PoAtnlna plaćana t gotovini. Uto LXV] št. 57 Ljubljana, sobota a, marca 193$ Cena Din LzJiaja vsaK dan popoiane, izvzemsi oeaeije is prazniKe. — ineeraa do 30 peut vrst d DiD 2.-. do 100 vrst a Din 2.50 od 100 do 300 vrst a Din 3.-. već JI truse ra ti pettt vrsta Din 4.-. Popust po dogovoru, inseratni davek posebej — »Slovenski Narod« velja mesečno v Jugoslaviji Din 12.-. za Inozemstvo Din 25.- Rokopisi ae ne vračajo. UREDNIŠTVO IN UPRAVNISTVO LJUBLJANA. Rnafljeva on ca štev 5 Telefon: 8122. 8123. 8124. 8125 to 3120 Podružnice: MARIBOR Stroesmaverjeva Sb — NOVO MESTO. Ljubljanska c~. telefon it 26. — CELJE: ceilsko uredništvo: Stn>ssmayerjeva ulica 1. telefon 8L 65, podružnica uprave: Kocenova ulica 2. telefon fit 190. — JESENICE. Ob kolodvoru 101. Račun pri postnem čekovnem zavodu v LJubljani št 10.331 Nejasen položaj v Grčiji Do odločitve med vlado in oporniki Se vedno ni prišlo — Vlada ]e še vedno prepričana, da bo zatrla pokret opornikov Atene, 9. marca. r. V borbi med Vc-nizelo^oNTmi uporniki in vladnimi četami še vedno ni prišlo do odločitve in je položaj v Grčiji zaenkrat še docela nejasen. Včerajšnja velika ofenziva vladni", čet v severni Grčiji je prišla zaradi pomanjkanja municije v zastoj. Uporniki, ki so jih vladne čete prvotno že pognale v beg, so izkoristili nastali položaj in izvedli protiofenzivo in potisnili vladne čete nazaj na prvotne postojanke ob reki Strunu. Na obeh straneh so bile velike žrtve. Po zadnjih vesteh je položaj za vlado dokaj kritičen. Uporniki so na vsej črti prešli v napad in vlada je sedaj prav za prav v defenzivi. V severni Grčiji so uporniki gospodarji položaja, v južni Grčiji pa so prav tako začeli zavzemati posamezne važne postojanke. Poveljnik uporniških čet general Demo-stokos je poslal Tsaldarisovi vladi ultimat, v katerem zahteva njen takojšnji odstop, če tega ne stori, grozi z napadom na Atene in napoveduje, da bo spremenil mesto v razvaline. S Tsalda-risom odklanja po informacijah dopisnika »Daily Expressa« vsaka pogajanja, ker ga smatra za prikritega monarhista. V vladnih krogih zatrjujejo, da so uspehi upornikov samo trenutni. Vlada je poslala o jačanja svojim četam in poskrbela za dovoz municije ter se nadeja, da bodo vladne oete še v teku današnjega dne znova prešle v ofenzivo in da bo položaj v 24 urah razčiščen. Atene polne ranjencev Atene, 9. marca. r. Od včeraj popoldne prihajajo v Atene številni vlaki z ranjenci. Vse bolnice so prenapolnje- ne ter so morali ustanoviti po Šolah silne lazarete. Obenem grade barake za vojne bolnioe. Ker kljub temu ni prostora za vse ranjence, so lažje ranjene poslali tudi v razna druga mesta v notranjosti Grčije. Samo v Atenah je v bolnicah nad 1000 ranjencev, a še vedno prihajajo novi transporti. 300 milijonov drahem zažgali Atene, 9. marca. r. Takoj po izbruhu revolucije je Narodna banka v sporazumu z vlado izdala vsem svojim podružnicam, pa tudi državnim oblastvom nalog, naj v primeru, da bi uporniki zavzeli dotična mesta, ves papirnati denar, ki bi bil v blagajnah podružnic Narodne banke ali državnih ustanov, zažge Po poročilih, ki jih je doslej prejela vlada, so državni uradi in nekatere podružnice Narodne banke postopale po tem navodilu in doslej zažgale okrog 300 milijonov drahem. Uporniki zaplenili turško ladjo Atene, 9. marca. r. Turška vlada je na prošnjo grške vlade zadržala pet grških ladij, Id so bile natovorjene s premogom, nafto in žitom za upornike. Poveljnik uporniške grške križarke »Ave-rov« je včeraj popoldne v odgovor na ta ukrep turške vlade zaplenil turški tovorni pa mik »Konia« in sporočil turški vladi, da bo parnik izročil šele potem, ko bo Turčija izročila upornikom onih pet zadržanih ladij. V Atenah se boje, da bi to postopanje upornikov moglo izzvati mednarodne komplikacije. Kaj bo ukrenila turška vlada, še ni znano. Tsaldaris o položaju Predsednik grške vlade je prepričan, da Ini v kratkem upor zatrt in vzpostavljen red Atene, 9. marca. AA. Čeprav je predsednik vlade Caldaris neprestano v ministrstvu, kjer se vrse ministrske seje takorekoČ v permanenci in mora po večkrat na dan imeti dolcre telefonske razgovore z generalom Kondilisom in vrhu tega Še voriti z generalom Metaksasom in admiralom Dušma-ninom vso državno upravo., najde vendarle dovolj časa za stalne osebne stike z novinarji. Snoči je v svojem stanovanju sprejel atenskega dopisnika >Agencije Avalec. ki ga je vprašal, kakšno je njegovo mnenje o položaju na Grškem. Predsednik grške vlade mu je odgovoril, da je glede končnega izida sedanjega notranjega spopada docela optimistično razpoložen. Venizelos je s tem svoiim prevratničkim podvigom spravil državo v hude nevarnosti. Toda ta tragedija, ki je za dela grški narod, ga je notranje združila in ga še tesneje priklenila k pravim interesom svoje domovine in k tako ni tema redu. Prav tako pa so z Grčijo tudi drngi evropski narodi, zlasti pa tudi balkanski narodi, ki so po svojih predstavnikih te izrazili svoje simpatije grški vladi in tople zelje, naj bi se sedanji dogodki Čimprej končali. Vse balkanske in drage evropske vlade so obhodile ta protizakoniti pokret in v tej hudi preizkušnji moralno podprle. Prepričani smo. da ho zakonita vlada končno zmagala. Neprestano opozarjam grški narod, naj se slehernik vrne k svojem« rednemu delu. Vlada, ki skrbi za u*odo domovine, ji bo v najkrajšem času vrnila Glede stanja v grški Macedoniji je ministrski predsednik Caldaris izjavil, da je general Kondilis snoči obvestil vlado, da se operacije še vedno niso mosrle začeti zaradi slabega vremena po vsej državi. Bolgarija ni mobilizirala Vpoklic vojakov z dopusta je samo v zvezi z varnostnimi ukrepi na grški mer Sofija, 9. marca. AA. Bolgarska brzojavna agencija poroča: Glede poročil v inozemskih listih o mobilizaciji dveh letnikov bolgarskih rezervistov je predsednik ministrskega sveta general Zlatev izjavil tole: Ta poročila niso v skladu z dejstvi. Ne le da niso mobilizirani, temveč tudi nimamo namenov, da bi kogarkoli mobilizirali Po mirovnih pogodbah nimamo letnikov, da bi jih mogli vpoklicati Te določbe, ki jih strogo izpolnjujemo, pa nam tudi ne dovoljujejo, da bi kršili svojo svečano izjavo, v kateri pravimo, da smo za mir. sporazum in iskreno in lojalno prijateljstvo z vsemi sosedi Zato ne bomo nikoli kršili miru. naj se karkoli zgodi na ozemlju naših sosedov To r« le od ločni sklep bolgarske vlade, temveč vsega bolgarskega ljudstva brez izjeme Mi smo člani Društva narodov in zaupamo tej ustanovi. Nikoli ne bomo kršili njenih statutov, temveč razumemo vedno njeno podporo Vsako leto v jeseni odpuščamo velik del svojih čet, ki jih imamo po mirovni pogodbi, na daljšo odsotnost iz varčevalnih razlogov Z 10 marcem smo vpoklicali del odsotnih vojakov ki bodo nadomestili sedanje čete na grško-bolgaraki meji. da okrepe tamošnje slabe obmejne straže Te straže štejejo zdaj 4 do pet vojakov in so druga od druge razdaljene po 4 do 10 km in zaradi snega težko opravliajo svojo obmejno službo. Italija nevtralna Pariz, 9. marca. AA. V komentarjih, ki jih pooblaščeni krogi potrjujejo, piše »Giornale d'Italia«, da je Italija glede dogodkov v Grčiji strogo nevtralna. Tri italijanske vojne ladje so odplule v grške vode samo zato, da zaščitijo interese italijanskih državljanov. Zarota proti Hitlerju? London, 9. marca. r. Kodanjski dopisnik »Timesa« poroča svojemu listu, da je bila v K oda nju odkrita večja špi-jonska druxv«a. Pri pod rob« -'"' »»»■*»i«Un-vi pa se je ugotovl'o, ds aretirane! prav za prav niso v zvezi z nikako $t»Iku»«to. marveč da so člani tajne zarote, ki je imela nalogo, da še v teku tega meseca nb!" nemškega državnega kancelarja Rl terja. Gre za komunističen komplot »Dail. Te'egraph« poroča v zvezi s tem. da je bile fa zaroto skovana ob priliki nedavnega bivanja Bele Kuna v Hodanju. Venizelos ranjen ? London, 9. marca, AA. Ren ter poroča iz Aten, da je Venizelos hudo ranjen in da je na potu v Aleksandrljo. To vest je prestregel neki parnik s svojim brezžičnim aparatom v pristanišču v Volu. Gombosov program Budimpešta, 9. marca. AA. Madžarski dopisni urad poroča: V govoru, ki ga je imel po radiju, je predsednik madžarske vlade Gombos navedel tudi glavne točke svojega reformenga načrta. Ta načrt obsega reformo javnega prava, izpopolnitev regentovih atributov, reformo volilnega prava in gornjega doma reformo tiska, veleposestev, notranjo kolonizacijo, reformo fidejkomisov, zaščito rodbinskih pravic, odstranitev anarhije v državi in na krain obnovo prosvetne vzgoje. Volilna borba na Madžarskem Budimpešta, S. marca AA. Nekateri politični kroga in mnogo listov protestira proti določitvi prekratkega roka sa volilni boj. Ker se ima na podlagi sklepa o razpustu poslanske zbornice novi parlament sestati že 27. aprila, ostane sa volilno borbo komaj štiri tedne časa. Po madžarskih zakonskih določbah ima odlok o razpustu parlamenta navesti samo datum sestanka novega parlamenta, ae pa fcudii datuma, kdaj bodo voMtve. Dan volitev bodo po vsej priliki določili danes. Tudi Poljaki pridejo v Planico! Ljubljana, 9. marša. JZSS je prejel davi brzojavno obvestila, da pridejo v Planico tudi sloviti pojlski skakači Maruszarez, Csseh in Luazeek pod vodstvom tehničnega vodje g. Grosmana. Poljaki so trenirali do zdaj v Marrenu v Švici, kjer si je priboril Maruszarsz angleško prvenstvo v smuku, ki je bilo razpisano kot mednarodno. Ta Poljak je znan po svojih silno dovršenih krasnih skokih in se lahko meri z bratoma Ruudoma. katerima je že večkrat ogrožal prva mesta. Tudi v Visokih Tatrah je na prireditvi FIS skakal «ako odlično, da bi moral po mnenju objektivnih gledalcev zasesti vsaj drugo, če že ne prvo mesto. Avstrijci so prijavili še dva nova tekmovalca, in sicer Norberta Stojiča, akademskega prvaka iz Gradca in pa znanega inter-nscijonalca Dellaeartna z Dunaja, tako da bo torej v Planici res zbrana elita svetovnih smučarskih skakačev. Slovensko učiteljstvo proslavlja Masaryka Veliko učiteljsko zborovanje na Tabora — Po Masa rakovi proslavi Je sledila razprava o perečih stanovskih zadevah spremljali in nazorno razlagali številni diagrami. Po končanem predavanju so bila na dnevnem redu pereča stanovska vprašanja ter so zbrani učitelji in učiteljice sprejeli soglasno naslednjo resolucijo 1. Uradniški prejemki danes -/daleka ne dosezajo eksistenčnega m i nima. zaradi česar so predvsem prizadete Številne učiteljske rodbine. Znane uredbe o draginjskih dokladah. uveljavljenje s finančnim zakonom za leto 1934-55 je stanje silno poslabšala. Zato jc nujna potreba da sc tc uredbe ukinejo in se misli na splošno zboljšanje gmotnega položaja uradnistva. 2. Premeščanja med šolskim letom zelo kvarno vplivajo na šolo rn učiteljevo javno delo. Zato je treba onemogočiti vsa premeščanja, ki so posledica disciplinskega post opica in disciplinske kazni. Da se doseže to, naj se uvede tudi za učiteljstvo disciplinski postopek predviden v uradniškem zakonu za vse ostalo državno uredništvo. 3. Da se omogoči popoln uspeh učiteljevega šolskega kakor tudi kulturnega in nacionalnega dela med narodom, je po trebno uzakoniti učiteljevo stalnost na službenem mestu. 4. Šolstvo je temelj vsega kulturnega razvoja naroda. Razvijati se more le pod strokovnim vodstvom. Zato uvidevamo potrebo, da naj se loči šolstvo od politične uprave. Vse šolstvo po banovinah naj bo podrejeno banovinskim direkcijam odvisnim le od ministrstva prosvete, a na sre-zih naj bi bili posebni prosvetni inspektorati, podrejeni banovinskim prosvetnim direkcijam. 5. Novi učbeniki so nam potrebni, toda razpis natečaja za sestavo učbenikov sms tramo za preuranjen. Najprej naj se preizkusijo novi učni načrti, a na podlagi rrku šenj naj izdela glavni prosvetni svet točna navodila za sestavo novih učbenikov, ki naj jih na to sestavijo posebne učiteljske zajednice. Na tej osnovi sestavljen« učbenike naj pregleda m odobri višji prosvetno svet, a zalaganje naj se prepusti prosti konkurenci 6. Učiteljstvu narodnih šol naj dovoli ministrstvo saobraćaja v studijske svrhe med velikimi počitnicami enkratno brezplačno krožno vožnjo po državi. 7. Učiteljstvo je s svojim delom med narodom temeljito spoznalo narodove kulturne, gospodarske m socialne potrebe. Zaradi tesne zveze učiteljstva z narodom poudarjamo, da ima učiteljstvo pravico zahtevati svoje zastopnike v občinskih odborih tudi na prvih mestih, v banovinskem svetu in tudi v parlamentu. Ljubljana. q. marca. Učiteljstvo iz srezov Litija, Laško, Ljub-Ijana-mesto, vzodrri in zahodni del, Logatec, Skofja Loka, Kranj in Kamnik, je danes dopoldne na dostojen način proslavilo 85. rojstni dan prezidenta bratske češkoslovaške republike g. Masarvka. Velika dvorana Sokol skega doma na Taboru je bila nabito polna in je zborovanju prisostvovalo nad 1000 učiteljev iz omenjenih srezov. Na odru, nad katerim je visela slika prezidenta Masarvka, pod njo za češkoslovaška zastava, se je postroji! mešani zbor pevski zbor Ljubljanskega moškega in ženskega učiteljišča. Zborovanje je o tvoril in vodil predsednik litijske sreske organizacije g. Jože Zupančič. Uvodoma je pozdra: vil vse navzoče tovariše zlasti pa častne goste, zastopnika bana načelnika prosvetnega oddelka prof. Breznika, češkoslovaškega konzula inž. ševčika, predsednika ljubljanske občine dr. Ravniharja, banske šolske svetnike, direktorja učiteljišča Vaz-raza. zastopnika meščanskih šol, dalje predsednika Jugoslovenske-češke lige dr. Stareta ter mnogoštevilne sreske šolske nadzornike in zastopnike posameznih učiteljskih udružen j. *rav toplo je zlasti f^-Vr—Masarvkove univerze dr. M. Ro-stoharja. Ob splošnem pritrjevanju je predlagal, da se pošljejo udanostne brzojavke Nj. Vel. kralju Petru II., in prezidentu Masarvku, ter pozdravne brzojavke ministrskemu predsedniku g. Jevtiču, prosvetnemu ministru g. Griču ter češkoslovaškemu ministru šolstva Krčmam. Pevski zbor je nato pod vodstvom svojega dirigenta prof. Repovša zapel jugoskv vensko in češkoslovaško državno himno. Predsednik zbora je za tem ugotovil," da še na nobenem zborovanju ni bilo zbrano toliko učiteljstva, da združeno manifestira svoja patriotična in slovanska čustva, da ae skupno pokloni velikemu slovanskemu mislecu in pedagogu dr. Tomažu Masarv-kn. Nato je predaval učitelj V. Debeljak iz Škofje Loke o pomenu prezidenta Masarvka m omenil njegove ogromne zasluge ne samo za svojo, temveč tudi za našo državo. Zborovalei so se predavatelju za njegova izvajanja prežeta bratske ljubavi do češkoslovaškega naroda, oddolžili s toplim priznanjem. Pevski zbor je nato zapel še slovaško himno »Zabučale gore«, V imenu mestne občine je nato zbrano učiteljstvo pozdravil župan dr Ravnihar. Naglasi! je da je bila Ljubljana vedno naklonjena učiteljstvu in je vedno čutila z njim. Želi zborovalcem največjih uspehov. V imenu Jugoslov.-češkoslovaške lige je pozdravil zborovalce dr. Stare. Po kratkem odmoru je navdušeno pozdravljen stopil na oder univ. prof. Masarvkove univerze v Brnu dr. Rostohar, ki je predaval izčrpno o sodobni globalni metodi čitanja. Na podlagi te metode je izdal m napisal že več knjig, ki so razširjene po vseh češkoslovaških šolah. Predavanje so Italija se pripravlja aa vojno z Abesinijo Poleg vojaških transportov bo krenilo danes v Afriko 900 pilotov in mehanikov! prav tako pa namerava poslati Italija v afriške vode ve« svojih vojnih ladij Pariz, 9. marca. r. Kljub uradnim sporočilom, da je med Abesinijo in Italijo sklenjen sporazum glede nevtralne cone. Italija še vedno pošilja nove čete v Afriko. Poleg že odposlanih 100.000 mož so začeli danes vkrcavati v Napulju in Firenci divizijo generala Grazlana. parnika »Gand« in »Belvedere« pa sta natovorjena s topovi, strojnimi puškami in razno tehnične opremo- Iz Genove je odšel sinoči poseben transport 900 letalskih strokovnjakov, pilotov in mehanikov. Rim, 9. marca r. Imenovanje generala Graziana za guvernerja Somalije se splošno tolmači za doicaz, da je položaj v vzhodni Afriki zelo resen. Fašistični listi sicer trde. da so čete, ki jih je poslala Italija v Afriko, dovolj močne, da zaščitijo Italijanske Interese, vendar pa js potrebno, da se Italija dobro pripravi z« primer, da bi mirovna pogajanja v Addis Absbl ne rodila pričakovanega uspeha in bi bila potrebna vojna akcijs prsti Abssi nI jI. Rimska »Tribuna« odkrito priznava da sporazum o nevtralni coni nI dovoljna garancija za Italijo General Grazlana pe mnenju lista nI Is dober vojak, marveč tudi izvrsten poznavalec afriških prilik in mu je zato poverjena naloga, da organi žira enotno vojaške In civilno upravo v Italijanski Somaliji ter ds pripravi vse potrebno za primer vojne akcije Pred vsem Je njegova naloga, ds naglo zgrad« potrebne ceste za brzo premikanje Čet General Graziani je prišel v Somalijo, da izvede načrt, ki ga je sestavil Italijanski generalni štab. Upravo v Somaliji so prevzeli ljudje, ki veljajo za najintimnejše sotrudnike Mussolinija in ki dobro poznalo njegove cilje. Rim. 9. marca. r. Italija s toliko naglico pošilja svoje ćete v Afriko, da je to celo v /liliji sami izzvalo veliko vznemirjenje. Ps vsem isgleda. da je italijanski generalni štab sestavil načrte sa vojaško operacijo, ki bi se imela prileti spomladi. Zato ima /talija na razpolago sa koncentracijo svojih čet še ves mesec. Is vladnih krogov se zatrjuje, da ne ho prišlo do nikakejca spo-razsma s Abesinijo, ker ji Italija ne sa upa. V rimskih krosih zatrjujejo, da se tu di Abssinija mrzlično oboroiuje. Ponori prihajajo parnik i in nate tihotapijo orožje hi municijo skozi angleške is francoske ko leni je v Abesinijo. Zato smatrajo v Rim s sa potrebno, da pošljejo v vode as vshodni Afriki večje število vojnih ladij, ki naj sad si rajo kretanje sumljivih parnikov ter pre prerijo tihotapstvo orožja. Kar ss Hfe vojnih operacij samih, zatrjujejo pošteni kreni, da ss ho Italija pošlo žila v«eh modernih sredstev predvsem tankov. Istal is 4tmpenih plinov proti Femer se 4he«inijs se more n«n**no hraniti. V to svrhe ha po«I*ni h v Afriko okra« risar letal, ki «o ie piinmvliena in hodn krenila as pet. Hm Kodo knn#*n* paca lan ia s 4cint«lr<» vlade ki mora dati dovsljsnie sa prelet preko egiptskega ozemlja. Vremensko poročilo Po včerajšnjem stanju: Planica: —15. jasno, solncno, sever, 60 cm sreža, pri Tamarju 170 cm, v senci pršić, smuka prav dobra. Pokljuka: —9, jasno, sever, 10 cm novega pršiča na 140 cm stare podlage, smuka idealna, skakalnica uporabna Dovje-Mojstrana: —12. jasno, mirno, 12 cm pršiča na stari podlagi, smuka prav dobra, izgledi za nedeljo idealni, skakalnica uporabna. V planinah smuka izborna in brez nevarnosti pred plazovi. Zelenica: —6, jasno, solnčno, mirno, 15 cm pršiča na podlagi 270 cm, smuka idealna. Velika planina: —7, na 1 m podlagi 30 cm pršića, smuka izborna. Krvavec: —10. na staro podlago zapadlo pol metra pršiča smuka izborna posebno proti Kompotelji. Mozlrska koča na Gol-teh: —4, jasno sever. 25 cm pršića na stari podlagi enega metra, smuka idealna Koća na Smrek ovcu: —5. 20 cm novega pršića na podlagi 135 cm, smuka Idealna, na razpolago brezplačni smučarski učitelj. Današnje stanje: Bled: —7, zelo oblačno, 4 cm snega Kranjska gora, Rateče, Planica: —8, barometer stoji mirno, mirno, drobno mode 40 cm pršiča, smuka dobra. Vršič, Tamar in Krnica 120 cm pršića. Bohinjska Bistrica: —5, zelo oblačno, mirno. 3 cm novega pršiča na 5 cm, smuka dobra. Mrzlica nad Trbovljami; —5. zelo oblačno, drobno mede, 25 cm pršića, smuka ugodna. Polževo: 15 cm pršiča, drobno mede, smuka Izbor-na. Dunajska opoldanska vremenska napo ved sa nedeljo: pretežno jasno, zratrai mraz. po dnevu temperatura okrog ni Me. v višinah porast temperature. Sorzna poročila, Curih. Beograd 7.—. Pariz 20 323, London 14.56 Nev/vork 30.475. Bruselj 71.925, Milan 25.675. Madrid 42.12. Amsterdam 20*80 Berlin 12T05. Dunaj 57—. Pn^-1288, Varšava 58.10, Bukarešta £65. »gLOVBNSEI m ARO D«, dne 9. marca 1935 Štev. 57 Ureditev Zvezde in kraljev spomenik KONGfcE/NI TU t5reLibuši< je predsednik Jugoslo-vensko-čežkoslovaške lige g. dr. Egon Stare v vznesenih besedah proslavljal največjega sodobnega Evropca, najčistejšega demokrata, velikega misleca, osvoboditelja svojega naroda, iskrenega prijatelja in podpornika nas Jugoslovenov in naše države, vzgojitelja mladine, idealnega pobornika za mir, pravico, poštenost in okritosrčnost, kljub 85-letnici svojega rojstva še vedno čilega, čvrstega in celo cimdalje večjega državnika, prezidenta T. G. Masarvka. Z jedrnatim češkim nagovorom se je nato obrnil k češkoslovaškemu konzulu ing. Sevčiku in navzočim njegovim rojakom, nakar je nadaljevat v slovenskem jeziku opozarjajoč na iskreno prijateljstvo našega prerano umrlega blago-pokojnega viteškega kralja Aleksandra 1 Uedinitelja in prezidenta T. G. Masarvka ter na bratstvo, večno zvezo obeh držav in njunih narodov. Po -odigranih himnah: češkoslovaški in naši državni je predlagal odpošiljatev udanostnih brzojavk slavljencu T. G. Masaryku in Nj. Vel. kralju Petru II. Občinstvo je predlog in prečitani brzojavki sprejelo z radostnim aplavzom V nadaljnjem poteku odlično uspelega koncert smo slišali dva skromna, kratka karakteristična lužiško-srbska plesa za orke ster Bjarnata Krawca. najstarejšega, a 5e vedno čilega in delavnega lužiško-srb=kega komponista. Težišče njegovega ogromnega in plodnega dela leži v zborovskih kompozicijah Po zaslugi g. Poliča pa smo sedaj dobili informativen, poučen vpogled tudi v njegovo instrumentalno delovanje, 6 katerim je pokazal, da se da z malimi sredstvi ustvariti tudi marsikaj mikavnega in iiubez-njivega. Široko zasnovano, v tipičnih ritmih v nacijonalni melodiki in harmoniki ter v imitaciji narodn** glasbe je Gotovčevo »Sim-fonijsko kolo< za veliki orkester Gotovčevo >Kolo< je danes najponornilarneiš* hrvatska simfonična skladba, ki si je bistro OSVOJila že tudi najpomembnejša inozemske koncertne odre. Klena, zdrava, živega temperamenta in jadrnatega življenja polna je ter kakor v vihri zajame pozornost poslušalca. Po kratki pavzi smo prvikrat .slišali najpomembnejše simfonično delo velikega V-Škoalovaškega mojstra JansČeka .Taras B'jlba< Tridelna, ogromna skladba čisto irofframatičnega značaji slika pretesHivo-ijnsSko dramo iz Gogoijeve povesti »Taras Bulbac Občinstvo bi zmoglo dramatičnemu razpletu gradiozne kompozicije gotovu slediti z večjim razumevanjem, ako bi bila programu koncerta dodana njena prepo-trebna razlaga Obširni impozantni orkestralni aparat jo pod vodstvom svojega dirigenta >Taras Bulba« odsviral širokopotezno. in v dokaj dovršeni izvedbi. Jasno pa je, da bi delo še privabilo, ako bi bil vsaj godalni del orkestra krenkejši ter. ako bi imel za teme-ljitejšo pripravo in detajlno vigranje dovolj časa na razpolago. Kljub temu pa je Jana* ček zavzel centralno mesto na sporedu slavnostnega koncerta ter moramo biti pomnoženemu opernemu orkestra in njega voditelju g. M. Poliču hvaležni, da nas je seznanil z njegovim >Tarasom Bulbo<. Spored je zaključil Dvofakov samonikli, mogočni »Te Deum« za soli, zbor in orkester. Solista, ga Zvonimira Župevčeva in g. M. Rus, mešani zbor Glasbene Matice in orkester z dirigentom so delu pripomogli do krepkega, slavnostnega uspeha, ki je veledostojno kronal pomembni, prazniški večer. —č. Hi Film Z. K. D. Predstave v Elitnem kino Matici Danes ob l/A8., jutri ob 11. dopol dne vesela opereta Z -Jesenic — Društvo hišnih posestnikov za Jesenice in okolico bo imelo v nedeljo lC marca ob 15. v salonu g. Tavčarja Davorina na Jesenicah svoj redni občni zbor. Udeležilo se ga bo tudi predsednik glavne zveze iz Ljubljane, ki bo poročal o važnih gospodarskih zadevah glede hišne posesti. — Poroki. V mestni Župni cerkvi na Jesenicah, se je v nedeljo poročil Janko Soteljšek, tehnični uradnik pri K ID v Žirovnici z gdč. Beti Novakovo z Jesenic, iskrene čestitke! — Smrtna kosa, Po daljši bolezni je včeraj umrl v 70. letu starosti Janez Grom, upokojenec bratov&ke skladnice na Jesenicah. Pokojnik je delal v tovarni KLD dolgo vrsto let ter je bil eden najstarejših gasilcev na Jesenicah, odlikovan tudi s svetinjo za državljanske zasluge. Bodi mu ohranjen lep spomin, preostalim naše iskreno sožalie« — Koncert pevskega društva »Save« v Trtica in v Kranju. Pevsko društvo »Sava« z Jesenic in fantovski oktet »Javornika< priredita v nedeljo 10 marca ob 3. pop. v prostorih Delavskega doma v Tržiču koncert, ki ga bo dirigiral mladi pevovodia g. Štefan Gerdej. Koncert bodo ponovili istega dne zvečer ob 20. v dvorani hotela Stara poŠta v Kranju Iz Kranja — Občni zbor Kola jug. sester. Podružnica Kola jugoslov. sester v Kranju ima svoj občni zbor jutri ob 10. v zbornici dekliške šole z običajnim sporedom. — Občni zbor SPD. Podružnica SPD v Kranju ima občni Bbor v petek 22. marca Ob pol 21. v restavraciji Narodnega doma. — Otvoritev nogometne sezone. Jutri popoldne otvori nas SK Korotan nogometno sezono na svojem igrideu a prijateljsko tekmo med I. domačim moštvom in SK Planlnac iz škofje Loke. Tekma bo zelo zanimiva, ker pozna naša publika vrle planince že po dveh iepih tekmah, ki so iu odigrali lansko jesen v Kranju. — Dražbi porfimega gramoza. Ponovna dražba porfirnega rrramoza za cesto od Kranja do Hotemaž (od 0 do 7 km) bo v četrtek 21. marca v pisarni sr&eke^a cestnega odbora v Kranju. Dvorec na jugi? Sodelujejo: P. Kemp, L. Haid. V. d. Kowa Vstopnina 3.50. 4.50. 5.50. 6.50 Din SOKOL Sokolsko društvo Ljubljana 11. javlja svojemu članstvu, da je kruta smrt posegla v naše vrste in nam ugrabila našega zaslužnega brata Ivana Vrhovnika, trnovskega župnika v pokoju. Dragega pokojnika spremimo na zadnji poti v nedeljo dne 10. L m. ob 16.30 izpred hiše žalosti v Kopališki ulici z društvenim odposlanstvom v kroju. Vse članstvo pozivamo, da sc priključi društvenemu odposlanstvu polnoštcvilno. Zdravo! Mladinski odsek Sokola 1. priredi jutri ob 16. v veliki dvorani na Taboru čajanko za moško in žensko deco. Deca je pripravila za to popoldne prav lep in zabaven spored Na sporedu so deklamacije, recitacije, pevske točke, šaljivi nastopi, telovadne točke in godba. Iz prijaznosti bo zapel naši mladini nekaj pesmic priznani kvartet >Fantje na vasic. Po čajanki bo tudi tombola. Dramski odsek Sokola Vič uprizori jutri ob 20. v dvorani Sokolskoga doma spevoigro »Kakor stari, tako mladi«, ki je že kot premiera doživela popoln uspeh. Občinstvo naj si nabavi vstopnice že v pred-prodaji pri br. Jeločniku v Rožni dolini m v Sokolekem domu. Izredni občni zbor Sokola Ljubljana — Šiška bo v ponedeljek dne 11. t m. ob 20. v veliki dvorani Sokolskega doma Natečaj za sokolske razglednice. Jugoslovanska sokolska matica razpisuje natečaj sa ieet sokolskih dopisnic (razglednic), ki bi bile primerne za boiič (tri) In sa Novo leto (tri) Dve naj bi bili izdelan v narodnih motivih iz dravske banovine, dve z motivi iz savske ali primorske in dve z motivi iz ostalih banovin. Nagrada za vsako izbrano razglednico znaša 1000 Din. V tej vsoti je vsebovan tud.i ze odkup avtorske pravice Originali, izdelan? v dveh barvah, naj se v velikosti 28 krat 18 cm predOose do 1. junija 1935 Ime avtorja z geslom naj se priloži v zaprti kuverti Geslo naj bo označeno tudjj na or-srinalu Originale, tel jih komisija ne b^ sprejela, bo JSM vrnila na nasKov, označen v kuverti. Originale sprejema In pravico izbire si pridržuje Jugo«lovenska Sokolska Matica. LJubljana. Narodni dom Iz Pt?ii* — živinski sejem v Ptuju 5. t. m. je bil zelo dobro obiskan. Prignanih je bilo 122 volov, 180 krav, 18 bikov. 22 juncev, 47 telic, 211 konjev in 12 žre bet. Prodanih je bilo 159 glav, med njimi 3 konji v Avstrijo. Cena volov je bila 2.50 do 4.—, krav 1-50 do 3.— bikov 2.50 do 3.—. juncev 2.— do 3.—. telic 2.50 do 3.55 Din za kg žive teže Konje so prodajali po 600 do 2200 Din. žrebeta na po 250 do 6750 Din. Na svinjski sejem fa bilo pripeljanih 128 svinj ln 214 prasce v" Prodanih je bilo vsega 77 rilcev. Cena prascev. starih 6 do 12 tednov, jc bila 60 r!o 120 Din za komad, pršutarjev po 4.— do 5.—. debelih svinj po 5.— do 6—. plemenskih ?vinj pa po 4— do 5.— Din za kg žive tež2. ELITNI KINO MATICA TELEFON 21-24 DANES OB 4* %8. tal 9%, JUTRI OB sn 5., 7V4 ev 9'i uri zvečer premiera krasnega, globoko pretrealjivega filma! GRETA G AR BO v milijonskem filmskem veledeiu G RAN D HOTEL Ganljiva ljubezen najlepše Rusinje, plesalke Gruiin»k»jel Sodelujejo odlični umetniki: joan crawfoed. w. beerv, JOHN IN LIONEL BARRVMOKE. v sled ogromnega zanimanja priporočamo nabavo vstopnic V pri'd prodaji od 11. do i/213. ure ln od 15. dalje. Tragična smrt mladega dekleta Mati in hčerka na polju v objemu plamenov. Novo mesto, 9. marca. V vasi Sel a pri Tržiču na Dolenjskem sta čistili domači vrt 60-letna posestniica Ana Umekova in njena 27-letna hčerka Ivana. Pospravljali sta dračje ln druge odpadke ter jih spravljali z njive in vse skupaj na kupu zažgali. Hčerka Ivana je bila blizu kupa, ko je nenadoma potegnil močan veter, ki je zanašal goreče utrinke na vse strani. Utrinek je priletel tudi na njen predpasnik, ki se je v hipu vnel. Dekle se je tako prestrašilo, da je postalo mahoma vse zbegano in namesto da bi gasilo, je steklo k materi. Zaradi vetra se je vnelo še krilo in bila je vsa v plamenih. Vsa obupana je objela mater, ki se ji je tudi v hipu vnela obleka. Na krike obeh žensk opozarjeni sosedje so jima prihiteli na pomoč, ju vrgli na tla in ogenj pogasili z odejami. Obe nesrečnici sta dobili strašne opekline in so ju morali prepeljati v žensko bolnico v Novem mestu. Hčerka, ki je bila opečena po vsem spodnjem delu života, je davi v bolnišnici v groznih mukah umrla, d oči m zdravniki upajo, da bodo materi Ani, ki je opečena po rokah in po drugih delih telesa, resili življenje. Predrzen vlom Trtta, 8. marca. Znana restavracija Antona Hafnerja tik škofjeloškega kolodvora je imela ponoči sila predrzen vlomilski obisk Rokomavh sicer velike škode zaradi previdnosti Hafnerjevih ni napravil, toda že dejstvo, da je gospodaril po tuji hiši kakor bi bil doma, kaže, da tvegajo gotovi ljudje prav vse... Prišel je v notranjščino skozi prvo nadstropje. Na zadnji strani hiše se je povzpel na balkon nato je smuknil skozi slučajno odprto okno v tujsko sobo in od tod, ko je odprl z vitrinom več vrat po-stopnicah v pritličje kjer pa so bila tudi vsa vrata trdno zaklenjena, toda to ga ni oviralo. Mojster svoje vrste je imel kaj kmalu prosto pot na vse strani, saj je odklenil nič manj kot 10 vrat Nato so prišle na vrsto vse omare predali, miznice. pomagala mu je tudi sekira, ki so jo našli pozneje v kleti. Pri poslu ni bil kaj izbirčen. Nalomil je več predalov pri kredenci v sobi pa celo izrezal skozi leseno ploščo več kvadratnih centimetrov veliko luknjo, očividno z namenom, da bi prišel do denarja. Pa se je slabo izplačalo. Odnesel je le okrog 200 Din. izginila pa je z njim steklenica ruma. aktovka, precej jes^vrn, zlasti mesnine, poslužil pa se jc tudi cigaret in vina, nakar je izginil v gluho noč. »Delal« je namreč tako spretno, da nihče v hiši niti najmanje ni zaslutil vlomilskega obiska. Naše eledališče DRAMA Začetek ob zo uri. Sobota, 9. marca. Vihar v kozarcu Red C. Nedelja 10 marca: Oo 15 Sluga dveh gospodov. Izven Znižane cene od 20 Din navzdol. — Ob 20. uri Vihar v kozarcu. Izven. Cene od 20 Din. Ponedeljek 11 marca: zaprto. Torek, 12 marca: Blodni ognji. Gostovanje drame v Celju. ★ D revi bo za red C Bruno Frankova komedija >Vihar v kozarcu« z go. Polonco Juvanovo v glavni vlogi. Originalna figura stare cvetličarke je plastično orisana in zbuja s svojo naravnostjo in drastiko mnogo smeha. Zaradi njenega psa se vname med novinarjem in občinskim svetnikom konflikt, ki ga rešujejo celo pred sodiščem. Predstava nudi s svojimi aktualnimi glosaml na način današnjega življenja večer poln zabave. Nedelja v drami. Ob 15. popoldne se igra Goldonijeva komedija >Šluga dveh gospodov« po znižanih cenah od 20 Din navzdol. Komedija je napisana z vedrino in humorjem, osebe v njej so originalni tipi iz komedije deli* arte in komični prizori zabavajo s svojo neposrednostjo ta Segavostjo. — Ob 20. uri Vihar v kozarcu. OPERA Začetek ob 20 url Sobota, 9 marca: Mignon Gostovanje gdč. Erike Druzovič Red ćetrtek. Nedelja 10 marca: Ob 15 Netopir. Izven. Znižane cene od 30 Din navzdol. — Ob 20.' Zdaj vam eno zaigram Izven. Cene od 36 Din navzdol. Ponedeljek 11 marca zaprto Nedelja v operi. Ob 15. popoldne se poje po znižanih cenah Straussova opereta >Netopirc. ki bo ostala večno mlada zaradi neizčrpnega vira bogate m^lodike in tisočerih muzikalnih domislekov. — Ob 20. zvečer se poje opereta Joharma in Josepha Straussa ^Zda-J vam eno zaigram« v režiji prof gesta in pod muzikalnim vodstvom dirigenta dr Svaro Dunajski valčk! In mars! tvorijo glavne točk« in privlačnosti tega dela. ki vžiga s svolim živim tempom in pestrim dejanjem Kupujte domače blago ? Strogo kaznovano dijastvo Podgorica, 6, marca. Ko je prišlo 17. m. m. v zvezi z dogodki na beograjskem vseučilišču do demonstracij in izgredov tudi na Cetinju \n v PoctLOtici, je dijastvo višjih razredov pod goriške gimnazije, da bi pokazalo svoje som'šijenje z demonstranti, stopilo v stavko. Zaradi tega težkega disciplinskega prestopka je učiteljski svet kaznoval okoli 130 dijakov i najslabšim redom v vedenju, trije Jijaki, ki so jih smatrali za vodje onega stavkovnega pokreta, pa so b; U za vedno izključen iiz podgoriške gimnazije Stvar pa tako ni bila končana. Višješolske oblasti so odredile ponovno pre iskavo. Ravnatelj podgoriške gimnazije dr. Nikola Skerović je bii suspendiran in v Podgorico je prijel poseben odposlanec prosvetnega ministrstva, ki je celih deset dni vodil preiskavo ter zaslišal vse člane učiteljskega zbora in dijastvo. Na podlagi podatkov, ki jih je dala ta dolgotrajna preiskava, je učiteljski svet imel konferenco, na kateri se je ponovno pretresla vsa stvar in so se nato iznova določile kazni za posamezne udeležnike one dijaške demonstracije. Tc nove kazni so za delc 47 dijakov in so izredno stroge. $e*t dijakov je za vedno izključenih iz vseh gimnazij v državi, sedem jih jc za vodno izključenih iz podgoriške gimnazije, 34 pa za eno ali dve leti iz podgoriške gimnazije. Najmočneje je prizadet sedmi razred, ker je med kaznovane i 31 sedmošolcev, dočim jih je iz osmega razreda sedem, iz šestega pa osem. Kazni so izrečene po § 43. zakona o srednjih šolah in mora ta sklep učiteljske konference potrditi še prosvetno ministrstvo, ki jc brez dvoma samo zahtevalo kar najostrejše kazni in bo gotovo tudi potrdilo ta sklep. Vodstvo podgoriške gimnazije izjavlja, da se je moralo tako strogo ravnati z di-jaštvom, da se ohranita avtoriteta in disciplina na zavodi, dasi se med izključenimi nahajajo tudi najboljši in drugače najzglednejši učenci. Za dijastvo so te stroge kazni zelo težak udarec, ker so kaznjenci, izključenci, večinoma domačini in jih največ ni v takem gmotnem položaju, da bi mogli študije nadaljevati na kakem drugem zavodu. | Zvočni kino Dvor Tel. 27-30 Danes največja senzacija! Premiera velefilma TIGER SHARK (MORSKI PES) Strasna morska pošast, strah mornarjev v boju z ljudmi. Predstave ob 4., 7. In 9., uri zvečer, jutri ob 3., 5M 7. in 9. uri zvečer Vstopnina 4.50 m 6.50 Din KOLEDAR. Danes: Sobota, 9. marca katoličani: Pran6iška. Bod m Jutri: Nedelja, 10. marca katoličani: 4u rnučeneev, Danlmir. DANAŠNJE PRIREDITVE. Kino Matica: Grand hotel (Greta Garbo). Kino Ideal: Casanova XX. veka. Kino Dvor: Tiger Shark (Morski pea). Z K D: »Dvorec na jugu« ob 14.15 v Matici. Kino Slika: Njegova prijateljica. Akademsko starešinsko društvo »Ja-dranc, tovarićki večer na čast svojim članom 701etnikom ob 20. v vrtnem salonu restavracije Zve2.de. Prirodoslovno društvo, predavanje dr. B. škerija o »Vplivu podnebja aa spol no dozorevanje ženske« ob 18. v predavalnici mineraloškega instituta na univerzi Druito »Soča«, predavanje dr Joahi-ma Ražma o Masarvku ob 20.30 »Pri levu«. Klub esperantistov; skioptlčno prebivanje g. Wolttemara Birka ob 20. v dvorani M etropol. šentjakobsko gledališče: »Vzroki in učinku ob 20.16, Mestni dom. PRIREDITVE V NEDELJO. Kino Matica: Grand botel (Greta Garbo). Kino Ideal: Casanova XX. veka. Kino Dvor: Tiger Shark (Morski pes). ZKD: »Dvorec na jugu« ob 11 dopoldne v kinu Matici. Kino Siska: Njegova prijateljica Banovinski odbor Rdečega križa, občn' zbor ob 10. v sejni ivoranl magistrata. Mladinski odsek Sokola I. Tabor, ca janka za moftko 4n žensko deco ob l« v vejHri dvorani Tabora Šentjakobsko gledališče: »Vnroki m učinki« ob 20.15. Mestni dom Glavna skupščina sokolske iupe Ljub Ijana ob 9. na Taboru Hašk: Ilirija ob 15 30 na Stadion«. DEŽURNE LEKARNE. Danes in jutri: Dr Kmet, Tvrseva salti 1. Trnkoeav ded., Mestni tnr 4 T«*"'-Selenbunrova nlica 7 >«LOVBIf8Kl H A ROD«, dne •. marca 1938 Stran S. i ua: včeraj dopoldne se je Ivan Vrhovnik prav dobro počutil, živahno se je razgovarjal z domačimi in imel dober tek, okrog poldne pa mu je nenadoma postalo slabo. Domači so poklicaJi njegovega osebnega zdravnika dr. Trtnika, ki je videl da starčku peša srce, in je stonl vse, kar je bilo v njegovi moči. Vrhovnikovo stanje pa se je vedno bolj slabšalo in ob 16 so pozvati župnika Finžgarja. ki mu je podelil poslednja tolažila. Vrhovnik se je rzpoveda.1 ki je bil pri polni zavesti. Zahvalil se je svojemu duhovnemu sob ratu, nato sta pa še nekaj časa kramljala. Pozneje je nagnil glavo v stran in ni več izpregovoril, ob 21.15 pa je prenehalo ntripati njegovo zlato srce. Župnik Ivan Vrhovnik je bil rojen 24. junija L 1854 in je torej bil v 81. letu. Oče, ki je bil cerkovnik v šentpeterski cerkvi, mu je umrl že v rani mladosti, zanj pa je skrbela njegova mati. Že v šoli je kazal mladi Ivan veliko nadarjenost, zlasti pa veselje do jezika in zgodovine. Po maturi je stopil v semenišče, pozneje pa je odšel na Dunaj, kjer se je vpisal na filozofsko fakulteto Ker zaradi nezadostne podpore ni mogel študirati, se je vrnil v Ljubljano in zopet vstopil v semenišče. Po novi maši je služboval kot kaplan v lepi ni romantični Sori nad Medvodami, kjer je pozneje župnikoval tudi pisatelj Franc Finžgar, nato pa je bil premeščen v Naklo. Kaplanoval je rudi v Dobu, a do L 1891 pa je bil župnik pri §t Gotardu pri Trojanah. Istega leta je postal tudi župnik v Trnovem v Ljubljani, kjer je ostal vse do svoje upokojitve I. 1918. S pokojnim Vrhovnikom lega v grob markantna osobnost, vzor narodnega svečenika. Nad pol stoletja je izvrševal svoje stanovske dolžnosti vzorno, nikjer m nikoli ni izrabljal svojega vpliva kot duhovnik v politične strankarske namene. Bil je pravi apostol medsebojne strpljivosti in ljubezni. Z njegovim imenom je tudi nerazdružljivo strnjena naša največja narodno-obrambna organizacija — Družba sv. G rila in Metoda, ki jo je pred 50 leti poklical v življenje. Dne 28. novembra 1884 je namreč v »Slovenskem Narodu« izšel zgodovinski uvodnik pod naslovom »Osnujmo si bratovščino sv. Grila in Metoda«. Fisec je takrat glede na ustanavljanje šulverajnskih otroških vrtcev med drugim pisal: »Bridko je gledati rodoljubu, kako cvet za cvetom pada. Nemška gosenica se je spravila na najnežnej-šH del narodovega telesa, na deco našo. In to je šele začetek. Mi pa roki križem držimo. Zadnji čas je, da se vzdramimo!« Obenem je čJankar obljubil prvi prispevek za bodočo družbo v znesku pet goldinarjev. Doiga desetletja ni vedela javnost da je bil avtor tega članka Ivan Vrhovnik. Družbi sv. Cirila in Metoda je žrtvoval mnogo dragega Časa kot urednik in glavni sotradmk njenega vestnika in koledarja ter njene knjižnice, podpiral jo je pa tudi gmotno. Bil je tudi ustanovitelj in glavni urednik »Slovenskega Branika«. Tudi na znanstvenem polju se je zlasti kot zgodovinar uspešno udejstvoval in je mnogo pisal. Ko je pred četrtstoletjem legel v grob njegov ožji rojak in prijatelj Ivan Vrbovec, najtemeljiteje poznavalec Ljubljane, je bil naš Vrhovnik edini, ki mu je bila znana preteklost rodnega mesta skoraj do zadnje tajnosti. Raziskoval je ljubljanske arhive in v številnih člankih zbiral dragocene prispevke. Enako bogati in kleni po vsebini so njegovi spisi iz slovstvene zgodovine, ki jih je nepregledna vrsta, še v prejšnjem stoletju Je napisal »Zgodovino fara ljubljanske nad-škofije«, njegov najobsežnejši spis pa je VTrnovska župnija«, ki je izšla šele pred dvema letoma in za katero je sam žrtvoval svoje prispevke. Nebroj ie še takih zgodovinskih razprav in spisov, sodeloval pa je Vrhovnik tudi pri »Izvestjih muzejskega društva«, v »Glasniku Muzejskega društva« z neštetimi članki se ie oglasil * »Slovenskem Narodu« in »Jutru«, v katerem so izšle tudi njegove »Gostilne v stari Ljubljani«. Poleg cerkvene Jn lokal- Muj ovtfh besed: »Na« predniki so za va basnfka: Jen ten jest velky, a-ter? svoji snahon venu je biižnfan v tuhe praci, kazni, jenz ttdstvu ekmžl, pouze k Jeho blabu, pfed nfmž svet klekš s fictou a ne s bazni. In tako stoji pred našimi obcudujoči-mi pogledi postava prezidenta dr. T. G. Masarvka v vsem svojem sijaju: Kritik, ki je imel pogum reči vsakomur resnico v obraz, čeprav je še tako bolela, skeptik, ki je učril človeka verovati, kirurg, kri je z nežno roko amputiral svojemu narodu gnile predsodke, velik4 človek, ki ai nikdar deklam i ral. temveč imel resnico vedno na prvem mestu, mož telesne energije m ustvarjajočega dela. pravi demokrat po krvi to prepričanju, veliki vsgojfeteij in učitelj svojega naroda, učenjak evropskega imena to veljave, pa ciiist in neprijatelj vojne in vendarle re Sitelj in osvoboditelj bratskega češkoslovaškega naroda to tudi nas ls stoletnega suženjstva, med vojno to po vojni znameniti diplomat in državnik svetovnega formata, vitez brez strahu, vitez pravice in resnice, veliki patriot, kri je živel samo za dobro naroda in države, enak našemu pokojnemu viteškemu kralju Aleksandru •:. Uedinitelja, eden izmed najodJičnejšah živečih slovanskih politikov — vse to je prezident češkoslovaške republike častitljivi, sivolasi in veliki dr. T. G. Masarvk. Ko slavi velečaslanl predsednik bratske republike češkoslovaške dr. T. G. Masarvk svojo &51etnico. Izrekamo tudi mi ponovno skupno z vami, drage sestre !n bratje češkoslovaški, pobožno, prisrčno in navdušeno, njemu v posebno čast in spoštovanje ljubko to prisrčno pesmico, ki jo Ima danes v ustih vsak navdušen čehoslo-vak in posebno vsa češkoslovaška mladina : Po izjavah peric ie PERION i Ivan Vrhovnik i Snoči ob 21.15 je umrl rtatomaSnik, slovenski pisatelj in zgodovinar, gospođ Ivan Vrhovnik, zaslužni slovenski rodoljub Ljubljana, 9. marca. Ko je pred dnevi trnovski župnik g. Fran Finžgar obiskal svojega prijatelja in prednika župnika Ivana Vrhovnika v njegovem domu v Kopališki ulici št 10, je bn sivolasi starček, ki je sicer že dalje časa bolehal, popolnoma zdrav in dobre volje. Potožil je edino, da slabo vidi in da ne more delati. Se vedno je namreč pisal svoje zgodovinske razprave. Obiju- i bil je tudi Finžgarju, da bo prišel maševat I takoj, ko bo nekoBko bolj okreval Seveda takrat VrhovnSk, ki je bil vedno poln vedrega optimizma, ni slutil, da so njegevi dnevi odšteti. ne zgodovine je izšlo tudi več njegovih literarnih zgodovinskih de L Uredil je tudi korespondenco svojega najboljšega prijatelja, nad vse oboževanega Simona Gregorčiča, to jo opremil z obsežnimi komentarji Pokojni Vrhovnik je bil v tesnih stikih s prelatom Tomo Zupanom, zgodovinarjema Vrhovcem in Koblerjem. Po 35 letnem župnikovanju se je leta 1917 preselil iz trnovskega župnišča v Lastni skromni tuskulum, v prijazno Kole-zijo, kjer je v Kolezijski ulici št. 10 snoči tudi zatisnid svoje oči L. 1918 je ta vzorni svečenik stopil v zasluženi pokoj. Vse življenje je bil tih, skromen in ponižen, nikdar in silil v ospredje. Za svoje zasluge ga je Ciril Metodova družba ob svoji 25 letnici poleg Ivana Murnika in Josipa Vošnjška imenovala za častnega člana, bil pa je tu- Slovenci Masaryku Govor predsednika JČL dr. Egona Stareta na slavnostnem koncertu ljubljanske Glasbene Matice v počastitev 85 letnice prezidenta dr. T. G. Masaryka Tatiftku starv naš, -edivou hlavn naš! Dokud žiješ mezi nami, do tud bude dobre s nami, tatičku starv naš ■ . K tem ljubkim stihom dodajamo mi Ju-gosloveni še besede našega Primoža Trubarja, ki jih je izrekel po našem pesniku Antonu Aškercu: »Kdo je velik? Kdor rojakom svojim kaže pot iz sužnjega mraku, v so toča to svobode domovi ne z bakljo j pLamenečoj brez strahu. Kdo je veMk? Kdor svoj čas izpoln«, kdor vso žrtvuje moč idealom to najvišjim ciljem, dokler smrt ga ne zagrne v noč. Za ključu jem z vročo željo, da bi častitljivi prezident dr. T. G. Masarvk — erika in ponos vsega slovanskega sveta — živel do skrajnih mej človeškega življenja v čast ln slavo bratskega naroda češkoslovaškega to Jugo slovenskega, v pro-cvit in napredek bratske republike češkoslovaške to kraljevine Jugoslavije, v večno slavo in ponos vsega slovanskega sveta to slovanskega imena! Slava! Slava! Slava I Zagoneten požar Kranj, 8. marca. Poročali smo že o zagonetnem požaru pri posestniku Matiji Sajovicu v Predos-lju Prejšnji četrtek okrog pol 3. ponoči je zavohala posestnikova žena v hiši dim. Zato je takoj zbudila gospodarja. Sajo-vic je opazil, da gori na podu rezanica, ki je biLa pripravljena za živino. Ogenj so domači kar sami pogasili. V rezanlci so našli goreče krpe, v katere je bilo zavito tleče oglje. Zlikovec, ki je hotel zažgati SajoviČevo domačijo, se je v strahu pred psom previdno moral splaziti do poda, raz katerega je odtrgal desko in vrgel krpe z ogljem v rezanico. Orožniki iz Kranja so že takrat začeli z zasledovanjem za požigalcem. ki je najbrže domačin, ker pozna dobro razmere in je prinesel oglje kar z doma. V sredo ponoči okrog pol 4. zjutraj pa je začel goreti isti pod; pogorle je do tal z veliko množino gospodarskega orodja in strojev vred Zgorel je čistilnik za žito, last vaške kmetijske podružnice, mladil-nica z jermenom, slamoreznica, za katero niti ni zavarovan ter dva gospodarska voza; ostali vozovi pa so pogoreli. Sreča je ■*"bila, da je pihal južni veter in da je bil na strehah sneg, sicer bi se prav gotovo vžgala tudi sosednja poslopja. Ker je bh to že drugi požar, je jasno, da je zlikovec zažgal iz maščevanja in hudobije. Orožniki so prijeli nekega pokvarjenega alkoholika, ki so ga osumili, da je morda zažgal Sajovičev pod. Ko se je vračal zvečer domov, si je izposodil od znanca, ki ga je spremljal, vžigalice, češ, da bo doma zakuril. Osumljenec sicer trdi, da je bil vso noč doma in da je šele zjutraj zvedel o požaru. Domači so prepričani, da ga vso noč ni bilo domov, ker bi ga morali čuti, kajti vezna vrata zelo Škripljejo; še celo pa bi ga slišali, ako bi res kuril peč, kakor trdi sam. Orožniki so našli pri njem tudi rokav, ki je napravljen iz podobnega blaga, kakor so ga našli pri prvem požaru v rezanicL Uboj upokojenega rudarja Trbovlje, 8. marca, L« mak) je Trbovelj čanov, ki mso poznali upokojenega rudarja Jakoba Avsene-ka iz Žabje vasi. Nad 35 let je delal pri rudniku, dokler ni bil pred tremi leti upokojen. Bil je vesele in dobrodušne narave ter so ga povsod radi imeli. Dolgoletno težko delo pod zemljo je tudi Avseneku močno zrahljalo zdravje, zato se je po upokojitvi odločil, da se preseli na deželo, kjer bi vsaj na stara leta užival boljši zrak. Z ženo sta se naselila v Sevnici, kjer sta v miru uživala skromno pokojnino to prihranke dolgoletnega trudapolnega dela. Te dni sta se hotela preseliti v Studence pri Krškem, Za prevoz pohištva je Avsenek najel voznika in Se enega spremljevalca, ki je pomagal nalagati pohištvo. Med potjo so se ostavili v neki gostilni, kjer pa so le malo pili, ker »o našu v gostilni nekaj pijanih fantov, ki so pričeli Avseneka to voznika izzivati. Zato so se hitro odpravili m krenili z vozom proti Studencem. Pijani štirje fantje pa so kmalu dohiteli voz, se oborožili s koli, ki so jih izdrli v bližnjem vinogradu, ter navalili na Avseneka, voz- i nika in tretjega spremljevalca. Po prvih I udarcih, ki sta jih dobila voznik in spremljevalec s koli po hrbtu, sta zbežala, Avsenek pa je ostal na vozu, dokler ga s koli niso pobili na tla. Smrtno ranjenega Avseneka so četrt ure po napadu prepeljali v brežiško bolnišnico, kjer pa je kmalu, nato umrl. Napadalci so po zločinu pobegnili, vendar jih ie orožnišrvo kmalu izsledilo ter oddalo v sodne zapore. Tako jc staTega rudarja zadela tragična smrt v kraju, kjer je upal v miru preživeti večer svojega tru- j dapolnega življenja. pralni prašeh najboljši • . . ker ne kvari perila. In domač izdelek Je! Gospodi' nje, kupujte ga. Nedelja, 10. marca. 730: O sodobni kmetski kulturi. SJ20: Poročila, 8J0: Mandolin istični sekstet 9.00: Versko predavanje. 920: Prenos iz trnovske cerkve. 9.45: Uverture na ploščah, 10.00: Proti tuberkulozi. 10.20: Klavirski solo na pAoščah. 10.40: Pevski koncert sokolskoga društva iz škofje Loke. 11.40: Mladinska ura 12.00: Cas. radijski orkester (po željah). 15.00: Plošče (po željah). 16.00: Pevski zbor P. H. Sattnerja, vmes citraski tercet »Vesna«. 19.30: Nac. ura. 20.00: Cas. poročila, program za ponedeljek, 20.10: Prenos evharistične akademije iz Uniona. 21.40: Caa, poročila, 22.00: Radijski orkester. Ponedeljek, 11. marca. 12.00: Dober dan lepa gospa (harmoni-sti na ploščah). 12.50: Poročila. 18.00: Počitniško potovanje: Rosas. 18.20: Pod polmesecem (plošče). 18.40: Slovenščina. 19.10: Zdravniška ura, 19.30: Nac. ura, 20: Govor ministra za promet (prenos iz Beograda). 20.20: Prenos opere iz Zagreba, v odmoru: čas, poročila, iedi-fcni liat, program za torek- Torek, 12. marca. 11.00: Šolska ura: Ob 25 letnici smrti pesnika Antona Medveda, 12.00: O morju to od morja (plošče). 1230: Poročila. 13.00: Čas, Gneg: Peer Gvnt l. IL (plošče). 18.00: Otroški kotiček. \S20: Dr. Marija Montesori in njena metoda. 18.40: Nemščina. 19.10: Pravna ura. 19.30: Nac. ura, 20.00: Gas, jedilni list, program za sredo. 20.10: III. stilni večer slovenske glasbe. 21.00: Pevski koncert Drago Burger ja, vmes radijski orkester. 22.30: Anglešk** plošče. Sreda, 23. marca. 1200: Jugoslov. operni pevci na ploščah. 1230: Poročila. 13.00: Cas, koračnice velikih mojstrov na ploščah, 18.00: Plošče po željah. 18.30: Pogovor s poslušalci. 19.00: Sokol: Skrb za naš sokolski naraščaj. 19.20: Cas, jedilni list, program za četrtek. 1930: Nac. ura, 20.00: Govor ministra Marušiča (prenos iz Beograda). 20.20: Prenos koncerta orkestra Glasbene Matice iz Maribora. 22.00: Cas. poročila. 22.15: Radijski orkester: valčkova ura. 23.00: Esperanto: Jugoslov. gledališka umetnost. Četrtek, 14. marca. 1200: Vojaške godbe na ploščah, 1230: Poročila. 13.00: Cas. slavne pevke na ploščah, 18.00: NaS kvarteti na ploščah. 18.30: Recitacije iz zbirke pesmi Srečka Kosovela. 1830: Srbohrvaščina. 19JO: Cas. jedilni list. program za petek, i 1930: Nac. ura. 20.00: Prenos iz Beograda, 22.00: Cas, poročila, 2120: Tekma glasbil (plošče). Petek, 15. marca. 11.00: Šolska ura: Naše zobovje. 1200: Narodne pesmi na ploščah. 1230: Poročila. 13.00: Cas. nekaj glasbenih slik na ploščah, 18.00: Kulturno življenje starih narodov. 18-20: Radijski orkester. 18.40: Literarna ura. 19.00: Radijski orkester. 19.20: Cas, jedilni list program za soboto. 1930: Nac. ura. 20.00: Govor ministra za trgov, in industrijo — prenos iz Beograda. 20.20: Tamburaški orkester, vmes poje otroške pesmi gdč. Nuša Kristanova 21.15: Straussova ura, igra radijski orkester. 2200: Cas. poročila. 2215: Radijski orkester. Sobota, 16. marca, 1200: Revija veselih plošč. 1250: Poročila. 13.00: Cas, revija veselih plošč. 18.00: Radijski orkester. 1&15: Aktualnosti. 1830: Radijski orkester. 1830: Francoščina. 19.20: Cas, jedilni list program za nedeljo. 1930: Nac. ura. 20.00: Govor gradbenega ministra (prenos iz Beograda). 2020: Zunanji politični progled. 20.40: Klavir, štiriročmo. 2120: Slovenske narodne z orkestrom po jo Zupanova, Jug. Ba-novec. 22: Cas. poročila. 22.20: Radijski orkester ZVOČNI KINO »SOKOLSKI DOM« v Sliki. — Telefon 33-87 Kathe von Nagy in Kari Ludvig Dtehl v ljuba vnem filmu Njegova prijateljica po isto lm enem gledališkem komadu V dopolnilo nov Paramonntov zvočni tednik. Predstave: v soboto ob 7. in 9., v nedeljo ob 3., 5., 7. in 9. uri zvečer V ponedeljek je kino zaprt! Pride! Pride: POSLEDNJI KORAK Kapajte dmnače felago! Strm 4. »SLOVENSKI NAROD« dne 9. marca 1935 Štev. K l DNEVNE VESTI — Mogočna ljudska manifestacija za življenjske interese nase banovine in zlasti Dolenjske bo jutrišnje zborovanje v Sevnici in udeležba bo zelo lepa kljub neugodnemu vremenu. V Sevnici je zapadel sneg, kakor poročajo, ga je nad 10 cm, zato bo zborovanje v Slomškovem domu in ne na trgu Tudi v savski banovini se zavedajo velikega gospodarskega pomena železnice št. Janž—Sevnica ln je zagrebška Zbornica za trgovino, obrt in industrijo delegirala na zborovanje J. Jakila iz Karlovca. Zborovanje ima povsem gospodarski značaj, kar je treba še posebno naglasiti, ker ga nasprotniki označujejo za političnega. —Iz »Službenega lista«. »Službeni list kr. banske uprave dravske banovine« št. 30 z dne 9. t. m. objavlja uredbo o postopku ob stavkah ari neredu na železnicah, v brodarstvu ali pri pošti, telegrafu in telefonu v kraljevini, zvanje verouči-teljev v osnovnih šolah, objave banske uprave o pobiranju občinskih davščin v letu 1935-36 m izpremembe v staležu državnih in banovinskih uslužbencev na področju dravske banovine. _ Iz državne službe. Upravni uradnik 9. skupine pri sreskem načelstvu v Kamniku Čermelj Avgust je napredoval v VIII položajno skupino, obrtna učiteljica 9. položajne skupine na čipkarski šoli v Železnikih Gnezda Katarina je premeščena za obrtno učiteljico iste skupine k državnemu osrednjemu zavodu za žensko domačo obrt v Ljubljani, napredoval je pri banski upravi pisarniški uradnik Valenčič Fran iz 9. v 8. položajno skupino na dosedanjem službenem mestu. Zvaničnice 2. skupine Andrejčič Marija, Cerar-Jelovšek Stana, Samide-Omladič Justa, so postavljene za zvaničnice 1. položajne skupine pri banski upravi v Ljubljani, nadalje sta napredovali zvaničnici Preuc Ana ki Sedlaček Alojzija v Ptuju. „J A J N I N E" Ta izborna jed naše domače tovarne >PE-KATETE< (makaroni, špageti in juhine za-kuhe) se vsepovsod po naši državi razpe-čavajo. Povsod jih vidimo v izložbah v Zagrebu, Beogradu, Skoplju, Splitu in po vseh drugih mestih in po deželi. — To je najboljši dokaz, kako se njih poraba širi in kako priljubljene so postale pri občinstvu. _ Avtobusni izleti Zveze za tujski promet v Ljubljani. Kakor doznavamo, bo letos prirejala Zveza za tujski promet v Ljubljani zopet priljubljene izlete z odprtimi avtobusi. Poleg dosedanjih dveh renoviranih odprtih avtobusov, bo letos na razpolago še tretji, popolnoma novi in moderni 27-sedežni odprt avtobus. Pred vsem bo prirejala izlete v južni del naše domovine (v južno Srbijo, Crno goro), da sleherni spozna lepo našo domovino ter se seznani z našimi južnimi brati in njihovimi šegami Prvi izlet bo po Jugoslaviji na Veliko noč od 18 .aprila do 1. maja (Ljubljana, Zagreb, Bos. Gradiška, Banjaluka, Jajce, Travnik, Sarajevo, Beograd, Ople-nac, Kos. Mitrovica, Peč, Podgorica, Ce-tinje, Kotor, Ihibrovnik, Split, Trogir, Šibenik. Plitvička jezera, Karlovac, Ljubljana). Od Dubrovnika do Splita se bodo vozili izietniki z ladjo po morju. Nadaljnji izleti bodo vsako soboto in nedeljo v Logarsko dolino, v Crikvenico ali na Plitvička jezera ter več izletov v naša razna letovišča in zdravilišča. Nadalje bo priredila zveza za Veliko noč izlet na Koroško (Ljubljana, Podkoren, Beljak, Millstatt, Osojsko jezero, Vrbsko jezero, Klopinisko jezero. Jezersko, Ljubljana) in v Benetke (Ljubljana, Trbiž. Gorica, Benetke. Trst, Ljubljana) Poleg navedenih izletov bo nriredila letos izlete z novim avtobusom v Munchen, na Dunaj, na Klek in v Dolomite. Točne programe in cene bomo objavili pravočasno, tako da se bodo izletniki mogli odločiti za ta ali oni izlet ter vplačevati na račun pri >Putniku< v Ljubljani mesečno ali tedensko manjše zneske, ostanek pa pred odhodom. _ Izpopolnitev bolnice v Novem Celju. Ministrstvoza socialno politiko in narodno zdravje v Beogradu je odredilo, da se more vŠtevi specializacija za psihiatrijo tudi v bolnici za duševne bolezni v Novem Celju kot bolnici I. reda. Opozarjajo se na to medicinci in zdravniki stažisti. _ >lManinski Vestnik< priobčuje v tretji številki, ki je pravkar izšla, zelo pestro in zanimivo čtivo. Jos. VVester opisuje poletni vzpon na Kočno. I>r. Rudolf Andrejka razpravlja o poteh in prebivalcih ob Rati-tovcu. Stanko Aleksič je prispeval opis plezalne ture na Dovški Gamzovec od jugozapada. Slavko Smolej iz Jesenic poroča, kako so nosili križ na Skrlatico. Naš znani alpinist Marjan Lipovšek pričenja članek o Olimpu, ki ga je preplezal lansko leto. Pavel Kunaver je prispeval razpravo o skav-tizmu kot pomoči planinstva. Obzor in društvene vesti so važne in zanimive za vsake-gega planinca. Umetniški prilogi tvorita -liki: Grintavec s SkaruČne. foto Skerlep in Sv Planina, folo Ffizv. Naročila sprejema pisarna SPI) v Ljubljani. Aleksandrova cesta. Novi naročniki prejmejo takoj vse letos izišle številke. hL'Ji'JiđiiL^iMUiPii ■JPJBMBBMMMMMIMM Motnje v želodca in črevesa, ščipanje v trebuhu, zastajanje v žilnem sistemu, razburi en ost, nervoznost, omotičnost, hude sanje, splošno slabost olajšamo, će popijemo vsak dan čašo »Franz Jo-sefove grenčice«. Zdravniki svetovnega slovesa hvalijo izboren učinek, ki ga ima »Franz Josefova /oda« v svoji lastnosti kot milo odvajajoče sredstvo zlasti pri mocnokrvnih, korpulentnih osebah, satikarjih in hemeroidalno bolnih. »Franz Josefova grenčica« se dobi v vseh lekarnah, drogerijah in špecerijskih trgovinah. — Na grobu tvojega sina se je ustrelil. V četrtek popoldne se je v Novem Sadu ustrelil na pokopališču na grobu ■svojega sina Jakoba 511etni brezposelni Upograf Martin Weiss Iz Bele Crkve. Mož je zapustil ženo in štiri otroke Bil je že leto dni brez dela in zelo bolehen. Zapustil je več pisem, med katerimi je bilo tudr; eno naslovljeno na policijo _ Pol metra snega na Dolenjskem. Včeraj popoldne je pričelo na Dolenjskem snežiti. Snežilo je vso noč in tudi še danes dopoldne. Kakor nam poročajo iz Novega mesta, je zapadlo v dolini do 30 cm snega, po hribih pa nad pol metra in še več. — Vreme. Vremenska napoved pravi, da bo spremenljivo, oblačno vreme. Včeraj je nekoliko snežilo v Mariboru, Sarajevu in Skoplju. Najvišja temperatura je znašala v Splitu 5, v Skoplju 3, v Rogaški Slatini in Zagrebu 1, v Beogradu —O.t, v Ljubljani —0.4, v Sarajevu —1, v Mariboru _2. Davi je kazal barometer v Ljubljani 770.7, temperatura je znašala —S.4. — Borza dela v Ljubljani išče krojača, 2 čevljarja, 20 tkalcev in tkalk (za Novi Sad), 10 tkalskih apreturnih, felihtovnih mojstrov, vrtnarja in trgovskega vajenca. — Dobava. Dne 18. marca bo pri komandi 39. pešadijskega polka v Celju licitacija za dobavo kvasa od 1. aprila do 30. junija 1935. Pogoji so na vpogled pri komandi. Cenjenim damam naznanjam, da sem dobil najmodernejši | aparat za trajno kodranje. Prvovrstna postrežba, cene nizke. — Se priporoča JOSIP FON, brivski salon za gospode in dame LJUBLJANA, Gosposvetska cesta štev. 12 Iz Ljubljane —lj Pogreb J>lagopokojnega župnika Ivana Vrhovnika bo v nedeljo ob 16.30 izpred hiše žalosti v Kolezijski ulici štev 10, odkoder krene žalni sprevod v trnovsko cerkev, kjer bodo krsto položili na mrtvaški oder. Društva, deputacije in delegacije in občinstvo se zbirajo pred trnovsko cerkvijo, odkoder se bo razvil žalni sprevod. —Ijj Glasbena Matica poziva pevce moškega zbora, da se za pogreb pokojnega župnika Vrhovnika zbero ob 16.30 pred trnovsko cerkvijo. —I j V spomin na blagopokojnoga ini-ciatorja družbe sv. Cirila in Metoda, prijatelja, zlatomašnika gT Ivana Vrhovnika, ki je s svojim rodoljubnim člankom v »Slovenskem Narodu< povzročil pred petdesetimi leti ustanovitev prepotrebne ] družbe sv. Cirila tu Metoda, je izročil njenemu blagajniku 100 Ihn predsednik šent- I petrske moške podružnice in član vodstva družbe sv. Cirila in Metoda gosp. Viktor Rohrmann v Ljubljani. —lj Akademsko starešinsko društvo »Ja dran« v Ljubljani ima drevi v Zvezdi svoj tovariški večer na čast 70 letnikom, članom nekdanje dunajske >Slovenijec. —lj Narodno ženstvo se je poklonilo novemu županu. Davi ob 11. so se pod vodstvom dvorne dame in predsednice Pranje Tavčarjeve poklonile novemu ljub ljanskemu županu dr. Vladimirju Ravni-harju zastopnice vseh ljubljanskih žen skih društev. Kola jugoelovenskih sester. Jadranske straže, Atene, Splošnega ženskega društva, Društva kneginja Zorka, Doma učiteljic, Zveze gospodinj, Kluba Primork, Zveze kmečkih fantov in deklet, Jožefišča, organizacije magistratnih uradmic, Zveze akademsko izobraženih žena, ženske podružnice MD, Kola jugoslo-venskih sester iz vse okolice in sploh vse druge ženske organizacije. Senzacijonalne produkcije TELEPATA TARAKANA gostuje vsak večer v ODIO H** B A a U —lj Zalivala. >Dobrodelna prireditev«:, ki jo je priredila mestna občina ljubljanska 2. marca v veliki dvorani in vseh stranskih prostorih hotela >Union«, je v umetniškem, koncertnem in zabavnem delu dobro uspela. Vsota, ki jo je ta prireditev prinesla mestni občini, bo prav izdatno pomagala lajšati bedo brezposelnih in drugih potrebnih občanov. Da je ta prireditev tako dobro uspela, gre zahvala vsem, ki so sodelovali pri umetniškem in zabavnem delu prireditve, darovalcem, ki so darovali tako v pijača kakor v jedili n znatne množine blaga in s tem pripomogli do čim boljšega finančnega uspeha. Zahvala gre tudi vsem sodelujočim pevcem in pevkam, orkestru in sploh vsem, ki so s svojo prisotnostjo pripomogli k lepemu uspehu prireditve. Izrečena naj bo tudi zahvala občinstvu, ki je s svojim pose tom pokazalo ponovno svoje razumevanje za dobrodelne prireditve in plemenito stremljenje mestne občine, da a takimi prireditvami pridobi sredstva za omiljen je bede, ki tare nekatere sloje ljubljanskega prebivalstva. Velika zahvala gre tudi našemu časopisju, ki je a svojimi objavami prav tako pripomoglo k dobremu uspehu prireditve. Vsem, ki so kakorkoli pripomogli k uspehu prireditve, izreka mestno poglavarstvo ljubljansko v imenu brezposelnih in mestnati revežev se enkrat naj-iskrenejšo zahvalo! —lj Ob štirinajsti obletnici smrti dr. Iv. Oražna bo v ponedeljek ob 9. dop. pri o. o. frančiškanih sv maša zadušnica. Za vse akademike, ki uživajo kakršnokoli podporo Oražnove ustanove, je udeležba častna dolžnost. —lj Društvo »Sočac naznanja, da bo drevi predaval v salonu »Pri lelu< ob pol 21. g. dr. Ražem Joahim o. T. G. Masarvku. >So-ča< bo proslavila obenem 85. rojstni dan velikega slovanskega politika in učenjaka ter prezidenta bratske Češkoslovaške republike. Uljudno vabimo vse tovariše in prijatelje društva >Soče<. Vstop prost. —lj Celo vrsto najlepših slovenskih narodnih pesmi iz vseh predelov naše domovine bodo peli na ponedeljkovem konceitu v veliki unionski dvorani. Sodelujejo ga. Pavla Lovšetova, g. Milan Jug, Slovenski vokalni kvintet, orkester Glasbene Matice in drž. konservatorija ter pevski zbor Glasbene Matice. Slavnostni govor bo imel dr. Vladimir Ravnihar; koncert bo namreč v proslavo 50 letnice dela naše Ciril-Metodove družbe. Vse prijatelje našega nacionalnega dela vabimo in prosimo, da pridno sežejo po vstopnicah, ki se dobe v Matični knjigarni. —lj >Vzroki in učinki« (Kozarec vode), zabavno in duhovito Scrioovo veseloigro vprizore prvič v letošnji sezoni v Sentja skem gledališču drevi in jutri ob 20.15 Veseloigra je izvrstno naštudirana in deko racijsko na novo opremljena Za predstav, so izdelani popolnoma novi kostumi V v* seloigra nam slika Scribe na izredno duho vit in zabaven način življenje na dvoru angleške kraljice Ane. Ljubezen treh žen, angleške kraljice Ane, vojvodinje Marlbo-rough in male Abi?aile do mladega čast nika Mashama izrabi politik Bolinbroke v svoje politične namene, da izpodrine mogočno vojvodinjo iz dvora. Glavne vloge igrajo Baranova, E. VVrischer-Petrovčičeva, šubičeva, Klem~nčič in Petrovčič. V ostalih vlogah nastopa skoro ves ansambeL Režijo vodi Karus. Kostume ge. Petrovčičeve in gdč. šubiČeve je izdelal modni atelje Rozman. Opozarjamo občinstvo na fotografije, razstavljene v ljubljanskih trgovinah. Ker vlada za predstavo veliko zanimanje, kupite vstopnice že v predprodaji v Mestnem do mu. —lj Najavljena >Dežela smehljajac, ki bi se morala peti drevi v operi je zaradi bolezni ge. Gavellove preložena. —lj Koncert Akademskega pevskega zbora v Ljubljani bo 1. aprila t. 1. v veliki dvorani hotela Union. Na ta koncert, za katerega vlada veliko zanimanje, opozarjamo že danes. —lj Zivihki trg je bil danes dobro založen kljub ponovni zimi. Zelenjave ni bilo nič manj zaradi mraza in cene padajo tudi nadalje. Tudi uvožena zelenjava je sedaj že precej cenejša ter dobiš salato že po 0 Din kg, dočim je prejšnji mesec ni bilo izpod 10 Din. pač pa je cvetača še vedno po 6 Din kg. Nekoliko se je tudi pocenil grah, ki ga kupujejo samo gurmani. Doslej je bil po 20 Din kg. sedaj je pa po 18 Din. Podražila so se jabolka, ker je pač jesen že daleč za nami. Lepša prodajajo po 6 Din kg. Mel domačo zelenjavo je največ motovilca. ki po dinarju merica, mnogo je pa tudi regra ta in radiča. pa tudi domače špinače je vsak dan več. Vedno bolj poceni so jajca, seda\ so že najlepša 17 komadov za 10 Din. Danes je bilo tudi na ribjem trgu nekaj rib. — Vsi obiskovalci Žlebov obiščite jutri novo otvorjeno gostilno »Pri 2lebnikuc. Iz Maribora — Mariborski Sokoli! Meddruštveni sokolski odbor poziva vsa sokolska društva, naj se s svojim članstvom v čim večjem številu udeleže jutri Masarvkove rposlave, ki bo ob 10. dop. v unionski dvorani. _ Masarvkova proslava v Ljudski uni- veni. Mariborska Ljudska univerza in tukajšnja JCL sta se zelo dostojno poklonili velikemu državniku Masarvku ob njegovi 85 letnici. V četrtek zvečer je v nabito polni dvorani otvoril proslavo predsednik Ljudske univerze inž, Kukovec, ki je v toplih besedah orisal jubilanta kot vtelešene-ga genija češkoslovaškega rodu in velikega boritelja za slovansko vzajemnost. Nato je povzel besedo bivši narodni poslanec prot dr. Pivko, ki je ob spremljavi skioptiČnih slik v krasnem izvajanju prikazal Junaške in požrtvovalne borbe češkoslovaških egi-jonarjev ter delo in pomen prvega Cehoslo-vaka in velikega Slovana Masarvka. Proslave so se udeležili tudi predstavniki mariborskega javnega življenja. — Predavanje za reiervne oficirje. Drevi bo ob 19 v dvorani bivšega kina >Apo lo< (Slomškov trg) obvezno predavanje za vse rezervne Častnike, bivajoče v Mariboru. Vsi rez. častniki, ki iz kateregakoli razloga ne bi mogli k predavanju, naj se prej pismeno opravičijo komandantu mesta v Mariboru. — Mariborsko gledališče. Sobota 9. marca Veseli kmetic«. Red A. Nedelja 10. marca ob 15. >Veseli kmetice. Ob 20. uri >Zdravnik na razpotju*. Zadnjič. Globoko znižane cene. Zvočni kino Ideal Danes ob 4.. 7. 9H< jutri ob 3., 5., 7. in 9^4 uri zvečer velefilm Casanova XX. veka MAX BAER slavni šampijon v borbi za ljubezen lepe žene. Myrna Loy, J. Denipsev, P. Carnera Z Jezice Proslava 85!etnice prezidenta Masa- ka. Pred 10 leti je proslavil naš Sokol Masarvkov jubilej skupno s Sokolom Iz St. Vida z impozantno telovadno akademijo na gostovanju v Domžalah. Letošnji jubilej pa bosta proslavila Narodna odbrana in Sokol jutri ob pol 20. v Sokol-skem domu v ^tožicah s sodelovanjem šolske mladine- in JČL iz Ljubljane. Na programu so recitacije, petje češkoslovaške Ln naše državne himne. Govor o pre-zidentu T. G. Masarvku bo Imel g. dr Bgon Stare, predsednik ljubljanske J<3L, nakar bo sledilo izredno zanimivo sklop-tlčno predavanje g. konzula <3SR inž. šev-čika »o češkoslovaških legijah«, ki ga bo pojasnjevalo nad 120 izredno lepih slik Iz delovanja legijonarjev in njihovega povratka preko Urala, Sibirije, Kitaja in Indije, preko Trsta in Ljubljane v zlato Pra- Iz Celjv —c ^.ečana proslava 85 letnice prezidenta T. G. Masarvka bo jutri ob 10.30 v veliki dvorani Narodnega doma. Proslavo priredi Jugoslovensko-češkoslovaška liga v Celju. Sokolsko društvo poziva vse članstvo in naraščaj, da se udeleži te proslave. —c Ustanovite* Kluba Primork v Celju bo jutri ob 16. v Celjskem domu. Ob tej priliki bo tudi predavala ga. Maša Gromova, predsednica Kluba Primork v Ljubljani —c Celjska podružnica Društva jugosl. obrtniku' je na svojem tretjem rednem občnem -boru izvolila z nekaterimi spremembami dosedanji odbor s predsednikom g. Stojanom Holobarjem. —c Umrla sta v četrtek v celjski bolnici 50 letna vdova Lucija Cebularjeva iz Nove vasi pri Celju ter 46 letni posestnik in vojni invalid Franc Pisanec z Dvora pri Šmarju. —c Nesreča v tovarni. V cementarni na Zidanem mostu zaposleni 46 letni vratar Anton Kosmos je padel tako nesrečno po stopnicah v tovarni, da si je zlomil levo nogo. Zdravi se v celjski bolnici. —c Ljubljanska drama bo vprizorila v torek 12. t. m. ob 20. v celjskem gledališču novo Sorlijevo dramo »Plodni ognji« v režiji g. Milana SkrbinŠka. Predstava bo za abonma. Neabonenti naj si nabavijo vstopnice takoj v predprodaji v knjigarni domovinu. —c Prvenstvena tekma SK Celja v Mariboru. Moštvo SK Celja bo igralo jutri prvo letošnjo podsavezno prvenstveno tekmo, in sicer z mariborskim Rapidom. Tekma se bo pričela ob 15. na Rapidovem igrišču v Mariboru. Celjane čaka težka preizkušnja. Pokazati bodo morali vse svoje znanje, če bodo hoteli doseči Časten rezultat. —c Nočno lekarniško službo ima do vštetega petka 15. t. m. lekarna >Pri orlu< na Glavnem trgu. Iz Trboveli Tečaj o htgtjenl dece Tukajšnja kraiev na organizacija Kola jugoslovenskih sester priredi prihodnji tedon tečaj o higi jeni dece in sicer v ponedeljek in četrtek ob 16. v gospodinjski šoli na Vodi. Koncert ielezničarske godbe Narodno železnica rsko glasbeno društvo »Sloga« priredi jutri ob 16. v dvorani Društvene ga doma svoj prvi koncert _ 2ivinski in kramarski sejem sv. Je derte, ki je vsako leto 17 marca v Trbovljah, bo letos zaradi nedelje preložen na ponedeljek 18., marca. Iz Poličan Smrtna kofa. V starosti 94 let je umrl v četrtek v Studenicah pri Poljčaoah g Ivan Dugar. Pokojnik, oče tamošnje učiteljice gdč. Marice, s katero je po ženini smrti in s hčerko Karlo prebival »kupai. jo moral po prevratu kot mnogo drugih pobegniti iz Gorice, kjer je imel lepo posestvo Njegova žena je kmalu potem od žalosti umrla. Častitljivi starček je bil prav do zadnjih dni Čil po duhu in telesu. Njegov pristni humor ga kljub vsem. kar je moral trpkega doživeti, ni nikdar zapustil. Bodi zavednemu možu ohranjen blag spomin, preostalim naše soialje! Iz Laškeea — Proračunska aeja mestne občine bo v ponedeljek 1L marca ob 14. v občinski sejnici. — Podoficirska Šola kralja Aleksandra I. bo sprejela dne 2. maja več gojencev. Sprejemni pogoji so razvidni iz konkurzne-ga razpisa, ki je objavljen na občinski de ski. Iz Kočevja — Predavaloi tečaj o avtogenem varjenja. Zavod za pospeševanje obrta Zbornice za TO I bo priredil v Kočevju (kinodvora na) tridnevni večerni predavalni tečaj o avtogenem varjenju, ki bo nudil vpogled v razvoj ln tehniko tega važnega načina varenja najrazličnejših kovinskih predmetov. Tečaj se bo pričel t ponedeljek 11. t m. ob 20. ter se bo nadaljeval ob isti uri v torek in sredo. Vstopnine ne bo nobene. Vabijo se obrtniki in pomožno delavstvo pa tudi učenci, osobito kovinarskih strok, da se tega zanimivega tečaj udeleže v čim večjem številu. Predaval bo z diapozitivi in predvajanjem filma priznani strokovnjak g. inž. Leo Knez. Iz Ribnice — Obrtniško filmsko predavaje. V četrtek in petek bo ob 20. v kinodvorani v Ribnici filmski predavalni tečaj o avtogenem varjenju, ki ga bo priredil zavod za pospeševanje obrta Zbornice TO L Vabimo obrtnika, pomočnike in učence, pa tudi tovarniške delavce kovinarske in drugih strok, da ae udeleže tečaja. Vstopnine ne bo nobene. Zapleteni računi — VI boste torej takoj po poroki s ledih* svojemu možu v Avstralijo, v ono čudno deželo, kjer je dan, kadar imamo mi noč, in noč, kadar je pri nas dan! — Oh, saj res, zdi se mi, da se sprva temu kar ne bom mogla privaditi PREDSEDSTVO MESTNE OBČINE LJUBLJANSKE sporoča žalostno vest, da \e njen častni meščan, gospod Sv Vrh evnt Hnov&tki $upnik 0 pok.f stoven&tzi ggodovinatf imejiteii reda &v. Sape 111. taft. v peteh, dne 8. marca umrU Pogreb velikega pohojniha se bo vršil v nedeljo, dne 10. marca ob pol 5. uri popoldne iz pohojnihovega doma, Kopališka ulica, v Trnovem. Zaslužnega mota ohranimo v trajnem spominu. V Ljubljani, dne 9. marca 1935* ;;■ -.4 f - ■' ,-.'Vs *• T »SLOVENSKI N A F O D« dne 9. marca 1935 Stran 5. Mednarodni šahovski turnir v Moskvi Borba med najboljšimi zastopniki mlade ruske In zapadnoevropske Šahovske generacije Se noben šahovski turnir zadnjih desetletij ni zbudil toliko zanimanja kakor letošnji v Moskvi, ne samo zato, ker so prireditev velikopotezno organizirali, temveč Že bolj zato, ker zapadni Evropi ni bila prav nič znana moč ruskih šahovskih moistrov. Poznali smo le Botvinnika. sovjetskega prvaka, ki je z najresnejšim pretendentom za svetovno mojstrstvo velemojstrom Flohrom odigral malch, ki se je končal neodločeno. Velika sovjetska država pa je imela še dovolj drugih prvovrstnih mojstrov, ker je šah tam tako razširjen kakor v nobeni drugi državi. Rusija je od nekdaj dajala naj-duhovitejse mojstre. Naj omenimo le Cigo-rina, Rubinsteina, Njemcoviča, Bogoljubova, dr. Tartakoverja, predvsem pa sedanjega svetovnega mojstra dr. Aljehina. Kier so vzrastli taki šahisti, mora biti tudi dober naraščaj. Prav ta okoliščina je povzročila, da je ves svet z napetim zanimanjem pričakoval prva poročila iz Moskve. Še nekaj so naredili Rusi, kar je nemalo pripomoglo do še večjega zanimanja. Zadnji turnirji so pokazali, da prihaja na površje nova šahovska generacija. Mladi rod je krepko pritisnil in počasi, toda sigurno izpodriva starejše mojstre. Na eni strani velikanska tur-nirska izkušnja in do najmanjše prodrobno-sti izdelana obramba in napadalna taktika, ua drugi strani pa mladeniška svežost, polna poleta in volje do zmage. Koliko časa bo še trajal odpor? Zakon narave veleva, da mora starina kloniti mladini. Sovjetski organizatorji turnirja bo priredili turnir pod geslom: Mladi proti starim. Kot najpromi-nentnejša zastopnika stare generacije so povabili bivša svetovna mojstra dr. Lasker-ja in Capablanco ter velemojstra Spielman-na izmed zapadno evropskih mojstrov. Njim so pridružili se starejše ruske mojstre Lbwenfischa, Romanovskega. Bojjatir-• uka in Rabinoviča. Tem nasproti pa stoji mlada generacija dvanajstih mojstrov, 4 zapadno-evropskih in 8 sovjetskih, vsem na čelu Botvianik in Flohr. Kako bo izpadla borba? Odgovor na to vprašanje zanima ves svet. Neenaka se zdi borba, 7:12. Iz razumljivih vzrokov Rusi niso povabili dr. Aljehina, Njemcoviča in Bogoljubova, ki so ruski emigranti. Ako bi igrali v Moskvi še dr. Vidmar, dr. Euwe, Kashdan in morda Še kateri, bi bil to največji turnir vseh Časov. Za sedaj kaže tur-nirska tabela v prilog mladi generaciji, saj sta na Čelu kar dva zastopnika mlajših. Moramo pa priznati, da se stari šahovski rod drži izredno dobro, kajti tema dvema sledijo z malenkostno razliko točk zastopniki stare generacije dr. Lasker, Lflwen-fisch in Capablanca. Posebno skupino tvorijo nato RabinoviČ, Ragozin, Romanovskij, Rjumin, Kan, Lilienthal in Spielmann, med njimi torej zopet 3 starejši mojstri. Po sedanjem stanju bo torej med 10 nagrajenimi nič manj kakor 6 starejših mojstrov. Stari šahovski rod potem takem še ni podlegel, Čeprav pritiska mladina na vseh straneh. Samo Bogatirčuk je zaostal, lahko se pa pohvali, da je kot edini starejših premagal Botvinnika. bi se po treh dneh morala partija nadaljevati, se je Capablanca brez igre vdaL Partija je šla po vsem svetu. Laakerja so množice, ko se je vračal iz Umetnostnega muzeja, sprejele kakor nekdaj Rimljani Cezarja. Se nekaj zanima Šahovski svet. Izid borbe med sovjeti in zapadno Evropo. Ze sedaj je jasno, da bo med desetimi nagrajenimi najmanj 6 sovjetskih mojstrov in s tem jo tudi dosežen namen turnirja. Sovjetska unija hoče namreč dokazati, da noben večji mednarodni turnir ne more pokazati prave slike, ako ne sodelujejo sovjetski mojstri. Moskovski turnir je to njihovo trditev v polni meri potrdil. Rusom je tudi mnogo na tem, da ovržejo vesti, ki so se začele Siriti že pred 10 leti, bo je bil v Moskvi prav tako velik turnir. Kakor znano, je takrat zmagal Bogoljubov pred dr. Laskeriem in Spielmann in Pire Senzacija turnirja je 67 letni Lasker. Celo desetletje je miroval. Ze so mislili, da je stari lev popolnoma opustil kraljevsko igro in se docela posvetil bridgeu. Ko smo že vsi nanj pozabili, je nepričakovano ponovno stopil v turnirsko areno. Človek skoro ne bi verjel, da je kaj takega mogoče. Turnir se že nagiba h koncu, Lasker ga je i zdržal kakor mladenič. Skoro pravljično je to, desetletje ne pomeni za Lasker ia nič. Igra tako zagrizeno in s takim inladeniskim ognjem, kakor bi hotel osvojiti svetovno prvenstvo, ki ga je bil izgubil pred 13 leti. Prava senzacija je bila njegova partija s Capablanco. Ko sta se 27. februarja oba osivela borca sedla k mizi. je njuna partija privabila tisoče gledalcev v Umetnostni muzej. Lasker se je poglobil, kakor pred 90 leti. Ko je po 30 potezah kazalo na r^mis, se je izmikal vsem varijantam, ki bi poenostavile pozicijo. Kmalu nato sta se stara nasprotnika zagrizla v izredno bojevito partijo, karšno igrajo navadno le mladi šahisti Ob prekinitvi je stal Lasker mnogo bolje. Njegova žena mu je prinesla kavo in pecivo, Capablanca pa se je okrepčal s steklenico ruske mineralne vode »Narzanc >Doktor bo pri nadaljevanju zmagale, je izjavil Capablanca nekemu novinariu. Ko Capablanco Ze med turnirjem, posebno pa po končanem turnirju so evropski listi pi-lsai, da je Bogoljubov zmagal samo zato, ker ruski mojstri nasproti njemu niso igrali s tako energijo kakor proti zapadno-ev-ropskim. Tudi sedaj so se pojavili enaki glasovi, češ, da ima Botvinnik tažje stališče. Bogoljubov je že tedaj izjavil, da je zmagal samo zato. ker je bolj poznal način igre ruskih mojstrov, ki je bila njegovim zapadno-evropskiin tovarišem neznana. Da je imel Bogoljubov prav, zgovorno priča izjava velemojstra Flohra, ki jo je dal poročevalcu moskovskega časopisa >Izvestja* med sedanjim turnirjem. Flohr namreč pravi, da je uačin igre sovjetskih nrojstrov bistveno različen od igre, kakršno gojijo v zapadni Evropi in da to občutijo on in vsi njegovi zapadno-evropski mojstri. V tem pogledu je prav zanimiva tudi izjava sovjetskega mostra Kana. Ko je Kan v XIII. kolu premagal Botvinnika, je govoril po moskovskem radiu >V srečanie z Botvinni-konu, je dejal, »sem vložil vso svojo silo in znanje, hoteč dementirati tendenciozne vesti, da Rusi namenoma ne igramo proti Bo t vi im i ku s polno silo. Upam, da je moja zmaga enkrat za vselej prepričevalno ovrgla te vesti«. Kakor nalašč, je v XV. kolu le 1 2 3 4 5 6 7 8 9 10 11 12 13 14 15 16 17 18 19 20 1. Romanovskij % 0 0 7, '/, 79 1 0 1 Vi v, 1 7£ P- 1 1 2. L6wenfisch Vi Iti 1 0 1 V, 1 Vi v21 va Vi 1 0 Vi '/• 1 1 3. Rjumin | 1 0 kili 0 0 ''i 0 0 1 0 Vi 1 l/t p- 1 1 1 4. Botvinnik 1 1 (1 72 l i t 1 Vi 0 Vi 0 1 1 '/, 1 1 5. Alatorcev k 0 1 Vi Hi 0 1 1 Vi p- vs p. 0 0 0 1 Va 6. Goglidze k l/. 7i 0 1 % p- /i i 0 j 0 Vi Vi v, 1 0 7. Lisičin j 7, 0 1 1 l/. 0 p- p. p v, 0 1 7, 0 1 p. 8. Ragozin | 0 l/l 0 0 v, Vi il i v2 1 't Vi 1 0 1 1 9. Pire | 1 1 % 0 v, V, 0 p- 0 Vi 1 0 0 Vi 0 '/• 1 10. Kan | 0 7, 1 1 p v, p. n 0 1 v2 0 v, 1 V, 0 1 11. Dr. Lasker | 7, Vi Vi 7, 1 Vi 1 7, v, 7i v, 1 1 Vi 12. Bogatirčuk | V, 0 0 1 p- Vi 0 7 \wm 's mm 0 v, 0 v2 v, v, 7, v, 13 Čehover | 0 1 7. 0 i 7, 0 Vi 0 1 iS 0 0 0 0 1 0 14. Lilienthal ] V, 7, p- ! Vi 0 1 1 Vi k 1 H h 0 v, /. 7, 0 15. Flohr | p. 7. 1 1 7, 1 v. v.! i Vi 7, 1 v, v, i i i 16. Rabinovič o ■ 1 % 0 V, 7, 0 v, v2 1 t 0 m 1 Vi 1 0 17. Spielmann 0 v. 7, 0 1 ■A v2 v2 1 V, 'A 0 st v, i v, 18. Capablanca 0 7, 1 v, l 1 % 1 0 v2 1 Vi v, Vi 7, 7, 19. Menčikova 1 io 0 0 | 0 0 0 0 0 0 0 7, 0 % 0 0 H 20. Stahlberg o ! 0 0 0 1 p. 0 Vi Vi 1 i • 1 v, Bogatirčuk slavil zmago proti Botvinniku ln tako zavezal jezik vsem zlobnim natolce-valceni. Kdo bo turnirski zmagovalec? Odgovor je težak, posebno Se, ker je Flohr prekinil partijo z Romanovskim. Ima nekoliko boljšo pozicijo, s tem pa še ni gotovo, da bo zmagal. V primeru remija bo imel enako število točk z Botvinnikom Prvo mesto se bo vsekakor odločilo med obema najboljšima zastopnikoma mlade ruske in zapadno-evroake šahovske generacije. Prav lahko se zgodi, da bo odločitev padla sele v predzadnjem kolu, ko se srečata Botvinnik in Flohr. Nas zanima v prvi vrsti Pire. Se nikoli se ni udeležil tako velikega turnirja. Na nedavnem budimpeštanskem je prestal prvo preizkušnjo, vendar konkurenca še dolgo ni bila tako močna kakor sedai. ko je zasedba tudi znatno številnejša. Za tako velik turnir je treba imeti močne živce, predvsem pa utrjeno zdravje in to je pri Pircu precej rahlo. Nekaj časa se je držal dobro, nato pa ga je bolezen priklenila na poste-ljo in je več partij odigral s hudo vročico ter izgubil dragocene točke. Sedaj, ko se odigravajo zadnje faze turnirja, igra menda va banque. Nasproti lažjim hoče za vsako ceno iztisniti celo točko, kar je pa silno težko. Flohr sam je izjavil, da je proti sovjetskim mojstrom težko dobiti tudi boljšo pozicijo, ker so nad vse iznajdljivi. Pire je menda uvi del, da se lahko plasira med nagrajene edino, ako bo v poslednjih srečanjih odnesel čim več celih točk. Tako si tudi lahko razlagamo njegovo partijo v xv. kolu s Lisičinom. V indijski partiji je kmalu nastala izenačena pozicija, ki je kazala na remis. Lisičin je poizkusil še zadnjo šanso in izvedel močan napad na Pirce-vega sreuisčnega kmeta. Pire je napad odbil, nakar je Lisičin ponudil remis. Pire je odklonil. Partija je bila prekinjena in ima Lisičin v končnici konja in 4 pešce. Pire pa konja in 3 pešce. Po ?odbi Botvinnika je partija za Pirea izgubljena. Nemalo presenečenje je povzročila damska svetovna prvakinja Menčikova. Navzlic prav dobri igri je izgubila 10 partij zaporedno, je pa nato dosegla 3 remije, med njimi celo proti Flohru. ki je le s težavo rešil skoro izgubljeno igro. Morda bo prav ta remis odločeval pri prvi uagradi. Kđo bo končni zmagovalec turnirja? Ko je bila dobra polovica moskovskega turnirja odigrana, so bili prav redki, ki ne bi bili prepričani, da bo končni zmagovalec sovjetski šampion Botvinnik, sedaj pa se je položaj bistveno izpremenil, ker je Botvinnik izgubil dve partiji in je a tem postalo vprašanje zmagovalca popolnoma odprto. Prav lahko se zgodi, da bo končni vrstni red popolnoma drugačen, kakor so pričakovali, šahiste bo gotovo zanimalo. kaj pravi velemojster dr. Vidmar. Mladina je in ostane mladina. Tudi moskovski turnir je to dokazal. Botvinnika je končno vendarle doletelo, kar eem že dolgo pričakoval. Pri tako dolgem turnirju ni to nHJ nenavadnega. Veliko vlogo igra pri tem telesna konstitucija, iznajdljivost in taktika, in prav tega navadno mladi mojstri nimajo. Flohr in Botvinnik imata na koncu približno enako močne nasprotnike, smatram pa, da je Flohr vzdri-ljivejši. kar je pokazal s tem, da ni doslej izgubil niti ene partije. Nevaren tekmec je tudi dr. Lasker, ki nima pretežkih nasprotnikov. Po mojem mišljenju bo končni vrstni red tale: 1. Flohr, 2.—a. Botvinnik ln ^r. Ltutker. Zelo verjetno je tudi. da bodo vsi trijo imeli enako Število točk in si bodo delili prve tri nagrade. Sc nekaj se lahko zgodi, kar me ne hi prav nič presenetilo, ako bi bil I^a^ker mlajši. Bil je vedno močan v finisu, ker je znal svoje moči pravilno razdeliti. Ves dosedanji potek kaze, da Lasker 5e nI na koncu svojih moči in da ima 5e dovolj rezerve za ftnia. Zato me ne bi prav nič presenetilo, ako bo Lasker vse preostale partije dobil in s tem najbrž tudi prvo nagrado. Na mnogih turnirjih je bilo tako, vsi mojstri, ki smo igrali z La-skerjem, smo se bali njegovega finisa. Sploh je Lasker zame največje presenečenje turnirja in čeprav ne bo prvi, bo vse-kako moralni zmagovalec. Kdaj je Se živel mojster, ki bi se spričo tako visoke starosti spoprijel tako uspešno z mladino na velikem turnirju? Njegov uspeh mora vsakomur imponirati. Glede drugih mojstrov, ki pridejo v po-stev za prve nagrado, sem bil ves čas prepričan, da bo L6\venf\soh proti koncu odpadel in ga bodo drugi prehiteli. Pred leti LOwenfisch v Šahovskem svetu ni pomenil dosti, čudilo bi me, da bi sc afirmiral na tem turnirju. Za Capablanco nisem mislil, da bo tako zaostal. Prisodil sem mu boljše mesto. Capablancov delni neuspeh pa je vsekakor opravičljiv. Po letih ni prav nič mlajši nego Lasker. Mogoče zveni to malo čudno, ko je znano, da je Lasker za točno 20 let starejši. Capablanca je namreč rojen na Kubi in v tropičnih deželah se ljudje mnogo hitreje starajo. Prav tako je s Capablanco. čeprav še nima 50 let. je to za te kraje že visoka starost, za šahovskega mojstra pa So prav posebno. Tudi ta turnir bo imel nit d nagrajenimi skoro vse starejša mojstre. Razlog sem že prej omenil. Pristavil bi še tole: Ne trdim, da mlajši mojstri igrajo slabše ko starcjfii. Dovolj zgovorno pričajo o tem posamezne moskovske partije. Za mlado generacijo je moskovski turnir postal usoden zlasti zato, ker v poslednjih letih ni bilo večjih turnirjev. Tako so bili vajeni le manjših, kjer vzdržljivost ne pride do izraza. Zgovoren dokaz za to je Pirv. Nikdo ne more trditi, da ni močan in izredno nadarjen šahist. Zadnja leta pa sc ni razen blejskega udeležil niti enega večjih turnirjev, ker ga pač ni bilo. Mene njegov neuspeh zato ni presenetil. Upam. da Pirca neuspeh ne bo potrl. kajti, kakor sedaj njemu, s* godi vsakemu mlademu mojstru. Nov Campbellov rekord Sloviti avtomobilski dirkač je dosegel s svojim avtomobilom hitrost 445*493 m na uro Iz Davtona na Floridi poročajo, da se je slovitemu angleškemu avtomobilskemu dirkaču siru Malcolmu Campbellu posrečilo doseči nov svetovni hitrostni avtomobilski rekrod, ki znaša 445*493 km na uro, tako je zopet znatno prekosil svoj nekdanji rekord. Malcolm Campbell, ki se že več let udejstvuje kot dirkač, je bil rojen v marcu 1. 1884 kot sin trgovca z diamanti in dragulji. Delal je pri Angleškem Uovdii, nato pa se je lotil konstruiranja dirkalnih avtomobilov. 2e 1. 1906 je zmagal s svojim motorjem in takrat dosegel prvi svetovni hitrostni rekord, njegova slava pa je narastla šele po vojni. L. 1922 je v Saltburnu dosegel rekrod 136 angleških milj ali 211 km, v februarju l. 1928 v Davton Beachu — torej tam kakor zdaj — nov rekord 207 milj ali 250 km na uro. S tem je prekosil rekord svojega rojaka majorja Se-graveja. 2e nekaj mesecev pozneje pa je naskočil ta rekord Američan Rey Keach, ki je dosegel 207*552 milj na uro. Seveda to Campbellu ni dalo miru m lotil se je konstrukcije novega voza »Modre ptice«, toda prav na tihem ga je zopet prekosil major Segrave. Ker v Evropi ni primernega dirkališča za taka riskantna podjetja, se je odločil Campbell, da bo dirkal v Verneuk Panu v Južni Afriki blizu Kapskega mesta, kjer mu je vlada uredila dirkališča, ki je veljalo okrog tisoč funtov šterlingov. Po več poizkusih se 26. aprila 1929 Campbellu ni posrečilo zboljšati Segrave jega rekorda, pač pa je postavil nov svetovni rekord na progi 55 km in 5 milj. Naslednje leto je ostal CampbeLl brez pravega konkurenta. Američan Rey Keach se je umaknil, major Segrave pa se je 13. junija 1. 1930 z motornim dirkalnim čolnom smrtno ponesrečil. Dne 5. februarja 1931 je na obali Day-tona Beacha Campbell znova dirkal in dosegel povprečno hitrost 245 73 angleške milje na uro ali 395 397 km. V priznanje njegovih zaslug je bil na povratku v London odlikovan s plemiškim naslovom (sir). Se enkrat je naskočil svoj lastni hitrostni rekord, in sicer 24. februarja 1932, ko je z »Modro ptico- znova zvišal hitrost in dosegel 253 986 milj na uro. Žilica pa mu ni dala miru in letos se je znova odločil za rekordno vožnjo. Več nego mesec dni je treniral Campbell s svojim specialno konstruiranim vozom po peščenem obrežju Floride in je bil večkrat v smrtni nevarnosti. Nekaj dni pred novim svetovnim rekordom bi ga kmalu doletela smrtna nesreča. Pri treningu se je zaradi nagle vožnje izpuh tako se grel, da se je vnel voz pod sedežem Smrad je opozoril Campbeila na pretečo nevarnost in je naglo voz zavrl. Bil je skrajni čas, kajti v naslednjem trenutku bi bilo že prepozno. Sedaj bo miroval, seveda je vprašanje, za koliko časa, Kupuj domače blago! Georgij Si lin: i2 Počasna smrt Roman. Pred ženo in hčerko sem se zaklenil v posebno sobo. Bilo mi je strašno biti blizu njiju. Nikogar nisem pustil k sebi, živel sem samo zase, kakor bi živel človek, ki bi ga izgnali na neob-ljuden otok. Stena se je dvignila med menoj in mojo družino. Sestajali se skoraj nismo več, zdelo se je, da nismo več ustvarjeni drug za drugega. Celo denar, ki sem ga zaslužil, so nosili odjemalci ženi. Bilo mi je strašno težko živeti tako življenje. Razumeti me moraš. Imel sem pet !et staro hčerko, ki se ji nisem upal približati. Moral sem bezati pred njo vedno, kadarkoli je poskušala približati se mi.. . Spominjam se, — pride k mojim vratom in obstane kakor vkopana, stoji nekaj časa, potem pa plaho potrka in de: »Papa, papa, odpri mi vrata!* Kakor oster nož je rezal moje srce ta proseči otroški glas. V taki* trenutkih se mi ie hotelo pozabiti na vse, razbiti vrata in planiti k otročičku. Namestu tega sem pa vedno stopil k zaklenjenim vratom in zakričal na otroka >Ni>xr ve5 nc Hodi s srn, slišiš! Ne smeš hoditi sem! Pojdi proč, pojdi!... c In ona je odhajala. Potem sem pa slišal, kako plače in tudi sam sem plakal z njo. Tako je bilo vsak dan in celo večkrat na dan, še vedno sem iskal vzrok. Brskal sem po svojem spominu, toda vse je bilo zaman. Z Ženo sva se pa vendarle videla, toda le od daleč, na razdaljo najmanj desetih korakov. In čudno, odkar mi je bdlo jasno, kaj je z mojo boleznijo, je postajala moja žena veselejša. Zdelo se mi je, da se nečesa veseli. Oči so ji kar žarele od sreče. Od kakšne sreče? •česa se veseli? sem razmišljal, pa nisem mogel razumeti Morda se mi je to samo zdelo. Naj bo to kakorkoli, delal sem naprej in kadar sem se vračal iz delavnice v svojo sobo, sem vedno našel jed že pripravljeno. Včasih me je obšla čudna želja. Zahrepenel sem po nežnosti, želel sem, da bi se bil komu smilil, da bi se me ljudje ne bali da bi se me ne izogibali, toda vedel sem, da me žena nikoli ne bo pustila k sebi bližje, kakor na deset korakov. Edino bitje, ki bi moglo storiti to in priti k meni brez strahu celo v primeru, da bi razumelo vso nevarnost, to je bila moja hčerka, moje dete! Toda jaz «em jo podil od sebe, nisem je hotel videti, ker j sem vedet: Se U Jo mgledaL bi se ne 1 mogel premagati, planil bi k nji... Ta čas je bila moja bolezen prikrita z obleko, ni se bila pomaknila nad prsa, in rane še niso bile zadale razjedati obraza. Delal sem dalje, hotel sem zaslužiti čim več denarja, preskrbeti seno in hčerko, potem pa oditi ali pa končati si življenje. Posebno težke so mi bile noči Spal skoraj sploh nisem, ne zaradi bolečin, temveč, ker sem se zavedal, da nosim v sebi gobavost V takih trenutkih sem tiho odhajal iz svoje sobe in se po prstih splazil tja, kjer je spala moja hčerka. Bal sem se odpreti vrata njene sobe. Nemo sem stal pri vratih, za katerimi je spala, potem sem se pa vračal. Tudi k ženi me je vleklo. Včasih sem prišel do vrat njene sobe, pa si zopet nisem upal vstopiti. Čeprav sem vedel, da bi si pri srečanju oba prizadevala ne pozabiti na grozno resnico. Zdelo se mi je, da se ji toži po meni prav tako, kakor meni po nji Toži se ji... O, če bi bil vedel! Mislil sem, da me bo pomilova!a vsaj od daleč, vsaj s pogledom, z nasmehom. Ko sem prišel tiste noči k vratom, sem prijel za kljuko in pritisnil na njo. Vrata so se odprla. Tiho sem prestopil prag. Prvo, kar ml je padlo v oči. Je bila mehka zelenkasta luč na nočni omarici pri njeni postelji, na postelji i sem pa razločil dva človeka- Sprva nisem ničesar razumel, in bilo mi je, kakor da sem pozabil na svojo bolezen. Tiho in previdno sem se bližal zelenkasti luči Nista me opazila. Mislila sta, da ležim kakor posekano drevo tam v svojem močvirju in gnijem. Nista pričakovala, da bi mogel tako nenadoma stopiti v spalnico svoje žene — saj sem bil črtan iz življenja. Gobavec! In tako sem se priplazil prav do postelje. Končno sem spoznal, kaj se je tam godilo. Prestrašeno je planil iz postelje in me nekam osuplo pogledal, potem je pa začel hitro oblačiti hlače. Skušal je ne gledati me, m zato je morda njegov obraz prišel pod žarek svetlobe. Naenkrat se mi je zazdelo, da vidim na njegovem Čehi temno liso. In tedaj mi je bilo, kakor da mi je nenadoma posijal v možgane žarek. Stopil sem k njemu m molče stisnil z obema rokama njegovo glavo tako krepko, da je kriknti Potegnil sem ga še bliže k luči. Upiral se je in otepaval z rokami, kar je le mogel. Na čem, tam, kjer so se stikale gube, je res imel temno liso. Moja žena je skočila k vratom in nepremično obstala pri njih. Tedaj sem mn zapovedal, naj se sleče, de vedno si je zapenjal hlače. Niti ona, niti on najbrže nista slutila, kakšen Je moj dO- Žena je kliknila. Najbrže je mislila, da ga hočem pretepati Znova sem zahteval, naj se sleče, — Ne bom se slekei! — je odgovoril in me pogledal nekam proseče, skesano. Zoperno mi je bilo gledati, kako si zapenja hlače. Vrgel sem ga na tla in začel trgati z njega obleko. Strgal sem z njega tudi srajco in opazil na njegovem hrbtu skoraj ie zaceljene, očividno lečene rane. Takoj sem ga pustil pri miru, niti njemu, niti nji nisem povedal, kaj sem bil dognal, temveč sem se molče vrnil v svojo sobo. — To je torej ona na sliki? — se ni mogel premagati Protasov, da bi ne vprašal. — Ona. Toda poslušaj, ne moti me. — In ta gobavec kraj nje, to je on? — On! — In senčnik je isti? — Isti — Kaj je tvoja žena res taka lepotica? — Res. — Si jo imel rad? Narod, ki pozablja brate v sužnosti tepta svojo čast! „Bran-i-bor" se briga zanje. Sli1 Ml ft. *8LOV!!1f SKT rT A ROD« dne 9. marca 19» m— V7 MALI OGLASI V vneti malin oglasili velja oeseda 60 para, dave* Dtn 2-—» Najm&njsi znesek ca orali oglas Din 5.—. davek Din 2.—. Mali oglasi se plačujejo takoj pri naročilu, tanko tudi v znam* kan — Zs pismene odgovore glede malin oglasov je trene DTllozItJ znamko Popustov za maJe oglase ne priznamo BBBJ Beseda 50 par. davek 2 Din Najmanjši znesek 7 Din ISĆEMO ZA TAKOJ prvorstnega, zelo sposobnega rudarskega inženjerja, posebno sa dela na lignitsklh slojih. — Nastop takoj. — Ponudbe s priloženimi Izpričevali o praksi in referencami o dosedanji praksi na Publici tas, Zagreb, pod 39.834. 952 Ti Beseda 50 par. davek 2 Din Najmanjši znesek 7 Din PEKARNO dobro idočo, na prometnem kraju, vzamem v najem. — Natančne ponudbe na naslov: Dragutin Lach. Zlatar. 951 POLOVICO HIŠE s vrten prodam za 6000 Din, oddaljena pol ure od tramvaja ob Tržaški cesti. — Stanovnik, Tržaška cesta St. 45 959 Beseda 50 par. davek 2 Din Najmanjši znesek 7 Din SOBO S ŠTEDILNIKOM oddam za 150 Din na Glincah, Cesta VIT. št. 2. 954 Beseda 50 par. davek 2 Din Najmanjši znesek 7 Din ŽENITVE IN POROKE boljših stanov posredujemo naj-vestneje. Razpošiljamo informativne prospekte diskretno proti predplačilu 10 Din v poštnih znamkah: REZOR, Zagreb, pošta 3. 13/L ŽELIM SE POROČITI z gospodom, starim 00 do 60 let, kateri bi mi prispeval za nakup male hišice. Dopise pod šifro >Starejša 945« na upravo »Slov. Narodac. POUK Beseda 50 par. davek 2 Din Najmanjši znesek 7 Din UČENKO sprejmem za m od is t ko. — Ivanka Ropret, Ljubljana, Tvrseva cesta št. 9. 950 Beseda 50 par. davek 2 Din Najmanjši znesek 7 Din AVTOBUS (18 sedežev) naprodaj. — Av-topodjetje Goričan, Tržič, KOKOŠJA JAJCA prodajam v vsaki količini. Interesenti naj se obrnejo na naslov: M. Delač, Karlovac S. B. 911 STARO POHIŠTVO dobro ohrar.jeno, ugodno prodam. — Naslov pove uprava >Slov. Narodac. 929 SPERANO SPALNICO s psiho in ogledalom (Imitacija cvetlični jesen) prodam za 2400 dinarjev. — I. Bitenc, Gosposka ulica št. 10, mizarstvo. 957 JAFA POMARANČE prvovrstne, v zalogi pri Gospodarski zvezi v Ljubljani. 947 KUPIM Beseda 50 par, davek 2 Din Najmanjši znesek 7 Din KOZO dobre pasme kupim. — Ponudbe pod > Dobra mlekarica 953Slov. Naroda«. PAZINO Beseda 50 par. davek 3 Din Najmanjal znesek 7 Din GOSTILNA Dolenjska cesta St- S — nadaljuje vsako nedeljo domačo zabavo s klavirskim koncertom. 958 50 PAR ENTLANJE, ažuriranje, plislranje, vezenje zaves, monogramov, izdeloval-niča perila. — >JULJANa«. Ljubljana, Gosposvetska cesta (v blizini Slamiča). 21/L NOVOSTI ZA ZAVESE dobite v veliki izbiri v specijalni trgovini RUDOLF SEVER, LJubljana, Marijin trg štev. 2. kjer vam jih tudi atrokovnja-ško izvrši 26/L Kupite novodoAle državne SREČKE beograjske glavne kolektore v — Menjalnici »RE1CHER & TURA«. 892 VELIKO IZBIRO SPALNIC in kuhinj po Jako nizki ceni dobite pri Gospodarski zadrugi mizarskih mojstrov, Vegova ulica st_ 6. 19/L DAMSKE KLOBUKE zadnje novosti, dobite po najnižjih cenah! Sprejemam vsakovrstna popravila, katera vam po želji takoj izgotovim. — Ivanka Ropret, modistka, Ljubljana, Tvrseva cesta 9. 949 SVEŽA JAJCA debela, zajamčena, 720 komadov Din 320.— franko naročnikova postaja — razpošilja G. Drechsler, Tuzla. 946 NOVO PLAHTO sem izgubU 5. t. m. od Ljubljane do Celja. Najditelj naj jo odda v Ljubljani pri Jugoavto. »MUZIKA« prodaja prvovrstne inozemske klavirje in planine, tudi pre-igrane ter popravlja in ugla-suje st rokovnjaško najceneje — Knafljeva ulica st. 4. 71 Ia SVINJSKO MAST lahko dobite v vsaki količini v kantah, zabojčkih in sodih pri Grabinski Eugen, Som-bor. telefon 344. Zahtevajte ponudbe. 943 Tvrdka A. m E. SKABERNE Ljubljana — javlja, da jemlje do preklica v račun zopet HRANILNE KNJIŽICE prvovrstnih ljubljanskih denarnih zavodov (Mestne hranilnice. Ljubljanske kreditne banke in Ljudske posojilnice. 24/L TOVORNI AVTO prevzame za Sušak in obratno 2000 kg tovora. — Vprašati: telefon 2509 — do ponedeljka dne 11. t. m 933 SADNO DREVJE Jablane, hruške, češplje. češnje, višnje, marelice, breskve, samo žlahtne sorte, dobite pri Kmetijski družbi v Ljubljani. Novi trg St. 3. 29-L SVEŽA JAJCA in PERUTNINA od štajerskih in dolenjskih Kmetijskih podružnic, perutnina pitana z mlekom v lastnem pitaliSču. Sveze blago, konkurenčne cene — le v ril. trgov. Kmetijske družbe v Ljubljani Igriška ulica št. 3. — Telefon št. 37-55. 932 JABOLKA po najnižji ceni nudi M. Kom-pare, Ljubljana Pogačarjev trg št 1 in Gradišče št. 7. 923 Prima športne suknjiče a Dm 98.—, pum parice, modne hlače itd — kupite zelo ugodno pri PRESKERJU, LJUBLJANA Sv. Petra c 14 KAVARNA STRITAR vsak večer koncert; odprto do 4. ure zjutraj. 27/L GOZDNE SADIKE za pomladansko pogozdovanje 4- in 5 letne presajene smrekove ter 2- in 3 letne mecesnove, prvovrstne, močne in zdrave, kakor tudi CIP RESNE SADIKE za vrtne ograje v različnih višinah do 1.20 m ima poceni naprodaj — Franc Dolenc, Preddvor nad Kranjem. 852 UMRL JE USTANOVITELJ IN ČASTNI ČLAN NASE NARODNO-OBRAMBNE DRUŽBE, PREČASTITI GOSPOD IVAN VRHOVNIK trnovski župnik v pokoju S SVOJIM ZLATIM SRCEM, SVOJO GLOBOKO DUŠO IN SVOJIM BISTRIM UMOM JE VSE SVOJE ŽIVLJENJE POSVETIL SVOJI DO-MOVINL NJEGOVEMU DELU VEČEN SPOMIN! POGREB BO V NEDELJO, 10. MARCA OB y2 5. URI POPOLDNE IZ HISE ŽALOSTI, KOPALIŠKA ULICA ŠTEV. 10, NA POKOPALIŠČE K SV. KRIŽU. V LJUBLJANI, DNE 9. MARCA 1985. VODSTVO DRUŽBE SV. CIRILA IN METODA V LJUBLJANI V petek, dne 8. marca 1035 ob 9J20 uri zvečer je izdihnil svojo blago dušo v 81. letu starosti, gospod VRHOVNIK IVAN trnovski župnik v pok. in častni meščan ljubljanski Pogreb predragega pokojnika bo v nedeljo, dne 10. marca 1035 ob y^ 5. uri popoldne iz njegovega doma v Kopališki ulici st. 10, na pokopališče pri Sv. Križu. Venci se na izrecno željo pokojnika hvaležno odklanjajo. V LJubljani, dne 0. marca 1985. Žaluj oče sorodstvo RES VAŽNA IN VESELA NOVICA TOVARNA VOLNENIH TKANIN viada TEOK ARO ViC&K« V PARAČINU je znižala z 2. marcem svoje cene tako, da dobite sedaj sukno, za katero ste plačali pred 2. marcem L L Din 180.— do 200.—, za Din 120.— do 140.—. Vabimo vas v trgovino |ani — Cw i* a d I (nasproti Drame), da se o tem u veri te ter se poslužite te ugodnosti. L j n 1) I c e ZA MAL' LVNAKJA DOST MUZKJS! Plošče, gramofone, izposojamo, zamenjavamo, prodajamo in kupujemo, — Ffl.P.K-TROTON d. z o. z., pasaža nebotičnika. PRIDOBITNA PODJETJA trgovine, industrije, Hotele, restavracije, kavarne, bufete. vi-notoče, gostilne, trafike, mlekarne, drogerije, parf umeri Je, pekarne, mesnice — prodaja in posreduje nakup naglo in uspešno: Poslovnica Pavleko-vič, Zagreb, Ilica 144, pritličje, levo. 20/L NAZNANILO Vljudno se se vas dovoljujem obvestiti, da sem prevzel od prejšnje tvrdke MAVRICIJ POBESKA čevljarsko delavnico. — Za vsako delo vam jamčim, kakor tudi za izvršitev in solidno ceno. Za izdelavo uporabljam samo najboljše blago in s najboljšimi močmi. V prijetni nadi, da me boste z vašimi cen j. naročili počastili, beležim v tem pričakovanju z odličnim spoštovanjem DERMAŠTU A IVAN, prej Mavricij Pobeika, Ljubljana, Cankarjevo nabrežje št. IS. 956 Priporoča se ČEVLJARSKA DELAVNICA ZAKRAJŠEK. IVAN UIIBU.UiA, Krojaaka al. S Solidna, točna in hitra postrežbo- — Delo garantirano! Zapomnite si, da vse dobro ohranjene predmete najbolje kupite ali prodaste potom MODERNE COUCH, OTOMANE in modroce od Din 190.— naprej izdeluje po konkurenčnih cenah SITAR KAKOL, LJUBLJANA, VVOLFOVA ULICA ŠTEV. 12 (dvorišče) Telefon 28-10 GOSTILNA ..PRI Vl\ K. O TU'* TRŽAŠKA CESTA ŠTEV. 4 toči sledeča pristna vina: ljutomerski šipon......liter Din 14.— baložan.....* » « > > 12.— cviček....... . > > 12.— belokranjska črnina • . . • > > 12.— sremska črnina......> > io.— Cez ulico od litra 1.— Din ceneje. Topla in mrzla jedila na razpolago. Se priporoča RQJC VINKO. Šivalni stroji od Din lfcSOt, naprej. Otroški vozičkJ od Dm 20U naprej. Dvokolesa od Din 950.- naprej. >SachS' motorji oo Dm 500u ■ Ceniki tranico! naprej — pn Ceniki t ran ko: »TRIBUNA« F. BATJEL. LJUBLJANA Karlovška c 4 LJUBLJANA, Medvedova cesta štev. 8 Telefon št. 24-44 REKLAMNE KOLEDARJE in LESENE OKRASKE izdeluje v najbogatejši izberi tovarna „PAKS", Novi Sad VABILO na redni občni zbor Celjske posojilnice d. d. v Celju, ki se bo vršil v sredo, dne 27. marca 1985 ob 5. uri popoldne v sejni dvorani Narodnega doma v Celju. SPORED: 1. Poročilo upravnega sveta o poslovanju v letu 1934. m predložitev bilance. 2. Poročilo revizijskega odbora. 3. Sklepanje o predloženi bilanci pro 1934. 4. Sklepanje o razdelitvi čistega dobička po določbi £ 24 družbenih praviL 5. Volitev upravnega sveta. 6. Volitev revizijskega odbora. Celje, dne 6. marca 1935. UPRAVNI SVET. Ponos ji?! perice in gospodinje je lepo, belo perilo, ki ga da* le cHivtelCt- teipentinovo mtCo Zalite*afte ga povsod! Urejuje Joaia Zupančič. — Za »Narodno tiskarno« ftlD J — 2a opravo tn inseratii« del Usta Otoa — Vsi i Ljubljani