149. Številka. V IMati, v ponedeljek, 1. Julija 1901 XL len. H stenja vsak dan sveeer, L-imM nedelje in praanike, ter velja »o poitt prejeman ea Bvstro-ogrske dežele xa vse leto 25 K, m pol tera 13 K, za četrt leta 6 K 50 h, za en mesec 2 K 30 h. Za LJubljano t pošiljanjem na dom za vse lete JN K, za pol leta 12 K, za četrt ieta 6 K, sa en mesec 2 K. Kdor hodi sam ponj, plača za vse leto 22 K, za pol leta 11 h, za četrt leta 5 K 50 h, za en mesec 1 K 90h. — Za taje detel« toliko več, kolikor znaša poštnina. — Na naročbe fcr?z Istodobne vpošiljatve naročnine se ne ozira. — Za •smrnella se plačuje od peterostopne petit-vrste po 12 h, če se oznanila tiska enkrat, po 10 h, če se tiska dvakrat in po 8 h, če se tiska trikrat ali večkrat — Dopisi naj se izvole frankovatl - ftokopisi se ne vračajo. — Vredalstvo In »»ravmlitvo Je v Knaflovih ulicah it. 5. in sicer uredništvo v 1. nadstr., upravn£tvo pa v pritličju. — Upravništvu naj se blagovolijo pošiljati naročnine, reklamacije, oenanlla, t. J. administrativne stvari Jkfsse£fia priloga: „Stov$nski Tehnik" $F#dBiitn toleloa it S4. Pniiiui ttevtlMe po 10 h. Upravalitr« telefon šL 33, Msnlfestaclla za slovanske univerze na Dunaju. Sijajno se je vršila dne 27. junija manifestacija dunajskih Slovanov kljub vsem Grirain, ki nam jih je stavil akad. senat in policija, kljub vsemu žuganju nemškonacijonalnega buršev-stva in prebivalstva; na javnem shodu v -Češkem nar. domu" smo odločno zahtevali za slovanske narode v Avstriji, kar jim gre kot takim ; zahtevali smo upravičeno slovanske univerze v naši državi, poslovenjenje na slovenskem ozemlju nahajaj očih se srednjih šol in popolno reciprocitetno pravico zagrebške univerze. (Žal nam je, da nismo mogli radi že pred manifestacijo nastalih nasprotstev med ukrajinskim društvom „Sič" in veliko-rusko „Bukovino a manifestirati obenem tudi za ukrajinsko univerzo v Lvovu, dasi so vse naše simpatije na strani Ukrajincev.) Shoda so se udeležili mnogi slovanski poslanci, znameniti zastopniki bratskega češkega in hrvaškega naroda. Došli so slovenski in hrvaški poslanci -Zveze južnih Siovanova in „siovenskega kiuba": ljubljanski župan Ivan Hribar, dvorni svetnik Ploj, dr. Rybal, prof. Mandić, Strekelj, dr. Tresić-Pavičić, Vuković, dr. Korošec, dr. Fon, dr. Benkovič, dr. Žitnik, Demšar, Roškar, Pišek, Jaklič in Gostinčar. Zastopani so bili tudi socialni demokratje. V imenu sklicateljev je otvoril shod ob 8. uri zvečer g. phil. Fran Kadunec („Slovenija"), ki je predlagal v predsedstvo po enega Ceha, Slovenca in Poljaka; izvoljeni so bili ti soglasno. Predsednik da po pozdravnem govoru besedo gosp. phil. Miroslavu Hvsku („česky akad. spoleka;, ki v imenu Češkega dijaštva stvarno dokazuje nujno potrebo druge češke univerze v Brnu. Za njim govori g. phil. dr. Mrav-Ijak ml. (-Slovenija") v imenu slovenskega dijaštva približno sledeče: Slavna gospoda, cenjeni tovariši! Zahteva po slovenskih srednjih šolah in slovenskem vseučilišču je postala s splošno in enako volilno pravico bolj kot kedaj najvažnejše kulturno vprašanje Slovencev. Enakopravnost slovenščine v šolah in uradih so zahtevali naši voditelji že pred 5 9. leti, vendar tega opravičenega postulata vlada še d o danes ni izpolnila. Ravno nasprotno! Že v ljudski šoli se vzgajajo na podlagi nemškega jezika slovenski jani-čarji, ne nudi se nedolžni mladini prilika, izobraziti svojega duha v jeziku lastnega naroda. Napočil je čas, da odločno zahtevamo od vlade, ki pri vsaki najmanjši priliki protežira tuje narodnosti, da takoj preskrbi Slovencem potrebnih slovenskih srednjih Sol. Ali kaže mogoče vlada s tem smisel za kulturni napredek Jugoslovanov, ako ima 3317 nemških srednješolcev na našem ozemlju 9 popolnoma nemških gimnazij, 5 nemških realk in 1 popolnoma nemškoučiteljišče, do čim 4115 slovenskih srednješolcev nima alti enega popolnoma slovenskega srednješolskega zavoda. Saj imamo že davno potrebnih učnih moči in knjig. Narod slovenski hoče ohraniti svojo narodno individualnost! V ta namen mu je treba neke centrale narodno znanstvenega raziskavanja — slovenske univerze. Sleherni narod ima pravico do svojega razvoja, nasilnost naroda proti narodu se mora odločno obsojati kot proti-kulturna. Naš jezik je sposoben za znanstveno raziskavanje, ki Šele ustvari znanstveno literaturo dotiČnega naroda. Vlada je že opustila svoje negativno aprioristično stališče napram naši zahtevi, vendar se še izgovarja, češ, da bi slovenska univerza ne imela dovolj slušateljev. Statistika slovenskega visokošolskega dijaštva pa dokazuje nasprotno. Leta 1905. sta študirala na Dunaju, v Gradcu in Pragi 202 filozofa, 250 juristov in 27 medicincev, skupaj torej 479 visoko-šolcev. Leto 1906. šteje 188 filozofov, 32S juristov in 37 medicincev ; skupaj torej 553 dijakov. Letošnje leto študira približno 152 filozofov, 352 juristov in 50 medicincev; število slušateljev se j3 zopet pomnožilo na približno 570. Brez teološke fakultete bi slovensko vseučilišče v kratkem imelo 1000 slušateljev. (Klici: Tako je ) Odločno zavračamo trditev, češ, da bi vsled slovenskega vseučilišča nastala hiperprodukcija slovenske inteligence. 570 slovenskih uradniških mest zasedajo na slovenskem ozemlju najzagrizenejši propa-gatorji nemškega nacijonalizma. Da-siravno imamo Slovenci č r e z 8 0 0 srednješolcev več kot Nemci, vendar poučujejo na slov. ozemlju le 2 04 slovenski profesorji, dočim imajo Nemci 227 in Lahi 119 (2653 laških srednješolcev; profesorjev. Konstatiramo seveda, da število slovenskih srednješolcev vsled pomanjkanja srednjih šol nikakor ne odgovarja številu slovenskega prebivalstva. Na slovenskih p a r a -lelkah naj se nastavljajo le slovenski profesorji! Slovenski visokošolci radi tega odločno protestirajo proti brutalnemu in predrznemu postopanju kranjska deželne vlade, ki hoče spraviti na ravnateljsko mesto I. drž. gimnazije prononsiranoga nemškega nacijo-nalca, celjskega ravnatelja Profta. G g. poslanci naj preprečijo nameravani naskok na slovensko metropolo. Ven iz slovenskega ozemlja z nemškimi uradniki in dovolj bo še mest za naraščajoči inteligenčni proletarijat! Zahteva po slovenski univerzi je tudi velikega eksistenčnega pomena za slovensko dijaštvo. Gmotni položaj slovenskih visokošolcev se bi izdatno zboljŠal, ker so instrukcije in podpore v tujih mestih le redke. Ne nosilo bi se tudi toliko denarja iz naših revnih krajev, v tuje, bogate de žele. Položaj Slovanov je postal na tujih univerzah neznosen. Krši se osebna svoboda, s pomočjo senata hočejo nemški burŠaki izpodriniti slovansko dijaštvo z dunajske univerze. Nemško nacijonalni senat je proglasil univerzo za nemško posest in prepovedal afiširanje listin v vseuči-ški avli. Moderna smer vseučilišč polaga vso važnost v inštitute in seminarje. Ker se pa v te sprejemajo le Nemci, je vsaka temeljita izobrazba Slovanom onemogočena. Na j uri dični fakulteti pade vsled pristranskega postopanja nemško naci-jonalnih profesorjev Čez polovico slovanskih dijakov, dočim Nemci pri minimalnem znanju povoljno napravijo izpite. Pri filozofskih izpitih se posebno trudi uničiti eksistenco slovenskih profesorskih kandidatov neki zagrizeni nacijonalec. Pri zadnjih izpitih meseca junija je hotel zopet trem kandidatom vriniti klavzulo „befahigt zum Lnterricht in der deutschen Sprache mit Ausschluss der deutschen Anstalten." Enkrat za vselej se hoče slovensko dijaštvo zavarovati pred nemškim nasilstvom. Zato pa zahteva takojšnjo ustanovitev juridične fakultete, ker so dani že vsi predpogoji. V najkrajšem času pa naj se ustanovi tudi filozofska fakulteta. V ta namen naj vlad., omogoči habilitacijo na tujih univerzah in naj pomnoži število vseuČiliskih štipendij. Slovensko dijaštvo zahteva nadalje, da se obenem reši slovensko, češko in malorusko vseučiliško vprašanje. Slovanski poslanci naj solidarno postopajo pri tej najvažnejši kulturni zahtevi! Slovenski narod je že ponovil z velikanskim navdušenjem staro zahtevo po najvišjih kulturnih zavodih, dolžnost poslancev je sedaj, da izpo-slujejo zahtevo njihovih volilcev in življensko zahtevo slovenske mladine. Najlepši uspeh delovanja prve na podlagi splošne volilne pravice izvoljene delegacije pa bodi — slovenske srednje šole in ustanovitev najvišjega kulturnega zavoda — slovenske univerze v Ljubljani. Za poljske akademike je govoril g. agr. Lorenski in izražal v imenu „Polskiego Ogniska" polne simpatije do drugega češkega vseučilišča v Brnu in slovenskega v Ljubljani, kakor tudi za njim dr. Ivić vimenu Srbov. V imenu čeških naprednih poslancev je krasno govoril vseuč. prof. Drtina, ki se je spomnil v vznesenih besedah nas Jugoslovanov in naših opravičenih zahtev. (Njegov govor objavimo pozneje v prestavi.) Dr. Bielovučie je govoril v imenu hrvaškega dijaštva za popolno reciprociteto zagrebške univerze in utemeljeval svoje zahteve s tehtnimi dokazi. Ko je začel govoriti ljubljanski župan Hribar v imenu „Zveze jugoslovanskih poslancev", so mu priredili vsi zbrani Slovani burne ovacije. Ko je mogel začeti govoriti, je v krepkem govoru osvetlil čuden pojem „avstrijske vlade" ; obljubil je tudi za svoje gg. tovariše, da bodo zastavili vse sile, da se slednjič uresničijo naše kulturne zahteve pc narodnem šolstvu. Isto obljubi tudi dr. Korošec v imenu „siovenskega kluba". Za „ češ ki narodni svet dolenje -avstrijski" je imenitno govoril vseuč. prof. Dr os d. Posl, Hrasky je govo- ril za mladočeški klub najprej slovenski, a za tem češki. Hvala mu za krasne besede, s katerimi je povabil slovenske moei, da gostujejo na čeških visokih šolah in da s tem pokažemo vladi, da smo vredni vseučilišča. Lepo je govoril za kat. narodne Čehe posl. Kadi čak za oboje naše zahteve. Češki soc. demokrat obljubi v imenu socijalnih demokratov, da pojdejo ti v vseh kulturnih vprašanjih z nami. V vznesenem govoru nam slednjič zagotavlja dr. A nt. Hajn v imenu „Češke demokraticke koncentrace" iskrene simpatije radikalnih Čehov do nas. Za češke zahteve je preči tal pravnik gosp. Luczek resolucijo. V imenu slovenskih visokošolcev na Dunaju stavi phil. Fran Kadunec sledeče resolucije: Slovensko visokošol&ko dijaštvo zbrano na javnem zborovanju v „če-škem Nar. Domu" na Dunaju, dne 27. junija 1907, zahteva od vlade, da ukrene takoj vse potrebno za izpolnitev sledečih zahtev: 1. Potom zakonodaje naj se takoj zajamči popolno slovensko vseučilišče v Ljubljani. 3. Takoj naj se začne z vsemi za otvoritev popolnega slov. vseučilišča potrebnimi pripravami. Slovenska pravna fakulteta pa naj se otvori takoj, ker so za to dani vsi predpogoji. 3. V vseh srednjih šolah — gimnazijah, realkah in učiteljiščih — v slovenskih delih avstrijskih kroaovin se uvedi takoj slovenski učni jezik in naj se nastavljajo izključno profesorji slovenske narodnosti. 4. Ustanovi naj se drugo češko vseučilišče v Brnu. 5. Zahtevamo popolno reciprocitetno pravico zagrebške univerze. Bil je to impozanten slovanski shod. ko smo vsi Slovani zaeno zahtevali v krasno donečih slovanskih narečjih svoja vseučilišča! Ko smo Čuli, kako so nas zagotavljali odlični zastopniki avstr. Slovanov svoje pomoči, prešinilo nas je novo upanje, da dobimo Slovenci narodno šolstvo in da bo stalo v kratkem v beli Ljubljani ponosno slov. vseučilišče! Peti vsesokolskf zlet v Prosi. i. V dneh od 28. jun. do 2. julija se vrši v Zlati Pragi vsesokolski zlet, ki je največji, kar jih je dozdaj imelo slovansko sokolstvo in ki ima v svoji impozantnosti presegati vse, kar so dozdaj pokazale podobne organizacije. Ne samo po svoji velikosti in po številu udeležencev se ima odlikovati ta zlet, ampak tudi po svoji popolnosti. Pokazati hoče ves napredek sokolstva in vsestransko spopolnjenje sokolskih društev. Namen mu je bil predvsem pokazati svetu, da sokolska ideja ni fraza in prazno navduševanje, tudi ne grobi narodni fanatizem, da sokolstvo ni le kričeča zunanja sila, da ni to enostranski šport, ampak da ima pred seboj veliki kulturni cilj, ki je izražen v besedah : du- ševno in teiesno spopolnjenje človeka posameznega in z njim celega naroda. Peti sokolski izlet da dokaz, da se je sokolstvo pojmovalo v tem smislu, da se je zavedalo svoje dolžnosti, da je delovalo na tej poti in da je tudi doseglo svoje uspehe. Pokazati hoče, da je sokolstvo postalo živi del slovanskega naroda, da je prešinilo vse sloje, da je poglobilo narodno mišljenje v smislu spopolnjevanja samega sebe. S tem, da se je zavedalo svojega velikega kulturnega pomena, je doseglo svoj namen in sedaj lahko ponosno stopi pred svet in pokaže kaj je: Slovan — Sokol. „Peti sokolski zlet je proslava mladosti in krasote" piše K. Vaniček. Miroslav Tyrš, ki je dal Fugnerjevi sokolski ideji konkretno obliko ni bil zastonj tudi profesor estetike. Zato je poznal vso starokla-sično „Kalokagathia", ki je bila namen cele antiske grške vzgoje, ki je pomenila harmonijo dušnega in telesnega, ki je v nji videl stari klasični človek popolnega človeka. Ta ideal je imel pred seboj Tyrš in ta ideal je imelo pred seboj sokolstvo pri celem svojem razvoju. Vsi dogodki časa ga niso mogli odvrniti od te potL Poslanica Češkega sokolstva priobčena na prvi strani programa petega sokolskoga zleta se glasi: Sokolstvo je poklicano držati narod v neoslabljeni svežosti in sili, buditi v njem mogočno samozaupanje in ohraniti samozavest, zavest svojih pravic, in dvigati hrepen en je po svobodi. Namen sokolski je, da svoje privržence in po njih ves narod postavi na višje nravno stališče, zato zasluži podpore celega naroda. Sokolsko delo ni igrača, ki zahteva mnogo napora in neeno žrtev od vsakega, ki je stopil pod sokolski prapor. Je to delo plodonosno in zato radostno. Ni torej Čuda, da pravim delavcem prinese tudi pravo življensko radost. Ni treba tožiti o pomanjkanju navdušenja in požrtvovalnosti, ampak resničnosti ni dovolj in vztrajnosti večkrat nedostaja. K tema dvema čednostima vodi sokolska vzgoja posebno s svojo prostovoljno disciplino. V disciplini tiči skrivnost vsakega uspeha, naš zlet je temu jasen dokaz. Brez discipline ostane cel narod raztresen v drobtine brez pomena in sile . . . (K. Vaniček.) V. sok. zlet v Pragi hoče dokumentirati s svojim nastopom, da leži v sokol-stvu resna volja doseči svoj ideal, da ga je pa tudi v nekaj letih svojega dela doseglo v taki popolnosti, kakor ga ni dosegla do zdaj nobena podobna institucija. „Naša Olimpijada", takojenazval starosta dr. Scheiner ta sokolski zlet in po pravici, je to olimpijada slovanska. Iz vseh slovanskih zemelj so se zgrnile v zlato slovansko Prago mnogoštevilne čete Sokolov, da pokažejo svetu svoje čile mlade sile, da pokažejo disciplino in moč sokolske organizacije. In ne samo iz slovanskih zemelj, ampak od povsod, kamor so vrli Cehi zanesli s seboj, kot veren spomin na domovino, sokolsko idejo, od povsod navdušeni stari in mladi boriloi, da v "prestolnici kraljestva Češkega dokažejo, da so zvesti ostali Bokolski ideji, da se po nji vzgajajo in da že vzgajajo druge, da je sokol- ska ideja zažarela v malih plamenih zanesena in Češke zemlje po vseh delih sveta. Prihiteli so češki sokoli iz Pariza, iz Nemčije, iz Amerike, iz Rusije. In na pričo so poklicali ves svet, da pride pogledat to krepko množečo se silo malega naroda. In k njim so se pridružili slovanski sokoli vseh slovanskih narodov, da pokažejo svoje bratstvo, skupnost, da dokažejo svoj skupni cilj. „Češka sokolska obecu je danes zveza 711 sokolskih društev, ki so združeni po Češkem, Moravskem, Šleskem in Dol. Avstrijskem v 37 sokolskih žup. Šteje ta organizacija 58.000 članov, 20.000 telovadcev, in 7000 žen, 4500 sokolić. Izven tega telovadi v teh društvih 11.000 učencev (do 14. leta) in 12.000 naraščaja (mladeničev od 14—IS let.) To je sila sokolska osredotočena v domovini in zdaj pomislimo na organizacije sokolske Češke, ki so raztresene po vsej Avstriji, in skoraj po vseh velikih mestih Evrope v Berlinu, Hamburgu, Parizu, Petrogradu m drugod po Nemčiji in Rusiji in po vsej Ameriki. K tej množici se pridružuje sokolstvo drugih narodov : poljsko (ki se žal ne udeleži zleta niti po deputaciji, kar znači slabo pojmovanje sokolske ideje) slovensko sokolstvo, hrvaško in v gotovem smislu srbsko in bolgarsko. Ta sila je lahko povabila v goste vse narode in pozvati je mogla na veselo tekmo vse podobne organizacije vseh narodov. In prišli so od povsod, iz vseh delov sveta. „Naša zmaga na tem zletu,a je pisal dr. Scheiner v „Sokolu", „leži na vežbališču. Tam se osredotoči naše delo. tam je težišče vseh naših namenov. Zagotoviti si to zmago je naša častna in težka dolžnost. Naša stvar se je iz diletantizma razvila v dovršeno umetnost, približala se je slavnemu vzora antiškemu, ki ni obstal pri tem, da je premagal zapreke doseči gotov višek, ampak je hotel po-plemeniti celega človeka, razvijajoč telesne zmožnosti s harmonično obliko lepotvarnega, s silo napolnjenega bitja . . ." Kakor je hitel nekdaj ves kulturni grški narod na tekme v Olimpijskih igrah, tako hiti danes cela kulturna Evropa na olimpijado v slovansko Prago. Odzvali sor se gostje iz Francije, zastopniki mesta Pariza, žurnalisti vseh francoskih političnih smeri in zveza francoskih gimnastov. Na tekmo so prišli belgijski, lucem-burški, ogrski in drugi zastopniki telovadnih društev, celo iz Alžira. Kot gostje so se odzvala ruska mesta, Moskva, Kijev, zastopniki drugih slovanskih in neslovanskih narodov. Na petem sok. zletu torej res nastopi sokolstvo pred svetom peti sok. zlet je res slovanska olimpijada. n. Peti sokolski zlet je uspeh celoletnega dela in skrbne priprave. Takoj, ko se je češko sokolstvo v jeseni vrnilo iz zagrebškega zleta, začelo se je pripravljati na svoj zlet v Pragi. Obenem so se začele vaje za shod v vseh slovanskih sokolskih organizacijah to in onstran oceana. Konstituiral se je slavnostni odbor, ki so se v njem zbrale najbolj delavne sile iz čeških sokolskih vrst. Dr. Scheiner, Podlipny, Fišr, Novotny etc. in odredili so se razni odbori: finančni, stavbeni, gospodarski etc. S tem se je delo započelo in se je delalo celo zimo. Letna, vzvišena planjava nad Prago, je imela postati slavnostni prostor, kjer naj sokolstvo postavi svoje moči. Cela ploščina, ki se na nji zdaj razprostira krasno ogromno vežbališče, pravi grški stadion, znaša 103750 mA Vežbališče samo je dolgo 242 m, široko 172 m, meri torej 70.000 m- (pri zadnjem zletu 1901 je bilo 41-576 m2). Odločeno je za 8000 telovadcev pri skupnem nastopu, (nastopi jih 8069) in za 50.000 gledalcev. Proračun za zlet je znašal 250.000 K. Tega velikega podjetja se češka sokolska zveza ni vstrašila in ga je s skupnimi računi krasno izvedla. Leta 1882., torej pred 25 leti se je vršil prvi sokolski zlet še pod vodstvom slavnega M. Tyrša. In kam se je v teh letih povspelo sokolstvo! Takrat se je udeležilo 1572 Sokolov in 700 telovadcev. Na drugem zletu (1891) je bilo 5832 Sokolov in 2794 telovadcev. Tretji zlet v Pragi (1. 1895) je zbral 7.533 Sokolov in 4287 telovadcev, četrti (1901) pa že 11.100 Sokolov in 6700 telovadcev. Na [sedanjem zletu pa nastopi Čez 20.000 Sokolov m čez 8000 telovadoev. Tako raste sila sokelska. Na zadnji sokolski zlet je prišlo 20 Hrvatov, 20 Slovencev, 7 Bolgarov, 2 Srba, 18 Rusov, 70 Francozov, 2 Danoa. Sedaj pa so prišli posebni vlaki z čez 600 Hrvati, okoli 600 Slovenci, posebni vlak iz Pariza in celo posebna ekspedicija Čez 500 amerikanskih cehov. Vidimo torej velikanski napredek, pa tudi Čimdalje večje zanimanje, ko ne loči Sokole nobena razdalja. Začetkom maja je bilo vežbališče na Letni v glavnem dovršeno in niti cesarjev prihod niti volilni vihar ni mogel motiti Sokole v pripravi na svoje slavje. Sokolske slavnosti so se začele takoj početkom junija in je bil tako-rekoč cel mesec junij posvečen so-kolstvu. Prvo nedeljo je nastopil Sokol s šahovim turnirjem. Množice cehov so cele ure polnile prostrane prostore vežbališča, ki je pokazalo, da čaka na večje množice, kajti one množice so se v njem razgubile. Šahov turnir predstavlja bitko med vodjo čeških taboritov, Janom Žižko in kraljem Sigmundom 1. 1422. Posamezne figure predstavljajo čete. Žižko napravi kralja Sigmunda šah mat in ga ujame. Slavni šahist dr. Dobrusky je sestavil ta zanimivi turnir, ki je tem zanimivejši za Čeha, ki vidi v njem živo svojo zgodovino. (^Dobrusky je pred kratkim umrl in ni videl svojega dela.) Pri celi igri igra posebna godba. Šahov turnir se je v velikem aplavzu gledalcev ponovil vse nedelje in se ponovi 1. julija. Je pač veliko veselje za Češkega človeka, ko vidi, kako čete taboritov pode čete tujcev, kako Žižka zmaguje nad Sigmundom. Drugo nedeljo junija je poleg šahovega turnirja nastopila deca. Bil je pač krasen pogled, ko so napolnili otroci od 6—12 leta, bodoči Sokoli, do polovice dečki, drugo polovico deklice, ter so razvrstivši se v kroge in skupine igrali razne otročje igre. Vse to je vodilo posebno „društvo za pospeševanje mladinskih iger." Tretjo nedeljo je poleg šaha nastopil na-naraščaj obojega spola. Vsa proizvajanja so kazala veliko dovršenost in mlade sile so pokazale uspehe sokolske vzgoje. Nastopili so tudi Amerikanci z igro base-ball. Bilo je vse to nekak uvod na sokolski zlet, ki ima biti vrhunec sokolskih slavnosti. Med tem so že začeli prihajati gostje. Kot prve udeležence sokoi-skega zleta je pozdravila Praga amerikanske goste. Bila je to druga večja ekspedicija amerikanskih Čehov v svojo domovino, in je gotovo znak tistega domoljubja, ki ne pozna stavka ubi bene ibi patria. Ako se pomisli na obile stroške in mnoge neprijetnosti, ki jih napravlja taka dolga pot, potem je to gotovo dokaz, kako globoko čuti Čeh, da je član onega malega a sokolskega naroda, ki se bori za svoj obstoj sredi Evrope. Karakteristični znak čeha je, da se povsod organizira in to ga rešuje. Tako nastajajo češka društva takoj, kjer se naseli več Cehov in to je kar jih brani pred raznarodovanjem. In zato imajo celo čehi svojo „Zvezo zagraničnih čeških društev" v Berlinu in izdajajo tri liste za izseljevalce. Kaj čuda, da je potem povsod slišati o Čehih in o Sokolih. Velikega pomena pa so organizacije v Ameriki, kjer se naseljevanje hitro množi. Na ta način amerikanski Čeh ne postane Amerikanec ampak ostane čeh, ki nosi globoko v srcu ljubezen do svoje zemlje in do zlate matere Prage. Zato je veliko navdušenje polnilo praške ulice oni dan, ko je zlata Praga sprejela v sebi amerikanske čehe. Pozdravljani so bili že na potu v Parizu in drugod od svojih rojakov, Še bolj pa so jih pozdravljali, ko so stopili na domača tla. Na kolodvoru jih je v imenu Sokola pozdravil starosta dr. Scheiner, nakar se je zahvalil vodja Amerikanoev J. Jedlička, ki je povdarjal, da amerikanski (Čehi vedno čutijo z domovino in da jo ljubijo vsi z enako ljubeznijo, naj so bili rojeni v nji ali izven nje. Mnogo mater je privedlo seboj svoje otroke. Množica je pred kolodvorom navdušeno sprejela svoje rojake ter jih spremila v Meščansko besedo. Amerikanski Čehi so prinesli seboj 5000 kron kot dar „Matici Šolski" in dve krasno izdelani zastavi. Ena je namenjena Slovakom v Turčanskem Sv. Martinu; daruje jo četa slovaškega Sokola v New-Yorku, drugo pa darujejo češki otroci iz cele Amerike češkim otrokom. V naslednjih dneh so si amerikanski čehi ogledovali Prago in se je njim na čast priredilo več večerov. Bolj ko se je bližal koneo meseca bolj se je Praga oživljala. Vse je pričakovalo gostov. Praga se je oblekla praznično, da bo dostojna slavnostnih dni. Dne 27. t. m. je sprejela Praga ruske goste iz Kijeva in Moskve. Po celem mestu je čutiti, da se bližajo slavnostni trenotki. Vse je polno pričakovanja, kajti vse se zaveda, da so dnevi petega sokolskega zleta veliki dnevi, ne samo za Prago, ne samo za čehe, ampak za za vse slovanstvo. Obenem se vrši v Pragi ob tej priložnosti shod slovanskih žen in Čehinje z veseljem pričakujejo svoje sestre, da se tudi one z njimi skupaj zberejo na skupno delo. m. Lepo, presrčno in navdušeno je sprejela Praga vse svoje goste, zlasti zastopnike Francozov in Rusov. Deputacija praškega mestnega zastopa je pozdravila Francoze že na Češki meji v Podmoklih, od koder jih je spremljala v Prago. Zastopnike mesta Pariza vodi pariški podžupan Lampue, deputacijo francoskih časnikarjev in pisateljev pa Jules Claretie, član francoske akademije in ravnatelj Comedie franraise. V deputaciji so zastopani vsi veliki pariški listi. S Francozi je prišel tudi zastopnik angleških časnikarjev Cohjuehoun. V Prago so dospeli Francozi v četrtek. Sprejeli so jih prekrasno. Francoze je vodil generalni konzul Colomies. Župan dr. Groš je Francoze pozdravil v imenu občine, v imenu sokolstva je govoril dr. No-votny, v imenu časnikarjev Prokop Gregr. Odgovarjala sta podžupan Lampue in Časnikar Bourehon. Istočasno kakor Francozi, sta prišla tudi zastopnika ruske prestolice Petrograda, generallajtnant Vladimir Mihajlovič Volodimirov in generallajtnant Nikolaj Nikolajevič Azarjev. Sprejeta sta bila z isto ljubeznijo in z istim navdušenjem, kakor Francozi. Zvečer tega istega dne so dospeli še drugi gostje. Pripeljali so se bolgarski „ Junaki", srbski telovadci društva „Dušan Silni", prišli so Sokoli z Dunaja in iz Budimpešte. Tudi trije bosanski Sokoli so se pripeljali s tem vlakom, še pozneje pa so se pripeljali črnogorski Sokoli. Lahko si je predstaviti navdušenje, ki je vladalo ta dan v prekrasni staro-slavni Pragi. Gostje so sprovedli ta večer v „Mešfanski Besedi". Tu je bil namreč prirejen pozdravni večer, katerega se je udeležil tudi župan dr. Groš z vsemi obč. svetovalci. Med drugimi so se udeležili tega večera ljubljanski župan Hribar, ruski generali Butov-skij, Retlich in Skugarevskij. Zlasti zadnji je obračal mnogo pozornosti nase, saj je Član najvišjega vojnega sveta ruskega. V petek so dospeli v Prago Slovenci in Hrvatje. Odposlanstvi mesta Ljubljane in Zagreba sta bili nad vse znamenito sprejeti. Na kolodvoru so pričakovali deputaciji župan Groš, zastopnik Češkega sokolstva dr. Novotny in mnogo drugih odličnih mož. Sokoli so delali Špalir, pričakovali pa sta deputaciji tudi slovensko akad. društvo „Ilirija" in hrvatsko akad. društvo „Hrvat". Praga je bila zagrebškemu in ljubljanskemu odposlanstvu poslala nasproti že na mejo posebno deputacijo, v kateri so bili gg. Breznovsky, Brož in dr. Praohenskv. Župan praški dr. Groš je objel in poljubil ljubljanskega in zagrebškega župana in potem obe deputaciji pozdravil z navdušenim govorom. V imenu češkega sokolstva je govoril dr. Novotny, v imenu jugoslovanskih društev pa Fr. Lipold. V imenu de- putacij sta se presrčno zahvalila zagrebški župan dr. Amruš in ljubljanski župan Hribar. Ljubljanski deputaciji so se pridružili tudi drž. poslanci Mandič, Je žovnik, Roblek, Strekelj, dr. Hočevar, dr. Benkovič. Fon in Ivaniševič. čim sta župana dr. Amruš in Hribar sedla v voza, so priskočili češki Sokoli, izpregli konje in ob nepopisno navdušenih ovacijah sami peljali voza do dotičnih hotelov. Znamenito veličasten je bil sprejem francoskih telovadcev. Potovanje francoskih telovadcev od meje do Prage je bil podoben triumfalnemu sprevodu. Sprejeti in pozdravljeni se bili z navdušenjem na vseh večjih postajah, sprejem v Pragi pa je bil nad vse veličasten. Nad stotisoč ljudi je pozdravljalo Francoze. „Vive la France" je grmelo v Pragi, kakor še nikoli. Kmalu za Francozi so se pripeljali slovenski in hrvatski Sokoli. Zvečer je bila v „Narodnem di-vadlu" na čast gostom slavnostna predstava opere „Libuša". Slavnostno ouverturo je dirigiral ravnatelj Ko-vaiovic, pozdravni proslov, ki ga je zložil F. S. Prochazka je deklamira! Karol Žeiensky. Ta večer je bila prirejena „beneška noč" z regato na Vltavi. Kaj lepšega, kot je bilo to, si je težko predstavljati. Bila je to kot bajna iluzija iz Tisoč in ena noč. Na stotine malih ladij se je zibalo na valovih Vltave. Z raznobojnimi lampijoni so bile okrašene te ladje, med njimi pa so švigali parniki s celimi girlan-dami lučić. V tisoč in tisoč lučih je blestelo „Narodno divadlo", razsvetljena so bila bogato in krasno tudi druga poslopja, mostovi in seveda tudi oba otoka Žofinski in Stfelecki. Samo na Žofinskem otoku je gorelo 10000 električnih žarnic, na Stieleckem pa 5000. Ob 10. uri zvečer je bil slavnostni pozdrav vseh gostov v veliki dvorani na žofinskem otoku. Dvorana je bila okrašena z emblemi, na estradi pa sta bila postavljena kipa Tyrša in Fiignerja. Tu je udeležnike vse-sokolskega zleta pozdravil starosta zveze Čeških sokolskih društev dr. Scheiner. Odgovarjali so predsednik evropske telovadne zveze (Fede-ration Europeenne de Gymnasti4ue/ C o up eru s, delegat francoske unije gimnastov Christman, francoski drž. poslanec dr. Lachand, prejšnji načelnik franc. unije Leroy, starosta luksemburških gimnastov B a u e r , zastopnik zveze angleških telovadcev Sully, črnogorski državni tajnik Matasovič, župan belgrajski G1 a-vinič, zastopnik hrvatskega sokolstva dr. Mazzura, starosta zveze bolgarskih Junakov Kefsizor, zastopnik ruskega dijaštva G o 11 i b , zastopnik srbskih Sokolov dr. R a c i č, zastopnik ameriških Čehov Fryš in dr. Rav nihar. Kvotna deputacija. Dunaj, 29. junija. Po včerajšnji seji državnega zbora se je zbrala kvotna deputacija k seji. Predsednik vitez Czyhlarz je preči tal nuncij ogrske kvotne deputacije, ki predlaga razdelitev kvote tako, da bi prispevala Avstrija k skupnim potrebščinam 66*6%, Ogrska pa le 344%. Posl. dr. Ellenbogen je predlagal, naj se določi za vsako državno polovico enaka kvota, t. j. po 50%. Poslanec Kaiser je predlagal, naj se razdeli kvota po ključu prebivalstva med obe državi, a dohodki carine se naj prepuste vsaki državi zase. Po dolgi debati so bili sprejeti sledeči predlogi: 1. Nova kvotna pogodba se sklene do 31. decembra 1917, 2. Dokler obstoji carinska skupnost med obema državama se bo porabljal Čisti dohodek iz carine kakor dosedaj za stroške skupnih zadev. 3. Ostali stroški se naložijo v pokritje obem državam tako, da prispeva Avstrija 6 7.6%, Ogrska pa 4 2.4%. Budimpešta, 30. juuija. Ogrska kvotna deputacija je imela včeraj sejo ter je razpravljala o nunciju avstrijske kvotne deputacije. Sprejela je odgovor, v katerem vztraja na dosedanjem svojem stališču in pri vseh svojih predlogih ter izreka, da na podlagi avstrijskega nuncija ni misliti na sporazumljenje. i Proklamacija hrvaških poslancev v ogrskem državnem zboru, B u d im p eŠ ta, 29. junija. V proklamaciji na hrvaški narod povodom spremembe na banski stolioi pravijo hrvaški poslanci med drugim: Hrvatje ne bodo nikdar pripustili uzakonitve madžarskega jezika na železnicah na Hrvaškem in enostranske spremembe nagodbe. Narodna čast in dolžnost nam veleva, sprejeti boj. Ogrska vlada ni mogla odvrniti hrvaških poslancev od njihovega stališča, zato je bila hrvaška vlada vržena. Za bana je imenovan mož, ki ki je prišel pred dvajsetimi leti kot eksekutor tuje volje na Hrvaško. Načela parlamentarizma in ustave so se prezirala. Pri celi vladni spremembi se večina hrvaških poslancev niti vprašala ni. Novi ban ne more biti ustavni ban. Prizadeval si bo, da zdrobi na Hrvaškem pravo ljudsko zastopstvo ter oživi zopet stari režim, čaka nas tedaj nov boj za našo materinsko besedo. Narod se ne bo dal zapeljati po obljubah nove vlade. Bojeval se bo značajno in pošteno. Ne sme se pozabiti, da je moč sedanje narodne vlade temeljila na slogi Hrvatov in Srbov, in da bo nova vlada si prizadevala odtujiti Hrvate in Srbe med seboj. Sloga Hrvatov in Srbov pa bo tudi za bodoče najboljše naše jamstvo. Narod je zahte-teval od nas poslancev, da zastavimo vse moči za naše pravice, in poslanci tudi pričakujejo, da bo narod storil svojo dolžnost s tem, da sprejme boj z majestetičnim mirom in značaj -nostjo. Živila sloga med Hrvati in Srbi ! Živila Hrvaška ! Zakaj je bil črnogorski knez na Dunaju? London, 30. junija. Angleško Časopisje poroča, da se je knez Niki ta spri s svojim zetom, italijanskim kraljem, vsled česar se hoče tesneje okleniti Avstrije, da dobi na Dunaju tiste podpore, ki mu jih je odtegnila Rusija. Avstrija je že prej pri raznih prilikah imela za Črno goro odprto roko. Trgovinska pogodba s Srbijo. B e 1 g r a d , 30. junija, skupščina je razpravljala o vladni predlogi glede začasne ureditve trgovinske pogodbe z Avstrijo. Posl. Gavrilović se je izrekel proti trgovinskemu provizoriju ter povedal, da ima Srbija komaj 1000 volov in nad 10.000 svinj za izvoz, dočim bi Avstrija med provizorijem izvozila v Srbijo blaga za 20 milijonov dinarjev. Dogodki na Ruskem. Petrograd, 30. junija. Minister zunanjih del Isvolski je predlagal sv. sinodu, naj ustanovi pravoslavni piskopat v zapadni Evropi, ki bo obsegal vse pravoslavne cerkve v inozemstvu. Varšava, 30. junija. Teroristični napadi se množe po vsej državi. V Tomsku so oboroženi roparji napadli pošto, umorili spremljevalca ter odnesli 10.000 rubljev. V K radnoj ar sku so ustrelili j etniškega ravnatelja. V Astrahanu je bil napad na banko; pri tem so roparji ustrelili dva policaja in neko ženo. Portugalska pred revolucijo. Madrid, 30. junija. Položaj na Portugalskem je še vedno resen. Vsi časopisi, razun enega, bo suspendirani. Cenzura je zelo stroga. Vse vesti, ki gredo v inozemstvo policija spreminja in črta. Na tihonia se pripravlja vse za revolucijo. Na krmilo pride baje vojaška vlada. Kralj želi, da se postavi vsa dežela pod j u r i s -dikcijo vojaških sodišč. Smrtna kazen se uvede s kraljevim dekretom. Druga vest pa trdi, da se namerava kralj Karlos odpovedati prestolu na korist svojemu najstarejšemu sinu. Otvoritev velM hotela „Triglav" v Bohinju. Popolnoma tilio je izvedlo nekaj .naših vrlih rodoljubov vseh stanov akcijo nedoslednega pomena. V neposredni bližini kolodvora v prekrasnem Bohinju so kupili tri velike, dvonadstropne hiše od graditelja železnico. S čudovito naglico mi se te zgradbe priredile za svoje namene, tako da je bila včeraj že slovesna otvoritev tega hotelskega podjetja, ki se imenuje »Triglav«. Podjetje je last takprekoč celokupnega slovenskega naroda, zakaj delničar i i so iz vseh slovenskih pokrajin in stanov. Dovolj jamstva, da to podjetje za-sleduje občo slovensko korist, je pač dejstvo, da ima prvenstvo pri celi akciji Zveza za promet tujcev na Kranjskem. Kakor rečeno obsega podjetje tri dvonadstropne palače sredi obširnega mladega parka. V prvem poslopju je hotel »Triglav« z restavracijo, kavarno, bralno sobo in z V2 sobami za tujce. Vse je urejeno na najmodernejši način. Dobi tudi glasovir, biljard itd. Na pročelni strani je velika obedovalnica, ki je pripravna posebno tudi za velika zborovanja. Za hotelom na desni je vila »Bogomila«, nekdanje privatno bivališče podjetnika Cecconija. Vila je umetniško slikana in sploh uzor moderne stavbe. Krasnih, z vsem komfortom opremljenih sob za tujce je 10. A" vsakem nadstropju je tudi kopalna soba s kadno in prsno kope-ljo. Leva. še večja palača se imenuje »Dependance Bellevue«, kjer je 22 sob za tujec istotako udobno urejenih. Čarobno acitilensko razsvetljavo je napravila tvrdka Arko, zelo ukusno pohištvo je priskrbela solkanska mizarska zadruga. V ozadju so prostorni hlevi, shrambe za avtomobile itd. Kadar se lepo zasajeni park obraste nastane tukaj pravi paradiž. — K otvoritvi so prišli zastopniki vseh slovenskih pokrajin in stanov. Blagoslovil je zgradbe domači župnik g. Piber ob asistenci župnika iz Srednje vasi g. Berlica. Belo oblečena deklica jeizročila z lepim nagovorom načelniku g. tir. Gregoriču šopek cvetlic. Po blagoslovu je bil v veliki jako lepo okrašeni obedo-valnici banket, pri katerem se je pokazal novi vodja hotela g. Avguštin Zaje. da je popolnoma kos takemu velikemu podjetju. G. dr. Gregorie je otvori] vrsto napitnic s prisrčnim pozdravom ter našteval posebno zaslužne može za to podjetje. V prvi vrsti je pozravil okrajnesra glavarja, pl. Detelo. ki se je dejansko trudil, da se je hotelska akcija posrečila. Prosil ga je. naj ostane družbi še nadalje naklonjen, ker je potem uspeh zagotovljen. Nadalje je pozdravljal oba domača župnika, ki dajeta povsod inicijativo za gospodarski napredek. Pozdravil je nadalje domačega župana, ter mu izročil zgradbe v varstvo, domačega postajenačelnika, ki je šel podjetju vedno na roko. zastopnike obmejnih Slovencev, posebno gg. dr. Treota, dr. Pretnarja, dr. Brejca. Petra Majdiča itd. Nadalje je pozdravil »Deželno zvezo za promet tujcev za Kranjsko . posebno nje dušo g. pl. Trnkoczvja, nadalje zastopnike slov. časnikarstva, ki je bilo podjetju od začetka naklonjeno ter s taktnim in solidarnim nastopanjem mnogo pripomoglo k izvršitvi velike te naloge. Pozdravil je vrlo rodbino Maj dičevo, ki podpira duševno in gmotno vsako dobro stvar. Poslancema gg. Hribarju in Pogačniku, ki imata za stvar največ zaslug, se je odposlal brzojavni pozdrav. Potem je razvijal govornik najnujnejši praktični program za slovensko gospodarsko delo v pro-speh lepe slovenske domovine. Zaključil je svoj govor z željo, naj vlada v novem poslopju mir in sloga. — Okrajni glavar g. p]. Detela se je zahvalil za pozdrav ter izrekel veselje, da se je ideja posrečila. Bohinj nudi vse naravne krasote, kakor Švica ali Tirolsko. Želi podjetja u-speh ter obeta nadaljno podp.ro. — Župnik g. Piber je opisoval krasoto Bohinja in hvalil njega zdravo in nepokvarjeno ljudstvo. Napil je vsem gostom. — G. dr. Krisper je pozdravil družbo v imenu Zveze za promet tujcev ter naglašal, da je opozoril na to akcijo prvi blejski župan g. Peter-nel župana g. Uri ha rja. Prvi pa je sprožil misel župnik g. Piber. Mnogo se je trudil tudi g. dr. Tominšek, a da se je kupila cela skupina hiš gre glavna zahvala notarju g. Aleksandru Hudoverniku. Potem je vzel stvar v roke priznani strokovnjak g. dr. Gregorič. Pri podjetju so se udeležili vsi, ki imajo ljubezen do domovine, složno in trezno. Želi, da bi prišlo hotelsko podjetje v korist krasnemu bohinjskemu kraju in da bi bilo prijetno in ljubeznivo bivališče vsakomur, ki si pride vedrit duba k nam. Na ta način si pridobimo spoštovanje in ugled pred tujci. Župana je prosil, naj pove občinstvu, da novo hotelsko podjetje nima namena, delati konkurence domačinom, temuč bo le nekako središče gostilniških podjetij v korist vsem drugim. Napije hotelski družbi in vsem, ki so jo ter jo še bodo podpirali. — G. dr. Pretnar je naglašal, da je novo podjetje sicer mednarodno, vendar mu je namen, ohraniti našim planinam slovenski značaj. — Notar g. Hudover-nik je napil začetku narodnogospo->podarskega dela. — Zvečer so bile zgradbe s parkom čarobno razsvetljene. Novemu podjetju mora vsak Slovenec iz srca želeti najboljši uspeh, ker mora postati ponos ee-le Slovenije. Takoj prvi večer so bile vse sobe oddane ter je v Bohinju sploh mrgolelo tujcev. Dnevne vesti. V Ljubljani, 1. julija. — Kal le na tem Schwarzu? Nič. Prišel je v deželo kot klerikalna koncesija, a pri ljubem bogu drugega ne zna, nego da ustvarja na umeten način konflikte ter dela težkoče vladi. Nerodnost tik nerodnosti! Prav kakor bi hotel polena metati sladkovodenemu ministrskemu predsedniku pod noge, ki je ravnokar izrekel, da hoče vlada na to delati, da se vzdržuje mir med avstrijskimi narodi. Ta Schwarzpa dela z vso vnemo na to, da na Kranjskem izgine še tisti revni mir, ki se je dosedaj s težavo vzdržal. Kaj ima država od tega, če pride starikasti in izžeti Proft na Kranjsko ? Nič! Hoče se dati klofuto našemu slov. narodu in oropati se nam hoče stara posest! Kje je tista „staatsraison", katera bi v teh razbeljenih Časih opravičevala taka nasilstva ? Ali naš Rakodczav si je v glavo vtepel, da hoče imeti svojega Profta, pa je konec. Vseeno, naj nastanejo ekscesi po Ljubljani, naj kri teče, kaj se ta izsani birokrat briga za vse to? On hoče imeti svojega Profta pa je! Pri tem pa je nekaj, kar si moramo enkrat za vselej prepovedati. Ta gospod Schwarz vrine pri takih aferah svojo osebo vmes, on ume engažovati svojega deželnega predsednika, da dobe ministri na Dunaju lep izgovor: deželni predsednik je pri ti zadevi pregloboko engažovan, tako da vlada svojega deželnega predsednika ne more zapustiti in prezreti. Poznamo take burke, katere so včasih med ministrstvom in deželnim predsedniŠtvom že naprej dogovorjene! Nekaj podobnega nam je gospod Teodor Schwarz že enkrat zaigral! Pri imenovanju ravnatelja za Novo mesto. Na tem mestu je hotel imeti svojega hišnega učitelja in dasi niti v terni ni bil, ga je ministrstvu priporočal. Ko se je na Dunaju in-terpeliralo, odgovoril je Marchet: Wir konnen unseren Landespraesidenten nicht im Stiche lassen! Ta manever skuša Schwarz tudi pri Proftu izpeljati. S težavo ga je spravil v temo in sedaj ga osebno priporoča ministrstvu! Famozno! A mi smo teh burk do grla siti in prepovedujemo si z vso odločnostjo, da bi gosp. Schwarz svojo neznatno osebo na ta način na trg postavljal. Ta roba nima v Ljubljani nobene cene, in zatorej pričakujemo, da tndi ministrstvo tega suhega mačka v vreči ne bode hotelo več kupovati. Če pa hočete vojsko imeti — v Ljubljani jo bodete imeli! — Zakaj {e Proftova afera tako OStndn«? Na Dunaju se še nič ne strelja! Deputacije hodijo k ministrskemu predsedniku, to izvemo, kaj pa je ministrski predsednik odgovoril, tega pa ne izvemo. O tem premišljujemo in naši obrazi postajajo daljši in daljši. Vraga, na vse zadnje se nam zgodi tako, kakor pri Travi. „Slovenec" je priobčil brzojavko z Dunaja: Trava je padla; slovenske ljudske stranke poslanci so storili svojo dolžnost! Na vse zadnje dobimo brzojavko: Proft je imenovan; naši poslanci so storili svojo dolžnost! Takega močnika si ne damo dvakrat servirati! Tu mora nekaj nevihte nastati! Tu niso prizadeti samo Slovenci, tu so prizadeti vsi Slovani, v prvi vrsti tudi češka dva ministra. Če bi bilo mogoče, da se v dobi, ko se napravljajo parlamentarne in izven -p ar lam en t ar ne demonstracije za slovanske in tudi za slovensko univerzo, vlada povzdigne do predrznosti, da nam vzame prvo slovensko srednjo šolo, če bi bilo kaj takega mogoče, potem za nas slovanska solidarnost niti toliko vredna ni, kot Črv v Češplji. Prosimo torej za nekaj nevihte, za nekoliko črnih oblakov, drugače končne bilancije : n Proft je imenovan, slovenski poslanci so storili svojo dolžnost !u ne bomo mogli in hoteli odobriti. Nevihta pa se tako rekoč sama od sebe ponuja, ker že dolgo časa nismo doživeli kaj tako ostudnega, kakor je ta Proftova afera. Zopet in zopet moramo opozarjati na ostudno stran te iz trte izvite afere. Mi smo v tem listu vedno zastopali načelo: vsaa uradnik, katerega nam pošlje vlada v deželo, naj je vešč obeh deželnih jezikov, tako v govorici, kakor v pisavi. Naj je potem Nemec ali Slovenec, ker ne dopuščamo nobene izjeme, niti za Kočevje ne. Od tega načela, ki je diktirano po goli pameti ne odnehamo, in še oelo baron Hein, ki je bil vse druga glava od Schwarza, se je po njem ravnal. Gospod Schwarz, ta senca deželnega predsednika, se pa noče po njem ravnati, nasprotno s skrajno predrznostjo je prelomil ta princip, in da je naša rana še bolj skeleča in naša sramota še bolj pekoča, prelomil ga ni morda pri okrajnem glavarstvu v Kočevju, prelomil ga je pri prvi slovenski gimnaziji v Ljubljani, če pri tem ne zavre kri v žilah naših poslancev, potem so politični amhbiji. Zadnji čas je torej, da vstanejo, kakor nekdaj oče Neptun ter zarohne: i[uem nos! — — Še neka} odurnega — je namreč na tej Proftovi aferi. Deželni predsednik Schwarz je bil kakor klešče, v katerih so se neumljivo stiskali uradniki, ki s svojimi glasovi odločujejo v deželnem šolskem svetu. Bil je kakor težko kladivo, katero je z veliko težo padalo na glave tem uradnikom, da je dvema zmlinčilo glavi — kdo bi se temu čudil. Dve revni žrtvi sta, glavni krivec pa je in ostane naš Teodor Schwarz. Tn ni napačno, če to krivdo malo preiščemo. Ako podrejenim uradnikom deželni predsednik z a p o v e, da morata v deželnem šolskem svetu glasovati po njegovi volji, je to ukaz, ki nasprotuje uradniški prisegi, ali v tem ukazu je brez dvojbe obseženo tudi kruto žuganje. To je Čisto gotovo. Zaradi tega bodi nam dovoljeno, da navedemo nekoliko določb iz zastarelega našega kazenskega zakona. V § 105 omenjenega zakona čitamo: Kdor civilnega ali kazenskega sodnika, državnega pravd-nika, ali kjer gre za podeljevanje službe, kakršnega si bodi uradnika k pristranosti, ali k pre-lomljenju uradne dolžnosti zapeljati skuša, se zakrivi a hudodelstva. Tega zakonskega določila ne omenjamo v namenu, gospoda Schwarza potisniti pod njega, omenjamo ga le zategadelj, ker šteje že naš zastareli kazenski zakon podeljevanje služb za nekaj posebnega, za nekaj takega, kar so že pred 100 leti s posebnim varstvom obdajali. In naš deželni šolski svet ? Ker gosp. Schwarz ni podkupoval, temveč je s svojim ukazom le grozil, ni kriv hudodelstva po § 105 našega kazenskega zakona, a bolj nevaren pa je § 98 kazenskega zakona, ki obsega med drugim tudi to-le: Hudodelstva javne posilnosti z izsilova-njem je kriv, kdor kakemu človeku posredno ali neposredno, s pisanjem ali z besedo preti, v namenu od njega izžugati, da bi kaj storil, ali opustil, ako je žuganje takšno, da zamore ta, komur se žuga, glede na razmere in osebne lastnosti njegove, ali na znamenitost zažuganega zlega, po pravici v strahu biti. Da pade g. Teodor Schwarz spretnemu državnemu pravdniku v roko, pa ima obtožnico na vratu, in prej kot ne bi visokega gospoda, da bi je v Ameriko ne popihal, takoj tudi v zapor vzeli. Torej pozor in previdnost, časih g. Teodor Schwarz je treba tudi vročo svojo kri brzdati, in dobro je tudi deželnemu predsedniku, če ima vsikdar in pri vsaki priliki pred očmi predpise kazenskega zakona, posebno pri podeljevanju služb. Ukaze na šolske referente bodemo torej v bodoče opuščali, da ne zaga-zimo v kako vrv kazenskega zakona, ' I ali pa vsaj na disciplinarno kazen-I sko klop! Tako vam svetuje dobri Vaš prijatelj, gospod Dorče Schwarz! — Peticije sa slovensko vseučilišče ln srednje šole so vložili: Občina Velika LaŠČe, obč. odbor v I Šmarje ti Dolenjskem , županstvo v Železnikih, podružnica c. kr. kmetij - I ske družbe, gasilno društvo in posojilnica za sodni okraj veliko laški, slovensko bralno društvo in posojilnica za sodni okraj velikolaški, slovensko bralno društvo in prostovoljno gasilno društvo v Železnikih, občina Prem, občina Celje, občina Janževo brdo, občina Smerje, občina Križe pri Tržiču, kmetijska podružnica v Križih in požarna' bramba v Dupljah. i — Imenovanje v srednje šolski službi. Prof. Fr. J e r a j pride iz Novega mesta na drugo državno gimnazijo v Ljubljano, za pravega učitelja v Novo mesto pa je imenovan Bogumil Remec iz Ljubljane. Pravi učitelji so postali dosedanji suplentje Fr. Vajda na prvi gimnaziji v Ljubljani (dosedaj na realki), dr. Andrej Ipavee na državni gimnaziji v Gorici in Nik. Žic v Pazinu. Prof. dr. W e d a n pride iz Ljubljane na Dunaj, na njegovo mesto na prvo državno gimnazijo v Ljubljano pa pride prof. dr. Rud. R o t h a n g z Dunaja. Iz Celja pride prof. C a p i 1-1 e r i na Dunaj, Matevž Kurz v Gradec in dr. L e x v Celovec. V Celje pa pridejo J. I r a n s c h e k iz El-bogna, Al. Maček iz Pulja in J. W i n k 1 e r z Dunaja. — Imenovanje v sodni službi« Pravna praktikanta dr. J o s. Zdol-šekin Štefan Vodošek sta imenovana za pravna praktikanta v področju graskega nadsodišča. — Imenovanje. Veterinarski asistent Fran Pirnat na Štajerskem je imenovan za okrajnega ži-vinozdravika. — Notarska vest Absolvirani pravnik g Anton Kraigher iz Postojne je vstopil v notarsko pisarno g. dr. Žnidaršiča v Postojni ter se prijavil v listo notarske zbornice kot notarski kandidat. — Iz železniške službe. Višji uradnik Južne železnice Franc Resic v Trstu je imenovan za nadzornika. — Igralska šola »Dramatičnega društva v LJubljani" se otvori jutri, v torek, 2. t. m. ob osmi uri zvečer v „Narodnem domu4* (prvo nadstropje na desno). Dame in gospodje, ki mislijo prisostvovati pouku, se vabijo, da točno pridejo. — God blago vestni kov slovenskih sv. Cirila in Metoda praznujete združeni št. peterska moška in ženska podružnica s svečano mašo, ki jo služi podružnični predsednik, g. župnik Fr. Pavlic dne 5. julija ob 8. uri zjutraj v župni cerkvi sv. Petra. P. n. Člani in Članice se vljudno poživljajo, da se je udeleže v mnogo-brojnem številu. — Clnb Iranco-slovene, Francosko-slovenski klub. Snuje se društvo v razširjavo znanja francoščine med Slovenci. Slovenke ter Slovenci, ki razumejo ter govore vsaj prilično francoski ter bi hoteli pristopiti nameravanemu klubu, so nujno naprošeni, da pošljejo svoj naslov uredništvu lista. — Shod poštarjev in poštnih OliciJantOV se je v soboto vršil v hotelu „Iliriji" ob številni udeležbi. Zaradi pomanjkanja prostora priobčimo poročilo jutri. — Okoli zemlje potuje bolgarski časnikar Peter Bonev, ki se je danes zglasil v našem uredništvu. Mož ima s sabo ženo Georgijo in dveletnega sina, ki mu je pri krstu ku-moval romunski prestolonaslednik Ferdinand in meni potovanje končati v 15. letih in sicer peš in brez denarja. Bonev je sedaj na potu v Afriko. Preživlja se s skupili za razglednice. Boneva priporočamo naklonjenosti slovenskega občinstva. — Umrla je danes gospa Ana B r e g a r, raČ. svetnika vdova, stara 64 let. — V Spodnji Šiški je 4276 oseb. — Iz Litije. Tukajšnji lekarnar g. Briili je postal dvorni založnik vojvode meklenburškega. — Divaški rodoljubi prirede dne 21. julija veselico na prostem v korist Ciril in Metodove družbe in divaške šolske mladine z razsvetljavo vilenice. Na sporedu je: Sprejem in pozdrav gostov ob 1/410, odhod v vi-lenioo z godbo, obed po raznih gostilnah in ob 4. popoldne koncert z zabavo na veseliČnem prostoru. — Strela le udarila v kozolec Ivana Marna v Stranjah pri Za-tični, da je pogorel do tal. Škode je več tisoč kron. — Nova poŠta se je ustanovila v Vel. Munah v v o loškem okraju. — Zldufr11 80 le 661etni kmet Ivan Žonta iz Buzeta, ko je bil v Trstu na obisku pri svoji hčeri in mu je pri jedi ušel kos mesa v sapnik. — Prebivalci ob Tržaški cesti ponižno prosijo mestni magistrat, da bi se Tržaški cesti privoščilo vsaj nekoliko vode iz mestnega vodovoda, ker je prah po njej tak, da ga je naravnost veselje pogledati. — Promet na železnicah je bil te praznike tako velik, kakor še nikoli letos. Že v soboto zvečer so začeli izletniki zapuščati vroče mestno ozidje in so v razne kraje poleteli navžit se svežega zraka. Skoraj vsi osebni vlaki so imeli zaradi velikega navala izletnikov male zamude. Ker pa je že-leznična uprava uvidela, da ne ustre-že želji občinstva z normalnimi vlaki je priredila posebne. Državna železnica jih je priredila 6, ki so vozili od Ljubljane do Lesc oziroma Jesenic, južna železnica pa enega, in sicer včeraj, ki je vozil iz Ljubljane do Maribora, oziroma Dunaja. V tega je vstopilo tukaj 449 oseb. Le hvalevredni pazljivosti železniškega osob-ja gre zasluga, da se ni pripetila nobena nesreča in da se niso izletniki mučili s predolgim čakanjem, kakor je bilo to včasih že običajno. — Kolo Je ukradel danes dopoldne neznan tat Antonu Bizjaku, magistralnemu slugi. Kolo je vse črno, sedlo je na koncu že nekoliko obrabljeno, na enem pedalu manjka pritrdila in je na prvem kolesu pnevmatika po vrhu zakopana. Kolo je vredno 100 K. — Izgubljene in najdene rečL Gospa Leopoldina Wagnerjeva je izgubila dve zlati zapestnici. Gdč. Marjeta Čekada je izgubila srebrno uro vredno 10 K. Delavec Franc Vidmar je izgubil vložno knjižico mestne hranilnice z vlogo 250 K in 90 K denarja. Kajžarica Katarina Sršen je izgubila žepni robec v katerem je imela zavezanih 120 kron. Marija Lekse je izgubila rumenkasto bluzo vredno 10 K. Klepar Franc Zupančič je izgubil prost bankovec za 20 K. Neka dama je izgubila zlato žensko uro z dvojnim krovom. Strojevodja Anton Klun je izgubil srebrno uro z dvojnim krovom vredno 20 K. Zaseb-nica Marija Goropečnikova je izgubila denarnico z 11 K. Kuharica Jožefa Zupančič je izgubila prost bankovec za 20 K. Trgovski sotrudnik Leopold Jak je izgubil 16 K. denarja. Vrtnar Anton Mohar je našel dve zlati zapestnici. Izgubljen je bil včeraj na poti iz Rožne doline mimo gozdnega vrta po Tržaški in Rimski cesti do Krakovega zlat prstan s svetlordečim kameuom in dvema biseroma. Najditelj naj ga odda proti dobri nagradi v restavraciji v Rožni dolini. — Zavitek svile, ki jo je izgubila gdč. Golijeva, je našla neka gospa, katere naslov se poizve v uredništvu našega lista. Najnovejše novice. Posle deželnega načelnika za B «> sno in Hercegovino bo vodil podmaršal F r a n k. — Večkratni morile e. V Berolinn so zaprli nedavno mesarja Liberko zaradi umora treh oseb. Sedaj je priznal preiskovalnemu sodniku se tri druge umore. Trupla umorjenih so že izkopali. — Žensko maščevanje. V vasi Mehnikov na ruski meji je kmet Stelko pretepel svojo ženo. Žena je zato ponoči n žgal a hišo, v kateri so spali mož, štirje otroci, hlapec in dekla. Vsi so zgoreli. Književnost Novo delo Ivana Cankarja. Pred nami leži prva publikacija »Narodne založbe«, in sicer novo delo Iv. Cankarja z naslovom »A 1 e š iz Razora«. Zunanjost te knjige je preprosto-elegantna, cena jako nizka. K n j i g a v e l j a 1 K 5 0 v i n., s pošto 10 vin. več. X a r o č i 1 a j e poslati na »Na r o d n o z a 1 o ž -b o« v L j u b 1 j a n i, dobi se pa knjiga tudi po vseh boljših knjigotržni-cah. Naravno je. da priobčimo o tem najnovejšem delu Ivana Cankarja posebno oceno. Za danes le rečemo, da zasluži to delo največje zanimanje in da gotovo vzbudi tudi največjo pozornost. Telefonska in Brzojavna poročila, Dunaj 1. julija. V soboto je sprejel cesar predsedstvo poslanske zbornice. Predsednik dr, \Veisskirchner je imel kratek nagovor in sporočil cesarju izraze vdanosti parlamenta. Casar se je v iskrenih besedah zahvalil ter prosil predsednika, naj o tej za bivali obvesti zbornico; obenem jI izrazil nado, da se bo nova zbog-niča posvetil^ v interesu domovine in narodov plodonosnomu delovanju. Cesar je dalje pripomnil, da bodo delovanje zavirali mnogoštevilni na novo vloženi nujni predlogi, na kar je predsednik odvrnil, da so te nujne pred lege vložili ponajveč novi poslauci, ki jim je mnogo ležeče na tem, da pridejo Čim najpreje v razpravo stvari, ki jih sami smatrajo za nujne. Dunaj 1. julija. Daces cb treh je imela gosposka zbornica sejo, na kateri se je razpravljalo 0 predlogu komisije glede odgovora gosposke zbornico na pre-stolno besedo. Dunaj 1. julija. V sredo 3 t m. odpotuje cesar v 181, kjer ostane 3 mesece. Praga 1. julija Včerajšnji tastop prkrlstva re uspel nad vse pričakovanj krušno. Pri medna redni tekmi je bifo nad 100 00 0 občinstva; elvzcči so bih med drugimi knez Lobkovic in mi-cistra dr. Foit in dr. Pacak Pri mednarodni tekmi so dobili 1 darilo Cehi, II Francozi, III Belgijci, IV. Luksem-buržani, V. Slovenci, VI pa Madžari. Praga 1. julija Na ^rrobu dr Tvrševem in Fiignerjevem je govoril v imenu Slovencev dr. Sernec, na večeru „Slovanskega kluba" župan Ivan Hribar, pri slavnostnem sprejemu na Ravnici dr. Rybaf, na častnem večeru „Slovanske besede" pa dr K Triller. Zagreb 1 julija. Vsi trije od delni predstojniki dr. Nikolić, dr. Badaj in dr. Roje so de misionirali. Ban je demisijo sprejel in vsi oddelni predstojniki so šh takoj na dopust, dokler ne pride rešitev njihove prošnje za demisijo z Dunaja. Budimpešta 1. julija. Včeraj so imeli tu nemški socialisti iz Ogrske kongres. Kongresa se je udeležil z Dunaja Ternerstor-fer, ki je imel govor v katerem je naglašal, da je bila ces. odločitev, na Avstrijskem vpeljati splošno in enako volilno pravico, svetovno-zgodovinskega pomena, ter zatrjeval, d a b o d o socijalisti šli v boj za cesarja in prestol vse dotlej, dokler bo vlada korakala na potu socijalni h r e f o r m, Ženeva 1. julija. Danes se je publicirala razsodba o težbi za lečitev zskena bivšega avstrijskega cadvcjvcde Leopolda, sedaj švicarskega državljana \Volflinga. Sodišče je izreklo, da se ima zakon razločiti vsled krivde gospe Wolf H n g rejene Adamovi ć Rapallo 1 julija Bivši italijanski poslanik na Dunaju grof Nigra je tu umrl v starosti 80 let Meteorolosično poročilo. V Lila* nad morjem 063 Srednji večni tle* 736 0 mm Jnnl Cas opazovanja Stanje baroni etra v mm Temperatura v C°. Vetrovi Nebo 28 9. 737 5 20 & slab szah jasno 7. aj. 736 9 17*0 al. jvzh. jasno 2. pop. 7346 28 i «1. jzab. jasno ■ 30. 9. zv 7. zj. 2. pop. 734 0 7336 7320 212 17 2 28 7 brezvetrno brezvetrno ar. jug j jasno jasno del. oblae. Srednja predvčerajšnja in včerajSnja tempe ratara; 20 5j in 2i 1°; norm.: 19*0° in 19 0° Padavin« v 24 nrab 0 0 mm in 0 U mro Zahvala. Za mnogobrojne [dokaze iskrenega sočutja povodom prerane smrti našega iskreno ljubljenega sina in brata, -^poda 8172 t Vsem sorodnikom, prijateljem in znancem se naznanja prežalostna vest, da je naša nepozabna sestra, teta, sestrična in svakinja, gospa Ana Bregur c. kr. rač svetnika vdova danes, dne 1. julija ob potuosmib zjutrai, previđena s sv. zakramenti za umirajoče po dolgi n mučni bolezni mu no v Gospodu zaspala 2177 Pogreb predrage rajnice se vrši jutri 2. t. m. ob polušestih popold ie iz hiše žalosti, Gradaške ulice št. 18 na pokopališče k Sv. Križu Drago pokojnico priporočamo v blag spomin. Žalujoči ostali. v Ure z vsakega posebnega naznanila.) t Tužnim srcem naznanjava vsem sorodnikom, prijateljem in znancem, da je Vsegamogočnemu dopadlo, poklicati k sebi najino preblago mater, gospo drsalo Hočevar ki je danes, dne 30. junija, ob polušestih zjutraj, po kratki, mučni bolezni, v 68. letu svoje starosti, mirno v Gospodu zaspala. Pogreb nepozabne rajnice bo v ponedeljek, dne 1. julija ob polusedmih zvečer, iz hiže žalosti na pokopališče v Litiji. 2176 Sv. maše zadušnice se bodo služile v litijski cerkvi. Blago pokojnico priporočava v blag spomin in molitev. V Litiji, 30. junija 1907. Žalujoča sinova Ivan in Alojzij. Stenograf za nemški in slovenski jezik, strojepisec, išče službe. Naslov: „Stalno", Ljubljana , poste restante. 2174—1 Več delavce med temi tudi delavca za gips, se sprejme takoj v tovarni za umetno kamenje S. Dnterhuber, Ljubljana, Dunajska cesta 71. 2173—1 e£*t oj^t 2^*. Proda se po ceni, ali pa zamenja za seno ali slamo mlatilnica čistilnica siamoreznica. Več izve in oerleda se jih v restavraciji pri „Levu", Marije T are zi je cesta 16. 2171 1 4j ji? Spreten gostilničar išče gostilno v najem ali pa na račun. 2141—8 Ponudbe naj se pošljejo na Martinovo cesto št 10 v Ljubljani. Že rabljen a v dobrem stanju se nahajajoč r ■ 1 r vi>ergbohrer), 8 palicami vred, se ceno proda. Kje, — pove upravniŠtvo ,Slov. Naroda-. 1245 3 Delovodja popolnoma trezen, zdrav in energičen mol, zmožen slovenskega in nemškega jezika, se išče za tvornico z se* kire na Spodnjem Štajerskem proti dobri plači in prostemu stano vanju. Prednost imajo oženjeni ponud niki ključavničarske stroke, ki se tudi razumejo na dela v stružilnici. Pi nndbe z napovedbo dosedanjega 8lužbovaDJa in s prepisi izpričeval na upravništvo „Slov. Naroda44 pod aaDe-lovodja" ir 2122—4 i)Ubl|ana JuetloliRolnicfl In ™ čistilnica ■■ Kolodvorske ulice št. 8 je sedaj opremljena popolnoma na novo in so odstranjene vse tehniške teŽkoee, da se očisti perilo snežnobelo in izgleda kakor novo. Prevzemajo se tudi bluze, suknja, obleke, zastorji. Perilo poslano od zunaj se hitro osnaži in ceno zaračuni. 194u—7 Z odličnim spoštovanjem Šare i Iifablfana M N M M « v, m > M M M M H -M 1 M M i N M A N * M M H Kavarna V Ljubljani na Starem trgu št. 30 usak torek, sredo, četrtek 97 soboto in nedeljo 26 vso noč odprto. Z odličnim spoštovanjem Lee in Fani Pogačnik. ^ __________^ H YXX7 9i«»mirt»x« f?fT7?7^ *Boj klerikalizmu! ?od spovednim pečatom E in se imenuje lepa knjiga, katero je napisal bivši kaplan Hans Kirchsteiger katere I. del je izšel v slovenskem prevodu Etbina Kristana v založbi časopisa „Naprej" v Idriji. Dobi se za 2 K 60 vin. v založbi „Napreja" v Idriji ter pri L. Schwentoerju v Ljubljani, pri A. Gabrsčku v Gorici in pri K. Ho-rianu v Kranju. — Sezite po tem I. delu. Kmalu izide še II. del. 2140 3 gcj KlcriKoIizmu, bedi parcla! Proti klerikalizmu bojuj* pa knjiga p.p&d spovednim pečatom", sina in brata, f^j w ^q x iuu hiiii..aii/.um uvjuj« p" —^7-0— «r»"- ——■ w-----— iw 5,172 H ki Be naj zato E.ar iiajbolj ratširi med BloveDsko ljudstvo, ^fi Menija i >ixxzxiixixiixxiixnnK izrekamo tem potom najsrčnejšo zahvalo. Zahvaljujemo se tudi za krasne darovane vence in ganljivo nagrobno petje. Iskrena zahvala vsem sorodnikom, prijateljem in znancem. Zahvaljujemo se sosebno tudi vsem gg. uradnikom, učiteljstvu ter Blavnima požarnima hrambama iz Cerknice in Del. vasi na častni udeležbi. V Cerknici, 28. jutU* 1907. Žalujoča obitelj WerlL IVAN & NIKOLAJ ZIC trgro-virLa z vinom na veliko* Ladfe: „Donitila11 & »Štefanija" V F*XAljCX v Istri prodajata vina: Vino z Visa, črn . . . liter po 46 in 48 h Teran (obran> .... liter po — in »0 b-9 » v *>elo ... „ „ 60 , 52 „ Muškat (bel, sladki; . . w _ 66 ,?60 „ IStrijanec,crni . . „ „ ?6 . 38 , , (črni sladki; . . ,. . &4 . 6 i m Dalmatinec, črni' " " 36 l 38 l Refogko...... , w K 1*60 , a beli ... „ „ 42 „ 44 „ Maršala........ „ 140. toiljer, (Opolo) .... „ „ 42 „ 44 „ Pelinkovec..... • » » 1*20 franko kolodvor Pulj v izposolenih posodah, ki se ne uračunijo, pa jih je treba čimprej vrniti tr&nko kolodvor P»lj Pošilja se le po povzetju in sicer samo od 06 litrov naprej Za prirodnost tvojih vin populnona jamčiva. —il Služba občinskega tajnika pri županstvu v Postojni z letno piaeo 1440 kron je razpisana, služb. bo DttHtopiti 0 1. fevguoU'ui t. k. PiHmeue protaje, it kater;h uai r>o razvidno dosedanje služb vanje in uspusobljenont poHamezr.ih prosilcev, je vložiti najdalje do 10. Julija 1907 pri županstvu v Postojni. Prosilci, ki no p.»i. g nbčiuskeua t*»jmk<»^ania tudi vešči hranilničuegž knjigovodstva, imt-jo pred drugimi prednost. m Županstvo postojnske občine, dne 1. julija 1907. 2m 1__Q Pihel, župan. mmn^r—^ Samo 6 dni Havre-NewYork Francoske prekomorske družbe. Edina najkrajša črta čez Basel, Pariš, jtavre v ^meriko. Veljavne vozne liste in brezplačna pojasnila daje za vse slovenske pokrajine HT NttOlO ^JMI 4626-81 oblastveno potrjena potovalna pisarna £jubljana Dunajska cesta 18 tjubljana v novi hiši „Kmetske posojilnice', nasproti gostilne pri „Tlgovcu". Ces. kr. avstrijske državne železnice. Izvod iz voznega reda. Veljaven od dne 1. maja 1907. leta. Odhod iz Ljubljane jut, tel.: 4-58 zjutraj. Osebni vlak v smeri: Jesenice, Trbiž (Samo ob nedeljah in praznikih od 2. junija do 8. septem br a.) 7-os zjutraj. Osebni vlak v smeri: Jesenice, Gorica, Trst d. ž., Trbiž, Beljak, Celovec. 7 07 zjutraj. Osebni vlak v smeri: Ru-dolfovo, Straža-Toplice, Kočevje. 9- 05 preJpoldno. Osebni vlak v smeri: Jesenice, Beljak, Celovec, Praga. (Samo od 1. junija.) Il'4-O predpoidne. Osebni vlak v smeri: Jesenice, Gorica drž. žel., Trst drž. žel., Beljak, Celovec, Trbiž, (•os popoldne. Osebni vlak v smeri: Ru- dolfovo, Straža-Toplice, Kočevje. 3.48 popoldne. Osebni vlak v smeri: Jesenice, Gorica drž. žel., Trst drž. žel., Beljak, Celovec, Praga, Trbiž. 7- IO zvečer. Osebni vlak v smeri: Rudolfovo, Kočevje. 7 35"zvečer. Osebni vlak v smeri: Jesenice, Beljak, Celovec, Praga, Trbiž. 10- 40 ponoči. Osebni vlak v smeri: Jesenice, Gorica drž. žel., Trst drž. žel., Beljak, Trbiž. Dohod v LJubljano jui. tel.: 8.37 "zvečer. Osebni vlak iz Straže-Toplic, Rudolfovega, Kočevja. 8- 45 zvečer. Osebni vlak iz Trbiža, Prage, Celovca, Beljaka, Gorice drž. žel., Trsta drž, žel. Trbiža, Ce -žel., Trsta Trbiža Straže -Trbiža. n 50 ponoči. Osebni vlak iz lovca, Beljaka, Gorice drž. drž. žel. 6-58 zjutraj. Osebni vlak iz Trbiža, Gc rice drž. žel. Trsta drž. žel. 834 zjutraj. Osebni vlak iz Kočevja, Rudolfovega. It'i5 predpoidne. Osebni vlak iz Prage, Celovca, Beljaka, Gorice. 2-32 popoldne Osebni vlak iz Toplic. Rudolfovega, Kočevja. 4*36 popoldne. Osebni vlak iz Celovca, Beljaka, Gorice drž. žel., Trsta drž. žel. 6-50 poooidno. Oseb. vlak iz Jesenic, Prage. Celovca, Beljaka. (Samo od 1. junija.) Odhod iz Ljubljane dri. kolodvor: 7 28 zjutraj. .Mešani vlak v Kamnik. 2 05 popoldne. Mešani vlak v Kamnik. 7 IO zvečer. Mešani vlak v Kamnik. •O 50 določi. Mešani vlak v Kamnik. (Same ob nedeljah in praznikih.) Dohod v Ljubljano dri. kolodvor: 6-46 zjutraj. Mešani vlak iz Kamnika. tO 59 predpoidne. Mešani vlak iz Kamnika. 610 zvečer. Mešani vlak iz Kamnika. 9-55 ponoči. Mešani vlak iz Kamnika. Samo ob nedeljah in praznikih.)^ (Odhodi in dohodi so naznačeni v srednje-evropejskem času.) C. kr. ravnateljstvo državnih železnic v Trstn. Pozor! Priporočam preč. duhovščini in slav. občinstvu svojo ogromno zalogo umetno izdelanih Pozor!i nagrobnih spomenikov iz vseh Vrst marmorja in pa nagrobne okvire prevse^iam in v popolno zadovoljnost izvršujem vsa umetna cerkvena in stavbenska dela. Zaradi preselitve obrti prodajam nagrobne spomenike po jako nizkih cenah. Z velespoštovanjem 1274—12 kamnosek Ignacij Camernik kamnosek pomenskega ulice štev. 26 v Ejubljani PM Sprejema fcavarovaoja i!!bve8kega Življenja po ft»jraznovrfitneJ*lh kombinacijah pod talca ugodnimi p> goji, ko nobena cavarovalnica /. a-ti je ugodtfO »»vnrovaiije na rioživetje in umit. z 1 jšaw-' ;,m .se vplačili. Vsak 6lsn :ma po preteka petih pravico do dividendo. let „SLAVIJA" . ■ . v k a j e m n o za var ovalna banka v Pragi. - - - - Rez. fond«: 34,788.837-76 K. Izplačane odškodnine in kapitalije 87,176.38375 K. Po veiikusii druga vzajemna zavarovalnica na^e države / TMfMkOEl Mire* »nuko-norodno uprain. Vm pojasnila daje: Generalni zastop v Ljubljani, čigar pinarne bo v lastnej banenej bili Zavaruje poslopja in premičnine proti požarnim škodam po n^juižjih cenah, ^kode ceniuie takoj in n^jkuiantneje Iživa najboljši sloves, koder postu r Dovoljuje iz čistega dobička izdatne podpore v narodne in občnokoristne IUMM Iidajfttelj in odgovorni urednik: Rasto f astoalamiak. Lastnina in isk .Narodne tiskarne1