'oštnina plačana » gotovini Leto VIII, St. 269 Ljubljana, nedelja 13. novembra 1927 Cena 3 Din ^ iatiai» o»> 4. gjntr»i. t=a Stane mesečno Uin 15-—, za ino-tematro Dir 40-— neobvezno. Oglasi 00 tarifo. Urednižtvo i Ljubljana, Knaiiova ulica itev. s/L Telefon št. <071 in <804, ponoči tndi St. »034. Rokopisi ce no traiajo. Dnevnik za gospodarstvo, prosveto in politiko Upmraiitv*! LJubljana, Kreten*** uHca te. S4> —' Telefon te. «036. inaeratai oddeiaks Ljubljana, Picter-nora ulica te. 4. — Telefon te. «49« Podružnici: Maribor, Aleksandrova te. ts — Celje, Aleksandrova ceata Račun pri poštnem ček. zavoda t Mab-lana te. 11.841 - Praha čialo 7I.1I0, Wlen, Nr. 105^41- Ljubljana, 12. novembra. Iz mnogoštevilnih komentarjev v časopisju naših sosedov odseva posebno Jasno, kako velik pomen se pripisuje francosko - jugoslovenskemu prijateljskemu paktu specijalno za balkanske politične odnošaje. Posebno v Bolgariji, kjer se v zadnji dobi javljajo znaki, da misli ipak sofijska vlada priti v tesnejše odnošaje z Italijo, so močno nagla-sili, da se je z novo pogodbo jugoslovensko stališče napram Bolgariji zelo utrdilo. Ako so morda računali v Sofiji. da bo mogoče doseči od nas razne koncesije, pod pritiskom opasnosti, da gre Bolgarija sicer z Italijo, je pokazal podpis pakta s Francijo, ki se gotovo ne razlikuje mnogo od formalne zavezniške pogodbe, da tudi taki računi ne obetajo uspehov. Mislimo, da se ne motimo, ako pričakujemo, da bo pakt Imel svoj učinek tudi v Bolgariji ter učil javnost in merodajne faktorje bolj zanesljivo razlikovati med dosegljivim in nedosegljivim. Na Grčijo je francosko-jugoslovenski pakt. kakor je podoba, že učinkoval. Da obstoja v vodilnih grških krogih stremljenje. izboljšati končno odnošaje s Jugoslavijo, tega atenski državniki niso prikrivali. Sedanjo izredno situacijo pa je porabil grški poslanik v Parizu. Politis, eden vodilnih grških državnikov. v to, da se je sestal z Marinko-vičem in mu tekom razgovora raztol-mačil, kako zelo želi Grška obnoviti prijateljsko in zavezniško pogodbo z našo kraljevino ter dalje, da stremi za tem, po obnovi pogodbe z nami skleniti prijateljski pakt s Francijo. To so gotovo zelo pomembne stvari Politis, ki ima, kakor se soglasno naglasa, vodilni vpliv na grško vnanjo politiko, je eden onih. ki so odločno za frankofilno politiko grške republike. Naglaša se, da navedena težnja ni samo Politisova osebna želja, marveč Želja grške vlade, kakor jo je izrekel tudi vnanji minister Mihalakopulos o priliki podpisa grško - jugoslovenske trgovinske pogodbe. Iz tega se vidi, da želi Grška ostati v francosko-jugoslovenski orijentaciji in da italijanske intrige na Grškem niso imele dovolj uspeha. Italiji se je bilo menda posrečilo povečati grško nacijonalno občutljivost, ki je bila že sama precej velika; strah zaradi Soluna, kjer je videla Grčija naše ekspanzivne težnje v sleherni še tako skromni želji prometno-ekonom-ske prirode. je potisnil vse druge razloge v ozadje. Rim je podžigal ta grški strah in vabil Grčijo na svojo stran. Že se je zdelo mogoče, da bi se dala Grška potegniti v italijansko ori-jentacijo, dasi bi taka smer bistveno nasprotovala grškim državnim interesom. Zdaj pa se zdi, da je v Atenah prevladal pametni prevdarek in stara tradicija političnega prijateljstva s Francijo. Znano je. da si Francija prizadeva pripomoči k sporazumu med Grčijo in Jugoslavijo. Tak sporazum je danes še enostavnejši postuiat politične situacije na Balkanu. Z Grki smo pričetkom tega meseca podpisali trgovinsko pogodbo, ki jo moremo upravičeno smatrati za dober uvod v likvidacijo še nerešenih vprašanj med obema državama. Politična zveza se z Grško ni obnovila, ker smo se postavili na stališče, da se mora najprej rešiti zadeva glede Jugoslovenske cone v Solunu; Grška pa rešitev tega problema zavlačuje nad Vse dolgo, baš zaradi tega, ker je v tej točki tako strašno občutljiva in boječa. Pogodbe, ki smo jo sklenili s Pan-galosovo vlado, atenska vlada ni hotela ratificirati in parlament ji je pritrdil. V Atenah pravijo, da bistveno tangira grške interese in so zaradi nje celo obtožili Pangalosa. Pravijo, da se grška javnost upira najbolj okolnostim, da se je s Pangalosom projetirala politična pogodba na tri leta. a konvencija glede Soluna na 50 let. Ta različna doba za oba pogodbena dela pomeni baje bagateliziranje grške vojaške sile ter vrednosti politične zveze sploh. Naša diplomacija se je pokazala zelo užaljeno nad tem, da se dogovor, sklenjen s Pangalosom, ni ratificiral. Odtlej se ni oficijelno obvestila javnost, v kakem stadiju se nahajajo pogajanja z Grško; ali zdi se, da imamo vzroka upati. ^ da se z najnovejšimi dogodki pospeši ureditev nerešenih vprašani in da je akcija s tem smotrom že na delu. Razširjenje zavezniške pogodbe in prijateljskega pakta še na Grčijo bi ne le ie nadalje okrepilo našo pozicijo, marveč hkrati tudi še bolj ojačilo obstoječe stanje na Balkanu in oslabilo one sile, ki so na delu. da zanesejo znova Intrige in nemir med balkanske države. Politika ojačenega prijateljstva s Francijo že kaže svoje prve sadove. Kraljevska rodbina zopet v Beosrradn Beofrad, 12 novembra, p. Danes popoldne ob 5.20 se j« vrnila Kraljeva rodbina ts Topole v Beograd, kjer ostane do name« ravan c-a odhoda v Zagreb sredi decembra. Po podpisu pariškega pakta Dr. Marinkovič se ne sestane z Mussolinijem ampak se vrne direktno v Beograd. — Oficijozen češkoslovaški glas o paktu. — Angleški list o italijanskem imperijalizmu. Oiicijelen nemški glas o pogodbi Beograd, 12. novembra, po. Zastopnik zunanjega ministrstva dr. Kumanu-di je nocoj izjavil Vašemu dopisniku, da odpotuje dr. Marinkovič glasom zadnjih poročil jutri opoldne iz Pariza ter se vrne v Beograd v torek popoldne. Pričakovanega in od nekaterih listov napovedanega sestanka s Cham-beriainom in Mussolinijem ne bo. S Chamberlainom se bo dr, Marinkovič sestal ob priliki zasedanja Društva narodov v Ženevi- decembra meseca, z Mussolinijem pa sploh ni bil projektiran nikak sestanek. Tozadevna vest nekaterih pariških listov je bila izmišljena. Praga, 12. novembra, h. »Češkoslo-venska republika« piše o podpisu fran-cosko-jugoslovenske pogodbe: Nihče ne more dvomiti v miroljubne tendence pogodbe. V Nemčiji in v Angliji se pogodba pravilno komentira kot naravna posledica prisrčnih odnošajev med Francijo in Jugoslavijo Ako izražajo italijanski in francoski levičarski listi sumnjo. da vsebuje pogodba kako ost proti katerikoli drugi državi, se more temu nasproti ugotoviti, da sta Francija in Jugoslavija stremela za tem, da bi tudi Italijo pridobila za pristop k pogodbi London. 12. novembra (po.) «West-minster Gazette« objavlja prvo poročilo svojega posebnega dopisnika, ki je bil odposlan na Balkan, da na licu mesta prouči položaj, zlasti glede na italijanske obtožbe proti Jugoslaviji. Dopisnik naglaša v svojem poročilu, da predstavlja glavno nevarnost za mir na Balkanu ambicijozna in agresivna politika Italije in pa napetost med Italijo In Francijo zaradi supremacije v Sredozemskem morju. Berlin, 12. novembra, h. Oficijozna diplomatska politična korespondenca objavlja danes k podpisu francosko-jugoslovenske pogodbe nastopno izjavo: Ako se od gotove strani postavlja teza. da je pogodba naperjena proti nemški interesni sferi, pač ni potrebno, da bi se z ozirom na znane interese to stališče zavrnilo. Nemško stališče je določeno po locarnskem paktu. Nove itallianske Intrige Italija hoče doseči zvezno pogodbo z Madžarsko in Bolgarijo kot odgovor na pariški pakt. — V Rimu trdijo, da je bil sklenjen tudi tajni dogovor London, 12. novembra, h. Diplomat- ski poročevalec «Daily Telegrapha« poroča, da bosta Italija in Madžarska kot odgovor na francosko-jugoslovenski pakt sklenili v kratkem zvezo med Italijo na eni ter Madžarsko in Bolgarijo na drugi strani. List nastopa ostro proti paktu, češ da vsebuje nove nemire v Evropi. Rim, 12. novembra, o. Po sklenitvi prijateljskega pakta med Francijo in Jugoslavijo se tisk omejuje na objavo precej suhoparnih poročil. Dovršeno dejstvo je povzročilo, da so prenehali pikri komentarji tiska na račun Jugoslavije. predvsem pa na račun Francije. Izjemo dela »Glornale d'Italia», ki zavrača danes Briandovo izjavo, da spada francosko-jugoslovenski pakt v okvir Društva narodov. List pravi, da bi pogodba sploh ne imela nobenega smisla, če bi bila res sestavljena v duhu ženevskega pakta. Zato trdi. da sta Francija in Jugoslavija sklenili tudi tajni dogovor. S prijateljsko pogodbo Da je hotela zlasti Francija javno pokazati. da se v političnem oziru strinja z Jugoslavijo baš v trenutku, ko so *od-nošaji med Italijo in Jugoslavijo najmanj jasni spričo nerazčiščenega sovraštva proti Italiji, ki prevladuje v Jugoslaviji«. Francoski komentarfi o paktu Vsi listi izražajo zadovoljstvo nad sklenjeno pogodbo ter obsojajo italijansko razburjenost Pariz, 12. novembra (hpd) cT e m p s« povdarja v uvodnem članku politično važ- nost francosko-iugoslovenske pogodbe. Po mnenju lista je ta pogodba nadalina močna podlaga za evropski mir. List se Obrača proti angleškim listom ter izjavlja, da je cilj te kampanje znan in da se krije z mišljenjem vlade. »M a t In« poroča obširno o franc. - iu-goslovenskl pogodbi in pravi, da le Itallla že leta 1923. predlagala sličen franoosko-lugoslovenski sporazum, ki naj bi garantiral mir na Balkanu. Zato je najmani Italija upravičena, da se vznemiria zaradi pogodbe, sklenjene med Beogradom in Parizom. cJournal. piše: Pomirljiva volja Jugo slavije v zadnjih mesecih je dokazala, da je bila ona v gotovem smislu glavni vzrok, ki je omogočil, da se javno s ved oči francosko-jugoslovenski sporazum, ker mora Francija dati pomoč samo taki politiki, ki je inspiri-rana z močno voljo za ohranitev miru na Balkanu in na Jadranu. povdarja, da samo dejstvo, da je bil novi pakl podpisan na dan premirja, dovoljno dokazuje, da je šlo Briandu in dr. Marinkoviču za to, da naglasita miroljubni značaj franrcsko-jugoslovenskega sporazuma. Tudi cPe 111 P a r i s i e n> povdarja, da se je pakt pod- pisal baš na dan premirja ln da ta pakt dokazuje francosko - jugoslovensko vojno bratstvo, s katerim se želijo mirno zajamčiti rezultati skupne zmage. List dodaje, da bi se v podpisanih dokumentih zaman iskala najmanjša ost proti tretji državi. etni vzpostavitvi diplomatskih odnoša* iev ircd Jugoslavijo in TurSi* Rojaki! Vsi na protestno zborovanje proti tali anskemu nasilju ki se viši danes ob 11. dop. v veliki dvorani hotela Union. Govorijo zastopniki političnih strank. Jugoslovanska Matica. Vsa Jugoslavija za Francijo! Brzojavka ministrskega predsednika g. Poincareju Beograd, 12. novembra (po.) Ministrski predsednik Vukičevič je odposlal danes francoskemu min. predsedniku Poincareju nastopno brzojavko: V trenotku, ko je bila podpisana prijateljska pogodba med Francijo in kraljevino Srbov, Hrvatov in Slovencev, sem srečen, da Vam lahko izrazim svoja čustva globoke in iskrene radosti nad tem dogodkom, ki bo mnogo doprinesel h konsolidaciji splošnega miru. K,o Vam to sporočam, Vam obenem tolmačim navdušenje, ki ga je izzvala ta pogodba v celokupnem narodu in ki je namenjena ojačanju tradicijonalne prijateljske zveze, ki obstoja ves čas med francoskim in našim narodom in ki bo še bolj utrdila zvezo, zasnovano na polju časti v dobi svetovne vojne. Ob tej priliki Vam izražam željo po napredku in sreči slavnega francoskega naroda. Rapallskl spomin v Beogradu prepovedan! Policija je odstranila plakate Jugoslovenske Matice in razpustila manifestacijsko zborovanje. — Ogorčene demonstracije po ulicah. — Spopadi s policijo ukrepe na intervencije italijanskega poslaništva. Po razpuščenem shodu je hotela zbrana množica priredititi obhod po mestu. Naletela je na močne policijske kordo-ne, ki so začeli manifestante razganjati. Pri tem je prišlo do srditih spopadov, pri katerih je policija poleg pendrekov rabila tudi puškina kopita in bajonete, tako da je bilo več demonstrantov ranjenih. Precejšnje število jih je bilo tudi aretiranih. Spopadi so trajali pozno v noč in valovijo po ulicah med univerzo in Terazijami. Žele okrog polnoči se je policiji posrečilo izprazniti ulice in vzpostaviti red. Beograd, 12. novembra, p. V Beogradu je vzbudilo v vseh nacijonalnih krogih veliko ogorčenje postopanje policije, ki je preprečila danes vsako proslavo rapallskega dne. Ze dopoldne so policijski organi trgali lepake, ki jih je nalepila po vseh glavnih ulicah Jugo-slovenska Matica in v katerih spominja na krivice, ki se gode slovanskemu življu pod Italijo. Za zvečer je bil napovedan velik manifestacijski shod. na katerem bi imel govoriti znani istrski pesnik Katalanič-Jeretov. Malo pred začetkom shoda pa je prišla v lokal policija. shod prepovedala in zbrano občinstvo razgnala. Zatrjuje se, da Je notranje ministrstvo izdalo te neumevne Pred božičem le še tri seje Narodne skupščine Parlamentarni program za november in december. — Koncem novembra bodo ratificirane trgovinske pogodbe z Anglijo, Belgijo in Nemčijo ratificirane. Govori se, da bo pri tej priliki podal zunanji minister dr. Marinkovič daljši ekspoze o zunanji politiki. Po tej se.ii bo Narodna skupščina bržkone odšla na božične počitnice, ki bodo trajale najmani do 16. januarja 1928. V opozicijonainih krogih je izzvalo neprestano odlaganje skupščinskih sej veliko ogorčenje. Naglaša se, da je to v popolnem nasprotstvu z doslej nagla-šanim programom vlade, češ da hoče intenzivno delati. G. Pribičevič je danes izjavil novinarjem: Odlaganje Narodne skupščine je dokaz, da je sedanja vlada jalova. Osem mesecev je že na krmilu, a ni pripravila niti enega zakonskega predloga. Vladni krogi vedno obtožujejo skupšča-no. da ne dela, a skupščina je najmanj kriva za nedelavnost vlade. Edina krivda, ki zadene skupščino, je ta, d7 še ni vrgla te nesposobne vlade. Seja ministrskega sveta Sedem milijonov za gladujoče v južnih pokrajinah. — Razprava o proračunu. — Finančni minister je izdelal novo davčno reformo. — Upokojitev ministrov n. r. Boograd, 12. novembra p. Danes od 10. do 13. se je vršila seja ministrskega sveta, ki je bila v glavnem posvečena razpravi o Beograd, 12. novembra, p. Ker so seje Narodne skupščine odgodene, je nastalo v Beogradu popolno zatišje. Večina poslancev je, v kolikor niso zaposleni v poedinih skupščinskih odborih, odpotovala v svoja okrožja ali na svoje domove. Prihodnja seja Narodne skupščine se bo namreč vršila šele dne 19. t. m., a še ta seja bo zgolj formalnega značaja, da lahko finančni minister v zakonito določenem roku predloži Narodni skupščini državni proračun za leto 1928.-29. Proračun bo takoj izročen finančnemu odboru, nakar se bo vršila 22. novembra še kratka skupščinska seja, na kateri bodo izvoljeni odbori za ratifikacijo trgovinskih pogodb z Anglijo. Nemčijo in Belgijo. Narodna skupščina bo nato znova odgodena do 29. t. m., do katerega roka morajo ti odbori končati svoje delo, tako da bodo pogodbe dne 29. t. m. proračunu za leto 1928-29. Razen tega je ministrski svet razpravljal o poročilu ministra Šumenkoviča glede prehrane pasivnih krajev, ki so letos trpeli zaradi suše. Ministrska svet je sklenil, da porabi za prehrano teh krajev zaloge pridelkov z državnega posestva Belja. kjer je glasom poročila ministra Šumenkoviča 1600 vagonov pšenice. Finančni minister ie to poročilo korigiral v toliko, da je od tega že preced razprodamo, ostanek pa je potreben za lastno porabo in za setev Ministrski svet ie zato sklenil, da se prodaja teh pridelkov takoj ustavi ki se vse, kar je še mogoče oddati, razdeli med stradajoče prebivalstvo. Razen tega je bil odobren kredit v znesku 7 milijonov Din, ki se razdeli takole: Belo polje, Novi Pa-zar, Plevlje in Prijepolie po 400.000, Peč ln Andrijevci po 700,000, Nikšič b Cetinje po 500.000. Krušervac 800.000, Dubrovnik 2 milijona in Sarajevo 200.000. Razprava o proračunu se bo nadaljevala na seji vlade prihodnji ponedeljek in mora biti končana najkasneje do 18. t. m., ker mora naslednji dan iinančni minister predložiti proračun Narodni skupščini. Sicer pa Po današnji seji upa finančni minister, da bo razprava v min. svetu zaključena že sredi prihodnjega tedna. Na torkovi seui bo ministrski svet razpravljal o revidiranem predlogu finančnega ministra glede reforme neposrednih davkov. Tudi ta zakonski predlog, katerega podrobnosti pa še niso znane, namerava finančni minister predložiti Narodni skupščini skupno s proračunom. Poleg drugih manj važnih zadev je ministrski svet na današnji seji sprejel predlog ministra za socijalno politiko glede ureditve vprašanja podpor za brezposelne. Na zahtevo finančnega ministra je min. svet nadalje sklenil, naj ministrski predsednik čim prej pripravi ukaz o upokojitvi ministrov bi državnih podtaonikov na razpoloženju, ki niso poslanci. Teh je 53. Zvečer je bil g. Vukičevič v avdijeoci na dvoru ter Je poročal kralju o sklepih ministrskega sveta. Pravilnik k stanovanjskemu zakonu Beograd, 12. novembra p. Minister za socijalno politiko je izdelal pravilnik k stanovanjskemu zakonu. Pravilnik določa med drugim, da morajo stanovanjska sodišča likvidirati najkasneje do 1. decembra t. L Stanovanjska sodišča v ljubljanski in mariborski oblasti morajo izročiti vse rešene in nerešene zadeve obema velikima županoma. Pravilnik bo objavljen prihodnje dni. Trgovinska pogajanja z Avstrijo Beograd, 12. novembra, po. Jutri popol« dne se vrši pod predsedstvom dr. K um a« midija in dr. Spahe konferenca naše dele« tfacije za trgovinska pogajanja z Avstrijo. Na tej konferenci bodo izdelane instrukci« je za našo delegacijo Tragična smrt nemškega generala v Dubrovniku Dubrovnik, 12. novembra n. Pred par dnevi ze dospel semkaj bivši nemški general Avgust VVein. General je že več let sem reden gost našega Primorja in velik ljubitelj morja. Kljub temu, da je bilo morje zelo nemirno, se je sprehajal tndi danes tik ob obali. Nenadoma ga je zagrabil visok val in ga vrgel daleč v morje. Nekaj časa se le boril z valovi, slednjič pa ga je močan val treščil ob skalo, tako da si Je razbil lobanjo in kmalu nato utonil. Naši mornarji so mu sicer takoj prihiteli na pomoč, vendar pa so dospeli prepozno. Posrečilo se jim je le še. da so potegnili iz morja mrtvo truplo Pogreba s» udeleži tudi oddeiek naše vojske, ki bo izkazala bivšemu našemu nasprotniku vojaške časti. Manoilescu ne zagovarja sebef ampak princa Karla Izjavlja, da so vsi dokumenti ponarejeni, obdolžitve pa neresnične Princ Karel se ne bo nikoli poslužil revolucijskih metod, pač pa legalnega pota za svoj povratek v domovino. — Zanimive izjave prič Kako se ie varala — Italiiai I kot Pa te tolažba, ki jo ima Jugo- I šanja izenačenja davkov sploh n« •» J I slavija v podpisu svoje pogodbe s Fran- | smatra za nujnega? Gospod Korošec bo na ta vprašanja ostal dolžan odgovor. V ostalem ga je pa že dal via facti, ker je v Narodni skupščini že glasoval proti izenačenja _ ••ii ti <'avkov in tako izpolnil obljubo, ki jo Samostojnmi demokratom! ^ SVOjiTn volicem. In upamo, da bo * 1 v tem normalnem, stabilnem in zanj Bukarešta, 12. novembra, h. Današnja razprava proti Manoilescu je bila zelo dramatična. Obtoženec je imel svoj obrambni govor, ki je napravil na vse navzoče zelo globok vtis, tako da se večina ni mogla obraniti solz. Celo vojaško sodišče je s trudom zadržavalo svojo ginjenost. Manoilescu je pričel svoj obrambni govor, ki je traja! polne tri ure, s prečitanjem pro-graiuatičnega članka v svojem listu, čigar izhajanje je vlada prepovedala. V tem članku se priznava Manoilescu kot sovražnik sedanjega režima, proti kateremu napoveduje najostrejšo borbo. Današnji režim je označil kot diktaturo manjšine. Bratiana kot diktatorja je treba politično napraviti neškodljivega. Kc se jo čital ta članek, je bila seja proglašena za tajno, vendar pa so ji mogli prisostvovati novinarji. Ko je bila seja proglašena za javno, je prišlo v dvorano zopet sest civilnih oseb. Manoilescu je nato izjavil, da so vsi dokumenti, ki so se predložili proti njemu kot obtežilao gradivo, ponarejeni, in da so vse obdolžitve neresnižne. Povdarjai je predvsem, da je nastopal iz lastne inicija-tive in da stranka, čije član je, nima z vso ladevo ničesar opraviti, ker stoji v tem oziru ravno na nasprotnem stališču. Zasliševanj o prič bo potrdilo njegove trditve. Manoilescu je izjavil, da nikakor ni hotel kršiti reda v državi, temveč samo pripraviti pot sa povratek bivšega prestolonaslednika Karla, ia sicer na legalni način. Obtoženec je nato govoril o vseh točkah obtožnice ter podal nekaj zelo važnih političnih izjav. Med drugim je izjavil, da pisma princa Karla, ki jih je prinesel iz Pariza in ki so jih našli pri njem, ne predstavljajo niž drugega, kakor direkten odgovor bivšega prestolonaslednika na razgovor, ki ga je Bratianu objavil v pariškem listu cFigaro, hi v katerem osebno napada princa Karla in ga šali. Vse obdolžitve proti princa Karlu so neresnižne. Obtoženec je povdarjai, da se Karel ne bo nikoli poslužil revolucijskih metod, da bi se mogel povrniti v svojo domovino. Manoilescu je nato v kratkih obrisih ori- c. d. — V ltallH, 10. novembra. Fašistična Italija že dolgo časa nI doživela tako hudega zunanjepolitičnega poraza, kakor ga je doživela sedaj, ob podpisu jugoslovensko-francoske prijateljske pogodbe. Dejstvo je. da je ob prvi vesti o neposredno predstoječem podpisu, ki je dospela v Italijo, tako osupnila italijansko službeno in neslužbeno javnost, da je popolnoma zaprlo usta drugače tako cljo, katero se more celo po besedah same Mussolinijeve revije smatrati za zmago beograjske diplomacije, skromno sicer, ali vendar — zmago! sal svoje življenje ter je naglašal, da je bil zapno usta OTUgace laso Že s 34 leti član vlade! Govoril je o svojih I gostobesednemu italijanskemu tisku m osebnih odnošajih ter o svoji vdanosti na- Dan stranke se bo vršil v vsej državi v nedeljo, dne 4 decembra. Vsi naši prijatelji morajo ta dan posvetiti zbiranju prispevkov za Samostojno demokratsko stranko. tako zadovoljivem položaju vlade gospoda Vukičeviča enako izpoinii tudi vse druge svoje volilne obljube, ki jih je za en raztrgan koš. prana bivšemu prestolonasledniku. Govor Manoilesca je povzročil pravo ginjenost med vsemi navzočimi. Končal je svoja izvajanja z izjavo, da bo, če prav bi bil kljub svoji nedolžnosti od vojaškega sodišča obsojen, vendarle vzkliknil: cživela vojska!» Nato se je začelo zasliševanje prič. Kot prvi je bi] zaslišan predsednik narodne kmečke stranke Julij Maniu, ki je podal nekaj važnih političnih izjav. Maniu je orisal okolnosti, pod katerimi je prišlo do njegove avdijence pri kralju Ferdinandu dne 31. decembra 1925. Na tej avdijenci je Maniu vztrajal, naj se špeeijalna komisija, sestoje-Ča iz zastopnikov vlade in političnih strank odpošlje v Italijo h Karlu ter naj ga pridobi za to, da umakne svojo abdikacijo in naj se povrne v domovino. Njegov predlog takrat ni bil sprejet. Maniu je v svojem in v imenu^ svoje stranke povdarjai, da stojita na stališču, da se more ustavni akt od 4. januarja 1926 legalnim potom izpremeniti. To stališče je stranka tudi izrazila v komunikeju, ki se pa svoj čas ni smel objaviti. Prihodnja priča glavni tajnik narodne kmečke stranke Madearu je izjavil, da je posebno še tedaj, ko gre za jugoslovenske stvari. Sedaj, po Starih, petih dneh, jim je nekoliko odleglo in prihaja izbruh za izbruhom, drug hujši od drugega, besnejši za besnejšim. Seveda pa se z druge strani zagotavlja z vso mogočo in vendar tako očividno hlinje-no hladnokrvnostjo, da je v Italiji vse mirno zaradi podpisa te pogodbe, da stvar prav nikogar ne vznemirja in da je vobče ta pogodba že stara, itak že davno premagana zadeva. Kako naj se sklada to besnenje na eni in ta narejena hladnost na drugi strani, ni mogoče razumeti, a oboje je brez dvoma najboljši dokaz, da je udarec, ki je zadel s to pogodbo Italijo, njeno mednarodno politiko in, kar je še prav posebej, njeno fašistično nadutost in samoljubje, tako težak, da je bilo treba časa, preden se je zavedla pod njim in da sedaj išče tolažbe v kriku in viku, podtl-kavanju in obrekovanju. In jasno je, da ji je prišel ta udarec kakor iz jasnega, V času, ko naša mlada demokracija Vnlilnft pihani* v Marihnni vstaja k obrambi osnovnih človečan- | ' "IIIIIO glDanje V MariDOrU skih in političnih svoboščin in spošto- vanja narodne volje, je Samostojni demokratski stranki potrebna, bolj kakor kdajkoli, gmotna pomoč njenih prijateljev. Življenje strank zahteva dandanes ogromne gmotne žrtve. Delo na organizaciji stranke, volilna agitacija, strankarski tisk, brošure, letak] itd. — vse to stane ogromne vsote denarja. Za našimi nasprotniki stoje banke ln razni iondi. Naša stranka pa se vzdržuje Samo s požrtvovalnostjo svojih članov. V tem pa ie tudi največje Jamstvo za njeno popolno neodvisnost, v tem obstoja možnost, da SDS provaja čisto in pošteno narodno politiko. Dne 4. decembra mora vsak zaveden samostojni demokrat pokloniti svoj prispevek za stranko. Ne sme biti niti enega našega prijatelja, ki se ne bi spomnil svoje stranke vsaj s skromnim darom. Ta dan mora biti revija stran- bivšega prestolonaslednika dvakrat posetil v popolnoma nepričakovano in v takih barske zavesti in moči vseh njenih Parizu. Takrat je šlo za vprašanje ali bo okoliščinah, da ji je popolnoma zmedel ' VA............. Karel sprejel njemu stavbene oogoje, nam- I __< V k« ^«««11«» reč naj se loči 'od gospe LupesČu in najTe P?11® n,ačrt® £aterJh "jesničenja je pn- povrne k svoji rodbini. Karel mu je to ob- kovala od dne do dne, nikakor pa ljubil ter je povdarjai, da se nikoli ne bo nuhnvAcra nnivJn»ff, <•» poslužil revolucijonarnega gibanja za svoj povratek v domovino. Priča, bivši ministrski predsednik in eden voditeljev narodno - kmečke stranke Vajda Vujevod, je orisal okolnosti, pod katerimi se je njemu in prof. Jorgi posrečilo odvrniti 1 1921. takratnega prestolonaslednika od njegovega sklepa, da bi se že takrat odpovedal prestolu. Nato so bili zaslišani finančni minister Popovici, bivši notranji minister Goga in bivši minister Petroviči, ki so vsi ugodno izpovedali za obtoženca. ne njihovega popolnega poloma. Če se danes v Italiji že čisto glasno govori, da se gospod Bodrero pač ne more več vrniti v Beograd, je to le še en dokaz več, da je podpis jugoslovensko-francoske prijateljske pogodbe prišel Italiji popolnoma nepričakovano in tudi v takih prilikah, da ga vsa priznana laška spretnost v spletkarjenju ni mogla preprečiti. Je pa tudi še neki drug dokaz za vse to in tako zgovoren, tako značilen, da članov. Kdor pa ne bo izvršil svoje dolžnosti, bo lahko upravičeno sma-tran, da ni iskren naš prijatelj. Pozivam vse krajevne odbore stranke, da takoj skličejo svoje seie in da sklepajo o organiziranju strankarskega dne. Prepuščeno Je njihovemu sklepu, da po krajevnih razmerah izvedejo primerno organizacijo. Samostojni demokrati! Dne 4. decembra izvršite svojo dolžnost napram stranki! Predsednik Samostojne demokratske stranke Svetozar Pribičevič. Kompromitirani nemški komunisti Berlin, 12 novembra, h. Pri centrali ko« munistične stranko je policija na podlagi odredbe tipskih oblasti Izvršila hišno pre. iskavo t« rt plenila mnogo obtežilnega ma* torij ata. Forster obtožen veleizdaje Berlin, IZ novembra, h. Proti znanemu pacifistu prof. Forsterju je bilo izdano po velje sa aretacijo ia ioer zaTadi veleizdaje. Ker pa Ja prof. Forster v Švici, je to pove« ije 9utonxx Kumanitdijeve čestitke dr. Baxi Beograd, 12. novembra, p. Zupan beo grajske občine minister dr. Kumanudi, je poslal praškemu županu dr. Bari ob priliki njegove ponovno nvolitve za župana v kasna beograjsko občine brzojavne čestitke. Praznik avstrijske republike Dona), 12. novembra, h. Danes na držav« ni praznik je socijalnodemokratska stranka priredila pod devfeo »proti fašizmu — za repub&a« demonstracijski obhod po me« •tu. VdeleSba as ceni na 100 tisoč oseb. Delavska proslava Kossutba BudtmpeSla, IZ novembra. L Jutri pri» redi socijalna demokratska stranka Kossu« thovo slavnost, ki jo je policija najprej prepovedala, a kasneje dovolil«. Slavnostni govornik bo poslance Pever. Napačni stric našega kralja Beograd, 12. novembra, p". Inozemski listi poročajo, da se je v Parizu poročil te dni neki princ Nikola Karagjorgjevič, ki je ba« je stric našega kralja. Na merodajnem me« s tu to vest odločno demontirajo s pristav« kom, da naš kralj sploh nima nikakega strica Nikole. Finančni minister ne gre v inozemstvo Beograd. 12. novembri, p. Vašemu dopis« nifcu jo danes izjavil finančni minister, da vest o njeeovem odhodu v inoziemstvo v svrho sklenitve posojila ne odgovarja res« niči. On sploh ne namerava potovati v in o« zernstvo, to tem manj, ker mora biti v Beogradu, da zastopa proračun pred Na« rodno -kupščino. Beli savojski križ in liktorski sveženj Rim, 12. novembra, o. Mussolini je dolo« čit da se morajo vse državne zastave opre« miti z liktorskim svežnjem, ki je bil kon« cem lanskega leta proglašen za državni emblem. Vladni ukrepi proti separatistični propagandi v Alzaclii Pariz, 12 novembra, h. Oficijelno se ob« Javlja: Na seji ministrskega sveta, ki je bila sklicana na predlog rri-n istrskega pred« sednika m notranjega ministra, je vlada sklenila od jutri naprej prepovedati sepa« ratistične liste »Die Wahrheit». «Dic Zu« kunfts in »Vorkssttmme*. ki izhajajo v AJU raciji. Mandatna komisija Društva narodov Ženeva, 12 novembra, (be.) Dvanajsto zasedanje mandatne komisije Društva na« rodov je bilo včeraj zaJclfučeno. V komisiji j« prvič sodeloval« Nemčija. Sklepi komi« sije bodo objavljeni potem, ko bodo pre loženi Svetu Društva narodov. 120.000 tobačnih delavcev v Nemčiji na cesti Berlin, 12 novembra Ker so se pogajanja med tobačnimi tovarnami in delavstvom ponesrečila, bo izpitih v pondeljek 120.000 delavoerv. Nemčija in Italija Nasprotje med nemško In Italijansko zunank) politiko. Rimski dopisnik »Kčlnische Zeitung« objavlja daljši članek Pod naslovom »Italija ta politika Nemčije v Društvu narodovi. »V fašističnih krogih,« pravi med drugim dopisnik »niso posebno razpoloženi za dr, Stresemanna, ker je njegova politika z Idejnega stališča v popolnem nasprotju z Maissoltaijevo Fašistična zunanja politika je imperialistična in mdlitaristična; ona zahteva razširjenje Italije v vseh smereh in, če se mir ni kršil, se to ni zgodilo samo zato, ker se še ni ponudila pripravna prilika za vojno in se po MussoIJmijevih mislih taka priložnost ne bo prožila pred L 1935. ali 1940. Toda Italija se pripravlja moralno in materijalno, vojaško tn gospodarsko za tisti trenutek Fašistična menta-Jitefca je predvsem militaristična in cela fa-šteti Sna država je usmerjena na vojno. Nasfprotoo pa Je nemSka politika pacifistična ne samo načelno, marveč tudi zato, ker odgovarja mir čustvom nemške ljudske množice in koristim Nemčije. Zategadelj se nemška politika orijentira k Društvu narodov, ld ie temelj mirovnih pogodb ta Jih ima pravico kontrolirati. Nasprotno pa Je Italija sovražna Društvu narodov, od ka. terega more pričakovati samo ovire za svofo ekspanzivno politiko Na drugi strani je Stresemanm mož Lo-carna in pristaš sodelovanja s Francijo. Res je. da se je tudi Italija priključila tej pogodbi, toda samo iz bojazni pred osamljenostjo. Dejansko pa fašisti Locama nič manj ne sovražijo kot Ženevo, kajti, če bi Nemčija in Francija pri5'! do iskrenega in trajnega sodelovanja bi se ustavila la-§ka ekspanzij oni stična politika, ki se more izvajati samo v škodo Francije. Locar-rao ščiti namreč Francijo ne samo napram Nemčiji, temveč tudi nasproti Italiji. Dokler bo Locarno v veljavi, ne bo Italija mogla izrabljati nemSko-francoskega spora zoper Francijo. Z nobeno obllufoo s« Stresemann ni da! odvrniti od ravne črte sporazuma s Francijo, čeprav so mu šovinisti zelo oteževali to pacifistično delo. Stresemann se tudi ni dat pridobiti za kakršnokoli izrabljanje framcosko-ltalrjanskega nasprotja za pritisk na Francijo. Odrekel se Je svojemu potovanju v Rim, ki ga Je spomladi laško časopisje ne-prestano napovedovalo . . Italija z mednarodnega stališča ni v prijetnem položaju in ker dr. Stresemann ne stori ničesar, da bi jo rešil tega položaja, marveč Je celo obljubi! razširiti Locarno tudi na iztok, so v Italiji zelo hudi nanj. Velja jim, kakor tudi Briamd in Chamber-lata, za prostozidarja (v resnici ta dva nista framazoma) in v dejstvu, da so ti trije možje prostozidarji, vidijo fašisti skrivnost njihovega sporazuma, ki je popolnoma nerazumljiv za laško mentaliteto.« Afera Bkmenstsin Pariz. 12. novembra, h. V aferi Blumenstein se je izvršila danes druga senzacijonalna aretacija. Že zjutraj je bil aretiran pariški finančnik De Flois. v t°ku dneva pa bivši francoski konzuli v San Franciscu Pier-re Laeaze. Oba aretiranca sta pomagala Blu-raensteinu prodajati ponarejene vrednostne papirje. Zadnje izdaje večernih listov ter nedeljske iadaje javljajo, da je treba pričakovati v aferi Blumenstein nadaljnih senzacionalnih aretacij. Tudi v provinci se vršijo hišne preiskave. Praga, 12. novembra, h. Finančni minister dr. Engliš je z vso odločnostjo izjavil v proračunskem odboru glede vprašanja zlate valute, da finančna uprava absolutno ne misli Izpremeniti češkoslovaški valutni sistem ali pa vpeljati novo valutno enoto. Na vprašanje o aferi Blumenstein je izjavil minister. da ne pozna Blumensteina in da ni bil ne direktno ne indirektno z njim v zvezi. Ako je bila kaka privatna institucija v kontaktu z Blumensteinom. je to njena stvar. (Glej tudi na 7. stranL) je v resnici vreden, da ga pozna kar . najširša javnost. V oni znameniti po- GoSDod KomŠPf in niPPnVP sebni izdaii italijanske mlihr.ne mvii* VJUStKm 111 "JCgOVe sebni izdaji italijanske politične revije «L a G e r a r c h i a», ki je v celoti posvečena primorskim vprašanjem, regije, kateri je, kakor znano ravnatelj in odgovorni urednik sam gospod Mussolini, je očrtan tudi notranji in zunanji politični položaj držav, ki gravitirajo proti Primorju, med njimi seveda tudi položaj Jugoslavije, V spisu, ki se tiče Jugoslavije, se pravi, da je mednarodni položaj Jugoslavije še težavnejši kot pa notranji, da je izprememba politike napram Italiji ob priliki podpisa tiranskega pakta spravila beograjsko vlado v položaj, iz katerega ne more najti izhoda* Mala antan-ta se omejuje le na nekake splošne sklepe, Francoska ima za Jugoslavijo pač lepe besede, a v kake pustolovščine z dvomljivim izidom se noče spuščati, politika spletkarstva in komitskih vpadov pa da tudi ne dosega nikakih uspehov, ker naleta na drugi strani na odločen odpor. Radičev načrt sporazuma z Bolgarkso na federalistični podlagi je neizvedljiv; v Makedoniji ni mirno, makedonski emigranti imajo pretežek vpliv na Bolgarskem, kjer bi morala pasti vsaka vlada, ki bi ne bila zvesta idealom makedonske neodvisnosti, četudi težave trenutno preprečujejo odkrito podpiranje makedonskega po-kreta. Grška se je prepričala, da se hoče Jugoslavija polastiti Soluna, atenski parlament je zavrnil Pangalosove konvencije in ni upanja, da bi se pogajanja kmalu zopet obnovila. Grška se ne da omamiti z Marinkovičevimi frazami o »balkanskem Locarnu« in geslom «Bal-kan balkanskim narodom*, s katerim se le hoče doseči jugoslovensko nadvlado na Balkanu in zadati resen udarec italijanskemu prestižu. Potem pa pravi dobesedno: »Jugoslovenski zunanji minister je upal, da bo v Ženevi dosegel podpis že po Ninčiču pripravljene pogodbe s Francijo Bila bi to medla tolažba, ko so bili učinki te pogodbe že poračunani, in sicer v negativnem smislu za Jugoslavijo, toda vendar bi se bil mogel ta dogodek, čeprav še tako skromen, predstavljati kot nekaka zmaga beograjske diplomacije; ali Ouai d'Orsay ni smatral prilike za primerno in ni hotel dati niti tega malega zadoščenja svoji balkanski prijateljici. «Sedaj je pač treba, da odloči izkušnja. Jugoslavija bo mogla iziti iz svojega osam!jen.ia po veliki cesti povrat-k,a k prijateljstvu z Italijo, če ratiiicira nettunske konvencije in se zopet oprime črke in duha pogodbe prijateljstva In skupnega delovanja z Italijo. Toda Srbi so trdoglavi in Marinkovič govori še o potrebi razpravljanja o albanskem vprašanju pred Društvom narodov!..» Tako se je torej mislilo in pisalo pred mesecem dni pod osebno odgovornostjo gospoda Mussolinija, ministrskega predsednika in ministra zunanjih stvari, pa naj bi ne bila vsa italijanska službena in neslužbena javnost trdno prepričana, da je pričakovati vsak čas Jugoslavije v obliki spokornice pred nogami fašistične Italije. Revica. popolnoma osamljena, kam naj se obrne, če ne k njej! In tu, kakor strela iz jasnega, vest o neposredno predstoječem podpisu jugoslovensko-francoske pogodbe! Italijanska osuplost in srd sta lahko razumljiva. a zdi se. da je tolažba, ki si je išče sedaj fašistična Italija v svojem viku in kriku, v svojem podtikanju in obrekovanju za ta temeljiti poraz svoje mednarodne politike pač že precej med- obljnbe Gospod Korošec, ki s svojo partijo služi v radikalnem klubu za tisto, kar Nemec imenuje «Stimmvieh», se v tej vlogi očividno počuti kot zadovoljni Kranjec. Položaj ie po izjavah gospoda Koro-šča kaj enostaven. Situacija je normalna in stabilna, pravi, in ni predvideti, da bi se v doglednem času spremenila. Pri vseh glasovanjih v plenumu Narodne skupščine in v odborih razpolaga vlada z dvetretjinsko večino. Če je temu tako, zakaj pa ta vlada v taki normalni in stabilni situaciji nič ne dela? Kako to, da ta vlada, ld razpolaga z dvetretjinsko večino, Narodni skupščini ne da nobenega dela, da preklada njene seje z enega tedna na drugega in bi jo sploh najraje odgodila do bogvekdaj, ker sploh zanjo še nima nič pripravljenega materijala? Kakšna normalnost in stabilnost je to, da hnamo vlado, ki bi lahko delala, a tega noče, ki razpolaga z zadostno parlamentarno večino, da bi se lahko posvetila reševanju važnih in nujnih državnih nalog, a jo pusti brezplodno tratiti čas? V resnici: take abnormalne situacije kot jo je ustvarila vlada g. Vukičeviča, v naši državi še ni bilo, a tudi ne toliko srdite nevolje ljudstva, kolikor jo je danes nebrane proti temu režimu, ld je v nemarnosti in nesposobnosti že skoraj dosegel rekord. Gospod Korošec dobro ve, kako je razpoloženje danes v njegovem lastnem taboru: ljudje, ki so ga volili, slepo verujoč njegovim pripovedkam o čudežih, ki se bodo rodili iz blejskega pakta, hočejo zdaj videti vsaj malo dobrino, prihajajočo od tega. da je SLS na vladi. Zdaj je že dva meseca na vladi, a izpolnila se ni doslej niti ena od vseh tistih velikih obljub, s katerimi se je tako širokoustil g. Korošec po svojih volilnih shodih. V čem občuti Slovenija. da je na vladi SLS? Doslej absolutno samo v dan na dan hujši gospodarski stiski, za katere ublažitev vsaj v eni ali drugi obliki, ki je momen-tano izvedljiva, vlada zaradi blejskega pakta doslej ni ganila niti z mezincem. Zakaj ta vlada nič ne dela? Tako se z ogorčenjem vprašuje vsak, a gospod Korošec ima humor izjavljati, da je tega kriva opozicija, ki da sabotira delo Narodne skupščine. To izjavlja gospod Korošec uprav v dneh, ko je deževelo iz opozicijskih vrst protestov proti sa-botiranju Narodne skupščine od strani vlade. In z istim humorjem odpravlja gospod Korošec tudi vprašanje, ki je Slovenijo življenskega Maribor, 10. novembra. Dasi Je že 18. oktobra potekel reklatnacij-skl rok za občinske volitve v Maribor«, še vendar niti do danes nI moglo okrožno sodišče dostaviti občini vseh sklepov glede reklamacij: na eni strani, ker Je število re-klamacijskih vlog ogromno, nad 2000, na dragi strani pa iz razlogov pomanjkanja pisarniškega osobia na okrožnem sodišča. Čujemo, da bodo šele jutri odposlani mestni obdal od okrožnega sodišča zadnji sklepi, tako da bo menda v soboto ali pondeljek postal volilni tmenik pravomočen bi bo takrat prvi dan za vlaganje list. Bojne priprave strank, zlasti onih, ki po svoji moči pridejo v poštev, so v glavnem končane. Gotovo je, da bodo najmanj štiri stranke (SLS, socijalisti, Nemci bi SDS) tekmovale, katera bo mogla »praviti svojo listo na prvo mesto. Vse navedene stranke imajo svoje liste gotove, pripravljene z* vložitev. Kakor stoje stvari danes, bomo imeli pri sedanjih občinskih volitvah v Mariboru 18. decembra naimanj 8 rt inJic: klerikalno, demokratsko, socilalistično, nemško, komunistično, narodnosodjatao, obrtniško, radikalno ln kot deveto morda še tudi listo z. Zagorskega, o katerem se zaenkrat sicer še nič ne čuje, ki nas bo pa gotovo zopet osreči! s svojo šaljivo kandidaturo. Nosile« liste SLS bo kakor se čnie, dr. Veble. De-mokratska lista Ima za nosilca znanega odličnega političnega ta gospodarskega delavca, zobozdravnika dr. Kaca. Kdo bo vodil nemško listo, se še ne ve. Narodni socijalci so se tokrat odločili za samostojni nastop, ker domnevajo, da bodo na tak način dobili več mandatov nego bi Jih mogli dobiti v zvezi z demokrati. Mi jim le želimo, da se ne bi prevari!!. Nosilec njihove liste bo baje g. Tumpei. Za samostojno obrtniško listo se je zadnje dneve bila precej huda borba, za In proti Na pondeljkovem sestanku Je končno obveljalo stališče zagovornikov samostojne obrtniške liste, na kateri bi bili na prvih mestih krojač Dolšek, čevljar Krajcar, slikar Ambrožič, gostilničar Lipov-šek In drugi. V nedeljo imajo obrtniki shod v Gambrinu. — Radikalska lista bo imela za nosilca g. Janka Tavčarja. O izgledih posameznih strank danes govoriti bi bilo preuranjeno. Vendar je Jz izid* deloma oblastnih deloma skupščinskih volitev že precej na dlani, da bodo socijalisti relativno najmočnejši, dasi si klerikalci danes še delajo korajžo in upajo, da bodo pe številu glasov socijaliste posekali. Klerikalci so postali že precej nervozni, zlasti zaradi samostojne obrtniške liste. Današnji »Slovenec« je že pričel z grožnjami proti obrtnikom. Id bi se »drznilU upreti s« klerikalni strahovladi. Razumljivo! Saj s• le volilstvo za SLS dosedaj zlasti rekrutira-lo lz vrst tega obrtništva, ki si ga Je znaf zlasti »zlati Žebot« ovijati okrog prsta. T« bi se znalo nekoliko skrhati, zato nervoz-nost v klerikalnem generalnem štabu, ki ri daje v deloma surovih izbruhih duška v časopisju SLS. Ker bomo od vložitve list do dneva volitev imeli še skoro mesec dni časa, nI dvoma, da se bo velika borba še razvila v običajne neprijetno oblike. Za to bo že preskrbelo klerikalno časopisje, ki Je že zasvrralo uverturo. Za pospešitev gradnje skupščinske palače Beograd. 12 novembra, p. Administrativni odbor Narodne skupščine je na svoji današnji seji določil poslance gg. Agatonoviča. Valerljana Pribičeviča In Vujida, da intervenirajo pri ministru za javna dela in pri finančnem ministru v zadevi zgradbe novega skupščinskega poslopja. Od finančnega ministra naj zlasti zahtevajo, da vstavi v novi proračun potrebne kredite, da bo zgradb« najkasneje de prihodnje jeseni dovršena. V to svrho je potrebno še 60 do 70 milijonov dinarjev. Manifestacija demokratske omladine v Zagrebu Zagreb, 12. novembra, n. Danes ob 18. al« dospela semkaj poslanca dr. Pivko in minister dr. Angjelinovič, ki se udeležita nocojšnje konference zagrebških akademikov v zadevi jutrišnjih volitev v akademsko podporno društvo. Na kolodvoru jih je pričakovalo okrog 400 dijakov, ki so jima prirejali viharne ovacije. Poslanca dr. Pivka je pozdravil na kolodvoru pristaš Davidovidevih demokratov, ministra dr. Angjelinoviča p« nato v hotelu Esplanadu, kamor so ju dijaki korporativno spremljali, pristaS SDS. za Slovenijo zivijensKega pomena: vprašanje izenačenja davkov. Sedanja Tudi Nizozemska se oborožuje vlada ne more predložiti zakonskega Amsterdam, 12. novembra, (be.) M orna« projekta prejšnjih vlad, ker ž njim nI zadovoljna in ne more prevzeti odgovornosti zanj. Z nujnimi predlogi pa se taka važna vprašanja preko noči ne morejo rešiti, — tako je izjavil v »Slovencu«. Nekdaj, ko je bil v opoziciji, je gospod Korošec bil o tem ravno nasprotnega mnenja In še pred zadnjimi volitvami je obetal, da bo SLS nujno zahtevala izenačenje davkov. Zdaj se pa to vprašanje z nujnimi predlogi ne da rešiti? Zakaj neki ne? Ce se ne da rešiti. se da pa vsaj načeti. In če sedanja vlada s tozadevnim projektom prejšnjih vlad ni zadovoljna, zakaj ga pa po svoje ne prenaredi aH pa izdela nov projekt? In zakaj ga nujno ne predloži Narodni skupščini? Zakaj vlada vpra- riški minister je izjavil, da bo Nizozemska do leta 1930. zgradila 2 križarki, 12 rušrifr cev in 18 rx>dmornic. Tragična zagone tka „MafaIde" Genova, 12 novembra, (be.) Semkaj ao prispeli rešeni častniki ponesrečenega ita» lijanskega parnika «cMafa!da». Pred vladno komisijo so izjavili, da ne morejo dati no« benih pojasnil o vzrokih katastrofe. Iz Buo nos Aireaov javljajo, da je ameriški par« nik Stantonv zadel na potopljeni parnik »Mafalda*. čigar deli štrlijo iz morja. Olimo?jada v Amsterdamu Amsterdam. 12. novembra. (be.» Dosedaj je 31 držav sprejelo vabilo na olimpijske ifire, ki se vrše »rihodnje leto v damo. Manoilescu ne zagevarfa sebe, ampak princa Karla Izjavlja, da so vsi dokumenti ponarejeni, ohdolzitve pa neresnične Princ Karel se ne bo nikoli poslužil revoiucijskili metod, pač pa legalnega pota za svoj povratck v domovino. — Zanimive izjave prič Bnkareita, 12. novembra, h. Današnja razprava proti Manoilescu je bila zelo dramatična. Obtoženec je imel svoj obrambni govor, ki je napravil na vse navzoče zelo globok vtis, tako da se večina ni mogla obraniti solz. Celo vojaško sodišče je s trudom aadržavalo svojo ginjenost. Manoilescu je pričel svoj obrambni govor, ki je trajal polne tri ure, s prečitanjem pro-graiuatičnega članka v svojem listu, čigar izhajanje je vlada prepovedala. V tem članku se priznava Manoilescu kot sovražnik sedanjega režima, proti kateremu napoveduje najostrejšo borbo. Današnji režim je označil kot diktaturo manjšine. Bratiana kot diktatorja je treba politično napraviti neškodljivega. Kc se jc čital ta članek, ja bila seja proglašena za tajno, vendar pa so ji mogli prisostvovati novinarji. Ko je bila seja proglašena za javno, je prišlo v dvorano zopet lest civilnih oseb. Manoilescu je nato izjavil, da so vsi dokumenti, ki so se predložili proti njemu kot obtežilno gradivo, ponarejeni, in da so vse obdolzitve neresnične. Povdarjal Je predvsem, da je nastopal iz lastne inicija-tive in da stranka, čiie član je, nima z vso *adevo ničesar opraviti, ker stoji v tem ozi-ru ravno na nasprotnem stališču. Zasliševanja prič bo potrdilo njegove trditve. Manoilescu je izjavil, da nikakor ni hotel kršiti reda v državi, temveč samo pripraviti pot za poTratek bivšega prestolonaslednika Karla, m sicer na legalni način. Obtoženec je nato govoril o vseh točkah obtožnice ter podal nekaj zelo važnih političnih izjav. Med drugim j« izjavil, da pisma princa Karla, ki jih je prinesel iz Pariza in ki so jih našli pri njem, ne predstavljajo nič drugega, kakor direkten odgovor bivšega prestolonaslednika na razgovor, ki ga je Bratianu objavil v pariškem listu cFigaro, in v katerem osebno napada princa Karla in ga žali. Vse obdolžitve proti princu Karlu so neresnične. Obtoženec je povdarjal, da se Karel ne bo nikoli poslužil revolucijskih metod, da bi se mogel povrniti v svojo domovino. Manoilescu Je nato ▼ kratkih obrisih ori- sal svoje življenje ter je naglašal, da je bil že s 34 leti član vlade. Govoril je o svojih osebnih odnošajih ter o svoji vdanosti napram bivšemu prestolonasledniku. Govor Manoilesca je povzročil pravo ginjenost med vsemi navzočimi. Končal je svoja izvajanja z izjavo, da bo. če prav bi bil kljub svoji nedolžnosti od vojaškega sodišča obsojen, vendarle vzkliknil: <Živela vojska 1» Nato se je začelo zasliševanje prič. Kot prvi je bi] zaslišan predsednik narodne kmečke stranke Julij Maniu, ki je podal nekaj važnih političnih izjav. Maniu je orisal okolnosti, pod katerimi je prišlo do njegove avdijence pri kralju Ferdinandu dne 31. decembra 1925. Na tej avdijenci je Maniu vztrajal, naj se špecijalna komisija, sestojo-ča iz zastopnikov vlade in političnih strank odpošlje v Italijo h Karlu ter naj ga pridobi za to, da umakne svojo abdikacijo in naj se povrne v domovino. Njegov predlog takrat ni bil sprejet. Maniu je v svojem in v imenu svoje stranke povdarjal, da stojita na stališču, da se more ustavni akt od 4. januarja 1926 legalnim potom izpremeniti. fo stališče je stranka tudi izrazila v komunikeju, ki se pa svoj čas ni smel objaviti. Prihodnja priča glavni tajnik narodne kmečke stranke Madearu je izjavil, da je bivšega prestolonaslednika dvakrat posetil v Parizu. Takrat je šlo za vprašanje, ali bo Karel sprejel njemu stavljene pogoje, namreč naj se loči od gospe Lupescu in naj se povrne k svoji rodbini. Karel mu je to obljubil Jer je povdarjal, da se nikoli ne bo poslužil revolucijonarnega gibanja za svoj povratek v domovino. Priča, bivši ministrski predsednik ln eden voditeljev narodno - kmečke stranke Vajda Vujevod, je orisal okolnosti, pod katerimi se je njemu in pro!. Jorgi posrečilo odvrniti 1 1921. takratnega prestolonaslednika od njegovega sklepa, da bi se že takrat odpovedal prestolu. Nato so bili zaslišani finančni minister Popovici, bivši notranji minister Goga in bivši minister Petroviči, ki so vsi ugodno izpovedali za obtoženca. Kompromitirani nemški komunisti Berlin, 12. novembra, h. Pri oentrali ko munistične stranko Je policija na podlagi odredbo lipskih oblasti Izvršila hišno pre» iskavo ter »plenila mnogo obtežilnega ma» terijata. Forster obtožen veleizdaje Berlin, IZ novembra, h. Proti znanemu pacifistu prof. Forsterju je bilo izdano po vel je m aretacijo in ksor zaradi veleizdaje. Ker pa j« prof. Forster ▼ Švici, je to pore« /je fhaoroo. Ktnnanudijeve čestitke dr, Baxi Beograd, 11 novembra, p Zupan beo» grajske občine minister dr. Kumanudi, je poslal praškemu županu dr. Bari ob priliki pjogore ponovne czvo&rve zia župana v fcaeuu beograjska občine brzojavne čestitke. Praznik avstrijske republike Dona), 12. novembra, h. Danes na držav* nI praznik je sooijaJnodemofaratska stranka priredila pod devizo eproti fašizmu — za republika* demonstracijski obhod po me« atu. Udeležba se ceni na 100 tisoč oseb. Delavska proslava Kossutha BadbnpeSta, 11 novembra, h. Jutri pri« redi socijalna demokratska stranka Koesu« thovo slamost, ki jo je policija najprej prepovedala, a kasneje dovolila. Slavnostni govornik bo poslanec Peyer. Napačni stric našega kralja Beograd, 12. novembra, p". Inozemski listi poročajo, da se je v Parizu poročil te dni neki princ Nikola Karagjorgjevlč, ki je ba. je stric našega kralja. Na merodajnem me« s tu to vest odločno demontirajo s pristav« kom, da naš kralj sploh nima nikakega etrica Nikole. Finančni minister ne gre v inozemstvo Beograd, 12. novembra, p. Vašemu dopis« nifcu je danes izjavil finančni minister, da vest o njegovem odhodu v inozemstvo v svrho sklenitve posojila ne odgovarja res* niči. On sploh ne namerava potovati v incv zemstvo, to tem manj, ker mora biti v Beogradu, da zastopa proračun pred Na« rodno r 'cupščino. Beli savojski križ in liktorski sveženj Rim, 12. novembra, o. Mussolini je dolo« SL da se morajo vse državne zastave opre« miti z liktorskhn svežnjem, ki je brl kon« cem lanskega leta proglašen za državni emblem. Vladni ukrepi proti separatistični propagandi v Alzaciji Pariz, 12. novembra, h. Oficijrfno se ob« javlja: Na seji ministrskega sveta, ki je bila sklicana na predlog rr in istrskega pred« sedrrika in notranjega ministra, je vlada sklenila od jutri naprej prepovedati sepa, ratistične liste »Di« Wahrheit*. «rDie Zu. kunft« m rVoBresrtmnie*. ki izhajajo v Al« raciji. Mandatna komisija Društva narodov Ženeva, IZ novembra, (be.) Dvanajsto zasedanje mandatne komisije Društva na« rodov je bilo včeraj zaključeno. V komisiji j« prvič sodelovala Nemčija. Sklepi komi« sije bodo objavljeni potem, ko bodo pred« ložeoi Svetu Društva narodov. 120.000 tobačnih delavcev v Nemčiji na cesti Berlin. 12. novembra. Ker so se pogajanja med tobačnimi tovarnami in delavstvom ponesrečil«, bo teprtili v pondeljek 120.000 delavce*. Nemčija in Italija Nasprotje med nemško ln italijansko zunanlo politiko. Rimski dopisnik »KSlnische Zeitung« objavlja daljši članek pod naslovom »Italija ln politika Nemčije v Društvu narodov«. »V fašističnih krogih,« pravi med drugim dopiandk »niso posebno razpoloženi za dr. Stresemanna, ker je njegova politika z idejnega stališča v popolnem nasprotju z MatssoJtaijevo Fašistična zunanja politika je imperijalistična in militaristična; ona zahteva razširjenje Italije v vseh smereh in, če se mir ni kršil, se to ni zgodilo samo zato, ker se še ni ponudila pripravna prilika za vojno in se po Mussolinajevih mislih taka priložnost ne bo prožila pred L 1985. ali 1940. Toda Italija se pripravlja moralna in materijalno, vojaško in gospodarsko za tisti trenutek Fašistična menta-llteta je predvsem militaristična tn cela fa-šteti&ia država je usmerjena na vojno. Nasfpirotno pa je nemSka politika pacifistična ne samo načelno, marveč tudi zato, ker odgovarja mir čustvom nemške ljudske irmoižice in koristim Nemčije. Zategadelj se nemška politika orijentvra k Društvu narodov, ki je temelj mirovnih pogodb fai jih ima pravico komtrollratl Nasprotno pa ie Italija sovražna Društvu narodov, od katerega more pričakovali samo ovire za. svofo eksparnivno politiko Na dragi strani je Stresemann mož Lo-carna in prisitaš sodelovanja s Francijo. Res je, da se je tudi Italija priključila tej pogodbi, toda samo iz bojazni pred osamljenostjo. Dejansko pa fašisti Locarna nič manj ne sovražijo kot Ženevo, kajti, če bi Nemčija in Frandta prišli do iskrenega in trajnega sodelovanla bi se ustavila la-Ska e kspaoz i j on i sti čna politika, ki se more izvajati samo v škodo Francije. Locar-rao ščiti namreč Francije ne samo napram Nemčiji, temveč tudi nasproti Italiji. Dokler bo Locarno v veljavi. ne bo Italija mogla izrabljati netnSko-franooskega spora zoper Francijo. Z flcfceno obljubo se Stresemann ni dal odvrniti od ravne črte sporazuma s Francijo, čeprav so mu šovinisti zelo oteževali to pacifistično delo. Stresemann se tudi ni dal pridobiti za kakršnokoli izrabljanje framcosko-ltalijanskega nasprotja za pritisk na Francijo. Odrekel se ie svojemu potovanju v Rim, ki ga Je spomladi laško časopisje neprestano napovedovalo . . Italija z mednarodnega stališča ni v prijetnem položaju tn ker dr. Stresemann ne stori ničesar da H Jo rešil tega položaja, marveč je celo obljubil razširiti Locamo tudi m iztok, so v Italiji zelo hudi nanj. Velja jim, kakor tipdi Rt i and in Chamberlain, za prostozidarja (v resnici ta dva nista framazons) in v dejstvu, da so ti trije možje prostozidarji, vidijo fašisti skrivnost njihovega sporazuma, ki je popolnoma nerazumljiv za laško mentaliteto.« Afera Phimenstem Pariz. 12. novembra, h. V aferi Bluruen-stein se je izvršila dnnes draga senzacionalna aretacija. Že zjutraj je bil aretiran pariški finančnik De Flois. v teku dneva pa bivši francoski konzuli v San Franciscu Pier-re Lacaze. Oba aretiranca sta pomagala Blu-reensteinu prodajati ponarejene vrednostne papirje. Zadnje izdaje večernih listov ter nedeljske iedflje javljajo, da je treba pričakovati v aferi Blumensiein nadaljnih senzacionalnih aretacij. Tudi v provinci se vršijo hišne preiska-ve. Praga, 12. novembra, h. Finančni minister dr. Engliš je z vso odločnostjo izjavil v proračunskem odboru glede vprašanja zlata valute, da finančna uprava absolutno ne misli izpremeniti češkoslovaški valutni sistem aH pa vpeljati novo valutno enoto. Na vprašanje o aferi Blumenstein je izjavil minister. da ne pozna Blumensteina in da ni bil ne direktno ne indirektno z njim v zvezi. Ako je bila kaka privatna institucija v kontaktu z Blumensteinom, je to njena stvar. (Glej tudi na 7. strani.) Kako se je varala - Italija! C. d. — V Italiji, 10. novembra. Fašistična Italija že dolgo časa ni doživela tako hudega zunanjepolitičnega poraza, kakor ga je doživela sedaj, ob podpisu jugoslovensko-francoske prija teljske pogodbe. Dejstvo je. da je ob prvi vesti o neposredno predstoječem podpisu, ki je dospela v Italijo, tako osupnila italijan sko službeno in neslužbeno javnost, da je popolnoma zaprlo usta drugače tako gostobesednemu italijanskemu tisku in posebno še tedaj, ko gre za jugoslo venske stvari. Sedaj, po štirih, petih dneh., jim je nekoliko odleglo in prihaja izbruh za izbruhom, drug hujši od drugega, besnejši za besnejšim. Seveda pa se z druge strani zagotavlja z vso mogočo in vendar tako očividno hlinje no hladnokrvnostjo, da je v Italiji vse mirno zaradi podpisa te pogodbe, da stvar prav nikogar ne vznemirja in da je vobče ta pogodba že stara, itak že davno premagana zadeva. Kako naj se sklada to besnenje na eni in ta narejena hladnost na drugi strani, ni mogoče razumeti, a oboje je brez dvoma najboljši dokaz, da je udarec, ki je zadel s to pogodbo Italijo, njeno mednarodno politiko in, kar je še prav posebej, njeno fašistično nadutost in samoljubje, tako težak, da je bilo treba časa, preden se je zavedla pod njim in da sedaj išče tolažbe v kriku in viku, podti-kavanju in obrekovanju. In jasno je, da ji je prišel ta udarec kakor iz jasnega, popolnoma nepričakovano in v takih okoliščinah, da ji je popolnoma zmedel njene načrte, katerih uresničenja je pričakovala od dne do dne, nikakor pa ne njihovega popolnega poloma. Če se danes v Italiji že čisto glasno govori, da se gospod Bodrero pač ne more več vrniti v Beograd, je to le še en dokaz več, da je podpis jugoslovensko-franooske prijateljske pogodbe prišel Italiji popolnoma nepričakovano in tudi v takih prilikah, da ga vsa priznana laška spretnost v spletkarjenju ni mogla preprečiti. Je pa tudi še neki drug dokaz za vse to in tako zgovoren, tako značilen, da je v resnici vreden, da ga pozna kar najširša javnost. V oni znameniti posebni izdaji italijanske politične revije «L a G e r a r c h i a», ki je v celoti posvečena primorskim vprašanjem, regije, kateri je. kakor znano ravnatelj in odgovorni urednik sam gospod Mussolini, je očrtan tudi notranji in zunanji politični položaj držav, ki gravitirajo proti Primorju, med njimi seveda tudi položaj Jugoslavije. V spisu, ki se tiče Jugoslavije, se pravi, da je mednarodni položaj Jugoslavije še težavnejši kot pa notranji, da je izprememba politike napram Italiji ob priliki podpisa tiranskega pakta spravila beograjsko vlado v položaj, iz katerega ne more najti izhoda« Mala antan-ta se omejuje le na nekake splošne sklepe, Francoska ima za Jugoslavijo pač lepe besede, a v kake pustolovščine z dvomljivim izidom se noče spuščati, politika spletkarstva in komitskih vpadov pa da tudi ne dosega nikakih uspehov, ker naleta na drugi strani na odločen odpor. Radičev načrt sporazuma z Bolgarkso na federalistični pod lagi je neizvedljiv; v Makedoniji ni mirno, makedonski emigranti imaio pretežek vpliv na Bolgarskem, kjer bi morala pasti vsaka vlada, ki bi ne bila zvesta idealom makedonske neodvisnosti, četudi težave trenutno preprečujejo odkrito podpiranje makedonskega po-kreta, Grška se je prepričala, da se hoče Jugoslavija polastiti Soluna, atenski parlament je zavrnil Pangalosove kon vencije in ni upanja, da bi se pogajanja kmalu zopet obnovila. Grška se ne da omamiti z Marinkovičevimi frazami o »balkanskem Locarnu« in geslom «B&1-kan balkanskim narodom*, s katerim se !e hoče doseči jugoslovensko nadvlado na Balkanu in zadati resen udarec italijanskemu prestižu. Potem pa pravi dobesedno: »Jugoslovenski zunanji minister je upal, da bo v Ženevi dosegel podpis že po Ninčiču pripravljene pogodbe s Francijo Bila bi to medla tolažba, ko so bili učinki te pogodbe že poračunani, in sicer v negativnem smislu za Jugoslavijo, toda vendar bi se bil mogel ta dogodek, čeprav še tako skromen, predstavljati kot nekaka zmaga beograjske diplomacije; ali Ouai d'Orsay ni smatral prilike za primerno in ni hotel dati niti tega malega zadoščenja svoji balkanski prijateljici. «Sedaj je pač treba, da odloči izkušnja. Jugoslavija bo mogla iziti iz Svojega osamljenja po veliki cesti povrat-ka k prijateljstvu z Italijo, če ratiiicira nettunske konvencije in se zopet oprime črke in duha pogodbe prijateljstva in skupnega delovanja z Italijo. Toda Srbi so trdoglavi in Marinkovič govori še o potrebi razpravljanja o albanskem vprašanju pred Društvom narodov!..» Tako se je torej mislilo in pisalo pred mesecem dni pod osebno odgovornostjo gospoda Mussolinija, ministrskega predsednika in ministra zunanjih stvari, pa naj bi ne bila vsa italijanska službena in neslužbena javnost trdno prepričana. da je pričakovati vsak čas Jugoslavije v obliki spokornice pred nogami fašistične Italije. Revica. popolnoma osamljena, kam naj se obrne, če ne k njej! In tu, kakor strela iz jasnega, vest o neposredno predstoječem podpisu ju-goslovensko-francoske pogodbe! Italijanska osuplost in srd sta lahko razumljiva. a zdi se. da je tolažba, ki si je išče sedaj fašistična Italija v svojem viku in kriku, v svojem podtikanju in obrekovanju za ta temeljiti poraz svoje mednarodne politike pač ie precej med- lejša, kot pa je tolažba, ki jo trna Jugoslavija v podpisu svoje pogodbe s Francijo, katero se more celo po besedah same Mussolinijeve revije smatrati za zmago beograjske diplomacije, skromno sicer, di vendar — zmago! SamostojnkTdemokratom! Dan stranke se bo vršil v vsej državi v nedeljo, dne 4 decembra. Vsi naši prijatelji morajo ta dan posvetiti zbiranju prispevkov za Samostojno demokratsko stranko. šanja izenačenja davkov sploh n« smatra za nujnega? Gospod Korošec bo na ta vprašanja ostal dolžan odgovor. V ostalem ga je pa že dal via facti, ker je v Narodni skupščini že glasoval proti izenačenju davkov in tako izpolnil obljubo, ki jo je dal svojim volicem. In upamo, da bo v tem normalnem, stabilnem in zanj tako zadovoljivem položaju vlade go-spoda Vukičeviča enako izpolnil tudi vse druge svoje volilne obljube, ki jib je za en raztrgan koš. V času, ko naša mlada demokracija Vnlilnn aihaniA v Marikrnii vstaja k obrambi osnovnih človečan- j »"""»O gioanje V MariDOril skih in političnih svoboščin In spošto- vanja narodne volje, je Samostojni demokratski stranki potrebna, bolj kakor kdajkoli* gmotna pomoč njenih prija teljev. Življenje strank zahteva danda nes ogromne gmotne žrtve. Delo na organizaciji stranke, volilna agitacija, strankarski tisk, brošure, letak] itd. — vse to stane ogromne vsote denarja, Za našimi nasprotniki stoje banke ln razni fondi. Naša stranka pa se vzdržuje Samo s požrtvovalnostjo svojih članov. V tem pa je tudi največje lam. stvo za njeno popolno neodvisnost, v tem obstoja možnost, da SDS provaja čisto in pošteno narodno politiko. Dne 4. decembra mora vsak zaveden samostojni demokrat pokloniti svo] prispevek za stranko. Ne sme biti niti enega našega prijatelja, ki se ne hi spomnil svoje stranke vsa] s skromnim darom. Ta dan mora biti revija strankarske zavesti ln moči vSeh njenih članov. Kdor pa ne bo Izvršil svoje dolžnosti, bo lahko upravičeno sma-tran, da ni Iskren naš prijatelj. Pozivam vse krajevne odbore stranke, da takoj skliče jo svoje seje In da sklepajo o organiziranju strankarskega dne. Prepuščeno je njihovemu sklepu, da po krajevnih razmerah izvedejo pri merno organizacijo. Samostojni demokrati! Dne 4. decembra izvršite svojo dolžnost naoram stranki! Predsednik Samostojne demokratske stranke Svetozar Pribičevič. Gospod Korošec in njegove obljube Gospod Korošec, ki s svojo partijo služi v radikalnem klubu za tisto, kar Nemec rmenuje «Stimmvieh>, se v tej vlogi očividno počuti kot zadovoljni Kranjec. Položaj ie po izjavah gospoda Koro-šča kaj enostaven. Situacija je normalna in stabilna, pravi, in ni predvideti, da bi se v doglednem času spremenila. Pri vseh glasovanjih v plenumu Narodne skupščine in v odborih razpolaga vlada z dvetretjinsko večino. Če je temu tako, zakaj pa ta vlada v taki normalni in stabilni situaciji nič ne dela? Kako to, da ta vlada, ld razpolaga z dvetretjinsko večino, Narodni skupščini ne da nobenega dela, da pre-dada njene seje z enega tedna na drugega in bi jo sploh najraje odgodila do bogvekdaj, ker sploh zanjo še nima nič pripravljenega materijala? Kakšna normalnost in stabilnost je to, da imamo vlado, ki bi lahko delala, a tega noče, ki razpolaga z zadostno parlamentarno večino, da bi se lahko posvetila reševanju važnih in nujnih državnih nalog, a jo pusti brezplodno tratiti čas? V resnici: take abnormalne situacije kot jo je ustvarila vlada g. Vukičeviča, v naši državi še ni bilo, a tudi ne toliko srdite nevolje ljudstva, kolikor jo je danes nebrane proti temu režimu. Id je v nemarnosti in nesposobnosti že skoraj dosegel rekord. Gospod Korošec dobro ve, kako je razpoloženje danes v njegovem lastnem taboru: ljudje, ki so ga volih, slepo verujoč njegovim pripovedkam o čudežih, kj se bodo rodili iz blejskega pakta, hočejo zdaj videti vsaj malo dobrino. prihajajočo od tega. da je SLS na vladi. Zdaj je že dva meseca na vladi, a izpolnila se ni doslej niti ena od vseh tistih velikih obljub, s katerimi se je tako širokoustil g. Korošec po svojih volilnih shodih. V čem občuti Slovenija. da je na vladi SLS? Doslej absolutno samo v dan na dan hujši gospodarski stiski, za katere ublažitev vsaj v eni ali drugi obliki, ki je momen-tano izvedljiva, vlada zaradi blejskega pakta doslej ni ganila niti z mezincem. Zakaj ta vlada nič ne dela? Tako se z ogorčenjem vprašuje vsak, a gospod Korošec ima humor izjavljati, da je tega kriva opozicija, ki da sabotira delo Narodne skupščine. To izjavlja gospod Korošec uprav v dneh, ko je deževelo iz opozicijskih vrst protestov proti sa-botiranju Narodne skupščine od strani vlade. In z istim humorjem odpravlja gospod Korošec tudi vprašanje, ki je za Slovenijo življenskega pomena: vprašanje izenačenja davkov. Sedanja vlada ne more predložiti zakonskega projekta prejšnjih vlad, ker ž nJim ni zadovoljna in ne more prevzeti odgovornosti zanj. Z nujnimi predlogi pa se taka važna vprašanja preko noči ne morejo rešiti, — tako je izjavil v »Slovencu«. Netedaj, ko Je bil v opoziciji, je gospod Korošec bil o tem ravno nasprotnega mnenja In še pred zadnjimi volitvami je obetal, da bo SLS nujno zahtevala izenačenje davkov. Zdaj se pa to vprašanje z nujnimi predlogi ne da rešiti? Zakaj neki ne? Ce se ne da rešiti. se da pa vsaj načeti. In če sedanja vlada s tozadevnim projektom prejšnjih vlad ni zadovoljna, zakaj ga pa po svoje ne prenaredi aH pa izdela nov projekt? In zakaj ga nujno ne predloži Narodni skupščini? Zakaj vlada vpra- Maribor, 10. novembra. Dasi je že 18. oktobra potekel reklamadj-ski rok za občinske volitve v Maribor«, še vendar niti do danes ni moglo okrožno sodišče dostaviti občini vseh sklepov glede reklamacij: na eni strani, ker je število re-klamacijskjh vlog ogromno, nad 3000, n* drugi strani pa iz razlogov pomanjkanja pisarniškega osobja na okrožnem sodišča, čujomo, da bodo šele jutri odposlani mestni občini od okrožnega sodišča zadnji sklepi. tako da bo menda v soboto ali pondeljek postal volilni imenik pravomočen ia bo takrat prvi dan za vlaganje list. Bojne priprave strank, zlasti onih, ki po svoji moči pridejo v poštev, so v glavnem končane. Gotovo je, da bodo najmanj štiri stranke (SLS, »ociialisti, Nemci ta SDS) tekmovale, katera bo mogla spraviti svojo listo na prvo mesto. Vse navedene strank« Imajo svoje liste gotove, pripravljene z* vložitev. Kakor stoje stvari danes, bomo imeS pri sedanjih občinskih volitvah v Mariboru 18. decembra najmanj 8 injic: klerikalno, demokratsko, socijallstično, nemSko, komunistično, narodnosociialno, obrtniško, radikalno in kot deveto morda še tudi listo z. Zagorskega, o katerem se zaenkrat sicer še nič ne čuje, ki nas bo pa gotovo zopet osrečil s svojo šaljivo kandidaturo. Nosileo liste SLS bo kakor se čuje, dr. Veble. Demokratska lista Ima za nosilca znanega odličnega političnega bi gospodarskega delavca, zobozdravnika dr. Kaca. Kdo bo vodil nemško listo, se še ne ve. Narodni socijald so se tokrat odločili za samostojni nastop, ker domnevajo, da bodo na tak način dobiH več mandatov nego bi jih mogli dobiti v zvezi z demokrati. Mi jim le želimo, da s« ne bi prevarili. Nosilec njihove liste bo baje g. Tumpej. Za samostojno obrtniško listo se Je zadnje dneve bila precej huda borba, za in prptL Na pondeljkovem sestanku Je končno obveljalo stališče zagovornikov samostojne obrtniške liste, na kateri bi bili na prvih mestih krojač Dolšek, čevljar Krajcar, slikar Ambrožlč, gostilničar Lipov-šek ln drugi. V nedeljo imajo obrtniki shod v Gambrinu. — Radikalska lista bo imel« za nosilca g. Janka Tavčarja. O izgledih posameznih strank danes govoriti bi bilo preuranjeno. Vendar je Iz izid« deloma oblastnih deloma skupščinskih volitev že precej na dlani, da bodo soclfalistl relativno najmočnejši, dasi si klerikalci danes še delajo korajžo in upajo, da bodo po številu glasov socijaliste posekali. Klerikalci so postali že precej nervozni, zlasti zar?di samostojne obrtniške liste. Današnji »Slovenec« je že pričel z grožnjami proti obrtnikom, ki bi se »drznili« upreti s« klerikalni strahovladi. Razumljivo! Saj s« le volifstvo za SLS dosedaj zlasti rekrutira-lo Iz vrst tega obrtništva, ki si ga je zna? zlasti »zlati Zebot« ovijati okrog prsta. T« bi se znalo nekoliko skrhati, zato nervoz-nost v klerikalnem generalnem štabu, ki «1 daje v deloma surovih izbruhih duška v časopisju SLS. Ker bomo od vložitve list do dneva volitev imeli še skoro mesec dni časa, ni dvoma, da se bo velika borba še razvila v običajne neprijetne oblike. Za to bo že preskrbelo klerikalno časopisje, ki je že zasviTalo uverturo. Za pospešitev gradnje skupščinske palače Beograd. 12. novembra, p. Administrativni odbor Narodne skupščine je na svoji da-našnji seji določil poslance gg. Agatonoviča, Valerljana Pribičeviča in Vujiča, da intervenirajo pri ministru sa javna dela in prt finančnem ministru v zadevi zgradbe novega skupščinskega poslopja. Od finančnega ministra naj zlasti zahtevajo, da vstavi v nori proračun potrebne kredite, da bo zgradb« najkasneje de prihodnje jeseni dovršena. V to svrho je potrebno še 00 do TO milijone* dinarjev. Manifestacija demokratske omladine v Zagrebu Zagreb, 12. novembra, n. Danes ob 18. ata dospela semkaj poslanca dr. Pivko in minister dr. Angjelinovič, ki se udeležita nocojšnje konference zaerebSkih akademikov ▼ zadevi jutrišnjih volitev ▼ akademsko podporno društvo. Na kolodvoru jih je pričakovalo okrog 400 dijakov, ki so jima prirejali viharne ovacije. Poslanca dr. Pivka je pozdravil na kolodvoru pristaš Davidovidevih demokratov, ministra dr. Angjelinoviča p« nato v hotelu Esplanadu, kamor so ju dijak! korporativno spremljali, pristaš SDS. Tudi Nizozemska se oborožuje Amsterdam, 12. novembra, (be.) M orna« riški minister je izjavil, da bo Nizozemska do leta 1930. zgradila 2 križarki, 12 rušifc cev in 18 rvodmornic. Tragična zagonetka „Mafalde" Genova, 12. novembra, (be.) Semkaj so prispeli rešeni častniki ponesrečenega ita* fijanskega parnfka »Mafalda«. Pred vladno komisijo so iz javili, da ne morejo dati no benih pojasnil o vzrokih katastrofe. Iz Buo nos Airewv javi i a jo, da je ameriški par» nik Stantonv zadel na potopljeni parnik cMafalda». čigar deli štrlijo iz morja. Olimoijada v Amsterdamu Amsterdam, 12. novembra, (be.) Dosedaj Je 31 dTŽav sprejelo vabilo na olimpijsko igre, ki ae vrše prihodnjo leto v nuno. Ljubavne avanture Loopoldlne Habsburške (Drama obitelji Habsburg) Film usode habsburških nadvojvod ob prp vratnem času s krasnimi posnetki Nižje Avstrijske, Solnograda in Berlina. Sodelujejo Xenia Desni, Olga Čehova, WiU li Forst, Grete Graal. Danes ob pol 11, 3., pol 5., 6., pol 8. in 9. Telefon 2730 Kino «DVOR» Prostovoljno gasilno društvo v Ljutomeru b vedio svežem jarku z gabri, proti vrhu s smrekam1 ta le redki so vmes bri, nresti, dreni, bukve, ma-kleni, iavcjri, lipe ta orehi. Mariborski drevoredi pa so posajeni z divjimi kostanji in javorji. Tržaška cesta z robinlam'. Cafova ulica s soforami, pred Marijino cerkvijo so gledičevke na Tvorniški cesti divji kostanji, jeseni ta božja drevesa. Pisatelj pravilno omenja, da nekatera drevesa v parkih že čakalo sekire, ker se jim deblo suši Take hiralce bo treba Iztrebiti. ali pa nadomestiti z novimi vrstama, da ne bodo povsod same šume smrek. Javorjev ta brez. Moderni parki zahtevajo različno rast v drevju ta listju, pestro cvetje, ne pa samo gostih ta vlažnih senc istega drevja in grmovja. Današnje občinstvo se ne boji več solnca. Vsak park naj bi bil tudi botaničen vrt Končno pogreša pisatelj v naših parkih več značilnih dreves in grmov naših gozdov ta logov, n. pr. trepetliko, črni gabrovec, mali Jesen, mo-kovec, gorski bezag, hrast cer, kranjsko krhljiko. božji les, trnoIHco ali črni trn, češljiko, ivo, beko, murvo Device Marije hrušico, navadno psikovtao. Pa tudi več tujih rastlin, ki se nahajajo drugod po parkih, bi se dalo ti&aj nasaditi, n. pr. papir-jevec, ocetovec, Judeževo drevo, Kristov trn, mahoniio, plutovec, Jasminovo trobo, črešnjev lavor, rmeni les, tamarisko itd. Končno meni pisatelj, da bi uspevali pri nas tudi nekateri tuji iglavci, o. pr. ptaija, prava cipresa, libanonska cedra, ameriška močvirska cipresa, srpasto iglasta kripto-meriJa ta aravkarija. Brošuri so pridejane tudi tri karte s podrobnimi narisi vseh parkov s posameznimi drevesi, grmi ta nasadi, kar Je dalo pisatelju pač izredno roaogo ta utrudljivega, natančnega deia . Škoda, da ni pisatelj priklopil tudi pregleda nasadov starega pokopališča, o k* teTem smo v »Jutra« že pisali, da una velike raritete, ki bi jih bilo treba posebno čuvati. Pokopališče, ki je že več let opuščeno, ima tudi krasno kostanjevo alejo, cele gozdiče iglastih in drugih dreves ter bi bilo želeti, da začno strokovnjaki misliti, kako bi se ta prostor počitka čim najlepše preuredil v novi mestni park. Bila bi velika škoda, če bi vsa ta drevesa posekali ta uporabili prostor v druge namene. Knjižica je izšla ravno p pravem času, ker bo lahko Olepševalno društvo skupno z mestno občino na tej podlagi ravno čez zimo preštt,d;raln pomanjkljivosti mestnih parkov ter do pomladi pravočasno vse pripravilo za spopotaitev. Mariborčani pa so lahko .požrtvovalnemu prijatelju mestnih parkov hvaležni za dragoceno delo Vljudno naznanjam cenj. odjemalcem, da sem preselil svojo TAPETNIŠKO DELAVNICO z Rimske ceste št. 21 na Sv. Petra cesto št. 5 (dvorišče) v Ljubljani. Pri tej priliki se še nadalje priporočam za izvršitev vseh v mojo stroko spada iočih del. P. n. odjemalce bom. kakor do sedaj, tudi v bodoče vselej najboljše in najtočneje po« stregel Z odličnim spoštovanjem JOSIP SLUGA, tapetnik. Žrebanje državne razredne loterije Beograd, 12 novembra Danes so bile izžrebane Basiednje srečke: 300.000 Din dobi srečka 74.713. Po 10.000 Din dobijo srečke 92.199 in 99.962 Po 4000 Din dobijo srečke: 5.682. 12 015 18.727, 34.634, 43 558, 91.388, 101.590, 103 578 Po 2.000 Din dobijo srečke: 273. 2.219, 2.569, 4.555, 4.948, 8.344, 8.778, 11.210. 11 411 12.993. 14746 14.788, 16.098, 16.205, 18.390, 19.334, 19.770 22.899, 23.562. 25.368. 25.746, 32.574. 37.410. 50 176. 50.213, 55.692, 59.173, 60.436 64.305. 65.320. 67.157, 67.390 67 524, 72 768 74.705. 77.412, 77.312, 80.186, 83.645, 75.764, 76.778. 80.177, 85.854, 88.938. 88.009, 1067 90.355 94 445, 90.730. 94.530 95.469, 97.148, 99.181, 102.587 102.939, ' 104 160. 105.810, 105.829. 109.308, 111.246, 112.131, 112.441, 113.549, 114.741. 115.860. 116.822, 117.570. 120.940, 123.004, 124.110. 124.769. Družba tihotapcev kokaina odkrita in pod kličem Rus Evgenlje Potamenko izdal skrivališče družbe, ki ss je nahajalo v Ivankovem v nekem podzemeljskem lokalu. Beograd, 12. novembra Beograjčani se še dtbro spominjajo, kako je bil Beograd pred 4 leti preplavljen s trgovci s kokainom. Vzdrževali so sredi Beograda javen lokal, v katerem se je sestajala najbolj odlična družba. Vsako noč so se vršile v tem lokalu orgije do belega dne Slednjič je posegAa vmes policija, kaznovala cbi-skorvadce z denarnimi globami, a lastnike -rnozemce izgnala iz naše države. V zadnjem času so trgovci z belim strupom postali zopet zelo aktivni, ne da bi jih mogla policija prijeti. Pred dvema dnevoma pa jim je končno vendarle prišla do živega. V brzovlaku na progi Zacreb-Vinkov ec je aretirala tri trgovce — Ruse, od kojih je Evgenije Potamenko izdal skrivališče družbe tihotapcev kokaina ta vse njene člane V fvankovo, kjer so se shajali kokaini-sti sleherno noč v nekem podzemeljskem lokalu, je beograjska policija takoj odoosla-la svoje organe, ki so aretirali vodjo lokala, nekega Niknljskega. in vso ostalo družbo, ki se je pravkar najslajše zabavala. Lokal so zaprli, aretirance pa so odgnali v Beograd, kjer iih bodo po zaslišanju izroči« sodišču. Zanimivo je. da se trgovec Evgenije Potamenko že 20 let bavi s trgovino s kokainom. Še za časa carske Rusije ie pošiljal velike množine kokaina iz Nemčije v Pe-trograd. Postal je silno bogat, ob prevratu l. 1917 pa Je izgubil vse svoie premoženje. Preselil se ie v Italijo, odkoder Je že tri leta neovirano tihotapil kokain v Jugoslavijo Sedaj ga je prijela roka pravice. Ponesrečen poskus samomora v Litiji Petindvajsetletni brezposelni sodarskl pomočnik se obesil v »Švarcovi hosti», a so ga še pravočasno rešili. Preplašeni so ti zdrveli y Švaroovo j ta velikopotezno akcijo, ukrenil je vse za hosto. kjer so našli R. že obešenega na ' sprejem pri ljubljanskem škofu kakor tudi drevesu in globoke hropečega. Fanta F1 d70rP Tavčarjevi, potom ka- —- - - - tere je hotel prositi celo za avdijenco na Din 159'« snežni čevlji brez krzna VOIKA nasproti Mestnemu djmu Lastna mehanična popravljata iea snežnih *evlfoT, galoš in čcrljeT vseh znamk popravi vsak par v tek« pol are. Litija, 12. novembra. Petindvajsetletni R T., doma iz zasedenega ozemlja, sedaj stanujoč pri svojem bratu v predilniški koloniji, je prav priden in simpatičen fant, po poklicu sodarski pomočnik. Prejšnja leta je ^služboval v Beogradu in Zagrebu, težka bolezen — jetika pa ga je prisilila. da je opustil službo. Zdravil se je delj časa pri svojih sorodnikih. Ko se mu je zdravje obrnilo na boljše, je iskal zopet dela in zaslužka, a zaman. V sodarskem poklicu ni našel nikjer mesta. Ker je bil brez zaslužka, mu je bila dobrodošla vsaka služba. Sprejel je mesto zastopnika neke zavarovalnice. razprodaja! pa je tudi srečke. Toda v dobi pomanjkanja denarja mn tudi novi poklic ni prinašal dovolj sredstev. Zaradi tega je sklenil, da ne bi bil več v nadlogo svojcem, izvršiti — samomor. Napisal je sorodnikom poslovilno pismo, od svojega prijatelja pa se je ločil ustno. Nato je vzel vrv in odšel v idilično »Švarcovo hosto». Vse prijateljevo prizadevanje, da bi R. odvrnil od težkih misli, je bilo brezuspešno, zato je obvestil o njegovi obupni nameri njegove sorodnike. so nemudoma oprostili duš»-čw vrvi, nakar se je čez nekaj časa zavedel. R. stanje je sedaj že popolnoma zadovoljivo in menda ne bo imelo zanj hudih posledic. Dogodek je vzbudil v litijski okolici naiživahnejše komentarje; poskus samomora so celo spravili v zvezo z nekim dekletom, zaradi katera je baje hotel v smrt. vendar so se te govorice izkazale za neosnovane. Martinek iz Krive ulice Ljnbljana, 12. nov. Martin je že starejši možakar. Ljubljano pozna kakor svoj lastn) žep. pozna pa tudi žepe Ljubl.iančnanov. Njegova roka, desna ali leva, je neštetokrat rahlo poseJa v tuje malhe, včasih z uspehom _ prijetno posledico, nekajkrat pa tudi 2 neprijetneišo, ker se ie otipovanec zasukal in Martina pieie pograbi!, kakor niegova roka tujo listnico. V ostalem pozna Martin tudi vse ljubljanske hleve, kjer je že neštetokrat potegal podnevi, kakor tudi ponoči, sam in v dražbi, včasih celo v prav prijetni družbi. .. Neznani mu tudi niso okoliški kozolci, pod katerih okriljem se je tiščal v poletnih nočeh. zarit v seno, to največkrat tedaj, če mu ni dišalo v Ljubljano iz tega ali onega vzroka. Na primer vsled kakega novega greha, ki pa ga ie že vede! vsak stražnik, kj je imel tudi nalogo Martina prepeljati v znano luknjo, ki jo je vide! razun drugih, od znotraj že veš kot petnaistkrat. Martin ie v splošnem pravi pravcati star fant od fare Rad se ga navleče in takrat postane več kakor lahkomišlien. naravnost nepreviden. Dostopen je posebno za prošnje ! raznih žensk in če je katera med njimi po- i sebno priiazna, ji skuša ustreči, če je le mogoče. Ker pa so med njegovimi poznan-kamj tudi take, k! si žele kozarček ali pa dva. mora Martin gledati, da pride do denarja. One ga ne povprašujejo, kako si ga preskrbi, kako naj ga prisluži, marveč sa- i mo pravijo: »Martinče. žejna sem!« Taki vzkliki Martina navadno spravijo na delo. Pravi: »Počakaj, jutri se zglasim pri tebi!« Martin res pride in prinese včasih več, včasih manj cvenka. Ko se pošteno opije, postane jokav in kar pove punci: »Vidiš, spet sem kradel! Zaradi tebe sem šel krast!« Ker »dekleta«, s kakršnimi občuje Martin, n-kakor niso tankovestna, mu ne zamerijo, marveč ga po raznih ljubeznivostih odslo-ve ta pravilo: »Pa pridi spet naokoli...!« Včeraj je Martin prodajal po Vodmatu pile. »Vsak kos an kuvač!« je kričal že precej okajen po hišah. , »Hiter kuvača sem, pol meram k' ta debeli Berti...!« Od trinajst komadov jih je Martin spravil v denar že šest, ko ga ie na prijavo nekega trgovca pograbil za vrat stražnik. »Videl sem, kako so jih odnašali iz vagona železničarji.« je pripovedoval Martin dežurnemu, »pa sem ponoči stopil še sam na kolodvor in jih vtaknil nekaj v žep!« »Ze zopet laže Martin!« ga je prekinil dežurni ta razgrnil še druge akte, ki so pričali o Martinovih iunaštvih. »Vidiš, kakšen register grehov imaš!« je prikimal strogi uradnik in pomenlijvo pogledal Martina, ki je stal pred njim kakor kup nesreče. »Pa v cerkev radi hodite! V Križankah se pritožujeio. da se poznajo vaši prsti na v!omlieni puščici...!« Martin- »Nakl« »V tujih stanovanjih so videli človeka, ki ie podoben vam ..!« Martin (glasno in odločno): »Nak!« (Sam pri sebi)- »Tristo zelenih! Me že spet ima-io...!« »Pa še nekaj tujih grehov, da bi vzel na pukel...!« . Kmalu nato se pojavi stražnik, ki je končno Dovabil Martina s seboi v luknjo, — za zamrežena okna P>-ed Martinom bo zopet nekaj časa mir. Berto pa bo med tem tolažil kdo drugi ■ • ■ Tako ie praznoval Martinovo Martin iz neTodne Liuhliane ... dvoru. Taka je prišel mož, poln bogatih načrtov, a brez sredstev, v Jugoslavijo in se naselil 10. junija v Ljubljani pri hišnici Ani M. v Dalmatinovi ulici. Na najemnini ji je ostal seveda dolžan 100 Din, pa še posodila mu je 38 Din. Obedoval je pri neki Julki K., kateri je ostal na hrani dolžan 540 Din. Maksu Nes-manu pa eno srajco in 100 Din gotovine. Pustolovec je napravil tudi pri Francetu P. v Radomljah dolga za 442 Din. pri Rarbi S. pa za 100 Din. Ani S. v Radomljah je dejal, da ga pošilja njena znanka Ana M. in zahteval je od nje posojilo, pa ga ni dobil. » Mariji Moserjevi v Neumarktu na Gor. Štajerskem pa je pisal pismo, da je on njen nezakonski sin in da naj mu pošlje denar. Zenica je šla res na led in mu poslala nekaj obleke. Pustolovec bi bil pošiljko gotovo sprejel, pa se je opekel, aer je bilo treba plačati previsoko carino, zato je zavoj zavrnil. Vzel je tudi Maksu Nesmanu zastavni listek mestne zastavljalnice v Ljubljani, vreden 40 Din. Tako je Gustav Eckel dozorel za ječo, v kateri bo sedel 6 mesecev, a potem bo izgnan iz naše države. Kostairev taninski les kupuje stalno Franc Kupn k, Ko^tan euics- Podprt. So$i onstran mm p— Slovenski dijaki v italijanski armadi. Postopanje s slovenskimi vojaki, ki so imeli pravico do vstopa v častniško šolo, je bilo precej časa povsem dostojno. Sedaj pa so prefekture začele odbijati slovenskim dijakom potrdilo o ueoporekljivem političnem življenju, ki se zahteva za vstop v častniško šolo, navajajoč za vzrok slovansko mišljenje doličnikov. Ob koncu šolskega leta pa je izšel odlok, s katerim se preklicuje vsem dijakom, ki študirajo v inozemstvu" pravica do poznejšega nastopa aktiv, voj službe. Sko ro vsi slovenski dijaki iz Primorja so se kakor tudi nemški iz Južnega Tirola odzvali temu vabilu. Doma pa jih je čakalo grozno razočaranje. Pred vsem so jih kar obdržali v vojašnici, ko so se priglasili, tako, da niso imeli niti rasa, da bi se poslovili pri domačih in da bi si pripravili potrebno za nastop vojaške službe. Drugo presenečenje je bilo, ko so jim rekli, da ne morejo sploh več vložiti prošnje za vstop v častniško šolo, češ, da je čas za to že potekeL Ko so se pa oglasili pri svoji četi, je tam že čakalo nanje naznanilo, da so politično nezanesljivi. Ko je prišel čas, da bi postali podporočniki oni, ki so bili poprej sprejeti v častniško šolo, so jih vrgli na skrajno netakten način iz šole. V Puli so te dni kar na debelo pometali vse jsumljive-t elemente iz oficirske šole. Procedura se je vršila javno v prisotnosti vseh ostalih častniških aspirantov z opombo, da gre za »prekucijske elemente, ki ne delajo časti oficirskemu zboru.« Zasebno pa so se častniki izjavili, da oni smatrajo te izključene fante za najboljši materijal, ki so ga sploh imeli. p— Odpuščanje slovenskih železničarjev. Odpuščen je bil te dni železniški telegra« fist Gombač, ki je do pred kratkim služil v Podbrdu. Na to je bil premeščen v stare pokrajine, kjer sa je zadel odpust iz služ« be, češ, da je slovenskega mišljenja. Neki premikač iz tržaške okolice je bil preme« ščen v Genovo. Pred več meseci je bil su« spendiran od službe. Sedaj pa je prejel od pristojne višje oblasti odlok, ki pravi, da se ni držal prisege, ker je izjavil, da pri« sda od I. 1917. telovadnemu dnišvu So« Pred sodu k' Bavarski pustolovec Gustav Eckel obsojen na 6 mesecev pSd: kol, od I. 1914. Družbi sv. Mohorja in od 1. 1913. Slovenski šolski družbi in ker ni hotel izstopiti iz teh društev, čeprav je bil opozorjen, da so to tajna društva, katerih delovanje je bilo v nasprotju s smislom navedenega zakona. Pripominjamo, da dru« štvo Sokol že več let ne samo da ce delu« je, marveč sploh ne obstoja, in da so mo« rala tudi telovadna društva ukiniti vsako delovanje, dokler niso bila pred kratkim sploh razpuščena. Koliko je nevarno Šolsko društvo, ki vzdržuje šolo v Trstu, katero pohaja več nego tisoč otrok, naj čitatelj sam presodi. p— Promocija. Na tržaški trgovski uni« verzi je promoviral za doktorja gospodar« skih ta trgovskih ved g. Drago Stoka iz Kontovela. p— V Solkanu so otvorili obrtno šolo. Šolski nadzornik je zelo na široko govoril o italijanski šoli, njeni potrebi ta njenem vplivu, čemu vse to pri otvoritvi obrtne šole, ki ima dati Solkancem nekaj strokov« ne izpopolnitve Ali je povsodi v ospredju le poitalijančevanje drugorodcev? P— Roparji. Na orožniški postaji v Pla« veh je povedal neki Ivan Klede. da sta ga po noči na poti proti Goreniemu polju na» padla dva neznana človeka. Preiskala sta ga in mu vzela 50 lir. Orožniki iščejo napadalca. r Morilec vdove Brafina prijet? Orož« so aretirali nekega 271etnega Matija Trebižana s Ceste, ki je zelo sumljiv, da je umoril vdovo Bratina Nahaja se v zapo« .. A : J--xx": 7__ir__.___>■ ■__ Gustav Eckel je 32 let star, mehanik, rojen v Monakovu na Bavarskem. Mož je obiskaval kurz za nego nog, ni pa absolviral niti posečal srednje ali visoke šole. Pri njem se je našla izkaznica visokošolske zveze »Concordia«, ki je vsekakor ponarejena. Izdajal se je za doktorja meoicine in je kot tak tudi nastopal. Radi ponarejanja zasebnih Ijstin in raznih pustolovskih deliktov ga je zasledovala že Nemčija, Švi- r'h v Ajdovščini. Zaprli so tudi njegovega ca in Nemška Avstrija ter sta ga zadnji dve prijatelja Krkoča. Oblast sodi, da je Tre« že izgnali. Še vedno ga pa zasleduje držav- bižan morilec bogate vdove Bratina. no pravdništvo v Monakovu, kjer ima na- j p— V Gorici se je vršila razprava proti stopiti 3-mesecno 10-dnevno kazen, a so- bivšemu komisarju solkanske občine Iva. disfe v Kielu ga isee radi goliufije. 0 nje- nu Nibrantu ta Ivanu Srebrnjču. ki sta bila govi aretaciji je >Jutro< obsifno poročalo, obtožena, da sta ' cela oškodovati držav, Letos junija je pnsel Gustav Eckel v Ju- no finančno upravo za 65.000 lir vojne od* goslavijo brez potnega lista -n sicer iz Ce- škodnine. Ponesrečilo pa se jima je dok£ lovca Ustavil se je v Ljubljani, kjer je na- 2ati ^jo nežnost ta sodn?dvor ju fe stopal kol doktor medicine in odposlanec j onrostil z motivacijo, da nUta zag£ši a »Internationale Aerzle und Krankenmission ! n:" Vega kaznivega de anja g London - Zunch«. To naj bi bila mednarod- 1 . , , na družba za pobijanje spolnih in drugih ' P— V vojno odškodnino je zapletenih kužnih bolezni, ki naj bi predvsem orga- sleparij. Marsikaj se je prikrilo in nizirala zdravniško pomoč za svoje Slane. P°t|a£"o, nekatere stvari pa prihajajo pred Premeteni pustolov je v la namen izdelal d j*42; Y Gorici je bila razprava proti pravila m prospekte, za-se pa legitimacij- faskvahi Javarone. ki je bil tajnik komisi« eba ^ ____. I ■ i« »a vnin« —I~:__ _ r~>__s_• ____, ske papirje ta razne dopise, katere naj bi centrala naslovila nanj, opremil je vae s štampiljkami, naročenimi pri graverju v Ljubljani. Premetenec se sklicuje v prospektih na svetovno znane zdravnike na klinikah v Kielu, Monakovu, Curihu in Dunaju-Ta internarijonalna družba pa ie glasom dopisov polirijskib direkcij oopolnoma ne: je za voino odškodntao v Gorici, to proti fet™ ^Buciku, zidarskemu mojstra iz Kana. Ia.. Obdolien* sta biia raznfii goljufij. Ja« varane je obsojen na 9 let. Bucik pa na 5 let zapora. p— Isfranl se izseljujejo Zopet je odšla skupina večinoma mladih ljudi iz okolic« Buzeta v Južno Ameriko. Kmalu jih odide znana, kakor tudi njen obstoj. Zdravnikom zopet vedle Število Izseljenci ne poročajo po svetovnih klinikah pa slavni Gustav bai veselili veati o svoieia zaposlen ju. Na. Erkel ni znan. saj je vse pač naredil, da bi vadno ie silno naporno to zaslužek je ne. spravil ljudi do zaupanja in bi iih bil po- primeren, tem lažje ogoljufal. Možakar je zasnoval ce- ' _ Domače vesti Poverjenikom in članom «Vodnikove družbe* Druftrina pisana prične v kratkem razpošiljati letoSaJe knjige. Radi te*a podčrtano gg. poverjenike, na] istočasno z razdelitvijo knjig zanesljivo pobero pri članih tudi Članarino za leto 1928. v znesku po 30 Dfat: Slan« pa. na] izroče, ko pridejo po foižbine knjige, poverjenikom članarino po 20 Din za leto 1928. S tem prihranijo poverjeniki in člani dru-ftiiri upravi mnogo dela in veliko stroškov. Vodstvo »Vodnikove družbe«. ♦ Izpretnembe v naši vojni mornarici. Dodatno k našemu včerajšnjemu tozadevnemu poročilu nam naknadno še poročajo, da le v strojni šoli v Ojenoviču tudi z■ Viktor Gerčar Iz Studencev pri Mariboru položil izpit za rezervnega ofldria. • Izprememba v poštni službi. Koncem novembra se opusti poštna zveza Zagorska sela-Podčetrtek, pošta Zazorska sela pa bo cd 1- decembra vzdrževala oto lihih dnevih vožnjo do pošte Klanjec. • Odlikovanje. G Edmund 5 o t, dolgoletni služite!) I. državne gimnazije v Ljubljani, ki le nedavno stopil v pokoj, je odlikovan z zlato svetinjo za državljanske «aslu«e. ♦ Izseljevanje naših umetnikov. V Kratkem nas zapusti zopet mlad umetnik, slikar bi grafičaT g. Lojze Žagar. Svoj talent je Izšolal na Dunaju ter se po vojni udeležil tu- in tudi Inozemskih razstav, kier le povsod častno zastopal naš narod. Posebno kot grafičar se Je udejstvoval z velikim uspehom. §e lansko leto Je priredil v Mariboru leipo' uspelo razstavo, dokaz temu le dejstvo, da so bile njegove slike že takoj po otvoritvi razstave razprodane. Sin pro-letarca. Je ostal tudi v umetnosti zvest najnižjemu razredu, njegovi motivi so večinoma vzeti iz življenja delavcev, zattrancev. O. L. Z. Je bilo poverjeno umetniško vod-rtvo enega največjih artističnih zavodov v Belgiji, kjer bo Imel priložnost pokazati sve tu. da smo mi (barbari, po mnenju naših ljubih sodesov) v vsakem pogledu enako-kovredni velikim narodom zapada. ♦ Pomočniški zbor gremila trgovcev v Ljubljani in 8-urnl delavnik. Na svoji seji v tcrek, dne 8. t m. je sklenil Pomočniški zbor v Ljubljani odgovoriti mestnemu magistratu v zadevi 8-tirnega delavnega časa naslednje: »Na Vašo vlogo z dne 28. oktobra 1927. štev. 30183-27 ref. II. v zadevi odpiranja odnosno zapiranja trgovin na osnovi maksimalno osemurnega delovnega časa, Vara sporočamo sledeče svoje mišljenje in svoje zahteve: 1.) Odredba velikega župana ljubljanske oblasti naj vsebuje za vse trgov tke obrate z izjemo samo onih, ki so navedeni pod štev. 2. enotno odpiranje in zapiranje trgovin in sicer nai se določi brez-tziemni 8 orni delavnik od 8. do 12. In od 14. do 18. ure. 2.) Mlekarne, slaščičarne in pekarne naj si po medsebojnem sporazumu določijo same čas odpiranja jn zapiranja svojih bratov, delovni čas v teh obratih pa ne sme presegati več kot 9 ur dnevno. 3.) Naredba naj se nanaša na ves policijski rajon ljubljanski. 4.) Naredba nai velja ne samo za obrate, ki spadajo pod zakon o zaščiti delavstva, namreč za obrate, ki zapo-sljujejo pomožno osobje, ampak za vse trgovske obrate brez izjeme. 5.) Strogo naj se izvaja nedeljski počitek in počitek v predpisanih praznikih v vseh obratih. * Uradni dan Sreskega gremlja trgovcev v Celju za člane v sodnem okraju Rogatec se bo vršil v torek 15. t. m. od 9. do 12. ure v Rogatcu v posebni sobi hotela Sporn in od 14. do 17. ure v občinski posvetovalnici v Rogaški Slatini. * Učiteljsko društvo »Edinost« za okraj Kočevje zboruje v soboto 19. t. m. ob 12.30 uri v Ribnici. Dnevni red: Občni zbor in predavanje tov. Blagajneta iz Ljubljane o rakotvornem pouku. * Zlato poroko sta obhajala preteklo nedeljo v župnj cerkvi v Dobu pri Domžalah posestnik na Viru g. J. Kapi a in njegova žena Helena. G. Kapla je daleč znan te zelo priljubljen, posebno ga diči bister spomin Oba jubilanta sta za svoja leta — 76 in 75 let — še krepka. Naj bi dočakala še dijamantno poroko! * Smrtna kosa. Iz Dolnje Lendave nam pišejo: Nedavno so položili, k večnemu počitku na dolgovaško pokopališče gospo Ernesto Peternel, vdovo po zdravniku v brežiškem okraju dr. Peternelu in mater našega šol upravitelja g. Ludvika Peter-nela v Dolgi vasi. Pogreba so se udeležili dTŽavni nameščenci in domače prebivalstvo Pogreb je vodji slučajno se tukaj mudeči g. dr. prof. Kreže iz Maribora ob asistenci dolnjelendavskih kaplanov. Pevski zbor iz Dolnje Lendave pa je zapel ob odprtem gro bu ginljivo »Vjgred se povrne«. Pokojnlca le dočakala visoko starost 81 let in je bila Po oietu rodom Angležinja, vendar se je niena deca odgojila v strogo našem naci-Jonalnem duhu. — Včeraj popoldne so položili v Ljubljani k večnemu počitku upokojenega davčnega oiicijala g. Ivana Zenka. Pokojnik je bil odločno naprednega mišljenja. V ljubljanski okolici je bil splošno znan ker ie bil nad 20 let pisarniški uradnik pri davčnem okrajnem oblastvu za liubljgjsk0 okolico. Prešnja leta se ie udejstvoval jako živahno v stanovski organizacij! orožniških upokojencev ln se kot predsednik te organizacije vneto potegoval za koristi svojih tovarišev. Bil je mirnega in blagega srca fn Je užival spoštovanje v vseh krogih, s katerimi je prihajal v dotiko. Blag jima spomin. preostalim naše Iskreno sožalje! ♦ Zahvala. Ob vpostavljanju severne meje naš! novi državi 1. 1919. Je mnogo naših fantov izkrvavelo na Koroškem. Na pokopališču v Dravogradu ie počivalo 17 mladih borcev jn le po zaslugi Kola Jugoslov. teater, U Ja vsako teto o Vseh cvetih okra- silo grobove, se Je Vedelo, da so tu pokopani Jugoslovenski vojaki. Po inicijativi g. prošta Volbenka Serajnika pa si je Kolo jugoslov. sester v Dravogradu nadelo težko nalogo ter zbralo kosti padlih v skupnem grobu in postavilo lep spomenik, M je bil 30. oktobra slovesno odkrit. — Nas sorodnike tolaži danes zavest, da naši dragi niso pozabljeni daleč od rodnega kraja in da narod, za katerega svobodo so padli, ceni njihovo žrtev. Mrtvi lažje spijo v tužnj koroški zemlji In tudi nam Je lažje. — G. proštu ter vrlim ženam in dekletom udTuženim v »Kolu« smo Iz dna srca hvaležni. — Sorodniki padlih. 1664 * Naš »Rdeči križ« za ponesrečence na Krimu. Naše društvo »Rdečega križa« Je preko ruskega »Rdečega Križa« poslalo ponesrečencem po potresu na polotoku Krimu znesek 50.000 dinarjev. * Državno zdravilišče v Topolščicl. Ministrstvo za narodno zdravje Je dovolilo državnem zdravilišču v Topolščici pri Velenju znesek 200.000 dinarjev za ureditev rentgenološkega oddelka za eksperimente in za ureditev lekarne. * Penzije za rodbine zdravnikov. Državni svet je storil principijelni sklep, naj se kot podlaga za določitev penzii rodbinam onih zdravnikov, ki so za časa epidemije, vršeč svojo službo, pri pobijanju kužne bolezni izgubili življenje, vzame najviš!# osnovna te položajna plača, ki bi Jo zdravnik dosegel, ako bi dovršil polna leta službe. * Opekarna pogorela. V petek opoldne se Je v opekarni Prve hrvatske štedionice v Sisku pojavil požar. Opekarna je pogorela do tal. Kako ie požar nastal, ni znano. Skoda je znatna. * Slovenka v Zagrebu poskušala izvršiti samomor. Rešilno društvo v Zagrebu ie bilo predvčerajšnjim poklicano na policijsko centralo v Petrijski ulici, kjer je poskušala Izvršiti samomor ietnica Ana Potočnikova, 23 let stara, rodom iz Konjic, prodajalka, ki je bila v zadnjem času brez posla Izpila Je stekleničko nekega strupa. Prepeljali so Jo v bolnico Njeno stanje Je težko. Žrebanje loteriie društva .Trgovske akademija« v Ljubljani se je na željo Številnih naročnikov srečk, ki so zamudili termin 27 oktobra preložilo nepreklicno n& 5 december. Prodaja srečk v trafikah, trgovinah in zadnji rob za plačilo do 1. decembra. Pri društvu naročene srečke se poSiljajo naročnikom samo proti plačilu. Srečka 10,— Din, dobitkov 885 od 50.— do 100.000— Din * Samomor zaradi nesrečne ljubezni. Predvčerajšnjim zvečer se je v Zgornji Kun goti v mariborskem okraiu v gozdu poleg cerkve obesil šele 20 letni Ivan Drozg iz uglednejše kmečke hiše. Samomor ie izvrši! zaradi nesrečne ljubezni. Ko so ga pogrešali in v gozdu poiskali, je bil nesrečni mladenič že mrtev. * Mrlič v gnoju. V selu Krajkovcu v Srbiji je seljak Mitar Mlhollevič ubil svojo sedemdesetletno staro mater. Truplo ie raz-rezal na kose ter Jih pokopal na domačem gnojišču. Izvršil ie zločin, da bi se polastil njenega premoženja. Slučajno so groznemu zločinu prišli na sled. Nečloveški Mitar je že pod ključem. ♦ Vaška tragedija. V jugoslovenskem Ba-natu nasilno ugrabljanje deklet še vedno n! posebna redkost. Zal da ima tako snubljenje le prevečkrat krvave posledice. Tako ugrab ljenje dekleta se Je odigralo prošli četrtek v okolici Vršca te le zahtevalo človeško žrtev. V selu Padlna Je živela premožna vdova Stojadinovičeva s svojo hčerko Zo-roido, staro 18 let. Lepa Zoroida ie hnela že številne snubače, odklanjala pa le vse go vrsti, ker ie bila zaljubljena v slceT siromašnega, a pridnega seljaškega fanta Dušana Markoviča. Njeni materi ta liubezen njene hčerke nI bite všeč, zato Je sklenila, da bo svoie posestvo prodala, dekleta pa je poslala k sorodnikom v Staro Moldavo. Dušan se ie končno odločil za otmico svoje ljubljene • Zorolde. S pomočjo svoiih prijateljev je zvabi! Zoroido Iz njenega doma ter jo hotel odvesti na svoj dom. V zadnjem trenotku pa se Je mladenka skesala in se hotela vrniti k svoj! materi. To le Dušanu zmešalo pamet: s sekiro, ki jo le imel pri sebi, Je zamahnil po njeni glavi in mladenka se je mrtva zgrudila na tla. Se Istega dne je bil Dušan Maricovič izročen sodišču v Vršcu. ♦ Prihod čudovite Aladlnove svetilke v Jugoslavijo. Smatramo potrebno javiti, da so petrolejske kot gas sijoče Aladlnove svetilke, ki Jih proizvajajo v Angliji, a razpeča-vajo v velikem številu v inozemstvu, pričele svojo osvajalno pot po Jugoslaviji. Ta čudovita svetilka gori s 94% zraka in 6% petroleja ta so torej prometni stroški tako minimalni, da svetilka kupno ceno v velikem obsegu nadomesti Ker ni potrebno niti predhodno petje z eksplozivnimi predme- I ti (bencinom, špiritom itd.) niti usrkavanje zraka, je svetilka garantirano zavarovana pred ognjem ali eksplozijo te jo lahko mirne vesti prepustimo tudi otroku. S tem opozarjamo naše fltatelje na oglase tvrdke Bar-zel d. d., Subotiča, ki razpečava Aladlnove svetilke v Jugoslaviji. 11.876 * Kupujte domače izdelke! Da se omogoči vsakomur nakup dobrih čevljev nudj za zimsko sezijo tovarna »Peko«, Tržič, spe-cijalne vrste čevljev in sicer: večerne iz ševr. 165 Din, večerne iz laka 195, prome-nadne čevlje iz Ia boksa 195, polčevlje iz Ia boksa 225, moške visoke čevlje iz govejega boksa 195, moške visoke čevlje iz Ia boksa 265. Lastne prodajalne: Ljubljana, Breg 20 te Aleksandrova cesta 1. Pri pismenih naročilih zadostuje obris noge. Naslov: »Peko«, Ljubljana. 245 * Velika Izbira volnenih ioplc. puloverjev vsakovrstnih bluz. perila, kravat, vezenin In nogavic, rokavic ter zimskega perila nriporoča po Izredno nizkih cenah Ignacij Žargl, Lhtbliana, Sv Petra cesta. 207 * Volno, bombaž za strojno pletenje in ročna dela dobite po najnižjih cenah pri PRELOGU. Ljubljana. Stari trg 12. in 2i-drvcVa ulica štev 4 ITO — zobna pasta najboljša! * Tkanina »Eteronm«, glavna zaloga za Jugoslavijo, pri J M e d v ed. manufaktara. Liubl'ana Tavčarjeva ulica št. 7. * Noseče matere naj skušajo z rabo pri-rodne grenčice .Franz - Josei« odstraniti vsako telesno zaprtje. Predstojniki vseučt-liščnih ženskih klinik soglasno hvalijo pristno vodo »Franz-Juspf«. ker ie lahko zaužit-na in ker milo odpirajoči učinek zanesljivo nastopi v kratkem času in brez neprijetnih postranskih poiavov. Dobiva se v vseh lekarnah dmeeriiah m spec trgovinah Vsem gospodom ki žele obleko po najnovejšem kroju, se priporoča pravkar otvorieni prvovrstni modni atelje JOSTP IVANMC. Ljubljana. Šelen-burgova ulica št. t. V zalogi največja izbira češkecra in nnčevi ulici št. 4, ležati Pred konjušnico neznanega, popolnoma onemoglega človeka. Neznanec je kmalu padel v nezavest, trdno držeč v roki listek bolniške blagajne ter knjižjoo, v kateri se Lux se nikdar ne prodaja odprt. Čarobna svežina krasi Vaše jumperje in ogrinjače samo takrat kadar uporabite pri Vašem pranju Lux se proizvaja v Sunlight tvornicah. le nahajalo okrog 260 Din gotovine. Sla-vina je, sluteč nesrečo, takoj odhitel na bližnjo stražnico ter slučaj prijavil. Ko je prišel na lice mesta nadzornik stTažnlce> Je našel neznanca, v katerem so ugotovili nato zidarskega delavca Bairooa Bečiča iz Bihača, še vedno nezavestnega. Z rešilnim vozom so težko bolnega delavca prepeljali v bolnico. — Rešilni voz je moral tekom noči zaradi oslabelosti prepeljati v bolnico ie neko žensko, ki se je zgrudila v bližini glavnega kolodvora. a— Miklavžev večer. Prireditveni odsek UJNZB priredi tudi letos Miklavžev večer Stranke, ki žele Mjklavža na dom, naj se prijavijo v pisarni Udruženja jugoslovensklb narodnih železničarjev ln brodarjev, Ljubljanski dvor, Pražakova ulica najkasneje do 3. decembra t L — Prireditveni odsek UJNZB. čudovito nizke cehe! Via inventurna irija! 20% popusta pt»i vsem manuf« k turnem blagu Oglejte si veliko zalogo in prepričajte se JOS. SNOJ, Ljubljana, Prešernova ulica štev. 3. n— Hudobna poškodba. Trgovec Franc Klemene aa Dolenjski cesti št. 2, Je prijavil da so mu neznani z lik ovci zbili z Izložbenega okna porcelanaste črke, v vrednosti 165 Din. Črke, ki so označevale razno robo ki jo nudi trgovec na prodaj, so ležale razbite fo tleh pod oknom. Zlikovce zasleduje policija. u— Otvoritev trgovine. Podjetni trgovec g. J. Cadež dosedaj na Mestnem trgu, te otvoril v Stritarjevi ulici (Filipov dvor, preje bančnj prostori) novo zelo moderno ln okusno opremljeno trgovino s klobuki in dru gimi modnimi potrebščinami za gospode. Stritarjeva ulica je pridobila z otvoritvijo tako lepih trgovin pravo moderno lice, ki jo oživljejo v vellkomestno ulico. Pozdravljamo podjetnost g. Čadeža, ki zasluži, da ga toplo priporočamo. 1683 □□□□□□a3nxronnPDO[xoaxiocxia Domske obleke in bluze, volnene in iz barhent-i, kakor tudi ia deklice, ima v veliki izbiri in po najugodnejših cenah BELIHAR in VELEPIC, Mostni trg. mnrmmi a ii hjlj julh «»«rmnoaaa n— Cene v Izložbah Ima F. Čuden, Prešernova ulica 1» Zlatnina are. 223 u— Nogavice najcenejše pri D o b e i c u, Pred škofijo 15. 188 Iz Maribora a— Rapallsfcl spomin se bo Mariborčanom globoko utisnil In razširi! v vse sloje. Mariborska Jugoslovanska Matica je namreč žalostno prdslavo isistematično organizirala hi razdelila svoje prireditve na tri dni. V petek zvečer Je bila v Narodnem gledališču akademija, kj Je po svoji resni vsebini dosegla svoj moralni namen. Navzo-ta mladina Je bila utrjena v svoji domovinski Uubavi in je aa podlagi krasnih recitacij pesmi Iga Orodna, Otona Zupančiča jn Staona Gregorčiča čutila vso tragično usodo bort>e našega živija v Primorju. Člani našega gledališča, g. Skrblnšek, gdč. Kova-čičeva ter Kraljeva, so nudili tako dovršene deklamadje, kakor Jih v našem gledališču sploh nismo slišalL Prav tako je dvignil svečanost resen in z ljubeznijo prepojen govor predsednika Jugoslovenske Matije, dr. Pretnarja iz Ljubljane. Pestri spored Je lepo izpopplnjevala vojaška godba. Pri živi sliki je med mladino izbruhnil gnjev nad grabežljivo Italijo. Veliki župan je tedaj zapustil svojo ložo. Navzoč je bil tudi mestni žirpan, zastopnik oblastnega odbora, sicer pa je bilo gledališče bolj slabo zasedsnj in so morali sedeže napolniti dijaki. Zelo so ugajale pesmi »Jadrana«, v katerem se družijo k petju mladi Primorci. Snoči so priredili dijaki svojo posebno akademijo v mestnem parku ob spomeniku malske deklaracije, kjer je med sporedom goreia pravkar po osnutkih umetnika Pirnata zgra jena žara. Danes, v nedeljo ima Jugosio-venska Matica svoji dinarski nabiralni dan. a— Ljudska univerza. Jutri ob 20. bo predavala znamenita dunajska pisateljica in svetovna potovalka ga. Al. Schalek o »Sumatri, kot najlepši deželi sveta« in sicer na podlagi prekrasnih barvanih slik. Kot predavateljica je žela na Dunaju, v Berlinu, Gradcu in lansko leto tudi v Zagrebu največji uspeh. V torek ob 19.30 bo otvoritev delovanja Mariborske ljudske univerze v Studencih, deški ljudski šoli. a— Zvišanje kazni. Pri zadnjih porotnih razpravah meseca septembra ie bil obsojen Jožef Šilak, želarski sin v Rucmancih pri Sv. Tomažu pri Ormožu, ki je dvakrat streljal na svojega očeta Tomaža Šilaka in ga dne 21. decembra lanskega leta skozi ojaio v sobo tudi smrtno zadel, na pet let težke leče. Ko je državni pravdnik prijavil vzklic zaradi prenizke kazni, je bilo vsakemu jasno. da ta kazen ne bo držala. Res jo je višje deželno sodišče podvojilo in tako zvišalo na deset let. Šilak namreč samo zaradi tega ni bil radi zavratnega umora lastnega očeta obsojen na smrt ker ob času dejanja še ni bil star 20 let. a— Po nesreči še žrtve alkoholizirajo. Zadnji čas se v mariborski okolici ponavljajo neverjetni slučaji ljudske neumnosti, da žrtvam, ki se težko ponesrečijo, dajo nato še v toliki meri piti alkohola, da se popolnoma upijanijo. Seveda' storijo to dobri ljudje iz gole človekoljubnosti, da bi baje nesrečniki tolfko ne trpeli. Ko pa se žriev nato lztrezne, seveda drago plačajo to ljudsko pomoč z dvojnim trplienlem. Poleg rane imajo bolečine v želodcu. Zgodi se, da ranjence tako totMks da niti na nogah ne morejo stati zaradi alkoholne omamljenosti. Tudi v petek popoldne se Je priguncal v splošno bolnico tak revež, 21 letni Žagar Franc Mauko Iz Hoč, kjer je pri Francu Verniku dobil levo roko v crrknlar-no žago, ki mu je odrezala palec, kazalec in močno ranila sredinec. Ko je najhuje kiV vavel, so mu dali toliko piti, da res ni prav nič več čutil bolečin, tem bolj pa čez par ur, ko je alkohol prenehal učinkovati. Sva rite ljudi pred tem blaznim početjem napram ponesrečencem! Odvetnik dr. Makso Šnuderl naznanja da je otvoril odvetniško pisarno in jo pridružil pisarni odvetnika dr. Leopolda Boštjančiča v Mariboru, Aleksandrova c. 36/1 a— Ste H že član Ljudske samopomoči v Mariboru? Ako ne, zahtevajte še danes pristopno izjavo, ker se bodo sprejemale vse odrasle osebe nad 50 do 80 let stare samo še do novega leta. Pisarna Aleksandrova cesta 45-11. 1684 a— Gospod dr. Makso Šnuderl je otvoril v Mariboru odvetniško pisarno in jo pridružil pisarni odvetnika dr. Leop. Boštjančiča na Aleksandrovi cesti št. 36-1. 1665 a— Priporoča se modni salon Elza Šerak In dr. Maribor, Trubarjeva ulica 7. 1550 h Celja e— Krajevna organizacija SDS za Celje-okollco in vse ž njo v »Združeni slovenski gospodarski stranki« zvezane napredne politične organizacije sklicujejo sestanek volilcev v torek 15. t. m. ob 20. uri v gostilni gospe Zagoričnikove »Na škarpi« na Bregu. Enak sestanek se bo vršil v četrtek 17. t. m. ob Isti uri v gostilni »Puncer« na Spodnji Hudimi. Somišljeniki, pridite! Za kandidate in namestnike je sestanek obvezen! e— Iz okrožnega tajništva SDS v Celju. Vse krajevne organizacije in zaupnike v občinah celjskega sreza pozivamo, da nam nemudoma naznanijo, koliko in kateTe kandidatne liste so bile vložene za predstoječe občinske volitve. Takoj po izvršenih volitvah naj nam lavijo, koliko glasov je dobila ena in druga lista. Pozneje nai nam naznanijo imena in pripadnost vseh izvoljenih občinskih odbornikov. — Okrožno tajništvo. e_ Občinske volitve v okoliški občini. OkTaJn! glavar je potrdil vseh sedem vloženih kandidatnih list in določil vrstni red skrinjic. Lista »Združene slovenske gospodarske stranke« (SDS, SKS ln NSS) bo imela tretjo skrinjico, prvo in dTugo bosta imeli pa obe klerikalni listi. Za to razporeditev se Je bil velik boj. Vzllc temu, da je dokazano, da Je bfla vložena kot prva lista »Združene slovenske gospodarske stranke< je padla odločitev v prilog klerikalcem. Gospodje klerikalci pa si naj bodo klinb temu svesti, da bodo dožIveH pri teh volitvah polom, pred katerim Jih ne reši nfkak teror od zgoraj. e— Rapallskl dan v Celin. Danes ob 10.30 se bo vršilo v veliki dvorani Narodnega do ma protestno zborovanje v žalosten spomin Rapafla. Vsak, ki se čuti Jugoslovena, se mora udeležiti tega protestnega zborovanja. Celjani, pokažimo, da se zavedamo vseh krivic, ki so Jih storili It aH lani našim zasužnjenim bratom In dTŽavJ in udeležimo se zborovanja polnoštevllno! e— Rapallskl dan. Odbor Narodne Odbrane v Celju poziva članstvo, da se polno-številno udeleži zborovanja, ki ga priredi celjska podružnica Jugoslovenske Matice, danes v nedelio ob 10.30 v veliki dvorani celjskega Narodnega doma. e— Kvartet Zlka koncertira v sredo 16. t. m. ob 20. v mali dvorani Celjskega doma. Spored: I. Rob. Schumann; Oodalni kvartet A-dur; II. L. M. Škerjanc: Sonatina di Ca-mera; III. Jos. Suk: Kvartet B-dur, op. II. e— Mestno gledališče. Danes popoldne ob štirih se vprizori repriza Raupachove žaloigre »Mlinar ln njegova hči«. Cene so zelo znižane. Zveza vlakov za zunanje obiskovalce je zelo ugodna. e— Stavbno gibanje v Celju. Po sotnčrrth dnevih zadnjih tedaov se fe Izpremenil tudi celjski okraj v belo zimsko pokraHno. Upajmo sicer, da nastopijo zopet prijaznejši dnevi, ker Je bilo stavbno gfbanje po Celju in v okolici doslej še v popolnem razmahu. Stavbno delavstvo le bilo zaposleno v polnem obsegu, pa tudi marsikdo je Imel še upanje, da pride pred mrazom pod udobnejšo streho. Priznati se mora. da so v tekočem letu pokazali zlasti zasebniki veliko stavbno podjetnost ter zgradili celo vrsto novih hišic. Novi občinski svet pa stanovanjsko vprašanje proučava In bo prišel menda do zaključkov še le takrat, ko bo zadnji na cesto vrženi in stanovanja potreb ni meščan že pod streho. s— Plesna "šola trgovskih nameščencev r Celju vabi vse svoje člane, da se točno hi redno udeležujejo plesnih vaj, ki se VTŠijo vsak četrtek v veliki dvorani Narodnega doma ob 20. uri: namerava prirejati tudi čajanke. 1681 e— Celjske raznoterosti. Služkinji Neži Mastnakovi, ki je uslužbena pri pekovskemu mojstru g. Kaču na Glavnem trgu je nekdo v pondeljek ukradel iz zaklenjene ornaTe žensko sukno In rjav jopič v vrednosti 1500 Din. V gostilni Koštomal v Bukovem žlalcu pri Celju Je prišlo v nedeljo med fanti do prerekanja m končno do pretepa. Ko je bik> že več oseb ranjenih, se Je vmešal v pretep tudi neki vojak, ki Je začel mahati z bajonetom. Posebno hudo le bil ranjen Adolf Križaj iz GaberJa. Vsi ost*!! lahko ranjeni fantje se sedaj previdno skrivajo. e— Celjska porota. Zimsko zasedanje porotnega sodišča v Celiu se prične 21. t. m Doslej so razpisani naslednji porotni sluča-8: 21. t m. Mlalter Anton, umor ta Kos Ev- gen, poneverba; 22. t m. Kunst Jottp, ; Zemljak Drago, posilstvo In Tovornflc Josip, uboj. e— Zadeva g. Štefana Horvata. Dodatno k poročilu 4. oktobra t I. o aretaciji zasebnega uradnika g. Štefana Horvata »po ročamoi da se je sodišče po končani preiskavi prepričalo, da Je ovadba proti njemn neopravičena, zaradi česar Je ustavilo vsako nadaljno postopanje proti njemu. Iz Tržiča o— Dela za napeljavo vodovoda v Pre s fco, kjer bo stala bodoča stanovanjska ko« Ioni j a Tržiča, so v polnem teku in bodo skoro gotova. Temelji za prvo stanovanj« sko hišo so že izkopani, opeka je navože« na in če bo jesen za zidanje ugodna, ma biti prva hišica v doglednem času ie pod streho. Napeljava vodovoda bo stala pri* bltžno 15.000 Din. Napeljavo Izvršuje vo» dovodni instalater Karo! Rocak. Iz Litije i— Poučni ogled predilnice. Dekli&a obrtna šola iz Zagorja si je ogledala našo predilnico. Tečajnice, 35 po številu, sta vo» dila strokovna učitelja g. Kolenc in g. Ko« pfiva. Mogočna predilniška industrija, ki zaposluje nad 800 delavk, je napravila na bodoče obrtnice najlepši vtis. i— Naraščanje Save. Registrirni aparati pri litijskem mostu izkazujejo: V četrtek 2.10 m nad običajno normalo, v petek 2.65 m. včeraj pa 2.30 m. Ob strugi ležeči vt« tovi so prišli že zopet pod vodo. ki je donašala velike količine najrazličnejšega lesa, desk; v petek zjutraj je priplavala ce* lo postelja in stol. i— Dinarski dan. Danes bodo prodajale članice Jugoslovenske Matice odkupne znake. Naj ne bo nikogar niti v Litiji, niti v šmartnem, ki ne bi položil vsaj majh* nega zneska v korist fondu za neodrešeno domovino! Iz Trbovelj t— Podružnica Jugoslovenske Matice v Trbovljah priredi danes v nedeljo ob 14.30 v dvorani Sokolskega doma sestanek, oz. predavanje v spomin sedme obletnice ra» pallske pogodbe. Udeležimo se tega sestan« ka vsi, da skupno protestiramo proti tistim, ki vihte svoj bič po naših bratih ob Soči in Jadranu! Danes se bo vršil tudi dinar« ski dan. tašnjl >090001 Mtado nedelio Je bilo predavani« dobro obiskano, upamo, da bo današnje še bolje. Danes bo predaval že znani predavatelj g. dr. Stojan Bajič o temi: Vprašanje svetovnega mini, vojna ali mir. Upamo, da bo predavanje dobro obiskano. Začetek radi zgodnjega odhoda vlaka točno ob 14-30 uri. VRANSKO. Poročnik Franjo Golob le poslal 100 Din za Softsko knjižnioo osnovne šole na Vranskem namesto venca na grob umrlega Ivana Kramarja, Šolskega upravitelja v potooSu, za kar se mu uprarviteljstvo šole zahvaljuje. SLOVENJORADEC. Podružnica Jugoslovenske Matice proslavi 7. obletnico nesrečnega rapaMskega dne z velikim manifesta-cijskim zborovanjem, ki se bo vršil danes 13. t. m. po maši v Gollovi dvorani. Vsi na zborovanje 'in vsak naj se oddolži vsai t enim dinarjem na korist našim rojakom! VEU LAŠČE. Sokolski oder v Velikih Laščah je po preteku enega meseca vprizorii že drugo lepo uspelo igro »Maks v škripcih«. Vsi igraAci so se odlikovali, osobito nastop g. Miloša Štiblerja in M Hočevarja je bil sijajen; ga štiblerjeva nas je naravnesit očarala. V Hittijevi, ki je imela eno glavnih viog, smo dobili novo. izbor no moč, tako da lahko še mnogo pričakujemo od oje. KRŠKO. Na mesto venca na krsto umrlemu svetniku br. Pavlu Švetecu so daroval: Bon Vinko, Globočnik Ivan, Gregrrič Fran in Rumpret Fran st. po 200 Din ;dr Dimnik Ivan, Globevnik J., Stoviček Karel, Vo-dopivec Maks. Zupančč Fr., inž. Zupančič in Završnik Hubert po Din 100; v manjših aneskih je bilo darovan.h 1.030 Din, skupaj 2.530 Din. Vsem darovalcem se sokol« sko društvo v Krškem najiskreaeje zahvaljuje. 1674 Šport Iz Zasrorja Ing« Thorleii Tunold Hanssen Olimpijski trener J. Z. & S, Za bodočo olimpijado, ki se vrši L 1928, se mrzlično pripravljajo vsi narodi. D asi začne olimpijada sama šele v juniju, ven« dar imajo zimske olimpijske igre, ki se vt« še od 11. do 19. februarja v St. Moritzu, enako velik pomen ter se bo baš letos te olimpiiade udeležilo dosedaj največjo šte» vilo držav. Nas zanima v prvi vrsti smučarstvo, ki se od leta 1923. skuša uveljaviti na medna« rodnih tekmovanjih. Toda smučarstvo se tehnično naglo izpopolnjuje in nam, ki ima mo kratke zime in v poslednjih letih celo malo snega, je težko z uspehom doseči osta le narode. Zato je pokazala izkušnja, da moremo le tedaj dvigniti kvaliteto našega smučarskega športa, ako si dobimo učitelja najboljše šole, to je Norvežana. Vse naše sosednje države so si že pred leti uredile razvoj smučarstva na ta način, mi pa smo šele na tekmovanjih mogli presoditi njih uspehe in njihovo visoko stopnjo smučar* stva. Zato je z veseljem pozdraviti, da je uspelo našemu Jugoslov. zimskosportnemu savezu pridobiti tako odličnega trenerjp, kot je ing. Hanssen, doma iz Kongsberga na Norveškem. z— Podružnica J. M. v Zagorju priredi dsnes 13. t. m. dinarski dan. Vsak rodoljub naj se spomni svojih zasužnjenih bratov vsaj z enim dinarjem! Odkupni znaki se bodo prodajali po 2 Din. — Dne 20. t. m. se bo vršil v spomin Rapalla koncert, h kateremu najvljudneje vabimo. Hvaležno tudi beležimo, da je g Drago Korto d aro« val podružnici znesek 150 Din. proti vsakemu, mrdgoverdgovordgovcrdgo z— Cvet češpljevega dre\'esa nam je po« sial prijatelj našega lista iz Loke, ki nam obenem sporoča, da je drevo letos obrodilo sad in da je zopet začelo prav lepo cveteti. Včeraj, ko je pričelo snežiti, je še pravo« časno odtrgal nekaj cvetja, da nam ga je poslal v prijazen spomin. z— Predavanje o pračloveku. Danes ob 15. uri_ se bo vršilo v prostorih g. Martina Drnovška v Potoški vasi predavanje profe« sorja Dolžana iz Ljubljane o pračloveku. Po predavanju nastopi istotam prvič javno pevski klub «Kotredež» pod vodstvom g. Levstika. Iz Phiia j— Ptujsko gledališče. V petek 28. p. m. je Mestno gledališče vprizoriio v režiji g. Kauklerja Raupachovo ljudsko igro v 11 slikah »-Mlinar in njegova hči*. Ta igra je pri nas če davno udomačena, po tradi« cijonalni šegi jo igrajo na praznik Vseh svetnikov. Čeprav je njena vsebina dokaj preprosta, je vendar odrsko še precej učin« kevita. Vprizoritev je bila dobra, v neka« terih slikah celo izvrstna. CentTalni osebi Marica in Konrad (Gabrijelčlčeva in Kau« kier) sta bili v nekaterih scenah igralsko na višku. Tb velja še posebej za go. Ga« brijelčičevo, ki s svojim iskrenim, globoko iz lastne duševnosti zajetim čuvstvom do« minira nad svojim partnerjem in ostalimi Igralci. Bol in resignacija jetične Marice ni plod igralskega talenta, temveč pristno čustvo, doživeto z najfinejšo intuicijo. Porenta (Suler) je bil naravnost klasičen. Njegova igra in njegova mimika dokazuje, da se je z vso resnostjo znal poglobiti v svoj značaj. Izmed ostalih treba omeniti gostilničarja Sodca (Job), ki s svojo na« ravno igro ustvarja resnične tipe, izdelale 8 vso strogostjo. Kabinetna figura je bil grobar (Prek). Vdova Zelica (Kocmutova), župnik (Gorše), župan ia (Poličeva), Mar« jeta (Mehletova), Jakob (Podjaveršek) so se tudi odHkovali. G. Kaukler, ki Je sce« nično opremil igro. ima bogat smisel za svetlobne efekte. Vendar mu za uresniče« nje načrtov primanjkuje tehničnih gred« stev K dobri uprizoritvi je menda pripo« mogla poprava teksta. Repriže so se vršile v soboto 29. p. m., v nedeljo 30. p. ni. in v nedelio 6. t. m. i— šplcerfeva pravljica *Pogumn1 Ton* čekr. se v kratkem uprizori. V pripravi so še Remčeva »Učiteljica Pavla*, Langerjeva »Kamela skozi uho šh-anke« in Cerkveni« kov «rVrtinee». X. Y. KRIŽE. Naš redak g. Peter Rotar v Cle-vedandu Je nabral za spomenik v vojni padlim občine Križe 822 Din. Vsem darovalcem se najlepše zahvaljujemo: Zveza slovenskih vojakov občine Križe pri Tržiču. ŽIROVNICA. Tukajšnje pevsko in tam-buraško društvo «Stol» priredi v nedeljo 13. t. m. v Svethtovi gostilni veselico s srečolovom 'm plesom. Kakšno zanimanje vlada za to prireditev, dokazuje dejstvo, da so že skoraj vse srečke razprodane. Okrog 300 krasnih dobitkov bo srečnikom na razpolago, dočim stanejo srečke !e en dinar. Prijatelje lepetra petja vabimo, da se udeleže veselice In tako podprejo. stremljenje društva po nabavi novega godbene-ga materijala. 1682 VRHNIKA. Danes predava v »Jantarlu« S. or Stoja« BaJIč o tem!: »Vp--a5anle svetovnega mini: Votaa afi mir.« G. predavatelj nam je poznan še iz prejšnjih let kot Izbore-n povormk in ker Je tudi predmet predavanja zelo aktualen In zanimiv, priča-kuie-nv. velike udeležbe VRHNIKA. Danes v nedeljo se bo vršilo osi »Jantarja, drugo predavanje ZKD v le- Ing. Hanssen se je že leta 1923 sestal z našimi smučarji v Novem svetu na Češko« slovaškem, ob priliki mednarodnega smu« Carskega kongresa. Takrat je prišel Hans« sen z norveško vrsto na Češko, pozneje pa ae je odločil dokončati svoje študije, kjer je obenem na prošnjo Svaza Iyžaru prevzel trening češke vrste. Na Češkem je ostal tri leta in visoka stopnja češkega smučarstva je najboljše priporočilo zanj. Trening bo pričel takoj začetkom de« cembra, in sicer najprej v Kranjski gori, potem pa se bo vršil tudi drugje. Do sedaj je prijavljenih 18 smučarjev, od teh 6 Iz Zagreba. Ing. Hanssen bo skrbel v prvi vr« sti, da pripravi našo olimpijsko vrsto kar najboljše za tekmovanje, po končani olim« pijadi pa bo imel še tečaj za ostale smu« čarje. Ob nedeljah bo vodil trening v smu« škil skokih, kj r nam dosedaj še najbolj manjka tevežbanih tekmovalcev, Haosse« nov učitelj za skoke jo bil sloviti Norve« žan svetovnega slovesa Hanss«hov stric Sigmund Ruud, ki ima svetovni rekord v skokih na 72 m! Ing. Hanssen bo po končanem treningu šel z našo vrsto na olfmpijado, ki se otvo» ri svečano II. feferuarja. V nedeljo 12. se vrše vojaške patrolne tekme na 30 km. Zal se jih naša zava ne udeleži. Isti dan po« poldne so konjske dirke na ledu. V ponae« I:cV so tekme na ledu, v torek smuška vztrajnostna tekma na 50 km in hitrostne tekme v drsan ju. V sredo so drsalne tekme in tekme v hockevu na ledu, v Četrtek isto, v petek smuSkl tek na 18 km In bobsleigh. V soboto smuški skoki in v n sdeljo ho« ckev na ledu, nato je svečan zaključek IL rimske olimp ii a de. razglasitev rezultatov In razdelitev oJimpijskih kolajn in diplom. Ing. Hanssen prispe v LJubljano v nede« Ijo 20. t. m. ter bo imel v sredo 23. t. m. v un krnski dvorani predavan je s skiopHčnfmi slikami o Norveški, kot domovini smučar* stva, o smučarstvu v ob če in razvoju smu« čarstva v nordijskih državah z ozirom na ofimpijado. Predavanje ponovi 25. t. tn. v Zagrebu. Upamo, da bo predavanje Saveza za iz« popolnitev našega smučarskega športa na« šlo popoln uspeh, mg. Hanssenu pa želi« mo, da bi spoznal pri tej priMki lepote na« 6e zimske pokrajine ter jih opisa! ▼ svoji domovini. vah ter za stranske sodnike vobče igralce, ki imajo zabrano igre. — Protest SD Rapi« da proti verifikaciji prvenstvene tekme Maribor : Rapid 1 : 0, odigrane dne 30. X., se odstopi v izjavo Sekciji ZNSa, MO Ma* ribor pa se naproša, da pošlje poročilo službujočega odbornika pri navedeni tek« mL — MO Maribor se naproša, da dostavi podsavezu poročilo službujočega odborni« ka pri prv. tekmi Ptuj : Železničar 4 : 2, odigrani dne 6. t. m. v Ptuju. — Upravne« mu odboru se predložita v disciplinarno postopanje kluba Pancmija in Krakovo ra* di malomarne rediteljske službe pri tek« mah dne 6. t. m. — Vsled izgredov pri tekmah v Trbovljah dne 30. t m. se izro« čijo kazenskemu odboru na podlagi došlih poročil igralci Cestnik, Kuhar Mar. (oba SK Trbovlje) in šprejc Ferdo (SK Amater) vsem trem se izreka zabrana igre do odi o« čitve kazenskega odbora; dalje brez suspenza Irt Slavko, Lazič Emil (oba SK Ama« ter) ter Pintarič Ivo (SK Trbovlje). Zašli« šanje navedenih igralcev ter obenem tudi funkcionarjev SK Amaterja in SK Trbo« velj glede znanih incidentov na igrišču iz« vede kazenski odbor po svojem posebnem delegatu v nedeljo dne 13. t. m. ob 15. uri v Trbovljah v restavraciji, kjer se nahaja klubski lokal SK Amaterja. K zaslišanju se vabijo zgoraj navedeni igralci, dalje gg. predsednika in t-juika obeh klubov, kape« tani vseh štirih moštev, ki so nastopili v tekmah dne 30. m. m., dalje gg. Oberlint. ner in Marin kot delegirana sav. sodnika. Verificirajo se prvenstvene tekme: Ilirija rez. : Hermes rez. 8 : 2, Ilirija : Hermes 9:1, Primorje : Slovan 13 : 0, Primorje rez. : Slovan rez. 13 : 1, Reka : Panonija 7 : 0, Svoboda : Krakovo 3 : 2, Ilirija : Ja« dran 6:0. — Verificirajo se s pravom na« stopa dne 19. nov.: za SK Jadran: Janui Adolf, Kern Ivan, Klier Oskar, Valentič Borut; za ISSK Maribor: Božič Servol; da« Ije s pravom nastopa dne 10. maja 1928: za SK Železničar: Jakovljevič Mihajlo: za SK Svoboda (Ljubljana): Večerin Adolf, slednji s pridržkom, da poravna takoj event. obveznosti do svojega dosedanjega kluba SK Reke. — SK Ilirija odjavlja igral« ce: Deržaj Edvard, Domicelj Bogdan. Spti« chal Arnošt, Rožič Branko, Orehek Franc. Tajnik II. — Vsled sklepa upravnega od« bora na seji dne 11. t. m. se za dan 13. t m. prekinejo vse omejitve in zabrane igra« nja igralcev, katerih klubi sodelujejo v turnirju za Gosposvetski pokal, ki se vrti v korist Jugoslovenske Matice. — Tainik L ASK Primorje, nogam, sekcija. Dane« občni zbor sekcije j glavno točko dnevne« ga reda: volitev novega sekcijskega odbora, Zbor se vrši v gostilni Kačič, Dunajska cesta, ob 9.30. Točno in vsi! Tajnik. Hazena Ilirija : Primorje. Tekma Ilirija : Primorje. ki bi se imela vršiti v korist JHSa ob 11. uri dopoldne na igrišču Ate« ne, je po podsavezu vsled slabega vremena in vsled praznovanja rapallskega dne od« povedana in preložena na kasnejši termin. Ilirija jun. : Concordia fun. Juniorska tekma Ilirija : Concordia je vsled slabega vremena po Concordiji odpovedana in preložena na kasnejši termin. SK Sloi>an, centralni odbor. Sklicujem za v pondeljek, 13. t. m. točno ob 26. uri v restavraciji Llovd izredno adborovo sejo, ter prosim gg. odbornike, da se iste točno in polnoštevilno udeleže. SK Slovan, nogometna sekcija. Ker je današnji nogometni turnir odpovedan se vrši jutri cA 14.30 na igrišču ASK Primorja treningrfekma z ASK Primorjem. Slede« či igralci imajo biti najkasneje ob 13 45 v naši garderobi: Globelnik, Marchkrtti I. in H, Flak, Volkar, Kernc I.. Bucik, Lumbar, Cirovič, Ključec, Rakuš, Novljan, Grego, rič. Izjava Podpisan« izjavljava, da bova nastopila sodno pot proti vsakomur, ki bi o naju raznašal kakršnekoli laži«govorice. 1675 Bernarda in Ferdo Ritter. Nogometni turnir za Goaposvetskl pokal preložen. Vsled skrajno neugodnega vremena zadnjih dei in slabega stanja igri« 5ča se nogometni turnir za Gospc6vetski pokal, ki bi se moral vršiti danes popoldne na športnem prostoru SK Ilirije, preloži na prihodnjo nedeljo 20. t. m. Včerajšnje prvenstvene tekme na Dut naju. Vienna : Anstria 3 : I (2 : 0), Ha« koah : BAC 2 : 2 (1 : 2), Sportklub : Sim« mering 2 : 1 (2 : 0). Službeno lz LNP. Vsled nepovolinega stanja igrišča se za danes ob 10. določena prvenstvena tekma rezervnih mofttov SK Slavije ln 2SK Hormesa prdoil na kasnej« SI termin, ki ga bo določil poslovni odbor na prihodnji seji. — Ta mik. Shtfbene objave LNP. (Iz seje fKJilov* nega V'itagraph< s 75 dolarjev na teden. Pozneje Tri ure< in »Damo v hermelinuc. Le-ta je prirejena po opereti Schanzera in Welischa in slika plemkinjo, ki se je ogrnjena samo v plašč iz hermelina ponoči prikradla k poveljniku sovražnih čet, da reši svoje rodno mesto pogina. Njeni partnerji so Francis X. Bush-man (Mešala iz »Ben Hurac), pokojni Einar Hanson in John Bowes. «Sunrise». To je angleški naslov nai-markantmejšega ameriškega filma te sezone. Slovenski bi se reklo «Ob zori« Vsebi na filma se naslanja na novelo H Suder-manna «Die Reise nach T.lsit» Režiser F W Murnau je s tem filmom daleč prekosil vse svoje dosedanje filmske srvore Zlii je človeško zžebnost. strast, bestijalnost — na drugi strani pa človeško skromnost ponižnost, ljubezen, požrtvovalnost, s tako plastiko na platno, kakor ii ne najdemo nobene primere v dosedanji filmski produkciji. Diametralno nasprotujoči elementi človeške duše kakor strast — ljubezen, bestijabiost — požrtvovalnost hj drugi, nastopi.«, s tako vehemenco in tako neposredno drug proti dragemu, da kar mahoma osvojijo eledaica ter ea z neodolji- Risar trik-filmov »Tako, prvi prizor bi bil s tem gotov. Osta« ne jih še 49!!» («Pelican») vo silo vlečejo s seboj skozi labirint človeškega duševnega življenja Pri «N:be-lungih», QtK> vadis?» in pri «Bec Hurju» nas je očarala ogromna scesneriia zunanjih dogodkov, film cSunrise« pa nas popolnoma obvlada s klasično režijo človeškeoa čustvenega življenja Ta fi'm je do sedai edinstven te vrste. Upajmo, da je to avantgarda nove boljše filmske kategnrije — Velika evropska premijera tesa iilma se bo vršila 17 t m v Berlinu. Takrat bomo kaj več spregovorili o tem umotvoru •Nezakonski sin». Ko ie meseca februarja t I dal Paul Keller filmski tvrdki Fox dovoljenje, da sme slednja njeeov roman »Nezakonski sin« (»Der Sohfl der Hagar») spraviti na platno, ie ime! še precej pomislekov, ali se bo m^zel spraviti smisel iti duh njegovega romana na p'at-no. Sedaj, ko je film gotov ter teče že pc vseh svetovnih kinoclediščih ie pisatei Paul Keller iziavil, da se Je filmovanje njegovega romana jako posrečilo k čemur Je pripomogel posebno glavni filmski ijrra-iec Werner Fuetterer ter njegova partnerica Mady Christians. Ppoii nahodu in proti nekaterim nalezljivim boleznini G R I P 0 S A N (varstvena znamka) ______ -, » po lir Besaroviču desinficirsjoča mast za nos D^bi se v vstb lekarnah. be< Tvor niča Cristifn Go d eb Weluer d d. Autihammer d) Aue. Za^topssvo: A fred Krauser, Subotlca Okus filmske publike v Ameriki. Severna Amerika se deli glede filmskega okusa v črva dela. Zapadni ded ob Tihem oceanu ter sredina ameriškega kontinenta se naslaja ob iifanib kovboaske vsebine. Divji jahači (Tom Mix, Buck Jones iti ulični), težke borbe raziskovalcev ziatib ru-dišč, divje in obenem pciprosto življenje na prostranih prerijah — to ie najhvalež-nejša vsebina za to publiko Sličen okus ima pri nas Vojvodina. Vzhodni de! Amerike, kjer ležijo Newyork. Chicazo in ostala orjaška mesta ob Atlantskem oceanu. pa preferira filme iz histerije Severne Amerike ter fiime "Šubavne in socijalne vsebine. V zadnjem času pa si je priboril skoro prvo mesito film, ki mu služi za podlago svetovna vojna Film' te vrste ("Velika paradav, «V sedmem nebu«. »Evropa v plamenu«) so dosezii velikanski uspeh vsega tega, sami sebi dovolj in odveč, človeštvu grozoten memento nature, ki v svoji brezsrčni kljubovalnosti ne pozna meja ne ozirov. Kakor da mora biti tako. hrani Kravja dolina v neposrednem sosedstvu teh izločenih in zavrženih svečenice, ki se smehljajo svoji boginji, ko leže na mesto noč in se pomiri vrvenje dneva. Razigrana, izgubljena bitja, ki ne vedo, kaj bi počela na svetu, iščeio ljudi, ki kupujejo slo. V naročju alkohola, ob zvokih razglašenega klavirja brle iz-žete vešče in ponujajo svoje medle čare njim, ki nimajo domačih ognjišč: Razcapanim bosjakom, zeleni mladeži in ljudem, ki s svojimi žulji zaslužijo premalo za življenje in preveč za smrt Časih zablodi mednje tudi kdo, ki ga doma čaka družina: žena, deca... Doma so skrbi, nadloge, bolezen in gorje, preveč ust da bi jih mogle polniti ene edine roke. Pa se otresa mož in otresa, prekolne živlienje in niega varljivi sijaj ter krene v Kravjo dolino. Peš nekateri, drugi v kočiiah, tretji, moderni, v avtomobilih. Tiho ko tat prismuci avto. obstoji in obmolkne. Ko mine čas. spet tiho oddrči. Bog ve kje pa čaka žena. Dlaka deca: »Ata. kru-ha!» Oče. ki se vrne domov, kolne in tepe, da bi prerjovel in prebil glas. ki ga žge. Časih se zgodi, da se za avtom pojavi plaha senca in čaka v zatišju, čaka, dokler se avto ne predrami. Tedaj plane senca in vzraste, da oživi vsa Kravja dolina. Mati z detetom plane proti avtomobilu, proti možu, ki — ves šibak še in ves prepaden — ne zmore nobene besede, proti blodnici, ki v strahu brani svoje lase. Razjarjena mati besni, kriči, mož, ki je zablodi! k njej, gleda, nesrečnica pa cvili in bro-pe in skuša na vse mogoče načine obvladati položaj. »Ti —!!« kriči mati in izsuje nanjo ce! venec krepkih cvetlic. Biodnica se upira: »Jaz —?! Jaz —?! Jaz sem poštena! Kaj meni mar tvoj dedec?! Še pljunem ne za njim!« Tedaj se vzdrami mož. »Hudič!« odloči — in bije ko besen na vse strani. Ženske cvilijo. na ulici pa se zbira temna gruča in se širi in raste kakor kvas. Ženske sekundirajo v prilog materi. »Ali je to za pošteno ulico?!« »Takega se lotijo, ki ima ženo in otroke! Sram jih bodi!« Vmes se trga krik varane žene: »Vse jim zmeče! Še za suh kruh mi ne prinese demov. kar so ga vjele te - -C Tedaj jo zgrabi mož za usta, a žena na ves glas: »Na pomoč! Stražnik! Ljudje, pomagajte!« Ulica zavalovi Mož pograbi ženo in sina, ju stlači v avto in oddirja ž njima. Ulica grozi. Škripaje se zapirajo vrata. Stražnik s stoičnim mirom beleži dogodek. »Me smo poštene!« ponavljajo za vrati. Ulica se smeje. Do polnoči samo, potem je spet mir. Kdor gre po Kravji dolini, se niti ne zmisli, kakšna dva trpka eksirema domujeta tu v neposredni sosedščini . Turške srečke t sretke ftaPanskegB <*e?ega Kr ža kncMK l 1 M- ^ni I KL LWiM|ikc«l«> -.20 r U Kraljestvo Novi klobuki Tudi moda klobukov ie doživela v zadnjem času mogočen prevrat. Tvorniškj produkti so se morali umakniti ročnim izdelkom, ki čedalje bolj prevladujejo. Eleganten klobuk je danes produkt ročnega dela tn ne več stroja. Materija! za izdelovanje klobukov ostane slej ko prej preprost. Kosmata klobuči-na in velur ter dvojna klobučina so glavno gradivo, iz katerega izgotavljamo ženska pokrivala. Aktualne so pa tudi kombinacije iz dvojnega materijala. Osnovna modna barva novih klobukov ie črna. Prilega se k oblekam in ogrtačem, vštevši plašče. Kljub temu pa drugi, barvni odtenki niso izključeni. Svetlomodra barva je še vedno zelo priljubljena, ker se sklada z vsako garderobo; bejž in rujava barva učiakujeta nevtralno. Dobro sta uporabni tudi zaprtozelena in opečno rdeča n.ansa. Sezonska novost v modi klobukov je tudi ta, da so pokrivala zopet garnirana. To se nanaša na obliko in na dodatke, v podobi zaponk, agrai in sličnih okraskov ter celo na pajčolane, ki vise čez lice. Kratek paj-čolan je zlasti hvaležen za večerno uporabo. Še ni dolgo tega, ko se -je govorilo, da bodo odnesle zmago s tržišča velike forme. Čas je dokazal nasprotno. Prevladala je oblika Lindberghovih in Dantejevih ba-retov. Novi klobuki imajo v inno-gih primerih obliko bareta, drugače pa nosijo zavihane krajce. Niih forma je enostavna. Odlikuje jo fina linija in neohlapnost. Naša slika predočuje nekaj modelov za bližajočo se zimsko sezono. Za večerno uporabo si ne moremo misliti elegantneišega klobuka kakor ga prikazuje naš spodnji model z zavihanim robom. Stranska perjanica učinkuje zelo razkošno, lahko pa se opusti in v tem primeru nadomesti z dekorativno iglo. Dekorativnim iglam (prežicam, kopčam) Je sploh odmerjena pri novih klobukih pomembna vloga. Dokaz za to nam nudi desni model v zgornji vrsti, ki prikazuje okrašen baret z nizkim pajčolanom. Športni značaj povdarja klobuk s trakom zgoraj na levi. Kontrast med svetlim in medlim materijalom predočuie klobuk zgoraj v sredini, uporabo dvobarvne klobučine pa vidimo na levi sliki spodaj. Za to kombinacijo nam izborno služIjo naslednje barve: bejž in ruiava; svetlo in temnosiva; odprto fei zamolklozelena. Model te vrste je zelo praktičen in uporaben. Zadnla skica na desni spodaj prikazuje originalen baret, ki je prikladen i za popoldansko I za večerno uporabo. Nosi se z enakim uspehom k obleki, k zimskemu nlaščn ali kožuhu. Nova silhueta Slednja slika prikazuje popoldanski model zvončaste oblike z ravno hrbtno linijo, ki je postala pravilo v letošnji, modi. Pri večernih oblekah leži povdarek na stranski partiji, kakor predoučule to prva slika. Zadnji model prikazuje dvostranski podaljšek krila (na levi in desni). Rokavi obleke so preprosti in ozki. Modni psički Vsaka sezona ima svoje živalice. Visoka dama skrbi tudi za to, da je v njenem stanovanju lep psiček, angorska mačica ali papiga. Izbira živali se ravna no stanovanju , in po razmerah. Lansko leto so bile moderne mačice, letos so jih nadomestili mali psički. Dlake morajo biti dolge, skodrančene. niihova zunanjost pa taka, da izgledajo kolikor mogoče groteskno. Tekinezijci in bruseljski grifioni imajo letos med priljubljenimi lili— putanci prednost. Tak psiček spremlja gospodarico na vseh potih. Dama izkazuje svojemu ljubljencu posebno pozornost s tem, da ga nosi vedno v naročju. Zdravstvo 0 šoku Sok (od angleške besede shock = sunec, udarec) je sicer prvotno ostro orisan pojem in pomeni po izrednem zdraženju senzibil-nih živcev (zbog udarcev, zmečkanin, s tresenj itd.) izzvano reflektorično zdraiitev in ohromitev vazomotoričnega središča v podaljšanem mozgu, a je danes v rabi v razširjenem pomenu tako, da govorimo o šoku tudi tedaj, če so drugi vzroki izzvali približno enak kompleks simtomov. Tudi o potniku, ki je o priliki težke železniške nesreče ostal brez telesnih okvar, a je po njej obolel, govorimo, da je dobil šok. Nadalje plove pod to zastavo marsikatero lažje pretrese-nje možgan, manj močne krvavitve v možgane in njihove opne, da celo pregledani nalomi lobanj veljajo kot živčni šoki. Omenjeno središče, v podaljšanem mozgu, kjer je nastanjeno tudi središče za dihanje in utripanje, ima uravnati muskularni napon v življu, predvsem v arterijah. Če ta upade zgubi obtok krvi nekaj svoje gonilne sile. Krt se pretaka počasi in leno, krvni tlak pade. Razdelitev krvi postane neenakomerna, aiterije so praznejše, pljuča in možgani skoro brez krvi, v žilah dovodni-cah, posebno onih v trebuhu, pa se kri kopiči in zastaja. Končno postane lahko motnja v obtoku tako močna, da prične oma-govati srce, ki te prekomerne obremenitve ne zmor» in da zastane. Tem odnošajem primerno se pojavljajo tudi klinični simptomi šoka. Po šoku položeni ljuujt so pobledeli, njihova koža je mrzla, mnogokrat tudi oznojena. Vidne sluznice so biezkrvne, časih zasinele. Obraz je propal, oko brez ognja, medlo. Okorelo, zenice široke in komaj oživljive na svetlobo. Srce bije počasi, neredno, ndarci izostaja-jo, žilo ja komaj čutiti in dihanje je ueredno. Povišnim vzdihom slede menjaje se globoki, ihteči vzdihi. Mnogokrat so bolniki zatnegleni, apatični, odgovarjajo neintere-sirano, leno, nevoljno, ne vedo kaj se hoče od njih, težko umevajo vprašanja in ne slede pogovoru. Često se bolnikom vzdiguje, mnogi tudi bruhajo. Telesna toplota pade za 1—1.5° C. Mesto te tope (torpidne) forme se pa pojavlja časih šok tudi v tako zvani eretični obliki. Ti bolniki so jako razburjeni, se premetavajo semtertja, ječe, jadiku-jejo, kriče in se vedo kot pobesneli. Časih konča šok s smrtjo, navadno se pa bolniki popravijo že po prvih urah ali vsaj dneh in okrevajo v nekaj tednih. Če je bil šok nekompliciran, to je če ni bilo ob njem krvavitev, nalomov in podobnih okvar, ni treba, da bi puščal kake posledice, ozdravljenje je v tem primeru lahko popolno. Mnogo okvarjencev pa seveda čuti še leta in leta pozneje neprijetne opomine po prestani nesreči. Če so bolniki onesveščeni, jih skušamo zbuditi s tem, da jih drgnemo, zbadamo, elekriziramo in močimo z mrzlo vodo. Pri tem pa moramo ski beti s trenjem kože in gorkimi odejami, da se koža ne ohlaja. Ble-dolične bolnike položimo tako, da jim glava visi navzdol. Kakor hitro bi posinila, ali jim zalila lice kri, jo moramo takoj zopet dvigniti. Vrh tega vlivajmo v bolnika toplo močno kavo in čaj, ki pa naj ne bo prevroč, da ga ne opečemo. Tudi alkohol, ki je skoraj vedno pri rokah, je kot zdravilo umesten, ker -a/.šiija periferno žilje in olajša s tem delo omagujočemu srcu. Toliko se da storiti za prvo silo. Seveda je treba vedno klicati zdravnika, da s primernimi injekcijami poseže učinkovitejše vmes. Nemirnim bolnikom se da lahko nekaj dobre črne kave in če je prilika, tudi žličko bromovega natrija, raztopljenega v par žlicah vode. Poleg tega je paziti, da se bolnik v svoji razburjenosti na ta ali oni način ne okvari. Kako je nadalje ravnati ž njim, odloči zdravnik. Revmatizem Vsakdanja izkušnja ki Statistika nam dokazujeta, da so revmatična obolenja za narodno gospodarstvo prav tako Škodljiva kakor tuberkuloza in spolne bolezni. Kako pogoste so te revmatične bolezni — bodisi revmatizem mišičevja ali še opasnejši revmatizem členkov — o tem priča dejstvo, da je izkazala neka večja bolniška blagajna v Berlinu leta 1930. 7336 slučajev, kar odgovarja 242.632 zgubljenim delavnim dnem. Raznih tuberkuloznih obolenj pa je bilo v istem času 1248, kar odgovarja 70.532 dnem delan ezmožnosti. Ta blagajna je morala torei v enem samem letu izplačati za revmatične bolezni tri in polkrat toliko podpor kakor za tuberkulozo. Iz statistike bolniške blagajne v Lipskem pa izhaja, da je obolelo v enem letu od 100.000 zavarovanih mož 590 na kroničnem sklepnem revmaiizmu, kar odgovarja 19.020 dnem delanezmožnosti ter od 100.000 znva-ovnniii !«; RIM (460 m 12 kw), DUNAJ (517 m 7 kw), DAVENTRY (492 m 12 kw), VARŠAVA (1111 m 10 kw), STOCKHOLM (Motala (1320 m 30 kw). Nedelja, 13. novembra. BERLIN 20.30: Mešan večer. (Orkester, solisti, recitacije, trio itd.). FRANKFURT 19.30: Wagner »Rensko zlato*. (Prenos iz frankfurtske opere). LANGENBERG 20: Poljuden1 orkestralen koncert. STUTTGART 18.45: Življenje nožnega čuvaja v pesmi. 20: Večer balad. (Pojejo solisti). PRAGA 18: Pevski večer. Ob 20. sledi poljuden koncert orkestra in solistov. LONDON 16.30: Hiindel: »Mesija«, oratorij. (Nadaljevanje ob 17.30). 22.05: Koncert. (Solisti, violina in klavir). ZAGREB 19.50: LeMr: »Frasquita«; opereta v treh dejanjih. (Prenos iz gledališča). BRNO 18: Prenos pevskega večera iz Prage. 20.40: Schubertov večer. — 1. Simfonija v H-molu. — 2. Pesmi. — 3. Impromp-tu, op. 142, št. 3. — 4. Pesmi. _ 5. Me-nuet op. 78, — Impromptu, op. 90, štev. 4. RIM 20.43: Odlomki iz Bizetove opere »Iskal- ci biserov«. DUNAJ 20.05: Lehdr: ,Modri Mazur«. opereta v dveh dejanjih. DAVENTRY 22: Poljuden simfoničen koncert. — 1. Mendelssohn: »Fingalova jama«; uvertura. — 2. Elgar: Tri pesmi. — 3. Bach: Klavirski koncert v D-molu, s orkestrom. — 4. Elgar: Dve pesmi. — 5. Tri skladbe za orkester. — 6. Havdn: Osfordska simfonija. VARŠAVA 20.30: Večerni koncert orkestra in solistov. STOCKHOLM 20.45: Sibeliusove skladbe. — 1. »Kristijan II.«; suita. — 2. Pesem o zemlji, za zbor in orkester. Pondeliek, 14. novembra. BERLIN 20.30- Koncert Sannerjevih in Joh. Straussovih skladb Sledi Fallova melodrama »Bratec predragi«. LANGENBERG 18: Večerni koncert: Sons, Weber, Puccini, Ganna, Bizet, Čajkov-skij, Fucik. 20: Bach: Kantata št. 79, za soliste, zbor, orkester in orgle. — 2. Bach: Kantata št. 51, za sopran, orkester, cimbale in deški zbor. STUTTGART 20: Produkcija gojencev kon-servatorija v Karlsruhe in filharmonič-nega orkestra. PRAGA 19: Mascagni: >Cavalleria rustica- na«. (Prenos iz Nar. gledališča). LONDON 20.15: Komorna glasba. — Bach: Fuga št. 1, 2 in 3. 22.30: »Prunella«, z godbo J. S. Moorata. ZAGREB 20.30: Koncertni večer. (Sodelujejo solisti). BRNO 19: Prenos opere lz Nar. gledališča v RIM 20.40: Vokalen in instrumentalen koncert. DUNAJ 20.05; Dunajski večer. (Orkester in solisti). DAVENTRY 19.45: Koncert lahke glasbe. (Orkester in solisti). 21: Komorni koncert. — 1. Haydn: Kvartet v D-molu. — 2. Haydn: Pastirska pesem. — 3. Handel: Mio caro. ben. — 4. Mozart: Kvartet v F-dura. — 5. Tri skladbe za violino. — 6. Beethoven. Godalni kvartet v B-duru, op. 30. VARŠAVA 20.30: Italijanska glasba. — 1. Respighi: Violinska senata v B-duru. — 2. Pergolesi: Ariieta. — 3. Giordani: Caro mio. — 4. Corelli: Violinska sonata v Es-duru — 5. Scarlatti: O Cassate. — 6. Vivaldi: Violinska sonata v As-duru. STOCKHOLM 20.55: Violinski in pevski koncert. Torek. 15. noTembra. FRANKFURT 20.15: Koncert kvarteta. — 1. Verdi: Kvartet v C-molu. — 2. Schubert: Kvartet v D-molu. (Deklica in smrt). 21.15; Pevski koncert. — 1. HSndl: Iz oratorija »Acis in Galateja«. — 2. Bach: »Zadovoljeni Aeolius«. — 3. Beethoven: Dve ariji. LANGENBERG 18: Večerni koncert orkestra in solistov. STUTTGART 20: Smetana: »Dalibor«; opera v treh dejanjih. PRAGA 20.10: Koncert solistov. LONDON 20.15: Komorna glasba. _ Bach: Fuga št. 4 in št. 5. 22.40: Koncert vojaške godbe. BRNO 20: Koncert Debussyjevih skladb. RIM 20.30: Prenos iz gledališča. DUNAJ 19.15: Sonate. — 1. Brahms: Violinska sonata v G-dnru. — 2. Brahmsove in H. Wolfove pesmi. 21: Poljuden orkestralen koncert. DAVENTRY 20.45: Koncert Liverpoolske filharmonije. — 1. Berlioz: »Trojand«. — 2. Mozart: Simfonija v G-molu. _ 3. Schumann: Koncert za čelo z orkestrom. — 4. Dvofak: Variacije simfonije. — 5. Štiri skladbe za čelo. _ 6. Stauford: Irska rapsodija v D-lolu. VARŠAVA 20.80: Večerni koncert. STOCKHOLM 19.45: Koncert — 1. Mozart: Rop iz Seraila. — 2. Rabaud: »Maroat«. — 3. »Arabske noči«. — 4. Violinski koncert. _ 5. Rimskij - Korakov: Šeherezada. — 6. Recitacije. — 7. Indijske ljubavne pesmi. — 8. Orljentalski steč. Sreda. 16 novembra. BERLIN 19.30: »Legenda o sv. Elizabeti«; prvi Lisztov oratorij. (1000 sodelujočih). 22.30: Koncert solistov. FRANKFURT 20.15: »Pierrot Iunaire«; melodrame z godbo A. Schonberga. 21.15: Tri biblične scene za soliste, mešani zbor in orkester. LANGENBERG 20.05: Mozart: »Rekvijem«. (Prenos iz gledališča v Bochtrmn). STUTTGART 20.15: Koncert nabožnih pesmi zadnjih 8. stoletij. Sledi koncert komorne glasbe. I.ONDOK 12 35: H. Talbot- »Arkadijci-; irlasb »na fantazija • • r-h dejanjih. ZAGREB 20.30 • Francoski večer. BRNO 20: Koncert. — 1. Beethoven: Mond-scheinsonate. — 2. Loewe: Ura. — Povodni mož. — 3. Beethoven: Violinska romanca v F-duru. — 4. Brahms: Štiri pesmi. — 5. Rondo v G-duru za violino. RIM 20.40: Vokalen in instrnmentalen koncert. DAVENTRY 21: Simfoničen koncert. VARŠAVA 20.30: Večerni koncert. STOCKHOLM 19.50: Simfoničen koncert. — 1. Gluck: Iz opere »Alcesta«. — 2. Beethoven: Simfonija št. 4. — 3. Smetana: »VI tava«. Gto® Danes praznujemo god gospoda Martina, ki si je znal pridobiti in prislužiti spomin in svetništvo z lepo gesto, ki tiste čase ni bila kar nič v navadi in je zatorej vedna vse časti. Kako zelo lepa je zgodba o našem svetniku, ki je z mehkim srcem in ostrim mečem razdejal na dvoje svoj pod, kjer jo je čakala kuharica pri tnalu. Za plotom sem opazoval to nečloveško početje in sem vstrepetal, ko je kuharica zamahnila s sekiro in ji je v roki ostala samo gosja glava. Kakor Micka, tudi jaz nisem mogel gledati, kako le iz vratu vrel curek gorke gosje krvi Žefka krmi gosko s svojo malico. Žefka pelje gosko na promenado. Za plotom sta storili Mica in kuharica nasilje nad gosko. kožuh ter ga polovico podaril beraču, ki je pozebal ob konfinul Ta lepa do-godbica nas uči, da so imeli v starih časih ogromne plašče, da je tudi sama polovica suknje dovolj ogrevala naše ude. Najbrže so bili tudi tiste davne čase berači veliki reveži in je bilo vreme meseca novembra baš tako slabo, kot letos. Dandanes je blago zelo drago in tud moda ne dopušča svetemu Martinu sličnih junaštev. Ker je bil Martin poleg dobrega srca še priznan veščak vojskovanja, nosijo nekateri vojaki, posebno novinci, še danes nenavadno dolge suknje, navadni ljudje se ga pa spominjamo z Martinovo gosko, ki od leta do leta zbuja pože-Ijenje po novem slavlju v podobi obilo zalite pojedine. Pri nas doma smo že pred mesecem kupili gos od popotnika iz Bosne. Mati so mu dali zanjo atovo poročno obleko, katero smo preje dolgo časa obračali proti oknu, da je bila videti kot zvezdnato nebo v jasni noči. Po pelinu dišečo obleko je gospod naglo pobasal v nahrbtnik in gos je bila naša. Seie pozneje, ko smo jo pretehtava-H ln je šla iz roke v roko. smo zapazili, da je bila žival suha, dia se je čutilo utripanje srca. Ko smo jo napitaJi, se je udomačila. Moji mali sestri Žefki je običajno pojedla malico. Potem jo je moja sestrica vozila na vozičku, v katerem sem moral lansko leto prevažati njo samo, kler še ni bila dve leti stara. Sploh se je godilo naši gosi nad vse imenitno. Radi milega podnebja in dobre hrane je svojo hvaležnost jela kazati tudi na zunaj. Vsak dan smo jo otipavali in ugotavljali, da se mehča in veča. Hodila je po dvorišču, kot bi bila šantava, ali pa je radi obilne teže polegala na listje za podom. Danes naše goske ni več. Se včeraj popoldne jo de aša Mtea odnesla za Sedaj po kosilu, ko nam je pečeka tako dobro teknila, sem skoro že pozabil na tisto grozno dejanje. Zvečer gremo vsi skupaj v gostilno k «divji roži», kjer bo veselica in bomo liciti-rali martinovo gos. Tega trenutka se veselim. Jakob Trma, Učenec III. razreda, pa ne gimnazije, ampak osnovne šole. Martin, bedro je tvoje! PURGCN splošno znano sredstvo za £iš£enje želodca in 6rev. Kulturni pregled Ljubljanska drama. f Nedelja, 13.: ob 15.: «Ha*felet». Ljudska predstava pri miš. cenah. Izv. Pondeljek, 14.: «Vtt Eden». Nastop gdč. Slavčeve. Izv Torek, 15.: Zaprto. Sreda, 16.: Današnja zasedba »Traviate«. Pri da-sašnji popoldanski operni predstavi »Traviate« je zasedba posameznih vlog sledeča: Violeto ooie ga. Davidova - Slatinova, Floro gdčtia. Spanova, služkinjo Anino — ga Ribičeva, Alfreda Germonta g. Burja, član mariborske oneTe, njegovega očeta g. Pomorlšac. Ostale vloge so v rokah gg. Janeka. Mohoriča. Stiblia. Perka. Rusa in Bckšs. Premijera »Medele«. V sredo, dne 16. t m bo v litrblianski drami premijera Ev-ripldove tragedije v petih dejanjih »Mede-j»<. Režijo vodi ga. A Danilova, v glavnih vlogah nastopiio poleg nje ga. Medvedova, g. Levar, g. Kralj. g. Cesar in g. Gregom. Korintske žene, Medejine prijateljice, predstavila skoro ves damski ansambel naše drame. Poleg teh sodeluje iz prijaznosti deset učenk realne gimnazije. Izboren prevod dela ie oskrbel prof. Bradač, inscenaci- 10 oa g Vavootlč. Orkester vodi operni kapelnik A. Balatka. Predstava ie bila prvotno določena za proslavo 401etnega ederskega delovanja ge. Danilove, a se ie morala preložiti na poznejši čaS. Ponovno opo& zsriamo občinstvo na to predstavo, v kateri nastopi naša odiična umetnica kot prva trageclinia in režiserka. Predstava bo za premierski abonma. Zikovci Koncem avgusta so se vrnili s koncertne turneje po Španiji. Mallorci, severni Afriki, tfemčijl in Angliji. Končna točka turneje pa je bila Južna Amerika, kjer so absolvirali 43 koncertov. Cela koncertna turneja je obsegala preko 100 večerov, in to v Argentini (Buenos Aires 6, Rosario de Santa ¥6 3, La Plata in Concordia po 1), Braziliji (Sao Paolo 7, Rio de Janeiro 3, Porto Ale-gre 5, Pelotas 2 in Santos 1), tJruguayu (Motttevldeo 7, Salto % Pasandu, Merced«. Fray Bento« pO 1). Od čeških skladb, ki »e lih isvajali v Ameriki, so imela največ uspeha dela Dvo?aka, Novaka in Suka, čigar o]>. 11 bodo izvajali Zikovci tudi v Ljubljani To poslednje delo je bilo zlasti v Montevi-deu sprejeto z največjim odobravanjem ter Je bilo v časopisih posebno pohvaljeno. Zelo Je ugajal tudi Schulhoff. čigar 5 skladb za godalni kvartet bomo culi tudi mi na ljubljanskem koncertu. Tarantella in Serenada •ta se morali na največ koncertih ponavljati. Zelo uspešno so izvajali tudi Lhotkin koncert sa god. ork., Hmdemithov op. 16, Debussyjev in Ravelov kvartet. Zikovi koncerti so bili vedno kar najpestreje sestavljeni ter so navajali celo niz klasičnega in modernega repertoarja. V Sao Paolo so zaigrali v kaznilnici Borodinov in Dvorakov kvartet v F-duru, pri čigar Lento stavku »o mnogi kaznenci zaplakali. Vzlic temu, da imajo v Argentini m Braziliji povsod izvrstna komorna udruženja in te tam Vedno shajajo umetniki vsega sveta, »o bili Zikovci deležni posebnega uspeha v publiki in v tisku. Kar se lice moderne glasbe, je kazala zanjo največ zanimanja argentinska publika. Tam so mogli Zikovci »Igrati tudi Stravinskega. Oglasil se je sicer žvižg, ki pa je bil kmalu udušen z aplav-som. V nekaterih južnoameriških mestih eo bili Zikovci prvi, ki so sploh prinesli moderno glasbo. Brazilsko občinstvo je napram argentinskemu konservativno. V Uruguajru prevladuje temperament. »Če*o«-Zikovci so bili tam sprejeti kot zastopniki naroda, kateri je rodil svetovnozaani nogometni klub »Sparta«. Violist kvarteta, g. L. černy, ve povedati zanimive anekdote in doživljaje, ki so jih Imeli »kvartetnikic na potovanju po Južni Ameriki. Tako so jih n. pr. v malem uruguayskem mestu sprejeli z velikim okrašenim vozom, na katerem je bila nameščena kompletna godba na pihala. Ko so Zikovci prispeli v mesto, so jih sprejeli t streli. Na voisovih sp se drenjali češki rojaki, ki so nosili na velikem platnu napis: >Če-ko-Zika, najslavnejši kvartet sveta, ogromna senzacija za naše mesto«. Pred koncertom so pa zapalili velik kreš in priredili slavnosten obhod po mestu. Tudi za nas bo koneert Zikovcev velika senzacija, saj taka mala inesta le redko obiščejo kapacitete svetovnega kov>. „Dva bregova" Antona Leskovca (Vtisi s premijere). Kdo nam bo dai pravo slovensko dramo? O. Župančič »eni, da jo prinese šele bodočnost. Morda je vse. kar smo doslej dobili, zgolj priprava za njo; glas Janeza Krstniika, ki oznanja Mesijo. Naša drama je bila tudi dosihdob zanimiva, toda manjkala ji je bodisi formalna dovršenost, bodisi snovna originalnost. Kdaj se bo pojavil talent, ki bo kakor silen reflektor posvetil v naše razmere ,šel skozi nje liki skrivnosten X-žarek in nam reproduciral v dovršeni formi našo duševnost? Ne samo naše ljudi in družabne razmere, ampak tudi to, kar ie za njimi: kar iih giblje in nijansira. Ne želimo si naturalistične reprodukcije, temveč dramatsko umetniške resničnosti, izraza tistih notranjih konfliktov, ki so nas oblikovali ali nas še oblikujejo Prava slovenska drama bodi socialna drama plus duševna drama. Stari Grki so videli nad življenskimi konflikti dramatsko usodo. Mi imamo namesto mrtve usode živo pravičnost. Ne samo socialno, ampak tudi duhovno': pravico srca m uma. Predvsem pa srca Rahel Svit prave slovenske drame zaznavamo v Leskovčevi drami »Dva bregova« Ta naša noviteta ie produkt očitnega dramatskega talenta. Predstavlja notranje gledanje na naše socialno življenje V konfliktu med Macafurjem. Rono, Floretnm Brigo in Krištofom ne gre za sama vprašanja materialne socialnosti, za kruh in oblast Gre za tieko usodo, za trdne, nespremenljive zakone, ki vladajo nad ljudmi ta rodovi. Dva bregova si stojita nasproti in vmes ie široka reka. Kdor si to-stran, ne stavi mostov onstran, da ne^ omahneš ta ne padeš. Določen si. da ostaneš tam, kjer si: kri te spala, osredje tvojih prednikov te vleče nase. Kakor v fizikalnem svetu, obstoji tudi v socialnem zakon kohezije. - V svojem traktiranlu socialnih vprašanj ie An trm Leskov ec prispel V determinizmu. Da, njegovi ljudi!e so predestiniraaif za to, kar so. Berači so. ker moralo biti berači Postavil nas le v osredie ki se ga ie doslej slovenska wh>tfvedrta književnost le mimogrede dotaknila Med naše berače? Kje le neki prt nas tak svet? K|e so naši Macafurjf ta naše Rone kle Floretl Brisre. V ka«rl predmestni beznlcl nai lih iščemo? Celo njih Imena zvene tule Morda ie res kje v našem narodu breg atl ljudska plast, ki je ne poznamo? Odkod pa prede-sttaačija. odkod Leskovčeva sodataa mistika? Vsiljuje se oddallena analogija z Gor-kega »Na d trn«, vendar Je rusko delo PO snovi ta obliki lasne15e ta enotnelše Realistično. Krepko neposredno Iz življenja posneto Leskovčeva drama *>DVa bregova« naj bi bilo slovensko »Na dnu«, vendar jo preveva povsem drn? duh V nil ie skušal pisec razvozi lat-' problem abstraktne pravičnosti v socialnem življenju. Spominja nas verskih Sektorjev, ki so videli v predestlnadll božjo pravičnost ta modrost. Tak socialni kalvtalte-m le lahko absurden, vendar ga srečulemo danes na Ruskem. kJer delavce nreftrtčulelo. da nI »lih rešitev v tmmeščanjenta. marveč v pravičnosti ta enakosti vseh lltidl Delavd so torej deferminiranimi: njih reSUev prihaja i7 razreda, iz trpllenla. iz borbe na starih tleh. nI pa ie v orehodu k buržuazlii. Da dramatik ni mislil naturalistično, pričuje tudi to. 3a le imel v prvotnem konceptu nekakega hudiča. W le poosebila! zlo ka-ll Pnsrlavffpti »nlrifit« aren« U * --.■ šah odigravajo občečloveški konflikti. Euri pldes Je bil moderen človek, ki Je obsojal suženjstvo in nečastno odvisnost žene od moža ter njeno brezpravnost. Euripides je ooeziji odkril žensko dušo. Mojstrsko nam H5e plemenite, a tudi nizkotne, blodne ženske značaje Euripides je tako rekoč prvi, ki gleda z modernim očesom na ljubezensko Življenje ta nam ga slika z vsem dobrim In zlim. Njegova dela prevevajo moderne ideja prosvetljene dobe. , , Snov za »Medejo« je Euripides črpal Is znane pripovedke o Argonavtih. Pellas. gospodar Joika se je hotel Iznebiti svojega nečaka Jazona in ga je zato poslal v Kolhtdo po zlato runo. S čudovito ladjo »Argot odpluje Jazon v družbi odličnih junakov. Po mnogih pustolovščinah dospo v Črno morje. Na obali so bivali Kolčhljci s kraljem Aje-tom, sinom Helija. Ajetes, ki je čuval zlato runo, je Jazonu naložil vrsto nevarnih deL Oratl mora z ogenj puhaJoCImi biki, usmrtit) zmaja ter sejati njegove zobe, iz katerih ••zrastejo oboroženi velikani. To Je mogel bvršlti le s pomočjo Ajetove hčerke Medeje. ki se Je vanj zaljubila. Medeja je znala 6a-rati in je storila Jasona neranljivega. S čarom omami zmaja, ki čuva zlato runo: tako ie bilo mogoče zmaja usmrtiti. Jazon odnese zlato runo ter beži z Medejo. Toda Ajetes ga zasleduj*. Prt tem usmrti Medeja svojega brata. Po dolgih blodnjah dospe Jazon z Me-dejo, ki mu je med tem porodila dva sina de vided prvotno Flore Brisa, zato Je v sasnutku po njem imenoval svoje delo. 6io mu Je tedaj zares za socialno mistiko, to v tem j« ključ k ume vanju teb temnih značajem S socialnim problemom Je bil združil Staro vero slovenskega ljudstva, da Je »vse usojeno«. Ni tedaj poglavitno vprašanje, ali so res kje žganjarne Komposarice, ali je Krištof Bogataj mogoč ali ae in ali ne bi bilo pravilneje, če bi Flore Briga go* voril mam] filozofsko ta bolj v žargonu cestnih postopačev. Poglavitna je tu notranja, duhovna borba dveh svetov. Kakor v »Kralju Ojdipu«, stojimo pred obličjem usode. V modernem Jeziiku se imenuje le-ta determinizem Ako pa ta pojem Se bolj oJ-JamsiraŠ v mistiko ln ga postaviš v luč simbolov, imaš pred sabo »taro Usodo. Tudi nekateri prirodoslovci fn vsi historični materialisti proglašalo determinlzem za svoj čredo. To bi bil po našem nrneniu miselna podlaga »Dveh bresov«. Rekli smo, da Je dfa-ma delo talenta in ponavljamo, da se v nji svita prava slovenska drama. Vzemimo Macafurja ki Rono: ali nista to kreposti, res dramatski figuri, kakor Jih Imamo bore malo v slovenski drami. Toda vse druge so šibkejše; dramatik jih ni zadosti razvil, ni nam pojasnil njihovih skrivnosti, le tu in tam Jim vidimo kakor skozi špfanio v dušo. Flore Briga je brez dvoma le medel osnutek dramatske osebnosti. — Zdaj pa Zdaj se še močno čuti nesigurna začet. roka. Močan je vpliv literaitufe; preveč kratkovidno Je še avtorjevo duševno oko, da bi razločno videlo to, kar mora videti vsak resničen dramatik: notranjo vzročnost vseh konfliktov, četudi Je na koncu vprašaj neznanega. »usode«. Avtorju ni bilo povsem jasno, kaj hoče s tem, kar ie ustvarjal ta kako daleč sega; še manj Je to lahko jasno, kaj pa. nam Delo je tedaj premalo do-gnano ta ža oder preveč papirnato. Toda Leskovec ie pokazal, da ima v sebi dramatsko moč; tudi po slogu ta jeziku kaže v primeri z nekaterimi drugimi dramatiki znaten okus ta kulturo. V tehniki Je za začetnika dovolj samos.t»)en ta ustvarja tu in tam efektne prizore; delanje se rou razpleta Še dokaj naravno. Enotno pa to delo ni. tudi ne dozorelo. NadkriUuJe pa visoko n. pr. »Ponoč«. Preka5a Jo predvsem po resnobi ta dramatski zgoščenosti. • Ravnatelj drame g. Pavel Go«a se je lotil režije z velikim urne vanj em. o čemur pričujejo tudi članki v »Gledališkem listu«. Igralsko le bila na višini G Levar Je ustvaril z Macafurjem blestečo, nepozabno figuro. Domtaira! je nad odrom. Podal Je v Macafurju resničnega »gospoda« bera-Škega sveta. Na Slovenskem ne boš našel boljšega Macafurja od g Leva rja. Po moči ta izrazitosti igre se mu le približevala ga. Medvedova kot Rona. Igrala je temperamentno zavolevalno ta z očitnim vživetjem v vlogo Bila ie krepke Rona. Problematičnost in nedognamost Ploreta Brige se Je rbčutila pri g. Rogozu, ki vžlic svojim velikim kvalitetam hi mogel dati tej figuri prave sile. ta vendar le sicer mojster v tem! G Gregorin se nam Je zdel kot Krištof Bogataj premalo Izrazit; izrabil pa fe glavne karakterne možnosti te vloge. Ga. Danilova je bila kot Kortrposarlca Jako pretpričevalna in naravna, tip predmestne z vodnice ta beraške gospodinje; Zupan g. SkrbinSka je. bil dobrro vigr^i. Efektne be-raške figure so podale ge. RakarJeva tn Tuvafiova ta gg. Peček, Lipah. Smerkoll ta Plut, g Cesar pa le dal v . figuri policaja le malce preveč kafaktenVrfanO. drugače oa učinkovtto komično kreacijo. Tudi an-samblška skupina v tretjem dejanju Je bfla Scenertja (gosp. prof. VavpotiS) Je imela zmeren naturalističen značaj. B. Ančica Mitroviceva v linblianskl operi V sredo dne 16. t. m. nastopi v ljubljanski operi v »Toscl« članica zagrebSke opere, ga. Ančlča Mitrovlfieva. Nleno Ime Je., v slovenski glasbeni lavnostl dovoli znano. Bila le tri leta prlmadona mariborske opere. v kateri le absolvlrsla 18 glavnih vlog z uspehom, ki ni bil zgolj lokalnega značaja. ampak tudi absolutno umetniški. O tem so pisali celo lokalno nezalntereslrani zagrebški in šrraški listi. Za časa. ko le delovala ga. Mitrovlčeva kot orVmadona mariborske opere, le bila ondotna opera ob neumornem prizadevanlu pevklnega soproga, dlrektorla opere e. MitfovICa. na svoiem vtškn. Nato Je bila ga. Mitrovlčeva povabljena v Zagreb, kier zaznamulelo nlefil operni in operetni nastopi Izredno velik nsneh Tudi najstrožja zagrebška kritika le bila polna hvale o n lenih pevskih In Ifrstekih sposob- V Joikos. rcuja, o.. b» -- — -— te reši Jazon s pomočjo Medeje, ki obljubi Pelijevim hčerkam, da bo Očeta pomladlU s J, HJ U1U JC I--- .------, . iolkos. Pelija, ki ga Se vedno zasleduje. svojo čarobno umetnostjo, ter jih tako zapelje, da očeta razsekajo. Po tem zločinu mora Jazon z rodbino bežati in pride v Ko-rint. — Kar sledi odslej, namreč da zapusti Jt-7on svojo ženo ter se poroči s hčerjo kralja Kreonta In da se Medeja slmSno mnSčnje nad Jazonom s tem, da umori Kreonta, kraljičino .n celo svoja lastna ^<-oka, tO Je Euripides večinoma sam Izmislil. Po stari pripovedki umorijo otroke Ki-InHral; Me-dsii j« «m«-'a sedem sinov 'P *»-rt»tn hferž Ker KorinSanl nlst. hoteli, da M Jim vladala barbari, i s j: S»fegll po H'1.' »Ji in »o um«!!'' ' -.ene otr^tre nptomortlko Je rapra-vil Iz Medeje šele Euripides. y Medeja Je strastne nrsvi, ki se kaSe I t Ijuberal I v sovraštvu. Odloftia je tn nenavadna žena,, ki v strasti ne Izgubi glava Medeja zna hladno računati in si zna pridobiti ženski zbor s tem. da slika svojo nesrečo kol poslednjo konsekvenco ženske usodo sploh: Sena je vedno odvisna. Euripidova Medeja Je tako čudovito owa«eua, da le Skozi celo tragedijo sofcrtje na njeni strte'. Medeja, ki ie umorila lastna otroka, da se maščuje nad nezvestim soprocom. Je središče tragedije. Otroka je umorila, da ne ostaneta Jazonu, ki Je brezvestno ladal nj& svojo dobrotaleo. Mol ki bi se rad iznebil neenakorodne matere svojih otrok, in mati, ki otroke svoje ljubem! rajši usmrti, nego da Jih pusti tadajtei, sta figuri, ki ne sastarite v nobeni dobi. •Medeja« Je tragedija neBrefce matere, užaljene soproge, ne demonske zene, ki ne vzbuja nikoli toplega sočutja, temveč nesreč ne žene, ki Jo Je sadela HoTeSka ueoda. K strašnemu činu Medele ni gnala ljubosumnost. temveč užaljena ženska čast, H končno triumflra, a strto Je tudi srce nesreSne žene. Zavoljo boljšega razumevanja opozarjam, da Je 1. 1924. izšel pri Kle1nmayr & Bam-bergu dr. Bradačev prevod Euripldove Medeje ■ outma nostih. Že po prvih nastopih ie postala ljubljenka razvajenega zagrebškega občinstva. Njene vloge so tedaj dosezale redek uspeh: i kritika i občinstvo sta bila soglasnega mnenja o velikih umetniških kvalitetah ge. Mitrovičeve. Njen prijeten, izborno šolan glas, lepa postava, temperamentna igra ta globoka umetniška ambicija, so k> vzposabljali za operno prlmadono. Uspeta, ki jih Je imela v operah »Jenufa« in »Plašč< so dali direkten dokaz za to. Pridržujoč si. da še podrobneje seznanimo ljubljansko občinstvo z odličnimi kvalitetami te pevke, smo že danes preverjeni, da bo ga. Mltrovičeva tudi v ljubljanskem opernem gledališču v Polni meri potrdila svoj sloves. Oktoberski zvezek »Ljubljanskega Zvona" Izšla je 10. številka »Ljubljanskega Zvona« s portretom pisatelja Vladimirja Levstika kot umetniško prilogo ter s pestro In zanimivo vsebino. Pesniški del lista zastopajo Pavel Golia (»Ribice«). Janko Glaser (»V mesečini«), Miran Jare (»Jazz-band«) in Sfano Kosovel (»Ljubavna pesem«.) Pripovedne vsebine so tile prispevki: Nadaljevanje Levstikovega »Hilarija Pernata« in Lovrenčičevega rimskega romana »Publi-us in Hispala«, potem Ferda Kozaka »Snov« in Janka Samca groteska »Mož z liričnim poslom«. Esejističnega značaja sta: razprava dr. Fr. Čibeja o umetniškem ustvarjanju Ivana Cankarja ter nadaljevanje in konec študije B. Borka b fuskem filozofu Nikolaju Berdja-Jevu. Med književnimi poročili ocenjuje jtiš Kozak povest M. Malešiča »Kruh«, Joža Lov-renčič iržaSki zbofnik »Luč«, dr. L. Masa-fyko* zbornik Jugoslov.-čeSkoslov lige. A. D. pesmi argentinskega pesnika na naših tleh E. Rossanija, I, A. G. pa kritizira delovanje graškega slavista dr. Mattla. V kroniki piše Pavel Karlin o Zgodovini PEN klubov. »Ljubljanski Zvon«, je res naša reprezentativna literarna revija, ki vzbuja pozornost in laskovo sodbo tudi v Zagrebu in v Beogradu. Zasluži tedaj, da ga naroči sto hern slovenski izobraženec. Izhaja v odlični grafični opremi; že sami portreti slovenskih pisateljev, ki so izdelek bakrotiska Delniške tiskarne v Ljubljani, so lep dar naročnikom. Treba je tedaj, da ee že sedaj agitira za naročevanje »Ljubljanskega Zvona«, ki naj tudi po številu naročnikov pričuje o naši kulturni zavednosti. Prihodnje leto bo izhajal v »Ljublj. Zvonu« velik Izviren slovenski roman, za katerega je bila razpisana posebna nagrada. »Ljubljanski Zvon« izdaja »Tiskovna zadruga« v Ljubljani in se naroča pri upravi, Kolektivna razstava Maleša in Cudermana Oba sta znana občinstvu že s prejšnjih razstav, posebno Maleš. ker ie razstavljal vedno obilne kolekcije. Cjjderman Je pa vedno pokazal le eno aH dve stvari, da ga nismo mogli spoznati še mani pa soditi. Bile so dobre stvari, a vedno oremalo za sliko nJega samega. Preveč sramežljivo in plašno se Te obnašal, ker ni hotel na dan. Ta tihi in mirni Cuderman le sedal napolnil veliko dvorano s tako različnimi svojimi deli da bi lahko pod vsako drugo sliko napisa! tudi trne drugega slikaria. Na zn-nai ta po tehniki le težko nalti skupno noto. ker vise najmodernejše stvari ooleg del, Id bi bile lahko slikane že pred 50 leti ta le v njih več literature kakor slikarstva. Vsebina le glavna, čeprav niso te stvari sHka-ne slabo. Meditadia le rodila večino teh del. V premišljevanje zatopljeni mlad) mož pred zolo ženo je Cuderman sam. Išče. kal je lepoti vsebina. Išče na vse strani, vedno zamišljen, kako bi oovedal. kar ie v nJem. Vedno se Izraža z drugimi sredstvi in njegove slike so si na zunal podobne le po kvaliteti. Lahko bi bil marsikaj izpustil ta s tem mnoeo koristil nivoju razstave, po-giešala bi bila pa take stvari zopet publika In naročniki. Tem ugala življenje njegovih portretov ta Hrika njegovih kompozicij, ki visoko presegalo podobne stvari po naših salonih. Ni ie namreč sličice na razstavi, da ne bi Cuderman pokazal svo-lih velikih zmožnosti, ki zadovoliuieio tudi strokovnjaka. Ko bo svoie sposobnosti zbral, bo pogledal skozi okvir umetnik velike fasone. Podlaga ie trdna, volta dobra, zakaj se toTei ne odloči. Cudermanu je treba pomagati, da se bo lahko posvetil brez skrbi za kruh svo le mu delu in ga ne bo več oviralo deio za naročnike. Že daVno nismo na naših razstavah vaieni takih kompozidi kakor le njegovo »snema- nje«, in kadar se bo lotil osnutkov, kakor so njegove monotipije »Zmaga«. »Alegorija svetlobe«, »Noč in dan« i. dr., ne bomo več V zadregi z velikimi, neprezentativnimi nalogami. Cuderman ie močan mož in mnogo obeta. Samo več poguma in kmalu bo stal ob naših največjih. Kakor ie prvi ponižen in skromen, tih in sanjarski. tako ie zelo mladi Maleš bojevit in zaljubljene nature, kakor sam pravi v irvodu kataloga. Sicer je John Ruskin nekdaj napisal: Wenn ein Maler schreibt, da happert was..., če Da piše Maleš, je pa prav, ker Ka bodo obiskovalci razstave po njegovem pisanem avtoportretu lažje spoznali kakor po risanem. Mlad. koralžen in lep fant, ki piše liubavne pesmice in zabavlja čez kritike, kakor so delali tndi oni. ki jih Je' Maleš vrgel med staro šaro. Mladi prijatelj naj mi veriame. da bo -tudi po njem udrihala prihodnja generacija, če bo kai znal. Togota na Narodno Galerijo je skoro upravičena, ker tudi njei za Narodni dom In paviljon nI bilo treba plačati ravno oderuških cen. Saj zaslužita oba le podporo. Maleš razstavlja blizu 300 del v najrazličnejših grafičnih tehnikah, navrgel je pa tudi nekai oljnatih slik. Mnogo njegovih grafik le bližje plastiki kakor slikarstvu. O svoji umetnosti piše sam odkritosrčno ta leno: »Moje oko se ne peha za tem, da bi Iskalo v metežu barv. v svetlih ln temnih lisah zanimivosti in interesantnosti — temveč skuša podati ono stran ž.'vlienla.*v katerem danes živimo. Tudi mi ni, da bi hlapčeval prirodl. niti za njeno nasiljeva-nje. neskončno pa sem vesel, kadar se ml posreči, da ml poganja oblika povsem iz notranjosti: se vdaja v linijo in formo, tako kakor že hoče moie kmečko sentimentalno srce sredi hrupnega vrveža velikega mesta.« In res Je tak. Vsa Oblika ta linija, zelo primitivna ta iskreno naivna, poetična In nežno lirična, celo Idilična. čeprav Je še pota tujih vplivov in remi-niscenc, ki br« njih ni noben umetnik v razvltkn, vendar mu pa moramo priznati, da tudi njegova pot vodi k pravi, narodni umetnosti. A. G. Zikovci v Ptuju V sredo, dne 9. novembra, le priredil godalni kvartet Zika, ki uživa danes sloves najbolišega kvarteta na svetu, koncert v dvorani Glasbene Matice. Spored so tvorili: Schumann (A - duT). Dvofžk (G - dur) in naš rojak SkerJanc (Sonatlna da came-ra) v dveh stavkih. Z vso resnostjo lahko trdim, da Je veličina glasbene potence Zikovcev danes na najvišji stopnji. S težkočami, ki iih nudijo moderna komorna dela (bodi omenjen Skerianel se Zikovd Igračkajo. Vsak obvlada svol Instrument v detajle. Druži jih globoko razumevanje klasičnih ln najmodernejših del. V DvofSkn so morda nedosegljivi, kajti topline, s katero podajajo posebno svoia domača dela. se ne da primerjati z nobenim sodobnim kvartetom. Naltateresantneiši le bd za nas na tem večeru seveda Skerianc. Publika se ie začetkom delila v presolanju tega dela v dva tabora: za ta proti. V »Scherzn« le pa Skerjanc zmagal ta si osvojil celokupno občinstvo. Delo Je temperamentno, občuteno ta Instrumentalno dorrSeno — malenkostno nas spominja na mojstre imipresllonistlčne šole. Je ca v celoti originalno. Občtastvo J« skladbo ta njene lnterprete burno aplavdi-ralo. Nabita dvorana se po sklepu programa kar ni mogla izprazniti In dodati so morali še tri stvari. DvofSkovo »Humoresko«, Sohubertov »Moment musical« ln Cafkov-skega »Andaatlno«. S temi dodatnimi stvarmi so seveda Zikovd vžgali zadnjega skeptika. Občinstvo Je znalo ceniti veličino skladb ta nlenlh izvajalcev. Zikovci, ki so pred leti začeli svojo težko pot ravno v Ptuju, so vrste svojih prejšnjih oboževateljev postoterili. Upamo, da ne bodo pozabili Ptuia In nas letno vsai enkrat obiskali. Decembra iih bomo imeli zopet v svoji sredi. Takrat bodo imeli cerkven koncert v stolni ceTkvi. Karel Pahor. »Planinka« tdravilni £&} &dravi slabo prebavo, zaprtje telesa, napihovanje. 6labo delovanje čreves. izpuščaje, obolenja mo-kračne kisline, jeter, žolča in žolčni kamen. Pristen samo v plombiranih paketih po Din 20.— t napisom: Lekarna Baho-vec. Ljubljana. 174-a Pomen besed Vodoravno: 1. dolgostna mera, 3. sad, 4. voznikova potrebščina, 5. osebni zaimek, 6. žganje, 7. ožina, 13. Odisejev oče, 16. kos zemljišča, 19. datumska kratica, 21. rešiteljica Rimljanov, 22. časovni prislov, 26. medmet, 27. vojaška formacija, 29. stih, 30. predlog. Kavptfno: 1. ugankar, 2. orožje, & predlog, 5. del celote, 6. domača žival, 7. kmet, 8. del kolesa, 9. pesnitev, 10. sadež, 11. kratica, 12. glas, 14. glas, 15. trava, 17. latinski osebni zaimek, 18. maščoba, 20. bar v Ljubljani, 23. veznik, 24. božja pot, 25. osebni zaimek, 28. kratica na listinah. Gospodarstvo Občni zbor Centrale industrijskih korporacij Pod predsedstvom gosp. I g n j a t a B a j-I o n i j a je bil y petek otvorjen drugi leto-Inji občni zbor Centrale industrijskih korporacij. Poleg številnih delegatov so bili prisotni gg.: dr. Steinmetz, načelnik ministrstva za trgovino in industrijo; polkovnik Kr-stič, predsednik tajništva Zemaljske Odbrane; dr. Šumenkovič, direktor trgovinsko-konzularnega oddelka zunanjega ministrstva; dr. Velja Stojkovič, načelnik ministrstva za kmetijstvo; dr. Slavoljub Mažičan. inšpektor prometnega ministrstva; Dragoljub Matič, načelnik generalne direkcije davkov in Dušan Jeremič, inšpektor ministrstva za socijalno politiko. Slovensko gospodarstvo sta zastopala gg. dr. Fran Windischer in inž. Milan Šuklje. , Po kratkem pozdravnem govoru predsednika Je prvi govoril gosp. S. D. Aleksander, predsednik Zveze industrijcev v Zagrebu, ki je povdarjal, da obstoja pri nas kriza konzuma. Zato je treba posvetiti največjo pažnjo našemu kmetijstvu. Naša agrarna produkcija se mora intenzivirati; proizvajati moramo več in intenzivneje. Poleg tega je treba industrializirati po možnosti tudi agrarno produkcijo. Dalje je g. Aleksander kritiziral ukinjenje carinarnic, predvsem onih v večjih gospodarskih centrih. Izrazil je svoje začudenje, da se državni odbor za štednjo po petih mesecih svojega obstoja še ni sestal. Prav tako se čudi, da do danes še ni formiran Gospodarski svet, ka-koršen je predviden v čl. 52. naše ustave. Treba je čim prej predložiti Narodni skupščini zakon o centralni upravi in revidirati takem o državnem računovodstvu v duhu predlogov Centrale industrijskih korporacij. Govornik je za tem obrazložil stanje posameznih industrijskih panog ter ugotovil, da naša industrija ne more izrabiti svoje kapacitete. Tajnik Zveze industrijcev v Ljubljani g. inž. Milan Šuklje je obravnaval stanje v slovenski industriji, posebno z ozirom na težko obremenitev s strani davkov in taks. Ker so sedaj prišle še oblastne skupščine s svojimi davki, zahteva, da se oblastem ne dovoljujejo te davčne zahteve, ki znova obremenjujejo našo industrijo. Napredek naše industrije je vitalna potreba naše države. Konkurenca s strani inozemstva postaja vedno bolj nevarna. Stanje je tako težko, da bo komaj mogoče dalje izdržati. Naša železarska industrija, ki je obremenjena z raznimi carinami na sirovine, se je rešila potom sporazuma s srednjeevropskim železarskim karte-lom. Naša lesna industrija si mora poiskati nova tržišča (Grčija, Severna Afrika, Južna Amerika), ker se ne more orijentirati edino proti Italiji. Končno odločno zahteva, da se izenačijo davki in da se ukine davek na poslovni promet. Predstavnik industrijcev v Leskovcu gosp. Miodrag S t o j i 1 j k o v i č je razpravljal o naši mlinski industriji, katere situacija je skoro katastrofalna. Stanje je od leta do leta slabše. Leta 1921. smo v primeru z izvozom pšenice izvozili 70 % moke, 1. 1923. samo 80 % in lani le še 11 %, zato pa smo lani uvozili 10.000 vagonov moke iz Amerike. Naša mlinska industrija, ki je bila nekdaj ena najmočnejših industrijskih panog, vedno bolj propada. Samo v tekočem letu je prišlo v konkurz 26 mlinov, 15 mlinov pa je ustavilo obratovanje. Škoda, ki jo je utrpela naša mlinska industrija, znaša okrog 300 milijonov Din. Mlini trenotno obratujejo povprečno le s 40% kapaciteto. Tajnik skopljanske trgovske zbornice g. dr. Vid Gjurgjevič je razpravljal o gospodarskih razmerah v Južni Srbiji. Produkcija je primitivna, zato je tudi donos slab. Poljedelcem je treba pribaviti dobro seme, rešiti se mora vprašanje produkcije tobaka, dvigniti produkcijo opija, bombaža in lanu. Industrija v Južni Srbiji še ni razvita. Industrijskih podjetij ima le 80. letos pa je bilo ustanovljeno 6 novih podjetij. Tajnik sarajevske zbornice gosp. dr. Ve-koslav J e 1 a v i č je ugotovil, da sta Bosna in Hercegovina provinci s čisto nacijonal-nim življem. In baš zaradi tega je treba ugotoviti, da je današnje stanje mnogo slabše od nekdanjega stanja pod upravo tujcev. Take konštatacije se čujejo dnevno iz ust predstavnikov vseh družabnih slojev. Vzrok temu slabemn stanju je dejstvo, da se od osvoboditve do danes Še ni vodila dobra gospodarska politika. Potrebno bi bilo, da se nadaljuje delo avstrijske uprave na gospodarskem polju in da se izenačijo davki ter davčna administracija. Davek na poslovni promet imenuje monstrum, ki povzroča vročo kri. Bosanski sabor je 1. 1914. votiral 40 milijonov zlatih kron za investicije. Prišla je vojna in končna osvoboditav, ki pa je prinesla le obljube glede investicij. Bosna ima vse predpogoje za industrializacijo (rudno bogastvo), vendar primanjkuje kapital za razvoj industrije. Tajnik beograjske industrijske zbornice g. dr. Stevo Popovič je povdarjal, da so enake razmere, kakor so jih naslikali pred-govorniki. tudi v Srbiji. Posebne težkoče obstojajo za srbijansko industrijo glede reparacij. Tu se samo obljubuje, nič pa se ne reši, čeprav so reparacije v prvi vrsti namenjene oškodovani industriji. Zahteva, da si država na račun reparacij nabavlja v inozemstvu le take predmete, ki se ne izdelujejo v naši državi. Treba je onemogočiti, da se za gradbo mostu pri Pančevu uporablja cement iz Nemčije na račun reparacij. Gre za 2000 vagonov cementa, ki ga more dobaviti naša domača industrija. Nato je tajnik Centrale gosp. Gjoka Č u r-5 i n podal referat o stanju Industrije, o vpra šanju kredita, o mednarodni gospodarski konferenci in o znanstveni organizaciji dela. K drugi točki dnevnega reda (o carinski in trgovinski politiki s posebnim ozirom na revizijo trgovinske pogodbe z Avstrijo) je prvi govoril tajnik Centrale gosp. Cvetko G r e g o r i č. Povdarjal je, da se naša država ni nikoli posluževala sistema izvoznih premij in retorzivnih ukrepov proti dum-pingu, kakor so to storile druge države. Medtem ko so druge države uvajale prohi-bitivne carine, smo mi šele L 1925. dobili nove carinske tarife, ki pa so bile s trgovinskimi pogodbami zopet znižane. Po novi tarifi mora industrija plačevati carine na sirovine, katerih nimamo v naši državi. Inozemska industrija more prosto konkurirati naši industriji. Obstoja tendenca, da se zaščitne carine z novimi trgovinskimi pogodbami še znižajo. Proti temu se mora odločno protestirati. Glede vprašanja trgovinske pogodbe z Avstrijo je ugotovil, da je že dosedanja trgovinska pogodba povzročila, da je naša trgovinska bilanca z Avstrijo postala pasivna. Za tem je govoril gosp. Gustav P e t r i č o propadanju mesne industrije. Gosp. K u k i č. Slan naše delegacije za trgovinska pogajanja je kot zadnji govornik opozoril, da je bolje sprejeti revizijo trgovinske pogodbe z Avstrijo, kakor pa pogodbo odpovedati. Z revizijo se more vendar nekaj doseči, potem pa je še vedno dana možnost za odpoved pogodbe. = Danes pričnejo trgovinska postajanja i Avstrijo. Iz Beograda poročajo, da je avstrijska vlada obvestila naše zunanje ministrstvo, da bo avstrijska delegacija za trgovinska pogajanja z Avstrijo prispela v Beograd v soboto zvečer. Na podlagi tega obvestila so člani naše komisije v skupnih sestankih temeljito proučili vsa vprašanja, ki pridejo v poštev in določili program dela. Da se ne bi početek konference dalje odlagal, je avstrijska vlada poslala namesto dr. SchOller-ja. ki je bil prvotno imenovan za voditelja delegacije, dr. Henrika Wllderja, pooblaščenega ministra, ki je znan kot ekonomist in je bil pred vojno generalni konzul v Beogradu. Obe delegaciji se bosta prvič sestali v nedeljo ob 2. popoldne. = Z lesnega trga. Izvoz lesa iz naše države je še vedno znaten in se normalno razvija, vendar pa kaže situacija na naših tržiščih, da se sezija bliža koncu. Cene so ostale nespremenjene in še vedno ne zadovoljujejo. Razvoj lesnega trga v bodoči seziji se presoja precej optimistično. Na zadnji licitaciji premoženjske občine v Gjurgjevcu je bilo opažati veliko zanimanje. Dosežene cene so prekoračile cenilno vrednost za okrog 65 odstotkov. Za bukovino je zanimanje dalje živahno, hrastovi frizi pa se iščejo za Vremensko poročilo Meteorološki zarod v Ljubljani. 12. novembra 1927. VišiiKi b:ir»im ir:> 1'!N.f> ir- Kraj Cas S X ao Temper •Si X -> » Snel vrtru 'T Srzim » metrih o o S ^ Padavine Vrsta t mm do 1. SK ■pazovani Ljupljaaa 53 1 30 9-i N 2 10 sneg 35.0 Maribor . , . 753 5 2-0 10' NW 4 10 dej 32.0 Zagreb . , , , 4 7531 5 0 9.' S 8 10 dež 15.0 Beograd . . , 752-7 120 98 mirno ' 10 de? 9.0 Saraievo . . . 749 7 10-0 /8 E 4 10 sneg 15.0 Skoplie , . 7;3-5 150 83 m i mo 10 dež Dubrovnik . , 7.V2 0 180 85 SE 4 9 de* 20.0 Split .... 7 75C-8 11-0 94 W 1 4 dež 13.0 Pr.ha ■ .57 4 0 0 — W 2 dež 03 Solnoe vzhaja ob 6.55, zahaja ob 16.35, luna vzhaja ob 19.2, zahaja ob 10.49. Najvišja temperatura danes « Ljubljani 6.8 C, najnifqa 1.6 C. Vsa Evropa je imela ta teden nenavadno j tek šlo čez naše kraje in predel tik severno ____— .. fWnmnQ Hnnroei;. 1-i ea ta n^trul V Xofrtol/ T i,, t i , n K!ln cvn^iUn burno vreme. Ogromna depresija, ki se je koncem prejšnjega tedna razširila s severnega Atlantskega oceana nad Evropo, je potisnila visoki zračni tlak, ki nam je varoval lepo vreme domala štirinajst dni, na Sredozemsko morje, ter potegnila v svoj kolosal-ni zračni vrtinec topli zrak z južne Evrope. V orjaškem vrtincu je krožil zrak okrog de-presijskega središča, ki se je več dni držalo v predelu med Anglijo in Finsko; zato Je imela vpa večja južnovzhodna polovica Evrope močno južnozapadno strujo, ki je preplavila z vlažnim, a zelo toplim južnim zrakom večino kontinenta in tudi ruski mraz odplavila zopet nazaj na sever. Temperatura je dosegla domala v vsej Evropi nad-normalno visoko mero, po večini je bilo toplo kakor zgodaj jeseni. Depresija se je držala zelo trdovratno na istem prostoru, zato smo imeli več dni zapored slično vreme. V splošno v prvi polovici tedna ni mnogo deževalo,^ razen v imenovanem središčnem depresijskem predelu v Skandinaviji in na bližnjih morjih ter deželah, kjer je v zračni vrtinec od severa silil mrzel severni zračni tok ter se mešal s toplim južnim. V drugi polovici tedna se je težišče vremenske situacije preneslo na jug. Dne 7. novembra se je nova depresija odmaknila od vzhodno - ameriške obale in se zapodila nenavadno naglo čez Atlantski ocean. Dospela ie do zapadne Španije, odtod pa krenila čez rrancijo proti severovzhodu. Že ▼ sredo, dne 9 novembra zjutraj je bilo njeno središče nad Biskajskim zalivom, se podilo povprek čez Alpe ln ▼ no« od »rede na Setr- odtod V četrtek zjutraj je bilo središče zračnega vrtinca že nad predelom vzhodne Avstrije, severne Slovenije in zapadne Madžarske, a v petek zjutraj že nad zapadno Rusijo. Silen južnozapadni vihar, nenavadno nizko stanje barometra in visoka temperatura so kazali, da je višek situacije. Kakor hitro je središče depresije prekoračilo naše kraje, je jugozapad utihnil in brž nato je sledila poplava mrzlega zraka s severa. Prav ta mrzla poplava je šele pomenila vremenski prevrat, ki je potoval seveda z depresijo. V četrtek ni nastopil mraz samo v Franciji in severozapadni Nemčiji, marveč brž nato tudi že v Avstriji, kjer je že v četrtek pričelo snežiti. Pri nas se je pričelo hladiti v noži od četrtka na petek in v petek popoldne se je že pričel sneg mešati z dežjem. Tekom sobote napreduje mrzla poplava dalje proti Jugu in vzhodu. Koncem tedna imamo za november povsem nenormalno razporeditev temperature, da je seve-rozapadna polovica Evrope izdatno hladnejša nego Jugovzhodna; v petek zjutraj je bilo n. pr. v Londonu 1« C pod ničlo, v Parizu in Frankfurtn 1* C nad ničlo in v Bordeauxu ali Berllnn 2* C nad ničlo. Istočasno je Imel Beograd 12«, Bukarešta 15", Odesa 14«, Moskva 12« in Nižnlj Novgorod tudi še 12». Judi Poljsko je preplavil mrzli val od četrtka na petek, Lvov je imel n. pr. v četrtek zjutraj Se 17» C, a v petek zjutraj le Se 8» C nad mfio. TrfaSka vremenska napoved *a nedeljo: Lahni in močnejši vzhodni vetrovi; nebo iz-premenljivo; temperatura od 7 do 10 stopinj. Morje razburkano. Nemčijo, Avstrijo in Češkoslovaška Povpraševanje je tudi za taninski in za brusni les. Na italijanskem tržišču so zaloge izredno majhne, zato se pričakuje povečano povpraševanje v produkcijskih deželah, čim se italijanski lesni tig malo oživi. Ker je Avstrija skoro razprodana, tako glede okroglega lesa, kakor tudi glede rezanega lesa, bo oživ-ljenje na italijanskem tržišču, če nastopi v doglednem času, ugodno uplivalo predvsem na naš izvoz. — Pred kratkim so bile v ra-munskih strokovnih listih objavljene zanimive številke o uvozu lesa v Egipt. Po teh podatkih je Egipt v 1. 1926. največ lesa uvozil iz Rumunije, in sicer 327.000 kub. m. (v L 1925. 329.000 kub. m), dalje iz Finske 273.000 kub. m (312.000), Švedske 85.000 kub. m (77.000). Turčije 49.000 kub. m (41 tis ^č) in iz Jugoslavije 22.000 kub. m <"40 tisoči. Izvoz iz Jugoslavije je torej v ler-i letu znatno nazadoval in tudi v prvih petih mesecih t. 1. je znašal le 4000 kub. m. Zdi se, da jugoslovenski izvozniki lesa temu tržišču posvečajo premalo pažnje. Če moreta Finska in Švedska izvažati v Egipt razmeroma ogromne množine lesa, tedaj morajo biti tudi za Izvoz našega lesa dani ugodni pogoji. Sicer je v drugi polovici tega leta izvoz jugoslovenskega lesa v Egipt zopet oživel, vendar bi bilo mogoče z upostavitvi-jo dobrih trgovinskih stikov in z ugodno trgovinsko pogodbo ta izvoz še znatno povečati. = Hmeljska kupčija v Vojvodini popolnoma prenehala. Iz Bačkega Petrovca poročajo, da je nakupovanje hmelja v tamošnjem hmeljskem okolišu skoro popolnoma prenehalo. Cene, ki so se v zadnjem času ponujale v Vojvodini, so bile tako nizke, da niso dosegle niti pridelovalnih stroškov. Če se bo položaj na vojvodinskem kakor tudi ostalih jugoslovenskih hmeljskih tržiščih v večji meri zboljšal, je težko reči. Produkcija hmelja v naši državi je prevelika in bi morali merodajni činitelji odločno delati na to, da se pod nobenim pogojem ne skuša uvajati hmelj še v nadaljne nove okoliše. = Dobave. Direkcija državnih železnic v Ljubljani sprejema do 18. t. m. ponudbe glede dobave zatikačev in optičnih stekel. Direkcija državnega rudnika v Zabukovci pri Celju sprejema do 19. t. m. ponudbe glede dobave 5 zobatih koles. — Direkcija državnega rudnika v Velenju sprejema do 21. t m. ponudbe glede dobave trajno gorečih peči s šamotom obzidanih. — Monopolsko skladišče soli v Ljubljani sprejema do 28. t. m. ponudbe glede oddaje v zakup izkla-danja in nakladanja soli. — Vršila se bo 30. t. m. ofertalna licitacija pri komandi dravske divizijske oblasti v Ljubljani glede dobave večje množine petroleja. — Predmetni oglasi v Zbornici za trgovino, obrt in industrijo v Ljubljani na vpogled. = Žrebanje prijoritetnih obveznic Dolenjskih železnic Na 23. in 24. rednem žrebanju prijoritetnih obveznic Dolenjskih železnic so bile izžrebane nastopne številke: za 1. 1926.: 1056, 743, 611, 680, 1215, 81, 811, 1055, 294, 1343, 445, 719; za 1. 1927.: 942, 1093, 678, 918, 378, 40, 746, 1298, 320, 126, 685, 1116. Položaj na naših borzah Živahen promet na deviznem tržišču. Znatnejši dvig Vojne škode. Ljubljana. 12. novembra. Na ljubljanski borzi je bil devizni promet ves pretekli teden prilično živahen. Ker privatna ponudba ni mogla kriti povpraševanja, je morala Narodna banka v večjem obsegu intervenirali in to predvsem v devizah na Curih, London, Dunaj in Prago. Tečaji deviz so ostali v glavnem nespremenjeni, edino deviza na Berlin je v skladu z mednarodno tendenco popustila na 13.555, deviza na Trst pa je zaradi nameravane končne stabilizacije lire na višini 1 angleški funt enako 90 lir. nazadovala na 309. Deviza na London se je malenkostno okrepila. Na zagrebškem efektnem tržišču je bila Vojna škoda ves teden čvrsta. Promptna se je tekom tedna dvignila od 288.5 — 390 na '400 — 401. za december pa od 392 — 393 na 403.5. Navzlic izrazito čvrstejši tendenci je bil promet v tem papirju razmeroma slab. V ostalih državnih papirjih je bila tendenca mirna. Na tržišču bančnih vrednot je bilo zanimanja nekoliko večje, vendar se promet ni znatno dvignil. Jugobanka se je koncem tedna trgovala po 94. čvrstejši sta bili tudi Poljedelska banka in Srpska banka. Ljubljanska kreditna je tekom tedna popustila na 125, v petek pa je bilo opažati nekoliko čvrstejše razpoloženje v tem papirju. Tržišče industrijskih vrednot je bilo ves teden zanemarjeno. V zvezi z mlačnejšo tendenco na inozemskih borzah so delnice Šečerane Osijek popustile na 580 (zadnji teden 602 do 605). Nekoliko čvrstejše so Trbovlje, vendar pa brez zaključka, in Vevče, ki so se trgovali po 136 - 137. Trat. Beograd 82.22 — 32^2, Dunaj 256.50 do 262.50, Praga 54875 — 54675, Pariz 72.10 do 72.40, London 89.50 — 89.70, Nevryork 18.84 — 18.40, Curih 353.50 — 355.50; dinarji 32 - 32.50. Ljubljana. Prosti promet. Dunaj 8.0175, Berlin 13.553. Milan 309, London 276.75, Newyork 56.75, Praga 168.45, Curih 1095.5. Zagreb. Prosti promet. London 276.75, Newyork 56.75, Pariz 223.25, Milan 309, Berlin 13.555. Dunaj 8.015. Praga 168.45, Blagovna tržišča = Svinjski sejem v Mariboru (11. t. m.) Dogon 90 svinj. Povprečne cene so bile: mladi prasci 5—6 lednov stari komad 120 do 150 Din. 7—9 tednov 180 — 220 Din, 3—4 mesece 350 — 400 Din, 5—7 mesecev 420 1 leto stari 1000 — 1200 Din; kg žive teže do 450 Din. 8—10 mesecev 550 — 560 Din. 10—11.50 Din, mrtve teže 15—17 Din. Prodalo se je 35 komadov. Kupčija je bila slaba. = Naš fižol v Trstu. Iz Jugoslavije prihaja v Trst le malo fižola. Trguje se spodnje-štajerski koks po 550 — 560 Din fr. Postojna, vendar ima ta cena težko konkurenco z avstrijskim blagom, katero se more dobiti postavljeno v Trst radi nizke prevoznine po jadranski pristojbini po 65—66 šilingov tranzit. Malo prometa je tudi z ribniškim blagom na podlagi cene 450 — 460 Din fr. Postojna. Ljubljanski trg Na ljubljanskem trgu minuli teden ni zabeležiti znatnejših sprememb. Blaga dovolj. Le cene jajcem in zelenjavi so čvrste. Mraz, ki je koncem tedna nenadoma nastopil, je napravil gobji seziji konec. Tudi produkcija jajc bo z mrazom padla. Mariborski trg Na včerajšnji trg so pripeljali slaninarji na 61 vozeh 147 zaklanih svinj, ki so jih prodajali po 17.50 — 80 Din kg na drobno in po 15—17.50 Din kg na debelo. Krompirja je bilo na trgu 6 vozov (po 0.75 — 1.50 Din kg), zelja pa 8 vozov (po 0.50 — 2.50 Din glava). Zaradi slabega vremena je dovoz krme izostal. Ostale cene: Perutnina: kokoši 40 — 45, piščanci 22.50 — 30, race 85 — 40, gosi 60 do 65, purani 62.50 — 70 Din komad. Doma*-či zajci: 5—20 Din komad. Zelenjava in podobno; karfijola 1—8, ohrovt 0.50—2.50, solata 0.50 — 2 Din komad, česen 10 — 16. čebula 2.50 — 3. kislo zelje 4, kisla repa 2, paradižniki 3 — 4 Din kg. Sadje: jabolka 4 do 7, hruške 6 — 8. češplje suhe 10 — 12.50 Din kg, kostanj 1.50 — 2 Din liter. Mlečni proizvodi: mleko 2.50, smetana 12 — 14 Din liter, maslo sirovo 36 — 40, čajno 50 — 55, kuhano 44 — 48 Din kg. Jajca: 1.75 Din komad. Med: 20 — 30 Din kg. Sol sv. Soka za noge ozdravlju e noge, rane, vnetja na nogah ' Strienje kože Znojenje rok Zmrzavanje "^ž^^jv^V in n0R ^atekline Uganutost Raztopimo man;o količino soli sv. Roka za noge, dobili bomo vodo nasičeno z oxigenom. ki izvanredno ub ažujoče deluie na bolno nogo tet obustavlja bi i povzročene od pn tiska čev Ijev Ozdravi tudi zas'arele ozebline, ter trga-me povzročeno od uzeblin in. vsako rano na nog Po dolgotrajnem urrekšavanju postanejc ku ie oči in trda koža tako mehki, da jih lahko odstranimo brez noža in britve. Popolnoma ji sigurno, da sol sv Roka naizapuščenejše noge popolnoma spravi v reJ Tesni novi čevlji Vam bodo udobni, kakor da ste jih nosili že več let. Morete hoditi koliko Vas je volja, morete stati ure in uie na enem mestu, bre« da ob čutite najmanjo bol ali utrujenost. Ve'iki omot soli sv. Roka za nožne kupel' s'ane Din 16-— Dob te io v vsaki lekarn' in drogerij'. ■■■■■■■■■■■■■■■■■■■I V Bačk v dveh' vaseh je naprodai dvoje welik>h lesnih podjetij z inventarjem. Pod njimi veliki komnleksi zemljišč, v sredini va >i m več potrebnih zgradb Vprašati na poštanski preiinac 135 Novi Sad pod značko ,V. K." Tkanine za pohištvo: brokat, damask, pliš, gradi za žimnice in rolete, afrika strune, vzmeti, žeblji in vse tapetniške potrebščine dobite najceneje pn I. Omerzo in drug Zagreb, Petrinjska ul. 3. na d«ori&ču. Na debelo Na drobno. Anton Janežič knjigoveznica, črtalnica, industrija trg. knjig in šolskih zvezkov Liuiljana, Fiorjanska ul. 14 Priporoča i svojo stalno zalogo mnogovrstnih salda-konti, štrac, journal, šolskih zvezkov itd. Elektrotehnično oodjetie Karol florjančic v Ceiju, Cenkarjeva c. 2 (poleg davčnega urada). Inštalacije električnih naprav za luč in pogon, telefonov, zvoncev, radioaparatov. Poprava elektro« motorjev in vsakovrstnih elek* tričnih naprav. — V zalogi: le» sienci, svetiljke, liikalniki, motor, ji, števci, žarnice itd. in ves elek« tromaterijal. — Točno postrežba! Nizke cene! Proračuni brezplačno! [ ženske, moške in otoške, bluze, krila in plaiie, lastni izdelki in du najski model', na-l dalje puloverje sviterje, telo v I nike in razne otreške plete, nine, klobuke, perilo nogavice, kravate in | vse modne piedmete razpoš Ija po čudevito nizkih cenah veletrgovina It STERMECKI. Celje it. 20. | Zahtevajte takoj ilustrovani ceir-k z več tisoč I slikami. Naročila čez 500 Din poštnine prosto. Kar ne ugaja, se zamenja aH vrne denar t V globoki žalosti naznanjamo, da je naša iskreno ljubljena, zlata mati, stara mati, tašča in teta, goepa Evpija Selit! roj. Peron vdova po peš. kapetanu L kL v soboto, dne 12. L m. po kratki, mučni bolezni, previdena s tolažili sv. vere, mirno v Gospoda zaspala. Pogreb nepozabne nam pokoj niče bo v pondeljek, dne 14 t. m ob 2. uri popoldne iz hiše žalosti, fie-lenburgova ul. 4 na pokopališče k Sv. Križu. V Ljubljani, dne 18. nov. 1927. Žalujoči ostali. Cene manufakturnega blaga urni Kamgarn u«"™ — — — ---- Josip Šlibar, Ljubljana, Stari trg 21. poleg Zalaznika Double za suknje Zimsko sukno Črni kamgarn 165 90 185 180 150 260 250 220 340 Velourje za mantelne 120 Pliš za mantelne KO Baržun 32 150 350 48 220 130 Bartient Kovtri Koci 16 125 140 22 185 180 86 240 860 _ u aiVeC|c skiailisc a ne cene dvo^oie-., motorjev, oiroških vozičsov, šivalnih strojev, vsakovrstnih nadomestnih delov,i pneumatlke. Posebni oddelek za popolno popravo, emajliranje In ponik-lanje dvoi-oles, otroških vozičkov, varnih stiojev itd. — Prodaja na obroke. — Ceni f. B. L.) tovarna dvokoles m otroških vozičkov LJUBLJANA, Karlovška cesta št. 4. •.TRIBUNA ZAHVALA. Ob prebridv izgubi našega nad vse l-ubljenega sopioga, ofeta, starega očeta, orata in strici, gospoda Mibaela Žagar Izrekamo srčno zahvalo vsem, ki so v težit h časih sočustvovali z nami. Posebno se zahvaljujemo vsem darovalcem Krasnega cvetja in vencev, čč. duhovščin', učitellstvu, gasilnim društvom, šolski mladini, ter vsnn za štev lno spremstvo na njegovi zad-n i poti. Iskrena hvala pevcem za pretresljive žalostinke, ter 'ovarišu Štangelju ki se je v imenu ga«, društva poslovil v lepih besedah od rajnega. Vsem in vsakemu posebej iskrena zahvala. Stopica, dne 9. novembra 1927. Žalujoči ostali. ................................ Revmatizem Izjava zahvalnosti. Oosp. dr. I. Rahlejevu, Beograd, Kosovska 43 Spoštovani gospod doktor! Prav, da Vam se tudi jaz javim z eno zahvalnico V preteklem letu sem vzel za svojo ženo dve steklenici Vašega leka in za mesec dni je popolno ozdravila Sem še Draginji Dakmavje, Marku Ciriču, Nikoli Markov, Djurašiču v Kulu Ledjenskom, vsim dobro pomagal. Nenad Brkič. Sta par (Bačka), dne 12. augusta 1926. tek Radio Balsamaea Meluje, prodaja ln raspoSilja po povtetju Laboratorij Radio Balsamira dra. I. Rablejeva. Beograd Ro*ov«lta 43 RESTAVRACIJO • opremljeno, vzamem spomladi v najem. Ponudbe na oglasni oddelek »Jutra" pod .štev. 729« C. Phillips Oppenheimt 22 Milijonar brez denarja »V Brighton, aha! Nu, le peljite se z njim; dokler bom jaz šofiral, ste lahko brez skrbi, da ne prideta tja! — Ali stopiva v kak kino?« Zmajala je z glavo. »Ne vi ne jaz si ne moreva privoščiti. Rajši pojdiva sedet v park!« Našla sta prostorček v zatišju. Čeprav je bilo konec maja, se je vreme vendar izpreminjalo in mrzel veter je pihal. Ogledujoč po-nošeno obleko svoje spremljevalke in njen trudni obraz, se je Bliss nehote spomnil našopirjenih gledaliških dam, ki jih je nekdaj obsipal s pozornostmi Razlika med njo in med njimi je bila malone smešna. Toda ko mu je Frances iskreno stisnila roko, ga je prešinilo čuvstvo, slajše od vsega, kar je bil kdaj okusil. »Čuden je ta svet!« je rekel zdajci. »Okruten svet!« je vzdihnila ona. »Vse je tako brezupno. Prišla sem v London, da bi kaj storila za svoji dve sestri, pa ne morem!« »Povejte mi kaj o svojih sestrah,« je zaprosil. »Še nikoli mi ju niste omenili« Njene oči so se vlažno zasvetile. »Veliko vam ne morem povedati Naša zgodba je žalostna. Ko nam je umrla mati, smo imele vse tri skupaj en funt na teden. Rut, najmlajša med nami, je imela prekrasen glas, toda nisem je mogla dati izobraziti. Časih poje na koncertih in poučuje, da s tem zasluži nekaj drobiža. Elsie, ki je tako nežna, pa vobče ni za delo. Izprva smo hotele ostati skupaj, a videla sem, da moj trud doma premalo zaleže, in sem rajša šla. Hotela sem delati in štediti za njiju dve, toda ni se mi posrečilo. Časih se mi zdi že kar nespametno, da sem ostavila gospoda Mastersa.« »lzbijte d to iz glave! Saj ne trdim, da ne bi bil dober človek, 8 mož za vas gotovo ni!« Grenko se je zasmejala. »Bodite tako dobri in povejte mi, kakšnega moža naj si po tem takem izberem?« »Mene!« je vzkliknil smelo. »Jaz sem tisti, ki ga dobite lepega dne!« Molčala je. Veter je bil nenadoma odnehal. Zdelo se je, da so cvetlice močneje zadišale. Cestni hrup kakor da je zamrl okoli njiju. Tih smehljaj ji je zaigral okoli žalostnih ust. »Kak optimist ste, prijatelj!« »Nikakor ne! K letu osorej bova poročena in bova lahko storila za tvbji sestri vse, kar bo treba. Le počakaj, dušica!« Trudno je skomignila z rameni. »To je itak edino, kar morem — čakati, kakor vsa neumna dekleta, in gledati, kako gre življenje mimo men?.« Po teh besedah je Frances dol©} molčala. Šele ob slovesu se je oglasila. »Gospod Bliss —« »Ernest!« jo je prekinil. »Tedaj Ernest! Obljubila sem gospodu Montagueju, da se v nedeljo peljem z njim na izprehod.« Obstal je, kakor da ga je nekdo udaril po glavi. Niti besede ni mogel spraviti iz sebe. »Ne peljem se v Brighton,« je tiho nadaljevala. »Najrajša se vobče ne bi nikamor peljala z njim. Vem pa, kaj se zgodi, ako ga povsem zavrnem. Izgubila bi službo — in tega nočem. Obljubila sem mu tedaj, da pojdem v nedeljo popoldne z njim. Na kmete kam — na čaj.« »Nu prav,« je zastokal Bliss. »Za vsak slučaj bom itak jaz s teboj, da bom pazil nate. Najin dični gospodar,« je dodal s pretečim glasom, »naj nikar ne poizkuša kakih ukan!« Tisto nedeljo ob treh popoldne je Bliss počakal gospoda Mon-tagueja pred Pnncevim restoranom, kakor mu je bilo naročeno. Ko se je ta otresel dveh elegantnih dam, ki ju je bil povabil na obed, se je udobno naslonil v kot voza. V ustih je imel debelo smotko, v rokah zavoj iz svilenega papirja in na obrazu mu je po- igraval pričakujoč nasmeh, k3 je ba Blissu kaj malo po gcdu. »Peljite me na vogal med Wellingtonovo cesto in Strandopi,« je ukazal. Našla sta Frances, ki ju je čakala tam, in Bliss je eijl Montaigueja, ko ji je očitajoče rekel: »Dete, dete! Ali mar nimate boljše obleke od te, v kateri prihajate vsak dan v pisarno?« »Žal da ne,« je priznala Frances. »Bila sem dolgo časa brez službe. Ako sem vam premalo gospodska--« »Pst, pst! Niti besedice ne več o tem! Kasneje bova videla, kaj je moči storiti. Lep kostumček, oblekca za zvečer — in še kaj, jelite? Za danes samo nekaj cvetlic!« Tako govoreč je odvil iz svojega papirja šopek dolgostebelnih vrtnic. Nato je zaprl sprednje okno in Bliss ni slišal ničesar več. Voz je bil štiricilindrnik, dokaj star, a zanesljiv. Ko so bili kakjh štirideset milj od Londona, se je nekaj pokvaril. Štirikrat je Bliss pregledal stroj, preden je našel napako. Stali so baš pred majhno gostilno sredi gozda in ura je bila okoli sedmih zvečer. Bokvara je bila pravkar odstranjena, ko je stopil Montague iz gostilne. »Nu, kako je, Bliss?* »Vse v redu. Cez dve uri smo lahko doma.« Montague ni bil tega odgovora nič kaj vesel. Odvel je Blissa v kraj. »Ali hočete zaslužiti sovereign, mladi mož? Rad bi, da se še ne bi mogli peljati.« Bliss je v prvem trenutku osuplo pogledal. Montague mu je pomežiknil. »Najbližja postaja je tri milje odtod,« je šepnil hripavo, »in prihodnji vlak odpelje čez pol ure. V vasi ni dobiti avtomobila. Le popravljajte — ali vsaj delajte se, kakor da bi popravljali. Cez kako uro pridite povedat, da smo obtičali in da moram brzojaviti v London po nadomestni del.« Zdaj ga je -Bliss razumel. Le s težavo je ukrotil svoj gnev. Montague mu je pokazal zlatnik. »To ho lahko prislužen denar! Storite kakor sem vam rekel. Med tem naročim večerjo, ako bi se izkazalo, da ne moremo dalje.« Pri teh besedah se je pomembno zarežal. % volja posQbw^a razsvetljavo i^trnik TCQsoetl/om če hočete pniKilfraii Icupce. PeHeckta11 loonooooooooooouo I? električna ti.p*a o«e?a velikost 120X80 cm malenkostna upon.ba toka, popolnoma varna prt d ognjem, enoletna garancua. Prospekti bre?p!ačni pri Louis Dadieu, Maribor, Aleksandrova cesta 1. s petimi trgovskimi lokali v najprometnejši ulici Maribora po ugodni ceni. - Vprašati pisarn • Dr. Orosel, Maribor Aleksandrova cesta P. n. občinstvu in si. društvom vljudno naznanjam, da sem poleg svoje staroznane restavracije o t v o r i 1 a povsem na novo sezidan moderni gostilniški salon Obseg istega in komfortna oprema nudi priliko za prireditev društvenih veselic, večjih družabnih sestankov, plesnih šol itd. — Izborna vina, priznano okusna kuhinja. Za obilen poset, zagotavljajoč ob zmernih cenah najsolid-nejšo postrežbo — se z vsem spoštovanjem priporoča Antonija Keržip, restavraterka, Ljubljana VII, Frankopanska ul. 1. za mošt in isamtzna nudim po n zki ceni. Naslov v oglas. odd. Jutra. Na osnovi mišljenja glavnega sani-tetskega sosveta in odobrenja ministrstva še od 29. januarja 1908 z velikim uspehom uporabljajo proti kašlju, ka-taru pljuč in bronhiju, tuberkulozi, gripi itd. priporočenega vedno od vseh zdravnikov speeijalistov za notranje bolezni. Dobite ga v vseii lekarnah in drogerijah. Kjer ga ni, pišite na lekarno »Cara Dušana« — Knežev Spomenik, Beograd. 11826a Na boljša svinjska nm znamke — I. P, — znamke lastni zdelek tvrdke E. POPOVIČ, LJUBLJANA se tazjošilja v ročKah po 20 n nO kj. ter sodih po 50, 100 in 200 kg. ;>rekaieno svinjsko meso vedno na za logi po izreino nizki ceni. i'očna postrežba! Cene najnižje! ........................... Dunajske oioiopoioioioioioia 2 Na&rodai S 0 iz proste roke najvišjemu ponudniku Q ■ PRITLIČNA VOGALNA ® tk — S— — m 0 « o 9 0 pripravna za trgovino in obrt, ter cca. 500 m® stavbišča; vse na enem najprometnejših križišč v Ljubljani, v bližini glavnega kolodvora Prekupei izključeni. — Interesenti naj se obrne poštni predal 169. 0 opoioioioioioioiotc ELEKTRONKE FRANC BAR, LJUBLJANA. Cankarjevo nabrežje 5. Hadio aparati i?• potrebščine Velik ilustriran cenik izide v kraikem .□Doannopcx]cxionpnonnpnno[xinno Domače Nof)(»ti oocoocoooooocxxax>c*xccoc jpopoocoocoooopi. Kajenje je strup! Vsakdo se more igraje odvaditi zdravju škodliivemu kajenju z dr R&cherja Puischiabletarr.i. 1 omot Din 30 in poštni, na, ena kura Din 145 franko razpošilja tt »A! RORA«. Sremska Kamenica št. 16. Dobiva se tudi skoro v vseh lekarnah ip drogerijah. 11.644»a □aonannoononnnanDaonaaoanonnn c y § Rfnrff01?ci a B kupite § Tomaževo kallleva so! in vseH m\ gnojila I fr t<: Gospod mzh ' li.vfia. G rprinnnr-MTnnnnni i mirni n nnn g stalno mesečno plažo išče zavarovalnica. V zavarovalni stroki izvež-bani imajo prednost. Zastppnike protj proviziji za vse kraje Slovenije sprejmemo istotam. Ppnudbe na upravo tega lista pod »Zavarovalnica«. pnpnHHnnnnnmpmmmDDaanDmP Rutiniranega, dokazano po vsej Sloveniji prvovrstno uvedenega in stroke vajenega i i če jako zmožna dunajska manipulacij« ska tvrdka iz stroke suknenega in modnega blaga. — Ponudbe z natančno navedbo do« sedanjega poslovanja in starosti pod «cHo« he Provision 5456» na: M. Dukes Nachf. A. G. VVien I., Wollzeile 16. Kanarčki" harcerjU Ljubiteljem lepega Rtičjuga petja nu« dim žlahtne vrvivce (Edelroller). — Garantiram, da so res pridni pevci. — Cena samcev od 200—300 Din, plemenskim samicam do 60 Din za komad. Razpošiljam po pošti v tu? in inozemstvo z jamstvcga, da prjcje ptič živ. — Kupujem repno (Siissru* ben) ip salaino seme proti vpošiIj«t» vi vzorca. ŽIGA WOHLFART, gojitelj pra. vih harskih kanarčkov, LJUB; LJANA, Cerkvena ulica 21. Izpadanje las! Izpadanje las in ple3» »u največja nesreča za mlado in staro. V 24 urah vam za vedno to prepreiimo. Izginejo priilji, garjice, srbpž, luskine. _ maščoba in nesnaga. Neobhodno potrebno za vsakogar za nego las lotion ESPARCETTE. od dr. Durraaine & Cie.? ^--Pariš, ker takoj ozdravi epidenms las in lasje pono.-i)o poienejo, mehki, gosti in lepi. Jamfino vsakemu 7.a uspeh Mnogo zahvalnic Garnitura (iO Din. Centifolia ko?met. zavod, Zagreb — Ilica br. 37. — Zahtevajte brezplačne ilustrovane prospekte! 3 Lepota lica i Creme Rase Cen'H»foil3 dandanašnji ideal Tlake boljSe dame. Krema daje frapantni flubki in neini ten, lice pstane zamamlji-vo, mladeniako in Čarobno, ter 8 svojim milim mirisom vzbuja sploSno zavidnost. Zakrije vse greške je najboljša podloga za puder, a nenadomestljiva za ple6e in promenado. Din 50.—. C g > g! C i* e a m originalna angleška mastna nočna krema, ki popolnoma vnikne v pore lica in hrani ter dnevno pomlajujg kožo. dela jo elastično- Nenadomestljiva za vsako damo. ker preprečuje prerano starost in perfektno odstranjuje vso nečistočo lica. Din 50.—. Centifolia kosmet. zavod. Zagreb, IHcg 37. Zahtevajte brezplačne ilustrirane prospekte! Cenj. občinstvu naznanjam, da sem rtvori>a na Ahacjevi cesti z dne 10 novembrom v mestni hiši MLEKARNO. Prodajala bom iudi mitčne izdelke m slasčice. liago bo vedno sveže. Cene solidne. L a obisk se pripo ročam Ivana Požar. Prfmarij dr. Ninar se je preselil no S t Petra cesto 24, „SPECTRUM" d. inž. Kopista. l)ubsky in Krstil, tvornica ogledal In brušenega stekla, Ljubljana Vil, Medvedova ui. 38, tel. 343 Zagreb, Beograd. Oslek. Središnjica: Zagreb Zrcalno steklo, portalno steklo, mašin-sko steklo 5—6 mm, ogledala, brušena vseh velikostih in oblikah, kakor tudi brušene prozorae šipe, izbočene plošče, vsteklevanje v med. Fina. navadna ogledala * 100,000 glasbil smo prodali lan , kar priča o zaupanju do naših Iz del kov in o njih izvrstni kvaliteti Gramofoni pd 345 Din, violine od 95 Din dalje ma.idoline od 135 Din, dtre od 192 Din, ročne harmonike od 15 Din dale. Kitare, tamburife lesena in pločevinasta pihala Itd, po Izredno nizk h cenab direktno s tovarn škega skladišča. 8 dni na ogled Vsako glasbilo lahko * rnete, č« ne ugajal Velik katalog zastonj) Zahtevajte ga takoi od tovarn skladišča ftiiEINEL * HEROLfc tovarna glasbil gramafonpv i? harmonik MARIBOR St. 101 S vet o vno znane original mm LUTZOVE oeli iz BLUDENZA io emajltablice z napiso« ima v zalogi samo: l«ž. MATE GUZELJ. IJijljIjgij^rŠiika, Jcrneieva cesta 5 (blizu * Stare cerkve), na dvorijču pod hišo Celovška cesta št 58. V«tek sta s S Vsaka dama ic gospod dobi takoj z nošenjem Šača-pasa od dr Ball6witza, Berlin, elegantni vitki eta*. Ta paš izredne konstrukcije, nap ne moti pri najtežjem dnevnem dela. zaeno pa masira in odstranjuje vso nepotrebno mažčtfbo Cena do 100 cm 165 Din, nad 100 cm 185 Din Centifolia kofmet za v o« J, Zagreb. Hira br. 37— Zahtevajte brezplačne ilustrovane ceni£e. 2 □nnrrrrrinmnrT^ ■ SALAMI prvovrstno novo rob . u eža e dobite potrspa Hrva hrvatska tvornica sa-am. suhega mesa 'n masii i ioni d. d. Petrinja (jlavno zastopstvo za Slpvepi jo: rane Palpe, Ljubliana.! Celje - Maribor. MCS Jfar&čilo, in. vsi dopisa, LiZoit->£- mcdJt, oglasov, j* poslatu nas Oglasni odddtk JltrRA^jutijCuia, Prtltrnova, ul.4. čekovno raiun, portM IrandiuM L/uMfaaa^št 11J42. Hirf ffiTf f^K Jlah. oglasi, h. slurrj-c* v posredovalni, in,±ocyaln* nairuM občinstva, vsaka btstdasovar. tfajauLnfši zrusak Vin, Pristojbina, za šifro Vin,3-. tulilo*, dopuooeugcuuv oglat*, pggf??yjf JI trgovskima, ali rtilanuuga uuiča/a, vsaka, bistda Vut, r-. Hajmanjsu rsustk Din, ur-. Pristojbina za šifro Vut 5--. Use pristojbini, jt vpeslati obtrum, z narociJbom,,sictrj€ oglaselupnobajo' Sprtjisnanj«, aialdi, oglasov za, pru-kodnjo- šUoilko JUTRA ti, zMJdjuZi dan, pred. isudom, tista, ob 17 ust,. Pozsuj* sprtjth, oglas*, bodo prv* obocru, u nasltdnjo šttuilki. Usta, TdUj fOTL sUuiUlCL 2492 Tročljiva. — Dobita ga T vsaki množini v restavra-l iji , Sokolski (lom — Istotara sprejmemo abo-nente na dobro, tečno in ceno nieččanrko hrano. 35103 Jetrne klobase ter prvovrstno portugalko turi gostilna «Turk», Stre-laka ulica. 35164 Z avtobusom prevzamem daljše vožnje 7a večje družbe do 24 oseb Ona ?» t m 1 Din pro osebo Naročila sprejema Pavel Štele, Poljanska e 8. 85071 Indian Big Chief — s prikolico, eh-ktr lučjo, Boschhorn • kompletno opravo, Izvrtt-co ohranjen, zadnja tjpa, ma!u voženj ugodno naprodaj Cenjena l. no*! značko .Redka it* 32» na oglasni «.J utra > 84928 vpralanja >dka prill->1 oddelek Tovorni avto v dobrem stanju, z gumi obroči, tipe Eauer, tnton-ski takoj preda po ugodni ceni Ignac Majnik, Kranj, Gorenjsko. 84935 Prikolico or'g. [ndian malo rabljeno l;u"i:u. Ponudbe na »Jutro« pod »Scout. S5048 Stonski tovorni avto r dobrem stanju kupim. Ponudbe na ogl. »dd. »Jtt-ira« pod iifro »Fiat ali Saurer«. 85072 Dvosedežen avto rabljen t brezhibnem stanju kupim. Ponudbe pod: »Novejši sistem« na upravo »Jutra«. 34993 Avto »Opel« limuzino, Itirisedežen ugodno prodam Naslov ogl. »dd. 89035 Avto Setitedežni Austro-piat, dobi* ohranjen, prodam ia 14.000 Din. Natlor v oglas. eddeDra «Jutra». 3512« Ivan Magdič krojač, LJubljana, Gledališka ulica 7, se priporoča ta jesensko sezono. 80402 Elektr. striženje (novi amerik. sistem) ter za dame kompletna po-strelba (7 ttolcev) Slovenski salon .Union* (Košto-maj). Zagreb, Ilica St. 104 Slike za legitimacije izdeluje najhitreje fotograf Kugon Hibier v LJubljani, Valvazorjev teg 196 Česalnl salon O. Fettich - Frankheim v Ljubljani izvrSuje in se priporoča cenj. damam za trajno kodranje z najpre-ciznejšim aparatom. 85 Odeje vata, volna, izdelovanje in popravila, gorenjska volna — Rožna ulica Stev. 1». 35190 Učenca pridnega in poštenega, s primerno Šolsko izobrazbo, sprejme takoj s hrano in stanovanjem v hifti R. Plavc, trgovina, Celje. 34928 Puške lovske ln flobert, revolver-je, pištole in vse potrebščine za lov tn ribji lov kupil pri F. K. K a i s e r, puškarju v Ljubljani, Seienburgova ulica 6. Kupuješ in prevzamem staro orožje v komisijsko prodajo. 238 Čevljarski mojster odličen moderni obrtnik — ffirezovaleč (Herrichter) in !t«par iSče službe v boljši delavnici ali večjem pod-etju. samo za stalno delo faelov: A Dimitrije, Sibe. nik, Fausta Vrančiča 99. 34821 Dlnamo transformatorje elektromotorje navijamo po strokovni izvedbi; gradimo daljnovode visoke in nizke napetosti ter postavljamo elektr. centrale in hišne napeljave. — Ilič & Trohy, Maribor, Slovenska St. 16. Gospodična lz boljSe hiSe. poštena in iridna, katera zna dobro nihati in malo Šivati, dobi takoj službo gospodinje v trgovski hiši. Ponudbe z navedbo dosedanjih služb, starosti In zahtevkov na poštni predal 11 v Celju. Električno brušenje britvic in rezil trUtG.U.t.MT.0«! o p; o KOT-TO-K-KE5MJl»tl«t»j Besednik in drug Ljubljana Prešernova ul. 5. Trg. pomočnika mladega, takoj sprejmem v špecerijf&o in delikatesno trgovino. Ponudbe na ogla«, oddelek .Jutra* pod značko .Kavcija«. 84848 Trg. pomočnik mlajši, mešane stroke, dobi službo s 1. jan 1928 Manufakturist ima prednost Naslov v oglasnem oddelku »Jutra*. 34829 Cenj. občinstvu vljudno naznanjam, da sem iruelil svoj krojaiki ate-je iz Hrenove ufice v Krakovsko ulico St. 11. Priporočam ■» tudi v novih metorih vseon onim, ki ie-ijo imet moderno krojeno in elegantno prilegajočo m obleko ln druga oblačila. Cene najallje. J. Stanov-nik, krojač, Krak< K. 11. Avtomobile luksuene kakor tovorne — malo rabljene in Motorje razlčne jakostl proda O. žužek Ljubljana, Tavčarjeva uliea 11- 85180 Motor Frera. 5 HP, 3 JtfMiaTe. tipa 23, naprodaj za 5100 Din. Vzamem tudi kolo. — Event. na obroke. OraaU, Trnovska ulica 25. 86488 Elektro instalacije izvršuje Alojzij Arhar, Sp. Šiška, Celovlka ooeta 80. Solidno delo. cene zmerne. 88848 Ure in zlatnino popravlja najooneje U solidno D. Marinko, urar v Ljubljani, Florijanika mika St. 81. 85201 Podložnike za postelje na vmetih, sijajen nov izum. ki vtdifl H let, izdeluje ln razpošilja Martin Šuštar, mehanik Vel. Laini St. 2, p. Ki nik. Vzmeti so prttriul spodaj in zgoraj na lune železne volane«. Brei vr-vio. — Prožnost večja kakor pri vseh doeedajj-sestavljenih. 82788 Popravila: (peeijalni mehan. pisarniških strojev Ivan Legat, Maribor Vetrinjska ulica 30. Telet. int. 434. 1 e«......eteeeeee«« Babica Po:janec se je preselila na Res |ewo o. St 3. pritličje. Krakovska uL 33958 Vuikaniziram vse rrste zvtogums ter galoše in snežne gumijeve čevlje Popravljam kolesa In motorje. P. Škafar, LJubljana, Rimska cesta 11. 12 peCate i etikete, flraveretvo V | SITAR & SVETEKj LJUBLJANA Pozor 80 I ženini in neveste 1 Žimmce matraee), posteljne mreže, leloano postelje (zložljive), ■tomane, dlvane In tapet-nilk« Izdelke nudi najeenejt Rudolf Radovan tapetni* Krekov trg štev. 7 — poleg Mestnega doma. V« «riJi r(: f' Izurjeno pletiljo •prajmem Ukoj. Naslov v oclasnem oddelku »Jutra«. 8601T Brivskega pomočnika votlega popolnoma tudi babi frizur, Uče za takoj aU december Tine Oblak, tkolja Loka 28. 84958 Kontorista _tga, s perfektnim tnanism arbohrvalkoga ln immtip Jezika, steno-graflje ln strojepisja, sprejmem t tovarno. Oferte i itnOe meseSae plaie pod .Vestee* na oglasni odde-lek Jutra«. 349S8 Prodajalko za delikatesne trgovino — tzarjeno posebno v kreka-jenlaah In narezkih, epn}- ____..<__a .11 . i J____ men takoj ali s 1. decembrom proti zelo dobri plači Prosim samo za ponudbo • rima IMUV —— i-.i""™ m prvovrstnimi spričeval! pod .DeJfkatesna* na oglasni oddelek »Jatra«. Istotem sprejmem vajenko. 85022 Izurjeno pletiljo sprejme za takoj Gallen, VeL Laiče. Hrana in tta-tevanje v hiSi. S4910 2 čevljar, pomočnika 1 prtkrojevalea za gornjo dalo la 1 ta fina dela, sprejmem za stalne v čevljarsko delavnice v BJelo-varu. Zeli se, da so eb-enem godbeniki na pihala. — Godbeniki imajo prooto stanovanje. — Ponudbe aa Ivana bateka, postohrtkeg otetelka v Slttovo«. MU Plačilno natakarico s kavcijo, sprejmem v vi-notoč. Naslov r oglasnem oddelku «Jutra». 3S737 Brivskega pomočnika mladega in dobrega delavca sprejme po dogovoru takoj v stalno službo Jos. HoK, brivec ln lasničar v Brežicah. 34985 Zdravo dekle >oštono ln zanesljivo, od !5—85 let staro, katero razume kuho in vsa gospodinjska dela, sprejme takoj boljSa družina. Naslov v oglasnem oddelku .Jutra« 84785 Modist. učenko 14 let staro, pošteno in pripravno, sprejmem Naslov pove oglasni oddelek •Jutra«. ' Mlad praktikant ki ima vesolj« do gozdarskega poklica ln se teli ta to teoretično tn praktične izobraziti, se Išče za takoj. Intenzivno gozdno gospodarstvo, žaga z detajlnim obdelovanjem lesa. Pred-nost imajo oni, koji se nameravajo pozneje posvetiti gozdarskemu študiju. Cenjene ponudbe pod D. J. K. na upravništvo Jutra. Služkinjo 23—36 let staro, pridno, zdravo in pošteno, vajeno kuhati, prati in svinje krmiti sprejmem takoj. Le zmožne naj se ponudijo na: Ljudmila Lapnh, trgovina Dobova pri Brežicah. 34984 Učenca poStenih staršev, močnega, sprejmem v trgovino z mešanim blagom. — Turnšek, LimbuS pri Mariboru. 85215 Postrežnlco sprejmem od 7.-2. ure. — Ponadbe na ogla«, oddelek »Jatra« pod značko «Po-streinlca 100». 85158 Urarskega vajenca »prejme J. Somnitz, Ljubljana, Sv. Petra ceeta 16. 85151 Natakarice sprejmem. Predstavi« se v hotelu »Tivoli«. 35177 Damsko konfekcijonarko pvovrstno damsko Šiviljo s koncesijo, sposobno samostojno voditi damski oddelek, sprejmem kot dru-žabnico za prvovrstni prometni lekal v centru Ljubljane. Ponudbe na oglasni oddelek «Jutra» pod šjfro »Potreben kapital 510.000». 85140 Šivilja izvežbana v vwk delih pride poceni na dom. Ste-gel, Vidovdaneka ul. 1. L nad. vrsta desno. 85078 Šivilja boljSa, za obleke in perilo, posebno za platno obleke, se priporoča za ali Izven doma. Nulov v oglasnem oddelku »Jutra«. 85212 Potnike zanesljive in poltene zastopnike in agente sprejme proti dobri proviziji tvorni-ca pijač. Ponudbe pod iifro .Zanesljiv 23» na oglasni oddelek »Jutra«. 34948 Provizija prične po drugem obroku pri rszpečavanju državnih papirjev. — Organizaciono Odelenje, Beograd. Bosanska 99. 83761 Kdor je priden lahko zasluži letno 35.1 .000 Din. Samostojno, lepo delo Pilite na podružnico Jutra v Mariboru pod »Novo« in priloiite 20 Din za vzorec In D; navodilo. 85216 Dobra šivilja za splošno perilo, gre šivat k stranki na dom, v mestu ali na deželi. Naslov pove oglasni oddelek »Jutra>. 35139 Zastopnika za obiskovanje tiskarn sprejmem. Ponudbe na podružnico »Jutra« v Mariboru pod značko »F. 0.» 35218 Fiksum in provizijo dajemo spretnim zastopnikom za prodajo vrednostnih papirjev, Švicarskih ur in drugih predmetov. Zumbu-lovič, Ljubljana, Aleksandrova 12. 35209 Preselitev modnega salona Ivanke Siegnar iz Rimske ceste št. 10 Vljudno naznanjam, da otvorim dne 14. novembra 1927 nov lokal v Stritarjevi ulici 9 (Filipov dvor). V zalogi bom imela najnovejše damske in žalne klobuke, filce ter tozadevni nakit po sedanjih znanih nizkih cenah. — Vsakovrstna popravila izvršujem točno im ceno. Velecenjene odjemalke prosim za naklonjenost in obilni obisk z odličnim spoštovanjem /VAAKA STEGNAR. Korespondent(-inja) trgovsko izobražen, dober stilist in hiter strojepisec se sprejme za Ljubljano. Zglasijo naj se samo oni, ki so srbohrvatskega jezika perfektno in zanesljivo Sramatikalno vešči Re-ektira se samo na zmožne iu delavne moči. Oferte z natančno navedbo osebnih podatkov, službovanja in plače na oglasni odd. »Jutra« pod »Zanesljiv 2500» 34977 Boljša gospodična resna, ki zna nemško in ki zna pomagati v gospodinjstvo su išče za vzgojo 71etnega dečka. Prednost imajo one, ki igrajo glaso-vir. Pismene ponudbe s sliko na O. Pich, Zagreb, Duga uL 6. 34996 Več učenk za šivanje najraje take, ki imajo že nekaj učne dobe, sprejme konfekcijska trgovina. Naslov pove oglasni oddelek »Jutra«. 85200 Brivskega pomočnika samo dobrega delavca ter perfektnega andulerja sprejme z dobro plačo Fran Novak v Mariboru. 35066 Dekle mirnega značaja, sprejme boljSa družina na delell, za vsa hilna dela in kuho. — Biti mora zmožna in poštena ter Imeti daljSa spričevala. Ponudbe pod značko »Skrbna« na oglasni oddelek »Jutra«. 35119 Čevljar, vajenca in pomočnika sprejme za fino delo Ivan Brejc, Zigonja vas St. 21, pošta Križe — Gorenjsko. 35105 Čevljarski vajenec se sprejme. Stanovanje in hrana v hiši. Naslov: Senk, Maribor, Tržaška ceeta 1. 35084 Praktlkanta i dobro šolsko izobrazbo sprejme Julio Melnl d. d., Ptuj, uvoz kave in čaja. 85181 Hišnik dobi takoj službo s prostim stanovanjem. — Natančnejši pogoji pri Sokolskem društvu v Domžalah. 35192 Učenca sprejmemo v manufakturno trgovino. Naslov pove oglasni oddelek »Jutra». 34949 Trg. vajenko a primerno Šolsko izobrazbo, pridno, polteno, zdravo In motno, iz dežele, sprejme v trgovino meSan. blaga Milan ruma. Krško 3491« Učenca U je dovršil meščansko loto, ozir. vsaj 2 gimnazij, ska razreda i dobrim uspehom. takoj sprejme v trgovino z leleznino Anton Brenčič, Ptuj. 34917 Trg. poslovodjo samostojnega, agilnega, ne-ežeajenoga s kavcijo se Hie za staro, dobro vpeljano trgovino na deieli. Kot dohodek — delež na dobičku. Odda se tudi na lasten ratun. Vprašanja na ogl. ddd. Jutra pod »Nastop takoj«. 35085 Učenec s primerno lolsko izobrazbo In poltenih starilev s» sprejme v trgovino z me-lanlm blagom v večjem kraju na deželi. Ponudbe na ogL ddd. »Jutra« pod »PoMooet«. 85040 Akviziterje prvovrstne, za iivljenski oddelek in vse ostale mnoge sprejme Hcrceg-Bosna, splošna zavarovalna družba Ponudbe nasloviti na Ravnateljstvo podružnice za Slovenijo v Ljubljani, Se-lenburgova ulica 7, ali na reprezentante: dir. v p. A. Patz, Celje, Kocenova 2; inž. E. Lan da u, Maribor 89 85124 Služkinjo starejšo, ki je izurjena v kuhi, sprejme samec obrtnik takoj. — Pismene ponudbe do 15. t. m na naslov: Lojze Punter, Jagen-ca, Radeče, Zidani most. 35050 Nadzorovalca zanesljivega in vestnega — najbolje neoženjenega, redu-clranega uradnika i večjo naobrazbo sprejmem. Ponudbe z zahtevami poleg prostega stanovanja ln celotne prehrane. Je nasloviti pod značko »Nadzorovale«« na poltnl predal 81 t Mariboru. 35219 Služinčad kuharice, sobarice, natakarice, hišne itd. dobe najlažje službo v Beogradu, ako se zglase v birou Ekonomije, Beograd, Visana 11 85031 Boljša šivilja za perilo in obleke, gre šivat na dom. Naslov pove oglasni oddelek «Jutra». 35013 Prepisujem m kore*iroodiram na lastnem stroju perfektno v brv., nemškem in italijanskem jeziku Ponudbe pod .Uspešna pisma» na oglss oddelek 3Š067 Potnike agilne in inteligentne, za prodajo modernih pisarniških potrebščin, sprejmem v raznih krajih države. Ponudbe na oglasni oddelek .Jutra« pod .Izredna marljivost pogoj». 85052 Pletilje! 1000 kom. navadnih ženskih telovnikov tedensko potre- buje veletrgovina. Natanč-nejša pojasnila dobite na MasarTkovl ceeti Itev. 15. 85110 Zastopnice za prodajo higijeničnih predmetov, za posečanje privatnih strank. Take, ki so že vpeljane, imajo prednost. Ponundbe na podružnico »Jutra« v Celju pod »Higijena«. — Lep zaslužek. 84981 Generalnega zastopnika sprejmemo za prodajo vrednostnih papirjev na obroke; takega, ki ima svojo organizacijo in lokal Reflek-tanti naj se Javijo v hotelu «Slon», soba 50 osebno — samo 13. od 10.—12. ure iu od 14.—18. ure. 85183 Postranskega zaslužka s prevodi, korespondenoo, knjigovodstvenim ali dragim trgovskim delom, želim v večernih ali nočnih urah na dom, ali izven. — Vprašanja na ogla*, oddelek »Jutra« pod delo«. »Nočne 84588 Pisarniška dela na stroj se sprejmejo po zelo nizM ceni na dom. Naslovi naj te oddajo pod »strojepis« v spravi. 85102 Okrajne zastopnike za prodajo že vpeljanih, vsakemu kmetovalcu potrebnih predmetov se Iščejo. Podunbe pod »Sadjar-rtvo« na oglas. odd. »Jutra.. 84999 Din 60O*— nm nteseo zaOufite labko doma z lahkim delom. Primerno za moške 'n ženske, zlasti še za mladino Za poja-nila. pouk in vzorec priložite Din 10 Akq sorejmete delo, se Vam denar vr»e. Zaslužek zalarrčeml Nk=ka prevara! Ceni ponudbe pod .Postranski zasla-ž k" na poštni predal štl 6 Ptuj Slovenija. Dober zaslužek Iščemo agilne zastopniku za dober predmet, potreben vsaki delavnici. Pose! postranski, lahek in rentabilen. Pisati na: Vidakovi§ et Comp, Beograd, Javor-ska 3-a. 84884 Kot vajenec Želim vstopiti v brivsko, fotografsko ali trgovsko podjetje v mestu ali večji vasi, z vso oskrbo v hiši. Vstopm lahko že 1. decem. bra. Imam primerno šolsko izobrazbo. Naslov r oglas, oddelku .Jutra«. 34982 Kontorlstinja z večletno prakso, zmožna slovenskega, nemikega ln italijanskega jezika, stenografije ter strojepisja, išče primerne službe. Gre tati kot blagajnlčarka. Cenjene ponudbe na ogla*, oddelek .Jutra« pod »Primorka« 84800 Zelezninar vojaščine prost, želi službe Cenjene ponudbe na ogla*, oddelek »Jutra« pod Iifro »Zanesljiva moč». 84798 Prodajalka mešane stroke, t dobrimi spričevali, želi službe ta tafcoj Naslov v oglasnem oddelku «Jutra» 84757 Manufakturist izložbeni aranžer, želi premeniti službo. Ponudbe na oglasni oddelek »Jutra* pod .Dober prodajalec 25». S4883 Kontoristka z dolgoletno prakso, zmožna vseh pisarniških del, želi primerne službe v mestu ali na deželi. Gre tudi kot blagajničarka. Cenjene ponudbe na oglas, oddelek «Jutra» pod »Vestna kon-toristka». 35108 Absolventinja trg. tečaja, želi slnžbe v trgovini, pisarni ali kot začetnica v hotelu, restavraciji ali kavarni. Pol leta gre prakticirat samo proti hrani in stanovanju v hiši — kamorkoli. Naslov pove oglasni oddelek «Jutra». 34904 Trg. poslovodja želi premeniti službo — najraje na deželo Ponudbe je poslati na cglasnl oddelek »Jutra» pod »Zanesljiv 86» 84327 Vdova Izurjena v gospodinjstva, dobra kuharica, želi v mo-itu ali nadeželi službe. — Ponudbe na oglat, oddelek «Jatra» pod »Vdova 88». 84922 Šofer - mehanik diplomiran, ki govori tudt nemilo in francosko, liče primerne službe Ponudbe na oglasni oddelek «Jutra» pod »Šofer 1895». 84865 Prodajalka agilna in dobra, ki je zmožna samostojno voditi trgovino, želi službo v Špecerijski, galanterijski ali aieian! trgovini Ponudbe na oglasni oddelek »Jutra» pod šifro »Lepo ravnanje s strankami«. Za brivca bi se rad očll. Naslov v oglasnem oddelku »Jutra» 34952 Vpokojenec Ieli shižbo skladiščnika ali kaj tllčnega. Naslov pove oglasni oddelek »Jutra>. 85152 POPOLNOMA NOVO! POPOLNOMA NOVO! MONUMENTALNO! PRETRESLJIVO! VELIČASTNO! SENZACUONALNO! KOLOSALNO! NAPETO! ZABAVNO! NEPREKOSLJIVO! Danes predvajamo ravnokar dovršeni film, ki je prava senzacija v umetni« šlcem in tehničnem ozira. Film, ki se ravnokar predvaja z največjim uspe« hom v svetovnih kinogledališčih je do» segel tudi v Ljubljani pri včerajšnji premieri VELIKANSKI USPEH. V sedmem nebu Mlada prekrasna pastorka v rokah brezsrčne mačehe. Reši jo junaški ml a« denič ter jo odvede v »SEDMO NE« BO», kjer uživata raj neskaljene, čiste ljubezni — Trobenta svetovne vojne. Vsakodnevni duhovni sestanki mlade« ga zaljubljenega para. — Težka usoda. Uteha v mehkih rokah svoje izvoljen« ke. — V glavni vlogi prekrasna, mlada JANET GAYN0R V ostalih vlogah sama izbrana filmska elita. — Prekr asna očarujoča fotogra« fija bojnih poljan, ponoteega boja z Jveplenlm ognjem, bojev na nož. Ne« pregledne armade širnega polja slave itd itd. predprodaja vstopnic od U. do pol 1. ELITNI KINO MATICA Telefon 2124« Lesni manipulant dobro vpeljan v leBni stroki z dobrimi spričevali ter večletno prakso želi službe pri večjem podjetju v Sloveniji ali Srbiji. Nastop takoj. Ponudbe pod »Značilen. na ogl. odd. Jutra. 35082 Samec iSče službe hišnega ali trgovskega sluge, snažilca orodja ali hlapca pri enem konju. Naslov pustiti v upravi pod »Vse sprejmem«. 35055 Orožn. kuharica z večletnim spričevalom Išče stalno službo. Gre tudi kot goepodinja k samostojnemu goopodu. Naslov v • -1 Juti ogL odd. Jutra. 85076 Mesto natakarice ixčem za gdč. lepe zunanjosti Najraje na Dolenjskem. Pod šifro Sposobna. 84979 Elektromonter izučen, vešč tudi mehaničnih in telefonskih del, »prejme takoj primerno mesto. Naslov v ogls. odd. »Jutra». 85015 Mesarski prekaje-valski pomočnik mlad. želi službe v mestu ali na deželi. — Razume se tudi dobro v sekanje mesa. Nastopi lahko takoj ali pozneje. Dopise na naslov: JI. Zlate, Žužemberk St. 10 35173 Ljubljana Prešernova 1 Poročni prstani. Žensko kolo novo, naprodaj t Krakovski ulici St. 5. 85014 Zimski kožuh železen Štedilnik ln kočijo prodam. Naslov v oglasnem oddelku »Jutra«. 84998 Pietilni stroj 10/40 poceni prodam. Na-tlov pove oglasni oddelek »Jutra». 84978 Premog, drva in sploh kurivo najceneje pri tvrdki Velepič Sv Jer neja ceeta 25 204 Žične postelj, vložke nudi najceneje ter sprejema isti t popravilo na železnih m lesenih okvirjih Prva ljublj. lzdelovalnica žičnih vlog Andlevio - Strgulee — Ljubljana, Hrenova ulica 16 83707 Damske klobuke najmoderneje filc in bržu-naste od 80 Din naprej priporoča modni salon Angela Smrekar, Kongresni trg 4. 84817 Preprogo skoraj novo, 10 m dolgo, prodam. Naslov v oglas, oddelku »Jutra«. 35049 Štedilnik dobro ohranjen, prodam. — Naslov v oglasnem oddelku «Jutra». 85027 Vrbovega šibja lepega, suhega, belega in gladlkega, za različno pletenje kolarskih izdelkov proda več tisoč kg. ali manJSe množine Ivan Saver — Brežice ob Savi št. 92. 34S85 Šivalni stroj molki ln otroSki Športni voziček cono naprodaj. — Naslov v oglasnem oddelku »Jutra«. 34839 Vrhniško opeko trboveljski premog in bu-tova drva nudi najceneje Lovro Krže, Trnovt ti pri->tan 12. Postrežba točna 1 61 27 letni fant želi službo skladiščnika, nočnega čuvaja ali kaj sličnega. Ponudbe na ogl. oddelek »Jutra» pod šifr .Delaven in vstrajen«. 35196 Deček 15 let star, se želi učiti v večji trgovini. Ima 6 razr. in 1 gimnazijo, govori slovenski in nemški. Ponudbe na oglasni oddelek »Jntra» pod .Deček 15». 35197 Konzervatorist Marjan Lipovšek, Pred škofijo 17/L daje klavirski pouk. 34687-a Akademik mstruira uspešno srednješolce. Zmeren honorar. Ponudbe na oglasni oddelek «Jutra» pod »Razlaga je vse». 84688-a Grščino in latinščino lnitruira akademik proti nizkemu honorarju. Uspeh zajamčen. Ponudbe na ogl. oddelek »Jutra» pod šifro Filozof«. 35112 V srbohrvaški korespondenci želim pouk. — Ponudbe z zahtevo na oglasni oddelek .Jutra* pod .Koretponden-35165 Cello-pouk dajem začetnikom. Ponudbe na oglasni oddelek »Jutra* pod »Cello». 35161 nove ln rabMene vseh vrst ter JUTO ta embalažo ima vedno na zalogi RlirKo Mlakar, Llntilfana Slomškova ulica 11 HtMIM. 35053 Hrastovo posteljo skoro novo, prodam za 650 Din. — Na ogled pr g. F. Borltnar, Belo 81. Interesente prosim, da se javijo pn lastniku na naslov: Vinko Borltnar, Jesenice, Gorenjsko.. 34968 Damski plašč in čevlji St. 87 ter plač za desetletno deklico naprodaj v Trdinovi ulici 2/1, desno. 85109 Moško obleko in sicer: moški raglan, črno dolgo suknjo in 2 kratki moški suknji po zelo menekega ul pro ifici Stev. 8/1. 35213 Krojaška peč ta 5 Ukatšikov te proda pe najnifji ceni. Naslov v ogL odd. Jatra. 8504« Les !n les travnik poleg eett* pri FaitkI elektrarni prodam. Naelov v upravi »Jatra« v Maribora. 85065 Pisalni stroj malo rabljen, poceni naprodaj. — Naslov v oglasnem oddelku . 85128 Razno pohištvo postelje, omare itd. radi selitve zelo ugodno prodam Kupec lahko vzame takoj ali koncem meseca. — Na ogled vsakidan od 10. do 2. ure v Kolodvorski ulici št. 11, drugo dvorišče — Bučar. 35127 Moško obleko športno, skoro novo, prodam. — Naslov v oglasnem oddelku »Jutra«. 35125 2 peči za kopalnico (1 za plin ia 1 za drva) in kopalna bana vse v najboljšem stanj« po prav nizki ceni japro-daj na Bleiweisovi cesti št. 27/IL 85129 Zimsko suknjo temnosivo, lovEki suknjič za srednjo postavo ter črno kredenco z ogledalom in marmornato ploščo prodam v Gledališki ulici žtev. 7, pritličje. 85148 Pohištvo kompletna spalna o oprava, amiv&lnik z ogledalom ia lončena zelena peč pooeni naprodaj na Mestnem trgu št. IS/H. 85211 Žaket a telovnikom, skoraj nov, ugodno prodam. — Istotam naprodaj tudi par deških čevljev St. 87. kaalov pove oglasni oddelek »Jutra». 35214 Akumulator 40 amper, za radio, prodam Naelov v oglasnem oddelku .Jutra». 35144 Črno suknjo dobro ohranjeno prodam za 290 Din. Naslov v oglasnem oddelku »Jutra». 35145 Moški zimski plašč zelo dobro ohranjen, ugodno naprodaj na Rimski cesti St. 7, vrata 3. 35147 Bukovo oglje eksportno blago, suho, vi-lano, dobavim mec-efno 10 vagonov. Vprašati pod šifro .Bukovo oglje« na oplasni oddelek .Jutra., 35160 Zofo, fotelje, zastore, karnlse, mizico la slike poceni prodam. Naslov pove oglasni oddelek »Jutra». 35150 2 telefonska aparata namizna, proda. Naslov v oglasnem oddelku «Jutra». 35175 Ročni voziček prodam. Naslov v oglasnem oddelku . 35166 Zimsko suknjo za močnejšega gospoda prodam. Naslov T oglasnem oddelku «Jutra>. 35167 Fotoaparat zelo poceni proda šofer hotela .Slon., 35208 Vinska sesalka 1 H eol, dobro ohranjena poljubno množino Ia. para gumi cevmi in tozadevnimi pritikllnami ter mali filter in 1 polnilni aparat za bu-telke se proda po nizki ceni. Kje pove uprava Jutra. 85075 Postelje z mrežo te proda. Naalonr v ogl. odd. Jutra. 35101 Zimsko suknjo za velikega gospoda predam. Naslov v ogl. odd. Jutra. 35099 Kočija te poceni proda Na ogled Sv. dakoba trg It. 8. gostilna »Blaga6«. 35096 Elektromotor tkoro nov 1.* H. P 220 volt. 1300 Tonr te proda po nizki ceni. Zraven to tudi tračnice, regulator, amperometer L dr. Naslov upravi. 85067 Pohištvo za kuhinjo in spalnico, rabljeno, prodam. Nislov pove oglasni oddelek .Jutra*. 85170 Sode od 100. 200, 800, 400, 500, 600 in 700 litrov, v popolnoma dobrem ttanju, za vino in žganje, prodam po ugodni - eeni. Vprašati pri Br. Novakovi d, Ljubljana, Kolizej. 35128 Voziček ročni, dvokolesni, ugodno naprodaj v Novem Vod matu St. 62. 85288 Vsakovrstne peči za drva in žaganje. .Toplo-darje», predpečnike. posode za premog, pečne ščite, ka-dilne garniture, ogrevalle in druge tezijske predmet« priporoča .Nova Jugometa-iija*. Kolodvorska ulica 18 35194 Proda se prazne steklenice. lahek brek. polkrlta kočija, 4 kompletne oprave za spalnice, 2 kompl. obednici — vsa oprava dobro ohranjena ln fino izdelana. Vpraša se na Dunajeki cesti 81, dvorišče. S5227 Pietilni stroj 9*70 prodam ali zanesljivi o-ebl posodim Naslov v oglasnem oddelku »Jatra« VrUUm la imperial sir ▼ stanjol p»pirju, 4 tuoato po poštnem povzetju Dia IX) razpošilja mlekarn* Banja. Fino čajno maslo DU 10 kg odd*ja po cev. Mtju franko od 4 kg dali« Frane Koileritsoh, Apače pri Gornji Radgoni. 84918 Ljutomerskega vina 10 bi izboruega lastnega pridelka, letnik 1927 ima aaorodaj občina Ljutomer 3491« Med ■draTilni, zajamčeno pri-iten r lastnega čebelnja- 11 proda kg po Din 25— čebelar Peter Pavlin, Jo-rtnova ul. 4. Ljubljana-Tr-,yo. 35062 Znamke rt« jugoslovenske in druga. tnal zbirke kupim ea- eo v soboto, nedeljo in ponedeljek med 10,—12. ter 15.-17 uro — Franjo pri rodbini Pole, Krekov trg It. 10 /H. S3008 Bukove hlode temo prvovrstne. od 85 om debeline naprej, od S m dolžine naprej brei grč tn drugih napak, evele, kupim Tiako množino Oziram «e \ji na ponudbe s navedbo eene franko vagon naEla. diloa postaja Planilo ta- kojšnji pri prevtemu Kupim tn-li jelševe hlode ta ligo Ponndbe u naslov: Ivan Siika. tovarna parket in parna žaga, Ljubljana. Metelkova uliea štev 4. — [stota ro ao naprodaj suha drva odpadki od žage do naj-nilji ceni. 33484 Stare obleke nohlitvo. najbolje plačam. Prekuh. 8tari trg 26 Do- piiniea zadostuje, pridem ta dom! 84378 Stare moške obleke tevtje, kajlfe la pohiltvo najdražje plačujem Dopisnica zadostuje. da pridem u dom - Marija Prekub. Ljubljana. Gailuiovo nabr It 25. 29489 150 m tračnic paralelnih, s* poljsko ta. letnico, kupimo takej Pro-m « ali 7. Ponudb* pod »Slavonija« a* »glasni oddelek «Jutra». «4001 Veliko omaro aa pisarno (za knjigi la akte) • predali kupim Ponudbe aa oglašal oddelek .Jutra. pod aoažko «0» 83387-a Briljante in zlato kam K Čuden, Ljubljana, Prešernova 1. 800-11 Hlode bukove ta is hrastove od 80 cm aaproj kapa]* v Vlaki množim parna iaga V. Scagnetti. Ljubljana 258 Borovih hlodov aa takoilnjo in potnejlo dobavo kupim vsako količino Ponndbe na oglasni oddelek .Jutra. pod šifro •Borovi hlodi.. 34777 Solne vreče doMo. • progami, kipimo, ponudbe « uvedbo maoil-aa ln am$ aa oglasni oddelek Ultra. pod mačk« •Sol*. ssoia Letošnje ježlce telo d, pt*dtvo kupuje po naJvUjl eeni proti takajt njemu plačUu pri provtemu blaga tvrdka Mihael Oma-hen, Vtinjagora is prosi ca toaadevna ponudbe. V*. 85018 Elektromotor U0 Volt, '/t HP, 8080 obratov, kupim. Ponudb« pod »Motor* na oglaanl oddelek »Jutra«. Salonsko garnituro lobro ohranjen?, kupim. — Ponudbe r opisom «a ogL oddelek «Jntra» pod Bfro »Garnitura* 84181 «Odo!» prazne steklenice kupuje drorerija Astra Sani sinova Židovska ul M i M Stare aatogume 9*1 e kose. ne posamezne dele in vsako k o I if i no pol. a« jrume brez c.vekov kupi Rafael L Pasach. Sarajevo. Knndnirdjiluk ul 18 84805 1»' »"'"H1"*'1«) Realitetna pisarna drutba t o t. Ljubljana Sv. Petra cesta 18 proda: VILO, »edemsobno, vrt is park 3000 ms. 5 minnt od poite, 600.000 Din; VILO, ■ ko raj v centru, enodružinsko, komfortno, velik vrt, 850.000 Din; VILO. Dolenjski okraj, go-fipodarakj* poslopje, hlev, velik vrt, 800.000 Din; HISO v StoSicah, novozi-daso, dvoetanovanjsko — vrt — 85.000 Din. Parcele OUI CENTER: od 180 Dta naprej; TRNOVO: večji kompleks, tudi deljeno, po 13 Din; LJUBLJ. POLJE: okolii Linhartove In Sv. Kril, ve«ji kompleksi po 12 D; POD ROŽNIKOM: 1900 m» po 48.000 Din. Razen teh gostilullk«, trgovske, stanovanjske hiše ln kmečka posestva. Kupol plačajo samo P. n. časi mi je naznaniti, da sem odprl v svoji že nad 30 let obstoleči brivski dvorani na Dunajski cesti štev. 20 nasproti kavarne »Evropa* in postajališča mestne cestne železnice posebni oddelek za damsko friziranje s petimi kabinami in posebnim vhodom, v katerih se bodo izvrševala na najmodernejši način vsa v damsko stroko spadajoča dela. kakor striženje dečje frizure (Bubikopl), česanje vseh modernih, historičnih, gledaliških ln plesnih frizur, umivanje glave, mani-kiranje, masiranje, onduliranje in izdelovanje raznih lastnih izdelkov. Ker sem si pridobil dobro pomožno osobje, sem uverjen, da bom vsem zahtevam najbolje zadostil Vas najvljudneje vabim, da me o priliki počastite z Vašim cenjenim obiskom, za kar se najtopleje priporočam in bilježim z odličnim spoštovanjem Engelbert franchetti friseur za gospode in dame LJUBLJANA Dunajska cesta 20. Manjšo hišo v »redim mesta ns Tabo ra ali Prulab kupim takoj Ponudbe na oglasni oddelek »Jutra* pod iilro »Takoj kupim* 84748 Hišo s trgovino ia inventarjem, 16 oralov dobre zemlje, na promet nem kraju na deieli prodam. — Slivar, Ljutomer. OrmoSka centa itev. 60 84752 1°/. e in pre-pse BMobreipiaN Posestvo v Savinjski dolini se poteši proda. Vinograd, hfga gospodarsko poslopje, sa-Jonosnik, hmeljava, njiva, nekaj travnika. Vse v dobrem stanju. Mogojnie* 72 pri Oalju. Industrijalci! Pr»d» m posestvo z obširnimi ta iWiW poslopji, priprava« za vsak« vrst* laduetrlj*. Zraven je vod-aa m*č ter močna električna napeljava Dve minuti do kolodvora Na pureai* ob tel prori se"iah£e šp^ IJe hjduetrijalni tir. Ponudbo odnose* vprašani* n* up»»vo Usta pod Aedka priložnost 96,. 8508« Majhno posestvo z vsemi gospodarskimi poslopji. ob drl cesti, par minut od farne cerkve in železniškega kriHšča. pripravo* za obrtnika, oddam v najem Ponudbe na oi oddelek »Jutra* pod lil »Prometna točka 90». Hišo v Mariboru enonadstropno, z vrtom la rostim stanovanjem za Din 10.000 ter dobičkanosno posestvo z vilo proda Zagorski, Maribor, Tattesbachova ul. 19 35081 Idealno posestvo posebnost živinoreje, 50 oralov, arosdiranoj ob prometni cesti, okolica Maribora, ugodno naprodaj. Pojasnila daje »Marstan* v Mariboru, Koroška o. 10/1. 85220 Novo hišo visokopritlično, s 4 stanovanji, med njimi eno pralno, prodam v bližini Ljubljane po zelo nizki ceni. — Naslov v oglasnem oddelku «Jutra>. 85121 Realitetna pisarna Ant. P. Arzenšek v Celju, Kralja Petra cesta itev 2« ima naprodaj vsakovrstna posestva, mod temi nekatera po zelo nizki eeni. — Sprejme dobre in agUne zastopnike v vseh krajih pod najugodnejšimi pogoji. Eventuelno sprejme tudi agllnega gospoda kot družabnika. 85187 Hišo a sadnim vrtom, četrt ure od Novega mesta prodam Primerno za malo druiiuo Pojasnila: Avgusta Kuate-ra, Smihel pri Novem mestu. 85077 2 delavnici eno ta kovača, drugo za ključavničarja prodam Naslov pove oglasni oddelek »Jutra*. Lokal za mesnico oddam v Ljubljani - Ponudbe na oglasni oddelek •Jutra* pod iifro »Dobi* idoča*. 84687 Pekarno na deieli, dobro idočo, t hišo in vsem inventarjem prodam. Ponudbo ua ogl. oddelek »Jutra* pod iifro »Na dobrem kraju*. 84768 Večji lokal na najpromotaejtom prostoru v centru Maribora oddam ta več let v najem. — Naslov v oglasnem oddelku »Jutra*. Lokale na Dunajski cesti, pripravne za trgovino ali pisarno, oddam a 1. novembrom. Naslov pove oglasni oddelek »Jutra«. S2844 Pisarniški lokal event a skladiščem ali brtt. za tehnično podjetje, v pritličju ali I. nad-»tropju. ielim v sredini mesta ali bližini glav kolodvora za I. november. Ponndbe na oglasni oddelek »Jutra« pod »Tehnič-IM, 88869 Majhen lokal ielim oa prometnem prostoru v središču Ljubljane Ponudbe na oglas oddelek pod »Trgovina 80». Trgovski lokal jako dohei prostor ta mesarijo takoj oddam v najem 8prejmem tudi družabnika s manjšo gotovino ta vpeljavo konfekcijske aii mannfakturne trgovine Lokal na najboljiem prostoru v industrijskem mestu. — Naslov v oglasnem oddelku «Jutra». *" Majhen lokal želim na prometnem prostoru sredi Ljubljane Ponudbe na oglasni oddelek »Jntra» pod »Trgovina 80» Trgov! meš. blaga dobro vpeljana, na prometni točki Maribora s pripadajočim stanovanjem, z inventarjem in zalogo vred na prodaj. Vpraiati Oglasni zavod Kovačič. Maribor 35084 Amerikanci! Vinski trgovci! Proda se masivno zidana in obokana vinska klet t sraven spadajočo parcelo, V kleti je prostora ta 85 do 80.000 1. Ponudbe ua ogl odd. »Jutra pod »Sreča 41». 85041 Mesarski lokal s inventarjem, mvan soba. pripraven tndl ta drugo obrt sredi meeta n* prometnem kraju oddam Najemnina nizka Naslov v upravi Jutra. 35051 Lokal primeren za delavnico mirne obrti, iičem ta takoj na prometnem kraju — Eventualne adaptacije prevzamem na svoje stroiko — Ponudbe pod »Lokal-2SQO« aa oglaa. odd. Jutra. 80(02 Prostor v sredni mesta, ki bi ga preuredil v lokal ta mirno obrt Iičem. — Ponudbe pod »Prostor-2000« na upravo »Jutra> 80601 Lokal s stanovanjem dam t najem na Gllneah, Tržaški cesta 18. 8B1R9 Lokal v centru LJubljane oddam. Ponudbe na ogla*, oddelek .Jetra« od »Samo ipeeerlja — galanterija«. 85188 Delavnico primerno za kakršnokoli obrt, oddam. Ponudbe pod »Delavnieai na oglasni oddelek »Jutra*. 88870 Samo boljše pohištvo spalnico, event Jedilnico In salon leti v najem eleganten gospod, ki oudi vi* jamstvo ta izredno pazljivo ravnanje — Ponudhe pod 'Za najboljše suho stanovanje v starejši hllt> na oglasni oddelek »Jntrs* Trgovino skladiiče in stanovanj« v hiši, da takoj v najem L. Fflruager, Radovljica 84667 Trgovino s špecerijskim blagom, dO; bro vpeljano, v sredini mesta oddam. Naslov pove ogluni oddelek' »Jutra« 85047 Gostilno ali oelo hišo vzamem v i jem kjerkoli na prometnem prostoru Ponudbe na OgL oddelek »Jutra* pod Š5ir* »Dobro ldoča gostilna*. 85115 Vrt v Ljubljani vzamem v najem do 1500 kvadratnih m. Cenjene podudbe t navedbo najemnine na upravo do 80. t. m. pod »Solnčna lega«. 35068 Klet veliko in lepo. obokano, uporabljivo za tranzitno zalogo vina eto. ali restavracijo, oddam na Dunajski cesti 81. Ugledna družina teli večje stanovanje Na. jemnlna po dogovoru Naslov pove oglasni oddelek .Jutra. 84717 Preselitve s pohištvenim ali plato vozom brzo in najceneje preskrbuje ipedielja »Slovenija Transport«, Ljubljana, Miklošičeva cesta 86 Tele- fon 2718 207 Stanovanje 2 sob tiče s februarjem mirna »tranka 2 oseb v •redim mesta Ponudbe oa oglasni oddelek «Jutra» pod »Zračno 49» 84749 Stanovanje s prano sobo, kuhinjo In pritiklinami Išče takonki pur brez otrok za fabruar. Ponndbe na oglaa odd. •Jutra« pod »Stalaoollf« 8501? Več stanovanj po 1. t, 8 in 4 sobe s pritiklinami. vodo la elektriko oddam i 1. majem 1928 po 200. 800. 400 in 800 Dia mesečno. L. Fflrsager. Radovljica. 84588 Stanovanje t vse« kemfortom oddam. Vprašanja na poltni predal K. 189. -- Stanovanje obstoječe Iz sobe tn kuhinje, Ml mirna stranka. — Ponudbe na Oglaa. oddelek »Jutra* pod «3t. 500». 8510« Stanovanje 9 aob n kuhinje išče* mirna stranka t oseb za takoj aii p*tn«j*. — Ponudhe na oel. odddek »Jutra« pod »Državni«. 35009 ?e$tflmclfo v ožjem centru Zagreba — 4 gostilniški lokali, klet, stanovanje — nizka najemnina — radi bolezni oddam Potreben kapital 60.000 Din »Posredovalec*, Ljubljani 8v. ePtra ee*ta 18. Stanovanje obstoieče iz sobe in kuhinje išče mlad zakonski par brez otrok. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod »Miren par«. 35050 Stanovanje t 9 cotiums in kuhinje išče T,»nbljani Ponudbe pod »Mim« stranka brez otrok« na upravništvo. 88048 Vdova u«*«** kakas 8 otrok*- ma, dobi pri starsjll gosp* na duM, Ml« Ljub-Ijtaa. POsta aob« • »onpo- rako kafcfcfc »rta »d — JNMMNUt Naalov v 84874 Stanovanje obeteječe U 8 sob, ▼ centru meeta tiče m maj 1928 ugledna HiriSIanska družin*. — Nuj—nina po dogvvoru. — Ponudb* n* Oflasai oddelek »Jutra, nod račko «Ogledna*. 84847 Lepo stanovanje 2 sob, kuhinje s pritiklinami v novi mestni vili za artilerijsko vojašnico zamenjam za enako ali samo 1 sobno v mestni hiši na Ahacljevi cesti ali privatni hiši v bližini Tabora. Pismene ponudbe na oglasni oddelek »Jutra» pod značko «Cistota». 34269 Stanovanje 2 sob, kuhinje is pritiklin i * l i m v trnovskem ali šentjakobskem okraju. Ponudbe na oglasni oddelek •Jutra« pod iifro »Primerna najemnina«. 85157 Stanovanje 2 sob, kuhinje In pritiklin želi zakonski par brez otrok Ponudbe na oglas, oddelek »Jutra» pod «0entrum ali kolodvor«. 85154 Stanovanje •obe is kuhinje telita zakonca. Ponudbe t navedbo cene na oglasni oddelek «Jutra» pod iifro «1. december 1627*. 85188 Stanovanje •obe in knhinje oddam t 1. decembrom. Stan In dom. Tržaška cesta 8. hlia ua desno. Veliko prazno sobo takoj »diiam * Rožni dolini VH/IL 34995 Sobo z 2 posteljama odd«m. Istotam sprejmem sostanovalca. Naalov pove oglasni oddelek «Jutra*. 2—3 prazne sobe s posebnim vhodom, oddam Nasiov v oglasnem oddelku »Jutra*. 84691 Prazno sobo lepo, s posebnim vhodom, v sredini mesta, želita dv« •olidni gospodični, ki sta ves dan odsotni — za ta. ko) ali t 1. decembrom. — Piačota dobro. Cenj. dopise pod »Centrom« na oglasni odd. »Jutra«. 32792 Opremljeno sobo oddam v bližini glavnega kolodvora. Naslov v oglas, oddelku »Jutra*. 33322 Priprosto sobico s hrano želi uradnica Ponudbe s navedbo eene na oglasni oddelek »Jutra« pod »Ne predrago«. 838S7 Separirano sobo s posebnim vhodom oddam v sredin) mesta solidnemu gospodu Naslov v ogla*, oddelku »Jutri«. Gospodično sprejmem kot sostanovalko s hran« v sredini mest* — Naslov v oglasnem oddelku »Jutra*. 85120 Snažno sobico preprosto, separirano z 2 posteljama oddam s 1 decembrom. a dobro domaAo hrano, najraje dvema gospodičnama. Naslov pove oglasni oddelek »Jutra*. 85060-* Opremljeno sobo lepo. poleg univerze oddam s 15 novembrom Naslov pove oglasni oddelek »Jutra*. 85044 Opremljeno sobo t dvema posteljam*, oddam Naslov v oglasnem oddelku »Jutra*. 35028 Prazno sobo s 15. nov ali 1. decembrom B5e soliden goepod. Ponudb* aa oglas oddelek «Jutra» pod iltro »B. 2.» 84890 Lepo sobo rrrtlo ln tračno, paikatln-no. t električno razsvetljavo, v vili oddam takoj boljšemu gospodu. Naslov v oglasnem oddelku «Jutru». 85104 Sostanovalca v sobo z električno razsvetljavo in posebnim vhodom. v sredini meeta, sprejmem takoj ali s 1. decembrom. Naslov v oglasnem oddelku »Jutra«. 8510T Opremljeno sobo v novi hiSi. lepo. parketl-rano. s posebnim vhodom in električne razsvetljavo oddam 2 ?A°p*doma aH z*, koncema Naslov v oelat. oddelku vTutra*. 35118 Ooremlieno sobo « r>ocPbnim vbodom oddam takoi — najraje eosnodtčnl — Dlica na grad štev. 7. Opremljeno sobo »oliko ia topo, v sredini meeta, t aloktr. razsvetljavo in 2 posteljama oddam takal. Naalov v oglasnem *d. 8519S Prazno sobo oddam. Naslov v oglasnem oddelku »Jutra*. 85199 Sobo opremljeno ali prazno oddam i decembrom v Novem Vodmatu it. 62. 85182 Sobo tiho, I hrano ielim • 1. decembrom v Ljubljeni. Ponudbe a* podružnico Jutra v Celju pod »Doktor«. 35221 Kot sostanovalka grem k preprosti stranki v sredini mesta za takoj. — Ponudb« na ogla* oddelek »Jutra, pod «Csl dan od-*otn*». Otroke sprejmem v dobro oskrbo n* deželo Naalov v oglas, oddelku «Jatr*». 85207 Otroka deklico do 4 let, zdravo, sprejme boljla holasdska družina brez otrok, v rejo in odgojo. Natančneje ust-meno Ponudbe na oglasni oddelek «Jutra» pod iifro »Otroka*. 84905 Abonente - prejem* na dobro hrano — obed po Din 7.S0 in večerjo po 5 Din v Mariboru, brezalkoholna reetavr Zvezd*, Pod mostom it. 11. 35217 Tihega družabnika a* osnovanje konceaijoni-r*neg* prvovrstnega podjetja v brezkonkurenčnem krajo, » 150—200 000 Din sprejmem Cenjene ponudbe pod »Rentabilnost 25* sa podružnico «Jutra» v Celju 84980 Osamosvojitev! Imam zasigurane odjemalce in surovine. — Potrebujem druiabnieo t 40.000 Dia a nabavo strojev Stalna ne-rfskirana eksistenca. — Ponudbe n* oglasni oddelek »Jutra* pod (Pletilstvo*. 85156 20.000 Din vložim v kakrinokoli podjetje, obrt ali trgovino — sko dobim službo pisarniškega uradnik*, skladiščnika ali kaj tličnega Grem tudi kot drnžabnik Mesto (kraj) U postranska stvar. Pisarniških poslov, kakor tudi drugih del sem popol. notna vešč — Cenjene ponudbe na oglasni oddelek •Jutra* pod »Vesten in delaven 86*. 35174 Katera vdova dobrosrčna vdova ali ločena gospa bi pomagala vestnemu trgovcu t malim kapitalom izvr&iti zelo dobičkanosno kupčijo. — Ponudbe na oglasni oddelek »Jutra* pod »Hvaležnost do groba*. 35186 Opozarjam tem potom vse tiste, ki govore neresnične stvari proti moji osebi — ako ne prenehajo, bom proti njim sod ni je ko postopal Egidij Setina, slikarski mojster. Ljubljana VH, Celovška c. it. 41. 34795 V. K., Ljubljana Dvignite 2. pismo v oglas, oddelku »Jutra*. — .Poštenost 83*. 85118 Boljša gospodična t večjim premoženjem — veič* tudi gospodinjstva, želi spoznati značajnera gospoda viljega uradnik*, v starosti od 28—36 let. v svrho event. poznejše ie-nitve. Tajnost strogo zajamčena. Ponudbe, po možnosti s sliko, na oglasni oddelek «Jutra> pod Iifro •Simpatija 26». 88111 Damo ki al J« pisala U Maribora, prosi bi naj »poroči naslov. — Vsled odsotnosti piamo iele 9. prejel. Alak 34940 Trije ptički ki so odleteli v hladno Au-gleiko, ti žele toplega dopisovanja a Slovenkami — starimi do 22 let - radi poznejšega poznanstva. — Ctnjene dopise poslati na »glasni oddelek «Jutri, pod •Kanarček. Llšček in Slav-čdk«. 34911 Trije ptički k*teri so odleteli v hladno Angleško, si žele teplega dopisovanja s Slovenkami, starimi do 22 let — radi poznejšega poznanstva — Cenjene dopise poslati na Oglasni oddelek •Jutra« pod •Kanarček. Llšček in Slav. č»k». 34911 Danltan Četrtek službena pot. Potno prejel pismo. Profltn natančnejšo adreso na upravo, ali drugI »eetanek. Petek Oitaia 28.? Drugo dobfl 16. Odpltit«, Ljubezen. 85061 Podeželska samotarka boječa se zimskega dolgo-časjl bi se rada dopeovala sa razvedrilo z inteligentnim gospodom samotarjem. Cenj. ponudbe na oglaa. odd. »JutTa« pod iifro: »Sv. Anton puščavnik«. 35094 Gospodična v ljubezni kmto varana s nekaj premoženjem, stara 89 iet, pridna gospodinja, veselega značaja, ieli radi pomanjkanja znanja v svrho ženitve poznanstva t gospodom blagega značaja ter dobro rftuiranim višjim uradnikom, trgovceba ali gostlničarjem z dobro vpeljano obrtjo. Starost 89—50 let. Vdovci t enim otrokom niso izključeni. Samo resne ponudbe je poslati na ogL odd. Jutra pod šifro »Plemenit značaj«. 85098 Josip PoiUJam Vam pozdrave " a. Bravol Dobro ste II Bah. 35080 Prijatelja gospoda od 88—38 let jgče gospodična. — Dopisi u* oglasni oddelek »Jutr*« pod .Prijatelj«. 34930 Partnerja želim za plesne vaje. Naalov prosim čimpreje poslati na oglasni oddelek Jutra pod »Plesalec.. 83134 Industrijalec inteligenten, srednjih let visoke postave, ieli radt pomanjkljivosti znanja, tem potom se seznaniti t 20—80 let staro gospodično, najraje z dežele, ki poseduje tudi kako podjetje. Dopise na oglasni odelek »Jutra, pod iifro »Diskretno 17*. 8611T Dve gospodični iellta aa zimski čas reano- §a znanja z dvom* gospo-oma. Dopise n* oglasni oddelek «Juta> pod Iifro •Križan temi«. (51(8 Elegantnega partnerja za poaečanje pl**nih vaj želim spotnati. Cenjene ponudb« * sliko pod »Dodi« na oglasni oddelek »Jutra« 35.1.2 Priženi ter •e nudi gospodični ali vdovi, ki ima veselje do lep* io dobro idoče kavarne veliko bilo in posestvom na jako prometnem kraju Slavonijo. Dopise i polnim naslovom in fotografijo n* oglasni oddelek »Jutra« | bodočnost 100.0C 85184 Mlad gospod želi poročiti damsko frizerko, ki ima veselje do skupnega dela. Imam lasten lokal v najprometnej-šem kraju Slovenije. Ponudbe je poslat! s sliko, navedbo starosti in event. mogoče premoženjskih razmer. katere pa niso ravno predpogoj, na oglasni oddelek »Jutr*« pod »Skupno delo*. 84915 Vdovec najboljiih let, sam, višji privatni uradnik, z večjim kapitalom v gotovini, te želi seznaniti z boijšo inteligentno damo V poštev pridejo samo dame srednjih let, neodvisne in boljiega položaja. Le resne ponudbe s pravim naslovom na ogl oddelek «Jutra« pod »Lepo življenje«. 85131 Milijonar star 30 let, ločen, toda ne po lastni krivdi, želi znanja i gospodično, ločenko ali vdovo primernih let, ki ima veselje do plesa in športa. Poznejša ženitev nI izključena. Le resne ponudbe s sliko na oglasni oddelek »Jutra« pod šifro »Duševno sorodstvo«. 35187 Vdova z velikim posestvom, stara 49 let, želi poročiti gospoda s premoženjem, v starosti do 56 let. — Ponudbe na oglasni oddelek »Jutra* pod »Posestvo 5«. 85178 Mlinar ločenec, 34 let star, čedne postave in mirnega značaja. Seli poročiti vdovo ali ločenko, okrog 80 let staro, s premoženjem v gotovini ali posestvu. Pogoj: miren značaj in dobra gospodinja Dopis* na oglasni oddelek »Jutra« pod »Tiha sreča«. Diskretnost zajamčen*. 85171 Inteligenten gospod dobro situiran, z večjo obrtjo, se žeU seznaniti v svrho lesltv* z gospodično v starosti od 20—80 let. z 10.000 Din premoženji Ponudbe t »liko aa naslov: Joief KraL umetni mlinar, Fram pri Mariboru. 85191 U* Klavir črn, skoraj nov, prodam. — Gledališka 5/82. ----- Koncertne citre in kitaro kupim. Pisati: Iv. Potočnik — tiri. Prvovrsten planino ppaodia za dalji* dobo pod ugodnimi pegoji. Naslov v ogL odd. Jutra. 85088 Klarinet prvi B, dobro ohranjen, kupim Ponudbe na oglaanl oddelek «Jutra» pod fifro .Klarinet., 3480» Pianino v najem Ieli iturjen* pianistka proti primerni odškodnini. Naslov pove oglasni oddelek •Jutra«. 3514« Glasovirje in harmonije uglaiujem popravljam strokovno in oonoi Tudi pota. jem! Naročajte po dopisnici G. Jurasek, Ljubljana Wolfova ulica 12 m Klavirji Tovarna in zaloga klavirjev, prvovrstnih Instrumentov različnih tvrdk kakor tudi lastnih Izdelkov Poseben oddeltk za popravila Ugla-ševanje in popravila z* koniervstorij in druge inštitute Ugotavlja m o j * tvrdka Točna postrežba in zmerne eene. tudi na obroka. Izdelovalce klavirjev R. Warbtoek, LjaMjana Gregorčičeva ulica it. 5'I. 88490 GramofoniSti! Vsa popravila vseb vrat gramofonov is drugih ra*. ličnih godbenib aparatov it. vrtim strokovnjaško solidno, eeno in pod jamstvom v »voji ipecijalnl delavnM ta fino mehaniko A. Rasberger LJubljana. Tavčarjeva nt. i It dežele prinesena popra. rQa it vrtim če je le mo. goče ie isti dan Pero«, zobni kolesa ia različni posamezni deli vedno v zalogi IM J. Stjepušin, Zagreb JurJtvtka al 57 prtperoda najbolje tamburtoo strune, oaitttur*. tola ■ satalt potreb. • ičine ta rua r las bil* Odfl. covan o* po* ItložMI J. VarfflM.M5Uif. orlporoča kot star* Itd do* vaintca svoje najboljše tam- burice vseb vrst. Ceniki u razpolago 184-» Najboljše šoL violine vs* glasbila, strune in potrebščine dobite le pri muzlku - strokovnjaku, bivšem učitelju Glas. Matic* AUonz Breznik, Ljubljana, Mostni trg itev. 8 — gol*( magistrata. I* Par konj t*mne barve, čietokrva* angleške pasme, brezhibno, pripravne tudi za ježo, po ugodni ceni proda J. Ziherl, Suha 27. p. Skofia Loka. 34931 Polhe žive, kupim. Ponudbe a* oglasni odd. »Jutra« pod »Polh«. 33247 Lepo, mlado lisico udomačeno prodam radi premestitve pod ugodnimi pogoji. Cenjene ponudbe na v. Zadraprec* Kriievci pri Ljutomeru. 35045 Doberman 18mesečen, kraten, dretU ran za Din 600.— na prodaj. Naslov v upravi. 35002 Mlade dobermane čistokrvne, z rodovnikom, star« 8 tednov, ima naprodaj Ivan Grilc, gojitelj d»-bermanov, Ljubljana, Grajska planot*. 3486* Pogubo vsaki družini orinašajc lalezijivt bolezni Kako se jih ubra* lite izveste re:ko št 55074. S 30.000 (Di i 240.000) na s.ečko št 19846. . . . 9O952 S 10 000 ^Din 80.000) na s:ečko št 62125 in rebro draijih dobitkov J*ki, S 750 00>— lahko dobite z eno sarro siečko Hajngednejie »rečkanje na sveta. 100 000 srečk — 50 000 dob tkov. Žrebanje G razteds 28. in 30. decembra 1927. Cena mečkam _%_'i po ražiedu S e— S ib — (Din 70 —) (Din 140—) Naročite jih takoj. b 32 -t Dir. 280—) Po pre-emn naročil' Vam od •ošljemo originalne srečke z uradiim graln m načrtom. ' Plača se po prejem i srečk. — Ni.roč.la n-slovite na Ludw g Friedmann, Wten I. Salzgries 12 62 Za 3 mtr. najmodernejšega di na skega 150 cm širokega volne,lega blaga v najnovejš h modnih barvah na obroke aa Din 452 - dobite samo ^n Oblačifnici »ILIRIJA14 Mestni trg 17/L S Najpopolnejši Stoewer iivalni stroji za šivilje, krojače m čevljarje lei za vsak dom Preden si nabavite stro; oglejte si to lziednost pr tvrdk! Lud. Baraga, uubitanč Selenburgova ulica 6 I. trejsisien nosi '5-ietiu oer?rti; Teleior. št. 080. ^ sros Specijalna En detal1 troovina vozičkov in koles V zalogi kolesne oprtat Ia igrače za otroke Renovtranje koles. tozSktra io šivalnih stroje« ShrBejevaoit koles ia motorjff čaz zimo ■ ZEMELROK OTON Triaika ccsta-Ciisce Mariji« trg 8 \S(2ŠQ obtekd bode izgledala zopet kakor nova, ako jo pustite kemično čistiti v f tovarni lJos. Reich Tovarna: Poljanski nasip 4-t Ljubljana. Podružnica: selenburgova ul. 3. Plisiranje v najmodernejših vzorcih tekom 24 ur. Barvanje oblek v različnih barvah. •-•••■vosHiasaaviiHisanHMiii Zvitke (role) za računske stroje, cek in Kontrolne zvitke za blagajne vseh siste mov. ima vedno v zalogi Lud. Baraga, Ljubljana, Selenbnnrova al. 61 Tcie on itev >9S- Rudarskega inženjerja potrebuje premogovnik ..JERML4' za pomočnika direktorja. Prednost imajo oni, ki so prakticirali v rudnikih iz iijaske formacije Ponudbe na naslov: „JERMA" d. d., Beograd, Skoaljanska ulica br. S. L a kolodvorsko restavracijo na železnišk' prog: £agreb-S išak potrebujem oosiovod;o na procente. Prednost majo oženjeai. k: s j te nili v takšnem namesčenjj. Potrebna kavdja v gotovini Din 15.00s— Pismene ponudbe na as!ov: Zagrei) I, ostni predal Sie.' i44. si»aBiBiBBm.i>« Trgovci zahtevajte engros cene. „jUftliPfcR" zeleno francosko žganje z brinjevim eks-traktom je najboljše sredstvo proti revma> tizmu, glavt Kolu. zobobolu, treanju. želodčnim 1 leznim itd. Dobi se v vsaki apoteki d-'* iji in trgovini G,a»1oga: Vitomir Dolinšek AGENTU RA »JUNIPER« Celje, Gosposka ulica št. 26 Neljube dlake po obrazu in životu sploh odstranjuje v 5 minutan zanesljivo brez bolečin in posledic f,Depilator!um Venus" Cena: 1 zaviteK Din 20 — Kostan.ev les in hmeljevke kupufe stalno ERNEST MARINO, CELJE Zriniskega ulica štev 4 OBJAVA Samostalna monopolska uprava« izdavanie pod xakup prave veiikoprodaje duvanskih preradjevina, cigar>papira i žigica za period 1928/29 god. Na dan 28. novembra 1927 god. održat če se u Samostalnoj Monopolskoj Upravi u Beograda druga javna ofertalna licitacija za iz-iavanje pod zakup prava veiikoprodaje duhansklh preradjevina. cigar-papira i žigica za period zakupa 1928.—29. god. po uslovima objavljenim u slua>ecim Kovinama br. 192 od 27. augusta br. 199 od 5. septembra i Br. 204 od 10. septembra 1927. god. a za slije-deče prodajne rajone: D L BEOGBADSKOJ OBLASTI Za prodajne rajone sreza: 1. Novo-Bečejskog 2. Kovačičkog 3. Posavskog (Umka) 4. Senečanskog II. U OBLASTI BITOU-SKOJ Za prodajni rajon sreza Prespanskog ra. D VALJEVSKOJ OBLASTI Za prodajne rajone sreza: 1. Kolubarskog 2. Podgorsko 3. Posavskog A Tamkavskog IV. U KRUŠEVACKOJ OBLASTI Za prodajne rajone sreza: 1. Zupskog 2. Kopaonirkog 3. Reženjskog V. U MORAVSKOJ OBLASTI Za prodajne rajone sreza: L Resavskog 2. Paričinskog VL U OBLASTI NISKOJ Za prodajne rajone srezs: L Aleksinačkog 2. Banjskog 3 Moravskog 4. Niškoe 5. Svrljiškog vn. D PODrSAVSKOJ OBLASTI Za prodajne rajone sreza: 1. Grocanskog 2. Jaseničkog (Palankal 3. Kolnbarskog A Oraškog 5. Kovinskog 6. Kosmajskog 7. ModoSkog VIII C P0DB1SJŠK0J OBLASTI Za prodajne rajone sreM: 1. Azbukovačkog 2. Jadranskog 3. Posavo - ~ Tatnkavskog IX. V OBLASTI P02ABEVACK0J Za prodajne rajone sreza: 1. Golubafkog 2. Zviškog 3. Moravskoe X. C KASK0J OBLASTI Za prodajne rajone sresa: 1. Drenofevskog 2. Zickog 3. Stndeničkog A Deževskog i štavičkog XL C TIMAfKOI OBLASTI Za prodajne rajone sreza: 1. Boljevafkog 2. Timočkos 3. PoreSkog 4. Brzopalanackog xn. U FZICKOJ OBLASTI Za nrodaine rajone sreza: 1. Kovo-Varoškog 2. Plevaljskog - Bolja-ničskos ^ xra U ŠOIADI.TSKOJ OBLASTI Za prodajne rajone sreza: 1. Grnžanskos 2. Ljnbičskoe i Takovskoe XIV. U ZETSKOJ OBLASTI Za prodajne rajone sreza-. 1. Andrijevačkog 2. Šavničkog XV. U SREMSKOJ OBLASTI Za prodajni rajon ruko-varski. X\T. U MOSTABSKOJ OBLASTI Za prodajni rajon Trebinjski XY1L C TRAVXIČKOJ OBLASTI Za prodajni rajon Livanjski XVIIL U ZAGREBACKOJ OBLASTI Za prodajne rajone sreza: 1. Velikogoričkog 2. Donjo-štubicki 3. Dugo-Selskog A Zefinjskog 5. Zlatarskog 6. Ivanečkog 7. Krapinskog 8. Pregradskog 9. Samoborskog 10. Cazmanskog XIX U OSIjECKOJ OBLASTI Za prodajne rajone sreza; t Grubilko-Poljskog 2. Kntinskog XX. U PRIMORSKO - KRAJI-SKOJ OBLASTI Za prodajne rajone sreza: 1. Donio-L^pačkog 2. Petrinjskog 3. Slunjskog 4. Delničkog 5. Glina i Vrgin Most 6. Dvor i Kostanjica 7. Crkvenica i Kovi XXI. E LJUBLJ AKSKOJ OBLASTI Za prodajne rajone sreza: L Brežice 2. Višnja Gora 3. Vrhnika A Velike Lašče 5. Zagorje 6. Krško 7. Kočevje 8. Logatec 9. Lukovica 10. Radeče 11. Radovljica 12. Ribnica 13. Trebnje 14 Cerknica 15. Škofja Loka 16. Kastav XXIL U MARIBORSKOJ OBLA>TI Za prodajne rajone: 1. Kožac 2. Marenberg 3. Maribor A Ptnj 5. Rogatec 6. Radeona 7. Slov. Bistrica 8. Slov. Gradec 9. Šoštanj 10. Šmarje pri Jelšah XXTII. U DUBROVAČKOJ OBI.A