Največji slovenski dnevnik v Združenih državah Velja za tm leto . . $6.00 Za pol leta • • • • • $3.00 Za New York celo leto - $7.00 Za inozemstvo celo leto $7.00 GLAS IJstisIoveiiskihLdelaVcev vAmerlkL The largest Slovenian Daily Ift* the United States. Iworf every day except Sundays and legal Holidays. 75,000 Readers. TXLETOM: CORTLANDT 2876 Entered as Second Glass Hatter, September 21. 1903, at the Post Office at New York, N. 7., under Act of Congress of March 3, 1879. TELEFON: CORTLANDT 3876 NO. 128. — STBV. 128. NEW YORK, WEDNESDAY, JUNE 2, 1926. — SREDA, 2. JUNIJA 1926. VOLUME XXXIV. — LETNIK XXXIV, PILSUDSKI ODKLONIL IZVOLITEV Maršal Pilsudski, ki je bil izvoljen predsednikom, je odklonil čast radi ustavnih omejitev ter priporočil izvolitev drugega. — Novi predsednik je profesor Ignac Moscicki. VARŠAVA, Poljska, 1. junija. — Maršal Jožef Pilsudski je bil izvoljen predsednikom poljske republike v Sejmu, ki obstaja iz senata in poslanske zbornice, a je na dramatičen način odklonil čast radi omejitev, katere naklada sedanja ustava najvišjemu izvrševalnemu uradniku. Vsled tega je odredil poslujoči predsednik Rataj novo volitev, ki se bo vršila danes zjutraj. Včeraj zvečer je bilo opaziti znake nemira vspričo možnosti, da vprizori Pilsudski nadaljni državni preobrat z razpustom parlamenta v slučaju, da bi ne bil izvoljen eden dveh kandidatov, katera je predlagal, fa dva kandidata sta dr. Zoziechowski, profesor modroslovja na vseučilišču v Vilni, in profesor Ignac Moscicki, z lvovskega vseučilišča. Na velikem trgu pred parlamentom so vprizori-li velikansko demonstracijo v upanju, da Pilsudski izpremeni svoj sklep. Senat in poslanska zbornica sta se skupno zbrala ter izvolila Pilsudskega pri prvem glasovanju s 292 glasov proti I 93, ki so bili oddani za grofa Binin-skija, governerja Poznanja, katerega je nominira-la desnica in ki je bil edini protikandidat. Eno in šestdeset članov Sejma se je vzdržalo glasovanja. Pilsudski, ki je bil poljski predsednik leta 1 921, je izjavil, da ne more sprejeti časti radi omejitev, katere naklada vrhovnemu uradniku sedanja ustava. Povdarjal je, da manjka predsedniku varstva pred parlamentom, katerega ne more razpustiti na temelju ustave niti v slučaju nujne potrebe. Obvestilo poslu jočega predsednika Rataj a, da noče Pilusudski sprejeti izvolitve, je povzročilo senzacijo v zbornici ter veliko razburjenje med prebivalstvom. Ministrski predsednik Bartel je povedal Pilsudskemu, da ne more jamčiti za to, kar bo storil narod v svojem razočaranju, a maršal je baje odgovoril: — Prepustite to meni. Jaz bom opravil vso stvar. Odklonilno obvestilo Pilsudskega se je glasilo: — Zahvaljujem se narodni skupščini. 2e drugič v svojem življenju sem imel priliko, da legaliziram svoje delo, ki pa je bilo žalibog v prvem slučaju po zdravljeno z opozicijo. Spominjam se dobro tragične osebe umorjenega predsednika Narutowicza, katerega nisem mogel obvarovati pred kruto usodo. — Spominjam se tudi živahno brutalnega napada na moje otroke. Ne morem živeti brez direktnega aktivnega dela, a ustava me ovira v takem delu. Tudi bi bil prisiljen izrabiti svoje srce ter uničiti svoj značaj. Drugačen tip moža je potreben za predsednika. — Prosim odpuščanja, ker sem povzročil svojim pristašem razočaranje. Moja vest, katero sem vprašal tisočkrat za svet v zadnjih dneh, mi ne dovoljuje sprejema. Upam, da bodo nove volitve srečne. VARŠAVA, Poljska, 1. junija. — Profesor Ignac Moscicki je novi predsednik poljske republike. Danes je bil izvoljen, da postane naslednik Wojciechowskija, ki je odstopil, kot je Uprizoril maršal Pilsudski državni preobrat. Izvolitev Moscickega je bila završena danes tekom drugega glasovanja. Profesor Moscicki je dobil 281 glasov, grof Bninski pa dvesto. Tretji kandidat je bil socijalist Marek. 63 volilnih listkov ni sploh nosilo nobenega imena. Sedem parlamentarcev je bilo odsotnih, iz česar je razvidno, da je bilo po ustavi potrebno 274 glasov za izvolitev predsednika. .JERUZALEM, PaJtetwfa, 1- jii-»ja. - V 3)1 »zini Dainaska bo na Kot se je izvedelo is precej ea-ncfttljivih virov, sestavljajo vsta&i novo vojaško divizijo, 6 katero nameravajo vprizoriti koncentriran napad na Francoze. V bližini Neb-kft je obkoljena močna francoska Senator Borah voditelj suhačev. Senatorja Boraha p o-zdravljajo kot voditelja suhačev pri volitvah leta 1928. — Anti&alon-ski plačanec Poland, je slavil napad senatorja iz Idaho na splošno ljudsko glasovanje v New Yorku glede prohibici- • » je. ^nator "William Bonah. ki je ostro ol>so«]il ljudski referendum črlede prohibici je t državi New Pork, se je postavil s tem jra čelo vul*a£tkih sil dežele in vsled tftralina Smith, stara 71 let. sestra IIoelKerja. Thomas Hughes, mož prvo omenjene ženske in oče sedmih otrok, •kojih pet je naeilo smrt v ognju, je bil močno opečen in razvente-ga ranjen, ko je skočil skotzi okno .svojega stanovanja v drtuigem nadstropju. Nahaja se v bolnišnici, kjer izjavljajo cdravniki, da bo okreval. Policijski Ikapitan Wyne s Ca-narsde pasitaje je izjaivid, da dose-daj še ni bilo mogoče ugotoviti vzroka požara. štiri leta star morilec. PROVO, Utah, 1. junija. — Štiri leta stari James Brand, ki je duše v no bolan, je napadefl svojega tri leta starega brata Willia-ma v pondoljek s sekiro ter ubil otroka, se predno so moigli posredovati stariad. Ooe otrok je i^jawil, da se je James v zadnjem čatsu čudno db-našai ter priznal, da je ob neki priliki za pretil svojemu sinu, da mu bo odreSsal gteJvo, v upanj«, bo ta presfcirama oblika kasni prestrašila otroka. Domneva se, da je James raz- Parnik "Washington Irving" Hudson River Day Dine -kom-pa-nije s 150 potniki in posadko 90 na krovu, je kdtidiral sredi Hudson reke malo po deveti uri včeraj zjutraj z nekim pet role jskiin parnLkom, katerega je vlekel vla-«'ilm čoln. Parnik je bil tako močno poškodovan, da se je potopil malo pozneje pri pomolu štv. 9, Jersey City. Nobeno poročilo ne javfrja, da je bilo is^juibiljeno kako človeško življenje ali da je bil kdo poškodovan, kar je bila ibrez dvoma posledica naglice, s katero so prihitele dmge ladje na pomoč. Potniki so se rešili v rešilnih čolnih, katere so spustili na reko kakonhitiro je postalo jaismo, da se bo ladja potopila. Nekatere so rešili vlačilni čolni ter .delavci, zaposleni na pomolu, katerega ravnokar grade. Novica o nesreči je bila takoj sporočena v Manhattan, in na lice mesta sta takoj odšla dva policijska čolna ter čoln požarne .hrambe. Ob času k-odizije je bilia megla tako gosta, da ni mogel kapitan David Deming, poveljnik parnika. videti imena petrolejskega parnika, s katerim je kolidirali. Parni k '' Washington Irving' največji rečni parnik v tej deželi, je -zapustil ob desetih ejutraj new-vomki pomol pri Desbrdases SL Nameraval se je uistaWti na 42. in 125. cesti, da vzame na kroiv na-daljne potnike. V gosti megli je dospel izza pomola in bil je že skoro na sredi •reke, ko .se je završila eksplozija. K'apitan Deming je vedel takoj, da je njegova ladja močno poškodovana. Iz strojnega prostora je dobil tremutek poizneje sporočilo, da je pod vcfcJno -črto velika luknja in da bo voda kmalu vse preplavila. Vedel je tudi. da mora vladati med potniki velikansko razburjenje. Takoj je pričel dajati signale za pomoč, ki so iznarti vfeem mornarjem, ter naročil poisiaidk;, naj pomiii poifcnike ter pazi na to, da bodo dobili vsi rešilne pasove. ' ; Ko se je razpršila posadka po krovih, je vladala med potniki velikanska zmeda. Številni moški potniki so se kot blazni borili za rešilne pasove, brez ozira na mornariško postavo da je treba opremiti -v prvi vrsti ženske in otroke. Najbolj junaško so se izkazali delavci na pomol«, katerega grade v Jersey City. Rešili so nebroj žensk in otrok in eklen teb delavcev je odnesel ma varno 250 funtov težko žensko, ki je poistala histerična ter si ni mtoigla pomagati. Vodstvo parobrodne kompanije je izjavilo, da bodo v najkrajšem času dvignili parmk, ga prevedli v suhi dok in popravili. Kapitan Iteming je v službi družbe od leta 1889 najprej ter ni imel doisedaj še nobene nesreče. Svečan sprejem ▼ Nome. NOME, Alaska, 1. junija. — Kapitanu Nmbertu Nobile in Štirim Italijanom, ki so bili čtaui posadke vodljivega zrakoplova ^ge, so priredili tukajšnji prebivalci svečan sprejem. Sean so dospeK iz Tellera, M leži 75 milj severazapadno od tukaj. BRIAND IN FISKALNA POLITIKA ------- Briand bo zahteval glasovanje glede fiskalne politike in zaupnico, ki bo najbrž dobila večino v zbornici. — Finančni minister Peret mora imeti polnomoč. — Radikalni socijalisti zahtevajo Painleveja. mi&jal o ttej prt^njl m da je v tem duševnem «tauju ifcvx€il umonr. P ARIZ, Francija, I. junija. — Ministrski predsednik Briand bo nastopil danes v poslanski zbornici ter zopet zahteval zaupnico, brez ozira na strankarske in druge politične razmisleke, s čemur bo omogočeno vladi nadaljevati svojo 4'bitko za frank" in svoj program za finančno rehabilitacijo. Vrjetno je, da bo dobil ministrski predsednik večino s tem, da bo definitivno sprejel orijentacijo proti desnici, ki je značila glasovanje tekom zadnjega četrtka. Skoro ves nacijonalni blok, katerega podpirajo finančni in industrijalni interesi dežele, se zavzema za njegovo politiko in čeprav ga bodo zapustili razni njegovi prejšni pristaši, socijalistična skupina ter del radikalnih socijalistov, so politični krogi prepričani, da je pripravljen opustiti politiko ravnotežja ter sprejeti mandat od novo stvorjene konservativne koalicije. Trpko opozicijo proti njegovi politiki je opaziti med pristaši ievega krila starega kartela levice, ki vidi konečni polom parlamentarne kombinacije, ki je podpirala vlade tekom zadnjih dveh let. Posamezne točke ugotovila, ki bodo naslovljene tako na narod kot na poslansko zbornico, je sestavil kabinet, ki bo tudi določil, če je Berenger-Mellon dogovor glede francoskega dolga bistven za Stabilizacijo franka. Malo verjetno je, da bi se poslanska zbornica v svojem sedanjem zasedanju lotila izprememb v tem dogovoru, čeprav je zahteval poslanik Beren-ger neposredno akcijo radi učinka ameriške vere v fiskalno politiko Francije. Nevarnost tega vprašanja tiči v tem, da otvorje-ne splošna finančna debata kateri se hoče vlada izogniti za vsako ceno. Kabinet je trden v svojem sklepu, da se mora dati finančnemu ministru Pere-tu polnomoč, da prosto sodeluje s komisijo izvedencev. Z. objavo, da ne bodo uveljavili nikakih novih davkov, da bo vrnjena prostost kapitala in da bo dobil posebne ugodščine, so konservativni elementi v političnem življenju pripravljeni pustiti finančnega ministra pri miru. Radikalni elementi pa hočejo dobiti jamstva, da ne bodo razpisani nikaki novi davki. Odpor proti ministrskemu predsedniku involvira radikalne so-ciajiste, ki so vprizorili velike napore, da pridobe na svojo stran vojnega ministra Painleveja. DENARNA IZPLAČILA V JUGOSLAVIJI, ITALIJI IN ZASEDENEM OZEMLJU Danes so naše cene sledeče: Jugoslavija: 500 Din. — $ 9.45 2000 Din. — $37.00 1000 Din. — $18.60 5000 Din. — $92.00 Razpošilja na zadnje potte In izplačuje "Poštna hranilnica" v LJubljani. Italija in zasedeno ozemlje: 200 Lir —$ 8.70 500 Lir — $20.75 300 Lir — $12;75 1000 Lir — $40.50 tri nakazilih, Id znašajo manj kot 200 lir, računamo po 19 centov za poštnino in droffe stroške. Razpošilja na zadnje poŠte in izplačuje Ljubljanska kteOtai bštOot t Ttsto. -i Za pofiiljatve, U presedajo PETTISOC DINARJEV ali pfc t>YATlSOČ LIR dovoljujemo po mogočnosti fie poseben popust. Vrednost Dinarjem In Liram nI stalna, menja so večkrat In taeprl-čakovano; iz te^a razloga nam ni mogoče podati natančno MM vnaprej; računamo po ceni tistega dne, ko nam pride podani denar t ifbo. PoSUjaive pa brzojavnem pismn izvršujemo v nmj-krajsem času ter računamo ta stroške —. Denar nam Je poslati najbolje po New York Bank Draft Postal mess FRANK SAKSEK STATE BANK S3 CORTLANDT STREET, WMWJZBBR. ■ Telephone': CORTIiANDT 4387. GLAS NARODA, 2. JUN. 1926 GLAS NARODA (SLOVENE DAILY) Owned and Published by SLO VENI C PUBLISHINO COMPANY (A Corporation) Frank Rakser, president.____Look Benedik, treasurer. Pi&cc of butanem of the corpora ion and addresses of above officers: 82 Cortland t St., Borough of Manhattan. New York City, N. Y. " O L A 8 NARODA" "Voice of tke People" J MOHAMEDANSKE SVEČANOSTI .•:• efts. • Issued Every Day Except Sundays and Holidays. Za telo leto velja list ta Ameriko Za Neu> York ta celo leto $7.00 i« Kanado - __________________$6.00 Za pol leta ......................... „ $3.50 Za pol leta___ ........................$3.00 Za inozemstvo ta celo leto ...$7.00 Za ietrt leta - __________________%J.50 Za pol leta .......................... » $5.50 Subscription Yearly $6.00. Advert Lsem em on Agreement. "Glas Naroda" izhaja vsaki dan izvzemši nedelj in praznikov. Iz Jugoslavije. Dopisi brex podpisa in osebnosti se ne priobčujejo. Denar naj se! blagovoli pošiljati po Money Order. Pri spremembi kraja naročni-j V ako loto ^e ^^aiKska vlada v svečani procesiji v moliame dansko svelto merto Meko drago- kov, prosimo, da se nam tudi prejšnjo bivališče naznani, da hitreje __najdemo naslovnika. "O L A S N A R O D A", 82 Cortlandt Street, New York, N. Y. Telephone: Cortlandt 2876• ceno preprogo, ki jo vredna najmanj dva milijona dolarjev. Oh tej priliki raztrgajo prejšnjo preprogo na drobne koščke, katere razde!e med vernike. Nastop maršala Pilsudskega. PRISELJEVANJE IN DEPORTIRANJE Že pred vojno je zočel PiLsud-'7 iača 11 imt nižjimi oficirji in niošt-! ski zbirati poljsko mladino. Med \ojno je bil organizator poJjUkih jlogij, ki so bile prav«« usta no vit <•- pa Pil-bile samo ,ortKije nemške politike in ker je alasti nastopil proti postopanju jljiee poljske države. V začetku 1 rixtljeiiiKki rfoimtej narodno poslanske zlmnndce je naravnost sf) bUp ^ sp„tavon M av. K iljvo neimior.n, Pripravlja namreč predlogo za predlogo ter jih strj^ke armatie. ker se je »revija nato prod pletiuni tabornico. V^aka nova predle a pa preka-1 "j^^j-j uprl. da bi legije bi prtMlj looo -glede nazadnjaškega in Jjudstivu sovražnega tona, čeprav je to precej težavna naloga. - j V sedanjem času or<. ^ n.vo Miko Holadav .predloge, ki naj Npmcev nft 1K>ljskpm ozemlju, so ... «la.a wviii'ia« delaywkemu departmental najbolj obširne pohio- bHe njft?ow razorožene in f""1 « oja jf* bil Pil-sudski tudi um i rovi jen, pa čeprav jo še vedno določen kot vrhovni vojskovodja Poljske. Piilsudski je odločen nasprotnik Nemcev, a tudi nie manj od loč. on nasprotnik zveze 7. Rusijo. Vslecl toga jo bil v ost rom boju s pod j-; k n ofioijelno ipolitiko. ki je kolotbala sedaj na to, sedaj no drugo stran. Kot social 1st je nadalje zahteva.1 P i ljudski, da se izvede agrarna reforma, ki je bila 1920 tudi v rosnioi obljubljena, za katero ofbljubo so pa bili kmet-jo oslenarjeni. Zakaj danes ima 17.000 veleposestnikov na Poljskem 18.2 milijona hektarjev zem- iiika Da visa, ki 111 bil zadovoljen z določbo glede deport iranja itio-onisJdh mornarjev. V splošnem pa je to »itara (predloga z novo zvarjeno omako. Soglasno z revidirano Holaday oi-tir-a, če je več kot etikrat, torej najmadj dvakrat, iz-vi Šil zločin, radi katerega je bil v dveh slučajih ol>sojen na več kot '•Uo leto joče. Zl*M-m je moral biti izvršen po uvelja/v+jenju -postave in uvedcnje Jeportacijskega postopanja ne .sme ležati več kot tri lota za Otkiluienjem druge jetniške kazini. Povsem gotovo je, da se lun o s teru zadeti "zločince", ki se pre.greše proti naši posvečeni pn»liobirijKki zakonodaji. Prav tako pa ne more biti .niti najmanj-šega dvoma, da llx> ta določba najx>tila tujcem so-vražne sodnike, da bodo ob w.aki prdiki naprtili netližaviljaiuom višje kazni kot poti ebno, da jih napravijo sposobnim za dejxyrlaeijo. \i pa treba, da je uedržavljan dvakrat kaznovan radi kj-šenja I»«stav, da je podvržen deportacijskemu iKNtopatnju. Predloga do-lo.a, da je mogoče d opor tirati tiidi vsakega neditžavljzma-^priseljen-ca, ki je bil v t*-ku desetih let po svojem priiiod« Združene drža-obsojen ladi kakega zločina na več kot eno leto ječe. Če bi se y.lje p! oh i hie i jsk i h mogotcev zgostile tor »izpremenile v postave in < bi o.^tKlido na najmatoj eno leto ječe vsakega, ki je bil Spoznan krivim n«dovoljenega prodajanja alkoholienih pijač, bi se pojavilo d«ij>oitiranjo v masah, ki bi daleko presegalo število letnih pri-seljeneev. 'Vse to pa še nikakor no zadostuje nativitistioni gospodi Pn^lloga vsebuje ram^ntega še Fžrecno določbo, da je smatrati za ib [»or1acijskega kandidata vsakega, ki je bil v prvih desetih le-h vvoj -ga bivanja v Združenih državah oijsojt^i na skupno osem-na.^t m-^eev ječe. Vsako opravičilo zadostuje, če se je mogoče ž njuii i/mebita inozemskih elementov, ki ne tparirajo ix)polnoma. iioladay predloga, ki so je »pojavila sedaj Icot predlog 'pretežne Y<.*jne pi is< Ijeniskega komiteja določa rawentega še izrecno, da je mogo. e deponirati t^uli vsakega nedržavljana, ki pomaga nezaže-ljont mu j>ris< Ijeneu skrivati .^o ,prod oblastmi ter miu nudi zavetišča v svoji hiši ali pri prijateljih, V tem ozinu ni notbene časove omejitve im vt4ed tega "bodo lah-']je' 10 milijonov bajtarjev pa tu ko de) »o rti radi mt.a-turaliziran^ga pi-iseljenca tudi trideset ali šti- samo 15 mi,5i°nov hektarjev, lidmet let j>o njegovem prihodu v Združene države, če »bi storil kakemu 4 nceaicljenemir' Jvo uslugo. 1/ e< !e predlogo je ij>o\-fcem jasno razvidno, da jo jijen glavni zahteval, da se izvedo radikal-r'amen i/nebit.i se <4nezaieljenih", ne pa zločincih elementov Ni-|"a davčna reforma in da se obda-kaka si krivn<>st ni več. da se hoče s tem zadeti napredno misleče do- '^U° predvsem bogati "sloji. Pil-• a-tvo iiv to se je pričelo, hvala Bogu, sjj>oznavati tudi v širših ma-":n(lski ^ svoje ideje javno in s sam ameriškega deiax^tva. \ sa ta zakonodaja .se obrača proti unij-1tem-|>eramentom zagovarjal in 7a-r.!;*iii oaganizatorjein 111 strokovnim agitatorjem. Skuša se terorizi- njegova a^oriteta med de- rail prw'lienee s strašilom deportaeije ter jih odvrniti od tega, da lavstvom in kmeti stalno rastla bi se pridružili ekonom.4comu ali političnenuu dela\*skerau gibanju ^ri zadnji krizi so tudrobno-Na posestvni kaznilnice jo »bil ugotovljen ogromen primanjkljaj preko 700 000 Din. Dr. Šaban jo L«kutpn(> z ekonomom Ma.rkovičem oi-novail načrt, kako bi "boljo "za radila". Izdatke za oves. koruzo, eono in slamo sta v knjigah vedno noi;lvojila. znatno nalogo živil p? najbržo prodala, ker jih ni v skladišču. V skladiščni mannfaktume-2a blaga m> ugotovili primanjk-Ijaj pol milijona dinarjev. Dr. Sa ban je izvrševal svoje mampiilaci je že od prvega dne svojega na-i-topa in jo oškodoval državo clo prihoda komisarja Kujiča skupno okoili 3,r»00.000 Din. Njegove ponevenbe «0 bile or-dinar.no tatvino in je naravnost V okolici Londona jo umrl 11- čudno, da jih toliko časa niso iz-gleden ruski javni delavce, bivši. c!edili. Napjroj jo esksploattiral predsednik severne vlade v Arh- velike komplekse gozdov svojo angelsku Nikolaj Vatsiljevič Čaj- žene. uporabljajoč pri tem obso kovtsld. Pokojnik je ibil star 76 let jenee kot d^ovno nine. Plačova in je zadnji čas težko bolehal. J jih ie ipo 4 Din dnevno, moral pa S smrtjo Cajkovskeo9ei)ne opore, ipač pa med alabo Sstfcii Takojšnji čokoladno-mlečni mešane c N doma. Xi \*am treba hodi- v lakarnu a.'l kam drupnm pn hladilni mlečni m«'- Xapravte firn rtoma z Wilbur Instant Cocoa Cubes. Zdrobite kocko v kozarcu, pridenite inrslo m'ekn, prf-tresjte v shakerju, potem pa pijte. Tako dobro ob vro«"ib dneh. Vprnfiaj-te grroeerja za Wi bur Instant Cocoa Cubes. __— Adv't. ' ~ r,i ruskega direktorija in jo koneno j po ital predsetlnik iseverne vlade ; na arliangel-ka fronti. Pozneje je 'postal član južno - ruske vlade n;i Krimu. Ko «0 boljševiki končno unie:li belo armado, je Čajkovski odpotoval v Pariz, odkoder jo or-ganiziraJl protiboljševiško propagando. Peter Zgaga kor jo predpifca-l vsem svojim urad nikom.« Po cenitvi izvedencev jo veljaki esnloaeija preko 300/)00 Din., dr. Saban pa je plačal samo 50,000 Din. Vrh toga ie sekail -gozdove kaiznil.nioo v Oeirn in Ivan-eici, les prodal, izfkupieok v znesku 65,000 Din. ipa oMfžal. D'11 g i primer njegovih sleparij i o še ordinarne jši. Karpoval je razno l»la>go od kaz- Pred kratkim je šaril po Ameriki Billv %»ndav. Možak "mia za seboj pestro karo jero. Bil je .basefoa.l&ki igralec, jiotujoei komedijant, slednjič se je pa pridkgovamja lotil. Mladi Rockefeller mu je pred par leti postavil v Bronxu tempelj. ki je veljal par stotisoč dolarjev. Billv je tekom dveh mesecev vwak večer .priredil /zanimivo predstavo. Pred oltarjem se je post a v-^jaJ na glavo, bil krog sebe s pestmi. rotil budiea ter s tem svojim rot on jem in komedij airtstvom pozival Boga naj ikaiznuje krivična ted nagradi pravične, — ki so, po njegovem mnenju, elinole ameriški prohibicijonisti. Ko so ljudje naveličali toga harlekinstva ter je imel vedno manj poslušalcev, je začel potovati križem dežele. Mladi Rockefeller je dal tem-pelj podreti. 0e jo denar, s katerim ga jo zgradil, doforo naložil, ni znano. S? svojim činom je ipa milijonar jasno drtkazal, da mu je ^tokrat več iza poneumnevanj'? ameriškega naroda kot pa za njega izobrazbo. O Billy-jn Sundayu ni bilo dalj časa ničesar slišati. Sedaj se jo pa zofpot (pojavil ter potom časopisja .sporočil ameriški javnosti, da ustanavlja snihaako stranko, ki se bo Udeležila prihodnjih volitev in da bo on na njenem tik^rn kondddiral za predsednika Združenih držav. Nič čudnega bi ne bilo, če bi (začeli meseca marca leta 1929 razkladali ipred Belo hršo sode in zaboje ter jih opravljati v prostorne kleti. Od človeka se >ahko marsikaj zahteva. Preveč bi bilo pa zahtevati od suhača Sundaveve sorte, da bi bil dolga štiri leta brez pijače. * Svod ^k i prestol on osi edin i k .se plačeval nevrjet.no nizke Qene. Tako je -plačal za bkiEe po 1 Din. komad, za čevlje po 5.50, z.a najbolje blasro G Din. meter. Na ta naein je oškodoval državo za več kakor 150 tisoč dinarjev. .Temni jo tudi velike množino mleka, ma--ila in vina. vk.njižiti pa tega ni smol nihče. Zavodu je sam drtha-is svojo ženo v Združenih dr ROJAKI, NAROČAJTE SE NA "GLAS NAlbODA", NAJVEČJI SLOVENSKI DNEVNIK V ZDE OPRAVAH Le malo je tako srečnih ljudi, da lahko žive od samih obresti. Mnogo je pa takih, ki so si pomagali k udobnejšemu življenju z dohodki svojih prihrankov. Tudi Vam se nudi taka prilika. Naložite prihranke varno pri nas na — "SPECIAL INTEREST ACCOUNT* po 4% Obresti vam pricno teci že od prvega maja naprej. Frank Sakser State Bank 82 Cortlandt Street, New York, N. Y. vrl 4 vagone sena in ?lamo ter nroiol za to 90 ODO Din., a v skla-li-4'0 sta btfa pripeljana dva va-'rona trave., .pomešane s senom, ^voje slabo vino je opravil v klot kaznilnice, boljiše pa odpeljal na svoj dom. Grozna zrakoplovna nesreča se je pripetila v Novem Sadni,. Pre-izknsavali so pot. novih avijonov tipa Brigge, ki je uveden v francoski in jug. armadi ter ipflznan ko-t izboren fabrikat. Ob desetih do poldne se je dvignil ayijon Tii-igge XIX v višino približno 700 metrov teh iz horizontalnega leta nenadoma treščil na tla. ^.vijon se je popoJnoma ra-zbil, pod razvalina m*i pa ista bila mrtva in grozno raizmesarjeina poročnik Milan Brajkovie. rodom iz Petrinje in mehanik Aniton Briške iz Delnic v Goj-skejn kotam. Vojaška komisija je ugotovila, da so je iz aluminija sestavljeno krilo v zraku iprelomrlo in tako povzročilo fmrtni padec iz višine. Smrtna avetomobilska nesreča. Določen jo bil dan za iporfkiuisno vožnjo na progi Sammbor-Pleši-v i c a - J a sk a -8 v. Ned ol ja -Sa m obor. Že na prvi vožnji, katere se jo udeležilo šest avtomobilov in osem motorjev .se je ipripetila težka nesreča. Na odprti in ravni cesti se je avto ''Buick'' katerega je upravijal šo^cr Lončarič. s ssopot-nikom Kokatovičem pre\TTiil v cestni jarek ter pokorpal pod seboj Kokotoviča, ki je o«tal na mo-^•Ui mrtev, dočim si je šofer zlomil dejano roko. žavah. Povsod ga s kanoni pozdravljajo. povsod ga svečano sprejemajo. Ko leže poOTio zvečer ves utrujen v poc-.telgo, ga morajo navdajati sladke misli: O, ne Ivo še tako hitro ikooiea naše kraljevske isilave. ( e nas v republiki po kralijewko časte, se ni bati, da ibi se nam v monarhijah tla tako hitro omajala. * * .. s . Dva prijatelja sita jedla ko(ko» v resta-vrantu. Kokoš je bila strašno ti-da. — Stavim — je rekel prvi, — da jp ta kokoš stara najmanj pet let, — Na kakšen način pa določaš starost pri kokoši? — T. no po zobeh. — Ej, kokoš vendar nima zob. — Jih pa imam ja.z zato. * V Ameriko je dospel princ T^miis de Bonbon, bratranec špansikega kralja. Časnikarski poročevalci so ga vprašali, »kaj in kako, on jim pa ni mogel drntgega povedati kot ria.-dedinje: — V teh dneh bom izdal podrobno poi^očilo. v katerem bom javno ni neizpodbitno dokazal, da bo^kajizcr Viljem na j kasnejše do Božiča zop^t sedel na nemškem prestolu. Kake draigačne izjave ^afvnost sploh ne more pričakovati od sodobnih pri nce v. * Clnica ^jplošne Zwae Žeaiskih Kliubov, Mrs. P. 0. Harvev, se mudi v Pliiladeflphiji ter je jako o-gorčena nad sedanjo žeinskio modo. Te dni jo rekla "nekemu čaisni- Po izjavi ranjenega šoferja je kar.skemu jxvrocevadou : prišflo do nesreče na čaiden način. Ko.kotovič je na ravni cesti ne-nedoma skočil ik šo^ferjia, in iga pograbil za roiko tako, da je ta obrnil volan proti proti jarku. Y tre-notku se je avto prevrnil v jarek in Kokotovic je obležai mrtev. Za-, kaj je Kokotovic to storil, ni znano. Šofer je mnenja, da mu je po- " Do«eda j nkem bila, še mikdar rv Atlantic Crtv in lab!ko mi verjamete. da me nikdar več ne bo. Na obrežju sera videla stare matere, ki so bile oblečene v nedostojne kopalne obleke. Če bi se moja ihči tako oblekla, b\ ja na meertp pretepla. Pred "dvajsetimi iJetti se je deklica bala, da bi ktdo videl im|ra Nikolajevega kolodvora t Pot rogradu. N> prevelik trop dara v avetlih elegantnih toaletah. « p re kr»s«i ni i šopki «\«-tiie r rokah m? je zakadil k mogočnemu, temnomodremu xna izstopili. se je prikazal tudi Grigorij. svei. umit, »krhno počesan, skoraj «*a<*titljiv. S rpo&tovanjem so odnašali no»a«vi prek ravne kovčke, taške in temne brneiu taidetu serviran zajtrk. — Prijatelj" se je moral okrepčati takoj, prod njenimi o«"mi. In on je j«-del ter poslušal njeno zme-tifno govorjenje. Od napetosti in razburjenja so se ji pojavile rdeče um- na licih, in ^podtikala se je nad težkoe&mi ruskega jezika, ki ga vzlic vsemu naporu še vedno ni obvladala popolnoma. r — Z a božjo voljo, čemu si tako neumna, mauia? — je dejal Gri-porij groho in dobrodušno; ta ton jc ugajal tu prav posebno. — To ne jrre. . . Misliti moraš vendar tudi nase! — Ab. moj Bog. saj niti ne shi- j plete ter se radovedno ozirali po tiš. kaj vse moram prestati! j možu v bledo lilasti košulji. | vzkliknila carica in mučno zarde- Hre* hitrice. pritajevann sh la. — Okoli in okoli ti zvijačni. smehljajoč jo stopa 1 proti .peronu in bil takoj obkrožen od pestrega, elegantnega, vonjajočejra venca ♦ lain. Ena med njimi, zelo polna. lakonini ljudje, s svojimi večnimi ntrtgami, ki jih xii mogoče pregledati; tako lažnjivi in podli so postali vsi! Ako koga poslušam. *e lepa dama bujnih las Ln živa h- se zdi zvesto vdan človek, kasneje nih. premetenih oči — bila je Ana Vvrubova. carici zelo blizu — je G rigor i ju izročila z ljubeznivim nasmeškom krasen šopek najlepših svožih vrnie — prinesli so jih tili ob zori z avtom iz Carskega Sela — in .je dejala tiho in važno: — Od njenega veličansva. — Ah. mama, mama. ti me starca razvajaš preveč! ... je dejal Grigorij in vzel nežne rože v svoje grča ve roke. — No, kako j km je? — Vsi zdravi? Oemu me kličejo? Kako je z dečkom? — Vsi so »zdravi, hva\ft Bogu. tudi carjevič je zdrav, toda. . . Njeno veličanstvo je vedno v takih »krhefe, ako ni vas tukaj. . . je rekla Vvrubova. — Tn tudi vsi mi. . . ALI BO PREPLAVALA ANGLEŠKI KANAL ČEGAV JE SEVERNI TEČAJ? UNDCMWOOD A. ONOE«WOOO N. v. pa se izkaže, da hoče le naslov, t cd ali denar. In tam — zamahnila je k oknti. za katerim se je smejalo jutranje ^olnce — ta neznosna duma, ki le ruje in se bori Ka la-stno moč, — ta propala žurnaltstika. ki ji ni že nič več sve-| to. — hujskanje rdečkarjev in judov! Iti nad vsem ljubi, dobri izredni Niki! Angel, ne človek!* - t A tako neodločen in slaboten! In kot poslednje. najsrašnejše. Aleksej. Ali. moj Bog! — Obupana se je grabila za glavo. . . preko bolesti polnega obraza so ji tekle debele solze. — Ne, ne, mama, tega ipa ne smeš! je dejal Grigorij odločno. — Bolezen daje Bog, ne človek, božja volja je. . . A ne dejal si To poletje bo .skušala preplavati Angleški kanal 23-1 ctna Lillian Cannon iz Baltimore. Mladenka je izvrstna plavačioa. Na sliki jo vidite z njenimi mnogoštevilnimi trofejami. nja! Naš narod je norčav in srbo-rit. Kaj pa porečejo tam zunaj, ako bero, kako ti frfračsr zafrku-jejo tvoje ministre? V malih požirkih je Nikolaj pil že shlajeni čaj iz Grigorijeve skodelice in paczno })oslušal. Toda Grigorijeve besede so — kakor vse besede — letele le preko površine njegove duše, ne da bi vplivale na njegovo popolno, globoko brezbrižnost. Tudi zdaj je poslušal ukore svojega prijatelja in je bil čisto zadovoljen ž njim : res je, ta duma je bedarija — saj je Rusija tisoč let živela brez nje, — in jn- dom je seveda treba vajeti nekoliko naipeti, in časopisi so postali že nesramno lažnjivi. Res. res je vse to. . . Toda koliko lepše bi bilo, zdajle odpeljati se po morju, ribariti, kuriti na obali, hoditi s puško po gozdovih! — Čas je. da grem na delo. — je dejal car in vstal. — Ostani tu . . . obeduj z nami in če liočeš, če pozneje odpeljemo v Petrdgrad. — Dobro, dobro. . . Le pojdi, — je odgovoril Grigorij, — a pazi. strožji bodi. ne pozabi, kar seui ti povedal! Saj so vsi sami telebani. . . Sicer bom zopet hud! . . . Smeje je car ostavil sobo. . . Smehljaje je Grigorij s pogledi t *krbi: dokler sem jaz u. se ti ni otipaval skoraj plazeče spoštljive. \ treba nič bati, tvoj deček bo živel Karano se smehljajoče obraze in bo zdrav. A tudi našega papa-dain Tn sprejemal njihove šopk/» na zgrabiva trdneje. Car mora biter sa šalil ž njimi v svojem si-,ti strožji, kar je res, je res. Sicer bir kem narečju. Njegove roke so mi pa pokaži fantka, ito nado Ru-1 :h- zdaj polne dehtečega cvetja.j sije. . . Naj pride semkaj. In pimč-nad njim njegovo sivo prsteno ob-; ke so zdrave? ličje s težkimi vekami in zagonet- — Ah. Anka predraga, pojdi in rtim smehom. Grigorij se je oziral v zadregi odredi, n-aj pokličejo otroke sem, in t ml i Ni kuj a obvesti Ah, saj tega nisem vajen, — Vvrubova je vstala, da ožjo voljo peljiva se najprej k nji. Saj gine od nestrpnosti in skrbi. Trtpi! Kadar jo pogledam, moram jofcatl. — Mar nisi rekla, da je otrok zdrav? — Da, kaj je, bolj ali manj. kakor vedno, — je odgovoril« Vvrubova. — Toda take skrbi ima zanj. Ah, kako je nesrečna! — No. dobro, peljiva se torej naravnost v Carskoje. In silni voz je letel kot lfchka lastavic^i po cesti v Carskoje Se_ io. V styhu in spoštovanju so ga pustile *traže eškozi vhod, In avto je drčal po ha>nsirnastem pesku pred grad. Prihiteli so sluge in pokorno pomagaj i Grigoriju in Vv-rubovi iz vo«a. — No. le pojdi na/prej. pa povej Šašonki! Medtem grem — na Btran. — je dejal Grigorij. VjTubova je lahno zardela in odhitela povešene ^lave v .sobane Aleksandre Fedorovne. Z nestrpnim "No?" je prihitela carica, nekdaj lepa, zdaj že vela Jena velikih bolestnih oži Vj-ru-bovi naproti. Burno in prisrčno jo je oibjeia Vyrubova. — Pripeljala sem ga s seboj. Nekaj aniaiut na,va je stala ea njenim ato- storiti, — je dejal Grigorij v svojem navadnem tonu. — Ozmerjal sem jo. a tudi zate, papa, imam pripravljeno marsikaj. . . Kajti tudi zaradi tebe so se ljudje pri niei^i zelo pritožili. . . — Kaj pa sem zakrivil? — se je zasmejal car in prisedel. — Premalo strog si .a preddber do vseh .to je. — je dejal Grigorij. — Ali si car ali nisi? — Mislim, da sem ,— je dejal Nikolaj smeje. — No, pa tudi res bodi! — je rekel Grigorij trdo. — Ali je mar mogoče izhajati z našim narodom zdrnbra ? Naš narod je zanikam, neroden, neumen — razume le st rogost. . . Mama, natoči mi kave! — In porinil je pred carico svojo .«.kodelo. — Naj pije kavo. jaz pa ga bom kregal! — Le kregaj me. a kavo >em že pil. — Ali. Niki, bilo dokazane najintimnejše v Jugoslaviji, ko se je na vi a to nesigurno, dasi go-fijo zastrupljali vedno bolj. Koli-'tovo v tem POffledu Ninčičeva red-kor tudi se je trudila vlada Stani-1 kobc-se4m**t ni prav nič na mesfcy. l*olijskega, da prepriča jugoslo- j Vsc'm v Jugoslaviji hi odleglo, a-vanske vodilne kroge o svoji lo-'ko 1)1 ^ nesrečnim afej-am z ma-jalnosti in spravljivosti, ni ji vi- i kedonstvujoeimi najpravil konec, lo mogoče verjeti in zaupati, do-IVedno bo!lJ P^vladuje tudi med kler je trpela, da so makedonstvu- ubijalskimi krogi želja, priti do joči prehajali z bolgarskega na! Nižanja z Bolgari, pričeli » že južnosrbsko ozemlje, oboroženi j Prvi> da>i rdhVl stiki med P«" narveč z materijalom iz bolgarskih j vozniki in društvi v obeh dr-državnih skladišč. jžavah; razmerje do Grčije sili Da odstrani vzrok nezaupanja 1 do razjasllitve S1?kim zahte^'am ter je sklenil Vobče se misli, da dečefle okrog »evernega tečaja nimajo gospodarja in da je vsakomur prosto, ta-mošnje naravne zaklade izikorišča-ii. Vendar temu ni tako. Najbolje kc to vidi na jružnem polarnem o-zemlju. Tu si je Anglija s svojo znano brezobzirnostjo zas.Lgurala prulobivanje surovin za izdelovanje. k i to vega olja in mesa. Samo prvo ji je donelo že v letih 1909 — 1913 11 miKjortov fvuvtov šter-1 in gov. Br^z hrupa je anektirala Anglija leta 1908 sub apt arktična otočja Južno Qebrgi^;.>iž. Ork-neyske otokei Sample ji in Gra-hamland ter upra>t) teh otokov podredila guberniji Falklandskih otokov. 3Ied vojno in sicer leta 1917 pa je raztegnila to novo britansko ozemlje (tja do jiužnega tečaja in sedaj ima edino novozelandski governer pravico, izdajati dovoljenje za lov na kite ki t»ull-nje, pri čemer so prizadete v prvi vrsti norveške ladje. Povsem druge razmere najdemo na severnem polarnem ozemlju. kjer se pečajo z lovom na kite in luluje lovci vsega sveta. — Aneksi ja posameznih delov ark-tic'nega oceana torAj ni mogoča. To vel/a tudi za severni tečaj. S tem večjo vnemo pa preže države ki mejijo na polarno ozemlje, na vsak otoček, ki se ga odkrije v severnem polarnem morju. To pa zato. ker nudijo v nasprotju v. Antarktiko tudi najbollj severno ležeči kraji možnost za človeško življenje. Da je ta možnost poleti podana, je brez dvoma, toda "tudi pozimi ne pade temperatura nikdar tako nizko, kakor v nekaterih bolj južno ležečih obljudenih pokrajinah, naprimer v Jakutsku Razloček med severnim in južnim tečajem leži tudi v -tem, da so na južnem tečaju gospodarski interesi vazami samo na živalstvo v morju. V Arkrtiki pa gre predvsem za to. da se dobe opirališča za zračni promet. Najnaznaitnejši o-tok priidobi s .tem na važnosti, četudi leži v najbolj oddaljenem in (nedostopnem de(lu morja, Tako si moremo tudi razlagati, da je Rusija na nekaterih otokih, ki leže .sicer v težko dostopnem Bare-nisovem morju, toda na najkrajši zračni prometni črti med Londonom in vzhodno Aeijo. uvedla 1 ast.no upravo; radi tega je tudi Amerika morala vrniti sovjetom otok AVrangel. Tudi spor med A-meriko in Kanaldo za hipotetične Ha rriesove dežele se mora presojati le z vidika zračnega prometa. — KRVAVE DEMONSTRACIJE ti - v bolnico. PoKcija je aretirala 68 oseb, 20 jih je ostalo v preiskovalnem zaporu. Te dni so se spominjali Francozi svoje narodne junakinje Jea«ned'Arc (device Orieanske). Znanstvena ekspedicija v Afrike. Praznovanje tega narodnega praz Zadnjega aprila se je iz Ber-nika je biLo v Parizu zelo burno, lina napotila v Afriko znansstve-Fovod so dale demonstracije roja- na ekspedicija znanega razisko-i Isto v Ln patri jotične mladine. No_ j valca Afrike Frobeniusa. Ekspe-tranje ministrstvo je sicer demon- dacija je preračunana na več let stracije strogo prepovedalo, ven-J in zasleduje rznanstvene in lovske dar je pa prišlo do spopadov, 'cilje. Sosit -avtomobilov potuje naj-Oblavti sb dovolile, da smejo de-[pi'ej iz Nemčije v Avstrijo, po-legati položiti vence na s po meni-, tem pa skozi balkanske države v ke narodne svetnice na trgu sv. Avguština in na vogalu ulice Ri. voli. Dopoldne so položili na spomenik vence zastopnki preziden-ta republike, vojnega in notranjega ministra ter delegati poje- Carigraci; ^Ialo Azijo, Egipt in končno v notranjost Afrike. Glasovanje za zaupnico. BRUSELJ, Belgija. 1. junija, dinhh ministrstev in drugih jav- Bel?i>ki -^ntft je danes izrekel nihxkorporacij. Oficijelna^prosla-/,:iUlp"5eo novemn kabinetu, kateremu načeljuje minitsitrski pred-sQ^lnik Jaspar. Poglaviten namen novega kabineta je zvišati vrednost franka. INTERNACIJONALNA OD MINISTR. ZA TRG. in OBRT KONCES, KROJA-ŠKA AKADEMIJA, LJUBLJANA, išče v svrho ustanovitve filiale v Amerfiki družabnika, ki je krojaškega poklica lahko tudi pomočnik ali mojster in posreduje mali kapitul. ter zna slovensko in Amerikansko. Krojna Akademija nudi družabniku vse u-podnosti se izvežbati v tej stroki kot učitelj in bi omenjeni zastopal mesto ravnatelja v Ameriki. Ponudba z navedbo kapitala na Direkcijo Ljubljana. Stari trg 19. Jugoslavija, Za bolezni In bolečine va,, ki jo je zakljiučila vojaška parada je potekla mirno. Takoj nato so se začeli žbiratf pred spomenikom Jeanne d* Arc zastopniki katoliških in patriotič-, nih društev. Po službi boži so se razvile množice demonstrantov v impozamtan -sprevod, ki je krenil kljub policijski prepovedi po pariških ulicah. Policija je ponovno pozvala demonstrante, naj^e raz-idejo, toike-ga. njega samega in glavne vodje Eemljoradniške stranke pa celo u-morili. Niški sporosum je bil u-ničen. Zakaj nova vlada Oankova, ki Dne 12. maja >se je otvorila v Ze nevi splošna mednarodna konferenca za odpravo potnih listov, odnosno iza uvedbo potovalnih o lajšav. Konference se udeležijo vse države, ki so se že pred šestimi leti udeležile velike prometne in transitne konference v Parizu, kjer so se sestale na predlog po sebnejja sveta Zveze -narodov. Podkomisija otiije. Ostala pa je v veljavi določba, da se vsak potnik-nedržavljan lahko vrne tekom šestih mesecev z istim potnim listom, s katerim potuje tja, ne da bi bil štet v kvoto, brez vsakepa dovoljenja ali permit-a. Za vsa druga pojasnila pišite na: — FRANK SAKSER STATE BANK 82 CORTLANDT STREET NEW YORK, N. Y. ZASTAVE SVILENE AMERIŠKE, SLOVENSKE IN HRVAŠKE REGALIJE, PREKORAMNICE, TRO-BOJNICE, ZNAKE. UNIFORME ITD Sigurno 25% ceneje kot drugod. _VICTOR JfAVINŠEK, 331 greeve st. conemaugh, pa. PRVO SKUPNO POTOVANJE V ITALIJO in JUGOSLAVIJO trsta » parnikom MARTHA WASHINGTON dne 22. JUNIJA, 1926. Potnike bo spremljal naž uradnik skozi do LJubljane, pazil na prtljago in gledal, da bodo potniki brezskrbno in zadovoljno potovali. Na razpolago imamo kabine v TU. razredu z 2, 4 in 6 posteljami v posebnem oddelku. Vse kabine imajo tekočo vodo. Cena za III. razred do Trsta je $95 — In vojni davek ; železnica do Ljubljane $1.06. . Cena za II. razred samo $120.— In — vojni davek. Vozni list III. razreda za tja ln nazaj stane le $162.—, za IL razred $214.— ter vojni davek. Nedržavljani plačajo tudi bead tax na za j grede. DRUGO SKUPNO POTOVANJE 8 parnikom Presidente Wilton dne 6. JULIJA, 1926. Kdor je namenjen potovati, naj se čimprej« priglasi ter pifie ui pojasnil« na: Frank Sakser State Bank 82 Cortlandt Street, New York / h-; -v .v .--■irjsrt Po široki cesti življenja ROMAN IZ ŽIVLJENJA. Za "Glas Naroda" priredil O. P. (Nadaljevanje.) Ni mogla več zakrivati. Odprla je usta in v njenih očeh se jo >j;tvr! izraz neizmernega strahu m zadnje, kar je videla, je bil spa-■ni obrajc blaznega tik nad njo. Tiakar se je onesvestila. Stre ijiik pa je mirno s.pal naprej.--- Dr. Srat je naenkrat skočil pokonci, ne '!o • • mu je, da ga je moral mučiti strašen sen. Globoko je >lthnil ter odšel v tiho .sobe bolnika. Pred post. ljo Lorenea je ležalo nekaj belega, sključenega in k i«-iu j, majhno jrlavo bolnika, premikajočega ne sem- intja. Kaj . V trt k oje liilo to? • Iv u ji- bil poleg popelje ter videl z trroz-o postavo žen-koje via! je blazni v»*duio oprijemal. — HHpavo jo zakričal in -tr,/jiik »<• jr jwebudH ter skočil pokonci. Po minuti, ki >«• mu je zdela eela večnost, -ta strežnik in zdravnik oprostila Vero > silo i/ rok njenega morilca. Težka kot svinec, n« [>i • ;ni--!i,i k« r mrtva je je porivala Vera v rokah zdravnika. Po-, !!••>• I ju j. v ^\<-.,;o -ob(. t«;- jo |X)lozil na i*>ti d i van j katerega je ravno zap i-tii, ttc/nik, tresoč se po eelem životu. — Za i'ožjo voljo, gospod doktor, ne vzemite mi kruha . . . Dolga no.- . . . Bil M in tako truden, — je mrmral poleg njega. Dr. s rat m- je ozrl vanj in imkaj strašno divjega je žarelo v njegovih očeh. — t e je mrtva . . . je siknil, komaj razumljivo in pri tem j<- sUMlil p uriti. Strt žnik si ni upal nobene besede več. ' V ti.sini noči ->ta skušala Vero zopet obuditi v življenje, poitein ko sta zaklenila vrata bolniške sobe. V m.sednji -obi sta cula biti uro. najprvo pol in ipotem celo. Dr. Srat j<- i/uubil v« , »misel za čas in prostor. Vse njegove misli f>o.l doktor. — Slišal je ta pritajen, upapoln vzklik kot i/, daljave in z \ o >ilo je moral zbrati svoje čute. Strežnik je >tal pred njim, ga prijel za rokov ter rekctl hrrpa-vo: — Mislim, da zopet diha. Dr. sraj i mu / i knde \ brado prve soLze, katere je potočil kot mož. ( b tej priliki je ni poljubil. Strast, ki ga je obvladovala takrat, j«- nmakniki globoki, rteizrodni, skoro sveti nežnosti. Vrnil ji je /Al;j« aje, jo /op t zavoj'1 val. a v njem se ni pojavilo nikako »ebrf-1in < .u!\o in zahvalil se je le Bogu. da je bil zmožen storiti to. 1'oPasi s<» jt. opomogla Vera. Dvignila je glavo, se vrzravnala tci s.' ih/.rla naokrog s presenečenimi jioglcdi. Dr. Sr., i j, Ma' pred njo, a -i ni drznil govoriti. Blagor ji, če se ji ne bo dogodek zadnje ure takoj vrnil v spomin, Oi/.rb; s,, je \anj, odprla uoinnila, zakričala t-r si pokrila obrafe z obema rokama. \ prvem trenutku jo je hotel ozmerjati radi njene neprevidno-sli. Ko pa jo je videl >ede!i tali: tresočo se od strahu prešle vse take misli. — Milo-tljiva go-pa. — je rekel mirno ne ne-vamiosrti ni več. Sptutila .je roki ter se ozrla vanj, vsa zasolzeiia. Tega pogleda ni lukdar poeabil. - Za a I me -o\Taži ' — je vprašala konečno, komaj razumljivo. — P vsem naravno sovraži zlo dobro, — je hotfei reci. a take bes.-d, so se mu »dela v tem trenutku slabo izfcrane »n mesto vsa-ki za odgovora je vzel njeni roki ter ju poljubil, enkrat, dvakrat, Kot >e poljubi nekaj svetega. On« je rajzutnela obzirno sočutje, nemo tolažbo, ki je tičala v tem in v tem trenutku ji je to neizmerno dobro delo. Imeia je občni, k kot da ji stoji najidižje na celem sveta in pred njim se ni zadrževala, temveč pustila prcrvti tek svojim solzam. Nato pa je pričela tožiti: * Sti isna leta ob njegovi strani imam za seboj in mikdar raza mudila ničesar, kar aem smatrala za svojo dolžnost — in to naj bi bil konec T Dokito, na tak način nočem umreti! Vrgla —e je nazaj na divan ter pričela iznova ihteti. Njen običajni mir se jo umaknil globokemu razburjanju, katerega ni mogla obvladati. Konečno, po preteku precej ča.sa, je dvignila pogled ter sa obrisala - iLre. Bila je -ama. kajti zdravnik jo je na tihem zaqxLstil, da obis6e svojega pravega bolnika. Njej ni mogel v tem trenutku še nadalje koristi in pogled nanjo ga je delal .slaibim. — -Mislim, da se Mih konec, gospod dofctor, — je rekel strežnik, ko je pokaeal na feolnika. zvijajočega se v kneik Nudil je straši pogled m pretreslo je celo dr. §ra*a, ki je videl 2e dosti čtave-škega trpljenja. Obtipal mn je žilo. ki je *labo 5n neredno utripala, docim je bilo čelo pokr u z n.n/Jim enojem. Ozrl se je v mofcne, podkrvavele in napol (zlomljene oči bolnika ter obrisal pene z njegovih ifet Medtem pa je kričal bolnik tako, da je bilo čuti kričanje ven. na cesto. Ko se ju vzravnal, je čutil, da ga je mekdo prijel za. roko. Zrl GLAS NABODA, 2. JTN. 1926 PREDSEDNIK COOLIDGE IN SKAVTKE m groze, so mu — pomirite se. Nobe- mcnhv Mil-UK. WASH a.«_ Vere. in komaj se je »zavedala svo Ameriške ska vtke .«»0 izdale te dni pcxsebno izdajo svojega glasila "BvervgirlV ter jo ]X)Kv«rtiie predsedniku Coolidge-u. Pred-i>ecinik je posvetilo hvaležno sprejel ter se dal na vrtu Bele hišo slikat iz odposlankami. o jih činov v spričo tega strašnega pogleda. Hitro jo je prijel za roko ter jo odvedel od bolnika. — To ni nikak pogled za vas! Pojdite v svojo sobo ter ležite. — jc rekel hitro in skoro o-orno. Vera pa ga je prijela za ramo. CDalje prihodnjič.) MAKSIM HORKl: Jemeljan Piljaj. ( Nadaljevanje.) '1 Torej t abaka h oeet a ? " "Žo dolgo nisva kadila," som rekel- jaz in vsled nenavadnega sprejema zmešan, so nisem mogel odločiti za direkten o Igovor. "Zakaj pa ne — mar bi bili kadili!" . "Poslušaj me. ti vražji kmet! Molči! O hočeš, daj, n zabavljati ti ni treba! Ti pokveka ! Ali si izgubil svojo vest na stepi ? Privolil ti bom takšno, da se n? boš več ganil!" je tulil Jemeljan temno zroč. Kmeta sta prestrašena dvignila. zagrabila svoje doltr-» palico in so postavila tesno pre^l naju. "Oho, bratec! Ali se tako p'*o_ siNo, le pridha bliže!" Vražijma kmetoma se je ljubilo topežii, o tem nisem niti naj-manje dvomil. Sodeč pa stisnjenih pesteh in v divjem ognju zaročili očeh, je bil tudi 'Jemeljan pri volji. Imel nisem nifi moči. niti veselja, udeležiti se boja in Nikita je mrmral: "Imejta se dobro!" Jaz sem se zasmejal. "Stojte, bratje! Moj t ova ril je preveč razburjen! To vendar ni nikaka nesreča! In vidva, dajta nama malo tobaka, če vm ni žal. in potom gremo svojo pot!" • Miha je pogledal NEkito, Nikita je zrl na Miho. in oba sta začela mrmrati. "Ko bi bil to poprej povedal!" Nato je segel Miha v žop, privlekel obširno mošnjo in mu jo ponujal. v Nikita jo tudi segel v žep in mi dal velik hleb kruha in kos n"ia-sla. ki je bilo močno potreseno s soljo. Vzel sem oboje. Miha se je smejal in mi pridejal še tabaka. ^Jemeljan se je spustil na zemljo in siknil precej glasno: "Nesramna lopova!" Kmeta sta šla počasnih korakov proti stepi in ozirala sta se vsak trenutek za nama. Midva sva se vsedla, zmenila se nisva več za ona dva in pričela sva jesti okusni beli kruh z maslom. Jemeljan je glason cmokal in se izogibal mojim pogledom. Nastala je noč. Tam daleč izza morja je vstajal somrak in prepre-gel valovje z lahno, modriksto tančico. Daleč, daleč se je zdelo, kot da se dviga iz morskih globin rumeno-vijoličasta skupina oblakov, zlato obrobljena in leteča proti stepi, vedno bolj gosteča večerni mrak. Tam pa, daleč na robu stepe, "je stala orjaška škriatno-rudeča pahljača iz žarkov zahajajočega solnca, troseča na zemljo in nebo svoje mehke in nežne brve. Valovi so pljuskali ob obrežje," in morje, tu rožnato, tam temnomo-dro. je bilo foajn lep in mogočno. "Sedaj kadiva! Kmeta vzenii vrag!" Jemeljan je bil sedaj naj-brže s kmetoma gotov in zavzdii hnil je pomirjeni "Ali greva dalje, ali prenočiva tukaj?" Meni se ni ljubilo dalje. "Prenočiva tukaj," sem odločil. m "Torej ostaniva tu!" vlegel .se jo ter zrl proti nebu. Molčala sva. Jemeljan je kadil in zdaj pa zdaj izpljunil; jaz sem zrl naokrog in užival molče ta krasni večer. V zvonki monotoni j i so udarjali valovi ob obrežje. "Reci, kar hočeš, veselo je vendar, če moreš premožnega človeka potipati po glavi! posebno, če se spretno lotiš dola!" je dejal naenkrat Jemeljan. "Nehaj s svojim blebetanjem!" sem vskliknil jezno. "Blebeta njo ? Kaj je treba pri tom blebetati ? Verjemi mi, to bom še storil! Sedominštirideset let sem star in dvajset let že premišljujem o tej stvari! Kakšno življenje pa imam? Pasje življenje! Nimam niti strehe niti postelje, niti živeža — to je, kot imajo psi. — Ali sem .sploh človek? Ne, brate, nisem, godi se mi slabše kot črvu ali katerikoli drugi živali! Kdo mora čitati v moji duši? Nikdo! Vem, so ljudje, katerim se dobro godi — zakaj bi so pa meni ne smelo.' K. j ? Vrag vas vzemi, vi lopovi!" Naenkrat se je obrnil proti meni in dejal je urno: "Veš. nekoč bi bil skoraj. .. a prišlo ni do tega. .. jaz norec, polastilo se me je usmiljenje... Hočeš, da ti pripovedujem ?" Bil sem takoj pripravljen. Jemeljan je kadil in pričel: — "Bratec, to se je zgodilo v Polta-vi, približno pred osmimi leti. Bil sem pomočnik pri nekom trgovcu, ki je tržil z lesom. Eno loto jo šlo prav dobro, potem pa sem začel naenkrat piti, in nekega dne sem zapravil približno šestdeset rubljev, ki so bili last mojega gospodarja. Poklicali so Ime pred sodnijo in me zaprli za tri mesece v ječo in tako dalje... kakor se spodobi. Ko sem svoj del odsedel, sem prišel na prosto. Kam sedaj ? V mestu so me poznali; da bi kam drugam, za to nisem imel niti denarja, niti obleke. Šel sem torej k nekemu znanemu temnemu poštenjaku, ki je imel gostilno in se pečal s tatvinami tako, da je bil pokrovitelj različnih ljudi in njih početij. Ta mož je bil jako asmi-Ijen, čudovito posten in bistre glave. Velik pismouk je bil, čital je silno mnogo in imel je bogate življenske izkušnje. Prišel sem torej k njemu in rekel: 'Ljubi Petrov \ pravim, 'pomagaj mi!' — 'Zakaj ne,' je dejal on, 'to lahko storim! Človek mora svojemu bližnjemu, če je istega kova kot on sam, pomagati! Stanuj tukaj, jej in pij, pa pobrigaj se!' Pameten človek, ta-le Petrov! Jaz sem ga zelo spoštoval in on me je ljubil. Včasih je čez dan posedel za mizo in čital iz neke knjige o siciljan-skih brigantih... vse njegove knjige so razpravljale o brigantih, poslušaš in poslušaš... to so bili fantje! Ti so izvršili krasne čine in — so šli vendar vedno s trium-fom v pekel! Tj so imel vendar sigurno glavo in roke na pravem mestu — ali — naposled — ali nisi videl — pride sodnija — in vsega je konec — ! Vse je izgubljeno ! • V Stanoval sem torej pri tem Pe-trovu eden ali dva me«eca, čital je in mi pripovedoval marsikaj. In tedaj sem zapazil: večkrat prihajajo gotove črne postave in prinašajo prav svetle stvari: ure, zapestnice in podobnega več, a opazil sem tudi, da ta posel ni vreden niti vinarja. Ta je nekaj ukradel. Petrov mu odkupi stvar za polo -vično ceno — plačal je vedno pošteno — in potem se je takoj pričelo! Pijača, vpitje, škandal — in slednjič je vsega konec! Slaba kupčija, bratec! Potem pride drug za drugim pred sodnijo... "In zakaj ? Ker jc dotični osumljen tatvine in uloma in ker je bilo ukradenih sto rubljev! Sto rubljev! Ali je človeško življenje vredno samo sto rubljev? Bebci!... Rekel sem torej Pet rovu: Vse to nima nobenega smisla in se ne izplača!' — 'Hm, kako naj rečem!' meni on. 'Sicer pa', pravi, 'kdor ^e no zadovolji z malifn, tudi velikega ni vreden, na drugi strani pa kažejo takšne kupčije, da ljudje nimajo nobenega spoštovanja do sebe — in to je glavna stvar. Ali se bo človek, ki si je svest svojo veljave, ponižal s tom, da bo nekam ulomil in izmaknil dvajset kopejk? Na noben način! Ali se bom spustil jaz, ki sem evropsko izobražen človek, prodati za sto rubljev?' In pričel mi je z vzgledi dokazovati, kako mora pameten človek ravnati. Dolgo sva se razgovarjala o tem. Nato sem mu rekel: 'Že dolgo nameravam na ta način poskusiti svojo srečo, in ker ste vi izkušen mož, mi boste svetovali, kako naj pričnem!' — 'Hm', pravi on, 'to se lahko zgodi —toda ali se nočeš raje lotiti sam kakšnega posla — brez tuje pomoči ? Na primer tega-le: Trgovec Obojmov', pravi, 'se vozi od svojih lesnih skladišč vedno sam domov, kakor veš, ima vedno denar pri sebi, zvečer pa nasi tudi izkupiček svoje lesne kupčije s seboj. Skupiček celega tedna, in vsak dan izkupijo približno tristo rubljev in tudi več. Kaj praviš k temu?' Pomislil sem. Obojmov je ibl tisti trgovec, pri katerem sem bil za pomočnika. To bi bil torej dvakrat dober posel : prvič se maščujem nad njegovim obnašanjem napram meni in polog toga ujamem lahko mastno pečenko. 'To se more premisliti', som dejal. 'Gotovo', je odgovoril Petrov. Jemeljan je molčal in si pričel počasi sukati svalčico. Večerna zarja je že skoraj ugasnila in samo tenak, rdečkast pramen, ki je po stajal vedno bledejši, je še zlatil rob oblaka, ki se je leno in mirno nastavil na nebu. Na stopi je bilo mirno in žalostno, in neprestano šumljanje morskih valov je s svojo jednakomerno melodijo še bolj povzdigovalo to tišino. Od vseh strani so se dvigale nenavadne dolge sence in plavale nemo preko gole, od dnevne vročine utrujen*1 in sedaj speče stepe. Nad morjem pa so zažarele zvezdice druga za drugo, tako jasno in čisto, kot bi bile šele včeraj ustvarjene za okras temu baršunastemu južnemu nebu. — Hretanje parniko* - Shipping he»s 4. Junija: Republic, Cherbourg, Bremen. 5. Jujija: Majestic. Cherbourg; France. Havre: Zeeland, Cherbourg, Antwerp. 8. Junija: Aluenchen. Cherbourg, Bremen. 9. junija: Mauretania, Cherbourg; Ceorge Washington, Cherbourg. Bremen. 10. junija: Hamburg. Cherbourg. Hamburg; Columbus, Cherebourg, Bremen. 12. junija: Paris. Havre; Leviathan, Cherbourg: Lapland, Chetf>our£, Antwerp. 15. junija: Reliance, Cherbourg, Hamburg. 16. junija: Aqultanla, Cherbourg; Pres. Roobp- velt. Cherbourg, Bremen. 17. Junija: Westphalia, Hamburg. 19. junija: Olympic, Cherbourg; Pennland, Cherbourg, Antwerp; Sierra Ventana. Cherbourg, Bremen. 22. junija: MARTHA WASHINGTON, TRST, SKUPNI IZLET. 23. junija: Majestic, Cherbourg; Albert Ballin, Cherbourg. Hamburg; Stuttgart, Cherbourg, Bremen. 26. Junija: France, Havre; Belgenland, Cherbourg, Antwerp. 29. junija: Resolute, Cherbourg, Hamburg, Thuringia, Hamburg; iJremen, Cherbourg, Bremon. 30. junija: Mauretania. Cherbourg; Pres. Harding, Cherbourg, Bremen. 1. julija: Homeric, Cherbourg; Luetsow, Bremen; Berlin, Cherbourg, Bremen. 3. julija: Pa.-is, Havre: Leviathan, Cherbourg; Zeeland, Cherbourg, Antwerp. 6. julija: PRESIDENT*: WILSON. TRST: — SKIPX1 IZLET.; Columbus. Cherbourg. Bremen. 7. julija: Aquitania, Cherbourg: Ceo. Washington, Cherbourg, Bremen. 8. Julija: Ol yinpic, Cherbourg: Oeutschland, Cherbourg, llamliurK- 10. julija: Cleveland, Cherbourg, Hamburg. Yon k. Bremen. 13. JuliJa: Relance, Cherbourg Hamburg. 14. julija: IJerengarin, Cherbourg: Pres. Roosevelt, Cherbourg. Bremen. 17. Julija: Majestic, Cherbourg; France, Havre; Pennland, Cbert»ounr. Antwerp. 21. JuliJa: Mauretania, Cherbourg. 22. julija: Hamburg, Cherbourg, Hamburg. 24. Julija: Paris, Havre: Homeric, Cherbourg: Belgenland, Cherbourg. Antwerp: Muenchen, Cherbourg. Bremen. 27. julija Resolute, Cherbourg, Hamburg. 28. Julija: Pres. Harding, Cherbourg. Bremen. 29. JuliJa: Westphalia, Hamburg. 31. julija: Zeeland, Cherbourg, Antwerp; Bremen, Bremen. V JUGOSLAVIJO TUKAJ SO BOBRE NOVICE Nove ZNIŽANE cene za tja In nazaj v tretjem razredu Oo Zagreba od $198. do $210. V Beograd *»n nazaj — $198.50 dc $210.50 Veliki parniki za vas,— vključno Majestic "največji parnik na svetu", Olympic, Homeric, Belgen. land, Lap'and, Pennland (prej Pittsburgh), Zeeland, Arabic, itd. Vi lahko obiščete domovino ter se vrnete v Združena države z nmerlSkiin vladnim dovoljenjem. Vpra-Šajte pooblaa^eae p.gente eJt WHITE STAR LINE RED STAR LINE 1 BROADWAY NEW YORK (Koncc prihodnjič.) NAPRODAJ POSESTVO Velike Lažče pri Ribnici, lepa eno nadstropna hiša m priprava za obrt. Podrobnosti se poiizve pri: Frank Puc, 1046 East 69 St., Cleveland, Ohio, ali se pa tnidi zamenja za tukajšnje posestvo. (4x 28,29&1,2) SLOVENSKO -AMERIKANSKI KOLEDAR za leto 19?6 Oena 56c s poštnino Vred. t naročilom poHjHe tnanike ali money order na: "ttla* Naroda" . W tori, NAZNANILO. Rojakom v državi Illinois naznanjamo. da bo v kratkem obiskal naš zastopnik Mr. J. IIABIAN med drugimi tudi sledeče naselbine: Joliet, La Salle in O^lesbv. ter prosimo, da naročniki, katerim je ]>oš!a naročnina, isto pri njemu obnove, kakor tudi oddajo razna naročila za knjige, katere mamo v zalogi. Upravništvo. NAZNANILO. Vsem našim naročnikom v Ohieago, 111., naznanjamo, da jih bo v kratkem obiskal naa tamoš-11 ji večletni zastopnik Mr. JOSEPH BLISH. katerega toplo priopročamo in prosimo rojake, da mu gredo na roko, ter pri njem obnove naročnino. Upravništvo. POZOR ROJAKI! Prosti pouk glede državljanstva in priseljevanja je vsak četrtek in petek med 1. uro popoldne in 10. uro zvečer v ljudski soli štv. 62 Hester & Essex Street, New York City. Vprašajte za zastopnika Le&ije za Ameriško Državljanstvo. Prav vsakdo- kdor kaj išče; kdor kaj ponuja; kdor kaj kupuje; kdor kaj prodaja ; prav vsakdo priznava, da imajo čudovit uspeh — MALI OGLASI v "G 1 a s Naroda". Kako se potuje v stari kraj in nazaj v Ameriko. Kilor Je namenjen potovati v stari kraj, je potrebo, da je natančno i>ou-~-en o i»olnlh llstib. prtljagi in drugih stvareh. Pojasnila, ki Vam jih zamoremo dati vsled na5e dolgoletne izkušnje Vam bodo gotovo v korist; tudi priporočamo vedno le prvovrstne pa mike, ki imajo kalilne tudi ▼ III. razredu. fJIasom nove naselni.ške postave ki je stopila v veljavo s 1. julijem. 1924, zamorejo tudi nedržavljanl dobiti dovoljenje ostati v domovini eno leto in ako potrebno tudi delj; tozadevna dovoljenja Izilaja generalni na.celni.škl komisar v Washington. D. C. Prošnjo za tako dovoljenje se lahko napravi tudi v New Torku pred odpotuvanjem, ter se pošlje prosilcu v stari kraj glasom najnovejše odredbe. Kako dobiti svojce iz starega kraja. Kdor želi dobiti sorodnike, ali svojce iz starega kraja, naj nam prej piše za pojasnila. Iz Jugoslavije bo prlpusčenih t prihodnjih treh letih, od 1. julija 1024 naprej vsako leto po G71 priseljencev. Ameriški drŽavi jati! pa zamorejo dohiti sem žene in otroke do 18. leta brez, da bi bili žtetl v kvoto. Starlšl in otroci od 18. do 21. leta ameriških državljanov pa Imajo prednost v kvoti PISite po Izjasnila. Prodajamo vozne liste za vse proge; tudi preko Trsta zamorejo Jugoslovani sedaj potovati. FRANK S A K $ E R STATE BANK »2 CORTLANDT STM NEW TORE ROJAKI, NABOČAJTE SE NA "GLAS NABODA", NAJVEČJI SLOVENSKI DNEVNIK V ZDE. DRŽAVAH. Požor rojaki! V zalogi imamo SVETO PISMO (•tare in nove zaveze) s Knjiga je krasno trdo vezaha ter stane $3.00. Slovenic Publishing Company te &ftl»B<*l,*r**» - few tort, ft. t. -. L'-k Y »L i'ifk •