14. številka Ljubljana, v sredo 18. jannvarja XV. leto, 1882 Izhaja Tsak dan »večer, izimši nedelje in praznike, ter velja po pošti projeman za avstr ij sko-ogerske deželo za vse leto 1(5 gld., za pol leta H gld., za četrt leta 4 gld. _ Za Ljubljano brez pošiljanja na dom za vse leto 13 gld., za četrt leta 8 gld. 30 kr., za jeden mesec. 1 gld. 10 kr. Za pošiljanje na dom računa se po 10 kr. za mesec, po 30 kr. za četrt leta. — Za trije dežele toliko več, kolikor poštnina znaša. Za oznanila plačuje se od četiristopne petit-vrste po 6 kr., če se oznanilo jedenkrat tiska, po fi kr., če se dvakrat, in po 4 kr., če se trikrat, ali večkrat tiska. Dopisi naj se izvole fvankirati. — Rokopisi se ne vračajo. — Uredništvo in upravništvo je v Ljubljani v Frana Knlmana biši „uni." Ljudstvo, to je nezapeljano po židovskih žurnalih, ne mara za levičarje več, odtegnilo jim je svojo naklonjenost in zdaj stojijo zapuščeni kakor Job. Takorekoč čez noč se je vse spremenilo. Včeraj še govorili so listi o moči svoje stranke in o slabosti nasprotnikov, skušali nasprotno politično stranko uničiti. A denes rožlja orožje. Vseh ljudij pogled obrnen jo na jug. Jasnih poročil malo dohaje iz Dalmacije in Hercegovine, a dohaje toliko več dvoumnih in iz teh se lehko sprevida, da je stanje na jugu jako resno. Kakor poroča „Budap. Corr.", poklicalo se bode v orožje 20.000 mož in v to svrho se bode zahtevalo 10 milijonov goldinarjev. Položaj na jugu je resen, opasen. In če vprašamo, kdo je pač kriv vsega tega, kdo je mimo ljudstvo, katero hoče na vsak način braniti svojo narodnost proti tujemu nasilstvu in usiljevanju germanstva, pripravil do tega koraka, imenovati nam je le nekaj imen. Oj Lapenna! Slovan je vedno bil trpin, povsodi so ga zatirali — Zdaj pa prišel je dan . . . Bodemo videli, kaj pokaže prihodnost! Iz II<»ltck se brzojavlja, da število ustajnikov v Krivošijah znaša okolo 1300 mož. Izmej teh jih je 360 pravih Krivošijancev, 200 jih je iz Uhelj, 80 iz Ledenic, iz Orehovaca 130, Kovačevič je pustil 300 Hercegovcev in še nekaj iz druzih krajev. Kakor se poroča in Hercegovine, množijo se čete upornikov in Stojana Kovačeviča so baje poklicali uporniki iz Krivošij v tabor pri Gačku, kjer mu bodo baje vodje vstašev izročili vrhovno poveljstvo nad vstaši. %nanje države« l»r«*3i,« zbornica je jako čudno sestavljena vsled slednjih volitev. Opozicija proti vladi je velika. Znamenito je to, da so vsa velika mesta volila opo- zicijonalce. Dva ministra sta uže demisijonirala, ker ne upata s to zbornico dalje delovati. „ Journal de St. Petersbourg" javlja, da Ruska ne bode nikakor prepustila, da bi samo Francija in Anglija odločili «kf(i|»t«»v«k<» vprašanje in baje je to mnenje tudi v Berolinu. Tudi Nemčija ne bode popolnem nevtralno se držala v tej zadevi. Francoski finančni minister predložil je uže proračun za leto 1883. Ta proračun kaže, da bi bili stroški v letu bodočem za 118 milijonov večji. A iz tega se ne sme posnemati, da bi francoske finance slabo stale, nego v ta proračun sprejeti so vsi postranski stroški, kateri se do zdaj nijso postavljali v proračun. Da je proračun tako velik, s tem je mislil finančni minister odstraniti vse posebne poznejše kredite. Dopis SI. Iz Trsta 16. januvarja. [Izviren dopis.] Za volitve sc še do sedaj nij nihče ganil, mordí» bode pa na zadnje toliko večja agitacija Za vtorek stopili bodo nekateri možje vsake vrste uradov vkup, da se pogovore, katerega kandidata bi postavili. Kandidatov se pa ne manjka, vsak b: rad na Dunaji mastno plačo služil in čast užival, toda veliko je poklicanih, pa malo izvoljenih. Politično društvo bo pri volitvi v III. razredu lehko odločno delalo, kajti uradniki Slovani odločujejo. Za II. razred uže nij tako lehko, če bi se pa dobro organizirala stvar, bi tudi tu steklo po voljno našim interesom. Pa v Trstu je tako, da se nekateri gospodje Slovenci nečejo za nič brigati, vohali bodo gotovo tu in tam in potem kamenje iučali, da bi sami pripomogli s svetom ali v dejanji, tega pa nečeio. Omeniti še morem, da bi dobro bilo, da bi se Slovenci, kolikor mogoče udeležili tukajšnje razstave. Kmet naj razstavi maslo, katero je na ju-trovem na najboljšem glasu, obrtnik Jesene izdelke, kakor parkete, hišno orodje itd., saj je lesa na Kranjskem obilo, le iznajdljivih mož nij veliko, ki bi iz lesa izdelovali raznovrstne stvari, kakor to drugod delajo. Gotovo se bode potem lehko v Trstu osnovala kaka družba, ki bi vse te stvari v velikem magazinu hranjene imela in bi bile vedno razstavljene, da bi jih kupovali ljudje, ki od jutra po morji v Trst prihajajo, lehko vsak dan. Ne bilo bi več toliko oderuhov ni izgub, katere slovenski trgovec in obrtnik trpeti mora vsled nepoštene ttgo vine z dvomljivimi trgovci in švindlerji. Koliko bi se naš:h ljudij pri tem živilo in kako veljavo hi imel narod in dežela. Po zdanjem načinu se pa ne bode na bolje obrnilo, kajti, ko trgovec svoj izdelek pripelje v Trst, pritisnejo ga goljufi meše tarji, da ga mora ali prodati pod ceno, samo da se ga znebi, ali pa ga pripustiti komu, o katerem no ve, hode li kaj denarja ali ne. Jako važno bi bilo, da se tO predrugači in da strokovnjaki vzamó to reč v roke. Začetek je sicer težak, toda zasluga bode velika. Izpred porotnega sodišča na Dunaji. Vesteneck proti „Tribüni". Znana litijska aföra radi pobijanja okenj in ponočnega razsajanja, pri katerem udeležen bil je tudi bivši litijski okrajni glavar Fränzel-Veste-neck, bila je predmet dvadnevne obravnave pred dunajskim porotnim sodiščem zoper bivšega odgovornega urednika avtonomistiškega lista „Tribüne" g. J. V. H a m a n a. Ta pravda je nenavadno zanimala vse politične kroge in je tudi zaradi tega usodepolne važnosti, ker nam kaže znano nemško pravico- in svobodo-Ijubje! V naslednjem skušal bodem, da podam kolikor mogoče popolno sliko te žalostno zanimljive obravnave. Porotnemu sodišču predsedoval je deželne sod-nije svetovalec Eduard pl. Tannenhain, votantje bili so deželne sodnije svetovalci Rohliczek, pl. Krti ž k a in Kurz, zastopnik tožitelja bivšega litijskega glavarja Friinzel-Vestenecka bil je dr. Jos. Kopp, zagovornik toženca g. urednika J. V. Hamana bil je flr. Jo«*. Porzer, jeden najduhovitejših dunajskih zagovornikov. Iz zatožbe posneti je sledeče: J. V. Haman, izdavatelj in odgovorni urednik na Dunaji dvakrat na dan izhajajočega časopisa „Tribüne", pregrešil se je baje s tem zoper varnost Friinzel-Vesteneckove časti (§§. 488, 491 v kaz. zak., a kaznjiv po §. 493 v kaz. zak.), da je prvič sprejel brzojav iz Ljubljane, dto. 10 febr., v katerem bilo je naznanjeno, da se je vitez V est en eck udeležil oknopobijanja v Litiji; da je drugič v br. 41. „Tribüne" sprejel iz Ljubljane poslan članek dto. 8. febr., v katerem je govor o ist^j aferi (v tem članku inkriminirana sta dva odstavka); in da je tretjič v br. 47 lista „Tribüne" pri-obfvl iz Ljubljane od 11. febr. datiran članek, v katerem je zopet navedenih čast Vesteneckovo baje ; žaljivih dejanj. V tožbi se zahteva prečitanje inkri-1 miniranih člankov, dalje prošnje vit. Friinzel-Veste-| neeka za disciplinarno preiskavo, deželnega predsed-\ ništva dveh ukazov do c. kr. vladnega svetovalca i g. grofa Chorinskega, zapisnikov o preslušanji I litijskega župana g. A. Koblerja, občinskega sve-• tovalca, beležnikain dež. poslanca g. Luke Svetca, ! dalje Matije Lavrenčiča, Jožeta Razpot-'nika, Martina Hačina, Josipine Lavrenči-čeve, Alojza. V er baj Ba, Kristine Kobler j eve, Josipine Koblerjeve, Ane Žibertove, Gustava [Del Cotta, Leopolda Jakliča, Ignaca Korit-n i k a, Karla Moschnerja, Roberta Ravni-herja, Gustava pl. Greescheima, Fridrika Wernau a, Gustava Ungera, Rudolfa Rotter ja, Henrika Žitnika, Karla Wagner ja, An-'tona Sevčeka, Janeza Stebuliča in 17. febr. sestavljenih zapisnikov; dalje zapisnik preslušanja znamenje čistega srca, a pomisliti je treba, da, ako je spala Ana Žibertova, kako je vedela, da spi tudi nje gospodar? Pa da je temu, kakor mu drago, dobro Bpanjo je vsekako zdravo — utegne pa biti tudi pogubo nosno, usodepolno, osobito za političnega uradnika Ta namreč naj bi spal kakor zajec in imel oči odprte i v spanji, kajti tako jaz tolmačim izrek „das auge des gesetzes wacht". V dan usodepolnega litijskega potresa ste imeli nezasluženo srečo, kajti takratni ponočnjaki bili so izključljivo ustavaki, „deutsche manner", in zaprto je bilo prijetnimi sanjami oko gospoda komisarji;, isto tako obe očesi gospoda velemožnega glavarja, celo ponočni čuvaj izpustil je mogočno „helebardo" in četrtej kapaciteti „kočijazu" zasela je „opica" (po domače „merkuca" imenovana) tako mogočno na tilnik, da se nij otresel, da nij rekel ni bev — ni mev, da niti gospodov nij poznal, katere je vozaril. In vse to se je doseglo z borimi jednajstimi litri vina! „Nur lumpe sind bescheiden", — pravi menda Göthe, kateri pa nij bil svoje dni nikdar v Šmartinem niti v Litiji, a tudi oken nij pobijal. A pomislite, kaj bi bilo, da so mej temi ponočnjaki vmes tudi brrr! — Slovenci! Vse je dan denes mogoče in nesreča nikdar ne počiva. Kaj bi pomagalo, če Anica še tako plastično vzklonjena stoji tik postelje, podobna svitlo-temnej sliki a la Rembrandt in pazi, kako nje go spodar spi nepolitično spanje, kaj bi koristilo, da je ponočni Čuvaj pijan, da se je voznika polotilo labilno ravnotežje, da so sploh Litijci — ceteris paribus — imeli oči odprte, a vender mižali — ni 5, čisto nič, nego reklo bi se: J a, bauer, das ist was anderes! Trdili bi, da tako spanje nij politično, po loža j bi se izpremenil popolnem, prikazovali bi se na obnebji znani črni oblaki, o katerih je gospod Vesteneck govoril v deželnem zboru kranjskem tako prepričevalno, — da niti dvorni svetovalec Kalten egger ne ve — kako. In gospod Del Cott, kateri bi bil, kakor pri potresu, pozabil streljati in tako ohranil svojo hrabrost in svoje junaštvo za boljše čase, moral bi se opravičevati, kje je bilo „das auge des gesetzes", ker sklep nij dopustljiv, da bi to j edino oko bilo škiljavo. In dr. Kopp, slavni svobodnjak lastne mavhe, bi vse drugače hrul ter dejal, da je kaj tacega le pri neotesanih Slovencih mogoče, kateri žive tam doli v orijentu, „wo die vblker aneinander schlagen". Z jedno besedo, stališče bi bilo vse drugo, tedaj tudi refleks. Če vse to še jedenkrat tehtno preudarim, uve-rim se da je še nekaj sreče na svetu, kajti srečna si ti blažena Litija, ki imaš svoj skoro patentirani refleks, srečen pa je tudi gospod dr. Schrev, kateri ima take umetne možgane, da se le tistih reči spomina, katere so mu po godu in kateri, akoravno je deželni odbornik, vender še marsikaj ne ve. In srečen je konečno tudi moj prijatelj nad Črto, kateremu je r ef 1 eks gospoda državnega pravd-nika zasačil dva članka in mu tako dal duška, če tudi le za j eden dan. Le meni sreča nij mila, kajti vsopel sem se uže, rad bi krenil v prijazno Šegačevo hišo na po-žirek poštenega vina, a Litija ima svoje posebnosti. Povsod poznajo samo 10 božjih zapovedij, Litijci pa so se morali naučiti še jednajste, katera slove: „Ne hodi v Šegačevo gostilno!" Tedaj dalje, saj mi sveti refleks! Jož. Razpotnika iz pravdnih spisov pri c. kr. mestnem delegiranem okrajnem sodišči v Ljubljani v pravdi Wag n e r-K o b 1 erj e ve j, ukrep ob obu-stavljenji z razlogi, izjavo Rih. Ravniherja, Antona S e v č k a in Helene Sevčkove, razsodba c. kr. dež. sodnije v Ljubljani z razlogi — slednjič sledečih spisov: odlok c. kr. dež. sodnije ljubljanske dto. 2. aprila na Antona Sevčka, dekreta c. kr. drž. pravdništva ljubljanskega na Jož. B^bnika, dekreta dež. šolskega sveta ljubljanskega dveh dekretov dež. predsedništva ljubljanskega in slednjič zaupnic od sedem občin litijskega okraja poslanih Friinzel-Ves tenecku. Ker so spisane v slovenskem jeziku, bile so pretolmačene od zapriseženega tolmača na nemški jezik. V razlogih zatožbe pripoveduje se ob obsegu telegrama, Člankov in dopisov v .Tribüne" zoper Franzi-Vestenecka priobčenih ter v kolikor se je v onih zakrivila „Trübine" oziroma njen odgovorni urednik g. J. V. Ha m an zoper varnost Fränzl-Ve-steneckove časti. Telegram je priobčil, da je krdelo večinoma c. kr. uradnikov, na čelu njim litijski glavar Vesteneck po noči c. kr. okrajnemu komisarju pobilo okna; ta Škandalozen dogodek, da vzbudil je mej prebivalstvom največjo začudenje in jezo; da je občinski urad takoj vse to naznanil deželnemu predsedništvu. V jutranjem listu „Tribüne" br. 41 bil je priobčen dolg dopis iz Ljubljane, ki natančno popisuje ves dogodek. Okrajni glavar vitez Franzi Vesteneck opisan je kot navaden pijanec, ki je po obilnem pijančenji s svojimi „kumpani" tudi c. kr. uradniki po noči prišel pred hišo souradnika ter s kepami ter opekami velel pobiti okna. To ponočno poulično razsajaoje vzbudilo in razburilo je prebivalce litijske in mnogi slutili so uže zemeljski potres. Priobčen bil je tndi spis litijskega županstva, ▼ katerem se ves dogodek naznanja kranjskemu deželnemn predsedništvu. V tem se ponočni škandal v Litiji še drastičneje opisuje, nego v dopisu, osobito da okrajni glavar litijski goji in Širi de-in o r a 1 i z ar i j o na razen način. V jutranjem listu od 17. febr. 1881 br. 47 priobčila je „Tribüne" zopet dopis iz Ljubljane, v katerem se o okrajnem glavarji Franzi-Vestenecku pripovedujejo še razne druge stvari, ki ga zasramu-jejo ter sumničijo. V zatožbenih razlogih se dalje trdi, da okrajni glavar Fränzl-Vesteneck najprvo nij mislil na ta list „Tribüne", temveč, da je nastopil pot, ki ga jedrno ima hoditi „v urednej in državnej časti silno razžaljen, svojih dolžnostij svest cesarsk uradnik". — Fränzl-Vesteneck poročal je ves dogodek svojemu predstojniku deželnemu predsedniku ter zahteval disciplinarno preiskavo, češ, da pride resnica na dan. Na to poročilo da pa še do danes nij dobil odgovora. (Dalje pri h.) diskusije o zaupnici, izrečenej vladi in gospodu deželnemu predsedniku, in jako radovedni smo, kaj bosta storila dosedanja zbornična poslanca dr. Schaf-fer in Dreo, sprejevša tako odločno nezaupnico. Po njunih dejanjih bodemo merili debelost njune kože. — Zbornici pa kličemo navdušeno: Živela! — (Grof, ponarejevalec bankovcev.) Včeraj vedli so v zapor grofa Emanuela Lichten-berga iz Prapeč pri Grosuplji, kajti sodnijsko se je skazalo, da je v zvezi bankovčarjev, ki so ponarejali tisočake. — (Požar.) Iz Kranja se nam poroča denes: Sinoči ob SU 8. uri zvečer jelo je goreti pri Urbanu Dolžanu. A takoj prišla je naša vrla požarna straža in v pol uri bil je ogenj pogašen. Slava vrlej po-žarnej straži. — (G ornj egr ad s k a čitalnica) napravi dne 2. svečana t. 1. veselico s sledečim sporedom: 1. Pregled letnega računa in volitev novega odbora. 2. Govor. 3. Deklainacija. 4. Tombola. 5. Ples. Začetek ob l/a 6. uri zvečer, vstopnina za neude 50 kr. — („ Popotnik",) list za čolo in dom, iz-haje 10. dan vsakega meseca v Celji pod uredništvom Mih. Žolgarja. Cena temu listu, ki prinaša jako zanimljive in korenite pedagogiške sestavke, je za vse leto 3 gld., za pol leta 1 gld. 60 kr. —- (Jezični d oh ta r.) V listku Agramerice prestavlja neki Š-burg umrlega Šenoe krasno povest Karani s pjesnikova groba" na nemški jezik, pri tem početji pa se je izpotaknil nad izrazom „je žični dohtar" in porodilo se je neukretno slovo „Sprachen-Doctor." Komu ne pride na spomin pre stava, katera se je nekdaj obravnavala v Celji in pri katerej so se besede: Proklete strele! nemški glasile: „Ihr verfluchteu blitze! — (Hrvatski j ezik. ) Na vseučilišči v Bo-logni ustanovila se je stolica za jezik hrvatski. E pur si muove! Moka, v izvirnem zavoji . . . , . zbrana...... , Cassia lignea, fina, v zabojib ... „ lmber, bel, presejan...... „ Ovozdike (nageljni) Zanzibar ... , Poper Singapore........ „ „ Batavia, Penang..... „ Piment angleški........ „ Olj e. bombaževo, po kakovosti..... 100 k. Lnneno, angleško....... „ Olj kino, čiito, ohležano, za stroje . „ „ Leccejedilno, navadno, '/ifino „ a m toO..... „ „ „ najfinejše . . „ „ Dubrovniško, s certifikatom „ „ Corfu, fino, najfinejše ... „ „ M. S, Angcio, namizno, Vi fino ■ fino . Ai\ nuj ti n. Patelji, aleksandrinski . . „ harbareški .... (Irozdje, suho, Sultan, čez lala - tržno I* . . 100 k. Eleme tržno ( ' IÖ1111 ■ rudeče ... „ \ '„ „ črno .... , „ „ Samos rudeče ... „ a a n 虫 ..... Urozdiče, subo, Zante, po kakovosti „ „ „ Lipari, ,, „ L lunin i. I*-, zbrani....... zaboj „ tržni......... „ Mandelji, sladki, pulježki, po kakovosti 100 k. „ - dalmatinski, s certif. . Pomeranče, 1* , izbrano..... zal >oj „ tržne....... „ IloŽKi, Ptuj«, po kakovosti .... 100 k. „ Cipro, Kandia...... „ Suiokve, v vencih, Kulamata ... „ „ dalmatinske, s certifikatom . „ „ pulježke, po kakovosti . . „ „ smimske, Sultan, po kakov. ,, „ tvorniško blago..... „ gld. 140.— 146 — 58.— 35.— 140. -64 — 61 — Mulj* 42.-40.— 43 — 43.50 ■Vl.fit) 46 — 45. — 50.— 60.— 66.— 70 — 73__ ild. 28.— 100 — 46. — 42.— 38-— 35.— 2*.— 27.— 20. — 21. — 20.— 22. — r.i. 6.— 5.50 92.— m;. 6.— 4.50 8.50 8__ 16.50 14.40 12 — 40.— 10.— gld. 142 — 60.— 150. -66.— 63.— 62.— gld. 44.— 42.— 45 — 44. — 45. — 47.— 46 — Si!— 68.— 72.— 75.— gld. 35.— 50.— 44.— 40.— 40.— 34 — 29.— 22. — 23. — 22. 24. — 56.— 7.— 98.— 98.— 7.— 5.50 9.— 11,— 15.— 18.— 50.— 14.— Razne vesti. od *(Pomiloščenje.) Vsled cesarske naredbe 3. t. m. je bil v avstrijskih kaznilnicah 172 jet- ničaijem prebitek kazni prizanešen, in sicer: v Mu-ravi 10, Pragi 13, Plznu 7, Karthausi 3, Gradiški 4, Kopru 11, Kamniku, na Dunaji 14, Gastnu 4, Subnu 10, Karlavi 20, Ljubljani 7, Lvovu 31, Viš-nici 10, Repiji 3, Dunajskem novem mestu 8 in Begunjah 4. * (Francoski general.) V Parizu je umrl te dni naj izvrstne jfii ča.stnik francoske armade divi-zijouski general Bataille v G6. letu svoje starosti. * (Previdnost pred mačkami.) V Fron-heimu našli so te dni stariši svoje 9 mesecev staro dete, koje so nekaj časa brez nadzorstva pustili, mrtvo in na licih skoro vse razpraskano. Prišli so ravno v trenutku, ko je maček dete udušil ter jo popihal. — Starišem nai bo ta dogodba v svarilo, otroke pred mačkami odstraniti in jih vestneje nadzorovati. Domače stvari. — (Trgovinska in obrtnijska zbornica kranjska) je v sinočnej seji izvolila gospoda Josipa Kušarja predsednikom, a gospoda Jan. Horaka podpredsednikom, in sicer s 17 glasi proti jednemu. — Dalje je stavil gospod dr. P o ki uk ar predlog: Trgovinska in o brtnijska zbornica kranjska protestuje slovesno proti nezaupnici, katero sta zborniška poslanca dr. Schaffer in A. Dreo v zadnjem deželnozborskem zasedanji izrekla sedanjej vladi, zlasti pa deželnemu predsedniku gospodu W i nk J erj u , ne p r i poz na v a i in e novanih dveh poslancev kot svoja poobla fičenca ter izreka sedanjej vladi in deželnemu predsedniku gospodu Winklerju popolno zaupanje, pričakovaje, da se v prestolnem govoru izrečena načela brzo, odločno in popolno izvrše. — Vladni komisar gospod grof Chorinskv se zahvaljuje v imenu vlade za zaupnico, a izjavi, da ne more dopuščati debate o tem, sicer bi bil primoran oditi. — Predlog gospoda Poklukarja je bil potem sprejet s 14 proti 4 glasom. — Popolnem neiznadljivo nam je, zakaj grof Chorinskv-Oerindur ne dopušča Trgovinska hiša J. Pipan & Comp, v Trstu, Via del Campanilo st. 7, poslala nam je naslednji zanimivi CENIK. Vse cene so v avstrijske) veljavi in teži — iz maga-zina ali z ladije, brez carine, brez odgovornosti, ako se cena spremeni, mej potom blago priraanjka, ali se kakerflna koli nesreča pripeti. Daje se blago na točna plačila po sprejemu računa in povzetja z 2°/0 odbitkom, ali pa na 3 mesečne menjice brez odbitka; vsako plačilo vrši se tu v Trstu. Tudi vse tisto blago, ki nij tu zaznamenovano, preskrbi se po najnižjej tržnej ceni. Prelcomorski ]prl<ä.ells:i- Bfld. gld Kava Rio, dobra, navadna .... 100 k. 48.— 52.— „ „ : „ srednja .... „ 54.— 58.— „ „ fina........ „ 62.— 64.— „ „ najfinejša...... „ 66.— 68 — „ . zbrana....... „ 72.— TA.— „ „ prana, kakor Ceylon . . „ 88.— 94.— „ Santos, dobra, srednja ... „ 64.— 66.— „ fina....... „ 68.— 70.— - najfinejša..... „ 72.— 76.— i, St. Domingo, naravna ... „ 66 — 76.— „ „ zbrana .... „ 86.— —.— „ Java Mulang, po kakovosti . „ 78.— 84.— „ „ W-India, fina, višnjeva . „ 105— 11 "A— „ CoBtaricca, po kakovosti . . „ 96.— 100.— „ Portoricco, .. „ . . „ 86.— 102.— „ Malabar, kakor Metiado ... „ 92.— 100 — „ Ceylon, naravna, po kakovosti „ 68.— 80.— „ „ sajena, neodbr. (Triago) „ 75.— 85.— „ „ „ drobnega zrna. „ 92.— 98.— a n v srednjega „ . „ 102.— 114.— „ n , debelega „ . „ 118.— 128 — kakor Kuba . „ 130.— 111 — „ n ,Uiseru (Perl) fina, najf. „ 128.— 1.82.— _ „ kakor Kuba . „ 134.— 144.— Kadilo, po kakovosti...... 100 k. Kolotonij, po kakovosti..... „ Komorač, jmlježki ....... „ Janež............ Lavorjevi bobkt........ „ Metlje, dvojnate........ 100kom. Muškatov cvet, po kakovosti . . . klg. „ oreh, „ „ . . . „ Ribe: Polenuvka l* , srednje velikosti 100 k. „ „ „ velika .... „ „ Slaniki, Yarmont, sreberni . . i/.v. sod Rum, Jamaika........ liter Sladka skorja, Ceylon, I* .... kgm. \ anilija. Donrb., knsi., po kakovosti „ Vitrijol, zelen......... 100 k. /i lian, DO kakovosti ...... kgm. Žveplo, zmleto ........ 100 k. „ cvet francoski, I»- . . . . „ Sledeče cono stavljene so za nemudno odbitka. Rift. Italijanski, navaden «/3 fin . fin . . najfinejši Kangoon, I». II» rt li - gld. 48.— 9.— 28.— 46.— 14,— 19.— 3.50 4.— 40.59 38.— 16.— 1 — 6. — 50.— 7. — 50.— 10.50 15.50 plačilo Kld. 17.— 20.— 21.50 23 — 14 50 13.75 Is^East irx petrolej. gld. 43. -44 — 9.50 13.50 gld. 84.-t-11.— 30,— 60,— 15. — 19.50 3.75 4.75 41.— 38.50 19.— 1.75 7.— 70.— 7.50 70.— 11.— 16. — brez gld. 19.50 21.— 22.50 1^!— 14.25 46.— 9.75 13.75 Loj, dalmatinski........100 „ tržaški......... » PetroleJi I»-, Pensylv., v izv. sod., ročen , „ „ n zaboji ročen . HDorriCLČ:! prl „ rumen, „ „ „ mešan, n B Kuno pno seme, drobuo .... Proso, belo........ S a ~ 3iv4Iors3cct sol. (Denar pri naročbi 2 kr. ceneje.) I mM 11.50 lO.fiO 12.— 10.78 UU6 10.— 8.75 8.25 ffjd 12.50 12.— 1 1.50 12.50 11.— 10.75 K ».50 9.— H. «5 V svoiib novib vrečah, po 100 k. 50 „ vrečah kupovalca .... 1 m» k. gld. 9.92 9.86 9.70 «ld. Tržno poročibK V prvem našem letošnjem poročilu zdi se nam jako primerno naš trg kakor svetovni trg opazovati, in tu si ne moremo več prikrivati njegovega stanovitnega propada in dokler ne bomo mogli s konkurenco pod jednakimi pogoji tržiti, nij tudi nikukega poboljsanja upati. Naši tekmeci so: Italija, katera je v novejšem času izgotovila mnogo novih železnic, posebno pripravnih za srednjo evropsko trgovino in zraven tega je tudi uredila veljavo svojega denarja (valuto); Ogrska, ki povzdiguje Reko z razumnimi sredstvi k svojemu svetovnemu trgu; in slednjič Nemčija, katero sreča naš trgovec uže na Rakeku! Sredi te gibčnosti bližnjih naših tekmecev, katerim se na dá več upirati, pustilo se nas je svojemu prvotnemu položaju z jedno privil. južno železnico in s subvenc. Lloydom, tedaj popolnem v rokah dveh zasebnih druStev, kateri, kakor se samo ob sebi razumi, le za korist svojih sodeležnikov skrbita in ki jima dobro doide tudi čez Benetke. Velik del naše svetovne trgovine je uže preč, vsled česar marsikatera veljavna tvrdka naš trg zapušča, in če pri takšnih okoliščinah čuti naš srednji trgovski stan, ta tvrdnjava splošnega blagostanja, še moč življenja v sebi, ima se zahvaliti več svojej vztrajnosti in marljivosti, nego vsej ugodnej geografičnej legi, tej ironiji svoje usode, pa — za časa našega propada množeče se kramar-sko tekmovanje, do kojega se zdaj ponižujejo celo prejšnji uvaževalci, ker le to ponuja še revni obstanek, pouzročilo je, da je postala uže marsikatera razvada pravilo, kakor n. pr. odprti dolgi krediti, s kojimi se le eskomptirane menjice tujega tekmovanja pokriva! Da, žalosten je naš položaj in potrebuje hitrih in radikalnih sredstev, če se hoče rešiti naš trg popolnega propada in ga zopet k svetovnemu trgu povzdigniti. Nekatera teh sredstev bi bila: Vsaj jedna, od južne železnice popolnem neodvisna železnična črta; osnovati tudi Lloydu konkurenco; začasno prisiliti ta društva k jednakim cenam voznine, kakor jih imajo naši sosedni tekmeci in odstraniti vsako povračilo na voznino (refakcije) glede na notranje prevažanje; eventuvelno, naj se primerno zniža col-nina za vse blago, ki se uvaža čez naš trg; pospeševati blagostanje kmetovalca s pripravnimi nared-bami; obuditi z olajšanjem koncesij obrtnijska in posebno prekomorska podjetja, katera ustanove, kakor Genova in Hamburg, lastne podružnice na mestih pridelovanja; ne odvzeti nam proste luke prej, dokler se ne uredi veljava našega denarja (valuta) itd. Menimo, da smo svoj položaj dovolj jasno narisali in tudi svoje mnenje povedali, kako nam pomagati, in zdaj — oziraje se na splošne okoliščine in na preteklost — želimo za novo leto to-le: Naj ne bode tako slabo, da bi morali klicati vsem, tudi radikalnim sredstvom, „prepoznou. To velja našemu trgu kot svetovnemu trgu, kajti domače kramarstvo bode obstalo, dokler ljudje. J. Pipan & Comp., Via del Campanile št. 7. T i/ii e cene v IJ uhlja n i dné 18. januvarja t. 1. Pšenica, hektoliter . . Rež, „ . . Ječmen „ . . Oves, „ . . Ajda, , . . Proso, „ . . Koruza, „ . . Leča „ . . ri jplufirfit bcntfilivti'M 8orafln!icf>« tcit bic (Mttut ^'rcismr&ailTfm-bftpfjiromuon brr £in» let vi»ic-fti-11utin iH-riifiifii umrbr, ift bet einaloft■ rat ii.ii rtfttop mpt«nnit mittelft Q u rf> b r U cf rr f a r be. SDetfelbt litteri anj tradenetn CBeae oime Svefje In fnfi iinbcld»riiit tier '.'liunlil, gleid)fdmrfi\tir jfrfitvar *e (.utcli butiifi ii n v ii .1 anq! trhf VltMiitio, rvc'dw nud) el it aflti mi rjatuen tyelttytftoeretn o r i o ^ ii? f r a ii u fOflunoea nenicB'it. Bet MXusenb(ltf(*StuifetM 18 nl!r bi%rlflen (io^irnwaratc off] fiecuv SuttV Sal ,irnp'>u molt Qui Iff iirti, crrricfit tir outonr Offl lt\t. luu-nt.iit Joi.he aber on Grft.V.fr „, i utiC uud> lS:nfadii.c:t nut. ©lUlfltrit fteotoecU. rtttifTC nub Crtfiinnlabjii,,!- «. aratil imb frd Helqenbeta t.iBo&m. .sr.,,,,. ,t Ttnmmami. (732—5) a id bee ID 13. :n. a,j s Is: a- borza dne 18. januvarja. (Izvirno t*li'^rafično poročilo.) Enotni državni dolg v bankovcih ... 75 gld. 30 Enotni državni dolg v srebru .... 76 „ 30 Zlata renta........... 92 „ 80 L860 državno posojilo....... 132 „ 50 Akcije narodne banke....... S24 „ — Kreditne akcije......... 317 „ 25 I ondon............ 119 „ 20 Srebro............ — » — Napol.............. 9 „ 46 C. kr. cekini........... 5 „ 59 Državne marke......... 58 „ 80 kr Žalujočim srcem naznanjamo s tem, da so je božjej previdnosti dopalo, denes ob 10. uri našo preljubljeno mater, oziroma staro mater, gospo Marijo Lcnce, roj. Hubel, poses tnico, po dolgej in mučnej bolezni, prevideno s sv. zakramenti za umirajoče, v 56. letu njo starosti, poklicati v boljšo življenje. Truplo se bodo v četrtek dopoludn i ob V»10\ blagoslovilo v Laverci, potem se preneslo v Rudnik, kjer se bode pokopalo. Sv. črne mašo bo bodo brale v Rudniku in v mestnej tarnej cerkvi pri sv. Jakobu. Naj ostane pokojnici blag spomin. Na Laverci, dne 17. januvarja 1882. (31) Žalujoči. Zahvala. Za mnogobrojno udeležitov pri pogrebu pre-drazega soproga, oziroma očeta in brata, gospoda Ivana Marenčiča, trgovca, posestnika in mestnega svetovalca, se najtopljoje zahvaljujejo vsem sorodnikom, prijateljem in znancem, posebno pa slavnej požarnej straži in gospodom trgovskim pomočnikom (83) žalujoči ostali. VKranji, dnč 17. januvarja 1882. Mazilo za lase! po prof. «lr. I»j I lin, jedno najboljših *»redntev, da se prostor, kjer rasto lasje, utrdi in da lasje ne izpadajo, ob jednem jim daje lep let*k in so uporablja l gotevim uspehom pri tisočih. 1 lonček za dolgo časa Mamo «»<► kr. prodaje pravo le lekarna „prl Naniorogu*', ▼ LJubljani na Mestnem trgu. (28—1) Zahvala. Moj umrli soprog Alojzij Pičman zavarovanje bil pri zavarovalnem društvu (ilreshani z znatno svoto. (Seneralui zastopnik » LJubljani gospod is3 l-i •» I g S? 1° 3 1- = o •rs e m o «- .2 d M l-i ci>w t¡ 3 •■Ž ¿i = a o ñ 2.a i ¡3 1 S a : i£ o ÍO'B • — 3 C >- ►X 23 'S 3 03 ^ IÍ5 o 5 e i. 5 >N S ~ „ u "2 O O 4) äs- £ • a, äff í> "tí »-*" c e6 « C t ns c *j — P S "El, W o •— ci 5 'm I a¿ Tí ; ¿¿ -a o •3 öS O «5 3 o¡ s -g S'a j. N y-> o 8 S IB JH Jeden milijon l/n + il!nn nrrlnnu