Leto VII, šlev. 51. Ceije, čelriek 14. maja 1925. Pcšfnlna plačana y gotovinu Stane mesecno 7 Din, letno 84 Din, z& inozemstvo 240 Din. Oglasi se računajo po Tarifu. Pri večkratnem oglašanju popust. Izliafa v iorek, četrtek tn soboto. UrednlStvo : Strossmayerjeva 1, pritličje, desno. Tel/65 UpravrtlSlVO: Strossmayerjeva 1, pritličje, levo. Tel. 65 Račun pri poštnem ček, zavodu St. 10,666. Seja Narodne skupščine. Klerikalna borba proti cirilid. — Iskrena beseda skupščinskega predsed- nika o Slovencih. — Zakonsk! načrt o ukinitvi prepovedi nošenja orožja, — Novl stanovanjski zakon stop! s 15. majem v veljavo. Bcoijutd, 13. maja. Današnja seja Narodne skupščine je biJa kratka. Me- stoma sc se doigravali v zborniei ko- Uiični prjzori. Kl&rikalci so zopet zače- II borbo proti cirilici. PosJ. Sutodej je •stavil posebno vprasanje radj cirilice in latinice. Skupščinski i>re(lsed))ik Marko Trifkovic je nato odloc-no izja- vil: »Zelo obžalujem, da kot predsed- njk Narodne skupsčine ne morcm v daljšern govorvi razpravljati o lej za- devi. Jzjavljam pa tukaj: ni resnica, da mi Florence tnrzimo, kakor to trdi po- slanec Sinodej. marveč smo že nešleto- h-nd. liofauuii neiznienw '(jubezen na- pram brcdom Slovencem.« (Viharno odobravanje. Po.sl. Smodej molči in ni- oesa.r ne ugovarja.) »Pripominjam da- Ijt1. .da je po členu 3. ustave državni jezik srbski, hrvatski in slovenski.« Izvoljen je bil po proporcu po- sobni odboi\ ki ima proučevati zakon- ski naert, predložen od posfanea Milo- sa liüdmavljevica m ki gve za tem, da *< razveljaci prepoved noxenja orožja. Češki socijalni demokratje fzstopijo \z v!ade. Praga, I'd. maja. V krogih vladne koabrijo za.trjujej.0, d.a uvede vlada. 'tu:ozno carino na zito. Sor.ijnbii denio- kmlje bodo zato izstopdi iz vlnde in bodo njihova mesta za*sedfj narodni swijafr«li. Socijahn demokratjp bodo pozDPJe vstopiJi v novo vlado. ki bo iinela. sc tekom leto.šnjesa polol.ia \v- vtsti uocc colitve. Bolgarski zunanji minister Kalfov v Parizu. Parie. 13. maja. Bolgarski zuna- nji miniver Knlfov je prüspel v Pariz, kjer ga Je sprejel zunan.ji inijiisles Briand. Sprejem je bil* le formaInega zTiat-ajy. Francaski vodilni krogi so minüstj-u Kalfovu namignili, da. ne po- ti't-bujejo nobeniih pojasnil o položaju iia Boiji!irs.kem, ker jZako]i o nošenju orozja z dne .18. ffbruarja 1922 se razveljavi.« 2. tlen doloca dan. kedaj stopi novi za- kon po razveljavljenju starega zako- na v vC'I'javo. Porocilo k zakonskeinu nacTtii nyotavlja, da je zakon o prepo- vodi i!oscnja orožja postal popolnoma nopotrcljen. kor so se notranje prilikn v drža.\i žo konsolidiiralc. Priliodnja seja skupiscine je dolo- cena za jutri ob 10. dopoldne. Na dncvneni redu je ined druß1 im tudi po- ronlo /.akonodajnega odbora o stano- raiijy,keiii .zakonK, ki bo po kratkem postopr.nju lakoj sprejet v skupsrini in slopi nato /•>. /. u>. c veljnvo. Zaplemba zagrebSkega «Doma«. /'fujreb, J;}. maja. Uržavno j>ravd- nistvo jo danes zapfen Ho ßlavno glasilo ilrvalskG seljačke stranke »Dom«, ker je v neki notici ncnlostojno pi-sal o kra- Ijevi osebi. Ob otvoritvi Sokolskega doma v Šoštanju. (docor slftroste br. Knniihu.) Bred.je in sesfre! ]/, jezera. grenkobe, ponižanj in tipljenja v predvojni in vojni dobi se je l)ila rocHila. je nengasljiivo sijaUi niirna luc pricaJiovanja. moene, cißte verp v (o vefiiko viro, ki je danes pi-isla, za Sokolsko drusivo v Soštanju. v piaznik otvoritve lasinega Doma, poln pesmi in veselja. Dolga je bila romarska cesta na- isega Sokola. Od ustanovitve leta 1908. dai'je pa do nedavnib dni je vodila ta cesta bi'ez konca, brez zatoeisra po klancih in križpotih, stezah in strmi- nab. v dož in vihar. v ineglo iai mraz . . . Kakor je bilo treba snirti Boga sa- niega, da je zaz-voniJo in zapelo poni- zanemu oloveku veliV-a.st.no vsiajenje, toko je bilo treba ludi nasenm Sokofu Mjjkt'ga j)clka ]n'eganjanj za veliko n\ (1 eij o današnjega veselja. 2e leta 1910. ie dal blagopokojni uotar br. KoJ'sek inieijativo za zbira- nje prispevkov za zgradbo Jastneiga. d(ima. Kdor pozna zgodovino Sostanja, ve, koliko truda in Ijubezni do .stvari je bilo treba, da se je uresničilo naše hrepenenje. — Zato so v tem trenotku odjjrla vsa na.sa srea in skozi široka viata je prikipela duša v lica, v oči in iif: jezik, zato tako živo eailimo, kako smo si ravno danes v vsej iskrenosti brat je in sestre. Brat je in se>stre, kakor prt je pod udarci bolesti, tako tembolj ilanes, zdiuženi v vefiki radosti. In ko se zazrem v tvoje biserno- cisic oei, sokolska deca, ko razberem iz tvojiih obrazov, sokolski narasc-aj, tojiko clobre nade, da kmalu dorastc.š v Sokola, Sokolico, zvesto veenoživi so- kolski id'-'ji do groba. ko blagoslavfjain tlclo tvojih rok. vrsta Sokolic, in vidim \ vaših kre])kib prsib. bratje. nepre- rnšjjiv obkop tej sokolski trdnjavi — raste pred jnojLmi duševnimi očmi vi- soko v nebo mogoena sl'ovanska lipa. i\jene kor ozdravi.« ^Zame je riv.^.v,,,, v,-f, doteka jo, (lote<.-e.jo.« Nepremk-no J0 le^al, le ov\ so mu bfgale po strop„. Vc:1 ,eh,, ;ih i(1 bila pom a. r •:f11J1TTr-^: Aiv'Jwj«. živ- liicnje? Ne! Umiranje ?re h könn. Ij in Kram ze dolgo, predolgo. Telo ie i:i)ito. Da se že res im oblasti! Pozjiis to obJ'ast nad nami? Oblast kra^/ilh ki preži, da plane? In siromak se'skri va« pred njim, a. kampr kr^noš mri^ vatc oko kraguljevo.« ' »Gk-j metulja v soh:. 4l, ,r(jlMO n„ evetu, ptico v svobodi! Pravu-o hnajo do zivljenja in tudi zivljenje. A Olovek je suženj, ukovan v verige, ki jib je skovala družba. Druzbj> mu zanikuje rw'Jtvico do fastne misli, vzrasle iz krvi •srea in rodu. Cvetica na travniku, dre- vo v gozdu, zavidanja. vredna! A tudi po vama sega z okrvavljeno roko t-lo- vek — kulturonosec.« Toliko je solnca. zraka. pio^tuia. za vse prevec, a zatne ne. Do smrti so nie trpinčili. In zdaj jirn pred noge vr- žem življenje. ki se jim je žejalo po njem.« »Kako rad bi živel! Tarn bi živel med pol'ji in travniki, v gozdovih. Ne med ljudmi. Vrh gor bi v jutru cakal z.i.ijo in jo blagoslavljal. zv^eer bi ro- ko iztegoval za njo. In bi mi rasle ie uboge prsi v svobodno zdravje in bi biL pijan brepenenja po ysem, kar slutijo l'e najskrivnejše sanje. A nikoli. ni- koli!« ;>Tebi naroi-cun. Zivi ti tudi v mo- jeni imenu, zame. Otresi se vsega, kar so danes imenuje kullura. ker je le z\erstvo, prevara in sužejijstvo. V svo- bodi zivi! Vem, da dočakaš tisti dan, ko kragulj n.ad nami zaprhuta v smrt- ]](¦¦• m bojvi In tflpbr,^ ^a (In Poidi ?ia- denj in mu stopi na vrat! Oznanjaj njegovo sinrt in naše zivljenje! Za to zivljenje sem trpel in ])adel jaz. Padei1 soivi brez trepeta. Le na zrtvah se gradi /Jvljenje. In potem živi dvojno. tudi zame. brat!« Glej, take so moje misli, moja uli-ba vse te dni. Je ni žalosti v meni, je veselo zaupanje v vaso bodoenost. l'i ko >e resim gnilega teksa. ostane na tem mrtvem fieu veren nasmeb. Po- Ml(j Jiie takrat in me blagoslovi.« Smehljaj je sijal Vladimjru z ru- monih lie, polna ga je biia soba in jaz s(>11' ga bil pijan. da bi bis planil ven j'1 oznanjal Vladimii'ovo oporoko od vasi do va.si trpecim. Polmrak se je razpredal po sobi. Vera je vstopik z zaseneeno svetilko '" mi siisniJa roko. Trudna je bila v obraz in telo, trpeea sestra. Pred hišo se je VTadimirov oce pogovarjal z mojimv oeetom, ki je bol- niku lnjšal dneve. Stopila sta v hiLo z utrujenimi koraki. V'adimirovo zivljenje doteka. Se dva. tri dni. tako je zv-v- .!<'il^I moj gc<>. Tako umiramo. In umnajo zun:ij na 4'roi'in]i lisnrori. Core gor ja so vi- suko nukopicene. Kako doi^o «e, kako visoko še? Da omahne kragulj v listi zarji... 8. Dr«?ja Pavfic je obkskal Vladimira in je od njega krenil še k meni: >Hudo je ž njkn. a misli in govo- ri jasno. Kar je povedal be.sed, so plamtele v meni, da bi bil krieal od bolesti in udaril, da se vse prokletstvo zruši z nas. Prehudo je biti cfovek.« Tr.sk i Kaplan je vöeraj obijskal \ Jadimira, da ga spove. Vladimir je dejal: »Men-i so iibiii zivljenje tisti, ki jim cerkev priznava krvni-sko oblast ki jim blagosFavlja orozje. Cei-kev ozna- nja: »Smeš ubijati in se'moiviS pustiti ubijati.« Jaz pa nosim v sebi najviäjo zapoved eistega krščanstva: »Ljubi in ne ubijaj!« V meni je tisto božje kra- ijestvo. ki ni od tega svela in ne od te gniJe, s krvjo obrizgane države. Ako menite, da to moje mnenje ni pravič- no; tednj od vas nn-esnr no potrobu- jein.« Kaplan je ü^oitvn uust.4. Kmalu nato je dospel slari, dobrii zupnik. Kot brata sta govorila in se razumela. (Dalle j -!i^ Suvji, :. »NOVA P 0 B A < j2^5t nezanimanje v posameznih drustvili za Zvezo. Celjska organizacija je mnogo pripomogla k temu, da se je Osrednja zveza na inicijativo Cefja reorganizi- rala, tako da jo podana možnost ne- oviranejšega dela. Nova zvezina pra- vila so sestavljena v zelo demokratiu- nem duliu in pride sedaj tudi provinca bolj do veljave. Predsednik se je ude- ležil skupšeine Saveza javnih nameš- čencev v Ljubljana, kjer je referiral* o iiradni.škiJi potrebah in zahtevah (m. dr. tudi o zahtevi po izplačilu razlik v uradniskih plačah). Iz predsednikove- gn porooila posnemamo. da je v Celju 77 uradnikov I. kategorije, 150 urad- nikov IT., 151 uradnikov III. katego- rije. 197 zvaničnikov in 43 služiteljev. Med slovenskim uradništvom še ne vl"ada oni deniokrati.cn i duh, kakor pri Srbili. Uradniiki se v svojih zahtevkih žalibog cepijo v posamezne skupine. Neobhodnc potrebno pa je, da se vse uradništvo v dosego svojih pravic trd- no oklene svojega društva. Delovanje celjskega društva je bilo v zadnjem letu zelo otežkočeno. ker društvo ni imelo potrebne moraine podpore niti s sirani svojega clanstva niti iz osred- nje organizacije v Ljubfjani. TajnivltO pnrocilo je podal gosp. uiil. Pestevšek. Odbor je imel v minu- lem poslovnem letu 7 sej. Na prošnjo odbora se je dosegel za clanstvo 20%- ni popust pri cenct.li zdravilom. v celj- skih fekarnah. Odbor je uvedel tudi drngf slicne akcije; uspeh pa doslej še ni znan. Precejšnja zasluga odbora je tudi, da so se cene mesu v Celju ma- ksimirale; sedaj vodi odbor akcijo za znižanje mesnih cen, ker se ne more zadovoljiti s samim maksimiranjem. Leto.s so se tudi uvedle v društvu član- ske legitimacije. Odborniki so se od- borovih sej uderezevali zelo povoljno. Blagajnisli'o poročilo. Lansko sta- rijo društvene blagajne je bilo 3165 di- narjev, letošnji dohodki znašajo 5ß7 dinarjev, izdatki 631 Din. ostanek kon- cem poslovnega leta znašn torej 2901 dirar. V oilier novega odbor a. . Na predlog g. Prekorška kreee občni zboi' lucd živahniim odobrava- njem predsednik u prof. Raiču zahvalo za njegovo pozrtvovafno delo. G. Pre- korsek govori o uradniškem vprasanjii in koncno predlaga g. prof. Haiča za predsednika, kar sprejme obeni zbor z velikim odobravanjem. V odbor so bili dalje izvoljeni gg. JPrekoršek, Pestev- šek, Ferk, Zorko, Šek, Cergol, Zupa- nek, Anžlovar in dr. Rus, za name.st- nike gg. Vengust, Sernoc, Bojec. Žu- mer, Čuš, Ökof, Res, Leban in Založ- nik, za preglednika raeunov pa g. nad- ucilelj Bizjak. Pri slučajnostih so bile na perd- log predsednika sprejete sledeče reso- lucije: 1. Vsled zavlačevanja izplačila di- ferenc, katere nam dolguje drzava na zakonitih prejemkih od 1. oktobra 1923 do 30. aprila 1924, in vsled širjenja vesti, da nam hoče vlada mesto de- narja nakazati za primerne zneske drž. obligacijc, se celokupnega držav- nega uradništva polašča veliko vzne- mirjenje, posebno še radi tega, ker so se diference nekaterim najvišjim urad- nikom in oficirjem že izplačale. Z ozirom na geslo : Zvestoba za zve- stobo, zahtevamo, da se ta zadeva končno uredi in da ob priliki sestave budgeta oziroma prvih prihodnjih dva- najstin vlada ugodi zahtevam činov- ništva. Osrednji zvezi drž. nameščencev v Ljubljani in Savezu drž. namešte- nika v Beogradu naiagamo dolžnost, da sta budna in pazna v tem času in da storita vse v zvezi s celokupnimi uradniškimi organizacijami, da se nam končno izplačajo zakoniti zaostanki na prejemkih. 2. Državni nameščenci in upoko- jenci protestiramo najodločneje, da bi zvišal parlament z novim stanovanjskim zakonom stanarine na račun naših do- sedanjih plač, ki že itak za najmanj 5O°/o zaostajajo za eksistenčnim mini- mom, ampak zahtevamo tudi 200% zvišanje sedanjih stanarin, da ne bomo hišnim posestnikom v breme, ki nas ponižuje in nam jemlje ugled. 3. Istotako protestiramo, da se vkljub nenormalno visokim cenam naj- potrebnejših živil v naši — agrarni — državi s povišanjem carinskega nadavka tirajo iste še kvišku, mesto nasprotno, a v korist maloštevilnih posameznikov neproducentov, v težko breme držav- nega nameščenstva in. sploh pretežne večine našega riaroda. G. u pi1. Cvalise poroea o stanarin- skih dokladah za uradnike v primeri s predvojnimi iin sedanjimi ter pred- laga, da se vstavi v 2. resolueijo tudi zahteva po zvisanju teh doklad. Po- vdarja potrebo krepke organizacije in enotnosti v uradniških vrstah. Obeni zbor da odboru poobLa,sttlo, da sklepa o pristopu k liovi Osrednji zvezi in da sld'epa tudi o višini uovih prispevkov za zvezo. S pozivoin na skupno delo v urad- ni.ških vrstah je predsednik ob celrt na II. ui'o zakijučil obeni zbor. Povodenj v Celju in Savinjski dolini. Cei.je. VS. maja. Že pive dni tega meseca je naslo- pila vsled uioenoga deževja v celjski okolici in tSavinjski dolini povodenj, ki je povzrot-ila zfasti občutno škodo na poljih. Nato je nastopilo lepo, solncfio pomladansko vreme in upati jo bilo. da bo pri tem vsaj nekaj časa ostalo. Po zadiiji polni luni pa se jo vreme v soboto, due 9. t. m. zopet spro- moniito in pričelo je nepretrfeano de- ževje, ki je doseglo svoj višek v popol- dan.skein in nocnem neurju zadnji pojidoljok. Nastala je huda nevihta z gromom in treskanjem in lilo je kakor iz vedra. Nevihta se je polegla šele v noči oil pondeljka na torek okrog 1. ure. S hribov so pridrveti hudourniki in Saviuja s pritoki je proti. jutru pre- stopila bregove. Polja in travniki so se spremenili v bucna jezera, ki so pa- siošila lui^ade in posevke ter eeste in poti. (k-iljski park, -otok« za vojašnico kralJH Putra^ glazija, njive za mestno osnovno šolo, okolica Lanovža, ceste na Bfibno. ]>od železniškim mostom proii Zavodni in Teharjem so biTe de- loiuii pod vodo, tako da je bil proniet do torka popoldue prekinjen. Voda je jiapolnila tudi ninogo kleti in napra- vila znatno škodo. \r torek dopoldne so zaeele vodo polagoma padati. Povsod so opažajo sk-dovi pustosenja. Treba bo iiinogo clcJa. dn se iskoda popravi. Zadnja povodenj jo zopot poka- zala iiiijnost vegulacije Savinje Ln zla- sti njenih pritokov Sušnice, Koprivni- cc- in \oglajne. Dokler ne bodo te stru- gi' inojene, bo ob vsakom ver-jeni de- ževjn podana nevarnost veejih aii maiijšili povodnji, ki *po nepotrebnem povzročajo škodo po okolici in ovirajo proinot. Omeniti je tudi treba, da je povodenj za m&stno osnovno solo po- vzroči! nasip pri novih viisah ob po- daljškn Miklosiceve ulice. Tudi cestni nasip ob savinjski progi pri Sp. La- novžu je oneniogocil odtok vode. vsled f't-sar je tudi tani nastopila poplava. Kakor cujemo, je voda tudi uni- rila lepo napravo za gojenje rib, zta- sti |>osrtvi, v Peeovniku. Kamenje in zemlja sta zasula napravo in unieila uad 100 Lkrnic. Voda je odnesla tudi tamošnjo vodno napravo. Geljsko ri- barsko društvo, ki je lastn ik te nap ra- ve, utrpi vsled tega škodo okrog 50 tisoc dinarjev, Upati je, da so bo vreme izborjša- lo, kajti novo deževje bi lahko povzro- cilo nedogledne posledice in zlasti te- žek udarec za našega knieta. Po!sii&n& vesfl» BURNA SEJA NARODNE SKUP- ŠCJNE. Na skupšcinski seji, ki se je prjčela v torek onoldne, je po uvodnih poroci'fili dobil besedo posl. Dragutin Peču- (david.), ki je protestiral, da se je seja pricela z dveurno zamudp. Na- to je govoril posl. dr. Žanic, ki je pro- testiral, zakaj se ne razdeljujejo sejni zupisuiki poslancem. Med njegoviin govorom je prišlo do burnih medkli- (¦ev od strani vladne večine. Po govoru posf. Agatonovic'a, ki je interveniml radi nkinitve tobačne tovarne v Nišu, je .svojovoljno vstal klerikalni paslanec vSiiiodej in začel zabavljatt. Ker Smodej kljub predsednikovemu opominu ni prenchal govoriti, inu je predsednik zagrozil. da bo predfagal njegovo iz- kl.Ineitev radi ponovnih neparlamen- tarnih nastopov. V tem so zagnali kle- rikalci in raditevci besen krik in vik. Mod govoroni finančnega ministra je stopil posl. Ceda Kokanovic (zemlj.) prod ministrsko klop in zagrozif no- :i.cija ^ljiibezeii, pravko in resnično ljubezen do države, ki se ne straši no- ben ill ZL'tev. da jo reši.« G. Sole je izva- jyl dalje: >-Vi ne soglašate s slabim si- stemojii. ki vlada pri vas, vi hočete Ju- gos'i'avijo boljšo kot je, demokratično. To je osnovna razlika in v toliko ste na boljšem, ker vi se boriite proti sla- bemu v laatnein narodu, medtem ko smo mi veckrat prisiljeni, da sklepa- mo komptoiuise tudi z oninii, ki so nam načelno nasprotni, samo da re- siino našo l.iubljeno republiko pred prctinarodnimi sovrazniki.« Te besede 1'ln.na eeško vladne stranke, koje vodl- telji so Bones, Klofae in Stribrny, mo- rn mo z ogoreenjem odkloniti. G. Sole, kojega iiinenje ocividno diametralno nasprolujy mnenju ostalüi čeških na- rodnih socijai'istov o notranjih prili- kah v nasi državi, je s tem izvršil skrajno netaktnost kot gost v naši dr- zavi. Pricakovati je, da bo vodstvo če- ške narodno-socijalisticne stranke, po kateri so naši narodni socijalisti po- sneii samo ime, vodilo o nastopu g. Sok'u v Ljubljani lacun in zadevo iskreno razčistilo. HINDENBURG je v nedeljo po- l>o!(lne '/. volikanskim i)ompom prispe! v Berlin, da prevzame mesto državne- ga prodsedniika. Nacijonalisti so to priliko porabidi za velike monarhistic- ne demonstracije. — RepuJjlikanske stranke se v znak protesta niso udele- žile Hindenburgovega. sprejema. Tudi povodom njegove prisego na ustavo v torek dopoldne so nacijonaMcsti prire- dili svoje demonstracije. Hindenburg je izdal dva proglasa na narod in na vojsko. SOFIJSKI ZAROTNIŠKl PRO- (iE8 se jo končal v p on del j ok zvečer. Sodem obtožencev je obsojenih na smrt na vešafih in sicer od teh štirje, ki so pobegli iz države, in contumaciam. Ostali obtoženci sp obsojeni na težke ječe. Curiska borza v sredo 13. maja Zagreb: 8'40 RAJKO VREČER: Nikola Zee, Radevolje sem se odzval pova- bilu Risto Savina, da sem imel pri- liko osebno spoznati veiika nmctnika in pevca evropskega slovesa, basista državne opere na Dünaju, gospoda Nikolo ZecaF ki se je oglasil na po- vratku z zagrebškega gostovanja pri svojemu staremu prijatelju Risto Sa* vinu v Žalcu. Od pozdrava na kolodvoru do novih jutranjih ur je šla zgodovinska povest njegove glasbene preteklosti na Dunaju, kjer je pričel svojo umet- niško karijero na Ijudski operi. Risto Savin je že poznal Zeca, ko je bil ta po končanih pravniških študijah še slušatelj dunajskega kon- zervatorija in kot tak zs gostoval leta 1906. v zagrebškem gledališču, pri svojih rojakih, v dramatični sceni Aškerčeve »Poslednje straže«, ki jo je uglasbil Risto Savin. Bil je to sijajen večer, ki mu ostane v neizbrisnem spominu, večer posvečanju velikemu Slovanu biskupu Strossmayerju, v korist spomeniku tega najvecjega na- cijonalnega mecena. 2e tedaj je kazal g. Nikola Zee velik talent, v kojem se višja glasbena javnost ni varala. In danes ? Ves večer se je skoraj sukal raz- govor le okoli glasbe in vsega tega, kar je ž njo v ožjih družabnih stikih. Nikola Zee nam je pripovedoval, da je že v letošnji seziji nastopil v du- najski drž. operi 67krat. Lahko si vsakdo misli, da je umetnik, delujoč na najvišjem svetovnem odru, tudi potreben oddiha, odmora in počitka. In ta počitek hoče Zee letos pre- živeti v poletju v krasnem Mozirju, kjer bodo tamošnji tržani, v svesti si Zečevega dostojanstva, storili vse, da mu tamkaj nudijo zavetje, kakršnega je vreden naš sin in naš brat, umet- nik Nikola Zee. Mozirčani pa danes tudi že vedo, da je Nikola Zee stra- sten ribic in so za ta sport posebno ustvarjene gornjesavinjske vodice. Pa pustimo postrvi in njih .žlahto1 ter se povrnimo zopet v Zečevo družbo. Gospod Zee nam jc obljubil, da bo v Savinjski dolini tudi enkrat za- pel. In to je najlepši dar, ki ga hoče nakloniti nam deželanom, ki smo red- kokdaj deležni slišati pravega umet- nika. Zelo prijazen jc g.': Zee. Obče- vanje žnjim je prava slast. Nobenih komplimentov ne mara, ne pozna fates, še manj laskanja, čisto navaden in priprost in vedno židane volje. Njegovo pripovedovanje o raznih na- stopih nima znaeaja samohvale, abso- lutno ne, vse, kar doživi v najvišjih krogili, je nedolžna pripovedka brez Zeca. Evo par dogodkov. V jugoslovanskem poslaništvu na Dunaju je rout (družabni večer). Zee je pel, tudi Trost je igral na klavir. Kratek koncert in daljša zabava. Naš poslanik je povabil prvič najvišje av- strijske dostojanstvenike, zvcznega kancelarja, zveznega predsednika itd., ki so set v jugoslovanski družbi iz- redno dobro počutili. Slovanska go- stoljubnost, slovanska družba je Du- najčane vrlo presenetila, da je šele v jutranjih urah dozorela ura slovesa. Ali naj povem, kako se je Zecu godilo na njegovem jesenskem gosto- vanju v Londonu, kjer je veckrat na- stopil v najveqem londonskim gleda- lišču in pel tamkaj ves Wagnerjev krožek? Ali ni dovolj znano Žečevo inie, če ga pokličejo Angleži v svoje londonsko obzidje ? Angleži nimajo velikih glasbenih umctnikov našega kontinentalnega kova, priti morajo Slovani, ki dvignejo kulturno našo veiiko domovino, ki so najboljši re- prczentanti našega ugleda na zunaj. Nikola Zee pa ne pozabi tudi svoje ožje dotnovine in pride vselej, kadar ga pokličejo; pel je že parkrat v Ljubljani z najvecjim uspchom, kjer smo ga slišali. Zdaj je pel v Zagrebu. In kdo je poklical Zeca v Beo- grad ? Njegovo Veličanstvo, naš kratj. Zee je pel pri kraljevi poroki. Pred odhodom v saborno cerkev se je vršii na dvoru svecan akt, pri katerem je pel Nikola Zee na kraljevo željo Beethovnovo pesem »V east božjo«. In krali je pevca odlikoval v tricetrt- urni avdijenci, poklicati ga je dala tudi rumunska kraljica. Kraljevski dar v spomin tega dne pa je prišel na Dunaj. Nikola Zee je imel v mislih in besedah tudi Savinove skladbc, od katerih mu je najbolj priljubljena »Skala v Savini«, koje interpret je baš Nikola Zee, ki je Savina vzpod- bujal, naj mu še piše. Na veselo svidenje v osrqu Sa- vinjske doline! Srev. 51 » N 0 V A D 0 B A « Stran 3 Dnevne vesti. Lepa napredna zrnaga v obmej- | nih občinah. Za uedeljo so bile raz- pisanc volitve v obmejnih občinah Sv. Jurij ob Pesnici, Ščavnica, Rožen- gruiit, Sladki vrh, Trate, Draženvrh in Velka, vse v srezu Marlbor levi breg. Volitev pa sc je vršila samo v občini Vclka, kjer je volila napredna narodno- gospodarska lista 110 glasov in 12 mandatov, klerikalna pa samo 39 glasov in 5 mandatov. V Sv. Juriju ob Pesnici so morali klerikalci pristati na kom- promisno listo, na kateri imajo naprcd- njaki 6, klerikalci pa 3 odbornike. V Tratah je bila istotako kompromisna lista pod imenom gospodarske stranke. V ostalih štirih občinah so klerikalci postavili lastne liste. Kakor se vidi, se moč klerikalizma krha tudi že v Slo- venskih goricah. SLOVENSKA DRAMA V>BEO- GRADU. V soboto Ifi. in v nedeljo 17. t. m. gostuje ljubljansko Narodno gle- dališce v Beogradu s tremi izvirniini slovenskimi dramami: Cankarjevim »Pohujšanjem«. Župančičevo »Veroni- ko Deseniško« in C.otarjevo > Vdovo Rošlinko«. 1*980 ČLOVEŠKIR ŽilTEV V INDUE. Sedaj so se objavill statistični podatki, ki kaiejo, da so zahtevale ka- (v in zveri v Incliji lansko leto 18980 L-lüvi'skih žrtev. Največ, t. j. 17.120 jih je umrlo vsled pika strupenih knč. Od. ostanka, t. j. od 1860 so več kakor po- lovico razmesarili tigri. Rogaška Slatina. Otvoritev zdra- viliške restavracijc in kavarne se vrši, kakor običajno vsako leto, v soboto, dne 16. maja. Sodeluje znana mari- borska vojaška godba. Gostom in iz- letnikom se nudi ob tej priliki v ze- leni Rogaški Slatini prvovrstna zabava. Uprava restavracije in kavarne bo skušala cenj. goste tudi topot v polni meri zadovoljiti. 471 NOVE KNJIGE! Stanojevie St., Narodna enoiklopetlija Srba, Hrvata, Slovenaca I. in II. z\: ä Din 40.—. Zbornik znanstvenih razprav IV. let. (Juridika) Din GO.--. Lah dr. Iv. Knji- ga spominov vezana Din 45.—. Krek dr. J. E., Socializem II. ])onatis Din 80.— nevezan v zalogi knjigarne Gorirar & Leskovšok. Gelje. 465 Celjske novice. Iz seje celjskega obcinskega sveta due 11. maja 192'). S polurno zamudo otvori ob sedmi uri g. župan dr. Juro Hrasovec redno obč. sejo. Persomdm odsek: poroeevalec obi'-, svetnik prof. Fr. Mravljak. Ma- gistratnim slugam in šolskemu slugi osnovne sole .se sktene v smisln dolocil služb. pragmas ike nabaviti srazbe.no obleko. Upokoji se s -. junijem 192.") 8 polno poko.jnino sluga Zdovc. Vdovi po mnrlemu gledališkenm mojstru Rnpprichu se dovoli izredna mifostna pokojnina mesečnih Din 250 do pre- klica. Doslej še neprevedeni mestni uradniki, ki so bili že defmitivni, se v .smislu nove službene pragmatike pre- vedejo v redni stalež nameŠčeneev. Fhiančni iv gospodarski odsek: ob<\ svetnik dr. Božič poroča, da jo veliki župan mariborske oblasti odo- bril mestni proracun kakor je bit precl- lozen. izvzemši doklade na cestarino. kjer je ugodil pritožbi trgovskih in in- dustrijskib krogov, dovolil pa je po- biranje doklade na cestarino v onein obsegu in vižini. kakor je bila že v letu 1924. Kot nadoniostilo za izpad te pro- raeunske postavke bi pa dovotil veliki župan poviisanje trošarine na ločenje alkobobiih pijae. 0 tern, kako se naj k.rije občuten izpad donosa cestarine, kakor je bila sklenjena v proraeunn, fie bo sklepalo na prihodnji seji. Z dvo- vazredno drž. trgovsko solo se sklene 10-lefna najemna pogodba za isolske prostore, zakupnina se dotoči na 5000 dinarjev letno. šoli se dovoli soba v suterenu za projekcije. Z vojnim orar- jem se že ob.stoječe najemne pogodbe podaljsajo do 31. decembra 1925 v do- sedanji višini. Gre pri tern za aug- mentacijsko skladišce na Ljubljanski cesti (letno Din 45.000), za vojašnico kralja Aleksandra (105.000 Din letno) in za bamtno skFadišče na Golovcu (Din 1800). Prošnji gremija trgovcev v Celju glede pavšaliranja davka na žganje se ugodi, tozadevna postavka znaša proračunsko Din 60.000. Gelj- skemu gasilnomu drustvu in Jugoslo- vanski Matici se odpkše veselični da- vek. Nemški Schulverein je imel vknji- ženili na zgradbi osnovne sole 100.000 kron. Skfeno se dolg placati v smidu dogovora. sklenjonega mod lnišo drža- vo in republiko Avstrijo. Po tern dogo- v oi'i.i piaca mestna občina za navedeni dolg D,n 8000.-. Dijaški zadrugi na Diinaju se dovoli 500 Dim podpore. Zeljl 8remi^ ^^ trgovcev, da se naj preuredi. pobiranje costarlne na Kolodvoru, se zaenkrat ne more ugoditi kor nimamo tarn drugega prostora n;i razpolago. Mestna kopalisča ob Sa- vinji izkazujejo za t 1923. Din 5000.— T)rima:ijkljaja, ki je nastai vsled tega, ker je obeina v doličnem letu investi- i'ela 15.000 Din za popravila kopališti. L?h\ j<)9/i. izkazujejo kopališča ob Sa- vin ji 2000 Din dobicka. Za leto 1925 se dolo(':i,jo '/.-,{ kopafiwca iluseclanje ee- ne kai-ium. Obč. svetnik Lešniear poroea, da se je v smisln sklepov zaOelo z redu- ciranjem pri rnestneni ekonoinatu. Od- prodal se je \ par konj za Din 9.600.- -, 1 par dr/avnih žrebcev se drž. žreb- čar^l vrne. Pri ekonomahi so na raz- polago tri garažc, ki se bodo uporab'Je y,}\ shrambo nirliških vozov I. ia J\ rnzreda fer za skladisce Mestno olok- trarne. Prošnja mesarja Gorenjaka, da se mu dovoli predkupna pravica ?.a svel, kjer nainerava zgpaditi mo.sari- jo, sc otlkloni. Nabava novih zastav za vnestna poslopja se istotako odkloni. Mestna obiina je vojnemu erarju ro- nudila kot nadomostilo za Glazijo za vojaSko \c>:bo svet na Lanovžu, kjer so bile jirkdaj bolnišlcc barake. Vojna. uprava m'avi, da zemlji^rH v tern sta- .nju. kakor .if. ne more rabiti. za vezb;i- lišče. ]io>tavitev v prejsnji stan pa hi statu 19.000 Din. Skleno se, da se do- bavi stara pogodba med mestno obci- no in avstrjskim vojnim erarjem, Ja •e ugotovijc dolžnostl vojnega eravjo, ki je prowel barake ni pa pastavil zemljišča v prejsnji stan, da bi bilo za rabo Za roklamne slike in pop is Ca- ].}ii sc ciovcli v reviji *The Cenh-ni Eu- ropean Review« 5000 Din. Slavbni odsek: obč. svetnik dr. R. Dobovišek predlaga imenom odseka, da se da trg. zadrugi »Slogi« na raz- polago in v najem potreben prostor ined kolodvorom in Cleljskiin doinoiu v svrho zgraditve podzeniykega rezer- voai'ja za bencin za avtomobile. Pred- log se sin-ejme ter se sklene zgraditvi ne nasprotovati. Olwhiska podjetja: obč. svetnik dr. Kalan porofa, da je raestna obeina sto- liila v pogajanja s Fab radi dobave olektricnega toka Mestni elektrarni. Po obsloječi pogodbi je tvrdka Westen dolžna dobavljati tok še do konca le- ta 192G. Leta 1923. ni prišlo s Falo do zaključka pogodbe, ker nam je tvrdka Westen liudila ugodnejše pogojo, hiXo je tedaj tudi aktualno vpraša.nje zgra- ditve velike državne električne centrale v Velenju. odkoder bi Celje in cela kot- lina dobivala tok pod ugodnimi pogoji. Pogajanja s Fal"o se nadaljujejo, dolo- či se 10-letna pogodbena maksi.malna dob«. Novih inyesticij ni. 0 vprašanju se je razviiia obsirna debata, v koji so se podrobno določile smernice za skle- ]>anje pogodbe s Falo, ki ima velik in- teres na tern, da pridobi tako velikega koRsumenta kakor je mesto Celje s pri- padajoeim okorišem, v kojem Im-a Mest- na elektrarna monopol oddaje toka. Obc. svetnik Marčič poroča imenom ])ogrebnega zavoda. 8klene se nakupiti od domacih ivrdk izdelane krste za po- grebni zavod, sicer pa v bodoče proda- jati tiste, kojih odvzem bo vecji. Obrlnotrzni odsek. (Podžupan Gobec.) Izvoščku Ramskuglerju se za- gotovi koneesija za avtotakso cim dof- piinese dokaz usposobljenosti. Milev- ski prosi za stajalisce za avto za pre- vnžanje potniikov; dolcK-i se trg pred (leljskim domom. Pri sl'ueajnostih je dal g. župan pojasnila na interpelacijo obc. svetni- kov Mjrčiea in Znnn-.'i, nakar je sejo ob 28. uri zakljueil. Demokratska stranka. Kakor smo že javili, ima krajevna organizacija JDS za mesto C e 1 j e svoj redni sestanek danes, v sredo ob 20. uri v klubovi sobi Celjskega doma, krajevna orga- nizacija za c e 1 j s k o o k o 1 i c o pa v četrtek, dne 14. t. m. ob 20. uri v go- stilni g. Pünccrja v Spodnji Hudinji. Somišljeniki se vabijo k polnoštevilni udeležbi! fZ DUŽAVNE SLUŽBE. Kot zdravniki pripravniki so dodeljeni celjski javni bolnici gg. dr. Cerin, dr. Sinola, dr. Zunkovic, dr. Vovxek. dr. (irebenc, dr. Per par, dr. Lavrič in ga. dr. Mariju KoUir. Kot dalje služeCi zdravnik je dodeljen bofnici v Celju g. dr. J)rago Hotevar. MORILEC POLIO. AGENT A 1VA- NA HIBAHIVA IVAN OAJSEK PU1- JET. Mnogo pozornasti je vzbudil zla- sti v Celju umor, ki ga je izvršif dne 28. marca 1919 bivši avstrijski stabni narednik Ivan Gajsek iiz Ponikvice pri Grobelneni, ki je na kolodvoru v Št. Jiirju ob jiizni železnici ustrelil celj- skega policijskega agenta Ivana Riba- rica v trenutku, ko ga je ta hotel are- tiiati. Ivan Ribarič je bii msad, izbo- ren polidjski funkčijonar. celjska po- li(.ija je izgubila ž njim enega najbolj- šili svojih članov. Bil je takoj prepe- fjan v celjsko javno bolnico, kjer je pa se istega dne unirl, zapustiivši ralado vdovo in vec nepraskrbljeniili otrok. MoriJec je pobegnil po skritih pešpo- tili nieko meje v Avstrijo, kjer se je potikal celih sest let po raznih krajih pod tujim imenoni. Koncno se je po- sreciso ga izslediti iin ugotoviti njegovo identiteto. Nahaja se zaeasno v zapo- rih celovske sodnije, odkoder bo v kratkem ixroeen okrožni sodniji v Celju. Usmiljeni brat — verižnik z žen- skiml nogavicami. V ncdeljo 10. t. m. sc je peljal iz Gradca preko Alaribora z jutranjim vlakom, ki pride ob ZU. v Celje, neki usmiljeni brat iz Vrbja pri Žalcu. Poleg sebe je imel ročni kov- ček in nahrbtnik ter blagorodno sedel med ostalimi potniki. Prišla je revizija vlaka in tudi frater je moral pokazati službujočemu komisarju tinančnc kon- trole iz Celja svojo ročno prtljago. Frater pa očividno ni samo božji slu- žabnik — kajti kornisar je na veliko začudenjc ostalih potnikov našel v fratrovem ročnem kovčku in na- hrbtniku — vtihotapljeno carinsko bla- go: večjo količino tobaka za noslanje in za pipo ter vžigalic — in 6 psrov finih ženskih flor-nogavic... Nesrečni frater z ženskimi nogavicami je bil ves čas do Celja predmet hudomušnih opazk s strani sopotnikov. V Celju je bil tihotapec v kuti iztovorjen in iz- ročen pristojni oblasti v nadaljnje po- stopanje. Vsekakor dragoceu lov! Zadnj! naiivi so tudi razgrebli peš- pot, ki vodi mimo sportnega prostora ob Savinji pri znamenju ob drugem železniškem mostu na Stari grad. Vsa pot je podobna plasti kamenja, po ka- terem se morajo tamošnji prebivalci plaziti, da prispejo do svojih domov. Pričakujemo od merodajnih faktorjev pri celjski okoliški občini, da bodo ukrenili vse potrebno, da se postavi pot zopet v dobro stanje. Prebivalci kakor tudi izletniki bodo to z zado- ščenjem pozdravili. Predavanje za vse gojence *Glasbene Malice« v Celju. V nedeljo 17. t. m. ob 11. uri dop. predava g. ravnatelj K. Sancin v risalnici deške mešč. sole o »muzikalni disciplini in pravilnem vežbanju posameznih in- strumentalistov«, Predavanje je ob- vezno za vse gojence »Glasbene Matice« in je prosto vstopnine. Vabi se^ tudi učiteljstvo vseh javnih šol in vsi oni, ki se zanimajo za glasbeno umetnost in njen razvoj. Ker je to predavanje pedagoško-poučnega zna- cajar bo zanimalo gotovo tudi našc šolnike. CELJSKE BR1VN1CE so odslej ob nedeljah in praznikih~odprte od 7. do 11. ure dopoldne. HAZY IT JE PRAP0RA DELAY SKEGA PEYSkEGA JjRUSTYA »NA PREJ< V CELJU. Detavsko pevsk: drustvo vNaprej« v Celju javlja vser delavvskim pevskim društvom ter kul turnini in strokovnim organizacijan (ia je ministrstvo saobraeaja z odlo kom z due 30. apr. dovolilo polovicn- vožnjovo/njo v Celje in nazai, in sice z veljavnostjo od 28. maja do 4. junij;; Za izkaznice za polovično vožnjo se j< obrniti na društvenega tajnika Avgn sta Koienca, Gaberje St. 14. Celje naj kasn<«.je do 24. maja. Državnl krajevni zaščiti dece if mladine v Celju je naklonila Ljudsk posojilnica v Celju 500 Din. Odbor izreka za to naklonilo svojo iskren zahvalo. Defekti pri mestnem vodovod: In tratenje z vodo. (Razglas). Vsle defektov na glavni cevi mestnega vc dovoda, ki jih je težko ugotoviti i: mogoče odpraviti le z ogromnirr stroški, osobito pa radi brezvestneg tratenja z vodo, se v rezervoarju r^ Miklavškem hribu nabere v eni noč mesto do 2000 hi le 800—1000 \ vode. Vsled tega je rczervoar že \ popoldanskih urah skoro popolnom prazen. Ker je tuuradno znano, da s pri mnogih strankah trati z vodo tuc na ta način, da se ne popravijo iz toki in osobito straniščne vodovodn naprave, imajo organi mestnega vodc voda nalog, pregledati in nato stahn nadzorovati vse hišne inštalacije, i stranke, ki defektov ne bodo nemu doma odpravile ali ki na drug nači: tratijo z vodo, prijaviti mestnem- magistratu; ta bo krivce kaznoval n. ta način, da jim bo ukinil do odprav nedostatkov dobavo vode in razve; tega še naložil občutne denarne globe ki jih predvideva vodovodni red z mesto Celje. V lastnem in javnem in teresu se vsled tega hišni posestni^ pozivajo, da prepovejo svojim strankan tratenje z vodo in nemudoma odstra nijo vse defekte pri hišnih vodovod nih inštalacijah. — Mestni magistrs celjski, dne 10. maja 1925. Župan dr. Juro Hrašovec s. r. Y KONCERTNI KAVARNI >CEN TRAL« Y CELJU, se vrše vsak veče salonski koncerti češkega kvinteta i. Prage z Jazz-Band vfogarai. 33: Gledaiiš«e. Recenzlja o »Čvoru« mora tokra izostati, ker je Jugoslov. -novinarskc udruženje proglasilo nad zagrebškin gledališčcm splošen bojkot radi izpa dov v zagrebški gledališki reviji »Ccv moedia«. — Uredništvo. Kino. Kino Gaberje. Sreda 13. maj; zaprto.— Cetrtek 14., petek 15., sobot; 16. in nedelja 17. maja: »Rin — Ti: — Tin reši svojega gospodarja«. Sen zacija v 6 dej. Za mladino dovoljenc Mestni kino. Sreda dne 13. maja »Žena v svili in baržunu«. Fihnsk: novela v 6. dejanjih. V glavni vloo Marie Prevost. — Cetrtek 14, petek 15 in sobota 16. maja: »S. O. S. Otol solz«. Pustolovska drama v 5. dejanjih V glavnih vlogah Lija dc Putti, Pan Wegener in Rudolf Förster. Spirit QS° gorilni, Buhe In olj. barve, karbollnej, olje protl prahu, laid, čopiči ltd. edlno pri tvrdkt 20 FRANC CUK, 16 Celje, Prcšernova ulica štev. 5. Oopisie Sv. Jurij ob j. ž. V nedeljo, dm 10. maja 1.1. se je vprizorila Nušičcv: šaloigra »Navaden človek^. 2elq smc bili presenečeni, ko se je dvignil za- stor in smo zagledali okusno slikant nove kulise, ki so jih naredili in na- slikali naši učitelji. Sg boij nas je oca- rala igra, kajti vlogc so bile zelo srečnc razdeljcne in vse izborno rešene. Naš neustrašeni narodni delavci so poka- zali s to igro, koliko se more z vztraj- nim trudom na odru nuditi ljudstvu Želeti bi bilo še več takšnih delavcev. Na splošno željo se igra ponovi v ne- deljo, dne 17. t. m. ob 4. uri popoldne Prijatelji smeha in dobrc zabave sc prisrčno vabijo. Posebno bi še pripo- ročali Celjanom, da narede majnišk: izlet v Sv. jurij ob j.ž., kajti železniška zveza je zelo ugodna. —n— Stran 4 »NOVA DOB A« Stev. 51 Telefon Stev.75 fn 76 Podružnica Poštnl ček. raMO.598 Ljubljanske kreditne banke _ Celju Delniška glavnlca in rezerve Din 60,000.000'— Centrals v Ljubljani Dclniška glavnica in rezerve Din 60,000.000 — Ustanovljena leta 1900 Agencija Legatee» Podružnice Agencija Legatee. Brežtce, Črnomelj, Gorica, Krans, Maribor, Metkovič, Novi Sad, POtj, Sarajevo, Split, Trst. sprefema vloge tta knfižice tn iekoči račttn proti ugodnemu obrestovanju Kupuje In prodaja vse vrste vrednostnlh papirjev, vaiut in dovoijuje vsaKovrstae Kredite. 3?**odLaj» sx>ečlce dL_»ž;Li,_?__e r*a:_r»^clxi<_ lot_r*ije. Oivarja akreditive in izdaja Kreditna pisma za iu- in tnozemstvo. Tedenski izkaz mestne klavnke o klanju in uvozu od 4. do 10. maja 1925. ii Zaklana živina______I UvtŽeilO ffičSO v kg j I m e L « S^f w o_ |j| | „ „ | Opomba ! i Dečman Ferdinand I------\\—i— 3| 2—;----------- — — — — ! Esih Matija ....------1-------2;1-|--|- --_-_} | Friedrich Ivan. . .------------------1j——!— 1 — 34 — — — 4j j ; Gorenjak Josip . .------1 —.— 1 1—'—— _ — -.___ j j ; Hohnjec Viktor . .----------1—1 1 -|--------51116- - -1| Janžek Marija . . .------------------2-------,-------— -- — — — — |! Junger Ludvik . .----------1--------7—!-----------— — — — — I Kroflič Alojz ....------21------1 —j--------141 — — — — i Lapornik Ivan ...-------1-------21 —j— — — 68 — — — — Leskošek Ivan . .------------------------------— — — 46 — — — — j I Rebeuschegg Franc — 1 5 8: 1 1 - -j-------944 634— - — - Seniča Karo! . . .--------------2-----------------------106 — — — 13 ' Urbančič Adolf . .------2 — - — 1 -'— -1 — 158 — — — — ; Voisk Adolf . . . .----------1-- 1— 1—79 — - - - — 1 I Voisk Rozalija ...----------1 i 1-------------------_ - - _ - Zany Viktor . . . . |--------2-- 7-!--------242 — _ - Zavodnik Alojzija i-----2 — —--------j—------95 — — — — Čoh Štefan .... 1----------_----------1—________ — — - — Bernardi Drago . .-----------------1 1 —!— _____ _ _ | Plešivčnik Ana . .-----------------1------!—-------H8 — — — — j Reberšak Anton . .---------------------2 —-----------_____ j Robek Anton . . .----------------------------------------50 — — — ..— | Skoberne Fric . .-----------------1------------------„_____ Trškan Alojzija . .------!---------------------1-----------— 75 — - _ slanina________ Skupno . . . | i| 1j15j15| 4J17 26-| l| i|l023|i&0l|433| — | - | 17J| ZAGREBŠKA BORZA. ihniaj: 0.0863—0.0875. Milan: 2. 5160—2.5460. London: 297.5—300.5. New-York: 61.28—62.08. l'ariz: 3.215—3.265. Hraga: J .8180—1.8420. CuriH: 11.90—12.—. La smoh in kratek čas. »Kaj pa dela tvoj prijatelj Ja- — »Živi kakor lokomotiva!« »Kako to misliš?« — -Cel dan seta semintja in kadi!-- Odgovorni urednik: Rado Fecnik. zi^aja in tiska: Zvezna tiskarna, Celj§. Kiobuhß fine volner.e Din 90'-, boljše Din 125-, fine \z (Hake Din 220-, najfinejše |ITA* Din 290-, santovske vol- nene Din 70-, slam- nike za gospode in saute po Din 30--, 36 -, 45-- in 60- prodoja veletrgovina R. Stermecki, Ceije. Kdor pride z vlakom osebnc kupovat, (lobt nakupu primerno povrnitev voznje. Cenik zastonj. Trgovci engroe cene. V soboto, dne 16. maja 1925 ob 10. uri dopoldne se proda iz proste roke na dvorišču tvrdke Pel Be, Celje, Kralja Petra cesta St. 13 6sedežni avto znamke „Mercedes" generalno popravljen, novo lakiran, z eiektrično lučjo in vso ostalo moderno opremo. Avto se lahko ogleda vsak dan v garaži tvrdke Pelle. Proda se hiša v bližini mesta. Zraven je nekaj zemlje in sadonosnik. Poizve se v upravi. 2 Drožba. Dne 15. maja 1925 cb 9. uri se vrši na Vranskem 5t. 78 javna dražba, kjer se hode prodajalo : I konj in I yoz, 310 pa_n6rtih novih klobulkov, «ečješteviBo če- pic in copat. Kupci se k dražb; vljudno vabijo. 2—2 Sppejme se ucencc. Dominik Uršič, čevljarna, Celje, Breg štev. 1. 4—4 Električno trušenje britev škarij, lasnih strojev, nožev, gilet ter kuh. orodja in to sarno v brivnioi KoStomajv Celje-Zagreb, kjer je tudi najceneja postrežba. Inserirajte v „NOVI D0BI"! ^* ¦ ¦ ¦ ¦ ¦ ¦ be u n ¦ n u m a m a m a m a m b b ¦ ¦ ¦ ¦ u m a ¦ ¦ e u m m m m m ¦ ¦ m m m m m n ¦ ¦ ¦ ¦ « e ^ j Gorljlvi spirit 1 ¦ - ¦ ¦ ' ppvovrsine lake» oljnaie in suhe barve, fir- ¦ ¦ ne±t te^psniin, benccn, strojna In maxilna S I 20—5 ol|_, fniaearski klei, čopiče nudi vedno J \ Ivan ilavnikar, Celje. Marljivost, treznost in varčnost, so predpogoj nravtiosti! Popolnoma varno naložite denarne prihranke pri zadrugi LRSTNI DOM «tavb. in kreditnl a^r.iom, zavczo v Gaber)« pri Celju :. • Obre-stut«;. fcra_tln« vloge po 8%. Večje stable vioge po dogovoru najugodneje. ,:a::;.^ Jamstvo za vloge nad 1 raflijon 250.000 Din. Pisarna v Cclja, Prešernova uliea at. 15. 63-51 \z malega raste veliko! nupujte Na drobnol ^% ^^" i'l^l " ..-•>.•; ¦.. Na debelo! KupujtB po konkuren- čnih ccnah v veletrgovini ppf iSolncu1 tnanufakturno in iriödho blago kakorn.pr.:Sukno,h!aČeYina,tlskov!na (Druck), ceflr,volnazajumperje, pavolavvsehbarvah, prejea, vezenlna, blago za prte, dežnlke,kravate, moSko perilo, svllene robce, vence za neveste, flor nogavice 1.1. d. po konkuren- čnih ccnah v veletrgovini pri f5olncu* Platno belo in rujavo, Kupiš pri nas samo pravo. Zato prepričajte se vsi, Da pri nas po ceni se dobi. 9. Bros enih, Celje, Glavni trg 9. _ _ .____.__________. ¦ - - ----------------'- —¦ --*-*-»*¦ *ia> ii»....._______ . . Pupilarnovaren in Javnokorlsien denarni xavod oeljskega mesta Mesfna hrantlnica celjska Ustanovljena leta 7864. — Pod trajnim diiavnim n&dzorstvom. V laatni :p*»la,Si ppi kolodvopu, VsIbranSlnlčntpo»H»©lxvržu|f Jo naj&«lÄ_ineJe, JUtro lnloC- ao. ÜBoctno obrestovanie. PojaanUa In nasvefi brezplaCno, Vredaost rezervnfh xakJndov nad «_oa 25,000.000'-. Za hranilne vloge jamSi rnesio Celje s celim svojim premoženjem in z vso svojo daveno mocjo.