Poštnina pavšaflrasa. V UmtfJ&nl, sobota dne S. Junija 1922 Današnja številka 1 Dtn - 4 K lahtja ob zjutraj. Stane m srečno 7-50 Din za inozemstvo 18*— . Oglasi po tarifu Uredništvo: Miklošičeva cesta, št 16,1 Telefon št. 72. Dnevnik za gospodarstvo, prosveto in politiko, Upravnlstvo: Ljubljana, Prešernova nI. št 54 Telef. št. S6. Podružnice: Maribor. Barvarska ulica št 1. TeL št. 22. Celje, Aleksandr. cesta. Račun pri poštn. čekov, zavodu štev. U.542. Današnja številka i najst strani in siunc številke izida v v t?a obsega dva- I i' . '.t. Prihodnja torek zjutraj. Ljubljana, 2. junija. Skromna .je zgodovina slovenske politike. Ce prebiramo Bleiweisove ..-Novice*, nam gre dobrodušen nasmeh preko lic. In vendar je bilanca Blei-n-pjsove dobe vtecko aktivna za naše prebujenje. Marsikaj se nam čudno zdi in uodo-rlcino v prelazni dobi. ki je sledili. Jrt.ro grajajo politični zgodovinarji -labost^in nedoslednost tedanjega liberalizma-. Pa tudi tej dobi hočsmo biti pravični, saj smo v dobi narodne -uraosti vsi doživljali, kako je naciio-nalizem prisilil svobodomiselnost, da je včasih stopila v ozadje. Mahničeva in na njej sloneča- Šu--teršii? - Krekova doba je pokazala, kako neizprosna doslednost in načelnost privajata do zmage tudi sicer ne-simpatione Meje. Prevrat- pa je prinesel kaos v politično orijentacijo. slovenskega 1 jud->i.\-;i. In tudi inteligenca, ki se je učili za boj v Avstriji, je naenkrat izgtt-bii.i pot. Za politično delo na prostranem torišču osvobojene domovine ni bila pripravljena. Ob teh razmerah nas nič ne straši, da. .je Demokratska stranka, po svojem številu v Sloveniji v manjšini. Nj3ni nazori o dolžnostih napram državi, akni pogledi na plemensko borbo, na med verska vprašanja, na socijalne dolžnosti, vse to ne gre tako hitro v mase, kjer jo globoko vkoreninjene stare nazore začasno prerasla neza-upnost. Ravno ta kriticizem širokih mas, kakor je sicer zarodil obilo državi ne-v.fnih izrastkov, nam daje nado na ozdravljenje. Ni mogoče, da bi kriti-cizuiu ne sledilo sporna.vanje, kaj je pošteno in ka j je ljulika. Mirno lahko rečemo, da smo v tem pogledu t.udi Slovenci že na poti navzgor. Se sicer divjajo demagogi, a grrlo jim .je že hripavo. Še se pojavlja-jo klike, ki ves svet opazujejo s svojega pritlikavega ležišča in ki jezno renčijo, ako se od njih zahteva, delo. Vendar se ne varamo, laž in obrekovanje-ne vžigata več tako kakor prej in čudovito je, kako jasno sodbo mnogokrat cu.ješ iz ust čisto priprostih. a ■nepokvarjenih ljudi. Prelepa je svetopisemska priča, ki sc je cerkev spominja o Einkoštih. Par neukh seljakov je sedelo pri posvetovanji. Na mah pa jih je zagrabila moč velike ideje, dvignili so se iz malih svojih razmer in naenkrat jim je lil odprt ves svet. Proslavlja se moč ideje, ki z malih ustvarja velike. Ideja je tu, naša narodna, svobodomiselna in socijalna ideja! Ideja je velika in treba je le, da pridejo nad nas «goreči jeziki*, pa. bo kmalu tudi v Sloveniji vse drugače, kakor je sedaj. Delavci za- našo idejo pa bodo mogli nnaerati samo, ako bo za njimi enotna fronta. Kar se je v zadnjih dneh zgodilo zoper enega- izmed voditeljev 4ovenskib demokratov, je bil napad, ki računa s slabotnimi živci pristašev. Toda izkazali so se, da so krepkejši. kakor mislijo nasprotniki. Jaz pa jamčim, da vera v moje čiste roke ne bo nikda? prevarana in da Žerjavovo ime ne bo nikdar prineslo nečastl njegovi stranki. Ustavno delo je skoro dovršeno. Prehodna doba gre h koncu in naša stranka bo marala v najkrajšem času poleg svojega splošnega državnoprav-nega in narodnega programa razviti konkreten program velikopotezne gospodarske akcije za Slovenijo, konkreten kulturen program nadaljnega izobraževalnega dela in socijalen program za moralno in ekonomsko po-vzdigo vseh slojev naroda. Prihodnji zbor zaupnikov bo moral razviti ta konkreten program, ki nam bo vednik v prvo ustvarjajoče dobo naše svobodne domovine. Glejmo, da bo tej dobi dala svoj pečat Demokratska stranka! Gregor Žerjav. Koroški deželni glavar o razmerah v plebiscitni coni OBLJUBLJA SLOVENCEM RAVNOPRAVNOST IN ZAŠČITO. Celovec, 2. junija (Izv.) Na današnji zaključni seji koroškega deželnega zbora je koroški deželni glavar Groger odgovoril ua svoječasno interpelacijo nemških liberalcev radi razmer v bivši plebiscitni coni in izjavil med drugim: »Deželna uprava se ie trudila, da bi v bivši coni A odstranila vsa nasprotstva in ustvarila mir in slogo med obema na-rodnostima. Žalibog pa je naletela uprava na velike težkoče. Zlasti v jezikovno mešanih krajih se je položaj poostril in se dozdeva, da se gotovi krogi nikakor ne morejo sprijazniti z novimi razmerami, ampak nadaljujejo svojo propagando. Radi tega moram naglašati, da je zelo nevarno, prezirati realna dejstva in vzbu- jati upe, ki niso izpolnitvi. Omejiti pa ic treba tudi narodne strasti, kajti motijo se oni. ki mislijo, da more iti vlada mimo določil mirovne pogodbe o zaščiti narodnih manjšin. S treznim presojanjem po-loZaja in s toleranco se bo posrečilo ustvariti trajen mir med Nemci in Slovenci na Koroškem. Zato poživljam prebivalstvo v narodno mešanih krajih, naj nastopijo pot miru in sprave in se združijo v skupnem deiu za blagor skupne domovine. Vlada bo ščitila tudi pravice slovenskega prebivalstva, ki je enakopravno z Nemci. Nadaljevala bo to pot tudi vnaprej, ravnajoč se pri tem po obstoječih zakonih. Prosim zato deželni zbor, nai me v tem smislu tudi podpira.* Zaneliin proiesi proti laškim klevetam BRZOJAVKE NAŠIM IN ITALIJANSKIM MINISTROM. - ZANELLA IZDA RDEČO KNJIGO. Kraljeviča, 2. junija. (Izv.) Danes Je predsednik reške države g. Zanella poslal na ministre Pašiča, Ninčiča, De Facto in Schanzerja brzojavko, v kateri pravi: Najodločneje se zavarujem proti trditvam, ki jih vsebuje službena nota, v kateri mi Consulta pripisuje kampanjo glede odnošajev med Italijo in Jugoslavijo. Ta vest je obrekljiva in neresnična. Ta klevetnlška akcija, ki se sedaj proti me- ni ponavlja, naj prikrije tuje grehe. Protestiram proti temu načinu službene polemike. Tekom prihodnjega tedna bo reška vlada obelodanila rdečo knjigo. Zanella. Ista brzojavka Je bila poslana na vse italijanske časopise, ki napadajo Zanel-lo, da je spravil v svet vesti o spopadu pri Kastvu. Zanimiva razkritja o hrvatski emigraciji FRANK IN SACHS PREJEMALA MILIJONE OD D* ANNUNZIA. Zagreb, 2. junija. (Izv.) Današnji »Pokret* napoveduje, da bo objavil jutri obširen ekscerpt iz brošure, ki jo je izdal znani hrvatski emigrant dr. Manko Gagliardi pod naslovom »Istina o hrvat-skoj emigraciji* kot odgovor na znane napade Stjepana Radiča na dunajsko hrvatsko emigracijo. S to brošuro, (o kateri je «Jutro--> že kratko poročalo: ured.) se hoče Gagliardi očividno oprati pred javnostjo radi svojega veleizdajniškega postopanja. Zato napada kar vse emigrante po vrsti, s koli pa Sachsa in Franka. Navaja pi- kantne zanimivosti iz dciovanja »hrvatskega revolucijskega odbora*, ki Je delal v stalnem sporazumu z Radlčem in d* Annunzijem. Od tega sta v svrho organiziranja špionaže v Jugoslaviji prejela tri in pol milijona lir. Podpolkovnik Fln-zi, ki je organiziral v Trstu akcijo proti Jugoslaviji, jima ie poslal 3000 angleških funtov, a znani Morpurgo 10.000 dolarjev. Svojo brošuro zaključuje Gagliardi z mnenjem, da je Radič največii politični — šarlatan 20. stoletja. Proticeve konference v Zagrebu PROTI Č ZOPET VERUJE V MOŽNOST SPORAZUMA Z BLOKAŠI. Zagreb, 2. junija, (Izv.) Te dni se je mudil v Zagrebu St Protič, ki se je danes vrnil v Beograd. »Slobodna Tribuna* do-naša iz Beograda razgovor svojega dopisnika s Protičem, ki se je pohvalil, da. je zbral dragoceni material za proces Pribifievi6-Hercigonj3. Izjavil je. da se je v Zagrebu sestal s sledečimi politikarji: LorkoviCem. Marjanovičom, Pelešem, Poličem, Dežmanom, Msnojlovieem in Stje-panom Radioem. Iz razgovorov je baje razbral, da so dispozicije za sporazum s hrv. blokom mnogo bolje, nego bi se moglo sklepati po pisanju beograjskega Obupni fašisfovski bofi v Italiji BOLOGNA V FAŠISTOVSK1H ROKAH. - OBLASTI BREZ MOČI. -BARIKADE NA ULICAH. — NEMIRI TUDI DRU0OD. — CICER?> BEŽI IZ ITALIJE. o' lartk Ministrski svet je -oglasno o -bril to stališče. Bologira, 2. junija (Izv.) Položaj je postal skrajno kritičen in zahteva nujne rešitve. Fašisti so se polastili mesta in so neomejeni gospodarji v njem. Pregnali so vladne čete iz državnih vojašnic, tako da morajo taboriti po javnih trgih. Vse brzojavne in telefonske zveze so pretrgane. Državne oblasti so brez vsake moči, oziroma sploh ne funkcionirajo. Očividno simpatizirajo celo s fašisti in se same ne zmenijo za proglašeno poostreno stanje. Vse trgovine so zaprte. Fašisti so imeli večraj veliko protestno zborovanje proti brezposelnosti članov svojih organizacij. Po shodu se je skušala močna fašistovska kolona prebiti skozi policijski kordon do prefekture, kar pa se ji ni posrečilo. Konjenica je naposled razgnala demonstrante, ki so skušali postaviti na cesti barikado iz kavarniških miz in stolov. Ministrski svet je imel danes sejo, na kateri je poročal ministrski predsednik De Facta o položaju v Bologni in izja- Položaj v Bologni je sicer neizpreu" nj^no resen, vendar pa so fašisti že izj;i vili, ds so pripravljeni, v soboto ustaviti svojo akcijo, ako vlada odpokliče mestnega prefekta Morija. V nasprotnem slu čaju groz»», da pridejo v mesto nove skupine faštstov iz province. V mestu vlada nekak " obsedno stanie. Tudi iz raznih drugih pokrajin prihajajo -esti o velikem terorju fašistov, posebno iz Cremone in Hantove. V irassii so skušali zažgati dva socialistična kon suma. V Ettrgo Panigale so porušili »e telefonske in brzojavue pioge. V San Vi-tale di Reno so vrgli bombo v hišo nekega komunista in popolnoma demoliraii tamkajšnji socialistični krožek. Naskočili so z bombami tudi tvornico za izdelovanje kmetijskih strojev in on stroj docela razbili. V Calzari so fašisti zasedli Ljudski dom. istotako tuli v Trefelsnu i a Bazzai u Zaradi nesigurnega jioložaja v Italiji vil, da vlada zelo zmerno in trezno opa- , zuje. dogodke. Treba je paziti, da se ne na- sa je po poročilih italijanskih listov Cipra rijo kaki prenagli koraki, obenem pajčerin odločil, da ne odpotuje v Rim, anv frkrbeti, da se varuje avtoriteta državnih jpak se vrne preko Brennerja v Moskvo. Dvetretfinska vladna večma na Madžarskem MED OPOZICIJO NAJMOČNEJŠI SOCIALNI DEMOKRATI. - POPOLN PORAZ LEGITIMISTOV. - STRAH PRED OPOZICLJONAL NIM BLOKOM. Budimpešta, 2. junija. (Izv.) Po dose- j opoziciji so socialni demokrati, dočim danjih volilnih rezultatih ima Bethlenova i so legitimisti popolnoma propadli. Via vlada zaaigurano v parlamentu dvotretjinsko večino. Končni rezultati bodo zna ni šele dne 10. junija. di je to dejstvo zelo neljubo, ker se zaveda, da Andrassv nima za seboj mas, na kakršne se opirajo socialni demokrati, ki Opozicija si je priborila dosedaj 40 j 6e bodo nedvomno združili z ostalimi mandatov, vendar pa še manjkajo rezul- opozicionaloi in skušali vreči vlado za-tati iz province. Najmočnejša stranka v • radi njenih zlorab pri sedanjih volitvah. Ukrajina odklanja | Lenina zadela kap! pogodbo Z Nevnžijo' Dunaj, 2. junija. (Izv.) »Neue Frei«? _ . _ . .. .. . IPresee* poroča iz Helsingforsa, da se je Pariz. "vTumja. (izv0 v DernnsKem !zdravBtv;no 8t„ iie Lenina zopet poslab- zunantem ministrstvu so se vršila te dm ;■, , ^ . , _ '. ,_____t- ! ___>; »'o- Zadela -1 ^P na mozgaM. Ir ruskega uradnega vira ta vest doslej n: in zagrebškega tiska. Samo bi bilo treba v Beogradu izpremeniti dosedanjo po-grešeno politiko napram Hrvatom. Zlasti izvedba razdelitve države na oblasti kakor jo hoče izvršiti sedanja vlada bi : poglobila prepad med Hrvati in Srbi. j • Pozitivnega Protič ne more reči nič, češ i 'vse je odvisno od končne odločitve ra- j Idikalne stranke. Končno je Protič pri-1 pomnil, da je tudi g. Ljuba Davidovič, ko se je nedavno mudil v Zagrebu, hotel priti v stik s politikarji hrvatskega bloka, ali da je to preprečil Pribičevič z nekim svojim »ultimatom*. IZENAČENJE KAZENSKEGA PROCESA. Beograd, 2. junija. (Izv.) Minister pravde je odredil ožjo komisijo, ki bo 15. f. m. predložila deiinitivno odločitev o zakonskem predlogu glede reforme, oz. Izenačenja kazenskosodnega postopka. PODPISANA ZAKONA. Beograd, 2. junija. (Izv.) Kralj je podpisal zakon o glavni kontroli in zakon o biračkili spiskih (volilnih seznamih). AmerBko posojilo se danes podpiSe Beograd, 2. junija. (Izv.) Na svoji današnji seji je ministrski svet sklenil, da zaključi posojilo z Blerovo skupino. Finančni minister je dobil nalog, naj jutri podpiše s predstavniki Ble-rovega koncema definitivno pogodbo o posojilu. PONESREČEN PARNIK. London, 2. junija. (Izv.) Po poročilih iz Auklanda v Novi Zelandiji se ie angleški tovorni parnik »Wiltshire» (12-000 ton) nedaleč od obale, v bližini novozelandskega glavnega mesta, težko ponesrečil. Posadka, obstoječa iz 90 oseb, je v veliki nevarnosti. Viharno morje je vrglo parnik ob neko čer in sedaj butajo valovi že tri dnf v parnik. ki je v nevarnosti, da se vsak trenutek potopi. Vsled velike nevihte se parniku dosedaj sploh ni bilo mogoče niti približati Parnik ic odplul dne 22. aprila iz Londona z velikimi zalogami raznega blaga. Na krovn ni imel nobenega potnika. KITAJSKI PREDSEDNIK ODSTOPIL. London, 2. junija. (Izv.) Reuter poroča iz Pekinga, da je predsednik kitajske republike, odstopil. Podrobnosti še manj-. -(o. I Izjava bolgarske vlade o teftaših Beograd, 2. junija. (Izv.) Bolgarska telegrafska agentura je izdala sledeči komunike: Bolgarska vlada še enkrat ponavlja, da je na v sik način dokaza la, da noče trpeti na bolgarski zemlji nikake akcije, ki bi bila naperjena proti državam, s katerimi Bolgarska iskreno zeli obdržati dobre in naravne sosedeke odnošaje. Ako se posreči po-edincem, da prekoračijo meje, se to dogaja le vsled nezadostnega števila obmejnih itraž. Bolgarija sama zahteva anketno komisijo, ki bo ugotovila njene dobre Damere in korektnost njenega postopanja KIPAR MYSLBECK UMRL. Praga, 2, junija. (Izv.) Danes je umrl tukaj v starosti 74 let slavni češki kipar Josip Myslbeck. eden najznamenitejših zastopnikov klasične češke šole. Postavil je med drugim znani spomenik Vadava pred praškim muzejem. JUGOSLOVANSKI DIJAKI V LVOVU. Zagreb. 2. junija- (Izv.) Poljski konzulat objavlja, da bo vseučilišče v Lvo-vu imelo na jesen, prostora za 50 jugoslovanskih dijakov. Prijave naj se pošljejo direktno na rektorat te univerze. r navzočnosti boljševiškega zastopnika Litvinova pogajanja glede razširjenja ru-sko-nemške trgovinske pogodbe na U-krajino in tri druge boljševiške republike. Pogajanja pa so zadela na velike težkoče. ker je Ukrajina odločno proti obojestranski odpovedi na odškodnine in zahteva -100 milijonov mark kot od škodni- j no za opustošenja, ki jih je zagrešila nemška armada za časa okupacije Ukrajine. Rssprava o nedolet-reih poslancih v Italiji Rim, 2. junija. (Izv.) Na včerajšnji seji italijanske zbornice se je pričela debata o vprašanju poslancev, ki nimajo predpisanih let. Predlog za odgoditev je bil zavrnjen, ker so glasovali proti vsi popo-iari in socialisti ter del demokratov. Na verificiranju 13 mandatov, ki prihajajo v poštev, so najbolj interesirani fašisti, ker je med spornimi mandati 12 njihovih pristašev, med drugimi tudi istrski fašistovski poslanec Bilucaglia, ki bi ga mora I v siučaju razveljavljenja njegovega mandata nadomestiti reški legijonar Mrach. Doseda: so bih razveljavljeni mandati 4 poslancev, razprava pa se nadaljuje. Boji na Irskem Belfast, 2. junija. (Izv.) V mestu Un-goie se je razvila med sinfajnovci in ul-strovci pravcata bitka. Vlada je odposlala. čete, da napravijo mir v mestu. Pariz, 2. junija. (Izv.) »Petit Journal* j javlja iz Beifaeta, da je bilo pri včerajšnjih bojih ubitih na obeh straneh 50 oseb, več sto pa ranjenih. Neredi se nadaljujejo. Zažganih je bilo tndi mnogo hiš. V eni so našli dve mrtvi starki. KANCELA R-POLICIJSKI RAVNATELJ. potrjena, a tudi ne demontirana. Zato je verjetno, da je Lenin res zopet v živi jen-ski opasnosti. Borza Zagreb, devize: Berlin 26.25 — 2S. Bukarešt 48 — 49, Milan 371.25 - 372.50, Newyork 70 — 71, Pariz 640 — 645, Praga 138 — 139, Švica 1333 — 1360, Dunaj 0.62 — 0.64, London 320 — 321, valute: dolar 69 — 70.25. marke 27 — 28, lire 365 — 368. Banka za Primorje 165 — 170. Trg. obrtna banka 62.50 — 63. Brodska banka 92 — 92.50. Hrvat eskomptna bauka 175 — 177 Jadranska banka 425 — 430. Jugoslovenska banka 109 — 109-50. Ljub. kreditna banka 240 — 245. Praštediona 1185 — 1200. Sloven. eskomptna banka 181.25. Srpska banka 175 — 177.50. Eksploatacija drva 120 — 130. Dubrov. parob. družba 1325 — 1350 Goranin 145. Narod, šumska industrija 120 — 124 Našička industrija drva 120 — 130. Slavonija 125 — 126. Union 710. Ljub. strojne tovarne 216.25. Trbov.- premog, družba 240 — 246. Beograd, devize: Pariz 647, Milan 372, London 315, Praga 137.50, Berlin 26.50, Dunaj 0.64, valute: dolar 69, ie': 50. Dunaj, devize: Zagreb 41.34 — 41.4'J. Beograd 165.58 — 165.62, Berlin 43.82 — 43.92, Budimpešta 14J7 — 14.23, London 525.75 — 52635, Milan 614.70 — 615.30. Newyork 11.794 — 11.806, Pariz 1074.50 — 1075.50. Praga 229.40 — 229.60, Varšava 3.08 — 3.12, Curih 225.375 - 225.625. valute: dolar 11.719 — 11.731, levi S6.45 — 86.55, marke 43.90 — 44, franki 10S9.5U Dunaj, 2. junija (Izv.) Bivši avstrij- _ lom5a {unti 533.75 _ 524.35, ih ski zvezni kancelar dr. Schobc-r je danes 610 70 _ 61130_ dia3r 155.38 _ 165.1-3. zopet prevzel svoje prejšnje mesto kot dunajski policijski ravnatelj. PRAKTIČEN KOMUNIZEM. Dunaj, 2. iumja. (Izv.) Danes je bil aretiran tukaj uslužbenec komunistične stranke Oton Miiller, ki je poneveril denar za podpiranje zaprtih jugpslovanskih komunistov. Gre namreč za a\a čeka iz I greb 1.86, Sofija 3.97, Varšava 0.14. Du Amerike no 100 in 150 dolarjev^ i nai 0.0354. žigosane 0.04r/«. poljske marke 3.04 — 3.08. leji 78.44 -78.56, švic. franki 224.375 — 224.625, češke krone 229.50 — 229.60, madžarsk? krone 14.13 — 14.25. Curih, devize: Berlin 1.95. Nevvyor'-523. London 23-33, Pariz 47.70, Milan 27.25, Praga 10.12, Budimpešta 0.64, Za- Poietlci «s5e vojfse ig^ t^^clT^r^. msmarice - ■ ■ — -•- - - upuje —0------ j o v. ne živi v razkošju, je to le aokaz. Jugoslavija je sicer na glasu, da da je naložil svoj denar v Švici. Ju-ima izborno in morda najbolj discipli-1 goslovanski minister bivši ali ak-nirano armado na evropskem koniin-1 tivni — mora zapustiti ob svoji smrti gentu, na katero gledajo s posebno za- j nepreskrbljeno rodbino, kakor pokoj-vistio zlasti naši največji sovražniki ni'finančni minister Kosta Stojanovic, ,, — __ ----- .... s= rja dokaže svojo neomadeževanost. Pn vsaki državni akciji gospodarskega značaja je prvi odmev — »nova. ko- Italijani, nima pa prav za prav še nobene vojne mornarice. Ogromno pomorsko obrežje od Reke do Skadra J OUUVMIJ«' J----- brez vsake zaščite in po rapallski po- j rupcijska afera* .. _______.~ :—u.A', *mZ ofra-f-prrirnn 1 i ^nnicnsj TV^ip. godbi smo izgubili tudi več strategično; iako važnih otokov, kakor Cres in La-1 časopisna podjetja, ki »o v rokah izdajateljev brez kapitala, so večino- . vi ____ _ ;__ it^M MA Gospodu, sirdito in * veliko maščeval-; Umetnico odelenje prosvetnegs nosijo napada' poslance Samostojne j nistrstva. izdeluje odlok, po katerem _ . « V * T _ ? _ J „ 1 I .3 _S ___ ... - w . a, »m ' kmetijske stranke, čeS, da so izdali interese kmetov in so za več stotisoč kron prodali demokratom. Poslanci; ve poroke. (dJ\U VdilUlI uiuauv, ILUIVI v^i" -- iiuuofm^*^......- . •itvo, s čemer so si Italijani zasigurali | ma v težkem položaju. Ker ne služijo _______1_J___ „ I ____T^arrr, vnmli rvill 111 CllI. KlUtllT- jadranskem j nikomur, nego zgolj političm. kultur 'ni in socijalni ideji svojega programa, «o navezani taki listi zlasti v evojih neomejeno gospodstvo v morju. Kakor znano, je nekaj dni pred prevratom zadnja dunajska vlada s posebnim cesarskim patentom izročila vso avstro-ogrsko vojno mornarico, ki je imela v vojni sicer občutne izgube, takratnemu Narodnemu Veču v Za- ^^— rriebu kot vrhovni revolucijski oblasti, tako in baš nasa klerikalna stranka ,ie Glavni del brodovja se je nahajal v z ogromnimi subvencijami iz sredstev puljskem vojnem pristanišču, ostale gospodarskih podjetij, na katere ima ladie pa v kotorski luki. Narodno Veče vpliv, razširila svoj tisk m s tem svoj ie "poverilo upravo vojnega brodovja i vpliv med priprostim ljudstvom ter ga poverjeniku dr. Ante Tresič-Pavičiču, se danes z milijonskimi zrtvanu vzcir-:edaniemu našemu poslaniku na špan- žuje. Ne zgražam se radi tega- uart njo. skem dvoru v Madridu. Pri prevzemu i Ne vidim nobene nemorale y teh poa . min!) tnr,,-. ----„1, rlntični ližt. vsled njih II Politične beležile -r Poslovne tajnosti »Jadranske banke«. Menda po zaslugi gosp Kamenaroviča prihajajo v javnoe-t sak dan nove poslovne tajnosti o vlagateljih in dolžnikih ter o poslih pri »Jadranski banki*. Predvčerajšnjim je pisala o kontih pri »Jadranski banki* »Jugoslavija*, včeraj pa popisuje »Slovenec*, kako je dr. Brejc preko »Jadranske banke* prodajal svinec. Želimo le, da bi še izvedeli podrobnosti o drugih bančnik poslih, e katerimi soj _ ,v|onarti'istižna demonstracija na se zaslužili sto in sto milijoni. Stavi- punaju_ v noči od četrtka na petek so mo, da bi pri tem postalo očito ma-rsi-1 bil( naj živahnejših cestah na Dunaju 1 _ * 1____*i.S____*nnl»/vX,l+BA • . > . • _ .. . država nagradila kulturno in umetniške delo. Ta odlok se podpise ua dan kruli' Kušar. Urek. Drofenik in Mrmolja -o vložili radi tega proti Kuraltu tožbo, ki na včerajšnji razpravi svojih klevet- ni mogel dokazati. Bil je obsojan na 14 dni zapora ali na 6000 kron denarne globe. Po svetu V Postojni se vrši dne 4. ,'unija kori cen Zveze učit. društev Julijske, krajine na kaU-:cm se bodo izvajale točke Lajo vica. Adamiča, Skrjanca. itd. in se bodo recitirale Gradnikove pesmi. Marcel Prčvost, znani francoski m imanopisec in dramatik, član akademije nosmrtnikov, je praznoval te dni *vojo 0''letnico, h kateri je francosko časopisje mnogo pisalo o tem izvrstnem poznav.i' eu ženske duše. ----------tnH "list? rlasti v svojih kaj, kar niti za moialično tankočutne- j na!ep|j„jj črno-rmeni lepaki z napisom: i ^HSSdhdSderifne ^ gosp. Kamenaroviča mt za častiti \ ^ ,c godovni dall ,ašega cesarja prvih poč^tton, oouera na , upravni svet banke ne bi bilo prijetno.; Q Monarhisti so nalepUi te lepake S mSi^ pa korito. Ko bo »Jadran-j biv5i dvorni grad. na parlament cm dvoru V iviauriuu- rii (Jicvicuiu mouii iiui-otn. . ■e obstojala avstro-ogrska vojna mor-1 porah, dokler dotičm bat. vsled njih in narica v ladransekm morju še iz dveh no njih ni v odvisnosti od virov. iz jreadnoughtov, 17 večjih in manjših: katerih je ma-terijalna pomoč priSia, oldopnic, 3 oklopnih križark, 9 malih Vzvišeni so taki listi nad onimi clnev-Vrjžark, 23 rušilcev torpedovk. 51 tor- niki. ki se predstavljajo kot neodvsni, e-dovk 1. razreda, 28 obrežnih torpe- .na ne izpolnujejo nobenih morainm dovk 'n 20 podmornic. Brodovie bi torej - zahtev, temveč so le opora posainez-,-.r>r>n!rpma zadostovalo za zaščito na-;nikov, ki so njih lastniki, ab pa pod- le policija zasačila ravno v trenotku, ko sta lepila imenovane plakate. Bila sta nVnodooro iz virov, ki jihjše man-1 Pa,.hu'T'Br . tudi na bivši dvorni graa, na panama«, ohodk: na- poaporo iz wo ■ ^ 5ka* opravljena, bi »Slovenec* morda j CeškosIova?k5 jn jugoslovansko poslam- ™Utk vUelfi T^je povSd l«hko nadaljeval s klerikalnimi Kan- ; ™°na vsa iavna%0slopia. Dva tička ali poimciu vofuuj.u.^ ± j kami. Včerajšnji članek »Slovenca* o. . ---------------- kuoči.ji s svincem pa ne razkriva le največjih poslovnih tajnosti »Jadranske banke*, marveč ima predvsem tendenco (naravnost trditi se lopov ne upali spraviti ž njimi v zvezo dr. Žerjava, d asi je ugotovljeno, da Žerjav s svinčeno kupčijo kot tako sploh nima nič opraviti. Vse to. o čemur piše Sokol I. v Ljubljani priredi v sobote dne 3. junija na letnem telov3diščc trs* Tabor ob 8. nri »Večerni koncert*. Igr.i popolni društveni orkesu r pod vodstvom br. L. Pahorja. Vstopnina prosta. Spo ired: 1.) I. Dvorak: Viteški sokolski po Magyar Hirlap* kot glasilo madžarskih krščanskih sodalcev. Glavno uredništvo je prevzel bivši madžarski poslanec in novinar Henrik Bela. List bo opoziciona popolnoma zadostovalo za zaščito na cga morja in naše obale in to tem bolj, ker so Dalmatinci roieni mor nikov, ki so njih lastniki, ali pa pod i jetnikov, ki se skrivajo v ozadju. Naši ljudje so se zadnja leta mnogo Ker SO L^diiuaiujs-j luji-iii u™- iia^i ij"^ -----' , „ »r na--jj, znani po svoji hrabrosti in spo-; izpostavljali za, narod in državo. Mno-obaosti Toda naši zavezniki so nam ] gi bi si bili tačas lahko zasigurali ek-edvzeli vso io vojno mornarico: vsi ^tenco v zasebnem peslu, ne da ra -rzenali, delavnice, plovni deli, brez-j jim mogel kdo kaj očitati. Polovico ione postaje, topovi in celokupni ma- današnje meščanske družbe tvorijo ieriial so bili prepeljani v Italijo in ,v,™.rn"ii večinoma neznatne vzgoje in ! rancijo. Zavezniki so nam pustili samo 12 torpedovk, brez armature in v najslabšem stanju. In še te torpedovke, ki so nam bile milostno prepuščene v tako žalostnem stanju, so ostale neuporabljene, ker nimamo nobenih dolov, na katerih bi jih mogli popraviti. Vrhutega tudi naša skupščina ni ukrenila ničesar, da bi se kaj storilo za "hrambo naše obale, ki je okoli 600 kilometrov dolga. Ni denarja! Šele lansko leto je bilo kupljenih v Nemčiji 6 minonoscev, ki pa* so pripluli v kotorsko vojno luko tudi brez rarveniji večinoma neznatne vzgoje in srednje moralične kvalitete. Nasproti tej abnormaliteti so prvi intelektualci: borci za ideje in parlamentarci izpostavljeni ostudnemu sumničenju. L ozirom na ta položaj je .potrebno ^ kličpmo: »Roke proč!* onim, ki hočejo iz našega javnega življenja lznmti z obrekovanjem duševno supenorne ljudi propagatorj e vodilnih idej borce za napredek! Dr.Vekoslav Kukovec. Tožbe o valutnih )1U11 V Kotorsko vojno iuko tuai orez RinRai ki sakega orožja. V tamkajšnji delavnici! Prejeli smo naslednji dop«. femeaj, « .... .i___I _„,„.:,i. i______j. nedavno priobčilo, aa je me oprav m. « ^ , k— n0vinar Henrik Bela. List t» opoziaona- »Slovenec*, je čisto interen posel ban-; ^ ^ bQ slmpatjzirai Horthvjevo stranke. ki se tiče samo bančnih funkcijo- rin»»-nit,-a raznolaeaio z narjev. Tega se v polni meri zaveda tudi glavno glasilo SLS. ki pe pri ,C. Millo« ker: -Lepa Poljakinja*, mazur | ka: H. V. Bellini: Poipuri iz opere »Norma*. — Po odmoru. — 7.) J. Fučik: nj&ki ideali, A'a!ček: S." L Offenbach: Boffcaiiove pripovedke, barearola: ko. Ustanovitelji dnevmka razpolagajo z rk 'Po-mladanska pesem: 10 delniško glavnico v znesku lmuijonace-; nevestav; t L) Carii: škoslovaških kron. ki so jo nabrali s Pro-j^J TnHnnta _ pa tud; ^ entif: Doloref — španfka koračnica. Tekma za prvenstvo Jugoslovenske sokolskega saveza se vrši v nedeljo tudi glavno glasno ai^. ki pe i>ri ^o^lovaškil- kron. ki so jo nabrali s pro- — - svoji prirojeni zlobnosti končuje «vdl st0V0Volinimi darovi. Izhajal bo na osmih ^ msem ialjanka ^ članek tako - le: »Iznesli smo te P°"1 straneh 'ter Ima bale že sedal 3000 na- i (} nmorska). i- i. da tke za enkrat ne da bi izvajali na-1 "A™.™'.. spancka koračnica. oatKe za eiiKrai, ire u.* ui i ^o^nlkov. ravnih zaključkov, marveč zgolj v in-j _ ^^narodna trgovinska konfe- toT-mne.iio iavnosti in da osvežimo._____... r^Anima maia v Pa- formacijo javnosti in da osvežimo j iclačela*zadnjega maja v Pa- j Sa _ . .. . spomin gosp dr. Žerjav in konferenc! so navzočni zastop- '^ J™^ ^ trgu Tabor na telovad cem*. Da bomo pa o zadevi Se govo-; ----- - - n rili, je jasno, zlasti ako bi se poleg] '1 d ža • šču Sokola I. V slučaju slabega, vremena ,n -ŠtevUo prebivalstva v Rumuniji:^ 7« tekma r telovadnici Ljubljaiuke I Po zrnjem ljudskem štetju ima Rumu- ga Sokola v »Narodnem domu,. Ta tek 1 ■ — ---------kot izbirna tekma za vrste mednarodne tekme ob pr j^č 93 000. a Braila 84.000 duš. vsesokolskega zleta v Ljubljani R - Odnošaji med Anglijo ta Turčijo, j tekmi se je prijavilo 15 bratov \ahun* V dolini zbornici v Londonu je govoril!vse brate m -stre. da se udeleže zayi general Tovushend o odnošajih med An- jraive tekme v kar največjem stevib. s -- - - ■- • Itr.i.—:--- c— triljunah 10 Dm rili, je jasno, ziasn ajco 01 .-e . drugih očitkov g. Kamenaroviča hotel, ^ MU1I1CII1 _________ potlačiti tudi njegov očitek glede pto- ; n H 137000" prebivalcev. Glavno mesto .ma velja tudi kot 1 pagandnega fonda. Ta naša pripomba j Bukare?ta ima 293.000, Jassy 98.000, Ga- i ki se udeleži medn ni namreč tako brez. no. saj se razu-l. ------o, nnn ' liki vie.*ok»l5ke?a memo: Gospod minister zahteva od državnega pravdnika, mesto da bi državni pravdnik zahteval od njega ...» ^ ________________ — Naj »Slovenec* le pra.v malo še ,..o jn Tnrfij0. Naglašal je, da mora biti! Vstopnina- 5edeži na trii počaka, pa bo dobil tak odgovor, da razmerie med 0bema državama prijatelj- i stojišča 5 Din. naraščaj jn deca. 1 Dm bo slišal potrkavanje v Senklavžu na i ^ pose}->nQ sed3j, ko je rusko-nemška j Vstopnice veljajo za. oba dneva. Pozdr; Veliki petek. ; •> -------— vsa.Kea;a orozia. v laniKajsuji uciavinti; ricjou —-—- .. , - so bili minonosci nekoliko popravljeni j ga .je. »Jutro* nedavno Pnobt1'0'^ J „ nomrin, imeni • T,„v„*WflTi. obsojen od dveh soaisc na in so dobili sledeča narodna imena: Galeb, Sokol, Jastreb, Orel, Kobac in tiavran. Z velikim naporom se je po dolgem času končno posrečilo omogočiti "plovitbo Galebu in Sokolu, ki sta kot naši prvi vojni ladji napravila v zadnjih aneh poizkusno vožnjo ob dalmatinski obali in bila v vseh lukah naravnost triumfalno sprejeta. Obe 1 ojni ladji, ako jih sploh moremo tako imenovati, predstavljata nekako pripravo za pomladek naše vojne mornarice in sta oboroženi z 9-45 cm topovi iz vojnega plena, ki so bili popravljeni v topovski livarni v Kragujevcu. Vsaka ladja ima 500 ton. Sokol bo stacioniran v Splitu, Galeb pa v Šibeniku. Ostali i nunonosci bodo uvrščeni v vojno mornarico do 1. julija t. 1. Po treh letih in po velikem trudu naših pomorskih oficirjev bomo imeli torej v kratkem prvo šolsko divizijo naše vojne mornarice. prof i Naša ustava določa, da narodni uo--Ianec ne sme biti hkrati državni dobavitelj ali državni podjetnik in tudi -akon o samoupravah -vsebuje podobno odredbo. Te določbe so velike načine važnosti: zakonodajalec je hotel povedati, kako velika opasnost je za vo? narod, če se tesno združijo v eni i n isti osebi funkcije zastopnika javnih interesov in privatnih podjetij. Naš kralj je ob priliki raznih poklonitev i o vodom svoje poroke, zlasti pa- s oro, da je sam kupil Windischgratzo-vo vilo, pokazal, kako skrbno j? treba ločiti javni od zasebnega interesa. Na drugi strani pa nam nudi vsakdanje življenje nebroj dokazov, kako se Porabljajo najlepše ideje in pod krinko velikih gesel' se reži obraz najnižji U instinktov. Videl sem na čelu kleli kalne stranke fanatike zadružne ide-!■■. ki so trdili, da bo edino zadružni-• 1.v o rešilo narod iz kapitalističnih ::rempljev. Medtem pa- so iz njihovih oiiiig vzrastle velike banke in dru-••> velekapitalistične organizacije, ki -o med vojno in po vojni delale gromne kupčije po metodah in prak-i i kali najobičajnejših židovskih kapitalistov. Dr. Sustcršič v svoji brošuri rastično opisuje izrastke in zlorabe . '^menite zadružne ideje s strani klerikalne stranke in stigmarizira politična prvake stranke, kateri je bil on •kdaj voditelj, kot najgrše sebičn-^že. "i "dtem. ko se' na vseh oglih dvigajo remije klerikalne bančne palače in ■ ■ SLS do tal klanja denarnemu mo-lohu kričiio klerikalni listi na. druge, 'i.-j 50 _ bankokrati. In patentirani nobijalci kapitalizma se jim pridružu-i.-io z glasnim krikom m vukom. da bi ■ rikrili očitke o zlorabah v zavodih napravah, namenjenih delavstvu. To so dejstva, ki pa navzlic temu nikogar ne ' opravičujejo, da povsod vidi samo goljufijo in zlorabo. Ce je bil kdo na odličnem mestu, je danes Jugoslovan, obsojen od dveh sodišč na Dunaju- zgubil proces v zadevi valutne razlike, nas napoti, da opozorimo javnost na razne tožbe, ki so *e tudi v Sloveniji že začele. V opisanem slučaju je dolžnik v Avstriji tožil upnika v fclove-nijL Upnik je bil Avstrijcu pred vo no posodil vsoto na vknjižbo. Dolžni Avstn-jec se je hotel tega dolga po vojmrfr-liti V plačilo je ponujal jugoslovanskemu'upniku posojeno mu vsoto v sedanjih nemško-avstrijskih kronah, bpmk ^ da te valute z istim številom dolžnega zneska ni mogel sprejeti: kajti danesl«) avstrijskih kron ni niti en dinar Dolžniku je bil pa ta dolg tako nadležen, da je tožil, in sodišči sta stoli na strani av-trijskega državljana. Naš jugoslovanski državljan bo ob vsoto 7000 K dobrega deX bodo pa v enakih pravdah postopala jugoslovanska sodišča? Pripetili ;e bodo slučaji, ko bodo, recimo slovenske stranke tožile nemške upnike. Tak slučaj je nam znan. Hranilnici v Gradcu je dolžna stranka A. na Spodnjem Sta-erskem. Dolg je hipotečen, to je: hranilnica je vknjižena ua posestvo slovenske stranke, ki se hoče tega dolga znebiti m vato ponuja nemškemu denarnemu zavodu plačilo v avstrijskih kronah. Denarni zavod takega vračila ne sprejme. Nasa stranka išče pomoči pri sodniji. Kako bo ta razsodila? Ali se bo ravnala po zgledu dunajskih sodnij. ki sta v preveliki meri stali na strani svojega avstrijskega, državljana? Ali bodo naše sodnije pomole, da bo jugoslovanska stranka le z majhno vsoto poravnala. SOkrat do 30-krat večji dolg, ki ga ima v Avstriji? K temu dopisu pristavljamo, da bi bili pregovori 7 Avstrijo že davno končani, ako jih ne bi Avstrijci zavlačevali. Nase ministrstvo pravde še vedno čaka obve: stila z Dunaja, kdaj se bodo pregovori o-jede ureditve medsebojnih dolgov in ter. jatev. kakor tudi drugih gospodarskih vprašanj nadaljevali, a kljub urgence od strani naSegs. ministrstva se avstrijska vlad:, še ni odzvala. V dosedanjih razgovorih z zastopniki Avstrijo je Avstrija sama ponudila, da imajo plačati vsi pri- __J__- a 171 1A nvstriiski državlia- vatni dolžniki, ki so avstrijski državljani in ki imajo kak dolg napram Jngoslo j lovni morali*. Pod tem razumeva »gonjo za skrajnimi dobički z vsemi sredstvi*, gonjo, ki vidi poglavitno; nalogo «v obrambi in pospeševanju zasebnih gmotnih interesov posameznikov*. Članek v »Jugoslaviji* ni slab, le da je adresiran na napačen naslov Človek s poslovno moralo, poslovni človek, ki izkorišča, na naj-grši način tudi politiko v svoje zasebne namene, to je srospod Anton Pesek, lastnik in izdajatelj »Jugoslavije*. Poslovna morala je odločala, da je Anton Pesek začel izdajati »Jugoslavijo*. poslovna morala ga je gnala, za ljubljanskega župana, poslovna morala ga je napotila, da je por.tbil 9 milijonov od 13 milijonov vlog malih naložnikov za svoje zasebne špekulacije. Na koncu vseh koncev pa je Anton Pesek sedaj iz poslovne morale še zagrabil za tisočake »Jadranske banke*, da pogreva klevete proti dr. Žerjavu. + Protestni shod proti razpustu ljubljanskega občinskega sveta. Včeraj ob 6. zvečer se je vršil v znamenju demagogije in frazerstva protestni shod "koalicije razpuščenega občinskega sveta ljubljanskega. Zborovanje je otvoril s kratkim nagovorom bivši župan dr. Perič. Zelo dolgo je govoril nato g. Rupnik (HSS), ki je bil divji, kakor da bi ga »e ketne* spustili. O pokrajinskem namestniku Hribarju je dejal, da je »požrl besedo, dano v Ljubljani ob svojem prihodu, češ, da b0 zaščitnik pravici in ee postavil v službo reakcijo in brezpravnosti.* Da bi bil strah koalicijonašev pred JDS večii, je gosp. Rupnik tudi govoril o Vranglovcih. katerih pravi, da bo najmanj 800 volilo pri občinskih volitvah. Za njim je govoril klerikalec Kremžar, ki je zatrjeval, da je »tisočletna avtonomija Ljubljane porazna in nad njo stoji eksponent balkanskih manir.* Ves njegov govor je bil^ posvečen hujskanju in demagogiji, shod je končal brez vsakega rezultata in niti kakih resolucij ni sprejel. Potem ko je dr Perič shod že zaključil, se je oglasil izmed občinstva nek socija-list °ki je porival na skupen nastop proti JDS. Shod je napravil utis sedmine, pri kateri so kazali zlasti klerikalci sicer veliko poguma, a to le zato, da bi na ta način zakrili svojo veliko žalost nad izgubljeno vlado na magistratu. ..... -f Američani o italijansko - jugoslovanskem sporu. «New \ork He- — "Šmrt pod ledenim plazom- Te!nem večeru sodeluje orkester Sokola 1 dni <0 našli na hribu Prevus trupla 33 ^ pevski zbor. Sokoli v kroju. Vstopnin* italijanskih delavcev, ki so se ponesrečili, 5 Din. Vabimo brate in seftre, da s-na poti v Francijo. Ugotovilo se ie, da; tega bratskega sestanka udeleže v k*r delavci niso imeli potnih listov in da so ; n3,jvečjerp številu hoteli skrivaj preko meje. pri čemur bh! Tzfet naraščaja ljubljanskega Soko- je zadela težka nesreča. _ ia, moška deca, se vrši v nedeljo dne —-——---11. junija v Horjul Zbirališče ob pol t:1 .'uri dopoldne pred ^Narodnim domom . X. V ; odkoder se odpeljemo točno ob 12. nri Ljubljanska drama. Povratek tned 7. in 8. uro zvečer. Z? Sobota. 3. junija: »Liliom*. C starše in prijatelje sokoHkega naraS5a- Nedelja, 4- jnnija: »PeterČkove posied- | ja y,0 pripravljenih nekoliko voz. Na.ra nje sanje*. Otroška predstava. Začetek s jgjjniki vozijo se brezplačno, odraslim popoldne ob 3. uri. Izv. ;bo plačati 50 kron za vožnjo tja in n.. Pondeljek. 5. junija: »Liliom Izv. ; zaj. jzleta se udeleži tudi naraščaj So Torek. 6. junija: zaprto. Luibljanska opera. Sobota, 3. junija: »Triptychon>. B m D Nedelja, 4. junija: »Trovatore*. Izv. Pondeljek. 0. junija: »Fanst*. gostova j zaj. i kolskih društev v Šiški, na Viču in n* Vrhniki. — Sokoli-turisti, Sokoli-kol? sarji dne 11. j'mija vsi na. naraščaje-i dan v prijazni Horjul! Stara in osta ili udeležniki. kateri se nameravajo ude DndeljeK, O. junija- a—---- u T .. ~ , c nje g. Sergeja Nikolajeviča iz Novega j [ežjtj izleta, naj se prijavijo do dne fr. i junija po dopisnici pri bratu j da se lx> zamoglo preskrbeti število vozov. Kajzelju. ^adostr." Sada. Izv. Torek. 6. junija: »Pevski in baletni ve čer kubanskih kozakov*. Izv. * i - Pncclnljeva noviteta v operi. V so- ' boto dne 3. junija se uprizori v opernem i gledališču prvikrat najnovejše Puccmije- j vo operno deio «Tripkychon>, sestoje« ; NoKometni tekmi med T. u. SV. Miinch. iz treh enodejank in sicer »Plašč*, »-e- v lg60 na binkostno nedeljo in na bir Šport 7". ti. vanom, ako je ta dolg nastal pred no- | ra!d> ^ ^M v eni svojih zadnjih ste- . . .r,.*-. _.. ______l-.v, 100 K xo ... . __unnstfu viubron' leta 1«18. za vsakih 100 K 35 jugoslovanskih kron. Ravnotako bi morali naši diiavljani poravnati svoje dolgove napram Avstrijcem po ključu 35 ju-god. kron za. vsakib 1"0 K izza dobe pre-.l novemfcrcm 1918. Po našem mnenju je nedopustno, da avstrijska sodnMa sodi o teh vprašanjih, dokler niso jiogajanja definitivno dovršena. Avstrijska vlada b> morala torej i svojim sodnijam zabraniti. da z razsodbami. kakor sta gori omenjeni prejudicira sporazumni rešitvi tega perečega problema. V nedetio ta pondeljek _ _ CVETLIČNI DAN ZA KOROTAN.! radniške vilk obširno » podpisom italijansko jugoslovanskega dogovora, ki urejuj« vorašanje vzhodne jadranske ohale. List izjavlja, da bo ta spora ziun od-: nravi 1 eno najbolj kočljivih evropskih ' Vprašanj in rodil dobre posledice za oba naroda, ki ga podpišeta, ker se bosta odslej lahko davila z vzpostavitvijo trgovine na Jadranu. + Dr. Novačanov agitator Kurah obsojen na 14 dni zapora. Včeraj se ie vršila v Celju zanimiva razprava. Fran Kuralt posestnik iz Šenčurja pn Kranju, uskok Samostojne kmetijske strank" j« na ustanovnem obenem zboru slovenske sekcije zemljo-tranke v Celju, ki jo je SV. Mimchen v. 1860 : Ilirija. ;hen bin- koštni pondeljek se pričneta ob po! P' uri. Prtdigre: v nedeljo ob 16. uri prvenstvena tekma Jadran : Ilirija rez., v ponedeljek ob 16. uri prvenstvena tekma Slovan : Ilirija rez. - Predprodaia vstopnic v cvetličarni Wider, Šclenburgovi ui. — Monakovsko moštvo dospe v Ljubljano danes ob 22. uri. Službena objava L. N. P. Prvenstvena tekma Slovan : Ilirija rez. dne č. t. m. se vrši na igrišču S. K. Ilirije ob 16. uri in ne kakor prvotno javljeno na igrišči: Sparta-Primorje. — Tajnik II. Internacionalne tekme v Mariboru. va v i^juoijajiu MKfua^ •—t-— , Tnai v Mariboru se bodo vršile za bm-sprejema pisarna Udruženja vsak dan od kor;tne praZnike zelo zanimive medtn-3 do 5 ure v dramskem eledališču. prit- , rodne tekme. Danes v soboto igra MAK-u'e:e ' j s S. K. Eintracht iz Monakovega. v ne- 7ikovci v Nemčiji- O koncertu Zikov- j delj0 jn pondeljek pa igrata S. V. cev v Wiirzburgu pile kritik dr. H v li- j in ,. S. S. K. Maribor s Prvorazredna stu »Fraenkischer Volkafreund*: H kvar- dunajskim moštvom Rudolfshugeb tetom ki se mnogo imenujejo, kvartet t izšla je Q. številka S^orU:> Pn^a Zika žal še ne ,rPZh;j.no znani sodnik Fanta, ki umetniških užitkih, katere ?o na svojem koncertu v Wtirzburgu nudili Zikov- ; ei in konča: -Kvartet Zika je izvoljen da ponese umetnost svoje domovine v sveu zakaj umetniško stoji kvartet na tako popolni stopnji, v tehničnem in duševnem ozira, kakršna Espersv v Beogradu. Dane« prispe v Beograd r?ariCOaki maršal in ent čaatai vojvoda Franchet a' Eeper&y kot zastopnik francoske armade na poroki našega kralja. Z njim prispe kot zastopnik francoske vlade bi v Si poslanik v Beo-~radu, gosp. Fontaine. Belgijsko vla-io bo zastopal be'gi,iski poslanik v oeogradu Ademar Pelcoin. * Svatbena povorka v Beogradu na dan kraljeve poroke se bo ■— kakor poročajo — vršila po posebnem načrtu ter bo zelo veličastna. Na čelu po-y orke se bo vozil maršal dvorca s ce-reraoniialno maršalsko palico. Za. njegovim vosom bo jahalo 24 fanfaristDv .v paradnih uniformah. Njim slede na-rodni handerji, katerega se udeleži 70 konjenikov, po 10 is vsake pokrajine, ■p svojih narodnih nošah. Vodi jih pravnik Karagjorgjevega barjaktara, Črnogorec. ki nosi kraljevo zastavo. Spremlja ga na vsaki strani po en Sokol. Sokoli korakajo na obeh straneh banderijske konjenice. Potem sledi dvor v šestih, bogato opremi je nih kočijah. V prvi kočiji se vozi romanski kralj s princeso Marijo, našo bolečo kraljico: v dragi naS kralj s ku-nom; v tretji princ" Pavle r, materjo ■»Joče kraljice, kraljico Marijo. V ostalih kočijah se vozijo ostali člani kraljevske rodbine. Vse. ulice. po katerih se vozi svečana povorka. bodo slavnostno okrašene. * Naše narodno ženstvo na kraljevi poroki. V nedeljo popoldne se odpeljs iz Ljubljane v Beograd desetčlanska deputacija naših narodnih ženskih društev pod vodstvom soproge pokr. podnaraestnika ge. Vide dr. Baltieeve, da se udeleži 'poročnih 'svečanosti. ►-Klub Primork> bo zastopala ga- ur. Saplja. V deputaciji gospodičen v narodnih nošah, ki bodo šle kraljevi nevesti do romunske meje nasproti, se t aha ja jo med dragim gdč. Anica Kukovec, hčerka ministra a. r. dr. Kukovca; Marija Hrašovec, hčerka celjskega župana: Stana Rajar. hčerka Tiarod. poslanca g. Rajarja. in Vera Majdič, hčerka veletržca v Kranju. * Sprejemi pri vladi na dan kraljeve poroke. Na dan poroke Nj. Veličanstva kralja., dne S- junija, bo gosp. podnamestnik dr. Baltič v vladni palači na Bleiwei?ovi cesti sprejemal korporacije, društva itd., ki mu nameravajo izražati čestitke povodom poroke kralja Aleksandra. * Vsi državni uradi bodo na. dar: poroke kralja Aleksandra, dne 8. junija, zaprti. * Posebni vlak fnžne železnice v posamezne edinice peSadiJe bi artfljs-rije: v Francijo pa v vojno šolo v Parizu. artnjori.jsko šolo v Fontainsbleu-ju, inženjersko šolo v Versaillesu. v specijalne tečaje za planinsko vojno, za avto - topove, avij&tiko itd- Kandidati za te šole bodo morali polagati sprejemne izpite za francoski, oziroma italijanski jezik ter i* predmetov, ki pridejo v teh šolah v prvi vreti v po-štev, u j. iz taktike, matematike, fizike, kemije in fortifik&eije. * Zelo zanimiva vprašanja na gosp. Kamenaroviča. Zagrebški dnevnik »Pokret» prinaža od svojega naročnika odprto pismo, ki se v originalu glasi tako - le: »Gospodine uredniče! Ciro Kamenarovič, imao je odvažnosti »lupiti« na skupštini svoje banke po ministru dru. Žerjavu. Ne čemo ga braniti — stvar če se razbistriti na s udu, ali tirn povodom, kad je več tako istrčao ta j lični sekretar Nikole Crnogorskog. pitamo ga, da nam malo objasni: Sto je ono radio koncem ja-nuara ove godine u Rimu, u Hotelu Quiriuale? Kakove je ono novčane poslove sklopio u Rimu? Kakova se ono fiiijala otvara u Rimu? Sto li je taj «cugino doila regina-. pregovarao i kakve je ono pare brojio cernogor-skim emisrantima*. — Zagreb, 31. V. 1922. — "R. 0.» — Radovedni smo, če"bo eosp. Kamenarovič tudi na ta vprašanja s posebnim »Poslano* v »Slov. Narodu- odgovoril da nima časa za take odgovore. _ Kristan toži Kamenaroviča. Gosp. .\juon Kristan generalni ravnatelj državnega posestva v Belju. nam poroča. da je radi očitkov, naperjenih proti njemu v letnem poročilu *-Ja-,-Iranske banke* naročil svojemu pravnemu zastopniki! • da. vloži tožbo ra. li obrekovanja proti ravnatelju Cirn Ka- menaroviču. . * Vojaška vest. Iz slovenske Bistrice idi hotelo !n da so prijazne oblike gospoda ljubljanskega odposlanca napačno razumelL Pcsebuo plaši staro grofico Maigheri, da mora ia vsako ..eno preklicati Troje mnenje o nastopu dotič-negs ljubljanskega gospoda. Priprave ia Rističev proces so torej v polnem teku. * Iz Belokrajine nam uiicio: Nedavno k te prinesli v »Jutru-- notico, v kateri m poskuša g. HofmaiiD oprati ia s© isdaja za lavednega Ceha. Zatrjuje celo, da je ie mnogo žrtvoval narodue namene. S kaj čudnimi občutki smo čitali to »pojasnilo* Belokranjci, ki tudi dobro poznamo g. Hofmaca. Naj nam ta gospod najprej pojasni, od kdaj zmerjajo »zavedni Oehi» Slovence s »vvindisehe Hunde»? Od kdaj govore »zavedni Cehi* celo s Cehi le nemško? Kar ae tiče nakupa posestva Gradac. gre oči vi dno samo za špekulacijo. saj imamo vzgled z gozdovi na Kanižarici, ki so bili tudi namenjeni za jamske potrebe, a je g- Hofmann vse smreke in hraste prodal lesnim trgovcem. Bati se je, da se isto zgodi sedaj s posestvom »Gradac^. zato opozarjamo agrarno direkcijo, da se točno informira, kaj je z zadevo, ker pride sicer belokranjsko prebivalstvo ob največji zaklad, ob svoje gozdove, do katerih ima po zakonu o agrarni reformi gotove pravice, tipamo, da. bo to za danes zadostovalo. * Otroški dom v Dubrovniku pogorel. V Dubrovniku je prošli pondeljek izbruhnil požar v Otroškem domu, ki je do tal pogorel. Škoda znaša pol milijona kron. Človeških žrtev ni bilo. * Pegasti legar v Sarajevu. Po poročilih zdravstvenega odseka za Bosno in Hercegovino se je pojavilo v Sarajevu okoli SO slučajev pegastega legarja. Vlada je takoj ukrenila vse potrebne korake, da se prepreči razširjanje te nevarne kužne bolezni. * Nezgoda v tovarni Z Zidanega mosta naru poročajo: V cementarni v Zidar nem mostu se je dne 31. maja porušila stavba. Delavec I. Kolauder se je zlomil roko. nogo in rebra, tako da je moral v Beograd k poročnim slabim bo J ■ ^ inozem8kijn gostom, priprav- ozil dne J. junija, m sicer ^o.daL loraD6ka zveza za tujski pro- ee priklopi jutranjemu vlaku iz, Man-1 1 , .,___„____— „ "hod ob 5-20) en z na Maribor - Beograd označen voz. ,, , ... - . ? „ - . e in- .ii--i! bo r-n?leškt voanik- 12 Ljubljane (odhod ob 5-40; pa dva ^ taka direktna vozova. Ti vozovi sci !,mrtna K0SJU poročajo, da je komando mests. prevzel . bolnjco v Celie. Tudi stavbeni mojster ai tiljerijski major Pogačai. ki se je s j Cvetko se je precej poškodoval, svojo baterijo te dni vrnil r, albanske I , Samomor vojaka. V selu Vrabče v meje v Slovensko Bistrico. ■ — • -•--«-= — --» —» * Razvoj tujskega prometa v Sloveniji. Slovenija s svojo naravno krasoto je bila. že svoje čase. ko jo Avstrija gotovo ni favorizirala, privlačna, točka za tujce. Ko je zasijala zedinjeni Jugoslaviji luč svobode. se je zanimanje na naše prirodne krasote silno zvečalo. Razen naših južnih bratov, ki prav radi posefiajo zlasti gorenjska letovišča, so »e jeli v obilnem številu zanimati zlasti /.a Bled Francozi. Odveč bi bilo govoriti, kakega gospodarskega pomona bi bilo posečanjo Francozov pri nas. Da se omogoči čim udobneje bivanje tako našim južnim bratom. zagrebški okolici se je od Velike noči mudil na. dopustn vojak Josip Varovič. Ze pred tednom ara je poteke! dopust, a od se ni še pripravljal za odhod k svoji četi v Južni Srbiji. Zadnje dni je Varorič obiskal vge znance, ki imajo kakega sorodnika pri oni četi. Nabral je denarja in blaga. d3 ga ponese vojakom omenjene Čete. Varovič pa je v družbi neke svoje znanke zapravil nahrani denar. potem p3. si je pognal kroglo v srce. Ostal je na mest« mrtev. * Božjasten deček utonil. Nad Majdi-čevim mlinom v Kranju je na bregu Save pasel kozo 141etni Anton Zupan. Fant, ki je bil božjasten, .ie dobi! napad ter je v nesvesti pade! v Savo, kjsr je utonil. " jmet vodnike po Gorenjskem v srbohrva- Trupla doslej še niso naMi. 7 vla,i.-:i išeini (cirilici> in francoščini. Sledil jima * Prijeti tihotapcL Naši g nora (odhod ob en z _ _ , fo5rjH«> in Trancn^erai. sieoii uma- « pnjeti tihotapci. Naši graničarjl so privedli vferaj v Maribor in izročili okraj-Smrtna kosa. V Doigošah je te dni inemu glavarstvu večjo družbo na Plaču U A . -„ ^L-lnnii; f nn- i umrla gospodična Jožefa Lorbek. ki je | zajetih tihotapcev, ki f>o hoteli skrivaj ^^ kf^e^Sj^ielške-irtolgo vrsto let služila kot kuharica v j prekoračiti našo mejo. Med tihotapci je *. u vi3ku "ki odhaja, iz Zagreba drž. Najvišjih aristokratskih rodbinah. \ tej bil tudi neki KerSer iz Zagreba, ki je bil kolodvor ob 11-15 in pride v Beograd lastnosti je prepotovala ne le vso tako slab. da so ga hoteli takoj prepe-S. f. m. ob 1-30. - Vlak se bo vračal Evropo, nego tudi Ameriko m Afnko. Beograda, istega dne ob 20-48 in bo i rispel v Zagreb 9. 1. m. ob 11-30. 'užna železnica, bo poskrbela potem za tako zvezo, d8 bodo vsi udeleženci lahko še isti dan doma. 4 Občinstvo se ponovno opozarja, ca mora. vsakdo, ki potuje v Beograd k svečanostim povodom poroke Njeg. Veličanstva kralja, bodisi posameznik, bodisi v deputacijah, imeti predpisano legitimacijo, katero dobi pri pristojni politični ali policijski oblasti. * Spomenik neznanemu junaku. Na A vali pri Beogradu je bil predvčerajšnjim ob zelo mnogoštevilni udeležbi občinstva odkrit pomenit nepoznanemu junaku. Slovesnemu odkritju so tned drugimi prisostvovali predsednik Dosegla je visoko starost 80 let. * Čudne cerkvene razmere na naši ljati v bolnico. Toda- predno so je to zgodilo, je Keršler umrl. Njegovo truplo so prepeljali v mrtvašnico. Preskrblje- narodne skupščine dr. Ribar s tajili- j Avtomobilna prometna d. d. otvori počen- verni meji. Pretekli teden je šlo iz Kap- I no je, da se dožene vzrok njegove smrti. Ije okoli 100 naših otrok z botri čez našo državno mejo v Št. Janž in Lučane k birmi. Kriv je tega seveda domači duhovnik. ki bi se moral pobrigati, da bi šli otroci k birmi v Maribor. Za njega so seveda to malenkosti. * Klerikalni tabor se bo vršil na bln-k,štni pondeljek na Limbarški gori. Kako navdušeni so zanj nekateri duhovni gospodje, nam priča poročilo iz St. Vida pri Domžalah, kjer je gospod župnik v svoji vnemi šel sam prav lastnoročno nabijati plakat z vabilom na cerkveni zid... Otvoritev nove avtomobllne proge. • Zaradi krive prisege je bila pred mariborskim okrožnim sodiščem 56Ietna najemnica Ana Kozel iz Podbrežja pri Ptuju obsojena na 4 mesece težke ječe, ker je dne 30. novembra 1921 pri ptujskem okrajnem sodišču v neki civilni zadevi pod prieego namenoma krivo izpovedala. kom dr. Janjičem, vojni minister ge neral Vasic, poveljnik celokupnega orožništva, beograjski župan fer velijo število zastopnikov raznih društev ši s 3. junijem redni avtomobilni promet na progi Lesce-Bled. Avtomobili imajo zvezo z vsemi prihajajočimi in odhajajočimi vlaki. in kOTporacij. Vlada je dala 00 spo- * stavka uslužbencev cestne električne merniku položiti krasen venec. Sporne- i železnice v Ljubljani, ki je bila napove-ldk je popoldne poseril tudi kral j |dan» za binkoštno soboto opoldan, odpa- Aleksander. - Katoliška metropolija v Beogradu. Kakor poročajo iz Beograda, se ventilira v merodajnih krogih vprašanje o ustanovitvi katoliške metropoli-i2 v Beogradu. Za nadškofa beograjskega je baje določen zagrebški nadškof g. dr. Ante Bauer, ki bi s tem ;-ostal poglavar cele katoliške cerkve v naši državi. Vprašanje se bo v kratkem rešilo z mednarodno pogodbo ::od našo državo in Vatikanom. Ta fporazum bo sprejet v novi konkor-dat, o katerem se pol uradno že vršijo pogajanja. * Brezpravnost hrvatskega življa v Opatiji. 0 pa'.i j* Vi Hrvati so vložili protest zaradi uvedbe italijanščine za Uradni ob?ineki jeziš. Doclej je bila l.rvaSčina uradni občinski jezik. Zupan dr. Perčich, ki je na zada^ občinski -eji naznanil t?, protest, je izjavil, da te vloge »ploh ni treba upoštevati, ker se je Hrvatom itak že preveč popustilo v j«sjkovt:em oziru. vlogo je odstopil c!vitw«i«i kOiTifcarfjatn. * Nail o*i'-irji v Panciji in Italiji. de. ker je obratno vodstvo podjetja (g. inž. Toman) ugodilo glavni zahtevi uslužbencev in po višek za mesec april po 300 kron že izplačalo. Ostale zahteve sicer še niso rešene, a uslužbenstvo zaradi teh z ozirom na- občinstvo za enkrat ne bo stavkalo. — Zveza jugosl. železničarjev. 1 Draginja v Mariboru. Mariborski peki sicer jako pridno zasledujejo dviganje žitnih cen in so tudi vedno vneti za povišanje svojih izdelkov. Toda sedaj, ko so žitne cene padle, mojstrom niti na misel ne pride, da bi znižali cene. Mariborsko sodišče ima sploh veliko opravka z dražilci živil. Tako je bil trgovec Schamberger obsojen na 6 dni zapora in 500 Din globe, ker je proda- DRŽAVNA RAZREDNA LOTERIJA Žrebanje dne 23. maja 1922. Srečka št 1787 dobi 1000 Din, št. 2791 2000 Din, št. 3585 1000 Din, št. 4408 4000 ' Din, št. 4696 1000 Din in premijo 600.000 Din, št. 7475 1000 Din, št. 8495 1000 Din, št. 11.958 2000 Din, št. 12.099 1000 Din, št. 13.272 2000 Din, št 18.118 2000 Din, št. 18.696 4000 Din, št. 19.328 1000 Din, št. 22.047 1000 Din, št. 25356 2000 Din, št 25.650 3000 Din, št. 26.405 4000 Din, št 28.917 1000 Din. št. 30.463 4000 Din. št. 31.172 1000 Din, št. 31.967 1000 Din. št 32.157 1000 Din, št. 32.443 2000 Din. št. 33.330 4000 Din. št. 34.404 1000 Din, št. 34.906 4000 Din, št. 34.959 1000 Din, št. 35.450 2000 Din, Št. 37.575 2000 Din, št. 38.922 2000 Din, št. 40.866 4000 Din, št. 42.280 2000 DIu, št. 43.648 1000 Din. št. 43.915 2000 Din, Št. 45.217 1000 Din, št 45.362 1000 Din, št. 46.730 1000 Din. št. 47.081 1000 Din. št. -17.091 1000 Din, št 47.392 4000 Din, št. 48.759 1000 Din: št. 50.745 2000 Din, št. 51354 6000 Din. št. 51366 10.000 Dm, št. 51.745 2000 Din, št. 52393 4000 Dm, st. 55.443 4000 Din, št 59.134 1000 Din, št. 62.280 2000 Din, št. 62354 1000 Din, št. 62.591 2000 Din, št 63.066 1000 Din, št 64 738 1000 Din, št. 65.007 1000 Din, št. 69.011 2000 Din, št. 70.255 1000 Din, št. 70.540 1 000 Din. Objave Oba hmkoštna praznika je t Ljubljani ccvetHčnl dan» za Korotan! * Vstopnice za koncert Muzikt f)rav-sae Divizijske oblasti se prodajajo danes v »oboto od 10. — 12. ure in M 3. -- 5. ure, na binkoštno nedeljo 111 none-ueljek se vstopnice ne prodajajo. Od torka 6. t. ra. naprej pa se dobe vsak dan dopoldne od 9. do 12. ure in od 3. do 5. ure v pisarni Glasbene Matice. Gosposka ulica 8/1. * V" spomin ISletnice S. Gregorčičeve smrti priredi Slovensko izobraževalno društvo na Slapu pri Vipavi na binkoštno nedeljo ob pol štirih popoidne na grajskem dvorišču veliko narodno siavnost. Cisti dobiček je namenjen za zftradho novega društvenega odra. * Za Sokolski dom v Šiški. Prejeli smo: Ljubljančani, kam naj se podamo na Binkoštno nedeljo? V Spodnjo Šiško, kjer priredi društvo za zgradbo Sokolskega doma veselico na prostem. Poletimo tja. da pripomorerao čim preje do zgradbe tega neobhodno potrebnega kulturnega zavoda za ta novo priklopljenl del mestu Ljubljani. Za dobro kapljico je preskrbljeno. Pripomniti moramo še, da ie to letos prva veselica na prostem. Upamo, da bo tudi godba Dravske divizije privabila čim večje številc posetni-kov. — Odbor. * Lokalna železnica Ljubljana-Vrhnika. Dne 1. junija so bile izžrebane sledeče zadolžnice 4 odst. prioritetnega posojila del. družbe lok. že!. Ljubljanz-Vrhnika iz L 1898: št. 37, 57. 102, 131, 244, 259, 383 in 396. Vrnitev gotovine se vrši izza dne 1. a\ glista 1922. Razen navedenih številk se bodo Izplačale 1. avgusta 1922 tudi teta 1919. izžrebane številke 65, 117 in 269. * S'a razstavol Bmkoštne praznike bo v St. Vidu nad Ljubljano v šolski risal-nici velika razstava risarskih in spis-nih izdelkov občne obrtne in strokovno-nadaljevalne šoie. Obrtniki iu prijatelji oortnega šolstva vljudno vabljeni! * Unionska dvorana v Ljubljani, ki je bila nuino potrebna popravila ie sedaj popolnoma renovirana, ter je zopet na razpolago. Za restavriranje dvorane se je izdalo velikansko vsoto, toda kljub temu ostanejo vsi dosedanji pogoji najemnine nepovišani, da se s tem omogoči prirejanje koncertov v dvorani, ki je bila nalašč zato zgrajena. Upati je, da se bodo vsi pevski in glasbeni zbori posluževali te ugodne prilike ter nudili občinstvu več koncertov. Unionska dvorana slovi kot ena največjih in naiiepših dvoran v Jugoslaviji ter se v njej prirejajo največji koncerti in druge slavnostne prireditve. * Pevsko društvo *Slavija» Vič-Glincc priredi dne 4. junija t. L vrtno veselico na lepem senčnatem vrtu gostilne Sla-mič na Glincah. Začetek ob 15. uri. Vabljeni ste vsi in vse! * Trgovsko bolniško in podporno društvo v Ljubljani naznanja svojim p. u. članom, da se vrši v petek 16. junija t. !. v sejni dvorani mestnega magistrata izredni občni zbor s sledečim sporedom: 1.) prememba društvenih pravil v smislu zakona o zavarovanju delavcev z dne 14. maja 1922 in 2.) slučajnosti. Z ozirom na važnost dnevnega reda vabimo gg. člane k mnogoštevilni udeležbi. * Revne šivilje dobe delo za šivanje zastav pri mestnem gospodarskem uradu - Ljubljani. - ra rr> nt opusu vsako MtanMrtsk * časopisi in onust; odgovore v č**opisj<_ k«T se s stvarjo bavf sodišče. N« tek preiskave s časo^.snim; obrambam: bo uphval, svojo obrambo bo točne :n jasno p miud-no kot zastopnik g. Avgusta Praprotni-ka, da blagovolite priobčiti tole izjavo: G. Ciro Kamenaroviču, ki je na občnem zboru Jadranske banke očital g. Praprotniku prevare in goljufije pri kupčijah s svincem, sledili so s spremlje-vanjem teh očitkov tudi časopisi. Ne raz-motrivam tukaj dejstva, zakaj nI Jadranska banka, ki je bila po zatrdilu g. Kamenaroviča tudi oškodovana za milijone, sama direktno nastopila pri sodišču bodisi civilnem ali kazenskem proti g. Praprotniku, da mu dokaže kot tožitelj ali zasebni udeleženec njegovo krivdo in svojo škodo. Prepustila je apel na sodišče sedal g. Praprotniku. ki je seveda že uložil potrebne predloge pred kazenskim sodiščem. G. Praprotnlk ima sam največji interes na tem, da se zadeva sedai pred sodiščem razčisti. Z ozirom Vremensko jjublana, 2. junija 1922. taiava. Iz Časopisnih poročil s-era Ls\ctrar.l>v ker jim ni ugodila na njih intervencii. ter da sem Jadranski bank. predla**1 •ustanovitev p-govske družbe a trepetom katere naj se 1 ene strani !zk -rišča državno oosestvo Belje s cenerjn nakupom proizvodov, z druge strani p:-socijalistično organizacije v Siovenij: s kuoovanjem teh lstib». Izjavljam, da se ie gospod Kamtais-r. vič oboje izmislil in da je oboje neresnično. Nisem nikdar napovedal boja Jadranski banki, ker mi Jadranska baci- i ni nikdar ničesar zakrivila — nasprotne, ona i pod sedanjim vodstvom finanstrv. seve v veliko večji meri, vse one gospe darske zavode, »a koje sem svojedom:« pri nji pod Kamenarovičcvem prodmko:r. zaprosil in dobil kredite. Ako sem vsro pil v finančno grupe druge banke, te vendar ne znači napovedati boja Jadra • ski! Ce le pojmovanje g. Kamenarovič, takšno — on d a, z Bogom! Nikdar ni^en niti mislil na kako ustanovitev trgovske družbe za eksploatacijo Bel j a, tem mar. predloži! Jadranks! bank!, da «e ttsTar: - -vi takšna trgovska družba. Naprosi! sem g. dr. Majaror.a. odve; nika v LJubljani, da vloži tožbo proti %. Kamenaroviču zbog klevete. Pred sodi ščem se bc izkazalo, da Je gospoč.. Jadranske banke gosp. Kamenarovič < meni namenoma govori! neresnico ir. grdo obrekovai. Spravljati mene v svežo z dumo kratsko stranko, s kojo nisem imd ir seve tudi nimam nikakršnih stikov, 'c seve stvar posebnega namena in oku sa. Dosedaj sem bil samo v eni politlčn stranki organiziran in to v sociialr.o demokratski in če sem odšel iz Slovenije v Baranjo ter odložil politične funkcije in stopli Iz političnega vrvenja, nisen-s tem oblekel kože kakega drugega strankarja. Oosp. Kamenarovič to ve, al? i tu ie govori! neresnico !n obrekova svojega bližnjega. Gosp. Kamenarovit >e s svojim e~K>-pozejem hotel pogoditi nekaj, kar ni pogodil. Ogromne vsote ie izdal, da se razni listi prinesli njegove klevete tako je 3amo enemu beograjskemu listi piačal 80.000 kron za priobčenje. Čemu vse to — ako je zastopnik resnice in pravice?! Bi! sem mnogo napadan v svojem življenju, ali lažnjivi napadi so se sam! od sebe odbili — isto bo doznal g. Kamenarovič na svoji koži. Lak (Baranja). 30. maj? 1922. Anton Kristan Odprto pismo. gospodu narodnemu poslancu Antonu Sušnlku. Pod zaščito Va«e poslaniške imunitet* me »Domoljub- že leto dni napada kot denunciianta v zadevi nepatrioticue^č zabavljanja nekega Miha Sajovica iz Oi Sevka. Kot akademično izobraženega č!c-veka Vas pozivam, da mi daste možnos-k obrambi moje časti s tem, da odložite plašč imunitete, izročite mi dopisnika, naročite kakemu pristašu, da mi sprič 3. oseb izreče, da sem jaz povzroči! on ovadbo, ali pa naj vsaj neiniunni Slcvt-nec prijavi, kar ie pisal zadni predvor-ski dopisnik. Zanašaje se na Vašo akademično ča r. upam da želji brezpogojno ustrežete i se za ta slučaj obvezujem plaCat: sklad SLS. 1000 K in enako vsoto v pe ziiski iond Domoljtibovih urednikov. S spoštovanjem Josip Lapajnc, nadučiielj in posestnik v Cerkljah. poročilo Ljabljsua 306 a Uud merjen. ja! rouquefortski sir kilogram po 500 K. §u 75187 200fl Din> št. 75.823 10.000 Din, trgovec Oton Badl pa na 24 ur zapora $t 76 262 4000 ^ žt. 76.406 1000 Dir., in 500 Din globe, ker ni imel sa svoje 76.509 1000 Din, št. 77.066 2000 Din, blago označenih cen. št 78.432 1000 P!n, št. SI.-135 1000 Din, ♦ Iz Novega mesta nam pišejo: Pri na{ i 5t gj.096 6000 Din. št. 82.017 2000 Din, na Dolenjskem je nekaj nemških veleposestnikov, ki so se delali ogorčene zaradi znanih pritiskov v zadevi tkzv. Hribarjeve akcije. Sedaj, ko - zaradi znanega Iz Ee.igrSiia poro^jo. di namerava Rističevaga odprtega pisma vsa stvar •vojri mlnlo-er odpuste« gotovo število i r^išl". pred sodišče, ' nastalo med do-E.-/iib oficirjev v TteHjO in Francijo v' l*nj*ktmi nemškimi »plemenita?:* novo št. 82.794 1000 Din. št. 84.556 1000 Din, št 87.183 1000 Din. št. »».199 4000 Din, št. 91.056 2000 Din. št. 95.250 i'-00 Din, št. 96.502 i 0.000 Din, it. 96.664 2* 000 D, Št. 96.967 4000 Din. 6*. 97.728 Kil, Št. 97.885 60.000 Din. 90.022 4000 Din. in Št. 99.0?0 ?0Cr' Din. S »sr,i ji žrebanje Kraj 1 opazovanja ob Zračni tlak Zračna temperatura Veter Oblačno 0—10 Padavine nsc t! Ljubljana . [• Ljubljana . Ljubljana . Zagreb . . Beogiad . Dunaj . . j Praga . . laomort. . 7. 14. 21. 1-i. 7. 7. 7. 7634 7603 761-5 757 3 761-5 764-3 137 26 S 20-3 21-0 17-0 160 ser. v»h. jug. zap. jug. vzb, zapad sev. zap. brezvetra del. obl. jasno del. obl. del. obl. jasno | I 1 1 1 1 1 1 1 V Ljaoljani barometer nest&nov., tetKper. risoka. Solnce vzhaja ob 4-01; zahaja ob 18-it -stikAPrife wpjse šole in trape, in si-;rasharjenje. Ofcag »jih hod' namreč nek; tret-c-rR ttr-la razreda« !o«r8e končan.'.. !Wr:*v Italro V vojis« šolo v Tur^ti. J poiitidnl uradnik, da bi jih nekoliko pod-{ Žrebamo srečk prvega razreda čirrtetr«. isadško Sojo v Pumarcln in vjučli 0 trn. da sa od njih witvwia8.v ai j se vr?i dR« 6- 53??:«- koni«»iiiko Ves pretekli teden se je nahajalo vTeme še vedno v ziiamenju visokega zračiK?ga tlaka, in to ne le pri nas, marveč skoro po vsej Evropi. Le skrajni sever je ostal pod območjem depresij. Temu primerno je imela vsa Evropa po večini lasno, vroče vreme. Začetkom tedna se je nahajalo jedro zračnega mak>?ma nad Veliko Britanijo. zato je pri nas vso prvo polovico tedna viadala rahla zračna utruja od vzhoda tli severovzhoda. Pri tem smo •meti ekoro brezob?a6oe. brezvetmr Srsdi je nastopu zelo močan j »eter; »aJni tlak »I začel polagoma nižati. Pojavila se : v ozračju po dolgi dobi gospodovan; vzhodne struje. zopet nner od jug. zapada: nebo je sicer ostalo še j asi v toda pojavili so se že visoki oblaki r jugozapadnem vetru. Oči vidno se • vt'ok zračni tlak pomaknil nekuli:;-proti jugu. dočim se je na sever za padu pojavila zračr.a depresija, v&la še v veliki oddaljenosti. 3ržV ne nam ie pričakovati poslabša: , vremena, sooč^tka v oboki manjši in vsčjih n^rii-t. Za birkoštae praz:i. ke rsdaj ue pc>s^0H> ugvsi^e oerspe' tiva. Hči papeža - Lukrecija Borgiaj (Dalje.) -Pri teb" besedah je goepa Tcre/.a iztožila na Naomin krožnik komad pe-Sene piske in Naomi je začela jesti, da ne ozlovoiji svojih dobrih ffoetitel.jev. Za nekaj časa pa zopet vpraša: ji hitro odvrne gospa Te-vza. »katerega Ivana misliš, otrok ,10j?» — Na opominjevalm pogled ,-ojega soproga nadaljnje še hitreje: «A. tvojega Ivana poznamo že dol-- o. ali ne, oče? Bil je eden najboljših tvojih kupcev ter je v tvoji delavnici naročil marsikateri dragocen komad. Tako nam je po lotih po?tal dober i>riiatelj.» __«Da. zelo ga cenite in ljubite, da njemu na ljubo odprli vrata, svoje n.-e Židinji; in vi ste verni kristijani!» -To smo tudi,» odgovori Fratelh ter ■ogleda Kristusovo sliko, ki je visela ited vrati. .. . •Toda ravno zato. ker smo kristijani er poznamo in uvažnjemo nauke Je- Fratelli se je nagnil čez okno ter zaklical Človeku, ki je stal prod hiso: »Kdo ite. prijatelj, in kaj žsnte.J» »Kaj želim! Ha-ha! To je cuino vprašanje! Ce prihajam k orožarju, gotovo nočem kupiti dresiranih živali ali pri niein naroČiti zganja. Hočem meč", prijatelj moj! Priporočili fo^mi vas ter so me prepričali, da stan i ra,-telli v Rimu še vedno izdeluje najboljše orožje!* . t Stari orožar ui mogel videti obraza tega človeka, ki mu je z grobim glasom zaklical te besede. Noč je bila temna in tujec se je bil postavil tako. da se ni mogla opaziti uiti ena črta njeaov&aa obraza. ' »Delavnica je zaprta,> je odgovoril Fratelli. »Prijatelj, pridite jutri! Po dnevi se kupuje in prodaja bolje.* _ _ r>ot» do Orffe,» je odvrmT tujec. reč.: tujec ter hitro vsto-tiljko ter vzel z zida vdflri ključ de-ipi. «Imat" mec, ki ga potrebu- lavnice. '• jem?* »Ali bi šla « teboj?» ga vpraša go- «Siguor. goto- o »Da. vidimo,* reče rSeCetaradec polglasno ter izvleče meč iz nožnice- Fri tem škili na vrata, skozi kater? :t vstopil in ki jih je samo priprL — »Ni slab, pri moji veri. To je rc;-c za močno roko. Pri moji duši. nisem i vitez, toda danes mora biti v?ak trr:^-vec oborožen, ker se je pred vrati Kima zbralo muogo potepuhov in tudi pred Ostio ni nihče varen. Da vidim->. kako -e more z valim mečem zam;:h- je plazila po svetlem bojnem orožju, padala je na sablje in meče, na hcle-barde ter na velik oklop, ki je stal poleg ogromnega ognjišča ter .je- razsvetljevala vse umetno izdelano orožje. Se pred nekoliko desetletji je oro-žarska obrt, zlasti pri takem umetniku, kakršen je bil Fratelli, bila zelo do- --------. . . bičkanosna. Odkar sta smodnik in ona vitezu, težak je in oster in taina demonska sila, ki je metala svin-jiz tolcd^kcga jakla.* o boste našli v moji j™'- ah mislite, da je to mec. delavnici ono. kar želite.* mu odgo s katenm se lahko s prvim udarcem vori Fratelli. ki .je natančno posmatral i človeka. »_ svoj'"•a kupca. Ta a o vek sotovo nij Fratelli se m mogel odgovorni- ki 'bil k"v; lir Njegova Široka ooetava t j je lopov pri svojih zadnjih besedah za- " vihtel v polkrogu z mečem ter udari z bestijalno silo po vratu starca. — - Tuistus, usmili se moje duše ... jaz... jas... sem umorjen. Fratelli pode na kolena, ubijalec pa potegnu meč iz mme rane. Ranjen«, je brizguila kri iz rane kakor iz vrelca, Vendar pa se je mogel še enkrat dvigniti, toda ko opazi to rdečebradec. vrže še enkrat na svojo žrtev, ga udari silno z nogo v pr=a ter ga vrže na tla. Smrtno ranjeni je težko zahropel. »Dovolj ima.* reče rdečebradaia t zver ter se zasmeje. »Toda sedaj j? treba hitrega dela. Moj gospodar mi »pa Tereza ter mu na bele lase baržunasto kapo. «Ni dobro, da si sam s tem tujcem!* .. _ »Le ostani tukaj, draga žena,* ji od- bD^ktivdir. govori orožar, »ostani pri Naomi. Ni- " koli nisem poznal strahu, dobro sem pogledal okoli... tujec je .-am. a človek proti človeku to sprejmem še z vsakim. Čeprav so moji lasje sivi. ?o moje mišice še polne moči. Po moči bi ae meril so s kakim mladeničem.* _ z da am Prijazno je pokimal Fratelh zen-^ ^, -e , raoif delavnici.» skama. odšel s svetiljko po stopnicah ua _ .. .. .. „_„ skozi^ hodnik ter vslopil skozi" mala ,. »Izbente M »ec, ki vam ^ nata v delavnico. Bleda luč v svetiljki ja.> reče Fratelh tujcu. »Ako zent. ogromnimi rameni nikakor ni napravila elegantnega vtisa. Tudi tujčev obraz ni 'ugodno vplival na gledalca; lice jc bilo kozavo. obdano z rdečo brado. -Da bi le vedela reče Fratelh sam i nri sebi. -kje sem tega človeka 2e vi-' - - — • —------ Mislim. težak meč. vam priporočam teca. ako r«. hočete lahkega, izberite si od onih. ki so tukaj na desno.* Kupec z l-dečo brado rtopi poleg orožarja ter vzame meč, cigar dočaj je bil izdelan v obliki križa. <-Ej, vi se razumete na te stvan.* pravi orožar. šzdeksvateif dežnikov Na drobno! Na debelo! I Zaloga sprehajalnih, palic. 1! 551 Popravila točno in solidno ! pleskarska in iilSar- i siio Mmm SSS^SSIk, j se priporoča. IzrrSitev točna, cene zmerne. 2 sedežni avto prodam fraue, marka ,Zebre", v najboljšem stanju proti takoišnjemn plažilu. 1537 J. Kodre, Žaleo. 1639 Lahki BENCI ima trajno po najnižjih - cenah na razpolago - i Družba Zora, skladišče Balkan. i----- ! Trgovski pomočnik s manufa-ktnrne stroke se išče za i Maribor. Ponudbe na oglasni zavod I. Soinik, Maribor, Slovenska ul. 15- Samostojen elektrotehnik izučen ključavničar dobi stalno službo t predilnici Šinkorec, Grosaplje. % t, # A ■A. f\ « A Zadružna gospodarska banka, d. d. v Ljubljani. o* S- _ ozn na subskripcijo IV. emisije delnic Zadružne gospodarske banke, d. d. v Ljubljani. redni občni zbor Zadružne gospodarske banke, d. d. v Ljubljani, je sklenil, povišati delniško glavnico od K 24.000.000'- na K 48,000.000'- ^ izdaJo 60 000 novih K 400 - — j rolSltSfi-jo pravico, da prevzamejo za vsako staro delnico eno novo po l dobička za drugo polletje 1. 1922. 4. Opcija, oziroma subskripcija se vrši: • K1- • Pri blagajni Zafežne gospodarske banke, ^Ljubl,^ }> V J) J) )) J5 » )J )J )J )> 5> J) ?> JJ J> » 5J JJ JJ JJ JJ J> Maribor, Sarajevo SpUt, Sombor, Šibenik, ekspoziture Bled, Sveopce zanatlifske banke, d. d. v Zagrebu, r j5 podružnica Karlovac, Gospodarske banke, d. d. v Novem Sadu. Protivrednost podpisanih delnic se plača takoj pri subsknpciji. jj ; j jj jj jj jj jj jj jj jj jj jj jj jj jj jj jj V LJUBLJANI, dne 18. maja 1922. 1001 Upravni m T. priloga „.Jutrutf M. 130, dne 3. junija 1922. Politični odmevi jal pri domačinih željo po posnemanju in stremljenje po eniancip:" :^- -o utegnejo pojaviti vedno radikalu '.;?e politične težnje. Dostikrat je opaziti v tem pogledu predsodke, češ. kako 'd t-e mogli ti nekulturni narodi povzpeti »o česa vi? j Ta predsodek je popolnoma neutemeljen, kajti seraitska in hamiuka rasa, kateri pripadajo zgoraj omenjeni narodi. nikakor ni morda nespodobna za kultii.ro. Pokazali so namreč v preteklosti. 'ia niso za kulturni razvoj nič manj dovzetni nego beli ali azijski Evropejci, in to ne le pasivno, marveč tudi inicijativno. Naj zadostuje, ako opozorimo, da so v srednjem veku Arabci krščansko Evropo prekašali po kulturi, da so mnogi Evropejci hodili na muslimanske univerze in da so šele tam, iz arabskih prevodov, spoznali in brali Aristotela in drage take grške učenjake. In isto, kar o rasah, velja tudi o islamu. Ta vera kulturnemu razmahu nikakor ni ovira; pri nas razširjeni predsodek o nekulturnosti islama je le napačno generalizirani nauk na podlagi žalostne izkušnje z indolentnimi mongolskimi Turki. Je tedaj zelo verjetno, da- bodo prihodnja desetletja prinesla nekak kulturni in politični preporod narodov v bližnjem orijentu. Mi, ki se nahajamo tako "rekoč na vratih bližnjega vzhoda, imamo vzroka dovolj, da- pa z no motrimo emancipacijo teb naših skoro neposrednim sosedov. Nemška zunanja politika in nemški tisk sk. Lipsko, 31. maja. Po svojem ogromnem vplivu na javnost je tisk velesila prvega reda. Kdor razpolaga s časopisjem, več ali manj obvlada mišljenje mase. Tega_ dvjstva se zavedajo vsi veliki narodi, zlasti Anarleži in Francozi. Tisk je posrednik med javnim mnenjem in vladajočimi krosi in obratno. Da je pa vpliv časopisja popoln, ne zadoščajo zgolj dobre informacije iz pravega vira; časopisje, ki v gotovi meri vlada nad javnostjo, mora poleg vsega drugega imeti točno določene anotne~smernice zlasti v vprašanjih splošnih koristi, predvsem v vprašanjih naroda in države. Morda so v tem oziru poleg sodobnih perečih notranjih socijalnih vprašanj enotnih smernic najbolj potrebna vprašanja zunanje politike. Na tej črti se mora znajti v skupni obrambi države vsa javnost, celokupno časopisje. Naj si bodo v notranji politiki med strankami še tako znatne razlike, v zunanji politiki se vpliv teh diferenc ne smo poznati- Kjer ni tako, tam gre zunanja politika pot poraza in pogube. Vsako državno telo predstavlja, napram zunanjemu svetu zaključeno celoto. Ta celota se skupno bori proti opasnostim, ki državi pretijo od zunaj. Potom zunanje politike izkuša vsaka država zasigurati svojo eksistenco in utrditi svoje meje, v slučaju potrebe jih tudi razširiti. Vse evropske države, ki jim je vojna zadala težke rane, stoje danes pred neštetimi težkimi \ prašanji zunanje politike. Tu igra odločilno vlogo vprašanje odnošajev prijateljstva ali sovraštva s sosedi, ki neposredno zadevajo z lastnimi interesi ob njene interese. Tudi Nemčija, katero je mirovna pogodba okrnila na za padu. plebiscit v Šleziji pa na vzhodu, ima mnogo težav z zunanjimi problemi. Delo na polju zunanje politike- pa ie izredno težko", ako ni splošnih smernic, katerim se lahke podredi celokupna, javnost istega duha. Da onemogoči zanaprej desorijsn-tacijo v zunanji politiki, je od 14. do 21. t m. priredil tiskovni odsek za berlinsko zunanjo politiko poseben političen teden v Gosi ar ju. Tečaj je bil posvečen izključno zunanjepolitičnim Nspa ptjlreba Da vlada pri nas veliko pomanjkanje j strokovnjakov na v?eb področjih, jej snaua stvar. Ta defekt naše dobe jej eden najjlogi«vitnejšib vzrokov, da se; ne moremo izkopati iz kriz povojne i dobe. V to poglavje spada tudi zadeva, o j lc&t-sri j:; primerno izpregovoriti jiar be-! sed. Ti ': se n«s« informiranosti o državah, s katerimi smo mejaši. V tt-mi oziru lahko v polni meri konstatiramo! svoje nečtrokovnjaštvcr. Poznamo sicn-! do dobra avstrijske in nemške razmere, j v zadostni meri tudi čehoslovaške pri-' like in tudi glede Italije šarlatan* tvo. je demagogija še ainOTO nevarnejša nego v notranji. Ako pa se hočemo takim zablodam izogniti, tedaj je treba ravno — malo več stro-kovnjaške izvedenosti v zadevah vna-u.-vt politike. Med prv? nujnosti bi spadalo inten-zb nejše zanimanje za notranje razmere pri naših sosedih. Mi moramo poznati politične stranke, struje in voditelje pri naših soeedih, sicer smo neprestano navezani na kalne vire, ki lahko neprestano mistificirajo naše ljudi- Kako r.,j moremo misliti natančno poznavanje n- pr- rumunskih- grških, albanskih, bolgarskih. madžarskih razmer, nego iz prvega vira samega. Pot do tega prvega vira, je različna. Nekaj bi morale napraviti naže univerze a primarnimi etolicami. nekaj potovalne štipendije in pospeševanje direktnega seznanjanja z imenovanimi -o-edi "Naposled pa je potrebno, da bi bilo med nami vedno več takih mož, ki bi bili zmožni jezika sosedov- in bi □am vsaj iz originalnega časopisja re-producirali in interpretirali politične in 'ml rime ter gospodarske dogodke in težnje. Dobra in točna informiranost je predpogoj pravilne presoje položaja. Vsega tecra pa-nam bo v bodoče vedno bolj treba.' problemom. Prireditve *o s« udeležili vsi znani zunanjepolitični -r.-sortni uredniki uglednih neml-kih čiv opisov. Strokovna predavanja iz sodobne zunanje politike so imeli samo priznani prvovrstni možje, katerim je priskoeiij. na pomoč pisarna zunanjega ministrstva v Berlinu z zaupno avtentičnim gradivom. Predavalo se je u sledcčili i orijentski narodi kot samostojne dr-vave in enakopravni člani sprejmo v • -zi > narodov. Nismo se zanimali zato, kdo se je u kiežil te konference in odkoder so - zastopniki zložili na ono objavo, zdi pa se nam kljub temu primerno, da jej rosvetimo primerno pozornost. Kajti tako imenovani orijentski naredi se v zadnji dobi vedno češče imenujejo v svetovni politiki. Zaenkrat sicer šele kot stranski činitelii, prav ;.. prav bolj kot objekti nego kot polili e:d aktivni igralci. Največ so se v po-1 Injem času trudili boljševiki, da jih •.riiobe zase in .jih naščujejo zoper ,-voje evropske nasprotnike. Največ uspeha so imeli v Turčiji, Perziji in Afganistanu. Toda Še važnejši bi mogli v ostati orijentalci v Siriji, Mezopotamiji, Arabiji, Ejriptu in Tunisu ter Al- j uint torej v deželah. Iti so direktno iiod evropskim gospodarstvom. Stik z| evropsko civilizacijo se ponekod že j močno pozna; ako bo še nadalje vzbu-1 Koroško pismo Pliberk, 31. maja. Razni dogodki, ki se pri vas sedaj deloma vrše, deloma napovedujejo v pisani pestrosti, bi morda utegnili zabrisati zanimanje za nas in naše razmere. Zato mi dovolite, da vam nekoliko povem, kako se godi Slovencem tostran Karavank. V dneh pred plebiscitom so Nemci pač obljubljali koroškim Slovencem vse mogoče in nemogoče udobnosti in ugodnosti, tako da so prevarali znaten del inozemstva in tudi lepo število domačih Slovencev, ki so jim nasedli na njihove zahrbtne limanice. Komaj pa je bil plebiscit pri kraju, so bile vse lepe obljube pozabljene. Namesto udobnosti so se začela preganjanja, šikane in raznotera nasilja Kar nas je bilo treznih, nismo nikoli od Nemcev pričakovali ničesar dobrega in ne pričakujemo niti danes. Pred vsem Icul turnim svetom pa moramo dvigniti svoj glas v obrambo naših pravic. Ali je država, ki dovoljuje svojim uradnikom, da se udeležujejo pogromov na narodnostne manjšine, še kulturna država? Po našem mnenju ne! Zato tudi ne moremo pričakovati, da bi ravnali koroški Nemci z nami kakor ravnajo kulturni ljudje s kulturnimi ljudmi, dokler vodijo javno življenje seaanii šovinistični krmilarji- Nas jezik so vrgli iz šol, iz vseh uradov in sploh iz vsega javnega življenja, zadnje čase pa tudi skoro docela še iz cerkve. Kdor pregleda novi šematizem, vidi, da je cela vrsta fara, ki so bile doslej izključno slovenske ali pa vsaj slovensko-nemške, sedaj zasedenih z nemškimi duhovniki. Ta nemška duhovščina dostikrat ne razume niti ene slovenske besede iu je čisto naravnost eksponent zloglasnega „Heimatsdiensta" v talarju. Ker je naše ljudstvo iskreno nabožno, je ta nova poteza nemškega nasilja lahko v veliko škodo celotnemu slovenskemu življu tukaj pri nas. Sicer ne vemo, kako naj spravimo take razmere v sklad s krščanskim duhom ljubezni in pravičnosti, vendar nas po vsem, kar se danes dogaja, niti to ne preseneti- Vajeni smo trpljenja in udarcev. Pretrpeli in preboleli smo jih mnogo, preboleli bomo tudi tega. V'naši deželi nereda in nasilja seveda trpko pogrešamo inteligence, ljudi, ki bi nas vodili in se borili za naše pravice. To je med nami eno najtežjih in najbolj perečih vprašanj. Nemci se tega dobro zavedajo in ukrenejo vedno vse tako, da n^m v d^^em času ni upati na izboljšanje v tem oziru. Kljub vsemu navedenemu med nami še ni zamrla zavest, da smo Slovenci, da smo sicer majhna, toda živa in zelena vejica velikega in mogočnega slovanskega drevesa! Povsod po deželi se prosvetno pridno gibljemo in storimo vse, kar nam je v denih razmerah in z našimi skromnimi sredstvi mogoče. Zdaj tu, zdaj tam prirejamo predstave, predavanja, igre in male veselice. Nemcem in našim narodnim odpadnikom je celo to skromno narodno življenje trn v peti. Zato se pogostokrat pripeti, da pri takih prilikah teče kri, čeprav mi ne; dajemo nikoli povoda. Toda nič ne de! Kri tnučenikov je seme kristjanov. To velja tudi za nas koroške Slovence in ni nam še zamrlo upanje, da bo beseda nekoč meso postala. V ilustracijo vsakdanjega življenja naj navedem dogodek, ki se je te dni pripetil v Železni Kaplji. Bilo je na sejmu. Eden in drugi je bil pač tako malo zidane volje. Med njimi tudi neki delavec, ki je šel po trgu, pa mu je padla cigareta na tla. Ravno tedaj prileti mimo deček šolarček in delavec mu zakliče: „Hej fant, poberi mi cigareto, pa ti dam tisoč kron!" Kakor reče, tudi res vrže tisočak pred fanta. Poleg je stal star kmetic, ki od samega začudenja ni mogel do besede. Delavec se mu je pa zagrohotal: „Stori še ti tako, če imas korajžo!" Kmet je molčal in! šel. Bog ve, kako so bile žalostne nje-1 gove misli, ko je videl to nezdravo zna- j men je nezdravega časa. Ne vemo kam plovemo, ne vemo kaj! nas čaka. Eno pa je v nas, ki nas dela močne in nam bo pomoglo preko vseh teh hudih dni, in to je naše trdno upanje. V tem upanju pozdravljeni! industrijskih delavcev ob naši swernj meji. Ako bo šlo dalje po započeti poti? bo dravska dolina sicer del naše cfrža-ve, ampak v gospodarskem in narodnem oziru prava nemška kolonija. Po manjkanje inžeujerjev in kvalificiranega industrijskega delavstva pri nas jc kolikor toliko umljivo, saj se tehničnim študijam naša mladina uekdaj n!' rada posvečala, k.r ne bi dobila kruha; pri industriji, ki ni bila naša. Tujci, ki so pri nas ustanavljali industrijska podjetja, so vedno pripeljali s seboj tudi kvalificiranj tovarniške delavce. Posledice vsega tc-ga smo dobro čutili: kiei -se je videl na našem ozemlju k~l. ; varniški dimnik, taui jc bila tudi n-viška kolonija in tam jc cvetelo ncmi-.v. tarstvo. Danes to ni več potrebno; v tovarn, na našem ozemlju spadajo inženjsri? naše narodnosti in ako že ne mor;;r.. onemogočiti industrializacije naše zemlje po tujem kapitalu, ker domačega r.i dovolj, vsaj kolonizacijo našega ozemlja po tujerodcih lahko preprečimo. Enako je s kvalificiranimi delavci. Z t marsikatero stroko naših ni dovolj, ampak dogaja se, da se importirajo iz A\ -strije delavci, ki bi se jih dobilo tudi pri nas. Tem nezdravim in nevarnim razmeram v dravski dolini moramo posvetiti posebno pozornost; tukaj se bomo morali navaditi na nov način nacionalnega boja. Uradi so danes naši, šote tudi in bila bi skrajna lahkomiselnost ako bi dopustili nemško kolonizacijo potom industrije. S severne meje Maribor, 1. junija. Naša dravska dolina se polagoma industrializira. 2e pred letom 1918. so se nahajala v tej dolini razna industrijska podjetja večjega in manjšega obsega, nove razmere pa menda posebno pogodujejo industrializacijo dravske doline, bogate na vodnih silah -in na lesu. Vedno nova industrijska podjetja se ustanavljajo; to bi bil vesel pojav, ko ne bi tičalo v tem toliko nacionalne nevarnosti, da se bo morala vsa naša javnost resno in temeljito pečati z njo ter iskati potov, kako to nevarnost odstraniti. Ta industrijska podjetja, ki obstojajo še iz avstrijskih časov ali pa so nastala šele pozneje, se sicer nahajajo na naši zemlji, am^ak po veliki večini ona vendar niso nasa, kapital je tuj in tudi, ako je naš, podjetja vodijo — tujci, ki jim dajejo tudi tuje obilježje. Vzroki temu so različni. Podjetja iz prejšnjih časov so pač večinoma še sedaj v tujih rokah in so tujerodne nameščence tudi v novih razmerah obdržala. Nova podjetja so deloma v naših rokah, v velikem delu pa tudi ona delajo s tujim kapitalom in nameščenci v njih, posebno strokovno izobraženi, so v veliki meri — importirani Nemci. Predaleč bi nas odvedlo, ko bi se spuščali v naštevanje posameznih slučajev; naj za enkrat zadostuje konsta-tiranje suhega dejstva, da se z industrializacijo dravske doline krepi in množi tudi nemški živelj ob naši severni meji. In v tem tiči nevarnost, ki jo moramo odstraniti. Iz novih in starih industrijskih podjetij morajo tujci izginiti, ta podjetja ne smejo biti sredstva za naseljevanje nemških inženjerjev in kvalificiranih Izredni občni zbor političnega društva »Edinost" Trst, 1. junija Danes se je vršil na Opčinah izreden občni zbor političnega društva Edinosti", ki je trajal skoraj celih šest ur. Ta občni zbor je bil sklican, da s: končno reši vprašanje reorganizacije društva v zmislu svoječasnega sklepa, da se namesto dosedanjega enotnega političnega društva za vso Julijsko Krajino ustanove tri avtonomna politična društva, ki naj samostojno rešujejc vprašanja, ki so goriškega, istrskega oziroma tržaškega provincijalnega značaja, dočim pa naj za vprašanja, ki se tičejo skupnosti, rešuje nova vrhovna politična instanca, Narodni Svet. Pobuda za to reorganizacijo je izšla iz Goriške, kjer so priprave za ustanovitev političnega društva „Edinosti" za Goriško (z Notranjsko in Kanalsko do lino na Koroškem) že toliko napredo vale, da so pravila od oblasti že potrjena. Na občnem zboru, ki je bil tupatam zelo buren, je prišlo do jasnega izraza načelno nasprotstvo med tako zvano čisto narodno in pa socijalno strujo. Do kakega definitivnega sklepa pa ni prišlo in je bil končno sprejet predlog, da se občni zbor prenese na nedoločen kratek čas, v katerem naj v Gorici ponovno pretresajo vprašanje razdelitve organizacije. Pristaši socijalne struje. so'pristal i "na to, poudarjajoč, da sprejemajo vsak sklep, ki pa nikakor ne more izpremeniti cinjenice, da hoče biti Goriška za svoje stvari samostojna/ Z ozirem na ta sklep se uapovedane volitve odbora niso vršile. Ali društveni predsednik dr. Josip Wilfan jc izjavil, da se je trdno odločil, da z občnega zbora ne odide več kot društveni predsednik. Ker je podpredsednik doktor Edvard SLavik šele okreval od daljše bolezni in ne more prevzeti aruštevnega vodstva do novega občnega zbora, jc prevzel predsedniške posle dotlej najstarejši društveni odbornik Maksa Co tič. Dr. Wilfan je kategorično izjavil, da pod nobenim pogojem ne sprejms nove izvolitve, k čemer je dodal dr. Slavit, da z njim stoji in pade tudi on. Tako torej stojimo po skoraj 50 letih delovanja političnega društva »Edinosti" pred novim kurzom naše narodne politike v našem Primorju. Nedeljsko pismo Aškerčev .,Pavliha na Jutrovem" nam i -rjpoveduje o perzijskih šegah, ki se ? te nam tembolj čudne in nenavadne,; r jih nimamo tudi pri nas. Da jih bo-' ,o (cm natančneje spoznali, navedem. •. vso Aškerčevo pesem: Perzijske šege. ..Kadarkoli smo šli s karavanoj skozi Kučkiserd, perzijsko vas, po nje ulicah videli vselej zanimiv smo in čuden prizor. Iz vseh hiš in iz koč so hiteli črnobradi in resni možaki in pa Perzinje, mlade in stare; j in nosili so kazat na cesto nam umi^sno svoje perilo in umazano svojo obleko. Ia držali, obračali v rokah neoprane tam tiste so cunje; razobešali tamkaj po plotih in po piankah z nekakim ponosom prav pred našimi so jih očmi. In z nekakim posebnim ponosom z orientalskim so tistim Donosom govorili nam vselej tako: „Ste-li videli kje že na poti j bolj umazanih srajc in kaftanov, nogavic, otirač in rut žepnih? Oh, oglejte si, bratje, natanko to umazano naše perilo neočiščeno našo obleko! In pripovedujte po svetu, kaj ste videli tukaj pri nas! In se ve, kamorkoli je prišla karavana z velblodi in mezgi in s trgovci in kramarji dalje, oh, povsod smo pač pravili radi radovednim ljudem na zabavo, kaj smo videli novega zopet v Kuškiserdu tam, perzijski vasi -. Ker sem v perzijski geografiji zelo slabo podkovan, vam res ne morem natančno popisati, kje leži ta perzijska vas Kuškiserd. Ko sem o tem govoril k nekim filologom, sem na svoje začudenje zvedel, da bi se beseda Kuškiserd dala razlagati tudi iz slovenščine, in sicer bi bila lahko zložena iz dveh besedi : Icužek in srd; torej bi se tudi vasi reklo: srd kužkov. ali zz po starem: Kuškiserd. Pa ta razlaga se mi je zdela čisto napačna. Tudi se mi zdi, da za nas ni velikega pomena — vsaj glavna stvar so vendarle šege te čadne vasi. Rekel sem, da se nam te šege zde tem bolj čudne in nenavadne, ker jih imamo tudi pri nas. Je že tako, da opazimo v tuji hiši marsikaj, česar doma ne vidimo. Človek nerad opazuje samega sebe, zato tembolj vidi druge. In če le more, pokaže: vidiš, takle je. Iz tega izhaja tista posebna, recimo, „oriental-ska" lastnost, iz katere so nastale ».perzijske šege". Dvajset let je, odkar nam je Pavliha popisal svoje doživljaje na Jutrovem, in deset let bo preteklo te dni, odkar je njegov znanec Ahasver legel v grob. Takih perzijskih šeg je bilo tudi pri nas takrat dovolj, saj smo bili prava kurja vas, ki je bila po svojih navadah tako sorodna perzijski vasi Kuškiserdu. Nas same je bolj zanimalo umazano perilo, nego najlepša slika v Jakopičevem paviljonu. Kaj čuda, da smo to umazan ost s „posebnim ponosom" kazali tudi svetu, da bi nas slišal in videl! Kai druserra nai bi mu bili Dokazali? Ako liodiš po hribovskih vaseh, vidiš najprej gnojišča in tiste hišne pridatke, ki jih v mestu skrijemo za zidove. In hribovska vas se navadno bolj zanima za domače prepire in male vaše dogodke nego za gospodarsko in veliko politiko. Taka vas smo bili do svetovne vojne. Potem smo na to nekoliko pozabili, ker smo videli, da so vendarle tudi važnejše stvari na svetu. Celo zdelo se nam je, da se moramo izpreobrniti in postati nekoliko bolj svetovni, posebno ko je prišla Kurja vas v nove zveze. Toda stara navada je železna srajca. In tako se je začelo po starem pri nas in pri sosedih. Naši sosedje so bili celo tako prijazni, da niso čakali karavane doma, ampak so pobrali vse, kar je bilo umazanega, lastnega in tujega, in so vlekli vse to po svetu, enkrat v Pariz, drugič v Genovo in so hoteli tam kazati ... Frankovci, Radičevci in drugi taki vaščani so mislili, da svet to najbolj zanima. Perzijske šege! Kazati pred svetom umazano perilo drugih, oj, kakšna radost! Da se pri tem sami uma-žemo, kdo bi na to mislil? Škandali so na dnevnem redu. Če jih ni, si iih izmislimo. Glavna stvar ie. da je za nekaj časa zabava in da imajo prazni listi kaj pisati. Ljudje radi plačajo za take stvari. Česa si vsega ne izmisli komedijantar pod Tivoli, da privabi občinstvo v svoj panoptikum! Saj je vseeno, ali je resnica ali prevara, samo da se občinstvo privabi vsaj toliko, da plača. Pa porečete, to je povsod tako in Kuškiserd ni samo v Perziji, ampak povsod na svetu. Javno delovanje zahteva javne kritike. Prav! Ampak perzijske šege v Kuškiserdu obstojajo v tem, da prebivalci ne vidijo doma prav nič lepšega nego svoje umazano perilo in da s „posebnim ponosom" kažejo vse to po svetu. Saj je v Kuškiserdu morebiti tudi kai dobrega in lepega, ampak tisto je v očeh prebivalcev vse ničvredno. Oni so ponosni le na to, da morejo kazati svoio najslabšo stran. Svet jih seveda po tem pozna in — primerno spoštuje. Naravno je, da je v Kuškiserdu tudi neskončno veselje nad domačimi škandali in da vsi komaj čakajo, da pride spet kaj novega na dan. Kaj bi sicer počeli? Saj vse njih javno življenje obstoja iz samih afer. Na aferah se ootem delektiraio in deliio v, Kulturni pregled Ljubiteljem slovenske j Kaj sem ta teden čital umetnosti Pri velikih narodih prospeva umetnost boljše nego pri majhnih narodih: a niti pri največjih narodih ne prospeva vedno ■rez mecenstva: zlasti pa ne prospeva Kegljanje. G. Stoian Protič je prišel v Zagreb. Zagrebški »Zabavniki, je z jasno sliko že najprej pokazal, kaj bo Protič v Zagrebu delal. Kegljal bo z Radičem! Njegova .tu jjivvui^i'"; i-----». ;------------- _ . .. , rez njega pri majhnih narodih, kakršen , krogla bo imela napis: Revizija ustave! - luruJa- Lanfko ,let0 ^ u niega. v svesti si vseh svojih vrlin in na-drngnm Vranglovcl vred z otoka pak. Je to človek, ki v najhuišem poni-! Lemnosa. Ko so došli v Jugoslavijo, -o žanjn in ob popolnem porazu trdno ve-:začeli s svojimi koncerti v Skoplju m ruje v zmago življenja in pravice. Zato I w>tem so tekom enega leta priredili po tudi vzraste v monumentalno iiguro, ki I vsej Jugoslaviji do 300 koncertnih pro je človek ne pozabi več. če jo ie enkrat |dukcij. Njihov pevovodja dirigent Seln ^reča 1 hiri je dovršil svoje študije na konser- Ijepis). V IV. knjigi je opisan sledeči obi- " Poljske moderne doslej v slovenšfim j v Tiflju. ^cv čaj: »Je neki čuden in barbarski običaj menda nismo ime! n,č. Kdor jo ^ ka. °^ega zbora* a^ na Koroškem v mestu Celovcu iako Oiter i Poznal, o e poznal po večini iz nemških ™ ,az°I° f napram tatov omTa m^vesij otakojne Prevodov. Zato smo prevajalcu in zalo ž- .jj ^nTf iunija^tTor^kut;. samo oni, ki so bili prileti pri kraji, um- bi hvaležni za to lepo knjigo Jez* J.,» P"- »l Istjan za prvo žealtev plačati 400 asper, za drugo 800, za tretjo 1800; za ločitev ■ zakona se je moralo plačati 800 asper; ' vdove popadije so plačale, kakor dekleta, za novo možitev 1200 asper. To so bile takrat ogromne vsote: 10.800, 20.600, 32 tisoč 400 .grošev•»! (»Južna Srbija* I. št. 5.) Celovška pravica. L. 1544. je nemški učenjak Sebasrijan Munster izdal iObčo kosmografijo* (zemljepis). v IV. knjigi je opisan sledeči obi 'ega bo zajemal društveni odbor z me- j terijal po vseh bibliotekah in se pn tem •ensko roko čim najizdatnejšo pomoč i uveril, da jc materijala jako mnogo in da -lovenski umetnosti in slovenskim umet- i je treba veliko človeških življenj, da se nikom. čim večje število članov si bo društvo pridobilo in čim večji bodo njih ienami prispevki, tem večja in tem koristnejša bo mecenska društvena pomoč. Namen »društva ljubiteljev slovenske n motnosti - naj bo v prvi vrsti vzbujanje in gojitev ljubezni do slovenske i. motnosti. čhn več ljubezni do Slovenko umetnosti, tem več potrebe zanjo; • iin več potrebe, tem večji je procvit i: -.aetnosti, čim manj umetnosti je v na-i odu, tem bolj je upravičeno zanj — :: tanje barbarstva. Samo narod s pro-itajočo umetnost-jo je vreden in pono-sf-n narod. Namen »društva ljubiteljev slovenske umetnosti* pa naj bo tudi podpirati slo-> enske umetnike. Društvo se naj ozira ia vse štiri panoge proizvajajoče umet-losti: na književnost, na slikarstvo, na . lparstvo in na glasbeno umetnost. V iosego namenov naj mu služijo sledeča -rsdstva: a) društven? in informativna zborovanja: b) gojitev stikov z umetniškimi organizacijami in s posameznimi umetniki; r.) prirejanje predavanj, akademij, reci-tacijskih in gledaliških večerov, razstav, koncertov itd.: r) zalaganje in nakupovanje umetniških del, ah pomoč, oziroma posredovanje pri zalaganju in nakupovanju takih del; di izdajanje revij, časopisov, almanahov, katalogov, premij itd.: o podeljevanje nagrad za umetniška dela in študijskih ter potovalnih ustanov; i'i podeljevanje podpor. Gmotna sredstva društva naj bi bila bedeča: a) vpisnina, članov (po 20 Din): b) članarina (po 10 Din mesečno): <■) razni drugi dohodki, izvirajoči iz delovanja društva: /•) darila. - Članstvo bi naj bilo lahko tudi več-. - ratno, zato da bi mogli plačevati bo-.ataši, denarni zavodi itd. tudi večkratno članarino in seveda uživati tudi več-.-.'at-ne članske pravice. Po vsem tem je samo ob sebi umljivo, ia -društvo ljubiteljev slovenske umet-iosti» noče biti morda konkurent društva -Narodna Galerija*, marveč le njegov oborilec in podpornik. Pripravljalni odbor se obrača tem pori jn na vse ljubitelje slovensko uniet-osti s prošnjo, da prijavijo čim na-jste-ilnejše svoj pristop k draštvu na na--!ov: -.-Društvo ljubiteljev slovenske imetnosti v Ljubljani, Prešernova td. 5. Ustanovni občni zbor bi se vršil v irugi polovici meseca junija. pak tudi oni, o katerih se sumi, da so kradli; a po treh dneh sodijo sodniki o sumu samem. Ako najdejo, da je oni, ki je bil obešen, kriv, potem ga pustijo na vešalih, dokler truplo ni načeto in ne pa- l/l ll^aiu^m ia IV miji&is. .iw.ii* jv : . ". - -v razmeroma zelo gladek. Knjigi ie preva- ?kih kozakov izvaja! pet kozaških n*-jalec dodal informativen -Epilog- o poli- rodnih pesmi, tn ukrajinske narodn-ski moderni, ki bo čitatelju zelo dobro-' pesmi in pet ruskih. Ta ruski pevski došel. Tudi oprema knjige je lična. | zbor je gotovo najboljši ruski zbor v vcsaiui, uumci nuiiiv .»i*«- ... v- S tem zvezkom -Prevodne knjižnice* ; Jigos'aviJ:-de na zemljo; toda če najdejo, da ie si- j smo dobili knjigo, ki ne bi smela mani-' Spored svečanega koncerta muziUe romak obešen i ak nedolžen, ga dado po- • kati v nobeni slovenski knjižnici. ! Dravske divizijske oblasti, ki se vrs: v kopati in pokop se izvrši na lavne stro-s __| petek dne 9. junija ob 8. uri zvečer - i \ dvorani »Union* v proslavo poroke N.:. " Tako poroča prof. Tihomlr Djordievič v j Koncert Glasbene Matice Veličanstva kralja Aleksandra 1. ji I fofttor» (urednik Pavle Popovi, L ^^^ S^S ^ Priobčuje to brez pripombe, češ. morda ne »infonije Balakireva in drugo, ostalo !?unka pri ribeli: b) Lucijau M. Sker;, bo zna! kdo drug kaj več reči o tem -običaju*. Običaj je karikatura 'pravice*, ki so io j Habsburžani uvedli, ko so zavrgli naše de- mokratsko ustoličenje koroških vojvod. Niso več pustile, da b? narod vprašal: Ali bo knez pravičen sodnik? obdela. Po 15 letih je izdal ogromno knjigo v 2 zvezkih (3000 strani): Uvod v študijo o slonu. Rus je najprej 30 noči prebil v samoti v sobi. polni dima. kuhal čaj in pil vodko ter končno napisal mi- | y Beogradu !zdaia že več let prof. Je stično megleno knjigo, kjer je v nejas- j remija 2ivanovič, bivši načelnik v mini- c'/-vrni /tnli-sTnvat rta 'šlnn vohče ne i . . , __ Dijaška društva v srednjih šolah. pa je žal pri obljubah, ovire so bile °ec. Vi*jja: c) Riato Savin: Ljubica, zdaj večje od dobre volje. Ta koncert je bil ; d) Jallko Ravnik: V razkošni vsaj delno nadomestilo. ' srefeL Pesmi za visok glas. 4.) Nikoli' Posebnih vtisov z njega sicer nismo j Rimskij Korzakov: »Noč na Triglavu, odnesli. Saint-Saens s svojim ^Potopom*, j sinfonična slika iz opere-baleta »illada ki bi se pa istotako lahko imenoval : ^ y0f. Duše pokojnikov. 2. Mlada, it ^Ljubezenske sanje* ali »Pomladna fan- , jaromiv. 3. Nočne ptice. Zli duhovi. ( : tazija*. bi bil morda- lahko izostal in bi nobog. 4. Dvorana kraljice Kleopatr' ~ 5. Jutranji svit. Zvrgolenje ptic. — na njegovo mesto prišlo kaj takega, od česar bi imeli v umetniškem oziru več Saint-Saensova glasba nam danes goto- dr. Antonin DvoFak: Dva slovan,-'. plesa: op. 46, št. 2 in 1. Sodeluje j ____.. bivši ni"- ,!nik v mini '-aim-^acusu^a. u^u^.- ^viu- piusa: op. i«, - .- nem slogu"dokazoval, da slon vobče ne 'rosvete omladinskt"časopis za:^ ne more ve£ mnoS° nuditL kar hi zikova- ^olistinja- g. Antonin Bi eksistira. Poljak je napisal brošuro »Slon - -- .... ■ -i«« Tm^nSiin i,ti-u m r.iani orkestra ki.i .......... . ------------------ --- srednje šole:V »Vena^lzTei jTl^k« I ^ navdušilo. latka, kapelnik, to člani orkestra k.,, in poljsko vprašanje*. A Jugosloven? Za- zadnji dvojnati snop{5i za tekoče šolsko: Tudi Beothovenova fuga ni napravila ljev. opernega gledališča. - Dnigen. !,. grebška »Riječ* poroča, da je beogradski | ,etQ ju £jtam0 pregled dijaSkih -družim vtisa, kakršnega bi človek pričakoval, ipelnik dr. Josip čenn. A stopnice v p radikalski mladinski klub zaključil, da oo ^ 'srednjih ^ strokovnih šolah naše Premalo živega je bilo v njej. Morda I sami Glasbene Matice od 2 do 15 U.. ^.htflvai nrt ministra nekoliko štinendiiev kraijevine __ žal, da 0 Dalmaciji in o Slo-; zato, ker je bila prva na programu. Muzejsko društvo v Mariboru si .< veniji uredništvo ni dobilo podatkov. Naj-; Rebikovi »Jesenski listi* so bili dobro skupno z ljudsko univerzo kupilo ko starejša srbska družina, ki eksistira 5e izvedeni, linije nežne in odtehtane, res j pietno zbirko metuljev in hrošče^ z ekspresivne. goslovanskega ozemlja od hranilniškc^i Sukova «Serenada» je imela dokaj . tajnika T. Paverja ki je z znanstve temperamenta Je delo iz prve ustvar- natančnostjo zbiral nad trideset let t jalne dobe Sukove, ki je pozneje skla- ' v»e uredil in postavil v lepe preda'.< dal stvari, ki so imele več v sebi. Toda pokrite s steklom. Zbirka bo v čar: . zadovoljni smo tudi s »Serenado* v tej korist mariborskemu prebivalstvu, suši. Ruski profesor Bartunič, prej pro G. Jeraj je vse točke vestno in na- < M kj-jerski umetnostni šoli. je p" tančno naštudiral in opilil in žel zato ^ijj; p0ndeljek predaval v prostorih n: obilo zaslužene pohvale in priznanja-- nbor^ke Ljudske univerze o okultizun dobil je lep venec, jv ^rejr pa o politiki Anglije naprs Pohvalnov moram"-, omeniti solo- drUgjm državam v preteklih treh stok igro prof. Trosta v »Potopu* in v Su- ' ;jh_ p^p predavanje je bilo zelo info kovi »Serenadi*. mativno, obenem pa tudi zelo zabav Beethoven se bo seve vedno držal na nkultizem bi pridobil pristašev. Dro: " repertoarjih, toda poleg njega menimo, 'predav?nie ie bilo obširno in je pričak-da bi bilo vendar tudi dobro gojiti so- 0 ^eijki načitanosti profesorja Bartuni' -dobno umetnost. Ne publika, ampak je jmej SVoie predavanje v gho' glasbeniki naj bodo merodajni pri iz- | nemsčini zahteval od ministra nekoliko štipendijev za nozemstvo, zato da bo tudi Jugoslavija zastopana v znanstvenem svetu Evrope, ki opisuje elefanta. Meni se pa zdi, da bodo Jugosloveni od same konkurence, kdo je večji učenjak, raztrgali slona, zato da bi imel vsak en komad, glodali vsak svojo kost, a ne bodo napisali ničesar -slonovskega«. Kako so vragi rešili prizrensko cerkev. (Tudi resnična zgodba). V drugi polovici 16. veka sta ostali v Prizrenu samo še dve cerkvi, a Turki so hoteli tudi njiju izpremenitl v džamije. Že se je v cerkvi sv. Spasa, ki jc stala izven mesta sredi šume, naselil derviš. Dva mladeniča iz roda Mišetevičev pa sta sklenila, to svetinjo za vsako ceno rešiti. Neko noč sta se po licu in rokah namazala s sajami, oblekla fantastično ter se vtihotapila v cerkev sv. Spasa. Tavala sta po njej in čudne figure skakala, dokler ni derviš, ves iz sebe, pobegnil iz cerkve. Drugega dne je s strahom pripovedoval preplašenim Muslimanom, da so ga ono noč v cerkvi napadli vragovi ter jim priporočal, naj puste to djaursko svetišče na miru, ako nočejo, da se zgodi njim, kar se jc zgodilo njemu. Ta cerkev je ostala. (»Južna Srbija^ I. str. 165.) Kako nastajajo narodne nošnje. Na albansko-srbskih mejah so krščanke do najnovejših časov imele posebno nošo, različno od noše muslimank. Od kod to? Nekoč, menda v 17. ali 18. stoletju, je ob neki priliki neki mohame-danec napadel čast neke muslimanke, misleč, da je Srbkinja. Vsled tega je izšla naredba, da naj nosijo krščanke rdeče copate v razliko od mohamedank, ki so nosile žolte. Kar je torej od začetka bil ukaz, to je s časom postalo običaj, ki ga ni bilo lahko odpraviti. Šele na Veliki petek 1. 1913., torej P" osvobojen jn onih krajev, je bila posebna nošnja Srbklnj ukinjena. Prizrenske latinke (katolikinje) so še dalje obdržale ono nošnjo. toda polagoma, posebno po končnem osvoboje-nju 1918. jo tudi one opuščajo. (»Južna Srbija* I. št. 5.) Turške takse za ženitev. L. 1779 je sultan Abdul Hamid I. izdal ferman, da mora vsak pravoslavni kri- dandanes, je pač družina na I. moški gimnaziji v Beogradu. Sedaj jih je v Beogradu kakih 10. Uredništvo razpisuje sedaj natečaj za dijaška društva cele kraljevine. Vsako društvo, ki se udeleži tekme, naj pošlje do L decembra t. 1. po dva spisa, k: sta se v društvu čltala in sprejela, enega v prozi, enega v stihih. Najboljše delo dobi nagrado 1000 dinarjev (polovico za avtorja, polovico za društvo samo). Velja pa samo spis, ki ie nastal po vojni, lahko pa je beletrističen ali znanstven. Uredništvo se nahaja y Beogradu, Visočka ulica 22. Andrej Strug: Jutri ... Iz poljščine prevel Vilko MazJ. Prevod ------ —j ----- --------- . na knjižnica VIL V Liubljani 1922. Zalo- biranju programnih točk, glasbeniki naj žila »Tiskovna zadruga--. Cena 8 dinar- vlečejo občinstvo seboj dalje in naprej! iev, po pošti 75 par več. Novelist Andrej Strug je iz vrste lite-ratov, ki se je združila okrog Zeromske-ga. Je umetnik-psiholog, ki zna kljub največji realnosti odeti svoja dela s polno mero poezije. Skoro vsi njegovi junaki so iz revolucije leta 1863. Nabral in Izbral je celo vrsto najgrozovitejših prizorov iz one strašne dobe, ko so se Poljaki upirali carističncmu absolutizmu in ie na tisoče najboljših poljskih mož poginilo po ječah, na vislicah in v Sibiriji. Takrat so izginile vse poljske šole, od najnižje do najvišje in ta trnjeva pot poljskega naroda je našla v Strugu velikega umet-uika. »Jutri...* opis življenja revolucionarja, ki je v ječi, obsojen na smrt. Danes je Izvedel, da bo jutri obešen. Kako je preživel jetnik čas od trenutka, ko so mu naznanili termin smrti, pa do hipa, ko je bilo treba vstati in iti na zadnjo pot, o tem govori Strug v pričujočem delu. Z mojstrsko virtuoznostjo so slikana strašna trenutja, trpljenje, dvomi, pa spet zmasovanja, vse, kar more občutit! intenzivno čuteče bitje človeško ob zavesti: »Zdajle sem tu. jutri me ne bo več*. S posebnim mojstrstvom opisuje Strug trenutja agonije, tiste strašne hipe, ko v trpeči duši za trenutek potihne vse ln se umakne neki prazni zadovoljnostl. da Štiri biblioteke ui, v petih letih si je nahranil ve liko denarja. Vrne se domov in mislec da ic njegov sodček propal, odloči, d? se s" Taiarjem pobota za dolg. Pride V njemu in mu hoče vrniti izposojeni de nar. Tatar pa vse pove trgovcu, kake še je zgodilo- kako je ujel na rečici sod ček z denarjem in "pisemcem. Pokaže mu pisemce in ga vpraša: Ali je to zares od tvoje roke?" „Zares je od moje," odgovori Rus Vsi so se čudili temu dogodka, in | Tatar je dejal: , „Prijatelj, potem mi ni treba od tebe drugega denarja; vzemi ga nazaj'." Ruski trgovec je zahvali! Boga, a Tatar se da drugi dan krstiti z vse ,-vojo rodbino. Trgovec j; bil za botra, a kuharica za botrico. In so živeli sku-oai veselo in srečno. ziku, v poštnin paketih in priporočenih dovoljena oiovitev na na?em delu kanala pisemskih pošiljk. v zmislu razpisa gene- v svrho importa in ek;p rta. Oni lahko ralne direkcije carin v Beogradu se vzor- pristanejo v navedeno srrho v vsakem .... - 10<>0 Avnriia ie v težki zagati, iz katere je |ci brez vrednosti, učne in znanstvene pristanišču na našem delu kanala, ali se ; Nas IZVOZ V svečan« 1922 ^ t je 1je more jknjig0 M tujem jeziku in vsi drugi pred- pn tem ne smejo bavm z malo kabota, . .muo ' J __!_A: t.:______»nrln« in bi nri^noin v /n. to i« ne smeio ooravljati interncsa . rešiti, ako se k Gospodarska vprašanja , (Po carinskih podatkih.) Predmet. količina 1.477.89? 215.889 562.053 799.805 3,429.254 10.130 -10.575 127 7.140 458.538 1,055.820 -223.844 273.980 232.987 593.377 3.736.315 19,521.980 93.176 441.970 598.793 1.801.946 1.013 13.2S6 :J06.262 1,178.188 28.816 364.967 2.141 6.848.720 983 2,207.050 11.568 2&039.800 5.208 6.933.740 8.081 1,525.165 33.276 568.857 3.478.556 37,342.755 20.950 315.066 734.544 16J546.544 3.735.204 1,629.133 1.258 107.475 , 56.624.620 18,573.746 1523 613.715 551.798 1,000.234 43.150 160.800 368.797 556.300 ll.64o.800 2,987542 5.868.218 1.363.799 21.399.254 35,494.167 > > kom. 10.877 401.080 Skupaj v februarju t. L 97,658^18 kg v vrednosti 150,668.239 dinarjev). 72.13-1 komadov (44,521.412 dinarjev), 3185 m3 721.190 dinarjev) v skupni vrednosti f9531 makaroni > fižol * krompir > sirovo sadje ' > >uhe češplje > pekmez > vino > žganje > firedivo vrvarski izdelki konji kom /rebeta 2> goveda > svinje > drobnica > perotnina J> meso kg sir > jajca > les za kurjavo > » » » ms gradbeni le? kg- * * m3 lesni izdelki kg ranin > •■kstrakti za kože » ement. > zkopn. in rude \ se ostalo 5» temu ne pridruži zviša- 'meti, ki ao prosti carine in ki prispejo v žo. to je ne smejo opravljati mternega v-edn din. i na delavnost omejitev v vsakdanjih po- i poštnih paketih, kakor tudi priporočene .prometa med pristanišči, ki ležijo na na, SMbSS SE uspešen bo, proti brezposel-j pisemske pošiljke pri uvozu carinijo po ;J=m kanalu. Rumunski remorkerj, lahko «sitničkem beležniku». to je brez dekla-"'" racije in drugih formalnosti nostl. počasno odpuščanje prevelikega Števila državnega uredništva, ki bi si Da moralo poiskati takoj drug poklic. Ena zelo težkih napak Avstrijcev je silno potratno življenje poleg premalo delavnosti Ako se hoče Avstrija izkopati iz bede, mora misliti mnogo več na delo in skromnost. Evropski papirnati para- 1 plovijo v tranzitu skozi naš del kanala , ali brez tovornih plovnih objektov. Ru- Naloga St. 32. Sestavil E. Kramer. Marihor. Prvič priobč^noi. Po potezah: =» Osnovanje odborov pri podružnicah niunske plovne objekte (Slepe) sme od-Narodne banke. Da bi se uvoznikom olaj- pravljati izključno naše nacionalno bro- i šala nabava dovoljenja za nakup deviz, dovje. Pod istimi pogoji smejo tudi plo-; je finančno ministrstvo odobrilo, da =e v i viti naši objekti na romunskem delu Be- j Nišu in Osijeku osnujeta odbora pri ta- gejskega kanala. mošnjih podružnicah Narodne banke, a = Obtok bankovcev v Avstriji se je v in skromnost. &vropsKi papirnati p«- muaujtu -------- -—- - - - ... sit ne morp trajno ostati, ker mora tudi !v Bitolju in Varaždinu odseka »kopljau- tretjem tednu maja povečal za 14 6 mih-stroj za tiskanje, bankovcev dobiti en-jskega odnosno zagrebškega odbora pnjjarde na 86*1 mdijarde avstrijskih kron. < . . , ..... v.««!-« hanl-flv-PAv v- Anfrlill It-* /Tia- krat luknjo. Svojega zla je brez dvoma j podružnici Narodne banke. kriva v veliki meri Avstrija sama in ne . = Obtok bankovcev v Angliji je /na-Piovitev romunskih plovnih objektov šal po izkazu 25. maja 120,890.000 fun- Kriva V VCUAI uicu .-a»cwijoi *■»- j - 1 * ' • .. A . .. . - -i kakšna «vis major*. Manj uvoza in večina Begeju. Na temelju začasnega sporaz- .tov sterhngov. Oa prejšnjega izkaza se produkcije, ki bi se povečala na primer ! uma med našo kraljevino . in Rumunijo je je zmanjšal za 191.000 funtov sterlin-tudi z začasno odpravo osemurnega delavnika, ki je za Avstrijo resnični Iuksus, Komur je stara hiša pogorela in si mora novo hitro pozidati, ne sme šteti ur. četudi bi to ne bilo socijalno. romunskim plovnim objektom (Slepem) gov. Iz življenja in sveta Medicina v srednjem veku cGiornsle d'Italia-. ki izhaja v Rimu. Napoleon in Marija Valevska Praviio. da Napoleonovo srce ni bilo j* obfevfla P'ed kratkim članek o stanju Mar 'navdahnjeno s Dravo, resnično! mediane m pomoči bomikom v srednjem Položaj na svetovnem žitnem trgu Pri nas imamo suhega solnčnega mena že malo preveč. Iz južne roča.jo o precejšnji suši. ki grozi krmo in koruzo. Ravno tako si želi Voj. vodina dežja. Iz drugih pokrajin naše države ni pritožb, dasiravno bi bilo gotovo že povsod potrebno maio moče. Slovenski kmetje pravijo, da bi zadostoval enkraten izdaten dež. ker je zemlja izsušena samo čuna.jo na normalno srednjedobro žetev. . —.,---. slabo le v Macedoniji zaradi suše. Seda- |z njjrr)- je hotela. To je bila Marija j nje zaloge se dajo težko uganiti, 1.) e 2 — e 4 e 7 — e 5 2.1 f 2— f 4 e5 X f 4 3.) Sg 1 — f 8 g7 — g5 4.) Lf 1— c 4 g5—g4 5.) 0 — (Mu/.iogdnibit). g4-f3 6.) Dd 1 ~ f 3 Dd8 — ft 7.) e 4 — e 5 Df6-re5 &) d2 — d3 LfS —fC 9.) Sb 1 — c 3 S g8 — e 7 10.) L c 1 — d 2 SbS — c6 11.) T a 1 — e 1 De5 — c5-r 32.) Kg 1 —hI 0 —O' (Sistem -'ob. Berger' 13.) Sc3 — e4 D c 5 — f 5 14.) g 2 — g 4 Df 5 —g6 15.) g 4 — g 5 Lh6 — g7 16.1 S e 4 — f 6-f L g 7 -s- f 6 ? :Pravilno K b 8\ 17. g 5 X f 6 D g 6 X f 6 18.) Ld2 —c3 D f 6 — h 6 19.) Tfl—gl - Se7-g6 ni Mariji Lujizi jc gojil nežna čustva, iskrena, pomešana z velikimi strastmi. Sicer pa je bila ona kot hčerka, stare vladarske rodbine vladarica. «po milo- , sti božii*. dočim je bil Napoleom na- Predalo bot^kc tuch š ;,rv,n„ na Ttrestolu. i zdravnikov. najboljših v -n pomočnike so imeli veliko število bolničark. sami pa so morali biti noč in dan na razpolago ix>;r.ikom. Vsako jutro je est zunanjih nestu. Pri tej sila bolnišnica kot medicino uahaja mnogo blaga v rokah vtnnai "v ianuariu t l. 118.354.558 kg ; fov. zlasti pšenica in koruza« Kmetje — . uu ,,ut.u , , ----------------, , .„ , . . ,<, i S 78.542 komadov j prodajajo radi žita, dokler ne vidijo, dadi tedij 18 let in se je v spremstvu neke j -k, bo nišma v L- u. kjer sose zdrav , ifliM5 783 dinarjev\ 4795 m3 (1.499.000 bo nova žetev povoljna. Cene na trži- I svoje rojakinje stiskala med maso, ki je • ^ siromaki. je nua leta jasu. navaaa, SS^i 241435.906 Iščih so precej stabilne in so le ponekod (navdušeno pozdravljala »osvoboditelja da so bobfe ^ M*: r ' 1 Pn ^nm s« DAiisba. o.onor^i linror ti v onazil! redno Kopan. .ioravniKi so se v sreanjem imarjev. 9 ši -Št Jt ažim šii M m m H in. ■ss. it. Številke 1 do 8 od spodaj navzgor, črke od a do b od leve na destio. j nekoliko narasle. Po vsem izgleda, da so Poliske>. General Duroc. ki je opazil;1' ^ , . v februarju je torej proti ; zaloge pri nas še dovoljne. vsled česar j obe dami. so je obrnil proti njima, z j ^ ^^^to^k/S bS« januarju znatno padel po količini in po.se bodo cene ravnale pri nas sedaj v elegantnim poklonom, nakar je ena ff' J^ih ofeZnih - ^vršfn naTS v Beli: a 2. b2. • „ -.. ^Tednosti. Vrednost je padla za 21 od-j prvi vrsti po stanju naše valute. Cene i med obeb vzkliknila v francoskem £; gžc4. Tel. gl_ -totkov. i našemu ž tu inozemstvu v zadnjem času jziku: ^Jt % i feS Statu« vsers^jeveškihSlni" | Cml: a 7. b 7. c7, d 7. f4, -- . . i ^TitZTrfČ lSronaJ°nr "ic govore o »gosposkih bolnikih,, katere D h 6. T a 8. f a Le 8. •ž. d 3. K h 1. Df 3. Le 3 povpraševanje po blagu ni nič preveč j živahno. Iz Nemčije poročajo koncem meseca Padanje avstrijske krone Avstrija se nahaja v tako kritičnem j položaju, kot se še" menda ni nahajala- j maja. da je nastopila nenadoma huda Avstrijska krona, ki se je izpočetka le- j toplota, vsled katere se vse prehitro po-tosnjega leta še precej držala, je začela. : spešuje rast rastlin. Lahka zemlja pa padati in je zadnje dni izza odstopa j zahteva že malo moče. Na tržišču cene H-choberjeve vlade padla naravnost ka- i lahno popuščajo. Poročila iz Evrope so rastrofaino. Prvi hud padec avstrijske. ; v splošnem še nadalje precej ugodna, krone je bil 29. maja. Na primer od 23. ! ravno tako javljajo iz Avstralije in Indije januarja do 1. junija 1922. so narasli knrzi nekaterih tujih valut takole: 23. I. 29. V. 1. VI. dolar 9.998 10.894 11.169 funti 43.190 48.375 50.000 češke krone 194 212 219 deževno iu povoljno vreme. Iz Argentl-| nije poročajo o dežju, ki ram sicer prija i bodoči žetvi pšenice, pred kratkim po-;žeti koruzi pa je škodoval Obdelana po-i vršina v Kanadi znaša po zadnjih cenitvah v prerijskih provincah okoli 116 mi- V Zagrebu in Curihu se je gibala de- Ujonov ekrov. Vreme v Zedinjenih drža- viza Dunaj izzs aprila 1922. takole: Zagreb Curih vah je povoijno. Posevki ! iei 3. aprila 12. aprila 24. aprila 3. maja 10. maja 22. maja 29. maja 1. junija 1.09 1.— 0.75 0.885 0.80 0.71 a«; 0.625 0.06 0.066 0.061/, 0.061/, 0.0625 0.051/« 0.05»/g 0.045/, dobro napredu- cvetja, ki je bila v njegovi kocyi, m jo nagovori prijazno: »Vzemite šopek Svetovni trg kaže izrazito medlo raz- i m ga čuvajte kot jamstvo za moje do-položen.je in lahno nazadovanje cen. Kot i bre namene. Upam, da se v kratkem vidimo v Varšava! > To je bil prvi sustanek Napoleona ,7. devojko. Id jo je kesneje imenoval samo »moja sladka Marija*. Kmalu sta i se zonet videla v Varšavi, kjer je pre- pogleclal začudeno. To je bila ona prekrasna devojka z velikimi .modrimi očmi. pametnimi in nežninii. ki so se v tem svetom času bliskala kakor v deli-riju. Bila je sicer majhne, a krasne po-stave, vitka, kakor Oracija, oblečena okreva popolnoma zelo preprosto, z velikimi, črnimi lasmi.! P- Sa»"er kompomra, kakor Duroc je bil preveč vdan svojemu go-1 Poreca. nov" "" spodarju, da mu ne bi pokazal te gra-1 "egija- cijoznosti. Pripeljal je obe dami k Na- _ . ... , poleonovemu vozu. Napoleon so je od- fUestO Starega infiljSKega kril in hotel nekaj reči toda ona g3 j prekine- polna patriotskega navdušenja, z besedami: -Tisočkrat dobrodošel v naši zemlji! Dobrodošel v domovini, ki pričakuje od Vas osloboditev! Napoleon jo pogled^ pozorno, v zame hitro f 7. h 7. K g f ■ 8c6. g6 — je bilo treba lečiti s posebno pazljivosijo. I V koliko potezah najkesneje more bol V pravilih ie bil tudi poseben predpis, da doseči mat? se bolniki, ki so ozdravili, to!iko časa ne j Kdor nam prvi poSlje pravilno in iz smejo odpustiti, dokler rekonvalescent ne črpno rešitev te naloge, dobi od našega uredništva veliko lepo fotografijo udelr ie žencev lanskega celjskega glavnega tur poreča. novo opero na libretto dr. L j nirja. Rešitev fn imena rešilcev objavimo največji povpraše valeč po blagu se pojavlja. Rusija. Nazadovanje cen povzro-, čajo pač le ugodni izgledi nove žetve. Tržna poročUa piemena Zapadno države Mehike se dvigajo razvaline, znane jx>d imenom *Ast«>škei razvaline*. One so del številnih ostankov delovnesra naroda Astekov. ki so Rešitev naloge St. 31 1.) e6 — e7 itd. Iz šahovskega sveta. Nemški *ah. mojster Teodor pl. ; we je umrL rLandstrasser scbaohbund- na Dunajn ustanovili državo Mehiko. Za časa pod-j^ prjredil velik amaterski turnir 32 ude jarmijenja drugega indijanskega ple- jieženP^v: j. zmagovalec: dr. Mandel, 2 mena Stokata so osnovali neodvisno!, Vukovič^ fZacreb)." državo in pozneje, pod petim vladarjem! v Beo 15» ! " ... . L prave državnih monopolov je od 15. i SQ asta!e zaiaan Ko se ie toreador zopet aprila naprej z ozirom na določbe kon- j v arenii ,e bil tako slab. da je venci:? o mednarodnih poštnih pošiljkah . komaj sta] na nogah. v areno pride šest dovoljen tudi tranzit- inozemskega toba- i bjkoVj prvih pet ie prepustil miajšfm na ka in tobačnih izdelkov. Tranzit ni ve- ; tereadorjem. on sam pa se je vrgel zan na niksko predhodno odobritev mo- ' jestega. v areni nastane hipno grobna ; tišina vse oči so uprte v slavnega borca. njeni notranji kupni sili. Tudi drugi poizkusi finančnega ministra, stabilizirati krono, so se izjalovili. Tcer se pač z umetnimi poizkusi ne da doseči mnogo, ako so gospodarske razmere tako razdrapane kot- so v Avstriji Kredit dveh milijonov funtov je zalegel le nekaj časa. Dosedaj se je mogla vsaj deloma vzdr-/avati na zunaj domneva, da je gospo-iarsko življenje v Avstriji že v teku. Tndustrija je doslej mogla blago razpe-čavati, sedaj tudi industrija hira. Siro-Wne je pri slabi valuti skoro nemogoče uvažati, na drugi strani pa so cene živil dosegle in celo prekoračile svetovne cene, kar zahteva visoke plače delavcem. : Vsled gospodarske krize se množi števi- i prosto sporednih taks, ld so omenjene v j ugonobil io brezposelnih, katere mora zopet 'tem členu. vzdržavaii država, kar slabša njen fi- i = Olajšave pri carinjenju vzorcev brez uančni noložai [vrednosti in knjig, tiskanih na tniem ie- 1 bi! je znatno šibkejši. Kljub temu se je odločil, da ponovno nastopi v areni. Videč njegovo rahlo zdravje so ga vsi zidarji pod podom neke sobe vrata, ki -o se dvigala in spuščala in bila zasuta z zemljo. Skozi vrata se je prišlo v dosti dole podzemski hodnik, kakršne imajo Mavri za čuvanje olja. Na hodniku so m šli več sodčkov, polnih španskih zlat-V areno pride Sest j»&ov. _ V rradu Saffi je stanovala jako i bogata mavrska rodbina v prekrasni hisi iz vdikim vrtom. Ko je vsa rodovina izumrla, niso našli nikjer nobenega denar Iz k3vcui;a v A Iz kavčuka CIRIL SITAR LJUBLJANA eta ce s** nopcl-kih organov. — Izvozna statistična taksa. V zmislu j Nesreča ie bila tudi ta, da je bil bik iz, odloka Generalne direkcije carin od 16. redno močen in divji. Kljub besnosti maja 1922 se mora za izvozno blago raz- j podivjane živali pa se je Martinezu ven carine in kaldomine (tlakarine) pla- j vendar posrečilo s silnim udarcem meča Sati tudi statistična taksa, ker v pri- j usmrtiti živaL Toda v tem momentu so ga pombi k čl. 23, zakona o splošni car. t.v j zapustile sile in vsled prenapetosti živcev rifi ni predvideno, da je izvozno blago ! in energije, ki jo je moral porabiti da je Dvokolesa, otroški vozički, šivalni stroji, ps 10. junija pod »Učua ,lolia» na upravo »Jutra«. I----- " ---------------■ mestnem županstvu uo lo. ju- ' nija. Meslr,'> zonanstvo Brežice. 165G Tri trgovske zanesljive •aosnoeniks, 1679 Irapist i DUM ca. 1 ko likit ......8 „ is Velik pisarniški pult ki imajo veselje do trgovine'36 proda. Poizre se v uprav-j • - ■ nistvu »Jutra». fti. f«i"liS po Itfj-ujiKRUVi ui! >,itj» dnevni ceni hiža št' 17°jntra».upravni7021Mlekarna priSvJuriu ob juž. žel OrAdbeao podjetje f ing, Dukič in drug | | Ljubljana, Resijeva cesta 9. g | se priporoča sa vsa v to |! i stroko spadajoča dela. 3 L '-0-3 J i ^»BCiaBKBaPT™"™"8*"35™1——^ 1 Perfekten -^pj stenograf in strojepisec — moška moč se Bppejme 1695 eventuelno v stalno name-ščenjepri denarnem zavodu. Ponudbe pod „StenografM na upravo „Jutra". jajc in perotnine, sprejme i tudfca Km. Supanc, Rogatec.; s RESTAVRACIJA Apno In opeka Trgov, pomočnika, naprodaj po znižani ceni. ^Irc^auiauufakturista,iščem i ****** ccstf st2> pritlMeV takoj. Anton Britov.ek, desno- 1641 Sloveujgradec. Ki 80 Stanovanje 1691 Skladišča: J 1 do 3 sobe in kuhinjo, me-; Balkan, d. d., Uoiiajska c. Jo. [d. p.: blii-ano ali prazno v Ljub- i ~~ gŠ^r? Balkan, d.V; Dunajska c-33. fd.p.]? , „ " . -i u i dobro idoča, a lepim solnčnatim vrtom in Tomazic & Pipan, amenkanska stroj-1 veliko dT0nin0) Mpr0raetnem kraju v LjuV na olja, avtoolja, bencin in teretna 1 jj^ w p0 ugodni ceni radi družinski u mast. Reslieva cesta 2. razmer proda. — Ponudbe pod „Bestav- ' J ' raolja" na Anoučni zavod Drago Be- Mehanlčna delavnica: _ [d.p.J; »eijak ln drug, Ljubljana, Sodna Vreče sa vogle 1671 ' »Prometu«, Ljubljana. „ , i _ . , . , - klošičeva cesta i. irazim singo vec tisoč, v dobrem stanju ___ treovačku kuou. koji se i|» nizki eeni .teaevaal« i:,M konja razume. Aleksa NaEloT P0Te » j Manjše stanovanje, \ tvueJevič, Gline preko Kar-! uPraTa - SŽTB. K i 0riMt:. ; l. Sodna dk. štflf. 3. j B„r Franc. Mbv. 5. T.l 407!; 1 »Prometu.. LiubliaDa. Mi- »v> . V . '' ! ____Id.il nlloa 5. 1710 loraca, Hrvatsko. 1632 !' ! dve do tri sobe s oritiklinami, telefon 463__ Trgovine: . M. Urbas, prodaja pristnih kranjskih klobas, Slomškova nlica 13. Pisalni stroji: Bar Franc, Cank. nabr. Id. p.) 5. Tel. 407. i Razmnoževalni aparati: Id. p.j Bar Franc. Cank. nabr. 5. Tel 407. j &nJigovodkiuja, .mogoče v "kaki novi stavbi,;---,„i„„o m.,nnfiVtnrfi >Ed. Skopek, urar, Mestni trg 8. Ve- Trapistovski sir: i se iače za takoj ali vsaj kmalu. | r rane arumai, zaioga , ,JVfl ;a]nS7, ur. zlatnine in srebr- baianjski kg K 118--. Maria j Visokost najemnine posta* ^tprii k1* K °10'_ Parmezan t stvar. Visoka nagrada ali • aicžna v6eh pisarniških del i^K-10 ^Pta«^ premogom in drvami !■■:; ftro-episja se išče za takoj ! u i J. v C*«i. v* verje industrijsko poa- i množinoFrece-Plahuta, Celje icti-> v fjjubljani. Ponudbe !___ j?'4 ^Industrija« na uprav-nišLvo »Jutra. 1652 in tkanine na debelo, Ljubljana, j Mestni trg 25/1. Opekarskega dela Prodani komadov po 1515! aziičnik j dokler najemnina traja. Cenj. Trgovina z usnjem m čevljarskimi ponudbe pod »Manjše stano- * • ™----"— vanje št. 1 na npravništvo i 1 »Jntra». 1703; lika zaloga ur, zlatnine in srebr-nina Lastna strokovna delavnica.; Cene nizke. ! 50.000 | starih vreč po nizki ceni.! i Ogleda se lahko vsaki dan • ^žine se sprejemajo j "J ueu mesta; Prešera, Cir- ,.. trajno delo ob akordni! 1-Iači, prostem stanovanju, i ia::svet]javi in kurjavi v ope-j »arni v Lajteršbergu pri i Mariboru. 1655 i čičo pri Kranju. "■'•'J, Inteligenten trsoveo, govina z. uBujcui . -7, . potrebščinami Šestak & Ravnihar, Mikuž, d&zmb, btan trg-_ Sodna ulica 4.__< £ sodavičar, Martinova cesta. j J. C. Mayer, mannfaktnra, Ljubljana ! r^mažar tn druo. iuiio Meinl, d. d., Aleksandrova c. 1, Cesta na južno železnico, za bel-kava. čaj, čokolada, kakao. : gijsko vojaščnico. Vsakovrstne eti- 34 let star, sedaj bivajoč na Nemškem, se hoče v kakem slovenskem krajn osamosvojiti. V svrbo ženitve želi tem i potem znanstva s premožno j vdovo ali gospodično (ali se j J. Maček, Ljubljana, Aleksandrova c. 3, j trgovina z oblekami. kete, lepaki in druga litografična dela. _ Enonadstropna kiža z še;l:mi sobami, dvema k a-, pa tucJ; priženi). ..uuS®. ... ;hinjama. parketirano, zelo ; 6krecija, častna zadeva. Do- • I solidno zidana, se proda za. i pjse z morebitno sliko prosim J 400.000 K. Nadalje se oddaste ! g p0]nim imenom po l »Slo- Z—~—~—T-, • A Kassia. Židovska ulica. Uniforme, Grom, carmsko posredmstvo m spe- " " .., dicija. Kolodvorska nlica 41- cePlce' PreProSe _— Otroško posteljo, ... , , , . ! 400.000 K. Kadalje se oddaste ; | p0]njm imenom po.----- „ rabljeno dobro ouraujcuo, z Vvertheimerici. Vpra, v^nsc> ua ttpraro »Jutra.. zmitiico, kupim. Ponudbe na-•;____c____ ...jv«..^«. i r ! "oŠ di6 i Gradbeno podjetje, ing. Al. Hrovat in j Fotografski umetni zavod Avgust ..,„, n„_, Alb. černe, Krekov trg 10/1. ! Berthold, Ljubljana, Sodna nlica 13. Prva sl&veitska tvornica lesenih ialuziš__ Weinbacher (esncintf intrfjska druibs z o. z. ljabljana, Dunajska cesta 66 J Izdeluje vsakovrstne ioiualje In sprejeme vsa v to spade« |o«e popravila. Tsiafon 114. Brjolav: WeHstaofc3r Ljabljana. dico, kupim. Ponudbe na- j š ja ui Spar. undVoischuss-1 iti pod »Vrednost«,poštno- verein, Laško. 1609! ležeče Liubliana. 1692 1 ležeče Ljubljana. 1692 Moško dvokolo, Hiša v Celjn 1631 ! z več stanovanji in kleti za, i dobro ohranjeno, prosil tek,. v-m&o trgovino je napro.uaj.; ki potuje po celi Jugoslaviji / kupim. Ponudbe na Cvetko! Ve6 se pri Antonu Žni-' in ki bi bil pripravljen pre-j Komidar, Ljubljana, Krekov jj^jču. Leskoveepri Krškem, vzeti par predmetov v prodajo j trg št. 10. 16981 ! '------------ 1 Ugodna prilika! E*'onadstropna, skoraj nova j ! hiša v Celju se vsled pre-1 : selitve proda: 13 sob, 3 ku- prvovrstne Maverjev leksikon, «M»- i b in je, velike kleti, elektrika, Ici ne Kunst», krasna revija, ! gostilniška koncesija, krasen par predmetov v prodajo se išče. Naslov pove nprava »Jutra«. 1679 Črez 200 knjig, kostanjev vrt, velika veranda, Zastopnik 1706 r_________ tvrdke išče postransko zastopstvo proti proviziji za papirnato in špecerijsko blago, špirituoze, oarve 60 sadnih dreves. Poleg pri-j in olja. Poslužni dopis na tlično zidano poslopje za j upravništvo_ manjšo tovarno ali veliko} obrt. Kupec dobi takoj sta-. • | novauje. Kompleks meri tri j »Veščak 1022>. i Ep.v omara, moški klobuk (cilinder), tri police (šteluže) in druge reči se prodado. Hilšerj'cva ulica 7, L na4str., vrata št. 4. 1691 ,„Ilt. UU1J„ — , ____t Išds so kompanjon Prodajalniška oprava j orale. Cena 1,600.000 kron. | mežan0 trgovino in v pio-i a, špecerijsko .trgovino .se ff | "JS proda radi opustitve trgovine ;____1-:-i 1® pripravljena oisa uaiasc I,a drobno, /popoluo dobrem i prilika! Str??Jm°J ^ " ! stanu. Ogleda se pri Antonu i - . j----.----- : j.",^.«,! M ;ver (Hotsl Tega), Ljub- Amerikanci, kapitalisti, be- pogoje pove Franc Leskovsek ; cela hiša v najem. Kje in i 7, Celovška cesta 26. i gunci, pozor! V Belokrajm. j v Kozjem. 1497 i Kontoristinja 1628 hrvaščine, slovenščine in nemščine v govoru «n |oj/ni enrpimfl in pisavi, nemške stenografije, strojepisja in cirilice OG 19IVUJ OpiGjlllCi prvovrstne moči naj pošljejo ponudbe v 3 jezikih z navedbo plače aa Unio dražba z o. z., kem. tehnična tovarna v Mariboru. Dne 9. junija 1922 ob 11. uri dopoldne se vrši v Kočevju, hotel ..TRST", javna sodna dražba klnoaparata in vseh pritiklin za l obratovanje kinopodjetja. Pojasnila daje dr. Josip Lavrenčič, odvetnik v Ljubljani, Dalmatinova ulica št. 5. Delniška glavnica: Din 30,000.000'». Rezerva: Din 15,000.000-. Podružnice: Celje, Cavtat, Dubrovnik, Ercegnovi, Jelša, Korčula, Kotor, Kranj, Ljubljana, Maribor, Metkovič, Sarajevo, Split. Sibenik, Zagreb. Naslov za brzojavke: JADRANSKA Afllfiran zavod s FRANK SAKSER STATE BANK 32 Certland Street. New York City' ia»BaWEMwn pf^ Veletrgovina metske manutakturne robe nudi razno tkaninsko robo na primer platna (Blaudruck), oxforde, jadrovine, hlačevine, svilene in bombaževe robce, sukanec kakor tudi vsakovrstno drugo blago. 1705 I g Strni m T ■ -----7---mtm II Telef. 3238. v lastni hiši. Duga ulica 6. 1709 slovenska gradbena in industrijska d. d., P Brzojnoi • Ljubljana. Telefon H*. ^ 1 Tehnična pisarna u touarni Keršič, Spodnja Šiška, frankopansba cesta S.cd. ,51. 1 Oddelek za globoke gradbe: ose orste globokih staob, betonske ,n železobeionske qradbe uodne gradbe železobeionske tlačne ceoi do 8 otmosfer tlaka, električne centrale izkoriščanje uodnih sil, „sila«, mostne železniške m cestne zgradbe, predore biologične in mehanične čistilnice za osakoorstno mdusirijo. U Oddelek za uisoke gradbe: ose orste oisokih staob. moderne industrijske zgradbe, leseni polnosfenski nosilci za strehe z oelikimi razponi do 5, m, železobetonska, lesena in kombinirana skladišča, m. Tonama nozou Keršič: luksuzni in tooorni oazam, modeme ootomobilne karosenje, ročni oozički, samakolnice itd. Parna žaga: lesna trgooina in industrija, staubeno tesarstoo in mizarstoo. If u. priloga „ Jutru« št. 130, dne 3. junija 1922. J * O »i m r\ r '.s™ Kulturno gibanje v Primorju Uvodno pojasnilo v »ret. Baiitonist (opera v Zagrebu) Primorsc. Mnogo irr.a gl i ikaia naraščaja, Robert ie tudi a na 1'riiiiui-obeta v pribodfl'j:ii najlepšo uspehe. V Trstu obstojata dva godalna kvartet;', katerih fiini :-.-naši najboljši glumci: Borštnik, Danilova, jvzoinii nekega la.-kega profi-..-.ja, k-i Verovšek, Danilo. Nučič in po vojni Mi- j kljnuno Slovenci. Leta 101?.. še preino sa je formalno skrbinšek. Mnogo dobrega materiala jo Primože odiocila usoda politične pripadnosti se-i , ... rodilo odorski umetnosti. Naj sled o le Jairie .Tuliiske Bocefije, .ie naš literarni Ramah Sli pO aSSSSlJi i-mana primorskih igralcev: Valo B t a - " t in a (Maribor), Ciril Bratuš, Ivan ' *boni okott 12 0 iro. 7. njtai tm5# raetrJk ' KoncerJracfia primorskih : ua.-y i-o.-'« -..-s- umetniških ie znanstvenih ika/ati tuui svetu bogastvo •» Benečije, je naš literarni j hi-orik dr. 1v»t, Prijatelj v .Slov. Na- S Primorja. ki se rc'i-'i> priot:;'! članek cCaveant coraules*. j izvr4 v ^tku leta- Pokazal je v v:eru, da Julijska Krajina j' _ sU P r-ji o reki umetniki io znanstveniki » ■ -idnjl čas podali na delo za osredoto-č2nje vseh pristnih kulturnih diihov, ki 1 jih je dalo ozemlje Julijske Benečije. P ! tem hočejo ekonomično gospodariti t etiftrgi>mi, ki so jim dane, ter doseči naj- Kaicor Gaberščik (Ljubljana). Ivica Gra ,iV£> "JI pPi naše narodne pesmi in naših lunetnih •vokalnih sklajb. !>okazati hoče. ua n?l-A /.boruvska liter.",ra ne zaostaja daleč 'yi češko, ki Je poleg ruske gla il-e na eni *jolju najrjegoenejša. Vokalno - instrumentalnih večsrov jc____, ______ i Kumar od decembra do konca da- ;dalekosežnej,?s u«pehe. Sanje pah | ^ deigt ^ je zaupanja v jugoslovansko državo v inozemstvu ter ^ evidil0St;> konec. in ob istem opuščali v svet vesti da je pač vseeno, i &su ^ med prebujeniml kro- koinu pripade primorska dežela, Jugosla- ^ ^ Pn.^nr-U Doiavlla da je tra- viji ali Italiji. Usoda Primorja se je pozneje zapečatila s sramotno rapallsko pogodbo, ki je odtrgala od matere zemlje nad pol mili- ^^^vsod; kot -prv0 je prišlo na jona najzavednejSh duš troedmega na- l u" uclu J. ,r , :oda Srbov, Hrvatov in Slovencev. Vsled sedanjih državnih mej so ti naši krvni branje danes odrezani od nas in tvorijo v Italiji v političnem osiru narodnostno manjšino. Njih borba za. samoobrano je težka, da se pa lažje ubranijo potujčeval-u-smu navalu Italijanov, so si ▼ okviru političnih mej ustvarili samostojno gospodarsko in kulturno življenje. Namen pričujočega članka je, podati rs;;j v glavnih potezah obris sodobnega kulturnega življenja na Primorskem. Primorski kulturi so doslej posvetili posebno pozornost: dr. Ivan Prijatelj (v te imenovanem članku »Caveant consu- . : mora Učen uspeh je bil takrat prvovrsten ribor), Šimenc Marij (Maribor), Ter-jiu prednja« easino vsem primorskim č i S Kristjan (Ljubljana), Velušček | kulturnim preroditvain izza časa italijan-CiriL — V Trstu sta ostala Marij Sila ike okupacije. in Valerija Zeleznik-Silova. Na „ ,,..,. .. . ■ ............... času se je mea najooij preou^ «aški operi je v0 gi v Primorju pojavila zavest, da je tre- ;hkun uspehom Vida Fe.lusova ba za naprej dalje po samostojni poti i Ker je politični pritisk upravnih oblastev > . stvenikov ter bdeti na-1 njiliov:-ji dc".: 'da bo čisto, častno in čim bolj uspeaio Menimo, da bo po teki poti hodeč." i" vcuska kultura v Pranurju uajlepčj do i kazala svojo potrebnost in upra^ičeuo -u:Ji pri tistih, ki so do včeraj na.':-• gledali kot gleda ptič na šabo. Listi in revije j Socialna politika vrsto seveda politično polje. A kmalu za njim so se zdramile tudi kulturne sile. Kulturni zastopniki Primorja Predno preidemo na sodobno primorsko kulturo, nam je na kratko omeniti in našteti njene činitelje. ki jo ustvar- Jajo. Med znanstveniki ▼ Primorju najdemo danes poleg drugih zlasti tri: prirodo-slovca drja. Leva Cermelja in zgodovinarja prof. Rob. Kendo. Oba sta , znana po razpravah iz njune stroke; kot ' o miuivvmigu -----------i odlična moža peresa sta se nam svojčas °5>), dr. Joža Lovrenčič v 1920. j predstavila v »Slovanu*. Iz cDom in Sve--Goriško slovstvo») France Bevk (pre-jta> j, znan eatetLk dr. Alojzij Res. ri a vanje na ^Primorski akademiji* leta- MuQ veg ^stopnjkov kot v znan-1920. v Ljubljani) ter zgodovino. Primorje je rodilo slovenski umetnosti in znanosti toliko krepkih tjientov, da smejo biti naši bratje tam doia nanje ponosni vselej, kadar se jim je braniti pred obrekovanjem, da je «Ve-ir.-zia Giulia* že stara latinska zemlja, l i so jo Slovenci samo preplavili in iz tij« izrinili neke vrste rimski F i vel j. V Gorici izhaja enkrat na mesec , nedvomno najboljši slovenski (in morda tudi jugoslovanski) mladinski list. Creja ga Josip Ribičič. «Matici» sta na Primorskem dve; »Goriška* v Gorici in »Socialna* v Trstu. Prva izdaja publikacije kakor Mohorjeva družba; je pa v rokah enega samega človeka, ki dela za dobiček ter je zato potrebna, da se preosnuje. Tržaška »Socialna Matica* ima krazito delavsko smer, to je nekako kulturno sredstvo ko ------------------------------- , državah so se mlade industrije razprava založba je med Primorci dosedaj j brez fc.realen socijalnega zakoao-■ena: »Nova založba* v Gorici. Izdelala ;e j d^;stva ^ geie> ko s0 že trduo stale, doslej dve knjigi: Bevkove novele s0'korakoma mogle vzeti nase nove pro-raon> ter Pregljev roman »Plebanus Jo- i izvaja]ne gtroške. Sodobna skupina umetnikov je kaj mnogovrstna. Med njimi ima Primorje odlične slikarje, lepcslovce, glasbenike in par dobrih igralcev. Slikarji so rodom iz Jnlijske Benečije sledeči: A. Bucik (znan zlasti kot por-tretist), Čorgo (akvarelist), A. Čer-nigoj (ilustrator), V. Cotič (ilustrator; sedaj v Mariboru); K1 e m e n 5 i č (ustvaritelj našega marijonetnega gleda^ lišča v Ljubljani), Kos Gojmir (portre-tist). Peternei Metod (znan po svo- (grafik), zavarovanja samo zagrebškemu ...'';r-' kurju*', ki ostane avtonomen s pr-r. lomi blagajn za zavarovanje delavcev železniških podjetij, dokler ima preko 2500 članov. Ne izključuje se, d-i s-temu društvu včlanijo trgovci, ozirons-pomočniki, tudi izven Hrvatske. Najobčučnejši korak je v lein, da se zavarovana mezda zviša na aajveč 40 Din. Da se ta korak olajša, se bo pri-nos za bolniško zavarovanje znižal na - -v J j ___f. . .. . j . t_i _ x _ 1__ • .... ' Zakon o osiguranju delavcev Kakor se je že poročalo, je bil zakon o osiguranju radnika podpisan šele 14. maja t.' 1. Ker veleva, da se ima nova organizacija osiguranja oživo-tvoriti že s 1. julijem 1922., je vmesna doba za priprave zelo kratka. Delo-dajaiski krogi so odločno zahtevali, da se uveljavljenje zakona odloži. Se ne------------------------,------------ davno so industrijci v Zagrebu tožili, 5 % tedenske mezde. Istotako je liiiui-aa se pri nas uvajajo modema socijal- j ster za socijalno politiko odklonil po- in ne more plačati stroškov. . , Ne da se 'tajiti, da so očitki industri smer, to je nekako kulturno sredstvo to- i . ^ y mnog^ji ozira tehtni. V drugih munistične stranke, slovenskega oddelka. , Hr2avah so se mlade industrije raz- Ud SC pil U4S uvajdju UJUUtma o^v-.j^. t oi'.i na načela, industrija pa je še v povojih j ostritve opasnestnih razredov, in -------,-r.i: — kljub znatno zvišanim dajatvam za c1-: lavsivo odredil, da se nezgodne preniir __.t______i---1:.. o 1 m n annes*. računajo na temelju S% nri 100 opasnosti, kakor imaio že sedaj rudarji. Ideja bolniškega in nezgodnega zavarovanja jc zdrava. Mi nc maramo, tij bi naša industrija slonela na izr.i?/.-gavanju delavstva. Kar se ima raz vi vajalne stroške. i gavanju delavstva. Kar se ima raz.i. Tudi je v našem slučaju istina, da, Samo iz kni mladine, bolnikov in r° 4 * ■ — —---- ^ArtMllfl ' ■ t tnaref. i_____. Ia na KJ KiIa "rn^ovp nesrečencev, to ne bi bilo zdrave. Bolniško in nezgodno zavarovanje pa je pri nas zašlo na slab glas. ker niti clelavci niti delodajalci nimajo zaupa- Poleg imenovanih kulturnih ognjišč je i . zakon Q osiguranju radnika v marsi-omeniti še: »Učiteljski List*, strokovno j tem pomanjkljiv in je par tednov za glasilo učiteljev, ki pa prinaša tudi član- i priprav0 fcrez dvoma mnogo premalo. ke in razprave o literaturi in znanosti. , b temu razi0gu se vendar mini- ucidvu mu u^v^ju^, — -— — Juristi imajo svoje glasflo v »Prav- , sjrstvQ za socjjaino politiko ni moglo j nja v gospodarstvo pri teli zavodi'-nem Vestnlku*. — Nekaka zmes ženske | ocijoatj za jjako odlaganje. Zakon je, Zakon daje paritetno zastopstvo v upra-emancipacije in žurnalističnega diletan-1 zaj_on jQ vla(ja je prva) ki se ga mora | vi zavarovalnice, da se ne bo mogel tizma je »Jadranka*. Izhaja v Trstu po j dr|atj Vrhutega je celokupni delavski, drug na drugega izgovarjcliy ako bodo enkrat na mesec. — Strokovno glasilo je • razre(j osredotočil svoje nade na 1. ju ! prispevki zaradi slabe uprave visoki. goriški »Gospodarski list», tudi meseč- ; j- \q22. in avtoriteta države bi trpJa, j Upravni stroški morajo navzdol in nik. — Društveno življenje hoče goriška I ako z odlaganjem v že itak u:- j simulantom mora delavstvo samo na- ' J---- praviti konec, ako noče, da bodo premije bolniškega zavarovanja, ki se določajo za vsako pokrajino posebe, in ki jih trpi delavec polovico, neprestano rastie, in posebno ako noče, da resnični bolniki propadajo zaradi lenuhov, čim , aKO D1 se Z ouiagaujciu v it u- smiiiiauiuiu uiuia ui-io.ol.v r Omladina* sistematizirati in voditi s ( zaupnem delavstvu vzbudil dvom, da | praviti konec, ako noče, da bodo pre prosvetnim glasilom »Prosveta*. List do- . ^ j1Q-e za^on spl0h izigrati. K^nisi-po-a ^avarovania. ki se do slej še ni izšel. — Politična _ Primorci so: »Edinost* (Trst), »Pučki prijatelj* (Trst) in »Goriška straža* (Gorica). Komunisti izdajajo v Trstu svoj političen tednik »Delo>. Tudi duhovščina, včlanjena v »Zboru svečenikov sv. Pavla*, ima svoje etanovsko glasilo. j. jih intarzijah), P i 1 o n Veno w _ V naši znanosti so pač najbolj znani išantel Saša (udejstvuje se skoraj v Fiimorci: filozof Anton Mahnič, glovit 1 vseh panogah slikarstva), ŠSuka, Špa-Karel Štrekelj, zgodovinarja Rutar injcapan in Stiplovšek. Kos. Tudi Frančišek Lampe je po rodu i Leposlovcev je še več nego Blikarjev. ----------- . ~ . _ Primorec. V glasbi in slovstvu polpretek- i Navajamo le njihova imena: France ; primorska kultura doma najmočnejše ko-- ' • ------- • • ------ - - Bevk, A. Budal-Pastuškin, An-: renike v leposlovju in glasbu Slikarstvo le dobe zastopajo Primorje poleg drugih skladatelji: Miroslav Vilhar, Ha j d tih in Volarič ter pisatelji in pesniki: Simon Gregorčič, Pagliaruzzi-Krilan, Hinko Dolencu, Jos. Kostanjevec in drugi. Pravi razmah pa je jelo kazati kulturno življenje v Primorju od časa balkanske vojne dalje. Komu ni izza tiste lepe doi-e v prijetnem spominu Gorica? Andrej Gabršček je tam izdajal svoje knjižnice: svetovno, salonsko, narodno. Izha^ jali. so tam »Naši zapiski* pod uredništvom ko kruh dobrega drja. Dermote, koncentriralo se je naše znanstveno delo v »Vedi*, najboljši znanstveni reviji, ki črno jo Slovenci kdaj imeli. Poleg te-■za je bila tam še cela vrsta manjših kulturnih ustanov. Med njimi je dobrega ►pemina vredna zasnova »Prosvetne knjižnice*, od katere je, žal, izšel samo Minister za socijalno politiko je odredil, da se ima zakon o osiguranju radnika obelodaniti, izvršilna naredba je izdelana in od njega odobrena, isto- 00imiU ^rapu^iu —-- tako tudi začasna tabela nevarnostnih se j-0 utrdila v vseh krogih zavest, da razredov, ravnateljstvo „Osrednjega: je škoda, prizadeta zavarovalnici, ureda za osiguranje radnika u Zagre^ j 2iolin na delavstvu in industrij:, tedaj bu" bo še te dni imenovano. Uvažujoč > nastopi ozdravljenje, in orisoevki se bo-- kratko dobo priprave je minister od- j d0 mogli še znižati. Kakor smo videli, poganja sodobna redil, da s 1. julijem 1922. sicer brez-, _ ..... - --------- poeojno nastopa pravica delavcev nai bolniške podpore in nezgodne rente po; Materinska naselbina Slovstvo in glasba Bevk, A. Budal-rastuSKin, An-: renuce v leposiovju m r? 71 "°co ltvrSJ<,nie drej Cebokli, Damir F e igel, Alojzije, žal, zaenkrat še precej izven doma; novem zakonu dapa se uvrs^njei ogkrbeti ^ za. Gradnik, Igo Gruden, Stano Ko- potrebno pa bo, da se prej al, slej po- ; obratov izvrši korakoma m brez po^) ^i-ati nezakonske matere z njihovimi soveL Alojz Kraigher, Milan K u-i kaže tudi tam, odkoder je kšlo. | mh nadleg tako, da bo vsaj do konca ščiut nezakons ^ ^^ ret, Jož^ Lovrenčič, Vojeslav M o - Leposlovci se, izven »Ljublj zvona* in J leta izvedeno. ° « »kompleksu vprašanj, s katerimi se le, Ivan Pregelj, Josip Pahor, Jo- ; predavanja go- i v Gorici je znan pianist Eržen, sedaj v ; Zveze jugosiovansKin uciieijev ouu^ue Naicic -j- — --Trst ni bil brez i Ljubljani. Slika primorskih glasbenikov i Benečije. Zbor je sestavljen iz najboljših jim prizna pravica nadomestnega za-zlasti gledališče, j bi bila nepopolna brez klavirskega vir-! moči tolminskega, goriškega, postojnske- ; varovanja. Ogromna večina se]!Sevwa _______ T—__________ —f^osi.-^.utrskA-spr.aiiBkfiM. nčit^li- temu orotivua. Zakon ie v tem poglean hajajo nezakonske matere večinoma ii kroga služkinj in delavk, je njih oskrba še težavnejša. Maloštevilne so rodbine, ld so voljne »prejeti mater z otrokom. Tudi delavka dobi težko stanovanje, kjer bi bila lahko z otrokom skupaj. Tako m v najčeščih primerih druge rešitve, kakor da se loči mater in otroka': otroka t« oskrbuje v kakem domu ali pri rejnici. mati gre za zaslužkom. Ta način oskrbe nezakonskega otroka in zaščite njegove matere in njega pa nikakor ni v duhu dela za zaščito dece, ker je eno kmeo glavnih načel pri tem delu: ne ločit: otroka od matere. Nevarnosti, ki prihajajo vsled ločitve otroka od matere, f velike. Ako vzamemo materi otroka in "a oskrbujemo v domu, se čuti mati ne- renomeja. Tam je bilo zlasti gledališče, bi bila nepopolna orez Klavirskega vir- no« ioumi»M>g*, s—-b- : nrnt vila 7?W->n ie v tem oogledil -a oskrbujemo v domu, se čuti mat; ue ki je kulturno delalo. V tržaškem gleda- jtuoza Cirila Ličarja, opernega teno- ;ga in tržaško-istrsko-sezanskega učitelj- temu protiviia. Zakon je v tOT^geou £0 , ^ napram otroku liscu so bili angažirani in so gostovali rista Josipa Rijavca. ki je nesel slavo skega zbora Pevcev e v tem skupnem | izjemoma dal pravico nadomestnega, kako bre. ofl0o v Dcbrovska: v Ženin Janez ima res dolg iezik. Trikrat bi ga jilske me bodo zmešale. Na, pa še no-IIji in dozorel je trden sklep: ta pred lahko okrog bajte ovil, pa še malo za- i paril sem se, saj pravim — ženske." pust se oženim. irknil. Kaj to? Prinravna ženska je,! Mleko je zlil v skledo, vzel žlico, sto- ! denar ima." I pil čez visoki prag v hišo, postavil H,ii hni Tanez 'ma koš 1 »No. Hr&a n"3 tudi cvenka, bi pa tja j zajtrk na mizo, se pomaknil na klop, h^i tJi Mi^ na m-oš " stopil, če ne bi pri šmekulji kazalo. Nič! naredil križ s širokim palcem, molil m nuj, naj, ivuca pa grus. ; . . T; . - „nfrn I ~n mu besrale od baite rlo Mica na CTOŠ i '""P"« " lit fi H" ouiavuiji »liaiu. l^iv-! uaiS.UII mu. a -----— h - s ■ : ne bo, lanez. Ti šepaš na desno noso,! zajemal. Misli so mu begale od bajte do Na novega leta dan je prišel Bost-j Hrga na levo, zibanje sem, zibanje ti a,; bajte, kjer je upal na odziv. Niti slišal ie svete maše. Slačil i gosedie bi se smeiali. Mhm." ni, kdaj je vstopil kolednik v hišo. ______________________________, , | Vzdramilo ga je nreščeče petje. Eh, moti me le tisto s tistim „Kar sedi," je rekel Janez, „z menoj ' Jo; -se.1 M,ni>ic " jaaov Janez od rane • j---------- - — - ^^ocujc Ul oc DUitjaii- i.Lu.ii. ni, nuaj jc pražnjo obleko, skočil v vsakdanjo, j 5)Kaj pa Fickova Polona? Pridna je, Vzdramilo ga je nreščeče petje. ---1 —J-..-.1, 1 -. rt. 1« UpIa » T/..--u .,'-.1 - b- --------------j-----7 sosedje bi se smejali. Mhm. J^ j« —™ ' -----.3-, | „Kaj pa opasal predpasnik, odprl skrmjo, po-; pobožna je. . ložil vanjo hlače, kamižolo, pruštoi,: Mažarom, kučmo; kožuh je obesil na klin in sto- hlevu. pil v hlev. Koza je zameketala, krava zamukala, petelin zapel, kokoši so skočile raz sedala. Janez je napolnil jasli, premetal' . ! ____l, _, ,_____T _ * - - ^ Mnl Jiiia- J..ijc ua^^iiAii jti^**, t ni.aj p«, v.,. t,-i « -------; anoj, nastlal lcravi, prinesel molzni stol- j tri? čedna ženska ie, le malo avsasta. rek in žehtar ter začel obdelavati kravje! Lej, Smrdelčeva Jera ni bila dosti bolj-vime. ; ša," pa jo je Amerikanec vzel." . mvi. ...v. » -------jv ki je imel konja pn njej v! jei, pe! boš pozneje, mevu. Pusti Polono. Ficki so nadeli "Kolednik je vrtil zvezdo, pritrjeno na ime Mažaika, navsezadnje bi še mojo dolgem drogu, pel dalje in končal: pošteno hišo prekrstili v- ajdovski klic' pehar orehov, — pri Mažarju. Bog varuj, Janez!" ^ tafar klobas, ,,Kaj pa če bi šel k Zvampetovi ka-, kog j^i^a kruha, pa gremo od vas." Oddahnil si je, odkašljal, pljunil in Zmigaval je z glavo, mislil in govoril: „Saj pravim, Janez, pet križev, mhm, pa se vedno si „ledik in frej". Izbirčen si bil, izbirčen ne boš več, to ti povem, Boštjanov Janez. Mhm. Lej, soseda Šmekulja je sama v svoji bajti, ti pa sam v svoji. Pometaš sam, kuhaš sam, posteljo sam pogrneš in tako naprej. Kaj ne bi pametno zasnubil Šme-kulje? Čemu v dveh bajtah dvojno de' io? Mica je delavna, bajto ima, kos njive, vrt, kozo, kravo in groše pod palcem. Mhm. Ona bi delala, ti bi pletel — -koše. V hribe bi jih nosil, dobro pro-: tvoje dajal, mhm, malo zatrobil v frakelj ™ SdflVSffi^f bajto, za- j prjse^irpredno Je prijel' Janezovo od- kuril. pristavil mleko, bezal z burkljami: ^ico, je govoril. j 'S:_____:..._> r»ai t Rop srečno lei ------- r------ —-------7 ~ —T _ v drva in premišljeval dalje. „Res, človeku ni dobro samemu biti, posebno na stara leta. Vorenčka so danes oklicali, šest križev ima na grbi, pa se prvi ženi. Mlado si je izbral, mhm, vojna, vojna, pa pravijo, da bo kmalu nekaj vekalo pri hiši. Janez, mogoče si Vorenčku nevoščljiv, da so te danes obsedle take nečiste misli? Grabijiv si, na bajto misliš, na njivo, na vrt, na kozo „Daj ti Bog srečno leto! Kar je pri hiši, vse naj bo blagoslovljeno, polje naj ti bogato rodi, v hlevu naj bo vse po sreči in želji" — „Da bi tako bilo," je sklenil Janez in pripravil darove. Kolednik je posrebal mleko do zadnje kaplje, pospravil darove v bisago, pozdravil in odšel po vasi. Janez je vtaknil čik tobaka v usta, v in'kravo, *na cvenk in žvenk. Bog vidi ga" pc-rini'l na levo stran in sedel na tvoje misli- Boga prosi odpuščanja, ma-, zč.peček. , dajal, mhm, malo zatrooii v irasei]-] lo se potuhni, pa bo. Mhm, Šmehulja Vse niti so se mu suka.e foog žensk. bSToa bi bilo dobro. Smekuliai--Oihata. mleko! Sai pravim, zen-i Mislil je na vse satmee v blizmi m da- Ura ob vratih se je zdrsnila, bila kar naprej, vrvi so se zibale in pila, navezana k utežim, je nihala. Janez se je spomnil, da je treba pristaviti za ju-žino. „Kaj bi," je pomislil. „Sok bo najhitreje, da stopim potem, no, mhm." Po iužini je šel k šmekulji. V veži je zaštorkljal, zakašljal in pljunil, da je dal znamenje. Smekulja je sedela na peči s pratiko v roki, z očali na nosu. „Bog daj dober dan, soseda, pa srečno novo leto," je pozdravil in nagovoril. , „. „Tudi tebi, sosed," je pokimala Mica, „sedi na zapeček, mraz je, mraz." „Kar nič me ne zebe, Micona, kar nič, zdrav sem, pa trden. Eh, veš, krepka korenina ne pozebe kar tako." — „Naj bo ravna ali kriva," je odgovorila šmekulja in poškilila na njegovo pohabijeno nogo. „Prav praviš, Mica, modra si in pametno ti gre z jezika." „Kako ne, saj sem bila kuharica pri gospodi. Tam se naučiš marsikaj." Janez je že pozabil na to, da se rada pobaha s kuharico, ko je vendar znano, da ic le krožnike pomiv?^ so 10 z?.to radi podražili: . „Talarje ribala, fantom je micala." „Da, da, kuharica si bila, jaz pa sem bil takrat pri Šraju. „0, dobro vem, kako si pel, kadar 1 vozil mimo nas: | »Bom pelov pšenico, tja v Kamno gorico, nazaj pa kofe, da ga bo jedlo dekle." i „Dobro se mi je zdelo, ko si pel. st sedova sva bila, zdaj sva soseda." „Veš, Micona, soseda sva, vsak svoji bajti. Dolgčas nama je! V mk-dosti sva premalo mislila na stare dni.* „Saj nama ni hudega; hrano in streho imava in dokler bova zdrava, bo že šlo naprej. Od krave in kure še kaj prodava, da je za sol in petrolej. Sai vem, kako je pri tebi in pri meni." „Kaj' ti pravim, Mica, Vorenčka so oklicali, enkrat za trikrat Mhm!" Mica je široko odprla usta in ori: „Menda ja ne! Uh, uh, roženkranc « roko, roženkranc, pa masne bukvice, as bi molil in pokoro delal, stari dedec. Kaj bo res tam z Agato?" „Res, res. Viš, Mica, midva sva soseda. V mladih letih sem te rad videl, kaj praviš, — ali bi šla k meni?" „Kako misliš, Janez?" „Eh, kako. Zmeniva se, skleniva, poj-diva h gospodu, pa bo. Ti si pridna, dobra gospodinia, jaz pa tudi nisem kar tako." — materinska ljubezen Sto«™, otroK vi« * joporo vsem zasetmnn antiaraonomim | tera aajejo flenarm zarodi prtSobltetm SS^S^t iS je, T je treba judruženjem. organizacijam za mladinsko , in gospodi* /f^^sT d£ oVi otroka na rejo. Pri rejnicab niso I skrb in socMnchigijemčmm institucijam j nun po zakonu , Želje orožništva otroci najboljše spravljeni, bodisi v zdravstvenem ozira bodisi v vzgojnem oziru. in čestokrat so izročeni — kadar nekoliko dora3tejo — izkoriščanju. Vez med otrokom in materjo postaja vedno rahlejša, k čemur pripomore mnogo tudi pogosto menjavanje služb matere. To menjavanje zanese mater dostikrat v oddaljen kraj od prebivališča otrokovega iu mati sploh pozabi, da ima otroka, in ;»hke vesti prepušča vso skrb za otroka državi. Vsled tega se mnogokrat dogaja, da pride za prvim nezakonskim otrokom te drugi in tretji otrok, ker se je ravno ločitvijo otroka od matere olajšala slpdnji oskrba otroka. Da se izogne tem nevarnostim in da ;«o da nezakonski materi priliko ostati v. otrokom skupaj, da skrbi zanj in da mko vzljubi, da vsak dan čuti, da pre- j skrba že samo enega otroka ni lahka -tvar. zato so ponekod pričeli, in sicer 7. lepimi uspehi, z novo vrsto zaščite nezakonskih mater in otrok, s takozvani-rni materinskimi naselbinami. Štiri ali pet mater se naseli v primernem stanovanju, in razen ene hodijo vse na delo izven doma, n. pr. v tvomieo. Ona, ki ostaja doma, vodi gospodinjstvo in oskrbuje otroke. Iz zaslužka mater, ki delajo, se krijejo stroški za vzdrževanje gospodinjstva. Matere, ki jih na ta način preskrbimo, postanejo v resnici matere, deca jim dela veselje in z vso vnemo se popri-inejo dela. Imajo dom, se osamosvoje in niso navezane na podpore in miloščino. Ker spoznavajo dan za dnevom, da velja preživljanje le enega otroka mnogo, da ie materinstvo težka stvar, se tudi moralno tako okrepe, da ne napravijo nobene lahkomišljenosti več. Vsakdo mora priznati, da je takšen način oskrbe mno-o boljši, bolj naraven in visokega vzgojnega pomena, ter za drŽavo in družbo n-nejši. Oddelek za socialno politiko, odsek za .i.išeito deee in mladine v Ljubuljani, bo t .tanovil prihodnji teden prvo materinsko naselbino v svojem področju, in sicer v Mostah pri Ljubljani. Po naklonjenosti rvorničarja gospoda Emila Lajovica je iobil odsek primerno stanovanje za pet mater z otroci. Tudi mal košček vrta bodo imele na razpolago. V tem stanovanju se bo naselilo pet mater z otroci, id katerih bodo štirje zaposlene v tvor-nici, peta bo gospodinja. To je prvi poizkus te vrste zaščite pri nas. Upamo, da se bo obnesel in da bo v blagor materam in otrokom, ki ostanejo še dalje pod nadzorstvom. Pri ustanovitvi materinskih naselbin je samo vprašanje preskrbeti novi dom z vso potrebno opremo težko. Postelje, omare, posode za kuhinjo, perilo, mala zaloga živil, to vse stane mnogo denarja, i matere so brez sredstev, odsek za zaščito deee in mladine tudi ne razpolaga h tako obilnimi krediti, da bi opremil -materam dom. Zato se obrača tem potom ;a. vse one — predvsem na naše žen-itro — ki uvidevajo socialno korist te laprave, da priskočijo na pomoč in da-■ijiejo stvari, ki so najbolj potrebne v .ospodinjstvn in prijaznem domu. Kdor lahko pogreši kak primeren pred-net, naj bo tako prijazen in naj izporoči voj naslov upraviteljstvu «Materinskega ioma> v Ljubljani, Streliška ulica št. 11 p]oh< ; zak. št 70 in v katerih tvorijo večino Zakon hoče ublažiti divjanje alkohola ' članstva zaposlenci sami. So to pred-med mladino pod 18 leti. Vsako proda- | vsem delavske zadruge. Jamstvo sega do janje alkoholnih pijač katerekoli vrste 50 milijonov kron. Pri zadrugah invali-otrokom aH osebam pod 16 leti je popolnoma prepovedano, tudi če se naha- jajo v spremstvu odraslih, in sicer v vseh javnih lokalih, izletih, božjih potih itd. Ta prepoved se nanaša tudi na dospelo spremstvo, tako da na primer tudi starši v javnih prostorih ne smejo svojim otrokom ponujati alkoholnih pijač. Vsaka oseba, ki v omenjenih prostorih ali krajih hoče naročiti pivo ali vino in še ni očividno dovršila 16. leta, se mora > primerno legitimirati. Kdor pa zahteva ' drugovrstne alkoholne pijače, mora do- S kazati starost 18 let. Na plesnih zabavah 1 se sme prodajati sploh le pivo in vino. Prestopke kaznujejo politične oblasti, in sicer obrtnike (gostilničarje, restavra-terje itd.) z globo od 20 do 20.000 Kč ali z zaporom od 24 ur do treh mesecev, vse druge osebe pa z globo od 20 do 1000 Kč ali z zaporom od 24 ur do 14 dni. Pred prvo kaznijo je izdati uradni opomin. V slučaju ponavljanja izgubi obrtnik koncesijo. Zakon izvaja minister za narodno zdravje. Zakon o priseljevanju v Ameriko Predsednik Zedinjenih držav Harding je dne 11. maja podpisal postavo, s katero se veljavnost sedanjega nekoliko izpiemenjenega omejitvenega priseljeniškega zakona podaljša do 30. junija 1924. Ravno tako, kot doslej, se sme tekom enega leta priseliti iz vsake posamezne države kvečjemu tri od sto vseh priseljencev iz dotične države, nastanjenih v Združenih državah glasom ljudskega štetja od leta 1910. To maksimalno število dovoljenih priseljencev iz vsake posamezne države se imenuje letna kvota. V vsakem posameznem mesecu pa ne sme priti več kot petina celoletne kvote; ta petina se imenuje mesečna kvota. Kakor znano, je v tekočem proračunskem letu Jugoslavija izčrpala svojo letno kvoto že meseca novombra, Italija pa meseca januarja, Nemčija in Avstrija pa je sploh ne bosta izčrpali. Iz Jugoslavijo je torej priseljevanje popolnoma zaustavljeno do konca sedanjega fiskalnega leta, ti j. do 30. junija 1922. Od prvega julija naprej pa se smejo jugoslovanski državljani zopet priseljevati v Ameriko, dokler ne bo letna kvota izčrpana. Omeniti je še dve izpreinembi starega zakona. Prva se tiče onih inozemcev, ki se priseljujejo v Združene države iz Kanade, Ne\vfoundlai:da, Kube, Mehike in ostalih ameriških držav, ako so dotični inozemci stanovali vsaj leto dni v teh deželah, so mogli priti v Združene države brez ozira na to kvoto. Novi zakon pa določa, da so izvzeti iz kvote le, ako so tam stanovali vsaj pet let pred svojim prihodom v Združene države. Druga izprernemba določa globo za parobrodne družbe, ki prevažajo v Združene države inozemce čez kvoto. V takem slučaju mora parobrodna družba plačati globo 200 dolarjev za vsakega priseljenca in — kar je še bolj važno za ZDRAVNIŠKA PREISKAVA SLCZPf. CADI V ROMUNIJL i „, , Z ozirom na članek »Zelje orožr '-t- .-> Romunski sanitetni inšpektorat notra- 1ob priuk_i kraljeve poroke/ natisnila • njega ministrstva je izdal važno nared-|119 številki »Jutra., blagovolite ob bo, ki določa, da se morajo vse usluž- ' viti Je gieječe: dru^ah invali- b«1*6' Predno stopijo v ilužbo, zdravni- | 2elje v gori navedenem članku - dov je "predpogoj, da so vsi % taki za- Prueifkf' in u^peh preiskave mora 1 popolnoma upravičene. Tem željam 1 ® • - - Iaknna voini | biti zabeležen v delavski knjižici. Ta od- bij pisec moral ^ dodati. da se ^ , ., redba je bila izdana vsled tega, ker se konom 0 2andarmeriji z dne 16. fel t je konstatiralo, da je bilo 30 do 40 od- arja jgo-?.. člen 52.. toč. 4., storila ua; stotkov hišnih uslužbenk spolno bolnih. ; starejšim podoficirjem — bivšim stra:*- . i mojstrom L razreda in bivšim okrajnim invalidi, tudi člani zadruge. Vloge teh zadrug so kolka in pristojbin proste. Izvedba zakona je poverjena ministru za socialno skrb. Naši domači problemi Enotne počitnice na ljudskih šolah V 125. številki od nedelje 28. maja t. L je bila objavljena v »Jutru, glosa k enotnim počitnicam, ki bi naj izhajala iz učiteljskih krogov, kar je skoraj neverjetno. Samo na bivšem Štajerskem, nikjer drugod v naši državi, imajo jesenske počitnice. Po načrtu novega šolskega zakona bodo vpeljane povsod enotne počitnice. Tedaj je zelo umestno, da jih je višji šolski svet že zdaj uvedel na želja izkušenega učiteljeva. Razlogi so sledeči: Navadno vlada v mesecih julij-avgust velika vročina, ki dela posebno popoldne vsako uspešno poučevanje nemogoče. Neznosen in nezdrav je vzduh ob tem času v prenapolnjenih razredih podeželskih šol, med tem ko bi se dragoceni dvomesečni šolski čas ugodno porabil v jesenskih mesecih. Neenotnost počitnic je neprijetna za učence in učitelje. Vsako leto se mora učence predčasno izpustiti iz šole, ki prestopijo na kako mestno šolo, ker si morajo vendar nekoliko odpočiti, predno začnejo zopet v septembru. Na deželi prepozen začetek šolskega leta v novembru zelo ovira uspešni pouk prvega šolskega leta, kjer je najvažnejša prva priprava, ki je temelj vsemu poznejšemu znanju. Prehitro nastopi slabo vreme, otroci kašljajo in izostajajo zaradi bolczii in pomanjkanja primernega oblačila. Drugače pa bo, če začnemo šolsko leto že v septembru. Prva priprava bo že končana, ko nastopi huda zima. Morda bi kdo z ozirom na prvo šolsko leto priporočal začetek o Veliki noči? Nič ni bolj nepraktično in nepedagoško kot počitnice sredi šolskega leta. V tem imam izkušnja. Učenci, posebno malčki prvega šolskega leta, pridejo med počitnicami popolnoma s tira, mnogo pozabijo in potem se sredi šolskega ieta en mesec potrati s ponavljanjem. Pisatelj omenjene glose predlaga polaioma pri-lagodenje enotnih počitnic, recimo vsako leto 14 dni. To se mi ne zdi umestno. Tako bi še leta in leta ne pr-Sli v red, odpravila. Tisti dan, ko je učenec star 14 let, pa pride po izpričevalo in izstopi iz šole. Vstopil pa je samo v začetku leta, zakaj ne bi počakal tudi v šoli konec šolskega leta? Ali taka izpričevala niso predčasna? In potem pa oni učenci, ki gredo delat sprejemne izpite xa srednje šole? Tudi njih izpričevala so pri sedanjih razmerah predčasna. Ako pa je tak učenec napravil sprejemni izpit, ga domača šola več ne vidi, napravi &i sam prepotrebne počitnice, akoravno še pravzaprav njegovo leto ni končano, kar bi bilo pri enotnih počitnicah. Vsaka stvar ima svoje dobre in alabe stražmojstrom — velika krivica, ktr s« je te podofieirje kratkomalo degredirak na narednike II. razreda, čeravno čler-51. zakona predvideva tudi čin narednika I. razreda. Za napredovanje narednika IL razreda v čin narednika I. razreda predpisuje zakon izvršitev žandarmerijske pod oficirske šole in uspešno izvršitev izpita po predpisu, katerega bo izdal gospo ' minister za vojno in mornarico. Vsi ti stari bivši okrajni stražmojstri in stražmojstri I. razreda so že pred lh do 25 leti dovršili žandarmerijsko podčastniško šolo Ln opravili izpit s prav dobrim ali pa dobrim uspehom. Kot okrajni stražmojstri so bili celo vrsto let komandanti celega političnega okraja, dočiin so sedaj na teh mestih vseskozi oficirji. Stražmojstri I. razreda pa vsatca stvar ima svo.e uuure iu oianc • - ■ . strani, a enotne počitnice imajo toliko »o, 18 do 25,1«* komandirji, nekaten dobrih, da bi bilo boljše, ako bi dopisnik 'ce 0 zeio Pusla-; ™ «> vzgojili štedil s črnilom, ko je hotel s silo iskati vrsto orožnikov, s katerimi njih elabo stran. M. O. tvorijo danes steber žandarmerije. Za te bivše okrajne 6tražmojstr« I. razreda, ki so bili žo 5 do 10 let v tem činu, bi bilo ne le humano, temveč popolnoma upravičeno, da tb jim izpre-gleda polaganje v zakonu predpisanega izpita in se jih poviža v čin aajeduika I. razreda. Dalje bi bilo tudi popolnoma upravi- Vprašanje ptujske javne bolnice Iz Ptuja nam poročajo: Znano je, da ima Ptuj precej veliko bolnico in hiralnico. Obe sta bili pred vojno v dožolni ^^^ upravi, po prevratu pa jih je prevzela Ceno _ in bi gotovo dvignilo ambicijo država v svojo oskrbo. Obe imata zelo mo>tva — za narednike IL in I. razred* dobro stališče ter Blužita interesom ne aormiranje distinkcije tako, da bi na. le ptujskega političnega okraja, temveč ; redniki II. razreda zraven treh zvezd tudi Ljutomeru in Prekmurju. Širša jav- j no8ijj g min giro!£ srebrn pa.eek, a nost je zelo zainteresirana na tem, da j onj j razreda zraven treh zvezd na bolni s svojim kirurgičnim in internira j rdeče6uknjenih naramnicah 11 mm širok oddelkom brezhibno deluje. Ptuj=ka bol- j pasck> kakor jih še sedaj nosijo kor niča je neobhodno potrebna, česar se trolni organi državne policije in gojen-tudi prebivalstvo dobro zaveda^ in ni | podoficirskih šol v vojski. Orožnik delokrog zmanjšal. Sicer bolnica res ni ; ZANIMIVA STOLETNICA, t,ajmodemeje urejeno, vendar se je ki-j y kratkem g gtQ ,et_ ^^ rurgičnemu oddelku posvečala vedno naj- Jeat| Chami»ollion-Figeac, nekak večja pozornost posebno je kirurg.čm K)ižtof Ko,umb 'y arheoI »giji. Ch3,: instrumentarij tako izpopolnjen, da se g mon . b0 ^ k- se . * drzni; , takim ne more ponašati mnogo večjih ,. -a efri,l2au>ko gfiug0 kfj0 je onj, Imlnir. Tudi se namerava bolnica raz- , . .......„..,. „«__>.,- - bolnic. Tudi se namerava bolnica raz širiti ter dozidati primerno operacijsko sobo. Uredid se hoče splošno vse potrebno. da se zasigura uspešno delovanje. Ne razumemo tedaj, kako da je opažati tako malo zanimanja za razpisano mesto primarija-kirurga. Ze pet mesecev je bolnica brez kirurga in sedaj je komaj novoimenov .------------------------- - je ki predstavlja sfingo, ki molči z .i st:-lideset stoletij in ljubosumno skri\.; svojo tajnost. Velikemu učenjaku je posrečilo, da jo z genijalno intuicij-.', brezprimerno potrpežljivostjo in r' umornirn delom razkril v misterijozni! hieroglifih imena Ptolomeja in Kl:-opatre. Iz teh prvih črk je sestavil potem ključ za čitanje skrivnostnih c-i MILKil UlCt Miti**,«* t" j- -------i -------j - ....._.......... __________ . Jmenovani primarij poda! ostavko • pisav po egij^anskih stebrih in spam._ med tem ko se pri sedanji upeljavi snov | r a ajužb0, predno jo je sploh nastopil, nikih in Številnih papirosih, ki so bili že izenači na sledeči način: Prizijavam j jiest0 primarija kirurga je znova raz-sicer, da se v šestih tednih ne more ista p;sano. Upamo, da bo sedaj več kompe-učna snov predelati, za katero se rabi j t(jrit0v. Sumimo, da vlada proti ptujski tri mesece. Vendar, zakaj imamo ted- ; bolnici nekakšna nezaupljivost, ki se niče? Ali niso te za kontrolo predelane seje ;z Maiibora. Izjavljamo, da bomo proti škodljivcem javnih interesov ptuj ,v.„1<„, . ^ ________ _____, priseljenca samega — mu mora družba er naj hkratu izporoči, kdaj in kje se I povrniti potne stroške iz pristanišča od-ahko dobi dar, ali pa naj pošlje daro- hoda do Združenih držav. To vsoto mo ani predmet kar tja. Vsem v naprej naj-«nša hvala! Protialkoholni sakon na Češkem Narodna skupšična češkoslovaške re-mblike je sprejela v socialnem in zdrav-venem oziru važen zakon o omejitvi i roda je alkoholnih pijač. Zakon je sicer eS ali manj le teoretičnega pomena, ker '.a njega striktno izvajanje manjkajo ontrolni organi, vendar pa bo imel ve-ik moralni pomen in bo služil v močno ra družba plačati v roke ameriških pristaniških oblasti, ki jo izročijo v roke onega priseljenca, kateremu ni bil dovoljen vstop zaradi kvote. Le v slučaju, da more parobrodna družba dokazati popolno nedolžnost, ji sme pristojna oblast odpustiti globo. Po starem zakonu ni imel priseljenec nikake pravice do povračila potnih stroškov, ako je prišel čez kvoto in se je moral povrniti nazaj. učne snovi? Pa bomo ob začetku šolske ga leta tam začeli, kjer smo ob koncu prejšnjega ostali. Gotovo se na koncu prihodnjega šolskega leta snov izenači s predpisanim učnim smotrom. Da je to mozoče, navedem samo sledeči slučaj: Leta 1919. so bile 1. aprila razpuščene nemške šulferajnske šole. Učenci teh šol so se pridelili slovenskim šolam, tako da se je za nje šolsko leto začelo v aprilu. Prvo šolsko leto je trajalo samo pet mesecev. Vendar je na koncu šolskega leta 1919./1920., ko so ti začetniki nemške šole že bili v drugem šolskem letu, bila predelana vsa snov prvega in drugega šolskega leta. To vem r ° . _ . .. 1„ i nm trP- skega okraja strogo nastopili, ker ni nobenega vzroka, da bi se smelo in moglo našim zdravstvenim interesom, oziroma obstoju bolnice, škodovati. Zdravnike-sirokovnjake prosimo, da se zanimajo za našo bolnico ter upamo, da bo me.-to primarija-kirurga na največjo zadovolj-nost prebivalstva kmalu zasedeno. Povdariti še hočemo, da je dovolj zanimivih slučajev, kar dokazuje delovanje prejšnjega kirurga, in da si more sposoben zdravnik svoje dohodke znatno povečati z zasebno prakso. Primerno stanovanje se bo gotovo dobilo in novo .•aztreseni v mt^stu piramid. Razkril v-s tem cele stranice starodavne zgod"' vine, do tedaj nepoznanega življenja egijičanskesra naroda, ki je predstavljal večtisočlftno civilizacijo. Champollion je oživel mumije in jih prisilil, _da _?o mu do podrobnosti razkrile svoje živ-Ijenie, ki so je živele v Egiptu pred 2—5 tisoč let. Champollion je spis;''' gramatiko starega egipčanskega jozi'-i in prvo zgodovino, ki se je nasiaimb »aino na razkrite dokumente dežele Faraonov. Veliki učenjak je umrl Se iako mlad, izčrpan od silnega 1 nehvaležno človeštvo se ga komaj sc spominja. V Parizu in po vsej Franciji se že sedaj vrše velike priprave, da dostojno proslavi stoletnica smrti prr-rano * umrlega velikega francoskega učenjaka. kon o oblastni in srezki samoupravi Uredba o razdelitvi na oblasti POSPEŠEVANJE ZADRUŽNIŠTVA. Češkoslovaška vlada je s posebnim za- j izpričevala, konom prevzela jamstvo za posojila, ka- j ki naj bi se prvega in drugega šolskega leta. 10 vem arjj bo Mfel pri ljudstvu Zakon iz lastne izkušnje. Seveda je pn tem tre , ^^ od|očujočih lokalnih faktorjih j Ut ba smotrenega, vztrajnega dela. ; naiveCio plombo. Mi ga že v naprej , Dobiva se pri Tiskovni zadrugi, Lju>>-Dopisnika tudi skrbe predčasna letna . . _ Zainteresi,anJ okraji- , . pregern0va ulica. — Velja 5 Dia izpričevala. Pri nas vlada grda razvada. P° ■ J __j - TX)šti 0-35 Din več. novim šolskim zakonom I vi d f ,4 Mica ni vedela, kako bi zasukala be-cdo, pomislila je malo in rekla: „Naiini stari so se vse življenje so-ražili zaradi tiste ničvredne hruške plotu. Midva sva bila pametna in a molčala, ko je ropotalo na obeh raneh, kadar je kakšen petelin pre-rčil plot in .. " „Poderiva plot, ta mejnik sovraštva, ■praživa vse skupaj, pa bo vse prav." v ..Premisliti bo treba. Mlada nisem v č. O svetem Lukežu bom nekaj nad : tirideset. Koliko pa ti, Janez ?" ,,Lej, mati so rekli, patrona je v roki prinesel, kar janež naj bo. Pa sem bil. S ve; i janež Glavosek je moj svetnik in to leto bom, pa res ne vem, ali dve manj, ;.ii eno več, kot, recimo, klim, petdeset, če ti je prav in po volji." ,,Saj nisi star. Pravijo, da je moški i oliko časa za ženite', dokler žakelj i;dovih plev vleče -o ledu!" J„Micona, verjemi, da vzdignem žakelj zrna, ga vržem na ramo in nesem brez oddiha na sveto Katarino." ,,Saj sem že rekla, da si močna korenina." „ . .. ,,Kar zmeniva se. Ali gres k meni? Ali me hočeš?" „Pa naj bo." — Težko se jije izmaknilo iz ust, pa izmaknilo se ]i je le. ,,Prav zadovoljen sem. Ves, sem mislil, k Miconi grem najprej, ce ne oo prav rekla, boni šel naprej. Mhni. ves- Mirat" I „Hvala Eogu, dobro sem ti povedala, | kajne?" „Dobro, prav dobro, mhm. Bolje nisi mogla! Res, tako dobro si se odrezala, tako pogruntano in imenitno si odgovorila, da se kar čudim." „Kajne, Janez, govoriti pa znam!" „To pa to, Micona, kar zavriskal bi veselja!" „Ali boš kaj prigriznil, bom pripravila?" „To pa to. Saj si bila kuharica pri gospodi in veš, kako se naredi 1" _ Kmalu je v kuhinji začvrčalo in zadišalo, da je Janez privihnil nos in ustnice. _ Janez je na vso moc pohvalil kuharico Mico in oba sta bila zadovoljna. Zmenila sta se do zadnje podrobnosti. Ob slovesu sta si podala roke in se nasmejala. . . Ko se je razneslo po vasi, je Hrga pozelenela jeze. Na Janeza je upala dolga leta, mu kaj pomagala pri hisi, v hlevu in na polju. Zdaj pa gre in zasnubi njeno sovražnico, grdo Smeko. Zvečer se je priplazila k Janezovi bajii, stopila v hišo in začela obdelavati Micono na vse načine. Janez je poslušal in prežvekoval star čik. Hrga se je drla, očitala, da mu je korenje plela, pulila repo, pclr.gala živini, kadar je nesel koše v-hribe in tako dalje. Ko ni opravila, kakor je mislila in toMj, je .-»Hi.«;' eH njega in sra pošteno ozmerjala. Zaloputnila je vrata za seboj in oddrdrala pod okno kjer; je regljala naprej brez konca in kraja.; Janez ie odprl okno, vrgel vanjo par j polen in "šel k nevesti Miconi v vas... Na dan njune poroke je Hrga obo-, lela, legla, umrla. Počil ji je zolč. V vlaku Kako je danes prijetno potovati, o tem človek, ki se vozi vsake kvatre, nima niti pojma. Mislim namreč potovanje po železnici, tisto stalno romanje; v mesto in iz mesta spet domov; zjutraj sem, zvečer nazaj, dannadan, teden za j tednom. Vse ljudi poznaš po obrazu,, nikogar mogoče po imenu. Vsi poznajo; tebe — vendar te ne pozna nihče. Cisto natanko bi lahko povedal eden ali dru-oi potnik, v kakih odmorih si nazges cigareto, kdaj gledaš z zanimanjem po pokrajini, tvojega imena in tvojega poklica ne ve nihče. V kotu čepiš in lahko mnogokrat slišiš, kako si tu in tam naredil eno in drugo narobe. Tiho vza-meš sodbo na znanje in molcis v pričakovanju, da izveš še kaj o sebi. Tcda, pst! Dober družabni pogovor mora s predmeta na predmet, čvrsto in temperamentno, da ni dolgočasja. Od tebe, neznanca v kotu, hajdi — na vprašanje železnice! To pa, to! Mlad kaplan, suhljat in bled, poleg niega fant. no vsei zunaniosti tiD usluž- nega orgar.ista, zraven še veseljak, o katerem je težko reči, kako in kaj, — to je najglasnejša družba v kupeju. Veseljak jih kroži, cika malo na pikantno stran in se drži ves čas zelo resno. Kapian ga od časa do časa ostro pogleda od strani, organist pazljivo motri kaplana in se ravna dosledno po njegovem vzgledu. i Vlak obstane, ljudje izstopajo, kaplan se pa zagleda skozi okno na sosednjo progo, kjer stoji večje število novih va-gonov. i — Kaj pomeni tamie v cirilici SDZ? ■ — Slovenske državne železnice, — se izjemoma enkrat zasmeje veseljak. Kaplan se srdito premakne na klopi in zabliska s pogledi po kupeju. Zvesto stori za njim isto tudi organist in z veličastnim, nekako pogrebnim glasom: razloži vpfašujocemu kaplanu: __ j — To pomeni: Srbske državne že-. lcznice! — — Škandal! sikne zdaj krčevite go-' spod kaplan in dež iz njegovih ust za-prši celo v moj skriti kot. — Škandal! zasekundira organist, a! veseljak postreže: . ; — Kakor izvolita, gospoda! Recimo torej troedino: škandal. V kupeju je nastal smeh, kaplan in; organist sta obmolknila, veseljak te pri, naslednji postaji izstopil in eno pozueje, sem tudi iaz zaDustil druščino. Ko sem i po pošti 0-35 Din več. prišel domov, že nisem več mislil na razburjenega kaplana in ne srbske ar-žavne železnice. Toda, glej ga šmental Kadar pro-i duša iz vic pozabljivega zemljana pomoči, mu rada vtisne kako znamenj? v spomin: roko položi na mizo, s prstom se dotakne obleke — in kar je prijela, je zaznamenovano: v mizo je vžgana dlan, na obleki se pozna osmo-jeno mesto — in človek gotovo ne po-zabi. No, jeza božja je gotovo tudi med nami. Seve, jaz pozabljivec, - se zda} me ie strah in sram. Namesto da bi bil hitro dirja! in se prvi petek nastavil v Ljubljani na voglu Židovske ulice un prosil, prosil... Cesa, vprašate? No, prosil bi dobre ljudi milodarov, prosil, presil. dokler ne bi imel dovolj za po; naravnost v Beograd. Kogar bi srečal, bi planil nadenj: — Gospodje, kaj pa vendar delate5' V Sloveniji je revoluciial — Pa kako? — Nič ne srbijančite, gospodje, jaz sem Slovenec,, in branim svojo čast, sva jega naroda ucrlcd — in sploh! Pri n<-3 ie revolucija! Žakai ie napisano na. vagonih SDZ? — Istina? — Molčite vendar! To je sairrileg' SDZ — Sloveniii! Iu zakaj ie v vlakih Sokolstvo Oklic nežnim aokolskim cvetjem. Moški ln (ženski naraščaj ter deca obojega spola V dneh oa 12. do 15. avgusta leta'se zbere ta dan na zletišču, da se spo- ne stalno ttfvaflSee nafcTnttevo m tajni- imurcer, « Jffi Js tfupm starosta. v na- kovo v kraju iupnega sedeža. Konsti- j govoru koncem telovadbe posebe po-tuiranje tega župnega stanovanjskega zdravil Središka gudba je spremljala 1922. se vrši v Ljubljani I. jugosloven ski vsesokolski zlet. Zleta se udeleži poteg jugoslovenskega sokolstva tudi mnogo bratov Čehov, Poljakov, Rusov, Sokolov vseh slovanskih narodnosti celo iz Amerike, dalje odlični zastopniki ino- zna, da vidi, da ni razlike med njimi — pa bodi njegov dom pod 6ivim Triglavom ali pa pod skalnatimi gorami albanske meje. Sokolska ideja bodi trdna vez med njimi in spoznanje, da so sinovi in hčere ene matere — Jugoslavije. Tako je zamišljen naraščajev dan na ■> — j —---------r-----— Je- xako je zamišljen naraščajev conskih vlad, kakor tudi zastopniki vsea0k0is!cem zletu. Vsa društva so dobavnih mest prijateljskih držav in de- j že točnejša navodila glede nastopa '.egati meduarcdne telovadske zveze, naraščaja. Za prenočišča in za prehra- Prijavljenih je poleg naštetih še veliko drugih gostov iz vse naše države in inozemstva. Do sedaj je priglašenih približno 30.000 Sokolov in Sokolic, s katerimi pride še večje število civilnega občinstva. Ljubljana se je ob podobnih prilikah izkazala vedno s svojo pravo »lovansko gostoljubnostjo in požrtvovalnostjo tako pri sprejemih, kakor tudi ori nastanitvi tujih gostov. Zatorej pričakujemo, da tudi pri tej veliki slovesnosti — največji kar iih je do sedaj videla naša bela Ljubljana — ki bo sijajna manifestacija sloge vseh Slova-aov iz vse Evrope, ne zaostane in zastavi vse svoje sile, da si ohrani svoje dobre ime. Zato vabimo vse meščane in prebivalce ljubljanske okolice, da vsak oo svojih močeh pripomore spraviti tc riaše številne goste dostcjno ped streho. Vpoštevamo, da bo veliko družin v lah dneh imelo v gostih svoje sorodnike ali znance, a kljub temu pričakujemo z gotovostjo, da nam odstopite vsaj eno posteljo. Dobrodošla so nam vsaka, tudi najprimitivnejša prenočišča (poleg postelj, divani ali celo ležišča na tleh). Uporabiti se mora vsak kotiček! Oddana prenočišča bodo nastanjenci p!a-Jali takoj ob prihodu na stanovanje. V to svrho naj vsaka stranka izpolni izjavo, ki jo preime, tudi v negativnih primerih. Oklice pričnejo raznašati po hišah prihodnje dni in se bodo izjave po 10. t, m. pobirale po članih stanovanjskih pododsekov, ki se izkažejo s tozadevnimi legitimacijnmi. — Stanovanjski odsek I. ]u%oslo\'enskega vse-sokolskega zleta v Ljubljani. no naraščaja v Ljubljani bo preskrbel vse potrebno zletni odbor. Bratska društva in župe poživljamo, da ae drže danih navodil in da pridno vežbajo mladino za prvi javni nastop. Skrbite že sedaj, da se nabavi za naraščaj dovoljne število naraščajevih krojev. Dela in priprav je torej v izobilju v vsakem društvu in za vsakega člana. To nas pa no sme prestrašiti, zakaj brez dela in brez truda ni uspeha. Zletni znak. Poživljamo vsa bratska društva, da čimpreje naroče za vse udeležence zletni znak, ki stane 20 Din. Opozarjamo dalje, da je vse članstvo, ki se udeleži zleta zavarovano proti event. nezgodam na železnici, vsled česar mora vsak član(ica), ki kupi znak doplar čati še 6 K za zavarovalnino. Denar za znak in zavarovalnino je poslati naprej. Znaki so pošiljajo samo na društva zato jih naj posamezniki naročajo samo pri društvih in ne direktno pri Savezu. Sokolska razstava. Ponovno opozarjamo vsa bratska društva in župe, da pošljejo pravočasno vse predmete, ki so namenjeni za sokolsko razstavo, ker se na pozneje došle pošiljatve ne more ozirati. Prosimo istotako vse brate in sestre, ki imajo shranjene sokolske spomine, da jih oddajo proti potrdilu razstavnemu odseku, ki jim jih po končani razstavi vme nepokvarjene. odseka je naznaniti najkesneje do 6. junija 1922. centralnemu stanovanjskemu odseku v Ljubljani. 8o!tolska prireditev v Ljutomeru. Peto (mursko) okrožje Mariborske Sokol-ske župe, ki obsega društva ljutomerskega gornjoradgonskega okraja in Prek-murja, js imeio 28. maja okrožni zlet v Ljutomeru. Močno je naraslo v zadnjem letu število telovadcev in naraščaja in potek zleta je pokazal velik napredek v telovadnem oziru. Razveseljivo je zlasti, kako so se okrepila mlada društva Murska Sobota, Gornja Radgona in Križevci. Prvič je nastopilo večje število Prok- Jisgoslovanski vsesokol- _» • i !..u<:__; ski zlet v Lj'- am Prodajni prostori. Na telovadišču io napravljenih večje število prodajnih »rootorov v velikosti 4 x 5 m. Ti pro-itori bodo odprti za občinstvo od jutra to zaključka telovadbe, to je do pri->užno 8i ure zvečer. Interesenti se opo-.arjajo, da vložijo oferte glede najema irostora najkasneje do dne 1. julija na iaslov: «1. jugoslovenski vsesokolski .let 1922», finančni odsek. Posamezna vrdka oferira lahko tudi za več prosto-ov. Eventualne potrebne informacije se [obe v pisarni J. S. S. v Ljubljani, »Na-odni dom*. Narodne noše. Dosedaj je do šlo že 5recejšnje število prijav za narodne noje, a vendar je želeti, da prihajajo na-ialjnje prijave živahneje. Treba je nara-eč vedeti natančno število udeležencev v- narodnih nošah zaradi skupnega na-itopa. Vsi prijavljenci v narodnih nošah iabe posebne legitimacije za vožnjo in ;a udeležbo na zletnih prireditvah, «led tega je v interesu posameznikov la se pravočasno javijo. Naraščajski dan dne 23. julija. Jugo-tiovenskemu sokolskemu naraščaju, ki ;e prvikrat pokaže v več'em številu pri avnetn nastopu, je v prvi vrsti na.ne-ijen dan 23. julij. Naraščajevega nasto-ja se udeleži vsa sokolska mladina na-ie domovine, prihiti pa tudi med nje do ;000 članov naraščaja češkega Sokolstva Ves mladi zbor naj pokaže združe- sprevod ln osem točk telovadbe. Sokobki okrožni zlet v Šmarju pri Jelšah se vrši dne 25. junija. Vsa sokolska društva, združena v celjskem sokol-skem okrožju, prirede v nedeljo dne 25. junija celodnevni okrožni izlet v Šmarju pri Jelšah. Obisk tega zleta je za vsa društva celjskega okrožja obvezen, ker je predpriprava za župui zlet v Celju. Obenem pa je prva sokolska prireditev v prijaznem in naprednem trgu Šmarje, kjer se mlado sokolsko društvo lepo razvija Zveza z vlaki na vse strani je ja-ko ugodna in bo zvečer vozil proti Celju tudi posebni vlak. Natančnejši vspored se še objavL Šport pri nas in drugod Jugoslovanski lahko-atletični rekordi | Jovan (Slavija, Sarajevo) 3154 cm 11. IX. 1921. v Zagrebu. Kakor smo že poročali, se vrše lahko- 1 atletična tekmovanja v Beogradu dno 3., 4. in 7. junija in sicer se vrše v soboto in nedeljo izbirni mitingi, 7. pa mednarodni miting z rumunsko reprezentanco. Z ozirom na te tekme hočemo podati našim čitateljem pregled najvažnejših aa3 v oluveulJl) JB ^ lutli ai,ulllIU 11UJ-jugoslovanskih rekordov v lahki atietisi. j pomembnejša, ker je glavna naloga mo-Pnd.ntl!! sn služtani. Uociklista, da pokaže svoje zmožnosti in Motorna vztrajnostna tekma V četrtek 25. maja se je vršila v Ljubljani prva motorna vztrajno=tna tekma. Ta oblika tekmovanj je gotovo prva pri nas v Sioveniji, je pa tudi športno naj Nastanitev ob vsesokol-skem zletu Stanovanjski odsek 1. jugoslovanskega vsesokolskega zleta v Ljubljani je pričel s temeljitimi pripravami glede nastanitve na vsesokolski zlet došlih gostov. Kakor kaže, bo število udeležnikov ogromno, zatorej je stanovanjski odsek sklenil s pritrdilom zletnega odbora,, da se na posamezne prijave za oskrbo prenočišča ob dnevih zleta 113 bo oziral. Vsled tega razpošlje v par dneh na vsa sokolska društva včlanjene v JSS. natančna navodila, kako jim je poslovati. Vsakdo, ki se namerava udeležiti zleta, se mora prijaviti pri sokolsfcem društvu svojega okoliša, ki ga bo vpisalo v za to poslani seznam. Opozarjamo pa vsa : sokolska društva da vplivajo na udo- ' glede čim večje prijave za Podatki so službeni. Tek na 100 m: Matz Rudolf (Hašk) 11 sek. 10. IX. 1921. v Zagrebu. Tek na 400 m: Kojič Branko (Hašk) 55.4 sek. 21. V. 1921. v Zagrebu. Tek na £00 m: Schneller Koloman (Hašk) 2:13.4 sek. 27. V1IL 1921. v Zagrebu. Tek r.a 1500 m: Schneller Koloman (Hašk) 4:40 sek. 28. VIII. 1921. v Zagrebu. Tek na 30C0 m: Stefanovič Dimitrije (Sparta, Zagreb) 10:21.4 sek. 12. Vn. 1919. v Zagrebu. Tek na 5C00 m: Szekeres Bela (Sw J. S. K. Amateur. Sombor) 18:05.8 sek. 11. IX. 1921. v Zagrebu. Štafeta 4 X 100 m: Hašk (Rukavina, Kojič, Kirin, Matz) 47 sek. 11. IX. 1921. v Zagrebu. Štafeta 100-i-200-j-3C0-f-400: J. L. S. K. Maraton, Zagreb (Kaiser, Games, Boranič, Sladovič) 2:17.6 sek. 6. VL 1920. v Zagrebu. Tek na 110 m z zaprekami: Grund Zdenko (Maraton, Zagreb) 20.6 sek. 9. VH. 1920. v Zagrebu. Skok v višino z zaletom: Rogoz Milivoj (Concordia, Zagreb) 169 cm 25. VL 1920. v Zagrebu. Skok v višino brez zaleta: Ppahič A. (Slavija, Sarajevo) 134.5 cm 2. X. 1921. v Zagrebu. Skok v daljavo z zaletom: Buljik Janko (Concordia. Zagreb) 641 cm 2. VII. 1921. v Zagrebu. Skok v daljavo brez zaleta: Spahič Aleksander (Slavija, Sarajevo) 304.5 cm 2. V. 1921. v Zagrebu. ležnike glede čim J^t IJUi> v j — - • —--- ---o skupna prenočišča, ker bo posameznih j Troskok z zaletom: Jakupič Zdr. fHaSk) prenočišč pri privatnikih malo zaradi j 1207 cm 18. VIII. 1921. v Zagrebu, tu vladajoče stanovanjske bede in bomo 1 Skok s palico: Grund Zdenko (Maraton, morali v prvi vrsti skiheti, da nakaže-mo inozemskim bratskim gostom posamezna prenočišča. Izpolnjene prijave za skupna in posamezna prenočišča pri privatnikih z natančno navedbo, kolil o noči in za katere dneve bo pripravljena nastaniti, je poslati potom sokolskih žup, oziroma župuih stanovanjskih pododsekov, centralnemu stanovanjskemu odseku l. jugoslovanskega vsesokolskega zleta v Ljubljani, najkesneje do 1. julija 1922. Da bo poslovanje o nastanitvi točneje, osnuje naj že sedaj vsaka sokolska župa svoj župui stanovanjski odsek, v katerega mora poslati vsako sokolsko društvo, včlanjeno v župi, po enega delegata oziroma delegatko. Odbor tega župnega stanovanjskega odseka naj sestoji iz načelnika, pod-načelnika, tajnika ter posameznih deie j&va. vea uiuuj fv.............-, .-„......— --- - io in ujedinjeno domovino, posejano z jgatov sokolskih društev. Zahteva se, da Zastreb) 283 cm 13. VH. 1920. v Zagrebu. Metanje kopja z boljšo roko: Gašpar Gjuro (Hašk) 4489 cm 10. IX. 1921 v Zagrebu. Metanje kopja z obema rokama: Sendjer-dji Lujo (Hašk) G314 cm 9. V. 1920. v Zagrebu. Metanie krogle z obema rokama: Jova-novič Kosta (Hašk) 2231 cm 9. VL 1921. v Zagrebu. Metan'e krogle z boljšo roko: Ambrozv Kari 'Viktorija, Vel. Bečkerek) 1355 cm 11. IX. 1921. v Zagrebu. Metanje diska z boljšo roko: Ambrozv Kari (Viktorija, Vel. Bečkerek) 413S cm 11. IX. 1921 v Zagrebu. Metanje diska z obema rokama: Olčan Mihajlo (Concordia. Zagreb) 6169 cm 9. VII. 1920. v Zagrebu. Metanje kladva: Gašpar Gjuro (Hašk) 3154 cm 2. X. 1921. v Zagrebu: Poluga verziranosti na motorju in v vožnji. Glavna misel tekmovanja leži tedaj na sposobnosti, izvesti to, kar mu nalagajo predpisi, to je absolvirati vožnjo brez odstavitve motorja (non stop), držati tekom vse vožnje predpisano hitrost, ki so absolutno ne sme prekoračiti ter absolvirati tekmo brez defekta Vsled tega je običajno predpisana hitrost, ki ni brzina in ne zahteva prevozitev proge v najkrajše mogočem času, temveč zahteva tempo, ki odgovarja jakosti motorja v zm-rei vožnji. Poseben red določa, s kolikimi točkami štejejo posamezni prestopki teh predpisov v breme tekmovalcu, nasprotno pa tudi, kaj mu šteje pri vožnji v dobro. Te tekme so v tujini zelo razširjene, ker so direktnega vzgojnega pomena za motociklista. Tekmovalci počno z vse dtugačnim zanimanjem zasledovati »tajnosti« motocikla, ki jim izda'eka ni več tako tuj kakor prej. Na drugi strani pa se jim s tem odpre spoznanje, kolik J sile tiči prav za prav v njihovem motorju, ki ni samo v UP izražena, katere pa oni niso znali prej izkoristiti. Zal nam naša tekma tega ni prinesla Tekmovalci so bili neinformirani o bistvu tekme, vozili so b polno hitrostjo, nato pa po gostilnah čakali, da jim po-tečejo predpisane tri ali štiri ure. Kolesarski podsavez je pripravil tekmo premalo skrbno in brez vpoštevanja, da je to prav za prav prva prireditev švoje vrste pri nas ter da tekmovalci nje bistva niti prav ne poznajo. Tudi bi bilo potrebno objaviti podrobna vozna določila, tekmovalni red, ki bi služil tekmovalcem obenem v navodilo, kako tekmovati, ter bi jim istočasno omogočil izrabiti posamezne točke sebi v prid. Upajmo, da priredi podsavez ali pa motociklistični klub zopet podobno prireditev, ker bo s tem najbolje propagiral motociklistični šport, obenem pa vzgojil dobre in samostojne motocikliste. Zato se nam je zdelo potrebno opozoriti na te nedostatke. da se v bodoče odpravijo in da zadobi prireditev tudi svoj pravi športni značaj. — oo. .pa, kjer niso znani nagibi, mora naravnost diskreditirati slovenski šport. Ne dvomim, da bo iskala »Ilirija* sama zadoščenja za napade predsednika z vsem potrebnim poudarkom. Tudi na očitke pristranosti napram meni se mi ne zdi potrebno odgovarjati, ker izhajajv iz družbe, ki očita to, kar ima sama — Šovinizem in fanatizem — drugim. Ma-. iih je tudi v Ljubljani, ki bi verjeli, dr. je potrebovala »Ilirija* za zmago nad »Primorjem* pomoči pristranskega sodnika Ne morem pa preiti nekaterih dru jih točk. ki jih navaja omenjeno poročile: Tožiti o sirovostih v tekmi Iliri„a-Primorje ni nikakega povoda, ako izvzamemo redke posamezne slučaje, ki si nastali edinole iz pomanjkanja izvežha nosti. Resnica je, da je bila igra ostra. Ostrost nastane s tempom in z večjo tre-niranostjo. Boljše trenirano moštvo ig™ vedno hitrejše in ostrejše, kot slabo trenirano. V internacionalni konkurenci ne more obstati nobeno moštvo, ki n. sposobno ostrega tempa in igre. O nepravilnem tolmačenju nogometoii; pravil, o katerem govori poročevalec, v sekciji nogometnih sodnikov ni niti sledu, saj pravijo mednarodna nogometna pravila ki so v veljavi tudi za nas, v § 8., odst. II., popolnoma točno: »Napad na vratarja je dovoljen, če se naha.; isti v neposrednjem dotiku z žogo, če nasprotnika ovira ali če se nahaja izver-vratarjevega prostora Ce pa ovira vratar nasprotnika ga sme ta napasti tudi v vratarjevem prostoru.* § 9. odst. P-'.: »,Remplanje' je dovo Ijeno, a biti ne sme surovo (unfair) ali nevarno.* — Odstavek V.: ^Igralec, rte sme biti .remplan' od zadaj (v hrbet', razven če namenoma zadržuje nasprotnika.* Kako se torej pravilno »remplas? S prsmi ali s stranjo (z ramo), pri čemur se pa mora paziti, da je laki (roka dotične strani telesa ki odriva nasprotnika do komolca stisnjena k telesu: pri tem ne sme odrivajoči zapustiti tal r obema nogama na enkrat (skok). Iz tega sledi, da sta oba gola doseže na po Vidmajerju s tem, da je izbil žogo vratarju iz rok, popolnoma korektna. »Neupravičeno* enajstmetrovko je povzročil vratar Primorja g tem. da je z roko zadržal desno zvezo Ilirije. Prepričan sem, da vratar Primorja tega prestopka ni nikoli zanikal, tudi ne napram g. Birsi, za katerega pa je ostala enajstmetrovka slejkoprej neupravičena. Poročilo govori v ogorčenem tonu tudi o »borbi za točke* kot o nečem nekorektnem. Borba za točke je vsaka prvenstvena tekma in S. K. »Primorje* jih bo moralo igrati še mnogo. Grožnja »iz podsaveznih krogov> t razveljavljenjem tekme je brez podlage. »Iliriji* je suer gotovo precej vseeno a!i igra to tekmo še enkrat, toda pravih pravijo točno, da proti odločbam sodnika na igrišču ni priziva. Ako se bo tekma kljub temu razveljavila, ne bo težko ponovno dokazati podsavezu. d» je na nepravem potu. Tudi sodenja tekem po mojem nazir* nju sekciji v danih razmerah ne bo treba odvzemati. Funkcija sodnika prvič ni ni-kaka zabava ali užitek, temveč najbolj nehvaležen športni posel. Drugič morejo sodniki izvajati svoje funkcije le, ako imajo za seboj absolutno zaslombo v podsavezu. Ako pa jih napada sam pocs-savezni predsednik — lani je v njegovi redakciji izšel napad na g. Vodižka, letos sem bil doslej na vrsti jaz — je jai-no, da se bodo iz lastne volje odrekli temu nehvaležnemu poslu. E. Betetto. K teknil Ilirija: Primorje V »Jugoslaviji* je 80. ma!a izšlo v redakciji g. Birse, predsednika LNP. in podpredsednika S. K »Primorje* v prvenstveni tekmi llirija-Primorje poročilo, ki se odlikuje po pri-tranosti, izpadih na S. K. »Ilirijo* in tudi na slovenski nogometni šport. Ton tega poročila škoduje | športu že pri nas doma, izven ožjih mej : Tekmovalno streljanje dne 5. junija. Prejeli smo: Udeležence strelske tekme opozarjamo, da lahko vežbajo do sc-bote, vštetega 3. junija vsak dan popolJ od 4. do 7. na vojaškem streljišču. K< ■ lesitimacija služi izkaznica Slovenskega lovskega društva, oziroma prijavnica. Tarč, ki so določene za tekmo, se p." poskusnem streljanju ne sme porablja- aapis v cirilici, naj se potniki ne skla-aiajo skozi okno. Sicer pa, kaj hočem! Saj pravim! V svoji pregrešni pozabljivosti žal vsega tega nisem storil, zdaj je pa prepozno. Ko sem se zadnjič peljal v Ljub-liano, je bil z emajlirane ploščice na oknu, kjer je stal nesrečni napis v cirilici, že spraskan napis in emajl. Ampak, pst! To je naša — kultura! Ker ni ravno Srba pri rokah, da bi ga ta ali oni fanatik pojedel v salati, si privošči srbski napis! Ko, dober tek! Pripomnil bi le, da so drobci emajla nehvaležna hrana za želodec in da v slepiču lahko povzročijo vnetje, ako zaidejo tja. Sicer pa tistim, ki so 'ačni — dober tek! Saša. I. Suchy: Razburljivi trenotki (Iz zbirke: Spomini Krištofovega Pepčka.) Tako je potekal čas v enakomernem valovanju vsakdanjosti. Razvijal sem se duševno in telesno; prvo, v kolikor se tiče prekanjenosti, iznajdljivosti, hudomušnosti, potuhnjenesti in -- preudarnosti, drugo, v kolikor so se še oolj zaokrožile moje oblike, se še bolj eardečilo lice in še bolj porumeneli iasie. Obenem ie naraščal čut ljubezni. ki ga je gojila do mene stara mati in nekako preračunljivo klečeplazstvo, ki je v odsotnosti stare mame žal odsevalo — neutešljivega sovraštva s strani hišnih in gospodarskih poslov. Slednje dejstvo je seveda učinkovalo, da sem postal še bolj samopašen in nagajiv. Pa izkupil sem jih navadno v pošteni meri. Nekoč sem se priplazil v kravji hlev, kjer je dekla ravno molzla krave. Ni me takoj zapazila. J?.z — ne bodi len — napnem 'lok in izstrelim pušico v kravo. Učinek je bil katastrofalen. Spla-šena krava stopi z nogo v kad, kjer je bilo že polno namolzenega mleka, dekla ! me zagleda ter mi vso kad mleka vrže i preko glave. Moker sem bil do kože ter tekel čez travnik do bližnjega potoka, da se operem. Potok, ki nosi še danes ponosno nemško ime „Schuss-bach" (Suspoh), je bil precej deroč in pcln vode. Sicer sem imel navado, da sem ga s pomočjo dolgega droga preskočil, sicer pravim, danes pa je voda stopila iz struge. Vseno zasadim kol v zemljo ter se "v slikovitem skoku spustim — v sredo potoka. V isti sapi sem že nekaj metrov odplaval po vodi, kričeč „pomagajte", a ni bilo žive duše na izoregled. Samo Sultan je tulil ter se zaletaval ob verigo, da bi jo pretrgal in poletel k meni. Čez potok je vodila deska, preko kater- se je moglo priti na sosednji travnik. Tu sem me je zdaici privedla voda. Krčevito sem se prijel deske, toda joj meni, voda mi je i izpodnesla boge, da so prišle pod desko. Z'rokami sem se držal za desko in vpil, vpil. Čudno, da je bila ravno tu; voda tako deroča. Čutil sem, kako valovi zaganjajo noge ob desko in mrzel pot me je oblival. "Moj krik je naposled privabil strica Lojzeta iz drvarnice Dobil sem za nagrado par gorkih zaušnic. Drugikrat se mi je zahotelo po ježi na konju Miškotu, ki mi je bil zelo naklonjen. Konjski hlapec Luka me po-, .sadi" na Miškota ter ga potegne iz hleva. Bilo ie proti večeru. Luka je imel naloeo, da popelje konje napajat na bližnjo pristavo, preko katere je teke! vi potok, o katerem sem zgoraj go-,.ril; tu na pristavi pa se je razlival v nekak bazen, vsaj tako širok je bil, če že ne globok. Tja je vodila tedaj naša pot. Ponosno sem sedel na Miškotu. Spremljal naju je Sultan, ki se je, v svoji dobrohotnosti seveda, venomer zaletaval v konia, odnosno v moje noge. Ka.ilkada je naposled prišla na lice mesta. Sultan se je, kakor jaz, precej bal vode. Luka pa je nagnal, da je proti svoji volji prišel v dotiko z mokrim elementom. Miškotu je že zdavnaj presedalo večno tulienje in skakanje veselega Sultana. Ko smo bili sredi bazena, se naposled r??ajivca otrese s tem, da udari s kopitom (Sultana ni zadel) ter s tem povzroči, da padem iaz raz hrbet konia — v vodo. Šele, ko sem se dodobra napil vode, je prišel Luka na drugem konju v mojo bližino ter me kar za lase potegnil iz vode. Mleko in voda mi še danes ne ugajata. Nekoč sem bil pa kaznovan celo od — stare mamice. Bilo je tako: Vsak torek je bil pri nas tedenski semenj. Ta dan je bilo pri nas vse polno gostov: kmetov, kupcev, »konjskih lišajev" ali meietarjev, skratka cela mcšanica ,,v nebo vpijočih" pijancev Na prostranem dvorišču je stal voz tik voza in tudi konji so bili na prostem, ker ni biio več prostora v hlevih. Tak torek je bil za mene izguba. Vsi so me pozabili. Pravil sem že, da so me vsi posli sovražili, tudi kuhinjske deve mi niso bile baš naklonjene. Sam sem bil pa tudi toliko trmoglav, da nisem hotel prositi jela, kar mi je, po mojem mnenju, pristajalo itak samo po sebi. V torkih sem običajno čutil vse muke — gladu. Ce sem prišel v krčmo, me je napodila natakarica: ,.vun se pcberi!", če sem prišel pred kuhinjo ter so me zapazile kuharice, so mi pred nosom zaloputnile vrata. Stare mame pa ni bilo na iz-pre=ded. Tcda sila kola lomi in nevzdrž-ljivk lakota me naposled napoti do nepremišljenega koraka. Stopim namreč v krčmo, cdprern spodnjo kredenco, potegnem iz te hlebec ter si odrežem kos, ki bi danes zadoščal celi familiji. Takrat sem prvikrat in zadnjikrat do- bil gorko zaušnico — od stare maten (Bog ji greh odpusti!). Jokal sem n-vse pretege, da me ni bilo moč utclažii; še celo potem ne, ko mi ie stara mam; sama prinesla na naročje poln krožni moje najslajše jedi — sirovih otnikljc-— Ko ie mamica odšla, sem kaj bitv izpraznil krožnik in — utihnil. Bili so pa tudi veseli trenutki živijo nja. Posebno na Cvetno nedeljo. Ted-; sem nosil največjo in bogato okrašen, butaro v cerkev. Poleg pomaranč jabolk, ki so bili pritrjeni v vrhu br tare, sem dobil od stare mame tiu; „cvancgarco" v dar. V Velikem tedr. sem bil kolovodja pred farno cerkvijo ko je šlo za to, kdo napravi več hnipr in trušča pri razbijanju starih „kiši" !:i smo si jih izprosili pri štacunarji in z ragljami, s katerimi smo raglia po mestu v splošno nezadovoljstvo tedaj sicer še ne nervoznih ..puigarie'. in "mestnih psov. Srajčnik sem v tis.tr trenutkih vedno spravil za odprtino ker bi me sicer bili oklali mestni p; ; Na Veliko soboto smo nosili potice h niruhe v jerbasih v mežnarijo, kjer ji: ie blarroslovii kaplan. Drugi dan, e: Veliko nedeljo, pa" smo metali v pirui -| krajcarje in grizli rotice, da se ie ka? j cedilo z cbraza. | O. srečni časi! Fuimua Troes. — BPANfSLSV NUSIC: Devetstopetnajsto Tragedija naroda. mater ln tragedija vseh otrok. Gledala sem jih v tej ari ia Bog v6, koliko bolesti bo lilo skozi to pisarno, ko odidem jaz, cGlejte!* mi pravi načelnik. »Nimam niti časa, da potolažim ljudi, kako naj pomagam.« «iui«ui. iw "-j jv. i«- -------------* -------------- ■ Ljudstvo vre v pisarno, moli, prosi, kolne, se zahvaljuj? i strašni so bili ti pogledi, kako težko sem uh Izdržala. Dospeli i zahteva, toži, da mu nihče ne more niti odgovarjati, kaj šele smo v Mladenovac in jaz sem držala na rokah mrtvega otroka.; ugocjiti. Nesreča se niza na nesrečo, vsak trenutek se odpirajo 89, prsfB icaenL Zaprosim Ženo poleg sebe, da pogleda in mi pove ' svoje mnenje. Ona se dotakne nožic, ne spregovori niti besede, le pogleda me. Razumela sem njen pogled in svisnila tako silno, da so se vsi v. vozu prestrašili, kakor, da so nekoga zadušili. Ko začujejo kaj je. me pomilovalno pogledujejo. Kako j I _ x_..*..! u:f: MS I.m Ln cam itk It/J F\ac noli i Dolgo smo hodili Oaziti blato in nositi bremena na svojih rokah, ni bilo lahko. Vsak trenutek sem otipavala čelo ta - ^ „ j vrata, ' odkoder priLaia zadušljivVr^" in vrvenje "iz čebelnjaka*, otročje ročice. Kakor žerjavica so me pekle, toda prenehalo e Pomečlte svojo lastno deco v ogenj!.., j Zame pa te soba ni bi]a pisaniai ampak mu2iinica, kier sero drhtenje. Kdo zna, zakaj? Ah mu je postalo bolje aH Kaj. ueie e je zgodilo.* »Stala sem na postaji in gledala ljudi. Z otroci sem šla. Pri cgraji sem se naslanjala, da me ne pogazi množica. Pride ženska, me vpraša, odkod sem in me zaprosi, naj primem njenega otroka, dokler ne dobi potnega lista. Ponndi mi dinar. V naročje mi položi otroka, ga poljubi dvakrat, trikrat, se raz« joče in odide. Takoj pridem, pravi, in se izgubi.* »In se ni vrnila? Ali si čakala?* »Dolgo sem čakala, orav do zjutraj, več nisem mogla.* «Si iskala?* »Sem.* »Pa je nisi našla?* «Ne.» ,. »Nesrečnica.* Načelnik napiše listek in otroka so odnesli na v gneči, ljuoski znoj, pomešan z __... .. obleke, je omamljal človeka. Dvignila sem svojega mrliča,, ljudstvo se je razmaknilo in nekdo je celo glasno zahteval: j občino. »Pustite, ljudje, nesrečno mater!* Nato pripelje vojak majhno dete, ki je komaj shodilo. Na -C oo K—------- — -- —-----. . - - Prišla sem v pisarno. Niti besede nisem izpregovorila. ker! detetu vise umazane, premočene haljice, toda otroče gleda da bi živo. občutila znake življenja. Enkrat se mi je celo DOtrebno Načelnik ie takoj videl in razumel. Ponudfl veselo in se krepko drži vojakovega kazalca. Vojak pozdravi, zazdelo, da ne diha več. Sklonim se^ nad srcem m prislus- j £ mročii uslužbencu, naj stopi po občinskega moža. i .Gospod, to dete smo našli v koruzi za Beogradom. Mater kujem. Še je utripalo in Čelo je bilo še vedno enako gorelo. m _ preživela v načetaikovi pisarni, mi je pri- i je šrapnel razbil glavo in to otroče je sedelo poleg nje in se Pričnem božati ročice, zazdele so se mi hladnejše. Kje je osta- Ta ° nezgode Spoznala sem, da nisem edina ! igralo. Dejal sem, greh ga je pustiti.* njihova toplota, ki mi je razodevala življenje. Slutnja se me < peljala p.cd oci vse nezgoae. opoziw s , s slečem čeveljček in nogavico. Nožica je bila hladna,! zapuščena mati. V Mladem* cu so se zlile xse bolesti vs-n , polasti, i-i 'ma CDaLie prihodnjič.) Ustanovljeno leta 1896. Ustanovljeno leta 1896. Mednarodni transporti Pmt&mo Biam^erl S tomp.. Postojna Centrala: Pontsba. 1436 Podružnice: Postojna (Poštni predal 17), VIHach (Poštni predal 51), — Agenture: Prestranek, Trbiž, Arnoldstein. : Odprema vaaJks vrste blaga. Specialna odprema živU, žive In zaklane živina v katerikoli kraj. ts? Icoji su vec Iremska banka, d. d. a Enmi potrebuje nekoliko r erotnino j ™ MruIe"ih ""l^f^ ? y.eviah se wet rsak dan svežo, na francoski način klano j " ' _ " . • in čišceno, nudi tvrdka RteSlO £>017*0X1*6 Ura(X!l!C@« Kmet & Lubšina, j Kompetentinje, vešče popolnoma strojepisja, slovenske ta nemške steno-trgovina g perotnino m divjačino, t ter m0žn0sti knjigovodstva, naj dopošljejo svoje ponudbe na P«*mco p. pew.Har.v Peliu. vedno t zalogi. Jadranska montanska družba bili u bankarsko] praksi. — Ko k pismenim pomidauia^ sa oznakom uslova do 15. juna o. g. 1^30 M dobrih , -- d. z o. z. Ljubljana, Zvonarska ulica 5 (J) sprejme ključavničarsko podjetje oeyer, i f _ ^ kovin, rudnin ln kemikalij ter vae indu- Ljubljana Ceat, na^Oorenj.ko te-, pr0£jaja jn kupuje »trt^e Udelke/.padajoče v rndar.ko, fUziaarskc leznlco it. 10. 1611 j ^ ^^. ^^ ln feealJ,k„ .troko. ru^ft^ i SI3RISI rseh vrst, od preprostih do najfinejših nudi vedno v zalogi tovarna klobukov in slamnikov Franc Cerar v Slohuj pošta Irželaz. postaja Domžale pri Ljubljani.; V ponravila prevzema todi vsa tozadevna; dela ter preoblikuje po najnovejši inodi. V, Ljubljani prevzetna v. a naročila 111 modir- j niziranje tvrdka KovačeviS i Tr-au v : Prešernovi ullei št. 5, kjer ge sprejema , 20C6 v sredo ln v »oboto.___; Blago za prevleko dimov ia drezega pohištva | v veliki liliflrl, dalje različno plamo in Jate za tapatnlke, sedlarje i. t, d. priporoča tvrdfca i 1337 f katere plačate, Vam nastanejo, ako ne gledate na to, kjer nakupujete, j StoSi. imm poleg tega večkrat b.Prosite, e^a \ z Uustriranim katalogom trrdke H. Bnttcer (Imetnik Kenri SEalre) v Liubljanl St. 6. Ta Vam svetuje resnično dobre ure, specijaine znamke »tKO« iz lastne tvornice v Švici, kakor tudi druge duore žepne tn sreornino. ra vuui porabne predmete, - — L-------- -- • . lasestrižne in brivske stroje, fteklorezec, doze za tobak, eratace in , smodke, nažigače in d;narnice kapite dobro in ceno pn tvrcUii: i H. SUTTNER (imetnik Henri Wlaire) v Ljubljani št. 6. A. & E. d. d. v Ljubljani prodaja iz slovenskih premogovnikov velenjski, ientjanški Iss trboveljski premog vseh kakovosti, v eelih vagoaih po originalnih ceuah premogovnikov za domačo uporabo kakor tudi za industrijska podjetja in razpečava | Ia5®ia-33io? aški in ai [ ga liir^rsae ia dositačo kovaški premog is črni Naslov: F."0B;ctni ?3sei1 za ppsaag, 11 v ^ Ljubljana, Mestni trg 18 Kdor hoče imeti rea a ^listnim blagom prepleskano hišo, pohištvo in lakiranje raznih .koles" t peči, naj ee obrne na tvrdko i stavbni In pohištveni pleskar !a ISJar i ^---1 ■ ;. J.,__________ priporoča svojo bogato zalogo namiznega, KaKor ortiranepra vina, iz haloških in ljutomerslriii srorir. •oosebiio t>.-t .čara 2tiranu pristna mašna rma. buiidna o ugodnih ceiah. V sredini vinogradov. Cbi.'č lirezkoakursnfne. 1458