številna 56 TRST. v četrtek 25 februvarja !9Q9 Tečaj XXXIV IZHAJA VSAKI DAN mam* trf! ob nedeljah in praznikih ob 5-, ob ponedeljkih ob 9 zjutraj. Posamične žtev. se prodajajo po 3 nvč. (6stot.) v mnogih »obalcarnah v Trstu in ok'lici, Gorici, Kranju, Št. Petru, dostojni, Sežani, Nabrežini, Sv. Luciji, Tolminu. Ajdovščini, Dornbergu itd. Zastarele Stev. po 5 nvč. (10 stot.). OGLASI SE RAČUNAJO NA MILIMETRE v Sirokosti 1 kolone. CKNE : Trgovinske in obrtne oglase po 8 »t. m«, •fliartoice, zahvale, poslanice, ogla-e denarnih zavodov po ao Rt mm Za ogia-e v tekstu lista do 5 vrst 20 K, vsaka ^»daljna vrsta K 2. Mali oglasi po 3 stot. beseda, najmanj pa 40 atot. Oglase »prejema In-eratni oddt lek uprav® riosti— Plačuje te izključno le upravi _Kdino»aa. -/m NAROČNINA ZNAŠA Glasilo političnega društva „Edinost44 za V edinosti Primorsko. Je moč 1 mm vse leto 24 K, pol leta 12 K, 3 mesece O K; na ročbe brez doposlane naročnine, se uprava ne o»ii Harooalna na nedeljsko Izdanje „EDINOSTI" stan«: 4 —— lutno K V20, pol leta 2 flO — — Vsi dopisi naj se po- ljajo na uredništvo lista. Nefr&nfca- vana pisma se ne sprejemajo in rokopisi ne vračajo* Raročnino, oglase in reklamacije je pošiljati na upravo lista. UREDNIŠTVO : ulica Giorgio Gaiatii 18 (Narodni do«) Izdajatelj in odgovorni urednik ŠTEFAN CODINA. Lastnik kon-orcij lista „Edinost-*. - Natisnila tiskarna konsorc^ja lista „Edinost" v Trstu, ul. Giorgio Galatti št. 18. PoJtno-hranilnRnl ra?un It 841 652. TELEFOM Jt 11-57 < Brzojavne vesti. Graf Forgach na Dunaja, DUSAJ. 24 — D^oei je prispel semkaj edposl; nec v B lemgradu grof Fo^gach. Car Ferdinand v Berolinn. PETROGRAD 24 — C.^r Ferdinand je sklenil na svojem povr -tku iz P- trograda obiskati Berolin, kjer ostane nek liko dai. Parnik bo potopil. LIVORNO 24 — B ginki parnik „Cur-isnd* je ori iris", zas d an pri pomolu. „Oziris" Fe je pogreznil, moštvo se je rešilo. Oropan križar. LONDON, 24. — G asom prročila iz Sheernessa ]e bila oropana blagn ni oklopnega križana „Imdomitable", v kat<-n je 500 funtov iteriia v bankovcih iti 2000 v zlata. Potre*. CARIGRAD 24. — Brzojavka iz Sivasa p vroča, da ie bil3 v Kadilhisariu v*led potrga ubitih 35 1 udi in razdejanih 1500 bi*, 118 oseb e b la pa ranjenih. Vlada je uvedla pomožno akcr.o, Rifaat paša v Parizu. PARIZ, 24. — M nister za unanje stvari Pichoa je daoe3 preipolulne vs^rejel turškega ministra za unanje stvari R f at pašo. Isti obiSče danes popoiudne mioisterskega preds^dn ka Clemcnceau-a. Rifaat paša odpo-tu • iz Pariza jctri zvečer. BUDIMPEŠTA, 24. — Ban baron Ra«ch je danes zjutraj dospel semkaj z Du-caja. — Ministra Košut in grof Ap-»ocyi ter državni tajnik Szterenji so se povruili z Du ua,a od 2 uri popcloone. BRNO, 24. — Tukajšnji listi poročajo, da so v ieško-mLTa^kemu obmejnem gorovju velikanski zameti, Mraza je 18 stopinj ped mičlo. NEW-YORK. 23. — Neka brzojavka iz Fisuera (Aikrsar) poroča : Vsled vrtinca je bilo ubitih 13 oseb, mn >go pa poškodovanih. P siopja v mestu so, razna dveh, vsa poškodovana, PARIZ, 24. — Iz Madrida poročalo, da imun nadškof toledski, kardinal Sancha. RUSIJA^ Enajst oseb obsojenih na smrt. VARŠAVA, 24. — Vojno sedeče je obudilo 11 oeeb na smrt, ker 60 pripadale ladmski levoiucijonarni boini orgarizaciji. Barona Ae&rentiiala - nesDosoDnost. Zoi ni nemški list „Frankfurter-Z itung" printia v nekem dopisu z Dunaja za av-strij.ke razmere kai interesantnih podatkov o fcem, kar se je gedilo poprej, nego je vprašan e italijanskega vseučilišča v Trstu postalo akutno, preJno je dozorelo za današnji stadij, v katerem se nahaja. Kar prva konstataci a je na^interesant-neia, ali za nagega s- d ineg* ministra za vnanje stvari, b r-na Aehr^ntbala, nikakor re najlatkaveja. Dunaj ki i< f rmator f-anfcobrod-tkega lista cČita i aa reč baronu Aebrenthalu, da je ob tem vprašanju, ki jo pra? za prav popolnoma odtegeeno njegovi ing rtnei. dokazal svojo popolno nesposob- PODLISTEK. Tal* Br&tina Finale, Ubcgi Pierrot I Tako bledo in upalo je njegovo iice ; io njegove oči, prej tako vesele in poredno nagajive, eo se u Irle v gl boke jame in zrejo tako et.ioo ia trpeče v tr«dao, razkofi'a p jaco noi . . . Ubogi Pitrrot I Tako je mraz, on pa tava ves zapuščen in potrt po o*ami enem tihem park« in išče utehe, zdravila svoji bulni duši — tvojemu globoko ran enemu srcu. Vidoke plataoe stezajo svo;e dolge gole veje hrt peneče proti nebu kakor v molitvi in pedibtevajo, kakor v p akan u. Vee drug i naokoli molči . . . Tako je tike, kakor bi bil izumrl ves boiji svet... Ubogi Pierrot 1 Vse ga je zapufctiio, od T9tk je zavržen in poteptan, samo spomin m« je ostii — spomin, greuak in trpljenja teln sporn o, ki mu napolnjuje dušo z brezupe at hrepenenjem in ga sili v nepozabnost, v tili rt. n o s t. Nerodnost Aebrentha?ovn, ca katero opira nemški list rvojo trdo sodbo, da je bila namreč v tem, da je dal italijanskemu ministru za vnanje stvari, gos p. Tittoniju zagotovilo, da hoče storiti vse možno, da bo ustreženo z abtev i 11 a 1 i j ano v p o ustanovitvi italijanske univerze v Trstu. Tittoni je — tako nadaliu:e rečeni list — vspnjel to zfigotovilo, ne da bi bil po-m si l, da Aehrenthal niti nima te moči, da bi mogel odrediti ustanovitev italijanskega vseučilišča. Prav ima nemški list in njegova sedba o uesposobnosti je le preveč utemeljena, kajti Deoporećno je utemeljenje te sodbo: To je notranje-avstrijska stvar, ki ni podreiena skupni, ampak avstrijski vladi! Iu tudi če se hoče slušati tudi besedo ministra zh vnanje stvari — in sicer zato, ker koncem konca to vprašanje vpliva tudi na vnanje odnošaje — vendar na gre ministru za vnanje stvari odločilna beseda v tem vprašanju. Potem osvetljuje rečeni nemški list to vprašanje z fiaiin sarkazmom, ko piše : Stvar stoji po našem mnenju povsem drugače. Itali auski minister za vnanje stvari tendar ni obvezan bolje poznati koxpeteoco avstrijskega ministra za vnanje stvari, nego je pozna — ta poslednji sam ! Drugo vprašanje pa je, da-li ni bi!o na baronu Aebrenthalu, čegar naloga je, da goji naše edaošaje do ioozemstva, naveže s?0) portfelj, svojo mini^tersko ekziater.co ca izpolnitev te zahteve ? ! Tudi baron Bienerth je imel povoda za to, kaiti tudi oc se je bil zavzel za Trst, ali ni prodrl pri kroni, ki se ravna po nasvetih bojazljivih generalov. Cesar Fran Josip se ni nikda? upiral edioč-nim zahtevam svojih odgovornih svetovalcev (tore] ministrov) in je svo;e oiebne želje vsikdar podrejal z&btevam pel »-žaja. On bi bil gitovo storil tako tudi v tem slučaju, da sta bila baron Aebrecth^l in barou Bienerth energičneja. Ali baron Aehren-tbal ima zepet razlogov, da v tem treaotku ne prihaja z demisijo. Podjetje namreč, ki je je ravno on uvel z aneksi o Bjsne in H rce-govine, ni se likvidirano in njegov odstop notri med p-gaianji bi le vspcdiu al vse c d pore proti temu podjetju. Baron Aehrentbai se smatra za sedvj neizogibno potrebn m. Ali mi bi — tako zakliučuje inf rmator franko-brr d kega li-ta — menili, da bi le olajšilo položaj, ako bi državnik, ki je svojo „veliko akcij oa uvel s posebno nerodnostjo in nevspebom, odstopil. D dsčina, ki jo ostavi svojemu casled-niku, ce bo sicer posebno pri!etn3, ali končno se morajo ob vprašanjih splošnega interesa umakniti oziri osebaega značaja. * * * Res, interesantnih stvari pripoveduje tu „Frankfurter Zeitung*. Ta je povedano naravnost, da g avni krivec na vsem hruou in kriku v Italiji radi itali;an«kegt vseučiliš!-nega vprašanja je baron Aehrentbai! 01 je se svojo nepremišljeno obljubo zavel T tto-nija v krivo mnenie, a ta po»ledi]i potem vso italijansko javnost. V mnenje namreč, da more on, a preko njega tudi italijanska vlada odločati tudi v notranjih avstrijskih stvareh!! Nerodnost — res neverjetna nerodnost. Tava Pierrct po parku oiamljeo, io pr«- mil';uje .. . O, da bi te mogel pozabiti I Da bi mogel pozabiti tvoj obraz, tvoje čudovite drmo-ni ne oči, ki so mi vzele vso radost, vso veselo razposajenost in v«e želie do tega živ ljenja, ki je proti sladkosti tvojih oči, tako pusto in žalostno, kakor umiranje, kakor po-g eb s črno rakv^o in črnimi pogrebci brez zvooenja. y^mo za trenotek, da bi mogel pozabiti tvoje trepeta oče, pa poljubu drhteče u»tnice, samo za tremt^k tvoje nežao valovite grudi, samo za trenotek virtuozno oblikovao stas, samo za trenotek timber tvojega glaeu, ki je lepši in blažji, nego plaka.oče gosli, ki me omamlja in upijanja do nezavednosti ... O, in eamo aa trenotek. da bi mogel pozabiti šepetanje v tvojem budoarju in poljub, ki ni ga poklonila ustnicam nevrednega m^ža. Samo za trenotek, morda bi potem ozdravilo moje žalostno srce. O. ti božanstveno bitje, ti Kraliica, Mo-gočnica, zakaj si pustila oskrmaiti čistost, svetost Bvoiih ustnic od mcia, ki je prišel k tebi — hinavski oboževalec, z namenom — vragovim. Z&kai, Ćudodelnica, ni »i pahnila podleža od seb«, zakaj ga nisi pogledala s svojim despotifnim pogledom, da bi bil nevrednež •trepetal strahu m skoprnel želja pred teboj?! Zakaj si poteptala mojo vzvišeno ljubezen, zakaj si zavrgla mene ko sem prišel, da bi te oboiaval, da bi ti poklonil ?se svoje a katero je baron Aehrentbai naravnost pogubno zedel na več strani. Pred vsem ob princip suverenitete države, ki mora biti zid, ki ne sme kazati nikoli ni cajmsnje razpokiine. V avstrijskih •tvareh imajo cdl >čati le Avstrijci in nikdo drud ! To nam mora biti princip vseh principov. Proti temu principu pa se ie baron Aehrenthal zagrešil že s tem, da je ob strogo notranjem vprtšanju splch jemal naznanje žeije tuje vlade ! Baron Aehrenthal pa je nepravilno postopal tudi nasproti avstrijski vladi, ko je hotel imeti beseda ob vprašan'u, katerega re š tev spada izključno v kompetenco notranje sl&de — kaker dobro pravi „Frankfurter Zeituog". Ali baron Aehrenthal je se svojo obljubo — to pa nas ravno najbolj boli, ker se do tika naša kože — afrontiral lastne drživ-l;ane slovanske narodnosti. On je dobro vedel, da Slovani, v vrsti Da mi Jugoslovani, najodločneje odklanjamo tako rešitev italijanskega vseučiltškega vprašanja, kbkor jo zahtevajo naši Italnani iu za njimi tudi itali-arska vlada. Vedeti je moral to ; vedeti je moral, da bodo Jugoslovani — in ti menda tudi nekaj pomenjajo v državi — v vsakomur, ki bi jim hotel a siliti rešitev, ki io oni brezpogojno odklanjajo, gledali svojega sovražni k a 1 Baron Aehrenthal in v*i slavitelji njfgove poitike nsj ie — ako imajo kaj duše in tistega patrijotizma, s katerim se sicer vedoo ponašajo — do konca domislijo misel, do kakih posledic bi moglo priti, ako bodo ravno tiati državlisni, ki po geogra-fični legi svo;ih dežel, tvorijo most za seda nje velike aspiracije države, videli v vodstvu vnanje politikd svojega sovražnika, činitelj, ki se stavlja na razpoUgo njih sovražnikom tudi ob vprašanjih, ki jih ti državljani sami smatrajo za posebna svoja in živijenska vprašanja ?! ! In vendar se je baron Aehrenthal angažiral za način rešitve italijanskega vseuči-liščnega vprašanja kakoršno želi Tittcni v imenu neoficijelne in oficijelne irre-dente in kakoršoo odklanjajo jugoslovanski državliani monarhije l O nerodnost, o neverjetnost — baron Aehrenthal je tvoje ime! In kar dela postopanje barona Aehren-th&la še — recimo tako, da se izognemo drugi huji besedi — najbolj neverjetnim, je okoinost, da je zagrešil to nerednost, ko se ima njegova „velika akcija" — kakor se izraža nemški list — lik*idrati morda... s topovi. Tudi zato mu rečeni list po pravici očita, da je to akcijo uvel s posebno nerodnostjo in nevspehom! Baron Aehrenthal ni pokazal, da ne spoštuje kompetence drugih faktorjev, marveč da ne pozna tudi svoje lastne naloge, oziroma da je ne umeva. Naloga vseh ministrov za vnanje stvari je menda, da v cdnešijih do inozemstva varuje interese druge države, ne pa da zastopa tudi take ž=lje inozemstva, ki žalijo lastne državljane ! ! „Fiasko Aehrenthala." „N. Wiener Journal* pravi v nekem članku pod naslovom : „Fiasko Aehrenthala", da je doižaost patrijotizma odkrito proglasit', daje fiasko politike mnistra za unauje stvari barona Aehrenthala sedaj tako jasen, da ni drugega sredstva, da se ta fiasko popravi, žel e, vse svoje hrepenenje, da bi poklonil tebi v*e svoje delovanje in ves svoj živelj ? Zakaj si zavrgla mene, in ne predrznežs, ki je odprl vmta, kakor osoren gospodar, in zahteval davke ? Zakaj mene in ne njega ? O, zakaj, zikaj si me zavrgla? Ubogi Pierrot 1 Tako je mraz on pa tava zapuščen in zavržen po osamljenem parku. Tava . . . tava skozi daijn topolov drevored tako žalostno, kakor bi šel v obsodbo. N egova obleka se b-li io odsvita od visok h, temnih senc, ki 6to e mrko in gluho — temni stražuiki — samo vrhovi se zibljejo in šepetajo atraboma skrivostno pričakovaje tre- ; notka uiodepolnega--rdrešen-a .... Tam sredi drevoreda, med temnimi sencami stoji klop, in prijazno vabi vse trudne... Premagan se je udal Pierrot. Niegove noge so bile brez moči, ujegovo telo je omahovalo slabosti. — Brez volje, brez eneržije, brez upa je bil Pierrot &aoao hrepenenje brezmejno je b-J 3 v n:em. Naslonil se je postrani na naslanjalo in obrnil obraz, ob roko naklonjen, v tla. — Visoko gori je zaigraio z vrhovi čisto nalahno in potem je bilo zopet vse tiho — tiho, kakor v grobu. — — — — — „ . .. . samo za trenotek .... pozabiti g*as ... ki me omamlja... in apijanja do nezavednosti..." nego imenovanje novega ministra za unanj« stvari. List oravi, da pre-ara češ, da v eporu med Avstro-Ogrsko in Srbijo zastavljen ugled Av.t ije. K večemu je zastavljen ugled bar< na A^brenthala, a bilo bi fiivclno, ako se pretoči eno samo kapljo kr i, da se reši ta ug'ed. Vrsta zmot barona Aehrenthnla je začela, ko je le-ta objavil Evropi nairt avS rijske železnice «;kozi sandžak. S tem načrtom je spravil v gibanje žalostni plaz bal-kan=k- ga vprašanja. Siepost. da se Aehrenthal ni brigal za ozire, dolžno drugim velesilam, intere-iranim na Bilkanu, je ozna&tt& vso sledečo politiko Aehrenthala. Gibanje delavcev na Francoskem. VIII.*) Sindikalizem in direktna akcija. Iz teorije »r aetion direete". V predstoječi razpravi smo orisali načela revolucionarnega sindikalizma v njega najčiste ii, absolutni in tudi obenem v naj-prvotneii obliki. Tak, kakor je izšel takore-koč iz teorije, iz kritike delavstva samega, k« se niso te ideje še nikjer dotaknile praktičnega vsakdanjega življenja in ^ato tudi nis« mogle nikogar pardonirati, in d<-lati kooeo^ij nobenim drugim interesom življenskega boja. Njegov končni cilj ni socija-liatična demokracija, ampak vm obsegajoča „assoeiation de3 producteurs" t, j. socijali.tična občina, na podlagi strokovnih društev, sindikatov, ki producirajo sami na svoj račun brez vsakega zasebnega podjetnika. Bojuje se proti političnemu soti-jalizmu ; na njegovo mesto postavlja zadružni, korporatistični socijalizem. Ta revolucionarni sindikalizem spominja pač na Bakunina, toda ni anarhističen ; zametava individualnem anarhistične doktriue in stavlja na njegovo mesto asocijacijo, druženje po strokovnih društev. Nadalje je protidemokratičen, kajti namen demokracije je, ublažiti in v;rav-navati socijalna nasprot?tvs. — Gr ffuelhes aam nagaja kakor eden dokazov za protide-mokratično imer sindikalizma dejstvo, da so njegovi členi nasprotniki vsakemu razsodiii« v slučaju spornih vprašanj s p dietniki. On je protidomovinski, nepatri-jotičen, ker noče pozDati v delavcu nobenega državljana, ampak samo producenta, sam« delavce, ki jih je združiti v tttokovna društva, ki so Btanica bodočemu družabnemu organizmu. Proč zato s politiko, ker ta povspeŠaj« demokracijo, ta krepi državno idejo — mest« tega pa obuditi v življenje direktno akcijo. Aetion direete: ta bojni klic je vplival s svojo mistično vsebino uprav čudodelno. Nihče ni pravzaprav vedel in spo2maly kaj pomenja v resnici; n egove dalekostžuosti ni bilo vsem možat* prav zaznati, ali zato a* netili instiktivno, da pomenja nekaj novega, česar do3lej še n zopet veselo in razposajeno mo e življ^n e kakor je bilo nekdsj. Usm li ee me ubogega ! Glej, kak« osamljen je ta park, kako dolgočasno je v njem in jaz te iščem in ti nc prideš — ti neusmiljena ! Pridi, daj, da se dotaknejo moje ustne samo tvoje roke in veliko bo zadoSčeajs. Pridi! Neizmerna bo moja hvaležnost Tako t ho in udano bo moje srce. O, pridi, d* vidim samo enkrat še tvoje čudovite oči, da se upijanim njih mamljive sile in umrem ! Usmili se mene, trpečega Pierrota, tvojega služabnika, ki blodi brezupen po osamelesi parku v tej mrzli noči. eie;, krilatoi božji posipajo pot i belin t i ari II »EDINOST« štev. 50 V Tratu, dne 25. februvarja 190$ uto: m se kr^pi delavsko g.banje od i ravnatelj nadškofijske sirotišnice. Leta 1886 d:.a do dne s tem, da izpolnjuje svojo no* i je bil imenovan na-do.nim škofom omiškm, t lii]o crgaoizaci.o; na PrancoBkem je d>fleta 1895 pa velikim proštom, zagrebškega 1 a.'stvo slabo organizirano io tudi uiuoa za; pro3tolaega kapiteija io prijoriem vraLskim t ko etaloo uiruženje niti dovoli m;ru nitij V tem svestvu ie bil člen hrvatskega sabora oovoij razuma. Število členov flaktnira ne-; in ogrske magnatike zbornice, prestani kakor valove na morje: enkrat i Poznan je bil kakor velik dobrotnik hrvatski visoko, pofceui pada zopet rapidno. — j skih kultareln-.h institucij in podpornik v«ike Ravno tako ie z uoueski. Agitacija ne računa j p^riiotičoe akciie. Pokojnik je zapuatil 40 000 s tem, da sa dvigne vsa in^sa tarna od sebe, j kron" v 0bv.oZQiCah skuone reate, ki jih hrani ampak potiska samo elito delavstva v pnro j hrvatska eskomptna banka. Ta svota se raz-hojno vrsto, kakrr garaa v vojski in ta bona|deii mQ(j 46 bratskih institucij in društev. četa naj vzbudi druge in jih potegne za seboj. Ne vpcfcteva mase, ampak samo voditelje. Tudi t tem se nazivlje sind'k lizem proHdemokratičnim. **) XXX. **) 1' Humaoite z dne 9. oktobra 1908 piše v nekem članku, da je na Francoskem 812 000 kovinskih delivcev, od teh je organiziranih 23.000. < Ako prištejemo še delavce pri marini in telefona kaže število organiziranih 50.000. Pis. Zneski so po 4000, 2000, 800, 400 in 200 k>*on. Pogreb pokojnika so bo vršil danes. Zopet madjarska šola. „Hrvatska" javlja, da ogrska državna železnica otvori v najkrajšem času madjarsko šolo v Ogulinu, ia sioer čim so prične z gradnjo iičke železi.ice. OGRSKA. Prepovedani srbski listi. — Miaiater za trgovino Košat je listoma Pravdi" in „Beograd44, ki izhajata v Srbiji, Zmota baruna Bienertlia. Vodstvo socijallatične strank) je ime'o v torek ko.ferecco pri mlnisterekem predsedniku Bienerthu. O tej priliki je vodstvo izra- j odvzel poštni debit. zi!o Bienerthu grajo radi velikega tendenci-; ■n»irio«Tjk' joznega procesa, bi se ga hoče uvesti proti j RUSIJA, ča^ko radik .lni strauki na Črškem. To je ne- j Govorice 0 imenovanju Carikova poslanikom srečna zmotn, ki ut< gne, ne giede na to, da ne bo možno z juridičnega staiišća uzdržati procesa, le pov«p&ševati demagog čuo doiova-a;e omeniene stranke. Češke novice- Bumel nemških dijakov v Pragi se ^e rršil prosio nedeljo 6e precej mirno. Občinstvo je burše po večini ignoriralo. Prišlo je te do par mahh brezpomembnih pra;k. Postopanje proti narodnim socijalistom od Btrani oblasti nudsljaje. Te dni so bili zopet zaslišani^ razni nar. foc. voditelji, med temi uredmka Sjatnj in S.ri-Hrmv* Sploh m vrši sodnijska preiskava v zeio hitrem tempu. Nova slovanska organizacija. vOirednja zveza čeških zdravnikovu je skle-nile, da ne pristopi k „Zvezi avstrijskih zdravnikov" in to z ozirom na nemške zdravnike, ki so Čehom sovražni. Storilo se je že potreba* korake, da so ustanovi samostojna organizacija slovan&kih zdravnikov v Avstriji. Volitev župana v Pragi. Klub n:adočeških obč. svetovalcev, ki šteje 42 členov, je sklenil kandidirati sedanjega župana dr. K. Groša. N:guv namestnik bj baje vzet iz staročsške stranke. Prva obletnica smrti slavnega češkega pesnika Svatopluka Čech ]e potekla dne 23. t. m. „Pravo L i d u" od 29. t. m, prinaša ▼e»t, da se je vrš.la v Ljubljani že cela vrata kišnih preiskav. Ta vest je napačna v toliko, cvetjem, da si ne omadežuješ svojih nežnih nog, spojih belih šolnov . . . Prid:! Pridi! Jaz te čakam — — — — — — v Carigradu. PETROGRAD 24. „Siovo" zatrju'e, da je imenovanie mini«terskega pomočnika Čari* kova poilanikom v Carigradu gotova stvar. Njegov naslednik bo Salonov. Veliki knez — menih. Londonski „Daily Mad" poroča iz Pe-trograda, da je veliki knez Dimitrij Konstao-tinovič sklenil postati menih. — VtLki knez Dimitrij je siu umrlega ve ikega kneza Konstantina Nikolajevića, brata Aleksandra II. iti je sedaj star 49 let. Sedaj je ravaatel) državnih kosjarn in naCelaik mingreUkega polka. Vojne priprave v Rusiji. „Dziennik polski" javlja iz Pod?oloczske, da se na av«tro-ru»ki meji opaža živahno gibanie ruske vojske. V zadnjih sedmih dneh so b:le ruske posadko znatno pojačane, a mejo obhajajo viši ru;ki častniki in pregle* davajo čete. Občinam so izdana navodila o mobilizaciji. Novi guverner v Kijevu — piše i?ti lut — je povodom inspiciranja rekel častnikom, naj bodo pripravljeni, češ, da bi v kratkem utegmlo priti do vojne. DOGODKI NA BALKANU. Avstroogrsko-srbski spor. PARIZ. 24. — Mednarodna mirovna in svobodoljubna liga je poilaia časnokarstvu nujen apel, naj bi se sklenilo Avstroogrsko in Srbijo, da se podvržete raziodišču, akj ni možao diferenc rešiti diplomatičaim potom. Razsodišče bi se imelo izbrati iz čltnov haaž-kega razsodišne^a dvora. BERO LIN, 24 — Od merodajne strani poročajo, da deiaio velevlasti za posredovanje v Belemgradu. Toda dosedanja, pogaiania Imed kabineti nimajo d i da) nikakegi pozitivnega vdpeba. Velevlasti ne _ . vipeha. Velevlasti n^j d že rok križem lam zu^ai parka, na ce.ti je zakričalo j in so PriDravIjene podedovati. Pogovori po-z grdim glasom na vse grlo. i slanikov Anglije, Francije in Itali e z nem- Fierrota ,e bilo, kakor da je med igra-! 6kimi državniki se nadaljujmo. V tukajšnjih nem siufomje se-!a črna roka med strune diplomat.čnih krog h ne pripiau;eio mkake in jib pretrga a. . politične važnosti odhodu avstroog skega od- x«_ .se 3® ,ltt za^le!ial kričeče pisale poslanca iz Belegagrada, ker je bil naznanjen m škare ia za .delo se mu je vse tako brez- že presega sveta. nitev mira na vztoku 8IjQatrati kakor velik Potem je omahnil na mehko sneženo odejo dip4omatičen vspeh. in daleč so plavale njegove sauie Usipalo se je be o cvetje vedno gosteje, vedno goateie, brez prestanka. Tiho in mrko so staii temni stražniki — viarki topoli in Čak&'i ušodepolntga trenotka; odrešenja, trptCe duše. — — — — — Io cvetje. „Samo poljub.... ta troji uitci potem, naj uzurem. Tudi Romunska se oborožuje. Iz Bukarešta javljajo, da je voino mini-sterstvo ukaz lo mobilizacijo 1. in 2. armad-nega zbora. Oomejne 6traže na solnograški meji so pomnožene. SRBIJA. BELIGRAD 24. „Samouprava" kDOsta-tnje, da ie p-ed-čeraišajecn priobčeni srbski poskušajo s psovanjem paralizirati ob ektiv-ost srbskega k muiikeja. Vzrok razburjenosti hv.trijskega in ogrskega ča3opi^*a je v tem. k-.r so laži pred Evropi razkrinkane ter ie e^ropiko Časopi3ie n-ijodločn^je zavrnilo sproženo kazensko ekspedicijo ia idejo e^ropej-akega caidata. Ćiu proglašenja aneksije, brutalnost tega koraka, njegov anarhistični zaačai z ozirom na me-doarodm pravo, izlasti ener g:čni protest Srbije, Črnogora ia TurČiie proti temu mednarodaemu ropu, so napotile evropsko časophje, da so se po specijalaih poročevalcih pnuč ii o pranem oolcžaju na B-ilkanu. — Sestava norega kabineta je prvi odgovor Srbve na nspide A stro-Ogrske. BELIGRA.D 24. Za danes napovedana seia skupščine se bo vršila jutri. — Se^ta^a kabineta Novaknvić je bila v vseh krog h beligraiskih po^dr .vijena z velikim ve3elj ia. Li-»ti hvaliio skupščin * in vse politična stranke radi njih patriotičnega vedanja, 9 katerim ee ie omogočilo skuono, euodušao nastop \uje Srbije za koristi srbskega narodi. „Po itika" povdarja, da je treba priznati, da je v to s'ogo pripomoglo b:eo S bi računati na nikako pomoč. Igra bi bila prenevarna. — „Eclair* piše: Avdtro-Ogrska je dala preveč jamstev za svoje mirovne namere, da bi biia tedaj nevarnost, da sama od »ebe uredi vprašanje. V zli c temu je položaj dovolj napet, da pris.li Evropo, d Ji pusti v Bjiemgradu čuti glas razuma. „Republique franguiseu piše: Ako ob9to;a še Evropa, mora upornoiti vsa prisilna sredstva, ki so jej na razpolago, da ukroti bes-neže v Belemgradu ia na Cetnjah. I;?estni ba:kan^ki narodi že dolgo zlorab jajo potrpežljivost Evrope. Tej smešno nevarni zmešnjavi je treba storiti konec. General Lipovac v Belemgradu. Iz Beleg^g aia por jčajo : Potrjuje da pride general L;povac v Biligrad, da ganizira arb-iko-ruski dobrovo«jai zbor. Vojni materijal za Srbijo. Iz Skoplja poročajo, da je prispelo tjakaj ea srb3ico vojgso 20 vagonov pušk. 4 vagone municije, 2 v;.gona obleke in obuvala. Ves materijal so takoi odposlali v Srbijo. Novo minlsterstvo. BELIGRAD 24. M nUteratvo je sestavljeno nastopno ' N^pred-j«k Novakovič predsedstvo ; staroradikalci Milovanovič unanje stvari, Protić fiaance, Paš'ć g-'ađn'e ; mlado-radikaica Sio^anović big častje, B >gd*novič trgovino ; nacijonali3t Ribarac pravosodje ; general Ži*ko?'ć vojno BELIGRA.D 24. Zatrjuje se, da bo eno prvih čiaov no/e viade, da takoj odpošlie veleviast m že tolikokrat omenjeno spomenico o srbakih zahtevah. ČRNAGORA. DUNA J 24. L sti poročajo z Cetin a, da je voini minister u k-zal cdposlati na hercegovsko m*3io 7000 mož. CARIGRAD 24, „Jeni Gazeta" poroča : V Baru pričakujejo neao rukcor r~o-kazal na podlagi dejstva, tia Slovenci silo kulturen narod po svojem duSevuem in gospodarskem napredku, po razvoju svojega slovstva in po razvoju našo gospodarske organizacije. Danes pa caj socijalna uglajenost se, or- br«E presttaka se je usipslo b?lo komunike dobro zadel, ker so avstrijski in — — — — — — ogrski listi izgubili zavednost, in brez vspeha proračun za 8V* milijonov. privolil v predisgano povišanje vojnega pro računa. U^ieta pravi, da pojde na dopu3t 31.000 mož in da se na ta način zniža še naglasimo, d. tiidi našega l udutva v i-jega osjš rej:h slojih priča gia3£0, da sao koS-turen narod. O tem se je mogel n. pr. uv. -riti vsakdo, kdor je obiskavtl našo letošnje predpustne prireditve. N=število ja b:lo t* h prireditev na vseh kooc;h in krajih. Ljudje »o se zbirali ta p^ tam celo v velikih masah, kakor n. pr. na pustni torek na pltau „Nar. delavka organizacije", ko Be je gn tlo po prostorih „Narodnega doma'1 najmanje p r tisoč ljudij. A kako doitojan-itveno, p;jšte?50 so se vedli vsi ti elementi iz najrazličnejih sloj©?. Mi smo že povdarjali na tem m?*tu in oaglašamo done3 zopet, da so Be slučajno navzoči Italijani čudJi vedenju in d;acipli-uarnosli naših m&s in so bili polni hvale o tem našem ljuditvu. Kir naravnost so poznavali, da pri niih ne bi bilo mrežno ob takih masf-h iz najra ličneiih eiemeoto? vzdr-žavati takov uaoren rtd. Dejstvo, ki sluzi našemu narodu v naj vedo ča3i, je, da se lttos na vseh neštet.h veselicah v mestu in po okoiici ni dogodila niti najmanja nepri-ličnost, da se je to ljudstvo povsodi ponašalo tako, da se je inttligent le z veseljem g'bal med njim. „Iadipendcute" je sicer napisal veliki oslarijo o dek'ah. ki da jih bogatini priva a;o v „Narodni dom", da tu igrajo elegantne dame. Resnice pa je tudi v tej oslari i toliko, da se zna tudi naša priprosta žena pošteno, dostojno vesti tudi v vtliki plesni dvorani, ke? z nsšim splošnim kuliuinun napredkom rasie tudi socijalna uglajenost ua-ih mas. A kaj fomenja to ? Da, tudi v*pebi naših socijalnih prireditev so znakom, da smo v resnici kulturen narod! Čemu italijanske propo/edi za — Slovence ? ! Iz Š&ednja : Z ožin m na vest, d* se tudi pri Sv. Ivanu uvedejo italijan«».e pro-poredi, izvolite pri občiti nast-jpno v dokaz, da so take novocuri e povsem nepotrebne v naši okolici in da nimajo v realnih pA-ebhh n: k a »e ga opravičenja. Tudi pri nas imamo tako italijansko službo b žjo. In priinano bodi, da je pri na« nekoliko opravičenja za to v narodnobtnem razmenu prebivalstva. V območju n&še župnije ie re» procej-šnje štavilo Italijanov, ki nima o m^ntn h cerkev tako pri rokub, kakor — meščani, spadajoči p d župnijo svetoivansko. In vendar je v resici tudi pri nns italijanska s'utba btž a brez p .mena za naše — Italijane. V resnici jo stvt.r nauireč tuka, da bi bila cerkev ob itbliian*ki službi božji prazna, ako ne bi prihajalo nekoliko d .m i-činov, ker jim je ravno ura — ob 8, — zelo primerna. Ia z*kaj ni bli^u nj'b, ki jim je ta služba božja namenjtna! B.d, da hodijo vendar v m^sto v cerkev, ali pa — nikamor. ČJs je pri nas tako. kako bo še le pri S?. IvaiiU, kjer so italijanski pripadniki župniie v re3» ici meščani ! 1 Prvo pokroviteljstvo doseženo potim na-b ralnio pušic. V Trstu in n^eg* ckol ci rte kaverna „C »mmercio" bila pr a ki ie pot m pušice nabrala nai 200 kron ter tako pre-lela diplem p •kroviteliice družbe sv. Cirda in Metjdiia. D tičui d;plom ja že nekaj dni ra-zobešen v prostorih imenovane ka/aroe in je res lep okrasek za v«»aki 1 kal. Ker je diplom poklonjen ka arni in k°r javnosti ni znino, kak > da je kavarna tako pridno nabirala za našo prekori tno dru bo, naj nam bo dovoljeno, da d-.ino stvari pravo ime. Gosp. D m°nik Josip, bovški ro;ak, ie upravitelj diplomirane kavarna in on ima giavno zt.slugo na tem, da je kararni pre-ikrbtl pokrovit 1 stvo. V po^ne p^nje naj poveimo, da imenovani upravitelj ho A« [ T^e dni vs .kt gi meseca s punico v roki — iri? mraxH. Burja ki je razsajala več f:i n anj ve? dan ie do- glu hitrost 65 kilo- .; metrov nn uro. Vč rajšn i ia p-edvčerajšoji d n rta bili med n ju.rzle imi v let< Šn i zimi. Na tuknjšn cm meteorolog ft^era oH-ervatoriju e včer j ob 7. uri zjutraj kuzul top omer celo 6'2 C. V mm'li noči se je po-blačilo ia je m--\z nekol k-j p ;nehal, tena mcčn: e je pa zfeČela raisaiati lu.a. IV. družabni večer „Trz. Sokola*4 strani ,9jkoia"t amo obvtščrni, cia LoierijsVe številke izžrebane dne 24. fe- bruraria 1909. Trst 68 45 35 9 27. Brno 13 64 61 82 16. Kcled&r in vrezne. — D : V/1- bnrga de*'. — -Jutri : Marjeta Kort. sprk. T moerarura včeraj ob 2. ur; pcpolsdr — 2° Cel«. Tremo včeraj : htida burja, jasno. Vremenska napoved za Primorsko : Spremenljivo oblačso. Bjrja. Zao mrzio. _______ Naše gSed^išče. Minil je razposajeni, Ifchkož;vi prcdpu?tm* j črs! Nastopil je post, ki n~s ki če k resn°j-šemu d lu in važnejšemu uživanju. Po d*-l Si ! psvzi Brt otvcri slovensko g'e Hilifičo zom-t resnejši umetnosti. V nedeljo ob 7. uri zvečer es uprizon na našem odru izvirna sloveti-ta Eovoat rBIatiu, ki jo je znani pisatelj Fr. . Oi Ks. MeŠko blagohotno prepustil v vprizoritev pe bo tudi rašemu gledališču. vr* 1 v soboto dne 6. m«rc<4 v veHki dvoraoi „ ' . _ r Narodnega doma4 IV. -okevj;lno lielo. Trst, ul. S. Giovanni !0. G. MACHNICH. Z2&SSES Čevljar-nica TRST, ulica G^ulis. 7, odlikovana z državno kolajno modni razstavi v Trstu. = Izdeluje vsakovrstno obuvslo po meri z največjo eleganco in solidnostjo Specijaliteta ortoccd.čiiiii iz3 Ucc? ia ara* .t fejij,?. — CENE ZMERNE. Umetni zooj a Plombiranje zobov. *anja zobov o rez i vsake bolečina pa, da ni pr;&la Hamo plezat, Lmp^k pr:šia je tudi materijalno podpirati s^oie brat9 ,.Ve esilaše„. Mlddiua se je prav pamet so in dostojno ra-nala; vse je bilo v najlepšem redu brez kake ceprinčoosti. Cenjena m'a-aina kiičemo li: le tnko naprej 1 Z-to se p dpisani odb r uajprisičneie zahvaljuje Vam %sem vdetežcncem, posebaj tuli gospnd>m d=i.rovaUe'j3: Goiina I^ao (Birt) K 4. Sanc n Peter (Bjeko) K 2. Sunem Tomcž (M ni) K 2. S^rsc n Anton (Levičar) K 1. Sancin Ivan (Čjočo) K 1. Gjdm* J sip (Fujo) K 1. (rodica D.agotiD (Birakcš) Ki. FegoL^vro (Dražari) K 1. Mokovič Jo*ip K 1. Mozer Ivan K 1. Sgi>uud Josip K 1. Srčna hvala! Restauracija flurora TEST, nI. Glosae Cardacci 13 Trg, San Giovanoi At. 4 Vsaki večer koncert Ob nedeljah in praznikih 'Pg MATINEE od 10. ure |>rn večerjo po dog -voru. Točiio se najfinvj'ša vina. kakor OPOLO, ISTRSKO, lEKAV, BELO FURLANSKO in BRIŠKO, ica*or tudi PIVO znane štajerske pivovarne Goss. P. N. ot-£iustvo jt Daproj-no, 6eraj ob 7. u;i uaarli v javoi bolnišnici. poiudse v društveni učilnici s sledečim dnevn m ! Predrzni tatovi. Gospa Karolina Guoz-; redom: 1. Nagovor predsednika. 2. Porcčiio zolo stanujoča v ul. Pesronio St. 7. je v ue- , lajmkK. 3. Poročilo blagajnika. 4. Razni deljo dopjiudce zapu»tiia bi5o ob 3. in se predlog'. 5. Volitev uovega cdbora. — Po povrnila po poldrugi uri. — Našla je vrata; občnem zboru priredi društvo ovojo pevsko ^a-jovanja odprta Vstopila je v spalnico »n zabavo, v goctilni „Gospodarskega društva" t*i zapazila d.a moža, ki sta ravno priprav-! v Siedoju. Ijala cubco iz oblek m perila, vkradenega izl Obilo zabave bodo imeli prijatelji petja ui-ke om .re. Pogumna gospa je enega tata ja feajti fili§ali bodo nove lepe ia krasne prijela za iame in ga prisilila da ie puetil:mci^e 2bore. plen. Titova sta ted^-j sprevidela, da je naj- tole poph-.iti jo, Gospa pa je kričale tekla! za nitmi; ker pa o redarju ni bilo ni duba > ci s uha, Kta Mota srečno u§la. Gospa Guazzalo je konita'ira'a, da sta; ji totov- okradli vse dragocenosti v vrednosti ! 120 K in 100 K v gotovini. Khkor običajno, ni-io to tatvino priobčili listom ! PožiT. Včeraj ob 2. in pol uri popo« ludae ie račeio goreti v tapetniški delavnici vdove Mar ;e A-quini u ici S^erio M rca-daute št. 1. Prevrnil se je camreč brz^var iu og*u; f-a naglo razširil na bliža'e omote N^e i'i drugo tapecitsko blago v delavniei. Prihiteli j i. ^ Gy. odborniki so nf.iu judntje naproSeui, • da se io'mSNnilno vdele | žijo hf .e, ki se bo vrnila v ; • ( fetek) ?:več r ob8 un m pel v društvenem sedežu.; iš? " Na to sejo vabimo izlasti; zastopnike oddelkov, daj f nam bo mceoče štilizovhti j spremembe društva n b SJ4 L K ODPRLA SE JE „GoEtilna Panada" TRST, ulica Gioachino Rossini 20 Domača kuhinja - Izborna vina Kraški teran, furlansko, istrsko chianti, briško in peneča vina. Prostor popolnoma prenovljen, z Tucaa postrežba. Lastnik: NATALE PUPOVAZ prej I. natakar gostimo „Bonavla". t pravii. Kf«lcs»rski „Zdiavo1 Slovensko akad. društvo „Ilirija" v Pragi bo im<;io svoj č<-titi redni občni ?,bor dne 26. Bvečar«a 1909 ob 8. uri zvečer v prostorih, v resta^. v PofeorDjeh, Ječna ul. SI venski ao ogajega ci, ki s^> pogasil požar. P ' e^ utnem delu. Štode je okolu 1000 K. j 805it'e «°bro do^b. Delavnica je b la ziraroraia. Pevsko društvo „llirijs* naznacja, da Fonaverjenje n aretacija. F.-an Scbick, i ; VJ:ie ta ted-n v četrtek in petek, pot' m IU Ideu >io»aški u^ n c iz Gradca, vslužben; J kakor po navadi vsak tor k in petek % Mrjfl c ; it'. VI bva^ni je prejsoji t-dea d/bit ^ re odredbe, ko se d l^či še tretja i odpoš je po , vam '-a t don. in to rfcdi t^iVih zborov, ki vi =wti 185 K. O : pa si je pridržki denar in i *>cdo peli na slavoos'i v L ubl ani. P osi zUež.l v Juioio. T;.m 60 ga aicoči aretira.i, ! s? P P-^ce, da redoo Zaba;aio k vaiam. ko je popival v neki gosti ni. Sprejemajo so tudi novi pevci io nevke, ti j^elez. kina-vin o B za bolehne in rekonvalescente. ZSćt M imajo ce^elip do pptia. OihT. D: mm Josip Zigonn Casarmr 8 Strel iz revolverja. Povedali smo, kako je prelfčt-r« šujem zjutraj ob 11. uri težak A ton Rapoteč, star 55 let, iz G/adišča, tt nujoi v ui. Madjnnina še. 4, bi z revni- t r eui težko raojen na hrbtu, vsled če^ar no ( Cll .... Doncci/n irru «m r T o dogodku pMS?e- tESfZjSg-J2SL* deli smo aleaeče p idrobao«ti: parfumov, fin. milo. — Zaloga mineralne rod* Predrčer&jšajem le sed lo v gostilni E. j ^oska za parketa, na mrzlo pripravljene?* V » novica v ul. Mado nina Sr. 3, Več oseb, j tamarinda. malino^oa itd, itd. I*' ■ temi Riprifec, i^goHuec P^ter Signoretti —■ ii Ko^ra in d ugi. — M d isumi je nastal ________jsm p r>ir. ki je kmalu post »I lako neva-en. Več fct -ki*.iJic par 11 lov iu druge stvari s» ile nr. kose, tako d tr. i krčmar Škodo za 40 K. E ten izm-d pret pačev je bil tudi zaboden od S g';orotts; kuharico so vrgli na t a in h pta i z nogam . Vod telj gost lue g. Mara-š vić je te.iai, da bi iant ašd be^ne pretepače, potfgoil revolver iu ust-euJ. Krogi.a je pa siučijno zadala Rapotca v hrbet. Pretepači to se na to razpršili. Oblast poizveduje. Provzroea voljo do jedi utrjuje želo- dec in ojaeuje organizem. Priporočeno od naJslove6ih zdravnikov v vseh slučajih, kada je treba se po bolezni ojačiti. Odlikovano z 22 kolajnami na raznih razstavah in z nad 5000 zdravniškimi spričevali. Izborni okus. fSgšT" Izborni okna. J. SERRAVALLO - TRST DOBIVA ^E V VSEH LEKARNAH. Najvspešneje sredstvo proti 1X1 ie D(^>BIVA SE V VSLiH LEKAUNA protžnu Tekočina GODINA prireiena y Trstu ^^ le«rfla de,la Sa,irte" od lekarnarjev: jikoba ia Josipi godina, lekarna JM jgea4 f areeto h j >tekleaica »rane K 1*40 Iz Treta se ne odpošilja manje od 4 steklenic proti podi. povzetju ali proti antieipatni pojiljatvi »ne^lc« 7 K franko poŠt, tn nvt Stran IV EDINOST« štev. 56 V Trstu, 25. febrnvarja 190^ L> s rovu Za veliki Ciril Metodov ples 7aružene Mofai B'firi T st K 4 S-ar ki Godina t govt o in posestnik >.a Vrdali K 2. I. M. Sok,D K 2 ; p t m ug edne „Ja^rhnska banke" : g Ante S«r}iinowić pr« f. Stbrigrad K 10 And™ i Žwdh Trst K 10, Svetko Marte ^nc porlu-zetoik Burk'jvlje K 10, A. Md. S.ioUdih K 4, Mai.ca Greg< nč ur* i te i iea. Šk-den» K 4. Lota (ire2'rić uči teljica, Š :ed^nj K 4, Haiosiav Sreboti jak L kev K 4 I ao r*tžč nfttplj, z; u^i Pot\u d ža^nh železnic toliko ugleda in vpliva, da izpo luje to malenkost, naj poskuša, SloveLci ma bomo iz srca hvaležni, uko to doseže. Občinski zastop v Tržiču, ki se radi sporov L.ed straLkaoii ni mi gel konstituirati, >e namestništvo razpustilo. Nove volitve te bodo vršile 2. in 3. marca. Občinske volitve v Gradežu so v prvem in drugem razredu razveljavljene. Vesti iz Istre. Stroj pamika počil. Z Opatije poročajo: Na par Liku „ Petar Ziinjski" je na potu iz Op&ti.e v R ko počil stroj, v<d čeaar je ■*itai£ med pe ti ki grozna panika. Parnik so pot m dovedii dj poi^ola, kjer so ae potniki izkrcali. Vesti iz Kranjske. V Ljubljani ne bo hišnih preiskav. — Graški listi poročajo z Duna a, da so ve ti O nameravanih Lišnih prt-ukavan v Ljubljani neresnične. BSiov. Narod* pa tzdižuje vest o nameravanih Lišn h preiskavah. Deželnozborska volitev na Vipavskem. No umilega poslanca Ivana Lavrenč ča st bo '-r^ila dne 3. aprila 1309. Eksplozija v Škofiji Loki. — Neka zakonca dvojica v Šioti.i Loki je stanovala pri ntkem gostilničarju, katerega drva so bile nal tik duri te zakonske d-ojicr. X dnji čas je zakonska dvojica opazila, da te n ujina zai f^tft 1. ia drugi) brivsko pripravo. — M jže, ul H 45 Zalega kron od 56 lit. naprej. Antm Kette, O. čine štev. 169 140 Qnrc!mfim takoj služho I>eka. Govtirim b!o-OprtJllJ"?i| vensko, italijansko in nemško. Nanlov A. Planino, ia Farnsio 5t. 41. 351 Pri sv. Ivanu ee deli 7emiiišće po nizki cen5. Naslov Edinoar. (349 Nik d pisarniški uradnik F]< \mskfpa ic Lem;keth jezika z dobr mi spriče\ali želi a stopiti v odvein:šk<> ali drupo pisarno Oglasi r.a upravnigivo lista pod naslovom „Mlad Urad nik". 339 istrskim kmetom, lek, je prin eren prostor na razpolago. — Več pove uprava „Ed.nosti". ~ 343 l/.oct/i torian in br"io v,PaV8ko» Pro'?ia IVciotU iCICill Vincenc D..Š«, Trst. ul bat. Lhzz>- ro 60v. '22. po 88 t-totink liter, ia belo po 72 8t nv^ m to Velika zaloo^ pripadkov po tovar, eenak TELEFON štov. 17 44.. T V R D K A En^enia Cossovel prej ravnateljica Tržaškega grafi?, zavoda (Stabilimento grafico Triestino e* R. G. Salom) Časti se naznaniti slav. občinstvu in cerj. klijentom, da je odprla -r ulici deile Poste št. 6 Prodajalni« novih in rabljenih pisalnih strojev vseh zlstemov. Apara re produkte rji \seh zistfmov. — Potrebščine. — Čiščenje in poprave. — Pečati in table. JM Gramofoni in alovenske, italijanske in nemSka plošče fini in navadni iz najboljših tovarn. — MENJAVA RABLJENIH PLOŠČ. — Telefon 16-82. 'S Adolf Kosforls sklad šče oblek za moške in dečke Trst; via S. Giovanni 16, I. n. ^zraven R»-stavrueije CooperatiTB pi tlaeker) prodaja na mesečne sli tedenske obrok© oblek® in površnike za moške, perilo i. t« d, iSiajdogcvornejše eene. Novo pogrebno podjetje pisarna in prodafalna Uia Oincenzo gellini št. 13. Telefon 8t. 1402 (poleg cerkve sv. Antona Novega) Telefon Št. 1402 Zaloga oprave nlica Uanimo D' Azeglio Št. 18 Prireja pogrebe od najprostejše do najelegantnejše vrste v odprtih, kakor tud r s kristalom zaprtih vozovih. Ima bogato zalogo vseh potrebščin za mrliče, kakor: kovinaste in lepo okražece lesene rak ve ; čevlje, vence iz umetnih cvetlic, kovine, porcelana in perL Bogata zaloga: VOŠČENE SVEČE. Cene nizke, da se ni bati konkurence. Za nlnčaj potrebe se nljndno pripoiočajo HENRIK STIBELJ in dru&i. OKAVICE prve vrste iz usnja in blaga p<> jako zmernih cenah v • PRODAJAL-N1C1 ROKAVIC & m m t K 6UBMRNNI • Trst, Corso 19 - Ustan. leta 1865. £