STEV.—NUMBER 217. gladilo leto—tear xv. Urulntfki in nprarnUkl pro ^ •Uri; HAT 8. U»nlj trmoglavi železniški predeed »>lki. Na ta način bodo pritisnili da ae trmoglavači toliko hitre j« P«»lajo, kajti Isačeni rokodelci '"»do dobili boljo delo drugje. Tajal dogovor v Atlantk CHy Ju ao skrbno čuvali vai pr »nadeti IV. mnenja železniških »trokov 'Jakov povzroči zeneeljivo, da oe 1 'ruštvt železniških predaednikov razbija, ako trmoglavi predaedni ne pristanejo kmalu na pogoje l.aatnfld železniških vrodnoataih papirjev zahtevajo »porazom. Oni eij v Waekingtenn ne trdijo, da levijo, da ao bili šeletniškim de je tak pološej, pa todi Quebec, Kanada, 15. aept. — - m Frank P. Walah, znani liberalni iONZUMENTJE BODO PLAdA- odvetnik in vodja ameriških Ir U "ORNO". Tona premoga sa podraži najmanj ljudstva toliko tisoče-r bi jih iztisnili v nor- zdaj peidbjo po v jih ftl . hodnji pondeljek. ttPo poročilu v liatu "Ban Pran cišpo Chronicle", ki je prinesel i-mona nesrečnih rudarjev, kateri sotatali v zlatem rudnika Argo-nadtu, ko je požar pod semljo dne 27. avgusta zaprl izhod, je med žjimi deset Jugoslovanov, h mena, ki pričajo, da ao dotičniki Hrvatje in Srbi, a lahko je med njimi tudi kak Sloveneo, ao sle deča: E. Begovič, N. Jovič, J. Kovač, B. Lagovič, S. Marinovič, T. Mi-ljanovič, E. Pavlovič, M. Simčič, M. Stsničič, N. Virgovič. — 0-stali nesrečneži ao večinoma Ita lijani in ftpanei. Jsckaon, Calif. — Po naznani lik vodstva rešilnega moštva v A r^ofiAut klo za dva ali tri dni. tvo, ki je na dela v predoru 3600 Čevljev globoko iz sosednjega rudnika Kennedyja, ima še 40 čev ljev pota pred aeboj akozi živo skalo, katero je treba še prevrta* ti. Zdaj naznanjajo, da bo prodor končan morda danes (sobota), morda jutri ali morda v pondc ljck! Druga skupina rešilnega moštva,ki je na delu v nižjem pra-doru 3900 čevljev pod zemljo, i ma Še 80 Čevljev akale med aeboj in zaprtimi rudarji v Argonautu. Ohioago, HL — Nesramnost premogovniških baronov presega vsa meje. Zdaj je jaano, da ae podra-Ži mehki premog, da bodo premogovniški byoni imeli ravno ta-to visok profil, kakor če bi obratovali svoje premogovnike ah celo leto. V šest meaeoih želo is* stisniti is kov, kakor malnem času v celem letu. Del. C. 9. Shoemaker, predsednik S. C. Shoemaker Coal kom-panije povedal odprto, da ae tona premoga podraži aa petdeaet centov. Kompanija ima svoje rudnike v Indiani. In ko so Shoemakerja vprašali, zakaj ae podraži premog, je na-ravnoat povedal, da ja treba nš-domestiti izgubo, ki jo je povzročila stavka, ker niao v tem ftaau obratovali premogovnikov. Ljudstvo gotovo ni avetovalo premogovniškim podjetnikom, dat naj ispro radarje. Ljudatvo ni tega storilo, kako pride sdaj ljudatvo do tega, da plačuje vojne stroške premogovniških podjetnikov? Rudarjem niao povišili mezde starooardmiki 00 Ohioago, Dl. — Med starogard-niki je zavladalo tako veliko vei lje, ko so izvedeli, da ao bili Michiganu, Massachuaetteu .. in Mainu nominirani pri primarnih volitvah senatnim kandidatom pripadniki stare garde, da ao pri čeli povpraševati, ako je še katera država Uniji, ki prične a črko "m". Is arca ao aa veaelili, da v teh državah ni bil oboo jen "new berryzem", kot se je togodlio v drugih državah. V reanici pa izid volitev na po-kazuje nič drugega, kot da maši-na ftampMnlnikov ni še atrta teh državah. Kar ae ni letoa ago-dilo, ae pa zgodi v bodočem leto. Znamenja ao tukaj, da je atara garda obaojena na politično smrt kajti še ona taka zmaga, kakršoa je bila v državah/ ki pričenjajo a črko "m" in stare garde ne bo več. * HOOVEE ZANIKA Waahington, D. 0. — Trgovak tajnik Hoover je podal izjavo kateri zanika, da je zainteresiran t rudniških intereeih, katere ru*a vlada ravnokar podelUa Buako-azijaUki korporaeiji. Hoover pravi, da ni zaintereei-ran v stvari. Pred letom 1818 jo bil nastavljen pri raznih korpora-eijah v Rueijl, od kar jo pa vstopil v javno službo, jo pretrgal vso prejšnjo vasi. fte prodno js Is-bruhnila revolucija, je pretrgal viaUk BARONI UMOM MH-TEVAJO VISOKE PflOFITE. eublja ma dobebm stali-sou, poeo0a »ani odvetnik walsh. vodja ki ao ja pravkar vrnil is Ru-kjer je šeat tednov preiako-razmere v interesu gotovih a-keriških korporaoij, ja dajali r Rusija ima najtrdnejšo vlado na avetu in najaijajnejšo bodočnost Jr Evropi. Sovjetaka vlada ima pol •Hljarde dolarjev v zlatu. Vae ajalniee v Moakvi ao apet od-Ruaka republika ima arma- 0 800,000 dobro iavežbanih mož, 1 ao pod vodstvom smožnih čast- l likov.1 daraka mezda ne draži premoga* ampak podražuje ga nenasitna Hcrytja, da uvode kazenako poato- panje proti želemiikiin družbam, ki kršijo varnoatna postave in takoUgrožajo človcJikn življonjs, ker as poalužujejo pokvarjene že lezniške prometna oprema, i "Pet in dvajaet tiaoč sUvkujo- t- - premogovniški podjetniki pa »fetZEIhl ^Jt^^Z »tajajo miljonarji. Premogovni- ^^^^c/^S^t K' **± ških podjetnikov j. malo, Ijud- SlTI^SftP jS? lakomnost rudniških podjetnikov po večjem protitu. Tej neiamor ni lakomnoetl sa da priti le v o-kom, ako se rudniki nacionalizirajo. Odiranje konaumentov in radarjev postaja vedno boli očit-no. Ljudake mase obnhožavajoi vzhodni želenloaeji ZAH TMVAJO, DA NASTOPI PRO-H železniškim DRUŽBAM, ki KRiUO PO-•TATI ZA VARNOST Človeškega živ. ljznja. V tvoji zahtevi naglašajo, da prt-slranje teh postav povsroča Hsw Tork, E T. (Fed. Pross Štabni poročevalec.) — Vzhodni distriktni odbor f stavkujočlh že- sa en cent. To pokazuje, da ra- lWniških dalavcev jc brzojavno fcbvestil justičnoga tajnika Daug Smilila v plamenu; konflikt za Carigrad. Krmal nspovs^lujs boj Angliji, ako n« ispraani Carigrada« Valiki izgradi v Sraimi. Grki obtoftujajo Turka, Turki pa Grka, da »o sanatili poftar. Odnošaji mad Anglijo in Frahcijo ao silno napati; angleška vlada groai, da ko Valika Britanija sama branila Carigrad, če prida do preloma v ententi. Rusija sahteva, da ljudstva, ki živa ob črnem morju in Dardanelah, naj odločujejo o moraki oiini. stvo Šteje miljone. Ali na miljo nI ljudi trpe sarsdi peščice podjetnikov t Ali je mogoče tak polo-ša opravičljiv? Položaj ni opravičljiv, pa tudi neizmerna krivi-ca je, ako morajo atiljoni trpeti, da lahko peššiea ljudi živi ndob-ne, fasaipno in potratno. In sate-gadelj je zahteva popolnoma, na tu, da ae rudniki nacijoanlisi-rajo v interesu ameriškega ljud-StVS. ' ' ' Tako sodi ljudstvo, ki a odprtimi očmi opasujs to nesrsmno gu-ljenje vsega ljudstva po privatnih velebizniških interesih. ROMANOn V KROŽKU KO-LUMBOVIH VITEZOV. South Bend, Ind. — Tukaj se še nekaj časa pere v javnonU neprijetna ljubesensks afera, v katero je sapleten profesor Tiernan tukajšnje katoliške univerze Notre Dame, njegova Žena Augu-sta in Harrj Poulin, trgoveo s mešanim blagom. Tiernan js spodil svojo šsno, ker je priznal«, da nI on oče njenega najmlajšega otroka, temveč Poulin. Poulin pa noše pr/znati očetovaetva in sfers ss bo prala ns sodišču, kajti spo-dsna žena hoče, da nekdo skrbi sa otroka., Tiernan in Poulin sta precej veliki luči v tukajšnjih krogih katoliške organizacije Knighta of Columbus. Rov. Mathew Waleh, predsednik univerze, je prejel več sahtev, da mora biti Tiernan odstavljen kot profeaor, toda Welah pravi, da Tiernan ostane v službi. Sli RUDARJEV OBTOŽBNIK V STIKI S B0RSDI ? OUF-TONU, W. VA. Clifton, W. Va. — (Federated Prese.) -- VeleporoU ja obtoži la 218 radarjev umora prve vrste in zarote v' zvezi s lagredi, ki ao se vršili pri bližnjem premogov niku 17. jnllja t. L ob šaaa atav-ke. Oaeaaineedemdceet rudarjev je ebtoftenik umora, dragi pa za rote proti državnim obU-tem. Petdeset obtoženec v sa Še nabsja na proet^m, dregf so v zapora. goji. kot ao jih doeegli radarji na konferenci v Cleveiendu. (MM.rn.ki reči, da ni tak. V nedeljo in oo- raasitni ii rovL Tem In HB vernoaapadnl vetrov te«a v zada jih U. oreh: najvišja noše jo 88. najnižja 88. Notnes iflUi ob 8JO; zaide ob 7*» London, 15. aept. — Ia Carigrada javljajo, da ao aa angleške in turško čete danes apopadle na is-midakem polotoku, 3fi milj južno od Carigrada. Veet nI Uradno potrjena. <— Druga braojavka Is Carigrada sporoča, da je skupščina v Angori seitavila mirovne pogoje sa Orke., Turški naoionalieti sa-htevajo, da morajo ssvezniška četo sapustlti Csrigrad in da aa sultan odpove prestolu. London, 15. aept. — Is tun poročajo, da js poveljnik sngleško oakadrs pred Smlrno sagrosil s bombardiranjem turškega dela meata, ako, Turki no pronehajo a masakri. Brni r na U Xino gori. Danes je odpotovalo v Meaopo tamijo 1000 angleških vojaških letaleev. London, 15. sspt. — Po današnjih poročnih la Hmirne je atra-hovit požar, ki je unišil aapadno polovico meata, dvomljivega iavo-ra. Turško oblasti odklanjajo od-govornoat in doli« Grke. Štiri dni je bil mir v Smirnl, toda včeraj, ko je isbruhnll požar, ao nestali izgredi, katero vodijo neodgovorni in osvetsšsljnl turški domašl-ni. Okrog tisoš-Armonoev In Qr-hov je bilo ubitih v izgredih. Angleški pomorščaki so m ukroali ns svoje hofnl^ttAtja tn prepnttt• li varstvo britzklh podanikov ht interesov fraftooakim, iulljan skim In amertfkim pomorščakom tf^ turškim nacionalistom. Atene, 15. sept. — Všaraj popoldne je aadivjal strašen požar v armenskem in grškem delu Smlr-ne j vss zspadna polovlos racate Je v plamenu in okrog 80,000 pre bivalcev je bres strehe. Pošar še nI pod kontrolo. Na stotine oseb je našlo smrt v gorečih hišah. O izvoru požara so konfliktna poro šila. Po izjavi Američanov ao ss žgali Turki. Smirna, 13. aept. — Mustafa Keraal paša je včeraj dejal v ris-govoru a ameriškim porošoval cemt Nočemo ae bojevati a Ve Uko Britanijo, toda vrniti nam mora Carigrad, ki ja glavno mesto Turčije. Poskušali bomo mirno, ako bo mogoše j ako ne, sa bomo bojevali. Naša smsga nad Grki nI povečala nsših zajitsvi niš vsš in nič msnj nočemo kakor to, kar j<< našega. Naše zahteva so kratke. Zehtsvsmo pravo nsod-visnost sa vss turšks dežele; ks pitulaeije za nas ne ekalstirajo vsČ. Zahtevamo Carigrad, Odrin In tisti del Traelje, v katerem prevladujejo tnrški prebivalci." Pariz, 15. sept, — Prelom med Anglij In Francijo pride morda vsak tronotek. PoloŠaj Je zelo e kuten. Fraaeija in Italija sta menda aklenili podpirati zahtevo tnršklh nacionalistov, da savesnl-Ške šote izpraznijo Csrigrad in es pri eele kam drugam ob darda-neleki ožini in da Orki Ukoj izro-Še Odrin In Tracijo Turkom. Anglija je po tvojem poslaniku Hardiagu v Pasise obvestila fran-eoeko vlado, da bo aama branila Carigrad, ako ga za pust« FraaeoJ si in Italijani. Oigantlšns diplossatake alle so aa delu, da odvrnejo konflikt med Francijo in Veliko Britanijo. Fraaeija ve, še Anglija Izsto pi iz eutente, da je konec veraal-ske pogedbe ELEMENTI NOVE EVROPSKE VOJKE. Kako spel lahko vsplamani Evropa, ako balkanska drŽave sagasl« jO v grško turški konfUkt. SADOVI IMPERIALISTIČNE POLITIKI. Orški lmperialisti, ki so as p*4 | roparsko ekspedloijo v Mali Asiji, adsj ša- dvoma letoma podali na ro| zenakem postopanj^ proti želes nlškim korporacijam, ki kršijo postavi, kot ate ja pokazali proti šelesniškim delavcem. Zvesne po-stsve določajo strogo varnost In da as pregledsjo lokomotive in vesovi. 1'Splošno je snano, ds železniško družbe samovoljno in a^vedno kršijo varnoatna poatave in zako-no za pregledovanje lokomotiv. Meddržavna trgovaka komisija ja opiaaia senatu, da pregledovanje v splošnem sslo šopa. posledice tega kršenja poatav je vrata na-aroč in nezgod. Velika nevarnoat človeško življenje in lastnino pošto ji v Združenh drža veh skozi vaš tednov, za katero ao želoanl-ške kompanija direktno odgovorna. Doadaj niao niti onkrat uvedli topniki juetičnega departmen-ta kasfnsksga postopanja proti kompanijam." David Williams, tajnik stavkovnega odbora, iajavlja, da aa poatave kršijo v tako veliki meri, da ao postale še narodni škandal. Dodal je, ako bi ae uvedlo kaaen-ako poatopanje proti želeaniškim družbam, da bi plačalo > še en miljoo dolarjev denarne globe. Pcnnaylvanska družim naatopa najbolj provokatorlčno. Dva In vridt-Hct, tiaoč Želaanišklli pisarjev in akladiščnlh delavcev vprav zdaj glaauje o stavki. Zaatopnikl ta železniške kategorije izjavlja Jo, da je Železniška družim ponov no kršila odloke železnlšekga de lavakega odbora. Poaebna značll-na je kršitev med vsemi kršitvami, da Je železniška drušba svojo pest snižsla mezdo za štiri cente, obenem je pa vzela usluŽ bebcem enodnevni počitek v tednu. Kompanija aa ne mara pogajati z zastopniki te kategorije železniških oalnžbeneev, ampak Je pripravljena pogajati se samo po svojem golem orodju kompanlj- Ski orK«niM.cij, Uslužbenci U kategorije sekte-mb Hfti elleino, da ss preglasi J* IZ tu vpraiiaje Triijo aa/ia od vrnjene, «la ao voditelji ^ j, nje jo mrstišno glbenje angleških šet In bojnega brodovja. Is Londona javljajo, da je Ha-Kje posvarile Jegeslavije, maj as organizacije obljubili, da eUvkov no vprašanje pradlože članstvu ne eplošno gleaovanje. že zdej Izjav* lje jo vei. ki poanajo |«4ožaj. da bo ogromna večina glaeov oddane se etevke. ali SvUrrtUJ« f mrl Tfcoč častnikov s* je všeraj od-peljalo ir Houtbamptene v Mesa. potem i j«. Angleški treneportni earnik "Homali", aelošen s vo jašklmi šetaml, je odplal s Malte i»r«t i Carigrada. Vse drag* šote na Malti eo dobile povelje, da naj (Dalje aa S. štreni ) njejo, kar so sejsll. Vesti pa, da Jugoelsvlja in Rumunlja mobill« sirata In pošiljata četa na bolgaN ako mejo, lahko napovedujejo no« vo evropako vojno, ki ja obenem lahko avatovna vojna. Središče novega konflikta is Ca. rlgrad. KomalUgt, zahtevajo, da Carigrad. Komaliatl aahtevajo, da Carigrad oaatna glavno mesto ne* odvisno Turčije, dočim js darda* nelska in bosporska ožina lahke iaternacionalilirsns sli saj nev* unmm . To stsiišše turških nsoionalintov podpira Sovjetska AisUa. [ - • ^ T , ' Anglija pomaga Grkom iz raz« danelamrin BoaporjtMBppB kontrolira vaa trojna vrata Src* dozemskega morja (Gibraltar In Sues sta Še v u jenih rokah) ter glavno aiorsko cssto v Indijo. Francija pomaga Turkom radi trga, bar noče, da ae Anglija pola. atl Dardanel in Bosporj«, Boj j« torej med Anglijo in Francijo za kontrolo dardanelske ožine in Ca* rigrada. U m Jngoalavija in Rumunlja ss bo* jita ss krsj«, ki sta jih vseli llol* gsrom, ako Turčija dobi nazaj Carigrad In Tracijo ter postane sopst nočna. Ako torej pojdeia Jugoslavija In Rumi|n»ja Grkoip na pomoč in napadata Bolgare in Turka, «1 Izključno, da Rusija in* vadira Beaarabljo, kstero ao za« vozniki vzeli Itusiji in dali Itu* rnunfji. V tem alučaju sa zaplno v vojno vss mala entenla in Polj* k ska. Ogrski šovinisti lahko izra-bijo položaj za reokupacijo Izgub* I jenih teritorijev, Italija bi v tem slučaju pšgnila s tisto kombinacijo, katera Ji bi obetala največ koriati na račun Jugoelavlje. Tako bi bila v ognjn vsa Rv. rope. Kaj bi počela Nemčija, al je lahko misliti. Najnovejše vesti is Hmirne pa že kažejo, kako se tudi Am*riks Ishko zaplete v mrežo novega imperialističnega plesa. 4 BANDITJE SO ODNSSLl $6,00000 » SI Pael, Minn. - Ob pol ena popoldne ao štirje banditje oro. pall Ht. Anthonjr Park državno banko za pet tiaoč dolarji v la ao plen odneeli v avtomobilu. Na delu ao bili štirje bančni u« službene!, ko ao banditje s pištolami v rokah vstopili v bančne proatere in ukazali dvigniti roka k viške. Pobrali so gotovino in odhiteli s njo v avtomobil. Alarmirali ao policijo, seveda sastonj, kajti e tolovajih nI bilo duha ne •luha, ko je policija dospela ne lice mesta Očividci trdijo, da se roparji bežali proti Mlnnrepolie* -1- MBSAESKI MAONATJE SI ZDRUŽUJEJO Chieago, III. - Atiri velike iaaMaarake ilružbr so 1 »delaleTj šrt se sdruiitev v eno samo k»»r-poraeljo, ki bo imda UM miljo* nov dolarjev kapiula. Dražbe eoi Armeer and Co., Wileoe aml On^ Morris and C«, in Cedeh? Pack* ing Corperetioa, j .i S " : ^ ...;,'^Jj PHOSVETA -PROSVETA*___ m ^ ^ 11 *THE EBILICHTEMMEBIT" OrgM
  • 1,530 29,271 1921. 19,080 ; 11,232 1922. 5,163 9J63 V fiskalnih letih 1920, 1921 ia 1922 se je torej skoraj ravno 25r 000 Srbov, Hrvatov in Slovencev več issetilo kot priaelilo. ■ Zgornji podatki se tičejo le priseljencev in isseljeneev v prsvem smislu besede, ne pa onih potnikov, ki prihajejo v Združene dr-ževe le ne kratek obisk, sli ps onih tu nastanjenih priseljencev, ki odhejsjo sa kratek obisk v sts. ri krej oziroma se vrsčsjo nszaj. Ako vštejemo tudi dohod in odhod teh inezemcev Jtx takozvsmh "neprieeljcneev" osiroms "nei* seljencev" — je v minolem fisksl-nem letu priiio Vsege skupaj 1) Bulgerov, Srbov in Črnogor^v, 1652 in odilo 6663, 2) Hrvstov in Slovencev priiio 4144 in odšlo 4886, 3) Dalmatincev, Bossn«^ in Hercegovcev priiio 377 in odilo m. Vseh Južnih Slovenov (»«• vzemši smeriške držsvljsnr j« prišlo 6178 in odilo 11,895; višek ns odhmlih znaša torej 5722. Zanimive je tudi tabela po ne-narodnosti, ki navaja Itevilo izključenih inozemcev, keterfm na-mreč priseljeniške oblasti niso do-volile vstopa ▼ Združene države, in deportiranih luoeemeev, ki 1 se že nehejeli v Združenih dri-vsh, pa so bili izgnsni in dep< rt>-renl: 1) Bolgarov. Srbov in < p' nogoreev iaključanih 122 in izgns-nih 18; 8) Hrvatov in glovenr^ izključenih 188 in isgnsnib 47t 8) Delmatineev, Bosancev ia Htr-eegovcav iskljnčenih 8 in «gn»n nobeden. tU prljetalju v itaH PROSVETA LKBEN1H LADIJ J« BILO MLODAKIH IA BKLBDO LlCl Slmiski Narodu [ATOR BO&AH J« MUUL GLAVNI STAN. HIT« BO. LAWNDALK A V«, CHICACO, ILLINOIS, ImUrtlai odbori UPRAVNI ODSEK. hMiili VImmi C*i«Wr, VMM. » P. D T, I Ws»hin.yto«, D. 0. (Fed. Press.) Ip^jilu zamoraki republiki Li Cjji r Afriki je v nevernosti. E«>)u<'ija najbrž ne bo eprejete Ktoagresn, P« kateri dobi za Ln»k« republike pet miljonov do-posojilu. Državni tajniki Eaghes je priporočil to posojilo, Lreno je ps zdaj zmešal senator Korali. Ako predsednik osebno ne lip]j ca na regularne republikan L naj glasujejo sa resolucijo, I najbrž zaspi na zaprašeni polici. I Borafi j« dokazal, da pojde I $1,650,000 newyorškim bankir-Lnl. d« so zadoeti njih zahtevam. sNajvcč bodo prejele bančne tvrd-|ie Kuhn Loeb k Co„ Morgan »nd |co in Nationel Citjr banka. IJbe-E, Pg ima letnih dohodkov samo 1-4163,000, kar komaj zadostuje In plačevanje po tri od sto obresti In* posojilo. Resolucija dalje do-I Joči. da so nastavijo ameriiki u. tedniki z visokimi plačami. Fi-Lnfni komisar bi prejemal po spetiiAst • tisoč dolarjev na leto, njegov namestnik po deset, tisoč dolarjev, trije glavni pomočniki [pa po šest tisoč dolarjev, ki bi tvorili nekakšno diktatorstvo v [tej deželi. . Borah je povdarja}, da je to I predlogo narekoval imperijalizem, Ki ugroža deželo. Newyorškl ben-Vir j i se s pomočjo ameriških bajonetov iztirali iz Nikarague miljo-ne. Na to so odšle ameriške žile na llaiti in zkoraj z bajoneti ee je prisililo ondotno ljudstvo, da je sprejelo deset miljonov do štiri-nsjst miljonov dolarjev posojila, katerega ni maralo, je naglfešal senator Borah. fiaslaf*i je, zakaj se je to zgodilo. Ravfto tako se je ravnalo na St. DcJtoingu m zdaj j« Liberija na vrsti. Borsh js atffcll, da je slišal in ji tudi nsjbri res, da so ameriški finančniki pokupili dolg Liberije I b da so plačali po deeet do dvajset centov za dolar dolga, zdaj pa hočejo prejeti zto oentov ze dolar. Povdarjzl, da liberijsko ljudstvo ne bo imelo nobenega dobička od treh miljonov dolarjev, ki lo oeta-nejo, ko so poravnani dolgovi. | Ameriiki birokrat je jih bodo po-Mili zase, llberljeko ljudstvo bo pa strto pod težo dolgov. Liberij-cl bodo postali pooni Združenih drla v, izkoriščani pa bodo na korist privatnim interesom. Stavkarji pred sodišče« Zresni sodnik F. A. Gelger v Mihrau« kwju je pred psr dnevi obsodil tri stavkujoče železniške delavce t zapor za deeet dni, ker eo nago-'»rjali akebe od dela. Obtoženi eo bili kršenja aodnijake prepovedi «>jenja sodišča. Bledeči so bili obsojeni: Sam Mftsnovič, Joe Bnvieh in Tom Boetich. Oardist ubil delavea. Privatni gardist na Želesnicl Grest North *'Htern v Hsvru, Most. Je 13. t. J. ustrelil ssvirsčs George 8. »tonrhouehe. Smeli, rfe4bee PoskusiteI« trt*, ki prrr^t M frtalk* i, Ur »i p^ilM ... M Blagajna velikega vojvode. U švedščine prsložil F. J—o. (Dalje) v 'Kdo j« U možeker!" 41 Ta možeker, "je rekel grof in brenil z nogo note vestnega nasprotnike, »'je gospod Bekker, do-me ie Holendske, on je eranžirel revolucijo na Minorki." 4'Sedej razumem postopanje in čustva vašege velikovojvodekege visočanetva!" je rekel Filip po-polnome mirno. Veliki vojvode ge je začudeno pogledal: "Kaj ste rekli .. . vieočanatvof Vi veete, kdo eem!" "Da viaočanstvo — vem!" ''Koliko češe žet" "Ko smo se ukresli na"6tokr-Ijo" in odili is Marseilla." Veliki vojvode je vU v preeej-šnji zadregi, eemrmrel je med so-bmi: "Slutil sem vse to — tods se-dsj". Filipu se ni zdelo primerno, da se zdaj in ne tem mestu rez-previjata kakorinekoli poedino-sti, zato js rekel: "Nekej vsm je psdlo iz žepe, visočanatvo!" Sklonil ss js in po-brsl lepo zgsnjeno polo papirja, ki je leisls poleg nezsvestnegs Bekkerjs. Veliki vojvoda je vzel papir in gn ogledoval; radoveden je bil. kej bi moglo to biti, zato je^raz-grnil polo in poskuisl prebrati v mrsku vsebino. Tods brati ni mogel, bilo je pretemno, hotel je ie vtakniti polo v lep, ko mu je posvetil Filip z električno svetilko. Veliki vojvods je hitro prdbrsl— In se želel ne vee glas smejati, tako da js odmevklo po vsi uliei. "Viaolanstvo, vieočanstvol" je lepe tal Filip. "Nikar tako glaeno, kaj bi bilo, ako naa tu zalotijo." "Prav imate I" je odgovoril veliki vojvoda in to z glaaom, da ac je Filip akoraj prcstrd»il. "Ko bi le vedeli, kaj sem našel na ti poli papirja, ki sts mi jo dsli." Filip ga ni razumel, toda sdsj gs ni hotel sprslsvsti, vendsr je pa sam veliki vojvoda odgovorili "Ta papir ni padel iz mojega lepe, izgubil ga je nel ljubi go-epod Bekker; ne tem pep"J« P* ni nepiseno nič vel in nič manj nego pogodbe med gospodom Bek kerjem in leetimi mojimi podlež-niki, ki se se zavezali, da me bodo za nagrado dveetotisoč pezet odstranili raz prestol in me povrhu tega ie ubili." Filip se je sam očudU, ko je poslušaj te besede. .. V tem treno-tku se ie Bekker zganil. "Vieošanstvo — tegele veiega Bekker je morave spraviti na varen krej. Ali veste ksk primeren kraj. # '" . • Veliki vojvoda je bil ves zsmi-11 jen, gledsl je nekej čeea Filipe, potem zopet kontrakt. — Na Filipovo vprašanje se je zgenil in glede naokoli. V vseh hiiah je vladal popoln mir in nočna tiiina, kot da eo vee izumrle, zapuiče-ne . . .' mala hilice v bližini je bila pa prav popolnoma zanemarjena. Okna so bila deloma pobita, okviri iztrgani, sters vegssts vrsta so bilena pol priprt s. Veliki vojvoda je pokazal na hiio, e Filip je prikimal. Molče sta zagrabila nezavestnega Bekkerja, ki se je pirkrat etreeel, in ga odnesla v zapuščeno • enonadstropno hiio. Daai je bilo na zunaj videti, da je hiii zapuščena, je bilo v veži naloženo neko orodje, metle, vedre, lestve in ktfp praznih steklenic, v steno je bil zabit velik žebelj, preko njega je pa visele vrv. V istem hipu sta brez vsakega dogovora veliki vojvoda in Filip snela vrv in začela vezati Bekkerja. Ko sta bila s svojim delom gotovs, se je Bekkerju začela vračati zavest, njegove zvezane roke ae ao zganile, modre podplute oči se so odprle ... s krvavimi očmi js gledal prestrsšen svoja eovražni-ka . . . Tedaj ee je zganil tudi njegov jeeik in hripevo je zaže-petel: "depaati... šepeeti..." ' Veliki vojvode ee je zazmejal t "Da, gospod Bekker, popolnoma prav imate, šepaeti, šepasti. dspastl je tu, ki ae je vrnil med svoje zveste podložnike, ds pre-vtame zopet vlado. Ako vodite svoje trgovske knjige, zapišite onih direeto tisoč pezet med izgubo. Vi ne boete mogli postati laat-nik. ali vaaj upravnik žveplenih rudnikov na Punti Hermosi " Gospod Bekker gs je gledsl s Jurkica Agičeva. Hrvaško spisal Ks. lendor-Ojalski. Prsvsl Fr. Orel. (Dalje.) — Da, goepoda, javljam vam vseslo veet, — je ssčel msli okjrogel stsrčsk, nenavadno rds|e-gs obrasa s selo debelim glssom, — danss je občini doepelo pismo od gospoda Hanibala. A po-stušejts šel Priložil je der petih tisoč forintov; setem poklanja občini zemljišče "Beščo\ — ono, ki je ze eerkvljo, — v evrho, de se Um zgradi novo šolako poslopje. Kekor povod temu ne vaja, 1 da hoče a tem proaleviti svoj povretek iz Afrike. — Al—el je vzkliknile drnšbe v čudu. — A sedej doapef — je vprelal Žunič. . — Pismo je iz Ogrske — nekje is Banata — piše, ds pride kmalu ter ds ossbno uredi stvar s občino. . .8 :t*ff|p|| — Moralo bi se anati, ker v tem slučaju je potrebno, da ee ga vaprejme avečano, — je doeta-vil Maleievič. — Seveda, — eeveda 1 — je odvrnil nečelnik, a sa njim vee družbe. — Vi imenujete takoj in posovite v eejo po-srben odbor, — je rekel tunič. — A vi, goepiea Jurkiee, ga ob njegovem dohodu poadrsvite ter mu izročite šopek evetlie, — ee je obrnil de Jurkiee. — Tako, —tako! Divna mieelt — eo prltr-dili Olavarevšlč, Malečevička in 4rugi. V oči vidni cadregi je Jurkica pogledela aa-mo domačo *o«po ter ni odgovorila ničeaer. Od prvega hipe, ko je slišala načelnikove poročilo, v to pile ee je v neko tiho vret entuzijezme. De-ei je vedela, da je llenibal telo bogat, da pasaria-aki grelček poaeduje preko štirideeet tieoč juter zemlje, — vendar jo je preeenetlla rnamenitoet daru, a največ ae je radovala In divlla tema, da je ta dar poklonil šoli. Roj snaj, kako in zakaj, v nekem treaotku je občutile, kakor da je na-men tete daru v aekeki sveai a njo. 8eveda, da si j« v avojl skromnosti in nedollnoeti takoj od-podila tako misel ter uvidevala neoprevlčenoet iste. Kaj ~ on le od aekdaj telo podpira Aolstto. No — a pri vaem tem — pri vsem tem — nekaj ekritege jej je fepetala duše. da je Hanlbal mi-sli! na njo, ko ee j« odločil aa U dar. "Delossa ee j* torej vendar lo vreeaičile moja sla ta jo od me-lo preji On prtdel" — govorila si je Jurkiee. Med tem je ftnai* vodne govoril aklmajen proti njej ft« vedno jej je dokaaeval. kako Mj. primerenrje je. de ona, kakor najmlajše učitelji, ra. poailravi ai allaks Dekle 0S js pmiašslo I maj na pol. Pftrav sa prav ni ee nI malo pretivila tem«, nasprotna, viel je j Jo bOe, da pripade njej ta naUfa. Home to Jsj ai bile po valji, da jo £•-nič stavil ta predlog, a ie bolj jej je bilo aoper ne njegove neprestane blebetanje. Opazila pa je, sovražnim pogledom, ki jo bil tako divje blazen, da ie je ekorej veliki vojvode sam preetrešil. vendar ae jo premagoval in rekel: "Ali vezte, goepod Bekker, ka; storim takoj, ko prevzemem vlz-do? Objavil bom zakon, ki ga bom imenoval vem na Čeat "lez Bekker", a določal bo, da je vsakemu tujcu pod kaznijo 50,000 pezet prepovedano priti na Minor ko. Ako je pa ta tujce slučajno Holandee, ac izpremeni ta denarna globa v smrtno kazen." Te besede je govoril španako. Filip, ki je razumel nekaj špan ščine, je doetavil; 41 Ali bi amel vašemu veličan-etvu nekej dobrega svetovati!" "Kaj?" "Dajte temu zakonu retroaktiv-no moč!" Gospod Bekker je ves zedrh-tel . . . veliki vojvods se je pa smejal: "Imeniten svet, gospod profesor. Prosim vas, posodite mi mslo svoj robec, ds neposrednemu pro-vzročitelju tega zakona zamašim usta, prodno ga zApuztiva. Filip je takoj ustregel njegovi želji. Veliki vojvoda je spretno zamašil Bekkerju robec v usta ... ta se ni niti branil ,tako ao ga prevzeli dogodki zadnjih trenotkov. Veliki vojvoda je potegnil še Bekkerju iz žepa revolver, ki ga je hotel ta prej izvleči, potem se obrnil k Filipu in rekel: " "Tako, sedaj pa greva lahko naprej)" "Kam, visočanetvof" "Na dvor, da obiščeva predaed-nika republike." Veliki vojvoda je rekel te besede s takim naglaeom, da je Filip nehote obžaloval usodo mladega predsednika. Da ata Filip in veliki vojvoda vedela in slutila, v kateri hiši sta pustils zvezanega gospoda Bekkerja, se prav gotovo no bi smejala . .. S hitrimi koraki sta šla po dolgi in še dokaj široki cesti proti iztočnim teraaam, nad katerimi ao se videli temni obriai vojvodakega dvora. Veliki vojvoda je opazoval nepreatano Filipa, hotel ga je ne kaj vprašati, da se je vedny premislil . . . molče in tiho sta se približala dvorski terapi. Filip, ki je bil izvanredno dober pešec, se je moral čuditi, a kako nagltco je šel veliki vojvoda kljub svojemu :-uu— Šcpenju; a obenem se je čudil v^mu, ker je dozdaj videl in eli-šal. Sto id sto vprašanj si je stavil: o gospodu Bekkerju, o kon traktu, o žveplenih rudnikih na Punti HermozI . . srbel gs je jezik, ds bi vpražal . . . toda zdelo ae mu je najprevidnejše in najboljša politika, da sledi velikemu vojvodu in molči... (Dalje prihodnjič.) KnT« ki sp gs znojem delavetva. Kraljeve po roka je bfle povod, de so ljud stvu zopet prezniii žepe. Nikole 'asič in njegovi miniatri ao ee pe šopirili , do jo bilo smešno, če bi da ee je Smiljanič oddaljil iz sobe, ne da bi se jej bil poklonil. Ob odhodu je morala Jurkica še jedenkrat obljubiti Maleševiču, da zvečer pfide gotovo. Čim je fcttnlč to čul, takoj jo je poproeil za prvo če-tvorko. A Glavarevič ae je oglaail, da je prva če-tvorka že obljubljena njemu. — A druga Bmilja niču, ne-li goepiea f — E, pa dobro, — meni torej tretja in koti-1 jon I — je pretrgal žunič doktorju besedo. Jurkica ni odgovorila ničesar, aamo zarudela je, ae naamehnila ter obrnila k domači gospej, katera jo je prijela pod pazduho ter jo je pospremila is aobe. Kome j je bila na ulici, se je pojavil takoj za njo upravitelj. ' — Kam hitite tako, goepiea f Človek bi moral izpustiti dušo, ds vss dojde. i Jurkioi ni bilo prijetno £uničevo spremstvo. Zato mu ni odgovorila ničesar. t — Torej sts vi že oddali vse četvorke, a jaz, najsvsstejši vsš čsstilec, ostejem presnih rpk. — Zares —, to ni nikake nesreča —, je odvrnila Jurkica bolj oeofno ter zečele gledati na naaprotno štren. Jezilo jo je in etreh jo je bilo pred žuničem. Po zadnjem dogodku v etveri radi dopuata ni bila več mirna. A Žunič ae jei jih rabile dane« svačer. Trgovski pomočnik Riatič jo je poslužil in vos rečun je znalal nekaj lea jeden forint. * —Vidite, kako se kiti s naiim denarjem, — rekla je neke paaarinaka kmetice, ko je Jurkiee odSa, — siromak kmet pa komaj da si more kupiti kmks Poglejte, kaka sem, — a "mečtrov. kft", ki jo plačam, kupnje svilo. Tu gre za nai denar. — Hojami, mi jo plačujemo. — Vsi prisotni v trgovini ao se nasmejali s silnim krohotom In vee je pohitelo k vratom, da gleda za Jurkico ao jedna krpica ne njej ni ostala neprerenjena a *ei ee govorili, kako naeifrana hodi • mHHrov. ke", okolt. (Deljs prihodnjič.) NOVICE IZ »MJE. Klečeplazstvo. Pod tem naslovom pile ljubljsnaki 'Naprej' ale deče: Hudi so čaai za delavstvo in sicer tako, ds je del onegs de-avetve, s katerim skupaj sem ei slulil kruh, bil primoran poseči po avojem zadnjem orožju — stavki, ds si ohrani vsaj nekoliko pravic do človežkega življenja. Stavka pa ni zmerom samo nesreča. Delavce, ki mora drugače dan na dan garati drugim za dobiček, ai za časa stavke marsikaj napravi ssm za se, si malo oddahne, ima lisa premišljevati in ima tudi čae in priložnost, da stori nekaj za svoj zasužnjen razred in za svoje sotrpine. Ker sem imel tudi jaz v stavki preveč čaaa, sem šel med delavstvo drugih krajev. V prvi vrati me je seveda zaninialo, za kaj ac delavstvu tako godi, da si cer eelo avejc Življenje gara in,u< stvar ja, da pa naposled nima niti toliko pravice, da bi se smelo boriti za svoj človeški |9sUnek. To, kar sem spoznal ne svojem poto vanju, me je privedlo do tega za ključka, da si je delavno ljudstvo avoje neereče v največji meri sa mo krivo. Med drugim aem prišel tudi v neko industrijsko pred mestje. Zvedel sem tam, da se je inženir, vodja nekega podjetja, poročil ter odžel na dopust In po ;ovanje. Ko se je vrnil, so mu de-svci napravili pri vhodu v tovar no lep slavolok za sprejem. Ti de avci so bili večina zaupnik^, ki so se hoteli na ta način hlapčev ako in ponižno prilizovati. Torej zaupniki, katerim delavatvo zau pa izboljžanje avojega položaja potom avojih "bojevnih" organizacij, ti zaupniki bojazljivo klečeplazijo. Kaklno hrbtenico ima potem šele oatalo delavstvo? Kdo >a tebe sprejeme s slavolokom pri tvojih porokah? Beda in po manjkanje ata največkrat tvoja usoda še v prvih dnevih tvojega zakonsksga življenja. Nihče od tistih, ki imajo vsega v izobilju se ne zgane za te. Zakaj ga še klečeplazite f Morda radi tega ker a svojim pridnim delom vzdr Žujete celo svoje življenje dan na dan ves današnji drušabni red, da potem nazadnje nimate . pravice do najmanjših življenakih po treb med katere spada tudi za koasko življenje? Uboga para Pa ne aamo induatrijsko delav atvo klečeplazi in se prilizuje na nečloveški način. Tudi na kmetih obatoji malikovanje in lizunetve —• Na zvojem potovanju sem pri Šel zvečer v neko kmečko vae, ko ss js ravno začel zlavnosten »prevod in ko so zečeli možnarji pokati. Spredaj ao žli trije gode Za to "godbo" pa dvajeet mož požarne brsmbe v peradi, noseč godeče bakle, za njimi pe oetalo občinstvo, zlasti mladinf. Vpra. žal eem kaj to pomeni in izvede da ime drugi dan župan god. Ko likor je meni znano vem, da smo do eedaj imeli aelo malo županov ki bi ai bil zaslužil nekako poseb no hvaležnost od strani občinnaf] jev, slasti pa revnih, še manj pa je takih, ki bi ai bili sasluži kakšen pomp sli podoknice ob priliki svojege godu. Mogoče, da ai je slučsjno ta župan pridob večne zaaluge a poštenim in požr tvovelnim delovanjem za dobrobit svojih večinoma revnih obči-narjev. Pe tudi takret, če bi bilo to ree, bi to bilo njegova uredna dolžnost in bi ae bilo treba pod oknie in klečcpleztva od strsni občinarjev! Ampak ljudje ac kaj radi ponižujejo in prilizujejo na tako peeji način, mesto da bi a po I itenim delom in rednim obnaše-j njem dokezeli avojc človeško do-! itojanatvo. fte preveč imamo v sebi srednjeveške suženjske krvi !&e za nas veljajo besede pesnika. I ki je svojčas delavnemu ljudstvu napiaal: in ze lonec slebe .ge riže ponižno pelico liže, ki gs je večkret teple." Pri reHnmkem koritu Metode j daneinjega režima presegajo že 'vae meje. Do denes nimamo pri-;mor* sa takšno politično nemora-,lo, hrezplodnoet, nesposobnost in! j za toliko spletkarij. \m ker s re meččaaski režim drlavotvor-l (rev In reakrijonareev storiti, vee i je moril. NI ge sredatva. tudi naj ! *bolj umaaanege in najbolj ogab > nega ne, ki bi ae ga ne posluže 'vali ta politični jesuitje. Nobene! Ijone dinarjev za dekoracije, za-tave, uniforme, parade; ljudstvo pa hira in umira. Španski ceremonial, beli konji in zvižana civilna liata, vae na račun |zkoriia-nege in izžemenega ljudstvs. Ko je bil skraljeva poroka pri kraju, so ti ljudje nažli takoj drugo 'državotvorno delo.' Na dnevni red le prižla Stejičeva afera. Bkuha-so iz tega kar kabinetno vpra-ianjc; ali Stejič ali pe mi, tako t e pisalo njihovo čaaopisje. Mini ster pravde Lasa Markovič je po toval na Bled in zopet nazaj. Uro žili ao z odstopom kabineta, Če hi kulanti, da bi na ta način kralj pomilostil Stejiča. In kolčno ! Kralj jc pomilostil Stejica — ministrstvo pa jc ostalo. Če v zasebnem nivljenju človek ne drži besede, ge imenujejo neznačajne iru. ae je oi o sm«no, ce oi }ernaci0Mlil0 dru4tvo /a bilo žalostno. Izdajali so mili- v ^boru M burja beutialea mor neke častniške rali so več oaeb, med ▼dove. An polkovnika Filipe k a njimi V Salzburgu so osnuval^JI] ki bo dovršil vse pripras,. ,„1 Anglije, Ciikozlovaške, AmenJ Nemčije, Francije, Španske dJ ske, Finske, Italije, Madžarske! iz Avatrije. stavka je I polna v Zagorju, Trbovljah, Ht stniku in v Kočevju. V Belgradu ae jevršil 20. av| sta shod delavstva proti nežno« draginji. Poročala sta ss. To j lovič in Kovač. t£" Is Belgrada poročajo, da H vesti o nepovoljni Letini izmi I ne. Te vesti so plačali borzni] do ogromnih dobičkov. Xekat| časopisi pa so aeveda tem vest! tudi nasedli. Letina j« izbor večinoma povsod. Proti izvozu še storili potrebne korake, ki I ža. Kako bodo imenovali še le te s0 aiccr dovoljni, vendar p« glave v državi 1 Ta politični re : im, ki jc uvedel batine, vsemogočnost orožnikov in policije, se je naučil tudi politične krivce na smrt obsojati. Človeško življenje nima. za ta režim sploh nobene vrednosti. Vsak dan sližimo o kaki novi aferi, toda režim se ne odmakne od korita. Koliko čaaa bo delovno ljudstvo to šc trpelo! Iz Kotorja poročajo o izvozu 35.000 kilogramov zrebra, ki ao gs prodali Wranglovei Angležem. Angleški parobrod "Pola" je prišel Že 15. t m. po Srebro ter ;a je odpeljal s sebqj. Srebro je >ilo lastnina "Petrogradskc zalo-žne banke" in se je nahajalo že od leta 1920. v Rotorju! Wran-glovef, ki so ga čuvali; so ugs-njali v Kotorju neverjetne orgije. Zanimivo je le to, da poročajo šele aedaj o njih! Wranglova soldateska v Jugoslaviji Iz Gornje Radgone smo prejeli sledeči dopis: "Wranglov-aka svojat je zblaznela. Ni dolgo, kar se je zgodil obžalovanja vredni zlučaj v Gornji Radgoni, da je Wranglovec uatrelil poaestni-Kocbeka. Za tem dogodkom se množijo Ikandali po vrati. Pri 8v. Ani na Ajgnu (Prekmurje) je pijani ruski kspetan ustrelil nekega domačina poeeatnike. Kapeta-na so sicer spravili v zapor navadno pa takim zločincem ne skrivijo lasu. V nedeljo, 20. avg. svečer je žla proletarska družina aprehoda domov. Naenkrat ao pridrveli trije Wranglovei sa njo in ji hoteli iztrgati kakih 19 let staro dekle in jo odvesti. To se jim slučajno ni poarečilo, toda to je Wranglovce tako raztogotilo, da ao stekli za to družino na eta-no vanje. Tu zo začeli mlatiti' in zbadati z bajoneti po vratih, da eo vrata popolnoma demolirsli. Pri tem je zsdobil Peter Bmodii, ko je tiščal vrata iz notranje strani dva vbodljaja na deano roko. Njegova žena pa ravno tako dva vbodljaja na deano roko in udarec na deana rebra. Na veliko klicanje in kri&nje ao vender pritekli ljudje, ki ao surove nasilneže pognali. Wranglovci prihajajo v Maribor v popolni vojni opremi, oboroženi celo z granatami. 22. avg. ae je zeradi tega občinstvo v vlaku tako razburilo, da jc morala policija intervenirati ter ze pleni, ti bombe. V Teeliču in Ostuini v Bosni je izbruhnilo ztavka kovinarjev. V stavki je 1200 delavcejr. Soli-da most jc popolna. koriatni. V Budimpešti se je vrSila pj cesija, ki se jo je udeležilo ■ 40.000 ljudi. V sprevodu so ffi li relikvije sv. Štefana. V spri du so bili: nadvojvoda Jože Horty in vsi člani vlade, ki aoi muzali ljudski nevednosti. POZOR KROJAČI. Izurjen krojaiki pomočnik, je zmožen v izdelovanju nov| oblek, zamore dobiti stalno