T/AND s-'/icStcce..* Ameriška Domovina NO. 184 AMCRICAN IN SPIRIT JFORCIGN IN LANGUAGG ONLY Seiving (Shicago, Milwaukee, Waukegan, Duluth, Joliet, San Francisco Pittsburgh, New York, Toronto, Montreal, Lethbridge, Winnipeg SLOVENIAN MORNING N€WSPAP€R CLEVELAND OHIO, TUESDAY MORNING. SEPTEMBER 25, 1973 LETO. LXXV. — VOL. LXXV Samo 35% vprašanih zadovoljnih z Nixonom Skoraj tri četrtine povpraša-nih je Gallupu odgovorilo, da je Nixon vedel za pripravljanje vloma v Watergate in za njegovo prikrivanje. PRINCETON, N.J. — Gallupov zavod za ugotavljanje jav-hega mnenja je izvedel v dneh 7.-10. septembra povpraševanje po vsej deželi o' tem, kako gledajo ljudje na vršitev uradnih poslov predsednika Nixona. Nixonovo delo odobrava le 35%, 10% povprašanih ni imelo hobenega točnega mnenja, 55% Pa jih je izjavilo, da z Nixono-vim predsedovanjem niso zadovoljni. V začetku avgusta letos je pri sličnem povpraševanju izjavilo N 31% povprašanih, da so zadovoljni z Nixonovim vodstvom in opravljanjem naše dežele. Po zadnjem Nixonovem govoru o Watergate je 38% povprašanih Izjavilo, da so zadovoljni z Ni-Xonovim delom, 54% da niso, in 3% jih ni imelo točnega mne-nja. To povpraševanje je bilo izvedeno pred tremi tedni. Od tedaj se je torej število ti-stih, ki so jasno za Nixona, tanjšalo za 3% , medtem ko je Nixon s svojim govorom pridobil 7% novih podpornikov. Predsednik Nixon je užival hajveejo podporo v javnosti v Preteklem januarju po objavi končanja vojne v Indokini. Te-je pri povpraševanju izjavilo 68% povprašanih, da odoibra-Vajo njegovo vodstvo dežele. Od tedaj je prišlo do razkritja Watergate zadev, ki so močno spodkopale zaupanje v predsednika Nixona, četudi je ponovno izja-VH> da on ni vedel nič o pripravah xa vlom v Watergate in da tudi ni vedel za napore njegovo neposredne okolice v Beli hi-sk da celotno zadevo čim bolj zakrije. •Nadnje Gallupovo povpraše-Vanje je dognalo, da 72% Ame-Nčanov misli, da je Nixon sode-°val pri načrtovanju vloma v Watergate ali je vsaj vedel zanj ter da je vedel za prikrivanje Njegovega ozadja ali pa celo pri tern sodeloval. Novi grobovi J Večja poraba cigaret Michael W. Stevens V Euclid General bolnišnici je umrl v soboto 70 let stari Michael W. Stevens z 90 E. 206 St., rojen v Johnstownu, Pa., od koder je prišel v Cleveland pred 61 leti, mož Regine, roj. Figuli, brat Georgea, Alberta, Mrs. Margaret Urban in Mrs. Dorothy Ross. Bil je lastnik Block & Martin Printing Co. na Payne Avenue in je 1. 1965 šel v pokoj. Pogreb bo iz Želetovega pogrebnega zavoda na E. 152 St. jutri, v sredo ob 1. popoldne na Knoll-wood pokopališče. Pogrebne molitve bo opravil rev. Henry Hodel od St. John Lutheran Church. Vse omejitve izvoza krmil bodo ukinjene WASHINGTON, D.C. — Trgovinsko tajništvo je objavilo, da bodo vse preostale omejitve izvoza živinskih krmil ukinjene s 1. oktobrom. Omejitve so bile uvedene letošnje poletje, ko je bilo povprašvanje po1 krmilih tolikšno, da je nastopila možnost njihovega pomanjkanja doma. To izredno povpraševanje je bilo krivo močnega porasta cen teh krmil in z njimi tudi vse hrane v ZDA. Ko je sedaj gotovo, da je letošnji pridelek izredno bogat in da bo zadoščal za vse domače in tuje potrebe, omejitve niso več potrebne. Čilska vojaška vlada ne bo pustila odhoda političnim beguncem SANTIAGO, Čile. — Vlada je sporočila poslaništvom tujih držav, da ne bo dovolila prostega odhoda čilskim, političnim beguncem, ki so poiskali zatočišče v tujih poslaništvih. Ta bodo lahko odpeljala iz Čila samo tuje državljane, ne pa Čilence. V državah Latinske Amerike je stara navada, da so politični begunci, ki jim uspe doseči kako tujo poslanštvo, varni. Doslej se je le zelo redko zgodilo v zadnjih desetletjih, da bi kaka vlada tega običaja ne spoštovala. V ZDA je bilo pokajenih v preteklem letu toliko cigaret, da jih pride na vsako nad 18 let staro osebo povprečno 205 paketičev na leto. WASHINGTON, D.C. — Zdravstvene oblasti neprestano razlagaj aj o nevarnost kajenja cigaret za človeško zdravje. Tako opozorilo je na vseh zavitkih cigaret, pa vendar število pokajenih cigaret zopet raste. V zadnjem letu je bilo pokajenih toliko, da jih pride povprečno 295 paketičev na vsako 18 let in več staro osebo v deželi, kot je objavilo poljedelsko tajništvo. Kajenje je v preteklem letu porastlo za nekako 3 paketiče po 20 cigaret na osebo letno. Največ cigaret je bilo povprečno pokajenih v letu 1968 — 210 paketičev na vsako 18 let in več staro osebo v ZDA. Povprečje 205 paketičev na osebe stare 18 let in več je za statistično uporabo. Vanj so vključeni kadilci in nekadilci, niso pa upoštevani kadilci izpod 18 let starosti, ki jih tudi ne manjka. Po računih poljedelskega tajništva na temelju sedanje porabe cigaret v letošnjem letu bo letos pokajenih v ZDA skupno 583 bilijonov. JERRY WARREN JERRY WARREN, pomožni tiskovni tajnik Nixona, tokrat nadomešča R. Ziegler ja, da je postal že kar domač obraz množici Amerikancev. ZDRUŽENIM DRŽAVAM NI DO GOSPODOVANJA ffiTU Državni tajnik dr. H. Kissinger je včeraj v govoru pred glavno skupščino Združenih narodov dejal, da Združenim državam ni do gospodovanja svetu in da so tudi proti temu, da bi si tega prilastila kaka druga velika sila ali skupina držav. -— _ Igstsw se bo branil Podpredsednik S. T. Agnew se je odločil upreti predložitvi obtežilnega gradiva proti njemu zvezni veliki poroti na temelju ustave ZDA. WASHINGTON, D.C. — Podpredsednik ZDA Spiro T. Agnew se je odločil spustiti v trdo pravno bitko s ciljem, da prepreči predložitev obtežilnega gradiva proti njemu zvezni glavni poroti in s tem svojo morebitno obtožbo. Preje so krožile ZDRUŽENI NARODI, N.Y.-Za govor novega ameriškega državnega tajnika dr. Henryja Kissinger j a je vladalo v glavni skupščini Združenih narodov veliko zanimanje. Napovedovali so, da bo govor očrtal stališče ZDA do ZN, ki v zadnjih letih bolj in bolj izgubljajo svoj vpliv v svetu. Dr. H. Kissinger je poudaril njihov pomen in se zavzel za to, da bi ZN igrali večjo vlogo pri ohranjanju miru v svetu. Predložil je, da bi naj izdelali načela in vodila za naglo in u-spešno postopanje v prihodnjih krizah. “Moja dežela ostane zvesta cilju svetovne skupnosti,” je dejal dr. H. Kissinger, ko je poudarjal pomen Združenih narodov in njihovih ciljev. Pozval je 135 članov ZN, naj izdelajo skupno vodila, ki bodo omogočala nagel in uspešen nastop ZN v bodočih krizah, da ne bodo ZN v bodoče izgubljali čas z “brezplodnih razpravah”, ko bo svetovni mir v nevarnosti. Članstvo ZN je ameriški dr- lad polotfie® Jlgsierišanmf ul “vrednifi” šiiti $3,0118 WASHINGTON, D.C. — Ja- D. Smith, enokomist sjgtvom O' odstopu s položaja I vanie nad svetom. Prav taxo vesti, da se njegovi odvetniki zavm tajnik zagotovil, da ZDA “celo v tem prostoru oporablja-jo besede sumničenja”, je dejal dr. H. Kissinger in nato opozoril, da popuščanje mednarodne napetosti nekateri opravičujejo samo z začasno taktiko pred obnovo boja, drugi sumijo v njem nastajanje gospodovanja dveh velikih sil. Resnica je vendar, da ZDA nimajo nobene želje po gospodovanju svetu in da bodo nasprotovale taki poti vsake druge velike sile. Države z oljem bodo zahtevale višje cene DUNAJ, Avstr. — Zveza držav, izvoznic olja, se bo Iz Clevelanda l in okolice Izlet v Michigan— Klub slovenskih upokojencev za Waterloo Road okrožje priredi 2. oktobra izlet v Green-fielda, Dearborn, Mich. Na razpolago je še nekaj sedežev v busu. Kdor bi se rad pridružil, naj kliče C. Wolf, 261-0436. Cleveland Press za D. Sušnika— V 32. vardi so demokratje uradno podprli za mestni svet D. J. Trentona, isto sta storila Citizens League in The Plain Dealer, med tem ko The Cleveland Press priporoča volivcem Dennisa A. Sušnika. Zadnje slovo— Članstvo Kluba slovenskih upokojencev za Holmes Avenue področje je vabljeno nocoj ob 7. v Grdinov pogrebni zavod na sestala kake Shore Blvd., da se poslovi in izkaže zadnjo čast umrlemu članu Johnu Slugi. tu ,8. oktobra na razgovore o načrtih za pregled sedanjih cen olja in za načrte za povišanje Večerja in ples cen. Sedanji mednarodni dogo- za župana R. J. Perka— vor med državami-izvoznicami Citizens Committee prireja ter med petrolejskimi družbami večerjo s plesom v podporo žu-je bil podpisan leta 1971 v Te- pana R. J. Perka 19. oktobra, heranu, v Tripoliju in v Laosu, j Vstopnice so naprodaj v Zak Dogovor v Teheranu naj bi | pogrebnem zavodu, v Tony’s bil uredil cene olja za 5 let, pa j Polka Village in v Norwood ga hočejo spremeniti že po ko-j Appliance & Furniture, maj dveh. Glavni vzrok je dveh devalvacijah dolarja v in . Rojstni dan— Bivši Clevelandčan, te Pivo iz Kitajske! LOS ANGELE S, Calif. — Tsingtao Import Company iz Oaklanda je uvozila 5,000 zabojev piva iz Kitajske. Pivo je iz MIAMI, Ela.,— Adam in Pa-J pivovarne v severni Kitajski na so jo tam ^itierikanski par govori ° Ustrelitvi 400 Čilencev teicia Schesch sta bila dve leti polotoku .Šantung, ki Pol v Čilu in menda priprav- zgradili Nemci pred znano ‘bok- Jala gradivo za doktorski dizer-Marsko’ vstajo leta 1900. . C1K iz zgodovine in sociologi-■te- V tej dobi sta si ustvarila znanstva tudi med levinji, pristaši Alllendeja. ( prevratu so ju prijeli, ko | So našli pri njima “sumljivo” S^adivo, in ju zaprli v nogomet-_ 1 stedion, kjer naj bi bilo za-teih od 5,000 do 7,000 pristašev °kojnega presednika. Na inter-^ericijo vlade ZDA, ki se je za-Zela za svoje državljane, so Imenovana izpustili in ju pogna-1 % Čila. Ko sta prišla Mr. in mes Pennsylvania State University, j podpredsednika ZDA in s pri-je v podrobni preiskavi razde-j znanjem manjše krivde za jam-litve premoženja v ZDA prišel stvo, da ga ne bodo obtožili ni-do zaključka, da ibi nad polovici česar drugega. Amerikancev ne ostalo niti! Razgovori o tem naj bi se vršili pretekli teden, ko so v javnost prihajale vesti o skorajšnjem podpredsednikovem odstopu. Jutri bodo odvetniki S. T. Agnewa vložili tu ali v Balti-morju tožbo1, ki naj prepreči njegovo obtožbo na temelju pravnega položaja, ki ga uživa podpredsednik ZDA v okviru ustave. RačunJj o, da bo razprava o tem trajala mesece in mesece, predno bo Vrhovno sodišče odločilo ali je mogoče podpredsednika obtožiti pred zvezno poroto ali ne v okviru ustave ZDA. pogajajo s pravosodnim njegovem ■piavanjn", ki je de- rojak Frank Gorenc,'’ki %,i $3,000 premoženja,, če bi prodali vse svoje imetje in poravnali vse svoje dolgove. Po njegovih podatkih ima 4.4% prebivalstva ZDA v svoji lasti 60% vseh delnic korporacij, skoraj vse korporacijske bonde in honde posojil tujini, 77% državnih in krajevnih bon-dov in 71% vseh zveznih hondo v z izjemo “hranilnih”. Poleg tega ima ta mala skupina okoli eno tretjino vse gotovine v osebnih rokah, eno četrtino vseh nepremičnin in 40% vsega nekorporarijskega poslovnega imetja. Prof. James D. Smith označuje pripadnike te plasti za “nad-imovite”, pa priznava, da je poimenovanje nemara napačno, ker je vključil med nje dejansko vse, ki imajo $60,000 in več premoženja. 'kot ga nočejo za sebe, ga ne bodo dovolile tudi nobeni drugi veliki sili ali skupinam sil. Posebej je dr. H. Kissinger predložil, naj bi ZN organizirali prihodnje leto svetovno konferenco za prehrano, ki naj bi združila napore vseh držav za preprečevanje lakote in pomanjkanja hrane, izvirajočih iz pri-rodnih nezgod. V svojem govoru se je Kissinger zavzel za sprejem Japonske kot stalne članice Varnostnega sveta ZN s pravico veta, kot ga imajo sedanje stalne članice. Pričakovali so, da bo Kissinger sprožil kake nove razgovore za reševanje spora na Srednjem vzhodu, pa tega ni storil. ZN je zagotovil, da ZDA ne bodo nikdar zadovoljne z negotovimi Zanimiva je ugotovitev, da se premirji med nasprotujočimi si razdelitev premoženja v ZDA v zadnjih 20 letih ni bistveno spremenila. Pred 20 leti je bila namreč izvedena slična študija bloki držav ali s priložnostnimi dogovori. Čeprav so ZDA končale dve desetletji odtujenosti, s Kitajsko in J. D. Smith jo je primerjal s in končale soočenja mrzle vojne poznani že več let v sončni Floridi v New Smyrna Beach, bo 3. oktobra dopolnil 83 let. Je še trden in pošilja svojim znancem in prija-tel jem v Clevelandu pozdrave, je bilo do leta 1920 naprodaj ;Dolgoletnemu naročniku Franku skupno okoli 2000 različnih vrst 'k rojstnemu dnevu čestitamo in oblik avtomobilov. Le redka'in mu želimo, da bi jih še veliko jansko tretja, najobsežnejša devalvacija. ------o----- Velika izbira DETROIT, Mich. — V ZDA imena od onih dni so se ohranila v današnji čas. Zadnje vesti WASHINGTON, D.C. — Včeraj je pred odborom dočakal zdrav in zadovoljen! “Slovenski fantje” bodo peli Jožetu Sodji— Pevci zbora “Slovenski fantje” se bodo nocoj ob 8. uri v Grdinovem pogrebnem zavodu posebnim senatnim | na 62. cesti z nekaj žalostinkami pričal o Watergate j poslovili od rajnkega Jožeta zadevah H. Hunt. Dejal je Sodja. Pevci se zberejo ob 7.30 med drugim, da je bil sveto-! valeč Bele hiše Charles W. svojo, izvedeno letos. s Sovjetsko .zvezo, se še vedno ASTRONAVTI fZ VESOLJSKA LABORATORIJA SE DANES VRNEJO NA ZEMLJO ^s- A. Schesch sem zadnjo ne-j e jo, sta trdila, da sta videla na ^astne oči ustrelitev preko 400 ^aPrtih ljudi v skupinah po 30 40 v Narodnem stadionu. °jaška vlada v Santiagu je javila, da so te trditve “brez -Sake osnove”. renienski prerok ^ dostopna pooblačitev z mož-°stjo dežja. Najvišja tempera-‘"■•a okoli ,77 F (25 C). HOUSTON, Tex. — Druga posadka vesoljskega laboratorija (Skylab), Allan Bean, Owen Garriott in Jack Lous-ma, je končala svoje naloge in se pripravlja za povratek na Zemljo. Če pojde vse po načrtu, bodo astronavti pristali ob 6.20: nocoj 225 milj jugozahodno od San Diega na Tihem oceanu. V nedeljo sta astronavta Bean in Garriott šla iz vesoljskega laboratorija in pobrala filme iz kamer, ki so snemale Sonce in izbruhe na njem, pa tudi Zemljo. Ti posnetki bodo dolga leta zanimanje znanstvenikov vseh vrst. V marsičem bodo pomagali pri iskanju in razkrivanju rudnega in drugega bogastva Zemlje, pa tudi pri reševanju raznih pro- blemov, ki jih je možno iz take daljave drugače pregledati in presoditi. Astronavti so prefotografi-rali vseh 50 držav Unije, večino svetovnih oceanov in 35 drugih držav. Napravili so znanstvene posnetke 4 milijonov ton morskega plevela v Sargasso morju vzhodno od Floride ter najbolj nedostopnih delov Paragvaja in Argentine, ki naj bi izdelovalcem zemljevidov teh dveh držav pomagali do prvih točnej-ših zemljevidov teh držav. Bean, Garriott in Lousma so opazovali in snemali Sonce s svojimi osmimi teleskopi nad 300 ur, med tem ko ga je prva skupina opazovala skupno le 80 ur. V začetku je imela druga posadka, vesoljskega laboratorija precej težav, potrebovala je veliko dalj kot prva za prilagoditev življenju (brez težnosti. Ko je čas potekal, so se astronavti razmeram v vesolju tako privadili, da so dejali, da bi bilo možno vzdržati tam tudi še mesece in mesece, če bi bilo potreba. To naj bi omogočilo dolgotrajne polete v vesolje, recimo na Mars. Načrti za polet na Mars namreč delno že obstoje, treba pa bo še vrsto preskusov in študij, predno bodo ti načrti v celoti izdelani in izvedljivi. Tak polet bi tudi o-gromno stal in vprašanje je, če bi imelo smisel zanj toliko žrtvovati. Astronavti druge posadke vesoljskega laboratorija so se izkazali prav tako sposobni popraviti in spraviti v red svoje bivališče, ko so se ponovno pojavile motnje. Resno so se bali, da je njihova vesoljska ladja Apollo, s katero so prileteli do vesoljskega laboratorija, poškodovana v taki meri, da povratek v njej na Zemljo ne bo možen. Zato so pospešeno pripravljali polet rešilne odprave, ki naj bi astronavte pripelj ala domov, če bi njihov Apollo res odpovedal. Podrobne preiskave in preskusi so pokazali, da je Apollo sposoben za polet in varen za povratek astronavtov na Zemljo. Ti bodo v celoti v vesolju 59 dni. Prihodnja, zadnja skupina astronavtov bo poletela v vesoljski laboratorij v letošnjem novembru. Colson seznanjen s “širokimi načrti” političnega vohunjenja, ki je privedlo do Watergate afere, četudi o samem vlomu v Watergate nemara preje ni vedel. Hunt je trdil, da je bil prepričan, da je delal v korist dežele in po naročilu njenih najvišjih vodnikov, zato se ne smatra krivega in se je bridko pritožil nad obsodbo in postopanjem z njim v ječi, pa tudi nad stiskami, ki so zadele njegovo družino. WASHINGTON, D.C. — Pred- prostorih za pevske rednih vaje. K molitvi— Člani Društva Najsv. Imena fare sv. Vida so vabljeni nocoj ob 7.30 v Grdinov pogrebni zavod na E. 62 St. k molitvi za umrlega Jožefa Sodjo. Dopolnilo— Umrli John Sluga je bil tudi član Društva Najsv. Imena pri Mariji Vnebovzeti in Kluba slovenskih upokojencev za Holmes Avenue okrožje. Oba lista za Perka— Oba glavna mestna dnevnika, The Plain Dealer in The Cleve- sednik Nixon je naročil pospe- land Press, sta se izjavila za R. šenje ureditve vprašanja povišanja cen gasolina, ko cen gasolina, ko se vedno več gasolinskih postaj odloča za bojkot prodaje po sedanjih cenah. BUENOS AIRES, Arg. — Pero-nistična vlada je včeraj prepovedala marksistično gverilsko skupino “Ljudska revolucionarna armada”. BEOGRAD, SFRJ. — Včeraj je prišel sem na razgovore predsednik vlade ZSSR A. Kosi-gin. WASHINGTON, D.C. — Glavni poštar Klassen je včeraj izjavil, da bo predložil povišanje poštnine za običajna pisma na 10^. Če pomislimo, da je bila poštnina za taka pisma pred 20 leti le 3^, nam je jasno, kam so nas inflacije v dveh desetletjih privedle. J. Perka in podpirata njegovo ponovno izvolitev za mestnega župana. Vsak po svoje— Demokratska stranka je podprla v 23. vardi kot kandidata za mestni svet Roberta Novaka, ki se je izkazal od maja, ko je bil imenovan na to mesto, kot delaven, požrtvovalen in uspešen javni zastopnik. Citizens League in The Plain Dealer priporočata v izvolitev pogrebnega direktorja E. Goluba, The Cleveland Press pa J. Hlada. Poleg omenjenih so še trije drugi kandidati, ki pa izgleda nimajo večje javne podpore. Asesmer.t— Tajnica Podružnice št. 25 SŽZ bo pobirala asesment danes od 5.30 do 8. zvečer v šoli sv. Vida. ssIH Ameriška Pomovimi E W<=/%• [D— ilO n/t F Mmmmumimm« 0Ii.7 St. Ciair Ave. — 43I-U628 — Cleveland, Ohio 4410,? National and International Circulation Published daily omept. Saturdays, Sundays, Holidays and 1st weeK of July Managing Editor: Mary Debevec ' : budna, saj je prikazala, kako so na Finskem na res pravi-1 čen način rešili odnose med obema narodnostima. Toda , švedska zastopnica je tudi poudarila, da imajo Švedi na Finskem eno samo politično stranko; v njej so združeni skoro vsi, tako levičarji kot desničarji, čeprav obstaja finska komunistična partija in socialistična stranka. Ali se je ljubljanska televizija, ko je oddajala to uspelo reportažo, kaj vprašala, če so tudi njenemu vodstvu vsi zamejski rojaki le ena narodna skupnost? In je Zveza ko NAROČNINA: (a Združene države: §18,GG na leto; S9.00 za pol leta; $5,50 za 3 mesec« r«a Kanado in dežele izven Združenih držav: $20.00 na leto; $10.00 za pol leta: $8.00 za 3 mesec« Petkova izdaja $6.00 na leto SUBSCRIPTION RATES: Jnited States: $18.00 per year; $9.00 for 6 months; $5.59 for 3 months Canada and Foreign Countries: $20.00 per year; $10.00 for 6 months; $6.00 for 3 months Friday edition $6.00 for one year. SECOND CLASS POSTAGE PAID AT CLEVELAND, OHIO No. 184 Tuesday, Sept. 25, 1973 Nekaj sodobnega farizejstva tudi vpraševal, kolikšno je plačilo za moje stalno pisanje AD. Nasmejal sem se mu. Pa naj u-prava AD odgovori na to njegovo vprašanje. Na Ameriškem smo v času “votergejtskih” laži in v obdobju prikritih političnih zaslužkov, jaz pa hočem biti čist kot naš državni podpredsednik, i Kanadska Domovina DOMA IN PO iWPRETEKLI TEDEN Liberalna stranka se je odločila, da obdrži na svojem vod- munistov Slovenije postala pozorna na to švedsko dejstvo:Ne dam nobene izjave. Drugi na Finskem? ;naj namesto mene govore. Ce . . . ® .. V LJubljani bodo verjetno odgovorili, da švedska manj-' oni mene kaj plačajo, jim ne sina na Finskem lahko nastopa povezana v enotni politični tudi jaz plačal, ce to javno po- * * , _ stranki, podobno kot Nemci na Južnem Tirolskem. Toda vedo. Sicer pa bo ostala oboje-i T ^ ____ njim ne gre za zmago svetovne revolucije, Slovenci v za- stranska tajnost! ministra J. Turnerja kot bodo . v 1 čega vodnika liberalne stranke Vendar pukmkovanje nase ° . mejstvu pa se morajo žrtvovati za tako revolucijo. Zato, .^ --- + i j i • , , , naj izginejo v tujih strankah, posebno pa se v komunistic- srenje s sredino na Osmi pri Sv. . . ’ ni. Saj ko ne bo več Slovencev v Italiji in Avstriji, bo za Cirilu je bilo uspešno. Ga. Mari- ,J8 +bl ° ^ ^vora’ ko fe }l Zvezo komunistov en problem manj. Ali ni tako? 'ja Hribarjeva me je čez nekaj Ptrlamerfvna ^fdanie. Navedena dejstvo pričajo, da farizejski rod Še ni iz- dni srečala in mi reče: Tonče,! a ;'onca sposm ze^ezms , ' ^ . .v . istrajk, je potihnilo. Nihče m zakaj ne napravite dva piknika I umrl. Miklavž Božič S BESEDA IZ NARODA l , nic. Torej piknik je bil klicanje: j NEW YORK, N.Y. Čeprav dom je bil tako poznan samo VjS]?Upj ]e skup Slovenci na Nju- jorškem! Bil je spet nov poskus odstranjevanja mej odtujitve) med nami. Bil je nova vezava V Gorici v Italiji izhajajoči slovenski tednik “Kato- UfiSCS IH dill pfCIJS Ijški glas” je 6. septembra 1973 objavil pod zgornjim naslovom članek, ki je gotovo zanimiv tudi za nase či- je za njujorško slovensko srenjo razgovoru med Slovenci, sicer tatelje. Glasi se: j vg prigel ^as nedeljske srenjske pa je nosil uradni napis na veli- Brali smo o suši, ki je prizadela številne dežele južno 1 Prosv8te’ 38 ’bo“ v današnj^i kih oknih: Bar & Grili, Ameri- od Sahare. Brali smo tudi O pomoči, ki jo nudijo številne sren.iske™ kramijanju, seveda can Hall. j med nami, ker smo postavili ne- dobrodelne organizacije po svetu. Lepo in prav’ jsam 3 3ebo,J — kot zmeraJ’ p°‘! Ko sem se leta 1940 vriai1 v|kaj brvi na drugo stran. Kdo ni Iste dni smo brali v časopisih, da so se arabske države menkoval se.enkrat ° Pobirkin SV0J° rojstno deželo Ameriko m z radostj-0 opazoval Ignaca Zaj-Libija, Savdska Arabija, Kuvajt in še nekatere druge ob- 3 Plknikovanja m o tem, kar nisem sel v svoje rojstno mesto ca; včasih basista pri “napred- vezale, da bodo krile vse stroške, ki jih ima Egipt zaradi 3ern omeml v zadrrjem srenj- Cleveland, ampak sem^ obtičal nem-, slovanU) kako se je razži- oboroževanja in vojnega stanja z Izraelom. skem ^pisu: _ Povedal sem, da med njujorskmu nebotičniki, je; veL _ Kdo se ni veselil zad0. Ob tej vesti sem se vprašal; Države Senegal, Gornja borr‘° njujorski Slovenci imeli ca brooklmska American Hall voljstva v izrazu pri ge. Gio- Volta, Mavretanija in druge, ki jih je prizadela suša, so po SVC'i drugl slovenskl vecer v so' bda se fneraj razglban in pravi vanelli...? In navajal bi lahko veri pretežno muslimanske dežele. Kaj so njih soverniki v boto’ 27- oktobra’ ob 9‘ !vecer v S1°vfnskl dom- V naselju sem še in še... arabskih deželah naredili zanje V tem težkem trenutku njih Hidgewood Hall. Ta večer nam našel idejno razdvojenost, a v prav tako bo naše slovenslco obstoja P spet PriPravliaj°: slovenski od- tem domu sem srečaval Sloven- srečanje v Ridgewood Hall 27. Menda prav nič. Vsaj brati ni bilo nikjer, da bi arab- ^tnik ^ Rucigaj skupn° z,ce/ ff tbregov' , , ske države poslale kako pomoč tem deželam, ki jih tare su- RdlJem Klaricem m frankom: ze takrat sem opazil .da je ša. Pa so arabske države prepolne denarja, da ne vedo, Bl^kom- j med našimi judmi vehko takih, kam z njim. Nafta jim prinaša vsako leto toliko tuje valu- i Danes ^ ravno meBec dm’ ko(kl.so 38 odtujl11 domaci 3loven-te, da so napolnili že vse .švicarske banke. In vendar imajo : 3mo bili njujorski Slovenci zbra-1 ski cerkvi sv. Cirila na Osmi. , L r ...... ■ mara volitev v tem času, ko sc na leto. Moja prijateljica me jei .. . . ,. . , . . , , . , , volivci nejevoljni zaradi rasto drugi dan poklicala m rekla: ... . . , , T ° f . eih cen m visokih obresti, ko jt Jaz ze ves dan samo pojem. . .. . ’ . . vo„ . v -» ’.na pragu zima s svojimi težava Ka, pa pojea?” ,o začudeno! Predsednik vla uprasa ga. Manja. . de Pierre E. Trudeau se priprav Pesmi, ki smo jih včeraj pri L. a T , . , , v. ,. .. ilja na pot na Kitajsko, ko se de- masi peli na pikniku, je prija- J . .... , t- , J , , , žela pomirja m se je parlament teljica spet odgovorila v telefo- L, ... . odločil za nadaljevanje počit- voditelji teh držav denar za Egipt in druge, ki vodijo voj- ni na piknikovaniu v Mohansic Ne bi rekel, da vsi ti “odtujen- v ^ ^ ^ ’ C! 4- r\ 4- /—c TJ 1^1 -t -v-Na-a a—. -v-a a-al-^-a-a-i •'r-ra-aa-a 1 -r a—a 4- 1 C* f~\ v~a O'! Oil V-a I 1 a-a-ia-aa-a a—. L—a a-a -va a-a no z Izraelci, nimajo po niti dolarja za mohamedanska ljudstva, ki umirajo zaradi lakote in žeje. Če bi le delček denarja, ki jim leži v svetovnih bankah, dali za svoje sovernike v Afriki, bi rešili vse njih življenjske probleme. Toda je že tako, države imajo denar za ubijanje, nimajo ga pa za pomoči potrebne. * / State Parku. Smo nekaj več kot ci” niso prihajali na Osmo zara-mesec dni od tega, ko se bomo di idejnih vidikov. Ne, mnogi so zbrali — kot lani — v Ridge- na Cerkev simpatično gledali — woodu. i pa so bili osebni grupaši in so Ko sem prvič poročal o našem se cerkvi odtujili ter obiskovali piknikovanju, čeprav je bilo le- druge neslovenske cerkve. Ne-po in dokaj zadovoljivo, sem ob kaj je vendar bilo tudi takih, ki Ljubljanska televizija je oddajala v rubriki Četrtkovi k“.cu ,tega poročanJa zapisal 30 bili idejni b°j proti- šli 50 se tudi tole: — Danes je tako, da se hoče vsako stvar in vsak dogodek razčleniti in iz te razčlembe napraviti stvarne zaključke, ki naj odprejo poglede, kakšne so možnosti za naprej, in kakšni so vzroki, da stvar ni bila, kot bi morala biti.... In danes sem se odločil za ma- razgledi reportažo o otroški koloniji v Poreču. Gre za kolonijo, v kateri so skupaj živeli otroci iz Avstrije, češkoslovaške, Danske in Slovenije. Slovensko pedagoginjo so vprašali, kakšne uspehe je zapazila pri slovenskih otrocih, saj obstajajo take kolonije že več let. Odgovorila je, da so se največ naučili od danskih otrok, ki da so najbolj sproščeni. Ta izjava je padla prav v času, ko svet začuden prisostvuje neverjetnemu izbruhu take danske “sproščenosti”. Gre za film, ki ga neki danski filmski režiser hoče posneti o Kristusu; naslov filmu je; Kristus in njegovo ljubimko-/0 in kratko razčlenjevanje naše vanje. Iz poročil je razvidno, da gre za čisto pornografski;narodne skupnosti.z.vi5ika obeb film o Kristusu. Za ta film je danski minister za kulturo ; fogodkov: Tega> ki je že pretek-nakazal denarno podporo. j lci3't’ in onega> ki ie ae Pred na_ Namera danskega režiserja Jensa Thorsona in pošto- j . panje danskega ministra za kulturo je povsod vzbudilo ve-L, pikmk ]e pri3l° kar vec liko ogorčenje. V imenu katoliške Cerkve je spregovoril i flovenceT. lz. njuj0rške srenje sam sv. oče in namero danskega režiserja in postopanje i ka,lCOf.tudl omb 12 bndgeport-danskega ministra obsodil z največjo ostrostjo. Obenem je/ke-Vendar t-se sr5njski Pesni-izrazi obžalovanje, da se kaj takega lahko godi v današ-;kovalec me ^ obtožil “zvestega njem civiliziranem svetu. Generalni ravnatelj francoske kinematografije Andre Astoux je odrekel dovoljenje, da bi ta film posneli na francoskih tleh, kot je danski režiser hotel. Tudi v danski vladi niso vsi soglasni z ravnanjem ministra za kulturo. Minister za verske zadeve ga. Dorte Ben-nedsen je namreč svojega kolega Nielsa Matthiasena odločno pograjala. Ta se ni vdal. Ko je zvedel za papeževo obsodbo filma in za obžalovanje zaradi postopanja danskega ministra za kulturo, ki je dal podporo takšnemu filmu, je reagira! z zelo nekulturno izjavo. Najprej je rekel, da gre pri obdolženem filmu za “izrazito kulturno dejanje5’ in da ne smemo kratiti “svobode izražanja”. Nato se je zagnal proti katoliški Cerkvi, češ da ne gre jemati zares njeno prizadetost, saj gre za Cerkev, ki je bila reakcionarna in zatiralska skozi stoletja preštevanja” — že po poti domov sem v mislih prešteval takole: pa tega ni bilo, pa oni je manjkal. Ja, tudi tisti ni prišel, socialiste in ne-socialiste. Nekateri srenj čani, ko bodo te moje misli brali, bedo morda rekli: Pogrevanje starih stvari in mlatenje prazne slame. Pa temu ni tako! V zadnjih dveh desetletjih, ko nam je tehnološki napredek začel na splošno razbijati vsako skupnost, ker nam je vsilil nove, drugačne poglede skoraj na vsako stvar, je imela stara rakasta rana na telesu narodne skupnosti na Njujorškem nekako hujše posledice, ker ta naša narodna srenja ni bila nikdar fizično močna. Ko je imela dve zbiralni središči, je bila odpornejša. Več društev je bilo, več delovanja, več shajanja in tako več možnosti, da se sliši in govori slovenska materina beseda. Ta je čudovita vez našega rodu. In ie-ta pa bi moral biti med nami. In; daje narodno skupinsko zavest, zares takšno preštevanje mi je Obiskovanje pogrebnih žal mi pokazalo, da nas bi lahko bilo; to dopoveduje, ko me marsikdo še enkrat več — kot nas je bilo. ‘ °d “oldtajmarskega” drugega fcpoznal sem, da sem že na pik-1 redu preseneti s slovensko bese-niku zmeraj resnico govoril, ko do. sem mnogim na njihovo veselo! Po drugi svetovni vojni smo izjavo: veliko se nas je zbralo, ’ novi prišleki zagrešili velik na-spentano odgovarjal: pa bi nas1 ro‘den greh, ko smo pustili pa- lahko bilo še enkrat toliko. dati v nič sadove napora prejš- Tudi na letošnjem piknikeva-1 nJih dveh naših narodnih rodov nju smo se zbrali “oldtajmarji” i na Ameriškem. Zdaj bi pa radi oktobra lepa prilika, da vse pregrade med nami padejo. Odvrzimo — skrajen je čas — suknjiče, ki nas narodno odtujujejo. Poznajmo se med seboj, pokažimo svoje bogato duhovno življenje, in le po tem nas bodo drugi spoznali in poznali. S pesmijo začnimo spet tam,, kjer je govorica utihnila. Pesem bo spet besedo prinesla in vzljubili jo bomo, kot smo jo ljubili nekdaj ali kot še ljubimo svojo mater. Tone Osovnik ftaanja v Frank CLEVELAND, O. —- Že precej let je, kar Društvo slovenskih protikomunističnih borcev v Clevelandu priredi na eno izmed zadnjih septemberskih nedelj romanje k Žalostni Materi božji v Frank. Letos ga priredi v poseben spomin tistim, ki so v letu 1943 bili pobiti na Turjaku, v Grčaricah in v cktoberskih dneh v Mozlju. Med pobitimi so bili trije bogoslovci in dva duhovnika — France Malovrh in Tonče Šinkar. Nevrološki institut v Montre alu je dobil nov rentgenski aparat za preiskavo m ožgan, ki °' mogoča njihov pregled naglo in uspešno. Nova naprava, ki so jo dobili iz Velike Britanije, bo v celoti spremenila ugotavljanje duševnih bolezni. * Predsednik kvibeške pokrajinske vlade Robert Bourassa je objavil pretekli teden dopolnilni pokrajinski program socialne podpore, ki določa $15 mesečne otroške doklade za prvega otroka, $22 za drugega, $33 za tretjega in $37 za četrtega in vse ostale. Za otroke v starosti o 12. do 17. leta je še poseben dodatek $5 mesečno. * Finančni minister John Tui-ner je dejal, da “čuti Kanada o-mahujoč optimizem združen z . aepotrpežljivostjo” za ureditev mednarodnega monetarnega si- stema. Konferenca o tem se Je včeraj začela v Nairoibiju v Keniji v Afriki. Finančni ministri Delavci v tovarnah Chrysler avtomobilske družbe v Kanadi i so dobili v novi delovni pogodb: pravico, da . gredo v pokoj s 3G leti službe pri podjetju neozira- britanske Skupnosti narodov so je se na svojo starost. Tisti, ki se odločili, da se bodo skupn° bodo šli v pokoj 1. marca 1974, prizadevali, da bo novi sistem bodo dobivali mesečno pokojni- izdelan in uveden tekom prihod-no $550, ki pa bo postopno rast- njega leta. la in dosegla 1. oktobra 1978, * $700 na mesec. V določilih za 1 Dr- Ian Henderson, profesor z pokojnino je odpravljeno njeno i medicinsko-farmacevtske faku' sorazmerno znižanje z začetkom j tete na univerzi v Ottawi, ]e prejemanja starostne pokojni-1 kritiziral vlade, ki dovoljuje]® ne. j kupovanje in pitje alkoholnih Chrysler družba trdi, da jo piJa5 v Javnih prostorih osebam, bodo pokojnine v bodoče stalejs^ar™ ^ p’° njegovem j’e v enem letu več, kot so jo v 23 riavajanje mladih ljudi k uziva preteklih letih skupaj. n-|u alkoholnih pijač, ki je ško 1 Ijivo. Zdravnik se je izrazil tud proti “evropskemu načinu pit' ja”, ki je nekaterim v Kanadi tako všeč. Njegovi zagovorniki kem pomanjkanju hrane. Te je trdij°’ da i8^ FrandL> ki ^ dpionci™ ^ „ a„x„niznana po velikem uživanju m Poljedelski minister Eugene Whealan je dejal, da danes v Kanadi ni možno govoriti o ka- dejansko na razpolago v deželi j trenutno desetkrat več, koFjo ta j potrebuje. Dodal je, da je letošnji pridelek žit večji, kot so preje računali. '4* Podpredsednik madžarske vla- koholnih pijač, videti le mal° pijanih ljudi. Dr. Henderson J6 dejal, da je v francoskih bolnišnicah 44% vseh bolnikov z boleznimi, ki so posledice uživanja alhokolnih pijač. Navedel je dr. Henderson da- de, 54 let stari Peter Valyi, je r T LJ 7uko ,,1 ■ , , . Ije, da v Franciji popijejo tolik pretekli teden umrl na opekli- , -j,, na „ , , ... . F . alkoholnih pijač, da pride na nah, ki jih je dobil, ko mu je „ , , F J ’ . ,, 05 ^ i i , . vsako osebo v državi letno Lžtoth , ,t0žme p Egonov čistega alkohola. V Se-zadnjo soboto spodrsmlo m ,e [ verni Amera« ga pride ,e 4.5 ga- Ionov na osebo, na Finskem Pa padel med žareče kose jekla. Trideset let je tega in bili'sol dar. takile jesenski dnevi kakor le- Palestinska osvobodilna organizacija se pripravlja na selitev glavnega stana iz Beiruta v Libanonu v Tripoli v Libiji. Libijski predsednik Kadafi je pa-lestiskim gverilcem trenutno (najbolj naklonjen arabski vla- tos. Doba enega rodu je pretekla, toda spomini so še živi. Marsikaj se je zapisalo in se bo še, toda tako radi pozabljamo pri! Ottawa je izdelala poseben zasilni načrt za oskrbo Ontaria z oljem za prihajajočo zimo, ko so ameriške oljne družbe večji del zapisovanju osebnih spominov,i olia’ ki ie običajno prihajal v da so bili vsi ti, ki jih ni več, v | Kanado iz čistilnic na področju prvi vrsti idejni borci. Uprli so se komunistom kot rušitelju duhovnega sveta. Prav zavoljo tega je tako zelo Karibskega morja usmerile v ZDA, kjer je nastopilo pomanjkanje olja. Narodni odbor za e-nergijo je prepričan, da bo Ka- Nespametne in neprimerne izjave danskega ministra iin <<;’ungta;’marL”-ToreJ starost- 'pogorišča razkopali, da bi spo-so izzvale nroteste najprej na Danskem samem.^Protestant-!ne mejncsti ni med nami. Me-1 znali preteklost, ne da bi seda-ski škof Thorkild Graesholt je izjavil: “Ministrove besede inim’ da ■’e zda^ na NJuJorškem nJe življenje oživeli in obogatili, značijo grdo diskriminacijo na račun druge vere. Rešili med Slovenci mejnost med nami ampak da bi se naša imena ble- smo se predsodkov na račun črncev in Židov, nismo se pa ~ odtujenost. . ščala na nagrobnih spomenikih še rešili predsodkov na račun katoličanov.” Danski liberal-1 Seveda Slovenci se menda umrlega slovenstva na tujem, ni poslanec Henning Andersen je pa zahteval, naj vlada U- la,bko ponašamo — doma in na Zares veliko narodno delo o-radno obsodi izjave svojega ministra za kulturo. tujem — da kaj radi bijemo pravljamo! ‘Sproščena Danska je z nameravanim filmom in s po- medsebojne idejne in skupinske H sosednje srenje je letos pristopanjem ministra za kulturo izpričala, da je res “sprošče- bo;>e- Ti boN 30 naše ljudi tudi šel na piknik tudi poznani g. na” vsega človeškega dostojanstva, kaj šele krščanskega na NJuJ°rškem v prejšnjih de- Zele, ki se je tudi oglašal v AD, spoštovanja do učlovečenega Sinu božjega, če nosijo Dan- , setletJih močno razdvajali. Ni prej iz Bridgeporta, nazadnje pa ci tako sproščenost po svetu, se nimamo Slovenci od njih 'ne bil° tu> Pa vem o njim. Po- iz Huntingtona, Conn. Ta gospod kaj učiti. ' jsledica je bila, da so se ljudje Je Prišel k meni na pikniku in , ’ grupirali in hkrati tudi odtuje- mi dejal: Veliko nas je zbra-; ^eti v pravo in resnično podobo nosti isto ceno’kakor ni žemlji \ Otr.rujeni oddaji ljubljanske televizije je bila tudi re- Vdl1 drugi od drugih. Na Nju- n]h> a kjer je inteligenca. Mislil preteklosti, ki je mnogo lepša in in zavoljo katerih teh ki se jih portaza, namenjena Finski; reportažo je pripravil časnikar jorsltcm smo imeli dve središči. K na “jungtajmarje”, ljudi, ki duhovno močnejša, kakor jo na- spominjamo, ni bilo strah umre- nergant. v glavnem je bila posvečena odnosom med fin- Cerkev na Osmi in Slovenski 50 prišli na Ameriško po dru*i še besede morejo orisati " ti. SKO večino in švedsko manjšino. Oddaja je bila zelo vzpod- dom v Brooklynu. Slovenski svetovni vojni. Vztrajno me je V to podobo glejmo ko se bo Karel Mauser prav, da imamo poleg dnevov,1 nada v dovoljšnji meri preskrb-ko jih poveličujemo kot borce za djena z opiem tudi preko zime, svobodo, tudi dneve, ko se pri-1-'10 ie potrošnja zaradi mraza druižujemo njih miru, iz katere-1 na^večja-ga govori le še duhovnost. To je: r— namreč zadnja in velika govo- 1X10 v molitvah spominjali vseh, rilnica, v kateri vsi dogodki in I ki so zgubili življenje v dneh Strokovnjaki” so nrišli do ■vsi jjudje dobijo pravi in resnič- Pred tridesetimi leti. Ničesar ne ni obraz. ; moremo dodati njih veličini, Mislim na vse, ki sem jih sre- morejo pa nam oni posredovati čal v tistih dneh in jih trideset marsikaj, kar nam manjka, let že ni več. Bambič, Perme,! Manjka nam mirnih sodba — Kadunc, Kožuh, Petelin, Malo- prosimo zanje! vrh, šinkar in toliko drugih. 'Ce! Manjka nam zaupanja drug v mislimo na njih mir, bomo tudi drugega — prosimo zanj! v ceikvi Žalostne Matere božje' Manjka nam volje za premo-lahko čutili, da nam more biti črtno bojo in vztrajanja v načel-preteklost velika le, če jo gleda- uosti — prosimo tudi za to! mo v odsevu miru, ki ga vsi ti Kaj bi bilo to spominsko ro-uživajo. Odpadejo osebne sodbe, manj e res to, kar mora biti. U-s ur o ve besede, v miru moremo trjevanje načel, ki imajo v več- celo le dva. tn V zadnjih dveh letih so pora- bili za popravilo in preureditev uradnega stanovanja predsednika kanadske vlade na 24 Sussex Drive v Ottawi blizu $80,000. Četudi je to veliko več kot v prejšnjih letih, te vsote ni mogoče primerjati z izdatki za ureditev privatnih bivališč predsednika ZDA v Kaliforniji in v Floridi. Poročila o tem so dvignila pred časom v naši južni sosedi precej prahu. * Canadian Penitentiary Service se je odločil za nov petletni gradbeni program, ki ga bo za' čel izvajati prihodnje leto. V °' kviru tega bodo zgradili novo ječo v bližini Toronta, ki bo u-rejena za nevarne zločince k1 kaznjence. Starejše večje jetnis nice bodo nadomestili z novimi) moderno urejenimi in manjšimi- zaključka, da je jetnišnice z velikim številom težko zavarovat1 pred upori in neredi. V Sovjetski zvezi so nemara drugačneg9 mnenja, saj imajo v Kijevu je“' čo, v kateri je prostora za 40,00^ jetnikov, naj večjo na vsem svetu. Zvezna vlada naj bi plačala °' sebam, obtoženim po kazenskem zakonu in oproščenim, vse stroške za odvetnike, priče in lZ gubo zaslužka v zvezi z obtožb0 in sodno razpravo, je predložit3 Kanadska komisija za proučevanje reforme kazenskega zakona. (Dalje na 3. strani) KANADSKA DOMOVINA Iz slovenskega 1 oronta Čestitike todemskim uspehom irtMiim ne otroke. Psychoterapist Rollo May je razvil osnovno idejo o “ljubezni in volji”; ljubezen brez volje je samo čustvo, volja in zlasti njihova gradbena indu- je v odborih in s tem odgovorno- strija. Etobicoke vodijo župan, 4 kontrolorji in 15 občinskih svetnikov. Mesto je razdeljeno na 5 sti. Bil je eden tistih ljudi, ki imajo čut odgovornosti razvit do popolnosti. Sej, sestankov in drugih organizacij skih aktivno- volivnih okrožij. Vsako voli dva J sti se je udeleževal s točnosjo. občinska moža. Da je ekonom-j Vselej je imel nasvete in pred- P°dična Francka Strah je uPno slovensko dekle. V ^ad0 je prišla, kb je bila sta- Starši so prišli iz ko- li4 kta, !?kih v-tu leta 1954. Francko je „°, zanimalo učenje. Hodila ^borišč in se naselili JoŽe katoliško srednj o šolo sv. ,a v kraju Islington, kamor Da Ve;čina slovenskih deklet liov.a;0^ni strani Toronta. Stra-V Alderw ° o du, v ii0 •brezmadežne s čudodel-šolj Vetinio. Po končani srednji V0l,rSe je Francka vpisala na Segj ^n^verzo, kjer je lani do-2 °dliko B.A. v fine arts. ^ na,daljevala svoje kjgj,''6 na torontski univerzi, ^e4os graduirala in do-bo^-j Bachelor of Education”. Sablji 46 diplomo, ki jo uspo-Za učiteljsko mesto. Lah-0(J ^ Poučevala v vseh razredih heu 13. Francko veseli u-^ki °S^ 4rna ^eP° razvit umet-lu še vedno misli, da bi kosygi^daljevala študije in se bju 1 a notranjemu planirali ’ da n; ivv lhii Mka , tj, ’ B bo to gotovo uspelo. ^ka odUtno se gospodična Fran-■ Pravlja na potovanje, ho-^ Sedati, ki brez ljubezni pa vodi do suhe- s-^a delavnost v tem delu toront-' loge, kadar so se reševala koč- ske metropole na višku, povezljiva vprašanja bodisi glede od- ga mehaničnega postopka. Ljubezen sama ni čednost; ljubezen sama nima vezi, ki bi jo navezovala na stvarnost, v njej ni usmerjevalca, ki bi ji dajal ceno, nima urejevalca, ki bi ji dajal smisel, v njej niti ni podlage za bivanje. Ljubezen v nepopolnem stanju kot ideja, želja ali čustvo stremi za tem, da pride do izraza v mesu, teži za uresničenjem same sebe v dejanju. (Bo še o ljubezni!) Iz Slovenske pisarne Zgleda,, da so dnevi vročega sonca za letos mimo. Dan nič več ne pade naravnost v noč. Med dan in noč se vriva večer in ta se vidno daljša. Da večeri ne bodo predolgi, bo treba najti zaposlitve. S knjigo v roki jih bo najlažje preživeti. Ker pa bo teh večerov za dolgo, dolgo zimo, bo treba veliko branja. Najprej naj opravimo, kar je bilo v poletju zamujenega. V Slovenski pisarni je v teh mo- de j stvo, da je bilo lani izdanih gradbenih dovoljenj za $158,471,-830. Od tega je šlo 66.5Vz za stanovanjske zgradbe. Ni čudno, če vsak Slovenec v tem mestu, ki želi nekaj pomeniti, hoče postati gradbenik. Por. Misel na misijone se veča in širi Mesec oktober je pred vrati. V tem mesecu so vedno lepe prireditve. Pomembna med njimi je na misijonsko nedeljo. Ta dan zbere največ prijateljev, ki so jim misijoni pri srcu. Žetev tega dne gre najbolj potrebnim. Treba je že sedaj opozarjati na to nedeljo in na misijonsko prireditev, ker člani Baragovega nosov med posameznimi skupinami (ali pa zgolj) za organizacijsko izvedbo kake prireditve. Ko se je kupilo Slovensko letovišče, je bil Ivan spet med tistimi, ki so zavihali rokava in s sekiro in žago, krampom in lopato pričeli čistiti prostor, kamor se danes torontski Slovenci v velikem številu zatekajo v poletnih mesecih. Ko so pri župniji nastale spremembe z odhodom g. Kolariča in je novi župnik č. g. Andrej Prebil razpustil Slov. katoliško prosvetno društvo “Baraga”, je bil Ivan spet med tistimi, ki so mislili na samostojen narodni dom, ki bi dal streho svetnim organizacijam, kot je bilo pro- so jih postreljati, češ da so komunisti. Samo na intervencijo župnika in župana jih niso Italijani vse postrelili, zaprli pa so jih in so sedeli v zaporih v Velikih Laščah. Ko se je na Veliki Slevici v juliju 1942 organizirala Vaška straža, je Ivan takoj stopil v njene vrste. Ob razsulu Italije se je pridružil domobrancem v Ljubljani in kot bolničar služil na raznih postojankah. Tako v Zalogu, na Pijavi, Gorici in drugod. Ob koncu vojne leta 1945 je bil na postojanki v Velikih Laščah. Kot bolničar je bil med zadnjimi domobranci, ki so se umikali preko Ljubelja na Koroško. Žena Angela, hčerka Mimi (ki je bila takrat stara 4 leta) in Štefka (stara 18 mesecev) so že preje bežale skupaj z drugimi tisoči na varno v tujino. Tisti, ki so bili med begunci, vedo, kaj vse je bilo treba prestati v tistem groznem času. Strah, lakota, pomanjkanje ih bojeval delo, ki si ga Ti opravljal, dokler tudi mi drug za drugim ne ležemo v tujo zemljo k počitku. Do takrat Ivan, pa Te bomo ohranili v svetlem spominu. Otmar Mauser svetno društvo — pozneje pre- i neizmerno duševno in telesno imenovano v Društvo Slovencev Misijonskega krožka že proda- Baraga. Tako ima Ivan tudi pri jajo; “vstopnice”, že nabirajo darove za misijone in slovenske nakupu -in upravljanju Slovenskega domu v Torontu svoj de- misijonarje, že vabijo v cerkve-j 2eg no dvorano za tisto nedeljo. Naj j Kjerkoli je delal je gradil; secih odpovedala edina moč, ki | ^ nibče ne preslišal njihovega gradji; da Slovenci v Torontu j opravljala kako delo. Za~ i vakBa> nibče ne odklonil vsaj ^ imep nekaj svojega. Takega se delala z arhitekti. feeHi.*Ua smisel in voljo do na- vs°dpravi, ^ega°peC*ati’ ima Evropa ta, k ' 10i°:vanje, ki ga priprav-it deloma študijsko deloma 'b s isy°- Združiti hoče korist-§• Da so starši — ‘bsiji 6 in ^a’ Francka — po-SVoi° graduantko, je fb’’ Se bVo- 16 razširjeno mnenje, ° bis’, "ar rabimo, je ljubezen. 1 1 li Podpirajo t. > Brezni w ta zv. apo-&s>,, vunezju kot so “The Beat- briški pasivisti, Acid- ali ...... v Je rkup*ne in podobni. Toda, tah1 ta8' ba ne potrebujem nitih arr- zavedali,velike izgube, ki smo jo! so se jim zdeli nevarni naciona-z Ivanovo nepričakovano smrtjo, listi, in jih pošiljati na prisilna urtpeli. Saj je bil Ivan ne le! dela ali pa v taborišča. Tudi Ivan se je bal, da ga zna doleteti taka usoda in je takoj spomladi 1941 poslal ženo in hčerko k ženinim sorodnikom na Hrvaško. Kakor hitro je mogel, jim je sledil še sam. Potovanje je bilo takrat zelo omejeno in le po prijatelju Islington, Rexdale in Thistle-jin pozneje graditi tudi župna'rmi je uspelo dobiti od Nemcev k[ata ReSister- ° napisal članek pod1 Branch-em. Slovenska župnija I nizadjah, ki smo jih ustanavlja-tašal;Cl mišljenja, ga bomo1 kraju Alderwood. Če vsem tem jo. Ko se je pričela ustanavlja- 130. z,a slovar so porabili vse besede, ki so jih uporabljali sv._________________________( ' Tomaž in še nekateri drugi zna- j WELDERS ni latinski pisatelji. V poseb- Combination mig and braising, nem zvezku bodo obdelani vsi i Days, east side. tehnični in elektronski izrazi. CLEVELAND, O. MALI OGLASI For Sale Delicatessen and soda bar. Good paying business with income property. Brick building, four apartments. Fully equipped and stocked store in nice neighborhood. Reasonable 481-9604. (194) Call 431-1640 (x) V najem Se odda odraslim stanovanje s tremi spalnicami blizu Sv. Vida. Vprašajte na 5516 Carry Ave. -(186) House for sale Euclid, brick, single, 3 bedrooms, large family room, St. Christine’s, under $30,000. Mon. - Fri. by appointment 261-1659. Open Sunday 1-5. By owner, 21051 Morris Ave. (187) Gradbeni delavci Izkušeni v gradnji kanalov in drugega dela pod zemljo, najmanj 3 leta izkušnje Dobra plača in obrobne koristi. Javite se prosim na: Box 123. American Home, 6117 St. Ciair Ave., Cleveland, Ohio 44103. (x) JANITOR WANTED Janitor needed at St. Mary’s Church. Anyone interested call 761-7740. Living quarters available. (x) Help Wanted Male or Female Help Wanted Male or Female ARMATURE STACKER For stacking large armature and stator laminations, filing and deburring. Apply in person after 8:30 a.m. Columbia Electric Mfg. Co. 4519 Hamilton Ave. near St. Clair Ave. & E. 45 St. (185) General Office Work V najem' Pet lepih sob in kopalnica, spo- i daj, furnez na plin, na Bliss Ave.; Typing, knowledge of Slove-in E. 66 St. Samo odrasli 361-1 nian. Short hours. Call 431-0628 5426. ) (TFx) I (x) ita- % EŠCE10 liOD IOC Ameriška Domovina išče zanesljivo uradniško moč, moškega ali žensko, z znanjem slovenščine, angleščine in tipkanja. Nastop službe takoj. Oglasite se osebno ali pismeno. AMERIŠKA DOMOVINA 6117 St. Clair Avenue Cleveland, Ohio 44103 431-0628 FRANC JOŽEF SCHNEIDER SVETI MOLK PREVEDEL JANEZ POLANC iraiiiliiliiililiiHiiiiil Ana Robnik j« že nekajkrat mislila na to: a odločiti se ni nikakor mogla: nekaj je govorilo za, drugi razlogi proti. Ljubila je vas, cenila ljudi, ki so jo sedaj, odkar je imela sina-du-hovnika, še bolj spoštovali. Srce se jji je navezalo v teh dolgih letih trpljenja na hišo-, na polje, na živino — tu so bili pokopani njeiai naj dražji spomini: lepi in žalostni. Ni ga imela sicer groba na pokopališču, pač pa v svoji notranjosti Vse to jo je držalo nazaj, jo vabijo, naj ostane v domači vasi. N’a drugi strani si je spet dopovedovala, da je taka ločitev nekaj naravnega, ki čaka vsakega prej ali slej; nekaj let — in. pozabljeno bi bilo vse, zaceljene rane, zadane pri ločitvi. Nekaj pa jo je z vso silo držalo nazaj: zavest, da ne gre sama odtod, temveč da jo bo spremljal tajen gost, skrivnosten zasledovalec: Kaj bodo. ljudje tam o njej mislili? Naj | pove, da je vdova, ali naj reče,: da je zapuščena, ločena? Ko še sama ne ve! ( In temna senca, ki se jo je že tako navadila, da je ni več občutila, se je vsa temna in grozeča začela dvigati nad njeno glavo. Mar sme izpostavljati sina takim sumnjam? Saj ljudje ravno pri duhovniku tako radi kaj sta-bega sumničijo in mislijo. Pri tej misli se je takoj odločila, da ne bo šla nikoli k njemu. Tu v vasi mora ostati, dokler ne bo zatisnila oči za vedno. Tu je življenje v delu in trpljenju, tu je njeno zgledno življenje samo izbrisalo madež, ki bi ga ji tujina takoj pritisnila na čelo, jo za vselej zaznamovala. Ko jo je sin obiskal, je govorila z njim tudi o tem. Komaj mu je povedala, je že zapazila, kako mu je razočaranje vrezalo globoke gube v obraz. Ko pa je sam premislil vse razloge, zakaj se je mati tako odločila, jo je sicer razumel, vendar se ni mogel sprijazniti z mislijo, da ne bo nikoli več z materjo skupaj. Mar naj jo res pusti, da bo dvakrat zapuščena, dvakrat sama preživela starost? Kako lepo si je predstavljal . bodočnost: | Skupaj bi živela: kadar bi ga služba klicala, bi šel pač od nje, j toda ko bi se vračal, bi se vračal! k njej. In. zdaj. Tudi za to veselje, ga je življenje ogoljufalo. Njega in mater! Sama bo morala biti mati na stara leta — sama in zapuščena. Ta misel ga je bolela. Ni mogel sikrivati bolečine pred materjo: umaknil se je iz hiše preko polja, proti lesu. Hotel je ven, v naravo, v tihoto gozda in polj, kjer se nemirno srce umiri. Prišel je do križa ob materini njivi, do Kožarjevega križa. Po kratki molitvi je hotel naprej. A ga je prijelo, da je nenadoma obstal. Kot bi ga nevidne roke zgrabile, ga držale, čudno, da ga ravno ta košček zemlje tako privlačuje. Skoro prestrašen se je ozrl proti križu. Tam je viselo telo Zveličarjevo. V trpljenju napol odprte ustnice so molčale v molku smrti. Na desno ramo naslonjena glava je pričala o vdanosti v voljo nebeškega Očeta. Ni vedel Anton, kaj je prišlo nadenj. Še v pozni starosti je bil trdno prepričan, da je bila to ura razodetja. Razodela se mu je domača zemlja. Ih obljubil je, da je nikoli ne bo zapustil. Saj je pravkar natanko čutil, kako ga je zgrabila, ga prijela. Zdaj ji je prisegel, da je ne pozabi, ne zapusti nikoli. Čez čas se je obrnil in odšel ob razoru, V srcu je z ljubez- nijo pestoval skrito željo, ki se “Dvajset let je deloval v tej fari, kjer je tudi rojen bil!” To mu je dalo novega poguma, Ta misel ga je vsega prenovila in mu ublažila obraz, Vesel se je vrnil k materi. Skrbno materino oko je takoj zapazilo spremembo na sinovem obrazu. Vprašujoče ga je pogledala: “Kje si bil, Anton?” “Na polju,” je Anton zamiš- “O ne, mati. Domača zemlja, domovina je tako lepa!” Vse hrepenenje otroških let in še posebej vse hrepenenje pravkar porojene želje je zvenelo v odgovoru, Hvaležno mu je mati stisnila roko. Vedela je, da je ne bo več silil, naj zapusti dom in gre z njim, da se je sprijaznil z mislijo, da mora ona ostati v vasi. Odtegnil ji je roko in odšel v kuhinjo, na dvor, k skednju, v mu je pravkar porodila:’ dušni! .“Tak° lepa so1hlev- Kamor N pogledal, pov- pastir v domači fari bi rad postal I P°1]a! Je Srecen pm' sod vabil isti klic: aDoma enkrat |nal- ( ostani, doma!” Celo živali so se Pa se mu je v veselje prime-1, Matluga J prijela za roka Le °zirale za njim, kot bi se hotele šala grenka kaplja: ali ga bodo ; kal ^ hoteli s tem povedati? To-| spustiti v kratek, domač pome- predstojniki pustili, da pride v ’ ^ }e “ obuPa] nad ^rmco ---------------------------------- — , ^v. , . , „ • i zemljo, ki rnu je toliko hudega' domači kraj za dušnega pastirja, j . ’ s tv.... . , v prizadela: in ze je iskal po spominu podob-j 1IO - .... . . , v . \T , .. ž . . I bem ze mislila, da si veseli mh slučajev. V sosednji fari je ed k -mnustiti’”1 bilo tako, seveda že pred več, v?..3 a , p 1 I desetletji. In na pokopališču j.!**-* Sa'J,V0 Vprasala- * prica‘' nek z njim. Vse ga je vabilo in klicalo, čutil je, kako ga njegova kri, porojena v kmečki hiši, zadržuje, čutil je prijaznost vsega, kar je bilo domačega, Ne, ne bo se mogel odtrgati od doma, In tako se je vedno globlje razprezala v srcu želja: Nazaj, v, domačo vas! Vrnil se je v mesto, kamor ga je klicala dolžnost, toda vesel je veroval, da ga bo domovina kmalu priklicala nazaj. * Neodločen je obstal kaplan Anton Robnik pred župniščem. Čakala ga je težka, neprijetna še tudi" nekje bral „7^" |'i0VaIa 0TA J p ■ > J ► j» j ► < ► NAJSTAREJŠA SLOVENSKA KATOLIŠKA ZAVAROVALNA ORGANIZACIJA V AMERIKI stanov«1 • Mi izdajamo najmodernejše celo-življenske in us— a , (endowments) certifikate za mladino in odrasle od r°J * do 60. leta; vsote so neomejene nad $1,000. Naša ugledna bratska organizacija Vam poleg al-! zavarov ak' Pri nas imate, na primer, priložnost udeležbo nine nudi tudi verske, športne, družabne nosti, druge 3^, { kegljanju, igranju košarke, itd.; nadalje se lahko udele^ plesov, poletnih piknikov, prireditev za otroke. športnih turnej m boži^1' j f • SLOVENCI! PRIDRUŽITE SE SLOVENCEM! • ZAPOMNITE SI — PRI NAS DOBITE OSEBNO POZORNOST! Za podrobnosti in pojasnila stopite takoj v stik s sle' tajniki/tajnicami (ali pa pišite v glavni urad: 351-3 Chicago St., Joliet, 111. 60431). ALBIN OREHEK, društvo št. 25, Tel. 481-1481 18144 Lake Shore Blvd., Cleveland AMELIA MRAMOR, društvo št. 85, Tel. 282-8530 1926 Nantucket Drive, Lorain de8»fi MARY ZUPANČIČ, društvo št. 226, 6124 Glass Ave., Cleveland Tel. 432-2833