERIAL DeP!^ smrekove in hrastove HLO 0^iZ°_13176 % c^n° Prodam troja VRATA, šir. Ma|0 ' s Podboiem, bukov furnir Pj^jpominčeva 23, Kranj jj^fibukove PLOHE «45 263 flradivPE ZB sne9- 28 kosov in Hari 0 BARAKO, z elektro NEMŠČINA ZA ZAČETNIKE - 30- urni tečaj za odrasle ob petkih in sobotah Inf. po tel. 622-942, Kon. ugodno prodam. 13291 POSESTI JLJENO_ %C ■ Loki se ie 'z9ubtl ve,ik. ,eP ' s,yo rjav, s črnimi programi kar,nlavo ovratnico. Najditelja ča '620 234 13239 ^Pipa"1 'e *«leno-rdeča Kraljeva *3l okol|ci Čirč Nagrada! JELKI ^ciia*!drobni KROMPIR Infor S J8na®42 944. zjutraj al, /ve Prodam 120 litrski BOJLER za centralno kurjavo, 3 kose hladno valjane PLOČEVINE, deb 3 mm, 13250 dim 100 x 200 cm, ELEKTROMO - TOR za pralni stroj Gorenje in ter pmoakumulacijsko PEČ. 4 kW. Na slov v oglasnem oddelku 13225 Prodam PRALNI STROJ, za 550.00 din, TELEFON Eta 86, za 1 250.00 din in otroški VOZIČEK Chicco, za 450,00 din. Tončka Dežmana 4, stan 43. Kranj 13314 $44 St„ bni KROMPIR za kr S2ar,e Kuralt, Žabnica 49, 13311 Prodam industrijski ŠIVALNI STROJ CONSEVV z avtomatskim odrezom niti * 51 056 12951 Išč daa Pooou? Pos'ovno tajnico in administratorko. žr»an Sredrija ali višja izobrazba ekonomske smeri, aktivno 5tv0|e an9leškega jezika; delo na računalniku, knjigovod- 064/621-670 vsak dan. razen nedelje, od 9 ^797'anok GUMI VOZ 13221 faA^Q I tc i 1?-----_ fra ^§Lo ^f"!." kuP'm "*«HJivo o. Si 13278 STAN.OPREMA Prodam slan OMARI in POSTELJI Zlato polje 14/a, Kranj 13242 iS ^doi?CEL0 v okolici Kra ^06l?"vl|'ce. kupim Ponudbe J 1W> 872, zvečer — 13307 Prodam dva « 34 772 FOTELJA In MIZO 13274 Prodam itiri GARDEROBNE OMA RE Dolenčeva pot 3, Kranj Kokri ca 13275 okoli V k «drj Prodam KAVČ Cena 200 DEM i dva FOTELJA ■620 021 13279 n>i|i imuni cca 100 opom z večjimi vo opisom oddajte na *lek Šifra GLAS STANOVANJA Nujno najamem STANOVANJE v Bistrici ali Tržiču Šifra ZELO NUJNO 13159 Zdravi, mlajši upokojenki, nudim STANOVANJE v Sp. Bitnjah - nova hiša. Informacije na «43-016 13270 Prodam Tomos AVTO MATI K, nov, 15 odstotkov ceneje. Zg. Gorje 20 Ugodno prodam 1 leto star Tomos AVTOMATIK, z litimi platišči in dodatno opremo, metalno modre barve Informacije na « 75-918 KAVVASSAKI GPZ 750 Uni - Trak, letnik 1984, prodam ali zamenjam za osebni avto. Bojan Stanko, Nemški rovt 27, Boh. Bistrica, «721-176_13266 JAVVO 350, letnik 1986 in kitarski OJAČEVALEC z zvočno skrinjo, 100 W, prodam ali zamenjam za Tomos Avtomatik oziroma 126 P. Plesec, 25-461, int. 232, dopoldan Prodam novo VESPO 150 Piayyo. Informacije na « 51-175 13277 Prodam gorsko KOLO z opremo. « 35 223_13282 Tomos AVTOMATIK, sive barve, dobro ohranjen, star 3 leta, zelo malo vožen - samo poleti, ugodno prodam. Tavčar, Poljane 57 13290 OBVESTILA ELEKTRO SERVIS - popravilo ma-lih gospodinjskih aparatov in električnega ročnega orodja, napeljevanje nove elektroinstalacije ali obnovim staro. Huje 19, Kranj, i « 37-427 _9668 TV - VIDEO, HI-FI SERVIS, hitro in kvalitetno. Informacije na « 39-886 SE PRIPOROČAMO! 12463 Nudim vam IZKOP krompirja z lastnimi stroji. Informacije na « 49-324, po 20. uri_13298 SAVNA KLUB - za Globusom, obvešča, da pričenja sezono 15. 9. 1990, vsak dan, razen ponedeljka, od 18 do 22. ure. V torek samo za ženske! Nudimo savno, solarij, masažo! Sprejemamo naročila za letne karte PRISRČNO VABUE-Nl! «21-927_13301 OSTALO_ Prodam 60-litrski KOTEL za žga-njekuho, nov, domače izdelave. Velesovska 26, Šenčur 13237 Prodam RISALNO DESKO na sto-jalu, velikost A-1, Reiss - Kordinat. «721-030_13243 Zelo ugodno prodam žensko JAKNO domači zajec, skoraj nova, štev. 40 - 42. «41 690 13254 VOZILA Prodam zadnji desni BLATNIK za Ford Escort, letnik 1976. «64-286 _13042 Poceni prodam CITROEN BX TRS, star 5 let. Božič, Zgoša 24/f, Begu-nje, « 73-349_13110 Prodam Z 128, 1. registracija oktobra 1987, prevoženih 17.000 km. «66-148 13136 Prodam novejšo HIŠO v bližini Kranja « 70 724 13289 RAZNO PRODAM IfiMHMMM Cankarjeva 4, Kranj, tel.24-787 INTERSHOP GALERIJA Odprto neprekinjeno od 9. do 19. ure, sobota od 9. do 13. ure. Prodam GOLF JX diesel, letnik 1986 «82-825_13165 Prodam LADO 1300, letnik 1985, registrirana do junija 1991. « 75-967_13226 Prodam AUDI 80 L, po delih, motor v odličnem stanju in motorno ŽAGO Husqarna 266, malo rabljena. Jože Hafner, Lom 88 n.h., Tržič Prodam DIJANO, letnik 1981. « 36 092_ Prodam NSU, tip 110, vozen, neregistriran. Irena Robnik, BI. Dobrava 40 13228 Prodam JUGO 55 Skala, letnik 1988. Cena po dogovoru. «84-232 _13230 Prodam GOLF, letnik 1977, dobro ohranjen. « 78-946_13231 Prodam TOVORNI AVTO Hano mag Galetova 3, Kranj - Kokrica Prodam Ž 750 letnik 1980. «50-014, od 16. ure dalje 13235 Prodam VW 1200, starejši letnik, neregistriran, vozen. « 41 -090 _13236 Ugodno prodam FIAT 126 P, letnik 1979, registriran do maja 1991. Stefe, C. 26. julija 20, Naklo 13238 Prodam v celoti obnovljeno Z 750, za 1.800 DEM. Ogled popoldan. Metka Mihelič, C. v Vintgar 8, Bled Prodam Z 750, ohranjena. Andrej Pančur, Ul. Franceta Barleta 15, Cerklje_13249 Prodam 126 P, letnik 1981. Belca 23, Mojstrana 13256 Z 101, 1.300 ccm, Mediteran, letnik 1979, prodam. «81 618 13260 Prodam Z 126 P 650, letnik 1978, registrirana do 30 8 1991 Cena po dogovoru. Informacije na «83 450 13261 Prodam Z 750, letnik 1977, registrirana do marca 1991. Cena 5.000,00 din. «39-328_13262 Ž 750\ letnik 1979, prodam «50 521 _13263 Prodam dobro ohranjen R 20 TL Informacije na «84 672, po 15. uri ali osebno: Titova 63, stan 22. Jesenice 13264 Prodam R 4 GTL, letnik 1985. Ogled popoldan, od 15.30 do 17 30 Baškovč, Cankarjeva 20, Ra dovljica 13268 JUGO 60, star 6 mesecev, z alumi nijastimi platišči, prodam «73-640_13281 Prodam R 5, letnik december 1987 «27 414_13283 Prodam Z 101 GT 55, letnik 1984, prevoženih 40.000 km «66 841 Prodam GOLF JGL, letnik 1982, lita platišča, ohranjen Horvat. Detelji ca 1, Tržič_13287 Poceni prodam 128 P, starejši le tnik, registriran, dobro ohranjen. Cena 9 000,00 din. « 57 688 13288 Prodam 126 P, letnik 1978, vozen, neregistriran. « 75 565, po 18. uri Prodam JUGO 45. letnik januar 1988 Simon Eržen, Kamna gorica 24 _ 13296 Prodam JUGO 45 AX, letnik 1967 ter moped AVTOMATIK «633 836 13297 Poceni prodam AUDI 100 GL, letnik 1978, GLASBENI STOLP, PISALNI STROJ in nov SINTEZAY-ZER Casio. Slavko Bevc, Kamna gorica 44, « 79-678_13310 GOLF, letnik 1977, redno vzdrževan, prodam. « 34-156 13312 Prodam VW 1200, letnik 1976. Ogled po 16. uri. Zlato polje 14/a, Kranj_13315 JUGO 45 EX, letnik 1987, ugodno prodam. «22-048_13317 ZAPOSLITVE Sprejmem DELO na dom - tipkanje, pakiranje, sestavljanje ipd. Ši-fra: USPEŠNO_12898 Prijetno, mlado dekle išče REDNO ZAPOSLITEV. Šifra: NATAKARICA _12899 Iščem DELO na domu - sestavljanje, leplenje, šivanje in pakiranje. Možnost postavitve večjega stro-ja. «51-787_13229 STREŽNO OSEBJE zaposlimo. « 77-458_13247 Sprejmemo kakršnokoli DELO na dom. «42-723 13255 Honorarno ali redno zaposlimo POTNIKE za območje Slovenije. Šifra: ŠIROK ASORTIMAN 13267 Računovodkinja, mlajša upokojenka, nudi FINANČNE in ADMINISTRATIVNE storitve. Informacije na «75-424 13292 Na področju zastopstva honorarno ZAPOSLIMO študente in vse ostale, ki jim delo ni odveč. Po poteku poskusne dobe, možna redna zaposlitev. Pisne ponudbe, s kratkim življenjepisom, oddajte na oglasni oddelek. Šifra: Z DELOM DO USPEHA 13300 Če imate dovolj prostega časa ali ste brez zaposlitve, poskusite kot ZASTOPNIK DZS. Tedenska izplačila provizije! Lastni prevoz zaželen. «75-954 13308 FLORIDA 1.4, letnik 1989, registri rana do avgusta 1991, prodam. Su ceva 5, Kranj Pnmskovo, «26 849 12825 l i sioriii M)! NEKA)ZASi NE bo VAM ZAL! 0 a r d d r a < i summUi i: w»< Prodam R 4 TLS. letnik 1983. regi striran do aprila 1991 «69 901, popoldan__13303 Ugodno prodam malo voženo Z 101, letnik 1985, z avtoradiem in vlečno kljuko « 26 898, popoldan NEMŠČINA ZA UČENCE IN DIJAKE - 80-urni celoletni tečaj za začetnike (med tednom ali ob sobotah) Inf. po tel. 622-942, Kon. ŽIVALI Razprodajam 10 mesecev stare KOKOŠI nesnice in KOKOŠI za zakol. Cegelnica 1, Naklo, « 48-648 _12993 Rjave JARKICE ter manjše in večje PRAŠIČE, prodam. Stanonik, Log 9, Škofja Loka_13184 Starejšega KONJA, težkega 500 kg, GOLOBE pavčke in 21-eolski KOMAT, prodam. « 620 797 _13222 Prodam 10 dni starega črno-bele ga BIKCA. Jezerska c. 43, Kranj _' 13232 Prodam PETELINE, čistokrvne, ita-lijanske. « 69 453, zvečer 13265 Prodam TELICO simentalko. breja 8 mesecev. Marija Ažman, Dvor ska vas 15, Begunje 13269 Prodam 6 mesecev starega ŽRE BETA. Justin, Doslovce 18, Žirov niča_13299 Prodam jalovo KRAVO za meso, težka 450 kg «66-913 13316 e eCcee&jeia etos Sporočamo žalostno vest, da nas je v 73. letu starosti zapustil naš dragi mož, ata in stari ata JOŽE KEPIC Od njega se bomo poslovili v torek, 11. avgusta 1990, ob 16. uri na pokopališču v Cerkljah na Gorenjskem. Do pogreba leži v mrliški vežici v Cerkljah. ŽALUJOČI: žena Marija, sinovi Jože ter Ivan, Milan, Viktor in hčerka Anica z družinami Zg. Brnik ZAHVALA Ob smrti naše drage mame, babice, prababice, tašče in tete HELENE JENKO roj. Novak V dneh, ko je naša srca zagrnila črna žalost, so nam v veliko pomoč vse tolažilne besede, misli, stiski rok in cvetje, ki ste ga darovali dragi mami. Za vse to se zahvaljujemo sorodnikom, sosedom, prijateljem in znancem. Prisrčna hvala g. župniku za duhovno tolažbo v vseh letih njene bolezni in za lepo opravljeno pogrebno mašo. Hvala tudi pevcem iz Nakla za zapete žalostinke na njeni zadnji poti. Posebej smo dolžni zahvalo dr. Stenšakovi za dolgoletno zdravljenje in vso dobroto, ki jo je izkazovala naši mami. Vsem in vsakemu posebej še enkrat hvala! VSI NJENI Praše, 2. septembra 1990 ZAHVALA Ob smrti naše drage mame, babice, sestre, tete in tašče ANGELE KOTNIK roj. Pušavec se iskreno zahvaljujemo sorodnikom, dobrim sosedom, prijateljem in znancem za nesebično pomoč ob njeni bolezni. Hvala za izrečeno ustno in pisno sožalje, podarjeno cvetje ter spremstvo na njeni zadnji poti. Posebna zahvala dr. Beleharju, dežurni službi Kranj, patronažni službi Kranj in Kliničnemu centru Ljubjana. Zahvaljujemo se tudi Pavli Korošec za pomoč ob mamini smrti. Hvala g. kaplanu iz Cerkelj za opravljen cerkveni obred in besede slovesa ter pevcem zbora Davorina Jenka za zapete žalostinke na grobu in v cerkvi. Vsem še enkrat hvala! ŽALUJOČI: Vsi njeni Dvorje, avgusta 1990 Eno leto je minilo, kar zapustil si nas Ti, srce naše pa sameva, in solza se ne posuši. V SPOMIN STANETU PAPLERJU Življenja pot Ti bila s trnom je postlana po njej si hodil Ti, a trnje Ti usekalo je rano, kateri podlegel si. Zdaj v grobu mirno spiš, srce se naše žalosti, ker med nami ni več koraka, katerega si hodil Ti. Hvala vsem, ki mu nosite cvetje in sveče na njegov prerani grob. ŽALUJOČI: Vsi njegovi Sp. Besnica, 11. septembra 1990 ZAHVALA Ob smrti naše drage TONČKE ŠTURM roj. Pogačnik se najlepše zahvaljujemo sorodnikom, prijateljem in znancem, vsem, ki ste nam izrekli pisna in ustna sožalja, drago pokojnico pospremili k počitku in ji poklonili cvetje. Posebna zahvala kolektivu Iskra Kibernetika — Podjetje RTC članom Smučarskega kluba Alpetour, dr. Bavdku za dolgoletno zdravljenje, stanovalcem Sorlijeve 14 in 16, organizaciji ZB Vodovodni stolp, g. kaplanu in pevcem. Vsem skupaj še enkrat hvala! VSI NJENI! Kranj, 3. septembra 1990 REPORTAŽA, OGLASI SENIČNO Čeprav le streljaj od Golnika na tržiško stran in dobrih deset minut vožnje z avtom iz Kranja, je vas Senično ravno toliko od rok, da je ljudje, razen okoličanov, ne poznajo niti po imenu. Naselje leži ob vznožju Kriške gore. poleg ceste Golnik - Križe, na nadmorski višini 530 metrov. Teren je gričevnat, vas pa postavljena na zavet ni in prisojni legi, zato je lam vedno topleje kot spodaj na kriškem polju. Nad vasjo je nekaj potočkov, še več je podzemnih tokov, vas pa ima tako tudi dovolj vode za lasten vodovod, po katerem teče zelo dobra pitna voda izpod Kriške gore. Zemlja je kamnita, polja je malo. prevladujejo travniki in pašniki, pobočja nad vasjo so porasla z gozdom. Kriška gora in nebo nad njim sta zaradi ugodnih zračnih tokov dobro znana okoliškim zmajar-jem in padalcem, pristajajo pa največkrat prav v neposredni bližini vasi. Ta se je v zadnjem času precej povečala, saj je na pobočju nad starim delom vasi zraslo novo naselje. Prebivalstvo se je tako tudi pomnožilo in vas je zato pred nekaj dnevi dobila tudi lastno trgovino (seveda zasebno) in prodajalno plina v jeklenkah. To bo najbrž priložnost za pogostejša srečanja vaščanov. saj sta bili doslej edini priložnosti za to vaška gostilna in otroško igrišče. V sredi starega dela vasi, V neposredni bližini podružnične cerkve Sv. Jerneja (o njej več prihodnjič) je majhno križišče, ki je hkrati videti kot nekakšen vaški trg, saj ob njem stoji mogočna vaška lipa. Posadil jo je pred osmimi desetletji Skrjančev Jože. oče sedanjega gospodarja na največji kmetiji v vasi, da bi tudi njegova vas imela ta simbol slovenstva. Na lepo in močno drevo, ki z vrhom sega tja do cerkvenega zvonika, z vejami pa pokriva skoraj cel trg. so vaščani prav ponosni. Menda so pod njeno krošnjo nekdaj prav lepo peli vaški fantje. Pod vasjo so se zbrali. Vaški trg in košata lipa, ki zakriva pogled na cerkev Sv. Jerneja poseg ob vgrajevanju novih, večjih oken in novih vhodnih vrat. Pred vojno je v Ahačičevi hiši živel vaški župan (menda je bil župan vedno iz te hiše), ki se ga posebej takratni vaški kočarji spominjajo kot dobrega človeka. Tistim, ki so imeli le eno kravo, je v Kranju izprosil po košček zemlje, da si je na njej lahko postavil svinjak, kozolec ali kaj drugega, je zanje praševanju V vasi so nas napoti li čisto na konec, čez po- Švabova Lucija in njeno cvetje SVETOVANJE "1N A N C N E AGENCIJSKE IN DRUGE S T 0 RIT V E GLOBAL Global Kranj, d o o 64000 banj C jla 4 tel (064) 21320 fax (064 ) 28167 si skuhali pijačo in zapeli za ogrevanje, potem pa so se preselili pod lipo in lam prepevali dolgo v noč Ko so ugasnile luči v oknih, so šli z lojtrami vasovat in gorje (isti, ki se ni Oglasila: pustili so ji lojtro pod oknom, da jo je na nedeljsko jutro na poti k maši videla cela vas. Takoj pod lipo je Ahačičeva hiša, ki sc z letnico 183° na portalu in z značilnimi majhnimi okni uvršča med starejše hiše v vasi. Je ena listih redkih, ki so jih menda hoteli ohraniti kol zgled nekdanje arhitekture Večina ostalih je morala prenesti vsaj tok Le malo so plačali za lastništvo in davek so nesli vsako leto gostilničarju, ki je večkrat hodil v Kranj, da ga je oddal na davkariji. Po vojni so zaradi nacionalizacije to zemljo izgubili. V bližini je stara Škerjančeva hiša, ki je nekakšen spomenik tragičnemu dogodku, ki je vas dolelela sredi prejšnjega stoletja. Napis na steni hiše v špici pod streho pove, da je 20. kimavca leta 1863 pogorelo pol vasi in cerkev. Tudi Skerjančevi hiši pi bilo pri-zaneseno in sedanja nosi na portalu letnico 1863. Ko smo se v soboto takole ogledovali naokrog po vaškem trgu, so nas napotili k eni najstarejših vaščank, Švabovi Luciji, ki ve menda še največ povedati o vaški zgodovini. Morali smo čez potok na tisti konec vasi. kjer se začne gozdna pot na Golnik. Skupaj s sinom in njegovo družino živi v prijazni hiši, kjer cvetju na oknih dela družbo tudi deset palm. Za cvcije skrbi sama in najbrž ji lo ne gre težko od rok. saj ne kaže osmih križev. ki jih nosi. Prav i, da je stara toliko, kol vaška lipa, a ji človek komaj verjame. Drobna postava, žive oči in kretnje ter bister duh so najbrž tudi posledica športnega udej-stvovanja v mladosti (med takratnimi Orlicami), česat H) prav rada spominja. Hiši pravijo pr' Blek in je bila še med zadnjo vojno nekakšna vratarnica vasi. saj so se vse oborožene skupine najprej ustavljale tu Vas sicer med i *1 vojno ni uti pela velike škode, le precej strahu, a Svuhovu Lucija pravi, da se vaščani niso nikoli nikogar lako bali, kot nekdai to kovnjačev i/ Ud'n'ga boršta Menda je še policija rabila kar precej časa in akcij, da ph je končno polovila. (prihodnjič še o nekdanjem gradu nad vaijo in o v ,ts k i cerkvi S\ Jerneja s freskami i/ 15. siolelja) • I. .1 ur jem*. Koto: K. Prcniru Ahačieeva hiša Se vam zdi, da živite varno? ŽIVLJENJSKO ZAVAROVANJE s/ Ce lahko mirnega srca obkrožite teh sedem tockj ste na dobri poti: Vaša \ arnost so zavarovani \ sako leto Z vašim partnerjem zagotavljata varnost Ko se \ ći m dobite dodatna miren začetek Zagotovili ste Starost \ as ne skrbi, da boste nži\ali \ ar i jo /a\aro\alnr |><»lirr. Zi\I ji'ii>kr^a aro\ UH l*i ■ Zavarovalnici Triglav /. enim |mnI|mVoiii lahko i/|Miltiilr V*«*ll /gornjih »4-ilrm !«»rk. i=zavarovalnica triglav LV<^/ Ki h/i\i u mi /•( »7W W // l iA'\i tS'1 STUDIO NIT KOPER 84