Leto JV., štev. 147 V Uu&ffanf, nedela dne 24. junija 1923 PoSrntaa pavS^fina. Posamezna si sv. stane 1*50 Oln ob 4 scfvtrtsj« Stane (»sečno 12-50 Di* B» laosemstro 25'— » OgU«s p« tariftfc Uredništvo: Mldoaieer« cesta su 16/1 Taleloa AL 72. Dnevnik za gospodarstvo, prosveto in politiko Upravnlštvo: Ljubljana. Prešerno** ui. št 54. Telet M. 88, Podružnice: Maribor, Barvarska alt Tet «.22. Celje, Aleksandrova e. 2a6oa pri pošta. eekoT. zavodu štev. 11.842. Ljubljana, 23. junija. Glasilo jngoslovenskih nacionalistov je danes objavilo avtentično pismo bivšega pokrajinskega namestnika Ivana Hribarja, ki ga je »strogo poveri ji vo» pisal po nastopu samor&di-k^lske volilne vlade, meseca decembra 1922. Obelodanjenje tega pisma v •cOrjuni« je vzbudilo v Ljubljani veliko senzacijo. Ivan Hribar si je napisal avtoportret, očrta! svoj značaj, kaitor bi ga noben opis ne mogel. Toda računi o Ivanu Hribarju kot osebi so sklenjeni. Ako nam navzlic temu sili pero v roke. je to zato, ker nam Hribarjevo pismo zaono predočuje moralo in metode režima, katerega glavni predstavnik v naših krajih je bil bivši šef pokrajinske uprave v Ljubljani Pismo je avtentičen dokaz, g kakšnimi sredstvi je radikalska vlada v Sloveniji ustanavljala radikalno partijo ter s kako nečuveno korupcijo je pripravljala poslednje volitve v narodno skupščino. Z njim se nam odpira Širok pogled na volilno borbo v drŽavi in ono nam kaža, kako je radikalska Btranka dosegla svoje uspehe. Organizator ln šef radikal ska stranke v Sloveniji ter njene volilne agitacije jo bil vodja naše politične ■ uprave. Kot vrhovni državni uradnik v deželi javlja Ivan Hribar brez sramu v Beograd, da je zlorabljal in kako še namerava zlorabljati dano mu uradno oblast v strankarske namene z »upli-visanjem*. Hvali se, da je kot namestnik z uspehom izsiljeval denar za radikalski volilni fond, in da ima »že par milijonov zasigu ranih*. Kot zaslugo fd šteje, da je pritisnil na podrejeno mu uredništvo in brez sramu pripoveduje, kako kliče okrajne glavarje, da bi v malem to vršili, kar dela on v velikem. da bi iz upravnih organov države postali agitatorji radikalske partije. To pa 5e ni višek podlosti. Mož, ki se je sam imenoval sa ministra, torej svetovalca kTone in se predstavil svojim ljubici Kranjcem kot, namestnik kralja ln katerega prva dolžnost bi bila. čuvati ugled vladarja in dinastije, na najinfamnejšl način uvlači krono v svoje partizanske špekulacije. On zahteva odlikovanja za može, ki naj postanejo radikali! Njemu se zdijo Kraljeva odlikovanja dobrodošlo sredstvo za premiranje političnih avanturistov in nič ga ne ženlra, da s tem zavaja javnost v naravnost usodepolne zmote o vrednosti kraljevskih priznanj. Kaj poreče i r na Hribarjevo pismo še posebej oni ljudje, ki jim je on lastnoročno pripenjal insignije, to je sicer interesantno, toda v tej zvezi spored-no vprašanje. Kjer moralični pritisk ne zaleže, tam nasvetuje pokrajinski namestnik nasilje, krivico ln zakonolomstvo. Hribar zahteva razpust Orjune, stavlja predloge za razrušen je gospodarskih organizacij, poskuša nezakonito spreminjati ministrske rešitve. Naravno je, da se mu tudi podkupovanje zdi kot primerno sredstvo. Mariborske obrtnike oeni na 200.000 K. Za to vsoto, sodi on, so radikalom na prodaj. Naravno je, da mož takih moraličnih nazorov ni zamudil prilike, da s figovim peresom strankinega interesa prikrije tudi razne osebne želje. Tako preganja v imenu stranke neljube mu uradnike, zahteva njihovo povsem protizakonito odstranitev in naivno-nesramno prepušča ministru, da najde razloge za premestitev in vpokojitev. Justifikacija je potrebna, paragraf se naj naknadno najde! Ko je Ivan Hribar leta 1921. nastopil svoje mesto, je zaigral nekoliko serenissima, a vendar so mnogi resno vzeli njegovo svečano Izjavo: »Prihajam sem, da branim ln ščitim pravico. Jaz ne poznam nobene razlike med državljani Jugoslavije, najsi bodo tt? ali one stranke. Vsi so državljani iste državo, Imajo pravico do zakonite obrambe. Prihajam sem kot nameetnik kralja ... V imenu kralja ne smemo nikdar drugega izgovoriti kakor pravi-ec in zakonito pravo.* Poldrugo leto nato je napisal k tem besedam komentar, ki smo ga zgoraj karakterizirali Toda ali je to pismo le Hribarjevo? Se, ono je tudi adresatovo! Kajti predlogi tega pisma so bili predmet predlogov, ki jih je adresat stavil v ministrskem svetn. In pismo je tudi mladino! Kajti radikalska vlada je mnoge teh predlogov uvažila ln vsi vemo, da se je postopalo po sistemu in metodi, ki jo je Hribar predlagal. In tako postaja slika popolna. Avtoportret Ivana Hribarja je obenem točna slika režima, s katerim tepe nemila usoda našo ubogo Jugoslavijo. Radlčeva skupščina definitivno prepovedana BREZUSPEŠNA INTERVENCIJA POSL. KOROŠCA. Senzaclfonalna razkritfa o madžarskih pučistih Zagreb, 23. JmlJa. r. Včeraj sta po seji slavnega odbora HRSS odSte dr. Maček ta dr. Krnjevlč k pokrajinskemu namestniku ter sta mu Izročila pritožbo proti zatesni nedeljske Radičev« skupščine. Zvečer M se Imela odpeljati v Beograd dva odposlanca HRSS, da osebno Intervenirata pri Pašiču. Ker pa Je medtem Radič poveril drju Korošcu nalogo, da Intervenira, niso odšli še posebni delegati. Danes dopoldne Je dobO dr. Pernar rešitev pritožbe. Pritožba Je deilnltivno odbita ta prepoved skupščine ostane v veljavi. Mesto Javne skupščine se bodo vršili v raznih dvoranah Jutri dopoldne sestanki volilcev. Olavni tak sestanek bo v dvorani Hrvatskega (blokaškega) Sokola. Tam bo govoril Radič, ki bo kakor se satrjufe napovedal radDrakffl vojco na nož. Beograd, 23- ftmlla r Po nalosn Stj. Radiča Je danes posl dr. Korošec kon-lertral s Pailčem, notranjim ministrom Vujlčlčem, ministrom Ninčič«« ter predsednikom zbornice Jovanovlčem ter J« s pretnjo da bodo tudi klerikalci zapustil! Beograd, skušal doseči preklic prepove-d! nedeljskega Radlčevtga »hoda. Intervencija nI uspela. Pailč Je Izjavil, da ne more menjati sklepa mtalstrskega sveta Pred odločitvijo SLS. Beograd, 23. junija r. Nocoj }e odpotoval v Ljubljano klerikalni poslanec Sušnik, da obvesti glavni odbor klerikalne stranke o situaciji v skupščlnL V sredo se vrne v Beograd, ter bo Pašiču poročal o sklepu klerikalcev ali bodo glasovali za dvanajst Ine, aH pa zapustijo celo parlament Pumi v radikalskem klubu ODPOR PROTI DAVKOM IN URADNIŠKEMU ZAKONU. — GROŽNJA Z IZKLJUČITVIJO. Beograd, 23. junij«, r. Nocoj je imel radikalni klub sejo, na kateri je nek«j poslancev nastopilo proti vladi radi uradniškega zakona, posebno proti pla« čam. V ponedeljek se bo razprav* o glasovalo proti novim dokladam n« tem predmetu nadaljevala. Odpor proti: davke. Podpredsednik narodne skupščl« mogla vlada pravilno preceniti, koliko more obremeniti seljaka. Beograd, 23. junija, p. Na včerajšnji seji radikalnega kluba je 22 poslancev uradniškemu sakonu v radikalskem klu« bu narašča. Beograd, 23. junija, p. Dane* dopol» dne je nekaj poslanccv radikalne stran« ke, ki so v opoziciji napram finančnemu ministru, na čelu jim podpredsednik narodne skupščine Mihajlo Rankovič imelo posebno aejo, na kateri se je ze« !o ostro govorilo. PosL Rankovič je lz« javil: Dvaindvajset opozicionalnih radi« ne Mihajlo Rankovič je v radikalnem klubu Izjavil, d* poda ostavko na ivoje podpredsedniško mesto, ker se ne stri« nj* i delom finančnega ministra. Do nocoj pa le podal pismene ostavke. Splošno se govori, d* je v r»dlkalnem klubu mnogo poslancev, ki bodo glaso« rall proti vsakršnim davčnim dokladam. Beograd, 23. junija, r Slno« je bD izbran v radikalskem kluba poseben ZALOGE EKRAZITA. — ZVEZE Budimpešta, 23. junija. j. Policija je našla ▼ stanovanjih aretiranih pučistov relike množine ekrazita. Vsega skupe-j se je naolo do sedaj 65 kg eksplozivnih snovi. Vodji bande, brata Kovač«, sta bila le nedavno t policijski službi ln sta zlorabljala svoji detektivski legitimaciji u različne zločine. Vsa desna radikalska politična skupina je s zadnjim pučom tesno v zvezi. Policija je dobila od vlade nalog, naj br©* ozira na politične okoliščin« rodi najstrožjo preiskavo. Uradnih irvestij o uspehih Se nL Zadnji poizkus puča postaja od dne do dne obširnejša senzacija. Zastopniki so imenovali na vprašanje, kdo jim je pteskrbel ekrazita, imena deecoradikal- Z DESNIČARSKIMI POLITIKI. skih članov narodne sknpSčine. člaai >o pri wsl i Sevanju, sklica jod te na svoje imunitetno pravo, odklanjali pojasnila. Preiskave se nadaljujejo. Pričakujejo le velikih iinenadenj. MOBILIZACIJA NA MADŽARSKEM? Pariz, V. Junija, p. Listi poročajo, li Madžarska vrši tajno delno mobilizacijo. Poklicani so trije letniki. Pozivi se izročajo vsakemu posameznika z naredbo, da ne sme nikomur nič govoriti o tem, da M se tako ognili kontroli medzavet-niške komisije. Kot koncentracijska mesta so določena nekatera prostrana v»-leposestva adanih plemičer. Rimska pogajania | Etna prenehala Beograd, 23. junija r. Po daljših &3§Utfatt pogajanjih se bliža delo paritetne komisije v Rimu zaključni fazi. Italijanska vlada je dala svojim delegatom polnomočje, da s našo državo zaključijo tudi konvencij.) i»lede poštnega prometa med obema državama. Naša delegacija je obvestila ministrstvo zunanjih del, da bo v treh tednih končano delo. Albanska vstaža vdusena 1 Pcdgortca, 23. juniji, p. V Maiesiji ^ka, <*a se ustavi lava popolnoma, so se končali boji, ker so vladne čete po- nakar bo začelo zopet z delom, tolkle ta razpršile nstaše. Regularna vof- Rim, 23. junija j. Zadnje vesti is Catanije zatrjujejo, da delovanje Etnr nadalje ponehuje. Lava se je ustavila na Monte Santu pri LinguaglosfiL —< Skoda so ceni na 70 milijonov lir. Kraji Carazza, Catena in Cena so po polnoma razdejanL Catanla, 23. junija. L Manjši potok! lave so ee danes že popolnoma ustavili Glavni tok reke proti Linguagloe-si se pomika le še zelo počasi. Prebivalstvo se vrača na svoje domove ln kalnih poslancev »c ne ukloni, pa naj komite, ki naj stUlzlr* sklc-pe kluba v pade vlada makar petkrat ali ieatkrat Ml ne odstopimo od »vojih zahtev. Za« htevamo, da finančni minister točno določi potrebne izdatke ln da *e sku« sa jo najti kritja ia državne potrebe na drugi strani. Ko »e vae to lavrSi, bo smislu vladlndh zahtev Ta komite danes ni Izvršil svojega posla. Nasprot-stva v klubu trajajo. Pristafi PašlčevI zahtevajo, da klub Izključi one poslance, ki bi glasovali proti dvanaj-stinam. ; ska |e zapalDa ve4!ko število hiš odmet-nlkov. Tirana, 23. junija, p. »Pravdi* se poroča lz Tirane, da se Je vladnim četam posrečilo npomlke popolnoma poraziti ta v Severni AlbanlH zatretl pokret za po-vTatefc princa Wieda V deželo se vračata red ta mtr. Šefa narodne skupščine NAKNADNI KREDITI PROMETNEGA IN POSTNEGA MINISTRSTVA DEBAVA O SLOVENSKEM TELEFONU. Beograd, 28. junija, r. Na današnji rom in zaradi koncesij za brezžično br- sejl skupščine se je nadaljevala rai- zojavljenje. Dr. Miladinovič je uničil vse prava o naknadnih in izrednih kreditih delo svojega predhodnika dr. Lukiniča. prometnega ministrstva. PosL MUoS PoStnl minister Vukičevič je odgovarjal Sožalje naše vlade ItaliB. Beograd, 23. junija, r. Zunanji mtai-i ster dr. Ninčič Je povodom katastrofe *! Siciliji poslal Italijanskemu ministrskemu predsedniku Mussollnlju nastopni br« zojav: »Globoko užaloščen radi velik« nesreče, ki se Je zgodila v SlcHiJl ta ka-tera Jo vrgla v globoko žalost plemeniti Italijanski narod Izjavljam Vaši ekselea-d Izraz Iskrenega ta najžMJega sožalja ta solidarnosti *ri«ko-hrvatsko-slovenskega na roda^ , Savčič (dem.) Je naglaial valnos* prometa za r*šo naroii.o gospodarstvo in zahteval, naj se na račun reparacij usta novi tvornica za tračnice. Prometni minister dr. Jankovič je pozdravil ta predlog, nakar *o bili krediti prometnega ministrstva v znesku 807,456.678 dinarjev sprejeti Sledila je razprava o kre ditih poštnega ministrstva. PosL Vrečko (kler.) je izjavil, da poštno ministrstvo zapostavlja Slovenijo kjer so i-oštn« in brzojavne razmere jako slabe. PosL Aga tonovič (dem.) je vehementno napadal bivšega poštnega ministra dr. Žarka Miladinoviča zaradi afer s poštnimi markami i» Amerike, t brezžičnim brzoja- opozlcionalnim govornikom ter med drugim Izjavil, da je takoj po svojem na^ stopu odredil, da «e Izgradi direktna linija med Beogradom in Ljubljano. Kar so tiče očitka o zapostavljanju 81oveni-jo, poudarja, da je dobila 81ovenlja v zadnjih treh letih več telefonskih prog, kakor jih je dobila ree čas pod Avstrijo. Slovenija ima sedaj bakrene, dočim je Imela pod Avstrijo le železne žice. (Ugovori: To ni točno!) Nato so bili krediti poštnega ministrstva v znesku 25,229.396 Din sprejeti in je sledila razprava o naknadnih kreditih poljedelskega ministrstva. Prihodnja seja v portdeljeit Tefkoie bolgarske vSade Beograd, 21 Janu.rj^ «. Is Caribrod* NQVI BOLGARSKI VPADI. prih*j*jo vesti, d* »tojl nov* yl*d* tik pr*d rekonstrukcijo. Novo vUdo baje Beograd, 23. unija. r. Zloglasni dj» film. X Pevsko društvo ^Ljubljanski Zvon* Prihodnja skupna pevska vaja v pondeljek dne 25. junija točno ob en četrt na ne kategorizirane poti (ceste) popravlja, i J Ljubljani, ki je bila vsled[neugodnega lve£cf Poln(Stevilna udelei^ nujn0 jo tudi z uporabo narodne sile ln sicer ; časa zal »labše obiskana, kakor bi za. p0{rebna_ _ 0dbOr samo za kopanje in nasipanje. Za dr-; »h*««. je poteki« v vsakem oziru zado. x Pckraiinska „d tapetnikov za žavne ln njim odgovarjajoče poti (ce- J°'Jivo. Nastopil, so v lepem stevi.u slovenijo y LjubIjani opoimja taste) velja to samo za slučaj, ako bi se ;P° «-60) vsi odde!k. s prostimi va. ( ^^ ffi0;6tre in dotične ^rj*. w In v kolikor bi »e neodložljiv« ln nujne iami ln na orodju Strokovno poroalo [lvTiup- tapetniško obrt, da se vrši . . . , a nactnnin c« T>pir\nr-imA n o n , na % poprave na njih ne mogle dovolj naglo izvršiti lz proračunskega kredita. Splošno popravljanje oe&t Be lahko vrši največ dvakrat v letu in to največ do 7 dni spomladi in do 7 dni v ieeeni. in sicer v času, ki ga odredi upravna policijska oblast po predlogu gradbene oblasti Poprava se bo vršila po oddelkih. Oddelke bodo odrejale dotične samoupravne oblasti s sodelovanjem gradbenih in policijskih oblasti Vsaka občina je dolžna najdalje v roku mesec dni po pravnomočnosti tega zakona sestaviti seznam obveznikov in vozil Vsaka občina je dolžna najdalje tekom enega leta, računano mesec dni po uveljavljenju tega zakona, se« u v iti seznam obvezancev in vozov ter določiti takso, kl jo bo plačati za odkup osebnega dela. Seznam ee mora vsako leto najdalje do dne 1. februarja sestaviti znova. Ko so odredi poprava cest potom splošne delovne obveznosti, mora vsak davčni obveznik delati osebno s tovorno živino in vozili. Izvzete so samo one osebe, kl so neeposobne za delo ter so siromašnega stanja v smislu zakona. Za popravo ceet se bodo uporabili vsi državljani od 18. do 60. leta. Vsak je upravičen svoje osebno delo zamenjati z drugo sposobno osebo ali pa odkupiti o nastopih še pnobčimo naprej pa že ^ vajfTjCe_ k; bodo redno dovr5iH UČEC omenimo, da so splošno frapirale zupne dob J predpisSLra preizkušnja za potua-proste vaje članstva in naraščaja ki so ^ bre? ,aksa dne 12 julija 1928 Ko, bile kljub razmeroma težki sestavi iz» ?., , ,, .. .. . ,. « ■ ' , , . ... . ,, ittl m lahko prijavno tudi pomočniki, vajane z vzorno skladnostjo in eksakt« . . ,a . . , , „ , , , , ki so po 16. februarju 1908 redno dovT- nostjo. Žele so burno odobravanje, rav« no tako pa tudi krasne vaje s kiji, ki so jih izvajale članice. Javni nastop, ki se je izvršil s pravo sokolsko točnostjo, je zaključila ob svitu električnih žarnic impozantna skupine vseh oddelkov. Poziv meščanstvu! po šili učni čas. Vajenec ali pomočnik mora vložiti do dne 4. julija 1928 pri zadružnem načelstvu kolka prosto prošnjo za pripusitev k preizkušnji za pomagal-ca, priložiti prošnji učno pogodbo, od-nosno učno Izpričevalo. O nadaljnjih navodilih za preizkušnjo se obvesti priglašeno® pismeno. — Načelstvo. X Lovci! Kamenena »ol za divjačino se dobi pri g. Edvardu Dolencu, trgovcu v Kranju, ali pa pri Žitnem zavodu v Ljubljani. — Slov. lovsko društvo v Ljubljani ie doiočilo enotno ceno srnja-kovouiu mesu v mesecih junij, julij in' S. L. D. stoljubnost brata, posebno ker bo rav-se z denarjem. Za osebe, ki so pozvane, no v teh dneh marsikatera družina od- Evo za danes najvažnejše stvari, ki Jih je treba takoj Izvesti. Prosim Te, da re-ferlraš o njih v vladi ta v radikalnem klubu, sicer smatraj pismo za strogo zaupno. Bodi mi iskreno pozdravljen! Udanl Ivan Hribar. Politične beležke -f V senci radikalskega režima. Razpust občinskega sveta so obljubili j radikalci Nemcem pred volitvijo. Zdaj Nemci zahtevajo izpolnitev pogodbe. Ker nameravajo radikalci te dni Izvršiti razpust kočevske občine je oblastno načelstvo JDS vložilo proti tej nameri energičen ugovor, opozarjajoč na posledice takega čina. Te dni Ima priti nemško-nacionalnl posl. Schauer v Kočevje. Nemški borbeni krogi mu pripravljalo velik sprejem. Bojimo se, da so KočevcJ zopet zašli na napačno pot. Radikalski volilni manevri so Nemcem dvignili greben. Ml smo jaki dovolj, da jim Jamčimo, da bo Izid njim v škodo. Zadnji čas je, da »e premislijo. + Originalna obramba. V petek svečer se Je burja v radikalskem klubu posebno ostro znosila nad glavo finančnega ministra Stojadinoviča. Poslanci seljaki so ga posebno ostro napadali radi doklad na zemljiški davek in čuli so se glasovi da »tak finančni minister* naj raje odstopi. Ubogi dr. Stojadino-vl£ se je branil kar je mcgel. Najr.rigl-ottlneili pa ia bil sJedlži njegov; argu- ment. Povišani davki ne bodo zadeli malega kmeta. Kajti če ne bo mogel plačati, bo pač ostal — dolžan. Eksekucija se pa proti njemu itak ne more vršiti, ako nima več kot 8000 kvadratnih sež-njev zemlje! -f- Neresnične vest! o sporazumu v reškem vprašanju. Nekateri listi so te dni zabeležili vest rimske »Tribune«, da Je dosežen pri pogajanjih v Rimu načelen sporazum radi Reke. Rimska »Tribuna* pa tega sploh ni trdila, temveč Je objavila le poročilo, da se na Reki ta v Sušaku govori da Je sporazum dosežen... + Veicnemška interpelacija proti jugoslovanski vladi na Dunaju. Veie-nemški poslanec dr. Hampel je v avstrijskem parlamentu predložil Interpelacijo, v kateri kritizira Izjavo ministra zunanjih del dr. Ninčiča, ki Je rekel, da se Nemcem v Jugoslaviji godi znatno boljše, nego Slovencem na Koroškem, ker avstrijska vlada mnogo manj spoštuje pravice manjšin, kakor Jugoslavija. Hampel pravi, da kdor pozna prilike v Jugoslaviji ne more molčati na to Izjavo. Zalo podpisani vprašajo ministra, da li so znane te trditve narerjene proti avstriižki vladi in da li ie e. zvezni kaa- a na delo ne pridejo ali nočejo plačati odkupnine, in oeebe, ki pridejo, a nočejo delati veljajo predpisi kazenskega zakona. Osebe, ki so pristale na odkupnino, so dolžne izplačati določeno vsoto tekom desetih dni po obveš&enju; v nasprot- ^ več oseb skupna privatna prenoči- nem slučaju Z v drugih desetih dneh Prijave se sprejemajo v pisarni irvrAi ekJkuciia- Poverjemštva UJU, ki se nahaja v I. , . _ nadstropju Učiteljske tiskarne (čez Minister za javne gradnje se pooblašča dvori§^ J od g ^^ in od 14 d(/18. da dogovorno z ministrstvom not ran, h ^ ^ ^ hven nedelj Ln azni. del predpiše pravilnik ia izvršitev teh koy Prijave naj vsebujejo: ulico in nadstropje, število sob in razpoložlji- Dne 5., 6. in 7. avgusta t. L se vrši v Ljubljani kongres jugoslovenskega učiteljstva. V teh dneh poseti Ljubljano ter važnejše industrijske in drugo znamenitejše kraje Slovenije učitelj-stvo iz vseh delov naše kraljevine. Slovenija obeta imeti v teh dneh nad j avgust na 25 Din za kg. 3000 gostov srbskega in hrvatskega j Jugoslovenskega žutnarskega udru-učiteljstva. ; jenja _ podružnice Ljubljana letošnji Važnosti in pomena k.mgresa v kul-, obCnj zbor ^ vrši dne 7. julija 1923 ob turnem, tujsko - prometnem oziru in j 9_ uri dopoldne v Ljubljani pri Mraku, pri nas špecijalno z ozirom na industri-1 Rim9ka ^^ g. Na dnevnem redu je jo in gospodarstvo menda ni potreba , ned drugim poročilo pripravljalnega odbora o dosedanjih pripravah za kongres Udruženja. ki se bo vršil v dneb 18. do 21. avgusta 1923 v Liubljanl X Abiturijentom I. drž. gimnazije * LjubljanL Zberite se danes ob 8. uri popoldne na ^inttmijL Kdor ne prid«, na.1 si pripiše sam posledice. X Ahiturijenti Idrijske realke iz leta 1913 se naprošajo, da vpošljejo svoje na slove v svrho proslave 10-letnice mature iivinozdravniku Ivu Kenda v Konjicah. Predlaga naj se tudi kraj in ča» sestanka. X Maturanti leta 1913 državne gimnazije v Mariboru se zberejo dne 9. julija ob 8. uri zvečer k desetletnici mi- nadstropju Učiteljske tiskarne (čez ^ restavraciji mariborskega Narod-rj - - - - - - - - nega doma. K večeru so iskreno vabije- pou dar jati. Najvažnejše vprašanje je v seda. njem času vprašanje prenočišč za toliko število gostov. V tem oziru je podpisano Udruženje primorano apelirati na gostoljubnost našega meščanstva. Upamo, da ne trkamo zaman na go- sotna iz Ljubljane in br. v stanu sprejeti po enega ali več $anov na-šega stanu pod svojo gostoljubno streho. Pripravljalni odbor reflektira na brezplačna in tudi plačljiva poedina in odredb. Šport Sturin (Gradec) : Prlmorje. 7 : 3 (6 : 1). Kljub odpovedi Je graškl Sturm včeraj prispel v Ljubljano in Je igral popoldne s Primorjem. Ker občinstva ni bilo mogoče pravočasno obvestiti, da se tekma vendar vrši, je bil obisk slab, mnogo slabši, kakor bi ga igra zaslužila. Tekma je potekla v prvi polovici v znamenju popolne premoči Gradčanov: o čemur najbolje priča baš rezultat polčasa 6 : 1. Odlikovala se je pri njih zlasti napadalna vrsta, katere notranji trio je s svojo kombinacijo in ostrim streljanjem na gol Primorce sprva naravnost zmedel. Vse moštvo je hitro, spretno oddaja žogo in Je izborno v igri z glavo, slabše je v stopingu. Krilci so zadovoljili, med branilcema je bil Izboren znani Diamant, golman Je srednje kvalitete. Pri Primorju, ki Je igralo v prvi polovici pod navadno višino, Je popolnoma ni vsi bivši tovariši 8. A in B, kakor tudi gospodje profesorji. Tovariši izvec Maribora naj prijavijo svojo udeležbo vih postelj v posameznih sobah in po-! ™ naslov podpisanega, da se v slučaju sebno želje ter ceno vri plačljivih ! ve«je udeležbe skrb, za prenočišča. -prenočiščih. Da se izognemo nastanitvi Miloš Vauhnik. koncipijent pn dr. M tU srbskih in hrvatskih gostov kolikor mogoče na skupnih ležiščih na slam-njakih, reflektira pripravljalni odbor tudi na pripravljena prenočišča na di-vanih. Vsa mesta, kjer je do sedaj zborovalo v enakem številu jugoslovensko učiteljstvo, tako v Beogradu. Zagrebu lerju v Mariboru. Aleksandrova cesta. X Vldovdansko proslavo prirede go-jenke »Državnega ženskega učiteljišča "v Mariboru* 25. in 26. junija 1923 ob pol 8. uri zvečer v Mestnem gledališču. Na sporedu so pevske točke in trode-janka »Materina pesem*. — Cisti dobiček je namenjen »Podpornemu društvu* in Sarajevu, so častno izkazala svoje na zavodu. gostoljubje in je meščanstvo radevolje I y Razpisano službeno mesto. Pri ura- sprejelo vnanje goste pod svoio stre- du za pospeševanje obrti v Ljubljani ho, tako pričakujemo, da tudi ijub- ^ namesti potovalni učitelj za čevljar- Ijansko meščanstvo, posebno učitelj- gko obrt Nagrada se določi pogodbeno, stvu naklonjena inteligenca, ne bodo Prosilci morajo dokazati strokovno pustila, da bi Ljubljana zaostala v tem usposobijenost. Natančnejša pojasnila oziru. in pričakuje obilnega odziva na da;e za pospeševanje obrti kralje- naš apel. Poverjeništvo jugoslovenskega učiteljstva v Ljubljani. Objave vine Srbov, Hrvatov in Slovencev v Ljubljani Dunajska cesta 22. Prošnje naj se vlože do dne 15. junija 1923 pri Uradu za pospeševanje obrti v Ljubljani X Šesta deška osnovna šola v Sp. Šiški priredi dne 27. junija ob 6. uri zve- X Zegnanjska veselica danes dne 24. : čer v šolski telovadnici igro s petjem odpovedal golman, v obrambi Je bil do- .uni^a v Hribarjevem gaju bo nad vse »V kraljestvu palčkov* in telovadni na-ber Birsa, krilska vrsta nI bila disponi- i2vanredna- Velezanimiva »žabja svat- ! stop. Prijatelj miadine se najuljudnej« rana, napadalna ne dobro sestavljena in ba> ba godba Zveze jugoslovanskih vabijo. v prvem polčasu nesigurna v streljanju železni&arjeV; petje potujočega okteta, I X Razstavo ženskih ročnih del In H- na ražn.ru pečeni janjčki, ocvrte žabe, tr- sarskih izdelkov priredi v dneh 28. iu novski štrukljl izvrstna pijača, velik za- 29. junija od 9. do 12. ure dopoldne m , , , , . nimiv muzej, žabji lov, zvečer razsvet-od 3. do 6. ure popoldne dekliška osem- go častnejši rezultat, kakor se Je Prvot- j ^ Hribarjcve„a ^ plef na vcli;;el11 r;Llredna ^ovna šola v Kran.m v šol-goste Je pauei iz | ^ Kdor h()6e videti> ka- in&_ =kem p^iopju. Starši in vsi, ki «e zam- jo Krakovčani in Trnovčanl ter se ho- ;uate za napredek ženske mladine, pn- na gol. V drugem polčasu so se Primorci »zbrali*, paralizlrali premoč gostov in z dvema novima goloma dosegli mno- no obetal. En gol za llmetrovke, drugi iz off-sida. Tekmo Je vodil dobro g. Hus. Moral pa Jo je rad! mraka 10 minut prezgodaj zaključiti ker se Je prepozno začela. Danes popoldne ob 18. se vrši na Igrišču Prlmorja (Dunajska cesta) revanžna tekma med obema kluboma, ki bo brezdvomno boljša ta tudi boli napeta od včerajšnje, ker bo Primorje, izučeno po včerajšnjem porazu, nastopilo v svo- dite! _ ... ,.. X A-vtoproroet na progi Radovljica-žeL postaja Lesce-BIed in nazaj, otjon Avtomobilna prometna d. d., v Ljubljani, v nedeljo dne 24. junija 1923. Avto bo imel zvezo k vsem vlakom. X Bralno In Izobraževalno društvo Svetinje priredi danes dne 24. junija ob 15 uri pri g. Zavratniku (Svetinje) vrtno veselico. Spored: predstava ljudska drame: »Razvalina življenja* - združena 2 Din, ker so Be pisarniške potreb- na s prosto zabavo, z gcxibo in piesom, ščine podražila in ker mora društvo sa šaljivo pošto itd. Igra »Svetinjska god-Dunajski Hakoah v Zagrebu. Vče- potovanje del-am «0«ednje_ zveze* ba, - Cisti; dobitok. ^J™««« če pošteno zabavati, naj pride v Hribarjev gaj. X Gremij ljubljanskih trgovcev naznanja si. občinstvu in vsem trgovcem, da so trgovine dne 28. juuija (Vidov dan) cel dan odprte. — Načelnik Fr. Stupica. X Društvo orožnišklli upokojencev ji kompletni prvi postavi in poskusilo « Slovenijo. Izredni občni zbor dne 17 poravnati včerajšnji poraz. Zato naše | J^J« sk!enil mesečno članarino_od občinstvo na tekmo ponovno opozarjamo. 1. julija 1923 naprej zvišati od 1 Din raišnja tekma s Concordijo je končala k ken'ei«ncam knjižnici. V slučaju slabša vremena s 3 • 1 (2 • 1) za Dunajčar.e. Conco.di- v Beograd. Zaercb Ud. precejšnjo v« vrii veselica dne J9. juiuja. 1 • • ......—*—----Njo,da L "--- ia ie bila sprva saakocvjcdaa. a k kas-.i prisDevati Člani in članice se vabijo, omače vesti •GOSPODINJA*. V pondeljek zaključimo naš sedanji roman »Notarjev nos*. Še tekom tesa meseca začnemo priobčevati nov velik roman, ki bo brezdvomno vzbudil zopet splošno zanimanje ln odobravanje med našimi Sitatelji in čitateljicami. Za Izpremembo 3omo vmes priobčili krajšo izvirno novelo našega uglednega in splošno priljubljenega pisatelja Milana Puglja, čigar Ime je že samo najboljše jamstvo, da bodo naši prijatelji zadovoljni z njegovo 10velo •Gospodinja«. Snov je domača, vzeta iz današnjega realnega življenja. V plastični obliki, kl [e lastna Puglju, slika značilno dogodbo iz slovenskega življenja na kmetih. S prtobčevanjen pričnemo v torek. •Jutro* • * Razbitje enotne uradniške akcije? Pokrajinski akcijski odbor državnih nameščencev v Ljubljani ie v svoji seji 18. t. m. prišel do zaključka, da sedanji Centralni akcijski odbor v Beogradu nima ne resne volje ne potrebne energije za izvedbo kake resnejše akcije. Zato mu je izrekel neza-upnioo. V četrtek 28. t. m. se vrši v Zidanem mostu konferenca vseh akcijskih pododborov, ki bo sklepala o nadaljnjih korakih. * Lep uspeh slušatelja ljubljanske tehnike. Uprava mesta Karlovca je pred kratkim razpisala natečaj za regulacijske načrte za mesto Karlovec. Obširnega in težavnega dela se je lotilo tndi mnogo slovenskih arhitektov, ki so dosegli prav lep8 uspehe. Za tekmovalce so bile razpisane tri nagrade, in sicer prva v znesku 40.000 Din, druga v znesku 80 000 Din in tretja 20.000 Din. Razen teh nagrad je bilo še nekaj odkupov po 10.000 Din. Prve nagrade ni dobil nfhče. Drugo nagrado pa je dobil slušatelj arhitekture na ljubljanski univerzi, učenec slovitega profesorja arhitekta Plečnika g. Janko O m a h e n, in arhitekt Joža J e 1 e i c. Ostale nagrade so dobili gg. Pajer, arhitekt Vladimir Šubic, profesor na obrtni £oli v Ljubljani in ing. Josip Zupančič iz Zagreba. Mlademu arni-rektu Janku Oinahnu k uspehu iskreno čestitamo. * Direktni vlak Praga - Bakar. Od 25. t. m. se uvede posebni vlak Praga-Bakar preko Lin ca, Dunaja, Maribora in Zagreba. Prvi vlak odpelje iz Prage 25. junija, potem pa 2., 5., 9., 16. Ln 30. julija. * Posojila mestne občine ljubljanske. Kakor objavlja uradni list, se je z naredbo pokrajinske uprave mestni občini ljubljanski dovolilo, da sme v svrho preuredbe mestne klavnice viaje-ri posojilo do najvišjega zneska 15 milijonov dinarjev, a to le ob pogoju, da se posojilo obrestuje in najpozneje v desetih letih amortizira iz lastnih dohodkov klavnice in hladilnice, da se prihodki temu primerno vežejo, da ne bo s tem posojilom mestna občina kot taka prav nič prizadeta in da se sedanje pristojbine in klavnine od *ivali za domači konzum v mestu ljubljanskem ne zvišajo preko 100 odstotkov. Nadalje sme mestna občina ljubljanska najeti ta - le posojila: za gradbo ira-ge nove stanovanjske hiše za Bežigradom 2 milijona dinarjev; za gradbo letnega javnega kopališča ob Ljubljanici 1,500.000 dinarjev in za odkup posestva Ane Sabčeve Na stolbi št. 4 posojilo 50.000 dinarjev. * Fašizem v Ilirski Bistrici. Posnemamo iz tržaškega fašistovskega »Po-pola di Trieste* ta - le dopis" iz «Bi- j stžrze* od 22. t. m.: »Tu, ob skrajnem j robu domovine, pod Snežnikom — stražo naših svetih meja, priborjenihj s toliko plemenito krvjo italijanskega ' vojaka — se je ustanovila, kakor v, vseh delih Italije, od velikih mest do j najmanjših vasic, sekcija fašija, ki šteje danes nad 30 članov. Delo vanjo fašija v Bistčrzi se je pričelo z dobro uspelo veselico s plesom, tombolo in šaljivo pošto ob nepričakovano dobrim gmotnim uspehom. Gledališče je bilo nabito polno najodličnejših rodbin, domačih in iz okolice, in se je veselica vršila mirno in v polnem redu. V kratkem se bo vršilo razvitja pra-porčka, za katero se upn. da oo uspelo dobro in ob soudeležbi predstavništva naciionalne milice.* — Več menda ni treba! »Bistčrzi* bo pač v kratkem sledila tudi »Torrenova* ln potem po vrsti »Postegnesca*, »Sareciz-za in Val Timavo*, »Cotčsevo*, «Ja-fwia di Bistcrza*, »Drescozze*, »Elsa- »Passiacco*, »Zdbice Castelvec-chio* itd. Kdor ugane kje se nahajajo ti kraji, dobi Noblovo nagrado ta odkritje novih delov sveta! * Obdačeni tujci v Sarajevu. Sarajevska občina je povišala davek na tujce. Odslej morajo plačati tujci v prvorazrednih hotelih 4 dinarje, v drugovrstnih 2-50 Din, v pronočiščih pa 1-50 občinskega davka za vsako noč. * Sprejemanje tujega denarja pri železniških blagajnah. Minister saobrača-ja je izdal naredbo, da železniške blagajne ne morejo zahtevati od tujih potnikov njihove valute za plačilo voznih listkov in drugih pristojbin; če bi pa potniki to izrecno želeli, smejo železniške blagajne sprejemati samo valute, ki so močnejše kakor naša. Prebitek ra ee iznlača samo v jugoslo- vanski valuti. V kratkem «e objavi železniški kurz, po katerem se bodo vršila plačila za blago, potnike in prtljago. Naredba stopi takoj v veljavo. * Prva inženjerja ljubljanske tehniške fakultete. Včeraj zvečer sta položila komisijonalni diplomski izpit iz tehniške kemije gosp. Matija G r g i č, doma iz Broda na Savi. in gosp. Ladislav G u z e ' j iz Ljubljane. Gg. M. Gr-gid in M. Guzelj sta prva inženjerja ljubljanske tehniške fakultete. * Češkoslovaški škor Gorazd v Beogradu. V Beograd je prispel škof češkoslovaške pravoslavne cerkve dr. Gorazd in bo prisostvoval na Vidov-dan blagoslovljenju cerkve v Stlmlju, katero je zgradilo družtvo kneginje Ljubice. * Grof Marko Pejačevič t- V Naši-cah je umrl v petek Marko Pejačevič, najstarejši sin bivšega bana ln nekdanjega hrvatskega ministra dr. Teodorja Pejačoviča. Pred prevratom je bil Pejačevič poslanec hrvatskega sabora in budimpeštanskega parlamenta, po prevratu pa se je popolnoma umakni] iz političnega življenja. * Nov slovenski odvetnik v Gorici. Na prizivnem sodišču v Trstu je 20. t. m. napravil odvetniški izpit gosp. dr. Stojan B r a j Š a, odvetniški konci-pijent jri »dvetniku dr. Pe-.lgorniku v Gorici. * Most Beograd - Zemtm. Ze dolgo časa se je v poklicanih krogih razpravljalo o gradbi velikega mostu, ki bi vezal Zemun z Becg-adom. Za gradnjo so zanima neka ameriška firma. Nastale pa so v zadnjem času potež-koče glede vprašanja eksploatacije in glede deleža na dobičku. Kakor doznava »Preporod*, so diference, ki so se bile pojavile, že izravnane in je upati, da se bo z gradnjo mostu kmalu pričelo. Novi most bo služil tudi tramvajskemu prometu med Beogradom in Zemunom. * Stavka mornarjev. Stavka mornarjev traja. Od Sušaka do Bara počiva delo v vseh lukah. Intervencija odposlanca ministrstva za socijalno politiko, inšpektorja Marsičanima. ni uspela, ker je »Jadranska plovidba* izjavila, da bo z dobljeno subvencijo v znesku 9 in pol milijona dinarjev mogla vzdržati promet samo še 25 dni. »Zveza jugoslovanskih pomorščakov* je izjavila, da je pripravljena prevzeti upravo parnikov pod pogojem, da prevzame pamike država. Medtem so nekatere družbe, in sicer Kaštelanska plovidba, Korčulanska plovidba i Omiška plovidba sprejele v celoti pogoje mornarjev in se vrši promet na teb progah redno. Poštno službo do Karlobaga izvršuje tender »Silni*, v Dalmacijo p* gre pošt.t preko Like. Med Kninom in Gračcom, zadnjo postajo ličke železnice, je od 23. t. m. vzpostavljen dnevni avtomobilski promet. Pošto, uradnike, ki potujejo službeno in izjemoma tudi privatnike, prevažajo po dalmatinskem Primorju in otokih torpedovke, minonosci in ten-derji. Pri pokrajinski upravi v Splitu se je pod predsedstvom pokrajinskega namestnika dr. Metličiča vršila seja, na kateri se je za Dalmacijo uredil promet v gornjem smislu. * Odlikovanje. Podpredsednik deželnega sodišča g. Fran Regally v Ljubljani je odlikovan z redom Sv. Save III. r. ter na lastno prošnjo trajno upokojen. * Imenovanje. Okrajni šolski nadzornik Pavel Flcr6 v Ptuju je pozvan v ministrstvo prosrete ter imenovan za. referenta za ljudsko šolstvo v Sloveniji. V učiteljskih krogih bo to imenovanje go lovo vzbudilo zadoščenje. * Smrtna kosa. V Radečah pri Zid. ' mostu je včeraj opoldne umrla ga. Ma rija llos i na, roj. Juvančič, vdova sodnega svetnika in mati sodnika dr. Ern-sta Rosine. Dosegla je starost 55 let. Pogreb bo v pondeljek ob 10. uri v Radečah. — V Šoštanju je prošli četrtek dne 21. junija umrl g. Franc fitor, po-1 sestnik in čevljarski mojster. Pokojnik je bil vedno odločno naroden mož. Kot soliden, delaven obrtnik in dobrodušen značaj je med svojimi stanovskimi tovariši, someščani in številnimi odjomal-ci v okolici užival splošno spoštovanje. Bil je svetovalec šoštanjskoga občinskega sveta ter uvaževan član narodnih in stanovskih korporacij. — V petek je umrla v Zidanem mostu ga. Amalija K r e s n i k, železničarjeva soproga. Bila je vzorna gospodinja in dobra mati. Zapušča dvoje nepreskrbljenih otrok. Blag jim spomin! * Izprcmembe v državni službi. Dvor« ni svetnik dr. Milan Skcrlj, upravitelj oddelka ministrstva pravde v Ljubljani, je pomaknjen v 4. činovni razred. Vod« ji zemljiške knjige Ferdinandu Križan« cu v Mariboru je podeljen naslov in značaj ravnatelja zemljiške knjige. Vladni svetnik dr. Ignacij Rutar jc vsled imenovanja za direktorja poštno« čekovnega zavoda v Ljubljani razrešen j službene dolžnosti pri pokrajinski upra«! vi, oddelku za notranje zadeve v Ljub« Ijani. Stalno sta upokojena: višji dežel«; nosodni svetnik Aleksander Ravnikar v Mariboru, ker je dovršil 65. leto življe«j nja in Marija Štupca, glavna učiteljica ; državnega ženskega učiteljišča v Ljub« ljani. * Iz uradnega lista. »Uradni list« po« krajinske uprave za Slovenijo objavlja v včerajšnji številki: pravilnik In ce« novnik rontgeuioškega instituta za Slo« ve aii o t LiubU",p''. naredbo o nobiraniu uvoztilne n rrmmc v mestni ODCim ljubljanski in končno naredbo, s katero se izpreminja štatut državnega«kmetij« skodcemijskega zavoda v Ljubljani, ki se imenuje odslej: Državni kmetijsko« kemijski bakteriološki in serološki za. vod v Ljubljani. • Abiturijentl celjske državne realne gimnazije so proslavili svoj odhod Iz zavoda na lep način a tem, da so da« rovali namesto običajne abiturijentske slavnosti celjski Dijaški kuhinji 200 di. narjev. Naj bi bili v dober vzgled vsem onim in številnim nekdanjim dijakom zavoda, ki so ulivaH v obilni meri do brote celjske Dijaške kuhinje. • Razprava proti mariborskim Speče« rlstom, ki se je vršila včeraj proti 80 obtožencem, je bila preložena na 13. ju« lij, ker bo še zaslišan policijski uradnik Gulin, pri katerem se je eden obtože« nih trgovcev po kritičnem zborovanju informiral sa direktive. • Kako se godi podjetnim obrtnikom t LJubljani, če niso klerikalni podrep« niki, o tem smo doživeli zadnje dni zo« pet novo poučno zgodbico. Splošno zna« no je, s kakšno požrtvovalnostjo je g. Fran K r a p e i ustvaril v Kazini odnos« no Zvezdi krasno kavarno in restavra« cijo, ki je s svojim vrtom in svojo opra« vo prava dika našemu mestu ter tudi pri tujcih vzbuja neprikrito pohvalo. G. Krapež je lani kupil tudi krasen pavi« Ijon za godbo ter ga ponudil občini v dar proti temu, da g* sme postaviti v Zvezdi. Občina je dar odklonila, dovo« lila pa je končno, da se paviljon posta« vi ln ga je od g. Krapeža odkupila. G. Krapež je mislil, da je paviljon za god« bo in je večkrat najel vojaško muziko, da je izven običajnih tedenskih koncer« tov v njem Igrala. Ljubljančani so lmc!i užitek, g. Krapež pa poln kavarniški vrt. Dokler občina nI položila kupnine, Je to nečuveno početje g. Krapeža ho« češ nočeš mirno gledala. Te dni pa so mestni očetje našli v svojih blagajnah tistih 230.000 K, plačali — zaprli pavi. Ijon ter se odpravili na kazensko eks« pedldjo proti g. Krapežu. Celokupni maglstratni gremij se je etabliral kot kazenska komisija, da sodi in obsodi nesrečnega Krapeža radi dveh zločinov: 1. ker je vojaška godba na njegove stroške Igrala v paviljonu ln pa 2. ker je primaknil nekaj mizic In stolov ter pokril z njimi blizu paviljona nekaj kvadratnih metrov javnega prostora. Bog v£ kaj bi se bilo ubogemu Krapežu zgodilo (pravijo, da je podžupan dr. Stanovnik zahteval njegovo glavo), da Avstrijo. C/ras«* pomajs je » «w»jn© prišia morlictma na sled. Tajno« je razkrila StrmSJ lkova ljubica, ki se je spr-'a z njim ter oeadila zločinska morilca. Feliks fctrmšek je rodom iz St Loren-ca pri Mariboru in jc bil v Gradcu zaposlen kot Kovinar v Puchovi tovarni Avgust Lind )e> rodom Avstrijec in Je bil ob času umora svfrtrijski narednik. Oba se nahajata <■ zaporih graškega deželnega sodišča. • Nova podjetja v Celju. Kakor smo • že poročali, se je preselil it Jesenic mag. pharm. g. Fedor Gradišnik ter je otvoril dne 20. junija v Cankarjevi ulici novo lekarno/ld je tretja v Celju. V Aleksandrovi ulici je otvoril modno in ma-nufakturno trgovino domačin g. Jože Zabukovšek. • Huda toča je padala v sredo pono« 6i v požeškem okraju. V šestih občinah je uničeno okoii 25 odst. posejanega žita. • Nesreča pri vožnjL Te dni so se na mariborskem glavnem trgu splašlll med vožnjo vojaški konji. Pri naglem obratu se je voz, na katerem so peljali meso, prevrnil ln narednik, ki je bil na vozu, je padel tako nesrečno, da je obležal na tleh nezavesten in je dobil več no« tranjih poškodb. Odpeljali so ga v to« jaško bolnico. • Mariborska policijska kronika. Pre« cej vlomilcev so aretiralL Včeraj je po« licija zopet aretirala dva moška in dve ženski, kl so baje v zvezi z znano vlo« milsko družbo. Vlomilci doslej odločno tajijo krivdo. Anton Keršič trdi, da je hotel pri trgovini Hobacher, kjer so ga že pri kljuki zasačili, odnesti samo sto dinarjev, da bi mogel priti v bolnico. • Srnice med ovcamL Kakor se poroča »Goriški Straži*, sta r nedeljo »večer, ko so prihajale ovce b paše. priekak ljall za ovcami 1* gozda v Črnem vrhu dve mladi srnicL Sedaj sta v posesti župnega upravitelja Muniha. Namesto matere-srne ju doji ovca. • Samomor »tarke. V Hudi jami pri Laškem se io proSlo nedeljo obesila 72 let stara Terezija Cafuta. Kaj je staro ženo gnalo v smrt, ni znano. • Svojo ženo zastrupil. Kakor poročajo iz Rečice pri Laškem, je upokojeni rudar Karel Kovač zastrupil svojo ženo. Zena je naslednjega dne umrla. Mož, kl je hud alkoholik, .ie živel baje v vednem prepiru s svojo ženo. • Nesreča pri stroju. V Mariboru je bil 161etni učenec Hinko Salamon v petek zaposlen pri tvrdki K. Ježek pri na-kem stroju. Pri tem pa je prišei z roko moderna mgljcnicn« onrnica. Aiefajan« der Gjud, Kongresni trg 6. * Ciganski orkester koncertlra dane« 24. t. m. v restavraciji Bellevue nad Ljubljano. Začetek ob 3. popoldne. Vstop prost. * Pokasiti j« treba razne vrste teate-nln »Pckatete«. Temu dišijo ene, druge« mu druge, akoravno so izdelane vse li enega testa. * Vsak kadilec, kateri dnevno npo« rablja «Ito« pasto za čiščenje zob, je sigurno oproščen močnega duha te ust Dobiva se povsod. * Prvovrstni koncert r hotelu »TIvo« 11» danes, v nedeljo, dne 24. junija 1923 Vstopnina prosta. se niso našli dva. trije pametnejši mož«; v transuiisijo. ki mu je na dveh mestih je, ki so omogočili, da se je g. Krapež j lomila desno roko. Po čudnem nakliuč-mogel odkupiti. Plačal bo letno menda | ju je o^tal živ. Odpeljali so ga v bolnico. 2000 Din, zato bo zopet smela vojaška ; . Nezvest sluga. V Zagrebu so izročili godb« na njegove stroške Igra« v j godi&6u ^ Jo6ipa Jalbeca iz Sev-paviljonu ln pravijo, da mu bo zaupan; . ^ . b„ ri prometnem dru- cclo ključ od paviljona. jtvu »Jugoslavija*, a je falzificiral ra- Radi Bleerovega posojila na zatol, ^ ,n dL lcijo M 200 kg ^stalnega nI klopi. Za časa najetja Bleerovega po« „lav°'krat krš5en ta dvakrat oženjen. EKSPLOZIJA PRI ADVOKATU V MARIBORU. Maribor je zopet bogatejši za eno afero. Včeral zjutraj ob pol treh so slišali prebivalci gornje Aleksandrove cesta strašno detonacijo Iz pisarne nemškega odvetnika dr. Orosla. Raz okna so v hipu popadale vse šipe na tla. Na Aleksandrovi cesti pa nI bik) žive duše. Straž nika, ki sta bila tedaj v službi, tudi nista videla nikogar, samo neki narednik Je prišel po cesti. Prebivalci dotlčne hiše so bili menda tako prestrašeni, d.* niso prišli niti na okna pogledat, kaj se je zgodilo. Se hišna vrata so Sede čez dolgo časa odprli, da )e mogla policija v pisarno. Zjutraj Je prišla komisija s policijskim vodjo Kerševanom, ki bo Ime! sedaj zopet posla, upamo da uspešnejšega kot z lovora vlomilske družbe, katere nikakor ne more Izslediti. Policija danes kljub celodnevnemu pro iskovanju ni mogla nič konkretnega ugotoviti. Zatrjuje se pa, da Je eksplodirala v pisarni kaka ŠTapnela, ker so naši! pod pisalno mizo dr. Orosela luknjo, kjer Je eksplozivni element počil. Pohištvo v pisarni Je znatno poškodovano, akti so bM raztreseni po vse! pisarni, na knjižnični omari so popokale vse šipe in tudi na stropu Je neka] razpoki in. medtem ko so viseči predmeti kakor ogledala Intaktnl. Po mestu se seveda širijo tisočere govorice. Eni trdilo, da se Je nad Oroselom maščeval neki vojak, proti kateremu je dr. Orosel vložH tožbo, drugi mislijo, da Je iznd dr. Orosel shranjeno granato, tretji zopet, zlasti strokovnjaki, trdijo, da gre za tempi rano italijansko šrapnelo, ki Je bila podložena Itd. Stražnika izključujeta možnost, da bi mogel kdo vreči granato skozi okno od zunaj, za kar govori tudi dejstvo, da Je na oknih železno omrežje, skozi katero bi bilo težko vreči eksplozivni predmet v lokal. Dr. Orosel oblju-buje pet tisoč dinarjev nagrade onemu, ki bi izsledil storilca. Oom&te korse 23. junija. ZAGREB. Tečaji so bili danes v Iz« venborznem prometu sprva celo čvrsti. Na vest z Dunaja, da se tam trguje Za« greb na bazi 6.30, in ko so dospeli tečaji iz Curiha, kjer je notiral Beo- grad«Zagreb 6.35, se je tendenca obrni« hišnik Rudolf'čuphč"z7rJidi ~dvo» |8° °k°U P«1^™ biU Qte^ KLrtn 1 \ •• /» T <*oL' m^^a NATI 1 n i« > katero se je tudi poročil, ker ga je si« cer hotela zapustiti. Cuplič je bil naj« denec in dvakrat krščen. Kakor je bil dvakrat krščen, tako je bil — pravi — j tudi dvakrat oženjen. Tudi on sam se je na policiji smejal in rekel, da ne želi nič drugega, kakor da bi mogel tudi dvakrat — umreti. Zdi se, da ga bo volja za smeh kmalu minila, ker bo moral zaradi dvn^enstva v zapor. • »Srbska politika« pred sodiščem. . Mariborsko sodišče je te dni obsodilo posestnika Gregorja Lipovnika iz Tolstega vrha zaradi preg'eška § 104 s. k. z. na 300 Din kazni, oziroma na 14 dni zapora, ker je žalil tamošnjo učiteljstvo. Njegova rejenka je bila namreč v šoli pokarana od učiteljice zaradi uinazano- Curihu hudo nazadovala ter je notirals 6.60. Dopoldanski zaključki: Praga 26f Berlin 0.0665, Dunaj 0.125, Italija 401 do 402.5. Curih 1590, Pariz 550, New-vork 87.5—87.75, London 407.5—408 Okoli 12. ure je notiralo blago: Praga 268, Berlin 0.0665, Dunaj 0.125, Italija 401.5-402, Curih 1590, Pariz 550, New york 87.75, London 409. no brošuro, v kateri je očital bivšemu ženstva Nfl policlji je izjavil> da se je za blago brez zaključka. Sofija je ministru financ Kumanud.ju vsakojake i , ^ d syoje ž ke. ,e njsta ■"—•»■ .....« — ne^dne stvari. Med drugim je rabil tu« me,a Ker P brez gospodinje ni di izraz da je Bleerovo posojilo *pa«; e, ^ * vze, d* 1 žensk , nama«. V sredo se je vršila sedaj na j „, nor„aI k„ 0fl ie tožbo ministra Kumanudija pred sodi« ščem v Sremski Mitrovici sodna razpra« va proti baronu Rajačiču, pri kateri je gospe.1 baron svoie obdolžitve skušal na različne načine omiliti. Glede «paname», o kateri je bi!o govora v brošuri, je n. pr. dejal, da ni mislil na kako korupci« jo, marveč na Panamski Varal, po kate« rem vzgledu naj bi vezala železnica za« ledje naše države z moriem. Minister Kumanudi se z izjavami Raiačiča ni za« dovoljil, nakar je bila prva razprava odgodena v svrho, da predloži ministr« stvo financ original ruskega predloga, ki se tiče gradnje jadranske železnice. * Radi našega dopisa o g. Jurkoviču je oblastni odbor »Orjune« sklenil izja« vo, da se noče zaplesti v strankarsko borbo, čisto pravilno. Tudi mi tega nc f Tl? :1e 'i^™1'0' ^ želimo. Toliko pravic pa ima javnost žc. i » ^ rejenkl učiteljic, žaljivo p.s- da se čudi, kako more biti človek v isti; mo- * med. sapi tajnik oblastnega odbora NRS in 5aJ: «U«itelj so sami potrebni, da b, jih pretepel, bolj kot otroci, kakor močnik, Tisk Delniške tiskarne, d. d. v Llubljani Lastnik In Izdalatel) Konzorcij »Jutra*. Odgovorni urednik Pr. Brozovlč. PosSancK* G. dr ju. Zaletlu. Na Vaše »Poslano* v »Jut. Novostih* z dne 22. t. m. Vam sporočava, da boste imeli priliko dokazati svoje, proti nam;-: naperjene očitke pred sodiščem. V LJubljani, dne 23. Junija 1923 Dr. Fran Čeme. — Dr. Vlad. Kreč organizator radikalske stranke, obenem pa vodilni član Orjune In to isti hip, ko je ves boj Orjune naperjen proti delovanju — istega oblastnega od« bora NRS, proti njega duševnemu za« četniku Ivanu HriSarju, proti njega predsedniku g. Lukanu in Bploh proti celokupnemu udejstvovanju NRS v ko« rist Nemcem in klerikalcem v Sloveniji. Bog nam pomagaj, da smo taki grešni« ki, da morale g. Jurkoviča ne razume« mo. Z najtežjimi topovi se strelja Iz oblastnega odbora Orjune v oblastni odbor NRS in nazaj. G. Jurkovič je pri nabijanju topov kar na obeh stra« neh ob enem. To po našem mnenju n i vprašanje strankarstva, temveč vpra« šanje javne morale In osebne časti. To je naša zaključna beseda o tem pred« metu. * Morilca obmejnega vojaka Koriša pod ključem. Leta 1919 je bil v bližini i Špilj od neznanih storilcev umorjen jugoslovanski obmejni vojak Ivan Koriš. 1 Sedaj, po štirih letih, sta prišla morilca v roke pravice. Morilca sta: delavec v I rudniku Teigitsehgraben. Oba sta že are tirana in izročena sodišču. Krivdo priznavata. Obmejni vojak ju je bil zasačil pn tihotapstvu, ju aretiral ter eskorti-ral v Maribor. Na potu pa sta napadla vojaka, mu iztrgala orožje ter ga ustre-I'a. Mrtvo truplo sta zavlekla v obcJsi-d1 iarek ter notem pobegnila nazaj x Za vsebino uredništvo ne odgovarja. ile m rašpe Izvrstno nasekajo L 1106 IVA N FI GA R pllarskl mojster Ljubljana, Hrenova ulica št. 19. ki erbsko politiko trobi otrokom, namesto da bi jih cavaial v cerkev. Kako pa bo navajal, ki jo puhli kristjan. Enkrat pridem sam. da bom učitelja s povedal pošteno, saj k spovedi itak ni šel v Veliki noči, ker je proti veri*. Zadeti je mislil s tem tamošnjega nadučitelja. Za kazen se naj zahvali nepremišljeni Li-pevnik hujskanju mariborske »Straže*, ki ima očividno na vesti njegovo kazen. * Električna masaža lica in manikura za gospode ln dame ter vsa lasna dela se strokovno izvršujejo; poseben odde« Priporoča se 119 lek za striženje otrok, separiran vhod ANA KUS, Ljubljana, Resljeva cesta 4 za dame skozi vežo; zaloga parfumerije, j (prej trgovina s barvami g. HsnptmanaV Iloga porcelana. Emajlirana in luksaena !! Medjimurski konji!! PoltežkI ln čisto težki konji ln kobile za vprego ln odgoj za gospodarstva ln tovarne stoje stalno za prodajo pod naj- kulantnejšim! pogoji pri E. VAJDA irr ČAKOVEC Medjimurje (Jugoslavija). Brzojavi: Vajda Čakovec Teleion Interurb. 59. 4 rji V v :r a nmninTmimtiTtmim m :niHi;immimii>TTrmi^n:rrTT rrrr: r .t m ti 111111 t ti umiiiiimiftnl 1111111mm n .............. Zdravilišče Rogaška Slatina. imtmiinmmrr Hnnimiinnnmin Tiiiii»inr;irTTTtiiiriiT mmm miiifii 11111II r m 111111 jT^-fr lflnim Sezona 1 Maj - september. nntiniiimnimiiiiiimiiiinmiiiiiti * 88 « Zdravljenje vseh želodčnih In črevesnih bolezni. — Cene zmerne. Pred In po sezoni znaten popust. — Največja udobnost. Zahtevajte prospekte! Ravnateljstvo zdravilišča. 99O S @ «« ReaRtctna pisarna. — Obl. koneea. posredovalnica za naKnp, prodajo LJUBLJANA ,n "mcniaTo nepremičnin Poljanska C. 12 naznanja cenjenim Interesentom pisarne v Ljubljani, Poljanska cesta 11, k|er prične poslovati dne 2. julija 1923. ^ Za posredovanj« nakopa, prodaje in samenja?« nepremičnin t TU- in INOZEMSTVO — preskrb« ln samenjaTe STANOVANJ, trgovskih in obrtnih LOKALOV, osebnih in bipotečnih POSOJIL, UPRAVLJANJE HiŽ ia posestev ter vse tozaderne BREZPLAČNE INFORMACIJE, se rsem intereMotom --najvljudneje priporoča. —- Postajališče cesta« Zmern. pristojbin«, ieleiuice. ni4 Točna postrežba. Odhod 123 Ljubljane vsaki teden. 40'SO, 4 m, ter trsm! inmon te. 1125 Cenjene ponudbe s navedbo cen« na ALOMA C0MPAN1', anončna družba, Ljubljana, Kongresni trg 3, pod šifro „M0RALI". HfiS3fflBS®HG»89®ir.nG«SB®BBMBB B Bi P B B S C! Cenj. naročnikom naznanjam, ® da sem se preselil z Dnnaiske a ceste št. 6 f iojeuo alics B. I za palsžo LjubfjonslLe kreditne beeke. BREMEN - NEW YORK Direktna sveža s krasnimi smeriškimi vladnimi parelld. Neprekosljlvi po udobnosti, čistosti ia izborni oskrbi. Hitre in varne ladje. »Presldent Ftnmore" ^Prealdent H ar din g" ^America" JPresIdent Arthur" Zahtevajte podrobna pojasnita te brodarski Ust St. 216, Ugodna prilika za prevažanje blaga. Glavno zastopstvo za Jugoslavijo 103 CK Braškoirič ! £ ZAGREB „B" Cesta pri državnem kolodvoru ZAGREB Fcdružnloe: Beograd, Balkanska ulica S5. — Sniak: Joto Oj. Ivofevld, Karolinška cesta 160. — Bpllt: An te Buid, Dioklecijanova obala 18. — Orni: I to LovridsTid. — Bltolj: Gjorgje J. Dimitrijevid & Komp. Balerini Kralja Aleksandra 187. — Vel. Beflkerek: Dušan Lj. Mihajlovid, Trg Kralja Petra 4. Potnike do Mamfeurga spremija družbeni uradnik Priporočam se za nadaljnjo na- | klonjenost z odličnim spoštovanjem ®reeeli STJ^TTfES 1102 čevljar. a a B SSS»ESSSSSSlSBBa59S®SBSfflBBiBBBES w m V) (B ~ Generalno zastopstvo za Jugoslavijo: Beograd, Palata Beogredske Zadruge, 1 podružnica v Ljubljani: Zadružna Zveza, Ljobljana. a:< Vi «» w t» «> ti) 1» Sš? e? in © [oM atelje it? (t/ w 9 m 9 9 w M. Sare LJubljana Kongresni trg 4 £ 9 9 © iBHBBBBHai ižssssssesas&seeeeeeeeeseea Kapitalisti, pozor! Radi p.reuzeča druge industrijske stroke prodaje, odoosoo izn&jmljoje se dobro uvedena, više godina poslujuda trorniea lahke struke, koju može voditi pojedini iolo naabraženi laik sa sredojom Skolskom spremom Tvorniea je providjena, osim sa a itrukn spadajnčimi raznimi strojevima, takodjer sa benzinskim i elektridkiro motorom te parnim stroiom, koji se kuri ea ugljenom, piljevinom i drrima tako, da je izključen sraki zastij u poslovanju u slučaju pomanjkanja jednog ili drugog gonila. Tvorniea obsiže pisarnn sa 30 č. m., radione sa 138, 166, 66 i 68 d. m, magazin sa B3 č. m., strojsru sa 52 č. m., nuzradionu sa 48 d. m. Providjena je sa stanom za radništro, 1 to: kuhinja sa 48 č. m. t« četiri sobe u obsegu od 32-35 č. m. ux razne nuzprostorije, a osim toga imade pod krovom jošte dva magazina sa 260 č. m., zatim staja, šapa, sta ga I j za sijeno, vrt za porrde te vodnjak u sveukupnom obsega preko 8000 d. m. Us tvorniea zleži posebna koda sa stanom, sastoječim is 3 pariteti rani h relikib soba, predsobe, kuhinje, smodnice, kupaonice, klozeta o prizemlju te 2 sobice poii krovom ea raznimi drugimi uporabi v imi nazprostorijama. Koli a tvornici, n radnidkimi stanovima te a posebnoj kudi avedens je električka srjetlost. Trorniea je prizemna sa solidnim »idovima 80 cm Širokima, na kojoj se može izvesti dograiinja, za koja je adinjen ved načrt. Prodaje se kompletno kako danas obratuje sa svim inventarom ili bes istoga, te se može preuzeti sve radništvo sa tehničkim rodjom. Daje se uz povoljne ovjete a najatn takodjer osobama, koje sa za to spremne te razpolažu kapitalom, da bi mogle platiti najamnina za tri godio« onapred. Sav kompleks leži n Sloveniji a industr jskom kram a bližini željez-aičke stanice te na glavnoj državnoj cesti. Samo ozbiljoi reflektanti, koji ra/poiažu gotovinom od najmanje 500.000 Din, neka se obrate sa svojimi naslovima pod »TVOR- 3 m NIČA U SLOVENIJI« na upravu »Jutra., Posrednici su izključeni. 1117 K jjtTT"^ rmurc mm; mm> - - Hozlično hopslno perilo za km in gospode, g u JL. E. Skabepn^, Ljubljana, Mestni trg 10. £ Preden oddaste sami oglas v Časopise, pomnite, da stan« vsak osla. prt nas prav toliko kakor pri &aso- plsnth upravah, poleg toga pa si prihranite mnogo denarja, dela In skrbi, ker vodimo ml namesto Va. br«z-olačno dotlčno dopisovanje tar oskrbujemo vso kontrola Na teUo po.trezamo Interesentom rade volje s podrobnimi proračuni za vse časopise JusoslavlJe kakor tudi vseh tujih drtav »001 anončna tn reklamna drutba s o. s. Centrala Ljubljana Beograd podružnica Telefon 17* - Kongresni trg 8 Sromeka ul. 9 - Telefon 8O-O0 Iklusl^PUL j po najvišjih cenah od oddajnih postaj proti oddajnemu potrdiln brez odtegljaja ČAKOVEC, Medjimnrje, Jugoslavija Brzojavi: Vajda Cakovec Telefon Intrrurb. 19, 4. I PrOoga *rutru» it. 117 dne JM, funifa 1923. Iz življenja Io sveta Bruhanje Etne polagoma pojenjuje Dane« se lahko reče, da so dnevi Strahote ln grozote, Id jih Je preživelo prebivalstvo v okolici ognjenika Etne, prestani, čeprav nevarnost Se vedno ni popolnoma ponehala. Kritična je bila situacija zlasti v četrtek, ko je tok lave proti vsemu pričakovanju pričel še bolj naraščati in je dosegel ponekod ogrom« no dolžino 12 kilometrov in višino dveh metrov. Obenem se Je povečala tudi hi« troat toka. Dočim se Je prvi dan pomi« kala lava s hitrostjo 10 m na uro in se je drugI dan hitrost še nekoliko zmanj« Sala, je dosegla v četrtek 25 metrov na ura Ognjena reka je požrla prve hiše Ca t ene in se je usmerila proti dolinici, ki vodi proti prvim hišam Linguaglos« se. Bati se je bilo, da bo mesto, ako bo tok nadaljeval svojo pot, popolnoma uničeno. K sreči pa je 200 m visold grič Monte Santo zastavi! žarečemu potoku pot, tako da je Linguaglosaa za enkrat izven nevarnosti. Pač pa se je lavin tok nekoliko razširil na vzhodni strani me« sta, kjer je poplavil deželno cesto in uničil nekaj hiš, ki so bile dosedaj ne« dotaknjene. Popolnoma je uničena na« prava za spuščanje lesa v dolino. V Ca« tenl so sedaj izpraznjene vse hiše. Ne« kega starega kmeta so morali orožniki s »Ho Izvleči iz njegove hišice. V istem trenutku je pretresla ozračje silna eks« plozija. Ekplodirala je vodna shramba na postaji Castiglione. V petek popoldne in včeraj dopoldne pa se je položaj nenadoma izboljšal. Bruhanje Etne je pričelo, čeprav le po» lagoma, pojemati in tudi hitrost toka »e je znatno zmanjšala, ker ni več tako močnega dotoka lave. Prebivalstvo se je vsled tega precej pomirilo in so je celo Se pričelo vračati v ogrožene svoje do« move. Seveda pa so tajnosti ognjene pošasti nepregledne in nastopi lahko vsak trenutek novo razočaranje. Včeraj je glavni tok prodiral s hitrostjo 10 me« trov na uro. Opoldne Je pričel padati iahek dež in nad žreli ognjenika so se pojavile goste megle, ki zakrivajo po« g!ed na to strašno pošast. Zrak pa je Se vedno prenasičen s smrdljivimi plini In z duhom, ki prihaja iz požganih go« »dov in popaljenlh dolin. V petek je bil v Linguaglossl ministr« ski predsednik Mussolini, ki je obedo« val v kapucinskem samostanu in izro« Čil menihom za prvo pomoč tisoč lir. Mesto si je ogledal tudi ameriški vele« Doslanik Child. Mestec« ln vasi, o ka« terih se je prvi čas poročalo, da so v nevarnosti, kakor Giarre, Randazzo, Castiglione in Fiumefreddo, so popolno« ma iz nevarnosti ln je tamkaj prebival« stvo čisto mirno. Ogrožena je deloma le Se Linguaglossa, kamor sta prispela iz Napolja dva hidrovolanta, ki oprav« Ijata sedaj tamkaj poročevalsko in foto« grafsko službo. Radi kipa sv. Egidija je prišlo v pe* tek zopet do malih prask. Ženske, ki ga stražijo, so namreč nenadoma dvignile krik: «Na noge! Ukrasti nam hočejo kip!® Meščani so planili takoj pokonci in pričeli streljati skozi okna na ceste. 5ele po dolgem času se je posrečilo ka« rahinerjem in vojaštvu prepričati pre« bivalstvo, da ni kip v nobeni nevarno« Sti. Praska sicer ni imela drugih posle« dic, kakor da je bilo zopet nekaj faši« stov pretepenih. Situacija je po dosedanjih poročilih sledeča: Lava je prodrla do vznožja gri« 5a Monte Santo, kjer je popolnoma uni« čila tamkajšnji gozdič. Glavni rokav pred Linguaglosso je napredoval v pe« tek za sto metrov, dočim se Je lava pri Castiglione skoro žo ustavila. Novnrnost grozi torej le Se od glavnega rokava pred Linguaglosso. Pravica svobodne Ženitve Nedavno smo poročali o avstrijskem orožniku, ki so ga disciplinarno vpo-kojili, ker se je oženil z dekletom, za-radi tatvine obsojeno na štiritedensko ječo. Orožnik je vložil prlziv na ustavno sodišče avstrijske republike. Te dni so je vršila razprava. Dognalo Be je, da je orožnik Ivan Preimes vzel dekle za ženo, ker je postala mati njegovega otroka. Dekle je bilo obsojeno, še predno se je orožnik seznanil i njim. Toda predsednik republike je deklč pomilostil in ji kazen povsem črtal. Dekletova tatvina gotovo ni bila posebno resna. Ko je bila kazen Izbrisana, je Preimes javil svoji oblasti, da se misli poročati. Deželna orožniška komanda v Salzburgu pa mu je prepovedala, vzeti dokle, ki je bilo obsojeno. Vzlic temu se je Preimes oženil Zato je prišel v disciplinarno preiskavo in bil vpokojen, ker »ni bil poslušen« ln se je poročil z dekletom, ki je »nečastno*. Priziv sta najprvo komisija ia zvezno orožništvo in nato še notranje ministrstvo zavrnila ter kazensko vpo-kojitev odobrila. Zdaj pa je ustavno sodišče razsodbo disciplinarne komisije razveljavilo in s tem obsodilo reakcijonarnost komisije in ministrstva. Ustavno sodišče je izreklo: Z vpokojitvijo orožnika bo se kršile v državnih temeljnih zakonih zajamčene pravice do enakosti vseh državljanov. Te pravice se ne »mejo omejiti. Orožnik ni prekršil dostojnosti s tem, da je po svoji vesti dal lastnemu otroku zakonsko mater. Ze kot nevesta je bila orožnikova žena pomi-loščena in ta milost predsednika re-nublike bi se morala spoštovati. Tako je dobil birokratizem, ki je »bolj papeški nego papež sam», zopet enkrat po nosu. Ako je človek enkrat grešil, zato jja vendar ni obsojati do smrti! Ako je gTeh odpuščen, ugasnejo tudi posledice. Orožnik je ravnal kot plemenit mož in žalostno je, da je moral preprost državljan z uporom učiti vlado, da je srce končno najvišji zakon. Križarska vojska proti kletvinam Malokje se toliko preklinja kakor med SlovencL So ljudje, Jd brez kletvice sploh govoriti ne znajo in kletve se jim vslpljejo čez ustnice kakor molkove Jagode skozi prsto pobožnih stark Slovensko preklinjanje Je tako značilno, da se tujci ln slovanski priseljenci naravnost čudijo našemn pridušanju, sakra-mentlranju in hudiče vanju. In tuje! nas parodirajo, a celo Hrvatje brijojo norca iz naših kletvin. Tako smo okuženi s to grdo navado, da smo že čisto topi proti nji ter se niti več ne zavedamo, kdaj zakolnemo. Brez jeze in razburjenja vtikamo v svojo govorico kletvice, ne da bi se zavedali grdobe in surovosti, k! sika preko naših zob. Ženstvo lahko blagodejno vpliva proti tej ordinamosti, ako Ji ugovarja zlepa, a resnobno. Izobraženca Je sram, ako mu reče ženska: »AH bi ne hoteli tegale lepše povedati brez kletve?* v Ms ouoeino prt tujca MM n M- turen narod, se bo treba odvaditi ne le črnih nohtov, ne umitih zob ta kvedrov-skega vedenja, nego predvsem preklinjanja. V Italiji so kletvinam napovedali pravo križarsko vojno. Tam se namreč preklinja prav tako, ali Se grše In ne-smlseineje kakor po Sloveniji. Po vseh Italijanskih mestih »o plakati ta celo cele stene so poslikane s pozivi: Ne kobil! Preklinjanje le nizkotno! Kletvico ponižujejo Italijane v očeh tujcev! Omlkanec ne kolne! — V Ver oni, Vlčend, v Benetkah so ti napisi po zunanjih ta notranjih neajfi, po tvftfipft, pemfidh ta uruguč, tako da Jih zreča vaj, kamorkoli greš. Te dni so Imeli v T urinu celo kongres, ki )e razpravljal dva dni o tem, kako bi se zatrlo ostudno preklinjanje. Sklenilo se je, da Je preganjanje kletvin narodna dolžnost, ker Je preklinjanje postalo Že narodna sramota. Zavedajmo se tudi mi tste napake tn Iste dolžnosti! Sramotno Je še prav posebno za nas, da si celo Izposojamo laške ta nemške kletvice, ko so že naše Izvirne kletvice dovolj surove ln nizkotna. Gospodarstvo Tedenski tržni pregled ŽITO: Cene »o se prošll teden v splošnem obdržale. Vladalo Je živo povpraševanje po blagu v roke, ki Je bilo deloma nekoliko dražje. Posebno se Je povpraševalo po koruzi ta moki Prometne razmere so sa v zadnjem času zopet poslabšale. Stanje posevkov se more v celi državi označiti: pšenica dobro srednje, oves slab, Ječmen ln koruza dobra. ŽIVINA: Slabo razpoloženje. Svinje debele so notirale 20.5, mesnate 23.25 Din s sejma v Hrvatski; goveda so no-tlrala v Zagrebu: voli L 12.5. II. 9 — 10, III. 7.5 — 8 Din za kg žtve teže. Izvažalo se Je še precej na Dunaj. ▼ Italijo pa malo. LES: Položaj miren ta zadovoljiv. Izvoz |e nekaj popusti!. Cene postavno slavonska postaia: hrastovi hlodi L 2000 — 2200, II. 1400 — 1600, hrastovi hlodi za furnirje 2400 — 2700, fino hrastovo blago 2500 — 3500, hrastovina na zrcalni rez 3000 — 4000, hrastovi buli 2000 — 3000, bukovi hlodi I. 250 — 350. bukovi irizl 750 — 850, javorjev! hlodi I. 450 — 550, mehko tesano blago 350 — 450, brzojavni drogi hrastovi 50 — 70, železniški pragi hrastovi 33 — 51, bukovi 40 — 50, drva za kurjavo bukova I. vagon 2750 — 3200, IL 2200 — 2300, mešana 2400 — 2700, oglje vagon 10.000 — 11.000 Din. Najčvrstejša so drva za kurjavo. KOŽE IN USNJE: Položaj se nI mnogo spremenil. Po težkem blagu se zelo povprašuje. Cene v Zagrebu: težke goveje kože 15 — 19, lahke 15.5 — 18, telečje 31-25 Din za kg. Izvoz miruje. Kupčija z usnjem živahna. Cene v Zagrebu: vache-podplati lahki 60 — 65, težji 65 — 70, kruponi domači 100 — 105, inozemski 105 — 115, vratovi 45 — 47J, averni 30 — 35, podplati 50 — 55, ru-Javo kravje usnje I. 90 — 100, II. 85 — 90, črno kravje usnje I. 85 — 90, II. 75 — 80, Hkanec težji (blank) 70 — 72, lažji 68 — 70. šeivro boljši 40 — 45 Diiv Tržna poročila Novosadska blagovna borza (23. t m.) Pšenica: baška, 78 — 79 kg, 2 vagona 445 ; 75 — 76 kg, 2 — 3 odst., ponudba 437J; 77 — 78 kg, 2 — 3 odst., 1 vagon 437.5 — 440. Ječmen: baški, 64 — 65 kg, ponudba 290; isti 64 — 65 kg, 1 vagon 292.5. Oves: baški, 2 vagona 306.25. Turščica: baška, 19 vagonov 262.5 — 265; okrogla, 4.5 vagona 270 — 275; bela, 4 vagone 310; banatska Zenta, 3 vagone 265 — 266.25; banatska, Smede-revo, 40 vagonov 280. Fižol: beli baški, povpraševanje 620. Moka: «0», ponudba 670; «2», ponudba 635; «5», ponudba 570 «6», 2 vagona 445; «7», 1 vagon 425. — Otrobi: baški (juta) ponudba 135; avgust, 10 vagonov 130. Tendenca živahnejša. Ljubljanski veliki sejem. Zanimanje za ljubljanski vzorčni sejem je po celi j državi veliko. Kakor javljajo, bodo or- j ganhlrale obisk sejma novosadska, skop ska, bečkere&ka in sarajevska trgovska zbornica. Velik poset obljubljajo tudi iz Beograda. Interesenti se opozarjajo, d* bo na sejmu leto« organiziran poseben posredovalni biro, ki bo posredoval pri kupčijah na sejmišču. ■» Indnstrijsko-obrtna vzorčna Izložba v Mariboru se vrSi od 15. do 26. avgusta. Ze doslej m je prijavilo nepričakovano mnogo razstavljalcev. Vse Interesente, ki »e dosedaj ie niso prijavili, opozarjamo, da preteče prijavni rok nepreklicno dne 1. julija. Po tem roku do-šle prijave bo mogoče vpoštevati samo če bo na razpolago še dovolj prostora. Ce kdo ni sprejel prijavnice, naj nemudoma sporoči svoj naslov razstavnemu odboru v Mariboru, Aleksandrova cesta 22. — Sprejemanje t-.:;iii vci::t r:ri . : nlšklh blagajnah. T . čajo: Prometni minister je odredil, da železniške blagajne ne smejo zahtevati od inozemskih potnikov njihove valute za plačanje voznih listkov in drugih železniških taks. Ako pa bodo potniki to sami zahtevali, so blagajne dolžne sprejemati valute le od onih držav, ki so močnejše nego dinar. «=■ Industrialcl pri finančnem ministru zaradi novih davkov. Predstavniki industrijske centrale v Beogradu so poeetili finančnega ministra in mu izročili pred-stavko glede novih davkov. Minister je obljubil, da bo po moinoeti vpoSteval njihove predloge. — Davek na poslovni promet Dne 21. do 23. junija se je mudil v Ljubljani v spremstvu ministrskega tajnika g. Milana Cvljanovida, načelnika finančnega ministrstva, g. Bilarij Vodopivec, da tudi pri nas po nalogu g. ministra dr. Stojadinoviča pregleda priredbo davita na poslovni promet Ob ti priliki Ee je, kakor nam javlja finančna delegacija, ugotovilo, da razlike v praksi poedinih pokrajin obstojajo v bistvu le v tem, da s« je priredba izven Slovenije U tehničnih razlogov deloma zakasnila ln da se je ukrenilo, kar treba, da se davek tudi v teh pokrajinah pobere ta predpiše, kakor določa zakon. Dalje ee je koa-statiralo, da delegacija vobče pravilno tolmači določbe in da je le v nekaterih točkah treba še normativnih navodil finančnega ministrstva. — Trgovinski stiki z Newyorkom Trgovska zbornica v Newvorku prosi, da se jI navedejo imena naših izvoznikov, ki bi želeli stopiti v stike z new-yorškimi tvrdkami. Interesenti naj Izjavijo naslove trgovski in obrtniški zbornici v Ljubljani. = Zveza nabavljalnih zadrug državnih uslužbencev priredi od 25. do 28. junija v Ljubljani zadružni tečaj. Dne 29. junija se vrši v Mestnem domu letna glavna skupščina Zveze. — Za zadružni tečaj se je prijavilo nad 80 udeležencev iz cele države, na skupščino pride okrog 150 delegatov od 130 nabavljalnih zadrug. •j tat za |Mjufrtwlfc) ufu. vinu 1 Indcstrlju, St 11 ima nastopno vsebino: K. d. GjaJski: Zanijekane i ne-priznate duSe. — Dr. Bogomil Vošnjak: Ekonomska politika Male antante. — Lj. Tejkal: Marvogojstvo u Ceškoslovačkoj. — Slovenci i »Meja*. — Prof. dr. V, Mandekič: Racionalna upotreb* umjet-nog gnoja. — Dr. M. M.: O predavan .a prof. S. M. Loža niča »Poljoprivreda kan nauka*. — Inž. Milan Trkovič: Smjerai-oe naže privredne politike. — Bilješke. — Razne vijesti. — Književnost — Oe-na letno 60 Din. Uredništvo: Zagreb. Jurišičeva ulica br. 16. — Sklenitev trgovinske pogodbe med Avstrijo ln Francijo. Iz Pariza poročajo, da je trgovinski dogovor med omenjenima državama podpisan. — Orientalski sejem v Lvovu. Pod patronatom poljske vlade se vrši v Lvovu od 5. do 17. septembra orientalski sejem, ki bo imel mednaroden značaj-Na sejmu ne bo saetopooo samo oelokup no poljsko gospodarstvo, oeobito poljska, industrija, temveč tudi inozemsko sekcije (francoska, nemška, belgijska, avstrijska ruska itd.). Ravnateljstvo sejma se trudi, da dobi prevozne olajiave sa posetnike In sa blago is naših krajev tudi na naših železnicah. «■ Nova devizna odredba v Nemčiji I« Berlina poročajo: Državni prezident je na podlagi izjemnih paragrafov državne ustave izdal oetro odredbo o trgovini t devizami Odredba določa, da se mo rejo inozemska plačilna sredstva kupiti ali prodati samo po uradno določenih dnevnih tečajih. Prestopki se kaznujejo z zaporom do 5 let to denarnimi globami do lOkratnega aneska zadevnih inr«-»emekih sredstev. — Avstrija!« zunanja trgovina v prvem četrtletju 1928 izkazuje: uvoza 1,707.000 ton v vrednosti 847.7 milijona zlatih kron. izvoza 465.000 ton v vrednosti 207.7 milijona zlatih kron. Po vrednosti je kot uvozna država na prvem mestu Češkoslovaška, potem slede Nemčija, Madžarska, Italija Jugoelavija, Švica to druge države kot avstrijske odjemalke pa e!ede Nemčija, Madžarska, Jugoslavija, Italija, Češkoslovaška, Švica to druge države. Jugoelavija js izvozila v Avstrijo 61.000 ton v vrednosti 28.8 milijona zlatih kron (6.8 odst vrednosti celokupnega avstrijskega uvoza), a uvozila je iz Avstrije 91.000 ton v vrednosti 21.9 milijona, zlatih kron 18 odst vrednosti celokupnega avstrijskega izvoza). ■= Češkoslovaški Izvoz v maju 1523 je tnašal 1.155.074 ton v vrednosti 993,982.968 Kč, to je v primeri z mesecem aprilom 298.099 ton več, a po vrednosti 59,571.180 Kč manj. Po vrednosti je nazadoval zlasti izvoz sladkorja volae, bombaža in ostalih Izvoznih predmetov razen lesa, premoga tn &ote, papirja to usnja, ki kažejo naraet lzvozs. — Podraženje sladkorja v Rumucljl. Rumunska državna železniška direkcijo je odpovedala pogodbo, sklenjeno « tvornicami sladkorja, po kateri je velja la za te tvornice znižana tarifa za prevoz sladkorne pese to premoga. To bo imelo za posledico znatno podraženje sladkorja. — Svobodna taka v Odesi Sovjetska vlada je sklenila, da se v Odesi uredi svobodna luka. tts Ke&frn@ role (suhe fn mokre) TKE REX Go, Ljubljana Po gledališki sezoni v am Dramska sezona se je začela 1. oktobra 1922 in zaključila 19. juniia 1923; tekom 262 dni je dramsko osobje igralo 24 različnih iger 232 krat Uprizorilo Je: Iz slovenskega repertoarja: Hlapce (8 krat), Romantične duše (6krat), Kralj na Betajnovi (6), Peterčkove sanje (7), Za pravdo ln srce (12) ln Otok to Struga (Škrat)... skupaj 47krat; iz lugoslovenskega repertoarja: Ploha (6krat) in Hasanaginiea (lOkrat)... skupaj 16krat; iz ruskega: Živi mrtvec (15krat), Svatba Krečlnskega (9), Idijot (16), Češnjev vrt (6) ta Revizor (2krat)... skupaj 48 krat; iz češkega: R. U. R. (12krat); torej fz slovanskega repertoarja skupaj.., 14 Iger... 123krat Iz ostalega tujega repertoarja (angleškega, švedskega, nemškega, danskega, irancoskega ln madžarskega): Jack Straw (12), Othello (13), Kar hočete (S), Hamlet (8), Hedda Gabler (7), Krojaček iunaček (7), Vojiček (9), Ugrabljene Sa-binke (15), 2X2 = 5 (5), Čudež sv. Antona In Črna dama (8), Madame Sans 3ene (9) in Liliom (Škrat) skupaj.,. 13 i09krat. Avtorji so bil zastopani: Cankar (s 3), Golia, Medved in dr. Tavčar, — Petrovič ta Ogrizovič, — Tolstoj, Suhovo-Ku-bilin, Dostojevski), Cehov ta GogolJ (vsak s po 1 delom), — Capek (1), — 5haw. Somerset Maugham, Ibsen, Biich-ner, Gorner, Schčnthan, Wied, V. Sar-dou in Moreau Maeterlinck (vsak s po 1) in Shakespeare s 3 deli. V programu nove uprave smo čitall, da hoče gojiti »v prvi vrsti domača in slovanska dela. iz_svetovno literature pa !e reprezentativne ta res dobre stvari*. Po sezoni vidimo, da so stala domača dela (v celem 6 z le 47 predstavami) v zadnji vrsti. Obžalujemo, da se niso našla sredstva za uprizoritev nekaterih domačih novih dram, ki so Izšle že pred meseci v tisku ali so na razpolago v rokopisih in so se deloma igrale že na mariborskem odru z uspehom. Izvirno slovensko noviteto smo dobili eno samo. Ako se je našel denar za novo opremo starih in že malo zanimivih nemških oper, bi se moral najt! tudi za »Azazela*, »Učiteljico*, »Noč na Hmeljniku* i dr. Tudi jugoslovanski repertoar Je bil zastopan z eno samo noviteto ln z eno samo reprlzo, dasi H se bilo našlo lahko marsikaj, kar bi bilo izvrstno, bodisi novo ali pred leti že Igrano. Opozarjam le na Vojnovlčeve »EkvlnociJ*, «Psyche», »Dama s suncokretom* i dr., na Bego-vičevo »Gospo Walewsko», »Svatben! let* 1. dr---- Tudi srbska dramatika Je za nas še neznana dežela, ki bi Jo bilo treba šele odkriti To danes nI ttžko, ko imajo gledališke uprave zveze, o kakršnih pred prevratom niti sanjati nismo smeli Slovensko narodno gledališče naj bo resnično narodno, Jugoslovensko po duhu ln repertoarju. Sijajni uspeh, ki ga Je dosegla naša drama s -»Hasanaginico* v originalu, naj daje upravi poguma ta vzpodbude, da goji hrvatski ta srbski repertoar kolikor le možno nadalje v Izvirnem besedilu. Naše dramsko osobje Je presenetljivo dokazalo, da obvladuje srbohrvaščino prav dobro. Umestno bi bilo, da bi se uvedle pred prvo uprizoritvijo vsake Jugoslovenske drame tako-zvane konference, t. j. kratka predavanja. ki bi publiko uvaiaJc v de Učno delo. ta Jo seznanjale z avterjem, nlegovo dobo, njegovim! Idejami itd. Tudi gledališče Ima nalogo, ki Jo Je dal pokojni dr. Ivan Tavčar vsem resnično jugosloven-skl čutečim ta delujočim kulturnim delavcem: «Treba le pretrgati zastor, da poneha tista tema, ki nas obdala še sedaj.* Dobro Je bil zastopan ruski repertoar; sezona je prinesla troje novosti in dve ponovitvi, vseh petero del pa je tvorilo vsekakor najboljšo stran repertoarja. Po zaslugi režiserja in umetnika B. Putjate in Igralke Nahlocke, režiserja Rogoza ter gosta M. Markoviča smo imeli zlasti z »Idijotom* in »Cešnjevlm vrtom* ter z »Revizorjem* 28 prvovrstnih predstav. Odlične predstave Je ime! tudi »Živi mrtvec* z režiserjem O. Šestom v glavni ulogi Veliko zanimanje našega občinstva za rusko dramo na) bo upravi kažipot, kje naj išče novitet Ostrovskega Je v minuli sezon! pozabila: za Tolstega •Borisa Godunova* »o na razpolago kostimi iz opere ta poetična ruska »Sne-guročka* Je že dve sezoni na dolga V tujem repertoarju Je bil Shakespeare z dvema novitetama ta eno ponovitvijo posebno odlično zastopan; zlasti predstave Othella m Hamleta so bile dobre. Razen Ibsenove Hedde Gabler ta omenjenih treh klasičnih del pa nI bilo v tujem repertoarja nobene reprezentativne stvari Zanimali sta pač noviteti »Vojiček* ta «2 X 2 = 5», vse ostaio je bilo manjvredno in po večini staro. Vcbče si želimo več pravih novitet. Zdi se, kakor bi nas obdajal kitajski zid: ne vidimo niti ene jnamenitejše ali vsaj zanimive francoske, angleške, Italijanske ali nemške drame najnovejše dobe. Konservativnost našega repertoarja je že prevelika ln treba je, da se naša tragedija, komediia in vessloizra Boinladi v novih delih znanih ta še neznanih avtorjev. Omejenost slovenskega, lugoslovenskega, češkega ln tujega repertoarja se mora umakniti svobodnejšemu razmahu. Poljske drame sploh pogrešamo In za moderno češko treba več zanimanja. Mladinski (otroški) repertoar se je zanemarit ta uprava naj poskrbi malčkom vsaj v bodoče zopet par novitet. Med dramskim osobjem imamo Jedva dvoje troje zanimivih, močnih osebnosti; toda ansambl v celoti se Je tekom poslednjih sezon v skupni igri dvignil na lepo višino. Videli smo nekaj predstav, ki so bile glede Izvajanja ta režije, harmoničnega uglašenja ter poglobljenja gledalcem resnično umetniški užitek. Naša drama v svoji sposobnosti raste, ta to Je razveseljiv pojav, ki nam vzbuja nado, da se bo razvijala vedno lepše. Dejstvo da zahaja danes že velik del publike vsaj tako rad k dramskim, kakor k opernim predstavam, Je dokaz, da je postala drama v našem kulturnem življenju važen in uvaževan faktor. Treba pa bo osobje pomnožiti vsaj z dvema močnima osebnostlma: Junaka ta berolne nimamo. Letos |e moral pomagati g. Levar ta brez ge. Marije Vere niti Hedde ne moremo videti. Heroizma, silne dramatičnosti in zvonkih organov pogrešamo; zato pa le tudi repertoar dokaj enoličen. Priznati pa moramo našemu dramskemu ansamblu prav Izredno marljivost tn vztrajnost Manjši Igralci so bili skoraj pri vsaki predstavi na odru In zaradi skušenj pač nI bilo v vsej sezoni dneva, ne da bi bili vpreženi Težak je igralski poklic! Grenak njegov kruh. Slabe volie, nerazpoloženja, niti bolezni ne sme poznati igralec! Lepak visi po stenah, blagajna je odprta, publika čal;a_: sinei s;, fcaiazzol Morda te trga, boli zob aH glava, si poln skrtr ali tuge ali drgetaš od Jeze ta užaljeno-sti, a smej se, bajazzo! Opozarjam Izmed vseh le na delo, k? sta ga v minuli sezoni zmagovala gosp.' Mila Saričeva ta g. ZvonlmtT Rogoz prva je nastopila večinoma v glavnih ali vsaj važnih ulogah 107krat drugI cek 128 krat! G. Rogoz je Igral malone vse-skoz v velikih, težkih, razburljivih ulogah, za katere treba ne le duševne, nego tudi fizične moči ter prav železne volje. Igral je n. pr. Hamleta, Vojtčka, Ja-ga, Hasan ago, Idtjota! Ne le to: za vsako ulogo je imel še po 15 in več skušenj najmanje pri šesterih skušnjah Je mor?, igrati kakor na predstavi ter posamezn. prizore celo ponavljati. A koliko ur, koliko dni ta noči Je bilo treba, da se Je svojih ulog tudi naučil, jih memorlral ln v kretnjah, gestah ta mimiki naštudiral! — Q. Rogoz Je marljiv ta produktiven umetnik, kakršnih pozna malo zgodovina slovenske drame. Dosti manjše nI delo, Id ga Je vršil gospod O. Sest kot Izvrsten režiser deseterih največjih in najtežjih dram (Vojiček, Othello, KaT hočete, Hamlet, R U. R. 1. dr.) in kot igralec, delo režiserjev ta igralcev Skrbtaška, Putjate te: LIpaha. Delalo se je spioh nmogo, vztrajno fn tudi resnično uspešno. Ansambl ta režiserji so med sezono lahko vedno zne va čutili, da jim Je občinstvo za nji Izredni napor Iskreno hvaležno. S priznanjem nismo štedill niti mi, ta gojim • na zaključku sezone le željo: naj se od-počijejo prijetno, da se vrnejo na jese:; osveženi na nov« l)nla bHfdi BO ptr wmt. — PU4a M vftdno Mpraj (lahko «udl r znankthl. Ni rpriienti »dgorarja uf.rara la, M !• >pra*aa|a pcHoiona ninti aa odciover tor maalpalaollaka prfa«e|blna (! ON). IZLOŽBENI DEKORATER mlajša moč, učenec slavne berlinske šole Opper- j mann & Comp., išče službe. Zmožen umetne batike na svilo in les. Nastop takoj. Ponudbe na upravo »Jutra« pod na apr. tjutra». z o. z., Ljubljana, Kongresni trg 8. 2748 upr. »Jutra«. 2 BENCIN-MOTORJA prodam, in sicer 6 do 7 HP„ prevozni, tvrdke »Schuttlevvarth« ta 4 do 5 HP., prevozni, tvrdke »Internationale«. v popolnoma dobrem stanju. Anton Kromžar, St. Vid nad Ljubljano. 2758 MAYERS KONVERSA-TIONS LEXIKON zadnja izdaja nov, 28 krasno vezanih knjig, prodam. Prodam tudi psa »Dobermana«. Ponudbo do Vidovega dne pod «Lexi-kon» na upr. »Jutra«. 2716 BANATSKO MOKO na vreče ta vagone razprodaja M. Bielic, Dunajska cesta 33 pri Balkanu po najnižjih dnevnih cenah. Garantira se za prvo. razredno blago. 2760 OVES, KORUZO na vreče in vagone razprodaja M. Bielic. Dunajska cesta 33 pri Balkanu po najnižjih dnevnih cer.ah. 2761 BANATSKO PŠENICO razprodaja na vagone, paritet vsaka postaja v Sloveniji M. Bielic, Dunajska cesta 33 pri Balkanu po najnižjih dnevnih ceiiah. 2762 ZA GOSPODINJO k kakemu starejšemu gospodu, tudi brezplačno, bi šla gospa iz boljše hiše. Pismene ponudbe pod »Gospodinja 2745« na upravo »Jutra«. 2745 STAREGA SVINCA vsako množino, kupimo. Puškama v Kranju. 2653 KORUZE DIFEKT i za konje razprodaja na ' vreče in vagone M. Bielic, Dunajska cesta 33 pri Balkanu po najnižjih dnevnih cenah. 2763 ZDRAVO DEKLE « sprejme kot druga sobarica na grajščini. — Ponudbe na upr. »Jutra« pod »Grajščina«. 2757 GOSPOD 2681 trgovsko naobražen, želi premeniti službo, prevza- PEROTI IN PERESA rae isto zastopstvo večje- j od malih sokolov kupi več-ga podjetja ali tovarne, j jo množino P. Capuder. Ponudbe na upr. »Jutra«, Vidovdanska cesta št.^ 2. pod »Trgovska moč«. » 2764 TRI GUMASTE KROGLE za keplišče ima naprodaj po ugodni ceni Andrej Zgonc, sodavičar v Cerknici št. 161 2736 Prvovrstno BUKOVO OGLJE, prvovrstno, suho, vilano, kupujem stalno. Ponudbe franko vagon na: Rudolf Zor6 & Komp., Ljubljana Gledališka ulica št. 7/IL 2441 DALMATINSKO VINO SUHE GOBE 2418 ; belo in črno priporoča cenj. kupuje po najvišjih dnev i gostilničarjem tvrdka 1 nih cenah tvrdka SIRC- j Trgo & Ko., Rakek. 2739 RANT. Kranj. 2418-------- --------I POMOŽNI MOTOR s kolesom, v najboljšem stanju, proda po ugodni ceni takoj Peter Sušnik, mlinar. Bistra p. Borovnica. 2738 AMERIKANCI, POZOR! Proda se v Trbovljah zraven cerkve velika hiša. v kateri se nahaja večletno dobro vpeljana trgovina s pivom ta vinom na debelo, z vodovodom ln električnim pogonom, gospodarsko poslopje in travnik. Potreben kapital 250.000 dinarjev, drugo po dogovoru. Dobijo se tudi tam stavbene parcele z zemljo. Več se poizve pri g. Ivanu Orešniku, zaloga pive »Union«, Trbovlje. 2784 cerkve. Eventuelno tudi kupim. Naslov pove upr. »Jutra«. 2669 BOLJŠO SOBO s parketom in električno razsvetljavo, separatnim vhodom, na zračnem me- i stu. išče gospod za takoj, i Ponudbe na upr. »Jutra« pod »Boljšo sobo««. 2767 BOLJŠI, DOBRO SITUIRAN GOSPOD v jako dobri poziciji, čedne, simpatične zunanjosti. 30 let star. osamljen, želi znanja z isto osamljeno, boljšo, simpatično gospodično ali mlado vdovo od 20 do 30 let zaradi zabave ta skupnih sobotnih izletov. V slučaju dobrega sporazumna ženltev oi izključena. Prosi se samo resne ponudbe s sliko, kl se vrne. Tajnost strogo zajamčena. Ponudb« na upr. »Jutra« pod »Poietje«. 2724 sedilom med Malimi oglas! ; »Jutra«. Ce sploh kje. boš ! tu dosegel zaželjeni uspeh I v Izdatno večji meri kot ' povsod drugod. II I MALE OGLASE »JUTRA.| se smatra za najpriprav-1 nejše posredovalno sred-1 stvo, ki odgovarja vsem j potrebam današnjega časa in je cenejše kot vsak j drug inserat. — Posebno! ugodno je. da si sam že vnaprej lahko izračunaš, j i kaj Te bo stai Mali oglas i i ter ga tudi lahko plačaš v znamkah. HI! lil?-i. CT » . p 3 g . V 1 ^ ?lii! f I 3.11 s — £ * S. r. Ifr8 •o B o 8" v ' E" 0 »ET® 1 "S "S. •gfl.8-S.zrS S K? o a % i Si -■I s rr J ^ « 4 ° -Sb GOSPOD srednjih let, obrtnik. t S S SaP- Ul* g - B -9 • E-S--S o 2B-5' S o » f" ' o Naznanjam 2756 j vsem cenj. odjemalcem sodavice, da . , „. „86! prične m b 1. julilem 1923. iz- SOBO S706 želi seznani« s gospodično delovati Bod«ri<5.r«lri obrt v R sme biti tudi nemeblovana, ah vdovo v starosti od 1 išče viš j i" piti vatnl "uradn ik j 22 do" 36 let, katera, ima P*! Zidanem mostu. pri samostojni, gospodinj- i veselje do poznejše že-stva navajeni dami. Sem nitve- L« re8ne Ponudbe, dobro situiran, treznega in ' če mogoče s sliko, na upr. dobrega značaja. Ponudbe1 »Jutra, pod »Oortnik«. Milka Rogel i Vrhnike. pod LEPO ENONADSTROPNO TRGOVSKO H1S0 na prometnem kraju ob glavni cesti, za vsakega obrtnika sposobna, ter z velikim skladiščem ta vrtom, oddaljena 10 minut od glavnega kolodvora, proda prometna pisarna Stancer, Šolska ulica št. 5 v Mariboru. 2751 »Dobra prilika« upr. »Jutra«. na i MESEČNA SOBA s posebnim vhodom, se odda 1. julija s fino hrano d vem damam ali d vem gospodom. Naslov pove upr. »Jutra«. 2709 HIŠA 2721 v Ljubljani, okolici ali kakem prometnem kraju, v kateri bi bila trgovina ali kaka druga obrt, se kupi. Ponudbe na upr. »Jutra« pod «Hiša se kupi«. lin ali ipi v najem išče v Ljubljani ali večjem mestu v Sloveniji zakonski par s primernim kapitalom. — Ponudbe pod „Takoj alt po- STANOVANJE 2729 obstoječe iz ene solnčne sobe. kuhinje in pritiklina-mi v bližini deželne bolnice se zamenja z enakim ali večjim. Naslov pove i Vsakdo naj se zaveda, da upr. »Jutra«. : nosi sam odgovornost za ____| poštenost priobčenega ogla. ; sa. Uprava »Jutra«. OPOZORILO! V tej rubriki smo priobčili »Mali oglas«, tikajoč se državnega uradnika in čigar ponudbe j« bilo nasloviti na: »Vladomir, tovorna blagajna Dravograd«. , Izkazalo se je. da je bilo zaoje" na Aloma Company, »nončna tozadevno naročilo nesram- druiba s o. 8., LJubljana, Kongrom! na mistifikacija. Inserenti trg it. 3. 1109 naj se zavedajo, da tudi taseratni del lista ni zato tu, da bi ga kdorkoli llo-rabljal v nočedrie namene. BOLJŠI GOSPOD se sprejme na stanovanje, i Poizve se: Stari trg 26, j IL nadstropje. 2720 ENONADSTROPNA-LEPA VOGALNA HIŠA z dobro idočo gostilno ta trgovino v Mariboru se proda. Stanovanje in gostilna takoj na razpolago. Vpraša se v podružnici »Jutra«. Maribor. 2660 POSESTVO. OZIROMA VELEPOSESTVO iščem v zakup v jeseni. Zakupnina na željo v zla tu. Večletna doba I. Do-linftek. Št Ilj, p. Velenje. 2674 KRASNO POSESTVO 16 or. veliko, v ravnini v sredi vasi, četrt ure od že- lezniške postaje, eno uro od Slo-enjgradea oddaljeno. naprodaj. Poslopje je v dobrem stanu. Za to hi So se lahko dobi gostilniško koncesijo in trgovino z meš !>im blagom. Vodna moč za mlin. Vpraša se pri g. Gustavu Krampaju, restavracija Dovže, pošta Mislinje. 2652 MEBLOVANA MESEČNA SOBA se išče v sredini mesta, če mogoče s posebnim vho. dom. Ponudbe pod »Trgovec 2735» na upr. »Jutra,. 2735 DVE PRAZNI SOBI s podstrešjem in okoli 80 kvadratnih metrov skladišča oddam skupno ali posamezno. Ena soba se da preurediti v kuliinjo. Naslov pove upr. »Jutra*. 2094 DRAŽBA 2755 katera se vrši v ponedeljek 25. t m. ob 9. uri dopoldne v Florjanski ulici št. 88. Zapuščina po umrli gospej Josipini Debeljak obstoji, ta sicer: Kompletno pohištvo, obstoječe z dvema kompletnima po-Bteljitna, 2 visoke omare, 1 nizka omara s 4 predali, 1 miza z 4 stoli, 1 šolo ter razno. Oddam 11C8 lepo stanovanje tri sobe, kuhinja v hiši. s prijazuim vrtom takoj onemu, ki mi more proti Tknjitb! ali garanciji posoditi 75.000 do 100.000 Din. Eventueluo tudi prodam lepo hišo. — Ponudile pod ,,Ljubljana" ni ALO —A C02SPANY. anoačno družbo, Ljubljana, Kongresni trg 3. Vsake vrste 1107 DIJAK 2718 i ali dijakinja do 12 let se prejme za prihodnje šolsko j leto v vso oskrbo. In- j struktor. uporaba klavirja ! in kopalnice. Istotam se j proda tudi svilen srbski 1 narodni pas in čarape. Na- j slov pove upr. «Jutra». j UPOKOJENEC star 50 let krepak, želi ženitev z damo. ki ima HISA 2644 posostvo. trgovino ali ne-vrt ln njiva blizu Novega kaj premoženja. Ponudbe mesta, naprodaj. Kupna pod »Polkovnik* na u_pr_. GOSPODIČNA mlada, trgovsko naobraže-na, miroljubna, s premo- i ženjem ta lepo bodočnostjo, i želi znanja z inteligentnim, i KDO POSODI znača.inim gospodom z do-1 vdovi 8000 Din zs dobo bro eksistenco v starosti 6 mesccev proti dobrimi od 28 do 35 let Le resno obresti, lahko se intabu-ponudbe s sliko, katera se; lira na zemljišče. Na željo vrče. na upr. »Jutra« pod '■ dobi upnik tudi meblovano »Gorenjka 1923, 2711 j sobo z vso oskrbo v Ljubljani. — Pismene ponudbe na upr. »Jutra« pod »Soba 333«. 2715 cena 60.000 Din. Poizve se pri Ivanu Kobeju. mizarju v Žabji vasL MALO POSESTVO vinogradsko, v bližini Maribora se poceni oroda. »Jutra«. 2713 GOSPOD 2717 trgovsko naobražen, želi znanja z goepodično od 20 do 80 leta v svrho ženitve. Diskretnost častna POZOR! 2687 V najem se da drevesnica terpenflmsga olja, smole, voska,, lanenega olja, irnežaizlanenogaolja ima stalno v zalogi lil!! M 5 tO. WiEN XII., Seumegasse 3. Telefon 80-3-89. Pri meni se dobivajo stalno, jaki, težki, sajamčeno adravi za vožnjo najceneje. Julio HoSmann, zaradi preselitve za Čakoveo, Medjimurje, interur-let pod ugodnimi pogoji. banski telefon st 31. ««s Cenj. ponudbe pod »Drevesnica 1923.» na podružnico »Jutra», Maribor. Mast, slanino, 91? gz&jaii, salame, sladke, in rdečo papriko dobavlja Vpraša naj se v podružni-1 stvar. Le resni dopisi se j Ljubljane? Dobiva se y t najnjžji dnevni ceni Stevan Kisa, ci »Jutra«. Maribor^ j naprošajo^^pod^JSorent, ( vseh knjigarnah m trati- ; y SuboUci Tfg Fra Jege 5. ALI ZE IMATE 2146 najnovejši načrt mesta stvar. Le resni dopisi se i Ljubljane? Dobiva na upr. »Jutra», V Trboveljski premog in drva * stalno t zalogi vsako množino Dražba Ilirija, Ljubljana, Kralja Patra trjr 8. — Tal. OSO- HMMIMMM—HIIMIBi; f 1 ■ ^ i w=e Gradbeno podjetja ««■ • Hotel „ ROK AN", Karlo Dovečar Seice (Hrvatsko Prl^erie) Lastno, moderno urejeno BPiJU tvornica \fffl vlasnic, kljukic in rlnčic za čevlje |j|||| Ljubljana 1, poštni predal 128 sprejema v** naročila, ki se takoj in t t jati mno2iui izvrau ejo. Zahtevajte vxor,-e in cenik. Pri večjih naročilih popust. 130 z 90 kabinami, z drsalko (Rutschhahn & la Giinseheufel na Dunaju [Wien]). Kuhinja domača, znano najbolja v rsem Primorju. Pivo, vino, mineralne vode in prirodna voda vedno na ledu. Privatnih sob dovolj na razpolago. Jamčim za prvovrstno postrežbo v popolno zadovoljstvo p. n. gostov. 1100 Priporoča m Karlo Dovečar, hotelir. yiAT, tovorni avto 3-ton., s trltonskim priklopnim vosom W»f, tovorni avto. popravijo*, trltonikl Qraf & Btirt, oaabn! avlo, )ako dobro ohranjan, ftaat-aadežen Au*tro - Dairalor, oaabnl avto, 32 PS, pnaumatika |ako dobro ohranjena, fteataadeian Maribor Aleksandrova o. 43 1104 Telefon 53. Itala, 48 PS, oioktrlSno r«j- •y«ti)on|o, Bo.oho.lm eigr.o-lon, elo.trfinlin pogonom, i»>t»edei«n Puoh. type xh, ooohnl avto, nov la tovarno, »Urlsedoion Najstarejša slovenska Rudnik Trbovlje išče dobro izvežbano in izobraženo 0 i B C V Stavbenik s prakso pri delavnicah in tvornicah, veščo organizacije delavnic kakor tudi dela v tehničnem biroja in tovarniškem računovodstvu za službo tehničnega poauradnika pri obratnem vodstvu delavnic. Reflektanti z dobrimi spričevali naj se ogiasijo pismeno pri rudniškem ravnateljstvu, Trbovlje. z lastnimi trgovskimi lokali v zelo prometnem mestu, želi radi konkurence preineniti dosedanji obrt in išče v to svrho strokovnjaka, ki ima nekaj kajiitala in bi bil pripravljen, prenesti svoje delovanje v Slovenijo za ustanovitev kakega dobroidočega, po možnosti brezkonkurenčnega podjetja (ki na Kranjskem še ni vpeljano). Ponudbe pod ,,Podjetnost 21", na ALOMA C0MPANY, anončna in reklamna družba, Ljubljana, ——- Kongresni trg st 8. - 1110 v Trbovljah Izvršuje vsa stavbena dela. Lastno tesališčs. Izdelovanje stopile, Teraco-tlak. Brezkonkursnčne cene. Lastni Izdelki! Solidna postrežba! Zaloga vseh telovadnih potrebščin za člane, članice ln naraščaj, dalje vratnikov, gumbov in jahalnih odej. 1118 i Poverjeni dobavitelj za Or-Ju-NA ln U. D. R. u.. PETER CAPUDER, Ljubljana, Vidovdanska c.2 Fostoljno •OkUO ln pro vi Ako O An« kaplcA« Sesaljrl tu koluti Glavno zastopstvo Ct&mono Industrij« ,,PBIBEK09" O. SobwHi iwald Diudva, Wl«n, Prag u SHS: za obisk privatnikov za praktičen in povsod potreben predmet — Dobra prilika zaslužka tndi za upokojence Ponndbe na npravo „Jutra" pod znamko 108H Gumen« lutk« Cfotaperča sa zobe ZraOue blazinlo« Cterlnsk« o« vi Pov. hlač« H06 MARIBOR Aleksandrova oesta it. 43. Telefon St 68. KleJ „&ndol' prvovrstni Brltjaialoe za nos Gumeni plai&l Frovisljskl po nlkl s« sprejmejo za nekaj okrajev. agiiea, dober trgovec, ki je že več let za poslen v trgovski stroki s strojnim oljem ia dobro vpeljan v tovarnah in taij&h, se sprejme za takojšnji nastop. Prednost imajo dotiini redektanti, katerim je dobro znana Slovenija in Štajerska. Ponudbe s natančne oinačbo dosedanjega delovanja je nasloviti na upravništvo »Jutra« pod Šifro ,,Za-atopalk 1000'. 108C Pravi HQotssi"-£eulii, idv.fi za snriuši ter Eoviki ževlji vseh vrst se izdelujejo v mani solidni čevljarski delavnici 126 it HHHJPP Ljubljana, Turjašli! i?g (Bfeb) 1. Istotam se izdelujejo tadi vse vrsto drugih obnv&i, od najpreprostejša do najlineji* izdelave. Cene scitsJita: Paslreiba točnal Podpisana tvrdka prodaja: 1118 Trboveljski L premog in bukovo oglje lz svojega skladišča na južnem kolodvoru ter rezana v dolžino za kuhinjsko vporabo lz svojega skladišča ^ na Zelenem hribu. siž Premog ln oglie se oddaja na drobno v vrečah ali na ® veliko v celih vagonih z 10 7, popustom od fakturnega zneska ^ za združene odjemalca ali posameznike. © Vsa goriva se dostavljajo na željo po naših voznikih na dom. U> ggjF" Naročniki naj so javijo pri podpisani tvrdki. Hajkrajša linija, samo r, Glavno KUtopstro: p 5!3ven?!i banks. S. i s Z^fes. ž' Voze« listka la tszidam p&jcsaiia S zastopnik 2van ^Craksr ^^ Ljubljano, Kolodvorska nlloa 4U jKKj^js^jssad^aak.-"' eksportna in Importna družba z o. z \ •v JLjubljstrsi., Krekov trg št. 10, I, nadstropje. \ v*ak Sa« hi vsako množino pa najvišjih cenah od oddajnih postaj E« VAJ D A, veletrgovina z divjačino ČAKOVEC, Medjimurje, Jugoslavija Brzojavl: V AJDA, ČAKOVFC - Telafon Interurb. 4tov. 50, *, 3. Večje love provzamomo potom naših organov od lovlfič. lODSeN IN TOČEN OBRAČUN. 79 Delniška glavnica Din 50,000,000'- in rezerve preko Din 12,500.000'- Podrnznlce s Beograd, Bjelovar, Brod 11./S., Celje, Dubrovnik, bornja Radgona, Kranj, Maribor, Murska Sobota, Osijek, Sarajevo, Sombor, Sušak, Šibenik, Šabac, Veiikovec, Vršac. Ekspoziture: Rogaška Slatina (sezonska), Škofja Loka. Jesenice. Agencije: Bueuos JLires, Rosario de Santa re. Afilijacijes Slovenska banka, Ljubljana; Jugoslavenska industrijska banka d. d., Split; Balkan Bank r. t., Budapest, Vaczi utca 35; Bank-haus Milan Robert Alexander, Wien L, Augustinerstrafie 8. Izvršuje vse bančne posle najkulantneje.