St. 29.
®tu, v sredo 9. aprila 1884.
Tećaj I.
Glasilo slovenskega političnega društva za Primorsko.
°	*	»▼ UlamM t» mi«.
»EDINOST« Izhaja 2krat na teden v«ako sredo in saboto o poludna. Cena za vse leto je O pld., za polu leta 3 gld., za četrt leta A gld. »O kr. — Posam^zrip gr^vilke se dobivajo ori opravniltvu in v trafikah v Tr»tn po & kr., v Goriol in v Ajdovščini no O kr. — Naročnine, reklamacije in inserate prejema Opravniitvo, vta Torrenl«, »Nava tiskarna*.
Vsi tfaviii ne pollljajo Uredništvu .vla Tsrrsnta« »Nuova Tipografla VRak mora biti frankiran. Rokopisi n.'ez posebne vrteltiostl se ne vračajo. — Inierati (razne vrste naznanila in poslaniue) se zaračunijo po pogodbi — prav ceno; pri kratkih oglasih z drobnimi črkami se plačuje za vsako besedo 2 kr.
Proračunska debata v državnem zboru.
.V vseh parlamentih je stari običaj, da stranke mej razpravo o proračunu javljajo pritožbe in želje in stavijo predloge za različne resolucije. Opozicija porablja to priliko, da naska-kuje pozicijo ministerstva. Lansko leto je bila debata o proračunu Živahnejša od letos ; velikonemci ao poslali v boj vse svoje najboljše govornike, a desnica jih je pobijala jako ostro, ter jim prav tako nasproti postavila svoje najboljše govorniška moči. — A letos je bila ta debata uže manj živahna in večina ni niti za vredno našla, poslati v boj dosti svojih moči. — Manj ali več so bili letošnji govori levice našega parlamenta pogrevanje navadnih fraz, da je namreč le v centralizmu in nemčevanju mogoča sreča Avstrije. Kakor druga leta, tako je hotel tudi letos mlajši Plener učiti gospodarstva finančnega ministra I)u-najevskega. — Plener se namreč vedno prav smešno Šopiri, kakor da bi bil le on sposoben in uže rojen finančni minister. A minister Duna-jevski ga je letos v svojem odgovoru tako šibal in osmešil, da se more to imenovati uže hud poraz velikonem-cev in da mora vsakdo priznavati, da ministra Dunajevskega govor v pro-računskej debati je bil najpomenljivejši od vseh drugih. Minister je posebno poudarjal, da Avstrija ni in ne more biti le v taboru enega naroda, ali ene stranke, ampak da je v Avstriji bodočnost za vse narode.
PODLISTEK.
Rudolf Baumbaeh.
(Konec.)
V	posameznostih je Baumbaeh zelo ljubeznjlv In vendar čutimo zdrav zrak in popolno čaroho planinskega sveta. On lepo in zdatno slika naravo, a tudi lepo podaja značaj davnih osob. ki se reloti ha»mo-Bično družijo in lepo reprezentujejo narod, iz kojega so izrastle. Pravljica o >Zlatorogu«. ki varuje na vi&inah mogočnega Triglava velik zaklad, izvrstno je združena z uzorom ljubezni, v kojem čujemo mile glasove srčne udanosti in ljubavi in na drupej strani glasove divje plamteče strasti. Slovenska romantika podaja vsemu delu posebno barvo. Mimo tega se epos odlikuje po natančnej meri in harmoniji v jeziku. Po vsej pravici piSe »Maga\in /Ur Literatur des Avtland.es«: »Ova knjižica spada mej najznamenitejše proizvode enične lirike« .... in Braun piše leta 1884:« ■ Wer das slovenische Kilrnten (sic!) oder Krain aufsurht, der wird wol daran ttaun. den Baumbaeh in die Reisetascbe zu stecken«.
V	kratkem hočem toraj slovenske bralce seznaniti z slovečim nemškim pesnikom Baumbachom, koji biva v Trstu in koji leto za letom ob vročih časih hodi v slovenske kraje naSih planin ter nam potem kot sad ovega bivanja podaja leto za letom kako novo pesniSko zbirko — ^a lepša od »Zlatoroga« nI nobena! — Prekrasen je uže »sonet«, s katerim uvaja svoj epos. Zalibog, da nemam pevske žile,
Kar se tiče primanjkljaja za leto 1884., rekel je minister, da bi se mogel na novčič izračuniti iz odobrenih postav o investicijah in o pripomoČnej akciji, prav zarad tega pa se primanjkljaju ni čuditi. S početka proračunam primanjkljaj je bil manjši od 40 milijonov, ali prišel je veČi trošek za arlberško železnico od 4 milijonov gld. in veČ. K ljubu vsemu temu bo treba vladi za pokritje deficita zal. 1884. le 30 milijonov kredita in 3 miljone gld. dobi iz prodaje akcij Fran-Jožefovo železnice. To je torej na vsak način 7 milijonov manj, nego se je v začetku računilo, kar pri obstoječih razmerah ni neznatno. Držeč se Ple-nerjeve metode izračunil je minister po čistih prihodkih in čistih troŠkih izključivši investicije (troške za razne naprave, ki pomnožujejo državno ime-njej in podpore deželam, da je pravi primanjkljaj za leto 1882. le 84/io milijonov gld. Kar se tiče prošlega (1883.) leta, more minister po dosedanjih podatkih o gospodarstvu vtem letu dokazati, da je mogoče 72/io bilijonov odrediti za pokritje primanjkljaja za leto 1884., a da zarad tega ni treba znižati zaloge v državnih blagajnah pod normalno stanje. To dokazu je dovoljno, da resnični primanjkljaj za leto 1883. iznaša največ 3S/10 milijonov gold., a mogoče je, da se pokaže še manjši. Minister pravi na dalje, da se državni dohodki večajo in da davki boljše dohajajo v državne denarnice, a da k temu vlada ne upo-treblja strogih sredstev ter manj premožnih davkoplačevalcev ne prega-
radi tega podajam njega zrno v slabotnej prozi: »Tebi, mogočni Triglav, velja moja pesen, moj pozdravi Tri glave povzdiguješ ponosno v višino, kakor oni bog, pokojem so te nekdaj tvoji zvali in vsaka nosi di-jadem bliščečega snega. Obdan sem od gorskih velikanov, stojim v nekakem vrtincu na tvojej visočini. V podnožji se mi smehlja zelena livada, mene pozdravlja Italija in modro morje. V tvojih pečinah stanuje stara pravljica, koje glas je mračen a vendar ljubeznjiv, kakor nježne deklice tiha in turobna žalostinka. In kar je meni, popotniku, razkrila, naj to zapišem v spomin nekdanjih dni v jeziku moje materinščine.«
Rudolf Baumbaeh, sin vojvodstvo mei-ningskega medicinalnega zdravnika, rodil se je due 24. septembra 1840. v Kranicb-feld-u na Umi. Obiskoval je gimnazijo »Bernhardinum« v Meiningenu in bil potem zdravoslovec in slušatelj natoro-znauskih ved na vseučiliščih v Lipsiji, Wurzburgu in Heidelbergu. od koder je kot mladi »doktor« šel v daljno izobražbo v Freihurg in na Dunaj. Zdravoslovje mu pa ni novsem ugajalo; pečal se je bolj z botaniko in pesništvom in ŠČasom povsem odrekel lečnifitvu. Iz mladeniške dobe se je ohranila: »Pesen o lisici* (Das Lied vorn Fuchse), parodijii|k pesni »o zvonu« Fried. Schillerja in »Samiei, pomagaj l«
Po dovršenih Študijah nahajamo Baum-bacha pri nalogi poučevanja v Trstu, a tudi to stališče je popustil ter živi sedaj kot prost človek le svojej pesnISkej muzi. Prve njegove pesni so se na to od leta 1875.-1877 priobčile v izvrstnej knjigi: »Sn\ian« (3 zvezke. Lipsija, zaloga Liebes-kind) ter se leta 1880 skupile v posebnej izdaji: »Main Friijahr«.
nja, kakor si jej je tu in tam očitalo. Da so troški veči, to je gotovo, a naravno je, da kadar rastejo dohodki države, morajo dosledno rasti tudi izdatki, ker kolikor boljša, toliko draža je državna uprava, ali više številke kažejo posebno troški za ceste in druga javna dela in pa troški poljedjeljskega ministerstva, ti oboji pa so produktivni troški. Minister konečno pravi, da on ni Čarovnik in da je uže večkrat izjavil, da se deficit nc da odpraviti brez povišanja dohodkov, zarad tega jo treba, da se nekatere po vladi predlagane finančne postave sprejmejo in po tem more skoraj garantirati, da se odpravi »deficit« uže v letu 1885.
To so bile temeljite izjave finančnega ministra, s katerimi je minister svojim kritikom z leve strani zaprl usta, tako sicer, da niso mogli veČ pobijati sedanje vlade.
Zanimivo je bilo v debati o proračunu, da je velikonemec Russ v svojem govoru o proračunu poudarjal, da bi £e dala doseči mej Čehi in Nemci sprava in da bi bili Nemci na Češkem cel<5 pripravljeni pogoditi se s Čehi. — Ali kmalo se je pokazalo, da je bilo vse to govoričenje o spravi le prah v oči, kajti ko so začeli češki listi pisati, da so Cehi tudi pripravljeni za spravo z Nemci, začela so veliko-nemška glasila vso stvar smešiti in zatrjevati, da dr. Russ ni govoril v imenu stranke, ampak v svojem lastnem, da eeld napadati so začeli Russa in najbrže tudi njega izobčijo iz svoje srede, kakor so to
storili z Walterskirchenom. Mi smo vedno dvomili nad odkritosrčnostjo volikonemcev, zatorej se nam ni niti dopadala ona prevelika pripravljenost češkega kluba za sklepanje sprave z Nemci, akoprem je ona mogla najvišim krogom dokazati, da je krivda zarad neporazumljenja le na strani velikonemcev, kar glede naše notranje politike tudi nekaj velja.
Za nas Slovence in Hrvate, posebno na Primorskem živeče, pa je bila letošnja debata o proračunu posebne važnosti zarad epohalnega govora našega poslanca, dr. Vitezića ; on je vladi in državnemu zboru popolnoma odkril rano, na katerej boleha Avstrija v obče, a posebc naša Primorska in specijalno zapuščena, pozabljena Istra. Mi menimo, da po tem govoru ne more in no sme vlada več ostati pasivna glede Istre, da ona mora prej ko prej na to misliti, da dosedanjo sistemo vladanja na Primorskem temeljito spremeni. Mi smo prepričani, da je tudi na večino drž. zbora govor g. dr. Viteziča napravil trajen vtisek, vsled česar bode tudi večina državnega zbora odslej pritiskala na vlado, da prej ko prej popravi, kar je do sedaj zamudila.
Ali kaj so velikonemci, zavetniki Iredentov Viteziču odgovorili ? Da je ovaduh. — Tako znajo ti Nemci zagovarjati interese Avstrije ! Kaj je treba biti ovaduhom komur koli ? Ali morda niso občno znani vsi čini, na katere se jo opiral g. dr. Vitezid v svojem govoru ?
Dakle, ako mi branimo svojo
Leta 1877. je obelodanil »Zlatorog*, s kojim je utemeljil svojo pesniško slavo. Zlatorog nas vodi v zračne višave visokih planin, na strme vrhove slovenskega velikana Triglava, kder gospoduje po veri starih Siovenov zlatorogi, beli divji kozel z svojimspremstvom. Visokosrčni mladenič hoče----- a nikakor nam ni misel spremeniti vse one lepote v golo prozo, pustimo tedaj krasno zrno z željo, da bi dragi bralec sam osvedočil se o lepoti ovega epično-liričnega dela.
Druge njegove pesniŠKe zbirke so:
•	Pesni potujočega tovarila«. (Lieder eines fahrenden Gesellen), —»Horand in Eilda«, — » Gospa Holdc«,— »GodČevc pesni* (Spiel-mannslieder) — »Na cesti«, — »Planinske potovalne pesni« in v prozi, ki se pa here, kakor najlepša, gladka poezija »Poletne pravljice« (Sommermarchen) Itd.
Ž vsem tem si te pridobil ime in čast jednega prvih pesnikov v Nemcih — nam pa Slovencem je lep spomin ohranil v Zlatorogu.
Po vsej pravici se toraj tudi mi Slovenci spominjamo Baumbacha, kojega slavi ves sedanji nemški rod, kateremu je v
•	Zlatorogu« častno odkril vsaj jedno stran našega duševnega živenja in na ovi način opozoril narod nemški na nas Slovence. Odkar je izšel v Lipsiji »Zlatorog«, od tedaj se tudi inostrani Nemci v svojih listih večkrat Častno spominjajo našega ljudstva. Čast tedaj, komur časti
Ruski pesniki n. p. so se tudi od strani nemške kritike naše dobe vedno blagovoljno in večinom objektivno opisovali in posebno Turgenjeva se je nemška beletristika vedno častno spominjala in se ga še spominja, kakor nam svedoči prav zdaj izšla literarno historična študija:
»Ivan Turgenjev von Eugen Zohel, Lipsija, Wigand, 1884« in vendar se je prav Turgenjev, posebno po nemško-francoekej vojni, kaj neprijazno vedel napram Nemcem. kojim je prav hrbat obrnol. Nemci Čislajo Turgenjeva In prebirajo v nemških prevodih njega dela. Tudi mi imamo uže nekaj dobrih prevodov, n. p. »Rudinu, romati; preložil M. Malovrh. Trst 18So. — »Dima, roman, preložil dr. M. Samec. — »Pomladanski valovi«. preložil dr. S;imec, 1876, — %LovČevizapisku, I. del, Ljubljana, 188il., to nas vede predaleč in zalo sklepamo skromne te vrstice s željo, da bi se kdo naših pesnikov poprijel prevoda »Zlatoroga«. *)
Čoslilcc «Zlaioroga».
*J Ako bi bilo 6. bralcem všeč, podati hoče spisatelj ovih črtic pri priliki v podlistku «Edinosti» v prostej prozi glavno zrno »Zlatoroga«,•) kojega je v Izvirniku našo dni tudi slavni glediščni igralec Letvinsky lepo predavat mnogoštevilno zbranemu občinstvu na Dunaji, v Oradcl In v Trstu. r Na Triglavu je sedaj planinsko društvo sezidalo prenoče-valno kolibo za touriste, ki se imenuje «Baum-bacliova koča.» — Slika pesnikova je v Jllust. Frauen Zeitung, Beroiin, 1883.. št. 24. in na prvej strani ul'oletnih pravljico. MoŽ je v boljših tržaških krogih dobro znana in čislana osoba.
Spisatelj.
*) Dobro bi bilo, da se »Zlatorog« kritično presodi, in preišče, aH ie omenjena pravljica tudi res mej narodom, ker nekateri o tem dvomijo.	Uredn.
narodnost, katere obstoj smatramo za identično z interesi in obstojem Avstrije, ako mi kličemo po postavnej pomoči, je to ovaduštvo ? Mi nismo nikoli povzdigovali svojega glasa, naj nam pomaga Vseslovanstvo, in nismo nikoli rekli, da se hočemo otresti svinčenih poplatov, kakor so to izrekli nekadanji ustavoverci, mi nemamo listov, kateri kakor »L1 Indipendente«, ki je v Trstu najbolj razgirjen, kateri se niti ne brigajo zato, da bi odbili od sebe sum Iredentizma.
Po teorijah velikonemcev in la-lionov bi se morali tudi Slovani sklicevati na to, da največ sveta sliši sinom majke Slave; a take ideje avstrijskim Slovanom ne roje po glavi; mi se držimo izreka slavnega Palac-kega, da, ako ne bi bilo Avstrije, morala bi se ustvariti j a prav zato pa imamo tudi vso pravico, da terjamo od avstrijske naše vlade vso pravice, katere nam gredo kot zvestim sinovom Avstrije, katere geslo mora biti enakopravnost vseh v njej živečih narodov«. Sramotno bi bilo, ko bi brat bratu očital, da je denuncijant, ker skrbi za ohranitev očetovske hiše in očeta opozarja na krivo postopanje druzega razbrzdanega sina, ki ruši očetovski dom; prav tako je sramotno, ako kedo očita slovanskemu poslancu v drž. zboru, da ovaja, ako reče javno vladi: »Vidiš, tam javno delajo proti Avstriji, a ti se ne ganeš«. — Mi trdimo cel<5, da noben pravi avstrijski patrijot ne sme niti zamuditi prilike, da opozarja vlado na take napake. — S tem baš, da kritikujejo tako pošteno, odkritosrčno postopanje, kažejo velikonemci, da jim je Avstrija deveta briga.
Ali se morda peščice Nemcev, ki tukaj na Primorskem zasleduje svojo lastno korist, s tisto silo bori za uničenje Iredentizma, kakor mi; ali to dela ona italijanska stranka, ki le hrepeni po odškodovanju na časti in novcih, ako tu in tam izobesi z velikim krikom črno-rumenozastavo?
Mi kažemo rajše svoje barve, a v našej trobojnici vidimo tudi Avstrijo. Mej nami in Iredenti pa je prerezan prt, in no poznamo paktiranja z njimi. Baš zato pa smo odprti sovražniki Iredentistov in poitalijančevanja naše zemlje in se bomo od dneva do dneva z veČo silo protivili potujčevanju naše zemlje. Tak odkrit sovražnik pa ni nikoli ovaduh, to naj si dobro zapomnijo nemški zavezniki naših polno in polukrvnih Iredentarjev. To sovraštvo je podedovano in od nas ga le pomnoženega podedovajo tudi naši smovi. To sovraštvo pa je tudi boljša garancija zato, da Fambrijeve in Bongbi-jeve teorije ne vzrastejo v nebesa, nego pa vse diplomatične pretveze nekaterih velikonemških državnikov, ki slovanske liste postavljajo celo na indeks samo zato, ker branijo z vso silo Istrske Slovane pred navali Iredentizma. *)
Ali kakor vsako leto, tako so tudi letos ustavoverci mej budgetno debato pošiljali po svetu svoje hudournike v podobi telegramov, ki so naznanjali, da sedanje ministorstvo pade in da ima enkrat uže Widman, drugikrat grof Coronini v žepu cesarjevo povelje, da sestavi novo ministerstvo.
Oni namreč računijo na to, da se stvar kar tako po stranskih potih posreči, kakor se je pri Hohenwartu, a ne računijo s čisto promenjenim položajem. — Ali uprav onemu činitelju, na katerega oni največ računijo, mora posebno ugajati sedanje
*) Čudno, da so ljubljanski radikalci v tem obziru posnemalci takih državnikov.
Ured.
ministerstvo, ki je dosedaj tako povoljno poslovalo, da boljše ne morejo želeti najviši krogi.
Zarad tega, in ker ima tudi ministerstvo za seboj zanesljivo večino, videlo se je na prvi pogled, da je ves hrup velikonemcev le prazen manever ; a čuditi seje skoro modrosti take stranke,ki sama iz sebe »norce brije«. To so v obče vsi najvažnejši dogodki letošnjega navala in boja velikonemcev, kateri niso nič druzega dokazali, nego da sedanje ministerstvo trdnejše stoji, nego si menijo sami njega prijatelji ter daje opozicija uže tako močno padla, da jo mero-dajni činitelji skoro več v poštev ne jemljO.	_
Politični pregled.
Notranje dežele.
Govorice, da sedanje ministerstvo odstopi in pride na krmilo grof Coronini, zopet so utibnole, da časniki, ki so poprej to trdili, oporekajo sami poprejšnjim trditvam.
Za poročevalca o obrtniškem \akonu je dotični odsek izvolil grofa Belcredija, ki mej prazniki izdela svoje poročilo ter ga potem odseku predloži v potrjenje. Po tem takem pride ta jako važni zakon k malu po praznikih v državni zbor in se tedaj reši še v tem zasedanji.
Kazenski odsek se je v zadnjih dveh sejah pečal s plaščarji (rokomavbarji), ki delajo ljudem po kmetih nadlego in strah. Po nasvetu poslanca Meznika se je izvolil pododsek 5 udov, ki se bo pečal s to zadevo.
4. t. m. je minister poljedelstva na Dunaji odprl razstavo ptičev. V kratkem nagovoru je naglasil, da je vlada pripravljena podpirati znanstveno podjetje. Obiskala sta ta dan razstavo tudi cesarjevič in cesarjevičina ter jo pohvalila.
Deželno namestniitvo za dolenjo Avstrijo je 4. t. m. dalo ukaz, da se sme živina h PoŽuna na Dunaj le pod gotovimi pogoji uvažati. Vsled tega je poslanec Falk pri pogovoru liberalne stranke interpeliral ogerskegaministra,in taje odgovoril, da se omenjeni ukaz ne ujema s zakoni obeh državnih polovic ter da je brzojavno zoper ukaz potrebne korake storil. 5. pa so o tej zadevi v ogerskej poslanskej zbornici interpelirali poslanci Apponyi, Falk in Hoitsy in odgovoril je minister Tisza, da omenjeni ukaz po trgovinskej pogodbi ni opravičen. Ogerska vlada je storila uže potrebne korake in Tisza je uverjeo, da avstrijska vlada ukaz prekliče.
Dunajski Časniki, ki so v zvezi z vlado, pa trdć, da je ukaz deželnega namestništva za dolenje Avstrijsko glede uvažanja pitane živine po avstrijskem zakonu popolnoma opravičen. Ukaz, da se mora živina, pripeljana iz Požuna, zdravniško preiskati, je le nastopek onega zakona; prav tako opravičena je tudi izjava deželnega namestništva glede živinskih potnih listov, ker zakon zaukazuje, da mora potni list izdati tista občina, v katerej živina stalno prebiva.
Soditi po tem, kolikor nam je doslej o tej stvari znano, menimo, da je naša vlada postopala po obstoječih zakonih, da se toraj ne uda i da se bo morala ogerska jeza vtolažiti in sprijazniti z danimi na-redbami. Menimo tudi, da ima ta razpor svoj izvor kde drugej. Naša vlada se namreč prizadeva, da bi se zeio visoka cena mesa na Dunaji znižala, to pa bi škodilo nekaterim milijonarjem, ki imajo dunajske klavnice v rokah in pri teh ogromno dobička. Ti milijonarji so tedaj vmes in delajo ropot po dunajskih judovskih Časnikih. Milijonarji naj grabijo na kup bogastvo, ubogo ljudstvo pa naj strada. Tu je pes zakopan.
Nove volitve v tiste deželne zbore, katerim mine letos postavna doba, vršile se bodo meseca juDija. Deželni zbori pa se neki Če ta mesec razpuste.
Vnanje dežele.
V italijanske j poslanskej zbornici je 5. t. m. izjavil Mancint, da ministerstvo ostane zvesto programu mitu in varnosti.
Prijateljske razmere z Nemčijo in Avstrijo ne rahljajo onih z drugimi državami i ni se bati, da bi se zarad tega zrahljale s Francosko, Italija je v zvezi z Nemčijo in Avstrijo enakopravna. Približanje Rusije k Nemčiji le pospešuje glavni namen zveze, ohranitev miru, in moramo tega le veseli biti. O Sudanu minister ne more še govoriti, ker po za injih iziavah v angleškej poslanskej zbornici ni še prišla doba, da zastran tega velevlasti v dogovor stopijo.
V	italijanskej poslanskej zbornici je bil 7. t. m. za načelnika izvoljen Biancheri z 239 glasov, Cairoli je dobil I8G glasov, '34 glasovnic pa ni bilo popisanih. V tej seji je Mancini zagovarjal viadoin italijanska sodišča, glede postopanja spremoženjempropagande ter naglašal,da ima vlada največje sočutje do propagande ter je vedno podpirala misijonarje, kateri so imeli sočutje do Italije. Izviševalna oblast ne more vsled napčnega razlaganja sodnjepa izreka ovreči, vendar hoče pri izvrševanji sodnjega izreka dovoliti vse olajšave, ki se ujemajo z italijanskim pravom. — Te besede so pač najgrenkejŠa ironija termorajo papeža globoko žaliti. Za propagando so zlagali denar vsi katoliški narodi, a italijanska vlada si je ta denar osvojila ter ga pokrila z rento, da ga porabi, če bo treba za vojno zoper katero katoliško državo, mogoče tudi Avstrijo. Če je to smela storiti po italijanskem pravu, tedaj naj vrag vzame tako pravo. Ves katoliški svet ima pravico od italijanske vlade zahtevati, naj po sili, ne po pravu, osvojeni denar povrne svojemu namenu.
Če pa italijanska vlada trdi, da je vedno podpirala misijonarje, kateri so imeli sočutje do Italije, tedaj je to tako jasno, da bolj ne more biti; ker se denar ni nabiral iz sočutja do Italije, ampak za spreobrnitev nevernikov vseh narodov, zato ne vemo, kaj ima tukaj pomenjati sočutje do Italije, in kakovi misijonarji to morajo biti, ki imajo sočutje do Italije, ne pa do papeža? Ti misijonarji morajo imeti kak poseben posel, ki se ujema z vsemi druzimi načeli, z verskimi pa gotovo ubogo malo.
Rumunsko ministerstvo je odstopilo, ker je pri obravnavi o predrugačbi ustave prišlo navskriž z državnim zborom.
Grika kraljica je v ponedelek zapustila Atene in odpotovala v Peterburg.
Angleška vlada je prišla na sled zaroti irskih «Invincibles» (nezmagljivih), ki so hoteli ulomiti v ječo v Mountjoy in oteti k po8ilnemu delu obsojene Fenierje. Vsled tega so vjetnike prepeljali na Angleško.
V	angUlkej poslanskej zbornici je 4. t. m. vlada izjavila, da se še vedno drži načela, naj se Sudan prepusti krivemu proroku, natanjčnejih izjav pa še ne more dati.
Iz Kahire se 7. t. m. poroča, da so uporniki vse ceste zgoraj Berbera zaprli. Vsi rodovi mej bhendijem in Kartumom so se uprli. Bati se je, da uporniki zapro tudi Berber in Dongolo. Od generala Gor-dona uže od 23. marci|a m nobenega glasu.
Iz Pariza se poroča, da je v Kohinkini vstala kolera.
Nekdaj je bila duhovščina ščit, za katerim se je branil naš materin jezik; naj nas zdaj še ta zapusti in naj tudi ona ugaja Iredentom, kam pridemo potem7 Nij pomislijo gospodje duhovni pastirji, da jim Laboni za vso to postrežljivost vedo prav malo hvale, in da se je verski čut najbolj pri Slovencih ohranil, posebno pa v Trstu. — Saj nas vendar po sili nočejo odvračati od cerkve, saj vendar ni v interesu cerkve, da nam srce grene še celo tam, kder iščemo tolažbe za težavno in britko živenjfl	« -
las Divače, 6. aprila. — (Poprava glasovite Skocijanske jame in Čudno — izvršena tatvina na tuk. kolodvoru južne železnic t). Ker navadno skoraj vsak slov. čitatelj iz radovednosti poprašuje, kaj je novepa križem sveti*, zato naj povem tudi jaz nekoliko iz našega kraja. Ker je bilo uže pred malo časom v časniku «Edinosti» poročano o nekej tržaškej družbi, katera namerjava zboljšati in na novo preiskati Škocijansko jamo, še jaz pristavim, kar sem od privatne strani izvedel.
Prišlo je namreč nekega dne pred meseci 12gospodov iz Trsta le nadžupanijijv Naklo in potem v Škocjan z namenom, da se o tej stvari pogovori zdotično sosesko, ker ima ta užitninske pravice do jame. Ta družba se po nemško imenuje «Oester» Tourristen - Verein oder Alpen - Verein»-Splošna govorica je po bližnjej okolici, da namerjava dot. društvo letos zboljšati vhod v podzemeljsko jamo i potem Še nadaljevati iskanje novih votlin preko struge vode Reke. Koliko resnice je na tem, tega še zdaj ne morem povedati.
Nekega dne pred tremi tedni je otdal preprost domači vaščan na tuk. Železničnej postaji 1 vrečo kave z 60 kilog. na nepoznano kupčijsko osebo na Kranjsko. Dotična vreča kave je bila namreč z drugo robo ali biagoin vred v vagonu naložena, ter redno in pravilno v namenjeno postajo na Kranjsko odpeljana. Dospevši srečno na dotično postajo, bil je taisti žel. voz pravilno, redno po navadi z svincem zapečaten ali plombiran; ali čudno, kave v vozu vendar ni bilo. Ko pji magazinski sluga na omenjenej postaji voz pravilno odpre, ter pregledavši blago zapazi, da vreče s kavo nikder ni, Se tudi je bila na vožnjem listu vpisana. Potem se je stvar precej tuk. kolodvorskemu uradu službeno naznanila in okrajnej sežanske; c. k. sodniji v natančno preiskavo izročila. Bila je tudi 13. m. m. hišna preiskava treh sumljivih ljudi v nazočnosti dveh zaupnih mož s žandarmerijsko asistenco, a pri njih niso nobenega sledu ne znamenja dot. tatvine našli. Ta dogodba bi se mogla Iz privatnega obzira bolj jasno popisati, ali ker je vsa stvar še v sodnijskej preiskavi, zato tega še ni mogoče.
DOPISI.
Od Sv. «Bakopa, dnć 2. aprila. — Uže večkrat smo se pritožili v »Edinosti, da v našej cerkvi slovenščina po-jemlje, a šopiri se italijanščina. Naša fara je večinoma slovenska, a še to malo Italijanov, kateri živć v tej fari, prav malo obiskuje cerkev. — A pri vsem tem se skrbi le za Italijane. V srce nas je bolelo, ko je nek visoki gospod pred meseci pri digal v našej cerkvi le italijansko, a prav nič v našej milej materinščini, prav tako, kakor da ne bi nas bilo. Zdaj so postne pridige, ali pa mislite, da so te pridige slovenske?! Kaj še I Italijanskega pridigarja so si naročili, in Bogu v višavah bodi po-toženo, ker na svetu je uže tako malo pravice, — naši ljudje nemajo veselja po slušati teh pridig. — V začetku, ko se je sezidala farna cerkev pri Sv. Jaltopu, peli so na cvetno nedeljo še celo pasijon slov. jeziku; zdaj pa se še cel6 navadno cerkveno slovensko petje prezira in se sploh za lepo domače petje pri maši prav nič ne skrbi. Vse to nas slovenske farane v srce boli in pogovarjamo se čestokrat blizo tako le: »Ti moj Bog, če še cerkvene gosposke ne spoštujejo naših pravic, kako hočemo to terjati od mestnega mugistiata?
IZ lioperskeffaokrajtt, dne 2.
aprila 1884. — V Ricmanjih imamo dve jako veliki pomanjkljivosti, za katerih odpravo pa se Ricmanjski občinski zastop šentano malo briga. — Sol in voda, to sti dve glavni potrebščini ljudstva; brez soli in vode ne more biti nobeden, in bodi še tak revež. Ali od kod to, da prav pri nas reveži morajo plačevati sol pol2soldov, premožnejši pa po 10 soldov kilo. Ali ni to narobe svet?
Tudi zdrave bistre vode zaman pričakujemo v vas, noče je biti dol; tam gori na višavi je nekaj podobno koči za puščav-nika, in nekateri govore, da je ob zori tamo večkrat moža videti, ki nosi neko lestvico (lojtro), a to prikazen si ne ved6 kako tolmačiti, in vode le noče biti, ako-prem se je toliko potrošilo in ■robotalo» za — njo.
MoŽ, kateri je imel pogodbo, da pri-pravi vodo v vas, dobil |je svojo dobro plačo in zd;ij molči; le nekam plašljivo Be ozira, ko gre mimo tistega oboka (velba) ker le neče vode biti; tuji ljudje se pa pred našim praznim suhim vodnjakom nekako priklanjajo, kakor da bi bil notri kak svetnik. Ej, občinski možje, to ne gret Treba je gledati bolj za pravo!
Domače in razne vesti.
tesarica Marija Ana je darovala 100 gld.za popravo kapucinske cerkve v sv. Križu pri Gorici.
Imenovanje. Gosp. Jos. Martinjak, c. k. okrajni sodnik v velikih Lašlcab, imenovan je svetnikom pri c. k. okrožnem sodišči v novem mestu. Gosp. Martinjak je naše gore list.
Imenovanje. Evgenij Martinoiič je imenovan okrajnim pristavom na Krku in Ivan Marcolini za Buie.
C. k. evkadra. V milskem zalivu se nahajajo zakotvene te le c. k. vojne ladje: Oklopnica «Hahsburg», na katerej se nahaja poveljnik vice-admiral baron Sterneck. Oklopnica «Lissa», na katerej se nahaja poveljnik kontre-admiral vitez Pitner. Oklopnica »Ferdinand Max» pod
rioveljniŠtvom vaŠelnega kapetana Lang n oklopnica «Tegettboff» pod kapetanom Spauu. Zadnja oklopnica je v saboto zjutra
odplula v Pnlj, a ostale ostanejo v Trstu do prihodnjega meseca.
Za popotovalnoga učitelja
na Kranjskem je imenovan Gustav Pire. tajnik kranjske kmetijske družbe.
Razpisano mesto konci pi
Jenla. Pri c. kr. fioanČnej prokuraturi v Trstu je razpisano mesto koncipijenta. Prosilci morajo dokazati znanje deželnih jezikov in da so doktorji prava. Prošnje naj se vlože v štirih tednih pri finančnem vodstvu v Trstu.
Razpisano meslo. Razpisuje se mesto zdravnika se sedežem na Opčinab. Od prosilcev se zahteva to-le: \) Da so doktorstvo zadobili na katerej avstrijskej univerzi; 2.) da so Avstrijunci; 3.) da so zdravi in čvrsti; 4.) da se lepo vedo; 5.) njih starost; 6.) kde so do sedaj službovali in konečtio znanje jezikov. Plača je 1200 gl. letnih in 150 nI. podpore za vozarino.
V	njegovo področje sp.idajo te-le vasi: Opčine, Bane, TrebiČ, Padrič, Gropada in Bazovica z Lipico in v nekaterih slučajih mora nadomeščati lečnika druge polovice, ki je: Prosek, Kontovelje in Sv. Križ. Oziralo se hode na kvalifike v zmislu miri i-sterskega ukaza od 21. marcija I. 1873.
Tržaške novosti:
Odpeljali so v bolnišnico pomorščaka, ki je ponesrečil pri delu naparniku »Car-riddi«; potem 13 letnega fantiča, ki je po nesreči prišel pod javno kočijo, in neka javna straža se je morala zateči k zdravnikom v bolnišnici, radi rane na nogi, katero jej je zadal nek pes. — Nek velik in hud pes je ogrizel malo dekletce. Ta pes je svojina nečega trgovca s žajfo. Na take pse bi moralo javno redarstvo strogo paziti in ne dopuščati, da se brez varstva po ulicah klatijo in mirne meščane napadajo.
Petarda. V nedelo zvečer se je razpo-čila petarda v tibej ulici »Goroueo«, pred kadetno šolo. Napolnenaje bila navadnim prahom in z vrvico zvezana. Košček te je celo odletel v notranje pritlične prostore kadetne šole. Za zločinca se ne ve. Novi Čin »iredente« I Enaka je deročej reki, ki vse pred seboj podi in razdeva — človeške moči nezadostujejo in ne morejo brzdati elementarnih sil. Mej elementarne sile mi stavimo i »iredento«, ker tudi c. kr. vlada ne more brzdati — kakor človek ne, deroče reke. Rekam postavljajo se jezovi, a proti »iredenti«, kaj se je dosedaj postavilo ? Odgovor prepuščamo c. kr. možem.
/Samomor. Sedemdesetletni starec, nemškega roda, usmrtil se je v petek na pokopališču pri sv. Ani. Porinol si je nož v srce, in ves krvav se zgrudil na tla. Pritekli so grobarji in dobili ga uŽe mrtvega. Po pismu, katero je pisal s vojej rodbini, pravi, da se je usmrtil radi tega, ker je trpel na neozdravljivej bolezni.
Hudoben sin in poskus samomora. Straže od sv. Jakopa so bile pozvane v neko hišo pri sv. Mariji Magdaleni Gorenjej, kder je nek hudoben sin, kotlar, razsajal in razbijal po stanovanju in celo lastnej materi z nožem pretil. Ker je položje bilo nevarno, poklicali so straže, ko ta jih zagleda, skoči skoz okno na vrt ter spusti se v beg proti sv. Ani. Pridšeši do pokopališča, potegne iz žepa nož, ter se poreže na roki in vratu. Sreča za njega, da dejanja ni mogel izvršiti, ker so k njemu priskočili ljudje in potegnoli mu iz roke rezilo. Odpeljali so ga v bolnišnico. Ra-nitev ni smrtna. Ta malopridni sin je hud pijanec in od matere je zahteval denarja, da pojde pit.
Ogenj. V bošketu je zopet zadnje dni gorelo. Ogenj, kakor prvi pot i sedaj so pogasile javne straže. Za zločinca se ne ve. Nekoliko več pazljivosti bi trebalo osobito od strani gozdn. čuvaja. Po bošketu se
Eotika vsakoviBtne srnetljake, katera zgine akor kafra, kadar zavoha stražo.
Nož in babji pretep. Nek 15-letni po-balin, brusilec po poklicu, zbesedil se je bil z nekim drugim njemu enake starosti.
V	jezi zažene v njega nož, kateri je uprav brusil, in ta ga zadene in rani v roko. K sreči nož ni bil dobro nabrušen. — Te dni so se babe pretepale na trgu stare Srange. Povod k pretepu je bil jezik. Gledalcev vse polno, natlačeno — tudi kla-kerjev ni manjkalo. Eno pretepalko ste drugi dve tako izdelali in raztrgali, da je bilo joj. Vrhu tega, kakor sama pravi, v metežu je zgubila zlato z briljanti okrašeno iglo in zlato uro. Kakor se iz poslednjega vidi, pretepalke niso bile iz poulične vrste.
Nesreče. C. B., 15-letna deklica, pala je na trgu sv. Petra in si roke porezala na črepinjah zdrobljene steklenice, katero je z seboj imela. — Prepeljali so v bolnišnico 13-letnega fanta N. G., katerega je teško povozila neka kočija. — Viktor S. moral je iti v bolnišnico, ker je ponesrečil pri svojej glavnej telovadbi. — Težak A. N. je ponesrečil pri delu na ladji, in vsled tega se zdaj zdravi v bolnišnici. —• Franc V. iz Pazina, padel je raz kozla na tlak ter se še precej hudo pobil.
»btaftlllmento Tecnlco Trle-Stino«. Poskušnja vojnega parnika za Argentino se je sponesla nad pričakovanje — izborno. Koj po prestanej poskuŠnji
so brzojavili v „Buenos Ayres" o izidu. A ondotna vlada je uže odgovorila ter zau-kazali tri nove zgradbe, tri monitorje za domačo vojsko. Tedaj bodo imeli dela v izobilji, in to je prav. Pri Lloydu so spustili v morje, kakor smo uže poročali, krasen parn'k ..Electra". Po mestu se je govorilo, da Lloydovo upraviteljstvo misli odstaviti do GOUdelalcev radi pomanjkanja dela. To bi bilo za nas — prehud udarec. Vendar ta govorica se ni povsem vresni-čila, odstavili so zadnjo soboto 300 delalcev, kateri se sedaj labko obrnejo na vodstvo pri sv. Roku poleg Mil (Muggia), kder jih bodo gotovo potrebovali za zgraabo argent. monitorjev.
Sokolov «jour II*v nedeljo v gostilni »Monte verde» je bil jako močno obiskan in animiran, petje izborno, deklamacije, posebno «Ludjak», katerega je mojsterski deklamoval dr. L. in govori bili so kaj prav posebnega in sviranje na citrah in poslih gosp. Stele-ta in Prevec-a posebno prijetno. Tako krasnih večerov društva naše nadepolne mladine je želeti mnogo, ker baš po njih se močno oživlja naroani duh mej mladino.
Izpred sodišča. Štefan Ivančič iz Malih Loč, 451etni kmet in oženjen, bil je nekrivim spoznan krive prisege. — Alojzij Favetta, doma iz Italije, 151etni štacunski učenec, bil je obsojen v trimesečno poostreno ječo in izgonu radi tatrine na škodo svojega gospodarja. — Vincencij Pisciello in Anton Nussa sta bila obsojena vsak v trimesečno trdo ječo, ker sta krivo pričala pri obravnavah A. Brebmer-ja. — Lionello Luzzatto upravitelj časopisa «L' Imparziale» je bil obsojen na 3 mesece ječe radi nezvestobe.
Tatvine In policijske. Zaprli so tri težake, ki so delali v mlinu na paro, radi tatvine. Odnesli so bili več potov blaga vrednega nad 200 gld. Večidel blaga bo nazaj dobili, ker je bilo zastavjeno pri nekem cunjarju. — Straže so aretirale in izročile c. k. mornariškej oblasti dva mornarja c. k. mornarice, ker Bta po noči na ulici insuitirala neko Žensko. — Ustavili so kočijsža brez posla, ker je zahteval od necega lotrijsta, naj mu izplača zadeto ambo. Lotrijstpregleda dotično »firmo« ali „skrutrin" in spozna da je ponarejen. — Iz pivovarne Pilsen na »Corsi« odnesel je dobri gost Štiri namizna pogrinjala in 15 brisač. — Ulovili so težaka, ki je ukra del 60 gld., potem neko služkinjo radi goljufije in kočijaža F. G. pri katerem so našli vožiček, ki ni bil njegov.
Iz Rojananam pišejo: Nemamo zadosti tistih »razbojnib oštarij« po Bel-vederju, v katerih se lajna In pleše vse noči, naj si bode v adventu ali postu, ni zadosti da se ljudstvo demoralizuje in kuži v teh grdih gostilnah, zdaj Človek ni varen niti ko gre svojo pot mirno domov. Na novej cesti, ki s trga pred kolodvorom drži v Barkovlje prav zad za kolodvorom vidi se vsak večer tropo »senc« tri—Štirih na število in ko mimo hodiš, slišiš, kako te z svojim pst vabijo tam za tramove, ki se na desno nahajajo. Res groza in stud prime človeka, ko vidi to grdo počenjanje na očitnej cesti, koder gre zlasti na večer veliko ljudi na sprehod. Ker se še zdaj redarstvo ni za to zmenilo, zato vas prosim jaz, da VI v svojem cenjenem listu si. redarstvo opomnite, da te nesramne babure od ondukaj odžene ne na mojo. ampak na občno korist.
Iz Skednje nam pišejo: Radi bi znali, ked6 je dal nekej Furlanki dekret, da sme v našej vasi podučevati italijanščino v lastnej privatnej šoli za male otroke. Ne vemo, od kod je dobila ta ženska dekret, da sme naše otroke pačiti in jim jemati ljubezen do materinSčine? Prišel je namreč v našo vas nek čevljar, ki je sicer oženjen ; a v Skednjo ni pripeljal svoje Žene, ampak ono nazovi-učiteljico italijanskega jezika. — Take reči se nam ne dopadujo in prosimo torej šolsko oblast, naj to stvar natančno preišče, in sicer iz stališča naših narodnih pravic, potem šolstva in morale. — Skedenjski narodnjaki.
Iz Beda je dospelo 80. Studentov iz politehnike z svojim profesorjem, da si ogledajo tukajšnje naprave in zgradbe; v pondelek v jutro pa so se z vlakom odpeljali v Gerico.
Ljubljanske novosti. Po Ljubljani je razširjena vest, da postane znani in priljubljeni dr. Gogala Ljubljanski škof. V Ljubljani so nekda vsi častništva listov dobila vabilo, da naznanijo svoje podjetje kot pridobninskemu davku podvrženo obrt. Tržaškim lastnikom listov ni to nič novega.
Strašanski umor. Nek delalec po imenu Krt je sinoči na stari cesti ubil svojo lastno ženo. Več o tem prihodnjič.
Hrajčevo Narodne biblioteke
prihodnji zvezek prinese prevod poljskega romana »Koliščina in stepe«, ki je uže natisnen; petera pa začne izhajati »Babica«, roman iz Češkega. Oba lepa romana je poslovenil Fr. Cegnar. Prvi s živo besedo slika groze zadnjega Ukrajinskega upora, imenovanega »koliščina« zato, ker so upornike na kol nabadali, enako živo opisuje tudi stepo i živenje na njej; lep je ta
roman i ne manjka mu etične podlage. — Drugi roman »Babica«, morda najlepši, kar jih imajo Cehi, v jako prijetnej in ljubeznjiAei i>esedi ter tako naravno obrazuje živenje na kmetih, da se mu težko primerja kaka druga povest. Poleg zelo zanimljive vsebine ima tudi bogat jezikov zaklad bodi si gledć besednega bogastva, bodi si glede rekov in pregovorov. Živo tedaj priporočamo Krajčevo narodno biblioteko našemu občinstvu, toliko bolj, ker je Krajčeva podjetnost in požrtovalnost vse podpore vredna.
Venec čveterocrlasnlh pesni
-iložil Hrabroslav Volarič, učitelj v Kolia-ridu, delo I, cena 50 kr., s pošto 53 kr. dobro došel je na svitlo prijateljem petja nprav za velikonočne praznike. — Zvezek obsega te le prav mične, nekatere prav lepe kompozicije. 1.) Kuj boš roko dejal, 2.) Božica rožic, 3.) Pri mrtvaškem odru, 4.) Sirote, S.) Oj z Bo^om ti planinski svet. 6) Slovenca dom, 7.) Vesela družba, 8.) Žvonečk, 9.) Verno si pri meni stala, 10.) Zvezdicam. Mi iz srca čestitamo novemu skladatelju in priporočamo svojim čitateljem, da prav pridno sezajo po teh skladbah. Naročiti se morejo pri skladatelju v Kobaridu.
»Gospodarski Ust«. Glasilo c. kr. kmetijskega društva v Gorici št. 3 ima te-le sestavke: 1. Množimo sadno drevje! — 2. Skrbimo za senožeti. — 3. Skrajni čas je za pretakanje mladega vina.
—	4. Kako se ima živina rediti in krmiti?
—	5. Kako imamo ravnati s kravami ob času brejosti. — 6. Vladni predlog postave proti trtni uši. — 7. Pokojninska zadruga.
—	8. Kmetijske drobnosti.
Nesreče. Parnik »Daniel Steinmann«, na poti iz Antverpna v Novi York, potopil se je ponoči od 4. na 5. t. m. blizu Hali-faksa. Na parniku je bilo 140 osob, otelo se jih je le devet. — V Ameriki v državi Obio in Indijana so bili prve dni tega meseca grozni viharji, ki so napravili neizmerno škode in mnogo ljudi pokončali.
Opozorujemo naše č. g. čitatelje na denašnjo prilogo „Edinosti" na tednik, lei izhaja v Ljubljani in stane za vse leto le 4 gld., za pol leta 2, in četrt leta 1 gld.
Tržno poročilo.
Kava — nekoliko boljša kupčija, cene so postale zopet trdnejše. — Sladkor Še vedno zanemarjen, cene se pomikajo Še vedno naznj. — Sadje. — Se precejšna kupčija po nespremenjenih, a šibkih cenah.
Olje — srednja kupčija cene stalne in trdne. — Petrolje nekoliko boljše vzdrža-vano; cena gl. 9tJi do gl. 10.
Domači pridelki — še precej obrajtaoi, vendar pa je tendenca za niže cene, toliko fižola, kakor masla.
Žito — malo obrajtano, cene prav slabe. — Les — Še precej dobra kupčija, cene trdne. — Seno — dobro konjsko gld. 1.20 do gld. 170.
Borano poročilo.
Malo prometa, tendenca brže za znižanje kurzov skoro vseh papirjev.
Dunajska liorsa
dne S. aprila.
đnotnl drž. dolg v bankovcih 79 gld. 75 kr.
Enotni drž. dolg v srebru 80 »	90 »
Zlata renta......101 »	35 t
5% avst. renta .... 95 »	40 »
Delnice narodne banke . 846 »	— »
Kreditne delnice .... 319 .	80 »
London 10 lir sterlin . . 121 »	35 »
Napoleon.......9 »	60'/,»
C. kr. cekini......5 »	69
100 državnih mark ... 59 »	25
Poslano.*)
•Molčanje je tudi odgovor«, mislil sem si, predno sem se odločil odgovoriti na dopis z Ipavskega od 10. marcija t. 1. v 11 štev. Soče; toda več na željo druzih občinarjev, nego na lastno, bil sem primoran do tega.
Vi lahkomišljeni kovač imenovanega dopisa udrihate kaj impertinentno po mo-jej osebi s tem. da mej svet trosite prirojeno Vam obrekovanje, ki zaničljivo pravite, da sem šoštar (čevljar) in kot tak tedaj nezmožen za župana. Prašam Vas: Kedaj in komu sem se jaz ponujal ali silil za župana križke občine? Tega mi
pač nemore nikedo očitati — dokazati, še celo oni pošteni možaki ne, s katerimi sem v vednej dotiki, toliko manj Vi, ki ste vse, le to ne, kar bi morali biti; ki po cesti plazite, z obrekljivim jezikom ljudi napadate, nemir mej občino in faro delate, ter se po koten nastavljate, kakor stožec in gledate, kako bi enejnu ali drugemu občinarju čast odvzeli. Še marsikaj bi Vam lehko očital, toda za danes vse druge večje Vaše napake opustim. Svetujem Vam pa po pregovoru :« Pometajmo vsak pred svojim pragom in vse bo pometeno«.
Opominjati Vas moram, da se takoj lotite dela, katerega Vam Vaš stan nalaga in ne zabite dolžnostij, ki so z Vašim stanom v tesnej zvezi.
Pustite tedaj mene, občino in njena opravila enkrat za vselej popolnoma v miru in ne mešajte se v reči ne ustmeno in ne pismeno po časopisih; kajti, kdor druge grdi, sam je najgrši. Ali Vam ni znan svetopisemski izrek: »Izderi bruno popreje iz svojega očesa, potem stoprv pezdir iz oČeBa svojega brata«! Ko bi se pa vendar le utegnolo kedaj pripetiti, da bi bil jaz županom Križke občine izvoljen, kar si pa nikdar ne želim in tudi nema-rum biti; a vendar sem si svest, da bi svoj posel, Če tudi kot priprost človek in z j|ako nizkimi Šolami, veliko bolje, toč-nejŠe in vrednejše naložene mi dolžnosti spolnjeval, nego Vi visoko učeni filolog in lažnjivi širokoustnik, Svoje v svojem stanu. Tak obraz imam jaz. Ako ste Vi kaj moža, pokažite ga tudi Vi meni pred svetom se svojim podpisom. — Na svidenje!
Vel. Žablje, 22. marča 1884.
Andrej Paljk,
posestnik.
Nič več dima!!!
Pri delal, podpor, društvu se dobivu zidar, kateri zagotavlja dimnik tako izpeljati, da ne pušča dima po kuhinji. — Kdor hoče to dohroto vživati, naj se oglasi pri vodstvu imenovanega društva; Cor-sla Stadion štev* 11 v I. nadstropju, Trst.
Naznanilo.
Naznanja se si. občinstvu, da se je odprla v ulici ■della Pieta* it. 12 v pritličju (za mestno bolnišnico) vel. kuhinja v katerej se izvrstno kuhajo pršuti. Kuhanje se vrši točno na posebne kuhinjske stroje.	1—2
SKLADNICA
domačih pridelkov A. JURCEvPtuji.
Podpisani priporoča svojo bogato skladriico domačih pridelkov.
Dobivajo se pri rjem na debelo po najniži ceni:
Plenica, rž. ajda, koruza, oves, luk [čebula), orehi, slive, moka, krompir, srež ali birsa (veštajn), posebno pa izvrsten vsake vrste, izvrstno naravno vino in žganje, sploh vsi pridelki sem spadajoči.
Cenilnik in blago na ogled brezplačno in franko.	7—20
A. JURCA
veliki trgovec v PTUJI. (Pettau ajd Sudl.abn, Steiermark).
') Za takove članke je uredništvo toliko odgovorno kolikor mu dotiffni zakon veleva.
Uredn.
Singer Manufacturing& C.
New-York.
Ako se plati vsak teden samo eclen goldinar dobi se Originalni
Singer-jev šivalni stroj,
in to brez povišanja cene. Poroštvo se daje za pet let. poduk na domu brezplačno
G. NEIDLINGER,
generalni agent 13—4
V Trstu, Corso, palača Modello
Šivanhe za Singerjeve šivalne stroje komad 3 kr. in tucat 30 kr.
PRODA SE
I. Let. «IJul»IJ. Zvona.* Kje? pove uredništvo!	2—3
Pivovarna v MUM
ima v zalogi izvrstno pivo v sod-čekih in buteljah. Priporoča se vsem dosedanjim prejemnikom in drugim gostilničarjem, ki žele si. občinstvu s zdravo pijačo postreči. Postrežba je točna in po ceni,
Senožeče, poŠta Postojna.
3-12
wVSAKEJ DAMI,
katera hoče imeti dobro se podajajoč životnik (moderc) iz prave, dobre ribje kopti (pušpana) priporočam, da si ga naroči pri meni in da pošlje mero.
Uma. M, Hiiller na DunaJI
I. Stadt, Operngasse 12 (vis-a-vis
Heinrichshof).	25—23
M* ŽIVOTNIKE -mm
lastni izdelek po najnovejšem in najboljšem dunajskem in pariškem ktoju. garantirane iz prave ribje kosti napravljene, bele ali rujave po f. 5, barvane od t. 7 naprej. Pariški životniki s trakovi za stiskanje beli ali rujavi od f. 8, barvani od f. 10 naprej, f-un oski životniki s priponkami oa :'. 10, barvani
„ od f. 1}, naprej. Novost! Štefanije životniki brez plan-šetov, vsled spričeval zdravnikov, priporočljivi vsakej dami, posebno pa takim, ki trpi na srčnih, j strnih in želodčnih boltinih, trajljivi, držeči formo, brez da bi želodcu najmanj škodovali,
elegantno napraljeni od f. 8 naprej. Životniki za dame v vseh barvah, formah, v vsakej velikosti in po vsakej ceni. — Naročbe iz dežele, s pošiljatvo ogleda ali mere in naznanjenjem cene po poštnem povzetju. Kar se iie dopade, ali prileže, se zamenja za drugo.
Svarilo
L. Storch v Brnu po 27 kr. prodaja
naznanjena kot izdelovatelj : 10000 komadov ogrinjal za na pot, !">OlX) ostnnkov sukna, .5000 ostankov preprog: toda ona ni izdelovatelj, niti razpolaga o ka-terej zalogi sukna; kadar potreba nanese, kupi se nekoliko komadov od tukajšnih manjših prodajalcev sukna in potem se razrežc v ostanke, in uprav tako ona dela i zdrugo-vrstnim blagom.
V interesu p. n občinstva, kakor tudi vsake prave tvrdke, razglašam to svarilo, da naravnost rečem priti v okom jednej na prednost naslanjajoče] se reklami.
Z odličnim poštovanjem	5—io
Iv. Stikarofsky,
največja tovarniška zaloga sukna v Drnu.
W Blago za obleko
le iz trpežne, dobre volne, za srednje viso-cega moškega, po 3-10 metrov na obleko za gld. 4 06 a. v. iz dobre volne;
» 8 — a. v. iz boljše volne;
» 10 — a. v. iz fine volne;
» 12 40 a. v. iz dokaj fine volne. Ogrinjala za na pot, komad po 4, 5, 8 in 12 gld. Najfineja odela iz volne, hlače, po. vrhnje suknje, spodnje suknie, odela za dež, običajno debelo sukno, debelo trpežno sukno, česalno blago, šcvjd, trikd, prestrala za gospe in biljard, peruvijansko, dosking priporoča
I. STIKAROFSKY,
tovarnična zaloga v Brnu
3HT ustanovljena i. 1866. "7B® Uzorce brezplačno. Uzorne pole za gospode krojače nefranklrano. PoStne povzetnice nad 10 gld. brezplačno. Ker mnogo p. n. naročnikov meni popolno zaupa in st dozvoljajo naroče. vati blago, ne da bi prašali i videli dotičnih uzorcev, po tem takem naj se mi tako naročeno blago, ako ne bi ugajalo, naza) pošlje Uzorci črnega peruvijana in doskinga se ne razpoSiljajo, naročila se vrše le na zaupanje Ker jaz pri svojih svetovnih poslovih do. bivam na dan na stotine pisem, molim p. n naročnike svojo adreso točno izpolniti in če je le moč, naj se ogiblje sklicevanja na prejšnje dopisnice, kajti traženje teh nam prouzroča mnogo teŽkoč.
Dopisnice se primajo v teh le jeeicih: v nemškem, madjarskem, Češkem, poljskem, italijanskem in francoskem.	(24—12)
la filiale in trieste
delP I. r. priv.
Stabilimento Austr. di Credito
por commercio ed Induatrla.
VERSAMENTMN CON T ANTI Banconote: 3"4°/r> annuo Interesse verso preavviso di 4 glornl
3'/a » » » » » «8» 3*/t»» » » » »30»
Per le lettere di versamento attualmente in circolazione, il nuovo tasso d' interesse co-minciera a decorrere dalli 27 corrente, 31 cor-rente e 22 Novembre, a seconda del rispettivo preavviso
Napoleoni: 3 0/o annuo Interesse verso preavviso di 30 giorni
3'/«» » » » » » 3 mesl 3l/»»» » » » »6» Banco Giro: Banconote 2728/o sopra qualunque somma Napoleoni senza interessi
Assegni
sopra Vienna, Praga, Pest, Bruna, Troppavia, Leopoli, Lubiana, Hermannstadt, Inns-bruck, Graz, Salisburgo, Klagenfurt, Fiume A gram, franco spese.
Acquisti e Vendite
di Valori, divise e incasso coupons l/-®/0 Antecipazioni sopra Warranta in contanti, interesse da con-venirsi.
Mediante apertura di credito a Londra provvigione per 3 mesi. » effetti 6% interesse annuo sino 1' importo di 1000 per importi superiori da con-Trieste, 1. Ottobre 1883	(58)—
Jos.% Suchj
(3-3)
fabrlkant in eksportčr se priporoča gospodom trgovcem in zasebnikom, za en gros in na drobno: Svetovno-znana vsemirna kovinska likalna žavba v škatuljicah d 5 do 12 kr .
A ni Unske barve, 29 različnih barv za čistenje, barvanje svile, volne, blaga itd. v zavitkih po 5 do 10 kr.
Jc^jne barve, 9 različnih barv v zavitkih po 5 kr. Gorjupi liker ža probavljanje v steklenicah po 3o do 7o kr.
Vosek za čištenje sobnih podov v 3 niansah v škatuljicah k G0 kr.
Zaloga dišavin, materialnega barvnega blaga. Bengalični ali vatrotehnični izdelki.
Japansko streloklasje en gros po 60 kr. Salonsko topovie ia 80 lt. po 40 kr. Skakljajoče žabe za salon en grot
1 gld. 80 kr. Žabe z Šestkratnim strelom gld. 2.— Bengalične sveče za salon v različnih
barvah ducat po 48 kr. Bengalične plamenice za snlon v različnih barvah ducat po Go kr. Bengalični ogenj v različnih barvah
od 3 od 6 pld. za ki. Bengalične uŽigalnice ducat po36kr.
OdpoSiljatev se vrši proti podvzetnici ali pa proti pošiljatvi £conto zneska po
J os. Suchy
Praga, Karlsgasse Nr, 170 II.
ARISTOM
{1-5
Nov instrument, na kojega se more igrati na stotine arij bre?, da bi se bilo muzikaličnim. Običajni boben je otstranjen in nadomešča ga preluknjana papirnata p6la, ki se nahaja na pokrovu instrumenta. Vsaka p6la ima po jedno muzikalno pieco. Nove muzikalne piece se vedno izdajajo.
i Ariston z 6 notnimi vložniki in zubojčki stane 20 gt., vsak nadaljni notni vložnik stane po 00 kr.
9V* Prospekti, notni ceniki, kakor tudi točni ilustrirani ceniki galanterij in igrač itd. razpošiljajo se gratis in franoo.~W
K. K. Hofgalanteriewaarenhaus «Zur Ktadl Parl«»; Prajf, Zeltnergasse 15.
Obrtnijsko društvo
v Barkovijah
napravi v kratkem svoj lastni konsumni magazin s prodajalnico raznega blaga in i*če v ta namen poštenega in dobro izurjenega prodajalca (komi). Plača se dogovori. Kavcija 200 gld.	3—3 Oglasiti se je do 15. aprila t. 1.
Sejmv Tominu
za živimo, poljske pridelke, gospodarsko in kmetijsko orodje, štacunsko blago itd. bode na sv. durja dan 23. aprila in na sv. Matevža dan, 21. septembra vsako leto.	2—3
V Tominu, 31. marca 1884.
Županstvo.
a
Odlikovane na razstavah
v Europi Ameriki in Avstralci

Odlikovane na I. dunaj. kuhinj, razst. 1884
8 častno in vred. diplomo za gospodarske artikl je
TVORNIŠKA ZALOGA STEKLA
I. SCHREIBER- A in LNIK0V v BEČU Alsergrund, I.lecbfensdeln«ifraase Si. 94.
Zaloga uzorov;
Br. 1914
Bet,
I. TegetthciTstr. 3.
Budimpešt,
Waittnergattse 18, osrednji prostor
Praga,
HeuwagpisU 37 nora
2—3
V,o '/, litra
Prvo In največje izdelovanje v Avstro-Ogr. slo2cnega in litega slekla. W Interesantna za sezono "M Br- 1806 za hrčmarje in gospodinje je naša nedosežljiva
steklena oprava
kristalnobela
okusno izdelana; povsod kot
NEBA ZB/ V L J/V A
pripoznana. — Po nizke) ceni.
Cenik na zahtevanje gratis.
Zavitek soliden. EKSPORT.	EKSPORT.
Proti kašlju, hripavosti, prsnim in želodčnim boleznim, obnemoglosti, sušici, neprebavljivosti, skazano najbolje krepilno sredstvo za prebolele vsake si bodi bolezni. Rabljivi izdelki: Sladni izleček-ozdravilni ol, sladna čokolata, koncentriran Bladni izleček, sladoprsne sladčlce. Vse izdelano po Ivan Hoffovej sistemi. Leto ustanovljenja 1847, z 59 odlikovanji in nad 1 miljon pohvalnih pisem. Razprodaja I: Hoffovib ozdravilnih užitnin se vrši po vseh olikanih deželah, v 27,000 prodajalnicah, od teh spada na zahod njo Evropo 12,800, in na vzbodnjo 9900, na Ameriko 4300. I k temu se še Časopisi vporabljajo, v Evropi 1600 in Ameriki 400. Kder uže ni bilo več pomoči, so prvi in le ti izvrstni I. Hoffovj zdravilni sladni izdelki, ki so bili 59krat odlikovani, pomagali stotisočem, o katerih ni bilo upanja, da ozdrave, pomoč in ozdravljenje podarili in trpečim žive nje in
zdravje povrnoli.
Ozdravilna poročila
iz Avstrijskega Primorja.
Na Izumitelja in samcatega izdelovatelja Iv. Hoffovega sladnega izlečka, dvorni oskrbovalce skoraj vseh evropejskih vladarjev, c. k. koml-sijni svćtnik, posestnik zlatega križa s krono za zasluge, vitez visokih redov pruskih in nemških i. t. d. Ivan Hoff v Beču, 1«, Graben, Braunerstrasse št. 8, tovarna: Grabenbof, Braunerstrasse št. 2.
vso,	,	P ulj, 29. aprila 1883.
Vase Blagorodstvo!
Jaz sem primoran izreči, Vašej Blagorodnosti, mojo srčno in ploboko-čutečo zahvalo za dober upliv Vaših izvrstnih izdelkov iz sladi. Jaz boleham uže jedno leto na bronhijalnem prehlajenju z bljuvanjem krvi, in vsa lekareka sredstva za ponehanje kašlja in krvnega toka, so se po najviše (-karala uspešnim za nekoliko časa, da se zopet vrne pri najmanjem posiljenju ali pregretju. Odkar pa jaz uživam Vaše Ivan Hoffovovo izvrstno slado-izleČno-zdravstveno pivo In Vaše uprav takove nedosegljive slado-prsne sladČice, zdatno mi je jenjal kašelj, in kar je najpoglavitneje, da če prav spolnujem dolžnosti mojega poklica ne trpim več na krvnem bruhanju niti na kašlju in Čudesno sem okrepčan. Blagovolite mi poslati še 53 skljnic Vašega slado-izlečnega zdravstvenega dla (bire), 5 zabojčkov slado-sladčio In 5 kil slado-čokolate 1. sorte. §e jedenkrat izrekam mojo prisrčno, globočutečo zahvalo in ostanem z odkritosrčnem velepoštovanju Vaš udani
France Ront, pri c. k. pomorskem vodstvu.
G o r i c a , 2. aprila 1883.
Vaš Ivan Hoffov koncentrirani izleček iz sladi me je čudovito okrepčal in jaz sem Vum primoran zahvaliti se za izvrstni in blagodejni izdelek. Molim Vas, da mi koj pošljete drugih 10 sklenic koncentriranega izlečka iz sladi.
Z odličnim štovanjem Konataat vit. pl. Dabrowaki, c. k. stotnik. Gorica.
Evropska veličanstva, svetovni dušni velikani, kakor tudi nebroj
prostega ljudstva
niso še nijidnemu lečnemu izdelku tolf hvaležni bili, kakor Ivan Hoffovim zdravilnim sredstvom, slado-izleČnemu zdravilnemu pivu, koncentriranemu izlečku iz sladi, slado - tdravilnej čokolati in prsnim slado - sladčlcam. Od tu Izvirajo izvenredna prednost in 59kratno odlikovanje po dvornih liferantih, Cestne diplome
in prve zaslužne kolajne.
Tukaj bilježimo slova kronanih glav: Viljem I., nemški cesar: «VaŠ dobri izleček iz sladi.» Franc Jožefi., avstrijski cesar: «Rad VaB odlikujem«. Kralj saskl: «Blagodejen kraljici materi«. Kralj danski: »Občutil na zdravje uplivajoČo moč«. Veliki vojvod MeKlenburg-šverinskl:
• Moje priznanje«.
Alanina Hoffovi izdelki iz sladi v deželi iz Beča: Slado-izleček-zdravilno pivo. S zabojem in sklenicami: 6 sklenic gl. 3.82, 18 sklenic gl 7 26, 28 sklenic gl. 14.60, 58 sklenic gl. 29.10. '/, kila čokolate iz sladi 1. gl. 2 40, II. gl. 1 00, lil. gl. 1. (Pri večjej množini rabat) Slado-bombonl 1 zavitek 00 kr. (tudi '/a in '/« zavitka). Pripravljena redilna moka iz sladi za otroke gl. 1.-. Koncentrirani izleček it sladi 50 kr. in tudi po 30 kr. — Popolna slado-kopelj
stftnG SO kr.
Pod S se ne razpošilja.	12-8

Lastnik, društvo »EDINOST«. —
Izdatelj in odgovorni urednik: AVGUST BREMIC
Nova tiskarna V. DOLENC v Trstu