Številka 39 • leto XUU • cena 10.000 din	Celje, 28. septembra 1989
NOVI TEDNIK JE GLASILO OBČINSKIH ORGANIZACIJ SZOL CEUE, LAŠKO, MOZIIME, SLOVENSKE KONJICE, ŠENTJUR, ŠMARJE PRI JELŠAH IN 2ALEC
Plače po meri
akumulativnosti
Bo akumulativnost edino merilo za izplači-
lo plač, kot predlaga zvezna vlada, ali pa bo.
predlog ob številnih pripombah na njegov
račun pogorel. V podjetjih namreč pravijo,
da imajo dosti administriranja in dogovor-
ne ekonomije in da si želijo, če že hočemo
preiti v podjetniško družbo, tudi plače do-
ločati sami. Več o tem, kakšni so nekateri
odzivi na nov vladni predlog na našem ob-
močju, pa na strani 4.
Za mladoletnika, ki več let z zavistjo opazuje ptice, ko preletavajo žično ograjo nad visokimi zidovi,
mejo med tistim, čemur pravimo prostost in onim kar vedo le tisti, za katere se v ptičjem petju skriva
nesluten pomen, je takšna mladost lahko le bolečina ali - mladost za rešetkami. Reportažo o KPD za
mladoletnike in Zaporih Celje objavljamo na strani 13.
lokazall onesnaženost celjske zemlje
Ugibanja o tem, kaj vse je v celjski zemlji, so vsaj deloma končana z zaključeno prvo fazo raziskave ,Tematska karta onesnaženosti zemljišč v občini.'
Podatki so zaskrbljujoči, saj govorijo o tem, da vsebuje zemlja v središču mesta in neposredni okolici preveč svinca, cinka in kadmija. Kljub temu pa
strokovnjaki, ki so opravili raziskavo, ne dajejo nasvetov o tem, kako naj ravnajo vrtičkarji in kmetovalci. To bo pokazala šele druga faza raziskave, ko bodo
ugotavljali težke kovine v rastlinah na najbolj prizadetih območjih. Kljub temu pa obljubljajo, da bodo zaskrbljenim občanom že sedaj razlagali rezultate
analiz za posamezno zemljišče. Več o raziskavi, ki je prva tovrstna v Sloveniji, na strani 2.
Svetlana
bi počila
od zavisti
Jurkloštrčani so bili vzor-
ni gostitelji 6. občinske
revije ljudskih šeg in na-
vad. Prireditev, ki se je
odvijala med ostanki ne-
kdaj znamenite kartuzije,
smo spremljali tudi mi.
Preberite več o njej na 14.
strani.
Orna
odlagališča
posledica
malomarnosti
Na komunalnih odlagališčih v regiji je po-
skrbljeno tudi za dovažanje odpadnega
materiala, ki bi se ga ljudje .radi znebili.
Vendar se v glavnem odločajo za enostav-
nejšo varianto in odpadni material ponava-
di konča ob bližnjem potoku ali v gozdu.
V vseh občinah se ubadajo s problemom
vse številnejših črnih odlagališč, hkrati pa
ugotavljajo, da so tudi komunalne deponi-
je v večini primerov polne, ekološko slabo
urejene in slabo zavarovane. Več o tem na
strani 3.	Foto: EDI MASNEC
2. STRAN - NOVI TEDNIK
28. SEPTEMBER 19^,1
V zemlji preveč kadmija, svinca in cinka
Pnr! rezultati raziskave onesnaženosti celjske zemlie
v celjski zemlji so problematične
predvsem povečane količine kadmija
in svinca v središču mesta in bližnji
okolici, ker sta ta dva elementa pose-
bej škodljiva za zdravje ljudi in živa-
li. Povečane koncentracije cinka in
fluoridov na nekaterih mestih pa ni-
so tako kritične, saj lahko rastline in
človek sprejmejo večje količine teh
elementov.
To so glavne ugotovitve prve faze
raziskave z naslovom »Tematska karta
onesnaženosti zemljišč v občini Ce-
lje«, ki so jo njeni avtoiji pred dnevi
predstavili v Razvojnem centru. Pri iz-
delavi projekta je sodelovala skupina
strokovnjakov z Biotehniške fakultete
in Kemijskega inštituta v Ljubljani ter
mariborskega Zavoda za zdravstveno
varstvo, vodil pa jih je dr. Franc Lob-
nik. Naloge so se lotili na osnovi naro-
čila celjskega izvršnega sveta, ki se je
za takšno raziskavo odločil po prvih
podatkih o onesnaženosti zemlje, ki
jih je posredovalo celjsko društvo za
varstvo okolja. Ker pa ti podatki niso
imeli zadostne strokovne teže za prav-
ne ukrepe, so raziskavo vključili v pro-
gram ukrepov za izboljšanje okolja
v občini.
V tej fazi raziskave so na območju
občine določili 126 vzorčnih mest in
vzorce pregledali na 44 različnih para-
metrov. Rezultati so pokazali, da kon-
centracije selena, živega srebra, titana,
bakra in kroma v preiskanih vzorcih
ne preseglo dovoljenih meja na osno-
vi izbrane metodologije. Doktor Lob-
nik je na predstavitavi namreč pouda-
ril, da so imeli pri določanju nekaterih
normativov težave, s^ jih za vse ele-
mente ni, tisti, ki so, pa so predvsem
orientacijski in posledice konsenza
strokovnjakov v svetu. Vendar so ugo-
tovljene koUčine kadmya, svinca in
cinka tolikšne, da zbujajo skrb. Tako
je v 36 vzoracih vsebnost cinka prese-
gala dovoljeno količino; pri svincu so
takšno prekoračitev ugotovili v 35
vzorcih in pri kadmiju v 37 vzorcih od
skupno 126. Na tej osnovi so določili
mejno območje, na katerem se ti ele-
menti pojavljajo najpogosteje in v naj-
večjih količinah. Gre za središče mesta
in ožjo okolico, kjer sta problematična
predvsem kadmij in svinec, medtem
ko doktor Lobnik ocenjuje, da količi-
ne cinka niso tako nevarne. Na nekate-
rih mestih pa so bile povečane tudi
vsebnosti fluoridov, arzena in niklja.
Ugotavljali so vsebnost pesticidov in
PCB in ugotovili, da vrednosti ne do-
seglo kritičnih. Ob zaključku prve fa-
ze rEiziskave so avtoiji poudarili, da je
zanesljiva razlaga podatkov in predvi-
devanje negativnih učinkov zelo te-
žavno zaradi številnih dodatnih vpli-
vov. Zlasti je treba upoštevati sestavo
tal na nekem območju, pa tudi rastli-
ne, ki rastejo na določenih zemljiščih.
Iz literature ugotavljajo, da na primer
solata, špinača in korenje zelo spreje-
majo težke kovine, zelo malo pa fižol,
grah, paradižnik in paprika. Kako je
z rastlinami na območjih, kjer so ugo-
tovili povečane količine težkih kovin,
to paje naloga druge faze raziskave, ki
naj bi jo opraviU spomladi. Šele nato
bodo lahko кггцапот svetovali, kaj bi
na posameznem zemljišču gojili. Ne-
kaj osnovnih podatkov o zemlji pa bo-
do lahko zaskrbljenim občanom po-
sredovali že iz dosedanjih analiz, ki jih
bo razlagala posebna delovna skupina
v okviru celjskega komiteja za ureja-
nje prostora in varstvo okolja.
Na predstavitvi v Razvojnem centru
sta v uvodu govorila tudi predsednik
republiškega komiteja za urejanje pro-
stora in varstavo okolja Tomaž Vuga
in Milan Kneževič, predsednik sloven-
skega komiteja za kmetijstvo. Oba sta
pohvalila prizadevanja Celjanov, s^ je
raziskava prva tovrstna v Sloveniji in
z dopolnitvijo v drugih delih republike
bo lahko osnova za pripravo zakono-
daje, ki bo zaščitila tla. Pri tem pa sta
poudarila tudi nujnost sanacije razmer
in zakonske ureditve problema od-
škodnin in odgovornosti, ki se bosta
pojavila hkrati z urejanjem zaščite
zemljišč, s^j je bilo doslej to področje
zelo slabo urejeno.
T. CVIRN
Denar v roke prizadetim
še vedno je zelo odmevna akcija nuđenja pomoči
tistim, ki so jih v šentjurski občini prizadela zadnja
neurja. Toda prizadeti se pritožujejo, da dosedanja
denarna pomoč, ki je prihajala v občinsko blagajno,
ni prišla do najbolj oškodovanih ljudi, ampak so je
bili deležni le nekateri.
Zato je minuli ponedeljek Jože Kovačič, vodja
temeljne organizacije kooperantov v Šentjurju, sklical
odbor za delitev solidarnostne pomoči in skupaj so
ugotavljali, kako so se sredstva pomoči dejansko
delila. SkleniU so, da bodo odslej denarne in materi-
alne prispevke odmerjali glede na obseg in količino
poškodovanih pridelkov in, kar je najpomembneje,
ljudem v roke.
Takšen postopek delitve so ubrali tudi člani podruž-
nične kmečke zveze iz Naklega pri Kranju, ki so priza-
detim Šentjurčanom namenili 11 starih milijard dinar-
jev. Zbrana denarna sredstva so razdelili po določiUh
in kriterijih komisije šentjurske kmečke zveze, ki si je
prizadeta območja predhodno ogledala.
Tudi prosvetno društvo Danica, ki deluje na avstrij-
skem Koroškem, se bo odpovedalo svojim honorarjem
in jih preko kmečke zveze namenilo prizadetim obča-
nom Šentjurja.	S. KOJNIK
Pomoč od vsepovsod
v Laškem so doslej za pomoč prizadetim v neurju zbrali
blizu dve milijardi dinarjev in nekaj manj kot za milijardo
dinarjev različnega materiala. Pomoč prihaja od vsepov-
sod: tako je denimo jeseniška železarna prispevala za 500
milijonov dinarjev gradbenega materiala, kmetje iz okolice
Postojne, Novega mesta in Metlike pa so zbrali 26 ton
krompirja. Vrstijo se tudi delovne akcije. Odzvali so se tudi
komunisti medobčinskega sveta. Prejšnji teden so
v Brezah pomagali pri sanaciji plazu ter izkopu nado-
mestne trase poškodovanega laškega vodovoda. Prišli so
komunisti OK ZK Mozirje, Slovenske Konjice, Laško,
Šmarje, Titovo Velenje in Žalec.	NK
Vztrajanje
v imenu
demokracije
Vse do samega zaseda-
nja slovenske skupščine
v sredo dopoldan so tudi
občani, delovne organi-
zacije in forumi s celj-
skega pošiljali v Ljublja-
no izraze podpore za
vztrajanje na sprejetju
predloga amandmajev
k ustavi SRS, obenem pa
zadolževali svoje delega-
te k takšnemu zastopa-
nju svojih okolij.
V torek popoldne so se
med drugimi sestali tudi
na predsedstvu celjske
Socialistične zveze, na se-
ji pa so sodelovali tudi
predstavniki vodstev
ostalih občinskih DPO,
zvez ter delegati občinske
in republiške skupščine.
V Slovenskih Konjicah se
je istega dne sestala tudi
občinska skupščina. Into-
nacijo množičnih ocen in
izrazov podpore na Celj-
skem v minulih dneh ob
razpravah o ustavnih
amandmajih in zapletih
okoli njih v Jugoslaviji
morda najbolje ilustrirajo
besede Slavka Pezdirja,
predsednika celjske Soci-
alistične zveze, ki je v to-
rek med drugim poudaril,
da gre pri sprejemanju
slovenskih amandmajev
za močan odpor konzer-
vativnih sil v Jugoslaviji
kot poskus blokade pro-
cesa demokratizacije in
prenove gospodarskih to-
kov, to spoznanje pa se-
veda izključuje kakršne-
коИ kompromise ali sin-
tezo.
Prašne usedline in težke kovine v zraku
Delni rezultati enoletne raziskave ¥ СеЦи
Poleg rednih meritev onesnaženo-
sti zraka v Celju z žveplovim dioksi-
dom je pričel junija celjski Zavod za
socialno medicino in higieno z eno-
letno raziskavo o količini in sestavi
prašnih usedlin v Celju. Z raziskavo,
ki jo financirata občinska raziskoval-
na skupnost in SIS za varstvo' zraka
občine Celje, želijo ugotoviti, koliko
prašne usedline je v Celju, koliko
kadmija, svinca, bakra in cinka te
usedline vsebujejo in kakšna je PH
vrednost padavin. Raziskava bo os-
nova za vzpostavitev stalne merilne
mreže za spremljanje količine in ka-
kovosti sedimenta, če bodo meritve
pokazale, da je to potrebno.
V Celju in okolici so namestili 10
postžu, ki so razporejene tako, da bodo
ugotavljali količino in sestavo prašnih
usedlin v stanovanjskih naseljih, v sre-
dišču mesta, v industrijski coni, ob av-
tocesti in na redko naseljenih, pretež-
no kmetijskih področjih. Pos^a na
Javorniku nad Švetino je primerjalna,
kontrolna postaja, ki bo, morda omo-
gočila tudi delno oceno daljinskega
transporta. Na osnovi junijskih in julij-
skih meritev so ocenili dosedanje re-
zultate. Junija je bilo glede na norma-
tive v stanovanjskih naseljih preveč
prašnih usedlin na merilnih mestih
Otok, Zadobrova, Trnovlje ob avtoce-
sti in Javornik. V mešanih stanovanj-
sko industrijskih naseljih je bilo pre-
več sedimenta v krajevni skupnosti
Dolgo polje. Pri teh rezultatih je treba
upoštevati, daje bil v sedimentu priso-
ten tudi saharski pesek, ki je z dežjem
padal vsaj dvakrat. Julija je bilo v sta-
novanjskih naseljih preveč sedimenta
na merilnih mestih Otok, Lava in Ja-
vornik.
Za oceno imisijskih koncentracij
težkih kovin so potrebne dolgotr^nej-
še meritve. Šele po enoletnem merje-
nju bodo lahko izračunali imisijske
koncentracye teh kovin in ocenili nji-
hove količine v prašnih usedlinah.
Kljub temu lahko na osnovi doseda-
njih meritev in kontrolnih izračunov
ugotovijo, da so bile koncentracije
kadmija junija razmeroma visoke na
merilnih mestih Otok, Aljažev hrib in
Štore. Julija je izstopala Lava. Podob-
na ugotovitev kot za kadmij, velja tudi
za julijske količine svinca na meril-
nem mestu Otok. Količine bakra so se
junija in julija močno spreminjale, za
cink pa ugotavljajo, da so bile nekate-
re junijske količine tako velike, da je
težko verjeti, da so bile posledice zgolj
tehnoloških emisij. Možno je, da so
večje količine cinka prisotne tudi
v sharskem pesku ali pa, da je prišlo
do napake pri vzorčenju ali analizi
vzorca. Julija so bile količine cinka
nižje, vendar še vedno izstopajo trije
vzorci.
V okviru Zavoda se lotev^o tudi
meritev imisijskih koncentracij respi-
rabilnega prahu, kjer bodo poleg leb-
dečih delcev v prahu ugotavljali tudi
težke kovine. Program razširjenih me-
ritev zahteva tudi merjenje koncentra-
cij dušikovih oksidov, vendar nimajo
ustrezne aparature. Republiški Hidro-
meteorološki zavod naj bi jim jo poso-
dil do pričetka kurilne sezone.
V prvi razred
po novem
Prvošolčkom se vendarle
obeta nekaj novega. Če že
drugega ne, kot izvedba no-
vega vpisa v prvi razred, ki
ga bodo Združene osnovne
šole za leto 1990/91 izvedle
skupaj s centrom za EOF
občine Celje. Kaj to po-
meni?
Na podlagi podatkov iz
registra prebivalcev v obči-
ni Celje bodo namreč starši
otrok dobili obvestilo na
dom, daje njihov otrok vpi-
san na šoli v njihovem šol-
skem okolišu. To tudi po-
meni, da staršem v bodoče
ne bo več treba priti z otro-
kom k vpisu, ki je zgolj či-
sta formalnost. Zato pa bo-
do pozneje ljubeznivo po-
vabljeni na skupen razgo-
vor v šolo. In če bi se ven-
darle zataknilo: starši, ki
imajo otroka rojenega leta
1983 in januaija-februarja
1984, pa obvestila ne bi pre-
jeli, naj se vendarle oglase
v najbližji osnovni šoli.
MP
Z novim predsednikom v priprave
na kongres
Po večmesečnih naporih so celjski mladinci vendarle
dobili novega predsednika. Ta je postal 29-letni Šentjur-
čan Robert Polner, ki je od 66 delegatov dobil 36 glasov.
Za sklepčnost je bilo potrebnih 62 delegatov.
Tako se je končalo večmesečo iskanje predsednika, s£y
spomladi kandidat ni dobil dovolj veUko število glasov,
pred dvema tednoma pa je bila volilna seja nesklepčna.
Zaradi vse pogostejše nesklepčnosti, katere glavni razlog
je politizacija mladinske organizacije, so v petek na konfe-
renci delegati tudi spremenili dosedanja pravila igre. Kvo-
rum odločanja po novem sestavlja nomarvi tretjina delega-
tov in ne več polovica, odločitve pa sprejema večina navzo-
čih delegatov in ne večina vseh. Mladi namreč menijo, da
demokracija ni odločanje vseh, temveč tistih, ki to hočejo.
VZ
IVIladost v srčiki
V	Slovenskih Konjicah bo
v petek in soboto prireditev
pod naslovom Otroški se-
jem, naznanila bližnja praz-
novanja občinskega prazni-
ka v oktobru.
V	znamenju zelenega lipo-
vega Usta pripravljajo otro-
ški sejem prizadevni člani
turističnih društev v občini,
društva prijateljev mladine
in zveze kulturnih organiza-
cij občine.
Partizanska cesta v Slo-
venskih Konjicah, ki je v sta-
rem mestnem jedru in zaprta
za promet, bo dva dni pri-
vabljala otroke iz domačih
kriOev v občini in od drugod
in pomladila mesto z veselim
živžavom. Organizatorji so si
prireditev zamislili kot sre-
čanje otrok, ki bi izmenjavali
igrače, knjige, šolske po-
trebščine, slike, oblačila,
obutev, cvetice in druge
predmete ter se predvsem
zabavali. Mlžyši seveda s po-
močjo in sodelovanjem star-
šev. V pomlajenem mestu se
bodo predstavljali tudi li-
kovniki, pa pevci in recita-
torji in še kdo. Tako bodo
mladi naznanili praznovanje
občine, dan pionirjev in te-
den otroka.
Glede na prizadevnost, vo-
ljo in izkušnje organizatorjev
(podobno obliko srečanja
mladih so pripravili že lani
za novoletni čas), je moč
sklepati, da bo dva dni v Slo-
venskih Konjicah, v srčiki
starega mesta, živahno.
MP
Konec sprenevedanja
Zgodilo se je tisto, česar so se predstavniki oblasti in družbenopolitičnih organizacij
v žalski občini bali že nekaj časa, pa vendar zatiskali oči pred resnico. Že dolgo je bilo
namreč znano, da ima okrog 1800 delavcev v tekstilni tovarni zelo nizke osebne dohodke.
Tako nizki so bili ti osebni dohodki, poleg njih so imeli slabe plače tudi v večini ostalih
tekstilnih organizacij, da so po besedah občinskih politikov zniževali poprečje osebnih
dohodkov v vsej občini. Potrpežljivosti je sodu izbilo dno preveliko število delovnih sobot
v tem mesecu, prekinitvi dela v začetku tega tedna pa so botrovali nizki osebni dohodki-
Delavci zato zahtevajo 100-odstotno zvišanje osebnih dohodkov, izboljšanje delovnih pogo-
jev, zmanjšanje režije, hočejo novega predsednika sindikata in novega računovodjo, zahte-
vajo več prostih sobot. Dobre štiri ure je trajal razgovor med predstavniki delovne organiza-
cije, stavkovnim odborom, seje se je udeležil tudi predsednik občinskega sindikalnega
sveta. Toda razrešili niso ničesar. Ponovno se bodo na pogovoru zbrali v ponedeljek ob
enajstih.
IB, Foto: LJUBO KORBEB
28. SEPTEMBER 1989
NOVI TEDNIK - STRAN 3
Črna odlagališča so
odraz malomarnosti
v vseh občinah v regiji imajo urejene odvoze odpakov
pa bližnje komunalne deponije, v večini občin pa lahko
odpadni material odlagajo tudi občani, ponekod celo
zastonj. Zato so številna črna odlagališča širom našega
območja predvsem odraz malomarnosti ljudi. S tem pro-
blemom se zaenkrat v občinah ne ukvarj^o kaj dosti, saj
imajo težave z večino komunalnih deponij, ki so pretesne,
pa neustreznih lokacijah, ekološko slabo zaščitene in brez
prave kontrole nad odlaganjem odpadkov. Zato ni čudno,
da se pri vsaki napovedani širitvi odlagališča oglasijo
prizadeti krajani, ki bi svoje odpadke radi odpeljali čim
dlje, najbolje v sosednjo občino. Odlagališčem se v prihod-
pje prav gotovo ne bomo mogli izogniti, saj smo šele na
začetku poskusov razvrščanja odpadkov in njihove prede-
lave. Zato pa naj bi bila odlagališča urejena v skladu
s predpisi in varna za okolje.
Celje: deponija bo
kmaiu polna
Komunalna deponija
v Bukovžlaku, kamor pripe-
ljejo dnevno približno tisoč
Icubičnih metrov,odpadkov
iz občin Celje in Šentjur, bo
zadostovala le še eno dobro
leto in pol. Pred meseci so
sicer v okviru celjske Komu-
nale kupili kompaktor, stroj,
ki odpadke prevaža na dolo-
tena mesta na deponiji in jih
s svojo težo stiska ter tako
zmanjšuje prostornino od-
padkov. Kljub temu priprav-
ljajo na Komunali vso po-
trebno dokumentacijo za ši-
ritev odlagališča, ki bo ureje-
no po n^sodobnejših nor-
mativih. Projekta Smelta in
Hidroinženiringa iz Ljublja-
ne so zato dali v recenzijo
priznanemu zahodnonem-
škemu strokovnjaku, da bi
predlagal izboljšave. Te dni
bodo pridobili ureditveni na-
črt razširjene deponije, ki пдј
bi v končni fazi zajemala 25
hektarov površin. Ce bo na-
menjena samo celjski in
šentjurski občini, bo zado-
stovala za 40 let, če bo širše-
ga regijskega značaja, pa
manj. V okviru priprave po-
trebne dokumentacije so na-
ročili tudi analizo o ekolo-
škem vplivu povečanja odla-
gališča na prebivalce Bukov-
žlaka. Mariborski inštitut za
varstvo pri delu je ocenil, da
glede hrupa in smradu depo-
nija ne bo vplivala na prebi-
valce.
Sicer pa ugotavljajo, da je
tudi na sedanji deponiji do-
volj dobro poskrbljeno za
varnost. Vožnje na odlagališ-
te nadzira čuv^, ki je priso-
ten tudi ponoči. To pa seve-
da ni ovira, da občan ne bi
mogel pripeljat na odlagališ-
te svojih odpadkov, še zlasti,
te gre za večje kose odsluže-
nega pohištva ali opreme.
Takšno odlaganje je brez-
plačno, zato so različna čma
odlagališča predvsem posle-
dica malomarnosti. Na depo-
niji v Bukovžlaku so letos
uredili del sistema za odpli-
njevanje, s čimer so zmanjša-
li možnost požara. Izcedne
Vode iz deponije pa redno
analizira celjski Zavod za so-
cialno medicino in higieno
in doslej v njih ni bilo preko-
■nernih količin težkih kovin,
kar pomeni, da so ustrezale
pravilniku o izcednih vodah.
Laško: izcedne vode
Prodiralo v zemllo
Laščani sicer imgjo javno
odlagališče odpadkov, ven-
dar ne ustreza normativom.
Odlagališče v Strenskem (5
•ülometrov iz Laškega
v smeri Rimskih Toplic), na-
fnreč nima, poleg ostalih po-
^nanjkljivosti, ki so poveza-
f^e z denarjem, betonske
Podlage, ki bi preprečevala
ûdtok umazanih in večkrat
strupenih odcednih voda.
Zato so pred kratkim izde-
lali osnutek načrta za ustrez-
nejšo ureditev javnega odla-
gališča v Strenskem, v kate-
rem so točno določili površi-
no odlagališča, odtoke od-
cednih voda in zapisali nor-
me za njegovo vzdrževanje.
Sicer pa na odlagališče od-
padkov v Strenskem največ
odpadkov zvozijo laške de-
lovne organizacije, večje ko-
ličine odpadkov lahko pripe-
ljejo tudi občani.
V laški občini ni kakšnih
večjih črnih odlagališč.
Mozlrle: vse več
črnili odlagališč
v mozirski občini imajo
osrednje odlagališče odpad-
kov v zaselku Hom. S tem
odlagališčem upravlja Ko-
munala. Za gospodinjstva
imajo urejen kontejnerski in
kantni odvoz v krajevnih
skupnostih. Ker je odpad-
kov iz industrije in gospo-
dinjstev vse več, se pojavlja-
jo črna odlagališča v gozdo-
vih in drugih, manj izpostav-
ljenih mestih. Problema se
ne da trćgno rešiti, ugotavlja-
jo na mozirski Komunali,
ker za to ni dovolj sredstev.
Slovensice Konjice:
Icontelner za čistilne
alleile zastoni
v občini im^o eno javno
odlagališče, kije sicer tudi že
prepolno in iščejo možne lo-
kacije za drugo. Za urejeva-
nje obstoječega je zadolženo
Komunalno podjetje. Pred
kratkim so ga nekolikanj
uredili in ozelenili. Občani
zanj dobro vedo, sćo je tudi
precej na očeh, pravijo pri
Komunalnem podjetju. Se-
veda se v občini pojavlj^o
tudi črna odlagališča, ki jih
inšpektoiji kolikor se da,
preganjajo. Če pa se ekolo-
ško osveščen občan vpraša:
joj, kam bi del? pa za večje
kose odpadkov lahko naroči
kontejner pri Komunalnem
podjetju. Za dostavo in od-
stavo kontejneija bo moral
plačati veljavno urno postav-
ko, ki velja trenutno 420 ti-
soč dinaijev. Teh primerov
je bolj malo. Če pa kontejner
ob čistilnih akcijah naroči
krajevna skupnost, ki orga-
nizira čistilno akcijo, ji bo
Komunalno podjetje kontej-
ner dostavilo brezplačno.
Torej je marsikak ekološki
madež v grapah gozdov in
drugod povsem nepotreben,
ali pa odvisen od ljudi v po-
sameznih krajevnih skupno-
stih.
Šentjur: črno
odlagališče pri
kulturnem domu
Po dogovoru o dolgoroč-
nem sodelovanju s celjsko
Komunalno lahko iz šentjur-
ske občine odlagao smeti in
odpadke, ki ne spadgjo med
posebne odpadke, na skup-
no odlagališče v Bukovžla-
ku. V občini so z odredbo
točno določene, meje obmo-
čij, s katerih so občani dolžni
skleniti pogodbo s celjsko
Komunalo za odvažanje
smeti. Steklo so dolžni odda-
jati v posebne kontejnerje, ki
so stalno postavljeni. Občas-
no postavljíyo tudi kontej-
nerje celjske Komunale, ki
jih naročijo krajevne skup-
nosti v Šentjurju in Loki pri
Žusmu, kontejnerje pa po-
stavijo tudi delovne organi-
zacije.
Številna črna odlagališča
imajo tudi v šentjurski obči-
ni, kjer jih je več deset.
Uspelo jim je odstraniti eno
največjih črnih odlagališč
pri opuščenem kamnolomu
v Čmolici in tudi črno odla-
gališče v Unišah pri Ponikvi,
ki ju je odstranil upravljalec
zemljišča, kombinat. Krajev-
na skupnost Šentjur-center
je uspela odstraniti tudi črno
odlagališče pri šentjurskem
kulturnem domu, vendar po-
samezni občani znova tam
odlagaOo smeti. V tej občini
pripravljao odlok z ostrejši-
mi sankcijami, ki bo učinko-
vitejši.
Šmarje pri Jelšah:
razmišljajo
o regijski rešitvi
Centralno odlagališče je
v Tuncovcu, s katerim
upravlja in ga nadzira Goko-
pova temeßna organizacija
Komunala. Na deponiji je
dežurna služba, preko katere
je mogoče najaviti dostavo
odpadnih materialov in po-
ravnati stroške. Ob občasnih
akcijah je deponiranje brez-
plačno. OdlagaHšče v Tun-
covcu bo še пекдј časa za-
doščalo potrebam, vendar pa
v občini že razmišl^jo o prik-
ljučitvi na regijsko odlagališ-
če. V Tuncovcu, vendar na
drugi lokaciji, je tudi odlaga-
lišče nevtralizacijskega apna
iz proizvodnje v Steklarni
Boris Kidrič Rogaška Slati-
na, vendar zdaj iščejo oziro-
ma ocenjujejo druge možne
lokacije za te nevarne odpad-
ke. Poseben problem so črna
odlagališča, ki jih v občini ni
malo. Zato razmišljajo o po-
vezavi med kr^evnimi skup-
nostmi, občinsko cestno ko-
munalno skupnostjo, toz-
dom Komunala in komite-
jem za urejanje prostora in
varstvo okolja. S skupno ak-
cijo bi določili več manjših
mest oziroma ustrezno
opremljenih odlagališč za
kosovne odpadke. V zvezi
z odlaganjem posebnih od-
padkov se v občini pridružu-
jejo regijski akciji, daje tisti,
ki takšne odpadke proizvaja,
dolžan tudi zanje poskrbeti.
Titovo Velenje:
neustrezen prostor
Centralno odlagališče ko-
munalnih odpadkov je izven
Titovega Velenja, v smeri
proti Hrastovcu. Deponija
odpadkov je locirana v ne-
kakšni vdornini, nastali zara-
di kopanja premoga. Prostor
je zelo neprimeren zlasti za
odcedne vode, ki jih morajo
po čiščenju v večih fazah od-
vesti od nameščenih čistil-
nih naprav. Vekos, tozd ko-
munalna oskrba Titovo Ve-
lenje, ki upravlja z odlagališ-
čem, si že nekaj let prizadeva
razširiti odlagališčni prostor,
predvsem pa težijo k iskanju
novega prostora, kamor bi
v prihodnje lahko deponirah
odpadke.
Žalec: proti širitvi
odlagališča
v žalski občini je odlaga-
lišče odpadkov urejeno
v opuščenem glinokopu na
Ložnici. Za odvoz odpadkov
skrbijo delavci Javnih na-
prav iz Celja, ki na deponiji
tudi skrbijo za zasipanje od-
lagališča. Odvoz odpadkov
je možen vsak dan, pred
kratkim pa so pred vhodom
uredili zapornico in postavih
kontejner. Tam lahko občani
odlagajo svoje odpadke tudi
ob sobotah in nedeljah, ko
na deponiji ni varnostnika.
Deponija postaja pretesna,
zato so v občini razmišljali,
da bi jo razširili. Vendar so
temu nasprotovali krajani
Ložnice in predvsem prebi-
valci novega zaselka Škafar-
jev hrib, siO bi bila deponija
v njihovi neposredni bližini.
Zato se v žalski občini dogo-
varj^o za skupno urejanje
problema z ostalimi občina-
mi na Celjskem. Poleg te
osrednje deponije paje v žal-
ski občini več kot tristo čr-
nih odlagališč.
Idilika mini vrha
Dvodnevni ameriško-sovjetski mini vrh, srečanje zuna-
njih ministrov Jamesa Bakerja in Eduarda Ševardnadzeja,
je bilo po splošnih ocenah opazovalcev najproduktivnejše
od vseh tovrstnih srečanj v zadnjih letih. Kako to, da sta
Baker in Ševardnadze zasenčila celo spektakle med
Reaganom in Gorbačovom ? Nc^prej je bilo to že »avten-
tično« neprotokolarno in prijateljsko ozračje med sogo-
vornikoma, sßj sta pomembne dogovore sklenila kar na
planem, v idiličnem okolju narodnega parka Grand Teton
v Wyomingu. Za nameček sta še skupaj poribarila in celo
odletela v istem letalu v Washington, kar je v tovrstnih
srečanjih dogodek brez primere.
No, vmes pa je ministroma uspelo skleniti še vrsto kon-
kretnih dogovorov, tako o nadzoru kemičnega orožja, pro-
izvodnje in zalog jedrskega orožja, preverjanje spoštova-
nja dogovorjenih omejitev pri proizvodnji strateških raket
in pri jedrskih poskusih. Najbolj pa je odjeknila popustlji-
vost Moskve glede ameriške »vojne zvezd«, katere odpo-
ved ne postavlja več kot pogoj za sklenitev sporazuma
o omejitvi strateškega oboroževanja (mimogrede, George
Bush in njegova administracija že tako jasno namigujeta,
da nad »vojno zvezd« nista tako navdušena, kot je bil
.predsednik Reagan). Kremelj je tudi privolil v brezpo-
gojno demontažo spornega radarskega sistema Krasno-
jarsk v Sibiriji.
Vse to naj bi pripravilo tla za nadaljnje, korenitejše
poteze v razorožitvenem procesu med velesilama. Zdaj je
tudi Beli hiši očitno že povsem jasno, da Gorbačov misli
resno s svojo perestrojko, za katero mu je med drugim
lajšanje oboroževalnega bremena še kako potrebno. In ker
je očitno, da se je v vsej Vzhodni že sprožila pravcata vojna
med reformisti in konzervativci, je jasno tudi, da Washing-
ton ne bo najbrž odtegnil pomoči »svoji« strani.
Gotovo so bile težave sovjetske perestrojke ena osred-
njih tem pogovorov na mini vrhu, vendar je o tem v jav-
nost pricurljalo bolj malo. Oba ministra sta dosegla, da je
bilo njuno srečanje vsaj na zunaj videti kot nova etapa
v zbliževanju med velesilama. Potrdilo in nadaljevalo pa
naj bi jo srečanje na vrhu med predsednikoma Georgeom
Bushom in Mihailom Gorbačovom, predvidoma konec
pomladi prihodnjega leta. Kratka ali dolga doba glede na
sedanjo dinamiko dogajanja v svetu in zlasti v Vzhodni
Evropi?
Drnovšek pred OZN
v New Yorku seje začelo 44. zasedanje generalne skupš-
čine OZN. Med prvimi govorniki splošne razprave je bil
tudi predsednik predsedstva Jugoslavije Janez Drnovšek,
ki je svetovni državniški in diplomatski zbor seznanil
predvsem z rezultati nedavnega 9. vrha neuvrščenih
v Beogradu. Janez Drnovšek je izhajal iz splošne ugotovi-
tve, da redno jesensko zasedanje generalne skupščine
tokrat poteka v ozračju ugodnih mednarodnih odnosov. '
Nato je povzel prioritetne naloge, ki so sijih zadale neuvrš-
čene države na beograjskem vrhu.
Te so - prizadevanje za ohranitev miru, razorožitev in
mirno reševanje sporov; skupno iskanje učinkovitih in
sprejemljivejših rešitev vprašanj mednarodnih ekonom-
skih odnosov (zlasti problema dolgov); podpora vsem
ljudstvom, ki še žive pod tujo dominacijo; podpora PLO in
sodelovanje pri odpravljanju kriznih žarišč; varovanje živ-
ljenjskega okolja; popolno uresničevanje človekovih pra-
vic in svoboščin. Zadnji dve temi sta se prvič znašli
v ospredju kakega srečanja neuvrščenih. Sicer pa je
Drnovšek požel priznanja za svoj govor, ki v zvezi
z neuvrščenimi ni vseboval agresivne retorike, temveč je
predstavil sodobnejšo podobo neuvrščenosti.
Kal bo s Kambodže?
Te dni naj bi Hanoj uresničil obljubo o umiku vseh
svojih vojakov iz Kambodže, kjer so 11 let nudili »bratsko«
pomoč satelitskemu režimu. Trojna odporniška koalicija
na čelu s princem Norodomom Sihanukom trdi, da je
v uniformah režima v Phnom Penhu ostalo še na tisoče
preoblečenih vietnamskih vojakov. Ali je to res, pravza-
prav ni poglavitno vprašanje. N^usodnejše je gotovo
vprašarye narodne sprave, ki je štiri kamboške frakcije
v zadryih mesecih ko je bilo že jasno, da je vietnamski
umik le še vprašanje časa niso uspele doseči.
Gre zlasti za problem delitve oblasti, pri čemer režim
premiera Hun Sena in njegovi vietnamski zaščitniki
odločno zavračajo, da bi'bila v tej udeležena daleč najmoč-
nejša odporniška grupacija - zloglasni Rdeči Kmeri. Princ
Sihanuk (ki osebno niti sam ni naklonjen Rdečim Kme-
rom, niti z Tijihovo domnevno »demokratičnejšo« podobo)
pa trdi, da bi bila izločitev Rdečih Kmerov politično nere-
alistična. Ključ kamboškega vozla je v bistvu nespravlji-
vost dveh komunističnih partij. Rdečih Kmerov in Kam-
pučijske ljudske revolucionarne partije, ti pa sta »podruž-
nici« prav tako zagrizeno sprtih Kitajske in Vietnama. Le
politični čudež torej lahko prepreči nadaljevanje držav-
ljanske vojne in kamboške tragedije.
Japonci naivarčneiši
Po raziskavi tokijske Bank of Japan je letos povprečno
japonsko gospodinjstvo prihranilo 68.700 dolarjev, kar je
10,6 odstotka več kot v prejšnjem letu. Pri tem je 80
odstotkov gospodinjstev prihranilo 16 odstotkov letnih
dohodkov. Prebivalci drugih razvitih držav so bili precej
manj varčni, tako povprečno ameriško gospodinjstvo
патецја za »težke čase« 5,6 odstotka dohodkov, britansko
pa le 0,8 odstotka. Več kot petina japonskih gospodinjstev
ima prihranjeno več kot 103.000 dolarjev (približno 3,6
milijarde novih dinaijev po trenutnem tečaju), polovica
družinskih prihrankov pa je manjša od 48.000 dolarjev.
Domnevamo, da se primerjalne analize prihrankov naših
gospodinjstev nihče ne bo lotil...
4. STRAN - NOVI TEDNIK
28. SEPTEMBER 19^,1
Konus
v podjetje
v konjiškem Konusu
pripravljajo reorganiza-
cijo delovne organizaci-
je v podjetje. Referen-
dum za ta korak bo v de-
cembru, osnutek, ki je
pripravljen, pa reorgani-
zacijo predvideva po
strateškem programu
razv(na, ki je nastal na
VEKS Maribor z dr. An-
tonom Haucem na čelu.
Bistvo tega projekta je,
da bi namesto tozdov
v Konusu uvedli proiz-
vodne programe. Zdaj je
v Konusu 6 proizvodnih
tozdov, 5 blagovnih hiš in
2 skupnosti skupnih
služb. Z novo organizira-
nostjo bi dobili 5 proiz-
vodnih programov: umet-
no in naravno usnje ko-
term, transportno pogon-
ski jermeni, program ši-
roke potrošnje in pro-
gram ekologije. Trgovin-
ska dejavnost pa bi bila
organizirana v okviru
marketinga. Za opravlja-
nje del skupnega pomena
bi bila ena delovna skup-
nost. Poslovodenje pred-
videvajo reorganizirati po
področjih dela. Tako zas-
novan program reorgani-
zacije temelji na tržnem
konceptu poslovanja,
pravijo v Konusu. Osnu-
tek projekta je torej izde-
lan, predlog pa bo šel
v javno razpravo.
MP
O plačah naj odločajo podjetja
Različni odzivi na nov vladni predlog o izplačevanju osebnili dohodkov
Izplačevanje osebnih dohodkov
največ do višine obračunanega
osebnega dohodka zadnjega mese-
ca predhodnega obračunskega ob-
dobja bi ob 30-odstotni mesečni in-
flaciji razvrednotilo realne osebne
dohodke, predvsem pa bi tak
ukrep pomenil tudi bistven poseg
na področje izplačil plač! Takšna
je le ena, v tem primeru zbornična,
med številnimi pripombami na ra-
čun novega vladnega predloga gle-
de izplačevanja osebnih dohod-
kov. Sodeč po anketi med gospo-
darstveniki tudi na našem območ-
ju nov predlog ni sprejet z navdu-
šenjem. Pa vendar, nekateri ga
vsaj v nekaterih delih ne bi kar
tako zavrgli.
Zvezna vlada meni, da tudi povi-
šanje plač glede na rast življenjskih
stroškov povečuje inflacijo, zato
predlaga akumulativnost kot edino
merilo za njihovo izplačevanje.
Menda se tudi v zisu zavedajo, da
naši realni dohodki že celo desetlet-
je upadajo, vendarle pa imajo pred
očmi predvsem, letošnje kratkoroč-
ne negativne učinke avtomatičnega
prilagajanja plač življenjskim stro-
škom.
Prave primeijave tudi vlada ni-
ma, opirajo pa se predvsem na po-
datke SDK Jugoslavije, ki sicer do-
volj jasno govorijo o zmešr^avi pri
povečevanju plač v letošnjem pr-
vem polletju. Menda so se plače re-
alno povečale bolj, kot seje poveča-
la produktivnost in, kar je še pose-
bej zaskrbljujoče, nominalni osebni
dohodki so pri podjetjih, ki so po-
slovala pozitivno, naraščali počas-
neje kot pri zgubaijih.
Zdi se mi nelogičo, da si delijo
plače tam, kjer ne dosegajo rezulta-
tov. Tega preprosto ne razumem
več, saj višina plač ni odvisna od
tega, ali кгц ustvariš ali ne. Zato se
mi zdi ukrepanje na tem področju
potrebno. Ni pa mi jasno, kako bo
to ob predlaganem načinu možno
uresničiti. Mesečno bodo lahko re-
zultate spremljali le tam, kjer imajo
avtomatsko obdelavo podatkov. Mi
na to še nismo pripravljeni,« je za-
devo komentiral Mitja Urisk, direk-
tor libojskega KIL-a.
Kot je znano, zvezna vlada predla-
ga, da bi bilo mogoče osebne do-
hodke izplačevati le v višini, ki jo
dovoljujejo rezultati poslovanja,
ugotovljeni ob polletnem oziroma
letnem obračunu, vmes pa jih je
mogoče povišati le v primeru, če je
narejen tudi meseči obračun. A tudi
tam, kjer so računalniško dobro
podprti, predloga ne sprejemajo od-
prtih rok. Tudi v Konusu ne, kjer bi
morah po besedah Ivana Umnika,
direktorja splošno kadrovskega
sektorja, podjetja naprej usposobi-
ti za to, da bi bila sposobna brez
pretresov izpeljati napovedane
spremembe. Dokler r>amreč Konus
ni v stanju izterjati 190 mihjard di-
narjev od kupcev svojih zdelkov po
Jugoslaviji, so tudi napovedane
spremembe v zvezi z izplačili oseb-
nih dohodkov, vezane na dejansko
mesečno realizacijo in dohodek po-
djetja, nemogoče. Če bi predloge
sprejeli, bi morali kvartalno zamr-
zovati osebne dohodke delavcem,
kar pomeni, da bi kljub dopušče-
nim poračunom izgubljaU boj z in-
flacijo.
Da novi način vodi v še večjo ad-
ministracijo, meni tudi Ljudmila
Cizej, članica KPO celjskih Zlatarn,
ki opozarja, da bi ob takšni obliki
»zamrznitve« osebnih dohodkov
spet prišo do kršenja dogovorjene-
ga, s tem, ko bi organizacije pristoj-
nim posredovale »hišne številke«.
To je seveda kaznivo in nevarno,
a v naši praksi že skor^ vsakdanje.
V tržnem gospodarstvu mora tudi
o plačah odločati podjetje samo,
meni Cizejeva, ki je nezadovoljna
tudi z vladnim predlogom glede
trodnevnoga odliva prometnega
davka, kar seveda spet pomeni
mnogo več dela.
Plače mor^o temeljiti na rezulta-
tih dela, menita tudi Dare Urbane
direktor Steklarja in Miran Beve,
direktor Alposa. Dokler imamo tak
obračunski sistem, da lahko vsak
dela kar hoče, je tudi vseeno, kak-
šen sistem imamo pri osebnih do-
hodkih, meni prvi, medtem ko Mi-
ran Beve pravi, da se podjetja že
kar пекдј časa tudi pri plačah rav-
najo po akumulaciji in so zatorej
takšne omejitve nesmiselne. Trg in
konkurenca in omejitve pač ne gre-
do skupaj.
»Vemo tudi, kako je bil (ne) upošte-
van družbeni dogovor. Edino merilo
za plače morajo zato biti rezultati dela.
Vsaka kolikor toliko podjetna sredina
pa mora znati sama razdeliti denar za
naložbe in delitev. Stvari pa se tudi пе
bodo premaknile, če ne bomo v življe,
rye spravili vsega tistega, kar dolo^j
zakonodaja glede stečajev,« je dodal
Miran Beve.
Kaj več kot predlogov, o katerih se
še razpravlja, zaenkrat ni. Tudi SDK
še ni prejela nič uradnega in tudi Оц.
šan Drofenik, pomočnik direktoijj
SDK Celje, je zadevo komentiral na
osnovi časopisnih novic: »Če bo obve,
Ijalo to, kar piše v sredstvih obvešča-
r\ja, da bodo morale biti plače v soraz-
merju z rezultati, potem je tak sistem
vprašljiv. Velja namreč le obračun
z našim pečatom. Fizično nismo na to
pripravljeni. Ne mi, niti podjetja. Zato
se sprašujem, če nove predloge vsi
skupcO pravilno razumemo, saj se mi
zdi, da n^ bi družbeni dogovor veljal
še naprej, le da bi bila rast bistveno
upočasnjena, je dejal Drofenik, ki je
komentiral tudi predlog, da naj bi ne-
likvidna podjetja izplačevala osebne
dohodke, večje od zajamčenih le v pri-
meru, če bi prej poravnala vse druge
obveznosti. Po tem predlogu bi bih na
zajamčenih osebnih dohodkih že lep
čas delavci Sipa in pred njimi Ema,
Metke itn. (v slednjih se je likvidnost-
ni položaj izboljšal). Kako bo v bodo-
če, pa je odvisno predvsem od kredit-
no monetarne politike. Če bo banka
svoje »pipe« priprla in če bo ukiryena
tudi menica, bi po tem predlogu bil na
zajamčenih osebnih dohodkih kar
precejšen del našega gospodarstva, da
o družbenih dejavnostih ne govorimo.
Kaj bomo dobili, pa bo znano kmalu;
želimo le, da bi odločitve o izplačeva-
nju osebnih dohodkov prepustili po-
djetjem.
RADO PANTELIČ
Hmezad naj bi postal sicupno podjetje
Pogovor s podpredsednikom sozda Danetom Rincem
Sestavljena organizacija
Hmezad združuje danes osem-
najst delovnih organizacij, ki
se razprostirajo od Štajerske
do Krasa, 4530 delavcev živi
pod Hmezadovo streho, vsi so
danes pod udarom preobraz-
be po zakonu o podjetjih.
V predlogu, ki so ga pripravili
na sozdu in ga ponudili
v predhodno javno razpravo,
so se opredelili za podjetniški
model skupne organizirano-
sti. O tem, kam gre Hmezad in
kako si predstavlja skupno
pot v prihodnje smo se pogo-
varjali s podpredsednikom
kolektivnega poslovodnega
organa Hmezada Danielom
Rincem.
Rine: »Sedarya oblika ima
vsa obele^a administrativne
združbe, združbe z vsemi ka-
rakteristikami dogovorne eko-
nomije. V prihodiye želimo po-
stati skupno po<^etje, poveza-
no s kapitalom. Članice naj bi
združevale del svojega premo-
ženja v skupno obliko. S pred-
logom, ki smo ga opredelili
v dveh variantah, seje strinjalo
precej naših članic. Le-te naj bi
združevale tisto, kar je bilo
združeno že doslej, torej vsa
osnovna sredstva za delovno
skupnost, interno banko in po-
dobno. To so bila doslej tako
imenovana združena sredstva,
ki naj bi po novem postala ka-
pital nove skupne oblike. Po-
leg tega naj bi članice prispe-
vale okrog pet milijard za
obratna sredstva. Kdor tega ne
bo izpolnil, pač ne bo imel več
mesta v Hmezadu. Nemogoče
je namreč graditi na admini-
strativnih združbah, obenem
pa govoriti o tržnem gospodar-
stvu. Skupna oblika bo ostala,
o tem ni dileme, to stališče je
podprla tudi komisija za orga-
niziranost, ki jo je imenoval
delavski svet sozda. Hmezad je
treba obdržati kot skupno obli-
ko, ki naj razvija finančno po-
dročje, marketing in ima naj
skupno razvojno funkcijo.«
Doseči skupno pot bo težko,
članic je veliko in nekatere,
tu mislim predvsem Agrino,
poskušajo ubirati lastno pot.
Rine: »Agrina je nastala iz
komercialnega oddelka in po
dogovorih je bila nosilka tr-
govske dejavnosti. To svojo
pravico je zelo učinkovito iz-
koristila, se zelo razvila in pri-
šla do faze, ko si želi nekaj več.
Treba je vedeti, da ima Agrina
zelo močne strokovne službe,
ki jih sozd nima; če odštejem
35 ljudi v računalniškem cen-
tru, ima sozd le 15 ljudi z viso-
ko izobrazbo. Zaradi tega Agri-
nine strokovne službe lahko
konkurirajo sozdu in ravno za-
radi tega postaja sozd za Agri-
no manj interesanten. Razmi-
šljajo o miinj čvrsti povezano-
sti znotraj sozda, konkretno so
predlagali skupnost podjetij,
ki bi imela finančno funkcijo,
opravljala bi del marketinških
funkcij in nastopala proti dr-
žavnim organom. Ta predlog je
glede na ostale članice najšib-
kejša varianta in ta predlog po
mojem globokem prepričanju
vendarle želi obdržati status
quo, obremeryen je z ostanki
dogovorne ekonomije. Skupen
nastop proti državnim orga-
nom, kar je bila značilnost soz-
dov, je potreben le, če je po-
djetje v večji meri odvisno od
države. Če pa gremo v tržno
gospodarstvo, potem ta odvis-
nost odpade in firma ne rabi
advokata, ki bo v njenem inte-
resu komuniciral z družbenimi
organi.«
Nekatere članice očitajo
sozdu, da ste zanemarjali
predvsem razvojni vidik, da
je s strani sozda bilo zelo ma-
lo narejeno na razvojnih
usmeritvah.
Rine: »Kritika bi bila na me-
stu, če bi te iste članice omogo-
čale zaposlovarye strokovrya-
kov. Do lanskega leta Hmezad
ni imel človeka, letos imamo
enega diplomiranega ekono-
mista in eno pripravnico, ki
delata na tem področju. Mi-
slim, da se stvari že premikajo.
narejeni so projekti, s Katerimi
so naše članice že konkurirale
za razvojni dinar, prav tako za
sredstva iz sklada тадј raz-
vitih.«
Kakšno usodo ste namenili
gostinstvu, dejavnosti, ki
v tem vašem sozdu močno
šepa?
Rine: »Gostinstvo skušamo
reorganizirati tako, da bi pri-
tegnili čimveč privatnega in
družbenega kapitala. V oba ho-
tela, v Žalcu in Preboldu, bi
radi za direktorje namestili
uspešne gostince, ki bi bili pri-
pravljeni vložiti tudi svoj del
kapitala. Gostinstvo v tem tre-
nutku posluje na robu renta-
bilnosti. Dejstvo je, da hotel-
ska dejavnost v takšnih manj-
ših kregih ne more biti akumu-
lativna, še zlasti ob sedarijih
družbenih dajatvah. Nujno je
po naši oceni ustanoviti nova
podjetja z omejeno odgovor-
nostjo in pa seveda pritegniti
privatni kapital.«
Torej seje vendarle pokaza-
lo, da gre za, lahko bi temu
rekli, politična hotela, ne pa
realne naložbe, ki bi z dobič-
kom opravičile svoj obstoj.
Rine: »Težko bi dajal ocene,
tuk^ sem šele leto dni. Dej-
stvo je, da je Žalec hotel potre-
boval, že zaradi nočitvenih
zmogljivosti, ker privatnega
sektorja tukaj ni. V Preboldu
pa poskušajo predvsem s turiz-
mom; Nizozemci so tam redni
gostje, vendar vse to še ni do-
volj.«
Kaj lahko rečete o izvozni
dejavnosti v prihodnje. V ok-
viru sozda deluje Export Im-
port, zdaj načrtujete ustanav-
ljanje tako imenovane Agie,
ki bo nadaljevala delo kon-
zorcga za Malto. Ali to ne po-
meni podvajanja izvozne de-
javnosti znotraj Hmezada?
Rine: »Export Import sodi
med naše najbolj uspešne or-
ganizacije, stopa z velikimi ko-
raki naprej in za trideset od-
stotkov povečuje svoj izvoz.
Za 30 odstotkov vrednostno
v dolarjih, ne v dinarjih. Kon-
zorcij je oblika, ki je nastala za
potrebe desetih članic, pa tudi
organizacij izven Hmezada.
Vendar konzorcij ni pravna
oseba, ki bi lahko poslovala na
tržišču. Zato naj bi konzorcij
spremenili v podjetje. Ali gre
tu za konkurenco ali ne, je tež-
ko reči. Konec koncev zdrava
konkurenca tudi nikomur ne
more škodovati.«
Nova zakonodaja vam omo-
goča vlaganje tujih partner-
jev. Ali v sozdu razmišljate
tudi o teh možnostih?
Rine: »Ustanavljamo novo
lesno poc^etje v Šempetru.
Bivši Lik je Hmezad kupil na
kredit za dobro milijado, sep-
tembra je premoženje vredno
23 milijad in to poskušamo
vložiti v novo lesno podjetje
skupaj z enim ali dvema tuji-
ma partne^ema. Ker stvari še
niso podpisane, o tem ne bi
govoril. Povem lahko le, da se
je proizvodrya v tem mesecu
dvakrat povečala, računamo
na štirikratno povečanje, pri-
hodnje leto bomo prodali 48
tisoč kvadratnih metrov tako
imenovanih masivnih front, iz-
tržek bo znašal okrog tri mili-
jone nemških mark. V Hmeza-
du nameravamo podjetje usta-
noviti, dokazati, da znamo do-
bro delati, potem pa naj tudi
partnerji vložijo svoj kapital.
Poleg masivnih front za potre-
be lesne industrije v Šempetru
dobro dela tudi žaga; rezan les
je odličen izvozni artikel, za
vlagale se zanimajo tudi Itali-
janski partnerji. Tako пад bi
podjetje v Šempetru postalo
eno najuspešnejših delov naše
skupnosti.«
Ob vseh teh pogledih v pri-
hodnje sva obšla kmetijstvo,
ki je nekje najpomembnejši
del Hmezada. Kakšne so
usmeritve na tem področju?
Rine: »Kmetijstvo bo, kot
kaže, še nekaj časa ostalo pod
skrbništvom države. Sedanje
cene kmetijskih proizvodov ne
obetajo perspektive in podat-
ki, s katerimi razpolagamo, nas
zaskrbljujejo. Letos smo na-
mreč dobili v Hmezadu bistve-
no manj subvencij, višje so bi-
le obresti pri vseh kreditih.
V Hmezadu bomo vsekakor
razvijali oba sektorja, družbeni
in zasebni, razvijali pa naj bi
boljši plasma kmetijskih pri-
delkov. Ravno zaradi tega smo
pod skupno streho sprejeli te-
meljno organizaoijo Name.
Preko nje želimo širiti trgov-
sko mrežo in prodajo kmetij-
skih proizvodov, kajti doslej je
bil Hmezad na tem področju
preveč proizvodno naravnan,
premalo pa smo se trudili za
plasma pridelkov na tržišču.«
IRENA JELEN-BAŠA
Kors ne spreminja
posiovne strategije
Podcenjena inflacija lahko
za proizvajalce pomeni nizke
cene, prav to pa naj bi bil
vzrok izgube, ki so jo v prvem
poletju zabeležili v Korsu iz
Rogaške Slatine. Hkrati pa
tudi velja, da kakovostni iz-
delki vključujejo tudi visoko,
konkurenčno ceno, to pa je bi-
stvo Korsove poslovne usme-
ritve, od katere ne bodo od-
stopili. V Korsu pa se tudi za-
vedajo, da je potrebno še veli-
ko storiti za mirno in trajno
plovbo na svetovnem oblačil-
nem trgu: s tehnološko preno-
vo, organizacijo dela in ka-
drovsko politiko se približati
standardom najuspešnejših
t^ih proizvajalcev konfek-
cije.
Primerjava z lanskoletnimi
rezultati kaže, da je prihodek
približno enak kot lani, vendar
je bistveno spremenjena struk-
tura. Na domačem trgu je bilo
prodanih 101.734 kosov kon-
fekcye, kar je za 10,8 odstotka
manj kot lani, v izvozu pa je
bilo prodanih 122.281 kosov
konfekcije, to je za 10,5 odstot-
ka več kot lani. Zaostanek za
načrtovano proizvodnjo znaša
11,8 odstotka.
O izgubi, ki so jo zabeležili
v prvem polletju, je glavni di-
rektor Franc Шакег povedal:
»Glavni krivec zaryo je izpad
prodaje na domačem trgu, za
20 odstotkov ma^ kot smo pri-
čakovali. Vzrok je seveda infla-
cija, ki smo jo podcenili. Očit-
no je, da smo postavili preniz-
ke inflacijske pogoje, prenizke
cene.«
Na tujih trgih je bilo manj
glavobolov, izvoz so uresničili
po načrtu in sedaj zajema že
visokih 50 odstotkov deleža
v ustvaijenem prihodku. Sla-
bost je le v usklajeva^u vred-
nosti marke in dinarja, saj še
zdaleč ne dosega tempa infla-
cije, kar slabša fineinčno sliko
doseženega izvoza.
Sicer pa Kors nastopa na tu-
jem trgu zaenkrat le v takoime-
novani »Ion« obliki. Kmalu pa
bodo poskušali na tuj trg po-
nuditi tudi lastno kolekcijo,
skupaj še s tremi slovenskimi
podjetji: Jutranjko, Labodom
in Tekstilom. Z nekim nem-
škim podjetjem bi ustanovili
mešano firmo, ki bi imela os-
novno nalogo prodajati rgiho-
ve »izvirne« izdelke.
»Lon« strategija temelji na
načelu, da se povezujejo s part-
nerji, čigar oblačila dosegajo
višji oziroma visoki cenovni
razred. Druga poslovna strate-
gija bi bila proizvodnja nižje
kvalitete, kar seveda pomeni
tudi nižji cenovni razred. Tam
pa je konkurenca bistveno
večja, nanjo pa v zadnjem času
močno pritiskajo tudi proizva-
jalci iz azijskih dežel. Tako so
Korsove bunde s cenami od
250 do 300 mark dosegle nad-
povprečno visok kakovostni
razred, prodrli pa so tudi v naj-
višji z bundami za 800 do 900
nemških mark.
V Korsu so odločeni nadalje-
vati takšno usmeritev. Vendar
samo z obstoječimi zmoglji-
vostmi, s sedanjo tehnologijo,
organizacijo dela in kadrovsko
politiko, to kmalu ne bo već
mogoče. Franc Mlakar: >Ne
gre se več zanašati z resnico
o »tradicionalni« ogroženosti
tekstilne industrije zaradi raz-
mer na trgu in obenem njeni
večni trdoživosti, seveda na ra-
čun nizkih plač (podobna situ-
acija je tudi v svetu). Moramo
se opremiti s kompjutersko
tekstilno tehnologijo, ki omo-
goča bistveno večje prihranke,
večjo produktivnost. Večji pri-
hranek je pogoj, da bomo lah-
ko zadovoljevali naše partner-
je s kakovostjo, roki in da bo-
mo z visoko ceno, ki jo bo ob;
jektivno mogoče doseči, tudi
nekaj zaslužili.«
Zaradi teh ciljev so tudi zao-
strili kadrovsko politiko (v po-
djetju je trenutno zaposlenih
550 delavcev, v glavnem
žensk). Zaprta so vrata za ljudi,
ki nimajo ustrezne kvalifikaci-
je, počasi se bodo odrekli de;
lavcem, ki so znanje pridobili
s priučevanjem. Zavedajo se
namreč, da je zahteven hitro
spremenljiv trg pokopal veli-
koserijsko proizvodnjo, ki jije
nizko strokovno znanje še za-
dostovalo. Uveljavljajoča se
»individualizacija« proizvod-
цје pa zahteva delavce s širo-
kim strokovnim znanjem.
ROBERT GORJANC
28. SEPTEMBER 1989
NOVI TEDNIK - STRAN 5
Kataster
posebniti
pdpadkov
nepopoln
Reševanje problema
gdlaganja posebnih od-
padkov v regiji je v po-
letnih mesecih zastalo,
yendar na Komunali
y Celju ugotavljajo, da je
ladnji sestanek pred-
stavnikov občin v regiji
prinesel nekaj spre-
memb.
Pred meseci so v Ko-
munali, ki vodi aktivnosti
za regijsko rešitev proble-
ma odlaganja posebnih
odpadkov, ugotavljali, da
se s skupnim reševanjem
strinja le del občin. V ce-
loti so k skupni rešitvi
pristopile občine Celje,
Žalec, Titovo Velenje in
Šentjur.
Na zadnjem sestanku
predstavnikov občinskih
komitejev za urejanje
prostora, ki so se ga ude-
ležili predstavniki vseh
občin, pa so ocenili, da je
najustreznejše enotno re-
ševanje problema. Za to
se zavzemajo tudi števil-
ne delovne organizacije,
ki imajo vse več težav
s skladiščenjem svojih
posebnih odpadkov.
Hkrati so na sestanku
ugotovili, da je kataster
odpadkov, ki ga je izdela-
la medobčinska gospo-
darska zbornica v Celju,
nepopoln, saj so podatke
dajale same organizacije
in ti sedaj v nekaterih pri-
merih ne ustrezajo več.
Kataster naj bi dopolnili
občinski inšpektorji.
Komunala bo tudi na-
ročila tehnološko-ekolo-
ški projekt ravnanja z od-
padki, ki naj bi opredelil,
kaj bodo lahko vračali
v predelavo, kaj sežigali
v bodoči centralni seži-
galnici za vso Slovenijo in
kateri del odpadkov bo
treba deponirati.
TC
Nakit za lepoto roke
v ponedeljek so v celjskih
Zlatarnah odprli četrto
mednarodno zlatarsko de-
lavnico. V njej sodeluje
dvanajst mojstrov zlatar-
stva in oblikovanja iz Jugo-
slavije in dežel skupnosti
Alpe-Jadran.
Tokrat ustvarj^o pod ge-
slom »Nakit za lepoto roke«,
osrednji cilj ustvarjanja
v zlatarski delavnici pa osta-
la isti kot prejšnja leta: izme-
njava in obogatitev strokov-
nih izkušenj in znanja ter
iskanje novih možnosti zla-
tarske tehnike. Zaradi takš-
ne zasnovanosti so tudi pra-
vila, ki določajo udeležbo
v delavnici zelo stroga - so-
deluje lahko največ sedem-
najst strokovnjakov, ki so za
svoje izdelke že dobili priz-
nanja.
Izdelke, ki nastajajo v le-
tošnji mednarodni zlatarski
delavnici, bo v petek ocenila
posebna komisija, v soboto
pa jih bodo razstavili v celj-
skem Likovnem salonu. Zla-
tarska delavnica pa je le
uvod v pester program prire-
ditev, ki bodo spremljale le-
tošnjo Zlatarsko razstavo. Ta
bo v lapidariju Pokrajinske-
ga muzeja od 13. do 20. ok-
tobra.
NK Foto: E. MASNEC
Cellski komunalci so začeli
prenavllati Gregorčičevo ulico
Celjani so letos obnovili
kar lep del ulic v središču
mesta; potem ko so delavci
Tozda Ceste-kanalizacije že
poleti končali z deli v Sta-
netovi ulici in tako prenovi-
li še zadnji del takoimeno-
vanega celjskega peš križa,
ter nekaj kasneje končali
z obsežno obnovitvijo kri-
žišča na Šlandrovem trgu,
so se pred dnevi lotili še
Gregorčičeve ulice.
Obnovili bodo del ulice od
križišča v Vodnikovo do kri-
žišča v. Miklošičevo ulico,
z deli pa naj bi končali do
konca tega leta. Gre za teme-
ljito obnovo ulice, ki je bila
v načrtu že v začetku sep-
tembra, vendar so jo zaradi
obrtnega sejma predstavili
za mesec dni. Zaradi del bo-
do namreč potrebni obvozi
in bo na nekaterih ulicah
v središču mesta (predvsem
Vodnikovi in Kocbekovi uli-
ci) nekoliko večja gneča, ki
si jo med obrtnim sejmom,
ko so bile celjske ulice že ta-
ko prenatrpane z avtomobili,
ne bi mogh privoščiti.
Težava je tudi, ker je ob
tem delu Gregorčičeve
Zdravstveni dom z nujno
medicinsko pomočjo. Zaradi
tega so morali urediti odvoz
za reševalne avtomobile, da
ne bo zastojev, medtem, ko
bodo za pešce uredili doho-
de do Zdravstvenega doma.
Komunalci bodo Gregorči-
čevo ulico temeljito obnovili
z vsemi komunalnimi vodi,
ki potekajo pod asfaltno pre-
vleko. Ulica bo dobila tudi
ustrezno javno razsvetljavo
in kolesarsko stezo. Gre za
logično nadaljevanje obnovi-
tvenih del, ki so jih opravili
poleti na križišču na Šlan-
drovem trgu s tem, da naj bi
prihodnje leto prišlo na vrsto
še križišče Kersnikove in
Gregorčičeve ulice, ki je ne-
ustrezno tudi z vidika pro-
metne varnosti.	s. Š.
Kakšen film bomo doživljali?
Dr. Janeza Drnovška, predsednika predsedstva SFRJ,
ki se je v sredo zjutraj vrnil iz New Yorka - tamkaj je
skupščini Združenih narodov razlagal zadnje dogajanje na
vrhu gibanja neuvrščenih - na brniškem letališču niso
pričakali tanki.
Sploh jih ne bo v Slovenijo, tako kot so prihrumeli na
Kosovo, pravijo optimisti. Ne hvalite dneva pred večerom,
opozarjajo pesimisti in dodajajo, da Slovenija v svojem
boju za suverenost - ekonomsko, narodno, kulturno,
državno - ostaja spet popolnoma sama.
V	ušesih nam še odzvanjajo opozorilne besede, ki jih je
na plenumu CK ZKJ v torek zvečer v centru Sava izgovo-
ril predstavnik komunistov v JLA Petar Šimić. Rekel je,
da se ne bo dobro končalo, če bo skupščina SR Slovenije
sprejela dopolnila k republiški ustavi, zaradi katerih so
»vojaki in starešine JLA vznemirjeni« in za katere »komu-
nisti v JLA« menijo, da so v nasprotju z ustavo SFRJ in še
zlasti zato, ker naj bi bilo eno od dopolnil naperjeno zoper
oborožene sile (pravica do posega v Slovenijo oziroma
v kak njen del).
V	tej protislovenski gonji, ki ji ni videti konca, argu-
menti ne veljajo več. Niti tisti temeljni, da lahko (proti)u-
stavnost slovenskih dopolnil začno raziskovati ali ugotav-
ljati šele tedaj,_če bodo res sprejeta.
In kaj zdaj? Čeravno je napovedovanje izredno tvegano,
bi se dalo reči - medtem ko so delegati v skupščini SR
Slovenije, hkrati pa že teče rotacijski stroj v tiskarni Dela
s to številko Novega tednika - da bo 27. september 1989
pomenil dan, ko so bile sprejete spremembe slovenske
ustave.
Če je že Momir Bulatović, predsednik črnogorskih
komunistov, očital Slovencem, da jemljejo Jugoslavijo kot
kinematograf, v katerega prideš in greš ven, kadar hočeš,
so morali člani CK ZKJ poslušati enkraten govor na tak
cinizem. Lev Kreft jim je povedal, da plača vstopnico, ko
gre v kinematograf, vendar natančno ve, ali bo gledal
ljubezenski ali pornografski film, vedel bo tudi, kateri
igralci nastopajo. V Jugoslaviji, kakršna je zdaj - na eni
strani si slovenski komunisti prizadevajo za socializem po
meri človeka, na drugi strani nekateri, zlasti v Srbiji, še
zmeraj sanjarijo o enotnosti v Jugoslaviji, ki jo zagotavlja
monolitna partija, povezana v eno z ljudstvom - pa se ne
ve, kakšen film je na sporedu in kdo v njem igra glavno
vlogo. Zato bi se morali, zlasti ko gre za izhodišče za novo
ustavo Socialistične federativne republike Jugoslavije, ki
je bila zamišljena tudi kot republika dela, naposled le
dogovoriti, kakšen film bomo gledali. Da nam bo všeč in
da bomo vsi skupaj tudi kaj imeli od njega.
Ideja o Veliki Srbiji
Medtem ko Sloveniji očitajo, da »razbija« Jugoslavijo,
ko povprečen srbski bralec ćiriličnih glasil že vidi Slove-
nijo 1. oktobra v Avstriji ali kje drugje zunaj Jugoslavije
- časniki ga z velikimi naslovi bombardirajo dan za dnem,
daje temeljni cilj Slovencev zgolj odcepitev ali pa vladajoč
položaj v Jugoslaviji (bognasvaruj tega, da bi imeli res
tako oblast) tudi v Srbiji načrtujejo morebitno novo (ki je
hkrati stara) podobo države, vendar to ni protiustavno ali
sovražno dejanje.
Junak dneva v Srbiji Vuk Draskovic, ki je med drugim
tudi »odkril«, da v Makedoniji izvajajo »genocid« (pomor
po slovensko) nad Srbi, da jih odganjajo z makedonske
zemlje, ki je bila včasih srbska, in da jih denacionaliziraj o
(jim jemljejo narodnostne pravice in veljavo), ima načrt, ki
ni zrasel samo v njegovi glavi:
»Če bi Jugoslavija razpadla, kar sicer ne bi želel, da bi se
bilo zgodilo, mej Srbije ne bi krojili niti z avnojskimi niti
z brionskimi niti z ne vem kakšnimi škarjami. Te zahodne
srbske meje je določil Ante Pavelič tam, kjer so bila srbska
koncentracijska taborišča, največja srbska morišča in pož-
gane srbske cerkve in vasi. Mishm, da bi zahodne meje
Srbije morale biti določene po načelih zgodovinskega in
naravnega prava, in to glede na etnični zemljevid, ki je
veljal 6. aprila leta 194L Če bi Jugoslavija razpadla, bi
glasovali Jasenovac, Jadovno, Glina, vse hercegovske,
liške, kordunske in druge jame. To povem zato, da bi
srbofobe in srbožrce z one strani Drine opozoril na razum
in da bi jih odvrnil od ustaške ideje o Hrvaški od Subotice
do Kotorja.«
In zakaj etnični zemljevid iz leta 1941? Zato ker gre za
načrt o mejah, družbeni ureditvi in zunanji politiki Velike
Srbije v obnovljeni Jugoslaviji po drugi svetovni vojni. Že
takrat so sanjarili o avtonomnih pokrajinah, ki bi bile
sestavni del Srbije, vključevali pa so Dalmacijo, del bosan-
skohercegovskih območij, Knin in Šibenik s širšo okolico.
»Čas zahteva zbiranje manjših držav v večje enote, zveze
in bloke, od Srbov pa bodo to zahtevali tudi njihovi prija-
telji. Srbi se bodo tem zahtevam radi odzvali, ker je to
v duhu njihove zgodovinske misli na Balkanu,« je zapisal
duhovni oče načrta Stevan Moljevič leta 1941. Med prijate-
lje je takrat uvrščal Hrvate, Slovence in Muslimane, ki bi
morali privoliti najprej v Veliko Srbijo in njene meje,
potem pa bi z njimi uredili vsa druga vprašanja.
Slovenci spet na vrhu
Medtem ko smo Slovenci potisnjeni v politične igre in
izpostavljeni vse hujšim grožnjam, so hrvaški statistiki
izračunali, da bi povprečna štiričlanska družina v Jugosla-
viji avgusta potrebovala za preživetje 7,917.417 dinarjev.
Da ne pozabimo, ko gre za tako zračunane življenjske
stroške na mesec, da je največja postavka denar za stano-
vanje, prehrano, obleko in obutev, in sicer 6,288.633 dinar-
jev, za vsa življenjska veselja, vključno s cigaretami, kul-
turnim in športnim izživljanjem, paje ostalo le 1,6 milijona
dinarjev.
Če pa se iz povprečja, ki je samo teoretično, spustimo
v praktične številke, potem bi moral biti družinski prora-
čun štiričlanske slovenske družine avgusta 10,162.333
dinarjev, kar pomeni, da je povprečna slovenska družina
kot prva prebila »zvočni zid« stroškov - eno staro mili-
jardo! Tik za njo je z zaostankom 1,5 milijona din hrvaška
družina, daleč zadaj pa je glede na stroške (ob tem da jih
mnoge družine ne plačujejo) kosovska družina s 5,872.417
dinarjev za preživetje.
In vendar se tudi s slovenskimi plačami ne bomo prese-
lili na Kosovo.
gupančevi so našli zatočišče v župnišču
čeprav so z nami zelo prijazni, si vendar želimo svoj dom^
Pri vsaki naravni kata-
rofi se vedno najdejo po-
imezniki, ki jih krutost po-
ivjane narave prizadene
ijbolj. Tudi na laškem ob-
ločju je ob zadnjih neurjih
stalo nekaj družin brez
sega. Hiše jim je zasula
№lja in preplavila voda,
'uiovalcem ni preostalo
'ngega kot da so pobrali,
№ se je pobrati dalo in od-
'i- Za mnoge so se v tistem
f^nutku začela iskanja,
^ko naprej? Obup ne pri-
•^a ničesar.
Ena izmed najbolj prizade-
^ družin je Zupančeva iz
•fez. Pred nekaj leti so se
Zveličali živeti v mestu in
'Preselili v Šentrupert. Do-
^čini so jih takoj sprejeli
'^dse. Ko so prišli v novo
"^niačijo v Breze 13, ni bilo
niti elektrike, niti ceste.
;Pridnimi rokami so si ure-
dom, v katerem je bilo
'ogoče dostojno živeti. Vse
^ avgusta.
Tisto »sodno« sobotno po-
^'Idne jim je uničilo skoraj
Dvanajstletni Janez je
Prisebnostjo rešil svoji se-
^ci Petro in Silvo. Oče Da-
4e kot zagreti gasilec po-
^gal gasiti požar, mama
^ica je pomagala na sedmi-
ni. Tistega dne so namreč
pokopavali prejšnjega žup-
nika. Ko je začela dreti voda.
je mali Janez zagrabil objo-
kani in prestrašeni sestrici in
ju povedel pred tisti zidani
del hiše, kije kljuboval priti-
V akcijo za pomoč priza-
detim se je vključil tudi Ne-
deljski Dnevnik, ki se je
»zavezal«, da bo Zupanče-
vim s pomočjo bralcev po-
magal zgraditi novo hišo.
skom zemlje. Tako so ostali
živi.
Zupančevi so ostali živi in
zdravi, toda brez stanovanja.
Takoj so jim seveda pomaga-
li na občini v Laškem,
v Emu, kjer je zaposlen Da-
ni, na Skupnosti otroškega
varstva in še kje. Tisto kar je
najbolj pomembno - začasen
dom - pa jim je velikodušno
ponudil novi župnik Izidor
Pečovnik, ki je tudi sicer
v kraju zelo priljubljen. In
tako so se začasno naselili
v šentrupertskem župnišču.
»Zelo prijazni so z nami«,
pravi Anica, »toda vseeno si
želimo svoj dom.«
Morda niti ne bo tako dol-
go, ko ga bodo zopet imeh.
Sosed Arlič jim je že ponu-
dil, za plačilo se še niso zme-
nili, nov kos zemlje in Zu-
pančevi upajo, da bodo letos
hišo že postavili do prvega
nadstropja. Še posebno, če
jim bodo posamezniki in or-
ganizacije tudi vnaprej po-
magali.
Ob usodi Zupančevih se je
bržkone izkazalo, da znajo
biti ljudje še kako solidarni,
če gre za pomoč tistim, ki
ostanejo brez vsega. In da
župniki niso izjema, ravno
tako dokazuje primer
v Brezah.
VOJKO ZUPANC
»Novopečeni« župnik Izidor Pečovnik in prizadeta dru-
žina pred župniščem v Brezah ali v Šentrupertu, kot
veliko raje svoj kraj imenujejo domačini.
6. STRAN - NOVI TEDNIK
28. SEPTEMBER 19^,1
Ljubno spreminja podobo
Za napredek skrPUo predvsem sami
Med tiste krajevne skup-
nosti v mozirski občini, ki
se lahko zadnja leta pohva-
lijo s številnimi uspehi,
prav gotovo sodi tudi Ljub-
no, ki je bogatejše za mnoge
pridobitve. Predsednik sve-
ta krajevne skupnosti Raj-
ko Pintar pravi, da vsega ne
bi mogli uresničiti brez iz-
jemne pripravljenosti ljudi,
ki jim ni bilo žal ne časa, pa
tudi ne denarja za vsesploš-
ni napredek.
»Uresničili smo najpo-
membnejše načrte: asfaltira-
li smo cesto v Rastke, uspo-
sobili dvorano prosvetnega
doma, v kateri je mogoče
imeti tudi kinopredstave, in
zgradili smo mrliško vežico,
katere gradnja se je vlekla
več let,« pripoveduje Pintar
in dodaja, da zadnja dva ob-
jekta še nista povsem dokon-
čana, da pa delno vendarle
služita svojemu namenu. Si-
cer pa velja med uspehe zad-
njih let prišteti tudi precej
novih asfaltiranih cestnih
odsekov v Radmiiju, Okoni-
ni in na Ljubnem in precej
boljšo oskrbo s pitno vodo.
K vsemu temu velja prišteti
še vrsto drugih, manjših del,
ki pa so vendarle pomembne
za krajevno skupnost: od
osvetlitve cerkva, kar daje
kraju še poseben čar, do ob-
novitev brvi in kanalizacije.
Že v kratkem pa bo Ljubno
bogatejše tudi za 190 novih
telefonskih priključkov.
R^ko Pintar pravi, da ven-
darle ostaja še precej nalog.
Pridobiti bo treba gradbeno
dovoljenje za novo pokopa-
lišče na Ljubnem in v Rad-
miiju. Vse to je seveda pove-
zano z denaijem, ki ga kro-
nično primanjkuje. Ljubno
dobi mesečno s samopri-
spevkom kakšnih petdeset
milijonov dinaijev. Ob na-
rašč^očih cenah je to zelo
majhna vsota, ki ne zadošča
za kakšna bistvena dela. De-
narje treba sproti obračati in
se znajti na vsakem koraku.
V krajevno blagajno dobijo
denar tudi od cestno komu-
nalne skupnosti (predvsem
za nekaj peska in pluženje
cest pozimi) in od nekaterih
organizacij združenega dela.
Problem je pač takšen kot
vsepovsod drugod - sistem-
sko financiranje krajevnih
skupnosti še ni rešeno, če-
prav se o tem govori že vrsto
let, narejenega pa ni bilo ni-
česar. Razen tega seveda, da
se na ramena krajevnih
skupnosti vsako leto prena-
ša več bremen. Ljubno se
pač ne more primerjati
s kakšno krajevno skupnost-
jo, kjer je dovolj industrije,
kjer imajo celo profesional-
no zaposlene tajnike, propa-
dajo pa jim kríyevni referen-
dumi za uvedbo samopri-
spevkov. Prav Ljubenčani
s svojim krajevnim vod-
stvom pa dokazujejo, da je
treba imeti predvsem rad
svoj kraj, šele potem se je
mogoče iti takšne ali drugač-
ne akcije.
JANEZ VEDENIK
Šola
občinske
solidarnosti
Prizidek k vitanjski os-
novni šoU, ki so ga Kon-
gradovi delavci začeli
graditi junija, v občini
imenuje »šola občinske
solidarnosti«. Denar za
gradnjo prizidka so na-
mreč v dobršni meri zbra-
le delovne organizacije
v občini. Naložba je bila
v predračunu ocenjena
na 4 milijade dinaijev. Za
nakup opreme pa bo tre-
ba zbrati dodatna sred-
stva.
Osnovno šolo v Vitanju
obiskiye okoli 350 otrok,
ki zd^j zaradi prostorske
stiske nimajo najboljših
pogojev za učenje in živ-
ljenje na ŠoU. S prizid-
kom bo šola v Vitanju pri-
dobila 2 specializirani
učilnici, garderobe za
učence, kuhinjo in večna-
menski prostor. Šola bo
večja za 800 kvadratnih
metrov. Da bi pri nakupu
opreme prihranih nekaj
denaija si bodo pomagali
z dosedanjo opremo iz
obstoječih učilnic, ki jo
bodo prenovili. Dela pri
gradnji prizidka k šoli na-
predujejo po predvide-
nem programu, vendar
datuma otvoritve ni mo-
goče točno napovedati
prav zaradi manjka de-
naija za nakup opreme.
MP
OBRAZI
Rade Raifun
Med letošnjimi dobitniki
občinskih priznanj ob praz-
niku občine Moziije je tudi
Rade Rakun, človek, ki ga
Gornjesavinjčani poznao že
vrsto let kot izjemno priza-
devnega javnega delavca.
Rade Rakun, sedaj direktor
mozirske Komunale pravi,
da je sedanje delovno mesto
zanj pravzaprav izziv, saj je
treba na komunalnem po-
dročju v občini še marsikaj
storiti. To mu seveda uspeva
z ekipo prizadevnih delav-
cev, po drugi strani je pa ta-
ko, da si od zaposlitve pri
Komunali nihče ne more
obetati česa drugega kot
očitke. Ljudje prihajajo na
Komunalo predvsem takrat,
ko kaj na hitro potrebujejo
in kadar imajo probleme ter
ob tem mislijo, da je Komu-
nala dobra vila, polna denar-
ja. Skratka, v takšnih in po-
dobnih dejavnostih imajo na
grbi več graj kot pohval.
K sreči to ne velja le za mo-
zirski primer.
Rade Rakun je bil pravza-
prav najbolj srečen pred
dnevi, ko so namenu predali
31 milijard vredno pridobi-
tev - čistilno napravo s siste-
mom kanalizacijskih zbiral-
nikov. Srečen zato, ker to po-
meni velik prispevek k či-
stejšim vodam, zlasti Savinje
in Drete in osnovo za nadalj-
nja podobna dela ter ohrani-
tev lepega in zdravega okolja
v Zgornji Savinjski dolini.
Seveda bo sedaj treba pre-
magati še miselnost ljudi, ki
so si že uredili greznice, se-
daj pa jih bo treba zasuti, kar
je kratkoročno gledano sicer
povezano z mnogimi stroški,
dolgoročno pa pomeni pred-
vsem skrb za lepši in bolj
. zdrav jutri potomcev. Kdo le
jim tega ne bi želel, se spra-
šuje Rado, čeprav že v naprej
ve, da bo kljub temu še mno-
go pritožb in kritik. Toda tu-
di na ekološkem področju je
treba v korak z razvitim
svetom.
V prostem času je Rado
Rakun vpet tudi v delo kra-
jevne skupnosti Moziije,
kjer je predsednik njenega
sveta. Sam pravi, da je kra-
jevno skupnost, kjer je tudi
sedež občine, po eni plati
težje voditi, kot kakšno dru-
go. Tudi zlato, ker se mnogo-
krat križajo interesi občine
in krajevne skupnosti. Ne
glede na to, da se lahko v sa-
mem Mozirju, tudi po Rade-
tovi zaslugi, pohvalijo
z mnogimi uspehi. Čeprav
ljudje negodujejo, ker kabel-
ska televizija še ne deluje
(začela naj bi maja), je ven-
darle res tudi to, da je bil to
velik zalogaj, povrhu vsega
obremenjen še s takšnimi in
drugačnimi interesi in mo-
nopoli. Če kdo, potem so lah-
ko Moziijani tudi Radetu
dolžni zahvalo, da bodo lah-
ko na televizijskih zaslonih
že v kratkem spremljali še
kak drug program, ne le oba
ljubljanska in morda še av-
strijskega.
JANEZ VEDENIK
Večer na Oicopih
Zasebna agencija »Glas«,
ki jo vodi Bojan Manenica,
je v sodelovanju s številni-
mi butiki, trgovinami in
drugimi lokali v soboto na
prenovljenem dvorišču
med Zidanškovo ulico in
Okopi, pripravila zanimivo
propagandno-zabavno pri-
reditev, Večer na Okopih.
Približno 400 ljudi so do-
bre štiri ure zabavali ansam-
bel Venus, Tatjana Dremelj
ter posebna gostja iz Zagre-
ba Tatjana Matejaš, ki sicer
prav tem času končuje LP
v Angliji. Dovolj je bilo tudi
paše za oči - manekeni mari-
borskega Modno oblikoval-
nega studia so obiskovalcem
pokazali, kaj se skriva v no-
tranjosti butika Petra, pro-
dajalne Red Boogie, proda-
jalne z usnjem in krznom Le-
derland ter še ne odprtega
butika Nina, v katerem bo
Tatjana Dremelj prodajala
svoje pletenine. Zoran Pasa.
rič pa je v svojem frizerskem
salonu uredil glavice skupini
malčkov, frizure pa je uredil
tudi sedmim manekenkam.
Posebna atrakcija рпгеЉ
tVe, katere sponzor je sicer
bila Kovinotehna, pokrovi-
telj pa Turistično društvo
Celje, pa je nedvomno bil Ci-
ril Jagodič v vlogi celjskega
grofa Friderika ter skupina
njegovih »dvoijanov«, Id so
zaplesah nekaj taktov Sara-
bande.
Foto: EDI MASNEC
Obletnica veienjsicih invalidov
V soboto so člani Društva
invalidov občine Velenje
v jedilnici šoštanjske Ter-
moelektrarne proslavili
dvajsetletnico delovanja.
Utanovili so ga 21. septem-
bra leta 1969 na pobudo
Rudnika lignita Velette, od
takratnih ustanoviteljev pa
jih je danes med živimi le še
pet.
Ze takoj na začetku se je
v društvo vključilo 86 rudar-
jev, delovnih invalidov, da-
nes pa ima društvo že 3200
članov. Seveda je med da-
našnjimi člani tudi mnogo
invalidov, ki so to že od roj-
stva ali iz otroštva, invalidov
iz vojnih časov, medtem ko
so bih prvi člani društva le
tisti, ki so postali invalidi
v času svoje zaposUtve. Dan-
današnji, pravi sedanja pred-
sednica društva Lojzka Za-
ložnik, je v občini deset po-
veijenikov, aktive invalidov
pa im^jo v vseh večjih delov-
nih organizacijah in krajev-
nih skupnostih Konovo,
Škale, Pesje in Šmartno ob
Paki. Za letovanje imajo na
volio sedem bungalovov
v Čateških toplicah in enega
v Ankaranu. Prirejajo izlete
in športna srečanja celo na
mednarodni ravni. Tako so
bili pred nedavnim pri njih
invalidi iz Madžarske. Za
srečanja in izlete zdaj skrbi
Edvard Centrih, sicer dolgo-
letni predsednik društva. Za
svoje uspešno delovanje je
društvo prejelo tudi Kajuho-
vo nagrado, letos pa srebrno
priznanje oziroma značko
OF. Ob novem letu vsakif
obiščejo svoje člane, ki so
privezani na postelje, in jih
obdarijo, ob dnevu žena pa
pripravijo srečanje svojih
članic.
VIKTOR KOJC
Asfalt v Prožlnskl vasi
Minuli teden so v krajevni
skupnosti Štore, v zaselku
Prožinska vas, predali name-
nu nov asfaltiran cestni od-
sek v dolžini 1176 metrov. Ta
krak ceste, ki so ga gradili tri
leta, bo odslej združeval kra-
jane Prožinske vasi in prebi-
valce iz sosednje občine
Šentjur, v naselju Vrbno in
Bobenteca. N^več udarni-
ških ur so opravili krajani,
pri delu pa so jim priskočili
na pomoč tudi nekateri pri-
vatniki in delovni organiza-
ciji Cinkarna in Železarna, ki
sta prispevali brezplačne
prevoze. Ocenjujejo, da velja
celotna naložba 50 starih mi-
Ijard, pri čemer so gospo-
dinjstva prispevala od 250 do
950 starih milijonov.
Ob otvoritvi ceste so pri-
pravili bogat kulturni pro-
grami; igrala je godba na pi-
hala Železarne Store, mladi
pa so pripravili še recitale in
glasbene točke. Svoj delež je
pridalo še domače gasilsko
društvo, ki je pokazalo, kako
najhitreje in uspešno pogasi-
ti požar pri bližnjem sosedu.
Ob koncu so podelili še priz-
nanja najzaslužnejšim kraja-
nom, ki so s pridnim delom
in voljo zgradiU cesto.
S. KOJNIK
V stari mežnariji nov smučarski dom
Smučarski klub Skomarje je za de-
set let vzel v n^em staro, podirajočo
se mežnarijo, ki jo namerava preure-
diti v smučarski dom, pri tem pa
ohraniti vse značilnosti stare arhi-
tekture in notranje opreme.
Doslej so obnovili tri prostore - veli-
ko jedilnico, ki bo lahko služila tudi
raznim seminaijem in sploh sestan-
kom društva, m^hen dnevni prostor
in staro črno kuhinjo. Taje ena redkih
še ohranjenih in si jo bodo lahko ogle-
dovali tudi turisti.
Pri prenovi skrbijo za to, da bo pr-
votni videz stavbe ostal čimmanj okr-
njen. Zidove, ki niso povsem ravni in
pod pravim kotom so pustili nedotak-
njene, samo prebelili so jih. Vrata so
sicer zamenjali, vendar s povsem ena-
kimi kot so bila prej, črno kuhinjo so
pustih nedotaknjeno, dodali so ji le
nekaj opreme iz naravnega lesa, ki ne
kvari starega videza.
Hišo so prenovili predvsem s prosto-
voljnim delom članov, domačini pa so
klubu podarih precej lesa za obnovo.
V stari mežnaijevi hiši je treba preno-
viti še prostor, ki bo služil za spalnico,
v spodnjih prostorih pa bodo uredili
sanitarije. Ko bo notranjost hiše ureje-
na, se bodo lotili še zunanje podobe
stavbe, za katero se na prvi pogled še
vedno zdi, da se bo zdgj zdaj zrušila.
Klub, ki je nekaj posebnega, ker je
svojevrstna vez med domačini in last-
niki počitniških hiš po Skomaiju, si
skoraj vsa finančna sredstva zagotav-
lja z lastnimi viri. Na smučišču v Sko-
maijah lahko prirej^o tekme, saj ima-
jo zanje vse potrebne pripomočke, ne-
ксц sredstev dajo reklame na tem smu-
čišču, kjer je možna tudi nočna smuka,
založih so razglednice, prodajno izvir-
ne pohorske spominke, vsako leto pa
imajo tudi tradicionalen smučarski
ples z izjemno bogatim srečelovom.
Na ta način zbran denar je seveda tre-
ba obračati, smučarski dom so tudi
potrebovali, domačini pa so hoteli re-
šiti staro hišo v vasi in so tako našh
skupen jezik s klubom, ki je po član-
stvu pravzaprav kar vseslovenski.
INES DRAME
Martin Grum, predsednik smučarskega
kluba Skomarje pravi: »Prevzeli sWO
podrtijo, iz nje pa bomo napravili smO'
čarski dom, v katerem se bodo prijetoo
počutili tako člani kot morebiti"
gostje.*
28. SEPTEMBER 1989
NOVI TEDNIK - STRAN 7
>od Lemliergom se ne počutijo varni
raá Lemberg In graščina v Sechi Iščeta bogatega gespeđarla
--
Urednjeveški grad Lemberg, ki je
na istem mestu kot dnašnji grad,
k bil v vojskah med Habsburžani in
Celjskimi že sredi 15. stoletja raz-
^jan.
Stoletja pozneje se je Lemberg spet
jvignil iz razvalin, močno so ga prede-
vendar je bil sezidan tako, da je
pvražniku že od daleč onemogočal.
Ja bi se mu približal. Grad je primerek
lipične renesančne utrdbe, ki bi jo po-
jobno našli le v nekoliko starejšem
^lenjskem gradu.
Grad Lemberg dandanašnji razpada,
pred desetletjem so del njegovih trak-
lov na novo prekrili, zlasti nad nekda-
jjo imenitno sodno dvorano s prelepo
^ezljanim lesenim stropom. Čas pa še
japrej opravlja svoje razdiralno delo.
2 odpadajočim kamenjem, ki se kotali
f dolino, na vas, ogroža življenje tam-
kajšnjih krajanov. Ni jim samo za last-
ja življenja, skrbi jih tudi usoda same-
ga objekta, s^ jim ni vseeno kakšna
usoda čaka pomemben kulturni spo-
menik, ki jih spominja na nekdanje
zgodovinske čase.
Grad Lemberg ni grad, ki bi ga obža-
lovali zaradi imenitnosti njegovih nek-
danjih lastnikov in njihovih dejanj, ki
so bila baje zelo kruta in krvava. Pre-
več jih je bilo in nihče med njimi si ni
zaslužil lovorovega venca slave. Toda
obžalujemo ga zaradi njegove arhitek-
turne veličine, zaradi slikovitosti in ne
nazadnje zaradi vrste sestavin, ki da-
nes nevzdržno propadajo.
V dolini, v Socki kljubuje zobu časa
graščina, kjer je danes osnovna šola.
Le temu dejstvu moramo pripisati, da
je sploh takšna, kakršna je. Popravlja-
jo jo lé toliko, da ne teče na otroke,
sicer pa bo tudi ta prepuščena zobu
časa, ko se n^de druga rešitev za otro-
čad. Nekdanji imenitni bhžnji park je
le še bleda senca prvotne podobe.
Krajani krajevne skupnosti Strmec
iščejo za grad Lemberg in graščino
Socko skrbnega, predvsem pa petič-
nega gospodarja, ki bi za začetek grad
Lemberg toliko saniral, da ne bi ogro-
žal kr^anov, potlej pa objekt koristno
porabil v turistične ali druge namene.
Graščina v Socki tudi ni primerna za
podružnično šolo, zato si krajani žele
novo stavbo. Če se bo to zgodilo, bo
sledil še en propad izjemno lepe arhi-
tekture. Če bi se le-ta obnovila v sklo-
pu nekdanjega grajskega parka, bi po-
stal še en privlačen objekt primeren za
gostinstvo in nočitve za petične goste.
ZDENKA STOPAR
V graščini Socki je podružnična šola za mladež v krajevni skupnosti Strmec.
Ùeprav smo zadnje čase vsi skupaj bolj zazrti v preteklost kot v sedanjost, to
le ne pomeni, da si otroci v tej šoli ne žele svetle prihodnosti v svetlih in času
primernih prostorih.
Takšen je zdaj pogled na nekdanjo
imenitno sodno dvorano s prelepo
rezljanim lesenim stropom na gradu
Lemberg. Le nekaj tramov je še osta-
lo, vse skupaj pa prekriva goba in
vlaga. Še perilo spodaj, v nekdanji
najbolj imenitni sobi, se nerado suši.
Duhovniki in novinarji
v humanitarne namene
čeprav je nogomet v zadnjem času (tako pri nas kot
na tujem) postal prava vojna razgretih strasti med
navijači razhčnih taborov, se kljub nastali evforiji še
n^jde kdo, ki nekoč plemenito športno panogo obarva
v bolj humani luči. Tako se bosta v nedeljo v Brezah
nad Laškim pomerili ekipi športnega društva PAX
- slovensko duhovniško društvo in novinarji Novega
tednika in Radia Celje. Srečanje, ki se bo pričelo ob 15.
uri, ne bo nosilo le etikete povratnega dvoboja (zmaga
duhovnikov v Žalcu v mesecu m^u), ampak bo odi-
grano v humanitarne namene, s^ bodo sredstva od
prodanih vstopnic namenjena prizadetim ob minulem
neurju.
Pet kilometrov cest
Praznik KS Vransko
s slovesno sejo sveta KS
in družbenopolitičnih orga-
nizacij so v soboto na Vran-
skem zaključili več dnevno
praznovanje krajevnega
praznika, ki ga praznujejo
v spomin na 22. september
1941, ko so na Čreti padli
prvi partizani.
Na slavnostni seji je imel
osrednji govor predsednik
sveta KS Vransko Franc Do-
linjšek, ki je najprej govoril
o pomenu praznovanja, nato
pa o delu, ki so ga opravili od
lanskega do letošnjega praz-
nika in med drugim dejal:
»Opravljena so bila dela pri
asfaltiranju ceste v Volčjo ja-
mo, v spodnjo Zaplanino,
v Ravne in Zahomce, v grad
Podgrad in Zahomce, Male
Prapreče, odcep Pirnat do
Skraberja in odcep Kovk.
Poleg teh odsekov cest smo
fino plast asfalta položih
v soseski L na Vranskem in
Tržci v Brodeh. Končana je
bila izgradnja vodovoda, ki
povezuje Vransko-Brode-
-Čeplje-Prekopo-Vindije
ter se nadaljuje v sosednjo
KS. Dokončan je bil tudi vo-
dovod, ki povezuje zaselek
Prapreče in Menino, nadalje-
vala pa so se dela pri obnovi
gasilskega doma v Preko-
pi...« Za ta dela so največ
denarja prispevali krajani
v obliki krajevnega samopri-
spevka, veliko pa tudi rud-
nik Zagorje, GG Zagorje,
SKIS za komunalo in ceste
občine Žalec, delovne orga-
nizacije itd.
Plakete KS Vransko so na
slavnostni seji prejeU Miha
Ferme, Franc Novak in Ro-
man Brglez.
T.TAVČAR
Plesna šola na Golovcu
Po dobrih izkušnjah iz preteklega leta, ko je Plesna šola
Golovec pričela s svojo dejavnostjo, se nam tudi letos obe-
Ајо tovrstni tečaji za osnovnošolce, srednješolce in odrasle,
jetošnja plesna šola se bo pod vodstvom priznane plesne
ledagoginje Verene Šulek pričela 1. oktobra, prijave pa
irireditelj sprejema vse do konca meseca, vsako sredo in
«tek od 17. do 19. ure v mali dvorani Golovec.
V SPOMIN
Ivan Bovha
v soboto drugega sep-
tembra smo pokopali
obratnega zdravnika Ivana
Bovho, katerega življenje
se je po nedoumljivi usodi
mnogo prehitro izteklo.
Rodil se je v Javorju
v šentjurski občini kot tret-
ji otrok v pozneje osem-
članski družini. Z učenjem
ni imel težav, zato je želel
v šole. S pomočjo vojaške
štipendije seje lotil študija
medicine in ga leta 1968 tu-
di uspešno končal.
Po zdravniškem stažu se
je zaposlil v Zdravstvenem
domu Celje kot obratni
zdravnik tovarne EMO. Do-
^^ uspešno in zagnano je
Opravljal zdravniško po-
slanstvo. V tem času si je
^istvaril tudi družino. Bilje
Prijeten kolega in dober
človek z vrsto zanimanj.
Imel je tudi nekaj umetni-
ške slikarske žilice.
Po desetih letih uspešne-
ga dela paje zapadel v tako
pogosto slovensko razva-
do, s katero bijemo dok^j
težak boj. Ko se na to nado-
vežejo življenjske težave, ki
jih ustvarja potrošniška
orientacija življenja, in
spoznanje, da je med ljud-
mi malo dobrega in prave-
ga razumevanja ter kolegi-
alnosti, človeka pogosto
stre. Doktor Bovha je kri-
tično gledal na življenjske
prilike, ob enem pa bil ču-
stveno dovzeten za krivice
in nepoštenje. Vse to peha-
nje na robu preživetja, v ka-
tero smo zašli kot družba
zaradi splošne in nasilne
ideologizacije, ga je strio,
daje nasedel miselnosti, da
je vse nesmisel, pa tudi živ-
ljenje. Tako je zašel v bole-
zen in trppenje, kije greni-
lo življenje njemu, družini
in vsem nam, ki smo ga
poznali kot dobrega člove-
ka in kolega.
F. Z.
Tehnični pregledi tudi
v Titovem Velenju
Celjska Kovinotehna s svojimi kooperanti gradi v Tito-
vem Velenju prostore s 432 kvadratnimi metri površin,
v katerih bodo od oktobra opravdah tehnične preglede za
osebna vozila, tovornjake in avtobuse. Naložba je vredna
okoli 3 milijarde dinarjev, nakupljena pa je tudi že vsa
tehnična in elektronska oprema. Investitor in bodoči izvaja-
lec tehničnih pregledov je delovna organizacija Avtoprevoz-
ništvo in servisi, sicer del sozda REK Franc Leskošek-Luka
iz Titovega Velenja.	OJSTERŠEK
Praznik na Polzeli
Krajani Polzele praznuje-
jo krajevni praznik Z. okto-
bra v spomin na leto 1942,
ko so bili v Mariboru ustre-
ljeni prvi talci iz Polzele.
Letošnje praznovanje bo
potekalo več dni, največjo
pridobitev, vodovod za sto
gospodinjstev v zaselku Za-
lože, pa so predali namenu
že 22. julija.
S prireditvami so pričeli že
v soboto, ko so v domu Svo-
bode Polzela odprli razstavo
»Upokojenčev prosti čas«,
v nedeljo je bilo ribiško tek-
movanje v Presarjih, v pone-
deljek trim kolesarjenje do
jame Pekel in nazaj na Polze-
lo, v torek tekmovanje v na-
biranju gob, včeraj je bil po-
hod na Vimperk, danes zve-
čer ob 19. uri bo v domu Dru-
štva upokojencev Polzela
predavanje o boleznih in
prehrani za starejše ljudi,
v telovadnici OŠ pa bo ko-
šarkarski turnir. Jutri bo
v domu Svobode predstavi-
tev raziskovalne naloge Ze-
leno zlato naše doline.
V nedeljo 1. oktobra bo še
eno trim kolesarjenje, ob 8.
uri se bo pričel turnir v teni-
su in strelsko tekmovanje za
prehodni pokal SD Polzela
na strelišču za MK puško
v Šempetru, ob 10. uri bo
slavnostna seja skupščine in
družbenopolitičnih organi-
zacij ter popoldne igre med
vaškimi skupnostmi. V ne-
deljo, 8. oktobra, bo srečanje
lovcev in strelsko tekmova-
nje med ekipo PM Žalec in
SD Polzelo in popoldne ob
16. uri kulturna prireditev ob
90-letnici kulturnega dru-
štva Svoboda Polzela.
T.TAVČAR
Na Dobrni sije odslej tudi zlato
Vse, kar popestri ponudbo v kakš-
nem turističnem kraju, je seveda do-
brodošlo in hvale vredno. In k pope-
stritvi ponudbe v znanem zdravili-
škem kraju, na Dobrni, je pred dnevi
po svoje prispeval tudi zlatar Vlado
Prosenc, ki ga mnogi poznajo kot ene-
ga izmed najuspešnejših zlatarjev
celjskih Zlatarn. Sodeloval je na šte-
vilnih razstavah doma in na tujem in
si v dvaindvajsetih letih dela v zla-
tarstvu nabral precej izkušenj, zlasti
pa seveda znanja.
Vlado je na Dobrni blizu starega
zdraviliškega dela v hišici ob parkiriš-
ču odprl zasebno zlatarsko prodíyalno,
v kateri bo mogoče kupiti vse vrste
nakita za vse generacije. Seveda se po
več kot dv^setih letih ni enostavno
odločiti in zapustiti delovno okolje,
kjer kdo raste, se izobražuje in napre-
duje. Odločitev za zasebno obrt spreje-
ma Vlado Prosenc kot izziv za nadalj-
nje ustvarjanje. Za to je, kot pravi imel
vse možnosti v Zlatarnah, žal paje bilo
delo, ki zahteva celega človeka in od-
ziv na trenutke ustvarjalnosti, preveč
obremenjeno s sestanki in mnogimi
drugimi aktivnostmi, ki so motile tre-
nutke navdiha.
Sam pravi, da bo v svoji delavnici, ki
je v prostorih za Učno opremljeno pro-
dajalno, imel mir. V trenutkih, ko mu
bo zmanjkovalo idej in volje, si bo oči
in dušo spočil ob opazovanju lepe na-
rave ter gledanju bližnje fontane.
Lepo urejeno prodajalno, pri nje-
nem opremljanju je sodeloval tudi
akademski slikar Vasilije Četkovič, bo
prav gotovo obiskalo tudi precej tuj-
cev in ne le domačinov ter okoličanov,
poudariti pa velja, da je imel Vlado
tudi vso podporo in pomoč pri krajev-
ni skupnosti in ZdraviUšču.
JANEZ VEDENIK
8. STRAN - NOVI TEDNIK
шшш
28^mE¡¡eERl985
Žarek taborskih kulturnih dni
Taborski kulturni dnevi
v Žalcu so mimo, naj živi
program naslednjih in naj
bo bolj pisan in bogat! Od
15. do 23. septembra je bilo
v Žalcu napovedanih osem,
izvedenih pa sedem kultur-
nih dogodkov. Od teh sta bi-
li v programu dve kino
iiredstavi, vštet je tabor
ljudske fonte na Mrzlici,
ositale prireditve so bile
v znamenju razstav, koncer-
ta, pogovora in za zaključek
kulturne ponudbe v občini
je minulo soboto v domu
kulture v Žalcu nastopil tr-
noveljski Kralj Malhus.
Kaj pove našteto in ome-
njeno? Da je kulturnih prire-
ditev ob taborskih dnevih
manj kot jih je bilo nekoč ali
pa pred leti. Da so te tudi
manj obiskane, čeprav velja
davno pravilo, da čas krize
ljudi sili v kulturo ali pa v go-
stilne. Pa je tako tudi v dru-
gih kriOih regije in le za las
bolje v regijskem središču.
Včasih je dejstvo, da je pre-
malo denaija za kulturo lah-
ko tudi jalov izgovor. S^ tu-
di ponujeno v Žalcu, na pri-
mer, ni moglo biti zastonj.
Kralja Malhusa si je ogledalo
kakšnih 50 ljudi, ali premalo
za zaključek taborskih kul-
turnih dni. Bila je to sicer
hvaležna, tista prava publi-
ka, precej tudi iz ljubitelj-
skih gledaliških vrst. Pred-
stava je uspela. Tudi gostje
so bili zadovoljni. Nekateri
v žalski občini pa so se spra-
ševali, кгО pa je pravzaprav
z našo, domačo kulturo, z na-
šimi skupinami, da morajo
prihvati v goste skupine od
drugod? V mislih pa so imeli
gledahško skupino Žarek, ki
jo vodi igralec Iztok Valič, in
ki je že spomladi začela pri-
pravljati projekt za igro De-
seti brat, ki naj bi jo predsta-
vili prav na taborskih dneh.
Kot smo izvedeli iz prve ro-
ke, od režiseija, pa je pro-
jekt, žal, zaradi kar dveh
smrti v kratkem v tej žalski
skupini, padel v vodo. Ka-
drovske vrzeh pa ni bilo mo-
goče nadomestiti v poletnih
dneh, ampak se je skupina
odločila poiskati drugo delo
z manjšo zasedbo. Za premi-
ero Desetega brata pa so si
našh nov datum: slovenski
kulturni praznik. Upajo na
pomoč in podporo zlasti do-
mačega občinstva in na razu-
mevajo širše skupnosti.
Taborski dnevi so kljub
vsemu mimo. Naj torej živijo
prihodnji!
MATEJA PODJED
Pomoč kulturnikov
v Slovenskem ljudskem gledaUšču Celje so se skupaj
s KLjUBOM iz Celja odločih organizirati koncert Zorana
Predina, čisti izkupiček iz te kulturno humanitarne akcije
pa bodo namenili prizadetim v neuijih v laški in šentjurski
občini.
Krstna uprizoritev drame domačega avtoija Zdenka
Kodriča, Vida vidim, je tudi najlepša priložnost za organiza-
cijo takšne akcije. Predin, ki je avtor glasbe za uprizoritev,
se bo predstavil kot samostojni glasbenik, danes 28. septem-
bra ob 20. uri v atriju Kluba kulturnih delavcev Celje na
Tomšičevem trgu. Če bo slabo vreme, pa bo nastopil v pro-
storih KLjUBA.	MP
Vida vidim na odru SLG Celle
Slovensko ljudsko gledališče Celje odpira jutri, 29. septembra ob pol osmih zvečer
vrata nove sezone s krstno uprizoritvijo drame Vida vidim Zdenka Kodriča.
Delo je kronika neke družine iz severovzhodnega dela Slovenije, njeni junaki dišijo po
zemlji Haloz in Dravskega polja, po ljubezni in krvi, zaznamovani so s profanim bojem za
obstanek in z nenehno željo po svetem. Njihov jezik je privzdignjen in metaforičen, vendar
nabit z izjemno otipljivo atmosfero, ki vehko dolguje slovenskemu ekspresionizmu. Haloze
in Dravsko polje dobita skozi dramo izvirne mitološke razsežnosti. Delo je režiral Franci
Križaj, dramaturg je bil Blaž Lukan, scenografka Simona Perne, kostumografka Cveta
Mimik, lektorica Majda Križaj, glasbo je napisal Zoran Predin, koreograf je Metod Jeras.
Nastopajo Janez Bermež, Jana Smid, Zvone Agrež, Miro Podjed, Bogomir Veras, Bruno
Baranovič, Marko Boben, Drago Kastehc, Igor Sancin, Bojan Umek in na shki od leve proti
desni: Stane Potisk, Iztok Valič, Ljerka Belak, Peter Boštjančič.
Rdeča nit v Klubu Ivan Cankar
Klub kulturnih delavcev Ivan Cankar Celje je
v petek z izjemno zanimivim predavanjem dr.
Zdenka Orožima, zakoračil v jesensko zimsko shemo
bogatega programa dejavnosti. Že prvi tako zasno-
van večer je v prostor kluba privabil 30 obisko-
valcev.
Predavanje Zdenka Orožima je prisotne z bogato
besedo in barvnimi diapozitivi vodilo po deželah ob
Sredozemskem moiju. Prvi večer je bil posvečen Mal-
teškim vitezom, avtor pa kani rdečo nit o deželah ob
Sredozemskem moiju potegniti še v nekgj naslednjih
večerov. S sliko in besedo opremljeno predavanje vodi
prisotne v čase, ko je bilo Sredozemlje še srčika sveta.
Predavanja si je avtor zamislil kot pogled čez obzidja
antičnih mest in ogled vsakdanjega življenja v rimskih
mestih, s postanki ob starodavnih templjih. Pot bo še
vodila po Jutrovem do kr^ev, kjer se je oblikoval
krščanski nauk, po križnih hodnikih slovitih samosta-
nov, po mavrskih palačah, do oltaijev od Pergamona
do San Lorenza el Escirial...
Naslednje predavanje pripravlja dr. Zdenko Orožim
za 13. oktober. Medtem pa v klubu upajo, da bodo našli
ugodnega nžgemnika prostorov, ki bi le-te uredil in
adaptiral tako, da bi bilo mogoče nadaljevati z redno
dejavnostjo kluba v tej sezoni.	MP
Otvoritev letnega odra
Kulturno društvo Šmartno ob Paki pripravlja v nedeljo ob
17. uri otvoritev letnega odra pri razvalinah starega gradu
v Šmartnem ob Paki. Ob tej priložnosti bo gledališče Pod
kozolcem uprizorilo že petdeseto uprizoritev Županove
Micke, predstavile pa se bodo tudi druge sekcije kulturnega
društva; folklorna, pevci in gledahški podmladek.
Prišli pa bodo tudi gostje - ansambel Mihe Dovžana, Tone
Kozlevčar, Meta Malus in drugi.	TT
Knjiga brez prahu
Nakupi knjig za šolo so
v glavnem mimo, gneče
v ki^igamah ni več, pravi
ljubitelji knjig z jesensko
zimskim obdobjem pridejo
na svoj račun. Založbe
kljub stiski z denarjem ve-
do, kdaj je treba obogatiti
knjižni trg. Tudi v tej sezoni
so poskrbele za vse struktu-
re bralcev in, kakor pravijo
pri Mladinski knjigi v Ce-
lju, zanimanje za dobro
knjigo med slovenskimi
bralci ni usahnilo zavoljo
vse tanjših denarnic.
Ne glede na splošno krizo,
ali pa celo tohko bolj, knji-
garne še vedno prodsyo pre-
cej leposlovnih knjig, ugo-
tavlj^o pa, da jih vehko od-
kupijo tudi delovne organi-
zacije in seveda ki^ižnice. So
kupci, tisti stalni,' ki znajo
med knjižnimi policami tudi
dobro pobrskati in najti knji-
go po svoji želji in okusu, ah
kakšno »po stari ceni«, ki jo
je mogoče vzeti v roke in
prebrati večkrat, ne samo
enkrat. Zlasti zdaj, na pragu
nove bralne sezone je prav
zato v knjigarnah videti ne-
katere pohce prazne. Vrzeli
bodo nadomestile nove izda-
je in ponatisi najbolj priljub-
ljenih del. Povpraševanje za
knjigami bo proti koncu leta
še večje, predvideviuo v knji-
garnah. Takšne so tudi iz-
kušnje minulih let.
V primeijavi z c stalimi živ-
ljenjskimi stroški, so knjige
kljub vsemu bralcu še vedno
dosegljive, v založbah in
knjigarnah pa se trudijo, da
bi bralcu stopih korak na-
proti z dobro ponudbo in na-
sveti. Ponudba za nagml^še
in mlade bralce je dovolj pe-
stra in bogata, nekoliko slab-
ša je za n^stnike, medtem
ko odrash bralci zlahka pri-
dejo na svoj račun. Ob neka-
terih bolj strokovnih knjigah
in enciklopedijah se vehko
zanimao zlasti za dela doma-
čih avtoijev.
Med deli, ki so izšla pred
kratkim, je zbudila zanima-
nje knjiga Romana Leljaka
z naslovom Sam proti njim,
Franceta FiUpiča Osmi dan
v tednu, Jožeta Vidica An-
gleški obveščevalci, vohuni
ah junaki, Edvarda Kocbeka
Svoboda in nujnost, France-
ta Šetinca Mančine lovske
dogodivščine, Nade Gaboro-
vič Malahorna, Branka Hof-
mana Ne kliči, tu ni škržatov
in druge.
Med tujimi avtorji os^a
Victoria Holt med domačimi
bralci še vedno v vrhu pri-
ljubljenosti, medtem ko ji
kritiki niso tako naklonjeni.
Med deli, ki še niso ugledala
luč sveta, vlada že zd^ pre-
cejšnje zanimanje za knjigo
Janeza Bogatfya Domače
obrti na Slovenskem in knji-
go ABC gospodinjstva.
Predvidoma bosta izšh pri-
hodnji mesec. Spet knjige, ki
jih bo mogoče večkrat vzeti
v roke z domače police, ali
pa jih komu pokloniti.
MATEJA PODJED
Dohrač s tromeje v Zarli
Pobrateni gledališčniki odpirajo vrata sezoni
Gledališka skupina Zarja
iz Tmovelj bo že to soboto
zvečer odgmila zastor novi
sezoni, čeprav ne z lastno
predstavo ali premiero,
temveč bo gostila člane Slo-
venskega prosvetnega dru-
štva Dobrač z Brnce z av-
strijske Koroške. To je tudi
eden izmed načinov brate-
nja in odpiranja vrat tako
občinstvu, kot gostujočim
ansamblom.
Gledališka skupina Do-
brač ustvarja na skrajni jezi-
kovni meji in je v zadnjih le-
tih naredila občuten napre-
dek pod režijskim vodstvom
Petra Militarova. Obiski in
izme^ave obeh gledaliških
skupin so postali že tradici-
onalni, vezi pa se z napove-
danim gostovanjem še po-
glabljajo. V Trnovljah se bo-
do avstrijski Korošci to pot
predstavili z delom Sence,
po dramatizaciji Bevkovih
motivov iz igre Кгцп. Na no-
vo urejeno besedilo, prilago-
jeno življenju in razmišljanju
koroških Slovencev, se poi-
grava s čustvi in patriotiz-
mom poštenega in lojalnega
pripadnika slovenskega na-
roda.
Gostovanje prijateljskega
društva Dobrač pa bo pove-
zano še s skupščino Področ-
nega združenja gledaliških
skupin celjske regije. Na de-
lovni pogovor so vabljeni vsi
gledališki delavci, da bi se
dogovorih za akcije, priredi-
tve in prizadevanja za napre-
dek gledahškega Ijubitelj-
stva. Priložnost torej za kri-
tično besedo o združenju
gledahščih skupin Slovenije,
s katerim gledahščniki zad-
nje čase niso preveč zado-
voljni.
MP
Po baletni dres in copate v Pionirski dom
v Celju je razgibana balet-
no-plesna in ritmična dejav-
nost, torej je mladih, ki se
s to kulturno oziroma rekre-
ativno zvrstjo ukvaija, kar
veliko. Ta dejavnost je tudi
razmeroma poceni, če ima-
mo v mislih opremo, je pa
tudi draga, če pomishmo, da
naši otroci hitro rastejo. Da
bi ta strošek omihli, so v Pi-
onirskem domu Cvetke Jeri-
nove v Celju pripravili sejem
rabljene baletne opreme, ki
bo v petek, 29. septembra ob
18. uri v tamkajšrvii vehki
dvorani. Premajhno opremo
bo treba prinesti s seboj in jo
preprosto zamenjati z pravo
številko. Vabilo velja članom
vseh celjskih skupin, ne le
tistim, ki vadijo in plešejo
v Pionirskem domu.
M. A.
PRIREDITVE
V	atriju na Tomšičevem trgu bo drevi ob 20. uri
koncert Zorana Predina, avtorja glasbe gledahške
drame Zdenka Kodriča Vida Vidim. Koncert sta orga-
nizirala Slovensko ljudsko gledahšče in KLjUB, ki
bosta čisti dobiček koncerta namenila v sklad za
odpravo posledic neurja v laški in šentjurski občini. Če
bo deževalo, bo koncert v prostorih KLjUBa v Cankar-
jevi ulici.
V	fami cerkvi v Šempetru bo v sredo, 4. oktobra ob
19. uri koncert New Swing Quarteta z orkestrom.
Gostja koncerta bo pevka	Petan. Tudi izkupi-
ček tega koncerta bodo organizatoiji namenili v sklad
za odpravo posledic neuija.
V	domu Svoboda v Libojah bo v nedeljo, 1. oktobra
ob 16. uri občinska revija pihalnih orkestrov občine
Žalec. Istočasno bodo počastili tudi 55. obletnico
godbe keramikov - rudaijev »Svobode« Liboje.
V	Kristalni dvorani Zdravilišča Rogaška Slatina
bo jutri ob 19.30. uri koncert dekhškega pevskega
zbora KUD Zadobrova - Snebeije in okteta Polje.
Zdravilišče Dobrna organizira danes za svoje goste
gobarski dan skupno s člani gobarske družine iz Celja.
Nabrane gobe bodo razstavih na ogled v avli hotela,
kjer si lahko ogledate tudi razstavo shk Alice in Ivana
Razgoršek.
V	dvorani Zdraviliškega doma na Dobrni bo jutri
ob 20. uri nastopila folklorna skupina France Prešeren
iz Celja, v soboto, 30. septembra pa pripravljao v resta-
vraciji hotela Večer južnoameriške glasbe z gostom
Albetom Gregoričem in ansamblom Nočna izmena, ki
se bo pričel ob 20. uri.
V	KLjUBu v Cank^evi ulici v Celju bo v petek, 29.
septembra, torej jutri ob 20. uri plesni večer, v soboto,
30. septembra pa bo zvečer nastopila skupina Inferno
iz Zvezne repubhke Nemčije.
V	Razstavnem salonu Pivnice v Rogaški Slatini je
odprta razstava Leopolda Strnada, ki si jo boste lahko
ogledah do 13. oktobra. V Muzeju grafičnih umetnosti
v Rogaški Slatini pa so razstavljeni originalni bakro-
rezi iz Valvasoijeve delavnice na Bogenšperku. Posta-
vitev razstave sovpada s 300-letnico izida Valvasoijeve
knjige Slava vojvodine Kranjske, na ogled pa bo do 4.
decembra.
V	galeriji Dober dan v Šempetru bodo v sredo, 4.
oktobra ob 17.30. uri odprh razstavo slovenskih fotore-
porteijev s foto-press tematiko. Razstava bo na ogled
do 15. novembra.
V	avli Zdravilišča Laško so razstavljena dela aka-
demskega shkaija Janeza Kovačiča iz Brezovice pri
Ljubljani. Rastava bo na Ojgled do sobote, 30. septem-
bra in je prodajnega značaja.
V	velikem občasnem razstavnem prostoru Muzeja
revolucije v Celju si lahko do sobote, 30. septembra
ogledate razstavo Ljudskofrontna gibanja v letih
1935-1940 avtoija Emila Li^jha.
V	gostišču na Starem gradu v Celju je na ogled
prodajna razstava akvarelov Betke Cimepere, članice
šaleških likovnikov iz Titovega Velenja. Razstava bo
odprta do 30. septembra.
In še ena razstava bo na ogled do sobote, 30. septem-
bra. To je prodajna razstava kiparskih del Vilibalda
Кгцјпса Baldija iz Celja, ki svoja dela razstavlja
v preddveiju hotela Evropa v Celju.
V	avli knjižnice Edvarda Kardelja v Celju je na
ogled razstava ob 100-letnici rojstva Alme Karhnove,
svetovne popotnice, žurnalistke in pisateljice. Raz-
stavo si lahko ogledate do 12. oktobra.
28. SEPTEMBER 1989
NOVI TEDNIK - STRAN 9
yosehna ponudba so morske dobrote
Sladokusci poznajo Intlharjovo gostišče v Lovcu
če je bila še nedavno tega
2elo priljubljena pesmica
i naslovom Vse manj je do-
brih gostiln, pa vsaj na celj-
skem območju v zadnjih ča-
sih zaradi svojega sporočila
pe bi kdo ve kako uspela,
pejstvo namreč je, da je do-
brih gostiln vse več, čeprav
je po drugi strani res tudi
to, da zasebniki odpirajo
vedno več bistrojev ali po
¿omače povedano bifejev,
v katerih ne znajo ponuditi
¿esa drugega kot pijače.
Med dobre gostilne na na-
šem območju bi zadnje čase
prav gotovo lahko uvrstili
tudi gostišče Staneta Inti-
ћагја v Levcu. Tisti, ki ima-
jo radi tudi dobro hrano, In-
tiharjevo gostišče že nekaj
mesecev radi obiskujejo.
Zaradi jedilnika in ne na-
zadnje tudi cen.
»Predvsem pa moram po-
vedati, da je n£ypomembnej-
ša kakovost,« pravi Stane In-
tihar in njegovemu mnenju
se pridružuje tudi žena Mi-
lojka. V časih, ko standard
upada in ko je vse manj de-
naija za obisk gostišč, v kate-
rih bi si lahko privoščili tudi
hrano, je treba vedeti, da so
hudje še posebej občutljivi.
Če že пекгц plačajo, potem
zahtevno za svoj denar so-
lidno postrežbo. Po knjigi
vtisov sodeč in po pripove-
dovanju mnogih gostov jim
to v Levcu uspeva.
Gre za gostišče, v katerem
vam lahko ponudijo tako
s pečenicami in kislim ze-
ljem kot tudi s specialiteta-
mi, ki jih ponuja morje. Tisti,
ki im^jo slednje stvari radi in
prisegéùo na njih, prav goto-
vo ne bodo razočarani.
V vsakdiinji ponudbi Inti-
h^evega gostišča so škam-
pi, zobatci, orade in različne
vrste školjk. Morda se včasih
zgodi, da česa ni na jedilni-
ku, ker so pač odvisni od do-
bav dobrot, ki jih ponuja
morje.
Zanimivo je, daje o dobro-
tah morja vedno več povpra-
ševanja. V tem gostišču nas-
ploh namenjajo vso pozor-
nost dobri kuhinji. Tako ni
naključje, da skrbijo tudi za
tople obroke oziroma malice
za zaposlene v Levcu. Če
marsikdo trdi, da se priprav-
Ijarye hrane ne splača, po-
tem prav v gostiščih kot je
Intiharjevo dokazujejo, da to
ni čisto res. Dobro je namreč
treba vedeti, da se ob hrani
prodaja tudi pijača in naro-
be. Ob večjem prometu, ki je
pogojen s' ponudbo, nek^
seveda ostane. V vsakem pri-
meru pa je delo zavzetih go-
stilniča^ev specifično, še
najmanj pa enostavno kot bi
si kdo mislil. Največja nagra-
da vsakomur paje seveda, če
so gostje zadovolini.
JANEZ'VEDENIK
Stane Intibar: »Težko je kr-
mariti med vedno višjimi ce-
nami mesa in pijač ter prodaj-
nimi cenami, toda splača se
truditi. Brez ljubezni do takš-
nega dela pa seveda ne bi
vztrajal več niti en gostil-
ničar.«
V hribih ]e gneča
Minuli vikend je bilo v Logarski do-
lini in na okoliških planinah izletnikov
in planincev kot že dolgo ne. Privabilo
jih je toplo septembersko vreme, rav-
no pravšnje za kakšno planinsko turo.
Gneča je bila tudi v Frishaufovem do-
mu na Okrešlju (na sliki), ki ga ravno
letos prenavljajo. Čeprav je zaradi tega
nekoliko teqe delo pri strežbi, so pri-
zadevni celjski planinci poskrbeli, da
ni nihče odšel lačen ali žejen z Okre-
šlja. Bo pa prihodnje leto udobneje, saj
bodo spodnje prostore te planinske
postojanke obnovili do letošnje zime.
S. ŠPORT
TURISTIČNI NAMIG
V Gornji grad in na iVienino
z obiskom na Menini pla-
nini letos niso preveč zado-
voljni, kar pa je škoda, saj
je to izredno lepa planinska
postojanka. Za izhodišče iz-
leta si bomo izbrali Gornji
grad in si seveda, ogledali
lepo, obnovljeno in največ-
jo baročno katedralo na
Slovenskem. Ogledali si bo-
mo seveda tudi zanimivo
narodopisno zbirko, ki jo je
uredil zbiralec Janez Ma-
vrič.
Pot na Menino planino
(1435 m) trega največ tri ure
po ne preveč zahtevni, dobro
markirani poti. Kočo, pred-
hodnico današnjega, kar so-
dobno urejenega planinske-
ga doma, so zgradili že leta
1896, sedanji dom s prijazno
depandanso Pristava, ki je
bila zgrčena leta 1979, pa je
bil letos delno obnovljen in
ga upravlja Planinsko dru-
štvo Gornji grad. Do kraške-
ga brezna Jespa je samo še
petnajst minut hoje, prav to-
liko pa tudi do vrha planine
Vivodnik, kjer so namerili
višino 1508 metrov. Tu je tu-
di razgledni stolp. Dom je
odprt vsak dan, razen ob če-
trtkih. Domov se bomo vra-
čali po isti ali pa po vzpored-
ni poti. V Gornjem gradu
priporočamo obisk družbe-
nega gostišča Menina ter za-
sebnih Pri Jošku in Trobeju,
Seveda je na Menino plani-
no še več poti. Iz Nove Štifte
je tri ure hoda, z Vranskega
pet ur, po gozdni poti iz Boč-
ne je 15 kilometrov, po vozni
cesti iz tuhinjske doline pa
tudi približno toliko. Goz-
darji kar dobro skrbijo za ce-
sto iz Bočne, pa tudi za dru-
go iz Tuhinjske doline, saj
prih^jEÚo avtomobili k domu
na Menini planini.
ZORAN VUDLER
Vodnik planinskih
postoiank v Slovenill
Planinska založba Sloveni-
je je izdala težko pričakova-
ni Vodnik o kočah, domovih
in bivakih. Pripravil ga je
Jože Dobnik, uredil pa To-
maž Banovec.
V vodniku so zbrane vse
planinske postojanke, vsaka
pa je predstavljena s peroris-
bo Antona Rojea, zraven pa
je tudi opis, ki пад prispeva
k naši planinski dediščini.
Vemo namreč, da so bile
mnoge postojanke uničene,
obnovljene, preimenovane
in posodobiiene. K vsaki po-
stojanki je pripisano izhodiš-
če in prvič tudi dostop z av-
tomobili, opisane pa so tudi
gostinske in spalne zmoglji-
vosti, oskrba in odpiralni
čas. Zelo zanimivi so opisi
razgledov od postojank,
predlogi tur in povezav s so-
sednjimi postojankami. Av-
tor je podatke zbiral več ko
leto dni. Na koncu je priloga
izsekov kart v merilu
1:250.000 z lego koč, tako da
se dà néyti najbližje izhodiš-
če.
ŠTEFKA JORDAN
10. STRAN - NOVI TEDNIK
28. SEPTEMBER 19^,1
Se bo glas
kmeta še manj
slišal?
Ukinitev kmetijskih
zemljiških skupnosti, če bo
do nje res prišlo, pomeni
prav gotovo korak nazßj.
Korak k centralizaciji, ko-
rak, ki bo povzročil, da se
bo glas slovenskega kmeta
še manj slišal kot se sliši
sicer.
Zd^ so kmetijci lahko
odločali o razpolaganju
s kmetijskimi zemljišči
v skupščinah skupnosti in
v njenem izvršnem odboru.
Kako so reševali stvari, je
seveda odvisno od ljudi sa-
mih. Če je prišlo do zlorab,
so jih ljudje, delegati, sami
dopuščali. Toda imeli so
možnost in pravico pove-
dati svoja stališča, zdaj
takšne možnosti ne bodo
imeli.
Če vzamemo samo pri-
mer celjske občine, so v teh '
letih, odkar je obstojala
kmetijska zemljiška skup-
nost, preprečili pozidavo
okrog 30 hektarov plodne
zemlje vzhodno od Mari-
borske ceste, področje to-
rej, kjer so danes hmeljišča.
Industrijska gradnja se je
tako morala preseliti na
slabša, za kmetijstvo ne-
uporabna zemljišča. Če ne
bi kmetijci odločno rekli
ne, bi danes stali bloki
v okolici Medloga, tam,
kjer so zemljišča razvršče-
na v prvo kakovostno ob-
močje. Da o preprečevanju
zasebnih gradenj na kvali-
tetni zemlji niti ne govo-
rimo.
Takšnih primerov je na
Celjskem še veliko. In če
bo do ukinitve res prišlo,
potem bo glas slovenskih
kmetijcev še bolj glas vpi-
jočega v puščavi.
IRENA JELEN-BAŠA
Premije za
žrebičke
Vsem rejcem, ki bodo
pogodbeno redili žre-
bičke tri leta in jih v tej
starosti pripustili k priz-
nanemu žrebcu, bo le-
tos izplačana premija
v znesku 1,050.000 di-
narjev.
Ta premija in premija
za žrebice A rodovnika,
ki znaša 1,650.000 dinar-
jev, je bila določena sep-
tembra, rejcem pa bo iz-
plačana novembra ozi-
roma decembra letos.
Ukinjajo zemljiško opozicijo?
ZemlHšča naß b! varovali v občinskih upravnih organih
v povojnih letih je bilo
kmetijstvo tisto, kjer so se
preizkušale mnoge ideje bolj
ali manj umnih glav. Nove
ideje so očitno spet na poho-
du, tokrat se preizkušajo na
področju kmetijskih zemlji-
ških skupnosti. V slovenskem
prostoru se je namreč izobli-
kovala ideja, ki pa je zgleda
kar precej dokončna, o ukini-
tvi kmetijskih zemljiških
skupnsoti in črtanju teh no-
silcev varovanja kmetijskih
zemljišč iz ustavnih dopolnil.
Skupnosti so bile ustanov-
ljene leta 1973 in po njihovi
ustanovitvi so bila prvič po te-
rezijanskem katastru ovredno-
tena vsa kmetijska zemljišča,
bila so razvrščena v posamez-
na območja, kar je zdaj omogo-
čilo izdelavo takoimenovanih
agrokart. Kot nosilke kmetij-
ske zemljiške politike so skup-
nosti v občinah opravljale šte-
vilne naloge, ki jih je opredelil
zakon, nanašale pa so se pred-
vsem na urejanje, gospodarno
rabo, promet s kmetijskimi
zemljišči in varstvo kmetijskih
zemljišč.
Po najnovejših predlogih naj
bi zdaj vse te naloge prenesli
na upravne organe občin in re-
publike, vendar po oceni kme-
tijcev upravni organi v tem tre-
nutku ne morejo zagotoviti os-
novnih pogojev za sprejema-
nje strokvonih odločitev
o kmetijskih zemljiščih, s pre-
nosom nalog pa bi bila povzro-
čena nepopravljiva škoda
v kmetijskem prostoru. Kme-
tijske zemljiške skupnosti na-
dalje opozarjajo, da sedanje re-
šitve obravnavajo le vprašanja
organiziranja bodočega dela
na tem področju, niso pa se
dotaknile nalog in zagotavlja-
цја strokovnosti pri odločanju.
Ukinjanje kmetijskih zemlji-
ških skupnosti bi tako pome-
nilo nazadovanje in razvredno-
tenje dela ter vlaganj v ureja-
nje in varstvo kmetijskih zem-
ljišč, povzročilo bi neodgovor-
no zapravljanje tisočev hektar-
jev najboljših ornih zemljišč
v Sloveniji. Za čas, dokler ne
bo sprejet z ustavo usklajen za-
kon, ki bo urejal področje
kmetijske zemljiške politike,
skupnosti predlagajo, da se
ohrani kontinuiteta njihovega
dela in da se ne prehiteva
s spremembami.
Komite za kmetijstvo, pre-
hrano in gozdarstvo je je pred
kratkim ocenil skupnosti kot
nepogrešljivi del sistema, zdaj
pa ravno iz teh vrst prihajao
pobude o ukinitvi. Kaj pomeni
ukinjarúe kmetijskih zemlji-
ških skupnosti za naše območ-
je smo povprašali tajnika kme-
tijske zemljiške skupnosti
v Celju Jureta Novaka.
»V minulih letih so kmetij-
ske zemljiške skupnosti opra-
vile pomembno delo pri kate-
gorizaciji in razvrstitvi kmetij-
skih zemljišč, kar je bila osno-
va za sestavo prostorskega de-
la plana občine Celje. Oprav-
ljena je bila tudi vrsta agrarnih
operacij. Tako smo v tem času
imeli 530 hektarov hidromeli-
oracij, 300 hektarov agromeli-
oracij in 150 hektarov komasa-
cij. Kmetijska zemljiška skup-
nost gospodari tudi s kmetij-
skim zemljiškim skladom in
sicer na površini okrog 190
hektarov. Te površine dajemo
v najem kmetom kooperan-
tom, predvsem preko kmetij-
ske zadruge. Nadomeščamo
tudi zemljišča tistim, ki so jim
bila odvzeta zaradi potreb ur-
banega prostora. Trenutno pri-
pravljamo agrokarto, ki bo
strokovna podlaga za nadalj-
гце delo.
Zato nas je res presenetila
vest, da se skupnosti ukinja o
in da je republiški komite
predlagal črtanje 103. člena,
kjer je opredeljeno delo in vlo-
ga kmetijskih zemljiških skup-
nosti. Zaradi tega smo minuli
teden sklicali kolegij tajnikov
zemljiških skupnosti na našem
območju, sklicana je bila tudi
skupščina republiške zveze
kmetijskih zemljiških skupno-
sti. Posebno delegacijo smo
napotili tudi k sestavljalcem
republiške ustave. Nam je ko-
nec koncev vseeno, kako se
kmetijske zemljiške skupnosti
imenujejo, bistveno ^ to, da
ostane samouprava. Ce bo ta
ukinjena, potem opozicije pri
porabi prostora ne bo več.«
IRENA JELEN-BAŠA
Valorizacij
prispevkov ne bo
z letošnjim julijem uvede-
na valorizacija osnov in zato
tudi prispevkov za pokojnin-
sko zavarovanje kmetov je
povzročila hudo razburjanje,
proteste in izstope iz zavaro-
vanja, saj je prinesla drastič-
no zvišanje prispevkov - kar
za 5,6-krat v primerjavi z lan-
skim letom. S prvim okto-
brom bi po sklepu spiza mo-
rala slediti nova valorizacija
in sicer v višini 3,4-kratnega
zvišanja izhodiščnih osnov iz
lanskega leta.
Toda zaenkrat ne bodo
v spizu zviševali niti osnov
niti prispevkov. Odbor za
pokojninsko zavarovanje
kmetov se namreč zavzema
za to, da bi julijski sklep re-
alizirali, nadaljnje valorizaci-
je pa bi preložili na boljše
čase. O tem bo dokončno od-
ločala še skupščina spiza,
vendar njena odločitev naj-
brž ne bo drugačna.
Zaenkrat torej velja, da bo-
do zavezanci morali plačati
neporavnane obveznosti ozi-
roma prispevke, za katere
bodo lahko vložili tudi proš-
njo za odlog plačila. Kmetje
v načelu sicer ne oporekajo.
da bi za višje pravice tudi
več prispevah, toda opozar-
j^o na dejstvo, da se njihov
dohodek še zdaleč ne pove-
čuje tako hitro, kot se pove-
čujejo prispevki.
Zaradi mirujoče višine pri-
spevkov bodo tudi dajatve iz
pokojninskega zavarovanja
ni^e, kot jih ljudje pričaku-
jejo. O valorizaciji prispev-
kov bodo v spizu ponovno
začeli razpravljati po novem
letu; do takrat je torej čas, da
ukrepe spiza še enkrat teme-
ljito prečešejo in premislijo
o rešitvah. Jasno pa je, da
valorizacije prispevkov pri-
dejo v poštev le, če bodo
ukrepe spremljali tudi ukre-
pi in rešitve na drugih po-
dročjih, zlasti okrog pridobi-
vanja dohodka v kmetijstvu.
Kajti sicer bodo ljudje spet
izgubljah čas in živce, nare-
dili pa ne bodo ničesar. Ah
kot pravi star pregovor - kjer
ni, še vrag ne more vzeti.
IRENA BAŠA
Jabolka so dobra,
ie maio jib je
Na Celjskem je v polnem
teku obiranje jabolk. V na-
sadih jablan v žalski, šent-
jurski in šmarski občini
ocenjujejo, da je letošnji
pridelek zelo kvaliteten, ko-
ličine jabolk pa so nekoliko
manjše kot prejšnja leta.
V	Hmezadovi delovni or-
ganizaciji Sadjarstvo Miro-
san so z obiranjem in proda-
jo jabolk začeli minuli teden.
Obrlai bodo okrog 1800 ton
jabolk, deset odstotkov pri-
delka bodo namenili indu-
striji, ostalo bodo prodali za
ozimnico. Novejše sorte ja-
bolk stanejo 13 tisoč dinar-
jev, starejše sorte lahko ku-
pci nabavijo po nekoliko niž-
ji ceni in sicer 11 tisoč dinar-
jev za kilogram. Jabolka pro-
dajajo vsak dan od sedme do
sedemnajste ure, ob nede-
ljah pa od osme do dvanajste
ure.
V	šentjurskem Slomu pra-
vijo, da bo letos okrog 20 od-
stotkov manj jabolk, pride-
lek pa je zelo kvaliteten.
Obrah bodo 900 ton jabolk,
najdražja je sorta jonagold,
za katero bodo kupci odšteli
15 tisoč dinarjev. Cenejše
sorte stanejo 8500 dinarjev.
Jabolka prodajajo vsak dan
od osme do sedemnajste ure,
nakup je možen tudi ob ne-
deljah.
Razmeroma skromen je
pridelek v šmarski občini.
V	zasebnem sektorju je ja-
bolk ponekod dovolj, v glav-
nem pa je letina slaba.
V	družbenem sektorju bodo
obraU okrog 120 ton jabolk,
slaba letina je predvsem po-
sledica toče, nasadi so mladi,
tako da boljši pridelek priča-
kujejo šele v prihodnjih le-
tih. Kupcem ponujajo sorte
zlati in rdeči delišes, aidared,
jonagold in gloster, cene pa
se vrtijo med 11 in 13 tisoč
dinarji za kilogram.
Na Mirosanu so za obiranje jabolk najeli okrog 90 delav-
cev, v glavnem prihajajo iz Zagorja.
Foto: TONE TAVČAR
Siliranje
Poleg sušenja je priprava silaže v Sloveniji zelo pomem-
ben postopek. Pod siliranjem razumemo tehnološki posto-
pek, pri katerem s fermentacijo konzerviramo vrsto
osnovne krme ali krmila. Siliramo rastline brez dodatka ali
pa z dodatkom, ki pa ima lahko konzervirni ali pa tudi
hranilni učinek.
Principi siliranja
Sveža (uvela) krma se pri nekontroliranem shraryevanju
zelo hitro kvari. Mikroorganizmi in njihov produkt encimi
v rastlini razkrajajo organske snovi. Posledica teh procesov
pa so velike izgube hranilnih snovi. Silirarye imenujemo
tudi kisanje krme z izključitvijo zraka in nizki ph vrednosti
(kislost 4,0). Krma-silaža postane tako stabilna in ima skoraj
nespremenjeno hranilno vrednost.
Biologija mikroorganizmov
Za uspešno siliranje je pomembno, da smo seznanjeni
o mikroorganizmih, ki so prisotni v vsaki krmi. Poleg zažele-
nih bakterij je v vsaki krmi cela vrsta nezaželenih mikroor-
ganizmov, ki fermentacijo vodijo v nepravo smer. V procesu
siliranja so zaželene samo mlečno kislinske bakterije, ki
razkrajajo sladkor v mlečno kislino ob istočasnem hitrem
zniževanju ph vrednosti. Proces je zaželen zato, ker je sama
mlečna kislina visokovredno hranilo za živah, mlečna
kislina preprečuje druge negativne procese v krmi, npr.
razgradnjo beljakovin, pri procesu razgradnje sladkorja
v mlečno kislino pa je zelo malo energetskih izgub (3
odstotke). Zaradi izredno hitrega znižanja ph vrednosti
mlečno kishnske bakterije preprečujejo nastanek drugih
mikroorganizmov. Mlečno kislinske bakterije ne razkrajajo
ogljikovih hidratov, celuloze, škroba, beljakovin in vita-
minov.
Nepravilna vrenja
Med nepravilna vrenja uvrščamo naslednja vrerxja:
masleno kishnsko vrerye. Masleno kislino povzročajo ozi-
roma proizvajajo clostridiji. Fermentirana krma smrdi in je
brez vrednosti, nadalje vpliva ta kislina na počasno znižanje
ph vrednosti, clostridiji kot povzročitelji povzročajo veliko
škode (npr. napihnjenje sirov). Pri tvorbi maslene kisline
nastajajo v krmi velike energetske izgube (do 22 odstotkov).
Ocetno kishnsko vrenje: colli bakterije proizvajajo poleg
ocetne kisline še veliko CO2. Pri tem se sprošča takšna
toplota, da preprečuje nastanek mlečno kislinskih bakterij,
ustvarja pa dobre pogoje za druga nezaželena vrenja. Poleg
tega je sama ocetna kislina skoraj brez hranilne vrednosti,
izguba energije pri tvorbi le-te znaša do 40 odstotkov. Krma-
silaža je neprijetnega vonja, živina pa jo nerada je.
Gni^e: povzročajo ga gnilobne bakterije, ki v prisotnosti
zraka razgrajujejo beljakovine v amoniak. Pri tem nastajajo
velike izgube na hranilnih snoveh, silaža postane brez vred-
nosti in je za krmljenje neprimerna.
Plesni: razvijajo se predvsem na mestih vstopa zraka, to je
na površini in stenah silosa oziroma tam, kjer smo silos
premalo tlačili in slabo pokrili. Taka krma je neokusna in
neprijetnega vonja, nekatere plesni pa producirajo celo tok-
sične snovi.
Naknadno vrenje: povzročitelji naknadnega vrenja so
kvasovke, ki nastajajo ob nepravilnem polnjenju, zlasti pa
ob odpiranju silosa. Kljub majhni prisotnosti zraka in niz-
kem ph so kvasovke zelo aktivne in hitro razgrajujejo slad-
kor in mlečno kislino v CO2. Energetska vrednost krme se
zelo zmanjša, silaža se segreje, ph vrednost poraste. S tem se
ustvarjajo pogoji za vrsto drugih nepravilnih vrenj.
Kako slllratl
Ob dejstvu, da je mlečna kislina visokovredno hranilo in
hkrati dobro konzervirno sredstvo, vsa ostala vrenja pa so
v silosu nezaželena, moramo pri silirar\ju upoštevati vrsto
dejavnikov: zrelost rastline (koruzo siliramo v voščeni zrelo-
sti), rezanje rastline (na par centimetrov zaradi sokov in
fermentacije), čistočo silažne mase (blatna in umazana masa
povzroča vrerya). Nadalje je pomembna čistost silosa za
silažo, odločilen je transport silažne mase, ustrezno polnje-
nje silosov (enakomerno in čimhitrejše polnjenje brez večjih
presledkov). Pri tlačenju silosa je treba skrbeti za enako-
merno tlačenje. Silos je potrebno tudi dobro pokriti, tako da
zrak nima dostopa, čas zorerya silosa pa je različen,
poprečno traja od štiri do šest tednov.
Če upoštevamo vsa ta pravila, lahko pričakujemo silažo,
ki bi po Fliegu dobila oceno vsaj prav dobro.
mag. IVAN KUDER
Zavod za živinorejo in veterinarstvo Celje
28. SEPTEMBER 1989
NOVI TEDNIK - STRAN 11
Zdravstveno stanje
prebivalstva občine Celje
v dobri strategiji zdravstvene politi-
ke, ki se preusmerja od bolezni k čuva-
дји zdravja in za dosego ciljev »Zdrav-
ja vsem do leta 2000«, je pomembno,
Ja se zdravstvena in socialna politika
fgdikalno obrneta k zdravju, k odkri-
vanju, merjenju in izboljševanju
zdravstvenega stanja prebivalstva,
zdravje ni mišljeno kot idealno zdrav-
je, ampak kot stanje, ki zahteva od
zdravstvene službe, od družbe in posa-
jieznikov, da ga izboljšajo z vsemi raz-
položljivimi sredstvi. Naj navedem ne-
^ nevarnostnih dejavnikov, ki vpli-
vajo na zdravje.
Več pozornosti bo potrebno posveti-
ti oskrbi prebivalstva z neoporečno
pitno vodo, odplakam in drugim, zlasti
posebnim odpadkom, zagotoviti higi-
ensko, biološko in nekontaminirano
prehrano. Onesnaževalcev okolja je
vedno več in vsaka nova moderna teh-
nologija jih rojeva vedno nove in huj-
je. Narašča zdravstveno ekološka pro-
blematika (onesnažen zrak, voda, zem-
lja, hrup, sevanje, kemizacija v proiz-
vodnji, kmetijstvo in gospodinjstvo,
kar bo privedlo do kroničnih zastrupi-
tev. Naraščajo nezdrave razvade kot so
alkoholizem, kajenje, narkomanija,
razuzdanost in naraščajo socialni poja-
ri: splav, samomor, travmatizem in še
drugi).
Zdravje je kompleksen dinamičen
proces, ki se spreminja v pozitivnem
m negativnem smislu in je odvisno od
notranjega in zunanjega okolja, zato
bo potrebno razvijati in upoštevati naj-
širše zdravstveno-ekološke vidike in
kot glavni cilj za to, pridobiti strokov-
njake preventivnih usmeritev, jih
dodtno educirati in sodelovati s širo-
kim krogom strokovnjakov, razisko-
valcem okolja, ki nas obdaja ter raz-
iskovalcev vsega kar užijemo.
Bolezenska slika prebivalstva se je
v zadnjih desetletjih bistveno spreme-
nila. Ljudje ne umirajo več za nalezlji-
vimi boleznimi - masovno pa narašča-
jo kronične socialne bolezni: bolezni
srca in ožilja, rakasta obolenja, bolezni
prebavil, sladkorna bolezen, duševne
bolezni in zelo nam naraščajo poškod-
be, zlasti v prometu. Priča smo naraš-
čanju splavov, samomorov, alkoholiz-
ma in drugih razvad prebivalstva. Gle-
de samomorov smo v celjski regiji na
samem vrhu evropske lestvice, takoj
za Madžari in smo Slovenci zaznamo-
vani kot narod samomorilcev. V dese-
tih letih od 1975 do 1984 smo imeli
v celjski regiji 996 primerov samomo-
rov, v petih letih od 1980 do 1984 pa
466 primerov samomorov, kar je več
kot je bilo smrtnih žrtev v prometu
(364). Število splavov v občini Celje je
skoraj enako številu porodov. Leta
1985 znaša število splavov 819 na 836
živorojenih, leta 1986 708 na 762 živo.
rojenih in leta 1987 757 na 795 živoroje-
nih. Nimamo točnih podatkov, koliko
imamo kroničnega alkoholizma, vemo
samo koliko se jih zdravi. Vsekakor pa
sodi alkoholizem v Celju in celjski re-
giji med naše največje zdravstvene in
socialne probleme. Ne smemo prezreti
izredno škodljivih razvad kajenja, kije
zelo razširjeno tudi med našo mladino.
PREJELI SMO
Z boljšo zdravstveno vzgojo in pros ve-
to prebivalstva, bi lahko več naredili
na področju primarne preventive,
prav tako tudi pri preprečevanju veli-
ke epidemije prometnih nezgod.
Splošni demografski
podatki
Občina Celje ima okoli 66.000 prebi-
valcev, od tega 27% mladih do 19 let in
10% starih nad 65 let. Z nizko natalite-
to 12 na 1000 prebivalcev in nizkim
naravnim prirastkom 2,8 v bližnji pri-
hodnosti ni pričakovati večji demo-
grafskih sprememb. Umrljivost do-
jenčkov je nizka 11,3 pod republiškim
in regijskim povprečjem, splošna umr-
ljivost prebivalstva znaša 9,2 in pov-
prečna starost umrlih 68 let (ženske 71
in moški 65 let).
Obolevnost prebivalstva
-	na prvem mestu so bolezni dihal
(ena petina vseh obolelih)
-	na drugem mestu bolezni srca in
ožilja
-	na tretjem mestu bolezni kosti in
gibal
-	na četrtem mestu poškodbe
-	na petem mestu duševne bolezni
-	na šestem mestu nalezljive bo-
lezni
-	na sedmem mestu bolezni pre-
bavil
-	na osmem mestu bolezni živčevja
Najbolj so porastle v zadnjem času
bolezni srca in ožilja in so tudi na pr-
vem mestu kot vzrok umrljivosti (sko-
raj polovico prebivalstva umre zaradi
bolezni srca in ožilja). Rakasta obole-
nja znašajo 0,7% med vsemi obolenji,
vendar so po vzroku umrljivosti na
drugem mestu in naraščajo iz leta v le-
to. Po podatkih Registra za rak SRS se
incidenca vseh rakastih obolenj vsako
leto znatno poveča in znaša za Sloveni-
jo za leto 1985 že 5367 (novoodkrita
obolenja). Na prvem mestu v skupni
populaciji je pljučni rak, ki ga je pri
moških šestkrat več kot pri ženskah in
se skoraj vedno pojavlja le pri kadil-
cih. Na prvem mestu pri ženskah je
rak dojke. Na drugem mestu v skupni
populaciji je rak želodca. Pomembno
je, da rakasta obolenja odkrivamo pra-
vočasno, kar je bistvenega pomena, ne
samo zaradi načina zdravljenja, ampak
tudi zaradi poteka bolezni in dobe pre-
živetja.
Po statističnih podatkih imamo
v Celju in v celjski regiji bistveno več
kongenitalnih malformacij pri otrocih
kot v republiki. Obolevnost prebival-
stva je višja kot v republiškem pov-
prečju in zato ni čudno, da imamo tudi
večjo porabo zdravil, višjo stopnjo ho-
spitalizacije in več bolniškega staleža.
Opozorila bi, da bo nujno potrebno
metodološko spremeniti zajemanje
podatkov. Zakon o evidencah in raz-
iskovanju v zdravstvu omogoča zdrav-
stveni statistiki zbiranje kvantitativ-
, nih podatkov o negativnem zdravju (o
obolenjih) ne zajema pa podatkov
o onesnaženosti zraka, vode, tal, hra-
ne, sevanja in drugih onesnaževalcev,
kar bi bilo nujno pri spremljanju in
obvladovanju razmer v človekovem
okolju, kar bi omogočalo pripravljanje
študij, analiz in raziskav za vse nosilce
planiranja na vseh področjih. Po enot-
nih merilih, tako zbrani republiški in
regijski podatki, so nujno potrebni
vsem zdravstvenim delavcem, ki se
ukvarjajo s primarno preventivo, ozi-
roma skrbijo za zdravje ne samo posa-
meznikov, ampak za zdravje in zdrav
razvoj prebivalstva. Vpliv neugodnega
okolja na obolevnost in umrljivost pre-
bivalstva je dokazan in jasen. Nekate-
ra obolenja vodijo v nacionalno pato-
logijo in so v tesni zvezi z raznimi
onesnaževalci zraka, zemlje, vode, hra-
ne, sevanja oz. so posledica škodljivih
razvad prebivalstva.
Predstojnik službe za soc. med.
MILENA HDINA-ČRETNIK dr. med.,
specialist socialne medicine
Tudi Slovenija
ima svoj »Jug«
Sloveniji je vseskozi godi-
lo, da je v Jugoslaviji veljala,
če ne za razvito, pa vsaj za
nćgrazvitejšo republiko. Za
tako samovšečnost je plače-
vala tudi težke davke. Po eni
strani je vsa leta preko svojih
realnih možnosti pomagala
polniti nenasitni zvezni pro-
račun, pod drugi strani pa še
razne sklade za pomoč manj
razvitim republikam in za
pokreOino Kosovo, za katere
lahko že mirno trdimo, da so
in da bodo ostale vreče brez
dna. Najbrž ni potrebno po-
sebej dokazovati, da Slove-
nija ni samo dicala, temveč
da se ji je tudi jemalo in da ni
ostajalo le pri obeh omenje-
nih oblikah dajanja ter je-
manja.
Slovenija pa se je nekako
celo sebi sramovala priznati,
da ima tudi svoj »sever« in
»jug«. Tudi pri nas najdemo
»jug« z vsemi jugoslovanski-
mi značilnostmi revščine
marsikje po Štajerskem in
po Prekmuiju, Primorskem,
na Dolenjskem, v Beh in Su-
hi krajini, na Koroškem, na
Kočevskem in drugod; prav-
zaprav v vseh krajih, ki so
nekoliko bolj oddaljeni od
industrijskih in drugih sre-
dišč. Tudi Slovenija je naiv-
no računala, da bo le z laž-
nim zunanjim bhščem lahko
presedlala med gospodar-
sko, politično in kulturno
r£izvite države ter narode
bljižnje sosede Evrope.
Ko se pripravljamo na
Evropo 1992, pa smo se mo-
rali nepričakovano zamisliti,
da nimamo spodobnih cest,
da smo nepremišljeno uki-
njali železnice, da smo brez
pokritja in prave perspekti-
ve gradili industrijske gigan-
te, da smo brez vsake mere
onesnaževali svoje življenj-
sko okolje, da smo zavozili
naše šolstvo in da smo spra-
viU pred zlom tudi naše
zdravstvo.
Ko so letos poleti naravne
ujme uničevale naše lepe po-
krajine, pa smo se morah
nepričakovano zgroziti, C.
so pri nas še kr^, ki jih i
zapustil le bog, temveč je r
njih pozabila tudi Slovenij
Težko je veijeti, da so pos.
mezni kraj še brez cest, bre.
vode in celo brez elektrike
Še težje seje sprijazniti z res
nico, da je še v marsikateri
hiši beda vsakdanji gost.
N^težje paje dojeti, da si vsi
Slovenci še nismo enako-
vredni in da naše boljše ali
slabše življenje ni odvisno le
od naše pridnosti, temveč tu-
di od tega, kje živimo.
Kdor je hodil po naši lepi
deželi, se je lahko prepričal,
da napredek ne prinašajo le
tovarne in da se je marsika-
teri kraj izvlekel iz zaostalo-
sti že z boljšo cestno poveza-
vo, z elektrifikacijo in z oskr-
bo s pitno vodo, kjer je ni
bilo. Zato pozivamo vse, ki
so v Sloveniji kakorkoli pri
oblasti, da čimprej spreme-
nijo tiste predpise, na podla-
gi katerih bo v okviru pomo-
či nerazvitim v naši republi-
ki mogoče zgraditi tudi ceste
ter napeljati elektriko ali vo-
do in sicer do slehernega naj-
bolj oddaljnega slovenskega
doma, v katerem je še, ali
v katerega se bo vrnilo živ-
ljenje.
Slovenija je že bila v Evro-
pi, Slovenija je geografsko še
v Evropi in se mora vrniti
v Evropo; če ne prej pa leta
1992. V Evropo pa ne sme
oditi sama, ampak mora vze-
ti seboj tudi vse slovenske
kraje, ki morajo do takrat še
dohiteti Slovenijo.
Da ne bi ostah le pri bese-
dah, smo nakazali na račun,
na katerem se zbira pomoč
za ljudi, ki so jih prizadele
ujme, v občini Laško, v obči-
ni Šentjur pri Celju in v Ha-
lozah, 1.500,000 din; to je ves
denar, ki smo ga lahko zbrah
in ki ga sploh imamo.
MIRO GRADIČ
za Območni odbor demokra-
tične Slovenske
zveze v Celju
Izjava za Javnost
Na tiskovni konferenci
UNZ Celje 11. 9. 1989 je bilo
sporočeno presenetljivo dej-
stvo, da delavci UNZ Celje,
Wjub velikim naporom, niso
tnogU najti na območju Štor
nobenega občana, ki je 26. 5.
letos videl tovornjake, ki so
v spremstvu milice peljali iz
Štor na Kresnike. Ob tem so
na UNZ tudi odločno zanika-
li, da bi miličniki spremljali
bkršenkoli prevoz v zvezi
z gradnjo cinkarniškega od-
lagališča »za travnikom« (za
odlaganje titanove brozge)
3li nasploh kakršenkoli pre-
voz nevarnih snovi na ob-
močju KS Štore, Teharje in
blagovna. Ob tem so še opo-
zorili občane, ki razširjajo
pvorice, da jih bodo prijavi-
u pravosodnim organom.
Poudarjajo pa, da to ni
Srožnja.
V našem društvu se dogo-
^'arjamo s tistimi, ki so nam
Javili, da so 26. 5. 1989 videli
Prevoz, da nam dovolijo, da
oomo njihova imena sporo-
čili posebni repubUški komi-
siji in jih tudi javno objavili,
"o bo tudi dokaz o dosedaj
opravljenem delu UNZ. Za-
gotavljamo jim, da bomo sto-
jali vse, da ne bodo imeli ni-
'^akršnih posledic, če bodo
Povedali zgolj to, kar so vide-
^ ria lastne oči. To sicer zago-
^Wjajo tudi predstavniki
J^NZ. Prav tako lahko zago-
^vimo, da jih bodo v javno-
zaščitili člani Društva no-
^narjev Slovenije iz Celja,
J,jem pa imamo tudi zagoto-
Uo predstavnika celjske
V	društvu menimo, da bi
lahko o spornih vožnjah že
zdavno povedali svoje tisti,
ki so najbolj pristojni. To ve-
lja za Republiški sekretariat
za notranje zadeve, kar se ti-
če prevozov v spremstvu mi-
lice in za Republiški sekreta-
riat za pravosodje, kar zade-
va izjave nekaterih očivid-
cev, da so 26. maja 1989 vide-
li v Štorah v dveh kombijih
tudi obsojence.
Dejstvo, da se zadeve že
vse predolgo vlečejo - urad-
no od delegatskega vpraša-
nja, postavljenega v SO Celje
februarja letos - in da npr.
UNZ Celje doslej še ni dala
nobenemu organu v občini
Celje pismenega pojasnila,
upravičuje zahtevo o ustano-
vitvi posebne republiške ko-
misije, ki jo zahtevajo kraja-
ni na prizadetih območjih, ki
jo zahteva naše društvo, pro-
ti kateri pa tudi niso celjski
inšpektorji in tudi ne UNZ
Celje.
Društvo za varstvo okolja
Celje
Predsednik
JANEZ ČRNEJ, dipl. vet.
»Rož, Podjuna,
Žila..
Tako se začne pesem Jan-
ka Mikule, ki jo je uglasbil
Pavle Kernjak. Pisec besedi-
la je odšel s Koroških Hodiš
v svet, na tuje. Mogoče je pe-
sem napisal na tujem, zato je
tako lepa in v srce segajoča.
Prav tako lepa in melodična
je Kernjakova viža, vsa topla
in mehka.
V	četrtek 14. septembra le-
tos sem v knjigarni Naša
knjiga, tu v Celovcu želela
zvedeti od prijaznega proda-
jalca Hanzija (jaz bi ga rajši
imenovala » Vanček«), kdo je
pisec besedila te pesmi. Van-
ček (po moje) je takoj vzel
v roke pesmarico koroških
narodnih pesmi; ne le eno,
celo več pesmaric - a v nobe-
ni ni bilo pesmi »Rož, Podju-
na, Žila«. Seveda, s^ to ni
koroška narodna pesem, je
novejša. A lepa, lepa, dajo že
skoraj škijančki pojejo nad
poljem. Ponarodela je ta pe-
sem na Koroškem in ni tudi
nič manj znana in priljublje-
na v Sloveniji. Te tri koroške
dohne si v resnici ne sledijo
tako, kakor pravi pesem. To-
da pesniki imajo svojo svo-
bodo in lahko postavijo k^
tudi čisto po svoje in prav je
tako! Veliko lepše zveni
»Rož, Podjuna, Žila« kakor
pa »Podjuna, Rož, Žila«. Ta-
ko se v resnici vrstijo te lepe
koroške doline. Žila je čisto
na koncu.
Da, Žila! Na Ziljsko dolino
smo gledali v nedeljo 10. sep-
tembra s Peči na tromeji in se-
veda malo nazaj tudi na Rož.
Bila je to druga nedelja v sep-
tembru, ko je vsako leto na
meji: Slovenija, Avstrija in Ita-
lija »Dan odprtih meja«. Žica
je odstranjena, da meje med
državami sploh ni videti, ljudi
pa kot listja in trave z vseh
koncev. V nedeljo sem tam go-
ri srečala Nemke, doma ob Se-
vernem monu in Gina s sestra-
ma Adelo in Mario s Sicilije
v Italiji, naše brate z juga in
italijanske vojake prav majhne
rasti. Ampak, oho-ho! Ko so se
Italijančki napili avstrijskega
piva, so bili korajžni in razpo-
sajeni tako, da so jim vojaški
klobuki na glavah čepeli zelo
negotovo in po strani. Zato se-
veda svojih makaronov niso
mogli pravočasno dati v pi-
sker, da smo nanje zaman ča-
kali s plačanimi boni. Naša
druščina seje zato гаде odločila
za avstrijski golaž. Šli pa smo
večkrat tudi na slovensko
stran nad krajnske, pelinkovec
in seveda čevapčiče. Pa muzi-
ka je tam vedno dobra in pleše
se bolje kot pri Avstrijcih, ker
je pač malo več ravnine ob le-
seni koči pri oddajniku. Pred
dvema letoma je bila ob koči
velika miza, ob njej pa je s pri-
jatelji »lovci« sedel gospod
Stane Dolane. Pred njim je ta-
krat na ravnini na vse pretege
lepo prepeval italijanski pev-
ski zbor. Letos tovariša Dolan-
ca ni bilo na tem srečanju. Go-
renjci z Zgornjega kota so po-
vedali, da kot penzionist uživa
v svoji hiši tam spodaj. Mi smo
namreč na Peči vsako leto 1500
metrov visoko in tu ni ničesar
več greh. Še to ne, da vam jaz
o tem pripovedujem tako ne-
urejeno, skor^ kakor Jokl v te-
levizijskem intervjuju. Samo
jaz sem bila tam gori na gori on
pa že precej osamljen tam
spodaj.
Eno pa drži kot pribito; lepo
je vsako leto na tromeji, kjer se
stekajo tri kulture Evrope: ro-
manska, germanska in slovan-
ska. Edinstveno je to, nikjer
v Evropi ni enako! Pred 10-ti-
mi leti je imel pač Valter Jelov-
čan izvrstno idejo, ko je pred-
lagal vsakoletno tako srečanje.
Pridite drugo leto tudi vi, ki
tole berete in ki ste dobrih mi-
sli! Na tem srečanju se razume-
mo vsi pa naj smo ali Slovenci,
Avstrijci, Nemci, Italijani, Hr-
vatje in kaj vem kdo še. Vsem
nam je skupno to. da bi radi
živeli v miru. Prepričana sem.
da pride drugo leto spet 79-let-
ni Franc Kunstelj iz Rateč. Le-
tos sem ga jaz srečala prvič, ko
je ta drobni možiček prihajal
po vzpetini navzgor. Bil je ne-
kaj posebnega, zato sem sama
pri sebi ugibala: je Avstrijec,
Italijan ali morda celo Slove-
nec? Ko je prišel do mene, je
smehljaje se dejal: »Bog daj!«
Videla sem, da ga je tudi moj
»Dober dan« razveselil enako
kot mene njegov domači poz-
drav.
Deželni glavar Haider na sre-
čarye ni mogel priti, ker je bil
na Bledu in v Podvinu pri
predsedniku Šinigoju. Pred-
sednik Šinigoj mu je ob tej pri-
hki obljubil, da bodo že letoš-
njo zimo zmanjšali produkcijo
v šoštanjski elektrarni za 30
procentov. Tako so vsaj poro-
čali v časopisu »Kleine Ze-
itung« v torek 12. septembra.
Kar lepa obljuba, če bo le drža-
la. Zavodnjčani in vsi prizadeti
bi tako vdihavali za eno tretji-
no boljši zrak. Zato kar korajž-
no in s potrpljenjem v drago in
čemerno jesen, ko bo morda le
bolje jutri kot danes. Zdaj je na
žalost prav obratno.
Lep pozdrav vsem bralcem
Novega tednika! Drugo leto to-
rej »Na svidenje« na tromeji!
V. A. iz Celovca
Ples v Celju
Znano je, da papir prenese
vse. Tako tudi nezrelo in
predvsem neargumentirano
obrekovanje Igorja Jelena,
ki pa niti z enim stavkom ne
ponuja konkretnega odgovo-
ra na moja vprašanja. Ker
ponovno ne izbira sredstev
za dosego svojih nizkih ci-
ljev in se iz odstavka do od-
stavka poslužuje laži in žalji-
vih obtožb, ki ne sodijo več
v področje umetnosti tem-
več sodišča, se mi ne zdi več
vredno o njem izgubljati be-
sed. V pravi luči se je pred-
stavil kar sam.
P. s.: konkretne odgovore
na moja vprašanja še vedno
pričakujem.
GORDANA STEFANOVIČ
ERJAVEC
Šola
v Braslovčah
Ob prispevku: »Listamo
porumenele strani - Iz Bra-
slovč« (Novi tednik od 14. 9.
1989) lahko zapišemo, da je
šola v Braslovčah do danes
ohranila sklep iz 1. 1910.
V prispevku ste zapisali, da
je šolski svet dne 13. 9. 1910
sklenil, da dobijo učenci
brez izjeme vse šolske po-
trebščine na šoli. Starši so
morali kupiti samo kateki-
zem in torbico. Tudi danes je
tako. Šola v Braslovčah je
poleg šole v Grižah edina,
kjer učenci dobijo na začet-
ku šolskega leta vse šolske
potrebščine na šoli. Samo
torbico morajo prinesti
v šolo.
Se pa še ni do danes ures-
ničil predlog šolskega sveta,
da bi se stroški nabave učnih
potrebščin enakovredno raz-
delih na vse davkoplačeval-
ce. Že tedaj so sklepali
o brezplačni osnovni šoli!
Starši morajo plačati šolske
potrebščine in učbenike, pri-
hranjeno pa jim je tekanje po
knjigarnah, kar vsekakor ni
zanemariti. Tudi to je veliko!
FRANC JEZOVNIK
Griže
12. STRAN - NOVI TEDNIK
211.
Na obisku ¥ KPD za miaaoieinike in Zaporih СеЦе
Prišli smo po dogovoru. Kar sami. V zapor. Prostovoljno,
brez posredovanja sodnih mlinov in brez poprej storjenega
kaznivega dejanja. Za nami je dvakrat »škljocnilo« v dveh
ključavnicah in zanesljivo bi še večkrat, če nas pot ne bi
vodila navzgor po stopnicah v poslovne prostore. Prijazno nas
je dočakal upravnik - psiholog Branko Gartner. Ne vem, če so
grofje Vovberžani v 13. stoletju, ko so na tem mestu zgradili
minoritski samostan, tudi pili kavo. Mi smo jo. In četudi so na
pogorišču omejenega samostana leta 1810 pozidali avstroogr-
ske zapore, ki so jih ljudje že takrat imenovali Stari pisker, je
bila naša kavica še vedno topla in primemo sladkana. Pravo
nasprotje tistega, o čemer smo se potem pogovarjali.
V kazensko poboljševalnem
domu (v nadaljevanju KPD)
prestajajo kazen mladoletniki,
ki so ob izreku kazenske sank-
cije stari 18 let in obsojeni na
mladoletniški zapor. Po svojih
psiholoških ali socialnih ka-
rakteristikah so huje moteni
mladostniki, kajti mladoletni-
ški zapor kot poseben institut
našega kazenskega prava se iz-
reka le izjemoma - za najhujše
oblike kaznivih dejanj ali pa
gre za tiste delikvente, ki so
jim bili že poprej izrečeni ra-
zlični vzgojno varstveni ukrepi.
»In če z vsemi temi ukrepi
predhodno ni bil dosežen
prevzgojni učinek, preostane
še mladoletniški zapor kot naj-
strožja kazenska sankcija, ki se
lahko izreče mladoletnemu
prestopniku,« opozarja uprav-
nik Branko Gartner in nadalju-
je: »Kar zadeva mladoletniški
zapor, smo ustanova republi-
škega pomena, saj v našem za-
vodu prestajajo kazen mlado-
letniki iz vse Slovenije.«
Poleg mladoletnikov obst^a
še ena kategorija, številčno bi-
stveno večja. To so mlajši pol-
noletniki (od 18.-21. leta staro-
sti): »Če jih primerjamo z mla-
doletniki, so osebnostno manj
problematični, kar se lahko
sklepa tudi iz višine izrečene
kazni; od nekaj dni, mesecev,
do leta, dve, medtem ko se pri
mladoletnikih kazen giblje od
enega leta do teoretično mož-
nih desetih let.«
Četrtina za preživetje
»Kar zadeva vrsto kaznivih
dejanj, prevladujejo delikti zo-
per zasebno in družbeno pre-
moženje (tatvine, vlomi, ropi),
precej pa so zastopana tudi
kazniva dejanja zoper spolno
nedotakljivost in moralo (po-
skusi posilstva in posilstva) ter
razni hujši prometni prekrški
ali nasilniško obnašanje.«
Pravica in dolžnost obsojen-
ca v sistemu vzdrževanja kazni
je delo kot pomembno sred-
stvo prevzgoje: »Za opravljeno
delo dobijo plačilo - četrtino
poprečnega zaslužka, ki bi ga
dobili, če bi delaU na prostosti
v podobnih OZD. Ta četrtina je
spodnja meja, saj zakon dopuš-
ča zgornjo mejo odprto (priza-
devnejše delo - boljši zaslužek
in obratno). Od tega zaslužka
se petina hrani in jo zapornik
dobi pred odpustom s prestaja-
nja kazni - kot pomoč pri star-
tu v življenje.«
Za dobro obnašanje, za dose-
žene rezultate pri delu ali uče-
nju so obsojenci deležni različ-
nih ugodnosti kot so prosti iz-
hodi v mesto, dopusti na domu
ali obiski svojcev: »O tem se
pripravi predlog strokovnih
delavcev, obravnava pa se tudi
med obsojenci, ki se do tega
opredelijo oz. sprejmejo odlo-
čitev. Odvisno je tudi, v kakš-
nem režimu prestajanja kazni
so. V odprtem režimu imajo bi-
stveno večje ugodnosti, ki so
seveda prilagojene osebnosti
obsojenca, njegovim zmožno-
stim, da se obvlada in kontro-
lira.«
Kakšen je odnos na relaciji
upravnik : obsojenci?
»Gotovo grem med jih, če-
prav si želijo, da bi bil več z nji-
mi, ker v upravniku vidijo pr-
vega človeka, tistega, ki ima
moč odločanja. Še vedno mish-
jo, da lahko razreši vse njihove
težave in probleme, kar seveda
ni res. Moja naloga je, da pose-
žem takrat, kadar so znaki, da
so v komunikacijah med njimi
in strokovnimi delavci kakšne
motnje ali pa obstaja sum krše-
nja njihovih pravic. Sicer pa
ima vsakdo po hišnem redu in
predpisih pravico, da zaprosi
za razgovor z upravnikom.«
Izganjanje zla ali
prevzgoja
Delo z obsojenci poteka
v treh fazah; preko sprejemne,
med prestajanjem kazni in
pred iztekom: »V sprejemni fa-
zi je bistveno, da spoznamo ob-
sojence, ki pridejo v naš zavod,
tako da lahko z njimi progra-
miramo delo - pripravimo pro-
gram, v katerem so upoštevane
vse njegove zmožnosti, nagnje-
nja, predvideva pa se tudi, kam
ga bomo vključili po prestani
kazni,« posplošuje Peter Kna-
pič, strokovnjak za vzgojo in
prevzgojo, Irena Križnik, psi-
hologinj a-terapevtka pa v spe-
cifičnih strokovnih metodah
dela izpostavlja skupinske in
individualne obhke: »Na sku-
pinskih oblikah dela je pouda-
rek na takoimenovanih malih
skupinah, kjer poskušamo ak-
tivirati ustvarjalne sposobnosti
obsojencev in njihove pozitiv-
ne lastnosti, kajti v vsakem je
poleg slabega seveda tudi ne-
kaj dobrega in slednje je po-
trebno odkriti ter naprej razvi-
jati. Individualne oblike izvaja-
jo psihologi, sociologi ali vzgo-
jitelji. Razgovori so načrtovani
m spontani. Uporabljamo Ro-
gersove metode dela in inter-
vencije, kadar je obsojenec
v krizi. Nekateri med njimi so
takoimenovane disocialne
osebnosti - nagnjene k samo-
poškodbam. Pred leti smo ime-
li takšno skupino, v kateri so se
ob določeni uri z žiletko popra-
skali po rokah. Večina obso-
jencev je pri individualnih raz-
govorih pripravljena sodelova-
ti, so pa tudi takšni, ki tovrstno
pomoč odklanjajo in povzroča-
jo tako nam kot, seveda, sami
sebi vehke težave.«
Vodja - prelcupčevanje
- samice
»Obstajajo obsojenci v posa-
meznih sobah, ki so intelektu-
alno in osebnostno razvitejši in
hočejo imeti pod komando ce-
lo sobo. V takšnih primerih se
z njimi pogovorimo kot tudi
z ostalimi in poskušamo razre-
šiti njihove medsebojne relaci-
je v smislu enakopravnosti. Si-
cer pa v tistem klasičnem po-
menu, kot je bilo včasih v več-
jih zavodih, pri nas tega ni-
mamo.
Švercanje se pojavlja občas-
no, ker imajo obsojenci pri sebi
različne predmete in nekaj de-
narja. V zadnjem času so bile
zelo moderne ure. Ko se pre-
kupčevanje odkrije, se pogovo-
rimo, v primeru, da se nadalju-
je, sledi disciplinski postopek.
Do kaj hujšega, na primer sek-
sualnih deliktov, ne prihaja.
Samice kot disciplinska ka-
zen obstajajo za hujše kršitve
hišnega reda, vendar jih izreka-
mo le v skrajnosti. Za nepo-
boljšljive preko enomesečnih
programov določimo postav-
ke, ki so jih sposobni realizira-
ti. Temu sledi nagrada. Prav
takšen način se nam je v zad-
njih letih zelo obnesel, tako da
se še le tu in tam najde kakšen
primer,« navaja Irena Križnik,
ki je že trinajst let v neposred-
nem kontaktu z obsojenci.
Vedno bomo osumljeni
Na pogovor z obsojenci smo
prišh naslednji dan. V sobi
z mogočno hrastovo mizo so
nas čakali: mladoletnika Polde
(v zavodu že dve leti in tri me-
sece) in Silvo (dve leti in pet
mesecev) ter mlajša polnoletni-
ka Sandi (štiri mesece) in Mar-
ko (leto in devet mesecev). Led
smo prebiU s cigareto. Na vpra-
šanje, kako se počutijo, so brez
globokega premisleka odgovo-
rili pritrdilno - zaenkrat gre.
Kakšno je potemtakem
vzdušje, prihaja do kon-
fliktov?
Polde: »Dobro se razumemo
in redkokdaj prihaja do kon-
fliktov.«
Silvo: »Do nesporazumov
prihaja vsepovsod, tudi tukaj.«
Sandi: »Če jih iščeš, jih boš
našel, če se jim izmikaš, lahko
dobro prideš skozi.«
Marko: »Za razliko od A sku-
pine je v drugih oddelkih več
tega, ker tam vlada večja agre-
sivnost in manjše ugodnosti.«
Kaj ste pravzaprav storili?
Polde: »Najprej sem imel rop
in čez nekaj časa, ko sem po-
begnil, sem še vlomil.«
Silvo: »Rop.«
Sandi: »Tatvina.«
Marko: »Poskus posilstva.«
Ste pri kaznivem početju
razmišljali o morebitnih po-
sledicah?
Polde: »Pri prvem kaznivem
dejanju niti nisem razmišljal,
ker sem bil zelo mlad in me
niso zanimale posledice.«
Silvo: »Nisem razmišljal. Bi-
la je avantura: kako to izgleda
in če si sposoben narediti kaj
takega.«
Sandi: »Meni je bilo to prvič
in vedno, ko se spustiš v nekaj
nepoznanega, je kot neke vrste
avantura.«
Marko: »Pred kaznivim deja-
njem nisem dosti razmišljal,
potem paje bilo že prepozno.«
Kdo je vplival na odločitev,
sami ali družba, ali morda
dejstvo, da priložnost naredi
tatu?
Polde: »Odločil sem se čisto
sam, saj veš, potrebuješ več de-
narja in mlad si...«
Silvo: »Nisem delal, nisem
hodil v šolo, prostega časa sem
imel preveč in pade ti na
pamet...«
Sandi: »Že od otroštva sem
na ulici, ki poleg družbe igra
veliko vlogo, no, tudi priUka
naredi svoje...«
Marko: »Res, malo družba,
malo tako... in pride čas, ko ti
nekaj »štrkne« in se zgodi...«
Zgodi se, da, izgubiš pro-
stost za temi zidovi. Kaj poč-
nete notri, kakšen je delovni
dan?
Silvo: »Vstaneš ob petih, do
pol šestih se urediš, sledi zaj-
trk. Ob šestih greš na delo do
dveh, kosilo, prostočasne de-
javnosti, košarka, nogomet,
potem pride večerja, ob pol
osmih tV Dnevnik, nato pa se
počasi odpraviš v posteljo, kaj-
ti ob desetih mora biti tišina in
zaspiš - kot bi bil v vrtcu.«
Kakšna je hrana?
Polde: »Hrana je slaba in ma-
lo jo je, sploh pri malici - kakš-
na zajemalka čorbe ali sendvič
in sok. In ko delaš v olju in
nafti izgubiš apetit, pa ti še ko-
silo ne ustreza.«
Ste zadovoljni z zaslužkom?
Sandi: »Prejšnji mesec sem
dobil 95 starih milijonov. Če
hočem koristiti ugodnost in
grem dvakrat domov, mi de-
narja, ki ga porabim le za pot,
zmanjka.
Marko: »Zadovoljen prav ni-
sem. S tem denarjem si danes
ne moreš pomagati. Za tiste, ki
so brez staršev, je še toliko bolj
hudo.«
Polde: »S petinštiridestemi
starimi milijoni nikakor nisem
zadovoljen. Delam na stiskal-
nici v smradu in nafti. Če bi
kadil neke poprečne cigarete,
si jih ne bi mogel privoščiti,
ker je treba kupiti stvari za
osebno higieno.«
Silvo: »Četudi imam poklic,
dobim včasih dosti manj kot
tisti, ki nimajo i
opravljajo delo za
srečo mi starši ]
stvari razen cigar
Kako po prestj
do posledice osta
Polde: »Ko p:
stost, si bom п(
upam da s pomo
Moraš normalni
ostali ljudje, čepi
sledice ostale celi
Silvo: »Mislim
posebnih probien
vi cilj mi je šola,
že nekako...«
Marko: »Ko i
mislim, da bomo
Normalno je, da
smo storili, ne bo
hitro, ker bo ostal
papirju...«
Sandi: »Kot p
vedeti, da smo stfl
pako in ko pridet
imeli velike probi
čitvi v normalno
četudi boš poska
kdo si in kaj si, til
opazke: ti si pa to
Potrebno bo p
čas...«
Kaj če bi sprea
Sandi: »Okolji
spremeni, toda vs
de za tabo, katnorf
na tapeti - vedno'
Kakšne so vezi'
jatelji?
Sandi: »S starj"
umem, medtem ^
druga zgodba, kF
sti rek: v nesreči!
vega prijatelja.
»prijateljev na m
lo in le še nekajJ
s katerimi se lah»"
Kruta je usoda "
mozaik nakljuW
več kaj izgubiti.'^
vse, kdor izgubi ^^
svoboda in kdor "j
ma ničesar več '•{
leti in tri mesecej
manj, Sandi šes^
in Marko... je
svobodi.	.
Mogoče, mi si^"
vo, potem ko J^
dvakrat škljocm'"
bo¡¡
Foto: EVO^
Branko Gartner: »Zmogljivost zavoda je od 7Í
za obsojence in kar se tiče števila, že nekaj let ofi
upadanja. Sam podatek je spodbuden, če bi resni
padec kriminalitete, vendar je to velika uganb
upad ali sprememba v kaznovalni politiki. V skl«
nimi družbenimi razmerami bi pričakovali več b
katere delček potem zaide za naše zidove. Za n^
bolje, kajti z manjšim številom obsojencev je'
Vendar se postavlja vprašanje, kje je tista mej».'
ustanova še racionalni in opravičimo stroške.«
Že nekaj let se pogreva in v skladu z družbenimi razmerami
zopet ohlaja ideja o premestitvi mladoletniškega zavoda izven
mestnega centra, kjer bi se ustvarili pogoji za uveljavljanje
sodobnejših in penološko učinkovitejših oblik tretmana mla-
doletnih delikventov.
Branko Gartner: »Zgradba, v kateri se nahajamo, je neu-
strezna. Primanjki^e nam prepotrebnih prostorov, predvsem
rekreativnih zelenih površin. Potrebno bi bilo zgraditi zavod,
ki ne bi bil klasični zapor, ampak sodobna terapevtska usta-
nova. Čeprav smo že blizu tej usmeritvi, nas pogoji, v katerih
živimo in delamo, precej ovirajo.«
Branko Gartner, upravnik:
»Namen naše ustanove je, da
obsojence poskušamo prevz-
gojni in pripraviti do tega, da
bi bili po prestani kazni spo-
sobni uravnavati svoje življe-
nje in ne bi več prihajali v na-
sprotje z družbenimi nor-
mami.«
Irena Križnik, psihologinja-
terapevtka: »Petletna analiza
katamnističnega spremljanja
nam je pokazala, da se tretji-
na naših bivših obsojencev
uredi in se ne vrača nazaj,
tretjina je takšnih, ki nekako
ne morejo normalno zaživeti
in so na meji, kar pomeni, da
se še lahko vrnejo v zavod,
zadnja tretjina pa se po pre-
stani kazni zopet znajde za zi-
dovi.«
Peter Knapič,
vzgojo in prev,
poudarek daje^^
nju tako v zavft
njega, kamor
varnosti spušča
obsojence. Pf,
imajo v glavne^
lavnicah, kjerd^
ski, strugarski,,
lavnici in
slujemo pa jih ц
voda z namenom,
čijo v delovni ¡
prestani kazni t|
jo z delom.«
NOVI TEDNIK - STRAN 13
ftošnja reviia šeg in navad ¡e bila v Jurkloštru
;<jedelja je bila ravno prav
pnčna, da je bila prijetna
iravno prav oblačna, da ni
Ilo prevroče. Nekaj čez
ßgo uro popoldne so med
^апке nekdaj znamenite
(Iluzije v Jurkloštru zagr-
,eli streli iz možnarjev in
,1(0 po stari šegi faranom
(okrat pač od vseh vetrov
pranim obiskovalcem
paznanili velik dogodek:
lietek šeste občinske revi-
I ljudskih šeg in navad.
Kartuzijsko dvorišče se je
I kar polnilo z obiskovalci,
j so nastopajoči že obrnili
fvo stran v slikanici spomi-
[iv na zlate, stare čase. Po-
»be nekdanjih dni so lah-
jtno drsele mimo občin-
ira kot niz shk, ki so jih
ilklorne skupine in kultur-
I društva iz laške občine iz-
gali času pozabe. Zdaj se je
Na reviji je nastopilo
sedem skupin iz laške ob-
line. Otroci iz Sedraža so
prikazali pastirske igrice
in plese. Kulturno dru-
štvo Trobni dol je prika-
zalo izdelavo ovčje volne,
folklorna skupina Lipa iz
Rečice je nastopila z zabi-
janjem »balotn«. Kultur-
no društvo Anton Tane iz
Marija Gradca je uprizori-
lo trgatev, člani KD Preži-
hov Voranc iz Jurkloštra
so prešali in kuhali žga-
nje, mladinci iz Brez so
obudili običćO martinova-
nja, skupina iz Lažiš pa je
pokazala, kakšen je bil
nekdaj »likof«. Z možnar-
ji so streljan člani TRAP
sekcije iz Marije Gradca.
oder šibil od pisanih noš in
veselih godcev, zdaj spet so
stopah nanj skromni, zgara-
ni zemljani, ki so težkemu
delu znali dodati tudi veseli
čar ljudske družabnosti. Če
je kdo pri vsem tem dobil
vtis, da je bilo življenje naših
dedkov in babic en sam ljud-
ski praznik, je bilo to zgolj
zaradi tega, ker so skupine
pač morale v omejen čas str-
niti vse, kar se je zanimivega
dognalo pri kakšnem delu,
ki je bilo sicer še kako utrud-
ljivo in težaško. A bila je tudi
priložnost za razmislek: kam
se je porazgubila vsa domi-
selnost naših prednikov in
zakaj se danes vsak »likof«,
če si že vzamemo čas zanj,
začne in konča pri kozarcu.
Organizator - Zveza kul-
turnih organizacij Laško - je
lahko s 6. občinsko revijo
šeg in navad zadovoljen. Na-
stop je bil zanimiv, pester in
dovolj kakovosten, obisko-
valcev paje bilo celo več, kot
so računah: precej jih je osta-
lo brez sedeža. Izkazali so se
tudi gostitelji: jurklošterska
kr^evna skupnost in kultur-
no društvo Prežihov Voranc.
Domače gospodinje so nape-
kle dobrot, ki so jih obisko-
valci razgrabili, še preden je
oder zapustila zadnja skupi-
na, gasilci so poskrbeli za
ostalo hrano in pijačo, prizo-
rišče revije so vzorno uredili.
Svetlana bi lahko počila od
zavisti.
NADA KUMER
Čeprav brez radia in televizije, ali pa morda prav zato, so znali naši dedki in babice
večere preživljati zabavno in veselo. Ko se je po uspešno opravljenem delu zbrala
družba, so se kaj hitro spomnili kakšne smešne igrice, kot je ta s prizora na fotografiji: na
palico zvezana možakarja se skušata kdo bo koga prevrgel.
»Ho-rukl Ho-ruk!* Pod silo štirih korenjakov »balotni* - debelemu kolu
ne preostane drugega kot da se vda. Z zabijanjem lesenih kolov globoko
v zemljo so strme brege včasih zavarovali pred plazenjem. To je bilo
težaško delo, za katerega so poprijeli najbolj krepki možje. V Jurkloštru
so se tega lotili Rečičani.
»Kaj? Da takole nastaja volna?* so se čudili malčki pa tudi med odra-
slimi je najbrž marsikdo prvikrat v živo videl, kako se ovca poslavlja od
svojega kožuha. Skupina iz Trobnega dola je na odru ponazorila ves
proizvodni proces: od ovce do spletenih nogavic. Seveda so predice in
pletilje tudi ubrano zapele: »Le predi, dekle, predi...«
Nunt Everest ima bogato zgodovino
hgrebška odprava, v kateri je tudi šest slovenskih alpinistov, bo poskušala priti na vrh s tibetanske strani
Piše'
ACOPEPEVMik
Za večino med nami bo to
»jvečja pustolovščina
življenju. Več kot trideset
iS je konec julija odpoto-
alo z zagrebškega letališ-
ki med njimi šest alpini-
bv iz Slovenije. Naš cilj
kralj vseh vrhov Mt Eve-
tst, Čomolangma (Božja
(»ti Sveta) kot mu pravijo
ibetanci ali Sagarmatha
^rh neba) kot mu pravijo
tpalski Hindujci.
Zame se je pustolovščina
líela že precej pred odho-
oti. Da bo jasno za kako
slik projekt gre, naj povem,
ä celotna odprava stane pri-
ližno 180 tisoč dolarjev
"neriških). Sam sem moral
ä ta kup primakniti 3.800
olarjev. Bilo je napeto;
'fošnje za denarno pomoč
" kot za stavo letele v koš in
ele pet ur pred odhodom
dobil še zadnji preostali
®nar. Zadnji dnevi pred od-
®ciom so tako minili kot
sama dirka - zbiranje de-
^da, trening, služba. Do-
sem hodil samo spat.
^žina je imela res malo od
'^ne. Pravo egoistično živ-
^чје, a drugače ni šlo.
Toda, ko smo sedli na leta-
li' je bil pred nami set samo
^ cilj - Himalaja z najvišjo
sveta.
¡Pravzaprav je kar dolgo
^jalo, da smo »dobih« naj-
^ji vrh sveta. Sprva je za
pjvišjega veljal Gaurishan-
^^ (tudi sam sem pred leti
_
stal na njegovem vrhu s celj-
sko odpravo), ker je bilo do
njega tudi najlaže priti. Kas-
neje je za največjega veljala
res impozantna gora Dalau-
ghiri, leta 1852 pa so izraču-
nali, da je to Everest - Peak
XV. so ga imenovah. Njego-
vo višino so kasneje večkrat
popravljali. Najdlje je držala
višina 8848 metrov, pred
dvema letoma pa so s satelit-
skim merjenjem prišli do
osupljivega rezultata - Eve-
rest je visok kar 8872 metrov.
To višino so štirikrat preveri-
li in še vedno drži - le za
kakšen meter se spreminja,
odvisno pač od snežnih
razmer.
Zgodovina osvajanja tega
kralja vrhov je dolga in zani-
miva, žal pa tudi precej tra-
gična - več kot sto ljudi je
pustilo življenje na tej gori.
Prvi so leta 1921 poiskusih
Angleži in po severnem gre-
benu dosegh višino 7.000
metrov. Naslednje leto so
odpravo ponovili in prišli za
tiste čase do fantastičnih
8.200 metrov.
O tretjem angleškem po-
iskusu leta 1924 pa je bilo
prelitega že mnogo tiskar-
skega črnila. Malory in Ir-
ving sta spravila v dilemo
vse kasnejše osvajalce Eve-
resta, njun vzpon pa je še do
danes zavit v tančico skriv-
nosti - nihče ne ve, kaj se je
dogajalo 8. junija leta 1924.
Eno noč prej sta namreč pre-
spala v taboru na višini 8.170
metrov in se naslednje jutro
odpravila naprej. Odeli, ki je
šel za njima, ju je še videl
kakšnih 250 metrov pod vr-
hom. Bil pa je tudi zadnji, ki
ju je videl, zakaj vreme se je
poslabšalo, Irving in Malory
pa se nista več vrnila. Sta
prišla na vrh? Kasneje je bilo
organiziranih več odprav, da
bi prišli skrivnosti do dna,
vse pa so bile neuspešne.
Osvajanje Everesta je tra-
jalo toliko dlje, ker je bila
gora precej časa zaprta za al-
pinistične odprave - sprva
z nepalske, potem s tibetan-
ske smeri. Po letu 1950 seje
odprla nepalska stran in ta-
koj so si sledile tri odprave.
Švicarji so bili že tik pod vr-
hom (na višini 8.570 metrov),
da bi naslednje leto uspelo
Angležem preko južnega
sedla. Na vrh sta stopila Ed-
mund Hillary in Tenzing
Norgaj. Uporabljala sta
kisik.
Kdo si je takrat sploh lah-
ko zamishl, kakšni vzponi
bodo še sledili. Tako so na
primer leta 1960 organizirah
močno odpravo Kitajci in
v svet poslali novico, da so
prišli na vrh po severnem
grebenu. Zaradi pomanjka-
nja filmskega materiala jim
svet ni verjel. Kitajci pa so
poskrbeli tudi za politično
propagando - na višini 8.000
metrov so v partijo sprejeli
nekaj alpinistov.
Prva ženska, ki je prišla na
vrh Everesta, je bila Japonka
Tabe, Reinhold Messner pa
je bil skupaj s Hibelerjem pr-
vi, ki je prišel na vrh brez
kisikovih bomb. To je bila
prava senzacija, saj na tej vi-
šini človeško telo lahko izko-
risti le 30 odstotkov kisika
v primerjavi z zrakom ob
morju, kjer je normalen tlak.
Takšno pomanjkanje kisika
lahko napravi nepc^ravl^jivo
škodo možganom. Če prište-
jemo še mraz (minus 50 sto-
pinj Celzija) in divjanje ve-
tra, potem je jasno, da takšen
vzpon lahko opravi res samo
vrhunsko pripravljen alpi-
nist.
Svoj delež pri osvajanju
Everesta smo leta 1979 doda-
li tudi Jugoslovani s prven-
stveno smerjo po zahodnem
grebenu, ki še sedaj velja na
najtežjo. Na vrh so prišli
Neje Zaplotnik, Andrej
Štremfelj, Stane Belak in
Stipe Božič ter Šerpa Ang
Phu, ki pa je pri sestopu
zdrsnil in umrl.
Severozahodno steno, ki je
tudi naš cilj, so pred petimi
leti načeli Avstralci. Stena je
široka 7 kilometrov in 3 tisoč
metrov visoka ter je od vseh
Everestovih sten najbolj im-
presivna. Ni strma, zato paje
toliko bolj nevarna zaradi
plazov, ki so tudi Avstralcem
precej nagajali.
Dalje prihodnjič
Kathmandu - ulice, natlačene s trgovinami oživijo na jesen, koje mesto polno turistov.
Foto: S. ŠROT
14. STRAN - NOVI TEDNIK
28. SEPTEMBER 19^,1
Lošinj 1989
Začelo se je takole. Mamica:
»Hm, kaj pa letos, letos ne bo nič
z našim morjem?« Ati: »Ja, zakaj
pa ne, saj se Lošinj še ni potopil.«
Midva z bratom: »Hura, na morje
gremo!«
Prva postaja je bila pri Ulipiju,
kjer smo čakali naše sopotnike.
Kmalu jim je začel nagajati avto,
vendar smo pripeljali do Lovra-
na in Brestove, od koder vozi tra-
jekt za Cres. Trajekt nam je odpe-
ljal tik pred nosom, naslednji je
bil šele čez uro in pol. Krasno!
Spet bomo imeli čas za vragolije.
Ob morju smo poiskali najbolj
pripravne skale in plezali nanje
in našim resnim odraslim, ki so
se nastavljali soncu, cefrali živce.
Še sreča, da je na trajektu fino
pihalo in ohladilo glave.
Pot po Cresu se je vlekla kot
kurja čreva, popestril jo je osel,
ki smo ga snemali s kamero. Na
cilj smo prispeli tako pozno, da
so imeli v hotelu le še sobo z raz-
gledom na parkirni prostor. To-
rej, naš dopust se je začel, treba
je bilo priskrbeti le še lepo vre-
me. Megla se je odločila, da nam
bo grenila življenje celo na dopu-
stu in to štiri dni. Sicer pa je bilo
kar prav tako, da smo lahko v mi-
ru kuhali čajčke za bratranca
Uroša, ki je zbolel. Vsi zdravi
smo hodili na sprehode, igrali te-
nis in mini golf ter utijevali miši-
ce v trim kabinetu. Najpomemb-
nejše pa je bilo plavanje v baze-
nu. Škoda le, da nismo vedeli, ali
je v njem več morske vode ali
varikine. Moje kopalke so na-
mreč ob srečanju s to vodo spre-
menile barvo, oči pa so postale
rdeče kot pri angora zajcih.
Posebno poglavje so bila naša
kosila in večerje. Še sreča, da sta
bila samo dva menija, sicer bi ves
dan študirali, kaj je to frikase,
bržolica, italijanska solata in po-
dobno. Vse prehitro so nam mi-
nevali dnevi in noči, ki smo jih
sami skrajšali. Tega je bilo krivo
igranje taroka, pri čemer smo se
po navadi skregali in karte so fr-
čale po vseh kotih sobe. Drugi
dan, ko se je jeza ohladila, smo
jih komaj našli. Potem pa smo
spet igrali in se seveda zopet
skregali. Skratka, bilo je ime-
nitno.
SAMO IVAČIČ, 8.Г.
OŠ Boris Vinter
Zreče
Helikopter
V Zrečah so pristali vojaški he-
likopterji. V torek popoldne
okrog štirih so pristali na stadi-
onu. Bil je velik trušč, da nas je
bilo strah. Nekateri so hiteli gle-
dat, da so jih videli od blizu. Jaz
jih nisem šla gledat. Zjutraj sem
se zbudila, tako je hrumelo po
zraku. Ostali bodo dalj časa pri
nas.
MATEJA PEC, 3. b
OŠ Boris Vinter
Zreče
Tatova
šolo smo si okrasili,
mnogo lončnic posadili.
Prišla sta človeka dva,
spraznila nam okna vsa.
Z avtom sta jih odpeljala,
jeze naše nič se bala.
Cvetje smo sadili mi,
zdaj hišo tatovo krasi.
Kaj praviš, Tednik, ti na to?
Je grdo? Zelo grdo?
NOVINARSKI KROŽEK
OŠ Ivanka Uranjek
Celje
V vlogi staršev
Ko bom imela svojo družino in
otroke, bom zanje lepo skrbela.
Zanje si bom vzela veliko več ča-
sa kot moja mama. Kadar bom
odsotna, bosta moja mama in ati
pazila moje otroke. Z možem se
bova razumela, pomagal mi bo
pri negi otrok, skupaj bova delila
zadovoljstvo ob otrokovem pr-
vem nasmehu, koraku, besedi.
Večkrat se bomo odpeljali na iz-
let, poleti bomo preživeli dopust
na morju, pozimi se bomo smu-
čali. Otroke bom lepo oblačila, se
z njimi igrala in jim brala pravlji-
ce. Reševala jim bom domače na-
loge, se veselila njihovih uspe-
hov in jim pomagala premagova-
ti krize. Mislim, da jih ne bom
nikoli kaznovala, ker bodo goto-
vo zelo pridni in me ne bodo jezi-
li. Imela bom prekrasnega moža
-in seveda prekrasne otroke. Ži-
veli bomo srečno in se ne bomo
prepirali.
IRENA KLANČNIK. 7.r.
OŠ Bratov Letonje
Šmartno ob Paki
Dopisniki na Izletu
Pri dopisniškem krožku piše-
mo pesmice in spise. Ker nam jih
večkrat objavijo v raznih glasilih,
nas je tovarišica za nagrado od-
peljala na izlet. Šli smo v Roga-
ško Slatino. Odšli smo v zdravi-
lišče, nato pa v restavracijo na
koka kolo, nekateri pa so jedli
sladoled. Poskusili smo slatino,
ki je pritekla na plan. V trgovini
smo kupili spominke. Tako je
minil izlet z dopisniki.
ANDREJ VODOPIVEC, 4. r.
OŠ Edvard Kardelj
Slovenske Konjice
Šola mojlii Staršev
Ati in mama sta mi pripovedo-
vala o svojih časih šolanja.
Sedela sta v učUnici, kije imela
tako dolge mize ali klopi, da je
v njih sedelo osem učencev.
V klopeh so bile lukrye za črnil-
nike. V vsakem razredu smo ime-
li peč, kurUi so učenci. Malic
v šoli nista imela, s seboj sta nosi-
la, kar je bilo doma, največkrat
sveže sadje ali kruh. Pozimi je na
vrsti suho sadje. Vsi učenci so
v šolo pricokljaü s cokli. V razre-
du je bilo 30 in več učencev. Med
vojno sta se učila nemško, a nič
razumela. Pred vojno pa jih je
učil tudi duhovnik verouka.
Otroke so kaznovali s palico.
Krožkov niso imeli. Predmeta
sta bila le dva: slovenščina in ma-
tematika. Takih torb, kot jih ima-
mo danes, niso poznali. TabUce
in kamenčke, kasneje tudi zvez-
ke so nosili v nahrbtnikih, papir-
natih vrečkah ali pletenih cekrih.
Pa si mislim: ni vse v lepih
zvezkih, torbah, peresnicah in
dragih čevljih. Več je vredno, kar
je v glavah!
ANDREJA KUKOVIČ
OŠ STRANICE
Ježek
Na hrbtu hruške nosi,
ježek mali, bosi.
Za zimo hrano zbira,
da lakota ne bo ovira.
Velike hruške, rdeče hruške,
se na hrbtu mu smeje,
ježek pa je zadovoljen,
da tako po maslu gre.
Takšno je ježkovo življenje,
je iz leta, v leto dni,
mali ježek pač je skromen,
tak življenje preživi.
VOJKO NIKOLIČ, 4.Г.
1. osnovna šola
Celje
Šala Iz liieva
Ko sem še hodil v vrtec, sem
šel s stricem v hlev. Pomolzel je
kravi, jaz pa sem ga vprašal, za-
kaj ne pomolze še tiste v kotu. Na
glas se je zasmejal in dejal, da je
ta krava bik. Ko sem videl, kako
sem ga polomil, sem se še jaz od
srca zasmejal.
GREGA STEBLOVNIK, l.r.
OŠ Bratov Letonje
Šmartno ob Paki
Žalostna sem...
... kadar kdo v družim zboli.
... ko mi neka stvar ne uspe.
... kadar sem kregana po krivici.
... če sestra lahko gre s prijatelji
ven, jaz pa ne.
...kadar kakšno stvar poškodu-
jem aü uničim.
...kadar me mamica ne pusti
k prijateljicam.
...če si nekaj želim, mamica pa
mi noče kupiti.
... kadar moram pospravljati jaz,
ko ostali člani naše družine poči-
vajo.
... kadar hoče sestra z mano
v mojo družbo.
Dopisniki
OŠ Bratov Letonje
ŠEMPETER
Počitnice
Prve dni počitnic sem prežive-
la kar doma. Potem sem šla
s starši in bratom na rnoije. Bili
smo v Stinici. Bilo je lepo. Veliko
sem plavala in se sončila. Ko smo
prišli domov, sem šla na počitni-
ce k sestričnama. Z njima sem se
hodila kopat na bazen. Počitnice
so se bližale h koncu, zato sem
morala domov in sem se začela
pripravljati za šolo.
NATAŠA KOPRIVNIK, 2. c
OŠ Dušana Jereba
SLOVENSKE KONJICE
Moje počitnice
Komaj sem čakala počitnice in
končno so prišle. Želim si, da bi
bilo med počitnicami lepo in
sončno vreme. Julija grem na
morje, potem pa k botri. Ne bo
dolgo, ko bodo minile počitnice.
SUZANA BRGLEZ, 2.r.
OŠ Stranice
Izlet oli koncu leta
Odločili smo se, da gremo na
izlet v Zagreb in Kumrovec. Zju-
traj smo se odpeljali iz Vitanja.
V Kumrovcu smo si ogledali Ti-
tovo rojstno hišo in malo vas. Po-
tem smo se odpeljali naprej proti
Zagrebu, kjer smo si ogledali ži-
valski vrt. Najbolj všeč so mi bili;
medvedi, tigri, noji, morski levi,
ribe, papagajčki, kače, vidre, no-
sorogi in krokodili. Nazadnje
smo šli še k opicam, kjer pa ni-
smo zdržali dolgo, saj je bil nepri-
jeten vonj. Nato smo lahko šli še
na sladoled in počasi smo se od-
pravili domov.
MANICA FRIŠKOVEC, 5. r.
OŠ 3. bataljon VDV
Vitanje
Naša družina
Ati je v službi v Konusu. Mami-
ca dela v Aeru. Jaz pa hodim
v šolo. V šoli se učimo pisati, bra-
ti in računati. Moj najljubši pred-
met je matematika. Takoj, ko pri-
dem domov, naredim nalogo.
GREGI STRAČANEK, l.r
OŠ Stranice
Neurje	T
Že tretje neurje, ki je divj^,!
v laški občini, je pustilo za s^i^.
katastrofalne posledice. N^jjj^
je prizadelo kraj Marya GracjJ
ki leži zahodno od Laškega. ^
stih nekaj kapelj, kolikor ji},.
padlo nad samim mestom, sef
spremenilo v zahrbtno ujmo. jj^ j
dolžen potoček Lahomnica J
v пекгу minutah narasel za v«
metrov. Nazadnje je pljuskalo h
čez železniški nasip. Nihče, ^
tega ni videl, sedaj ne more ve^
ti, kajti nasip je višji od gladj^^
za dobrih pet metrov. Po prip^
vedovanju starejših ljudi Ma^^^
Gradec ne pomni takšne nesretç
Sprožilo seje ogromno plazov, ig l
so nekaj hiš že podrli, drugim I
pretijo... Plazovi so odnesli
sto, od katere so ostali le velikan,
ski kosi asfalta, ki jih je naraslj
voda odnesla po več metrov
stran. Nekateri kraji so bili
dni odrezani od sveta. Prenekj.
terim ljudem je voda odnesb
vse, kar so imeli in potrebnih b(
več desetletij, da bo življerye p^.
stalo takšno, kot je bilo pred ne-
Uljem.
MATIC HITI, 7.b
OŠ Primož Trubar
LAŠKO
Z risbo do perzijske muce
Prvi izbor treh najlepših risb je za nami. Žirija je vse
prispele risbe skrbno pregledala in se nato soglasno
odločila, da tri enakovredne nagrade razdeli:
1.	MARJAN VRENKO, 3. r., OŠ Stranice
2.	MIŠELA MAVRIČ, 3. r., OŠ I. celjske čete Celje
3.	NATAŠA POVŠE, 8. r., OŠ Slavko Šlander Pre-
bold
Nagrade vam bomo poslali po pošti!
Skor^ ni otroka, ki si ne bi želel imeti doma kakšno
žival, mnogi pa bi imeli radi prav muco. Kaj pa morate
vedeti o negi muck?
Muca je nezahtevna žival, ni je potrebno peljati na
sprehod, hvaležna bo, če ji boste vsak dan namenili
nekaj svojega časa in pozornosti, ji pripravili svežo
hrano, vodo in mleko ter očistili posodo, kamor hodi
na potrebo ter se z njo igrali. Muce so namreč zelo
igrive živali in skoraj vsaka stvar se jim zdi primerna za
igro. So tudi izredno radovedne in že pregovor pravi,
da je radovednost mačja smrt. Zato jo je treba pred
nevarnostmi obvarovati, vendar pa z varovanjem nika-
kor ne smete pretiravati. Mačke sploh niso nebogljene
živali. Nasprotno: so izredno neodvisne živali, kijih ne
moremo dresirati kot psov. Vendar pa se dajo marsi-
česa naučiti, s^ imajo izreden spomin.
Za muco ni pomembno kako veliko stanovanje
imate, saj muca pač ne pozna kvadratni metrov,
dovolj ji bo bližina človeka, ki ga ima rada. Če je nekaj
ur na dan sama, se ne bo dolgočasila. Večino časa bo
tako ali tako prespala. Seveda pa te odsotnosti ne
smejo biti predolge, potem je bolje da imate dve
mački.
In še niOpomembnejše: muca vas bo potrebovala
vsak dan in vse dni v letu. Tudi takrat, ko boste odšli
na počitnice. Takrat bo muca potrebovala varstvo člo-
veka, ki mu bo zaupala. Če tega svoji ljubljenki ne
boste mogli zagotoviti, potem je bolje, da muce sploh
nimate.
Na igrišču, narisal FRANCI JEROVŠEK, Stranice.
28. SEPTEMBER 1989
NOVI TEDNIK - STRAN 15
{цјко Z. iz Maribora je
jjšrvjo nedeljo prišel
г;е1је na avtobusno posta-
in zagledal žensko, ki mu
bila všeč. Ker ni bilo na
jm nič tako vpadJjivega,
I bi pritegnil njeno pozor-
gt, je odprl šlic in razka-
I svoje »premoženje«,
bližini je bil tudi miličnik
R^jkov ekshibicionizem
je žalostno končal, saj je
[ličnika zanimala samo
fgova osebna izkaznica,
(^očarani Rajko pa bo
oral za nameček še pred
(jnika za prekrške.
Asim B. z Opekarniške
rad pretepa. Tokrat so ga
jrbele pesti pri hotelu
^ia, kjer je brez razloga
etepel Draga K., zato bo
oral spet na obisk k stare-
Ц znancu - sodniku za
ekrške.
prejšnji petek jo je sku-
I vratar samskega doma
Г0 Celje v Aškerčevi uli-
Prebunkal gaje razjaije-
stanovalec, ki se je ta ve-
f precej okrogel primaj al
) svoje postelje v domu,
item pa si čudežno opo-
Dgel.
V Udarniški ulici v Što-
bse je Miroslav Ž. spravil
iženo, ki pa mu tudi ni
tela dolžna. Izmenjala sta
kar precej »poljubčkov«,
oliko natančno, bodo pre-
di pa pri sodniku za pre-
ike.
Franc D. z Mariborske
ste je prejšnji teden kar
lakrat razgrajal. Franc je
mogoč, kadar se ga pre-
i nacedi, zato bo moral
nekaj časa na zdrav-
ђје.
S.Š.
Jeseni se spremenijo pogoji vožnje
v večini občin na celjskem območ-
ju število prometnih nesreč sicer pa-
da, vendar to ne pomeni, da se lahko
zdaj vozniki zadovoljno sprostijo in
pozabijo na previdnost. Vzroka za za-
dovoljstvo namreč ni, saj na območju
UNZ Celje še vedno precej zaostajajo
za zastavljenim slovenskim ciljem
o lO-odstotnem znižanju števila pro-
metnih nesreč. Pa tudi sicer je krvni
davek, ki ga plačujemo na naših ce-
stah, še vedno previsok.
Na to velja ponovno opozoriti zdaj,
ko se z jesenjo spet slabšajo vozni po-
goji. Nanje se moramo pripraviti ter
primerno ponovno pregledati tudi na-
ša vozila. Akcije mihčnikov, ko pre-
verjajo tehnično stanje vozil, ki vozijo
po naših cestah, kažejo, da mnogi voz-
niki vozijo vozila, ki so zaradi stanja,
v kakršnem so, nevarna. Nevarna za
voznike in za ostale udeležence v pro-
metu. V jesenskem času pa je še po-
sebno pomembno, kakšne so zavore,
kakšne profile im^o gume, ah nam
goryo vse luči. Seveda je pomembno
tudi to, da znamo vse to primerno upo-
rabljati.
Žal lahko tudi v sedanjih meglenih
jutrih vidimo avtomobile, ki vozijo le
z lučmi za označevanje vozila; kot da
bi hoteli tudi v prometu varčevati
z lučmi, pri tem pa pozabljajo, da so
s takimi lučmi veliko manj opazni na
cesti. Ker so zdaj tudi pogosteje mokre
ceste, prav tako pa je treba računati
tudi na hstje in blato na cestah, je še
kako pomembno, kakšne so gume na
vozilih ter seveda, v kakšni varnostni
razdalji vozniki vozijo.
Seveda morajo spremenjene razme-
re upoštevati tudi ostali udeleženci:
kolesaiji z lučmi in odbojnimi stekh,
pešci s kresničkami. Zaradi megle pa
morajo biti pešci še toliko previdnejši
ko prečki o cesto - pa čeprav na pre-
hodu za pešce!
Varovanje
premoženja
Prav zaradi vse več pri-
merov kaznivih dej^ ta-
tvin so se na celjski UNZ
odločili, da bodo pripravili
prihodnji mesec razstavo
varnostnih naprav. Na
ogled bodo take naprave za
avtomobile, stanovanja ter
druge prostore - seveda tu-
di način njihovega delova-
nja. Takih naprav je vse več
- seveda po različnih
cenah.
Tudi ta razstava naj bi
pripomogla, da bi se zmanj-
šalo število vlomov in ta-
tvin; število takih dejanj na
celjskem narašča.
Gospodarsko
poslopje v ognju
V nedeljo okoli 8. ure je za-
gorelo gospodarsko poslopje
Srečka Romiha v Podlogu pod
Bohoijem. Zgorel je ves leseni
del, večja količina sena in ne-
kaj kmečkih pripomočkov.
Vzrok požara, pri katerem je
nastalo za okoli sto milijonov
dinaijev škode, še ugotavljajo.
Mrtev ob progi
Prejšnji četrtek so ob želez-
niški progi v Medlogu našli
mrtvega 77-letnega Franca Sa-
fra iz Male Pirešice. Kot so
ugotovih, ga je prejšnjo noč,
koje šel po progi, zadel vlak, ki
je pripeljal iz žalske smeri. Pe-
šec je bil na mestu mrtev.
Odnesel Je blagajno
Tudi okoli 60 kilo^amov
težka blagajna očitno ni preve-
liko breme za kakršnega zli-
kovca. To se je izkazalo prejš-
nji torek zvečer, koje tak tovor
z dokaj bogato vsebino odne-
sel neznanec iz stanovanjske
hiše Rosanda P. s Teharij.
V notranjost je prišel skozi ko-
palniško okno, skupaj z blagaj-
no pa je odnesel nekaj zlatni-
ne, dokumente ter precej razne
tuje valute. Vsebina blagajne
je bila vredna okoli sto milijo-
nov dinaijev. Oškodovanec in
miličniki upajo, da bodo vlo-
milca prijeli.
Spregledal Je zaporo
Prejšnjo sredo dopoldne se
je na regionalni cesti v Polžah
pri Strmcu hudo ranil 85-letni
Franc Vrhovnik z Dobme. Ko
se je peljal od Dobme proti
Strmcu, je spregledal zaporo
ceste in se s kolesom z motor-
jem zaletel v zaporno rampo.
Razgrajal Je v Soncu
Po podatkih za prvo pollet-
je število nasilniškega obna-
šanja upada in tudi kršitev
javnega reda in miru, vendar
se miličniki s takimi dejanji
vendarle še kar redno srečuje-
jo. Tako so morah v četrtek
zvečer miličniki iz Rogaške
Slatine posredovati v restavra-
ciji Sonce v Rogaški Slatini.
Tam je namreč vznemiijal go-
ste in se sploh neprimerno ve-
del 21-letni domačin Ivan K.
Napadel je celo natakarico in
udaril poslovodkinjo. Ker je
bil močno vinjen, so ga milič-
niki prepeljah v prostore za
trezryenje, ker pa je tudi že do
tedaj povzročil več podobnih
kršitev, so ga naslednji dan
z ovadbo predali preiskovalne-
mu sodniku.
Ponovno obravnava
v ponedeljek so na celjski
enoti temeljnega sodišča СеЦе
ponovno pričeli obravnavo
proti Zvonku Perliču in osta-
hm obtoženim nekdanjim de-
lavcem Lika Savinja. Obravna-
va naj bi predvidoma trajala do
jutri.
Otroci niso bili
ogroženi
Pri požaru, ki je prejšnji to-
rek zajel vrtec v Ponikvi pri
Žalcu, ni bil ogrožen noben od
otrok - to je kljub precejšnji
gmotni škodi vendarle najpo-
membnejši podatek ob tem
dogodku.
V vrtcu je zagorelo okoU 17.
ure in sicer v eni od sob, kjer
so bile igrače, otrok pa v njej ni
bilo. Ogenj je uničil nekaj
igrač, tla ter poškodoval stene,
tako da so škodo ocenih na
okoli 40 milijonov dinaijev.
Ogenj so zelo hitro pogasih
prostovoljni gasilci s Ponikve.
Vzrok požara še ugotavljajo.
Tatvina icardanov
v noči z 20. na 21. september
je neznanec odnesel Jožetu Pi-
hhu iz Trnovelj kar štiri karda-
ne. Snel jih je s kmetijskih
strojev, ki jih je imel lastnik
pod gospodarskim poslopjem,
in s tem lastnika oškodoval kar
za okoli 22 milijonov dinaijev.
Gasilcem res nikoh ne
zmanjka dela. Če že rdeči pe-
telin počiva, se zaskočijo
dvigala, zmanjka vode, vrata
se brez ključa ne dajo od-
preti ...
Prejšnji teden se je začel
z gašenjem požara na Ingra-
dovi deponyi premoga v Ri-
baijevi uhci. Največ dela so
imeh gasilci prejšnji teden
na cestah. Iz zmečkane Za-
stave 101 so v Zajesovniku
reševali vkleščenega vozni-
ka. Na cesti so pomagh še
šestkrat, v ŠkoQi vasi so mo-
rali tudi oprati cestišče. De-
vetkrat so morali dovažati
pitno vodo, dvakrat pa so jo
črpali: na Vojkovi 15 , in na
Osnovni šoh Frana Roša.
Pred zaklenjenimi vrati so
ostali v Ribarjevi 3 in Pohor-
ski 4. na Milčinskega 12 pa
so rešili ujetnike v dvigalu.
%SI agrotehnika-gruda
^ nsi.lu l|iibL,in.i	Ц
PROIZVODNJA. NOTRANJA IN ZUNANJA TRGOVINA. SERVISI
Delovna organizacija Agrotehnika - Gruda,
proizvodnja, notranja in zunanja trgovina, servisi,
n. sol. o. Ljubljana, Titova 38-40
Komisija za delovna razmerja
TOZD LOVEC, n. sol. o.
Ljubljana, Tržaška c. 132
objavlja
prosta dela in naloge v poslovalnici Celje,
Tomšičev trg 14
Prodajalca
Pogoj: dokončana poklicna šola za prodajalce (IV.
stopnja izobrazbe) ter 6 mesecev delovnih izkušenj.
Delovno razmerje bomo sklenili za določen čas.
Pisne vloge sprejema DSSS kadrovska služba Ljub-
ljana, Titova 38, 8 dni po objavi.
Kandidate bomo pisno obvestili v desetih dneh po
izbiri.
ROMETNE NESREČE
irl v avtomobilu
la magistralni cesti v Ločici
I Vranskem se je zgodilo
(»nedeljek ob 11. uri huda
netna nesreča, v kateri je
i 27-letni voznik osebnega
mobila Miroslav Lakov-
iz Slovenj Gradca. Lćikov-
je v levem nepreglednem
iku začel prehitevati tovor-
: s priklopnikom, tedaj pa
je nasproti pripeljćd tudi
çbnim avtom 24-letni Ser-
Skrlj iz Kopra. Koprčan se
icer umikal desno in zavi-
trčenja pa ni uspel prepre-
Voznik Lakovšek je umrl
Sčen v vozilu, Škrlj pa je
ažje ranjen. Gmotne škode
astalo za okoh 560 milijo-
dinarjev.
lesar v drevo
ponedeljek med 9. in 10.
Se je smrtno ponesrečil 55-
' Stanko Deželak s Polzele.
>lesom se je peljal po strmi
lod planinskega doma Go-
med vožnjo pa zapeljal
le v gozd, kjer je trčil z gla-
' drevo. Tako hudo se je
''ida je bil na mestu mrtev.
itlitro z motorjem
feljsko bolnišnico so v to-
''lalo po polnoči prepeljali
® ranjenega 22-letnega voz-
¡.Hotornega kolesa Branka
^a iz Li boj. Ko seje peljal
'^riž proti Zabukovici, je
'^ku zapeljal s ceste na
^fk ter nato v potok. Moto-
'Ü uporabljal varnostne če-
■ Vozil pa je tudi brez voz-
"^ga dovoljenja.
^este v Jarek
^magistralni cesti v Do-
^ pri Rogatcu seje v sobo-
^^oči hudo ranil 42-letni
j!« osebnega avtomobila
"^ir Krkalo iz Džurman-
Ko je okoli pol četrte ure
^.Po ravnem delu ceste, je
Utrujenosti zapeljal na
^f^o, nato pa v obcestni ja-
rek, kjer se je avto prevrnil na
bok.
S tovornjakom
v rdečo
v križišču celjske obvoznice
in Čopove uhce se je zgodila
v petek prometna nesreča za-
radi neupoštevanja semaforja;
39-letni Sead Smajlovič iz Sre-
brnika je namreč s tovornja-
kom zapeljal v križišče preko
rdeče luči in trčil v osebni av-
to, ki ga je po Čopovi pripekal
22-letni Jože Jager iz СеЦа. Pri
trčenju je bil Jager hudo ra-
njen.
S kolesom pred avto
Na regionalni cesti Višnja
vas-Dobrna se je zgodila v če-
trtek prometna nesreča, ker je
69-letni kolesar Martin Hudej
z Brdc pri Vojniku nenadoma
zavil levo, ne da bi prej nakazal
spremembo smeri vožnje. Ta-
ko je zapeljal prav pred osebni
avto 24-letnega Darka Kore-
njaka iz Čreškove. Huje raiye-
nega kolesaija so prepeljali
v celjsko bolnišnico.
Trčil v lokomotivo
Petnajstletni Marko K. iz Ti-
tovega Velenja med vožnjo
s kolesom z motoijem ni upo-
števal Andrejevega križa in
znaka stop ter je na Partizan-
ski cesti v Titovem Velenju za-
peljal prek železniškega preho-
da. Po tirih je tedaj pripekala
lokomotiva in mladi kolesarje
trčil vary o. Padel je in se hudo
ranil - prepeljali so ga v celj-
sko bolnišnico.
16. STRAN - NOVI TEDNIK
M^EPratoERj^l
»Vroča sobota in nedelja«
30. septembra in 1. okto-
bra bo na celjskem območju
resnično izredno vroče, če-
prav ne vemo, kakšno bo tu-
di vreme. Imeli bomo toliko
športnih prireditev, da si bo
vse, vsaj z naše strani, težko
ogledati. Seveda pa bomo
s pomočjo sodelavcev o njih
v prihodnjih dneh poročali.
Jasna Selcarič
v Rečici pri Laškem
Olimpijska zmagovalka
v streljanju z MK standard
pištolo Jasna Sekarič iz Osi-
jeka bo nastopila v soboto,
30. septembra na tekmova-
nju v Rečici pri Laškem, ki
ga pripravlja domača strel-
ska družina Dušan Poženel.
V soboto se bo tekmovanje
začelo ob 10. uri, ko bodo
startale članice z MK stan-
dard pištolo in sicer ekipe
Osijek z Jasno Sekarič,
Olimpija Ljubljana, Mrož T.
Velenje z državno reprezen-
tantko Bolo in Dušan Pože-
nel z balkansko prvakinjo
Heleno Lavrinc. Ob 12. uri se
bo začelo tekmovanje s stan-
dard zračno pištolo za člane;
nastopilo bo sedam ekip
Tekmovanje se bo nadalje-
valo v nedeljo, 1. oktobra, ko
bo ob 10. uri na sporedu tek-
ma članic z zračno standard
pištolo, kjer bodo nastopile
štiri ekipe, med njimi tudi
Osijek z Jasno Sekarič. Za
zaključek se bodo pomerili
še člani z MK standard pišto-
lo, kjer bodo tudi nastopile
štiri ekipe.
Kolesarji na Roglo In
po Kozjanskem
Kolesarski klub Merx Ce-
lje pripravlja v soboto in
nedeljo dve tekmi za držav-
no prvenstvo. O tem pripo-
veduje tehnični vodja v klu-
bu za ekipe Edo Krajne:
»Prva dirka bo v soboto,
30. oktobra, s startom ob 10.
uri, iz Zreč do Rogle. Gre za
državno prvenstvo v gorski
vožnji. Proga je dolga 14 ki-
lometrov. V zadnjih dneh
lahko vidimo mnogo ekip iz
različnih klubov (prijavlje-
nih je 23), S£Ò njihovi tekmo-
valci treniríyo na progi, ki jo
bodo morali čim hitreje pre-
voziti v soboto. V nedeljo pa
bo naš klub organizator dr-
žavnega prvenstva v vožnji
na kronometer in sicer s star-
tom v Kozjem; pot bo spelja-
na skozi Lesično in Podsre-
do naz^ v Kozje. Tekmoval-
ci bodo startali v razmahu
ene minute, na startu pa bo-
do predstavniki štirih kate-
gorij: člani, ml. in st. mladin-
ci ter članice. Za to traso smo
se odločili zato, ker je manjši
promet in ker so nam delov-
ne organizacije teh kr^ev iz-
redno pomagale, da lahko to
prireditev sploh izpeljemo.
Po prvem dnevu bo večina
tekmovalcev za drugi dan
ostala na Rogli, nato pa se
odpeljala direktno na startno
mesto v Kozje. Prijavljeni so
trenutno vsi пгуboljši jugo-
slovanski kolesarji, tako da
se obeta resnično lepa prire-
ditev. Naše vrste bodo zasto-
pali: med člani Iztok Melan-
šek, Sandi Šmerc, Brane
Mernik in Andrej Helešič,
med st. mladinci Jure Vo-
deb, Tomaž Štor in Damjan
Tanjšek ter med ml. mladin-
ci Sašo Sviben, Jure Hoh-
kraut, Jani Matko, Uroš Bo-
gataj in Marko Seršen. Po-
krovitelja sta: prvi dan Unior
Zreče in drugi dan Gorenje,
zraven pa sodeluje še cela vr-
sta delovnih organizacij in
zasebnikov, za kar smo vsem
izredno hvaležni.«
Judoisti tokrat doma
v nedeljo, 1. oktobra bo za-
nimivo na blazinah v tehnič-
ni šoli v Celju, kjer se bo ob
17. uri začelo tekmovanje 2.
kola I. republiške lige v ju-
du. Obe celjski ekipi bosta
tokrat nastopili doma. Prva
se bo pomerila s Slovenj
Gradcem in Lendavo, druga
pa z drugo ekipo Olimpije in
Triglavom.
Umetniki za tek ob
Savinji
v soboto, 30. oktobra bo 3.
celjski tek, ki ga pripravlja
društvo Triatlet iz Celja
skupsg z ZTKO Celje in
mnogimi ostalimi delovni-
mi organizacijami. Začel se
bo ob 10. uri pri spomeniku
Splavaiju za Muzejskim tr-
gom v Celju. Najprej se bodo
pomerili cicibani in ciciban-
ke, nato pionirji in pionirke
različnih letnikov, pa seveda
odrasli na 8 in 21 kilometrov
tudi po različnih starostnih
kategorijah. Zdravnik Tone
Pere je z navdušenjem pove-
dal, da je med glavnimi po-
krovitelji skupščina občine
Celje, ki želi s tem tekom
obuditi nadaljni razvoj celj-
ske atletike, pridružili pa so
se tudi številni priznani li-
kovniki s svojimi deli, ki jih
bodo prejeli najboljši v teku
na 8 in 21 km v vseh katego-
rijah. Med darovalci so Jure
Cekuta, Darinka Pavletič
Lorenčak, Jože Horvat Jaki,
Avgust Lavrenčič, Srečno
Škoberne in Vaško Četko-
vič. Prijave za ta zanimiv je-
senski tek še vedno spreje-
ma društvo Triatlet, Gregor-
čičeva 5 v Celju ali pa se lah-
ko prijavite kar na startu
med osmo in pol deveto uro.
Prijavnina je simbolična - 20
tisoč din in to za tek na 8 in
21 km, medtem ko ostali lah-
ko nastopajo brez tega pri-
spevka.
start
rokometašev
Rokometaši Aera se bodo
v soboto, 30. septembra v ha-
li Golovec, pomerili v 1. kolu
2. zvezne lige z novincem
v ligi Metalcem iz Siska. Sre-
čanje se bo začelo ob 18. uri.
O tem pravi eden izmed čla-
nov kluba Dani Novak na-
slednic:
»Dobro in dolgo smo se
pripravljali na sezono od ka-
tere veliko pričakujemo.
Upamo, da bo start uspešen
in da nas bodo v borbi za
prodor do I. mesta podprli
tudi ljubitelji rokometa in
dodobra napolnili dvorano
Golovec.«
T. VRABL
REKU SO:
Miro Novak, tehnični vo-
dja KK Gotovlje: »Čeprav
smo najboljši, imamo pre-
malo družbene pomoči v do-
lini. Prihodnje leto slavimo
lO-letnico obstoja in kljub
vsem težavam bomo pripra-
vili tradicionalni turnir, ki si
ga ogleda tudi po 4000 ljudi.
Konje imamo trenutno na
Ložnici, vendar so to zasilni
prostori. Če se situacija ne
bo izboljšala, bom sam zgra-
dil hlev in ga dal za majhne
denaije v najem konjeniške-
mu klubu Gotovlje. Mladih
je vedno več, kijih zanima ta
šport, s^ smo imeli na začet-
ku 22 članov, zd^ jih imamo
že preko 70. Pomembno pa
je to, da se širi tudi krog pra-
vih tekmovalcev, ssg imamo
ob Pevcu in Novakovi že tu-
di Štravsa in Goriškovo. Od-
nehali ne bomo pa čeprav ne
bo prave pomoči.« TV
Zalcaj samo
ena medalja?
Vprašanje nada^ujemo
z novim vprašanjem: kje
je odgovor na to, da celj-
ska atletika krepko naza-
duje! Zadnji športni vi-
kend je bilo v Postojni re-
publiško prvenstvo za
mlajše mladince in mla-
dinke. Predstavniki AD
Kovinotehna Kladivar, ki
pripravljajo sloviti Sko-
kov memorial, so dosegli
ENO samo medaljo;
k sreči zlato po zaslugi
zmage Šveglerja na
1000 m. To paje tudi vse.
Nikjer drugje NIČ! Pred
»močnim « strokovnim
vodstvom Celjanov so
manjši kolektivi Ptuj,
Brežice, Koper, Postojna,
tudi ostali.
Velenjčani so osvojili
na ISTEM tekmovanju
PET medalj: zlati Zep
v skoku v daljavo med
mladinci in Steblovniko-
va v teku na 1000 m, eno
srebrno Steblovnikova
na 600 m ter dve bronasti
Cesarjeva na 1000 m in
Bi^akova na 600 m. Če-
stitamo!
Za zaključek tega poro-
čila: ponovno prosimo
vse, ki imajo radi celjsko
atletiko, da napišejo ne-
kaj o njej. Vse pa v smi-
slu, kako naprej, da ne bo
tako žalostno, kot po zad-
njem MLADINSKEM
REPUBLIŠKEM prven-
stvu v Postojni. Nuj svoje
mnenje napiše prvi mož
posadke, ki že пекцј let iz
»uvoza« vodi strokovne
delavce, mladi pa ne na-
predujejo. Žalostno je to,
da pokažejo talent, nato
pa presahnejo kot cerkni-
ško jezero. Pa brez za-
mere.
TONE VRABL
Aleš Pevec prvi
v pokalu Slovenije
v ^ubijani je bilo šesto,
zadnje kolo za pokal Slove-
nije v preskakovanju ovir
s konji. Lep uspeh je dose-
gel Aleš Pevec, član KK Go-
tovlje, ki je postal prvak
v svoji kategoriji.
Sodeloval je na petih (od
šestih) tekmah, kjer je bil tri-
krat prvi ter po enkrat drugi
in tretji. Smolo je imela Maja
Novak, ki bi v končni razvr-
stitvi lahko osvojila tretje
mesto, a jo je komisija disk-
valificirala, ker je na vseh
tekmovanjih nastopila z dve-
ma konjema, kar menda ni
dovoljeno. Člani konjeniške-
ga kluba so vedno boljši in
meŠ£yo »štrene« prej slav-
nim, zdaj pa mor^o požirati
čudne obroke pravilnikov.
Tako recimo v Ljubljani so-
dijo ljubljanski sodniki,
v Gotovljah pa tudi! Sicer pa
bomo o tej problematiki in
delu gotoveljskega konjeni-
škega kluba, ki je trenutno
najboljši v Sloveniji, sprego-
vorili v eni izmed naslednjih
številk.
V soboto in nedeljo bosta
n^boljša gotoveljska konje-
nika Pevec in Novakova na-
stopila na močnem turnirju
v Djakovu.
T. VRABL
Sklad stavbnih zemljišč
občine Celje	J
razpisuje na podlagi 52. in 53. člena Zakona o stavbnih zemljiščih (Uradni 1кИ
SRS št. 18/847)	Л
JAVNI NATEČAJ |
I. Za oddajo stavbnih zemljišč za gradnjo stanovanjske
hiše v zazidalni soseski Ostrožno.
Na stavbnem zemljišču iz tega natečaja je
predvidena gradnja enodružinske stano-
vanjske hiše. Zazidalni pogoji objekta so
razvidni iz prostorsko izvedbenih načrtov,
ki so interesentom na vpogled pri Zavodu
občine Celje za planiranje in izgradnjo,
Aškerčeva 15/111.
Natečaja se lahko udeleže pravne in fizične
osebe.
1.	Pismene vloge je potrebno vložiti v roku
15 dni po objavi natečaja.
2.	Ponudniki morajo vložiti pismeno vlogo
na naslov: Zavod občine Celje za planira-
nje in izgradnjo, Aškerčeva 15, Celje.
V vlogi morajo nedvoumno izjaviti, da spre-
jemajo vse razpisne pogoje in priložiti potr-
dilo o vplačani varščini, dokazilo o stano-
vanjskih razmerah, številu družinskih čla-
nov, skupni dohodek družine, namensko
varčevanje pri poslovni banki, ev. posebnih
pogojih dela.
Varščina znaša 5% od skupne vrednosti
stavbne parcele, vplača pa se na žiro račun
Sklada stavbnih zemljišč občine Celje št.
50700-654-112.
Vplačana varščina se šteje kot delno plači-
lo cene stavbnega zemljišča, oz. se ponud-
niku vrne, če mu parcela ni dodeljena.
3.	Komisija za oddajo stavbnega zemljišča
bo obravnavala vse v roku prispele vloge
18.10.1989 ob 8.00 uri v sejni sobi Zavoda
občine Celje za planiranje in izgradnjo,
Aškerčeva 15.
4.	Stavbno zemljišče bo na osnovi točkov-
nega sistema (UL SRS 2/85) oddano tiste-
mu ponudniku, ki bo po pogojih zbral naj-
več točk.
5.	V ceni stavbne parcele je zajeta odškocj.
nina za pravico uporabe zemljišča ter str^.
ški pripeve in opreme stavbnega zemlji§¿j
s primarnimi in sekundarnimi napravam
vodovoda, kanalizacije, električneoa
omrežja in ceste ter prispevki za priključi,
tev na vodovod, kanalizacijo in elektro.
energetsko soglasje. Cena je izračunana
na 31.8.1989 in se valorizira na dan skleni,
tve pogodbe z indexi Biroja za gradbeni!
štvo.
6.	V ceni ni vsebovan prispevek za spre.
membo namembnosti kmetijskega zenv
Ijišča.
7.	Nastop posesti na razpisanem stavb-
nem zemljišču oz. primopredaja parcele bo
možna po podpisu pogodbe.
8.	Rok za sklenitev pogodbe o oddaji
stavbnega zemljišča je 30 dni po zaključku
natečaja. O izzidu natečaja bodo ponudni-'
ki obveščeni pismeno.
9.	Rok za plačilo stavbne parcele je 15 dni
po podpisu pogodbe. Plačilo je lahko izvr-
šeno v gotovini ali z bančnim kreditom.
10.	Investitor je dolžan zgraditi objekt do
III. gradbene faze v roku pet let po nastopu
pravice uporabe. Po preteku tega roka lah-
ko upravljalec stavbnega zemljišča odvza-
me zemljišče ob enakih pogojih kot ga je
dodelil. Vplačana varščina se v tem prime-
ru ne vrne.
11.	Stroške zemljiškoknjižnih dejanj v zve-
zi z vknjižbo pridobljene pravice po tem
natečaju nosi Sklad stavbnih zemljišč obči-
ne Celje.
12.	Predmet tega natečaja je naslednje
zemljišče:
II. Za oddajo stavbnega zemljišča v območju urejanja
PUP Dobrova z objekti 16 garaž do III. gradbene faze po
projektu RC 057/89.
a)	oddajamo zemljišče s 16 do III. gradbe-
ne faze zgrajenimi garažami na območju
PUP Dobrova (Uradni list SRS 36/88) in
sicer:
pare. št. 559/73, 559/74, 559/75, 559/76,
559/77, 559/78, 559/79, 559/80, 559/81, 559/
82. 559/83, 559/84, 559/85, 559/86, 559/87,
559/88 vse k.o. Ostrožno in vse v izmeri
15m2
b)	Odškodnina za pravico uporabe stavb-
nega zemljišča znaša din 127.108,05/m^
funkcionalnega zemljišča, prispevek
k stroškom za urejanje stavbnega zemljiš-
ča, ki zajema izgradnjo cestnega omrežja
do kompleksa gradnje ter izgradnjo odvod-
nega meteornega kanala od obstoječega
jaška do J 2 po proj. RC št. 392/89 pa znaša
din 231.391,-/m^ funkcionalne površine
garaže.
c)	Cena gradbenega dela bodoče garaže
do III. gradbene faze, ki obsega: temelje,
nefugirane zidove, kritino brez kleparskih
del, brez vrat in ustroja nasutja v garaži
znaša din 50.899.300,-/enoto.
d)	Navedeni stroški pod tč. a), b) in c) so
izračunani na dan 31. 8.1989 in bodo valo-
rizirani v skladu z indexi za obračun razlike
v ceni gradbenih storitev Splošnega zdru-
ženja gradbeništva IGM Slovenije na dan
plačila.
e)	Rok za sklenitev pogodbe je 15 dni po
odločitvi komisije o izboru.
f)	Rok za plačilo stroškov pod tč. b) in c) je
15 dni od veljavnosti pogodbe o oddaji
zemljišča in gradnji garaže.
g)	Rok za pričetek gradnje je november
1989, rok za dokončanje pa maj 1990.
h)	Interesenti (fizične osebe) morajo po-
slati pismene ponudbe na naslov: Sklad
stavbnih zemljišč občine Celje, Aškerčeva
15 v roku 15 dni po objavi razpisa. Ponudbi
morajo priložiti pismeno izjavo, da še ne
razpolagajo z garažo, oz. nepremičnino
potrdilo o zdravstvenem stanju oz. invalid-
nosti, potrdilo o skupnem dohodku družin-
skih članov v preteklem letu. Ponudbi je
potrebno predložiti tüdi potrdilo o plačilu
varščine od ŽR Sklada stavbnih zemljišč
občine Celje št. 50700-654-112 v višini 5%
od vrednosti pod b) in c). Komisija za odda-
jo stavbnih zemljišč bo izbirala najustrez-
nejše interesente dne 18. 10. 1989 ob 8.00
uri v sejni sobi ZPI, Aškerčeva 15 ter o tem
izboru obvestila vse kandidate v roku 10
dni.
Dodatna pojasnila dobijo interesenti pri
ZPI Celje, Aškerčeva 15.
III. Za oddajo stavbnega zemljišča za začasno lokacijo
kioska za prodajo sadja - zelenjave na delu zemljiške
parcele št. 500/22 k. o. Sp. Hudinja.
a)	Stavbno zemljišče se odda v najem za
dobo 10 let.
b)	Investitor kioska je dolžan plačati stro-
ške komunalne ureditve v višini din
493.970.- za m^ neto koristne površine ter
mesečno najemnino zemljišča v višini din
21.845.- za m^ funkcionalnega zemljišča;
v roku 15 dni po podpisu najemne po-
godbe.
Cena je izračunana na datum 31. 8. 1989
ter se v skladu z indexi za obračun razlike
v ceni gradbenih storitev (ostala nizka
gradnja) Splošnega združenja gradbenišva
in IGM Slovenije valorizira na dejanski dan
plačila, najemnina zemljišča pa se letno
povišuje skladno z indexi povišanja najem-
nin za poslovne prostore.
c)	Razpisna lokacija kioska ima možnost
priključitve na električno, vodovodno, ka-
nalizacijsko in cestno omrežje.
Priključke kioska na citirano omrežje uredi
investitor sam v skladu s soglasji upravljal-
cev naprav.
d)	Interesenti morajo v svoji vlogi navesti:
-	ime in natančen naslov obrtnega dovo-
ljenja.
-	izjavo, da ne ne razpolagajo s kioskom
in da jim bo le-ta dejavnost edini vir preživ-
ljanja
e)	Vloge z zahtevanimi dokazili je treba
poslati v 15 dneh po objavi razpisa na na-
slov:
Zavod za planiranje in izgradnjo Celje;
Aškerčeva 15, kjer dobijo interesenti tudi
vse potrebne informacije (tel. 24-047).
f)	O izbiri najustreznejšega ponudnika bo
komisija odločila na seji dne 18. 10. 198=
ob 8. uri v sejni sobi ZPI Celje, Aškerčeva,
15.	Komisija za oddajo]
stavbnih zemljišč
28. SEPTEMBER 1989
NOVI TEDNIK - STRAN 17
»artizan Hmezad še
edno brez zmage
r republiški nogometni
¡je bilo tokrat na spore-
5, kolo, kjer so predstav-
j celjskega območja do-
ii poprečne rezultate,
je n^uspešnejši je bil El-
jj^ ki je doma z 2:0 prema-
pohorje, gola pa sta dala
grmenc in Bolko. Velenj-
Rudar je izgubil v Trbov-
j s soimenjakom Rudar-
11:0, Steklar iz Rogaške
tine pa je doma igral 1:1
lodilnim Teol Slovanom,
je vsekakor uspeh. Gol je
Prevoljšek. Ponovno so
¡očarali nogometaši Parti-
la Hmezad Žalec, saj so
jia igrali komaj 1:1, stre-
pa je bil Selmanovič. Na
tvici je nabolje uvrščen
,b s celjskega področja ve-
jski Rudar, ki je po pora-
V Trbovljah z drugega
snil na peto mesto, osmi
ata trofeja
iavnemu prvaicu
? Trbovljah je bilo tekmova-
(Z zračno puško za »ZLATO
jijBGLO«. Iz naše regije je
(topila le oslabljena ekipa
i)vinaija« iz Štor, kije osvo-
i8. mesto. Med posamezniki
je Branko Malee osvojil 4.
(Sto s 375. krogi, Vih Ravni-
r, tudi član ekipe Kovinarja,
je bil 5. s 374 krogi. »Zlato
¿olo« je osvojil letošnji dr-
mi prvak Jure FreUh iz Kra-
is 377 krogi.
TJ
je Elkroj, deseti Steklar in
kljub tretjemu neodločene-
mu rezultatu pa brez zmage
je Partizan Hmezad Žalec
dvanéysti med štirinajstimi
ekipami.
6. kolo bo 1. oktobra: Vozi-
la - Rudar (TV), Pohoije
- Steklar, Mura - Elkroj in
Izola - Partizan Hmezad.
TV
V steno El Capitana
Polda Felicijan in Tomaž
Žerovnik, člana AO Železar
Štore in Evgen Morič iz AO
Jesenice so se v začetku
prejšnjega tedna odpravili
na veliko alpinistično pre-
izkušnjo. V ameriški zvezni
državi Kaliforniji, v narod-
nem parku Yosemite se bo-
do podali v steno El Ca-
pitan.
Preplezah bodo, če bo vse
po načrtih, seveda, smer,
imenovano Mescalito. Dolga
je nekaj čez 1000 metrov,
predvidoma pa jo bodo pre-
plezali v desetih dneh. Smer
je ocenjena s 5.9 A4 (po UI-
AA lestvici je to VI A4). Fan-
te torej čaka težko tehnično
plezanje v vseskozi previsni
granitni steni. Dodatna teža-
va v smeri je vlečer^e vreče
s hrano, pripomočki in spal-
nimi vrečami za vse dni, saj
bodo alpinisti prespah tako.
kot zn^o le muhe in pajki.
Na to dolgo, zahtevno pot
alpinisti ne gredo nepriprav-
ljeni. Skupaj so v zadnjih le-
tih opravili veliko težkih
vzponov doma in v tujini,
pripravljali pa se bodo še ne-
kaj dni v steni El Capitan.
Preizkusih bodo svoje zna-
nje in moč v bližnjih smereh.
Plezanje v tako veliki in tež-
ki steni namreč zahteva po-
sebno tehniko vlečenja tran-
sportne vreče, ker je napre-
dovanje z ogromnim nahrbt-
nikom nemogoče.
Sredstva za plezanje
v Ameriki so fantje zbrah
s priložnostnimi deh na viso-
kih stavbah. Pri zbiranju
sredstev za pot so jim poma-
gali delovni kolektivi Adria
Airways, Zavarovalnica Tri-
glav, Pivovarna Laško, Ko-
nus, Merx in Izletnik iz
Celja. PETER PETEK
NA KRATKO
Brez Marasa dva
poraza
Začelo se je tekmovanje
v vseh repubhških namiznote-
niških ligah za sezono 89/90,
kjer v 1. moški ligi nastopajo
tudi predstavniki ŠD Ingrad
СеЦе, namiznoteniška sekcija.
Žal so oba prva dvoboja celjski
igralci iz^bih, saj so nastopih
brez svojega najboljšega igral-
ca Krešimiija Marasa, ki je
zbolel. Tako so igralci Leber,
Štrljič in Gorinšek izgubih oba
dvoboja z Novo Gorico in Ko-
vino Olimpijo s 3:6. Zanimivo
je, da je najbolje igral novinec
Gorinšek, vendar je bilo to pre-
malo za nadomestitev izpada
Marasa. V soboto bodo nada-
ljevali s prvenstvom.
Poraz
In zmaga
v 2. kolu 2. republiške roko-
metne lige vzhod so rokometa-
ši Aera II doma izgubili s Fuži-
naijem 20:23, medtem ko so
mladinci v svoji Ugi tudi v 2.
kolu doma premagali Fužinar-
ja s kar 34:6.
Gorišeii
drugi
v Portorožu je bila zadnja
dirka za državno prvenstvo
v kartingu, kjer je med člani
v kategoriji razred A do
125 ccm predstavnik AMD
Šlander Celje Gorišek osvo-
jil 2. mesto.
Nogometni turnir na
Vransicem
NK Vrćinsko je pripravil me-
morialni turnir v počastitev
svojih nekdaixjih članov Fra-
nja Pozniča in Jćineza Lapuha.
Nastopile so štiri ekipe. V fina-
lu sta se srečali ekipi Partizan
Hmezad Žalec in Svoboda Ki-
sovec, ki je zmagala z 1:0 in
tako osvojila prvo mesto.
V borbi za 3. mesto so domači-
ni premagali lanskega zmago-
valca Lastovko z 2:1.
Med tednom pa je bila odi-
grana prijateljska tekma med
domačini, to je Vranskim in
Partizanom Hmezad Žalec,
kjer so bih boljši prvi s 6:3. To
srečanje je bilo v počastitev
krajevnega praznika na Vran-
skem.
V nogometni ligi za točke so
bih ml. in st. pionirji Partizana
Hmezad v tem kolu prosti, ka-
deti pa so igrah doma in izgu-
bih 3:1. Mladinci Partizana
Hmezad pa so v prvenstveni
tekmi gostovali na Vranskem
in zmagali 6:1.
JOŽE GROBELNIK
invalidi
v šahu
v T.Velenju je bilo regijsko
prvenstvo v šahu za ekipe in-
validov. Nastopilo je pet ekip,
zmagali pa so predstavniki DI
Žalec v postavi Skok, J. in
M. Štorman ter Pevnik ter se
tako uvrstih na republiško pr-
venstvo, ki bo čez štirinajst dni
v Črnomlju.
JOŽE GROBELNIK
Zmaga
Celjanov
v Kranju je bilo šesto in
hkrati zadnje kolo v republiški
hgi. To pot so se ekipe pomeri-
le z vojaško puško leže od 300
možnih krogov. Zmagah so
Celjani: Slavko Frece 259, Jože
Jeram 270 in Tone Jager 271.
Na solidno 4. mesto so se uvr-
stih strelci »SLAVKO ŠLAN-
DER« iz Šempetra (Franc Kot-
nik 236, Dani Zagoričnik 237 in
Alojz Zagoričnik 264). Med po-
samezniki je Tone Jager osvo-
jil bronasto medaljo, Jože Je-
ram je bil 4., Justin Smrkolj
JUTEKS Žalec pa 5.
TJ
Odlične celjske
kegljavke
v Celju je bilo na keg-
ljišču Golovca republiško
prvenstvo za kegljavke,
kjer so izreden uspeh dose-
gle predstavnice KK EMO
Celje. V finalu so imele de-
set tekmovalk, kar osem pa
se jih je uvrstilo med 12
najboljših. Zmagala je do-
mačinka Kardinar pred
Mikčevo, 4. je bila Grobel-
nikova, 5. Gobčeva, 7. Les-
jakova, 8. Petakova, 11. Še-
ško in 12. Razlag, vse KK
EMO Celje. Ta prekrasen
uspeh je dopolnil še član
Nareks, ki je na moškem
prvenstvu osvojil 8. mesto.
Nova okrepitev za
KK Merx
Celjsko košarkarsko mo-
štvo je okrepil center Novega
Zagreba iz Zagreba Robert
Buntič. V lanski sezoni, ko si
je njegova ekipa v novousta-
novljenem play-outu priigra-
la nastopanje v 1. A ZKL, je
bil 205 cm visoki Buntič stal-
ni član prve peterke v svoji
ekipi, dolgoletni članici 1.
B ZKL-zahod. Razlog njegove
odločitve naj bi bila obveznost
na delovnem mestu, kjer bi
preveč izostajal zaradi vadbe
dvakrat na dan. S kvalitetno
okrepitvijo bodo košarkarji
Merxa v novi sezoni v republi-
ški ligi štartali zjasnim ciljem:
osvojiti drugič v zgodovini
kluba naslov repubhškega pr-
vaka in se vrniti v 1. B ZKL-
zahod, kamor s sedaryo ekipo
že sedaj sodijo.
DEAN ŠUSTER
Glasbena jesenska se-
zona se je na našem ob-
močju pričela kar se da
vzpodbudno, s^ je bilo
minuli teden več glas-
benih prireditev. Tako
je v Žalcu gostoval Par-
ni valjak, v Casablanki
ansambel. Neki to vole
vruče, v Žakovcu Novi
fesih in Don Juan. Zani-
miva je bila tudi priredi-
tev v starem delu Celja
Na okopih, kjer sta na-
stopih tudi dve Tatjani,
СеЏапка Dremelj in no-
va zvezda hrvaškega ro-
ka Matejaš • New
swing quartet se je po
krajših počitnicah zaprl
v studio, kjer nastaja
njihova 18. plošča. Ob
koncu tedna bodo odšli
na krajšo turnejo po
ZRN, prihodnjo sredo
pa bodo skup^ s turi-
stično agencijo Dober
dan pripravili v Šempe-
iru v farni cerkvi kon-
<^rt na katerem bo na-
stopila s programom
krnskih duhovnih pe-
sjni tudi M^da Petan,
'^isti izkupiček s tega
nastopa je namenjen za
Prizadete v letošnjih ne-
^itjih • Diskoteka Jago-
da spreminja svojo glas-
^>eno usmeritev. Name-
sto disko uspešnic, bo-
Í0 od jutri dalje v njej
^eli predvsem vedno
jelene (evergreene) me-
lodije • Ansamber Bra-
'^^ta Klavžaija je v zad-
'^Jem času zopet doživel
kadrovskih spre-
fiemb, kar pa ne vpliva
"a kvaliteto njihovega
^^anja, sßj pripravljajo
material za novo ka-
setom
Riva tudi na Celjskem
Zadarska skupina Riva,
spektakularna zmagovalka
letošnjega izbora za pesem
Evrovizije, je bila letošnje
poletje prav gotovo najbolj
iskana zasedba pri nas.
Zanimivo je, da je precej
svojih gostovanj usmerila na
slovensko področje, kjer so
jih privrženci lahkotnega po-
pa prav toplo sprejeli. Da je
frekvenca njihovih nastopov
milo rečeno ubijiuoča, so
pred dvema tednoma doka-
zah najprej v Šempetru in
nekaj ur zatem v diskoteki
Ciby, kjer so si razgreti pu-
bhki navkljub privoščih
play-back. Lahko se vpraša-
mo, zak^ meteor na jugo
pop sceni kljub mnogim po-
nudbam iz tujine in ostalih
delov Jugoslavije, svoje sile
v n^večji moči usmena prav
bolj v ma^še kot večje кггце
v Sloveniji?
»Zato,« kategorično odgo-
v^^o Dalibor Musap, kla-
viaturist, Zvonimir Zrihč, ki-
tarist, Nenad Nakič, bas-ki-
tarist, Boško Colič, bobnar
in simpatična pevka Emilija
Kokič, ker nas slovenska pu-
bhka neverjetno toplo spre-
jema in naši zadnji najboljši
koncerti izvirajo prav od
tod.«
Spodbuden komphment,
bi se lahko nasmehnih, če
navsezadnje upoštevamo
dejstvo, da so Zadrčani le-
tošnje poletje koncertirah po
zahodni Evropi, Turčiji...
Tudi jesenski čas bo za raz-
hko od našega hladnejšega
podnebja Emiliji in compa-
ny navrgel precej vročih go-
stovanj: že čez пекад dni bo-
do poskušali napolniti dvo-
rano v Kölnu, dosti bolj
mamljivo gostovanje pa jih
čaka oktobra, ko se bodo kot
zmagovalci evrovizijske po-
pevke predstavili v ameriški
country Mekki - Nashwillu.
BOJAN KRAJNC
Glasbene bodice
Aleksandra Ježa
čas, okolje in tudi potre-
be so v sedmih letih precej
spremenile glasbo kantav-
torja Aleksandra Ježa iz Tr-
bovelj. Će je bila glasba na
prvi kaseti Dvajset let pre-
pozno sem rojen še rokersko
obarvana, je glasba na zad-
nji, ki ima naslov Moje bo-
dice, veliko bolj komercial-
na in seveda tudi sprejem-
ljiva za širši krog poslu-
šalcev.
Glasbo in tekst za vse
skladbe na tej kaseti je napi-
sal Aleksander Jež sam, pri-
redbe pa je napravil Leon
Klemene iz Kopra. Skladbe
na tej kaseti so prijetne za
uho in Le enkrat sem ljubil
ter Marička zbidi se že precej
vrtijo na radijskih postajah.
Nekoliko bolj zahtevni po-
slušalci pa bodo raje prisluh-
nili skladbi Bil je september
in Ti si moie življenje.
Sandi, kot mu pravijo pri-
jatelji, se drži pravila, ki mu
ga je vcepil že njegov oče,
včasih znan glasbenik v Tr-
bovljah, da mora biti glasba,
kije namenjena širšemu kro-
gu poslušalcev, tem poslu-
šalcem tudi všeč. Če pa glas-
benik piše zase, ne more
vedno pričakovati, da bo ta
glasba naletela na odmev tu-
di pri poslušalcih. Tako so
bile njegove prve skladbe
bolj rokersko obarvane, ker
pa se profesionalno ukvarja
z glasbo, je moral spremeniti
tudi svoj slog. V to so ga pre-
pričali tudi njegovi nastopi
v Izoh, kjer že tri leta nasto-
pa vsak petek in soboto.
Živi nastopi pa niso samo
glasba, temveč tudi obnaša-
nje na odru ah kot zdaj popu-
larno imenujemo »show«.
Pri tem Aleksandru Ježu ni
potrebno kakšno posebno
skakanje ali spakovanje, kar
v zadnjem času glasbeniki
vse preradi izkoriščajo.
S svojim naravnim nasto-
pom hitro vzpostavi stik
s poslušalci, kar je navsezad-
nje želja vsakega glasbenika.
18. STRAN - NOVI TEDNIK
28. SEPTEMBER 19^,1
Večvrednost
Kljub mnogim opozorilom Partizanske ceste
skozi Mestni park nismo mogli prepovedati za pro-
met s tovornjaki, ki so tu močno ogrožali predvsem
otroke in ostarele sprehajalce. Takoj pa smo jo
zaprli, ker so ogrožali dve hiši.
Je to nov dokaz, da pri nas človek še res nima
prave cene?!
Zrečani že zdaj po-
nujajo skupno karto
za smučanje in kopa-
nje v termah, čeprav
teh še sploh niso
skončali. Ampak pra-
vijo, če bog da, bodo
zagotovo pravočasno
nared.
Upajmo, da bo res
tako, saj pravijo, da
bo otvoritev za bo-
žiča.
Pa ga imamo
Celjska mladina je
končno le dobila pred-
sednika. Lahko bi rekli
točno opoldne. Škoda
le, da na neprimeren
dan. Pravijo, da je petek
slab začetek.
Da bo le potem bolje.
Premile
Spet smo premaknili
urne kazalce nazaj. To je
dobro - mislim to, da
smo jih premaknili.
Vsaj nekaj pri nas pre-
mikamo!
OB SPREJEMANJU NAŠE USTAVE IMAJO NEKATERI
POLNA USTA BESED, DA BI ZAMAŠILI NAŠA.
Oddelek (bivšega) Vekša naj bi v Celju še ostal,
če bi »sistem« vse stroške šolanja poravnal.
A ker gotovo to nikakor ne bo šlo,
študenti bodo ko j spoznali,
kako s sistemom našim je hudo.
Uganica
Ali veste, na kaj mislijo
mladi Konjičani, ko, se-
dejo za mizo, dvignejo
kozarec svojega konji-
čana in rečejo: dajmo ga
dol popit?!
Rešitev je enostavna:
mislijo, da bi bilo treba
storiti kaj, da Popit ne bi
bil več častni Konjičan.
Ozlmnlčna
Letošnjo jesen so ne-
kateri le spet hvalili sin-
dikat.
Če jim je priskrbel po-
ceni ozimnico!
Narod si bo pisal ustavo sam;
ne zveznik mu je ne bo noben,
ne kak general!
Pivo najbolj zaliva državne in ostale blagajn^
In najbolj suši žepe pivcev.
Denar ni vse
v Mozirju jim je sicer
uspelo premagati sko-
puško republiško skup-
nost za ceste, da je za-
gotovila denar za njiho-
vo obvoznico, vendar
stojijo zdaj pred skoraj-
da še večjo oviro.
Premagati morajo še
domačine, da bodo do-
volili gradnjo. Tisto
»nujno potrebujemo ob-
voznico« pač ne razu-
mejo vsi enako.
Bodice
Kongresi že rahlo spo.
minjajo na obred sežj.
ganja čarovnic.
Socializem po meri člo,
vetta ali zakoni po meti
iskalcev lukenj - to je
zdaj vprašanje?
Ne moreš biti na konju
če prveč trošiš za slui
bene jeklene konjičke.
Alije politika cen testi, i
ranje človeške potrpet.
Ijivosti?
Saj bi si že nalili čiste-
ga vina, toda očitno ho-
čemo, da vino »odleži,
še nekaj generacij.
Prodajo s popustom si
lahko razlagamo z dol-
goletnimi »popusti*
v odgovornosti.
Tudi naši bankovci so
dokaz več, da papit
marsikaj prenese.
Sita vrana lačno razu-
me le takrat, ko lahko
z njo - politično mani-
pulira.
Kot kaže, sodijo med
diplomacijo tudi - di-
plomatska obreko-
vanja.
MARJAN BRADAČ
TV SPORED
NEDEUA, 1. 10. 89
Program: Ul 1
8.25-14.35 in 15.20-23.10 TELETEKST RTV UUB-
UANA; 8.40 VIDEO STRANI; 8.50 OTROŠKA MATI-
NEJA: 8.50 ŽIV ŽAV; 9.40 A. Llndgren: PIKA NOGA-
VIČKA, ponovitev švedske nanizanke, 2/21; 10.10
PO BELIH IN ČRNIH TIPKAH: SLOVENSKA KLA-
VIRSKA GLASBA, ponovitev 1. oddaje; 10.40 DELO
NA ČRNO, ponovitev ameriške nanizanke, 15/18;
11.30 VIDEOMEH; 12.00 KMETIJSKA ODDAJA TV
BEOGRAD; 13.00 J. I. Kraszewski: SAŠKI BLIŠČ IN
PRUSKA SLAVA, nemška nadaljevanjka, 3/4; 14.25
VIDEO STRANI; 15.35 VIDEO STRANI
15.45 PRISLUHNIMO TIŠINI, ponovitev; 16.25 EP
VIDEO STRANI; 16.30 TV DNEVNIK 1; 16.45 PO-
SLOVNE INFORMACIJE; 16.50 MUPPETKI IN MOJ-
STRI, angleški film; 17.45 TV KAVARNA; 18.45 RI-
SANKA; 18.55 EP VIDEO STRANI; 19.00 TV MER-
NIK; 19.15 TV OKNO; 19.24 EPP; 19.30 TV DNEV-
NIK 2; 19.55 VREME; 19.59 ZRCALO TEDNA; 20.15
EPP; 20.20 Ž. Žilnik-B. Andrić: TAKO SE JE KALI-
LO JEKLO, 2. - zadnji del drame TV Novi Sad;
21.20 EPP; 21.25 ZDRAVO, vmes: POROČILA in
SVETOVNI POKAL V DRESURNEM JAHANJU, pos-
netek iz Lipice; 22.55 INFORMATIVNA ODDAJA ZA
GOSTE IZ TUJINE; 23.00 VIDEO STRANI
NEDEUA, 1. 10. 89
Program: LJ 2
10.00 DANES ZA JUTRI, oddaja za JLA in VRNITEV
ODPISANIH, nadaljevanka TV Beograd, 5/13 (do
13.00), ŠPORTNO POPOLDNE; 14.15 Jerez: AVTO-
MOBILSKE DIRKE FORMULE 1 ZA VELIKO NA-
GRADO ŠPANIJE, prenos. Reporter: Niko Mihelič;
16.45/17.30 Stockholm: EP V ODBOJKI (M), FINA-
LE, vključitev. Reporter: Marjan Fortin (do 18.45/
19.00); 19.30 TV DNEVNIK; 19.55 DA NE BI BOLE-
LO: KRONIČNI BRONHITIS; 20.15 POTOVANJA PO
VELIKIH ŽELEZNICAH SVETA, angleška dokumen-
tarna serija, 2/7; 21.15 AGONUA ČRNEGA BORA,
dokumentarna oddaja; 21.35 SVETOVNO PRVEN-
STVO V ŠPORTNO RITMIČNI GIMNASTIKI, posne-
tek iz Sarajeva; 22.35 SVETOVNO PRVENSTVO
V BOKSU, finale, posnetek iz Moskve; 23.15
ŠPORTNI PREGLED
PONEDEUEK, 2. 10. 89
Program: LJ 1
10.00 VIDEO STRANI; 10.10 TV MOZAIK; 10.10
UTRIP; 10.25 ZRCALO TEDNA; 10.40 TV MERNIK;
10.55 OČI KRITIKE; 11.25 DVOJNA PREISKAVA,
ameriški film, 1. del; 13.00 VIDEO STRANI; 16.20
VIDEO STRANI; 16.30 TV DNEVNIK 1; 16.45 PO-
SLOVNE INFORMACIJE; 16.50 TV MOZAIK; 16.50
UTRIP; 17.05 ZRCALO TEDNA; 17.20 DA NE BI
BOLELO: KRONIČNI BRONHITIS; 17.40 OČI KRITI-
KE; 18.15 EP VIDEO STRANI; 18.20 SPORED ZA
OTROKE IN MLADE; 18.20 RADOVEDNI TAČEK:
URA; 18.40 1000 IDEJ ZA NARAVOSLOVCE: VIŠI-
NA IN STAROST DREVES, 4. ODDAJA; 19.00 RI-
SANKA; 19.15 TV OKNO; 19.24 EPP; 19.30 TV
DNEVNIK 2; 19.55 VREME; 19.59 EPP; 20.05 ZRIN-
KO OGRESTA: LEO IN BRIGITA, drama TV Zagreb;
21.15 EPP; 21.20 OSMI DAN; 22.00 TV DNEVNIK 3;
22.10 VREME; 22.15 INFORMATIVNA ODDAJA ZA
GOSTE IZ TUJINE; 22.20 PO BELIH IN ČRNIH TIP-
KAH: SLOVENSKA KLAVIRSKA GLASBA. 5. odda-
ja; 22.55 VIDEO STRANI
TOREK, 3. 10. 89
Program: U 1
9.45-11.40 in 15.35-23.25 TELETEKST RTV UUB-
UANA; 10.00 VIDEO STRANI; 10.10 TV MOZAIK:
ŠOLSKA TV; 10.10 KO SE KORENIN ZAVEMO, 1.
ODDAJA; 11.00 ANGLEŠČINA. 19. LEKCUA; 11.30
VIDEO STRANI; 15.50 VIDEO STRANI; 16.30 TV
DNEVNIK 1; 16.45 POSLOVNE INFORMACUE;
16.50 TV MOZAIK: ŠOLSKA TV; 16.50 KO SE KO-
RENIN ZAVEMO, 1 oddaja; 17.40 ANGLEŠČINA.
19. lekcija; 18.00 EP VIDEO STRANI; 18.05 SPO-
RED ZA OTROKE IN MLADE; 18.05 GOVORICA
TELESA: UJETI. 18.10 V. FESTIVAL OTROŠKE VE-
DRE PESMI KRŠKO '89. posnetek; 19.00 RISANKA;
19.15 TV OKNO; 19.20 DOBRO JE VEDETI; 19.24
EPP; 19.30 TV DNEVNIK 2; 19.55 VREME; 19.59
EPP; 20.05 TV MOST. skupna oddaja JRT; 22.05
EPP; 22.10 TV DNEVNIK 3; 22.20 VREME; 22.25
INFORMATIVNA ODDAJA ZA GOSTE IZ TUJINE;
22.30 S. de Beauvoir: TUJA KRI, ameriška nadalje-
vanka 3/6; 23.15 VIDEO STRANI
SREDA, 4. 10. 89
Program: LJ1
9.45-13.00 in 15.45-23.20 TELETEKST RTV UUB-
UANA; 10.00 VIDEO STRANI; 10.10 TV MOZAIK;
10.10 AGONIJA ČRNEGA BORA, dokumentarna
oddaja; 10.30 OSMI DAN; 11.10 SVET NA ZASLO-
NU; 12.50 VIDEO STRANI; 16.00 VIDEO STRANI;
16.10 SPORED ZA OTROKE IN MLADE ZBIS: CA-
MILLE SAINT-SAENS: ŽIVALSKI KARNEVAL; 16.25
EP VIDEO STRANI; 16.30 TV DNEVNIK 1; 16.45
POSLOVNE INFORMACUE; 16.50 TV MOZAIK;
16.50 OSMI DAN; 17.30 SVET NA ZASLONU; 18.10
EP VIDEO STRANI; 18.15 SPORED ZA OTROKE IN
MLADE; S.PEŠIĆ: LOVSKA ZGODBA, posnetek
lutkovne igrice; 19.05 RISANKA; 19.15 TV OKNO;
19.20 DOBRO JE VEDETI; 19.24 EPP; 19.30 TV
DNEVNIK 2; 19.55 VREME; 19.59 EPP; 20.05 FILM
TEDNA: Ciklus sodobnega angleškega filma: MO-
NA LIZA; 21.45 EPP; 21.50 TV DNEVNIK 3; 22.00
VREME; 22.05 INFORMATIVNA ODDAJA ZA GO-
STE IZ TUJINE; 22.10 SVET POROČA; 23.10 VIDEO
STRANI.
ČETRTEK, 5. 10. 89
Program; Ul
9.45-12.20 in 16.05-0.25 TELETEKST RTV UUB-
UANA; 10.00 VIDEO STRANI; 10.10 TV MOZAIK:
ŠOLSKA TV; 10.10 SLOVAR ARHITEKTURE: OBLI-
KE NASEUA, 5. oddaja; 10.35 NASELBINSKA
KULTURA NA SLOVENSKEM. 5. oddaja; 11.40 STI-
KI - OBLIKE ČLOVEKOVE KOMUNIKACUE: GO-
VOR IN GLAS, izobraževalna oddaja, 2/4; 12.10
VIDEO STRANI; 16.20 VIDEO STRANI; 16.30 TV
DNEVNIK 1; 16.45 POSLOVNE INFORMACIJE;
16.50 TV MOZAIK: ŠOLSKA TV; 16.50 SLOVAR
ARHITEKTURE: OBLIKE NASEUA, 5. oddaja;
17.15 NASELBINSKA KULTURA NA SLOVEN-
SKEM, 5. oddaja; 18.25 EP VIDEO STRANI; 18.30
SPORED ZA OTROKE IN MLADE PRAVUlČAR,
ameriška nanizanka, 5/9; 19.00 RISANKA; 19.15 TV
OKNO; 19.20 DOBRO JE VEDETI; 19.24 EPP; 19.30
TV DNEVNIK 2; 19.55 VREME; 19.59 EPP; 20.05
F.M.STEWART: ELLIS ISLAND. 7. - zadnji del
ameriške nadaljevanke; 20.55 EPP; 21.00 TEDNIK;
21.50 TV DNEVNIK 3; 22.00 VREf-'ć; 22.05 INFOR-
MATIVNA ODDAJA ZA GOSTE U. TUJINE; 22.10
RETROSPEKTIVA KOMEDIJE. W.Shakespeare:
KAR HOČETE, predstava SLG Celje; 0.15 VIDEO
STRANI.
PETEK, 6. 10. 89
Program: Ul
9.45-12.30 in 16.05-1.45 TELETEKST RTV UUB-
UANA; 10.00 VIDEO STRANI, 10.10 TV MOZAIK;
10.10 TEDNIK; 11.00 MOSTOVI; 11.30 F.M.STE-
WART: ELLIS ISLAND, ameriška nadaljevanka,
5/7; 12.20 VIDEO STRANI; 16.20 VIDEO STRANI;
16.30 TV DNEVNIK 1 ; 16.45 POSLOVNE INFORMA-
CUE; 16.50 TV MOZAIK; 16.50 TEDNIK; 17.40 MO-
STOVI; 18.10 EP VIDEO STRANI; 18.15 SPORED
ZA OTROKE IN MLADE; 18.15 PRGIŠČE PRIUUB-
UENIH PRAVUlC: ZLATA RIBICA; 18.35 A. LIND-
GREN: PIKA NOGAVIČKA, Švedska nanizanka, 3/
21; 19.00 RISANKA; 19.12 TV OKNO; 19.17 NAŠE
AKCUE; 19.24 EPP; 19.30 TV DNEVNIK 2; 19.55
VREME; 19.59 EPP; 20.05 NA OBALI POSUŠENE-
GA OCEANA, dokumentarna oddaja; 20.55 EPP;
21.00 KRIMINALNA ZGODBA, ameriška nanizanka.
17/20; 21.45 TV DNEVNIK 3; 21.55 VREME; 22.00
POGLEDI: POHIŠTVO; 23.15 INFORMATIVNA OD-
DAJA ZA GOSTE IZ TUJINE; 23.20 AMOR NA TLEH,
francoski film; 1.35 VIDEO STRANI.
Program: U2
17.00 SATELITSKI PROGRAMI - POSKUSNI PRE-
NOSI; 19.00 VIDEOMEH, ponovitev; 19.30 TV
DNEVNIK; 19.55 PREMOR; 20.00 ŽARIŠČE; 20.30
SKUPŠČINSKA KRONIKA; 20.50 KONCERT KO-
MORNEGA ORKESTRA SLOVENICUM NA 37.
MEDNARODNEM POLETNEM FESTIVALU
V UUBUANI; 21.50 KRONIKA 4. MEDNARODNE-
GA BIENALA VIEO CD '89; 22.20 SATELITSKI PRO-
GRAMI - POSKUSNI PRENOSI (do 1.30)
SOBOTA, 7. 10 89
Program: Ul
7.45-12.00 in 14.05-0.40 TELETEKST RTV UUB-
UANA; 8.00 VIDEO STRANI, 8.10 OTROŠKA MATI-
NEJA: 8.10 RADOVEDNI TACEK: URA; 8.25 PRGIŠ-
ČE PRIUUBUENIH PRAVUlC: ZLATA RIBICA;
8.45 GOVORICA TELESA: UJETI; 8.50 ZBIS: CA-
MILLE SAINT-SAENS; ŽIVALSKI KARNEVAL; 9.05
PRAVUlČAR, ameriška nanizanka, 5/9; 9.25 V. FE-
STIVAL OTROŠKE VEDRE PESMI KRŠKO 89,
POSNETEK; 10.15 1000 IDEJ ZA NARAVOSLOV-
CE: VIŠINA IN STAROST DREVES; 10.35 MLADIN-
SKI PEVSKI FESTIVAL CEUE '89, ponovitev 3.
oddaje; 11.10 IZBOR TEDENSKE PROGRAMSKE
TVORNOSTI; 11.50 VIDEO STRANI; 14.20 VIDEO
STRANI; 14.30 VIDEOGODBA, ponovitev; 15.15
PRUATEU ALI SOVRAŽNIK, angleški mladinski
film; 16.25 EP VIDEO STRANI; 16.30 TV DNEVNIK
1; 16.45 POSLOVNE INFORMACUE; 16.50 RISAN-
KA; 17.00 ZAGREB: DP V KOŠARKI - CIBONA
: JUGOPLASTIKA, prenos. Reporter: Miha Žibrat;
18.25 EP VIDEO STRANI; 18.30 NA PRAGU 21.
STOLETJA, avstralska dokumentarna serija, 4/17;
19.00 RISANKA; 19.15 TV OKNO; 19.24 EPP; 19.30
TV DNEVNIK 2; 19.55 VREME; 19.59 UTRIP; 20.15
EPP; 20.20 ŽREBANJE 3x3; 20.30 VEČER Z GO-
STI V PORTOROŽU; 21.45 EPP; 21.50 TV DNEVNIK
3; 22.00 VREME; 22.05 DELO NA ČRNO, ameriška
nanizanka, 16/18; 22.55 INFORMATIVNA ODDAJA
ZA GOSTE IZ TUJINE; 23.00 TAKŠNA PRIDNA
PUNČKA, angleški film; 0.30 VIDEO STRANI.
Program: U2
15.40 VIDEONOČ, ponovitev; 19.00 JUGOSLAVIJA,
DOBER DAN. oddaja TV Skopje; 19.30 TV DNEV-
NIK; 20.10 FILMSKE USPEŠNICE: CIGANKA, ame-
riški film; 22.30 KRONIKA, 4. MEDNARODNEGA
BIENALA VIDEO CD '89; 23.00 SATELITSKI PRO-
GRAMI - POSKUSNI PRENOSI (do 1.00)
RADIO CELJE
Četrtek, 28. 9.: 8.05 Poročila, 8.30 Dopoldne z vami, lO.OC
Poročila, 11.00 Zaključek; Popoldanski spored: 14.00 Napoved,
informacije, 14.15 Aktualni trenutek, 15.00 Poročila, 15.30
Dogodki in odmevi (prenos RLJ), 16.00 Čestitke in pozdrav;
16.30 Kronika, osmrtnice, 17.00 V ŽIVO, 18.00 Glasbeni predve-
čer na RC, 19.00 Zaključek sporeda.
Petek, 29. 9.: 8.05 Poročila, 8.20 Petkov mozaik, 10.00 Poro-
čila, 10.30 Žveplometer, 11.00 Zaključek; Popoldanski spored;
14.00 Napoved, 15.00 Poročila, 15.30 Dogodki in odmevi (prenos
RLJ), 16.00 Čestitke in pozdravi, 17.00 Kronika, osmrtnice, 18.00
Glasbeni predvečer na RC, 19.00 Zaključek sporeda.
Sobota, 30. 9.: 8.05 Poročila, 8.30 Dopoldne z vami, 10.0Û
Poročila, 10.15 Koledar prireditev, 11.00 Zaključek; Popoldanski
spored: 14.00 Napoved, 14.15 Aktualni trenutek,J5.00 Poročila.
15.30 Dogodki in odmevi (prenos RU), 16.00 Čestitke in poz-
dravi, 17.00 Kronika, osmrtnice. 17.30 Lestvica zabavnih melo-
dij, 18.00 Glasbeni predvečer na RC, 19.00 Zaključek sporeda.
Nedelja, 1.10.: 8.05 Poročila, 9.00 Poročila, 11.00 Žveplome-
ter (ponovitev), 11.30 Kmetijska oddaja, 12.00 Poročila, 12.15
Literarni utrinek, 12.30 Iz domačih logov, 13.00 Čestitke in
pozdravi, 15.00 Zaključek.
Ponedeljek, 2. 10.: 8.05 Poročila, 8.30 Športno dopoldne.
10.00 Poročila, 11.00 Zaključek; Popoldanski spored: 14.00
Napoved, 14.15 Aktualni trenuteÍ5,15.00 Poročila, 15.30 DogodKi
in odmevi (prenos RLJ), 16.00 Čestitke in pozdravi, 17.00 Kro;
nika, osmrtnice, 17.15 Lestvica domačih melodij, 18.00 Glasben'
predvečer na RC, 19.00 Zaključek.
Torek, 3. 10.: 8.05 Poročila, 8.30 Glasbeno dopoldne, 10.00
Poročila, 11.00 Zaključek; Popoldanski spored: 14.00 Napoved
14.15 Aktualni trenutek, 15.00 Poročila, 15.30 Dogodki inodnnevi
(prenos RLJ), 16.00 Čestitke in pozdravi. 17.00 Kronika, osmrt-
nice, 18.00 Glasbeni večer na RC, 19.00 Zaključek sporeda.
Sreda, 4. 10.: 8.05 Poročila, 8.30 Dopoldne z vami, 10.0Ö
Poročila, 10.15 Koledar prireditev, 11.00 Zaključek; PopoldansKn
spored: 14.00 Napoved, 14.15 Aktualni trenutek, 15.00 Poročila
15.30 Dogodki in odmevi (prenos RLJ), 16.00 Čestitke in poz-
dravi, 17.00 Kronika, osmrtnice, 17.30 Studio CE, 19.00 Zaklji^
ček sporeda.
Radio Celje oddaja na UKW frekvencah 100,3 MHz f^
95,9 MHz ter na SV frekvenci 936 KHz.
28. SEPTEMBER 1989
NOVI TEDNIK - STRAN 19
20. STRAN - NOVI TEDNIK

ZDRAVILNE RASTLINE
VelecvetnI naprstec
Med zdravilne rastline spadajo tudi takšne, ki jih
ljudsko zdravilstvo ne uporablja, ker so strupene.
Ena izmed njih je tudi veliko cvetni naprstec (Digita-
lis grandiflora Mill.). Spada v družino čmobinovk, ki
je razširjena po vsem svetu in obsega več kot 200
rodov s 3 tisoč vrstami. Sem spadajo številne zdra-
vilne rastline, kot so velecvetni lučnik, navadna
črnobina, jetičnik, smetlika, ušivec itd.
Velecvetni naprstec je trsgnica z močno razraslo
koreniko. Steblo je pokončno, do en meter visoko. Pri
dnu je golo, pri vrhu pa žlezasto dlakavo. Listi so
suličasti, enostavni, z nazobčanim robom in dlakavi.
Spodnji listi so pecljati, zgornji pa sedeči. Kimasti,
rumeni cvetovi so združeni v enostransko socvetje na
vrhu stebla. Cvetje iz peterodelne čaše in cevastega do
4 cm dolgega, dvoustnega venca. Plod je jajčasta gla-
vica z mnogimi semeni.
Velecvetni naprstec cveti od junija do septembra in
ga najdemo po svethh gozdovih in kamnitih grmovna-
tih pobočjih po vsej Sloveniji.
Rastlina je že od 11. stoletja dalje znana kot zelo
strupena. V vseh dehh rasthne, posebno pa v hstih in
semenih so glikozidi; ki so sicer slabo obstojni, a imeyo
izredno močen učinek na srce. Najpomembnejši gliko-
zid je tukaj digitoksin in še nekateri drugi sorodni.
Zelo zanimivo je to, da so snovi iz naprsteca sorodne
po kemični strukturi vitaminu D in moškim ter žen-
skim hormonom.
Zdravljenje z izvlečki te rasthne je zelo starodavno.
Sprva so uporabljah digitahsove zvarke in poparke, ki
pa niso bili stabilni ter jih danes na vehko pripravlja
farmacevtska industrija. Ob pravilnem doziranju je
digitalis odlično srčno zdravilo, brez katerega si danes
sploh ne moremo zamisliti zdrav^enja srčnih bolezni.
Danes je digitahs nžgbolj uporabljeno zdravilo. Digita-
hs krepi srčno mišico, kohčino iztisnjene krvi in regu-
hra srčni utrip. Razen tega pa pospešuje tudi odvíyanje
vode iz telesa, ki se pri srčnih bolnikih tako rada
nabere v velikih količinah.
Poleg tega pa im^o pripravki iz hstov še en zanimiv
učinek. V prevretek iz naprstečevih hstov namočeni
obkladki pospešijo celjenje ran.
Digitalisovi preparati se v srcu kopičijo in pri dolgo-
tréyni uporabi se zbere v tohkih množinah, da pride do
hudih, pri nepazljivem zdravljenju prav resnih srčnih
motenj. Zastrupitve so običćuno zelo hude in se kažejo
v pospešenem bitju srca, slabosti v želodcu ter bruha-
nju in driski. Srčni utrip nato postane počasnejši in
lahko pade na dvsyset utripov ali še manj. Pojavijo se
bolečine po vsem telesu, ustnice pomodrijo in dihanje
je zelo otežkočeno. Srce preneha delati in nastopi smrt.
Zato si pripravkov iz digitahsa nikoh ne smemo sami
pripravljati.
BORIS JAGODIČ
HORTIKULTURNI KOTIČEK
Trata vendar nalpomembnelša
Negovane trate so zelo
ahtevne za gnojenje. Poleg
sakoletnega gnojenja z or-
..anskimi gnojili (200 kg na
ir - pozno jeseni) jih gnoji-
mo še z rudninskimi gnojili
in sicer po vsaki tretji koš-
nji. Navadno gnojimo pred
dežjem, sicer pa dobro zali-
jemo po vsakem gnojenju.
Pomembna za dobro trato
je vsekakor tudi redna koš-
nja. Gosto trato bomo imeli
le, če ne bo nikoli prerasla
višine 7 cm. Vrtičkaiji, ki ko-
'o trato vsak teden, se lah-
pohvahjo s takšno travo,
ogostnost košnje pa je se-
eda žal odvisna tudi od vre-
mena. V vročih poletnih
dneh kosimo nekoliko višje
ir bolj poredko, spomladi in
jeseni pa nižje in bolj pogo-
sto. V naših podnebnih raz-
merah zadostuje na leto 12
košenj.
Angleži kosijo 20 krat ah
tudi večkrat na leto.
Pogosto na nekaterih me-
stih trata ni najboljša. Nabo-
lje je, da ta mesta ргекорЦе-
mo z železnimi grabljami in
zasejemo z večjo kohčino
travne mešanice kot sicer,
ter prekrijemo s kompostno
zemljo in povaljamo.
Mah v trati je zelo pogosta
neprijetnost, ki jo odstrani-
mo z mešanico naslednjih
kemikalij: amoniumsulfat
25% ah 325 g, železov sulfat
25% ali 325 g, živosrebnega
klorida 0,8% ah 14 g in suhe
mivke 49,2%ah 636 g. Ta ko-
ličina zadostuje za 10 m^ Po-
trebno je, da mešanico raz-
tresemo enakomerno, takoj
ko je prišlo do spomladan-
ske buditve travine.
Na kakovost trate vpliva
tudi vlaga. Idealno bi bilo, da
bi trata dobila v vročih polet-
nih dneh, kadar ni dežja,
vsak dan 4 litre vode na 1 m^.
Če zalivamo, storimo to poz-
no popoldan.
Tudi zračenju trate pri nas
še ne posvečamo dovolj po-
zornosti. Vsaj dvakratno zra-
čenje na leto (z navadnimi
vilami), bi pomagalo, da bi
bile naše trate lepše.
Pri košnji z motornimi ko-
silnicami, pa tudi pri ročni
košnji, še zlasti v prvi fazi
vzdrževanja trate se korenin-
ski sistem odvaja od kore-
ninske grude, zato je potreb-
no tudi večkratno valjanje
trate. Navadno jo valjamo
3-4 krat letno.
Seme sejemo z roko in pre-
cej na »široko«. Najprej upo-
rabimo za vse zemljišče po-
lovico mešanice, nato še dru-
go. Posejano seme je treba
zagrebsti. To lahko naredi-
mo z lesenimi, še bolje pa, da
z železnimi grabljami ali je-
kleno metlico. NeO primer-
nejša globina pokritega se-
mena je en centimeter. Pose-
vek je treba še povaljati, da
seme enakomerno vzklije.
Valjamo z valjaijem, ki je te-
žak do 50 kilogramov.
Najprimernješa meseca za
sejanje trave sta april in maj,
za ponovno setev pa septem-
ber in oktober. Med poletno
vročino setev ni primerna.
J. BENČINA
MODNI KOTIČEK
pripravlja VLASTA ARČAN-CAH
Jeseni nasproti
Čmo-bela Jesenska eleganca
v septembru je
že kar nujno, da
začnemo resno
razmišljati o jese-
ni in oblačilih, ki
bodo zamenjala
lahka, poletna.
Ta občutljivi pre-
hod bomo najeno-
stavneje reših s sa-
kojem ali kratkim
suknjičem v kom-
binaciji s krilom ali
hlačami. Najbolj
eleganten, klasi-
čen, predvsem pa
nikdar zgrešen je
dvoglas črne in be-
le. Letošnja jesen
je od odhajajočega
poletje »podedova-
la« geometrijo pik
in črt, ki na modni
sceni dominira že
vse od pomladi.
Za takšna oblačila se letos
precej uporablja črtast mate-
rial, ki je sicer namenjen za
moške obleke.
Kroji so dokaj preprosti,
tudi rokavi in ramena so ožji,
pas in boki pa še bolj po-
udarjeni kot lani.
Krila so se presenetljivo
podaljšala, tista široka in
hlačna, ki so položena v gu-
be, celo do členkov.
Raznih pentelj in cvetja pri
takšni kombinaciji ni, zato
pa bo poleg bele ali s pikami
posute svilene bluze nadvse
efektna ogrlica in morda še
zapestnica iz umetnih bi-
serov.
NASVETI ZA DOM
Olupke in koščke paradiž-
nikov, ki ostanejo na cedilu,
ko precedimo omako, umije-
mo, posušimo na peči in da-
jemo v juhe. Juha dobi lepo
barvo in dober okus.
Za palačinke uporabljamo
polovico ostre in polovico
mehke moke. Mleku pridaja-
mo malo vode poleg jajc in
masti.
Mandlje dobro razpolovi-
mo, če jih pustimo nekaj ur
v mrzli vodi potem jih popa-
rimo, olupimo in z nožem
razpolovimo.
Orehe namakamo v mrzh
vodi, nakar se da kožica lah-
ko sneti. Tako niso grenki in
imžOo izvrsten okus.
Trdo meso se pri kuhanju
hitreje omehča, če prihjemo
malo kisa.
Jetma salama se dobro re-
že z vročim nožem. Ne lomi
se in ne trga.
Riba je dovolj kuhana, če
se da hrbtna plavut prav lah-
ko izvleči.
Duh morskih rib se izgubi,
če damo v vodo, v kateri se
kuh^o, košček oglja, zaveza-
nega v organdiju, da ga po-
tem lažje odstranimo.
Zelenjava ohrani pri ku-
hanju svojo lepo barvo, če ji
pridamo malo jedilne sode.
Zelenjavo damo v vrelo vodo
ter je ne pokrijemo s po-
krovko.
Zelene kumare ostanejo
sveže, če jih utrgamo s pec-
Ijem vred, očistimo posuši-
mo in namažemo cele z be-
ljakom.
Kumarična solata je lažje
prebavljiva, če iztrebimo pe-
ške in vlaknino iz njih ter
zrežemo čisto meso. Name-
sto kisa uporabimo limonov
sok.
RECEPT TEDNA
Ledena juha
Potrebujemo: liter čiste mesne juhe, en korenček, en por,
košček gomolja zelene, 100 g pečenke, pol kozarčka vin-
skega žganja, žlico sesekljanega peteršilja, drobnjaka,
krebuljice itd.
Čisto mesno juho zavremo, precedimo in ohladimo. Pri-
pravljeno zelenjavo narežemo na tanke rezance in rezine ter
jih skuhamo v mali kohčini juhe. Koje zelenjava skuhana, jo
dodamo ohlajeni juhi. Vse skupaj spravimo v hladilnik, da
postane ledeno mrzlo. Pečenko razrežemo na kocke, ki jih
porazdehmo na krožnike za juho. Pred serviranjem juho
začinimo še z vinskim žganjem ter jo nalijemo na krožnike
in potresemo z drobno sesekljanimi želišči.
GREMO V KINO
KINO UNION
do 1. 10.: JOHNY 5 - ameri-
ška komedija
do 4. 10.: MESEČNICA
-	ameriška ljubezenska ko-
medija
do 2.10.: DRUŽINA LAHKO
BOMO - nizozemska kome-
dija
MALI UNION
30. 9.: FOOTLOSE- ameriški
glasbeni film
2. 10.: SE SPOMINJAŠ DO-
LI BEL - jugoslovanska
drama
METROPOL
do 4. 10.: USODNA PRI-
VLAČNOST - ameriški film
do 4. 10.: SUPERDESETKA
-	ameriški erotični film
DOM
do 1. 10.: KOMANDO LE-
OPARD - ameriški akcijski
film
do 4. 10.: FLASH DANCE
-	ameriški glasbeni film
DOM - MLADINSKI
PROGRAM ob 16. uri
do 1. 10.: MEDVEDKI DO-
BREGA SRCA - ameriška ri-
sanka
DOM - MATINEJA ob 10. uri
30. 9.: FLASH DANCE
-	ameriški glasbeni film
KINO VOJNIK
1. 10.: KAČA IN MAVRICA
-	ameriški pustolovski film
KINO ŽALEC
28.	9.: BURNI PONEDE-
LJEK - ameriški film
29.	9. in 1. 10.: ZASTRUP-
LJEVALKA - ameriški film
30.	9.: KAKŠNA ZMEŠNJA-
VA - ameriški film
KINO PREBOLD
28. 9.: TA GOLA BITJA
-	ameriški film
29.9. : RAMEO, 3. del - ameri-
ški film
1. 10.: UMRI POKONČNO
-	ameriški füm
KINO POLZELA
28. 9.: UMRI POKONČNO
-	ameriški film
30. 9.: BURNI PONEDE-
LJEK - ameriški film
1.10.: RAMBO, 3. del - ameri-
ški film
KINO LIBOJE
30. 9.: UMRI POKONČNO
-	- ameriški film
KINO ŠMARJE
28.	9.: MOŽ Z ZLATIMI NA-
OČNIKI - italijanski füm
29.	9.: LOV NA DRAGULJ
-	ameriški film
39. 9. in 1.10.: VELIKA ZME-
DA V HONGKONGU
-	hongkonški film
KINO LAŠKO
30.	9. in 1. 10.: DEBITANT
V HIŠI LJUBEZNI - ameri-
ški film
KINO RADEČE
1. 10.: ZALJUBLJENA ME-
LODY - ameriški film
KINO RTC UNIOR ZRECE
28.	9.: UMAZANI PLES
-	ameriški film
29.	in 30. 9.: LETEČI BANDfc
TI - ameriški film
1.	10.: MAŠČEVANJE BREZ
MILOSTI - predpremien
ameriškega filma
Nočni program
30.	9.: DETEKTIVKA IZ BE-
VERLY HILLSA - ameriálc
film
REDNI KINO TITOVO
VELENJE
28.	9.: BARVE NASlUA
-	ameriški film
29.	9.: AKADEMIJA ZA N1-
NJE - ameriški film
30.	9. in 1. 10.: SUPER
AGENTA - ameriški film
2.	in 3. 10.: VOZNIŠKO DO-
VOLJENJE - ameriški film
4. 10.: ŠOLA ZA STEVAR-
DESE - ameriški film
Nočni program
28-, 29. 9. in 1. 10.: GREŠNO
ZADOVOLJSTVO - amen-
ški film
30. 9. in 2. 10.: OBRAZ LUT-
KE - ameriški film
KINO DOM KULTURE
28.	9.: KAKRŠEN OČE TAK-
ŠEN SIN - ameriški film
Otroška matineja
1.	10.: ČUDEŽNI GRM
-	ameriški risani film
Filmsko gledališče
2.	10.: CESARSTVO SONCA
-	ameriški film
KINO ŠOŠTANJ
1.	10.: BARVE NASlUA
-	ameriški film
2.	10.: SUPER AGENTA
-	ameriški film
Otroška matineja
30. 9.: ČUDEŽNI GRM
-	ameriški risani film
Nočni program
30. 9.: GREŠNO ZADO-
VOLJSTVO - ameriški film
KINO ŠMARTNO OB PAKI
29.	9.: SUPER AGENTA
-	ameriški film
3.	10.: ŠOLA ZA STEVAR-i
DESE - ameriški film
Otroška matineja
30.	9.: ČUDEŽNI GRM
-	ameriški risani film
Nočni program
1. 10.: GREŠNO ZADO-
VOLJSTVO - ameriški film
28. SEPTEMBER 1989
NOVI TEDNIK - STRAN 21
¡amoupravna stanovanjska
¡kupnost občine celje
t)javlja
RAZPIS
OSOJIL IZ SREDSTEV DRUŽBENE POMOČI V STANOVANJSKEM
iOSPODARSTVU ZA STANOVANJSKO GRADITEV ZA LETO 1989 IN
llCER:
za gradnjo ali za nakup stanovanj v družbeno usmerjeni stanovanjski
,radnji v znesku 26.600.000.000 din
, za gradnjo individualnih stanovanjskih hiš v zasebni lasti v znesku
,600.000.000 din
za prenovo stanovanj in stanovanjskih hiš v zasebni lasti v znesku
.900.000.000 din
1 za gradnjo ali za nakup stanovanj v družbeno usmerjeni stanovanjski
kdnji za delavce v znesku 1.900.000.000 din
1.
1.
(8VÍC0 do posojila iz sredstev družbene pomoči za
adnjo ali nakup stanovanj za svoje delavce
družbeno usmerjeni stanovanjski graditvi lahko
reljavljajo organizacije združenega dela:
-	ki začasno niso sposobne oblikovati v skladu
шрпе porabe dovolj sredstev za planiran obseg
gnovanjske graditve,
-	ki so sprejele srednjeročne in letne plane ka-
rov ter plane stanovajske graditve, usklajene s sa-
«upravnim sporazumom o temeljih plana stano-
mjske skupnosti,
-	ki so sprejele samoupravne splošne akte o os-
ovah in merilih za zadovoljevanje stanovanjskih
Dtreb svojih delavcev, usklajene z Zakonom o sta-
Dvanjskem gospodarstvu in Družbenim dogovo-
Dtn o skupnih osnovah za zagotavljanje in usklaje-
pje samoupravnih družbenoekonomskih odno-
Dv na področju stanovanjskega gospodarstva
SR Sloveniji ter s Pravilnikom o družbeni pomoči
stanovanjskem gospodarstvu občine Celje in
pravilnikom o spremembah in dopolnitvah tega
lavilnika, ki ureja kreditiranje stanovanjske gra-
iNe,
-	ki imajo v skladu s temi samoupravnimi sploš-
imi akti sprejete prednostne liste upravičencev do
tanovanj,
-	ki gradijo ali kupujejo nova stanovanja v okvi-
I programa stanovanjske graditve stanovanjske
»upnosti in v skladu s sprejetimi stanovanjskimi
landardi v stanovanjski skupnosti,
'- ki imajo zagotovljena sredstva za lastno ude-
tíbo in
-	ki so kreditno sposobne.
2.
Upravičenci do stanovanj, ki jih organizacije
druženega dela zgradijo ali kupijo s pomočjo po-
Djila iz sredstev družbene pomoči so:
-	mlade družine,
-	mladi strokovnjaki,
-	občani in družine, ki prvič rešujejo svoje sta-
ovanjsko vprašanje in
-	družine z večjim številom otrok,
ki izpolnjujejo sledeče pogoje:
-	da imajo stalno bivališče na območju občine
lelje,
-	da upravičenci ali njihovi družinski člani nilso
Imetniki stanovanjske pravice na standardnem sta-
ovanju ali lastniki vseljivega standardnega stano-
isnja in
-	da upravičenci ali njihovi družinski člani še
'ISO ustrezno zadovoljili svojih stanovanjskih po-
'eb z družbenim stanovanjem.
V smislu prejšnjega odstavka te točke:
-	se štejejo za mlade družine:
-	mlada zakonca, ki nista starejša od trideset let,
-	mlade družine z najmanj enim otrokom, pri
katerih starša nista starejša od trideset let in
-	samohranilke oziroma samohranilci, ki niso
starejši od trideset let,
-	se štejejo za mlade strokovnjake delavci, ki
lahko največ pripomorejo k razvoju organizacije
združenega dela in ki izpolnjujejo kriterije ter meri-
la organizacije združenega dela za priznanje tega
statusa, v prvi vrsti pa strokovnjaki z visoko izo-
brazbo in ki niso starejši od petintrideset let,
-	se štejejo za občane in družine, ki prvič rešuje-
jo svoje stanovanjsko vprašanje, tisti občani in tiste
družine, ki še niso imeli ustrezno rešenega stano-
vanjskega vprašanja z družbenim stanovanjem in
ki nimajo ustrezno rešenega stanovanjskega vpra-
šanja,
-	se štejejo za družine z večjim številom otrok
družine z najmanj tremi nepreskrbljenimi otroki,
kjer je vsaj eden od staršev zaposlen.
3.
Lastna udeležba organizacije združenega dela pri
najetju posojila za gradnjo ali nakup stanovanja
znaša najmanj 30% od kupoprodajne cene stano-
vanja, posojila pa največ 70% od kupoprodajne
cene stanovanja.
Osnova za izračun lastne udeležbe in zneska
pripadajočega posojila je razmerje med povpreč-
nim mesečnim osebnim dohodkom na zaposlene-
ga v organizaciji združenega dela v preteklem letu
in med povprečnim mesečnim osebnim dohodkom
na zaposlenega v SR Sloveniji v preteklem letu.
4.
Če bo povpraševanje po posojilih za gradnjo ali
nakup stanovanj v družbeno usmerjeni gradnji
manjše, kot je na razpolago sredstev, se bo lahko
organizacijam združenega dela, za katere se bo
objektivno ugotovilo, da nimajo dovolj sredstev za
lastno udeležbo, izjemoma dodelil tudi višji znesek
posojila od pripadajočega zneska glede na 3. točko
tega razpisa.
II.
1.
Sredstva družbene pomoči, ki so namenjena za
kreditiranje zasebne stanovanjske graditve, prido-
bijo organizacije združenega dela, ki jih dodelijo
svojim delavcem, ki izpolnjujejo pogoje za stano-
vanjsko posojilo:
-	za gradnjo individualnih stanovanjskih hiš
v zasebni lasti,
-	za prenovo stanovanj in stanovanjskih hiš v za-
sebni lasti in
-	za sofinanciranje izgradnje oziroma za nakup
stanovanj v družbeno usmerjeni stanovanjski
gradnji.
2.
Upravičenci do posojil iz sredstev družbene po-
moči za vse vrste zasebne stanovanjske graditve, ki
so naštete v prejšnji točki, so delavci, občani In
družine, ki so našteti v drugi točki prejšnjega po-
glavja tega razpisa, in ki izpolnjujejo še sledeče
pogoje:
-	da imajo zagotovljeno lastno udeležbo,
-	da so lastniki nepremičnine, če gre za gradnjo
ali prenovo stanovanja ali stanovanjske hiše,
-	da imajo zgrajeno stanovajsko hišo do naj-
manj tretje gradbene faze, če gre za individualno
gradnjo,
-	da imajo veljavno gradbeno dovoljenje, če gre
za gradnjo stanovanjske hiše ali potrdilo o priglasi-
tvi gradbenih del, če gre za prenovo stanovanja ali
stanovanjske hiše in
-	da imajo sklenjeno kupoprodajno pogodbo,
če gre za nakup stanovanja v družbeno usmerjeni
stanovanjski gradnji.
3.
Delavec, ki zaseda družbeno stanovanje, ima
pravico do posojila le, če bo z gradnjo, nakupom
ali prenovo stanovanja oziroma stanovanjske hiše
izpraznil družbeno stanovanje in ga izročil družbe-
nemu stanodajalcu najpozneje v petih letih po do-
delitvi posojila.
Delavec, ki mu je bilo dodeljeno posojilo za na-
kup novega stanovanja v družbeno usmerjeni sta-
novanjski gradnji, pa je dolžan izprazniti družbeno
stanovanje v tridesetih dneh od dneva, ko mu je
bilo kupljeno stanovanje izročeno v skladu s kupo-
prodajno pogodbo.
Če delavec ne izprazni družbeno stanovanje v ro-
kih iz prejšnjih dveh odstavkov, dospe posojilo po
izteku roka za izpraznitev stanovanja takoj v celoti
v vračilo. Neodplačani del posojila pa se revalorizi-
ra po stopnji, po kateri revalorizirajo stanovanjska
posojila banke.
4.
šteje se, da ima delavec zagotovljeno lastno ude-
ležbo:
-	če ima zgrajeno stanovanjsko hišo do najmanj
tretje gradbene faze, ko gre za posojilo za individu-
alno stanovanjsko gradnjo ali
-	če ima zagotovljeno najmanj 30% sredstev od
predračunske vrednosti, ko gre za prenovo stano-
vanja ali stanovanjske hiše oziroma od kupopro-
dajne cene stanovanja, ko gre za posojilo za nakup
stanovanja v družbeno usmerjeni stanovanjski
gradnji.
Za lastno udeležbo v smislu druge alineje prejš-
njega odstavka se štejejo privarčevan denar, doka-
zan s hranilno vlogo, namensko posojilo na privar-
čevan ali vezan denar v banki, material, vloženo
delo delavca in druga dokazljiva vlaganja л/ stano-
vanjski objekt.
5.
v prijavi na razpis morajo organizacije združene-
ga dela, ki se potegujejo za sredstva za kreditiranje
zasebne stanovanjske graditve svojih delavcev, na-
vesti za delavce, ki izpolnjujejo pogoje za posojilo;
-	osebne podatke delavca,
-	podatke o skupnem dohodku delavca in nje-
govih družinskih članov v letu 1988,
-	podatke o kraju gradnje ali prenove stanova-
nja oziroma stanovanjske hiše ali nakupa stanova-
nja in
-	podatke o doseženem povprečnem osebnem
dohodku na zaposlenega v organizaciji združene-
ga dela v letu 1988.
6.
Pri pridobivanju sredstev družbene pomoči za
kreditiranje vseh vrst zasebne graditve svojih de-
lavcev v okviru razpisane vsote za posamezne vrste
posojil so organizacije združenega dela udeležene
v enakem razmerju, kot so glede na število delav-
cev, za katere pridobivajo sredstva, zastopane
v skupnem številu vseh delavcev vseh organizacij
združenega dela, ki so se prijavile na razpis.
7.
Organizacije združenega dela, ki so pridobile
sredstva družbene pomoči za kreditiranje zasebne
stanovanjske graditve, dodeljujejo posojila svojim
delavcem v skladu s svojimi prednostnimi listami,
v skladu s samoupravnimi splošnimi akti, s katerimi
urejajo zadovoljevanje stanovanjskih potreb svojih
delavcev, in v skladu s Pravilnikom o spremembah
in dopolnitvah Pravilnika o družbeni pomoči v sta-
novanjskem gospodarstvu občine Celje, ki ga je
sprejela stanovanjska skupnost.
Če organizacije združenega dela nimajo usklaje-
ne svoje samoupravne splošne akte s pravilnikom
stanovanjske skupnosti, uporabljajo pri odločanju
o posamičnih pravicah in obveznostih delavcev
neposredno pravilnik stanovaniske skupnosti iz
prejšnjega odstavka.
8.
Varstvo svojih pravic v zvezi z uveljavljanjem
pravice do posojila iz sredstev družbene pomoči
uveljavljajo delavci na način in po postopku, ki sta
določena s samoupravnimi splošnimi akti organi-
zacije združenega dela, v kateri delajo.
9.
Organizacije združenega dela morajo odločiti
o dodelitvi posojil svojim delavcem v šestdesetih
dneh od dneva, ko prejmejo obvestilo stanovanjske
skupnosti o znesku sredstev, ki so jim na razpolago
za kreditiranje delavcev.
Sklep organizacije združenega dela o dodelitvi
posojila delavcu mora vsebovati poleg drugih po-
datkov tudi osebne podatke o delavcu, znesek po-
sojila, dobo vračanja, obrestno mero, določilo o re-
valorizaciji ali pospešenem vračanju posojila, na-
membnost posojila in določilo o obveznosti izpraz-
nitve družbenega stanovanja.
1.
Borci NOV in delavci, ki so zaposleni pri samo-
stojnih obrtnikih, in ki izpolnjujejo pogoje iz druge
točke prvega poglavja tega razpisa, se prijavijo, ko
uveljavljajo pravico do posojila, neposredno pri
stanovanjski skupnosti.
Prijavi na razpis morajo priložiti:
-	zemljiško knjižni izpisek,
-	gradbeno dovoljenje, če gre za gradnjo stano-
vanjske hiše, ali potrdilo o priglasitvi gradbenih
del, če gre za prenovo stanovanja ali stanovanjske
hiše,
-	predračun gradbenih del, če gre za prenovo
stanovanja ali stanovanjske hiše,
-	kupoprodajno pogodbo, če gre za nakup no-
vega stanovanja in
-	potrdilo o vseh doseženih dohodkih upravi-
čenca in njegovih družinskih članov v letu 1988.
2.
Pravice in obveznosti pri uveljavljanju posojila se
bodo za borce NOV in delavce, ki so zaposleni pri
samostojnih obrtnikih, presojale po enakih nače-
lih, kot veljajo za delavce v organizacijah združene-
ga dela.
Pravice, obveznosti in odgovornosti, ki jih imajo
v smislu drugega poglavja tega razpisa organizaci-
je združenega dela, ima glede borcev NOV in delav-
cev, ki so zaposleni pri samostojnih obrtnikih, sta-
novanjska skupnost.
IV.
Skupne določbe za vse vrste posojil za organiza-
cije združenega dela, za delavce in občane so
sledeče:
-	razpisni rok za sprejemanje prijav znaša tride-
set dni od dneva objave tega razpisa;
-	rok za objavo razpisnih rezultatov je trideset
dni od dneva izteka razpisnega roka;
-	organizacije združenega dela vlagajo prijave
na razpis pri Ljubljanski banki, Splošni banki Celje,
Poslovni enoti za stanovanjsko in komunalno go-
spodarstvo, pri kateri prejmejo ustrezne obrazce in
vse potrebne informacije;
-	borci NOV in delavci, ki so zaposleni pri samo-
stojnih obrtnikih, vlagajo prijave na razpis pri Sa-
moupravni stanovanjski skupnosti občine Celje,
Celje, Gledališka 4, pri kateri tudi prejmejo ustrez-
ne obrazce in vse potrebne informacije;
-	obrestna mera za vse vrste posojil znaša v letu
1989 15%;
-	organizacije združenega dela in delavci, ki jim
bodo dodeljena stanovanjska posojila, bodo lahko
izbirali med revalorizacijo posojil po stopnji, ki je
enaka 50% revalorizacije, po kateri revalorizirajo
stanovanjska posojila banke, in med pospešenim
vračanjem posojila; pri pospešenem vračanju po-
sojila se mesečna anuiteta poveča vsako leto za
enak odstotek, kot so se povečali povprečni osebni
dohodki v SR Sloveniji v preteklem letu;
-	pravice, obveznosti in odgovornosti organiza-
cij združenega dela in delavcev ter občanov, ki
bodo sodelovali na razpisu, se bodo presojale
v skladu s Pravilnikom o spremembah in dopolni-
tvah Pravilnika o družbeni pomoči v stanovanj-
skem gospodarstvu občine Celje, ki je bil objavljen
v Uradnem listu SR Slovenije štev. 11/89.
SAMOUPRAVNA STANOVANJSKA
SKUPNOST OBČINE CELJE
Državna založba Slovenije
Komisija za medsebojna razmerja delavcev
objavlja
prosta dela in naloge
^ prodajalec
za poslovalnico v Celju - za določen čas (nadomeš-
čanje delavke, ki je na porodniškem dopustu)
Pogoji: srednja šola trgovske smeri (IV. stopnja) po-
skusno delo traja 5 mesecev
I člstilka
v poslovalnici Celje - delo po pogodbi
Pogoj: osnovna šola
Kandidati naj pisne ponudbe z dokazili o izpolnjeva-
nju pogojev pošljejo v 8. dneh po objavi na naslov:
DRŽAVNA ZALOŽBA SLOVENIJE, kadrovski odde-
lek, Ljubljana, Mestni trg 26.
Prijavljene kandidate bomo o izbiri obvestili v 15.
dneh po opravljeni izbiri.
Pohištvena Industrija
»GARANT«, p. o. POLZELA
KOMISIJA ZA DELOVNA RAZMERJA
OBJAVUA
prosta dela in naloge:
področna prodaja pohištva na
terenu SR Slovenije in del SR
Hrvaške
POGOJI: - srednja šola ekonomske ali komercialne
smeri
-	2,5 let delovnih izkušenj pri opravljanju podobne-
ga dela
-	poskusno delo 6 mesecev
-	izpit B kategorije in lastno osebno vozilo
-	telefon doma
Dela in naloge se združujejo za nedoločen čas s pol-
nim delovnim časom.
Prošnje z dokazili osebno dostavite v roku 8 dni od
objave na naslov: Pohištvena industrija »GARANT«
POLZELA, 63313 Polzela.
Kandidati bodo pismeno obveščeni v roku 8 dni po
opravljeni izbiri.
VATROSTALNA ZENICA
TOZD »JESENICE« JESENICE
Komisija za delovna razmerja
objavlja
prosta dela in naloge:
1.	gradbeni delovodja - pripravnik
za določen čas 6 mesecev (zaposlitve po opravlje-
nem pripravništvu ni)
Pogoji: srednja šola gradbene ali metalurške smeri
2.	5 KV gradbenih ali industrijskih
zidarjev
za nedoločen čas
Pogoji: Poklicna šola-gradbeni ali industrijski zidar
poskusno delo traja tri mesece, stanovanje ni zago-
tovljeno
Kandidati naj vloge z dokazili o končani izobrazbi
pošljejo v splošno kadrovsko službo Vatrostalne na
Jesenice, Titova 53 b v 15. dneh po objavi. O izbiri
bodo obveščeni v 15. dneh.
22. STRAN - NOVI TEDNIK
28. SEPTEMBER i':
■■■■швпшаЦа
28. SEPTEMBER 1989
NOVI TEDNIK - STRAN 23
24. STRAN - NOVI TEDNIK
28. SEPTEMBER 19^,1
Akrobacije pred
Tkanino
Celjska Tkanina se večkrat
odloči za popestritev dopol-
dnevov na mestnih ulicah in za
zabavo mimoidočih Celjanov.
V soboto dopoldne so občin-
stvo zabavali celjski akrobat-
ski smučaiji, ki so pokazali
obilo spretnosti in nekaj kar
vratolomnih umetnij. Poželi so
navdušen aplavz, zlasti tisti
najmlajši občudovalci pa so
hoteli kar zraven na mrežo.
Morda pa bodo lahko sodelo-
vali čez kakšno leto £ili dve, se-
veda, če bodo pridno vadili.
Foto: EDO EINSPIELER
Drva za bivak
Celjski alpinisti so zadnji
vikend preživeli na Okrešlju.
Dopoldne so plezali na okoh-
ške vrhove, popoldne pa so
pripravljali drva za bivak
GRS in Frishaufov dom. De-
lovne akcije se je udeležila
večina članov AO Celje. Ko
so številni izletniki na Okre-
šlju videli nekaj ogromnih
kupov drv, so se zamislili,
odhiteli v dolino in prijate-
ljem zaupno sporočili, da bo
letos huda zima. Na celjskem
kurivu si bojda že manejo
roke...	S.ŠROT
igra narave
čudna je igra narave, ki posega iz
ene skrbnosti v drugo. Koleraba, ki
jo drži v rokah enajstletni Mitja, teh-
ta celih osem in pol kilogramov, zra-
sla pa je na vrtu družine Vipotnik iz
Gotovelj. Kar precej zajeten kos zele-
njave.
Pa tudi miniaturni oreh Tonike
Martinšek iz Žalca, ki se s svojo veli-
kostjo meri s fižolčkom, je kaj nena-
L.KORBER
Nowa prawda I
23. sept. 1939 I
Pivovarna Laško. Del^
stvo gostilničarske pi^^
varne v Laškem je dobii
svojo kolektivno pogod^
Ta pogodba vsebuje vn
določila zakonodaje. Po
pogodbi bo delavstvo pf^
jemalo nasledile
profesionalisti din 5 na urn
dninarji I. skup. din 4 гц
uro, IL skupina din 3,50
uro, nočni čuvao din 30
dan, vozniki in hlapci din
30 na dan. Delavstvo i,
prejemalo posebno sezoH
sko doklado, in sicer vsaíj
leto od maja do avgusta, t(
znaša za vsakega uslužbe^
ca 135 din mesečno.
uporabo obleke dobi delav
stvo, ki je zaposleno v kl(
teh, mesečno din 20, délai
stvo v točilnicah po din i
mesečno. Delavci, ki so zt
posleni nepretrgoma dû
leti pri podjetju (šteje se tu
di vojaška doba) im^
petdnevni plačani dopasi
po petletni nepretrgan
'Službi pa sedem dni plači
nega dopusta. Prazniki si
štejejo v dopust, nedelje џ
ne.
Nekßj takratnih cen: go
vedina I. vrste 18 do 20 dii
za kg, teletina I. vrste 24 d
25 din za kg, liter mlek
2,50 din, jajce 1,25 din, lite
vina 16 do 22 din, pivo 5,5
do 6 din, bel kruh 4,50 dii
za kg, črn in ržen kruh 4 dii
za kg, kilogram kave Porto
riko 72 do 76 din za kg
sladkor 13 din za kg, riž 1
din za kg, olje 18 din za li
ter, kubični meter trdih dri
180 in mehkih 80 din. J
Za eno nemško marko н
bilo treba odšteti 13,54 dià
za en avstrijski šiling 8 dia
za italijansko liro pa 2,5|
din.
Sredi najhujše protičarov-
niške blodnje v notranje-av-
strijskih deželah je polago-
ma nastajala donavska mo-
narhija pod žezlom in krono
Habsburžanov. Ko pa so se
sojenja čarovništva obtože-
nim začela redčiti, seje 1717
leta rodila Marija Terezija, ki
je leta 1740 sedla na prestol.
Osebni zdravnik Antonius
de Haen, kateremu je bila
mlada cesarica močno na-
klonjena, je vplival nanjo, da
je v enem prvih cesarskih
ediktov odpravila protiča-
rovniške procese. To je bilo
v prvem letu njene vladavine
in njena volja se še dolgo ča-
sa ni uveljavila, čeprav je bi-
la pozneje izredno uspešna
vladarka in začetnica re-
form, ki jih je dokončal njen
sin Jožef II.
Zakaj ta trditev?
Zato, ker je v Gornji Rad-
goni še leta 1744 potekal ča-
rovniški proces, ki je trajal
dve leti in je terjal zadnjo žr-
tev - bil je to Simon Kukelj,
medtem ko sta Apolonija
Heric in njena hči Agata po
dveh letih bili oproščeni za-
radi nedokazljive obtožbe.
Veržej je bil dolgo žarišče
zagrizenega lova na čarovni-
ce. V tem kraju so leta 1635
kmetje kar na svojo roko pri-
jeli in na grmadi sežgali tri
ženske, osumljene, da so
povzročile uničujoč vihar
s točo.
Tri značilnosti tega rad-
gonskega sojenja so, ki so
napovedale, da se lov na ča-
rovnice, vsaj uradno in
v sodnem postopku bliža
koncu. Vendar o tem poz-
neje.
Zadnje sojenje
na slovenskem štajerskem
Apolonija Heric je bila
osumljena grehov po starem
seznamu. Povod za obtožbo
je bila nevoščljivost. Herice-
va naj bi imela preveč denar-
ja in maščobe za svoje pre-
revno imetje - saj je imela
samo dve kravi. Živino, daje
zdravila z zakopavanjem raz-
nih predmetov, tri osebe naj
bi bila ponoči mučila.
Radgonski sodni upravi-
telj Franc Jožef Kukec je ob-
tožbe imel za »ex phantasia
delirijo«, za domišljiski pri-
vid. Enostavno je žensko iz-
pustil na prostost. Ko pa je
bila nesrečnica zunaj, je Vr-
žej zajela huda ujma, česar je
bila spet kriva Hericeva.
Zdaj ni protestirala samo
Veržejska trška oblast, mar-
več tudi kneginja Marija Šar-
lota von Eggenberg. Tako je
dobil zadevo v roke krvni
sodnik dr. Hans Menhart,
najbolj žalostna figura tega
procesa. Vseskozi je bil pre-
pričan v zločinsko čarovni-
štvo in vrh tega je jemal vso
zadevo za osebni užitek. Med
sojenjem je padel v oči in po-
tem v ječo Simon Kukelj, ki
so ga obtožili pomora živine
in načrtovanja požiga Ver-
žejskega trga. Tudi on naj bi
imel vedno dovolj denaija,
a ni delal. Uprizorili so tudi
hišno preiskavo. Našli naj bi
nekakšno mrtvaško roko,
s katero je dirnil bolno živi-
no. Tudi hčer Hericeve so
aretirali. Simon Kukelj pa je
po 108 dneh zapora in zaradi
torture umrl. Sodnik Men-
hart je od vlade terjal upora-
bo vseh stopenj mučenja za
Hericevo, češ, da je zrela za
torturo. Vendar je vlada no-
tr^e - avstrijskih dežel odlo-
čila drugače in sta mati in
hči 1. julija 1946 bili oprošče-
ni obtožbe.
Konec tega sojenja je za-
ključil prepir okoli stroškov.
Krvni sodnik dr. Hans Men-
hart je terjal za 96 delovnih
dni, 4 dni potovanja in 18 dni
za pisanje obsežnega in tru-
dapolnega poročila 944
Guldnov. Deželno sodišče in
zemljiška gosposka pa sta se
še neskončno dolgo prepira-
la o tem, kdo naj stroške
plača.
In zdaj še k trem značilno-
stim tega sojenja.
Prva je, da je cesarski
edikt o odpravi čarovniških
procesov bil že štiri oziroma
šest let v veljavi, ko je to so-
jenje potekalo.
Druga je, da se je prvi sod-
nik, Franc Jožef Kukec od-
ločno postavil po robu, in se
zaradi takih norosti sploh ni
hotel iti sodnika.
In tretje je bilo popolna
novost; doslej so se osumlje-
ni na procesih morali sami
braniti, v opisanem primeru
pa je leta 1744 Apolonijo He-
ric branil advokat dr. Fle-
gerič.
Ta Veržejski oziroma Rad-
gonski primer seveda ne i
di v okvir, ki ga zemljepis
zaokrožujem pod celjsko (
močje.
Je pa toliko značilen
hkrati na slovenskem Štaj
skem tudi zadnji, da ga
bilo vredno uvrstiti.
V nekaj nadaljevanjih o
roma poglavjih bi rad bra!
seznanil še s poglavitni!
točkami protičarovnišlt
preiskovalnih in sodnih p
stopkov, nadalje s poteka
torture vseh stopenj, ozii
ma mučenj, da bi osumlj«
priznali in končno je treba
opisati načine kaznovan
oziroma najpogostejše ka2
ter vrste justifikacije.
Prihodnj
ČESA SO OBTOŽEV^
OSUMLJE>
ČAROVNIŠTV
Ta lesorez je iz leta 1470. Kako trdovratno se je sovraü
podoba Judov obdržala vse od križarskih vojn, do n^
stične antisemitske ideologije, a vse do danes še ni preti
gana. Teologija je Jude kot narod v celoti obsodila kri^
Kristusovega križanja, še več, pripisovali so jim celo,*
Judje ob vsakoletnem verskem prazniku (PessachM
v hudih mukah ubijejo krščanskega otroka, da bi tß
ohranili Kristusovo kri svežo. Na podobi je sramot»
prizor »judovske svinje* z oboževalci.