Sumijo, da je umorila moža
V Celju nov center la ustvarjalnost mladih
Miimam
cafffe
UŽITEK V DOBRI KAVI I FR4ŽAHN\; 03/713-2668 8
ST. 49 ■ LETO 62 - CELJE. 22. 6. 2007 - CENA 1,25 EUR - 299.55 SIT
Sodiščep trdih ßjjj^iifih
Zaradi vžigalnikov oliiivljenje
080 12 24 www. mik-ce.si
l>ari(inotip, vonj in okus
lOlfiDNIK
Šola za krasni novi svet
Zaključek šolskega leta je priložnost, da se celostno poglobimo v »končne produkte« našega šolskega sistema. V šolah boste damianes našli male samozavestne genije z odgovori na vsa vprašanja. Z naučenimi odgovori. Ker bognedaj, da bi preveč s svojo glavo razmišljali v časih, ko slovenska teh-nicistično in naravoslovno usmerjena družba potrebuje dobro zdresira-ne kadre, ki bodo sledili viziji o Sloveniji kot gospodarskem čudežu.
Ampak bodoče inženirje, gospodarstvenike, zdravnike in pravnike je najprej treba izučiti. Zato pa - vsi v gimnazije, če ne bomo sprejeti, bo pa konec sveta. Se mi zgolj zdi, aU je bilo včasih ali pa vsaj v mojih šolskih leti samoumevno, da vsi učenci ne mnrejo biä in nikoli ne bodo enako uspešni? Ravno to pa se od njih danes pričakuje. Poklicne in strokovne šole ob tem vsako leto beležijo upad vpisa. Nič čudnega, saj je danes nuilodane bogokletno, če otrok želi postati natakar, avtomehanik ali frizer. Kaj bodo pa sosedje rekli? Na drugi strani pa si poglejmo. katere kadre iščejo delodajalci! Poskusite denimo dobiti kakšnega vodovodarja, ki bi TAKOJ prišel popravit počeno cev v kopalnici! No. sicer pa bomo že uvozili poceni delovno silo s Slovaške, za obilico slovenskih gimnazijskih maturantov pa se bo že še našb nekaj delovnih mest terenskih zavarovalnih agentov.
Zmeraj večji so pritiski na otroke glede ocen in učnega uspeha, brez katerega se ne morejo vpisati v tako opevane gimnazije in kasneje na fakulteto. Kaj če otrok ne zmore? Šolski sistem pač ni vsem enako pisan na kožo. Ogromno staršev goji že v primeru osnovnošolcev nerealna pričakovanja glede učnega uspeha, s katerim enačijo uspešnost otroka. Ali veste, kaj takšni pritiski pomenijo za otrokovo samopodobo? Strokovnjaki opozarjajo na grozljive statistike: po številu samomorov otrok med 10. in 14. letom smo na tretjem mestu. Ogromno jih pobegne od doma. da o motnjah hranjenja, samopoškodbah in ostalih zdravstvenih motnjah niti ne govorimo. Število takšnih
primewv pa se, gle) ga zlomka, poveča ravno ob koncu šolskega letcu
Kje so mali samozavestni geniji iz začetka uvodnika? Ob prvi slabi oceni oütno izgin^o. Imejte to v mislih v dneh, ko nosijo domov spričevala.
www.novitednik.coiii
Zgled za Slovenijo
Predsednik RS dr. Janez Drnovšek na obisku v Celju
Predsednik države, dr. Janez Drnovšek je v sredo obiskal Celje in se ob začetku obiska pogovarjal z županom Bojanom Šrotom, zatem pa se z njim sprehodil po mestu in si s posebnim zanimanjem ogledal mestno jedro, pod vodstvom opata Marjana Jezemika pa obe cerkvi v mestu. V prenovljenem Hotelu Evropa so mu postregli s suhim sadjem in petimi vrstami kruha.
Ob predsednikovem obisku je celjski župan Bojan Šrot povedal, da smo Celjani veseli in počaščeni, ker nas je predsednik obiskal v zadnjem letu mandata. »Predsednika sem seznanil z mestnimi projekti, pa tudi s težavami. zlasti na področju brezposelnosti in z načrti na področju terciarnega izobraževanja,« je povedal Srot.
Predsednik Drnovšek je povedal, da sta se s Šrotom pogovorila o tem, kako se Celje razvija. »iCaže, da zelo dobro, vesel sem zlasti, da na področju varovanja okolja, kjer je pionirski skupni projekt ravnanja z odpadki ne le za Celje, ampak za širše območje- Gre za velike premike, če se spomnimo zgodovine Celja, ko je tu prevladovala v precejšnji meri še danes prisotna kemijska industrija. Sedaj je okolje povsem drugačno in to je dober zgled za Slovenijo,« je dejal Drnovšek.
Predsednik je za tem na sebi lasten duhovit način poko-mentiral zadnja dogajanja v dr-
V Hotelu Evropa
žavi, zlasti afero Sova in namige, da je vlada predsednika Janeza Janše pred konstruktivno nezaupnico, o kateri se z njim ni nihče pogovaijal. Bil je tudi presenečen nad izjavami o prisluškovanju visokim politikom, o čemer je govoril Anton Rop.
»Ko sem bil predsednik vlade, nismo nikomur prisluškovali, kar je bila izrecna prepoved vsem direktorjem Sove.« Povedal je še, da ne snuje kakšne posebne koalicije, kar bi
suhim sadjam in petimi vrstami kruha,
bilo mogoče sklepati zaradi njegovega nedavnega obiska v Mariboru pri Šrotovem strankarskem kolegu Kanglerju, a poudaril, da podpira vse sposobne in prodorne politike, »Prihodnji teden bom obiskal tudi Jankoviča in če že namigujete na kakšno novo koalicijo, je to koalicija treh naj-ve^ih in uspešnih mest,« se je pošalU Drnovšek. '-S Sföföiö'sta'tudi obujala spomirie na zgodovino stranke SLS; ki je bila kar nekaj
obdobij v »Drnovškovi« koaliciji. Šrot se o kandidaturi za predsednika SLS na jesenskem kongresu stranke še ni odločil. Prepričan pa je, da slovenski politični prostor potrebuje trdno ljudsko stranko. »Je pa seveda vprašanje, če sem jaz tisti pravi, ki bo to stranko vodil po kongre^-' su in jo naredil za trdno, verodostojno in dbbro koalicijsko stranko.«
BRST
Foto: GREGOR KATIČ
Slovesno za 20. MOTB, ki
Skupina za krizne operacije
Proslave ob 15-letnici 20. motoriziranega bataljona (MOTB) Slovenske vojske, katere poslanstvo je, da do leta 2009 postane lahka bojna skupina za udeležbo na kriznih operacijah v tujini, se je v torek kot slavnostni govornik udeležil tudi predsednik vlade Janez Janša z obrambnim ministrom Karlom Erjavcem.
Bataljon si je v teh letih pridobil bogate izkušnje in opravil zahtevne naloge doma in v tujini. Lani je prevzel delova-- Št. 49 - 2± junij 2007 -
nje v operacijah kriznega odzivanja, tako je od leta 2005 v operacijah sodelovalo že 488 vojakov. 769 pripadnikov 20. MOTB poleg bojnih nalog uspešno sodeluje v usposabljanju za Evropsko bojno skupino. V tujini je trenutno 50 vojakov v Afganistanu, v mestu Herat, 172 se jih usposablja za Evropsko bojno skupino, eden je v Iraku in dva na Kosovu.
MJ, foto: AŠ

■«"MIK
lODKI
Podpisana pogodba o obnovi Zdraviiišicega doma
KJE SO NMŠI POSLANCI?
V Rimskih termah r
zdraviliškega kompleksa. Po Sofijlnem dvoru bodo kmalu začeli obnavljaU tudi Zdraviliški dom. Pogodbo o obnovi doma in gradnji pilotne stene v kompleksu Rimskih term sta direktor term Maks Brečko in predsednik upravnega odbora družbe SCT Ivan Zidar podpisala včeraj.
V pogodbi je predvidena adaptacija dela kleti in pritličja, celotnega prvega in drugega nadstropja ter strojnice dvigala na podstrešju stavbnega kompleksa Zdraviliškega doma, Dela, ki so predvidena pri obnovi močno dotrajanih objektov, obsegajo najprej izvedbo pripravljalnih in rušitvenih del, nato pa gradbenih, obrtniških, inštalacij-
skih in zaključnih del. Zdraviliški objekt bo v svoji končni podobi imel okoli 70 hotelskih sob, skupne prostore za druženje v vsaki etaži ter prostore za hotelsko osebje. Celotna površina prenovljenih prostorov bo velika 2.124 kvadratnih metrov, obnova pa bo zaključena v drugi polovici tega leta. Vrednost gradbene pogodbe znaša nekaj manj kot 3,5 milijona evrov.
Družba SČT v okviru kompleksa Rimskih term sicer izvaja več projektov. Tako je lani začela z obnovo Sofijinega dvora, ki bo postal sodoben hotel s štirimi zvezdicami, Prav tako so delavci SCT-ja sodelovali tudi pri prenovi vile Mayerhofer, kjer je uprava term,
BOJANA AVGUŠTINČlC
Najvišja kakovost po najnižjih cenah!
Zadnji čik
Po tem zakonu še pred sekret ne pašem več.
Bogdan Barovič (SNS)
Danes se bodo vremena Kranjcem zjasnila, pa ne zato, ker se bo z ubogega Jožeta Pučnika dvignila megla, kot pravi trenutno najbolj prežvečena politična šala, ampak ker bodo poslanci po vseh napovedih sprejeli oster protikadä-ski zakon. Velika večina v državnem zboru (DZ) podpira popolno prepoved kajenja v vseh zaprtih delovnih in javnih prostorih, kljub temu pa je novela zakona o omejevanju uporabe tobačnih izdelkov v sredo naletela na številne pomisleke. Eden od njih je bü, daje zakon prestrog, kar je posebej morilo poslance SNS-ja, po)avi]o se je vprašanje, kako bo njegovo uresničevanje mogoče izvajati v praksi, marsikoga pa )e motüa tudi prepoved kajenja v umetniških predstavah in filmih-
Državni sekretar na ministrstvu za zdravje Dorjan Maru-šičtrdi,dazakonupc6tevanova spoznanja o škodljivosti pasivnega kajenja. Ključna sprememba je popolna prepoved kajenja v vseh zaprtih delovnih in javnih prostorih. Kajenje dopušča le v posebnih prostorih prenočitvenih objektov ter v kadilnicah, prostorih, namenjenih samo za kajenje. Za te je natančno predpisana tehnična izvedba, v njih ne bo dovoljeno jesti in piti, obsegale pa bodo lahko največ 20 odstotkov skupne površine zaprtega javnega ali delovnega prostora. V težavah bo tudi ^i-na srednješolskih piüialcev, saj zakon zvišuje starostno mejo uživalcev s 15 na 18 let. Ta velja tudi za prodajalce tobačnih izdelkov.
»Po tem zakonu ne smemo kaditi nikjer več, dali nas boste v komore- Saj bomo popadali po tleh v listih dveh kvadratnih metrih. Jutri ne bom smel jesti rdečega mesa, zato ker je, baje, škodljivo. Pojutrišnjem ne bom smel seksa-ti. To je totalitarizem. Lepo ali
Barovič branil pravice kadilcev.
Tbdi samostojna Cveta Za-lokar Oražem je menila, da ima Slovenija že sedaj relativno strog z^on, ki pa se v praksi ni izvajal, saj je bil pomanjkljiv predvsem nadzor. V LDS-u so pogrešali preventivne
ukrepe ministrstva za zdravje, saj bi bil po njihovo ob ustreznem nadzoru v praksi bistveno bolj učinkovit že obstoječi zakon. Tudi poslanec SD-ja Bojan Kontič je menil, da bi morali več energije vložiti v preventivo. »Kot v posmeh vsem tem prizadevanjem se ka-jenje mladih prestavlja v vse zgodnejša leta. Raziskava, ki jo je opravila pred leti Velenj-čanka Andreja Zupanflč, je pokazala, da se 82 odstotkov kadilcev odloči za kajenje v starosti do 20 leta,« je opozarjal velenjski poslanec. Po njegovih besedah lahko le upamo, da dvig starostnega kadilskega praga ne bo spodbudil črnega preprodajalskega trga, ko bodo mladi po višjih cenah kupovali od starejših.
Kontič je opozoril še na eno domnevno nedoslednost predlagateljev, ki so predvideli, da predlog zakona ne bo imel finančnih posledic za državni proračun. »To je monda na žalost točna napoved, vendar hkrati predvsem pesimistična. Predlagatelj torej ne predvideva, da se bo kot posledica uveljavitve zakona zmanjšala poraba tobačnih izdelkov in s tem višina oziroma obseg trošarin,« je menil velenjski poslanec
Precej govora je bilo tudi o prepovedi kajenja v umetniških predstavah, zaradi česar je opozicija vložila amandma, ki pa mu po odzivih koalicije ne kaže najbolje. Alojz Sok (NS-i) je tako dejal, da se da v gle-dčdišču mar^kaj simulirati. »Bil sem na predstavi, kjer se je glavni igralec slekel, se namesto z bencinom polil z vodo in se zažgal. Kaj bi se zgodilo, če bi se res polil z bencinom in se zažgal, da bi dobili original namesto ponaredka,« je pokadil zagovornikom umetniške svobode in gledališke prismosti. Njegov strankarski kolega Martin Mikolič je prepričan, da gre za lažne strahove, saj bi na podobne težave naleteli tudi pri dosledni interpretaciji dni^ zakonov »V zakonu o javnem redu in miru je določeno, kaj se lahko oziroma se ne sme delati na javnih površinah. Če bi se strogo držali tega zakona, potem je na gledališkem odru storjene^ marsikaj nezakonitega« Po njegovem namreč zaradi cigarete na odru nihče ne bo klical inšpekdje.
SEBASTUAN KOPUŠAR
(stalna povezava) (Visoke hitrostO [Kabelski modem) (Neomejen dostop) [Prikliučnina) (30 dvevno poskusna doba)
podrom imajo od lani. »Na hipodromu bodo 28. julija prve uradne galopske dirke z udeležbo iz vse Slovenije. Tekmovanje bo s hladnokrvnimi in toplokrvnimi ter mešanimi in polnokrvnimi konji,« je zadovoljen podpredsednik konjenice Zvonko IvaCič. Na hipodromu se trenutno pripravljajo na postavitev kozolca, ki bo služil za privez konjev ter za družabna srečanja.
20-letiii pre
Razgled na Imensko Gorco s ceriorijo sv. Kiua in lovskim domom. Od tam je videti svet
gore in zagrebškega SIjemena, s itir
V malem Imenem veliko vsega
Imajo letališče, hipodrom, mejni prehod ter končno postajo vlaka - Gasilsko društvo petkrat starejše od predsednika
Imeno, dolga obcestna vas' s . svojo jduSo in svojim utripom, je prepogosto v senci sosednjega Podčetrtka. Pred nekaj dnevi se je Imeno med novicami iz vse Slovenije znašlo celo na prvih mestih medijskih poročil, saj je bil tam piknik, kjer je bilo zbrane pol slovenske vlade.
Po čem poznajo ljudje Imeno? Tbje (žal) končna postaja vlaka na progi Celje-lmeno, ki je nekoč vozil vse do Kumrovca ter naprej proti Zagrebu. "Hi je mejni prehod Imeno, na Imenskem polju sta športno letališče in hipodrom, na robu vasi je velika Klet Imeno, v kraju je • prav tako nov športni park, kakršnega nimajo niti v bližjem zdravilišču v Podčetrtku, v kraju živita poslanec Marjan Drofenik in pod-četrteški župan Peter Mišja ...
V zadnjem času se največ govori prav o športnem parku, ki so ga
odprli v začetku tega meseca. Ob obisku smo tam srečali domačina Darka Šelekarja, podjetnika in občinskega svetnika, ki je izdelal zamisel imenitnega parka. Šelekar, ki je bü vrsto let predsednik gasilskega društva Imeno ter KS Podčetrtek, vodi v parku teniško šolo.
Športnega_ parka so seveda najbolj veseli v Športnem društvu Imeno, ki ima malonogometno, teniško in šahovsko sekcijo. Nogometaši Imenega so bili lani v kozjanski ligi prvaki, tako kot že večkrat, je zadovoljen predsednik društva Fredi Kajba. Preden so zgradili športni park v domačem kraju, so igrali nogomet na šolskem igrišču v Podčetrtku.
Zupan Mišja in predsednik KS Podčetrtek Leopold Alegro sta povedala, da želijo v vasi po odprtju športnega parka poskrbeti za izgradnjo kanalizacije, za kar so pro-
jektno dokumentacijo za kandidiranje za sredstva iz Evropskeuni-je pripravili. V Imenem, kjer vsi seveda nimajo pogojev za uporabo svetovnega spleta, si prav tako želijo vzpostavitev e-točke z brezžičnim svetovnim spletom, ki bi büa v gasilskem domu, služila pa bi tudi širši okolici. Trenutno so prijavljeni na državnem razpisu.
V preteklih letih je bilo na območju Imenega urejenih precej cest, vendar se pojavljajo vedno nove potrebe. Skozi Imeno je ob glavni cesti zgrajen dolg pločnik z javno razsvetljavo, lani so dokončali še pločnik proti mejnemu prehodu, skupaj s širitvijo ceste.
Iz Imenega v nebo
Med največjimi zanimivostmi Imenega ter širše je športno letališče na petih hektarjih površine, ki je tam od leta 1999. »To je vzle-
NOHITEDIIK
ti vašem kraju
tišče, uradno registrirana vzletiš-ka steza,« popravi laike v strokovnem jeziku predsednik Aeroklu-ba Imeno Darko Kolar, ki je v Celju direktor Prosignala. »Obisk na vzletišču narašča, prihajajo tudi tujci, za katere bo po padcu schen-genske meje veliko lažje. Naša steza je uradno omenjena in vpisana v letalske karte po vsej Ewopi,« dodaja Kolar. Letos je cilj aero-kluba namestitev meteorološke opreme na vzletišču, kar bo služilo še večji varnosti pri vzletih in pristankih. Poleg športne dejavnosti služi vzletišče tudi za službene namene slovenske policije in vojske. »Naš cilj je, da bi delovala tu tudi šola za usposabljanje pilotov športnih letal,« načrtuje predsednik aerokluba, pri čemer misli tako na ultralahka kot na letala »generalne aviacije«, kot se izražajo v žargonu letalcev.
Najbližji sosed športnega letališča je hipodrom Konjenice Vir-štanj-Obsotelje, ki deluje na območju treh kozjanskih občin. Hi-
100-letnega društva
z živalmi imajo največ stika čla-
Lovske dnižine Podčetrtek, ki ima-jonalmenskiGorcisvojlovskidom, T. Vdomujeprevzemnicadivjadi,sku- • paj s hladilnico, v stavbo na lepi razgledni točki pa radi prihajajo tudi turisti iz Term Olimia. »Z vinogradniške Imenske Gorce, kjer je na vr-hu cerkev sv. Križa, je videti pokrajino od Bohorja do Donačke gore in zagrebškega SIjemena, s kar štirinajstimi cerkvami,« je ponosen . dolgolemi predsednik lovcev Dra- ^ go Omerzu iz Imenega.
V kraju je najbolj množično društvo PCD Imeno, ki ga vodi ' eden najmlajših gasilskih predsednikov v dr^vi, Do marca ic bil predsednik gasilcev župan Misia, . nato ga je nasledil Blaž Šelekar. : 20-letni študent elektrott Gasilstvo je del družinske je, saj je njegov oče Roman šelekar gasilski podpoveljnik, ki itn,i , na skrbi opremo.
Gasilci Imenega imajo po eno : pionirsko in mladinsko ekipo, član- ' ski skupini A- in B-kategorije ter skupino veteranov. »V kraju ni bi-lo že dolga leta nobenega večjega ; požara, kar pripisujemo osvešče-nosti,« je zadovoljen predsednik > Šelekar. Prizadevni ^silci sode- ^ lujejo med drugim pri izvedbi jur- f jevanja in materinskega dne, za % praznik dela poskrbijo za mlaj ter I še kaj, vsako leto pripravijo izlet ? za krajane ter najmlajše gasilce...
Višekg^ilstvavlmenemboned- ■ vomno prihodnje leto, ko bo praz- ; novanje lOO-letnice Prostovoljne požarne brambe v tem kraju, kjer so imeli prvi gasilski dom že dalj- r nega leta 1912. Sedanji, pri šport- i nem parku, je že na tretji lokaciji. Imeno je vsekakor zelo zant- .• miv kraj, v različnih pogledih. :, BRANE JERANKO
Iz Imenega'
blizu mejes Hrvaško, je od leta 1999 športno letališče.
Z obiska v Imcnum pri Podčetrtku. Srečali smo Petra Misio, Darka Kolarja, Daria Brzuja, Fredija Kajbo, Blaža Šelekarja. Zvonka Ivačiča ter Romana Šek!kaija(zleve).
V akciji NOVITEDNIK VVASEM lOlÄJÜbonw obisbdi SPODNn OOUČ. Kašegtf^novinaria bostes^Iiv toreK.m:fiia4a,«ib.9. uri . Jia	Pada Skaže v Sp. Dtdiču 8. kjer mu boste lahko
zaupali zanimivo zgodbo ali pa mu predsta^šU [ffo&Iem. Če želi-: te, da pridemo tudi v vai lua|> nam jaSite aU nas polcmUei
NOVi übNIl
Nov center za ustvarjalnost mladih
v nekdanji adventistični cerkvi v Celju ga ureja podjetje Maksimiljan
Celjski podjetnik Aleksander Jančar je že pred časom odkupil eno lepših in za mesto značilnejših stavb v Miklošičevi 10 v Celju, stavbo, v kateri je bila nekoč adventistična cerkev. Gre za stavbo, ki je dolga leta propadala, zdaj pa jo Jančarjevo podjetje Maksimiljan temeljito prenavlja.
Še pomembnejše od tep je, da dobiva stavba tudi jasno vsebino. Jančar se je odločil v njej v treh etažah urediti kulturno in prireditveno središče za mlade Celjane, ki naj bi zaživelo takoj po počitnicah, ko bo končana tudi obnova stavbe .
Gre za enega redkih primerov zasebno-javnega partnerstva v Celju, saj je Jančar k sodelovanju in oblikovanju programa povabil študentski klub, priključil se je tudi že Javni sklad RS za kulturne dejavnosti, pri čemer so vrata odprta tudi za vse druge mlade.
Ustvarjalci s področja likovne umetnosti, plesa, arhitekture, filma, glasbe in mnogih drugih zvrsti bodo dobili prostore v uporabo brezplačno, a pod dogovorjenimi in jasnimi pravili. »Denar za vzdrževanje prostorov bodo zagotavljali s kandidi-
ranjem za javna sredstva, namenjena kulturnim dejavnostim, na številnih tovrstnih razpisih, tako na ravni občine Celje in sosednjih občin, Slovenije in tudi EU,« poudarjajo v vodstvi! kulturno prireditvenega središča. Jančar dodaja: »Stavbi smo dali namen, jo obnovili, odprli vrata ustvarjalnosti, zdaj že-
limo, da kulturne institucije, mesto in vlada zagotovijo potreben denar za živahno prireditveno dejavnost, ki jo načrtujemo v tem centru za mlade.«
Kljub temu, da zaključna obnovitvena dela še trajajo, je kulturno prireditveni center že predstavil celovit program ustvarjalnega dogaja-
nja, ki se bo začel septembra. »Tako kot prostori bodo tudi vse prireditve brezplačne in odprte za vse ljudi,« še dodaja Jančar, ki ga moti odnos Mestne četrri Center, v kateri so sicer veseli novega centra za ustvarjalnost mladih, a hkrati tudi ne vseh dejavnosti, ki jih v njem načrtujejo,	BS
Peš na Mikiavški hrib
Pet novih gozdnih poteh do najlepše razgledne točke nad Celjem
Mikiavški hrib nad Celjem je s svojimi gozdnatimi pobočji ena najznačilnejših podob celjske krajine. Včasih priljubljena izletniška točka na robu mesta je v zadnjih deseUetjih zaradi slabe dostopnosti samevala, medtem ko je na njenem vrhu ostajalo pozabljeno tudi eno najlepših razgledišč na mesto in okolico.
Odslej bo verjetno drugače, saj je celjska krajevna
enota Zavoda za gozdove Slovenije uredila pet novih pohodnih poti po pobočjih Mi-klavške^ hriba. S tem so razširili tudi mrežo pohodnih in sprehajalnih poti po poboč-jiii nad Mestnim parkom in Liscami. Že obstoječe so imele lani po oceni in vzorčnih meritvah približno 30 tisoč obiskov. Nove poti, ki so jih predstavili včeraj, zdaj omogočajo lažji dostop meščanom in obiskovalcem mesta do nekdaj priljubljene iz-
letniške točke pri cerkvi sv, Miklavža, po dolgih desetletjih pa tudi do enega najlepših razgledišč na inesto in okolico. Skupaj z območjem Anskega vrha obsegajo mestni gozdovi Celja zdaj že približno sto hektarov zelenih površin, z mrežo 14 kilometrov urejenih in opremljenih sprehajalnih in večnamenskih poti.
Mestni gozdovi Celja so v zadnjem desetletju z načrtnim upravljanjem postali po-
memben del mestnega zelenega sistema, z razvojem rekreacijske infrastrukture pa tudi priljubljeno območje Celjanov za oddih in sprostitev v ohranjenem naravnem okolju.
Gozdarji celjske enote zavoda za gozdove so tako s podporo Mestne občine Celje in opatij sko-mestne župnije sv. Danijela uspešno končali triletni projekt gradnje in urejanja gozdnih poti na Mi-klavškem hribu. Do obeh značilnih točk Miklavške^ hriba, cerkve sv. Miklavža in razgledišča na vrhu, je zdaj urejena in obnovljena mreža petih gozdnih sprehajalnih poti z izhodišči v Mestnem parku, pri Heraklejevem svetišču, kapucinskem samostanu in gostilni Belaj-Košto-maj na Polulah. Dodatno so uredili še novo gozdno sprehajalno pot do lovske koče. Vse nove poti so opremljene s kažipoti, kjer je potrebno, pa tudi s stopnicami in z varnostnimi ograjami. Na vstopnih točkah so nameščene informativne table s preglednimi kartami. Za pot iz mesta do razgledišča ali cerkve sv. Miklavža bodo obiskovalci porabih približno pol ure hoje, nagrajeni pa bodo s čudovitim razgledom.
BS, foto: MATJAŽ CATER junij 2007 -
Proč s knjigami, gremo na morje!
Danes se je pouk končal za učence osnovnih in srednjih šol. Otroci bodo lahko zdaj za dva meseca odložili šolske knjige in pozabili na domače naloge. Nekateri so bili z letošnjim šolskim leto zelo zadovoljni, drugi malo manj. Vsi pa so veseli, ker je konec spraševanja in kontrolnih nalog in ker bodo lahko uživali v prostih dnevih doma ali pa na morju.
Monika Rečnik; »Z letošnjim šolskim letom sem bila zelo zadovoljna. Všeč mi je bilo predvsem to, da smo imeli v šoli veliko športnih dni. Nekajkrat smo šli tudi v kino. Tudi pri pouku mi je bilo všeč, saj smo velikokrat izdelovali ter predstavljali plakate in referate. To je bilo zelo zabavno. Kljub temu sem vesela, da se je za zdaj šola končala, saj je konec tudi kontrolnih nalog.«
Sara Žaberi: »Meni je bilo letošnje šolsko leto zelo všeč. Najbolj sem vesela, ker smo se s sošolci celo leto dobro razumeli. Imeli smo tudi veliko športnih dni in predstavitev naših izdelkov med urami. Vseeno pa sem vesela. ker so se začele počitni-več potrebno pi-1 nalog.«

['.itricija Kannvšck: »/<i-dovüljna s>em, ker leiušnja snov ni bila preveč težka. Hitro sem se vsega naučila in sem imela samo dobre ocene. Se pa že zelo veselim počitnic, še posebej zato, ker bom kmalu lahko odšla za dva tedna na morje.«
Taja Koželj: »Letos je bilo v šoli zelo lepo. Učitelji so bili celo leto prijazni in tudi šolske ure niso bile dolgočasne, ampak zelo zanimive. Všeč mi je bilo tudi to, da nikoli nismo imeii veliko domače naloge, Šolska snov ni bila težka, zato nisem imela nobenih težav pri učenju. Zdaj, ko so se začele počitnice, bom s starši veliko potovala, Sli bomo na morje in tudi v Grčijo,«	KŠ
Golf in pevki
v Olimju pri Podčetrtku bo v
irodni do-
f turnir, ki ga pripravljajo za pomoč bolnikom z bulozno epidermolizo.
Celodnevno prireditev pripravljata društvi Debra iz Slovenije in s Hrvaške, ki tesno sodelujeta pri pomoči bolnikom z zelo redko boleznijo (v Sloveniji jo ima 33 bolnikov), Predsednica slovenske Debre je Polona Zakošek iz Kozjega. Sobotni turnir bo od 9, ure, ob 17, uri bo sledila razglasitev rezultatov. Ob 14. uri pričakujejo obsoteljske župane, župana Čakovca, poslanca Marjana Drofenika in Lojzeta Peterleta, sledil bo koncert Nuše Derende in skupine Osti jarej. Ob 16,30 bo nastop Maje Slatinšek ter nato dražba izdelkov oseb z bulozno epidermolizo.	BJ
novitednik
www.novitediiik.com
Dobiček regije Mercator najnižji v zadnjiii je šel
šestiii letili
Kovinarji največji regijski izvozniki - Industrija z gradbeništvom prva pri dobičkih in izgubah - Mikro podjetja naredila skoraj polovico izgube
Ekonomska moč celjske regije |e büa lani nekoliko nižja kot leto prej. Še predlani je bil delež dobička najvišji v šestih letih, lani pa je bilo ravno obratno. Delež prihodkov je nespremenjen, hkrati se je močno zmanjšal delež izgub. Razveseljivo za delavce je tudi, da celjske gospodarske družbe z ras^o plač presegajo rast produktivnosti dela, pri čemer še vedno po plačah zaostajamo za slovenskim povprečjem.
Po podatkih celjske izpostave Agencije RS za javnopravne evidence in storitve je 3333 aktivnih gospodarskih družb lani ustvarilo za dobrih 1113 milijard tolarjev prihodkov (4,6 milijarde evrov), kar je dobrih 14 odstotkov več kot predlani. Dve u-etjini poslovnih prihodkov predstavljajo čisti prihodki od prodaje na domačem trgu, med tujimi pa so celjska gospodarstva najpogosteje poslovala v državah, ki so članice Evropske unije. Največje izvoznice so še vedno družbe iz Celja, ki so dosegle dobro tretjino celome izvozne realizacije, sledita žalska in zreška občina. Podobno kot v preteklih letih je na tujih tr^ največ prodal sektor industrije in gradbeništva, pri čemer izstopajo družbe s področja proi-
SL. KOhUlCE 7,0%
CeTALO 13,4%
cajE
44,3%
LA&<0 7,1%
ŠTORE 8,9%
ŽALEC 11,7%
zvodnje kovin in kovinskih izdelkov, saj so ustvarile dobro petino regijskega izvoza.
Doiima z
dobičicom
Dobrih 68 odstotkov družb je lani poslovalo z dobičkom, ki je znašal 36,6 milijarde tolarjev (153 milijonov evrov), pri čemer so bile najuspešnejše družbe iz Celja, Žalca, Štor, Zreč, Laškega in Slovenskih Konjic, saj so ustvarile skoraj 87 odstotkov vsega ästega dobička regije, najintenzivnejšo rast dobička so ugotovih v majhni občini Dobrna. Z izgubo je lansko poslovno leto
VEKIIMG d.o.o..
Teharska cesta 54, 3000 CEUE razpisuje naslednja prosta delovna mesta:
STROJNI INŽENIR
Pogoji:
-	Vil.stopnjašolskeizobrazbe
-	najmanj 5 letdelovnih izkušenj
-	vozniški izpit
-	odgovornost za delo, natančnost, zanesljivost in komunikativnost
-	znanjenajmanjenegatujegajezika
STROJNI TEHNIK
Pogoji;
-	najmanj 4 leta delovnih izkušenj
-	vozniški izpit
-	odgovornost za delo, natančnost, zanesljivost in komunikativnost
CVETLIČARKA/CVETLIČAR
Pogoji:
-	V. stopnja šolske izobrazbe smer cvetličarski tehnik
-	opravljen izpit za prodajalca
-	odgovornost za delo, natančnost, zanesljivost, komunikativnost
-	znanje dela z računalnikom
-	najmanj 4 leta delovnih izkušenj v cvetličarski dejavnosti Svoje ponudbez dokazili o izpolnjevanju zahtevanih pogojev in življenjepisom pošljite v 8 dneh na naslov VEKING d.o.o.. Teharska cesta 54. 3000 Celje.
zaključilo 854 družb, kar je 23 več kot lani. Te zaposlujejo 6129 delavcev ali 15 odstotkov vseh zaposlenih v regiji. Kljub temu se je obseg iz^b v primerjavi z letom prej prepolovil in znaša 7,5 milijarde tolarjev (31 milijonov evrov). ■Ridi po kriteriju izgube pred-njačijo podjetja iz Celja, sledijo občine Rogaška Slatina, Polzela in Žalec.
28 zadn^ celjske regije je lani ustvarilo dobrih 17 milijard tolarjev ali slabih 71 milijonov evFov prihodkov, kar jenäcoUko manj kotleto prej. Večino poslovnih prihodkov so ustvarile doma, zaposlovale pa so 403 delavce.
Tako po ustvarjenem dobičku kot po izgubi vodijo podjetja s področja industrije in ^adbeništva, vendar je obseg izgube v primerjavi z leluni prej kar za polovico manjši. Delež tega sektorja sicer predstavlja dobro polovico vseh iz-^b regije, pri čemer izstopajo družbe s področja predelovalnih dejavnosti- Nanje se nanaša kar dobrih 90 odstotkov vseh iž^ub sektorja ali polovica regijskih izgub. Storitve so v primerjavi z letom 2005 izgube zmanjšale za četrtino, med njimi pa izstopajo predvsem družbe s področja ü'go-vine. Te so pridelale dve petini izgub na področju storitev.
izgube
Vebke gospodarske družbe so še vedno največje zaposlo-valke, s slabo polovico vseh zaposlenih so ustvarile dobro polovico vsega prihodka in regijskega izvoza ter slabo polovico čistega dobička. Srednje velike družbe so zmanjšale obseg čistega dobička ter hkrati povečale delež čiste izgube. Tudi male so se dobro
odrezale ter poslovno leto zaključile s pozitivnim finančnim učinkom. Mikro dmžbe (po definiciji so to podjetja z do petimi zaposlenimi in z manj kot 50 milijoni tolarjev letnih prihodkov oziroma 208 tisoč evrov), ki jih je v regiji največ, pa v poslovnem letu niso bile tako uspešne. Ustvarile so dobro šestino prihodkov, predvsem s prodajo na ti-gih izven Evropske unije, dobro čeutino regijskega dobička ter istočasno slabo polovico regijskih izgub.
začel pri 34 družbah s Celjskega, od tega jih jedobra tretjina s peidročja trgovine, petina s področja poslovnih dejavnosti ter pkina s področja predelovalnih dejavnosti. Postopek prisilne poravnave se je začel pri sedmih gospodarskih družbah.
Povprečna mesečna bruto plača je vr^ji znašala 239.630 tolarjev ali slabih tisoč evrov, kar v primeriavi s plačami slovenskih gospodarskih družb znaša 10,6 odstotka manj. Poleg tega, da raven plač v nobeni celjski regiji ni dosegla slovenskega povprečja, slabe štiri petine občin ni doseglo niti 90 odstotkov slovenskega povprečja. Po enolemem premoru po višini dodane vrednosti na zaposlenega znova izstopa občina Laško, kjer je vsak zaposleni v povprečju ustvaril 8,7 milijona tolarjev oziroma dobrih 36 tisoč evrov, Več od regijskega povprečja, torej 6,4 milijona tolarjev ali slabih 27 tisoč evrov, so ustvarili tudi v Celju, Štorah, Podčetitku, na Dobmi in v Preboldu, najnižjo dodano vrednost v višini 3,6 milijona tolarjev oziroma 15 tisoč evrov, pa so izračunali v občini Polzela.
ROZMARI PETEK
prepoceni
Istrabenz in Pivovarna Laško sta leta 2005 opravila dobro kupčijo
Obstaja tveganje, da Kapitalska družba in Slovenska odškodninska družba za 30-odstotnl delež Mer-catorja idsta iztržili najvišje kupnine, so ugotovitve računskega sodidča. A ^ od teh spretno zloženih in izbranih besed tudi računsko sodlšte ne more storiti. Odzivno pocotilo, ki ga nwata družbi prlpxaviti v de-vetdesetlii dneh» namr^ državi (po mnenju opozicije) ne bo vmUo izgubljenih nekaj deset milijard tolarjev.
Istrabenz in Pivovarna Laško sta septembra leta 2005 za 30-odstotiu državni delež poslovnega sistema Mercator plačala 35,4 milijarde tolarjev ali slabih 148 milijonov evrov. Že takrat je predvsem opozicija kritizirala, da je bila prodaja n«ransparentna in da je bila za to, ker ni bilo javnega-razpisa za zbiranje ponudb potencialnih vlagateljev za omenjene delnice, država oškodovana za več deset milijard tolarjev. Predstavniki Kada in Soda so to zatdkali fn poudarih.- da so se za prodž^o odločili zaradi razmer na trgu, predvsem vstopa nekaterih diskontnih prodajalcev na slovenski org. Po poročilu računskega sodišča je zdaj jasno» da postopek prodaje res ni bil zagotovljen pregledno, da Kad in Sod nista preverila interesa tudi pri drugih potencialnih investitorjih, skratka, ponujeno ceno so ocenili kot ustrezno na neustreznih podlagah ter s tem najverjetneje niso iztržili najvišje kupnine za Mercator.
Računsko sodišče je Kadu in Sodu o pravDnosti in smotrnosti poslovanja pri prodaji Mercatorja izieklo mnenje s pridržkom. Obema je naložilo kup nalog, s katerimi naj bi vsaj v bodoče bih takšni pnmen prodaje one-raogoCetUiVrolaiSOdDi pa odmiju pnčakuješe odzivno por^füo o izvedenih pcqjravljalmh ukrepih. • .
RP
Primer inteligentnega doma
Dom za prihodnost
Slovenska podjetja Telekom, Goap in Gorenje so v Ljubljani predstavila koncept inteligentnega doma, v katerem prikazujejo, kaj vse omogočajo današnje napredne komunikacijske tehnologije in sodobne gospodinjske naprave. Inteligentni dom je postavljen v poslovnih prostorih podjetja Gorenje Slovenija.
V Gorenju so že pred časom razvili vrsto tehnološko naprednih inteligentnih gospodinjskih aparatov, ki so v prodaji po Evropi že od leta 2004. Tehnološke rešitve s področja okoljske inteligence in osebnih računalnikov so prenesli na gospodinjske aparate. Gorenjeva partnerja v predstavitvi in-teligenmega doma Telekom in Goap razvijata svoje rešitve v isto smer. Goap razvija uporabniške vmesnike in module ter druge rešitve, ki omogočajo povezljivost s telekomimikacij-skim in internemim omrežjem. Telekom poleg omrežnih storitev, potrebnih za te namene, omogoča tudi druge storitve pametoe hiše. Pametni dom, ki so ga vsi uije partnerii vzorčno postavili v Gorenjevi poslovni stavbi, prikazuje le delček vsega, kar omogočajo sodobne tehnologije.	US

letDll pannerimjmjšmckmdii
i REPORTAŽA
IZ lokvanji. Enega od njih so prenesli na vtsoko gredo, kjer gaje mogoče spoznati s tipom,
V parku je tudi velika cvetlična ura. ki jo bodo še dogradili z napravo za otip.
Park na otip, vonj in oicus
Po zaslugi slovenskih Leo in Lions klubov so ob Vrtnarski šoli Celje uredili prvo učno pot in park za slepe in slabovidne
Brenčanje čebel, večna pesem čričkov, oglašanje ptic, omamni vonj cigarovca, drevesa, grmovnice, cvetje, zelišča ... To so prvi dražljaji, ki dosežejo obiskovalca zdaj že odprtega prvega parka in učne poti za slepe in slabovidne v Sloveniji, verjetno celo v Evropi. V sredo so ga odprli ob Vrtnarski šoU Celje in udejanjUi sanje, ki se slišijo utopistič-
no, aponujajo doživetje narave tudi tistim, ki jo lahko dojemajo z vsemi čutili, razen z vidom.
Na učni poti bodo tudi slepi in slabovidni v parku vrtnarske šole lahko spoznavali naravo, njene posebnosti, zakonitosti in lepoto. Gre za skupen nacionalni projekt, edinstven na območju Slovenije, ki so ga v sodelovanju z Vrtnarsko šolo Celje speljali slovenski Leo in Lions klubi. Sodelovalo je 18 klubov mladih lionistov in 46 klubov odraslih. Ti so za projekt in njegovo uresničitev zbrali 10 tisoč evrov.
Pobudnik za to akcijo in zavzet lionist domžalskega kluba Peter Ribič, sicer zaposlen v Vrtnarski šoU Celje pripoveduje, da se je njemu in zavzetim sodelavcem zamisel porodila v Italiji, med eno od številnih ekskmzij po
»Ker sem lionist, sem takoj videl pot, kako udejanjiti zamisel. Slovenski lionisti so jo navdušeno sprejeli in izdatno podprli s potrebnim denarjem in donacijami,« pravi. Barbara Pajk, ki je poskrbela za ureditev parka po strokovni plati, pa je dodala, da gre za edinstven projekt. »V tujini smo sicer videli dele parkov ali gredice, urejene posebej za slepe ali slabovidne. A učne poti zanje še nisem videla. Menim, da gre za prvi tovrstni celovit projekt ureditve kar 3,5 hektarja vehke površine, ki je v celoti urejena in prilagojena slepim in slabovidnim.«
Za začetek je bilo zbranih 10 tisoč evrov, dovolj za ureditev učne poti, toda to še
Barbate Pajk in Peter Ribič ob čebelnjaku, ki slepim por doživetje parka.
zdaleč ni vse, kar je v načrtih in zamislih tvorcev tega edinstvenega parka. »Ne gre za muho enodnevnico, za delo, ki bi ga zaključih, predali v uporabo in pozabili na to, kaj smo naredili. V naših načrtih sta vsaj še dve fazi tega projekta, da bo park še bolj doživljajski tudi za nevide-če, da jim bo še bolj dostopen in prijazen.« pove Ribič in dodaja, da bodo za udeja-njenje teh načrtov rabili Še kar nekaj denarja.
Park so po začetni zamisli uredili deloma s pomočjo dijakov, predvsem pa z velikim zanosom in voljo zaposlenih v šoli. In kakšna so pričakovanja? «Velika,« pravi Ribič. »Vsi upamo, da bosta park in učna pot skozenj zaživela tako, kot je treba. Verjamemo, da bo park z napisi v večji
slišali in vonjali bodo naravo. ki jo lahko tudi otipajo, priporočam pa tudi, da jo okusijo. V parku je možno v različnih letnih časih poskusiti različne rastline. Kakšno od zelenjadnic, zelišča, kakšno od okrasnih rastlin, tudi kakšno drevni-
sla-a park? so za infor-n Par-
in kako bodo slepi bovidni doživljali Barbara Pajk pove, vse pripravili uvodi macijo o šoh. nam. ka in o poti po njej. Pot ji popeskana in po njej se z lahkoto gibajo tudi slabovidni. Za slepe bo brez vodičev vsaj spočetka nekoh-ko težje, ker po njej še niso namestili vodil za slepe. A tudi to še pride v naslednjih fazah. So pa zato ob poti, vedno na desni strani, namestili velike napisne table. ki ponujajo informacije v navadni pisavi in v braji-ci. »Označeni so najpomembnejši predeh parka, od skalnjaka, ribnika, rožnega vrta, visoke grede z oz-rastlinami, poseb-1 primer: lokvanj, ribniku, smo za lesli tudi na viso-podstavek v viši-
načenim
ni pasu. kjer ga je mogoče otipati ...«
Vonj, siuii, otip, oicus
Prav možnostim otipa, sluha, vonja in okusa so namenili največ pozornosti. Sprehajalce ob poti spremlja zvok čebel, pa klopotca, sami lahko preizkusijo dendrofon -preprosto glasbilo iz lesenih visečih palic, po katerih se udarja z leseno palico ... Ob poti lahko obiskovalci otipajo vse rastline. PripraviU so jim tudi posebno stojalo s koščki debel posameznih vrst dreves, kjer lahko z otipom preverijo, kakšno je lubje breze, kostanja, bukve ... »Rastline so zanimive za slepe tudi 2aradi svojega vonja. Mnogi jih zaznajo že preden pridejo do visoke grede, kjer jih lahko otipajo ali okušajo.« pove Pajkova. »In ne pozabite na objeme dreves, ki oddajajo čisto svoje energije. Posebej priporočam objem naših platan, ki so največje in najmogočnejše v državi. Kar nekaj ljudi se mora prijeli za roke, da objamejo njihova mogočna debla.«
In kako se je Barbara Pajk sploh vživela v delo, da
pisavi za slabovidne in v bra-jici za slepe približal naravo slepim in slabovidnim in da bo živel in se razvijal še naprej.
Zaprite oči
Barbara Pajk pravi, da bodo obiskovalci parka in učne poti ob svojem sprehodu po parku »videli« marsikaj. »Na svoj način, seveda. Potrudili smo se z ureditvijo 15 osrednjih točk v paiku, na katerih so informacijske table, tako imenovane visoke grede in kar nekaj zanimivosti.«
Tudi videčim, ki bodo prihajali v park, saj ta ni namenjen izključno slepim in slabovidnim, Pajkova priporoča uporabo vseh preostalih čutil. »Obiskovalci naj zaprejo oči, če so videči, in
laotip.
sodelavci ustvarila park. ki bo lep tudi slepim? »Če sem zaprla oči. sem poskušala imeli vse pri roki. Pri visokih ^edah sem skušala najti tablico, prepoznati rastlino z rokami, poskušala misliti, kaj je Še mogoče narediti, da bi prepoznavanje rastlin in doživljanje parka čim bolj približala slepim. Ko skuša tudi videči z zaprtimi očmi podoživeli naravo, se mu rojevajo nove in nove ideje. Zalo projekt še zdaleč ni zaključen. Dopolnjevali ga bomo z vodili za slepe, z elementi, ki bodo še spodbujali slušna doživetja in vonj.«
Po paricu s pomagaii
Za slepe in slabovidne so pripravUi tudi elektronskega vodnika. Na mp3 kijučke so posneli vsa navodila in vse razlage za 15 osrednjih točk. A vodenje lahko teče na dva načina. Peter Ribič pravi, da si videči park lahko ogledajo povsem samostojno ali pa ob vodenju koga od usposobljenih delavcev na šolah. Za slepe in slabovidne pa so pripravili dva načina vodenja. Prvi je samostojen ogled z uporabo mp3 ključkov, drugi pa voden, ob strokovni razlagi delavcev šole. »Za obiske skupin se lahko dogovorimo katerikoli dan, tudi ob sobotah, nedeljah. Na šoli je vedno dežurna služba, tudi v času šolskih počitnic. Posameznikom priporočam dopoldanske oglede, skupinam pa vnaprejšnji dogovor in vodenje.«
Vrtnarska šola je ob otvoritvi parka z zvezo Leo klubov podpisala pismo o nameri, s katerim so zapečatili dolgoročno partnerstvo. »Šola bo tako brezplačno vodila skupine slepih, zveza pa bo omogočila dodatno izgradnjo parka. Za slepe bo ogled brezplačen, spremljevalci in posamezniki pa bodo plačali prispevek za vodenje, ki bo namenjen vzdrževanju in do-gradnji poti,« je povedal Ribič.
BRANKO STAMEJClC
8
iäii^ALWO
NOVI TEMI
Za sožitje dveh sistemov
Okrogla miza o privatizaciji zdravstva v Zrečah - Koncesije da ali ne? - Zdravnike povsod čakajo z odprtimi rokami
v Zrečah je bila okrogla miza o oi^anlzaciji osnovne zdravstvene službe tako v občini Zreče kot na celotnem območju konjiškega zdravstvenega doma, torej tudi v občinah Slovenske Konjice in Vitanje. Kot je pou-
je bil njen osnovni namen olajšati občini odločitev, ali naj podeli koncesije trem zdravnikom in trem patro-nažnim sestram, ki so zanje zaprosili, ali ne. Dilema, ki je gotovo aktualna še kje.
Večina občin je že okusila stisko, da s svojo odlucitviju zamaje lokalni zdravstveni dom, na drugi strani pa lahko izgubi zdravnika, ki ga nujno potrebuje. Zdravnikov je v Sloveniji preprosto premalo, zato vsakega, ki mu v njegovem kraju ne bi podelili želene koncesije, z odprtimi rokami čakajo številni drugi kraji. Brez pogojev, samo da bi prišli.
Igor Praznik. Mihaela Pugelj. Dorjan Manišič in Boris Podvršnik
Bdn
Ogrožen
eni dom
v Zrečah bi se za podelitev koncesij že odločili, a so počakali zaradi zaskrbljenosti zdravstven^ doma, da bi to lahko ogrozilo njegovo dejavnost. Na vprašanje, ali je strah upravičen, naj bi odgovorih anaJiza razmer in strategija raz-
voja zdravstvenega varstva do leta 2012 na območju.
Direktorica konjiškega zdravstvenega doma Mihaela Pugelj je prepričana, da bo zdravstveni dom ob odhodu treh od še preostalih sedmih splošnih zdravnikov težko zagotavljal vse, kar od njega pričakujejo. »V Sloveniji je 25 odstotkov zdravnikov konce-sionaijev, na našem območju jih je v osnovnem zdravstvenem varstvu že zdaj 43 odstotkov, v zobozdravstvu 90, medtem ko zobotehnične storitve pri nas delajo samo še konceslonarji. Če pogledamo samo osnovno zdravstveno varstvo. Za sedem v javnem zavodu zaposlenih zdravnikov jeopredeljenih 10.377 pacien-
tov, za šest koncesionarjev 11.439. Za koncesije so se odločali zdravniki, ki so imeli več kot sto odstotkov opredeljenih bolnikov, ostali so zdravniki, ki imajo bistveno manj opredeljenih pacientov, tako da dobimo le 78 odstotkov tako imenovane glavari-ne. Poleg tega naši podatki zgovorno kažejo, da zdravniki koncesionaiji bistveno manj uporabljajo storitve našega laboratorija in drugih servisnih dejavnosti.«
Namestnik predsednice odbora za zasebno dejavnost pri slovenski zdravniški zbornici Igor Praznik iz Vojnika je podatek, da koncesionarji manj uporabljajo laboratorij in druge preiskave, zavrnil kot ne-
Z HHikom na morje!
v podjetju MIK Celje vselej svojemu delu dajejo tudi humanitarno noto. Lani so tako na morje peljali 50 otrok iz socialno ogroženih družin, v okviru prireditve Pokal zmagovalcev jih želijo osrečiti 200.
Če so se lani pri izbiri otrok obrnili na osnovne šole in njihove svetovalne delavce, so se letos izbora otrok lotili malce drugače. Starši, ki živite v malo težjih razmerah in morda svojim otrokom težko omogočite počitnice na morju, tokrat imate priložnost in jih lahko na morje prijavite v podjetju MIK Celje. Ker je pričakovati velik odziv, bodo organizatorji na osnovnih šolah, ki jih otroci obiskujejo, preverili, ali so do počitnic upravičeni ali ne, Podjetje MIK Celje torej dokazuje, da humanitarnost še vedno živi. Akcija pa je toliko bolj pohvalna, ker imajo starši, za razliko od drugih akcij, niti v svojih rokah. Otroke lahko prijavijo na baska2007@mik-ce.si
resničen. Po njegovem prepričanju 1168 zasebnih zdravnikov in zobozdravnikov v Sloveniji (v združenju jih je 800) v dobro pacientov poskrbi za vse potrebne preiskave, enako kot zdravniki v javnih zavodih.
Nesioliiteza liiše!
»Skrb, kaj bo s hišo, kaj bo z zdravstvenim domom, je odveč,« je poudaril tudi di^vni sekretar pri ministrstvu za zdravje Dorjan Manišič, prepričan, da liiko v njej tudi na drugačen način kot doslej nadaljujejo delo brez sprememb za uporabnike. »V Sloveniji želimo v prihodnosti še oki^iti zdravstveno dejavnost na primarni ravni. Ali bo oiganizi-rana v zdravstvenan domu, v zadrugah ali kako dmgače, še
ne vemo. Pomembno je, da bodo vsi strokovno sodelovali.«
Izkušnje zadnjih 15 let, odkar imamo v Sloveniji mešan sistem javnih zavodov in koncesionarjev, so namreč pokazale, da so koncesionarji pripeljali konkurenco, veliko pa so tudi vlagali. »Danes si moramo postaviti vprašanje, kako bo sistem deloval čez 10, 15 let. Zagotoviti je treba vzdržnost sistema na lokalni ravni. Ne gre le za denar, gre predvsem za kadre. Rešitevvi-dimo v prenosu odgovomosti z občinske ravni na raven regij. Posamezna pokrajina bo imela 50 do 60 splošnih zdravnikov. To pomeni bistveno manj težav pri zagotavljanju urgentne službe in vseh ostalih storitev, kot jih je zdaj.«
Enalcopravnost za vse
Na Konjiškem, kjer imajo po oceni Dorijana Marušiča izjemno visoko raven zdravstvene oskrbe, so od leta 1993 podelili 26 različnih koncesij v zdravstvu. Zdravstvo je dobro organizirano in očitno oba sistema dobro delujeta. _bbšte-vilo opredeljenih bolnikov je odvisno od zdravnika kot človeka, ne od tega, v katerem sistemu dela,« je na okrogli mizi poudaril Jure Bičanič, ki je s Tatjano Tisovlc Rus in z Drenko Gračak zaprosil za o.VsitrijedelajovZre-
čah in vsi trije nameravajo Še napiej delati v istih prostorih, z istimi sodelavci in na enak način kot doslej. »Ves čas poslušamo, da je treba podeljevati koncesije premišljeno in počasi, Oäuio to velja samo za zreško občino, saj se konjiška tega ni držala, če so lahko podelih koncesijo pedia-tru - zakaj bi nas omejevali? Pred zakonom smo vsi enaki, za bolnike se ne bo nič spremenilo, za vse ostalo pa se je mogoče dogovoriti v koncesijski pogodbi. Kje je problem?«
Da se ne bo za bolnike nič spremenilo, je v imenu treh patronažnih sester, ki so tudi zaprosile za koncesijo, poudarila Silva Vodovnik. »Vodi nas želja po samostojnosti in neodvisnosti,« je izpostavila enega od motivov.
»Dajte jim koncesije, saj ne bodo zaradi tega nič slabše delali, kvečjemu boljše,« je pozvala občino podjetnica Gabriela Moljk in opozorila verjetne bodoče koncesionarja: »Če ne boste delali, kot je treba, vam bo ZZZS pipico zaprl ...« No, predstavnik celjske območne enote Zavoda za zdravstveno zavarovanje Slovenije Franc Sintlč o zapiranju pipice ni govoril je pa poudaril, da zavod sklepa pogodbe o izvajanju programa in ga tudi financira na enak način, pa naj gre za ambulante v javnem zavodu ali pri zasebniku.
MILENA B. POKUČ
Prvi vegetarijanski piicniic v Celju
Društvo za osvoboditev živali in njihove pravice po vrsti uspelih piknikov v večjih slovenskih mestih letos pripravlja piknik tudi v Celju. Vse, ki bi radi poskusili vegetarijansko hrano, vabijo to soboto od 11. do 19. ure v celjski Mestni park.
»Namen piknika je poleg prijateljskega druženja omogočiti udeležencem čim bolj kakovosten kuhurni program z zanimivimi glasbenimi in drugimi gosti,« pravi predsednik društva Stanko Valpatič, »predvsem pa želimo tistim, ki bi želeli poizkusiti alternativno hrano mesu, npr. vegetarijanski golaž, to omogočiri. Naš glavni moto namreč je: Skupaj gradimo živalim prijazno Slovenijo!«
Stanko Valpatič poudarja, da se lahko veselimo in praznujemo tudi brez miz, polnih živalskih trupel. »Naša želja in cilj sta resnična osvoboditev živali, to pa je možno le preko vegetarijanstva oziroma veganstva in miroljubnega kmetijstva, ki zares varuje
Po izkušnjah s sedmih piknikov v Ljubljani, Mariboru 22. junij 2007 -
Člani dništva so Celjanke in Celjane vabili na piknik, obenem pa so pokazali todi ostale aktivnosti društva.
in Izoli, ki se jih je udeležilo več kot tisoč ljudi [na zadnja dva v Ljubljani je prišel tudi predsednik Slovenije dr. Janez Drnovšek), menijo, da je vedno več ljudi, ki bi se radi prepričah, da je neme-sna hrana ravno tako okusna, obenem pa ni uničujoča za živali. Poleg tega so jih k organizaciji piknika spodbudili tudi mlajši člani in članice
ter simpatizerji društva, ki prihajajo iz Celja in okoli-
Na piknik vabijo vse, ne le vegetarijance, povabili pa so tudi društva, ki na kalb-šen koli način ščitijo živali ali so povezana z vegetarijanstvom, V primeru slabega vremena bo piknik prestavljen na naslednjo soboto.
RP
IIIIIBil
9
»Bilo je težko in odgovorno obdobjecf
Adi Vidmajer se spominja časov pred 16 leti, ko je bil v vrhu osamosvojitvenih prizadevanj na Celjskem
Adija Vidmajerja iz Prebolda pozna veliko Slovencev. To |e tudi razumljivo, saj je v času svoje aktivnosti, do upokojitve pred tremi leti, deloval na področjih, kjer so srečanja z ljudmi vseh generacij neizbežna. Adijevo najpomembnejše in najodgovornejše delovno obdobje jebilo prav gotovo v letih od 1989 do 1991. Aktivno je na zelo pomembnem področju sodeloval pri pripravi na osamosvojitveno vojno za Slovenijo. Takrat je bil komandant Teritorialne obrambe Občine Žalec, z začetkom vojne leta 1991 pa je posUl poveljnik 81. območnega štaba TO.
»BÜO je obdobje, ko smo vpoklicali več kot dva tisoč ljudi", orožje pa smo iz naših skrbno varovanih skladišč prestavili k sedmim kmetom na teren,« se spominja med pogovorom, ki sva ga imela samo nekaj dni pred dnevom dr-žavnosd. »To je bilo noroobdobjel Nad-vse odgovorno in tudi tvegano! Šlo je za uresničitev enkratne priložnosti -biti ali ne biti samostojna Slovenija. Povsod nas je spremljala takratna JLA, mi pa smo pripravljali teren za končno akcijo. Maja 1990 smo dobili ukaz takratnega komandanta slovenske TO generalpolkovnika Ivana Hočevarja, ki je bil v jugoslovanski JLA, za oddajo orožja. Ob tem smo se dogovarjali tudi z generalom Konradom Kolškom v Zagrebu, ki je bil zadolžen, da se stvari uredijo, a ni bil absolutno proti oddaji orožja. Ni bil tako vztrajen kot Hočevar. Najtežji trenutki so bili v akciji pri skladišču v Zaloški Gorici. Strah me je bilo, da bi šlo kaj v zrak, da bi izgubil ljudi. Ti so imeli doma družine. otroke ... In v takem ozračju se ni bilo lahko pravilno in dokaj hitro odločati.«
Zapečatene kuverte o odda|i orožja ste dobili na železniški posuji na Ponikvi pri Grobelnem ...
Odpravljali smo se na redni pohod stalne sestave vseh štabov v naši pokrajini. Poveljnik Pokrajinskega štaba TO za Zahodno Štajersko Alojz Gore-njak nam je razdehl kuverte z ukazom, da jih lahko odpremo šele ob prihodu v štab. Slutili smo, da gre za nekaj resnega. Šlo je za ukaz, da oddamo orožje in vse, kar imamo, v skladišča JLA. No, komandanti smo se dogovarjali, da moramo ostati na svojih mestih in da se
Adi Vidmajer
ne smemo predati kar tako hitro in po domače. In dogovorili smo se, da orožja ne oddamo. Tako se je odločilo kar precej štabov. Za nas se je tisti trenutek, ko nismo oddali orožja, začela vojna. Vojna, ker smo prelornih zaprisego, ki smo jo dah takratni jugoslovanski armadi, da bomo služili svoji domovini. S tem smo izdali takratno domovino. Orožje in ostalo opremo smo zaščitili v naših že sodobnih skladiščih. Skladišča smo zaščitih s svojimi oboroženimi vojaki. Tako je ostalo kar nekaj časa, ko so trajala dogovarjanja, ali orožje oddati ali ne. Ni bilo tako enostavno, kot si mnogi ljudje predstavljajo. Kdo vse je takrat sodeloval? Vsi, ki so se zavedali velike priložnosti in trenutka, da ga je treba izkoristiti. Predvsem sem tesno sodeloval s Stanetom Venigeijem, ki je bil takrat na policijski postaji v Žalcu. Skupaj sva pripravila veliko zadev, da so stvari lepo in varno stekle. Vse je moralo
Adi Vidmajer je bil tudi aküven športnik, saj se je kar 25 let dokazoval v enem najboljših atletskih kolektivov v nekdanji Jugoslaviji, celjskem Kla-divarju. Bü je med pionirji atletike v Preboldu, Žalcu in Savinjski dolini, pred leti je obnovil atletski klub v Žalcu, danes je atletski veteran z mnogimi domačimi in mednarodnimi dosežki. Do pred kratkim je bil podpredsednik Planinske zveze Slovenije, sicer pa je član Planinskega društva Prebold. 68-krat je bil na svoji najljubši gori. ki jo imenuje prijatelj, Triglavu. Je vodnik planinske šole Kozorog za otroke, ki jo s prizadevnimi mentoricami obiskuje več kot sto otrok. Pozimi smuča, poleti plava, veliko hodi, igra tenis, se vsak dan sprehaja s svojim štirinožnim prijateljem. Pri vseh teh aktivnostih ni nikoli sam, ampak domala vedno v družbi, kjer še posebej ceni otroke, zato se je tudi odločil za pedagoški poklic. Je tudi predsednik veteranov vojae za Slovenijo za Spodnjo Savinjsko dolino (letošnje srečanje bodo imeli v soboto, 23. junija, v Taboru v Savinjski dolini).
^ POZOR, HUD PES
Dan neodvisnosti
biti natančno razporejeno skozi 24 ur, ker bi drugače lahko prišlo do kaosa.
Kdaj ste zaznali prve možnosti za nastanek osamosvojitvene vojne?
Prve namige beležimo v letu 1989. Takrat so se začele pojavljati neprijetnosti s šolstvom, z jezikom, sledila je aretacija štirih ... Tlelo je in tlelo ter zagorelo. Potem so se stvari hid-o razvijale. Ker nismo vedeh, kdaj bo počilo, smo imeh vsi pri sebi strehio orožje. Beležili smo točke in nanje postavljah naše vojake, da bi preprečili pot in akcijo jugoslovanski vojski. Ker je vladala izjemna disciplina, ni prišlo do neprijetnih incidentov.
Decembra 1991 ste slekli vojaško uniformo in prevzeli vodstvo osnovne šole v Žalcu, kjer ste ostali dolgih dvanajst let. do upokojitve. Kako gledate sedaj na tiste čase osamosvajanja?
Ponosen sem, da sem bil aktiven v enem najpomembnejših zgodovinskih obdobij za samostojno Slovenijo. Zdaj beležim vse tisto, kar se je zgodilo, in bi bilo prav, da ostane ohranjeno. Kmalu bom spomine ponudil ljudem v branje. Ko danes gledam na tisto obdobje, sem hvaležen, da se je vse skupaj končalo brez večjih žrtev in z veliko pridobitvijo, samostojno Slovenijo. To moramo ceniti in spoštovati.
In kje boste preživeli letošnji dan državnosti?
Z družino, vnuki in s prijatelji v naravi. Ali se sploh zavedate, v kako lepi deželi živimo?
TONE VRABL Foto: TT
to so bili >cajö«{ 1991-2007, šestnajst let. Celje nekoč in danes, hm ... i^no rečKio, ne bi ga več prgroz-nal, če bi takrat »zgasnil« za teh 16 let. Še zdaj se spomi-r^am tistega dne, ko smo razglasili neodvisnost, tist^ ve^ čera, ko smo se, talaat še Študentje, kotalili iz Kljuba (jah, Kljub, kakšna izginja za Celje!), navajeni, da pridemo v spalr^ Cdje. N^.moj.fHi-jatdj se jen^oč slikovito 5aa-zil za Celje tistih let: ^ pol-noä.lahko z avtom ztigeš samo svojega prij^Ija. lixk tisti vefer je bü drugačen Uli-cs nabito polne, stojnice, na vsakem koraku ndcakSrw ne-pc^ii^ vesdje,ljudje se ane-jijo A to vsi, kaj tal^! Med sicer tečno, ^xlmjavo srenjo naaikratsmeh. Mesto seje a-süv^.nekato pohumaido, dolsk) neko novolazsežnost. Jvlater smo se ga use&d! Sicer sem nekako pn s^ premišljeval, jutri bo stanje, tole ne bo šlo kar tako. Arnpak»žu^ ki«ni}qerkonca,obšffitihzju-traj sem prikolovratil domov, v mestu pa še aneraj številni ljudje, da ne rečem kakäii lüj drugega se ne spominjam, preveč divje. .
Prva dva letalska alarma sem jbb^hI, mogoče Šeka^ drugega; potem pa v mesto, srhljivo prazno. Kaj je zd^ to? Grem direktno do naše &ev-ne baze, danes Tamkouän, takrat Friderik In najdem še ziiitraj skrokano družbo, do nezavföti se režijo, raljap od ■ smdia, nekje so staknili fso-p^andrd listič jugo vojske, ki ga jelela trosila iz letal, vnjem so pozivah državljane Slovence, na) se uprano n^ de-magoški politiki, poIitik®jj, kinas .želiiozgol) pc^jatt v nesrečo m bla bla bla-No. danes, ko gledam tale pdilič-na obračunavanja, se trd zazdi. da s'o imeli na nek naän, s kataimseveda oni nimajo zveze. celo prav.
Naenkrat se nam je počasi pričdo svetlikati, da seje snežna kepa svobodomiselnosti nekam zaükiula, da je tista fraza o »tankih na meji«, ki nas « preganjala ob koncu osemdfisetihin na za&öcii devetdesetih, postala m^. Po-khčemstai^, tankiso na meji. Pokličem kogarkoli, 'tan-kinamejL Šit! Mislim, da sem takrat prvič izkušenjsko do-
piše: MOHOR HUDEI
mohorh@hotmail.com živel razliko med nečem, k^ je res in kar je potencialno možno, fffvič se mi je v grlu resnično zaaknilcmokin kakšne pametne rešitve nisem videl. Tistih deset dni se je odvijalo bliskovito, v poisnu, potem pa odr^itev, samostojnost, pa volitve, še tako zelo naivne, tako »poštene«, idealistične. če hočete. Potem pa 16 let.
Kaj lahk) rečem, kako vi-dHn.jaztehl6Iet?Vvelikimei se mt. dozdeva, da se je Slovenija kozmetično precej spremenila, v smislu lastninjenja so se dogodile premnog kriminalne prisvojitve lastnine, dokaj plehki, pa zato bolj okrutni ljudje so se dokopali do premož«5. do katerih se sicCT nikakor ne bi. generad-jo kasnge bodo njihovi otroci, dediči tega prmoženja, splošno spoštovani ^podje. Ljudje sicer vedo (ulica govori), kako so pi^li do premp-ž^ja njihovi staröi, pa vendar, saj niso otroci krivi za način, ki so ^ i^KMabili r^ihovi starši. kajne? Nova slovenska ja-ragosp^jetu,to je dejstvo. Sovenija je v veliki meri krenila v smeri snobizma. malo-meščanstva. nadut^ libra-lizma na aii shani in anahn> n^ po kranjskih, klobasah in »fii^Modovini smrdeč^ klerikalizma; Vsak .dan nam postreže znovimi odmerki absurda. oholosti oblasti (ne glede na to, kdo vladd), zma-aj bolj se oži pas okoli zdravega razuma tistega sloja ljudi, ki si ne ^ živeti vatmosferi sprtosti, zaplankanosti, narod-njaštva in v zadnj em času populizma. Ravno pred 16 leti smo se odbäli, da imamo dovolj neke deviantne ideologije. Prišli smo daleč, bojim pa se, da smo v veliki vnemi špre-gledaü znakzaeoftsmemo iiii-co. Z enim.stavkom: iz odvisnosti neodvisno v novo odvisnost Že pes telahko oz-metja s kfraunistom ali domobrancem, bolno!
IZLETNIK
zaposli na področju Celja z okolico in Slovenskih Konjic
Vloge sprejema kadrovska služba Izletnika Celje, d.d., Aškerčeva ulica 20. Podrobnejše Informacije lahko kandidati dobijo na telefonu 03 425-34-36 oz. 051-362-140.
SLIKOPLESKARSnO IN POUGANJE POPOV IZPUSIICIIINJUS
10
CEUE

Sprejem za najboljše šolarje
Mestna občina Celje je v sredo ob iztekajočem se šolskem letu v Narodnem domu pripravila sprejem za najuspešnejše deveto-šolce osnovnih šol v občini.
I2 vseh devetih celjskih osnovnih Šol so izbrah po nekaj učencev, ki so po uspehih posebej izstopali. Prejeli so simbolično darilo, knjigo Celjski knezi v Evropi, dve učenki pa sta si prislužili še posebno priznanje. Iz I. OŠ Celje sta se prireditve udeležili Gloria Kot-
nik in Kaja Polajžar, iz II.OŠ Celje Matic Bošnjak, Izabela Hobnjec in Neža Štiglic, iz III. OŠ Celje An-drija Mojovič in Andraž Nendl, iz IV. OŠ Celje Neža Žager Korenjak in Tja-ša Strašek, iz OŠ Frana Kranjca Jan Kotnik Klovar in Anja Vovk, iz OŠ Hudi-nja Matic Skočir in Veronika Šoster, iz OŠ Lava Maja Pen in Doroteja Šimu-nič, iz OŠ Frana Koša Eva Bala in Eva Zore ter iz OŠ Ljubečna Matic Mirt in Jure Žnidarec
Vrtci (spet) dražji
Celjski mestni svet je določil cene programov javnih vrtcev na območju Mestne občine Celje. Drugače povedano - programe je v delu, ki zadeva plačilo staršev otrok s stalnim prebivališčem v občini Celje za dobrih 9 odstotkov pocenil, hkrati pa je dvignil cene programov varstva glede na starostne in varstvene skupine za od 3 do 10 odstotkov.
Kaj to v evrih pomeni za starše, je pojasnila strokovna delavka občinskega od-
delka družbenih dejavnosti Sandra Stajnko. »Starši, ki so do seda) plačevali 33,52 evra za otroka v jaslicah, bodo po novem od 1. avgusta plačevali 36,88 evra. Kdor je doslej plačeval 25,87 evra za oddelek drugega starostnega obdobja, bo poslej plačeval 26,67 evra. Podražitve gredo v tem smislu navzgor po plačilni lestvici glede na dohodek staršev,«
Ob sprejeti uskladitvi cen so mestni svetniki potrdili ekonomski izračun varstva
DELODAJALCI, POZOR! JAVNI POZIV ZA SOFINANCIRANJE ŠTIPENDIRANJA!
ŠTIPENDIJSKA SHEMA SAVINJSKE REGUE 2007/2008
Poziv je namenjen gospodarskim in negospodarskim subjektom, ki imajo sedež ali poslovno enoto v Savinjsl^i regij.
DODATNE INFORMACIJE IN DOKUMENTACIJA
REGIONALNA RAZVOJNA AGENCIJA CEUE d.o.o. Kidričeva ulica 25, 3000 CEUE Kontaktna oseba: mag. Uljana Drevenšek, vodja projekta
Tel: 03-42-44-116 e-mail: lili ana, drevensek@rra-celie ROK ZA ODDAJO VLOG JE 13. 7. 2007 DO 12. URE.
ik'ij mi
Ekorgov klub razglasil
v celjskem Mestnem parku je bil zaključek drugega leta delovanja Ekorgo-vega kluba. V okviru kluba so celjski osnovnošolci pridobivali znanje o problemih povezanih z okoljem in odgovornem ravnanju z naravo. Letos je v projektu sodelovalo devet celjskih šol, največ točk pa so zbrale OŠ Hudinja, Ljubečna in IV. Osnovna šola Celje.
V Mestnem parku so se v sredo zbrali predstavniki vseh devetih osnovnih šol in po-čakah na razglasitev zmagovalca. Vsi so prejeh simbolična darila, zmagovalcem pa je nagrade podelil podžupan
Mestne občine Celje Marko Zidanšek. Učenci so po podelitvi lahko še uživali v naravi in prisluhnili pesmim glasbene gostje Eve čeme.
Projekt Ekorgov klub je že drugič organizirala Mestna občina Celje, sodelovali pa so še: Javni zavod Sodo - Pro-jektna pisarna Celje-zdravo mesto. Javne naprave JP, Zavod RS za varstvo narave. Mestna občina Celje - Oddelek za okolje in prostor ter komunalo in Oddelek za družbene dejavnosti.
To leto so osnovnošolci zbirali eko točke iz naslednjih vsebin: pravilno ravnanje z odpadki, aktivno sodelova-
nje ob Tednu mobihiosti in spomladanski čistilni akciji, urejanje lokalnega okolja s poslikavami podhodov, udeležba na organiziranih predavanjih o pomenu varovanja biotske raznovrstnosti in vključevanje v vsebine med- . narodnih projektov.
Vodja projekta Nina Ma-šat je povedala, da je namen Ekorgovega kluba predvsem osveščati mladino o odgovornem ravnanju z okoljem: »Otroke je treba spodbujati, da zaznavajo probleme tudi v vsakdanjem življenju in aktivno sodelujejo pri zmanjševanju pritiska na okolje.«
KŠ
Posebno priznanje si je zaslužila Maja Kempuš, učenka OŠ Glazija. Za najboljšo devetošolko je bila izbrana zaradi lepih učnih uspehov ter dobrih športnih rezultatov. Večkrat je bila izbrana za učenko meseca, bila je predsednica razredne in šolske skupnosti, udeleženka likovnih kolonij in natečajev, aktivna članica pevskega zbora in pridna bralka. Najboljša učenka Glasbene šole Celje pa je bila devetošolka, kla-rinetistka Eva Zore.
PM, foto: GK
Zmagovalcem, otrokom Osnovne šole Hudinja, je
otrok v vrtcih, iz katerega tudi izhajajo podražitve. Pri tem pa je treba zapisati, da Mestna občina Celje pokriva iz proračuna 61 odstotkov stroškov varstva otrok, starši dobro petino, preostanek pa druge občine in ministrstvo za šolstvo.
V razpravi so svetniki zahtevali celovito razpravo o otroškem varstvu v Celju, svetnik Miran Gracer tudi razmislek o oddaji te dejavnosti koncesionarjem, na argument občinskih strokovnih služb, da so cene v Celju nižje kot v ostalih slovenskih mestnih občinah, pa so svetniki brž našli pro-tiargument, da so cene višje kot v Celju mejnih obči-nah-
Ob vsej razpravi in kot kaže neizogibni podražitvi pa se zdi najbolj pomembno stališče iz razprave. Da je slednjič že čas, da mestni svet celovito obdela problematiko v vrtcih - od prostorske, do organizacijske, cenovne in predvsem vzgojnih vidikov dela, ki ga opravljaj o-
BRANKO STAMEJČlC
Celje - Dan državnosti bodo slavnostno obeležili že danes, ko Mestna občina Celje pripravlja večerno druženje ob prazniku na Ti^ celjskih knezov. Zbranim bu svoje laziiiišlja-nje o I6-letni samostojni Sloveniji predstavila dijakinja Gimnazije Celje-Center Alja Koče-var, rojena v letu, ko je Slovenija izborila samostojnost. Sledil bo koncert Andreja Šifrer-ja in angleške reaggae skupine Musical Youth.
Prireditve ob dnevu državnosti se bodo nadaljevale še v soboto in nedeljo. V soboto bo na Šmartinskem jezeru jadralska regata za pokal Celja, popoldan pa pri dvorani Zlato-rog še mali maraton državnosti.
Ob 18. uri pripravljajo v cerkvi sv, Jožefa mašo za domovino in po njej večerno kreso-vanje. Nastopili bodo Godba na pihala s Sve-
tine, Elda Viler, Ivo Umek ter Jože Bohorč s prijatelji. Od 20. ure naprej bo pri dvorani Zlatorog tudi prireditev iV Celje Sumijo gozdovi Uuindči.
V	nedeljo pripravlja ob Šmartinskem jezeru klub Triatlon Celeia Celje akvatlon in državno prvenstvo v olimpijskem triatlonu, zvečer pa bo v stolni cerk^ sv. Daniela maša za domovino in že tradicionalno večerno zvo-njenje.
V	soboto bo mestni odbor SDS na zvezdi izdeloval in barval državno zastavo, ki jo bo zatem obesil na Starem gradu. V soboto popoldan pripravljajo v Trnovljah nogometni turnir, na praznični dan pa prirejajo pred cerkvijo sv. Duha mašo za domovino s kulturnim programom.	BS
Praznik gasilcev v Gaberjah
Prostovoljno gasilsko društvo Celje Ga-berje bo v soboto praznovalo 9S-letiiico obstoja. Ob tej priložnosti bodo prevzeli in blagoslovi novo gasilsko vozilo v vrednosti 35 milijonov tolarjev, nekaj manj kot pet milijonov pa so namenili še za dodatno opremo.
Predsednik PGD Celje Gabeije Srečko Po-valej je povedal, da je 80 odstotkov denarja prispevala občina Celje, ostalo pa krajani, sponzorji in donatorji, velik del pa so
zbrali tudi gasilci. Avto gaberski gasilci uporabljajo že od sredine marca, ob jubileju društva pa ga bodo še slovesno prevzeli. To bo velika pridobitev za 48 članov.
Slovesnosti se bodo udeležili najvišji predstavniki GZ Celje ter okoliških zvez in društev, blagoslov pa naj bi opravil celjski škof dr. Anton Stres. Slavje bodo končali s tradicionalno gasilsko veselico in ansamblom Malibu s Primorske.
TV

ŽALEC I
11
Jubilej žalskih planincev
Planinsko društvo Žalec je40-letmco delovanja obe ležilo z razstavo v sliki in besedi, orientacijskim tekmovanjem, s pohodom ter z osrednjo slovesnostjo, ki jebUavsobotopopoldn njihovem planinskem do mu na Bukovici.
O jubUeju je govoril predsednik društva Vlado Rojnik. Poudaril je, da ima organi-ziiano planinstvo v Spodnji Savinjski dolini daljšo tradicijo, kot so stara društva. Društvo v Žalcu so ustanovili na pobudo Toneta Delaka, do tedaj pa so bili Žalčani člani drugih društev, Ob ustanovitvi je društvo štelo 181 članov, medtem ko jih ima zdaj 160. Po nekaj letih so na Bukovici, na 584 metrih nadmorske višine nad Griža-mi, postavili lesen bivak, leta 1991 pa zgradili dom. V vseh teh letih so bila in ostajajo osnovna načela vzgoja mladine v planinskem duhu, izobraževanje, organizacija izletov, pohodov in orientacijskih tekmovanj, markiranje in vzdrževanje planinske
poti, zadnjih dvajset let ^ tudi organizacija mladinskih planinskih taborov.
Delo društva sta med drugimi pohvalila tudi žalski župan Lojze Posedel, ki je sam vnet planinec, in podpredsednik PZS Stanko Gašparič,
ki je nato podelil zlato, sre-bme in bronaste častne značke PZS-ja. Zlato častno značko je prejel Janez Meglič, ki je bil predsednik društva kar 13 let, srebrne pa Matjaž Zo-har, Danijel Jelen, Ivan Tamše in Breda Sip. Poleg tega so
podelili še devet bronastih značk in trinajst priznanj, seveda pa tudi več društvenih priznanj. V kulturnem programu so nastopili mešani planinski pevski zbor iz Žalca in člani društva.
TT
Trak za obletnico
starešin in princes Slovenije.
Društvo Zbor hmeljarskih starešin in princes Slovenije je minulo soboto v rekreacijskem centru Društva upokojencev Pe-trovče v Rušah pripravil srečanje ob tretji obletnici delovanja.
Zbrane je pozdravil predsednik društva Milan Lesjak, nato je predstavnik Pivovarne Laško Marjan Holcer pripel trak na prapor društva. Zanj se je zahvalil aktualni hmeljarski starešina Davorin Vrhovnik. Sledile so družabne igre in druženje ter pogovori o letošnji letini hmelja, ki, kot kaže vsaj za sorto golding, ne bo najboljša, saj ponekod hmeljska rastlina že cveti.	„„
Šport in glasba pod Reško planino
Kulturno in športno društvo Marija Reka ter občina Prebold bodo od 22. do 24. junija pripravili tradicionalno 11. kulturno-športno prireditev Pod Reško planino veselo živimo. Osrednja pozornost bo namenjena športnim in kulturnim prireditvam.
Danes se bodo na športnem igrišču v Marija Reki začela športna tekmovanja, v soboto ob 9. uri pa bo kolesarski vzpon iz doline do planinske koče, kjer se bo ob 15. uri začel prikaz tesarskih opravil nekoč. Dve uri kasneje bo 11. srečanje ljudskih pevcev in godcev Pojemo in godemo v okviru področnega srečanja Javnega sklada za kulturne dejavnosti Žalec ter prvega predizbora harmonikarjev v Marija Reki za nastop na 27. Zlati harmoniki Ljubečna 2007.
Med ljudskimi pevci in glasbeniki se bodo predstaviU Reški trio. Reški slavčki. Družina Ferme, godci folklorne skupine Grifon, Petrovi tamburaši Grifon, Katarinski fantje. Pevke treh vasi. Prijatelji 6ŠE, Vaški godci in Veseli pruhovčani.
Osrednja prireditev bo v nedeljo ob 16. uri, ko bodo pripravili 5. festival domaČih ansamblov za Veliko n^ado Savinjske doline. Zmagovalec bo tisti ansambel, ki bo v povprečju seštevka ocen občinstva in komisije dobil največ točk. Nastopih bodo ansambli Bratov Albreht, ki so edini sodelovah na vseh dosedanjih festivalih, zmagovalke prvega festivala Iskrice, Črički, Mladi upi, Mikola, Mladi korenjaki, Mladost, Navdih, Objem, Pravi trije, Tapravih 6, Ta-pravi muzikanti. Vihar in Zaka' pa ne.	TV
if>|IM DRŽAVNOSTI
V Občini Žalec bodo r
Ii danes, v petek,
ploščadi pred Gasilskim domom Žalec, kulturni program pa bodo sooblikovali Godba Liboje, sopra-nistka Nataša Krajnc in mažoretke TDK Leveč.
V	MG Velenje bo osrednja občinska proslava na praznični dan, v ponedeljek, ob 18. uri pri lipi samostojnosti (pred sodiščem). Kulturni program pripravljata Pihalni orkester Premogovnika Velenje in Mešani mladinski pevski zbor Gimnazije Velenje.
V	Občini Mozirje bodo praznik počastih z odprtjem spomenika in Trga osamosvojitve v središču kraja. Prireditev bo danes, v petek, ob 17. uri pred Kulturnim domom Mozirje.
V	Občini Rečica praznovanje dneva državnosti sov^da s prireditvami ob obänskem prazniku. Državni praznik bodo počastili v nedeljo ob 9.30 s Suško bando in večernim kresovanjem v Borseki. Sicer bodo nedeljsko dogajanje popestrili s prijateljsko nogometno tekmo med starimi in mladimi, ob 17. uri pa v prostorih OŠ Rečica odprli narodopisno razstavo Zgomjesavinjski želodec in razstavo likovnih del Fani Pahovnik.	US
Na igrišču pri Domu krajanov v Taboru bo ob dnevu državnosti jutri, v soboto, srečanje združenj vojnih veteranov Spodnje Savinjske doline Sever in OZ zveze borcev Žalec in Slovenske vojske. Ob 9. im se bodo začele športne igre, med 10. in 12. uro pa bodo na ogled helikopterji in vojaška oprema Slovenske vojske.	MI
I SVETOV
v Preboldu gradil Telekom
PREBOLD - Na razpisu za gradnjo omrežja elektronskih komunikacij v Preboldu je bil izbran edini prijavljeni izvajalec, to je Telekom Slovenije. Projekt izgradnje, ki naj bi bil končan v 18 mesecih od podpisa pogodbe, to je do konca prihodnje^ leta, se v Preboldu še ni začel. Začetek gradnje, vredne milijon evrov, je odvisen od odločitve vlade, saj bodo omrežje gradih z državnimi ui evropskimi sredstvi. Naročnikov je 1364, v Preboldu pa bi z gradnjo po besedah župana Vinka Debelaka lahko že začeli.
Zamenjava in imenovanje
PREBOLD - Preboldski svetniki so na zadnji seji razrešili člana Krajevnega odbora Latkova vas in na njegovo mesto imenovali novega člana. Draga Ribič je tako zamenjal Miran Kramar. V svet območne izpostave javnega sklada RS za kulturne dejavnosti pa so imenovali Moniko Lobnikar.
Predlogi k pokrajinam
PREBOLD - V občini Prebold se strinjajo, da je po zakonu o pokrajinah, volitvah v njih in njihovem financiranju občina umeščena v Savinjsko pokrajino, predlagajo pa, da se gospodarjenje z zemljišči prenese na občine in ne na pokrajine. Predlagajo tudi, da financiranje pokrajin ne sme prizadeti občine in pri svojih predlogih niso povsem optimistični, saj so mnenja, da jih pri tem ne bodo povsem upoštevali.
Skupne rešitve
PREBOLD - Preboldčani so z investitorjem, ljubljanskim podjetjem Svet nepremičnin, podpisali pismo o nameri za gradnjo novega vrtca, stanovanj v centru Prebolda in prestavitvi dela javne poti zaradi gradnje vrtca. Predvsem pri slednjem pa sta občina in investitor neusklajena, zato bodo v roku enega meseca izdelaU idejno zasnovo in skupaj poiskali rešitev glede ureditve prometnega režima v okolici vrtca in jo daU v javno obravnavo. Občina, ki bo vztrajala pri nekaterih svojih zahtevah, se je s podpisom obvezala, da na območju gradnje ne bo uveljavljala predkupne pravice in ne bo spreminjala prostorskih aktov, izdala bo soglasje za gradnjo večstanovanjskih objektov, na svoje stroške prestavila javno pot in investitorju v nakup ponudila del zemljišča. Projekt se bo izvajal v petih fazah, za nadzor pa bosta skrbela projektni svet in projektna skupina.	MJ
ŠENTJUR

HOVITEDIIi
Učenk in učencev, ki so biii vseli osem iet odiičnjaki, je ietos v občini Laško kar 46.
Tako pridnih pa še ne
Laški župan Franc Zdol-šek je najuspešnejšim os-novnošolkam in osnovnošolcem ob zaključku njihovega dosedanjega izobraževanja podelil občinska priznanja zlata petica.
Generacija, ki letos v občini Laško zaključuje osnovnošolsko izobraževanje, je bila še posebej uspešna, saj je učenk in učencev, ki so bili vseh osem
let odiičnjaki. tokrat kar 46 (39 iz OŠ Primoža Itubarja Laško in 7 iz OŠ Antona Aškerca Rimske Toplice). »To je najlepši rezultat ^ede na učni uspeh vvseh letih, odkarsprem-Ijamo statistiko odličnjakov, to pa počnemo že 20 let. Zelo smo ponosni, saj je odlična skorajda polovica generacije. Ti učenci niso uspešni samo na učnempodročju, pač pa so bili
aktivni na vseh področjih, projektih in raziskovalnih nalogah, tako da smo se na njih lahko zanesli kadarkoli in za karkoli,« je bila zadovoljna ravnateljica OŠ Primoža Trubarja Laško Slavica Šmerc. Za OŠ Antona Aškerca iz Rimskih Toplic pa je sedem odličnjakov nekaj običajnega, je dejala ravnateljica Manica Skok. Pohvalila je vse učen-
ce, med katerimi jih je veliko doseglo tudi lepe rezultate na špormem, kulturno umetniškem in raziskovalnem področju.
Lani je zlato petico v občini Laško prejelo 34 (27 v Laškem in 7 v Rimskih Toplicah), predlani pa 30 učenk in učencev (17 v Laškem in 13 v Rimskih Toplicah).
BOJANA AVGUŠTINČIČ
, pevci in piiiaici
v Šentjurju se obeta pester vikend. Danes bodo na ulicah rajali šolarji, ki se jim je ravno izteklo šolsko leto, večer pa bo v znamenju petja najboljših vokalnih skupin. V nedeljo se bo predstavil Pihalni orkester Šentjur.
Šentjurski šolarji bodo danes, v petek, na zabaven način sklenili šolsko leto. Ljudska univerza Šentjur, Plesni val in Kava bar Pošta pod pokroviteljstvom občine in KS Šentjur-mesto pripravljata prirec^^-Š&te^ röla! -©^
12. ure dalje bodo na Mestnem trgu plesali letošnji »va-letniki«, nastopili bodo še Tanja Žagar, mažoretna in twirling skupina, plesalci Plesnega vala in drugi.
Danes zvečer bodo na svoj račun prišli tudi ljubitelji petja. V Kulturnem domu na Ponikvi se bodo od 20. ure dalje predstavljale najboljše vokalne skupine s Celjskega in Koroške. Koncert je šentjurska območna enota sklada za ljubiteljske kulturne dejavnosti naslovila Zvezde pa zlate »^i^v svate po Ipavčevi pe-
smi Vabilo, za katero je besedilo napisal Davorin Jenko. Koncert, na katerem bo poleg omenjene pesmi mogoče slišati pester koncertni program, bo tudi uvod v prireditve letošnjega kulturnega poletnega dogajanja v občini. Na Ponikvi bo nastopilo 11 vokalnih skupin, ki so sodelovale na zborovskih območnih srečanjih in so po mnenju strokovnih sodelavcev organizatorja dobile priporočilo za udeležbo na zaključnem regijskem koncer-
Vnedeljo, 24. junija, koncert v Zgornjem trgu v Šentjurju pripravlja Pihalni orkester Šentjur pod vodstvom dirigenta Jurija Hladnika. Rdeča nit tretjega koncerta pod kostanji na starem trgu je slovenska ljudska glasba, zato so v goste povabili še vokalno solistko Evo Hren, MPZ skladateljev Ipavcev Šentjur in Šentjurske muzi-kante. Večer, ki so ga naslovih Al' me boš kaj rada imela, bo povezovala Maja Šu-mej.
PM
Praznično v Rečici
Krajevna skupnost Rečica svoj praznik obeležuje 2. julija, pri čemer bodo s praznovanjem začeli že ta konec tedna in z njim nadaljevali vse do 8. julija.
Praznovanje krajevnega praznika bodo Rečičani začeli jutri, v soboto, s tradicionalnim pohodom po Re-čiški krožni poti. Na sede-murno pot se bodo odpra-vih že ob 6.30 izpred Sindikalnega doma v Hudi Jami, pohod pa bodo z rudarsko malico zaključili na Za-viatih. Športno društvo Rečica jutri ob 10. uri na igriš-
ču v Hudi Jami pripravlja tradicionalni turnir v odbojki na mivki (mešane trojke) ter turnir v ulični košarki. Prihodnjo soboto, 30. junija, si bodo krajani med 8. in 10. uro lahko brezplačno izmerili krvni tlak, sladkor v krvi in holesterol. Odprli bodo tudi razstavo izdelkov iz delavnic ročnih spretnosti KO RK. Osrednja praznična slovesnost bo prihodnjo soboto ob 17. uri v prenovljenem Sindikalnem domu. Člani raznih društev bodo pripravili bogat kulturni program z domačo
ljudsko pesmijo, plesom in zabavo. Na prireditvi bodo podelili tudi krajevna priznanja. Z zlatim znakom bodo nagradili KUD Lipa Rečica za 20-letno delovanje, članico strelskega društva Heleno Kostevc za izjemne strelske uspehe in razvoj strelstva in Franca Na-preta za dolgoletno delovanje na področju lovstva in KS Rečica; srebrne znake pa bosta prejela Ivan Uratnik za razvoj in napredek gasilstva in Stanko Lončar za večletno delo pri Strelskem društvu Dušana Poženela.
V nedeljo, 8. julija, bo na Zavratih Še srečanje rudarjev v počastitev 3. julija - dneva rudarjev.
BOJANA AVGUŠTINCIC
Bi PAliTOŽAVMOSTI
Osrednjo slovesnost ob dnevu državnosti ter domicUno srečanje borcev NOB Kozjanskega in veteranov vojne za Slovenijo bodo v občini Laško pripravili v nedeljo ob 10. uri pri kartuziji Jurklošter. Slavnostni govornik bo predsednik ZZB NOE Slovenije dr. Janez Stanovnik. V kulturnem programu bodo sodelovali Laška pihalna godba, združeni MoPZ Uško, Rimske Toplice in Jurklošter, učenci Podružnične osnovne šole Jurklošter ter Rok Matek. BA
TUdi Občina Šentjur ob prihajajočem državnem prazniku pripravlja osrednjo slovesnost. Pri tem so prijetno združili s koristnim, saj slovesnost tokrat pripravljajo skupaj s Krajevno skupnos^o I^lobje. Tam se veselijo novih infrastrukturnih pridobitev, ki so jih le stežka dočakali. Jutri, v soboto, ob 14. uri bodo na Kalobju v starih Jezercah (pri Mravljak) najprej otvo-rili asfalmo cesto, zatem pa se bo dogajanje prestavilo na športno igrišče pri Podružnični osnovni šoli Kalobje. Tam se bo ob 15. uri začela osrednja slovesnost ob državnem prazniku. Uradno bodo namenu predali tudi novozgrajeni vodovod, tamkajšnje prostovoljno gasilsko društvo pa bo prevzelo novo gasilsko vozilo. Društvo invalidov Kalobje bo zatem razvilo svoj prapor, sledila pa bo veselica, za katero obljubljajo, da jo bo s tudi priznani ansambel.	PM
Kostanjevi dnevi spiavarjenja
Kulturno turistični rekreacijski center Radeče tudi letos organizira Dneve spiavarjenja na Savi, zdaj že tradicionalno prireditev etnološko-etnografskega značaja, ki temelji na bogatem ljudskem izročilu.
Letošnja osnovna nit etnološkega programa je domači kostanj, Tridnevno prireditev, ki se začenja danes, vsako leto pripravijo v počastitev dneva državnosti. Kot vedno, so tudi tokrat pripravih pester in zanimiv program, ki vključuje kulturne in športne prireditve, prireditve za otroke in še posebej tiste, ki oživljajo nekdanji način življenja in dela splavarjev in
prebivalcev doline Sopote, Posebna zanimivost bodo, poleg voženj splava, jadrnic, raftov, modelov jadrnic in različnih tekmovanj, skoki v Savo s starega železnega mosta. Za zabavo do jutranjih ur pa bodo skrbeli številni glasbeniki.	BA

GARANT d,d. Polzela
^dDilKir Musirijikipnidajilna Pobil
V^RniNI Tel. 03 7037130,7057151
VELIKA POLETNA AKCIJA POHIŠTVA V INDUSTRIJSKI PRODAJALNI GARANT NA POLZELI
•	pestra ponudba pohištva za vse bivalne prostore
•	popusti, hitri kredit, talcojšnja dobava
•	promocijsita ponudba novih spalnic DORIMA v delno prenovljenem razstavnem prostoru na Polzeli
IZKORISTITE IZJEMIIE USODNOSTI IN KASCIMPREJ OBIŠČITE!
Delovni čas prodajalne: pon-pet od 8. do 19. ure, sob od 8. do 12. ure Informacije po telefonu: 03/70 37 130,03/70 37 131 E-mall: inio@garant.sl, Internet: www,9arant.sl
POHIŠTVO GARANT - POHIŠTVO ZA VAŠ DOM!
lIlfEDNII
ŠMARJE p. J4 ROGAŠKA S.| JRMATECJ KOZJE |
13
Najboljši učenci pri županu
župan občine Rogaška Slatina mag. Branko Kidrič je	sodelovali na državnih tekmovanjih. Župan Kidrič je učen-
prejšnji teden pripravil sprejem za 34 najboljših učenk	kam in učencem čestital ter dejal, da je ponosen na takšno
in učencev slatinskih osnovnih šol in glasbene šole.	število tako dobrih učenk in učencev ler jim podaril spo-
Na sprejem so bili povabljeni tisti, ki so vse razrede os-	minska darila, novne šole zaključili z odličnim uspehom in tudi tisti, ki so ŠK
V Šmarju praznujejo
Občina Šmarje pri Jelšah praznuje te dni občinski praznik. Tako bo danes, v petek, ob 17. uri v Kulturnem domu Šmarje pri Jelšah slavnostna seja občinskega sveta, kjer bodo podelili tudi občinska priznanja.
Plaketo občine bo letos dobil Franc Jager, priznanja
Helena Rančigaj, Franc Šo-štar in Stanko Javornik, denarne nagrade pa bodo dobili Društvo podeželske mladine Šmarje pri Jelšah, kolesarska sekcija Športnega društva Mestinje in Športno društvo Šmarje pri Jelšah.
Praznovanje občinskega praznika se bo nadaljevalo
tudi v prihodnjih dneh, Jutri, v soboto, občina in Turistično društvo Skriti biser Sladka Gora pripravljata pohod Od gorce do gorce. Pohod med gorcami na Sladki gori se bo začel ob 9. uri, ob tem pa so pripravili tudi priložnostni program in posebno ponudbo. Jutri bodo praznovali tudi gasilci v Šen-
tvidu pri Grobelnem, saj ob 15.30 pripravljajo praznovanje ob 80-letnici gasilskega društva. V nedeljo pa bo na Tinskem v Marijini cerkvi ob 19. uri koncert vokalne skupina Lyra z gosti. Ves konec tedna pripravljajo v občini tudi športne prireditve.
ŠK
Podžupan Kozjega
KOZJE-v občini Kozje je bil za podžupana imenovan Franc Plahuta s Pilštanja, ki je občinski svetnik ter tudi predsednik Krajevne skupnosti Le-sično. Po spremembi Zakona o lokalni samoupravi imenuje podžupana župan izmed članov občinskega sveta, lahko pa ga tudi razreši. Podžupan opravlja župansko funkcijo v primeru predčasnega prenehanja županovega mandata vse do razpisa volitev, sicer pa po pooblastilu sodeluje pri županovem delu. (BJ3
Pomoč v Kozjem
KOZJE - V tej občini se cena pomoči na domu za uporabnike letos ne bo spremenila

fes
I SVETOV
ter bo znašala kot doslej 3,54 evra. Dejanska cena ure te pomoči znaša letos 13,54 evra, razliko pa bodo plačali iz občinskega proračuna. V občini Kozje izvaja Pomoč na domu po strokovni plati Center za socialno delo Šmarje pri Jelšah, neposredno oskrbo ima kot podizvajalec na skrbi podjetje KIP Vizija iz Le-sičnega. V pomoč je trenutno vključenih 13 uporabnikov, (BJ)
Nihče za Posavje
KOZJE - V Kozjem, kjer so se po pozivu vlade odločili o predlogu območij, imen in sedežev bodočih pokrajin, se občinski svet ni strinjal z imenom Savinjska pokrajina. Pri tem menijo, da njihovo območje s Savinjo nima veliko skupnega, zato uradno predlagajo ime Celjska pokrajina. Občina Kozje sicer meji na Posavje, kjer je zaposlenih kar nekaj občanov, kljub temu pa med svetniki ni bilo niti enega predloga za vključitev v posavsko pokrajino. Sosednji občinski svet v Bistrici ob So tli se je namreč skoraj soglasno odločil za Posavje.	(BJ)
Urejenejše trško jedro
v Rogatcu so v petek uradno odprli povsem obnovljeno hišo v zaščitenem trškem jedru, v Obrtniški ulici.
Obnovo hiše, v kateri so uredüi šest neprofitnih najemnih stanovanj, sta sofinancirala občina in republiški stanovanjski sklad. Na slovesnosti sta izročila ključe stanovanj predstavnikom stanovalcev župan Martin Mikolič in direktor republiškega stanovanjskega sklada Primož Pire.
V trškem jedru so na podoben način prenovili propadajočo staro trško hišo že lani. V njej so tri stanovanja. BJ
bo. Nazadnje so obnovili staro hišo v Obrtniški ulici 1 (na f( - Št. 49-22. junij 2007
Oživljena Emina pot
v zavodu Kozjanski park bodo konec meseca zaključih dveletni evropstd projekt oživitve Emine romarske poti. Na Pilštanju, kjer se je sveta Ema po vsej verjetnosti rodila, je bila pred zaključkom podrobna predstavitev nekoč živahne poti, od katere Kozjanski park znova precej pričakuje.
Kot je na novinarski konferenci povedal direktor parka Ivo ■nträt, se bo dejansko uveljavljanje Emine romarske poti zdaj šele začelo, pri čemer se bodo posebej povezali z župnijskimi uradi. Za njeno popularizacijo so izdali različne brošure o krajih ob tej poti, ki je živela vse do začetka druge svetovne vojne. Prav tako so izdali zemljevid poti, knjigo o sveti Emi (skupaj s celjsko Mohorjevo družbo) in romarsko knjižico za žigosanje, v tiskupa je podrobni romarski vodnik. Ob poti so postavili informacijske table, v teh dneh bodo zaključili še s uasiranjem 120-kilometrskega odseka Emine poti.
Kot je med drugim povedala vodja projekta Tatjana Zalo-kar iz Kozjanskega parka, bo v kratkim izšel zbornik o nedavnem strokovnem posvetu o sveti Emi, za prihodnji teden pa napovedujejo še dva odmevnejša dogodka. V sredo bo tako otvoritev otvoritev Emine romarske poti na gradu Pod-sreda, ki jo bo predal namenu celjski škof dr. Anton Stres. To bo združeno z odprtjem Emine spominske sobe na gradu Podsreda, v grajski romanski sobi. Ob tej priložnosti bo prav tako predstavitev rezultatov literarnega in likovnega natečaja za osnovnošolce. Nato bo sledilo 30. junija prvo romanje po Emini poti, od cerkve svete Eme nad Pristavo pri Mestinju do njenega rodnega Pilštanja, ki bo trajalo šest ur.
Pot je nastala v okviru programa Interreg III A Slovenija-Avstrija. Med številnimi projektnimi partnerji v Sloveniji so tudi društva in ustanove iz Celja, Podčetrtka, Pilštanja in Kozjega, med neformalnimi župnijski uradi. Sveto Emo zelo častita oba naroda na avstrijskem Koroškem, kjer je svetnica pokopana (kot sveto Hemo), zato je tam partner ustanova ARGE Hemina romarska pot iz Sankt Georgtia,
BRANE JERANKO
Depoziti Probanke
z obrestno mero za dolgoročno vezavo vašega denarja pri nas se zares lahko pohvalite:
4,45% je največ, kar lahko v tem trenutku
ujamete na slovenskem finančnem trgu.
Zagotovite si varno naložbo in izredno stimulativne obresti.
PROBANKA
finančna skupina
14
NOV! TE"';
Praznični Konjišici dnevi
Na Konjiškem se bo do praznika občine 30. junija zvrstila množica kulturnih, športnih in drugih prireditev. Med njimi izstopajo odprtje stalne razstave Kulturna dediščina Žičke kartuzije v kartuziji {v soboto ob 12. uri) in odprtje skupnih prostorov Zveze veteranov vojne za Slovenijo in OZ ZB NOB v Slovenskih Konjicah (ob 16. uri). Prihodnji teden bodo v sklopu Konjiških dnevov odprli tudi čistilno napravo in športni park v Tepa-nju.
V ponedeljek je na dvodnevni obisk v občino Slovenske Konjice pripotovala delegacija občine Hlohovec iz Slovaške. V sklopu obiska sta Miran Gorinšek, župan Občine Slovenske Konjice, in Jan Dlhopolček, župan Občine Hlohovec, slovesjio podpisala Listino prijateljstva. Prijateljstvo, ki sta ga že vrsto let gojili konjiška Osnovna šola ob Dravinji in 11. osnovna šola iz Hlohovca, se
Jan DIhopolčekin Miran Gorinšek
bo tako razširilo še na druga področja.
V sredo so podelili nagrade za najboljše raziskovalne naloge in sprejeli »na; mlade«, včeraj je bil v športnem parku otroški živ-žav, na Osnovni šoli Ob Dravinji pa ekološko obarvana prireditev Zemlja pleše. Na tej šoli bo danes ob dnevu državnosd razstava Vojaškega muzeja z
naslovom Vojna za Slovenijo. Šolarjem bodo predstavili dejavnosti vojske in policije. Sočasno pripravlja šola slovo od stare telovadnice, saj bo ta avgusta začela dobivati novo podobo. Za slovo se bodo pomerili v risanju grafitov in v športnem tekmovanju med starši in učenci šole.
MBP
Po Slomškovi romarski poti
Na dan državnosti bodo občine Vojnik, Šentjur, Zreče in Slovenske Konjice skupaj z mariborsko nadškofijo pripravile tradicionabil pohod Po Slomškovi romarski poti.
Pohodniki se bodo lahko na pot odpravili izpred cerkve v Novi Cerkvi in izpred Slomškove rojstne hiše na Slomu pri Ponikvi. Oba pohoda se bosta začela ob 10. uri. Zaključek bo v Žički kartuziji, kjer bo ob 15. uri pomožni škof v mariborski nadškofiji dr. Peter Štumf daroval mašo za domovino. Pel bo Stolni zbor iz Maribora. Za pohodnike bodo med potjo organizirane okrepčevalnice ter ob 19.30 ob povratku prevoz z avtobusi do štartnih mest,
TV
graščinskem dvoiilču si je ogledalo veliko domačinov in okoličanov.
Turjaška Rozamunda v
Za prijetno nedeljsko popoldne in oživitev graščine v Socki so po petih letih znova poskrbeli člani Kulturnega društva Socka. Poleg vrste zabavnih točk so posebej za ta namen »naštu-dhrali« igro Itirjaška Rozamunda.
V zabavnem popoldnevu so nastopili člani domačega kulturnega društva, etno skupina Vrajeva peč, trio Vrč, kan-kan plesalke, plesna skupina Grofje ter otroci iz Podružnične osnovne Šole Soc-
ka. »Malo smo bili že naveličani btradicionalnih< veselic in zabav z ansambli, zato smo želeli narediti malce bolj kulturno prireditev,« idejo o malce drugačnem popoldnevu pred graščino razlaga predsednik Kulturnega društva Socka Janez Pelej, Za »začimbo« oziroma igro Turjaška Rozamunda je poskrbela Vida Bukovac, sicer zboro-vodkinja vojniškega zbora upokojencev. Ideja je vzklila ob Sedanju plesalcev skupine Grofje.
V zelo dobro izvedeni igri je sodelovalo več kot 35 članic in članov kulturnega društva ter pevci in pevke Mešanega komornega zbora Društva upokojencev Vojnik. »Počez« bi lahko ocenili, daje tretjina Sočanov igrala, ostali dve tretjini pa sta si z veseljem ogledali igro, pa še kakšen »uvožen« gledalec se je vmes našel. Glede na to, da je bil obisk res izjemen, bodo morda podobno popoldne na grajskem dvorišču pripravili še pogosteje.	RP
Praznik dvojčkov in češenj
češenj bo dovolj, dvojčkov pa tudi, pričakujejo organizatorji tretjega srečanja dvojčkov in praznika češenj. Letošnjo srečanjebo ravno to nedeljo ob 15. uri v Zidanici Črešnjice.
In kako je Turistično društvo Frankolovo dobilo idejo za takšno druženje dvojčkov in češenj? »Najprej zato, ker imamo na Frankolovem veliko dvojčkov,« pripoveduje članica društva Irma Blazin-šek. »Ker v tem času tudi po astrološkem znamenju praz-nujejo dvojčki, hkrati pa zorijo češnje, ki so ponavadi tudi po dve skupaj, je bil smisel prireditve naenkrat na dlani. Ime Črešnjice sicer s češnjami nimajo prave poveza-
ve, a smo se vseeno odločili, da bomo srečanje vsako leto pripravili ravno tam.«
Lani so na prireditvi našteli približno dvajset parov dvojčkov od starosti nekaj mesecev do več kot sedemdeset let, letos jih pričakujejo vsaj toliko. Pripravili jim bodo domače pecivo iz češenj ter obilo družabnih iger za dvojčke, ob tem pa se bodo lahko prijetno zabavali tudi »enojč-ki«, obljubljajo organizatorji.	RP
FINOMEHANIKADRAGICA DOBRAJC s.p.
Na okopih 2 c 3000 Celje
Tel.: 03/492-61-2Ü, GSM: 041/364-640 AKCIJA FOTOKOPIRNI STROJ CANON IR 1018 -585,60 EUR (ccna je z DDV-jem) programi Canon, Minolta, DeLa Roue, Olympia,,., stroji za štetje denaija	ostalo...
Loške poletne prireditve se odpri! s prvo medobčinsko revijo folklomili skupin,
Loške poletne prireditve
Kuhumo društvo Loče s soorgani-zatorji je v nedeljo s prvo medobčinsko revijo folklornih skupin začelo že 35. loške poletne prireditve. Slavnostno odprtje prireditev je bilo na gradu Pogled.
Kot je v svojem nagovoru članom društva, konjiškemu podžupanu Boja-
nu Podkrajšku in krajanom spomnil predsednik kulturnega društva Stanko Kukovič, so na grad Pogled vezane številne loške poletne prireditve, ki jih je pred dvema desetletjema vodil Emil Zupane.
Na letošnje prizorišče, igrišče v Lo-čah, so se odpeljali v kočijah v sprems-
tvu Jurijeve konjenice. Na medobčinski reviji folklornih skupin so nastopile folklorne skupine Jurij Vodovnik s Skomarja, Košuta iz Poljčan, KUD Ke-belj, KUD Javorje iz Šmartnega pri Litiji ter otroška folklorna skupina KUD Trta Dolga gora. Program je povezovala Majda Labotar.	JG
JJIIJIdJJf
PECEUE,Stanetovaulicol3, tel.: 03/428 56 50 ponedeljek - četrtek OKULISTIČNI PREGLEDI
Podjetje za proizvodnjo In trgovino z optičnimi piipomočicl, d.o.o. OPTIKA 3301 PETR0VČE,l^c38 Telefon: 03/428 55 80, (ax: 03/428 55 63
Gledišče ima upravnico
Prvi 5-letni mandat umetniške vodje in upravnice dobila Tina Kosi
Tina Kosi bo s septembrom nova upravnica Slovenskega ljudskega gledališča v Celju. Tako je odločil celjski mestni svet, ki je na predlog občinske komisije za mandatna vprašanja, volitve, imenovanja, priznanja in nagrade dal Kosijevi soglasno prednost pred drugim prijavljenim kandidatom Marjanom Pu-šavcem iz domoznanskega oddelka Osrednje knjižnice v Celju.
V Kopru rojena Maribor-čankasstalnim prebivališčem vLjubljaniinnadeluvCelju se je imenovanja razveselila, saj je celjski teater v minulih letih dodobra spoznala, ne le po repertoami plati, za katero je skrbela, marveč tudi po »upravniški«. Za to je poskrbel sedanji upravnik Borut Alujevič, ki je teater vodil kar 21 let in pol, zadnjih pet let v »partnerstvu« s Kosijevo.
In kaj si lahko Celjani v naslednjih petih letih, kolikor traja njen prvi mandat, obetamo od svojega gleda-Ušča? »Iskreno upam, da si lahko obetamo dober program in dobre predstave. Mislim, da sem že v minulih letih pokazala, da me v gledališču zanima raznolikost, pestrost - malo klasike, malo sodobnega, malo komedije, nekaj za mlade... Seveda pa si želim, da bi v
Tina Kosi je nova upravnica
Benita Alujeviča.
naslednjih petih letih uspeli prestaviti Oderpododrom v sosednji prostor sedanje knjižnice, iz katerega se bo ta izselUa. S tem bi dobili prostor za vaje in več predstav, kar vse močno vpliva na kakovost našega dela. Dolgoročno pa si žeUm, da bi našli denar za celovito ob-
novo naše hiše, saj imamo strahovite probleme z vsem - zastarelimi prostori, vsemi napeljavami, streho, opremo. Da bi tako hiša kulture v vseh prostorih, tudi tistih, ki so namenjeni nam, delavcem, izgledala kulturno,« je dejala Kosijeva.
BRST, foto: MP
Praznine v Galeriji sodobne umetnosti
v Galeriji sodobne umetnosti Celje nocoj ob 20. uri odpirajo razstavo z naslovom Praznine, ki omogoča vpogled v dela iz Stalne zbirke celjskega prostora. Razstavo bo pospremljena z okroglo mizo, ki bo v torek ob 20. uri v Galeriji sodobne umetnosti Celje.
Galerija sodobne umetnosti in Likovni salon Celje kot regijski inštituciji čutita odgovornost, da v trenutku, ko se je vizualna irniemost znašla pred mnogimi kompleksnimi izzivi in se nanje tudi z vso angažiranostjo odziva, pokukata v »svoj prostor«. Del tega prostora je tudi stalna zbirka, ki je začela nastajati skupaj z delovanjem Likov-
nega salona Celje novembra leta 1961. Polnih dvajset let je bil njen koncept iz^aje-vanja vezan na razstavni program in s tem tudi na likovno ustvarjalnost slovenskega prostora. V osemdesetih le tih prejšnjega stoletja pa se je odkup intenzivno usmeril v ustvarjalnost celjskih umetnikov. Žal se je ta tempo pre-u^ v devetdesetih in le redki odkupi, večinoma vezani na sredstva Ministrstva za kulturo RS ali poklone umetnikov, so dograjevali zbirko. Nekoč tako popularne društvene razstave so popohioma izrinjene iz programov, zato so stalna preverjanja posameznikov v krajših časovnih obdobjih nemogoča. Izjem-
no težko je tudi pridobiti poglobljen uvid v umetniške situacije različnih dogodkov, ki bi nudile vsaj ohlapen okvir za njihovo interpretacijo.
S postavitvijo Stalne zbirke in z dodanim konceptom, ki jo bo spremljal, želijo opozoriti na problematiko, vezano na ohranjanje premične kulturne dediščine, na vzpodbujanje ustvarjalnega potenciala mladih in njihovih možnosti razvoja v Celju, v regiji in širše, nato pa se v prihodnjem letu posvetiti pregledni razstavi regijskih umetnikov. Tudi razprava na okrogli mizi v Galeriji sodobne umetnosti, ki bo v torek ob 20. uri. bo odpirala vprašanja,, kot so: kako močna je ustvarjalna moč našega prostora, kako pridobiti podobo nekega prostora, ki bo pripomogla k večji prepoznavnosti Ukovnih in nasploh vizualnih vrednot našega okolja, kako izgrajevati in ohranjati to podobo za kasnejše rodove...	BA
centra Term l.aško.
Ustvarjanje v oblaku prahu
Misel in želja, da bi Laško zaživelo v kiparski ustvarjalnosti, sta desetletje tlela v ljubiteljih likovne umetnosti. Leta 1998 so v mestecu ob Savinji pripravili prvo mednarodno kiparsko delavnico. Letos pa so se mojstri klesanja v Laškem srečali že petič. Tokrat so ustvarjali pri dvorani Tri lilije.
Kiparjenje vživo je za mesto pomemben kulturno turističen dogodek. Mesta in kraji s skulpturami so v očeh domačinov in turistov bolj svetovljanska in dajejo občutek, da v njih živijo kultiuno osveščeni ljudje. Tega se vLaš-kem še kako zavedajo, zato so pred devetimi leü medse povabili tri akademske kiparje, ki so s svojimi skulpturami polepšali laški zdravihš-ki park. Kiparsko delavnico so nato pripravili tudi leta
1999 in 2000 ter po nekajletnem premoru vnovič lani. V tem času so nastali zanimivi kipi [kozorog pred pivovarno, podoba Primoža Trubarja na Kulturnem centru Laško, kip Antona Aškerca, Kralj piva pred mostom ...). Na letošnji enomesečni delavnici so umetniki iz Slovenije in iz Madžarske ustvarili tri nove umetnine, ki bodo odslej krasile novo tržnico v Laškem, prostor porušenega »špitala« ter avlo bodočega laškega wellness centra.
Na laški tržnici bo svoje mesto našla stvaritev akademskega kiparja romunskega rodu Janosa Szekelyja, ki ponazarja bogastvo naravnih dobrin, trženje in zadovoljstvo. Akademski kipar in vodja delavnice Ferenc Ki-raly iz Lendave bo s svojim kipom zapolnil atrijsko dvo-
Ustvarjalne počitnice
Center sodobnih umetnosti Celje - Galerija sodobne umetnosti tudi v letošnjem letu pripravlja sklop poletnih počitniških likovnih delavnic za otroke od 1. do 9. razreda osnovne šole.
Med 2. in 27. julijem se bodo ob dopoldnevih med 9. in 12. uro zvrstile štiri štiridnevne delavnice, ki bodo z različnimi programi mladim udeležencem omogočile, da se spoznajo z različnimi likovnimi tehnikami in načini vizualnega izražanja. Prvi teden vjuUju (od 2. do 5.) se bodo osnovnošolci lahko udeležili grafične delavnice z mentorico Manjo Vadla. Otroci se bodo na delavnici spoznali s pomožno grafično tehniko kolagrafije in tiska z lepenko. Med 10. in 13. julijem bodo s študentko likovne pedagogike izdelovali lesena ogrodja, z raznovrstnimi motivi poslikali tkanino in ustvarili živobarvne lampiončke. Uporabili bodo lesene palice, vrvice, tanke lesene ploš-
rišče hotela Savinja v centru Laškega. Na tem mestu je nekoč stala špitalska Marijina cerkev, zdaj pa bodo na njene temelje pOstaviU skulpturo, ki predstavlja sočutje in usmiljenje. Wellness center bodočih Term Laško pa bo pridobil stvaritev v ob-hki dveh rib. ki so jo poimenovali Drstenje. Oblikovanje tega marmornega kipa je prevzel akademski kipar iz Budimpešte Janos Goda-Lestyan.
Mednarodno kiparsko delavnico v Laškem je organiziral Center za šport, turizem, informiranje in kulturo Laško ob sponzorski pomoči Pivovarne in Zdravilišča Laško. Delavnico bodo vLaškem organizirali tudi prihodnje leto, ko pričakujejo tudi udeležbo kanadskega kiparja.
BOJANA AVGUŠTINČIČ Foto: DANI ILUEVEC
čice, bambus, kamne, lubje in še kakšen naraven material in ustvarili premikajoče se in poslikane mobile. Od 17, do 20. julija bo na vrsti delavnica modeliranja s tehniko papir mache z mentorico Boja-no Križanec. Otroci bodo v tej delavnici izdelovali razne uporabne (škatlice, posodice) ali dekorativne predmete. Na zadnji delavnici (od 24. do 27. julija) bo glasbenik Gašper Piano otroke popeljal v svet ustvarjalnih av-dio-vizualnih iger, s katerimi se začnejo zavedati različnih zvočno-barvnih odtenkov okolja, v katerem živijo. Spoznali bodo različne instrumente, ugotovili, kakšna glasbila lahko izdelajo sami, raziskovali zvok različnih materialov in osnovne značilnosti tonov in barv.
Cena posamezne delavnice je 10 evrov, pri čemer je v ceno vključen tudi ves potreben material, ki ga bodo otroci uporabljali pri ustvarjanju.
BOJANA AVGUŠTINCIC
16
NOV! fiPNIi
V združenju so tudi letos pripravili oi podelili kar šest Ilatill priznani-Zni
ladcev. Letina ie, kar se kakovosti tiče. rekordna, sai sa ci se ponašajo na Turistični kmetiji Perk oziroma Neža in
Karel KrivoD, zlato pa so osvojili še Pavel Koran, Jožica Basti, Sinioa Belaj in Joža Štorgolj.
A
i-
j
i« in tudi oprema, ki so jo pri delu pi
B»
ii
Zgornjesavinjske dobrote »v živocf
Izšla je knjiga o želodcu in drugih dobrotah Zgornje Savinjske doline
Združenje izdelovalcev zgornjesavinjskega želodca je pred kratkim v prostorih OŠ Rečica ob Savinji pri-
savlnjskih dobrot, v okviru sejemskega dogajanja pa so predstavili knjigo Želodec in jedi Zgornje Savinjske doline.
Kakor je poudarila predsednica združenja Vida Or-lovič, j e knjiga o želodcu nastajala več let. Od zaCetne ideje o brošuri je ugledalo luč sveta imenitno, izjemno slikovno in dokumentarno bogato delo dveh avtorjev, dr. Stanislava Renči ja, ki je pisal o želodcu, ter Marije Bezovšek, ki je za knjigo zbrala recepte drugih dobrot. Dr. Renčelj, sicer Primorec in eden vodilnih stro-
kovnjakov na področju su-homesnatih izdelkov, je dolgoletni predsednik komisije,- ki je na Rečici, najprej pod cÄriljem lifrističnega društva, zadnja štiri leta pa združenja, ocenjevala želodce. Bezovškova, tudi učiteljica gospodinjstva, je delala v svetovalni službi in tako dobro pozna vse kmetije ter seveda tudi jedi na tem območju.
Ob predstavitvi knjige so na sejmu prodajali različne zgornjesavinjske dobrote, od domaČih likerjev do »nudl-cev« in seveda želodcev. V avli šole so aktivi kmečkih žena iz vsake posamezne občine tudi »v živo« pokazale prizore iz knjige. Tako so Mozirjani na Kečico pripeljali pustne dobrote z obvez-
no kračo, krapi in ajdovimi bratci. Občina Nazarje se je predstavila z malico ob žetvi, v kateri so prevladovali štruklji in potice z različnimi nadevi, Bočanke pa so na stojnici občine Gornji Grad pokazale, kaj so postregli obiskovalcem, ki so prinesli »nazboh« - torej ob obisku novorojenčka. Manjkali niso niti »kurja župa, šni-te« in vinski čaj za mlado mamico. Gostiteljice Rečičan-ke so predstavile malico ob košnji, kjer je bil v ospredju krompirjev »zos« s preka-jeno kračo, Ljubenci pa seveda »flosarsko« malico s poudarkom na »ajdneku«, ki je ena izmed tipičnih zgor-njesavinjskih jedi. Kislo mleko, »obrnenik in masovnik« sestavljajo »olcarsko« mali-
Avtoija knjige, dr. Stanislav Renčelj in Marija Bezovšek i je Združenje Izdelovalcev zgornjesavinjskega Želi
o, ki so jo pripravile Lučan-ke, na stojnici občine Solčava pa so lahko obiskovalci poskusili pastirsko malico s «sirnekom in puterto-hi«. Seveda tudi želodec in »tovkec« nista manjkala na nobeni mizi.
Želodec s karakterjem
Zgomjesavinjski želodec je suhomesnata specialiteta, ki jo najdemo samo na tem področju in se ponaša tudi z geografsko označbo. »Od drugih želodcev v Sloveniji se razlikuje zaradi standardne oblike, tradicije pridelave, kakovostne odbire mesa, pozornosti pri pripravi slanine ... Že ko imaš pred sabo rezino, vidiš značilnosti, ki ločijo zgor-njesavinjski želodec od, recimo, salame. Druga značilnost je dovolj dolgo zorenje, ki daje
Krompiijev »zos« s kračo je tudi ena od značilnih
izdelku karakter, torej predvsem okus in vonj,« je poudaril dr. Renčelj. Želodec v zgomjesavinjski kulinariki spremlja vrsta kakovostnih in avtohtonih jedi, ki so prikazane v knjigi. «Gre za jedi, ki izvirajo iz doma pridelane hrane ali imajo osnovo v kakovostnem mleku. Poleg tega smo v knjigi predstavili ribje bogastvo, jagnjetino in ov-četino,« je pripovedovala Be-zoN^kova, W kot posebnost doline omenja različne, tudi zelenjavne in sadne juhe ter posebnosti pri kruhih in žlinkro-fih. »V spoznavanju teh domačih razlik dobi vsaka jed vred-
noto in prepoznavnost. Veliko teh jedi se ponovno vrača na krožnike. Ljudje jih ponujajo z večjo samozavestjo tudi zato, ker jih znajo pripraviti z novimi tehnološkimi prijemi in tako so te dobrote še boljše, ob tem pa ohranijo svoj značilni karakter.«
Predstavitev knjige je pospremila tudi razstava najboljših del učencev OŠ Rečica, ki so ustvarjali na temo Dobrote iz babičine skrinje, bogato sejemsko dogajanje pa so si ogledali tudi člani Rotary kluba iz Velenja.
US
lo listino o častnem članstvu za pomoč pri delu.
Bezovškova in Presečnik, ki se mu je s sobotne prireditve mudilo v ljubljeno, sta sestra in brat, rojena na Knebino« domačiji v Lenartu pri Gorajem Gradu.
Bogota obložene mize v avli rečiške šala si Št. 49-22. junij 2007 -
šo boljo pokuševalcev
NOVI TEDill
gREPOBTÄZA
17
Srsdstev zoper lakoto ni manjkalo. Takole so pridne roke zameslle ocvirkovko.
Planina pokala po šiirih
Planino pri Sevnid so v soboto dobesedno prepla-vUi obiskovalci, med njimi številni gostje iz tujine. Organizatoiii, podjetje Tajfun, so pripravili celodnevno do^janje, v katero se je vključil ves kraj.
Na glavni ulici skozi Planino so obiskovalce pričakale številne stojnice z različninii izdelki ter predstavitvami domače obrti. Pot jih je mimo razstave fotografij kraja na prostem vodila na grad Planina, ki je v kratkem času doživel pravo preobrazbo in kjer je bil pravi srednjeveški spek^l. Organizatorji ničesar niso prepustili naključju, pri čemer so pripravili pravo pašo za oä; od razstav viteških oklepov, rožic zoper vsako bolezen do srednjeveške krčme (Tqer se je pilo zgolj iz lončenih vrčkov), iger, ki so jih uprizorili potujoči zabavljači za grajsko gospodo. Obiskovalci pa so težko čakali tudi večeme koncerte na bližnjem Svetem križu.
PM, foto: ALEKS ŠTERN
Na Planini se bodo
dne zagotovo še lotili.
n, ki je tako v velikem slogu obeležilo 40. obletnico 10 si lahko ogledali tudi predstavitev njihovih izdelkov.
m ^
18
ŠPORT,

Hopsi skočili med prvoiigaše
Polzelski košarkarji izpolnili načrt - V novi sezoni ciljajo na sredino
Polzelani so potrebovali tri sezone, da so se vrnili na veliko sceno slovenske košarke. Minula sezona v 1. B SKL je bila za moštvo Hopsov uspešna, pri čemer so bili njegovi najbolj vroči nasprotniki pri vrnitvi v 1. ligo Go-ričani. Za uspeh ima veliko zaslug tudi trener Boštjan Kuhar.
»Po zmagi v 1. B ligi smo v klubu trezno analizirali minulo sezono, ki nam je prinesla velik uspeh. Vsi cilji in želje so se izpolnili, izpolnjene so bile tudi vse moje posebne želje, kajti mlada Vujasinovič in Podvršnik sta se potrdila, izkušenejši JovanoviČ je pokazal, da zna igrati na visoki ravni, tudi Rizman je kljub svojim letom dal velik prispevek k uspehu moštva,« je povedal Kuhar.
V	moštvu ste uspeli združiti mladost in izkušnje ...
Zagovarjam, da je organizator igre glava ekipe, pri čemer sta Podvršnik in Vujasinovič to izpolnila v vsakem pogledu. Pri tem jima je bil v veliko pomoč izkušeni »Rizo«. Podredil se je namreč igri kolektiva in s lem veliko pripomogel k uspehu.
V	dvorano so se vrnili tudi gledalci.
Veliko zanimanje za košarko na Polzeh je prinesel način igre, s katerim smo želeh dati čim več točk. To je ob tem, da smo igrali z domačimi in mladimi igralci, ter ob boju za sam vrh prineslo po-
T
Boštjan Kuhar
novno zanimanje občinstva. Gledalci so nam bili še kako veUka pomoč doma in tudi v gosteh, za kar se jim zahvaljujem.
Kako ji bilo, ko ste morali zdržati psihološki pritisk boja z Gorico, ko ste se borili za koš količnik?
Bilo je težko, kajti to pravilo je precej nesmiselno. To je še kako vplivalo na psiho igralcev in tudi na vse ostale v klubu, saj smo naenkrat začeli razmišljati o razliki na tekmi in ne o samem srečanju. Zaradi tega nam je skoraj spodrsnilo v Konjicah, kjer smo se izvlekh, na srečo pa je na-
to spodrsnilo Gorici...
Se nameravate vrniti tja, kjer je v ligi Polzela že bila?
To bo težko, kajti denarja enostavno ni več toliko, kot ga jebilo takrat. Cilj nam mora biti sredina lestvice, preboj v ligo za prvaka in da ob tem predstavimo kakšnega domačega mladega igralca. Delo z mladimi bo treba še okrepiti, kajti samo z domačim kadrom lahko preživimo v tem tekmovanju.
Že razmišljate kaj o okrepitvah?
Čakali smo na konec lige na vseh ravneh ... Šele zdaj bomo sedli in videli, kako in kaj.
Ostajate na čelu stroke na PolzeU?
Tudi to bomo videli šele v naslednjih dneh.
Z uvrstitvijo Rogle, ki je prišla v 1. Hgo preko kvalifikacij, bomo imeli na Celjskem kar pet ekip v tem tekmovanju. Kaj menite o tem?
V kvalifikacijah sem navijal za Zrečane, ki jim tudi čestitam za uspeh- To je samo še dokaz več, da se na našem koncu igra najboljša košarka ter da bi bilo smotrno celo razmišljati o prvem delu tekmovanja v dveh delih, vzhod-za-hod. Je pa seveda pet ekip z našega konca dobrih zaradi manjših stroškov, zaradi večjega obiska tekem ter zaradi rivalstva, ki ni od danes. Seveda bodo ti lokalni dvoboji dajali poseben čar naslednji sezoni in tega se že veselim.
JANEZ TERBOVC
Največ točk na tekmo je v poprečju dosegal Primož Kobale (17,5), a je igral le v uvodnih osmih srečanjih. Prvi strelec ekipe je bil neuničljivi, že 40-letni Vladimir Rizman (16,2 na tekmo). Dosegel je tudi največ - 73 trojk (35,8 %), v odstotkih pa je bil najboljši Uroš Codier (57,9 %). Proste mete je najbolje izvajal Gian-polo Zore (90 %), največ skokov pa je v povprečju imel Peter JovanoviČ (8,5 na tekmo). Največ žog, v povprečju dve na tekmo, sta pridobila Danijel Vujasinovič in Be-no Pungartnik. Edini, ki je odigral vseh 26 kol, je bil Vujasinovič, največ časa, skoraj 33 minut na tekmo, pa je na parketu prebil Rizman.
Gorski dirkači
Na Rogli tridnevna mednarodna gorska hitrostna dirka
Ro^la bo ta teden dišala po bencinskih hlapih. Člani Avto kluba V-Racing v sodelovanju z Unior Turizmom, Občino Zreče, Gasilskim društvom Zreče, ZŠAM Zreče in še številnimi drugimi poslovnimi parmerji namreč pripravljajo tridnevno me^arodno gorsko hitrostno tekmo, ki bo na Rogli že petič.
Od danes do nedelje bodo na Rogli izpeljali mednarodno prvenstvo FIA Hill Climb Challenge, FIA European Hill Climb Cup, slovensko in avstrijsko državno prvenstvo. V sklopu dirke bodo letos, v soboto, izvedli tudi državno prvenstvo Slovenije s starodobnimi motocikli.
Organizatorji napovedujejo udeležbo dirkačev iz sedmih držav in približno 130 voznikov. Med njimi bodo tudi vsi najboljši, ki se bodo borili za skupno zmago in zmage v posameznih prvenstvih. Tako bo mogoče poleg znanih dir-kaških imen videti tudi zelo kvalitetno in pe-
stro paleto dirkalnih avtomobilov, med njimi tudi veliko formul in prototipov.
Dirka bo potekala na 3,5 kilometra dolgem cestnem odseku tik pod vrhom Rogle. Start bo v naselju Nune, medtem ko bo cilj dirke na samem vrhu pri hotelu Planja. Tam bo tudi osrednji prireditveni prostor, kjer bodo boksi za dirkalna vozila in spremstvo ter številne primerne točke za ogled dirke.
Prireditev se bo v petek začela s prihodom vseh sodelujočih, z verifikacijo in s tehničnimi pregledi. V soboto bodo trije treningi, pri čemer bo na osnovi doseženih rezultatov oblikovana štartna lista za nedeljski nastop na dirki. V nedeljo se bodo zvrstile tri vožnje za uvrstitev na dirki. Prireditev se bo končala v večernih urah z uradno razglasitvijo zmagovalcev.
BS
Eifstremno še za ekstremiste
Od danes do nedelje 300-kilometrski izziv Adventure race
nje (150 km), pohodništvo (115 km), rola-nje (25 km), jamarstvo, kajakaštvo (20 km) in spuščanje oziroma vzpenjanje po vrvi. Do konca jih bo prišlo le nekaj, saj je tekma vzdržljivostno zelo zahtevna, hkrati pa zahteva dobro uigrano ekipo, ki ima ključen pomen za dobro napredovanje na progi. Tekma traja približno 50 ur brez postanka. Ekipe same poskrbijo za pripravo hrane, taktiko gibanja, dolžino spanja in preživetja v naravi. S pomočjo orientacije se bodo gibale po terenu podnevi in ponoči ter v vseh vremenskih razmerah. Izftpanost in poškodbe bodo terjale svoj davek, »Uspelo bo le najboljšim,« sporočajo organizatorji.
Tekmovanje Adventure race Slovenia - Velenje je od lani tudi del pokala Euroadventu-re, čigar namen je združiti pustolovska tekmovanja po Evropi v skupen pokal.
Društvo tabornikov Rod Jezerski zmaj iz Velenja prireja v naslednjih treh dneh edino športno-avanturistično tekmovanje v Sloveniji, že peti Adventure race. Gre za preizkušnjo vzdržljivosti, spretnosti,'zmožno-sti preživetja v naravi in obvladovanja različnih športov - in sebe.
Tekmovanje je po svojem obsegu, zahtevnosti in dobrem odzivu evropskih ekip svojevrsten podvig v Evropi. Letos bodo na 300 kilometrov dolgi progi nastopile štiričl^ke ekipe iz Francije, Romunije, s Finske, Švedske, Poljske, Češke, iz Italije, s Hrvaške in iz Slovenije. Na tekmi vsako leto sodelujeta tudi ekipi Slovenske vojske. Štart 300-kilome-irske preizkušnje bo v Velenju, od koder so progo speljali po Šaleški in Zgornji Savinjski dolini, Kamniško-Savinjskih Alpah in Jezerskem. Tekmovalci bodo morali opraviti vrsto preizkušenj: plavanje (3 km), kolesarje-

Stanišak na klopi Elektre
Potem ko se je KK Elektra Esotech sporazumno razšla z dosedanjim trenerjem Bojanom Lazičem, ki odhaja v Olimpijo za pomočnika Memiju Bečiroviču, so v Šoštanju podpisali pogodbo z novim trenerjem. To je hrvaški strokovnjak Ivan Stanišak.
V sezoni 2005/06 je bi! pomočnik Anteja Perice v Laškem, nato je pivovarje nekaj srečanj vodil samostojno. Po odhodu iz Laškega je deloval kot trener v Čakovcu. Elektra Esotech in Stanišak sta pogodbo o sodelovanju podpisala za dve sezoni, z možnostjo sporazumne prekinitve. Stanišaka z odgovornimi v klubu čaka zelo naporno delo, saj bo od lani petega moštva v Sloveniji, kot kaže, ostalo zelo malo igralcev. Z Miho Čmerom in s Srholjubom Nedeljkovičem so se v klubu razšli, tik pred dvanajsto je v Helios »pobegnil« Jernej Miha-lič, pri čemer naj bi bil pred odhodom tudi Blaž Ručigaj, ki je blizu Zlatorogu iz Laškega in svojemu nekdanjemu trenerju v Šentjurju Damjanu Novakoviču. Ker je malo verjetno, da bo v Šaleški dolini ostal Aleš Kune, lahko mirno rečemo, da je ekipa Elektre Esotech iz lanske sezone razpadla, kajü' v moštvu ostajajo od tistih, ki so nosili breme, le Štefan Učartovsky, Boris Jeršin, Marjan Vidovlč in Mitja Goršek. Torej čakata odgovorne v klubu, predvsem vodjo strokovne komisije Miša Letenje, zelo veliko dela in vroče poletje, da sestavi ekipo, ki bo nadaljevala v zadnjih sezonah odlične rezultate šo-štanjskega kluba,
JANEZ TERBOVC
Edi Raimjak - državni prvak
Edi Ravnjak i njic je invaÜd n<
i Slovenskih Ko-vozičku, a že vse rtnik. Na
letošnjem državnem prvenstvu za invalide v namiznem tenisu je v Mariboru v svoji kategoriji postal državni prvak z le enim izgubljenim setom.
Še pred nesrečo se je ukvarjal s ka-ratejem, z judom in nogometom. Danes je kaj takega nemogoče. Je pa mogoče na vozičku igrati namizni tenis. S tem ga je »zastrupil« njegov kolega iz vrst članov ODI Dravinjske doline Ivan Kodrič. Edi pravi, da se je v namiznem tenisu prvič preizkusil pred sedmimi leti. »Ugotovil sem, da zmorem in ta šport je postal poleg družine in ribolova moja velika ljubezen. Z Ivanom Kodričem sva trenirala v športni dvorani v Slovenskih Konjicah, se začela prijavljati na tekmovanja in nizati uspehe. Leta 2001 sem na državnem prvenstvu v namiznem tenisu za invalide dosegel tretje mesto in to mi je bila še dodatna vzpodbuda. Od taicrat z vsakega državnega prvenstva prinesem medaljo različne žlahtnosti.«
Nastopil je tudi Ivan Kodrič in v svoji kategoriji zasedel četrto mesto.
JG
Celjani z novim napadalcem
Nogometaši celjskega nogometnega kluba MIK CM Celje so ta teden začeli priprave na novo sezono. Potem ko so klub zapustili Mitja Brulc, Luka Škrbina, Danijel Brezič in Dragan Čadikovskl, je včeraj s Celjani podpisal bosanski napadalec Dragan Benič.
Celjani vsako leto začenjajo priprave z obveznimi testiranji, ki so jih tudi tokrat opravili na atletskem štadionu Kladi-var. Prvi ekipi so se na prvem delu priprav pridružili tudi nekateri mladinci, ki si bodo poskušali zagotoviti mesto v članskem moštvu. Trener Pavel Pirmi v tej sezoni ne bo mogel račimati na Danijela Breziča, ki je prestopil v ekipo aktualnih državnih prvakov iz Domžal. Prav tako ne bo v Ceiju ostal napadalec Dragan Čadikovski, ki ostaja pri ruskem Zenitu. Celjskim grofom se je že pred pripravami za tri leta pridružil,
po Joharmesu de Souzi, še en brazilski nogometaš Marlon Rogerijo Schwantes. Včeraj pa so se nogometaši okrepili Še s tridesetletnim napadalcem. »Dragan Benič je podpisal enoletno pogodbo z možnostjo podaljšanja za dve leti. Gre za izkušenega nogometaša, ki prihaja iz Banja Luke. Prejšnjo sezono je igral v ekipi Borac in bil najboljši strelec bosanske nogometne lige,« je povedal sekretar kluba Darko Žičkar. S 1. julijem se bo grofom pridružil še novi trener vratarjev Marko Simeunovič, na preizkušnji pa je še vedno 20-letni Brazilec Flavio.
V ponedeljek se Celjani selijo v Moravske Toplice, kjer bodo nadaljevali priprave in odigrali dve srečanji z nižjeligaški-ma prekmurskima kluboma.
MOJCA KNEZ
JIkva- in triatlon na Šmartinskem jezeru
Klub Triatlon Celeia je organizator nedeljskega državnega prvenstva v olimpijskem triatlonu ter akvatlona za cicibane, pionirje in mlajše mladince.
Start akvatlona bo v nedeljo ob 13. uri. medtem ko se bodo triadonci na svojo pot, med katero bodo preplavali 1.500 m, odkolesarili 40 km in opravili še z 10 km tekaške preizkušnje, odpravüi uro kasneje. Akvadon so organizatorji sestavili iz 50 m plavanja in 400 m tdca, iz 100 m plavanja in 800 m teka ter iz 400 m plavanja in 2-kilometrskega teka.
Vsi ^movalci bodo prejeli topel obrok, majico, praktično nagrado, medtem ko bodo prvi trije v kategorijah osvojili, tudi medalje.
BS
Sreb<ytnikova med nosiiicalni v Wimbledonu
Prireditelji letošnjega tretjega turnirja za veliki slam v Wimbledonu - nagradni sklad znaša 16,7 milijona evrov - so določlU Dosüce in nosilke.
V	moški konkurenci bo prvi nosilec prvi igralec sveta in v zadnjih štirih letih zmagovalec bržkone najbolj prestižnega teniškega turnirja na svetu Švicar Roger Federer, v ženski konkurenci pa Belgijka Justine Henin. V zadnjih letih najboljša slovenska teniška igralka Katarina Srebotnik bo 20. nosilka. Srebotnikova bo v ženskih dvojicah z Japonko Ai Sugijamo četrta nosilka.
"nišev vzpon na Celjsko kočo
V	soboto pripravljajo že osmi Tušev v2^n na Celjsko kočo, ki je uveljavljena športno-rekreativna prireditev za kolesarje in pohodnike.
Gorski kolesarji se bodo tudi s tem vzponom potegovali za Skupno lovoriko Vzponi 2007. Kolesarji se lahko za tekmovanje prijavijo v soboto pred Planetom TXjš od 7.30 do 9.00. Skupi^ki štart bo ob 10. uri pred Planetom Tuš. Pohodniki se lahko za vzpon prijavijo v soboto med 8.30 in 9.30 pred Gostilno France!) v Zagradu, od koder se bodo na Celjsko kočo podali ob 9.30.
Za najboljše kolesarje je pripravljen bogat navadni sklad, nasadili bodo tudi najštevilčnejšo družino, najmlajšega ter najstarejšega udeleženca vzpona ter izžrebali srečneža, ki se bo na kraju prireditve popeljal z zračnim balonom.
Za udeležence pripravljajo tudi zabavo s skupino Mambo Kings.	BS
"ž^itezete
celjske mesnine
Rezultati (končni) Ženski rtikometni klub Celje Celjske mesnine
v končam sezoni.MÖ6/2007 je naš klub dosegel odlične rezulate. • •'
Deklet so po posameznih kategorijah osvojila naslednja mesta:
-članice:	..	•
-	3. mesto državno prvenstvo " ^^ "
-	3. mesto Pokal Slovenije
-	mladiake: 1. mesto državno pr^%nstvo
-	kad^inje: 1. mesto državno prvenstvo
-	starejše deklice: 5. mesto državno prvenstvo
-	mlajše deklice A: 1. mesto državno prvenstvo
-	mlajše deklice B: 5. mesto državno prvenstvo
Vodstvo kluba je mnenja, da so rezultati dobri in da bo usmeritev kluba tudi vnaprej temeljila na domačih igralkah, ki bodo ob nadaljnjem dobrem delu z mladimi igralkami sestavljala jedro prve ekipe tudi vnaprej.
Za naslednjo sezono so dlji kluba v Treeh selekcijah doseči čim boljše rezultate in privabiti v svojo sredino äm več novih, najmlajših, bodočih rotometašic.
Ženski rokometni klub Celje Celjske m^nine
Nw;
20
■CA
111 Hill
V priporu zaradi suma umora moža
Zabodla naj bi partnerja v prsi, nato pa umila kuhinjski nož - Izkrvavel le v nekaj minutah
v torek smo poročali o smrti 56-Ietnega Jožeta Ze-meta iz Marija Reke pri Preboldu, ki naj bi ga zabodenega v kuhinji domače hiše v noči na nedelja našla njegova enako stara partnerka Ana Jerman. Kot se je kaj kmalu izkazalo, naj bi ga umorila ravno ona. Preiskava je pokazala še na nekaj dodatnih podrobnosti okoli tragedije, zaradi katere je preiskovalni sodnik za Jermanovo odredil pripor, grozi pa ji večletna zaporna kazen.
Jermanova naj bi sredi noči zbudila sina in mu povedala, da je nekaj narobe z očetom, sin je namreč prišel domov pozno, zato mrtvega oče-
JožeZeme
ta v kuhinji sploh ni videl. Policijo je poklicala zdravnica, kije zaradi vbodnih ran posumila na nasilno smri. Nekatere znane okoliščine
njegove smrti so bile že v nedeljo sumljive, saj naj bi bilo Zemetovo truplo zelo okorelo, kar pomeni, da je bil mrtev že več ur pred domnevno najdbo. To so potrdili tudi na policiji. Mrtev naj bi bil že od 19. ure v soboto!
Partnerja naj bi se sprla, nakar je Jermanovas kuhinjskim nožem Zemeta zabodla v prsi, po njegovem padcu na Üa pa ga je v besu zabodla še nekajkrat in tudi porezala po glavi. Zeme naj bi umrl le v nekaj minutah zaradi izkrvavi-tve. Jemianova je zatem nož očistila in ga odložila na kuhinjski element ter počakala do sinovega prihoda, ko mu je povedala za očeta, ne pa tudi, kako je le-ta umrl. Poroča-
Ana Jerman
li smo že, da so Jermanovo v nedeljo najprej sicer spustili na prostost, a je morala istega dne nazaj na policijo, Iqer so jo pridržali. Očimo pa so jo
izdale tudi njene trditve o tem, kje se je nahajala v času umora, saj so policisti dodobra preverili njene izjave. Včeraj so jo pripeljali tudi k preiskovalnemu sodniku, ki pa je zanjo po zaslišanju odredil pripor. Naj spomnimo, da sta imela šest otrok, večina si je že ustvarila svoje družine, najmlajša hčerka je v rejniški družini, doma z njima sta bila le 32-lemi sin in najstniška hčerka, ki pa je ravno v noči na nedeljo prespala pri sestri. Zemeta so vsi sosedje opisovali kot pridnega človeka, ki se je od partnerke želel odseliti, a se ta to nikoli ni dokončno odločil. Zal.
SIMONA ŠOLINIČ Foto: GP
Prva izvedenska mnenja že septembra?
v torek se je na Okrožnem sodišču v Celju nadaljevalo sojenje Kristijanu Kameniku, ki je obtožen štirikratnega umora v Tekačevem pred desetimi leti. Senat, ki mu predseduje sodnik mag. Martin Jančar, je odločil, da bodo izvedenci iz Velike Britanije pregledovali isti material, kot so ga pregledovali ostali izvedenci, ko so ugotavljali, ali so na kraju dogodka sledi pustili Kameniko-i športni copati.
Sledi, ki so jih pustih športni copati, bodo pregledovali izvedenci iz centra za foren-zične preiskave v Birmingha-mu. Vprašanje pa je bilo, katere sledi bodo sploh lahko preiskovali. Tožilstvo je zah-
tevalo, da bi v četrto izvedensko mnenje glede Kameniko-vih copat zajeli vse sledi, vključno s fotografijami in fotokopijami, Kamenikova zagovornica Marjetica No-san pa je zahtevala, da bi iz-
vedenci pregledovali le originalne sledi, čeprav se je kasneje strinjala tudi z uporabo negativov. Senat je v svojem sklepu ugodil obema stranema.
Po sklepu senata bo Izve-
sledi, razen sledi na podstreš-ju in v veži. Kot so povedali že na prejšnji obravnavi, bodo izvedenci sledi preiskovali fazno. Najprej bodo tako pre^edah originalne sledi, torej sledi na posestnem
listu In še enem dopisu ter mavčni odlitek copata, kar bodo primerjali z zaseženimi copati. Hla"ati bo Imel Izvedenec na voljo vldeoposne-tek, skice in fotografije s kraja dogodka, da bo lahko videl, kje so bih ti dokazi najdeni. Senat je izvedencu tudi naložil, da poskuša sledi iz originalov še enkrat izzvati, če to ne bo pomenilo dokončnega uničenja dokaza. Prejšnji Izvedenci so namreč pri pregledovanju originalnih dokazov uporabili določene kemikalije, ki so povzročile, da se sledi že zdaj zelo slabo vidijo. Novi izvedenec bo tako odločal tudi o kako-
vosri zbranih dokazov, povedati bo moral tudi, aH je bila uporaba kemikahj sploh primerna. Senat je ugodil tudi zahtevi obrambe, da naj izvedenci, če je to možno, ugotovijo, ali gre pri pregledo-vanih copatih sploh za copate Kristijana Kamenlka, ki so jih zasegh v njegovem stanovanju.
Glede na to, da bo senat od britanskih Izvedencev zahteval tudi vmesna poročila, je možno, da bodo prvi izsledki preiskave znani že na prihodnji obravnavi, ki bo 11. septembra.
ŠK
Foto: GK
KSo. 113
Coreio zaradi olja
V noči na sredo je zagorelo vkuhinji enega izmed stanovanj Pod Lipami v Celju. Og^ je povzročil škodo, kj jo ocenjujejo na tri tisoč evrov, v požaru pa k sreči m bil nihče poškodovan. Viiok zanj nai bi bilo pregreto olje.
Kdo je bit xa volanom?
v ponedeljek, nekai mi' nut pred-17..: uro/se je na Cesti na grad v Celju zgodila prometna nesreča s pobegom. Vozmca osebnega avtomobila je vozila proti Skalni kletJ, ko ji je v dolgem m nepreglednem ovinku nasproti pnpeljal neznani voznik osebnega vozila Renault 5, modre barve. Tä je zaradi prevelike' hitrosti zapeljal na nasprotni vozni, pasj ker pa se mu je voznica poskušala izogniti, je pri tem trčOa v robnik, nato pa še v drog elek-tričneaapeljave. Ženska se je v nea-eči lažje poškodovala, aeznani voznik pa je s kraja odpeljal. Morebit-m oövtda m vsi, ki bi o neznanem voznika karko-h vedeb. naj-zaradi razjasnitev okoUščm nesreče po-khčejo na itevilkcr 113 di na anommno Številko policije 080 1200.
Ostali brez vozniške
Cefjskl policisti so v noči na nedeljo skupaj z mariborskimi policisti poostreno nadzorovah promet na avtocesti. Skupaj so ustavili 497 vozil in izrekli 48 ukrepov. Med476 opravljenimi preizkusi alkoho-lizlranosti je bilo 15 pozitivnih, to pomeni, da je toliko voznikov sedlo za volan vinjenih. Najvišjo koncentracijo alkohola je alkotest pokazal 0,99 mili-gramov alkohola v litru izdihanega zraka. V poostrenem nadzoru je 12 voznikov ostalo tudi brez vozniških dovoljenj.
SŠ
V Šmartinskem jezeru našli moško truplo
v torek dopoldne so c^^^&iicni pi^ iz Šmartinskega jezera potegnili moško truplo. Šlo naj bi za 80-letn^ moškega Iz Čdja, ki ga so, ga pQg:eSali že, od 16. junija. ®Tiplo je v jezeru opazil vomlk ladjice na jezeru In o tem öl^öSö^Ös.ßtÄEKte. Po do zdaj znanih podatWh na lruplu-ii4'«nakov nasilja, vendar to" ve^o vzrokih šntti pokazala obdukcija. Sicer pa svojcrtepohcisti še vedno fwp^jo 26-letno Mojco Flšer Zreč. Med zadnjimi, ki so se pogovarjaU z njo, je^ipSi^fi^-MI» ?Mela konec aprila. Mojca naj bi se 22. aprila o^asila tudi na ceröM.zribciälflä'aefo^:slovenskih Konjicah, od takrat pa ni o nj^ ne duha ne sluha, FBerjeva je vi5ok?i60 ein, močnejše postave, rdečih ravirih in kr^to pristriženih iafW^äenih oči. 26rletnicl manjka eden od sprednjih zob, na d^ni nogi pa ima vkino brazgotino od ureza. Ob odhodu je bila ■' ' oa v modre kavbojke in b^ rMjico, obute pa
karkoll vedel, naj to sportMä na 113 ozIromäUf
Kristijan Kamenik in Marjetica Nasan
HOViTEIIII
»PNIKA
21 ^
ob življenje
V eksploziji pri Postojni ugasnila tii /Jvljenja, med njimi tudi Franceta Žerovnil^a iz Luč
Kot blisk se je v ponedeljek razširila grozljiva novica, da se je pred vadiščem Polhova jama v bližini Pivke zgodila tragedija, v kateri so ugasnila najmanj tri življenja. Med njimi tudi Franceta Žerovnlka iz LuŽ^ Vzrok eksplozije včeraj še ni bil znan.
«Najhujeje, ker nič ne vem. Povsem sem apatična, sa^Q, sedim, čakam in joeem;«1fe včeraj strta pripovedovala Francetova žena Angela, ki ne more veijeti, kaj se le zgodilo njeni družini( ,,%>J""
Po neuradnih podatkih so delavci podjetja Kemijske industrije Kamnik (Kik) na va-dižču, ^seimprostira na stolih R^SSratnih metrih, večinoma pa ^^Mvafi'-'izii. -.iü] : eksplozivna sredstva za vžigalnike za ročne bombe), ki so bila odpisana in zato namenjena iini<v:i;ii. Že pri pripravi itaajil čevanje je nenadoma počilo. V süoviti eksploziji so umrli trije delavci Kika, dva sta bila poškodovana.
Rrance Je bil v Kiku delavec z najdaljšim stažem, do upokojil so mu manjkala oi leta. Mogoče bi še prej lahko os-
Maiko. Ai^eia In France sta sfi.poročila pred desetimi leti - takrat ko sta se vselila v novo hišo, ki sta si jo ustvarila v središču kra-ja. S. }uh-ja bi obeležili dvojno slavie. Žal se to ni zgodilo ... , SiCCT je bil France rojen v No^-Šttfti pri Gornjem Gradu, vdružinipaso bili še štirje bratje. »Kljub tetmi je skrbel za muce, negoval rože in jih prinašal, od koder je že bilo. Usti dan je rekel le, da-gre v Pivko. Vprašal me je, kaj naj prinese, katere rože rastejo tam.« Angela namreč dela domač »jagermalSter«, za kar potrebuje veUko različnih f^h. »Nazadnje je prinesel brinove j^ode, se-a bi^^^^.ki si jo je odre-" zaf^^Ä-" Angela je našla za srojega " r še veliko lepih be-kako je z Ijubez-. hišo, koliko je po-opravfl vse, česar se je lotil. Pred kratkim si je kupil še varilni aparat ... »Ogromno je delal. Vedno je etiil, da se da vse storiti, le hoteti je treba.« France je bil tudi član gasilcev v Novi Stif-u, lovske družine v Gornjem Gradu, njegova velika strast so bili tudi ognjemeti. Pred kratkim je sodeloval pri ognjemetu na Ptuju, tudi v Laško ie hodd .. In ravno eks-plozM, s katealmi se je ukvarjal toliko let, so bit usodni KiXi^o,včeraf^bilo uradnih podatkov %i|zroku iiL-Mfje niuo pogrebu.
Nesreča šeini
tal doma, saj je zaposlenim podobno kot v mnogih drugih podjetjih grozil »zavod«, zato se je Ftance včasih zelo obremenjeval, kaj bo s službo, je pripovedovala Ar^ela. Človek kar čuti tisti glodajoä zakaj.
France je bil znan po svoji natančnosti, zeksplozivi se jeuk-varjal dolga Irta, tudi v prostem času. Zakaj torej?
V Zerovnikovi hiši rasteta dva otroka, oba gimnazijca, 17-letna Rebeka in 15-Ietni
Družinska slika Žeravnikovih je iz NernSye. Iqer so si ogledali grailove
stavnesrečiumriašedvaKam-	ki so ostali v skladišču. Men-
ničana, ter oba ranjena so bi-	da je vse potekalo po načrtu,
li redno ali pogodbeno zapo-	Vž^lnike ročnih bomb naj
sleni v kamniSiem podjetju,	bi uničila izurjena ekipa dveh
To naj bi Imdo z ministrstvom	pirotehnikov in dveh piroteh-
za obrambo sklenjeno pwgod-	nikovinštruktorjev, pri čemer
bo o samostojni uporabi polomu. Nadan katastrofe naj bi na poljana po končanem lujenju pirotehnikov regijskih enot uprav za zaščito in reše-v<ii;ii' iiTiiMii vAi^tiinike.
Viron-'n-iiki Kika luij bi unite v.i:i v/.i lunini ko, ki jih ^ kamniško podjetje i ' ' '
postopek naj ne bi bil nevaren. Vžigalnike so na poligon pripeljali v lesenih zabojih, jih razložili, med detonator-^ pa položili še gospwiar^ko razstrelivo. A še pre&a sojih zasuli z zemljo in jih od daleč aküvirali, je odjeknEa eks-ilozija. Ta jebita ü^i '
■ le M 75. Te^ tri pirotehnike, ranila še^če--bSnljeTi^W^^di zaMffl^^ega in-vwjni^^towmjaka. lostiimiakniliizproizvodhje, 'ifradnih po^atk&v, je To^n za tajenje m uni- infc^vKikunaj ne bi mogli prišlo do eksplozije, včeraj še ■ • - •• ■• • • prodati vžigalnikov, so se ni bilo.
menifa odločili, da uniäfci^,	' URŠKA SELISNIK
/ezazaš-
• so v Polhovi jami pri Neveri v Pivki uredili pred 22 leti. Ponedeljkova nesreča naj bi bila prva, vendar s strahotnimi posiedica-ail. Vsi mrtvi, poleg Lučana
je RgEMriranih 67 ..... ^
Upravičeni trdi poiicijsici prijemi?
Policija: »Ravnali smo prav!« - Roje: »Ravnali so narobe!«
Februarja smo pisali o prisilnemu privodu na sodišče Celjana Marka Rojca, ko naj bi ga policisti dodobra premika-stili, preden so ga iz njegovega stanovanja odpeljali na šmarsko sodišče. Roje se je takrat obrnil na nas, saj je menil, in takšnega mnenja je še danes, da so ga takrat policisti privill preveč. Njegove modrice smo takrat tudi fotografira-li,v modricah pa je pristala tudi njegova partnerka.
Roje nam je takrat dejal, da ga je med popoldanskim počitkom predramilo močno trkanje po vratih, nakar je stopil do vhoda in vrata tudi odprl, takrat pa naj bi se nanj vrgli vsaj trije policisti: »Eden od pohcistov me prijel za vrat in začel daviti. Čutil sem še več močnih udarcev v predel ledvic. Vkleniii so me, takrat sem padel na tla, vem samo, da nisem mogel dihati, saj me je eden še vedno davil, čeprav sem prosil naj neha in hlipal za zrakom. Na trenutek sem izgubil zavest,« nam je Roje takrat razlagal.
Policijska uradna zgodba se je od Rojčeve močno razlikovala, saj so med drugim zapisali» ... med izvajanjem poob-lastüa vstopa v stanovanje je oseba nenadoma odprla vrata in z roko odrinila policista. Ker policisti njegovega upiranja niso mogli obvladati drugače, so uporabili fizično silo. Med obvladovanjem se je vmešala še njegova izvenzakonska partnerica, ki je najprej le vpila na policiste, nato pa se jih je še fizično lotila, zalo so policisti najprej odvrnili napad od sebe in ji do pomiritve nadeli sredstva za vezanje in vklepanje ...«
Kaj se je v resnici dogajalo, so preučili tudi na generalni policijski upravi, saj se je Roje pritožil. Vendar je senat GPU sočasno odločil, da je pritožba neutemeljena. Pravijo, da policisti niso na silo stopili v stanovanje, saj naj bi Roje »... aktivno upiral prijetju in privedbi ter ni upošteval zakonitih ukazov policistov ... Policisti pritožnika niso opozorili pred uporabo prisilnih sredstev, ker okoliščine opozorila niso dopuščale, saj se je začel upirati takoj, ko je k njemu pristopil policist in hotel opraviti varnostni preyed....,... poEcisti so ravnali v skladu z načelom sorazmemosti in obzirno, kolikor so to dane okoliščine dopuščale.......Eden od polidstovje pritožnika tudi vprašal,
če rabi zdravniško pomoč, in pritožnik naj bi to odklonil. Senat je i^otovil, da pritožnik ni bil pridržan in ga zato policisti niso bili dolžni odpeljati k zdravniku, saj ni bilo očimo, da bi potreboval zdravniško pomoč.« Na polidji so še dejali, da so Rojca pozvali tudi, da predloži posnetek postopka policistov z njim, ki bi ga naj posnele skrite kamere v stanovanju, ampak je na to odvrnil, da bo to storil, ko bo menil, da bo to potrebno. Roje je zoper tri pohciste vložil tudi kazensko ovadbo in pravi, da je takšen odgovor tudi pričakoval. »Glede na to, da je to bila npova intema preiskava, so na nek način sodili sami sebi. Saj nikoli ne odgovarjajo, spomnimo samo na smrtno nesrečo v Velenju, ko je policist tičil v dve osebi. Kal^o lahko tak še dela v polidji? O mojem primem pa bo itak presojal nepristranski organ, torej sodišče. To bo presodilo, ali so krivi ali ne.«
SIMONA ŠOLINIČ
Policisti so presodili, da so modrice upravičene.
CVETOČJM>OMLAD
So vam
kmečka opravila še kaj znana?
POČITNICE NA MEDITERANU 2007

V času, ko lahko prav vsako kmečko opravilo namesto kmeta naredi stroj, ko starih pesmi ne samo da ne znamo več zapeti, niti slišali jih še nikoli nismo, je obujanje starih običajev in opravil še toliko bolj »na mestu«. Na Dobrni so minulo nedeljo tudi preizkušali, kako dobro jih znajo opraviti mimoidoči...
Ideja, ki jo je hkrati z no- dobra. Obiskovalcev je vsa-vonastalo občino podal takrat- ko leto veliko, prav tako so ni odbor za kmetijstvo, se iz ljudje še vedno pripravljeni leta v leto potrdi kot izredno prostovoljnosodelovatinapri-
reditvah. Več kot 90 občanov je prikazalo preko 20 kmečkih opravil, nato pa so opravila, kot je žaganje lesa, striženje ovac, klepanje kose, lahko preizkusili tudi sami.
Na prireditvi so sodelovali tudi Mladinski klub Dobrna, ki je pripravil otroške delavnice, Konjerejsko društvo Do-
brna je pripravilo srečelov. Center za usposabljanje, delo in varstvo Dobrna ter Čebelarstvo Kruleč pa sta poskrbela za razstavo svojih izdelkov. Stare pesmi in plese so zapeli Veseli fušarji, Folklorna skupina KUD Dobrna. Vaške pevke ter harmonikarja Robi in Blaž. Po prireditvi, ki je tudi letos trajala dobri dve uri, je občina Dobrna poskrbela še za zabavo, ki je trajala do zgodnjih večernih ur.	RP
^QUÄ ROI«
VhUmavasnai
»M
Efa vzduSjeliim nbel MIKOLA, otrodiž plesna skupina'Stfleiin oktjet^
ii Rimskih ToplS?» J'-! Z® pSilja o m I d ICO jp poikrulit no * ^

'^^^BWypi .BRALCEV
23
Uredništvo objavlja pisma bralcev po svoji presoji v skladu z uredniško politiko, razen ko ^e za odgovore in popravke v skladu z Zakonom o medijih. Dolžina naj ne presega 50 vrstic, daljše prispevke krajšamo v uredništvu oziroma jih avtomatično zavrnemo. Da bi se izognili nesporazumom, morajo biti pisma podpisana in opremljena s celotnim imenom, naslovom ter s telefonsko številko avtoqa, na katero lahko preverimo njegovo identiteto. V časopisu pismo podpišemo z imenom in priimkom avtorja ter krajem, od koder je doma.
UREDNIŠTVO
PREJELI SMO
Podeljena priznanja
Med priznanji Občine Rogaška Slatina je komisija v preteklem letu podelila priznanje po politični pripadnosti in po zahtevi predsednika komisije. Podelili so priznanja strankarskemu kolegu oziroma svetniku občine, znanemu kapitalistu in vinogradniku, ki promovira vino v svojo korist, brez svarila, da je pekomerno pitje vina škodljivo zdravju.
Za isto priznanje je bil predlagan tudi znani kulturni in humanitarni prostovoljec, ki je obogatil dom upokojencev z dobrodelno slikarijo v Kostrivnid in je bil priglašen za naj prostovoljca Slovenije 2006, vendar komisija tega ni upoštevala.
Za vse. ki so biU v preteklem letu prikrajšani, upamo, da bodo v tem letu pravično zastopani pred novo občinsko komisijo.
SLAVKO JERIC, Rogaška Slatina
Pomaga
ihralim v stiski
človek postaja vse bolj in bolj brezobziren do živali in narave. Imamo Zakon o zaščiti živali, a vendar smo Še vedno priča hudih primerov zlorabe, izkoriščanja in mu-
Poletje je tu in vroči dnevi so pred nami. Vemo, kako v tem času živali trpijo, prepogosto so izpostavljene vročini, žgočemu soncu in žeji. Zaščitniki živali prosimo lastnike živali, naj posvetijo rej-nim in vsem drugim domačim živalim več pozornosti, kajti počutje teh nebogljenih bitij je odvisno samo od njih, same si žal ne morejo in ne znajo pomagati. Naj živijo v svojem okolju, brez stisk, strahu, bolečin, naj ne bodo žejne in lačne, njihovi bivalni prostori naj bodo dovolj zračni in čisti.
Žrtve vročinskega vala so zlasti psi čuvaji, ki svojemu gospodarju zvesto služijo in čuvajo njegov dom ter imetje. To pasje bitje, ki je človeku najbolj zvesto, je zaradi krutosri in malomarnosri mnogih ljudi najbolj izpostavljeno. Ponovno opozarjamo lastnike, da ne puščajo psov v tej vročini in sončni pripeki, naj imajo vedno na razpolago svežo, prepotrebno, čisto in pitno vodo ter vsakodnevni dvakratni obrok neoporečne, zdrave hrane. Mladiče do enega leta starosti hranite večkrat na dan. Če že mora biti pes priklenjen, naj bo veriga dovolj dolga {4
do 5 m), z usnjeno ovratnico, ki ga ne sme stiskati. Skrajno nečloveško je ovijanje vratu psa z verigo, vrvjo ali celo žico, saj se mu le-ta dobesedno zažrevživo meso. Psa večkrat skrtačite, da mu odstranite odmrlo dlako in zaj edal-ce: bolhe, klope in ostale. Imeri mora leseno urico s predprostorom in ležiščem, kjer bo imel varno zavetje pred vremenskimi neprilika-mi. Nikdar ne imejte psa neprestano na verigi, peljite ga vsaj dvakrat na dan na sprehod, da se sprosti. Isto velja za pse, ki prebivajo v bolj ali manj tesnih prostorih. Pes je družabno bitje in si žeti bližino svojih skrbnikov, čutiti mora, da je član družine, zato ga ne pustite osamljenega. Verjemite, takšen pes trpi in se počuti zavrženega. V primeru bolezru živahm pravočasno priskrbite veterinarsko pomoč. To naj bi büi najosnovnejši pogoji za normalno življenje naših živali.
Zaradi neodgovornosti ljudi je tudi vse več zavrženih mačk (psov], ki si iščejo zavetje, vse preplašene, žejne in lačne, bolne in preganjane od brezčutnih ljudi. Tako postane njihovo življenje eno samo trpljenje. Zato opozarjamo: preden si nabavite kakršnokoli žival, stokrat pre-mishte ali ste sploh pripravljeni skrbeti za njo. Da nebo toliko nezaželenih sirot, vam priporočamo sterihzacijo samičk ali kasti-iranje samcev.
Ljudje se moramo končno zavedati, da imajo živali vso pravico živeti v razmerah, ki jih bodo ohranjale zdrave in zadovoljne. Toda žal v vsakdanjosti še vedno prevečkrat doživljamo preveliko človeško krutost in objestnost nad nebogljenimi štirinožnimi bitji. S skupnimi močmi lahko taka dejanja, če ne preprečimo, pa vsaj omilimo. To naj bo poziv na pomoč za vse trpinčene živali, kajti tudi ži-vali so živa bitja, mar ne?
ŠTEFKA KOS,
Društvo za zaščito in proti mučenju živali
Adiloc urbanizem v Vojniicu (2)
Pridružujem se peščici drugače mislečih v Vojniku in postavljam vprašanja, na katera ne dobim odgovorov. Ignoranca je običajen način komunikacije občinskih veljakov Res pa je, da sem dobila seveda zavrnilni odgovor na podani odškodninski zahtevek, v katerem je tudi navedeno, da jim je žal, ker ne razumemo, da občina dela vse, da nam izboljša življenjske pogoje.
G. župan, a je potrebno, da si poleg vsega delate še norca iz nas? Morda vam dosti ljudi še verjame, a verjetno
nas že precej meni, da delate iz našega kraja katastrofo z dosedanjim ad hoc urbanizmom. Ta nas bo šele čez leta udarila nazaj. V vseh medijih ste v času sprejemanja lokacijskega načrta (LN) večkrat poudarjali, da bo obrtna cona nemoteča za okoU-co, da se predvidevajo dejavnosti, ki ne bodo vplivale na sosednje nepremičnine in da bodo tu locirani objekti za mirnejšo obrt. Neverjetno je, kako je mirna obrt prešla v industrijo. Emisij, ki bodo pri
ste niti skušali oceniti, zgolj pavšalna trditev, da ne bo prekomernega onesnaževanjain vpUva na obstoječe okolje, je malodane smešna. Kako si predstavljate, da ne bo prišlo do motenj nočnega miru, ko se bo vsaj en tovornjak (ne pa 30 ali več) odpravljal na vožnjo sredi noči? Ali ste sploh upoštevali, kakšne bodo emisije plinov, vibracij in hrupa? Verjetno ne. Povejte že ljudem, kakšne dejavnosti se bodo dejansko izvajale v Arclinu (proizvodnja: kovinskih konstrukcij, rezervoarjev. cistern, kontejnerjev. radiatorjev, kotlov za centralno ogrevanje, peči, gorilnikov. dvigalnih in transportnih naprav, hladilnih in prezračevalnih naprav, razen za gospodinjstva, ročnih prenosnih obdelovalnih strojev, drugih strojev za obdelavo kovin, obdelovalnih strojev, električne opreme za stroje in vozila, druge električne opreme; žaganje; skobljanje lesa; impregniranje lesa, furnirja, vezanega in slojastega lesa, ivernih, vlaknenih in drugih plošč, izdelkov iz plastičnih mas, kovinskih konstrukcij in njihovih delov, kovinskega stavbnega pohištva m splošna mehanična dela, stavbno mizarstvo ...). Te povzročajo največ emisij prahu, žveplovih oksidov, ogljikovega monoksida, dušikovih oksidov, emisij težkih kovin in organskih spojin. S sprejetjem LN-ja ste posegli v okolje s posledično povzročitvijo negativnih vplivov v bistveno večjem obsegu za širšo okolico glede na stanje pred posegom. Negativni vphvi se bodo nesporno kazali v povečanju smoga zaradi bencinskih hlapov, povečanju hrupa, motenju nočnega miru, prometni varnosti zaradi povečanj e frekvence vozil, nastanku vibracij, ki bodo povzročile poškodbe na objektih ... Glede na dejstvo, da je prisotnost kar-cinogenLh obolenj na Celjskem najvišja v Sloveniji, lahko le zaključimo, da bo predvidena industrija to Število samo še povečala.
Ali vam je za zdravje občanov vseeno, ne vem, važno je, da se s takimi nepomembnimi podrobnosti ne sme zavirati razvoja. Nerazumljivo je in želela bi odgovor, kako je mogoče neposredno ob bolnišnici locirati industrijsko cono? Ali so ti bolniki drugače obravnavani in niso upravičeni do miru in nemotenega zdravljenja? In zakaj na tej lokaciji, glede na to, da obstaja za Voj-nikom na hektarje površin, uničenih od škropiv, kjer ni stanovanjskih objektov. Ali
ste interesentom za to lokacijo ponudili 20 evrov/m2, tako kot ponujate posameznikom za nezazidana stavbna zemljišča? Potem je njihov interes vsaj razumljiv. Zanima me, ali lahko, če bi se pojavil pravi interesent, pričakujemo še kakšno kemično tovarno, težko metalurško industrijo ali morda celo odpad radioaktivnih snovi? Kot ekonomist verjetno soglašate, da je na trgu vse odvisno od ponudbe in povpraševanja. Čiste osnove ekonomije. Človeški faktor je pri tem pač zanemarljiva postavka. In ta človeški faktor je volti za vas?
TEA KOŠTOMAJ MODRUANČIČ, Vojnik
ZAHVALE, POHVALE
Hvala, ker so ml ohranili nogo
Zahvalil bi se rad dr. Bri-giti Švab za uspešno opravljeno operacijo. Prav tako bi se rad zahvalü medicinskim sestram z oddelka žilne kirurgije bolnišnice Celje za njihov trud in prijaznost. Nadvse hvaležen sem jim. da po njihovi zaslugi nisem ostal brez noge, Prav tako bi se rad zahvalil dr. Metiti Zlate-čan in sestri Ireni Zalokar iz ZD Laško za njuno skrb in nego. Lahko trdim, da tako dobrih, prijaznih, spoštljivih in marljivih ne srečaš daleč naokrog. Ogromno srečo imam, da imam tako prijazno in spoštljivo zdravnico in sestro. Na svetu ni stvari, da bi lahko njun trud poplačal. Hvala tudi dr. Boriču za pomoč pri mojem zdravljenju. Še enkrat vsem skupaj iskrena hvala.
Spoštovane medicinske sestre, vaše delo je garaško, plačilo pa beraško,
MILAN JAZBINŠEK, Laško
Z roko v roki
Na zadnjem, majskem roditeljskem sestanku učencev 7. razredov Osnovne šola Polzela smo bili starši ponovno prijetno presenečeni.
Ravnateljica šole Valerija Pukl je, kot že tolikokrat doslej, poskrbela za kvalitetno predavanje. Predaval je Marko Juhart, ki zna na primeren način približati težave, s katerimi se srečujemo vsi starši odraščajočih otrok, in hkrati pokazati poti za reševanje. Starši smo hvaležni za takšna predavanja in jih cenimo.
Na tej šoli smo vedno toplo sprejeti, zato je namen mojega pisanja zahvala za kvalitetno delo in uspešno strokovno vodenje šole ravnateljice Valerije Pukl. Pišem v imenu vseh tistih staršev, ki Čutimo enako in želimo to dehti z javnostjo. Ponosni smo, da naši otroci obiskujejo to šolo, saj jih poučujejo strokovno usposobljeni in ustvarjalni učitelji, ki svoje znanje uspešno pena-šajo na naše otroke in jih vse-stiansko spodbujajo, kar krepi njihovo samopodobo. To kažejo tudi statistični podatki
spremljanja uspešnosti srednješolcev, ki so obiskovali to šolo, zlasti na področju angleščine in slovenščine. Glede na to, da so danes otroci vse bolj težavni, je biti učitelj, zlasti dober učitelj, zelo težko. Kljub temu šolskemu osebju uspeva, da je dosledno in prijazno. In za to gre še posebna pohvala razredničarki 7. c razreda Danici Gobec.
Vloga staršev je, da svoje otroke primerno vzgojimo in jih naučimo spoštovati učitelje, ki so hkrati tudi njihovi drugi vzgojitelji. V hramu učenosti na Polzeli čutimo spoštovanje do nas, trud za naše otroke in željo, da bi leti našli v življenju pravo pot. Če bomo stopali z roko v roki, nambo vsem lažje. Že velikokrat smo bili povabljeni na nepozabna srečanja, na katerih smo bili priča žaru m delovnemu zanosu ravnateljice. Iz nje žari pozitivna energija, srčnost in čutimo iskreno prizadevanje, da postavlja otroka vedno na prvo mesto. Prireditve na naši šoti so vselej nekaj čudovite-ea, so odlično pripravljene in prav tako vodene. Otroci v njih radi sodelujejo, starši pa smo vedno ganj eni ob nji-
hovi
stopih
r pa J
?hod po šoli mo bogatih razstav, na katerih posebej izstopajo likovne mojstrovine, za zunanjega obiskovalca praznično doživetje. Brez dobrega kolektiva, sodelovanja v njem in povezanosti z otroki in s starši bi težko uspeh. Zato se jim starši za darovani trud, sprejet ost in ljubezen prisrčno zahvaljujemo.
META ANDREIC, Založe,
učei
reda
Hvala Zelenemu valu
Zelenemu valu in celotni ekipi Radia Celje gre zahvala za lepo preživet dan na izletu.
Bilo je 9. junija, ko smo se odpeljali iz Celja proti Pe-trovčam. Tam so nam postre-gh z vsemi svojimi dobrotami v Pekarni Kuder, ki jim gre še posebna zahvala za gostoljubnost. Nato smo krenili naprej proti Žalcu, kjer smo si ogledali zeliščni vrt m še veliko drugega. Na prelepem travniku pri Lovskem domu pod Gozdnikom smo se imeli lepo pri spoznavanju zdravilnih rožic s Paniko Buijan. Veliko novega smo slišali in se naučili. Nato smo se okrepili z dobrim kosilom in nadaljevali zabavo vse do večernih ur. Priljubljeni voditeljici Mateji Podjed lepa
monterja
Interesenti naj vloge pošljejo na naslov podjetja:
JKP Šentjur, d.o.o.,
Cesta Leona Dob roti nšl^a 18,3230 Šentjur, do vključno 30.6.2007.
D rešitvi boste pi: obveščeni.
hvala, prav tako gre zahvala vsem ostalim za preživet dan v Čistem planinskem zraku.
ŠTEFKA ZAGOŽEN, Zgornja Savinjska dolina
Zahvala upokojencev pivovarne
Upokojenci Pivovarne Laško smo spet preživeli dan v prijetni družbi na izletu. Lahko rečemo, da smo zelo srečni, ker nas v Pivovartu Laško vsako leto povabijo na izlet, ob zaključku leta pa tudi na novoletno srečanje.
In tako smo se 6. junija odpeljali iz Laškega s štirimi avtobusi na pot in si najprej po malici ogledali Pmjski grad. Pot smo nadaljevali čez mejni prehod in že smo bili v Kra-pini, si ogledali Muzej evolucije in naselbino pračloveka Hušnjakovo. Izredno ponosno so pokazali tudi novogradnjo muzeja, ki bo eden od najlepših z izredno bogato zbirko v Evropi. V Tuheljskih toplicah. eni izmed uspešnih naložb slovenskega zdravilišča Terme Olimia iz Podčetrtka, smo si potešili opoldansko lakoto. Mno^ je bila vožnja po teh krajih nekaj novega in ogled znamenitosti kraja Ku-mrovec, muzeja na prostem, še dodatno presenečenje. Prijeten i^let je bil uradno zaključen v kraju Bizeljsko v od-Učni gostilni, kjer se je razlegala tudi pesem ob zvokih Jo-žetove harmonike.
Udeleženci izleta se vodstvu Pivovarne Laško iskreno
opredst
•r sprems-Ljprave, še zlasti zato, ker čutimo povezanost s kolektivom v katerem smn mnogi od upokojenih ustvarjali pogoje za sedanji razcvet družbe, na kar smo zelo ponosni in želimo le še nadaljnjo uspešno vodenje delniške družbe. Zahvala gre tudi vodičem in voznikom potovalne agencije Komptur Celje, ki so odlično izpeljali organizacijo iz-
FANIKA WIEGELE,
Občina Žalec,
Ulica Savinjske čete 5, Žalec
javno dražbo Si
na območju ZN Podlog,
pare. št. 457/24 pašnik v izmeri 1817,00 m^ In pare. št. 457/101 pašnikvizmeri 98,00m^, obevpisanivvl. št. 1100 k.o. Zalog, ki bo vtorek, 10. 7. 2007, ob 9,00 uri vsejni sobi Občine Žalec.
Javna dražba je bila obJavljenavUradnem listu RS, dne 15.6. 2007. Podrobnejše Informacije oprodaji lahko dobite na Občini Žalec, Ulica Savinjske čete 5, Žalec, prvo nadstropje, soba 20, tel. 03/ 713-63-24 in 03/ 713-63-22.
24
II« Ulli
TEDENSKI SPORED ^ftl RADIA CELJE
5.00 Začetek jutranjega programa, 5.30 NZ melodija tedna, 6.00 Poročilo OKC, 6.15 Časoplov, 6.45 Horoskop, 7.00 2. jutranja kronika RaSlo, 8.00 Poročila, 9.20 Otroški radio, 10,00 Novice, 10.15 Vaše skrite želje uresničita Novi tednik In Radio Celje - Tam, kjer »delajo vreme«(pišite na NT&RC, Prešernova 19, Celje -zaskrite želje), 11.00 Kulturni mozaik, 11.10 Z ušesi po zemljevidu - Ciper, 12.00 Novice, 12.15 Ritmi, 13.00 Odmev-Stiste ob šolskihneuspehih-ponovitev. 14.00 Regijske novice, 15.00 Šport danes, 15.30 Dogodki in odmevi RaSio, 17.00 Kronika, 17.45 Jack pot, 18.00 kviz Glasbeni trojček, 18.30 Na plesnem parketu, 19.00 Novice, 22.00 20 Vročih Radia Celje, 23.00 Vaše skrite želje uresniäta NT & RC -ponovitev, 24.00 SNOP (Radio Unirax)
HEDEUA, 24. junij
5.00 Začetek jutranjega programa. 5.30 NZ melodija tedna, 6.00 Poročilo OKC, 6.15 Časoplov, 6.45 Horoskop, 7.00 2. jutranja kronika RaSlo. 8.00 Poročila, 8.45 Jack pot, 9.15 Luč sveü v temi, 10.00 Novice, 10.10 Znand pred mikrofonom - Adi Vidmajer iz Prebolda, 11.00 Kulturni mozaik, 11.05 Domačih 5,12.00 Novice. 12.10 Pesem slovenske dežele, 13.00 Čestitke in pozdravi, Po čestitkah in pozdravih - Nedeljski glasbeni veter z Andrejem Krajncem, 20.00 Katrca z voditeljico Klavdijo Winder - povabUo na piknik Katrce, ki bo 1. julija na Svetini, 23.00 Znanci pred mikrofonom (ponovitev), 24.00 SNOP (Radio Celje - o ekološkem kmetovanju)
ma
5.00 Začet«
Vodnjak osvežitve pred Mestnim studiem
POMEDEUEK, 25. junij
5.00 Začetek jutranjega programa, 5.30 NZ melodija tedna, 6.00 Poročilo OKC, 6.15 Časoplov, 6.30 Silvester v akdji. 6.45 Horoskop, 7.00 2. jutranja kronika RaSIo, 8.00 Poročila, 8.25 Poročilo PU Celje, 8.45 Jackpot, 9.15 Bingo jack - predstavitev skladb, 10.00 Novice. 10.15 Ponedeljkovo športno dopoldne, 11.00 Kulturni mozaik, 12.00 Novice, 13.00 Bingo jack - izbiramo skladbi tedna. 14.00 Regijske novice, 15.00 Šport danes, 15.30 Dogodki in odmevi RaSlo, 16.30 lOOmedvedkovza 100 nasmehov-nagradna igra. 17.00 Kronika. 17.45 Jacket, 18.00 Poglejte vzTCzde z Gordano in Dolores, 19.00 Novice, 19,15 Vrtiljak polk in valčkov- ansambel Modrijani, 24.00 SNOP (Radio Celje - Z Manco Špik in Iskricami povabilo na piknik Katrce)
Sredi opoldanske pripeke, ko je živo srebro v Celju lezlo proti 33 stopinjam Celzija, se je oddaja Zeleni val, ki jo vodi in pripravlja Mateja Podjed, do septembra poslovila.
Slovo je bilo pred.Mestnim studiem na moč osvežilno, vsaj za mimoidoče v Staneto-vi uUd, ki so lahko slišali in videli oddajo v živo v pogovoru z prim. Janezom Tasi-čem in se na povabilo radij-cev odžejali s svežo, ohlajeno vodo. To dobrodošlo osvežitev sredi razbeljenega asfalta so mimoidoči vzeli z naklonjenostjo in simpatijami.
Beseda v zadnji p red počitniški oddaji Zeleni val je seveda »tekla« o vodi. O zdravi, sveži pitni vodi, ki jo moramo na našem planetu bolj čuvati tudi za naslednje rodove, pa o tem, da moramo v vročih dneh popiti vsaj dva litra tekočine (vode ali napitkov iz osvežilnih čajnih mešanic ali zdravilnih zelišč]. To velja tudi za male otroke, ki še ne znajo povedati. da so žejni, lahko pa hitro dehidrlrajo, je opozoril gost in naš redni sodelavec oddaje Zeleni val.
Za sodelovanje v oddaji se zahvaljujemo tudi farmacevtu Borisu Jagodiču. zeliščar-ki Faniki Burjan, celjskemu Društvo zeliščarjev Ginko, Nataši Ferant in drugim občasnim soustvarjalcem pri-
5,00 Začetek jutranjega programa, 5,30 Narodnozabavna melodija tedna, 6.00 Poročilo OKC, 6.15 Časoplov, 6.25 Asociacija, 6.45 Horoskop, 7.00 2. jutranja kronika RaSlo. 8.00 Poročila, 8.25 Poročilo PU Celje, 8.45 Jackpot, 9.15 Postanek v času, 10.00 Novice, 11.00 Kulturni mozaik, 12,00 Novice, 12.15 Male živali, veUke ljubezni, 14,00 Regijske novice, 14.15 Po kom se imenuje?, 15.00 Šport danes, 15.30 Dogodki in odmevi RaSlo. 16.20 MESTNI STUDIO RADIA CEUE - Župan na zvezi - Andreje Koeman. župan Kozjega, 17.00 Kronika. 17.45 Jack pot, 18.00 Ni vse zažrkancija, je še znanje - kviz, 19.00 Novice, 19,30 Zadnji rok z Boštjanom Dermolom, 21.30 Radio Balkan, 23.00 Saute surmadi, 24.00 SNOP (Radio Sora)
S.OOZiačetekjulranjegaprograma-jutranjan „, . Narodnozabavna melodija tedna, 6.00 Poročilo OKC, 6.15 Časoplov, 6.45 Honaskop, 700 2. jutrat^a kronika RaSIo. 8.00 Poročila. 8.25 Poroölo PU Celje, 8.45 Jack pot, 10.00 Novice, 11.00 Kulturni mozaik. 12.00 Novice. 13,20 Mali O - pošta. 13.30 MaUO - klld, 14.00 Regijske novice, 15.00 Šport danes, 15,30 Dogodki in odmevi RaSlo. 16.20 Filmsko platno. 17.00 Kronika. 17,45 Jackpot, 18,00Javljanja iz Gusarske zabave, 19.00 Novice, 19.30 Mal drugač s 6Pack Cukurjem, 23.00 Dobra Godba, 24.00 SNOP (Radio Sora)
ČETRTEK. 28. junij
5,00 Začetek jutranjega programa, 5.30 Narodnozabavna melodija tedna, 6,00 Poročilo OKC, 6.15 Časoplov, 6.30Cigavglas seže v deveto vas?. 6,45 Horoskop. 7.00 2. jutranja kronika RaSlo, 8,00 Poročila. 8.25 Poročilo PU Celje. 8.45 Jack pot. 9.15 Bonbon za boljši bonton, 10.00 Novice, 11.00 Kulturni mozaik. 12.00 Novice, 13.00 Odmev, 14.00 Regijske novice, 15.00 Šport danes, 15.30 Dogodki in odmevi RaSlo. 17.00 Kronika. 17.45 Jack pot, 18.00 Pred poroto, 19.00 Novice, 19.15 Visoki C s KatjoŽolgar, 23.00 M,1,C. Club, 24.00 SNOP (Ra-
Nočne ptice -vidimo se na pikniku!
1,5.30 Narodnozabavna me-
lodija tedna. 6.00 Poročilo OKC, 6.15 Časoplov, 6.30 Silvester v akdji, 6.45 Horoskop. 7,00 2, jutranja kronika RaSlo, 8,00 Poročila, 8.25 Poročilo PU Celje, 8.45 Jackpot, 9,15 Do opoldneva po Slovensko (do 12. ure), 10.00 Novice. 11.00 Kulturni mozaik, 12.00 Novice. 12.15 Od petita do petica, 14.00 Regijske novice. 14,10 Hit lista Radia Celje s hiti prežeto popoldne (do 19.15), 14,30 Petkova skovanka. 15,00 Šport danes, 15,30 Dogodkiin odmevi RaSlo, 17.00 Kronika. 17,45 Jack pot, 18.00 Festivaljada. 19.00 Novice, 19.15 Vroče z Anžejem De-žanom, 23.00 YTUbel, 24.00 SNOP (Radio Slovenske gorice)
V SNOP-u z nedelje na praznični ponedeljek bomo pozornost namenih ekološkemu kmetovanju. Spoznavali bomo, zakaj je ekološko pridelana hrana boljšega okusa in zakaj vsebuje več hranilnih snovi. Gostili bomo predstavnika Združenja
ekoloških pridelovalcev in predelovalcev Deteljica, ki povezuje ekološke kmete in bo čez nekaj dni praznovalo deveto obletnico, sedež pa ima v Celju. Gostitelj večera bo Andrej Krajnc.
V noči s ponedeljka na torek pa vam bo družbo delala

igvSKrtKQÄAtNM^ETlN!
H
TUJALf
1,	KISSYOU(3FF-SCISSORSISraS(5l
2,	SHAME ON YOU-MWEACam (B)
3,	LOmPOP-MIKA	(1) X. BIG GIRLS DONTCRY-reRGIE (3) 5, HERE IN YOUR ARMS-
3. BETTER THAN •jmNBUTl£nTRH)(4) ■ ----------■«) YOUR LOVE-
lGiNATION•
IPJESUA-ŠANKROOC
.-KINGSTON (6)
4,	(T1BI)KRTAKOJ-L£ELOOJAMAIS (3)
5,	VESOUE -YOGURT	(5)
6,	PASTlRČEMLAOO-KATAlfNA (4)
7,	VEST-BOtM	(1)
8,	nfSŽIVUENJA-KATHINAS (2) (21
(1)
PREOLOGAZATUJO LESTVICO:
NA ČEMU SITI-JINX LUCKYDAY-SASHA PREOL06AZADOMAČO
IB-mesečna deklica Klara in njena mamica Tina Hostnik iz Podčetrtka.
Na Afroditinem otoku
Tokrat odhajamo na tretji največji Srecio zemski otok. Odhajamo torej v še večjo vt i>-čino, ampak menda je tam vročina znosnoi ša. V tej državi je tudi veliko priložnosti z<i romantiko in občudovanje lepot, saj naj bi s{' tukaj rodila boginja ljubezni in lepote Auo dita. Kljub čudoviti naravi, grškim mitom iii ostankom veličastne kulture pa tu ni vse t.^Kci rožnato. Otok je namreč razdeljen na dva (u^ 1a. ki se med sabo ne preneseta najbolje. Vendar pa je za turiste, še posebno ušesne, doDi o poskrbljeno, in Še posebej fino je pri potov.v nju z ušesi to. da boste potovali zastonj. torej pripravite svoja ušesa, saj to soboto on 11.10 odhajamo Z ušesi po zemljevidu na v.i-per! Oddajo pripravlja Špela Kuralt,
ljubljene oddaje, ki slavi letos deseti rojstni dan. Počitnice izkoristite za nabiranje novih moči in zdravilnih zelišč po pravilih, ki so poslušalcem oddaje dobro pozna-
IZOČIVOCl-CARPEDIB^ SONCEVŽEPU-IVASTANIČ Nagrajenca:
Marjan Koiun, Ul Celjskih l(nezov67b. TaraArllč, Dušana Kvadra 37, Celje
Celje, Lestwo 20vnnh lahko posh/šate
VRTILJAK POLK IN VALČKOV
ANS.BRANETAK1AVZARJA	17) I SREČANJE V PLANINAH-
ZAPEUlVKE	(3) I POROČNI ZV0NOW.- . -
ZREŠKAPOMLAD	(6) y NAJLfPSl ŠOPEK-ANS, MIKOLA (2| 5, POHORSKA-(1)
ENSKIH 5 ulus
IJEIAZI-Twiwvwe (6| RIAZ IGOR IN 71AT1 ZVOKI (3|
ŽLINDRA RÖKAN! PREDLOG ZA LE
Maja Gorjup. v studiu pa se ji bo najprej pridružila Manca Špik. nato pa skupina Iskrice. Tako Manco kot Iskrice bomo videli na pikniku Katrce 1. julija na Svetini, kamor vabimo tudi vse nočne ptiče. Sicer pa več o pikniku Katrce to nedeljo med 20. in 23. uro.
■;"/! imp
25
Cvetje za korekcije na plaži
Si dovolimo ugibati ka' bi najbolj verjetno sledilo povabilu, naj se oglasi tista, ki je popobioma zadovoljna s svojo postavo? Prav glasen trušč se gotovo ne bi slišal, v najslabšem primeru bi bilo treba celo priznati: »Potem pa vse tiho je bilo...«
Letošnja moda narekuje bolj navznoter kot navzven zaobljene trebuščke in šopek kopalk zanje - kajpada bikink - smo predstavili zadnjič. Drži pa, da te cunjice niso primerne za vse, pa naj nas iz modnega časopisja in elektronskih medijev še tako posiljujejo z njimi. Če se naša zrcalna podoba ne more kosati z lepoticami iz modnih katalogov (brez skrbi, tudi njim so v programu fotoshop izklesali postave), je pač v mislih najbolje prečrtati bikin-ke. In se tolažiti, da svet mode skuša odkriti tiste čudežne kopalke, ki bi zakrile vse zaobljene zadnjice tega sveta ter jih spremenile v zape-
ljive ritke, pa »hribčkasta« stegna v okončine kot iz marmorja, pa... Kar pozabite, pojem idealnih kopalk so le spretne zakrivalke! In, če jih še niste kupili, vam morda lahko priskočimo na pomoč z nekaj korekcijskimi idejami, tokrat na temo cvetja.
Široki boki in pas: eno-delke, seveda! Zaželena je temna osnova, za vizualno oženje bokov pa diagonahii oziroma v trikotnik zoženi vzorec, ki se s cvetom zaključuje tik pod prsmi.
Močne prsi, neizraziti boki: barvit vzorec bo boke vizualno razširil, črna barva v predelu prsi bo le-te zmanjšala. Skoraj idealna rešitev!
Povešena in celulitna zadnjica, izrazit trebuh: ljubke, nostalgične kopalke v stilu 50 let- Posebej ojačane v predelu pasu in bokov, bodo postavo zapeljivo oblikovale.
Premajhne prsi: če ni dovolj podloge od spodaj, ob-
Pripravila: VLASTA CAH ŽEROVNIK
ložite nedrček še od zgoraj pa ni vrag, da ne bi priča li iz »skoraj nič« vsaj spo dobno prsno okrasje! Cvet Učne aplikacije, barvitost bleščice - deluje, boste deh!
Natoci SI sam! f^
T-lilrski Midčck I
NOVU /asNC/eUKVno I
*	Laško pi\o' I ' ^^
Točimo ga že od leta 18231 Zdaj to lahko počnete liidi \ i.
Zvestoba do rolxi!

^ * TEDENSKA * i ASTROLOSKA

/
Petek, 22. junij: Dopoldne bo bolj stresno, saj bo Luna v Devici tudi v kvadratu s Plutonom. Malo pred 14. uro vstopi v Tehtnico in energije se bodo sprostile. Kljub temu vas opozarjam na prvi krajec, kvadrat Lune s Soncem, ki nastopi ob 15.15, V medsebojnih odnosih bodite previdnejši, mimogrede lahko gre kaj narobe. To še posebej velja za Ovne, Tehtnice, Rake in Kozoroge, ki se lahko nekoliko slabše počutijo.
Sobota, 23. junij: Zjutraj in dopoldne bo v zraku nek nejasen nemir, lahko ste notranje razdvojeni in precej živčno obremenjeni. Po 15. uri, ko bo Luna v prijetnem sekstilu z Jupitrom, in še posebej zvečer, ko tvori sekstil z Venero, pa se bodo vsi oblaki razkadili. Čaka vas zelo prijeten čas, namenite ga družabnemu življenju, prijateljem, ljubezni. Odlično se boste zabavali, zato ne ostajajte doma. Še posebej bodo blesteli zračni in ognjeni znaki.
Nedelja. 24. junij: Luna še vedno raste in daje podporo vašim načriom. Njen trigon z Neptunom prinaša intuitivno zaznavo, povečanje razumevanja drugih ljudi, sočutje. Obiščite koga od sorodnikov ali prijateljev, ki je osamljen ali v stiski. Del dneva boste pripravljeni deliti s tistimi, ki imajo manj sreče od vas, Mars izstopa iz svojega sedeža, znamenja Ovna, malo pred polnočjo in vstopa v Bika, Vztrajnosti in trdnosti vam v prihodnjem obdobju ne bo primanjkovalo.
Ponedeljek, 25. junij: Luna že ponoči prestopi v Škorpijona in bo v opoziciji z Marsom. Lahko, da boste vsi, ki imate poudarjeno znamenje Škorpijona in Bika, občutili večji notranji nemir in nestrp-nast, 7.ato ohranite mirne cevvseh situacijah. Luna bo dopoldne vtrigonu s Soncem prinašala blago energijo, ki bo dobra protiutež prejšnjemu vphvu. Vodna znamenja bodo to še posebej občutila.
NAPOVED
*
odličen pa bo za vas tudi večer.
Torek, 26. junij: Venera v kvadratu z Luno prinaša povečano občutljivost. Trigon Lune z Uranom vam lahko popoldne prinese kakšen prijeten preobrat okoliščin ali dobrodošlo spremembo. Zvečer bo Luna spet neugodno aspektirana, najprej z Neptunom, kasneje še s Saturnom, Vsekakor je bolje, da se umirite in ste zmerni v svo-jih pričakovanjih.
Sreda, 27. junij: Luna prestopi v ognjenega Strelca in prinaša več temperamentne energije in optimizma. Dan je dober za načrtovanje in opravljanje poti, za študijske in pravne zadeve. Povečan bo tudi vpliv tujine in želje po potovanjih. Ta dan ni posebnih aspektov planetov.
Četrtek, 28. jimij: Srečanje Lune in Jupitra je odličen položaj, s pomočjo katerega se lahko odprejo kakšna doslej zaprta vrata. Vsekakor izkoristite priložnosti, lahko pa si kakšno tudi ustvarite, zvezde so vam naklonjene. Zvečer bo Merkur na isti stopinji kot Sonce, zato je dan več kot primeren za vse vrste intelektualnih del, za pisanje, predstavitve, dogovore in opravljanje poti. Miselna energija bo zelo skon centri rana, zato je lahko to vaš največji adut na vseh področjih.
Astrologinji CORDANA in DOLORES
ASTROLOGINJA CORDANA
gsm 041 404 935 090 1424 43
napovedi, bioterapije, regresije
www.90fdana,si
ASTROLOGINJA DOLORES
09043 61 09014 28 27 gsm: 041 519265
Želja lahko postane resničnost
(tki^mi)'V^iiS

26
SZAA^OMOBIUSTE
NOVfTEHIK
Prihaja novi ford mondeo
Ameriški Ford, ki je uspešen tudi na evropskih tleh (kar |e težko reči za druge ameriške avtomobilske tovarne) , predstavlja četrto generacijo mondea.
Na voljo bodo tri karose-rijske izvedenke: Limuzina s štirimi vrati, kombilimuzi-na in karavan. Očitno se je Ford vsaj navzven poslovil od ideje o globalnem avtomo-
bilu, saj se avto v prejšnjih izvedenkah po tej strani ni najbolje posrečil.
Vsekakor se je novi mondeo precej potegnil, saj v najslabšem primeru v dolžino meri dolgih 477 centimetrov (izvedenka s petimi vrati), medtem ko jeme-dosne razdalje za 285 centimetrov. Načeloma bo mondeo na voljo s štirimi
Konec leta tudi mercedes C v varianti T
Novi mercedes C je že na slovenskem trgu, na bližnjem frankfurtskem avtomobüskem salonu sredi septembra pa bo tovarna na ogled postavila tudi T oziroma kombijevsko izvedenko tega vozila. Kot pravijo, bo imel avto v zadku 480 litrov velik prtljažnik, motorji pa bodo enaki kot v limuzini, kjer osnovno izvedenko poganja 1,8-litrski bencinski agregat. Konec leta naj bi se na trgu pojavila tudi najmočnejša varianta z oznako C 36 AMG, ki jo bo poganjal motor s 450 KM.
ho:

ČBpin Janko. s.p. Potvl«ja1,3212Vo)nik Tel.: B3I78Q 0040
mot(u1S95ccm,75kW,rHniim
lik (5 pr.), klima	2.154.364SIT
t99»ecn>.99kW,r«iiieK
iaInikl5|H.),kHma SM
I, pm, 13900D km lkwinskal 187tl ccm, B8 kW,
1390scmt 55 kW, ročni BsijalnikiSpr), kii
www.novitednik.com
BMW nekoliko slabše
Vse doslej je veljalo, da BMW pozna zgolj dobre rezultate, sedaj pa se je pokazalo, da ni vedno tako lepo. V prvem letošnjem četrtletju je imela tovarna 852 milijona evrov dobička pred plačilom davka. Dobiček od avtomobilske dejavnosti je znašal e09 milijonov evrov (prav tako pred plačilom davka). Ti rezultati so za petino slabši od tistih v enakem lanskem
obdobju. Kot pravijo pri nove modele, ki jih priprav-BMW-j u, so nekaj slabši re- Ijajo. V drugi polovici leta naj zuitati posledica stroškov za bi bilo vse drugače.
mroDEii mij^ii"'
MERILCI PRETOKA ZRAKA VW, AUDI. SKODA-1,9701 KATALIZATOR UNIVERZALNI LAMDA SONDE KOMPRESORJI KLIME TUl
SERVOVGIANSKE ČRPALKE
paketi opreme (ghia, titanium, ambiente in trend), ob tem pa pri Fordu pravijo, da naj bi se prodajal po načelu veliko opreme za sprejemljivo ceno.
Avtomobil izdelujejo v belgijskem Genku, septembra, ko bo stekla prodaja tudi na slovenskem trgu, bo na voljo z petimi različnimi motorji. Začetni bencinski je 1,6-litrski agregat, ki zmore 81 kw oziroma 110 KM, začetni dizelski pa 1,8-litrski (74 kW ali 100 KM). Konec leta se bo v mondeu pojavil tudi novi 2,3-litrski bencinski štirivaljnik s 118 kW /160 KM. Tedaj bo luč sveta ugledal tudi novi 6-sto-penjski samodejni menjalnik.
Cene za slovenski trg še niso znane, menda pa bo najcenejša varianta na voljo za 23 tisoč evrov.
ZDA: maja Toyota prehitela Ford
Maja je bilo na ameriškem trgu prodanih 1,56 milijona vozil, kar je bilo za 5 odstotkov več ko maja lani.
V petih letošnjih mesecih so na turbolentnem ameriškem trgu skupaj prodali 6,7 milijona osebnih avtomobilov, kar pa je büo za 1,2 odstotka manj kot v enakem lanskem obdobju. Maja so skoraj vse avtomobilske tovarne dosegle boljši rezultat kot maja lani, izjema je bil le Ford. Pričakovano je bilo, da je v petem letošnjem mesecu japonska Toyota prehitela Ford, na letni ravni pa za drugim največjim ameriškim izdelovalcem vozil zaostaja za vsega 40 tisoč vozil.
Nissan tiida bo na evropskem trgu junija.
Junija nissan tiida
Junija, bo Nissan začel pri nas prodajati tiido, novo vozilo nižjega srednjega razreda; zanimivo je, da bo avto na voljo predvsem na srednje in vzhodnoevropskih trgih, torej tam, kjer je menda dovolj zanimanja za manjše kompaktne avtomobile. Tiida bo naprodaj v štirivratni, torej limuzinski in petvratni kombijevski varianti. Avto že prodajajo v ZDA in na Japonskem, evropskim trgom pa bo na voljo z 1,6- in 1,8-litrskinia bencinskima motorjem (81 in 93 kW) in 1,5-litrskim turbodizlom (77 kW). O cenah ta hip še ni mogoče napisati nič točnega,.
VSAKA	4 ^ #
KAPLJICA	#
ŠTEJE Več kot 400 milg^ov otrok f fi;
nima dostopa do čiste pitne vode. ^ICEF .	^^ ^H
SI pnzadeva. da bi zagotovil dostop do pitne	^m
vode v domove in sole po vsem svetu,	- *** '
unicef#
MOW T-'f^lR
■ OGLASI-IIMFORWMIClJE
27
itednik
Obvestilo za naročnike
Naročniki Novega tednika letos ne boste prejel kuponov za brezplačno radijsko čestitko
v Novem tedniku. Naročniške ugodnosti - 4 male oglase v Novem tedniku do 10 besed in čestitko na Radiu Celje - boste lahko izkoristili izključno s svojo naročniško kartico ugodnosti oziroma z osebnim dokumentom naročnika Novega tednika.
COTOVINSKA POSOJILA
dunajska 21, UubUana
Celje: 031 508326
delovni Č3s: vsakdan non-stop
KREPITI
D0 8LETzQV5szap.ter upokojence do 50 % obremenilve loh,, store obveznosti niso oviro. Krediti tudi no osnovi vozilo
inntlr-
PRODAM
IHILf3l,9tlinil,poUDVt}niiil<lt>priile, pošktHlo>aiio,lGhkolitlipoililili,prt>-tlDtnJeleloiOflm-iBB. steo FI>Tunol,0b>»,5vrttl.id«anMlni bana. ilrugi laihtik, gataiitan, letnik 1)98, prevmenih 87710 km, ptadani za 5Q0 EUR. Telefon 04137»41.
aiROE» s«« 1,1, letnik 2000, K.OOO km, pradam.Ielifan04i;iH0i. 3i76 KIO vdage <-4 illitsel. leinili !00l), /0.000 km. klima in tjruga aprema, iiteijno ahranjeno, prodam. Telefon 041214-132.	31SB
COKO 1,2, letnik H9S, rog. do 6/2008, prevnienihllS.OOOkm.niyipoikado. vonn, pmdnm ii 1.080 EIK. Telefon 03121H95.	3!a>
no leto 1970, dc ievana,«elik«l81ni',zeml|išie4i3 ni',viel|imtnk.i,prada«o 10 129.000 EU«.lnfarmaiiltpatelifanol03|491S-062, OSI 370^66, i™.mak!imili-ian.i«nksimiliion,d,a.a.,liobli.n>kn 15, Celin.
PRODAM
mešole<nobefl(inpt«loni.Telefon031 832-50S.	3168
FlEnE vile inprevo: bol prodim.Tele-fao041 29H67.	3ira
ISKRIHOloinoelektiHnoŽDgoogodoDpio.
dam.Telrfaa5743-166. 3173 ROliUUSKO kcKO,prenuH80cni,zomolo knhoiot Gorenje «oto,nkiogli priklop, prodom, 200 EUR. Telefon 031 B29-588.	st82
TR091£C,n.i.Sl,,»m«.kl.do!koSlp, 19 m' in tisterao Creino, prodom. Telefon 031491.028.	p
nbnnvljenn,pnbllinn340»'nparabne površine, pnrcelo 414 m', prodoma zn 110.000 EIJ«/43.135.I0»ai.Tololon 041 798.278. PgP Nepremičnine, Oo-brova23o,(elje.
POSUMI proitorvCelio, objekt Rimljonkn pnniesloitiinid,l,nadäropj.,v.likoit 22,Sa m', primaren zo trgovsko oli drago poslovnndojovnnst, prodoma zo 16.988 EUR. infnrmodjn po teinfona (03) (91S.062, 051 370^66, ....makimili|oo.s.l«oyniiliion,d... o,1iablionikni.5,(elje.
miDUm porinlo, 1200 m*, no lipi, ionini legi, v Pajvfnoh, Plonlno pri S.lniii,prndnm.Telefoo031 513-770.
Š474
UŠKO-Stonovonjdio «bo, lenih 2006, 460 .".poraboe površno, porotlo 733, prodamo zo 220.000 EIIR/S2.720.S00 SIIoHon »41798.278, PgP lipromii-aina,[labrova23a,(elie.
IHIIERG. Proilanio km«lhko zomllišro, trovnlki in njivo, rozlltnih veliknsti, v kaaplelaalipa»aeznn.Toyon041 36^625. PgP «opromiioino.Oobrova 230,*
MCUN.P(
1974, lobko tudi dv
m' aporobno poviiine, portelo 707 ir prodomozo 172.000 EUIt/41.218.080 Sr.Telefon04179»278.PgPMeprainii-ntne, Dobrovo 23 o, Celje.
m	ZAZIDUlVOpnrielo, v Celja oli oblid (smer
Sovinjskol, velikost 700 do 1.000 m", iioilovbo,letnik kopint. Uporabno inlornioiijo nngro-1,264 dimsI.OOOEURobmorebilaemonko-
PTIKA OKUllSTIČNI I r	PREGLEDI
Lt VSAK ČETRTEK
Smole Naraia s.p. Preiemova 6, 3000 Celle, tel.: 03/548 36 20
Sm
TLAKOVCI P

*IKEND,staaavanjialihiša,da2Sk«iz Celje, lobko todi zazidljivo portelo oz. zentljišiezonndonteslnogrodnjo.ko. pint. Resen kopec, ploiilo v gotovini. Telofon 041 397-211. 2«» VGORia pri SlivnUkapim zazidljivo porio-lo, približno 1.000 m'.Tolefoo 041 949. 360.	3174
Hišo v bližini Lnškego, z nekaj zemlje, kopim. Telefon 041 958-983- 31B8 CEUE, okolico. Zo zooae kop» iščemo stoaovoojsko slovbo, v vredaosti od 50.000 do 150.000 EUR. Telefoo 041 798-278. PgP Nepremičoioe, Dobrovo 23 o, Celje,
ODDAM
V NiUEM oddam podovni prostor, velikost 15 m', nnmenjen zo različae dejavno, sti, zelo ogodoo Telefoa (03) 492-1470, 031 625-384.	304s
nSARHEvS.aodsiropjo objekta «oksimili. jaaaoLjabljoaskic.SvCalia,vskapni valikosti79,77ni'(!«*H35»27,42 m'|, sknpoj ali posomezno, oddamo zo mesečaonojeniniflo 13,40 EOR/m'. In. fornincijo po telefon. |03)491i062, 031 541 388, www.moksimilijon.si. Iloksimlli|an,d.n.o.,liobljanskni.5, CJie.
VPOREnioddamvikendbišicozo4do5 oseb, v zočetkoovgnslo. Telefoa 031 630-844, »SOS 5243-SS02. 317a DIIEVNIborvCetaaddamvooje>.Tohilan 041 364-1«.	3197
ZRAVEII Izvozo i(C Ljubočno prodom grod-beno parolo, velikost 1.620 m!,splaia-aioi komnaolnlm prispevkom zo steno-vaajskobrs..Teleio.04l 725-092.
KUPIM
pa. Telefon 041 640674. STiWEIiOblšaolipaicelo,vCel|anllbližiji oyici,knpiazogotovino.Telefo.04l 352-267.	3121
m',1.nn
UTKOVl vos. Novo tilsobiostaoovanje, 74,19 ni',nodstropje 2/3, prodomazo 91JOO EUR/21.831.204 SIT. Telefon 041 /91^-278, PgP Nepremičoioe, Dobrovo 230, Celle.
KUPIM
GiUtSONiERO oil enosobno slonovonje no). no kopim. Pločil. je lokoj v golovioi. NAnlodjiŠanljarJ). Tebifon 041 727-330. 2431 IIWSaiWaliidsobnoslanavanieka|>m.Ri-so>kapei.TiU>i041672W 2421
REALIZACIJAH tel.:0l/isi-48.i6, TAKOJ!!! I 041/750-560
IZPLAČILO TAKOJ! 03/4900336
GOTOVINSKAPOSOJILA
IN ODKUPI POSOJIL DO 3400 EUR. Do 36 mesecev na osnovi OD,
ODDAM
APARTMA za 5 oseb, v Morovskib Topli-cob, ogodno oddamo. Telefon (03) 7031.800, 040 431-563, 040 549-561.
E»OSOBim«sl.n.v.nj.,vMn,*
828, (0315471«
ie,41m',vZob|UI.
NUAMEM
DVORANO zopoočevonjeklosičnegn bolela, nnjmonj 65 m', mnžnost dobiego prezročevonjo, najomeni. Telefon 041 971J24.	2970
ODSIOPIM
* CENTRU mostnndstoplm gostinski lokal Ipogoj odkop opreme). Telefon 041 630.389.	3111
m^m
PRODAM
1RISDONOaavastooovaa|e,vellkost9/m', v centrv Celje, z boikooDm . teroso, kopalnico, z vgrajenn vodno masažo, klimo, kol<lskoTV,nieslni plin, protfnm zo 155.000 EUR. V ceni je vrnčinnn dnvot Tekifaa 041 63M28, 54/MOO.
00 stonovonje. Pogoj: aetodiletTolofan 040 467.667.	3139
OPREMUEHO stooovooje, 60 m', v Celja, porkiini prostor zogotovljea, oddnm. Telefon 041 602-368. 3137 V CEUU oddomo dvosobno opreniljeao sto-novooje. 300 EUR + stroški * voršdao. Tolifan041 260.S51. 3194 ENOSOINOstanaiaa|ovŽab,vsilrivol.7. 2007, oddom. Tolofaa 041 449-231, 041498-904,5717-086. Ž2ii APARTMAlEnootokaVir,io2do9oseb, bližiaanioiio,addam.Ttkfan041 707-098,04186/-333.	Z213
VEČ Inpib opatlmojov blizu mnrjo, v Pogu |atakPag|addojoma.laformacije041 662-354,(03)5403041-
televizijola posteljo, 160-200, ogodoo prodam. laformoci|e po tefefooo 031 331-S54,popoldoa.	3179

1
PRODAM
MASIVNO mizo s 3 stali prodom. Cena po dogovoru. Infnminclje po telefoou 041 55M53,lrenn.	3106
KUHINIO.arciko, dnevno, spolnko penili prodom. KoH Jurički, Koseze 9/, Pelcov-
PRODAM
BUKOVA divo, razžogann, s pfevozom, pro-dom.Telefan031 776.591. 2a!8 SMREKOVE deske, sobe, debelimi 2 dn, prodom.TolefoflOSi 616-154. 3177
PRODAM
1IUČK0simeatalka.broia 6 mesecev, pro. dam.Telefaa|031S/33-240. 3117
H!TRO NAROČITE
rodom zo 50.000 EUR. TelefoaOSl 316-124. 318S OPREMUENOgorsaniero, 33 •<, prodom zo49.000EUR.Tdefnn 041807759.
3203
Dvakrat na teden, ob toikih in petkil
9 branje o življenju
in delu na območju 33 občin na Celjskem.
Postna dostava na dom.
V prosti prodaji stane torkova izdaja Novega tednika € 0,63 (150,97 SIT), petkova pa € 1,25 (299,55 SIT). Naročniki plačajo za obe izdaji mesečno 6 7,09 (1.699,05 SIT) kar pomeni, da prihranijo, v povprečju namreč izide devet številk na mesec. Dodatni popusti: 5% pri plačilu za eno leto, 3,5% pri plačilu za pol leta, 2% pri plačUu za tri mesece (velja od 1. februarja 2007).
Naročniki brezplačno prejemajo še »se posebne iidaje Novega tednika. Naročniki imajo tudi pravico do štirih brezplačnih malih oglasov, do ene čestitke na Radiu Celje ter do kartice ugodnih nakupov.

tudiietnik2007 CUHTIIl ^'^s prilogo TV-OKMO! ^^ ^^
Vsak petek 18 banmih sHanl telenzijskeja spoiedalnzanimlvostilz sveta glasbe In labaie.
NOVI TEDNIK
lniein|ii«melt
PreSemova 19 3000 C^elje
NAROCILNICA

Datum rojsWa:
Nepreklicno naročam Novi tednik za najmanj 6 mesecev
NT&RC d.0.0. bo podatke uporabljal sa
za potrebe naročniae sluJbe Novega tednika
28
LI OGÜlSI - im^RNIACI JE

JARI»C!,riG»,gr.hGil!,ttnei.l«l.|,il.n-aptodii>nii.N.kupll>{Giti,petilln brtipkmWnlcr.LopiliSinlihn (»3|S472-07»,04i;i3-100. 23oa VEČ prišliiv, od iS do liO kg, ugodim prodom, moioo doslovn. Telefon 041
nun.	2545
IUK0«OSIIIEp[ošičo,roibod2Sdol30 kg, I ■.inostiodo!tov<,prodooi. Telefon 041455-732.	Š435 VROi«l,rlŠ.mp«n,prodolo..«.k delovnlkenoletiekokoši beli leghom. polni nesnosli. Sptejemomo noračilo lo kilogroa^kebelepišiinieinenodnei-ne-D.b.™.i.niiu, Telefon (03) 700-1444. p PlUŠlfE,odl00dol40kg,pol,4DEUIVk!| inpu|ske,mesnolepflime,od3Ddo4a kg, piodoi. po 1,90 EUllAg. Telefon »31 839-090. »m PRAŠIČE, odlOO do 140 kg, piodom.Telo-fo.04l74!J34. siio Iil0V0k[0Y0,9i[o6let,p[odiim.Telefni 041B3U32. 3129 rozcmizot) ugodno piodoaopiašiie, od 30doll0kg,bma|ene:donioioknbi-00 hrano, moine so polovice in doslovo nadoni-Telelon03l 607^19. S482 KRAVO simenhilkD, brajo 4 mesece, piedom.
Tilefon(03|577M13. 3182 KRAVO slianlilki,3-teki,b[eiolniesetev, pradom-Telefon5799-fl77 3170 lIllC0,370kg,prodo..Ielefon0315(5-534.	3171
KOElČA,innodnlinioioiooll:nkol,p[i> dom.Telofon748-307l. 3184 DVE telički simentolki, ležki 200 kg, prodom. Ceno po dogovoru. Telefon 031 2H-114.	S«4
IEUČKOsimonyko,storo 14 dni, prodom, lelefon 031616-154- 3177
TEUa, simentolko in sivko, 300 kg in mlo-dego kozlička, prodom. Telefon 5717-986.	3195
PRAŠIŠ, trško od 100 do 14D kg, prodom.
lolofon 031 587-624. Š455 ram (snmükil möonki! nemškim ovior-jBm,steritrime5eteinpol,pradom,ceno 30 EBR. Telefon (03] 5792W7,041 354-942.	3iio
VEČkozHlodiDollbrozinka:lo,stiirego dve leti, preilom. Telefon 103) 5793-387,031 553-769.	37m
l«ŠIČE,od80dol20kg,pnd>mo.Tele^ fon 5414-151-	azoi
BIKU In teličko prodom. Prodom kdi ire-kiionorikolimeniom 10 mlodo krovi oli drago mlodo govedo. Telefon 541-3019,041357-024.	3206
nUČKE, 200 kiinžribiio,store dve leti, pe iibiri,pradom, možno nienlovo. Telefon 031515-181	S4aa
ODDAM
ZELfIVJAVA		BANANE	1.1-1,5
BUČKE	U2	BRESKVE	1.5-2
BUČNO OUE		ČEŠNJE	24
BUTVA	m	GROZDJE BELO	2,5-3,8
CVETAČA	2-2,5	GROZDJE RDEČE	2,5-3,5
ČEBULA	1.2-1.5	GRENIVKE	1
ČESEN	4.24,3	HRUŠKE	2
FIŽOL V ZRNJU	1,74	JABOLKA	0,50,8
JAJČEVCI	1,5	JAGOOE	1-3
KOLERABA	1,5	KM	1,5-2.5
KORENJE	l-U	DINJE	36
KROMPIR	Q.7-0.8	LUBENICE	1,5
KROMPIR MLAD	0,3-1,2	LIMONE	l-l.I
KUMARE	1-1.5	MARELICE	34
QHROVT	1,3-1,4	MALINE	6
BRSTICNI OHROVT	3,8	BOROVNICE	m
PAPRIKA	2.5-3,5	OREHI JEDRCA	6-7
PARADIŽNIK	2-2.5	POMARANČE	1-1,3
PETERŠIU	4	ROZINE	2.5-3
PESA	1-1.2	SLIVE SUHE	i5
POR		FIGE	
REOKEV ČRNA	1	NEKTARINE	2-3
RADIČ	3	GOZDNI SADEŽI	
SOLATA GLAVNATA	1,5-2,5	BOROVNICE	8-10
BERIVKA	4«	GOBE SUHE 10 OAG	5-10
MAJNIŠKA	2.5	JURČKI	2040
ŠPINAČA	4	ŠAMPINJONI	2.5^
REPA KISLA	1.67	LISIČKE	6«
ZEUE PRESNO	0,8-1	MEO	45
KISLO ZEUE	1.67	MLEČNI IZDELKI IN JAJCA	
ZELENA	2	SMETANA	3,5
SADJE		SK13TA	3,5
ANANAS	2-2.3	JAJCA	0.12-0,1.5
TRAKTOR Imt 565, letnik 1986, s kobino, kompresorjem in.sono v kotkok, pro-dom.Telefona4l 289-500- 3153 AlfO, šrotor, okno, velikost 120-120 In 60-90, ugodno prodom. Telefon 041 210-119-	3181
CISBMOInoi,iovi»i,430l,tobllenoeno seiono, 2 pipi, prodom 10 150 E»R.

K Pill, 600 Mhz, 60 Ob, 192 ram,17.«on-«.r,multlfunk.iiskotif
ludišt«tnl7dmJ<iŠi5ko,sp,liublion-skn7,Celie,telef»05l680279. 2795 IŠČE« ilelo:aščenie,likonie.Telelon 031 78M41.	3148
KRAVO š.k.,bre]o5m
IV, 2. teleti in i,erl65,prct
Wiuriu.Ielefon 041750112. Dodo,d. o.o.,liubl|onskoc28,Šentjor g4e7
[Rl do štiri tono pšenico In Sipovo 135 lobnosto kosilnico, dobro obronjeno, ,radom.Tel.fon(031 5743-281,po20.
MUCE, store dvo meseco, oddom. Telefon 041 382-771	3206
ŽENimir

mM
raODjM
nZ0,suki>, prodom. Telefon 04T 742-
. .o,!!!«
uponie v iiubezen povrnilo že več kot 10.000 osebo», posrodoiozo »o stf rost.o.bdobio,brezpl.čno,o.loiSe ženske. Telefon (03) 5726-319, 031 505495. Leopold Orašnik s. p, Ooleniu vos 85, Prebold.
KAK0VÜS1NI übelilnied,sonorDvnapride-'lon, modno noprodni. Telefon 031 2091)11.	3116
■vnrrnM
PRODAM
TRAiaORSKE gume Barum 14,9 R 2B, mb-liene (k leti, prodam. Telefon 041 827-519.	3142
FANTOVSKO gonko kolo, 20 col, prodam, Telefon 041 537-683, 3164 SnSKAlNICO za <ptiz(^, lesene vinske sode, sadni mlin in kotel za kuhanje zsonjo prodama.Telelon041 479-012. 3156 URO za dntarilni tok prodam.Telehm 541-8099, do 8. oli po 20. uri. 3190
SIMPATI(HAuslužbenka,40lel,želispoz-noti moškega do 54 let. Agencijo Alan, telefon 041 248-647, www.S(ipera-lan.si.	3159
INTERPUNKT, i. o. o., Prekorje 61,3211 Škofja vos zaposli zo nedoločen čas fanta za barvanje cesmih označb, pro-metniznaki.Telefoii041 740-978. n IHIERPUKKT,! 0.0., Prekorjeil, 3211 Škofja vos ■ prometna signalizacijo - zaposli za nedoločen čos prometnega lehnika ali mehanika.Telefon041741:^978. r SiMER,d.o.o.,lpavčeva22,3000Celje, telefon 041 353^90 razpisuje prosto d^na mesta: delovno mesto strojni oli griidbeniinženir,Idelavec. Znanja: VI. ah VI!. stopnjo strojne ali gradbene smeri, znanje za delo z računalnikom ACAD, projekfironje in konstruiranje opreme. Pisne prijave z dokanli püljite nonoslov.	r
sklenjenih z naio pomočjo. Letos ka-I jih bo še več. 2enilna posredo-a za vse generacije. Zaupanje, Dolenja vas 85, Prebold. 03/57 26 - - 031 505 495, 031 836 378
ZDOMEC, 60 let, Sitviran, želi spoznoti žensko do 58 let. Resna zveza. Agencija Alan, telefon 041 248-647, www.si>pe-ralan.si.	3159
piliEUMliB^ICI V CELJU
Podjatja v fazi Širjenja sprejme 6 osib a Iwtonino ill r«lno Mo. Izkuinje ni» potrebne. Zaželen vozniški izpit Informacije od 8. do 14. ure, jion.-pat Informadja 03/42S-61-S0. Jaksms doj.. MatifeorsU c. 44,3000 Celje.
ZAPOSUMO
z delovnimi izkušnjami in vozniškim izpitom B-l<ategorije.
PE CEUE Delo je kombinirano s pri-pravo, kuhanjem in delje-nj©m obrokov.
Zaželena je tudi
2 nekaj izkušnjami dela v kutiinji. Delo je dopoldan od 5.-12. ure. Nedelja, prazniki - prosto Pisne vloge lati ko pošljete
na naslov: QUALITA d,o.o.. Slandrova 26. 3250 Rogaška Slatina Več informacij - Anita Mavric. 040-383-554
Zaradi povečanja del s tujino ZAPOSLIMO: lakimičaija, mi-saija začetnika, samostojnega rnUaija in tehnologa aH inženirja sa delo na ene stroju. Za informacije pokličite na tel. 041-645-715ali pošljite pismeno vlogo na sedež podjetja MIO OPREMA, d.o.o., Višnja vas 15, 3212 Vojnik.
KEA,d.o.o.
Lokarjela, 3230 Šentjur
prodajalca-prodajalko
za delo v trgovini AGROKEA
Pogoji:
-	V. stopnja izobrazbe ustrezne smeri (kmetijska, vrtnarska ...)
-	opravljen preizkus znanja iz fitofarmacevtskiti sredstev
-	zaželeno vsaj 2 teti delovnih) izkušenj
PE MARKET KEA UUBEČNA
Zaposli
prodajalko - vodjo delikatese
Pogoji:
-	usireznaizobrazbaV. stopnje
-	delovne izkušnje na oddelku delikatese
Nudimo: stimulativen OD, možnost zaposlitve za nedoločen čas s 3-mesečnim poskusnim delom. Kandidati naj pisne prijave z dokazili o Izpolnjevanju pogojev pošljejo 8 dni po objavi na gornji naslov.
Informacije na tel. 041-628-280, g. Boštjan
Cetc.4
ZAVOOCELEIACEUE
razpisuje
JAVNO PONUDBO
za izvajanje gostinske dejavnosti no Starem gradu Celje,
ki je od 22. 6. 2007 objavljena na spletni
strani Celja: http://www.celiR.si/iinrnvn/rni/Mnr
31
(Javna naročila in razpisi)
kidiioi
imUJMO prijekti stonD>oi|sldli hiš, gospodorslüliiniwiiDvniliobieitlavin pol>bn<>.Wi>|03|BI04-1B2.031 3m6».«lH'rD|ililiroiii.,Aii1onSli-mi.,s.p.,Gobro«Klo,32(lPoilpiDl.
UHsinmlSpii
■i stroll In lopruvomililiposoliviiilciSAlll,«. l)nu>.i).br.tina.o.l3,lludln|o,CGil., niifon(04l|l2M44,(03|S41«ll.
IZDELUJEMO strojne omErfe, estrihe In Vie losode po konkuienčjilh cenah. Telelon 03159H55.Tri|r.d,d. 0.0.,Bukovje prlSllv.i«4,GoritopriSI™ld. 2(M3 BEIO«SB,evotllmaiofpnlki,iv.lllinokoil-10, tlokovil,pobodneploiie, stebri zo vlnogrod, travno plošče, komlni, vttol omivolnikl... Telefon 041714-114. Ce-mentninotstvo Korpnlk, Dnrnjon Koiiv ml, s. p, Zgornlo Hudlnjo 37, obrat Soibl,Kov.Cerke..	2734
vsemi vrslomt kritin ter pripodajotinii klaporsklmllidilkl.KovtneiEP,d.o.o., VransbtG,telefon 041417-749.2 203 ZASTAVUAUIICA-iiostflvo lastnine tokoj do gotovinel President, d. a.a.,2olec, Šlondrovlrgi,telelan|03157MB3; ŠmollepnIMNaško C. 32, lolofon |0318101-311;™..presideat.sl;.lM> što:iafoiliite!lde.t.si. nREIHDOlI Izdelavo, nioitaia In morltvo strelovadov.JožoKllao,s.p.,Glodollšld trg 7, Celle, lolofon 041 736-229.3073 IŠČEMO žensko zo pomoč storejšl osebi no domu.Ielofon 031362-559,od 20. do 21. uro.	3180
ne zo osnovoo in srednjo šolo. Telefon 041312-777-Ta|kua, d. O.O., Slovensko (esto56,L|.bl|a.a.	3204
KIKOVO» in po lelo ogodnlh renob Izdelujemo demlt fosode. M3GrDd, d. 0. o,Gosposvetska3,Celie,telelan04l 771-104.	3210
Activus
Pekovski mojstri posluh!
Pridružite se nam vidiličnem Podvinu pri Polzeli! Potrebujemo vas za peko dobrot iz starih zgodb naših babic ... Za pošteno opravljeno delo boste seveda pošteno nagrajeni! Sloipaj bomo ustvarjali dobrote iz starih časov ter jih ponudiü Sloveniji! Splača se biti zraven! Pokličite nas:
03/710-38-16 ali 051 /347-400 ali 051 /688-041
KOTA d.o.o. Petrovče
razpisuje prosto delovno mesto
MONTER HLADILNIH NAPRAV
1 prosto delovno mesto (m/ž) za določen čas z možnostjo trajne zaposlitve Zahtevani pogoji
-	izobrazba IV.. V. ali VI. stopnje elektro smeri
-	zaželene delovne izkušnje in poznavanje hladilne tehnike
-	vozniški izpit B-kategorije
-	želeno znanje nemškega ali angleškega jezika
-	računalniška pismenost
Od izbranega kandidata pričakujemo dinamičnost, iznajdljivost, motiviranost, komunikativnost in samostojnost. Kandidatu ponujamo delo v dinamičnem okofju in prijetnem kolektivu.
KOTA, d.o.o., Petrovče, Petrovče 237,3301 Petrovče, s pripisom »Kadrovska služba«.
Ožji izbor kandidatov bomo povabili n

mmw-
INFORMACIJE
29 .
Žalostnih 7 let je že, ljubi sin
DAMJAN LESKOVŠEK
kar te ni več med nami. Tam lučka ljubezni ti vedno gori in tvoj nasmeh med nami živi. Hvala vsem, ki se ga spominjate. Vsi tvoji najdražji
ZAHVALA
Za vedno nas je zapustil dragi mož, oče, dedek in
STANE PINTER
iz Šempetra v Savinjski dolini (30.3.1930-2.6.2007)
Iskreno se zahvaljujemo vsem sorodnikom, prijateljem, sosedom in znancem za vsa izrečena soža-Ija, darovano cvetje in sveče ter podporo. Prav tako se toplo zahvaljujemo pogrebni službi Ropotar, gospodu župniku Mirku Škofleku, pevskemu zboru Zvon, članom Lovske družine Tabor in rogistom za spremstvo na njegovi zadnji poti.
Žena Jožica, sin Zdenko z družino in hčerka Bojana
ici s
irBÖJSTVA
Celje
V celjski pc rodile:
13.6.: Janja OŽIR TRBEŽ-NIK iz Prebolda - deklico, Nedžmije MURTEZAJ iz Celja - deWico, Linda SOBOTA iz Žalca - dečka.
14.	6.: Aliaksandra LEZHNlOVAiz Celja-deklico, Damjana GUTENBER-GER iz Celja - deküco, Karmen DRŽAN iz Žalca - deklico.
15.	6.: Helena LESJAK iz Velenja - deklico, Katja ŠA-LEJ iz Celja - deklico, Helena ZABUKOVNIK s Polzele -deklico,
16.	6. Mihela PLEVNIK s Planine pri Sevnici - deklico, Nataša DURIČ iz Velenja - dečka, Natalija ŠPEH iz Velenja - deklico, Tatjana PŠENIČNIK iz Loč - deklico, Marta GERMADNIK iz Mozirja - deklico, Erika KAJTNA iz Laškega - deklico, Urška GREŠAK z Ljubečne - dečka,
17.	6.: Nina TRBOVŠEK s Polzele - dečka, Tanja ROVŠNIK iz Prebolda - dečka, Anja OŽEK KARJINOVIČ iz Celja - dečka in deklico.
18.	6.: Irena ŠPEGEL -JOVAN iz Nove Cerkve - deklico, Tina IPAVEC iz Dra-melj - deklico, Simona
STOJAN iz Slovenskih Konjic
-	dekhco. Cvetka HORVAT iz Šentjurja • dva dečka, Metka RUDNIK iz Šmartnega ob Paki
-	deklico, Petra OREŠKOVIČ iz Boštanja - deklico.
19. 6.: Renata MEDJIČ KOPINA iz Laškega - deklico, Mojca SOVIČ s Ponikve -dečka, Suzana ZUPANC SAFRAN iz Žalca - dečka, Nataša KOLENC iz Prebolda -dečka. Jasna MOCNIK iz Šentjurja - deklico. Jasmina BELAK iz Škofje vasi - dekli-
[Taroke
Velenje
Poročili so se: Aleksander PROSTOR in Nataša PUCO-NJA, oba iz Velenja; Metod ŠKERJANEC in Maja KLAN-ČNIK, oba iz Velenja; Klemen MEZNAR in Suzana KORIT-NIK, oba iz Florjana.
Velenje
Umrli so: Marija MLAKAR iz Celja, 85 let, Henrik ZORKO iz Dobja, 73 let, Zin-ka DEBEUAK iz Šoštanja, 60 let, Ivana LOČNIKAR iz Šoštanja, 85 let, Ljudmila NOVAK iz Šoštanja, 80 let, Milena MILUTINOVIC iz Kranja, 88 let, Jakob MAROT iz Laškega, 77 let.
ii&vitednik
■MUMttMbCM
ZAHVALA
Mnogo prezgodaj nas je v 45. letu zapustil dragi sin, oče, stric in brat
BRANKO ŠKOBERNE
iz Uške vasi 18 pri Uškem
Iskreno se zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom, prijateljem, sodelavcem Vojašnice Celje, PU Hrastnik za izražena ustna in pisna sožalja ter darovano cvetje in sveče. Iskrena hvala tudi gospodu župniku za lepo opravljen cerkveni obred, govorniku gospodu Stanku Seliču za besede slovesa, pevcem za odpete žalostinke, trobentaču za odigrano Tišino ter Komunali Laško za organizacijo pogreba. Vsem in vsakemu posebej še enkrat hvala.
Žalujoči: mama, sestra, nečak, Anita z Alenom in ostalo sorodstvo
S
Tiho je živela in tiho odšla.
ZAHVALA
Ob boleči izgubi drage mame, tašče, stare mame, prababice in sestre
MARIJE HERCOG
roj. Brečko iz Pečovnika 24 (15.6.1929-12.6.2007)
se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom, prijateljem in znancem, ki ste jo pospremili na njeni zadnji poti, darovali cvetje, sveče, svete maše, izrazili pisna in ustna sožalja ter nudili pomoč. Posebna zahvala patru Marjanu in patru Jam za lep cerkveni obred, gospodu Janiju Sivki za izrečene poslovilne besede ter pevcem Grmada za lepo petje.
Vsem in vsakemu posebej še enkrat prisrčna hvala. Žalujoči vsi njeni
Nihče ne sliši, kadar jočem.
nihče mi solze ne utre, nihče me nežno ne objame in vse molči, odkar te ni.
Le komu naj svojo bol izlijem, le komu diišo naj odkiijem, le kam. naslonim naj glavo, koma naj podam roko?
ZAHVALA
Ob boleči, nenadomestljivi in mnogo prezgodnji, tragični izgubi najdražjega atija, moža, sina in strica
BRANKA ZAJCA
iz Šentruperta (21.6.1959-10.6.2007)
se !z vsega srca zahvaljujemo vsem sorodnikom, prijateljem, sosedom, znancem, obratu Valji iz Štor, gradbeni šoli iz Celja, PGD Šentrupert, ostalim gasilskim društvom, Mariji Cigoj, g. Vinku Jelencu ter govornikoma g. Kaplu in g. Mastnaku. Hvala za vsak sočuten stisk roke, darovano cvetje, sveče in denarne prispevke. Posebna hvala g. župniku Jožetu Muršcu za ganljive besede slovesa, ki nam bodo ostale v večnem spominu. Hvala g. Zajdu, pevcem, godbi Železarne Štore
in pogrebni službi Zagajšek iz Šentjurja. Ohranimo ga v lepem spominu in naj nam čas, ki smo ga preživeli skupaj z njim, ostane kot darilo življenja.
Žalujoči: žena Zinka, sin Matej, hčerka Adrijana, oče, mama, brat in sestre z družinami
Čas ceä rane, čas bledi spomine... pravijo. TU in tam pa vsak nov dan
znova pravi: »Ni je!« Vsak nov dan pove, kako veäka
je bila njena duša in kako iskren njen nasmeh.
MARIJI MLAKER
(6.6.1920-18.6.2006)
22. junija 2007 bo minilo 15 let, kar nas je za vedno zapustila draga žena in mama
ROZIKA GOLOGRANC
iz Ogorevca (8.8.1940-22.6.1992)
Hvala vsem, ki postojite ob njenem grobu in ji prižigate svečke. Žalujoči: mož Franc ter sinova Jože in Srečko
M smrt tisto, kar nas loči. in življenje ni, kar druži nas So vezi močnejše. Brez pomena so razdalje, kraj in čas. (M. Kačič)
FRANCU COKANU
15. junija je minilo 10 let, kar te ni več med nami. Hvala vsem, ki se ga spominjate in postojite ob njegovem grobu.
Kogar imaš rad, nikoli ne umre, ledalečje...
25. junija bo minilo eno leto, kar nas je zapustila dr^a mama, babica, prababica in botra
HEDVIKA KOVACIČ
Hvala vsem, ki prižigate svečke in skrbite, da je njen dom počitka vedno lepo urejen.
iitfiivinr.racliocelje.coni


KINO
JiUL16.20, 18.30, 20.40,2^.5» Krati «KariboK Na robu sveta J2i£L 17.10, 2120, Zodiak
Jim 17.3Q, 2Q.40
ShrekTra^-smhroniman
11-DB. K.I)Q. 16.10.1110.20.10,22X
ankTra^-pDdnsstavIlen
im 16.30.18.40,20.30,22.30
Hannihak Raptva zla
18.50, 19.10, 21.30
šola za bardia
im 16.40,18,50,2150,23.00
19.00 GaleriiaNazarje.Jaklieva hiša Oc^ii^razstave Ukovnihdelaka-demske kiparke Andrejke Čufer
sUkarko bo predstavila Aimmari-jaStibUjŠajn, nastapilibostavioli-Tiistki Eva Va£ovnik in Anita /Ic-maiuklnsnrskasprem^OMUmiAc-
13. p
12.00. 16.00.18.40,21.10,23.50
7vpele*inso6otei>i>em>
13
13.40.16.20.19.00,21.40. OaS
Avtntopar
21.30, 23.30
Šola za barabe
12.20. 14.30.16.40. 18.50,21.00,^3.» Gsyne prikaz» 21.20.2150 ShralcTr««-sMironizirai> 11.31 13.30.15.30. 17,30. 19.30 PilMi s Katiwv: Na rebu svata im 15.10,18.30.21.50 Mota davna Indijska navasta 0,17iO. 19.20
PETEK
13.00 Pagun za Ijubaz* 21.00 Živ^eajadnvb
SOBOTA 19.00 Pegun za Ijubazai 21.00 ŽMieni« droBlh
NEOEUA 18.30 &NjMi»dni9ib 21.00 Pogum za Ijubazai
T(H1£K 20.BO Rock HMD
SREDA 21.00 Po poroki
19.00 Spidor-Mao3 21.15 Ohcatboh^
NEOEUA 20.00 Ohcat ho m pika
PRIREDITVE
Sd^r SelOr Sele^ Sdce
16.00 Veienje, jezero
Noč ob jezeru
20.00 Ribnik Vrbje
Kresna no«
9.00 do 13.00 Šentjur, varstveno-
ddo^^ter _______ ..
Dan odprtih vrat
predstmnteodelamživ^enjavaro-
10.30 do 11.30 in 16.30 do 17,30
Muzej novejše zgodovinevCelju
21,00	center Velenje
"zabava na MC plaži
predsMvljaseBožoGodnik 11.00 Muzej novejSe zgodovinevCelju Urana muzejskiliisi obrtniška ustuaijalnica 18.00 Kulturni dfflnKUDZaijaTmovlje
__ Celje____
Marjan Marine: Krasen cirkus
Odprtjeobnovljenecerkve in blagoslov novih orgel
20.30 žentjur, Zg'omji ti^___
19.00 Žalec, predgasils^ domom Proslava ob dn^ državnosti
19.00 Dom krajanov Galicija_
pim. a^ mag. IgOT Bizjak Ibin-
20.00 Kul^i dom na fqnikyi„ __
Zvezde pa zlate vabijo v svate
koncert najboljših vokattih skupin na Celjskem in Koroškem 20.30 Rečica ob Savinji, športni center Mi2
rockžurza mlade 21.00 Rimska nekropola Šempeter
Rimski mozaik našega Šempe-
giasba, ples. razstava cvetličnih aranžmajev 21.00 Atrij Savinove hiše Žalec
Večer ruskih pesmi in romanc, ansambel Kalinka poletnive^eri 22.00 Mladinski center Velenje Skate kontest koncert
_SOBOTA.23.6.
S.OO do 13.00 Velenje,atrij KSC Kmečka tržnica
9.30 Dom krajanov Konovo
16.00 Kulturni dom KÜD Zarja Trnovlje Celje__
20,00 Zavodnjepri Šoštanju, Kavčrriko-vadomaSja_
20.00 Žalec, Savinjskacesta_
"Poletje v Žalcu DJMuc.MonikaPueel}
20.00 Žalec. Šlandrov tig_
Poletje vŽalcn
Gregor Peer-Abbey's Road in De-beügrahki 20.00 šentjungert
10,00 KartuzijaJurkloSter____________
Proslava ob dnevu državnosti 16.00 do 18.00 Muzej novejše
zgodovine Celje_
Nedeljski muzejski mozaik oživitev muz^ske uUce obrtnikov z demmstmcgami družinska ustuar-jcdniaiyglasberüorkestri, kosturrd-rano vodstvo po Fotograßkem ate-
daiiški ansambel KUD Zarja Tt-novljeaije
17.00 Oš Rečica ob Savinji__
Odprtje narodopisne razstave Zgomjesavhijskižetodecinlikm-ne razstave Fanike Pahovnik
18.00 Farna cakev Vinska Gora. ..
9.00 do 18.00 Uboje, park pred OŠ Srečanje z mersko dedižčino -kiparska delavnica
18.00 Velenje, Titov ti^__
Osrednja občinska prireditev ob dnevu državnosti
\ /
Foletj
KNEŽIE
V Celj U
MESTU
PETEK. 22.6.
16.00 Celje, mestno jedro__
Vstop prost 8 (Se^ v mestu)
mtiane umetniške intervencije, akcije, performansi, instalacije
20.00 Galerija sodobne Celje_
Odprtje stalne zbirke Iz celjske regije
03Mediafest07
videopwjekdje GašperDomjaiu
8.00 do 9.00 Galerija Volk Celje
IX. poletni ex-tempore Celje skozi čas
9.00 Mestnojedro
Vstop prost 8 (Seks v mestu)
urbane umetniške intervencije, akcije, perfonnansi in inštala-djev mestnem jedru
10,30 Vodni stolp
Janez Bitenc: Zgodba
ju
v primeru slai lutkovna predstava v kavami Celjskega d^)ma
19.00 Atrij Celjskega mladinskega
03Mediafest07
baSphericube24, themifune. VJ-a Simon Hudoiin in Mateja
21.30 Pokrajinski muzej Celje, zunanji lapidarij_
JSKD 01 Celje in KUD Zarja Tf-novlje Celje
RAZSTAVE
Osrednja knjižnica Celje - avladru-gega nadstropja knjižnice na Muzejskem t^: raziskovalci za Celje ioDt kulturno prestolnico 2012, do 30.6.
Galerija Volk Celje: likovna dela (slike v mešani tehniki) Zorana Rožiča, do 6. 7.
Galerija Mik Celje: likovna dela (slike) ^ndr^aZuponca iz Velenja, do6,9,
Knjižnica Gimnazije Celje-Centen Razstava o Ani Frank (Milena Jontes, TatjanaTratenžek),do30.6.
Galerija sodobne umetnosti- likovni salon Celje: Uročitev/mesmerising, večmedijski zvočno-vizualni ambient v 4 delih, do 22.6.
OŠ Frana Roša: Pregledna razstava XXI. Roševi dnevi, 1986-2007, do 24.6,
Ribnik Vibje: umetniška delavnica na prostemkipaijaVmtoiC(wa£i!a.dokon-ca junija.
Knjižnica na Muzejskem trgu -a^ drugega nadstropja: raziskovalne naloge projekta Mladi za napredek Celja 2007, do 30.6.
Galerija likovnih del mladih Celje: razstava nagtajenih likovnih del 12. mednarodnega razpisa revije Likovni svet na temo Kdo sem jaz avtarjeviz46 državz vseh konünentov, do avgusta 2007.
Knjižnica Vernik: razstava slik olja na plamu Verice i^iftar. Tihožitje in pokrajine, do 30.6.
Zgodovinski atliiv Celje: Žička kar-tuzijavrokopisih in listinah ^odovin-skega arhiva avtorice Nataše Golob, do 30.9.
Galerija Nikca Celje: otroška deia druÄuaOtrcdo(7üfo772,narejenavkera-tniki, ^ni, emajlu, bmšenem steklu.
Galerija Mozaik: stalne umetniške zbirke, na ogled v maju.
Pokrajinski muzej Celje - Lapidarij : Gumbi iz zbirke Franm Pajtleija, do septembra 2007, ter V eno roko vzamem puškico, v drugo svetlo sabljico, avtoricarazstaveje muzejska svetovalka Tatjana Badomnac, do oktobra 2007.
Pokrajinski muzej Celje: mavrični svet Schiitzovih glazur, a
bra 2007.
Redno:
Uradne ure: pisarna Cesta Miloša Zi-danžka 28 (športni park), petki od 15. do 17 ure.
P2 - odpiralni čas (z marcem tudi ob ponedeljkih):pon.-čet. 18.-22. ure, pet - sob. 19. - 24. ure, nedelja 16. -20. me, ob prireditvah po dogovoru. P2jeoc^ če je zagotovljeno dežurstvo. Obiskovalci so se dolžni držati navodil dežurnega. Prijave za dežurstvaspre-jemamo na 031-404-146! ŠPORTANJE
Vadba pilates joge: Objekt Tojnko v obnni coni. Torki ob 18.00. Rekreacija:
Telovadnica 05 F. Malgaja. Sobota ob 14.30 -16.00 odbojka-Kombiniramo košarko in odbojko. Možno tudi igranje namiznega tenisa v mali telovadnici- Potrebni lastni rekviziti!
Galerija Železarskega muzeja Teharje: fotografeka razstavaNaroJeMiifler Ljudje brez maske se zaradi velikega zanimanja podaljša do 18.6. ter Pozabljena železnica, razstava starih dokumentov in načrtov o železniški progi Sedraž-Rimske Toplice, do 10.9.
Galerija Mozaik Celje: likovna dela iz stalne tunelniške zbirke.
Galerija Račka; razstava Vstop prost 8 (Seksvmesrn) Društva likovnih umetnikov Celje z gosti iz tujine in Slovenije. do 3L 8.
KOTIČEK
Planmsko društvo Celje Matica vabi: v ponedeljek, 25. junija, na Hoctor. Odhod izpred parkirne hiše na Glaziji ob 4. uri. Obvezno veljavna izkaznica ali potni list ter čelada in samovarovalni pripomočki, Prijave v društveni pisarni v Stanetovi ulici 20. Celje.

Petek in sobota: 03Mediafesta7 V okviru Evropskega leta enakih možnosti 2007 na nacionalni ravni objavljamo natečaje za pravično družbo v ti-ehkategorijah-
1. Fotografski natečaj za najboljšo di-
Natečaj za najboljši esej 3. Natečaj za literarno, likovno in drugo umetnost
Tematika natečajev so motivi, povezani s pravično družbo, ter pojmi, kot sta enakost, nedlskriminadja. Pogoji za udeležbo in ostale informacije na www.mc-celje.si. Program delno financirata Evropska unija in ministrstvo za delo, družino in socialne zadeve. Uradne ure ob petidh v maju in juniju od 12.-14- ure vMestnem parku.
neflks - indeks neformahuh izobraževanj,
kartica isic - medn. dokazilo o študentskem statusu,
informacije o evropski prostovoljni službi.
Brezplačen dostop do intemeta. Večinfo: umnv.mc-celje.si 03/490-87-40 in 040-756-009 Redno dogaianie v dvorani: tae do - športna rekreacija: ponedeljek in sreda ob 19.00. Vodi Grega Teršek;
KUD Superstar-ples: torek ob 15.30. VodiCvetana;
breakdance - ponedeljek, sreda in petek med 15. in 17. uro. Vodi Dejan
KUD D
»ankaMal
ič: sobota
med 14. in 16. VS Styling - modne delavnice: sreda ob 17. uri in sobota ob 10. uri; Društvo za planetarno sintezo: četrtek ob 19, uri.
Duhovna šola Lectorium Rosicni-danim: ponedeljek ob 18. uri
ŠENTCELEIA
Slovensko združenje za duševno zdravje - pomoč pri socialni in psihololki tehabilitadji oseb z duševnimi motnjami Krekov trg 3, Celje Telefon 03 428-8890, 428-8892 SLOVENSKO DRUŠTVO HOSPIC OBMOČNI ODBOR CELJE Dodajati življenje dnem in ne dneve življenju; Malgajeva 4, Celje te!.: 03/548 60 11 ali OSI/ 418 446 KRIZNI CENTER ZA MLADE Tfelefon 493-05-30
DRUŠTVO REGIONALNA VARNA HIŠA
Telefon 492-63-56 MATERINSKI DOM Ttlefon 492-40^2 DRUŠTVO OZARA CEUE pomoč ljudem s težavami v duSevnem zdravju; Krekov trg 3, Celje, tel.: 03 492 S7 50. ZAVOD VIR, DNEVNI CENTER ZA POMOC ODVISNIM Ttlefon 490 00 24, 031 288 827 CENTER ZA POMOČ NA DOMU Tfelefon 03 427-95-26 aU 03 427-95-23
PodjetieNT&RC,d,ao. Direktor Srečko Šrot
Podjetje opravlja časopisno-založniško. radijsko in agencij sko-tržno dejavnost
Naslov: Prežemova 19.3000 Celje, telefon (03) 4225190,
fax: (03) 5441032,Novi tednik izhaja vsak torek in petek.
0026781320. Nenaročenih rokopisov in fotografij ne vračamo. Tisk; Delo, d.d., Tiskarsko sredSCe, Dunajska 5. direktor: Ivo Oman. Novi tednik sodi med proizvode, za katere se plačuje 8,5% davek na dodano vrednost.
pa 1,2S EUR (299,55 SIT). Tajnica: Tta Podpečan Veier. Naročnine: Majda Klanšek. Mesečna naročnina je 7,09 EUR (1.699,05 SIT). Za tujino je letna naročnina 170,26 EUR(40.801,llsrr).Šlevilkatiansakcijskega računa: 06000
U^hni^
. uredništva tehnika.tednikOnt-rc.si
Odgovorna urednica; Simona Brglez
Urednica informativnega programa: Janja Intihar
E-mail: radio@nt-rc.si.
E-maii v studiu: info@radiocelje.com
UREDNIŠTVO
Milena Brečko-Poklič, Brane Jeranko, Špela Kuralt, Rozmari Petek, Urška Selišnik, Branko Stamejčič, Simona Šolinič, Dean Šuster. Saška Teržan Ocvirk
jič. Organizacijski vodja: F_________
Propapnda: Vqko Grabar, Zlatko Bobinac, Viktor Klenovšek, Alenka Zapušek, Marjan Brečko Ifelefon: (03)42 25 190 Fax. (03)54 41 032, (03)54 43 SU Sprejem oglasov po dekL pošti: agencija@nt-rc.si
NOVI TEDNIK
[7ZA RAZVEDRILO
31
Nagradna križanka
»i
POMOČ: INICIATIVA-pobuda, spodbuda, KARIKA-rastlina iz
Nagradni razpis
1.	nagrada: darilni bon v vrednosti 20 evrov za nakup v optiki Salobir
2.	nagrada: vstopnici za kopanje na Rogaški rivieri
3.	- 5. nagrada: darilni bon v vrednosti 8 evrov za nakup v trgovinah Romana Brgleza
Pri žrebanju bomo upoštevali vse pravibie rešitve (geslo), ki jih bomo prejeli na dopisnicah na naslov; NT&RC, Prešernova 19, 3000 Celje do četrtka. 28. junija 2007.
Danes objavljamo izid žrebanja križanke iz Novega tednika, ki je izšla 15. junija 2007.
Rešitev nagradne križanke iz št. 47
Vodoravno: ŠPALIR, KRDELO, REAGAN, PALMA, DOTA, LEK, KABARET. TKIVO, GLOBINOMER, OSEL, RIŽ, NAKAZE, ATRI, OREGON, LAVAL, TB, BELEM, OL, ASESOR, JN, STOK, ONI, AU, ESTORIL, CD, VRATAR, CAINE, MK, BARIKADA, SEKTOR, ARAK, NJ, ATE, OBl, PONOČI, NAPALM, OČI, IR, ŠASUA, AJ, JAZ
Geslo: Tukaj se kopajo peUčni gostje.
Izid žrebanja
1.	nagrado - darilni bon v vrednosti 8 evrov za nakup v trgovinah Romana Brgleza in dve vstopnici za kopanje na Rogaški rivieri, prejme: Vera Fils, Vojkova 4, 3000 Celje.
2.	nagrada - vstopnico za kopanje na Rogaški rivieri in knjigo Lev Menaše: Marija v slovenski umetnosti, prejme: Ivo Medved, Topole 4, 3250 Rogaška Slatina.
1	2	3	4	S
6	7	S	9	10
ii	12	13	14	15
16	17	18	19	20
Ime in priimek: Naslov:_
OruL Samozaveslna drža vas bo rešilapred ukano starejše ženske. Uspeli boste rešiti najvažnejše, manjše izgube pa bodo neizbežne. A to niä ne bo tako zelo pomembno, saj je uspeh že skoraj tu.
On: Vprašanje je, ali bo po-slovnapartnerkapnvolila k razmerje, ki nima s poslovnostjo prav nobene zveze. Hitro se vam lahko zgodi, da se boste na koncu w zapletli v mreže, ki ste jih nastavili nekomu drugemu.
mm
Ona: Ne bo vam povsem jasno, kaj naj si mislite o prijetnem neznancu, ki bo na velika vrata vstopil v vaše življenje.
Ijivi, a boste kaj hitro spoznali, da sta dobesedno ustvarjena drug za drugega.
On: Na poslovnem podro^u bosle preprečili načrte nasprotnikov in si s tem zagotovili prednost v poslu in zelo dober položaj pri nadrejenih. Očitno se nahajate na začetku nadvse uspešnega obdobja.
ŠKORPIJON
tiskanje (Friedrich), REVA-sirota
3. - 5. nagrado - Kuharske bukve slovenskih gospodinj, prejmejo: Albin Jug, Gostinca IS a, 3254 Podčetrtek, Te-ja Zalokar, Krivica 42, 3262 Prevorje in Viki Šketa, Čopova 4, 3310 Žalec.
Vsem nagrajencem čestitamo. Nagrade bodo prejeli po pošti.
Ona: Nekdo vam bo naredil precej simh las, vi pa mu tudi ne boste ostali dolžni. Vse se lahko sprevrže v pravo »vojno«, zato previdnost ne bo odveč. Ne pozabite na sestanek, ki vam lahko prinese precej koristi.
On: Obiskati boste morali strokovnjaka, ki vam bo lahko dal več in bolj točne odgovore na vprašanja, ki si jih že dalj časa zastavljate. Nikar ne odlašajte, saj se lahko zgodi, da bo kmalu prepozno.
DVOJČKA it^
Ona: Neznanec vam bo z očarljivostjo in pihanjem na dušo povsem zmešal glavo, vendar se zaradi tega ne boste posebno sekirali. Nekdo vas ho sicer opozarjal a boste vseeno ravnali le po lastni presoji.
On: Posrečila se vam bo izpeljava načrta, ki se vam že dolgo mota po glavi. Kasneje pa se bodo stvari precej zakomplici-rale in potrebno bo precej spretnosti in domiselnosti, da se boste izkopali iz te situacije.
Ona: Nekdo bo zagrešil napako, vi pa boste na ta račun dosegel tudi tisto, kar se vam je še nedolgo tega zdelo povsem nedosegljivo. V poslu se bo odprla nepričakovana priložnost, ki jo kar Tmjbolje izkoristite.
On: Nekdo vas bo opozoril naprizadevanje neke prijateljice, da bi na vsak način prišla v vašo bližino. Stvar sploh ne bo tako nedolžna, saj se lahko iz tega razvije prav prijetna avantura ali Se celo kaj več.

Ona: Ne vztrajajte v nedogled prisedanjempaimerju,sajjeoät-no. da vam ne vrača ljubezni v dovoljšnji meri. Prijeten nasmeh neznanca vam bo pokazal pot. za kalero se doslej niste zanimali. Noč ima svojo moč...
On: Na trenutke boste precej raztreseni in kar ne boste uspeli pokazali čustev, a bo partnerka v tem videla prej pozitivno kot pa negativno plat vaše osebnosti. Na koncu se bosta skupaj samo Se sm^ala.
DEVICA ^
Ona: PoskusiU boste obuditi staro ljubezen, vendar sta za kaj takšnega potrebna dva. Boljše bo, da ostanete pri sedanjem partnerju, so/ se nanj lahko za-nesete. Pr^ovorpravv Bolje vrabec v roki, kot golob rm strehi!
On: Prepustili se boste prijetnemu občutku ob spoznanju, da ste še vedno izredno privldni za nasprotni spol. Obeta sevam prijetna avantura z osebo, ki vam je bila kar nekaj časa docela nepristopna.
Ona: Vse boste stavili na eno samo karto, čeprav niste povsem prepričani, ali bo dobitek res toUkšen, da bi vas zadovoljil. Star pregovor pravi, da imajo »norci» srečo, kar se bo izkazalo tudi tokrat.
On: T^ba bo odločno ukrepati. saj vam lahko v nasprotnem primeru zadeve pobegnejo izwk. Skoda bi hib. da bi izbili vse tisto, kar ste si s trudom in pri- .
) težko priboi^i.
STRELEC ^
Ona: Na svojih plečih nosite že dovolj bremena, ne dovolile da vam naložijo še novo. Čeprav uživate v delu, si pri-voSäte malo poätka. Z nekom se boste sporekli zaradi malenkosti, ki sploh ne bo važna.
On: Težave, ki so vas mučile do sedaj, se bodo nehale in pred vami je obdobje velikih uspehov. ki vam ne morejo nikakor uiti. Izkoristili boste priložnost in se prikupili osebi, katere naklonjenost si že dolgo želite.
KOZOROG
Ona: Poslovni partner vas bo sicer pošteno razočaral, a se boste kaj hitro uspeli izkopati iz neprijetnega položaja. Nekoga prav očarljivega boste spoznali in na koncu mu boste na nek način celo hvaležni.
On: Pomislite tudi na prijatelje, saj boste sicer kaj hitro ostali sami. Prijetna stran uspeha je predvsem u tem, da ga znamo deliti in tako osrečiti tudi ostale. Premislite in ukrepajte, če ne bo prepozno!
VODNAR ^
Ona: S prijatelji se boste zabavali kot že dolgo ne in uspelo vam bo pozabiti na vsalidanje težave. Skrajni čas je, da se ma-lo sprostite, saj ste psihično precej izčrpani Uživate v čudovitem l<oncu tedna, koristno bo!
On: Najbolje bo, da zadnje dogodke prespite in se šele nato odtoäte. Vsaka naglica se vam lahko hitro maščuje. To velja Se posebej za ljubezenske zadeve, ki so v tem trenutku vse prej kot stabilne.
Omu Če boste predolgo odlašali, vam bo nekdo hudo zameril, zato se raje odločite in vzemite tisto, kar vam pripada. Ne pričakujte preveč od prehitro dane obljube, ampak poglejte na vse skupaj malo bolj realno ...
On: Ne poskušajte ustvarjati videza stanovitnosti, saj vam ne bo nihče pripravljen verjeti. Bodite raje za spremembo odkriti in priznajte svoje napake, ki jih vsekakor ni malo. Tako vam bo veliko lažje.
GiirazaaeiiiHZi
-'A.'i'-.
»Hei tem sß pa
kiiitiilgnindili,<<hibaoiasllüti.pTediiiisija!itolk>laillvseiliiigc
damače|>ripomoalepDÖ■ldslskllpimlTll•St^lj.St■^A■,räpIa«novaJakamaipražhalI.
Kovinska moda
V petek je v 4 tisoč kvadratnih metrih velikem ob|ektu (celo-ten kompleks se razprostira na 10 tisoč . • , kvadratih) v žalskem ' Amovskem gozdu, kjer po novem deluje nekdaj šempetrsko podjetje Sico, odmevala različna glasba, ki so jo poskušali vpeti v svet laserjev in pločevine, s čimer »se preživljajo« v Sicu. Direktorja Marjana Volpe-ta je tehnologija začarala že leta 1995, mnoge je pritegnila v petek. Če ne drugače, s pomočjo otvoritvene predstave, ki smo ji bili priča. Čeprav se tudi tisti, ki so popoldne preživeli z Natalijo Verboten, niso pritoževali. Folo:TT
Sonce za številčno družino in tudi za Borija
Takoimenovanih Gobi-nlh dnevov se veselijo sorodniki in prijatelji Sandi-ja Milaneza. Vse bolj opazni Celjan jih prireja v času svojega rojstnega dneva.
Z ženo Tanjo imata tri otroke, ki sta jim sposobna nuditi skoraj vse, obenem pa se zavedata, da ni povsod tako. Leta 2003 se je tako Milanez odločil, da bodo njegovi osebni jubileji minevali v znamenju dobrodelnih akcij. Tokrat je - s pomočjo prijateljev in sorodnikov - zbral dva tisočaka evrov. Z denar-j em bo nakupil blago pohištvo, računalnik ...), ki ga bo podaril družini v Novi vasi. Mati samohranilka živi v stanovanju skupaj z mamo in štirimi otroki,
V Trnovljah so se Milane-zovega »visokega abrahama« (5CH-4) poleg njegovih košarkarskih in teniških tekmecev udeležili prijetni celjski intelektualci ter podarili »sonce« mladi družini v Novi vasi, sonca (in zelo visoke temperatu-
re) pa je bil deležen tudi Bori Zupančič, za kar sta poskrbeli zvezdi vremenskih napovedi na POP TV Alenka Sir-nad - Reza in Katja Jevšek (na fotografiji). Vroče!
DEAN ŠUSTER Foto: VILI ŠUSTER
Tako si oblikovaBia Urša Di jev in (dočevine. Povsem primsmo za či meli v vesoljskih ladjah, je I

[PÖRÄ/^JAWn V PROMETNI NEZGODI?
PB CEUIE. Ljubljanska cesta
ŽELITE PRIMERNO DENARNO ODŠKODNINO?
080 1314
Fant z zahodne strani
če vas zanima, kdo je fant, ki za naš časopis že nekaj let spremlja premiere Slovenskega ljudskega gledališča Celje in piše kritike, smo ga ujeli v objektiv, preden je odhitel v prestolnico- Celjan Tomaž Simon je bil po premieri Howarda Katza ves večer v družbi brhke mladenke: »To pa je moja nečakinja!« se je pohvalil ponosni stric.
MP
Nedavni dan Fender kitar, ki ga je v Mestnem kinu Metropol pripravila trgovina Music Max, je postregel s prvovrstnim presenečenjem. Prišel je namreč nadi Ivica Kostelič (za prijatelje Kosta), smučar, ki je še vedno v najožjem svetovnem vrhu v tehničnih disciplinah. Ivica je zaprisežen ro-ker, kako zveni »fenderca«, kadar on »nažiga« rokenrol, ki je njegova druga ljubezen, pa so že večkrat slišali udeleženci svetovnega pokala. Tokrat tudi Celjani. Brane Mihajlo-vič - Kosta sicer bolj kot na električni Fender prisega na akustične in rezofonične kitare, zadnje čase še prav posebej na tiste, ki prihajajo iz njegove vse bolj uveljavljene delavnice z znamko Costa. No. zato priložnostse je Kosta (tudi) »prištekal« in skupaj z Ivico sta »odžagala« nekaj res vročih.
Foto: GREGOR KATIČ