GozdVestn 80 (2022) 10332 Znanstveni članek Podlaga za izdelavo usmeritev pri gospodarjenju z navadno smreko v Sloveniji Foundation for the Preparation of the Guidelines for the Norway Spruce Management in Slovenia Luka KRAJNC1, Mitja SKUDNIK2,4, Tom LEVANIČ2, Matjaž ČATER2, Aleksander MARINŠEK2, Janez ZAFRAN3 Izvleček: V prispevku predstavimo podlago za izdelavo usmeritev pri gospodarjenju z navadno smreko v Sloveniji. Izvedli smo več ločenih analiz z istim ciljem: pripraviti strokovno utemeljene in s podatki podprte usmeritve za gospodarjenje z navadno smreko v Sloveniji v prihodnjih desetletjih. Tako smo v tem prispevku združili rezultate meritev nacionalne gozdne inventure, analizo priraščanja smreke, analize vrstne pestrosti ter pregled osnutkov načrtov za gozdnogo- spodarska območja. Namen tega prispevka je predstavitev rezultatov štirih ločenih sklopov analiz podatkov, ki so predstavljali osnovo za izdelavo usmeritev pri gospodarjenju z navadno smreko, objavljenih v naslednjem prispevku. Ključne besede: navadna smreka, podnebne spremembe, gospodarjenje Abstract: In our article, we present the foundation for the preparation of the guidelines for Norway spruce management in Slovenia. We performed several separate analyses following the same goal: to prepare professionally founded and data-supported guidelines for Norway spruce management in Slovenia in the future decades. Thus, in this article, we combined the measurement results of the national forest inventory, spruce increment analysis, species diversity analyses, and overview of the drafts of the forest management regions plans. This article aims to present the results of the four separate data analysis complexes representing the foundation for the preparation of the guidelines in the Norway spruce management, published in the next article. Key words: Norway spruce, climatic changes, management 1 Dr., Gozdarski Inštitut Slovenije, Večna pot 2, 1000 Ljubljana, Slovenija, luka.krajnc@gozdis.si 2 Dr., Gozdarski Inštitut Slovenije, Večna pot 2, 1000 Ljubljana, Slovenija 3 Mag., Gozdarski Inštitut Slovenije, Večna pot 2, 1000 Ljubljana, Slovenija 4 UL, Biotehniška fakulteta, Oddelek za gozdarstvo in obnovljive gozdne vire 1 UVOD 1 INTRODUCTION V Sloveniji predstavlja smreka (Picea abies (L.) Karst.) eno od gospodarsko najpomembnejših drevesnih vrst, predvsem zaradi njenega velikega deleža (Slika 1) v zasmrečenih bukovih in jelovih sestojih (Marinšek in sod., 2019). Po podatkih Monitoringa gozdov in gozdnih ekosistemov je smreka v letu 2018 predstavljala 28.6% pov- prečne lesne zaloge (94,4 m3/ha od skupne ocene 329,6 m3/ha, E=4%) (Skudnik in sod., 2021). Od leta 2000 se je delež smreke v lesni zalogi zmanjšal za približno 4,4 % odstotke. Seveda zmanjšanje v povprečni lesni zalogi ni bilo enakomerno po celi Sloveniji zaradi različnih dejavnikov. V zadnjih dveh desetletjih so smreko najbolj prizadeli napadi podlubnikov v kombinaciji z delovanjem drugih abiotskih dejavnikov kot so žled, suša, veter in sneg. Podoben upad priraščanja smreke opažajo tudi drugod po Evropi (Pretzsch in Steckel, 2019). V Evropi je danes najmanj 6 do 7 mil. ha čistih smrekovih rastišč, od katerih je 4 do 5 mil. ha osnovanih na rastiščih listnatih ali mešanih sestojev (von Teuffel in sod., 2004). Današnje gospodarjenje s smreko v Evropi je posledično usmerjeno v mešane sestoje z listavci zaradi ugodnejše razporeditve in razpoložljivosti talnih vodnih zalog (Prieto in sod., 2012), drugačnega črpanja in enakomernejše porabe hranil (Rothe in Binkley 2001) ter komplementarnih svetlob- nih zahtev različnih drevesnih vrst (Forrester in Albrecht 2014); mešani sestoji smreke in listavcev GozdVestn 80 (2022) 10 333 so tako izpostavljeni veliko manjšemu tveganju kot čisti smrekovi sestoji. Z vidika človeka predstavljajo drevesa v gozdu, v normalnih situacijah, zelo počasi se spreminja- joč sistem. Drevje, ki ga danes vnašamo s sadnjo bo doseglo vrhunec vrednostnega prirastka šele pri naslednji generaciji lastnikov, zato je nujno premišljeno ukrepanje na tem področju že danes. Država naj bi z ustrezno gozdarsko politiko nudila lastnikom gozdov podrobne informacije, ki bi omogočil ustrezen način gospodarjenja s kate- rim bi postali ti v prihodnje čim bolj odporni na spreminjajoče se okoljske razmere ob hkratnem optimalnem zagotavljanju ekosistemskih storitev. Za dolgoročno uspešno, načrtno in strokovno gospodarjenje z gozdovi potrebujemo kakovostne in zanesljive podatke o stanju gozdov, njihovem preteklem razvoju in gospodarjenju ter ustrezne modele za napovedovanje njihovega razvoja. V okviru Javne Gozdarske Službe, ko jo finan- cira Ministrstvo za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano smo v letu 2022 v okviru naloge 4.4 na Gozdarskem inštitutu Slovenije izvedli več ločenih analiz za pripravo strokovno utemelje- nih in s podatki podprtih usmeritev za bodoče gospodarjenje s smreko v Sloveniji. S prispevkom želimo predstaviti rezultate štirih ločenih sklopov, ki so osnova za omenjene smernice. Na podoben način želimo v prihodnje pripravi usmeritve tudi za ostale pomembne drevesne vrste ali skupine drevesnih vrst v Sloveniji. Podatke smo analizirali v štirih ločenih sklopih: 1. Analizirali smo časovni trend deleža smreke v skupni lesni zalogi v Sloveniji za časovno obdobje 2000, 2007, 2012 in 2018 in in spre- membe lesne zaloge v času pa višinskih pasovih, velikosti posesti in tipu lastništva gozda; 2. Ovrednotili smo spreminjanje širin branik v odvisnosti od klimatskih dejavnikov in nad- morskih višin; 3. Analizirali smo vrstno pestrost v različnih vrstah smrekovij in ocenili uspešnost pomla- jevanja; 4. Opravili smo pregled usmeritev za gospodarje- nje s smreko v osnutkih gozdnogospodarskih načrtov za gozdnogospodarska območja 2021- 2030 (GGN GGO 2021-2030) ter pripadajočega okoljskega poročila. 2 METODOLOGIJA 2 METHODOLOGY 2.1 Analiza lesne zaloge 2.1 Growing stock analysis V Sloveniji zbiramo podatke o stanju gozdov v dveh ločenih sistemih: v okviru gozdnih inventur za potrebe gozdnogospodarskega načrtovanja in v sklopu velikoprostorske gozdne inventure (Skudnik in sod., 2021a). Gozdna inventura poteka za potrebe gozdnogospodarskega načrtovanja na ravni gozdnogospodarske enote v letu pred poso- dobitvijo gozdnogospodarskega načrta, velikopro- storski monitoring gozdov in gozdnih ekosistemov (MGGE), oz. nacionalna gozdna inventura (NGI) pa na vzorčni mreži preko celotne Slovenije, kjer zbiramo podatke o stanju in spremembah gozdov za določeno leto. Za analizo stanja in sprememb lesne zaloge in temeljnice smreke smo uporabili podatke MGGE, ki ima vse značilnosti nacionalne gozdne inventure (NGI) in sicer za leta 2000, 2007, 2012 in 2018. Podrobnosti glede metodologije in osnove izračunov so predstavljene v prispevkih Skudnik in sodelavci (2021a, 2021b). Podatki o lesni zalogi smreke so bili zbrani na sistematični mreži trajnih vzorčnih ploskev, ki so med seboj oddaljene približno 4 km in se nahajajo v gozdu. Upoštevali smo samo merska drevesa, torej tista, ki so imela na višini 1,3 m od tal (prsna višina) premer vsaj 10 cm. Lesna zaloga je bila izračunana z enoparametersko funkcijo in kot vhodni poda- tek je bil uporabljen samo prsni premer drevesa (Skudnik in sod., 2021b). Podatki o tarifah so bili prevzeti iz ZGS sloja odseki. Iz podatkov popisov smo za vsako ploskev izračunali celotno lesno zalogo za vse drevesne vrste, nato pa še ločeno za vsa drevesa smreke na posamezni trajni vzorčni ploskvi. Deleže lesne zaloge in deleže temeljnic smo izračunali kot delež lesne zaloge smreke znotraj celotne lesne zaloge na ploskvi in delež temeljnice smreke znotraj celotne temeljnice ploskve. Vsaka NGI ploskev je geolocirana z nadmorsko višino in koordinatami središčem vsake ploskve, kar je omočilo razporeditev ploskev v štiri višinske razrede: 0-500 m, 500-800 m, 800-1200 m in nad 1200 metrov nadmorske višine. S pomočjo karte rabe tal (MKGP 2018) in digitalnega modela Krajnc L., Skudnik M., Levanič T., Čater M., Marinšek A., Zafran J.: Podlaga za izdelavo usmeritev pri gospodarjenju z navadno smreko v Sloveniji GozdVestn 80 (2022) 10334 Krajnc L., Skudnik M., Levanič T., Čater M., Marinšek A., Zafran J.: Podlaga za izdelavo usmeritev pri gospodarjenju z navadno smreko v Sloveniji Slika 1: Razprostranjenost smreke v primarnih in sekundarnih smrekovjih ter v zasmrečenih bukovjih in za- smrečenih jelovjih. Figure 1: Distribution of the spruce in primary and secondary spruce forests and beech and spruce as well as fir and spruce forests. višin (DEM 2015) smo izračunali deleže površine gozdov po enakih višinskih razredih (Preglednica 1). Pri karti rabe tal smo kot gozd upoštevali rabo ID 2000. Vse prostorske analize so bile narejene v programu QGIS 3.26.1 (QGIS Development Team 2022). S pomočjo podatkov Zavoda za gozdove Slo- venije (ZGS) smo za vsako NGI ploskev pridobili podatke o tipu lastništva in o velikosti posesti. Informacija temelji na podatkih parcele, kjer leži središče posamezne ploskve. Ker ima ZGS na podlagi pristojnosti naloge Javne gozdarske službe dostop do zemljiškega katastra in lastnikov, smo lahko za vsakega lastnika določili skupne površine gozdnih parcel. Neposrednega pregleda nad lastništvom avtorji članka nismo imeli. Če je imela parcela več lastnikov, smo pri seštevku upo- rabili tistega z največjim deležem. V primeru, da je imelo več lastnikov enak delež, smo upoštevali prvega na seznamu. Za vsa leta smo uporabljali stanje lastništva glede na kataster za leto 2020. Vse ploskve smo razdelili glede na tipu lastni- štva (zasebne ali državne) in velikosti ( do 1 ha, od 1 do 5 ha, od 5 do 10 ha, od 10 do 30 ha, od 30 do 100 ha, od 100-500 ha in nad 500 ha). Višinski razred (m) Delež površine gozda (%) 0-500 40 500-800 33 800-1200 19 1200- 8 Preglednica 1: Delež površine gozda po višinskih razredih, podatki za leto 2022. Table 1: Share of the forest area by height classes, data for the year 2022. GozdVestn 80 (2022) 10 335 Krajnc L., Skudnik M., Levanič T., Čater M., Marinšek A., Zafran J.: Podlaga za izdelavo usmeritev pri gospodarjenju z navadno smreko v Sloveniji Slika 2: Prostorska razporeditev ploskev NGI po tipu lastništva Figure 2: Spatial distribution of NGI plots by the ownership type Slika 3: Prostorska razporeditev ploskev NGI po velikosti posesti. Figure 3: Spatial distribution of NGI plots by the estate size. GozdVestn 80 (2022) 10336 Krajnc L., Skudnik M., Levanič T., Čater M., Marinšek A., Zafran J.: Podlaga za izdelavo usmeritev pri gospodarjenju z navadno smreko v Sloveniji Višinski razred Zasebna posest Državna posest 0-500 m 240 51 500-800 m 206 64 800-1200 m 97 51 1200+ m 25 25 Rastišče Okrajšava Lon Lat Nmv Kategorija Brežice BRE 16,64 45,95 173 Do 500 m Apače APA 15,90 46,68 210 Do 500 m Loče (Pohorje nižina) POHsp 15,53 46,33 312 Do 500 m Sorško polje SOR 14,38 46,19 369 Do 500 m Verd (Ljubljanski vrh) LJUv 14,32 45,93 594 500 – 800 m Dole pri Litiji DOLE 15,07 46,03 640 Ravnik RAV 14,29 45,90 750 500 – 800 m Vršič 972 VRSsp 13,76 46,44 972 800 – 1200 m Vitanje (Pohorje-sredina) POHsr 15,28 46,42 940 Mašun MAS 14,42 45,62 1000 800 – 1200 m Sviščaki SVI 14,41 45,58 1150 Nad 1200 m Pohorje (vrh) POHzg 15,39 46,45 1262 Vršič 1244 m VRS1300 13,76 46,44 1244 Pokljuka (planota) POK 13,94 46,37 1340 800 – 1200 m Preglednica 2: Število ploskev po višinskih razredih in tipu lastništva, leto 2018. Table 2: Number of plots by height classes and ownership type, the year 2018. Preglednica 3: Lokacije vzorčenja smreke v Sloveniji Table 3: Spruce sampling locations in Slovenia 2.2 Analiza širin branik 2.2 Annual rings‘ width analysis Na osnovi fitocenoloških popisov in poznavanja rastišč smo izbrali večje število tipičnih rastišč s pomembnim deležem primesi smreke (deležem v lesni zalogi nad 50%), neglede na njen izvor. Skupno smo izbrali 14 lokacij v štirih višinskih razredih (Preglednici 2 in 4), kjer smo preučili vpliv okoljskih dejavnikov, s poudarkom na klimi in na ekstremno toplih in suhih letih, na debelinsko priraščanje smreke. Osnovno bazo so predstavljali zbrani podatki iz projekta CRP Smreka, ki smo jo dodatno dopolnili z vzorčenjem v letu 2022 (Levanič in sod., 2019). Metodologijo odvzema izvrtkov in obdelavo podatkov je podrobno opisal Stopar in sod. (2019). GozdVestn 80 (2022) 10 337 Krajnc L., Skudnik M., Levanič T., Čater M., Marinšek A., Zafran J.: Podlaga za izdelavo usmeritev pri gospodarjenju z navadno smreko v Sloveniji 2.3 Prisotnost in odzivnost mladja 2.3 Presence and responsiveness of the young growth Rezultati analize povzemajo ugotovitve ciljnega raziskovalnega projekta »Obvladovanje tveganj pri gospodarjenju s smreko v gozdovih Slovenije« (V4-1614). Na osnovi 1237 fitocenoloških popisov smo ugotavljali stanje naravnega pomlajevanja pomembnejših drevesnih vrst v primarnih in sekundarnih smrekovjih ter zasmrečenih buko- vih in jelovih sestojih (Levanič in sod., 2019) po različnih nadmorskih višinah. V analizo smo vzeli tiste fitocenološke popise z najmanj 25 % pokrovnostjo smreke v zgornji drevesni plasti . Odzivnost smrekovega mladja smo primerjali na lokacijah, ki jih je 2014 prizadel žled (Ljubljana, Unec, Snežnik, trnovski gozd), leta 2017 vetrolom (Ig, Snežnik, Kočevje) in na starejših saniranih površinah (Črnivec, Golte). 2.4 Pregled osnutkov GGN GGO 2021- 2030 2.4 Overview of the GGN GGO 2021-2030 drafts Slovenija je za potrebe gospodarjenja z gozdovi razdeljena na 14 gozdnogospodarskih območij (GGO). Število in meje GGO določa Odlok o določitvi gozdnogospodarskih območij v Republiki Sloveniji (2003). Formalno predstavljajo GGO-ji zaokrožene ozemeljske in ekosistemske celote, ki omogočajo zagotavljanje trajnosti gozdov in načrtovanje, usmerjanje in spremljanje razvoja gozdov in gozdnega prostora. Za vsako GGO v okviru javne gozdarske službe Zavod za gozdove Slovenije (ZGS) izdela za vsako 10-letno obdobje gozdnogospodarski načrt, ki predstavlja strateški dokument za upravljanje gozdnih ekosistemov. Z dopolnitvijo Zakona o gozdovih (ZG) se od leta 2010 se GGN GGO pripravlja sočasno z lovsko upravljavskimi načrti območij. Bistveni Slika 4: Karta lokacij ploskev, kjer smo vzorčili prirastke smreke. Figure 4: Location map of the plots where we performed the sampling of the spruce increments. GozdVestn 80 (2022) 10338 Krajnc L., Skudnik M., Levanič T., Čater M., Marinšek A., Zafran J.: Podlaga za izdelavo usmeritev pri gospodarjenju z navadno smreko v Sloveniji Slika 5: Povprečna lesna zaloge smreke po višinskih pasovih in letu NGI popisa, s sivo barvo je prikazan razpon vzorčne napake pri stopnji zaupanja 95%. Figure 5: Mean spruce growing stock by the height zones and NGI inventory year; grey color shows the sample error range at the trust level of 95%. elementi vsebine GGN GGO so priprava ciljev, usmeritev in ukrepov za gospodarjenje z gozdom in gozdnim prostorom, ki se opredelijo na podlagi usmeritev nacionalnega gozdnega programa ter ugotovljenega stanja gozdov, analize preteklega gospodarjenja, zakonitosti razvoja gozdov ter vseh pridobljenih spoznanj pri spremljanju razvoja. Pomembna vsebina GGN GGO predstavlja tudi določitev in ovrednotenje funkcij gozdov. V letu 2021 je ZGS začel postopek sprejemanja vseh 14 GGN GGO, v času analize (junij, julij 2022) so bili načrti v fazi osnutka, za katere je bilo pripravljeno tudi enotno okoljsko poročilo. Okoljsko poročilo je dokument v okviru celovite presoje vplivov na okolje (CPVO), v katerem se opredelijo, opišejo in ovrednotijo pomembni vplivi izvedbe plana na naravne vire, ohranjanje narave, varstvo človekovega zdravja in kulturne dediščine ter možne alternative, ki upoštevajo okoljske cilje in značilnosti območja, na katerega se plan nanaša. Vplivi so v okoljskem poročilu natančneje opredeljeni tako, da jim je določena vrsta in značaj vpliva. Ker ob pripravi plana še niso znani posegi v okolje, se vplivi plana ugota- vljajo glede na predvideno rabo naravnih virov ali predvideno opravljanje dejavnosti. Opravili smo pregled osnutkov GGN GGO 2021-2030 z namenom evidentirati prihodnje usmeritve pri obravnavi problematike nege, varstva in predvsem obnove smrekovih sesto- jev ter morebitne usmeritve glede prihodnjega prostorskega razporeda smreke v lesni zalogi slovenskih gozdov. 3 REZULTATI 3 RESULTS 3.1 Gibanje količine lesne zaloge in temeljnice smreke po višinskih pasovih 3.1 Movement of the growing stock and spruce basal area by the height zones Podatke o oceni povprečne lesne zaloge smreke za leta 2000, 2007, 2012 in 2018 po višinskih pasovih prikazuje slika 5. Povprečna zaloga je upadla med letoma 2012 in 2018, a le v višinskih pasovih od 0 - 800 metrov. Nad 800 metri je lesna zaloga smreke GozdVestn 80 (2022) 10 339 Krajnc L., Skudnik M., Levanič T., Čater M., Marinšek A., Zafran J.: Podlaga za izdelavo usmeritev pri gospodarjenju z navadno smreko v Sloveniji ostala nespremenjena oz. se povečuje, vendar so spremembe znotraj vzorčne napake. Opazne so razlike v absolutnih vrednostih; z nadmorsko višino narašča tudi lesna zaloga smreke. Ker je v Evropi potrjen splošni trend pove- čevanja lesne zaloge v gozdovih (Forest Europe 2020) prikazujemo ločeno podatek o spremembah deleža lesne zaloge smreke v celotni lesni zalogi za Slovenijo (Slika 6). V najnižjem višinskem pasu delež smreke konstantno upada vzdolž celotnega analiziranega obdobja, v pasu med 500-800m je opazno izrazito zmanjšanje deleža med leti 2012 in 2018. V zgornjih dveh višinskih pasovih delež smreke ostaja nespremenjen ali pa se celo povečuje, vendar znotraj intervalov zaupanja. Delež smreke je največji v višinskem pasu nad 1200 m; opazimo lahko tudi trend, da se delež smreke v lesni zalogi veča z naraščajočo nadmorsko višino. 3.1.1 Dinamika lesne zaloge smreke glede na velikosti posesti in tip lastništva 3.1.1 Spruce growing stock dynamics regarding the estate size and ownership type Gibanje lesne zaloge med letoma 2000 in 2018 po velikosti posesti in tipu lastništva prikazuje slika 7. Višina lesne zaloge se veča z velikostjo posesti. Zgodovinsko gledano so lastniki večjih površin ostajali v višje ležečih gozdovih, kjer je bil način dedovanja drugačen; ohranili so se številni celki oz. družinske kmetije, ki se niso delile. V prvih treh velikostnih razredih (do 1 ha, med 1 - 5 ha in med 5 - 10 ha) je smreke približno enako (približno 55 m3, E= ~35%), potem pa se lesna zaloga začne povečevati. Največji delež smreke v lesni zalogi se nahaja v posestih velikosti med 100 - 500 ha. V največjem posestnem razredu (velikost nad 500 ha) prikazujemo rezultate tudi za državno posest (Slika 7). Izpostaviti velja, da je v tem velikostnem razredu lesna zaloga smreke v zasebni posesti približno dvakrat večja kot v državni posesti. Slika 6: Delež smreke v skupni lesni zalogi po višinskih pasovih in letu NGI popisa, s sivo barvo prikazan razpon vzorčne napake pri stopnji zaupanja 95%. Figure 6: Spruce share in the total growing stock by height zones and NGI inventory year; the grey color shows the sample error range at the trust level of 95%. GozdVestn 80 (2022) 10340 Krajnc L., Skudnik M., Levanič T., Čater M., Marinšek A., Zafran J.: Podlaga za izdelavo usmeritev pri gospodarjenju z navadno smreko v Sloveniji Slika 7: Gibanje lesne zaloge smreke po velikosti in tipu posesti, s sivo barvo prikazan razpon vzorčne napake pri stopnji zaupanja 95%. Figure 7: Spruce growing stock movement by the estate size and type; the grey color shows the sample error range at the trust level of 95%. Deleže lesne zaloge smreke glede na skupno lesno zalogo prikazuje slika 8. V obdobju 2012- 2018 se je z izjemo v največjih zasebnih posestvih delež smreke v lesni zalogi zmanjšal. V celotnem analiziranem obdobju se delež smreke v skupni lesni zalogi zmanjšuje v državni posesti ter pri srednje velikih posestih (od 5 - 10 ha in od 10 - 30 ha). GozdVestn 80 (2022) 10 341 Krajnc L., Skudnik M., Levanič T., Čater M., Marinšek A., Zafran J.: Podlaga za izdelavo usmeritev pri gospodarjenju z navadno smreko v Sloveniji Slika 8: Gibanje deleža lesne zaloge smreke v povprečni lesni zalogi po velikosti in tipu posesti, s sivo barvo prikazan razpon vzorčne napake pri stopnji zaupanja 95%. Figure 8: Movement of the Spruce growing stock share in the mean growing stock by the estate size and type; the grey color shows the sample error range at the trust level of 95%. GozdVestn 80 (2022) 10342 Krajnc L., Skudnik M., Levanič T., Čater M., Marinšek A., Zafran J.: Podlaga za izdelavo usmeritev pri gospodarjenju z navadno smreko v Sloveniji Slika 9: Trend debelinskega priraščanja smreke od leta 1900 do 2020 – polna črna črta predstavlja aritmetično sredino za vse vrednosti izmerjenih širin branik v določenem letu, črtkani črti predstavljata standardni odklon od aritmetične sredine. Figure 9: Trend of the spruce diameter increment from 1900 to 2020 – unbroken line represents the arithmetic mean for all values of the measured annual rings’ widths in an individual year, and hatched lines represent the standard deviation from the arithmetic mean. 3.2 Splošni trendi debelinskega priraščanja smreke v Sloveniji in po višinskih razredih 3.2 General trends of spruce diameter increment in Slovenia and by height classes Rast smreke se razlikuje glede na rastišča, glede na okoljske in klimatske razmere pa se smreka odziva dokaj podobno. Glede na porazdelitev širin branik smo lokacije smrekovih gozdov uvrstili v 4 skupine – skupina 1 (Ravnik, Mašun in Verd pri Ljubljani) s približno centralno poraz- deljenimi širinami branik okoli razreda 2-3 mm, to so rastišča v Dinarskem območju, skupina 2 (Pohorje in Pokljuka), visokogorski rastišči smreke, tradicionalno smrekovi sestoji. Skupina 3 (Brežice, Apače, Dole pri Litiji in Sorško polje) so nižinska do hribovita rastišča na tradicionalnih rastiščih listavcev. Skupina 4 (pobočje in vznožje Pohorja – Vitanje in Loče) na južni strani Pohorja predstavlja rastišča listavcev, kjer je smreka prime- šana v večjem deležu. Od vseh skupin odstopata Vršič 800 in Vršič 1300, kjer gre za visokogorska rastišča v Triglavskem narodnem parku v katerih ne gospodarimo. Lokacijo Vršič 1300 predstavlja zaraščajoč travnik. Trend debelinskega priraščanja smreke v Slo- venije kaže neglede na nadmorsko višino (Slika 11), da je bilo priraščanje do približno leta 1993 enakomerno z rahlim naraščajočim trendom. V letu 1993 je prišlo do prvega večjega upada debelinskega prirastka, sledil mu je drugi leta 2003 in tretji leta 2013. Leta 1993 pa do leta 2002 je bil upad prirastka v primerjavi z referenčnim obdobjem 1940-1992 le 3%, Leta 2003 do 2012 je bil že 19%, po letu 2013 pa je debelinski pri- rastek upadel za 27% v primerjavi z referenčnim obdobje 1940-1992. Po vsakem upadu debelinskega prirastka je prišlo do okrevanja, vendar nikoli takega, ki bi povrnil vrednosti na raven pred upadom. Povratek na stanje pred upadom je bil najbolj izrazit po sušnem letu 1993, ko se je debelinski prirastek skoraj vrnil na nivo izpred leta 1993. Upadi debe- linskega prirastka v letih 2003 in 2013 so bili tako veliki, da se debelinski prirastek ni več povrnil na stanje pred kolapsom (Slika 11). GozdVestn 80 (2022) 10 343 Krajnc L., Skudnik M., Levanič T., Čater M., Marinšek A., Zafran J.: Podlaga za izdelavo usmeritev pri gospodarjenju z navadno smreko v Sloveniji Slika 10: Debelinsko priraščanje smreke v obdobju od 1900 – 2020 po višinskih razredih. Figure 10: Spruce diameter increment in the period 1900 – 2020 by the height classes. GozdVestn 80 (2022) 10344 Krajnc L., Skudnik M., Levanič T., Čater M., Marinšek A., Zafran J.: Podlaga za izdelavo usmeritev pri gospodarjenju z navadno smreko v Sloveniji Smrekove branike na lokacijah rastišč z nad- morsko višino med 0 -800 m so in se izraziteje odzivajo na spreminjanje okoljskih dejavnikov. Odziv v ekstremno suhih in vročih letih se kaže v precejšnjem zmanjšanju prirastka na nižinskih rastiščih, manj izrazito pa na rastiščih nad 800 m. Rastišča nad 800 m, kažejo manjše debelinske prirastke, na ekstremne razmere pa se odzivajo z manjšimi upadi kot smreke pod 800 m. Razlika med najožjo in najširšo braniko kot eden izmed pokazateljev enakomernosti priraščanja je bila največja na rastiščih pod 500 m, sledijo rastišča med 500 -800 m, med 800 - 1200 in nad 1200 m (Slika 12). 3.2.1 Debelinski prirastek smreke v ekstremnih letih 3.2.1 Spruce diameter increment in the extreme years Vsa drevesa se na klimatske razmere odzivajo podobno. V vročih in suhih letih je debelinski prirastek manjši, v ugodnih letih pa večji. Odziv posamezne drevesne vrste v ekstremnih letih pokaže kaj lahko pričakujemo v prihodnje, če se bodo podnebni scenariji uresničili in bodo poletja bolj vroča in sušnejša. Smreka ni najprimernejša drevesna vrsta za toplejša okolja z manjšo količino Slika 11: Odziv smreke v ekstremno toplih in suhih letih 1993, 2003, 2006 in 2013. Figure 11: Spruce response in the extremely warm and dry years 1993, 2003, 2006, and 2013. padavin. Ima plitev koreninski sistem, zato je še posebej občutljiva na pomanjkanje vlage v tleh in posledično na bolj vroča in suha poletja. Preučili smo odziv smreke v štirih letih, ki so po svojih značilnosti bila bodisi nadpovprečno topla ali nadpovprečno suha ali pa kombinacija obojega. To so bila leta 1993, 2003, 2006 in 2013 . Leti 1993 in 2006 sta bili zelo suhi, medtem ko sta bili glede povprečnih mesečnih tempe- ratur povprečni. Leto 2006 je bilo za razliko od leta 1993, ko je pomanjkanje padavin trajalo do jeseni, suho samo v juniju. Zaradi tega se leto 2006 v širinah branik ne kaže na vseh lokacijah kot izrazito neugodno leto, medtem ko se leto 1993 kaže z majhnimi debelinskimi prirastki na vseh rastiščih, celo v mraziščih. Podobno kot leto 1993 se leti 2003 in 2013 kažeta v zelo ozkih branikah na vseh rastiščih; še več, okrevanje debe- linskega prirastka je bilo majhno in se ni povrnilo na raven pred nastopom vročega in suhega leta. Zato sta ravno leti 2003 in 2013 glavna krivca za upadanje debelinskega prirastka pri smreki na večini preiskovanih rastišč. Preglednica 3 prikazuje predznak korelacijske analize med širino branike smreke in klimatskimi podatki za časovno obdobje od leta 1950 do 2017. Preglednica prikazuje le statistično značilne korelacije. Iz preglednice je razvidno, da imajo GozdVestn 80 (2022) 10 345 padavine pozitiven vpliv na rast na praktično vseh rastiščih do nadmorske višine 1200 m pri čemer je treba poudariti, da so na nižinskih rasti- ščih, do 500 m, za rast ključne padavine v obdobju od maja do julija, na nekoliko višjih legah pa se odvisnost premakne v junij in julij, ponekod tudi v junij, julij, avgust. Na nadmorskih višinah nad 1200 m padavine niso več tako zelo pomembne, oziroma imajo lahko celo negativen vpliv, kot npr. padavine v maju, ki na višjih nadmorskih višinah pogostokrat pomenijo sneg in zakasnitev začetka debelinske rasti. Temperature imajo nad 1200 m izrazito poziti- ven vpliv, še posebno tiste v aprilu, maju in juniju, saj nadpovprečne temperature pomenijo tudi ugodnejše razmere za začete kambijeve aktivnosti in s tem rasti. Na nižjih nadmorskih višinah pa imajo nadpovprečne temperature negativen vpliv na debelinsko rast. Še posebej tiste med majem in avgustom. Nadpovprečne temperature v teh mesecih namreč pomenijo, da je zelo verjetno tudi padavin manj in, da so meseci ključni za rast, slabo oskrbljeni s padavinami in drevesa v najbolj pomembnem trenutku ne dobijo zadostnih količin vode za uspešno rast. Krajnc L., Skudnik M., Levanič T., Čater M., Marinšek A., Zafran J.: Podlaga za izdelavo usmeritev pri gospodarjenju z navadno smreko v Sloveniji Preglednica 4: Predznak korelacijske povezanosti med širino branike na posameznih lokacijah in povprečnimi mesečnimi temperaturami in mesečno količino padavin – predznak v posameznem polju tabele kaže kakšen vpliv ima izbran klimatski parameter. Prikazane so samo statistično značilne korelacije. S črkami J, F, M,…,A, S, O so označeni meseci od januarja do oktobra. Table 4: Sign of the correlational connection between the annual ring width n individual locations and mean monthly temperatures and monthly quantity of precipitations – the sign in the individual table field shows what impact the selected climatic parameter has. Only statistically significant correlations are shown. Letters J, F, M, …, A, S, O denote months from January to October.   Višinski Padavine Temperature razred J F M A M J J A S O J F M A M J J A S O Pokljuka nad 1200 m         -                 + +           Sviščaki                                           Pohorje                                           Vršič 1244 m           -                   + +           Mašun 800 - 1200 m           + +                   -       Vitanje             + + + +             - - -     Vršič 972 m           + + +               - -                                                     Ravnik 500 - 800 m         + + +                   -       Verd             + +                 - - -     Dole pri Litiji             + + +                   -                                                 Sorško polje do 500 m           + +       + + +     - -       Loče           + + +               - -         Brežice           + + +               - - -       Apače           + + +               -           GozdVestn 80 (2022) 10346 3.3 Pomlajevanje 3.3 Regeneration Na vseh analiziranih rastiščih je znašala pokrov- nost smreke nad 25% v drevesni plasti. Zastopanost naravnega smrekovega mladja je na vseh rastiščih z večjim deležem smreke (pokrovnost smreke v zgornji drevesn plast več kot 25 %) in vseh višinskih kategorijah zadostna. Rezultati potrjujejo, da se v primarnih smrekovjih vrstna pestrost drevesnih vrst z nadmorsko višino povečuje, tako v zeliščni in grmovni plasti; pestrost vrst v grmovni plasti je v vseh treh višinskih pasovih večja, kot v zeliščni plasti. V sekundarnih smrekovjih je v zeliščni plasti sprememba manj izrazita, medtem ko je v grmovni plasti največ vrst v najnižjem in srednjem višinskem pasu. Povsem nasprotno je stanje v zeliščni in grmovni plasti zasmrečenih bukovih in zasmrečenih jelo- vih rastišč, kjer je največ drevesnih vrst zastopanih v najnižjem višinskem pasu, najmanj pa v pasu nad 1200m. Južne ekspozicije s plitvimi tlemi predstavljajo večje tveganje za preživetje zaradi večje izpostavljenosti ekstremnim mikrorastišč- nim razmeram in manjše mehanske stabilnosti. Na mikrolokacijah z velikim nagibom terena brez zastora je preživetje sajenih smrek zato vprašljivo. Naravno mladje je v enakih okoljskih, tempera- turnih in padavinskih razmerah učinkovitejše, kar govori v prid spodbujanju naravne obnove (Čater 2021). Na prizadetih površinah zaradi velikopovršinskih motenj hitro presvetljevanje ne upočasnjuje odziva smrekovega mladja tako, kot ostalih drevesnih vrst (jelke, bukve, g. javorja...) (Čater in Diaci 2017, Čater 2021). 3.4 Pregled predlogov GGN 3.4 Overview of the GGN suggestions Glede na analizo stanja in razvoja gozdov, ki je bila opravljena za potrebe priprave osnutkov GGN GGO 2021-2030, se delež smreke v lesni zalogi od leta 2011 ni bistveno spremenil. Kljub obsežnejšim ujmam in sanacijskim sečnjam se je delež smreke v lesni zalogi med letoma 2011 in 2020 zmanjšal z 31,7% na 30,1%. Čeprav imamo v Sloveniji le manjši delež tipičnih smrekovih rastišč, je smreka v pomembnem deležu prisotna skoraj v vseh gozdovih, z izjemo kraškega gozdnogos- podarskega območja in GGO Murska Sobota. V štirih GGO je delež smreke v lesni zalogi več kot 50% - GGO Bled, GGO Kranj, GGO Nazarje in GGO Slovenj Gradec. Strategija obravnave smreke v prihodnjem desetletju je v osnutkih GGN GGO 2021-2030 vključena v posamezne vsebinske sklope pri temeljnih strategijah in usmeritvah, poudarek pa je odvisen od pomena in stopnje tveganja, ki ga večji delež smreke prinaša v gospodarjenje z gozdovi na posameznem GGO. Zlasti je izpo- stavljena problematika posledičnega večjega obsega potrebne sanitarne sečnje ali na splošno kot problem dosegana višje stopnje ohranjenosti gozdnih sestojev. Osnovna usmeritev načrtov glede prihodnje drevesne sestave, ki bo nedvomno precej vplivala tudi na gozdnogojitveno obravnavo smreke, je doseči drevesno sestavo, prilagojeno rastiščnim razmeram ob upoštevanju pričakovanih podneb- nih sprememb. Konkretno glede deleža smreke so izpostavljeni predeli, kjer je delež smreke na neustreznih rastiščih velik (zasmrečenost) ter glavne strategije pri zmanjšanju le tega oziroma povečanja deleža rastiščem primernih drevesnih vrst. Glede intenzivnosti zmanjševanja deleža smreke in nadomeščanja z ustreznejšimi dre- vesnimi vrstami se posamezne strategije ločujejo glede na nadmorsko višino. V osnutkih GGN GGO 2021-2030 prepoznamo ločnico praviloma na 900 m. V zasmrečenih ali gozdovih z večjim deležem smreke pod 900 m naj bi se delež smreke zmanjševal hitreje, prednost pri gospodarjenju ima hitra sanacija morebitnih ujm ali prenamnožitve podlubnikov, proizvodne dobe so krajše, praviloma 100-120 let, prav tako se določajo manjše ciljne in končne lesne zaloge ter ciljni premeri za smreko. Smrekovi sestoji na večjih površinah, ki se pojavljajo predvsem na bukovih in jelovo-buko- vih rastiščih po Sloveniji, so najbolj izpostavljeni ujmam in prenamožitvam podlubnikov. Te sestoje ob prisotnosti naravnega pomlajevanja pospe- šeno obnavljamo. Po potrebi izvedemo v vrzelih obnovo s sadnjo rastišču primernih listavcev, v posameznih primerih tudi z vnosom pionirskih drevesnih vrst. Glede na zbrane podatke o drevesni sestavi mladovij (preglednica 5) je razvidno, da smreka Krajnc L., Skudnik M., Levanič T., Čater M., Marinšek A., Zafran J.: Podlaga za izdelavo usmeritev pri gospodarjenju z navadno smreko v Sloveniji GozdVestn 80 (2022) 10 347 Krajnc L., Skudnik M., Levanič T., Čater M., Marinšek A., Zafran J.: Podlaga za izdelavo usmeritev pri gospodarjenju z navadno smreko v Sloveniji Slika 12: Delež smreke v lesni zalogi podatki iz predlogov GGN (ZGS) Figure 12: Share of spruce in the growing stock, data from the GGN suggestions (ZGS) Preglednica 5: Drevesna sestava mladovij in vrasti po oblikah lastništva Table 5: Young growth and ingrowth tree composition by the ownership forms   Zasebni gozdovi Državni gozdovi Gozdovi lokalnih skupnosti Skupaj Drevesna vrsta Mladovje Mladovje Mladovje Mladovje   (%) (%) (%) (%) Smreka 33,5 27,2 16,4 30,9 Jelka 2,2 3 1,3 2,4 Bor 1,4 0,7 4,6 1,2 Macesen 0,9 0,9 1,9 0,9 Drugi iglavci 0,1 0,2 0,4 0,2 Bukev 31,7 46 30,6 36,5 Hrast 1,9 1,2 1,2 1,7 Plemeniti listavci 9,8 11,3 6,5 10,2 Drugi trdi listavci 13,4 6,5 32,3 11,6 Mehki listavci 5,1 3 4,8 4,4 Iglavci 38,1 32 24,6 35,6 Listavci 61,9 68 75,4 64,4 Skupaj 100 100 100 100 GozdVestn 80 (2022) 10348 Krajnc L., Skudnik M., Levanič T., Čater M., Marinšek A., Zafran J.: Podlaga za izdelavo usmeritev pri gospodarjenju z navadno smreko v Sloveniji še vedno ohranja pomemben delež tudi v naj- mlajših razvojnih fazah. Trenutni deleži smreke v mladovju še vedno nakazujejo na njen velik potencial v prihodnje. Pri načrtovanju prihod- nje sadnje je nujno določiti rastišča, kjer bomo smreko pospeševali ali samo ohranjali in katera rastišča v prihodnosti ne bodo več primerna zanjo (termofilna rastišča, plitva tla ipd.). 4 RAZPRAVA 4 DISCUSSION Obstoj smreke v Sloveniji kratkoročno in srednje- ročno zaenkrat ni ogrožen, posebno na rastiščih nad 800 m. V nižinah se bo verjetno v naslednjem desetletju nadaljeval dolgoletni trend zmanjševanja deleža kot tudi absolutne vrednosti lesne zaloge smreke. Na mestu je razmislek o (ne)smiselnosti sadnje pod 500 metri v kratkoročnem obdobju in pod 800 m v srednjeročnem obdobju. Pri negi naravnega mladovja s prisotnostjo smreke dajemo prednost listavcem, smreko ohranjamo le v posamični zmesi. Glede na zgoraj prikazane deleže površin gozdov po višinskih razredih (preglednica 1) velja, da je dobrih 70 % površine gozdov srednjeročno neprimernih ali manj pri- mernih za sadnjo smreke. Dolgoročno bodo zaradi podnebnih spre- memb in visokega deleža smreke povečanemu tveganju najbolj izpostavljeni predvsem večji zasebni lastniki in lastniki, ki imajo svoje posesti v nižinah (< 800 m) in so v zadnjih letih še vedno sadili smreko. Državna posest je, vsaj glede na prikazane podatke, v ugodnejšem stanju glede deleža smreke v lesni zalogi. Zanimiva bi bila analiza velikosti posesti po višinskih razredih, a imamo na ravni Slovenije trenutno še premalo ploskev MGGE za takšno stratifikacijo. Ker je bil sistem MGGE leta 2020 metodološko dopolnjen in nadgrajen v NGI, se sedaj snemanje izvaja na gostejši vzorčni mreži 2 x 2 km in s tem na večjemu številu trajnih vzorčnih ploskev. Tako bomo lahko po zaključku prvega cikla snemanja podatkov NGI (t.j. konec leta 2023) analizo stanja gibanja lesne zaloge smreke ponovili in podatke z oceno vzorčne napake prikazali tudi glede na velikost posesti po višinskih razredih. Smreka je drevesna vrsta, ki je zaradi plitvih korenin zelo občutljiva na pomanjkanje vode. V kombinaciji z nadpovprečnimi poletnimi temperaturami pomeni pomanjkanje vode velik fiziološki (velikokrat ireverzibilni) stres za smreko, zato se v zadnjem času njen debelinski prirastek na nižinskih rastiščih v Sloveniji zmanjšuje. Na višje ležečih rastiščih je debelinski prirastek smreke nekoliko manj pod vplivom podnebnih sprememb, ker so temperature nekoliko nižje in je letna razporeditev padavin za rast ugodnejša. Glede na močan upad debelinskega prirastka na ploskvah pod 500 m in glede na vse pogostejša zelo vroča in suha poletja, kjer so najbolj priza- deti ravno nižinski sestoji, se nam kakršnakoli pospeševanje smreke ne zdi smiselno in je tudi z vidika priraščanja ne bi spodbujali. Trendi v Sloveniji in Evropi nakazujejo, da se rastni pogoji za smreko slabšajo; ocene napove- dujejo, da se bodo zaradi vse pogostejših ujm tudi v prihodnje slabšale (Seidl in Thom, 2017), predvsem zaradi številčnejših gradacij podlubni- kov (de Groot in Ogris, 2018). Najbolj prizadeti so zasmrečeni bukovi gozdovi, z velikim deležem smreke. V prihodnosti bo smreka verjetno ostala ena izmed bolj prizadetih drevesnih vrst zaradi izjemne razširjenosti izven svojega naravnega areala. Podnebne spremembe bodo verjetno zaradi spremenjenega padavinskega režima in večjih tem- peratur ter drugih izrednih vremenskih dejavnikov negativno vplivale na rast in zdravstveno stanje gozdov v Sloveniji. Večanje temperatur zraka se bo v Sloveniji v 21. stoletju nadaljevalo, raven sprememb pa je odvisna tudi od scenarija izpustov toplogrednih plinov. Verjetno se bo temperatura najbolj povečala pozimi, nekoliko manj poleti in jeseni in najmanj pa spomladi. V vseh scenarijih izpustov se bo povečalo število in trajanje vročin- skih valov. Logična posledica višanja temperatur zraka se kaže tudi v spremembi vodne bilance in v obdobju 1971 -2012, ko se je evapotranspiracija (izhlapevanje) povečalo za približno 20 %, naj- močneje na račun spomladanskega in poletnega dela leta (Dolinar in sod., 2018). Kljub čedalje večji stopnji zavedanja o ogro- ženosti smreke, ostaja ta najbolj sajena drevesna vrsta v zadnjem desetletju. Delež sadik v večini let zadnjega desetletja presega 40 % (ZGS, 2021). Glavne razloge, da se kljub slabšanju njene vital- nosti večinsko odločamo za njeno sadnjo morda GozdVestn 80 (2022) 10 349 Krajnc L., Skudnik M., Levanič T., Čater M., Marinšek A., Zafran J.: Podlaga za izdelavo usmeritev pri gospodarjenju z navadno smreko v Sloveniji najdemo v povpraševanju po smrekovini, ki je še vedno večje od povpraševanja po lesu listavcev tako glede kvalitetnih sortimentov, kakor tudi celuloznega lesa (Ščap, 2021). V preteklosti se je les iglavcev večinsko uporabljal za nadaljnjo predelavo, medtem ko se je les listavcev dodatno uporabljal tudi kot kurivo. Z povečanjem števila kotlov na pelete in na sekance pa se je še doda- tno povečal interes po celuloznem lesu iglavcev predvsem smreke in jelke. Zaradi svojih tehnič- nih lastnosti se les iglavcev pogosto uporablja tudi kot osnova oz. polnilo izdelkov, ki so jih v preteklosti sestavljali zgolj listavci npr. parket, vezane plošče itd. V osnutkih GGN GGO 2021-2030 so posta- vljanje osnovne usmeritve za gospodarjenje z gozdovi s večjim ali prevladujočim deležem smreke. Usmeriteve so, skladno z nameni teh načrtov, strateške narave in gozdarskim stro- kovnjakom in lastnikom gozdov podajajo glavne smeri prihodnjega ukrepanja. Seveda bo potrebno omenjene usmeritve ustrezno prenesti na nižje ravni načrtovanja in glede na specifične razmere neposredno v izvajanje. Pri izvedbi ustreznih ukre- pov pa bo potrebno doseči ustrezno ravnovesje med še vedno velikim gospodarskim pomenom smreke, njenemu deležu v najmlajših razvojnih fazah in intenzivnosti vraščanja ter pričakovanim večjim tveganjem v prihodnje, ki ga prinašajo spremenjene podnebne razmere. 5 ZAHVALA 5 ACKNOWLEDGEMENT Zahvaljujemo se Zavodu za gozdove Slovenije (mag. Rok Pisek) za posredovane podatke o lastni- štvu. Meritve prirastkov so bile delno opravljene v okviru ciljnega raziskovalnega projekta V4-1614 Obvladovanje tveganj pri gospodarjenju s smreko v gozdovih Slovenije, analiza pomlajevanja pa delno v okviru projekta V4-2025 Naravna obnova in nega gozdov obolelih po veliko površinskih ujmah: usklajevanje ekoloških, ekonomskih in gozdarsko-političnih vidikov. Zahvaljujemo se financerju naloge JGS4, Ministrstvu za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano, za finančno podporo pri izvajanju nacionalne gozdne inventure naloge 4.2 in za financiranje naloge 4.4. 6 VIRI 6 REFERENCES Braun S., Schindler C. Rihm B. 2017. Growth trends of beech and Norway spruce in Switzerland: the role of nitrogen deposition, ozone, mineral nutrition and climate. Science of The Total Environment , 599-600: 637-646. https://doi.org/10.1016/j.scito- tenv.2017.04.230 Bunn A.G. 2008. A dendrochronology program library in R (dplR). Dendrochronologia, 26, 2: 115-124. https:// doi.org/10.1016/j.dendro.2008.01.002 Čater M., Kutnar L., Marinšek A., Kobal A., Westerg- ren M, Levanič T., Jevšenak J., Breznikar A. 2020. Gozdnogojitvene smernice za obnovo in ohranjanje smreke v prihodnje. V: Levanič, T., Kutnar, L., Kobler, A., Marinšek, A., Čater, M., Božič, G., Westergren, M., De Groot, M., Jevšenak, J., Stopar, S. 2020. Obvladovanje tveganj pri gospodarjenju s smreko v gozdovih Slovenije: zaključno poročilo projekta V4- 1614. Ljubljana, Gozdarski inštitut Slovenije. http:// dirros.openscience.si/IzpisGradiva. php?id=11972 Čater M. 2021. Response and mortality of beech, fir, spruce and sycamore to rapid light exposure after large-scale disturbance. Forest Ecology and Ma- nagement, 498: 119554. https://doi.org/10.1016/j. foreco.2021.119554 Čater M., Diaci J. 2017. Divergent response of European beech, silver fir and Norway spruce advance rege- neration to increased light levels following natural disturbance. Forest Ecology and Management, 399: 206-212. https://doi.org/10.1016/j.foreco.2017.05.042 de Groot M., Ogris N., Kobler. A. 2018. The effects of a large-scale ice storm event on the drivers of bark beetle outbreaks and associated management practices. Forest Ecology and Management 408: 195-201. https://doi.org/10.1016/j.foreco.2017.10.035 DEM (2015). Digital elevation model DMR1 (1 m x 1 m). Ljubljana, GIS. (neobjavljeno). Dolinar M., Gregorič G., Honzak L., Sušnik A., Vlahović Ž., Žust Ana. 2018. Ocena podnebnih sprememb v Sloveniji do konca 21. stoletja: sintezno poročilo: prvi del. Ljubljana, Ministrstvo za okolje in prostor, ARSO: 81 str. Forest Europe. 2020. State of Europe‘s Forest: 392 str. https://foresteurope.org/wp-content/uploads/2016/ 08/SoEF_2020.pdf Forrester D.I., Albrecht A.T. 2014. Light absorption and light-use efficiency in mixtures of Abies alba and Picea abies along a productivity gradient. Forest Ecology and Management, 328: 94-102. https://doi. org/10.1016/j.foreco.2014.05.026 Kindermann G.E., Kristofel F., Neumann M., Rossler G., Ledermann T., Schueler S. 2018. 109 years of GozdVestn 80 (2022) 10350 Krajnc L., Skudnik M., Levanič T., Čater M., Marinšek A., Zafran J.: Podlaga za izdelavo usmeritev pri gospodarjenju z navadno smreko v Sloveniji forest growth measurements from individual Norway spruce trees. Scientific Data, 5, 180077. https://doi. org/10.1038/sdata.2018.77 Kohler M., Sohn J., Nägele G., Bauhus J. 2010. Can drought tolerance of Norway spruce (Picea abies (L.) Karst.) be increased through thinning? European Journal of Forest Research, 129, 6: 1109-1118. https:// doi.org/10.1007/s10342-010-0397-9 Levanič T. 2007. ATRICS - a new system for image acqui- sition in dendrochronology. Tree-Ring Research, 63,2: 117-122. https://doi.org/10.3959/1536-1098-63.2.117 Levanič T., Kutnar L., Kobler A., Marinšek A., Čater M., Božič G., Westergren M., de groot M., Jevšenak J., Stopar S. 2019. Obvladovanje tveganj pri gospo- darjenju s smreko v gozdovih Slovenije: zaključno poročilo projekta V4-1614. Ljubljana, Gozdarski inštitut Slovenije. https://dirros.openscience.si/Iz- pisGradiva.php?id=11972 Marinšek A., Kutnar L., Čater M. 2019. Pomlajevanje in vraščanje smreke. V: Levanič T., Kutnar L., Kobler A., Marinšek A., Čater M., Božič G., Westergre M., de groot M., Jevšenak J., Stopar S Obvladovanje tveganj pri gospodarjenju s smreko v gozdovih Slovenije: zaključno poročilo projekta V4-1614. Ljubljana, Gozdarski inštitut Slovenije: 16-39. https://dirros. opensciencesi/IzpisGradiva.php?id=11972 MKGP. 2018. Karta rabe tal = Slovenian land use map. Ljubljana, Ministry of Agriculture, Forestry and Food. Nadezhdina N., Urban J., Čermák J., Nadezhdin V., Kantor P. 2014. Comparative study of long-term water uptake of Norway spruce and Douglas-fir in Moravian upland. Journal of Hydrology and Hydromechanics, 62, 1: 1-6. https://doi.org/10.2478/johh-2014-0001 Odlok o določitvi gozdnogospodarskih območij v Republiki Sloveniji. 2003. Uradni list RS, 31/03, 44/03 –popr. in 25/19. http://www.pisrs.si/Pis.web/ pregledPredpisa?id=ODLO1263 Pretzsch H., Rötzer T., Matyssek R., Grams T.E.E., Hä- berle K. H., Pritsch K., Kerner R., Munch J.C. 2014. Mixed Norway spruce (Picea abies [L.] Karst) and European beech (Fagus sylvatica [L.]) stands under drought: from reaction pattern to mechanism. Trees, 28, 5: 1305-1321. https://doi.org/10.1007/s00468- 014-1035-9 Prieto I., Armas C., Pugnaire F. I. 2012. Water release through plant roots: new insights into its conse- quences at the plant and ecosystem level. New Phytologist, 193, 4: 830-841. https://doi.org/10.1111/ j.1469-8137.2011.04039.x QGIS Development Team (2022). QGIS Geographic Information System. Open Source Geospatial Foun- dation Project. http://qgis.osgeo.org Rothe A., Binkley D. 2001. Nutritional interactions in mixed species forests: a synthesis. Canadian Journal of Forest Research, 31, 11: 1855-1870. https://doi. org/10.1139/x01-120 Savva Y., Oleksyn J., Reich P.B., Tjoelker M. ., Vaganov E.A., Modrzynski J. 2006. Interannual growth response of Norway spruce to climate along an altitudinal gradient in the Tatra Mountains, Poland. Trees, 20, 6: 735-746. https://doi.org/10.1007/s00468-006-0088-9 Seidl R., Thom D., Kautz M., Martin-Benito D., Pelto- niemi M., Vacchiano G., Wild J., Ascoli D., Petr M., Honkaniemi J., Lexer M.J., Trotsiuk V., Mairota P., Svoboda M., Fabrika M., Nagel T.A., Reyer C.P.O. 2017. Forest disturbances under climate change. Na- ture Climate Change, 7: 395. https://doi.org/10.1038/ nclimate3303 Skudnik, M., Grah A., Guček M., Hladnik D., Jevšenak J., Kovač M., Kušar G., Mali B., Pintar A.M., Pisek R., Planinšek Š., Poljanec A., Simončič P. 2021a. Stanje in spremembe Slovenskih gozdov med letoma 2000 in 2018: rezultati velikoprostorskega monitoringa gozdov in gozdnih ekosistemov. (Studia Forestalia Slovenica, 181). Ljubljana, Gozdarski inštitut Slovenije, založba Silva Slovenica. http://dx.doi.org/10.20315/SFS.181 Skudnik M., Jevšenak J., Poljanec A., Kušar G. 2021b. Condition and changes of Slovenian forests in the last two decades - results of the State and changes large-scale spatial forest monitoring. Gozdarski vestnik, 79, 4: 151-170. Ščap Š. 2021. Analiza trga z okroglim lesom v Sloveniji. V: Trajnostna raba lesa : priročnik. Vilfand J. (ur.). Celje, Fit media: 23-27. Stopar S., Jevšenak J., Kobler A., Levanič T. 2018. Dendro- kronološka analiza debelinskega priraščanja smreke (Picea abies (L.) Karst.) na območju njene naravne in umetne razširjenosti v Sloveniji. Acta Silvae et Ligni, 117. https://doi.org/10.20315/ASetL.117.3 Vitali V., Büntgen U., Bauhus J. 2017. Silver fir and Douglas-fir are more tolerant to extreme droughts than Norway spruce in south-western Germany. Global Change Biology, 23, 12: 5108-5119. https:// doi.org/10.1111/gcb.13774 von Teuffel K., Heinrich B., Baumgarten M. 2004. Present distribution of secondary Norway spruce in Europe. V: Norway Spruce Conversion. Spiecker H. in sod. (ur.). (European Forest Institute Research Reports, 18). Brill: 63-96. https://doi.org/10.1163/9789047412908_007 Zang C., Biondi F. 2015. treeclim: an R package for the numerical calibration of proxy-climate relationships. Ecography, 38, 4: 431-436. https://doi.org/10.1111/ ecog.01335 ZGS. 2022. Poročilo Zavoda za gozdove Slovenije o gozdovih za leto 2021. Ljubljana, Zavod za gozdove Slovenije. http://www.zgs.si/fileadmin/zgs/main/img/ PDF/LETNA_POROCILA/2021_Porocilo_o_goz- dovih_ZGS.pdf GozdVestn 80 (2022) 10 351 Usmeritve pri gozdnogojitveni obravnavi navadne smreke z namenom zmanjšanja tveganj pri gospodarjenju zaradi podnebnih sprememb Luka KRAJNC, Mitja SKUDNIK, Tom LEVANIČ, Matjaž ČATER, Aleksander MARINŠEK, Janez ZAFRAN Priloga članku Pri usmerjanju drevesne sestave gozdov je ključna izbira drevesnih vrst, pa tudi provenienc in genotipov, ki so prilagojeni na določene rastiščne pogoje in pričakovane podnebne spremembe. Gospodarjenje z navadno smreko, ki še vedno dosega skoraj tretjino skupne lesne zaloge slovenskih gozdov, mora slediti spremenjenim okoljskim razmeram. • Obnovo gozdov s sadnjo smreke izvajamo le izjemoma, praviloma le kot dopolnilno sadnjo na severnih in senčnih legah in globokih tleh. • Pri negi mlajših razvojnih faz dajemo prednost listavcem ter rastišču primernejših iglavcev (jelki v jelovo bukovih gozdovih, rdečemu boru na kisloljubnih bukovih rastiščih). Obravnava navadne smreke v višinskem pasu nad 800 m n.v. • Sestoje s pretežnim deležem navadne smreke usmerjamo v mešano drevesno sestavo, izjema so lahko sestoji nad 1200 m n.v. • Intenzivnost obnove prilagajamo primernosti posameznih rastišč navadni smreki. • Z obnovo oblikujemo bolj razgibane strukture sestojev glede na drevesno sestavo in razvojno fazo. • Sadnjo smreke izvajamo na način, da zagota- vljamo mešano drevesno sestavo prihodnjih gozdnih sestojev. • Proizvodnje dobe povečujemo le v večjih nadmorskih višinah in navadni smreki bolj prilagojenih rastiščih (mrazišča, globlja tla, severne lege). Obravnava navadne smreke v višinskem pasu do 500 m n.v. • Ohranjamo le posamično primes v sestojih izjemoma v manjših skupinah na severnih pobočjih in globljih tleh. • V sestojih z večjim deležem smreke pospešu- jemo listavce, izvajamo pospešene obnove (tudi predčasne) ali posredne premene. • Pri obnovi pospešujemo tudi pionirske dre- vesne vrste. • Sadnje smreke ne izvajamo. • Pri negi naravnega mladovja s prisotnostjo smreke dajemo prednost listavcem, smreko ohranjamo le v posamični zmesi. Obravnava navadne smreke v višinskem pasu od 500 m n.v. do 800 m n.v. • Sestoje s pretežnim deležem navadne smreke usmerjamo v mešano drevesno sestavo. Nava- dna smreka naj ne predstavlja nosilne drevesne vrste v večjih gozdnih sestojih. • Proizvodnje dobe so krajše, praviloma naj ne presegajo 100 let. • Starejše oziroma zrele sestoje (starost nad 100 let) intenzivno uvajamo v obnovo, intenzivnost je večja v sestojih s prisotnostjo naravnega mladovja, rastiščem najbolj prilagojenih dre- vesnih vrst. • Ohranjamo skupinsko ali gnezdasto zmes, v obliki sestojev le na izrazito vlažnejših in globljih tleh.