Leto um. stevORo 77. u Untlloni, v nedeljo 5. aprila 1SZ5. P Cena Din r lihm\B vsab dan popoldne, lsTsenail nedelje tn praioike. — InseratS: do 30 petit a 2 D, do 100 vrst 2 D 50 p, večji Inseratl petit vista 4 D; notice, poslano, izjave, reklame, preklici beseda 2 D. — Popust po dogo-oru. — Inseratni davek posebej. — ^Slottaaai Karo*" velja letno v Jugoslaviji 240 D, za inozemstvo 360 D. Upravat£t?o: Xc&üeva ulica itev. 3, prUIiije* — TeSelsa itee. 3C4. 3??c6aS£l?o? Saafld?a nliea fit. 5,1, ziadatropi*. — Talaioa atev* 34, Poätaina £la£ana v gotovie$f» :r-> Umi Mi Marodnesa Ukaz o poslovni vladi podpisan danes. — Nikola Pasič potuje v Dalmacijo na odmor, -— Klavrna usoda opozicijonalnega bloka« — Tiskovni zakon. *— Beograd, 4. aprila. '(Izv. Ob 11.) Dopoldne se je pričela že ob 9, seja min. sveta. Na dnevnem redu je razprava in odobrenje od poljedelskega ministra predloženih načrtov zakona o poljedeljskih kreditih. Ker seja ministrskega sveta še traja, niso znani Ire-notno še sklepi vlade glede fcrmalie d emisije in sestave poslovne vlade Narodnega bloka. Taka vlada je povsem zasigurana, o tem so tudi prepričani načelniki in voditelji opozicije, ki so že snoči zapustili Beograd in se ne povrnejo tako kmalu nazaj, kar je znaroe» nje, da se je »b!ok Narodnega sporazuma in seljaške demokracije« klaveno pred velikonočnimi prazniki razpel. Opozicijonalnega bloka ni danes več. Kompaktnost opozicije se je razblinila. Kakor vladni krogi napovedujejo, odide min. predsednik točno opo!d*ae na dvor v avdijenco h kralju. Poli'"On? krogi pričakujejo, da g. Nikoia Pa5"G pri te! priliki izroči Ni. Vel. kralja sklep vlade o formalni demisiji in da obenem takoj sledi podpis ukaza o imenovanju nove poslovne vlade, P. P. Jutri opoldne imamo čisto gotovo že nj« v o vlado« ki bo takoj zaprisežena. Po rešitvi tekočih, najaktualnejših poslih namerava m:n. predsednik g Nikola Pasič odpotovati na krajši odmor v Dahnacijo, predvsem v Dubrovnik. Odpotuje v ponedeljek ali torek. V narodni skupščini vlada mir. Delujeta samo dva parlamentarna odbora. Zakonodajni odbor, sekcija za tiskovni zakon, Je danes nadaljeval razpra /o o tiskovnem zakonu. Seji je prisostvoval tudi minister Marko G j u r i č • č, ki je podal točna in obširna poročila o nekaterih določilih zakona. Pri tej priliki je tudi podal daljši ekspoze glede smernic in načel, ki vodita vlado pri sestavi načrta. Opozicija jadno nastopa proti načrtu zakona, do danes še ni predložila nikakih konkretnih in praktičnih predlogov, ki bi bili sprejemljivi od strani vladne večine. Danes dopoldne je imel prvo sejo tudi odbor za priznanje zaslug naciio-nalnim delavcem. Kakor omenjeno, opozicijonalrici so zapustili Beograd. Posi. Pavle Radie |e z današnjim jutranjim brzovr.akom o-Jpotoval v Zagreb, da poroča Stjeo,-nu Radiču O svoji avdijenci na dveru in o sestanku z min. predsednikom. Voditelji opozicije se kmalu ne vrnejo, ker ni potreben nadalje noben skupen sestanek več, ko je položaj vlado stabilen in niso mogoče nobene irrige, ki bi povzročile kako eventualno krizo vlade. Opozicijonalni blok Je končal svojo misijo . . . — Beograd, 4. apr. (Izv. Ob !?3>) Seja min. sveta je trajala od 9. donjl-dne do točno opoldne. Vsa seja je bila izključno posvečena samo načrtu zakona o poljedeljskih kreditih. Min. predsednik g. Nikola Pišič odide danes popoldne na dvor. Vladni krogi trde, da poda verjetno danes dc-misijo sedanje vlade in da takoj predloži kralju v odobrenje in podpis ministrsko listo poslovne vlade. Iz vla.1ni! krogov prihaja informacija, na poihei katere je sestavljena min. lista tako. da pridejo od radikalnih odsiopivših ministrov v novi kabinet tile poslan 1. ) Krsta M i 1 e t i č prevzame po- ljedelsko ministrstvo; 2. ) Nikola Uzunovič prevzame ministrstvo javnih de!. Danes dopoldne je Nikola Uzunov-č odložil svoje mesto kot I. skupščinski podpredsednik: 3. ) dr. Milan S r s k i č. Njemu se poveri znova ministrstvo zu izenačenje zakonov. Tudi Srskič je danes dopoldne odložil svj-jie funkcije kot predsednik f!n„ odn. verifikacijskega odbora. Na novo so pozvani cd radikal >v v vlado: 1. ) Posl. Milan Simonovi^ zr?.n izza verifikacijske debate r!c-de razveljavljenja radičevskih mandatov; 2. ) Velja P o p o v i č in 3. ) Ante Radojevič, k! prevza- me prometno ministrstvo. Samostojni demokratje ohranijo Še nadalje štiri ministrske sedeče, zahtevajo, da se jim odstopi ministrsNo trgovine in industrije za ministrstvo agrarne reforme. Na svojih mestih ostanejo: minister za prosveto, minister za šume in rudnike in pravosodni minister. Boža Maiinkovlč obdrži še nadalle listnico notranjega ministrstva. Na svi-jem mestu ostane tudi državni pod ta i-nlk Večeslav Wilder. Druga tu neimenovana ministrstva ohranijo dosedanji ministri. i 1 io Hrvati. Razpoloženje v Zagreba za sodelovanje z Narodnim blokom. — Sporazum na škodo opozicifonalnega bloka. — Razmerje HSS do Hrvatske zajednice. — Beograd, 4. aprila. (Izv.) Dogodki zadnjih dni pomenjajo v razvoju notranjepolitičnih razmer vrhurec napetosti in obenem pravo zmag-j dosledne politike Narodnega bloka. On.»-Zicijonalni tisk beleži samo v kratkih črtah včerajšnji sestanek posl. Pu^la Radiča z ministrskim predsedmknn. Politični krogi nanašajo sedaj d:Ia/-niško modrost g Nikole Pašiča, ki zna napetost položaja v pravem trenotl u koristno in pametno izrabiti. Iz Zagreba prihajajo poročila, ki posebno knn-Statirajo okornost, da so se zaželi ra-dKevci nek?ka odmlkati od hrvatifcNi zajedničarjev in da jih povsod ignorirajo. _ Zagreb, 4. marca, (fzv.) Dnr?5- nji -.Hrvat« kot neoiicijclno gtas:io HRSS prinaša članek pod nasipom »Po avdijenci*. Značilno je, da »Hi-vat« dosledno vporablja za radičevCe staro oficijemo ime »HRSS«, ne pa sedanjega HSS, ki si ga je nadela rfMÜ-Čevska parlamentarna delegacija. Članek med drugim veli: Rzmotrivajoč splošno politične situacijo v državi pomenja avdijenca g. Pavla Radica važen dogodelt To je prva avdijenca, ko se naš kralj Aleksander razgovarja z zastopnikom HRSS. Znano je, da je prišlo lanski leto na dnevni red vprašanje avdijerce zastopnika HRSS, ko je bil g. dr. Vladimir Maček izvoljen za podpredsednika narodne skupščine. Povoiom ^predstavitve skupščinskega predsedstva bi moral priti na dver tudi g dr. Vladimir Maček. Do tega ni prišlo. Ko f,e takratni notranji minister Nastas P e t r o v ič septembra meseca larske-ga leta prišel v Zagreb, so se takrat razširile vesti, da sprejme kralj S*je-pana Radiča. To se ni uresničilo. V četrtek zvečer je šele zastopnik HRSS stopil v razgovor s kraljem. O samcu: razgovoru ni javnosti še ničesar znanega. Ni dvoma, da se je razgovor tikal stališča HRSS napram aktualnem političnim vprašanjem. Smernice politike HRSS je g. Radič že označil v svojem znanem govoru, ki je bil na merodajnih mestih simpatično spreiet. V glavnem se je brez dvoma razpravljala na novo ustvarjena situacija, kako naj tudi praktično HRSS posega v aktuelna politična vpra>:inia. Kralj je želel osebno ,da bi bU obve- ščen o politiki HRSS ,kar je bilo mogoče z avdijenco zastopnika HRSS. Članek dalje znova naglasa veliki politični pomen avdijence za nada!;nji razvoj dogodkov. Ne taji, da pomenja ta avd.jenca napredek v dobri smeri. Članek nato kratVo omenja Prvi sestanek zastopnika HRSS z ministrskim predsednikom Nikolo Pašičeci. Avdijenco in poset pri Pasičti je treba smatrati kot začetek važnih dogodkov v etapnem razvoju nove pM'itene sita-ac'je. Poset pri Pazi Ju pomenja pr<-stop k resnemu razpravljanju konkretnih in sktueinih pro&emov. Pravcc m- ve situacije vodi do sporazuma med HRSS 5n narodno radikalno stranko na škoda bloka narodnega sporazuma in sel}aške demokracije. Ta sporazum je v Interesu splošnosti. Članek dalje naglasa med vrstami razkroj opozicijonafnega bloka in opozarja o!*enem vlado Narodnega bloka, da pravilno oceni položaj HRSS ?n pravično upošteva gotove žele. Članek apelira tudi dalje na naredno rad-kal-no stranko, naj ne vodi strankarske politike, marveč objektivno pravično državno Politiko, na kar pride do s-jde-I-vanja o*;eh stran, HRSS in radikalne. IlUlItIJ m H'31 I Oglejte si psrilke novo; od 5. Razvitje prapora Orjune v Zagorju. - Klero-komunistični letaki, tiskani v Zagrebu, pozivajo na odpor »proti žandarskim bajonetom«, Jutri, v nedeljo, je razvitje praporja tukajšnje organizacije jugosiovenskih nacijonalistov. Vse se pripravlja, da se ta dogodek izvrši v najlepšem miru in redu. To pa ni po volji klerikalcem, ki bi radi imeli stične izgrede kakor lani 1. junija v Trbovljah. Zvezali so se z nekaterimi prifrknjenimi komunisti in dali v Zagrebu natisniti letake te»Ie vsebine: »Proletarijatu v rudarskih revirjih! 5. aprila pride pod zaščito P*P re* žima Orjuna razvijat svoj prapor v Za* gorje. Po orjunsk;h grozodejstvih dne 1. julija v Trb'.YM,*! ; pv: uiiiuru Fakina in požigu Rudarskega doma ve vsakdo* da se skriva za razvijanjem praporja nova fašistovska provokacija rudarjev. Orjuna je plačana in oborožena fasi« stovska banka demokratske stranke, ki je zopet kupljena od Trboveljske druž« be in Slavenske banke. In ta Trboveljska družba pošilja Orjunce v Zagorje ravno ob času, ko se rudarski proletarijat pripravlja na odpor proti brezmejnemu izkoriščanju s strani Trboveljske družbe, ko se pri* pravlja na izvojevanje ukradenih pra* vic in boljšega kosa kruha potom enot* ne razredno*boj?vne strokovne organi« zacije. Orjunci hočejo kot oboroženi pandurji Trboveljske družbe vprizoriti nova krvoprelitja in preganjanja nad probujajočim se rudarskim proletarija* tom. Zato se rudarji ne smejo dati iz* zivat tej fašistovski provokaciji s strani Trboveljske družbe P*P režima. Oni bodo morda razvili praporP-P absolutizma in monarhistične reakcije, ali razvili ga bodo le pred svojim* uni* formiranimi banditi in žandarskimi hajo* neti. Pro'etarij Zagorja se pa z gnusom obrača proč od tega praporja fašistov^ skih morilcev in požigalcev in se ne straši tudi ne žandarskih bajonetov. Proletarijat mora vpostaviti proti oboroženim fašistom delavsko obrem? bo! Proč s P-P absolutizmom! Proč z Orjuno! Zahtevamo razorožitev vseh fašistovskih organizacij! Zahtevamo popolno svobodo za vse delavske orga» nizacije! Živega bojevna zveza delavcev in krneiov! Proč z nadvlado srbske bur* žo£zije! Živela samestama delavsko« kmetska republika Slovenije!« Iz stiHzacije tega letaka, ki so ga klerikalci in komunisti danes razširili po vsem Zagorju, pa tudi v Trbovljah. Hrastniku in bližnji okolici, je razvid* no, da so očetje tega poziva klerikalci, ker so v njem nanizane prav iste fraze, ki jih je dnevno citati po klerikalnih listih. Klerikalci bi torej zopet radi delav* ce nagnali po kostanj v žerjavico, žele si novega prelivanji krvi, žele si novih izgredov, da bi jih potem lahko izrabili v svoje umazane strankarske namene. Svarimo naše delavstvo, da bi se dalo izrabljati v samopašne svrhe kleri* kalnih demagogov, opozarjamo pa ob* enem tudi naše oblasti na te letake in jih pozivamo, naj pravočasno poskrbe za to, da se ne posrečijo klero*komuni* stični načrti. Vlada naj jutri poskrbi za absolutni red in mir v Zagorju in v okolici/ dO S. ZV. H. Šinkovec »*K.So$s ///>'j-- — aartnl trj iit«. 13. — iiitljiil Posl. Pavle Radič pri ministrskem predsedniku. - Opozicijonalni blok v popolnem razkroju* — Glavne politične zahteve HRSS, — Beograd, 4. aprila Ozv.) Splošna politična situacija se razvija povsem dobro v korist Narodnega bloka. Radičevci so začeli od dne do dne bolj popuščati napram vladi ter postopajo v vseh vprašanjih taktike samostojno oz. oddvojeno od ostalih skupin opozlcijonalnega bloka. Danes kon-statira ves beogradski tisk. da $o idejne vezi med HSS in blokom narodnega sporazuma in sellaika demokracije popolnoma prekinjene. Polkična javnost stoji danes pod globokim vtisom dveh dogodkov, prvič avdijence zastopnika hrvatskega naroda pri kralju in drugič dolgotrajne konference, ki je bila snoči od 18. do 2Q. med ministrskim predsednikom Nikolo Pašieem in posl. Pavlom R a d i č e m. Zanimivo je, da so včeraj bile važne politične avdijence. Kralj je pozval k sebi na posvetovanje zurnuye-ga ministra dr. N i a č i č a, finančnega mi- nistra dr. S t o j a d I u o v i Č a, skupščinskega predsednika Marko Trifkoviča m končno ministrskega predsednika Nikolo Pašiča. Po ene uro trajajoči avdijenci je ministrski predsednik nato v svojem kabinetu sprejel posl. Pavla Radiča. V političnih krogih se je bliskoma raznesla vest o tel konferenci. Cule so se razKčne kombinacije. Danes je toliko gotovo, da so radičevci pripravljeni prestopki v narodni skupščini v položaj lojalne opozicije aH ce£o popolne nevtralnosti, če vlada ugodi nekaterim zahtevam njih stranke, predvsem, da omogoči neovirano delovanje strankinega vocUrva, da odpravi proti stranki Lvedeno obznano, da dovoli zopetno izdajanje glavnega strankinega glasila »Slobodnega doma« in da se postopanje proti Stjepanu Radiču krene na drugo pot. O vseh teh stvareh je včeraj interveniral posl Pavle Radič pri ministrskem predsedniku. Pni volitvami v belgijski parlament. Belgija spremeni smernice zunanje politike. — Konec klerikalno^ liberalne koalicije. — Praga. 4. aprila. (Izv.) Jutri v nede. IJo 5. t. m. se vrSe volitve v belgijski parlament. Sedanja vlada Theunisova namerava tako.f po končanih volitvah oddtopitl. — »Narodny Lfsty objavljajo daljše »ituacij-sko poročilo iz Bruslja. Poročilo konstati-ra, da se po volitvah obrne smer belgijske politike na levo. Socijaliati pridobe pri vo- litvah večje ste vilo mandatov in s pomočjo katolikov jim bo omogoceuo sestaviti delavno večino v parlamentu. 2e sedaj napovedujejo, da liberalci izgube vec mandatov ia da je treba računati s koncem kato. lilko • liberalne koalicije, ki je doslej obvladovala politiko Belgije. Notranja finančna situacija je bila glavni predmet vo- lline kampanje cd trenotka, ko so kftto7.i1r> odklonili odobrenje za 4C0m5:ijon. povijanje davkov, ki Jih jo zahteval Thenais. Siocija-listi pri volilni agfraci.U največ operirajn s državam dolgom, kt je v štirih Iet;h od 1921 capastei od 30 aa 40 mijaTd franko». Katoliki in ^ooijdltsti 30 tudi £s, znižanja vojaškega kontingenta m za načelno spremembo belgijske politike napram FranciJ*. Nova kaioli-ško - socijalistična koalicija namerava uvesu popolno samostojnost v zn^ nanji politiki in odklanja dosedanjo Theuni-sovo, ki je slepo sledila Franciji. 8ocijali-sti zahtevajo približanje Angliji in pomir. jenje z Nemčijo. Vse belgijske strank« danes tudi opuičajo borbeno stališče ier n* glašajo, da je Belgija interesirana tum© ne svoji lastni varnosti In Je popolnoma {relevantno, če so meje Poljske napram Nemčiji zajamčene. Sosijalisti tudi zahtevalo takojšnjo priznanje sovjetske vlade v Rusiji, kjer ima Belgija investiran kapital treh milijard in lahko pridobi velike koristi z ob» novitvijo trgovskih z v s?, s Rusijo. Razmerja cerkve do države v Belgiji socijaüsti nočejo rušiti. Probiem dinastije ni na dnev. nem redu, icer ata kralj in kraljica tudi po., pularna v delavskih krogih. Sedanji ministrski precJaednOc The« niä nameram j>o volitvah odstopiti in »t« kot privatnik preseliti r Ameriko. Sedanj«* volitve v Belgiji prine^o v zunanji politik* ibližanje k Angliji In. odklonitev fr&nos- »ke politikw. ßegentsfvo na Romunskem, Bolezen ruKiuti^kega kraUä. *— Beograd. 4. aprila (Izv.) ZimaftŠe ministrstvo je prefrto iz Bukarešte poročilo, da je zdravstveno stanje kralja Ferdinanda povsem zadovoljivo in ca nI nika^ega povoda za vznemirjenje. V rtsmunsklb političnih krogih govore o eventu?1!!? potrob?, da se vzpostavi regentstvo za slučaj, da bi krali Ferdinand mora! od;t£ na daljši oddÜ v inozemstvo. V smislu ramunske nstava »bstofa regentstvo fz treh oseb. V regent-stvo bodo pozvani: kralUca Marl'a, prestolonaslednik K&rol in ?• Id- - :r?-W. predsednik Bratianü. Borzna porodila. Ljubljanska borza dar.es ni peeiovafs. Zagrebška borza danes nI pos Seja ministrskega sveta Zakon o poljedelskih kreditih. -.% — Ceograd, 4. aprila (Izv.) Za včeraj CD 17. določena seja ministrskega sveta je 3>ila formalno zelo kratka z ozlrom na okol-jnost. da je bil ministrski predsednik pozvan iia dvor In da je po avdijenci trajal dveurni Irazsovor ministrskega predsednik« s posi. Pavlom Radičem. Poljedelski minister je predložil v razpravo dva načrta zakona o (poljedelskih kreditih. Prvi načrt predlaga stanovitev državne poljedelske banke, ki i imela svoje podružnice v vseh mestih, jer >e sedež pokrajinskih oblasti oz. sre-ov. Drugi predlaga pospeševanje zadruž-Ištva. Včerajšnja seja je biia preložena na nes ob 9. dopoldne. PREDSEDNIK ALBANSKE ttEPUBLIKE TEŽKO OBOLEL. V — Beograd, 4. aprila (Izv). Iz Cetinja nihaja napol uradno poročilo, da jo pred* tednik albanske republike Abmed bez Zoni težko obolel. Na Cetin'e je prispel Iz TI. ane poseben odposlanec, ki le napros'1 dva amošnja zdravnika — špecljallsta prof. dr. Radoviča In Novlkova, da na] nemudoma odpotujeta v Hrano, kamor jih poziva predsednik Ah med bes Zosu. Diagnoza bolezni fce nI znana. DELNA KRIZA ITALIJANSKE VLADE. rtlni, aprila (Izv.) Vojni minister »leral di Giorgio je včeraj predložil ministrskemu predsedniku Mussoliniju demisl-So z ozirom na dogodke v senatu, kjer je vlada umaknila zakonski načrt o reorganizaciji vojne in mornarice. Ministrski pred-dntk Mussolini je demisijo vzel na zna-je s pristavkom, da naj počaka 24 ur, ko v parlamentu sprejet vojni proračun. iVoJni proračun je bil sprejet in danes se odloči di Giorgio aH ostane v vladi ali ne. Inogometna tekma med \ FRANCIJO IN AVSTRIJO- — Pariz. 4. aprila. Za 9. t. m. je dolo-fena nogometna tekma med reprezentancama Francije in Avstrije. To je prva nogometna tekma po vojni med obema deželama. Zveza severofrancoskih Športnih društev je izjavila, da ne odpošlje nikakega Člana, k tej tekrr.I, ker so Avstrijci med vojno podpirali Nemce in pomagali v severni Franciji. Proipljske demonstracije v Rusiji. ^ f*raga, 4. aprila. (Izr.) PorocTI& Ss Varšave in Moskve javljajo, tia je v Moskvi prišlo včeraj do protlpoljsklh demon, fttraclj. Poslopje poljskega poslaništva so morali pred demonstranti braniti oddelki policije In vojaštva. Zastopnik ne-nakih komunistov poziva sovjetsko Rusijo, da pr>. čne ■ represalijami in da naj za vsakega komunista, preganjanega na Poljskem, ustreli 10 poljskih burZujev. bivajoči h v Rusiji. Zastopnik) rdeče armade javljajo, da je vojska pripravljena in čaka samo na povelje vlade, da udari p«-ot| Poljski. Tudi v Ljenlngradu je prišlo do protlpoljsklh demonstracij. Sovjetski tisk poživlja vlade, da prekine diplomat, zveze t Poljsko. Po mestih se vrse velikanske demonstracije. Delavstvo prepeva internacijonalo in vsklika na boj proti Poljski. ODSTOP ITALIJANSKEGA VOJNEGA MINISTRA. — Rim. 4 aprila. Vojoi minister D! Giorgio j* doživel v senatu s svojo armad-no reformo poraz, kakor se mu je napovedoval ze naprej potom javne kritike. Ten-niki so ožigosali reformo £e pred parlamentarnim glasovanjem na tak način, da Je bila naravnost drznost s strani ministra, ostati pri reformi. Mussolini Je prise! do spoznanja, da ne kaže siliti v senat, da bi sprejel tako reformo, zato le Ime! v sena-tu velik govor, s katerim je skušal doseči nekako ravnotežje med onimi, ki so za predlagano reformo in onimi, ki so proti. Porabil je v te svrho vso svojo silno zgovornost in namen se mu je posrečil. Reforma pride v zbornico predelana, Di Gier, gio je pa podal oetavko. Senat bo zboroval zopet koncem aprila. (O predlagani reformi smo svoj Čas obširno poročali.) 2166 ITALIJANSKIH AERO-PLANOV. — Rim, 4. aprila. Mussolini je v svo. jem govoru "v senatu, navajajoč oboroževanje raznih držav v zraku, povedal, da šteje Italija 80 letalskih skupin z 8S2 aparati, s' rezervami 1785, z onimi, ki se gradijo in popravljajo, ftteje Italija 2. aprila 1925 ae. roplanov £166, ki se lahko skoro takoj spuste v zrak. (2ivahno odobravanje.) ■eJjSj UWWiMim*'Ui""1P^HSMIWS*«ISW« BSSSSS1 ■ Sj I — Save* Grafičkih Radnika*(ca) Jugoslavije, podružnica Ljubljana. » Pocodcno! Zagrebško frankov-sko glasilo »Hrvatsko Pravom p-;n?£a sledečo Ironično izjavo Stjepana Ra-diča iz zapora, ki je lepo^izmišljcna, ki pa karakterizira sedanje razmer.e med radičevimi poslanci in ostrimi blokaši: »Moji drasi in mili bra4ir iz »bloka«! Zdi se mi, da ste popolnorra pozabiti, da sedim Se vedno >na hfnd-nem«. Vi bi radi videli, da še dalje os*a- [i napad na S«. Petra nasipu'. Mož v spodnjih hlačah. — Napaden in propan. — Denar ali živ* Ijenje. — Zagoneten slučaj. občinstvom veliko ogorčenje nacS 3»*r?fil ' Danes teden okoli pol 23. Je pre*>iv ftvo sentpeterskega predmestja in R*s!je-re cest razburil nenavaden dogodek. To Resljevl cesti je begal semtertja neki Ulj* ßci, oblečen samo v spodnje perilo Ur Venomer kričal: »Na pomoč, na iNHnčl sopari) so me napadli!« Hipoma se Je ok >-& usmiljenja vrednega neznanca zurva velika skupina pasantov, ki so radovedna povpraševali, kaj se ie zgodilo. Od mos'a tem je nagih korakov prihitel stražnik, da poizve, kaj se Je zgodilo. Neznanec v spodnjih hlačah je pričel kričati: »prokleta o>-licija, povsod svoj nus vmes utakni, če Človek le malo zakrici, Je že polica! zraven, če te pa skoraj sredi mesta napadejo in oropajo, pa nI nikjer nobenega s*r.*"l-ka blizu. Na licu mesta službujoč? atra2n*k te razburjenega neznanca nalpreje n-krll-to umiril, nato pa ga je vprašal, zakil da jrre. In Je neznanec trepetaje od §*rahu. menda pa še bolj od mraza, na dolgo ln firoko izpovedal sledeče: Nekako ob % na 23. Je Sel po Sv Petra nasipu proti domu. Tik pred Polafcova tovarno sta skočila pred nJega dva neznanca oborožena z noži in eden Je zabičal »Nbvac ali smrt«! Obenem sta ol a naperila proti njemu nože. Prestrašen le pdsknčil, toda oba napadalca sta *e snknt zahtevala, da jima izroči denar In ko legi ni hotel storiti, mu je eden slekei SofersM Jopič, drugI pa Je zahteval, da si sIpcc hlače. Nato sta mu slekla Se spodnji suknjič ter bliskoma pobcgnla. Tekel \: /j. njima, vendar sta mu v temi izginila. N**?o |o je ubral v samem spodnjem perl?e ca Resljevo cesto ter kričal na pomoč. — ^faravno je, da Je nastalo med prlso*n-m roparskim napadom In liudie so glasno d.i-Jali duška svojim nezadovoljnosti proti varnostnim razmeram v Ljubljani. Spioš.iu s> pomilovali nesrečnega oropanega Sofija. Drugi dan Je bil napadeni, k! v; p'*e Viktor P o d k r a i n i k, povabljen ni kriminalni urad, kjer ga Je policijski konci-pist g. Pole na dolgo In široko zas"5a' o napadu. Mož Je izpovedal priiično Ist-» ka* kor stražniku, ter je navzlic temu, da i« med podrobnejšim zasipavanjem zaš:) v protislovja, trdovratno vztrajal pri s* oll prvotni izpovedi. Kriminalnemu uradnJku se je zdela zadeva zelo sumljiva In c>i: *.1ll je zato obSirno preiskavo. Uspeh Je h'! naravnost presenetljiv. Policijski agent1 so ugotovili, da Je Podkrajnik v soboto zvečer popival v družbi treh invalidov v neki gostilni Sentpeterskega predmestja. Pričeli so kvartati in naš prijatelj Je izgubil vedno večje svote. nazadnje le bilo o*> v.-s denar. Ker ni imel s čim plačati zapiska, je gostilničarju ponudil v zastavo odm^-.o v začasno prodajo svoj usnjati jopič. Po-sTničar je sicer nerad privolil v to «-up-C:jn, končno pa se Je udal. PodkraJn!k Je nato odšel domov brez Jopiča. T Od '\ Xtd (— cija Je odkrila še več. Našla Je Podk»"i!"I-kovo obleko, ležečo na dvorišču neke Mše na Sv. Petra nasipu. Sedaj Je bilo luno, da Je šofer ves napad finglral. Zakaj — se ne ve, verjetno pa Je, da Je zapravf1 denar, do katerega menda nI bil upravičen. Navzlic vsem tem dokazom PodkriiVk še vedno trdi, da Je bil napaden. No njw ličila Je drugega mnenja in ga Je ovaj'la sodišču, ki mu bo menda pregnalo skomine po sličnih cksperiment'h. Politične vesli. ä= Sramujejo se klerikaUzmc! v JCarodni skupščini jc nastopil, kakor smo že poročali, tudi dr. Gosar, o kate* rem smo mislili, da se bavi le s socijal* nimi vprašanji. Odkar pa je izdal knji* jgo o nacijonalni ekonomiji, v kateri se odreka socijalistični zmoti in zabteva svobodno izbiro poklicev, svobodno go* ppodarstvo ter svobodno uporabo za* služka, od tedaj se približujejo oficijel* uemu, staremu klerikalnemu programu SLS. Kot pravi nacionalistični šovenski hujskač zagovarja izolacijo Slovencev cd Srbov in Hrvatov, kar seveda ne po» ineni narodne samostalnosti Slovencev, jnarveč politično zasužnjenost črnemu Jderikalizmu. V tej smeri govori dr. ;Gosar v Narodni skupščini, kjer se je povzpel do trditve, da v »programu SLS ni sence klerikalizma«. Ko se po« vrne v Slovenijo, bo zopet nasprotno predel lajno o potrebi klerikalizma v politiki. Tam v Beogradu se sramuje klerikalne prepotence ter cerkvene nad* vlade v javnem življenju, doma jo pa zahteva iz višjih, kakor pravi, moralno* verskih ozirov. Doma je klerikalizem največja pridobitev SLS. Ostale stran* ke in njihovi gospodarsko«socijalni in kulturni programi so brezbožni in pa* ganski in kaj še vse! Temu pa ni tako! H CH*kaaxLfi*~-w**i-^-fci^ **\c)iu ;*rcj svetni programi so Čisto posvetni pro« grami, ki jih lahko zagovarja vsak ka* toličan. Nimajo z verstvom tesnejšega stika. Saj dr. Gosar sam priznava po* svetni značaj socijalno*etične in umske vzgoje, ki naj jo vrši državal Zakaj se ne bi mogel zjedinti s posvetnim gospo* darskim in socijalnim programom? Kle« likalizem pa noče takih programov! Njemu je za vlado SLS in za diktaturo klerikalne avtonomije. To pa hvaležno odklanjamo I = Za svobodo tiska! S sprejetjem projekta novega tiskovnega zakona, ki ga obravnava zakonodajni odbor in ki bo v kratkem predložen narodni skup* £čini, se bo popolnoma zadušila svobo* da tiska. Z njim bo tudi ogrožen obsta* nek vseh onih. ki žive od knjige in tiska sploh. Dolžnost teh in vse javnosti je, da še r zadnjem trenotku dvignejo svoj glas in zahtevajo tak tiskovni zakon, ki bo zasigural svobodo tiska, kakršna mu je zasigurana v vseh ostalih kulturnih državah. V ta namen sklicuje organiza* cija grafičnega delavstva v Ljubljni za nedeljo dne 5. aprila ob desetih dopo!» dne v veliki dvorani Nar. doma javen protestni shod. Vsa javnost in vsi pri« zadeti naj se sigurno udeleže shoda in nüstoniio y obrembo tiskava? »vebode* nem v zaporu. To vam nekako usnia. No, kadar zapustim svoje bivaM?če, vas bom že očistil!c — Dobro pogojena situacija. Blokaši z zajeuničarfi in klerikalci hočejo, da obsedi Radič v zi-poru in da se n egovi poslanci ne približajo vladi! Naj jim rajši omoEo?:ji lepo politično karijero, Radiča, svojega voditelja, pa naj izdajo in puste v zaporih! Lepo prijateljstvo! Saj v tem je Radič pameten, da ravna drugače , 4 , ijpižesa kafsdraia sy Pav- m v Londonu terra Incognft*. I. L. Llubljana. — Obzo*-t Valvazor in slovensko smu^arstvo. — Dr-i-ftvo za raslskavanje podzerrskili jam. — *Oče< Johann Studi- — Predavanje s s!;-Vrmi. — Društvene vesti: Iz zapisnika osrednjega odbora SPD v februarju 1925. — Vožnja Ljubljana - Tacen. — Občni zbo* T. K. »Skala«. — Popravek k Č!Anku »š* rekaj imenoslovja«. — K pregledu poseda p'anlskih koč v 2. številk?. — Naše sliki. Koča pri Triglavskih jezerih. — Klaganfurtcr Sport-Verein:Pr1mo.-ie. S to tekmo, ki se vrši danes v n;de!jo. otvorl v LJubljani mednarodna nogom. -sezona. Celovčani po'ogajo na izid te tekme veliko važnosr ter nastopijo s kompletni n moštvom, med katerimi Je tudi nek.ij t't-najsVh igralcev. Tekma bo tudi vsi-i tega zanimiva, ker nam bo podala pnViVi sliko jakosti med na'im H celovškim nogometom in s;:sebno pa radi reprezeo*ar!-ne tekme med Ljubljano in Celovc-n«. ki se vrši dne 26. t. m. v Celovcu. Pri 'a> ski tekmi so Cclovčani prijetno Iznenid U s svojo lepo igro ter koma! podlcgM knx-plctni Iliriji, ki ie zastopala harve L j ubrane, z 3:2. Predprcdaja vstopnic d^ rcJ Ije 12. ure v trafiki Sever, ŠeJenburgova ulica (s popustom). Dame v soremstvu ka-vaMrjcv imrjo prost vstop. Tekmi se oi-igra ob vsakem vrem.nu na lir;Soj Pri-morja ter prične ob 15. 70^'a IffblT h°^e imcti poceni srajce, kra* tiLÜI vate, oblekec in drugo blago —• naj se obrne na tvrdko I. Taušič, Ljub? Ijana, Sv. Petra cesta 13. 1001 (Spisala Ljudmila Pivkova.) Iz vseh krajev prihajajo poročila, da grozi krasnim starinskim stavbam in umetniškim spomenikom opasnost, da se podro. Zob časa jih je začel razjedati. Nekatere teh starinskih stavb se podirajo polagoma, kamenček za kamenčkom, druge zopet, kakor svetišče v Karnaku, čisar sliko prinašamo danes, so na tem, da se sploh po-greznejo. Med in po vojni ni bilo mogoče misliti na kako obnovitev teh spomenikov Iz davne prošlostf, ker Je povsod pomanj- kanje denarja. Tudi katec. a?a sv. Pavla, nafvečfa ln najznamenitejša cerkev na Angleškem, je v nevarnosti. Ker so se njeni fundamentl že precej pogreznill, so oborožene tudi bližnje hfše in londonska občina se že do!go peča s problemom, kako bi preprečila grozečo katastrofo. Zato je bil del katedrale te dni za javnost zaprt. Zgradili so tudi ojrromnn leseno steao. kJ loči ogroženi del od neo-rroženega. 0 i Sport. Športne prireditve v Sioveniji. Jutri v nedeljo se nam nudi v I ]ub-Ijan! zanimiv Sport, šišenski Hermes, *v.-časno za Ilirijo drugi klub v Ljubljan1, ra-stopl proti zagrebškemu Hašku. Akai^mi-kl sicer nastopilo z dvema aH trema rezervama, kar pa ne pomeni mno.TO in ne bo kvarilo lepega športnega užika. 5W-mes. ki Je zadnjo sezono lepo napredova!. sicer nima Sans na uspeh, upati pa J.*, se bo moštvo dobro odrezalo ter sWTi'o doseči časten rezultat. Druga važna prireditev Je mednarodna tekma Spv. Celovec—Primorje. Cc!ov-čanl so od lanskega leta mnogo n^prelo-vall ter Je računali na oster boj, ki V, kakor Je pričakovati, privabil lepo š';vHo igralcev. Primorje sicer ni na višku svrje forme, vendar se izboljšuje od 'gre dn# igre ter bo za Celovčane vsekakor trd oreh. Ilirija odigra prvenstveno tekmo v Mariboru proti Rapidu. Izid tekme je ne«?*-tov, dasi smo mnenja, da Ilirija 7'inza. Sicer je naš prvak na tujih Igriščih v;iio nesiguren, poleg tega pa menda Jav*! r.-nastopi kompleten ker Imajo triie »zro'ci prepoved igrania. No, upati le, da s! Iliii-ja zasigura tudi ti dve važni točki. Prihodnjo nedeljo se otvori kolesarska sezona na igrišču Prlmorb, kjer s t vrši pod okriljem imenovanega kluba več kolesarskih in motocikMstičnih dirk. Program prireditve, ki Je zelo pester, š; priobčimo. Poticam daje fin tn prijeten okus le ,.AHHf A'1 prašek za pecivo in V.ADB!AU vanHlia sladkor,_au. ureditev mednarednena avtomobilskega premeta. Komlt« Društva narodov sa študij mednarodnega avtomobilskega prometa se je sestal v MPanu od 9. do 14. marca. Njegov namen Je bil, pripraviti mednarodno konferenco, ki se bo vršila v Parizu v teku letošnjega »eta In ki bo nadomestila prometno konvencijo 1 190». Ta je bila prva v zgodovini avtomobila in Je ustvarila nov položaj, s tem da Je uvedla certifikat sa med-narodni promet ln upostavlla mednarodne določbe za cestni promet. Od tega pa Jo preteklo 15 let ln mednarodni promet se Je tako telo razvil, da se je pokazala nujna potreba sprememb, da se izboljša sedanji pololaj. Novi načrt vsebuje v slavnem sledeče določbe i Mednarodni avtomobilnl Izkaz sa pre. stop meje bo sestajal is dveh listin, ene šoferske Izkaznice in ene avtomobllove i*, kaznlce. tako da bo v slučaju, če vozač n» potovanju menja vos. postopek olaj&an Določil! e© tu£l mednarodni znaki, kf Jih imiv ttak 2> večina drlar. kl_ le podpisala prvo konvencijo, kot n pr. za ovinek, le. lesniSM prehod. kri2!5?e, cepljenje ceste, k temu 6e prideta znak za nezavarovani železniški prehod ln znak v obliki rdečega trikota za vse druge nevarnosti. K mednarodnemu prometu bodo dopn. Sceni samo avtomobili, ki imajo krmilo, s pomočjo katerega Je mogoče varno vozltt po ovinkih, dvojno zavoro, in v slučaju, da presegajo z vsem tovorom težo 3500 kg, poseben mehanizem, ki na strminah zabranju-je vsak tek nazaj. Razen tega morajo biti opremljeni s čitljivim Imenom gradbene tvrdke. številko podstave in motorja, ka. kor tudi žlrlne ln dolžine cllinderske vsebine. Razen tega morajo imeti pravilne svetilke spredaj In rdečo luč zadaj, kakor tudi državno reglstrovano Številko voza In po. sebno Ja.fčasto plo§£o z začetnimi črkami domače državo, n. pr. F za francoske avto. mobile, I za italijanske. G3 za ang'e&ke (Great Brltain) itd. Vozač mora imeti nradno izstavljeno vozno dovoljenje, izdano od kompetentne oblasti. Imeti mora najmanj 18 let za vodstvo avtomobila In 16 za motorno kolo. Izkaznice za vozove in vozače bo veljavne eno leto. Izdajajo Jih države alf avtomobilu! klubi. Z njimi je omogočen do. stop vseh držav, ki so konvencijo podpisale. Zavarovanje za tuje vozove je v vseh državab obligatno. Voznik Je lahko katere, koli narodnosti in ni treba, da bi bil iz Iste države, kot Je avto ali njegov lastnik, število potovanj v inozemstvo za čas veljav, nosti izkaznice je neomejeno. Ta načrt se bo sedaj predložil promet, n! komisiji DruStva narodov. Izdelali so ga na milanski konferenci strokovnjaki (tn-ženjerji, avtomobMistl, železniški in policijski uradniki) najrazličnejši! držav. ★ ★ * — Radi nedetjske tekme Ilirija — Prt* morje je nam došcl kup dopisov s strani čla«» nov Ilirije in Primorja, s pritožbami, ds je bilo poročilo o tej tekmi v našem listu pri* stransko. Ako bi hoteli vse te dopise priob« čiti, bi morali napolniti ves list, kar pa nihče ne mora od nas zahtevati. Gojimo iskrene simpatije do športnega pokreta in mu žcli» mo krepak razvoj, prav zato pa smo mi£lje» nja, da bi morali vsi športni kregi složno nastopati in zapostaviti vsa osebna nasprot* stva, a!. Četrtek, 9. aprila: Zaprto. Fetek, 10. aprila: Zaprto. M. Z.: 9 „Lysistrata" Tcndenčna komedija Aristophanova. Prva vprlzorltev v Atenah spomladi leta 411. pred Kristovim rojstvom; režija: igialec Kallistratos. (K slovenski vprlzorltvtV Izvirna premljera Je bila najbržs na praznike boga Diönyza, zvane Včlike Dio-nyzije. Tedaj je b:Io v Atenah vselej irnn-go tujcev. Med temi je bilo gotovo tud. mnogo Lakoncev (Spariancev) in nalb.*že tudi kako državno odposlanstvo, ki Je Imelo sondirati možnosti za sklenitev miru. Kalti med Atenami In Lakedajmonom in obojestranskimi, menjajočimi se zav^Iki Je že dvajset let divjala bratomorna vojska, katero nazivIje zgodovina pelopon*-iko. Že deset let preje sta obe državi sklenili mir. ki pa ni držal. Tudi tedaj Je spisal in vprizoril Aristophane« igro, ki naj bi v hudomušni obliki propagandno vplivala na sklenitev miru. Komedija se Je tudi imenovala »Mir«. Kakšen je bil položaj v Heladi okVog leta 411. pr. Kr.? Končano Je bilo najvf^je podjetje Atejanov, prekmorska vojna eks-pedicija na Sicilijo. Uspeh Je bil po zgodo. vinarju Thukydidu tak poraz Atike. d? so bili Atenianl v vsakem oziru v vsem premagani. Slavne Atene so trenotno prvn?-hale biti pomorska sila in skoro tudi sila na kopnem. Usodno za ekspedlcijo |e bilo, da S* ni več vodil genijalnl dasi brezznačajnl Alki-biades .katerega so rojaki bili radi raznh stvar! r-bsodili na smrt. Nato Je AlkibboVs z admiralskega mesta zbežal naglo nato v Sparto. Alkiblada pa ni samo manjkalo. Ov«y čal se je nad domovino tudi dejansko. Ni-stanil se Je v Mali Azij', ki le bila vsaj na robu, to Je po svoj'h cvetočih In svobodnih obmorskih kolonlialnih velemestih kos drči je, dasl Je deželi ukazoval iz rezMen^e v Sardlh perzijski saträp (kraljevi namestnik) Tissaphernes. Ta )e očarljivega, lepega In svetsko elegantnega Alklbiada sprejel za svojega gosta z vsemi častmi. Alkibiades »e agitira! in Intngiral pri maloazijskih atenskih zaveznikih na odpad. Tudi Je imel vmes roko prt bogati denarni pomoč', ki jo je Tissaphernes nudil S?nr-tancem, da si ustvarijo veliko lastno vojio mornarica LakoncI pod komando kralja Agldj so se bili po mnogoletnem premoru vgnezdlli zopet na atenskem ozemlju samem, v trdnjavi Dekleji. Tukaj pa je prišlo vmes n»-kaj, kar je zopet slabilo Aikibladov vpl!v na Sparto in b*lo torej dobrodošlo za Atene. Kralj Agis je dobil, dasi ga že 10 mesecev ni bilo doma, sinčka, kateremu so dali sicer ime Leotychides, toda ga Je kraljica Timaia v intimnem krogu se z nekakim ponosom klicala za AIk;b«ada Vrhu tega Je spretna reklama ustvarila med lakonskim ljudstvom razpoloženje, di je vse vojne In diplomatske uspehe svoj- države pripisovala Aiklbiadovi nadkrlljujočl inteligenci. Agis in njegovi generali so bili ogorčeni in so na vse to gledali z največjo mrž-njo. Sklenili so poslati v Malo Azijo morilca za Alkibiada. Ta pa je pečenk • zavohal pravočasno in si mislil, le počaka i 11. Začel je pri Tissaphernu zdaj intrigrati tudi zoper Sparto. Dai je Perzijancu aa-svet ,naj pomalem podpira obe vojuj se grški plemeni, da Aiene in Sparta druga drugo požro in pade Grčija kot zre'v jabolko v naročje perzijskemu kralju. Obenem pa je začel akcijo, da se rtn dovoli povratek v domovino. Svetov*1 je Atenjanom. naj skušajo doseči s S*>ar?o sporazum in mir. Toda za to bo trebi strmoglaviti atenski demokratski režim, ki se je že desetletja uspešno držal. Z maso ta-roda se Je težko pogajati in Laked^mon-cem. ki imajo aristokratsko ustavo, bo d.>-sti bolj simpatično, stopiti v prezov-r* s podobno vlado. In re so Atenci uboga1! toliko rajše, ker je bila ta demokracija !e Se gospodstvo sodrge "i premožnimi In pr-dobitnimi krogi. generacija iz po- membnejših rodbi jo v protest proti »ljudstvu« celo ob i po spartanski modi. Suspendirali so iorej v Atenah do preklica vsa oblativa ter poveril drživno moč desetoricl, katerih glava je bil PeT jo »Lysis trato«., hoteč obstoječe mirovni* razpoloženje silno trpeče in pogažene «2 >• movine še po svoje podnet:ti. Vsebina igre je revolucija žensk v Atenah, Sparti in drugod. Pod vplivom Ly* sistrate sklenejo, popolnoma odtegniti se stiku s svojimi moliti! in zapleniti tudi vojni zaklad. Zapro se na Akropolldo, atenski grai Tam je bila tudi državna zakladnica Grški »oder (v gledišču brez strehe, so igrali podnevi) je bil za to komedijo prirejen — po tedanjih splošnih pravi'!*« — tako, da je odder kot tak predst-> »Ini Akropoiido s Propvlejam! (monument3^*-mi. utrjenimi vrati kot dohodom do pa!ač in templjev na ^Gradu«). Iz »örchestrj* s"> vodile na levi in desni na oder do Akropv lide stopnice. Sredi odra pa so šle iVt v orchestro od Propylej glavne stp^nue, mišljene kot cesta iz atenskega mesta na Grad. Po enih stransk'h stopnicah prik >raka v dve skupini deljeni zbor starcev, ki nc-sijo dračje, hlode in lonce z žrjavico. da bi zažgali utrdbe, če se ženske ne vdalo drugače. Po zelo mastnem medseboj-ern psovanju In ker se ženske ne vdajo. z?.\no starci paliti dračje. Tedaj pa prikoraka pd drugih stranskih stopnicah zbor staraj š:h žensk z vrči vode na pomoč sestram. r>0. gase med prepirom s starci ogenj in poL-Jejo tudi starce, da so do kože premočeni. Na Akrpolldi niso zbrane samo Aten-čanke, nego tudi zastopnice drugih msst, zlasti Sparte, Naposled pride po srednjih stopnja;i še upravni odbor atenske drŽave, toda ne opravi tudi nič drugega, nego da ga oblegane žene omečejo z blatom. Upravr.«mu odboru gre seveda za državno blaza'n«. Ne pa toliko državljanom. Ti bi v prvi vrsti Imeli radi nazaj svoje 2ene, ker nrw rejo več prestajati brez njih. Ta po'n^ij mož se ne izraža samo v zelo kosmičih besedah, nego tudi v opremi igralcev. bi hoteli igrati »Lysistrato« čisto po L./ir-niku, je danes ni na svetu cenzure, k: ne na državne stroške. Ne smemo pa m*s!»ti, da je bila radi tega vsa Grčija tedaj v sijaju duševne kulture. To Je bilo pravzaprav ?e mesto Atene. Rodoljubi z dežele so le izjemoma imeli kaj od tega, Če so po poslih šli v glavno mesto in doma lahko renomirali, kaj se tam vse vidi in doži\L Tudi druga večja mesta in prestolice niso doprinašale k temu pokretu nič, izvzema športne tekme, kakor je bila oiimp^ska (kjer so pač nastopali, a šefe v drug* vrsti, tudi pesniki, oziroma pevci), in svečane obhode s petjem, plesom in tudi orgijami na praznrke raznih bogov. Sparta zlasti je bila prejkoslej muitaristična in tuli v socijalnem oziru prav »fefdvebelskan država. Celo telesna umazanost je tam valjala za krepost, za znak ne^izdalinstva, za svetinjo domorodne kulture, kateri ni treba, da bi se mešala s »tujim«. Malo me spominja to sparfanstvo na ono slovenstvo, ki smatra ljudi, kater: ob gotoviii n**. likah oblačijo frak aH so celo za to. da pritegnemo po možnosti tudi druge slovarske kulturne delavce, ker smo sami premajhni in tudi še preozkega obzorja za zn-ničljive in slovensko nepristne. Mi smo mi, originali, in planke naj bodo okrog nas. V kulturi in v družabnosti. Kdor na to ne prisega, ga je terorizirati, slovanske brate pa, ki morda pri nas sodelujejo, ispod-grizti. Kar se tiče atenske glediške pul.'."ke, pa tudi ne smemo nrsüti da Je bila vseskozi kulturna. To so bile samo patr:c"5-ske rodbine, bogato trgovstvo, drža/-.:M, kulturni delavci. Množica pa se je /čdia tudi pri najveličastnejših tragedijah sur,_ vo, je rjovela, imela svoje šale mel s;-boi, metala na oder razne predmete hi smrdela po potu in česnu. Komedija se je, kakor tragedija rarvl-la iz obhodov na Dionizove praznike. To je bil atenski karneval in mladi ljudjs so tedaj letali po cestah maskirani, v sprevodu pa so vlačili okrog nekakega Kur«V3 a v podobi phallusa, ki je imel posebno -umno. Piece de resistence je bPa tudi *p^ra-bazae. To je bil porogljiv, zlasti po!!'"čno začinjen govor na obstoječe razmer - in ugledne osebe. V parabazi Je bila svol o Ji besede dovoljena vsaka meja in v nj *j so se državi, narodu ha posamniku z ntj^o'i žgočim sarkazmom brali levili za vse slabosti In grehe. Te improvizacije, poins lana, so se polagoma tzpremcnile v gov n1-ško in umetniško pripravljeno delo. Ko $<5 je razvila komedija v vrsto umetnosti, pesniki pridržali tudi parabazo in ž njo komediji ohranili poulično lice. »LysUrrj-ta« pa nim aparabaze, najbrže ne radi s/o-Jega pomirljivega namena. O Aristophanu bi bilo še omeniti, da je bil hud nasprotnik Sokrata, katerega j^» raztrgal v komediji »Oblaki«. Tam je zoper blagega modrijana zahteval celo ostrak*-zem, t. j. krvno sodišče. Tako je ArJs*.-phanes koMkortorko pripomogel do razpoloženja, iz katerega se je kasneje rodila So-kratova smrtna obsodba. -k ★ ★ — H koncertu v korist »Dečjega doma« bi je morala prepovedatL"Stari Helen« so I kraI*!cc zarije. V ponedeljek, po daljši hili na tn minrtn mm^ti 7*in lihoroini ; pavz!« nastopi d bili pa In puncto puneti zelo liberalni, kakor sploh stari narod1, ki so povsodi im?H celo božanstva, katera so častili z ljubav- j nimi orgijami. Zato so tudč najbolj enoumne kosmate ! šale našle splošno odobravanje in so s<* Jim zdele nekaj čisto naravnega, če so le b ie dobro začinjene z ono vdarnostjo, ki so jo imenovali »atiško sol«. Lahko si predstavljamo, kakšen krohot je nastal (in pri tem duh po česnu; Kiji žvečenje česna je bilo Grkcm tako n.Iz.-gibno, kakor nam pušenje), ko se je na odru pojavil od hrepenenja po svoji 2^1 skoro polblazni meščan Kinesras. Žena pride iz trdnjave in se mu hoče navidez vdati. Dela pa zato vedno nove priprave, češ treba je žimnice in še tega in zopet še tega. Ko misli mož. da zdajle pa bo In že ves trepeta, mu uide in zaloputne grrska vrata. Kakor še danes v šali, se ie tuJ5 Arstophanes rad posluževal imen, ki Je sama označajo osebo. Morda se Je re^ pisal kak meščan Klnesias, kakor imamo oa Slovenskem Jebačine. Tudi ime naslovne Junakinje Ima pomen. Sestavljeno je iz glagola »Iyo*, raztopiti, razdružitl, in iz samostalnika »sira-dos«, vojska, armada. Lysistrata Je raz-druievalka armade. pr?našatefiica miru. A tudi ženskam se začenja bridko tožiti po sladkostih zakona in skušajo Lysi-strati vhaiati pod najbolj neumnimi pretvezami. Ena pravi celo. da mora iti domov porodit. Lysistrata gleda začudena njeno telesno izpremembo, ki je nastopila od sinoči in ji privleče izpod krila — čilaio, katero si je ženska vtaknila pod obleko. Končno se pojavijo spartanski počrnel Tudi njim se pozna, kako trpe pod pi-sivno resistenco svojih boljših polovic. Tedaj ima Lysistrata dobljeno igro. Atenjani in Lakendajmonci pritrjujejo ničnim besedam. Saj je res zadnji čas, da sk]ens-mo mir in ne zanemarjamo več svojih dimov. Vrata se odpro, možje padejo svj.Hm ljubljenkam v objem in igra konča z velikim atensko-sp-\nanskirn pobratimstv.M, s pojedino, zbornim petjem in plesi. Vsaki odvede svojo ženo potolažen dotn.v, up-iv-ni svet si Je pa iz Sparte izprosil še no,ih odposlancev z neomejenim polnomočjem za zaključek miru. Taka približno je vsebina izvirnika. Kakšen je bil uspeh premijere zlisü njen politični učinek, nam ne sporočajo »didaskalije«, ki so se ohranile. Didaskali-je so bile namreč tedanje gledališke kritike. Atenska komed'ja je bil zadnji un:*tn:-Skj višek dolge dobe najsijajnejšega kulturnega pokreta, ki leži med perzijskim' in peloponeško vojsko. Delo najslavnejših grških filozofov, naravoslovcev, zgodovinarjev .kiparjev, slikarjev in dramatikov (Sophokles, Euripides) pada v to d-bo. Kakor tragedijo, je atfnska drž*? /a na koncu smatrala tudi komedijo, ker Je zadobila umetniško vrednost, za dr/avno sadevo. Parkrat 114 leto so bile predstave rugi naš dirigent profesor J e r a j. Poznamo ga že izdavna. V Union-ski dvorani je prirejal simfonične koncerte v ve!dkem slogu. Spominjamo se na njegove patetične simfonije Čajkovskega, heroične Beethovnove, fantastične Berlioza. Profesor Juraj je dirigent stila In dinamizi-ranja. Njemu se ima naša operna pubMka zahvaliti za Gorenjskega slavčka, ki je doživel Že 30. predstavo. Ko je odložil dirigentsko mesto pri orkestralnemu društvu Glasbene Matice, se je požrtvovalno lotil sistematične glasbene vzgoje naše mladine. Pričel je z mladinskimi muzikalnimi predavanji. Jutri se vrši že 23. tako predavanje pod vodstvom »Začetki slov. umetne pesmi«. V ponedeljek bo stal na čelu mladinskega orkestra, ki bo med drugim izvajal Haydnovo veselo otroško simfonijo. Večji del programa bo izvajal njegov orkester. Spoštujemo v njem moža, ki se vsi življenje trudi za naše glasbeno delo. Dvorana naj bo v ponedeljek tudi vsed tega tudi polno zasedena. s Ne vprašajte zakaj — ampak posušite ,JÄ i r i »** Eikolaös, 8a se prepričate e ajeai fiai kakovosti. Faiirikacija umetnostnih kritik. (Pripombe k notici »Prirejanje umeL razstav« v »Kritiki II.«) Dobidove kritike v Vidmarjevi »Kritiki« so znova dokazale vso pogrešnost >n t ezmiselnost dosedanjega načina objavljanja umetnostmi; kritik pri nas. Kritika namreč, ki noče biti zgolj publicistična zarada, ir.ora biti pač nekaj več, nego samo izbo: toijubiiih fraz ki slabih dovtipov, k: se napišejo za ocjganjegje javnosti. Btti mora predvse»m srootreti ki dosledno izveden kriterij umetnostuega ustvarjanja, ki čitate-ijem pregledno pokaže pravo stanje sodoii-!.e umetnosti, čeprav morda v subjektivni iLči (kako to, ko pa pleaira urednik v L »t. ^Krhrke« za objektivno kritiko!). Kajti krinka sama pod nezavestnim vplivom razmii ti obii in šepetalcev na uho mora nujno poslati babje premlevanje umetnostnega udej-Hvovanja. Prvi pogoj je seveda stroga, jc-j.ristranska in javno^Li odgovorna pošte-i.ost kritične sodbe, ki ji je edino merilo kakovost. (Na to se prav posebno spozna g Dobida. Dokaz: Ja&o»tč in Zupan, kulise za Klernenčičeve marijonete in sentimentalne bklermajerske solze za izginjajoče Turke s čibukJ in zarnorčke v enem košu, :• vedanja de-ijc na mernike v napačnem prepričanju, da s tem pospešijo razvoj um*-rosti in vrše hvalevredno kulturno poslanstvo. Rezultat ie n? žaiost prstv nasproten, Ivan VavpotiČ. ^m—Kf^g —w«—i^mmmamatnmm—tmmb—111—u—— Najlepši Izlet za praznike je v Bohinj — hotel Sv. Janez, — Krasne ceste za avtomobiliste! 1010 Simfonični koncert orkestralnega društva Glasbene tatice. Naše desetletja gojene želje se izpolnjujejo: prihajajamo do spoznanja, da je vendarle mogoče sestaviti in kar je glavno, tudi trajno obdržati simfonični orkester, ki je v pretežni večini vzgojen doma, ki je plod šole naše Glasbene Matice in menesa kensevatorija. Sele v orkestru širokega obsega vidimo In spoznamo, da je tiho In skoro nezapaženo delo naših glasbenih učiteljev pognalo sočne in zdrave mladike, ki se ves*elo razvijajo in ki nam že sedaj v mladosti vzbujajo velike nade na nj^i skorajšen, popolnoma ziel sad. Orkestralno društvo, katerega ustanovitelj je, če se ne motim (ni me bilo tačas v Ljubljani) prof. Jeraj, je že kmalu v svojem začetku prirejalo prelepe simfonične koncerte, vendar pa je bil orkester mnogokrat navezan v velikem svojem delu na strokovno pomoč poklicnih, nenaših ljudi, tudi prof. Mich! mu je posvečal obilo svoje moči, toda Škrjanc kljub temu ni imel manj truda in dela, zlasti še vsled tega, ker ie pritegnil v orkester komaj iz gnezda zle-itevše gojence naše glasbene šole, gojence same, hoteč pokazati, da kmalu pride čas, ko lahko hodimo z lastnimi nogami. Iz dobrote in sestava orkestra nazorno tudi vidimo, česa se naša mladina najrajše uči. Godalni korpus >e izredno močan, zato pa tudi zveni polno, krepko, sočno. Največ veselja imajo naši ljudje v prvi vrsti za gosli. Seveda Igra pri tem mnogokrat tudi važno vlogo finančni moment. Gosli je lažje kupiti, z njimi se lažje udejstvovati, za nje je mnogo solistične in druge literature itd., dočfrn pihala ali trobila stanejo več, potrebujejo krepkega človeka, se udejstvu-jejo ponajveč le v družbi z drugimi instrumenti itd. Pihala in trobila so še tudi v tem orkestru nekohko premlada in ne zVe-ne orkesterskl, vendar pa moram zlasti f'aute pohvaliti. V Debussyju sta se kaj častno izkazali. Posvetiti je treba torej več pažnje pouku teh manj priljubljenih instrumentov. Naši učenci morajo priti do spoznanja, da jim znanje teh glasbil nudi tudi lep zaslužek, n. pr. v gledališčih ali kjerkoh, saj si moramo sedaj pomagati z ne vsikdar zanesjivhn ianportom, ki ga pa še mnogokrat ni lahko dobiti. V splošnem je orkester včeraj napravil zeio zadovoljiv vtis, da. lahko rečem, da je za nepoklicne godbenike igral naravnost dobro, Händla pa še bojše. Dirigent Škerjanc ie izredno marljiv, 2 Crzirom na kratko prakso prav razborit in siguren. Dirigent mirno, rekel bi, elegantno, z mehkimi krogi, vijugam! in Če treba, reškimi gibi daje točne vstope m dinamične barve, orkester mu ne uhaja, krepko ga drži in vodi. Z orkestrom pa bo rasel tudi on in upravičeni smo v bodočnosti od njega pričakovati tudi v tej stroki najlepših uspehov. Program je obsegal Händlov koncert št. 6, za godalni orkester, dva klavi-cembala, vijoiino, vijolo in čelo (Zarnikova, Rančigaj, K. Rupelj, Hribar in Pertot). Le v taki krepki zasedbi pride Händel do veljave. Znano je, da je Handei zahteva! ogromno število izvajalcev, k 12 prvim vi-jolinam je v velikem orkestru predpisoval n. pr. 10 oboj, S trobent, 8 rogov, 6 fagotov i. t. d. Leta 1569. so izvajali ob lOOletnici njegove smrti oratorij rMesiia<: itd. v Londonu, kjer je sodelovalo 2700 pevcev, 242 vi-joiin, 120 čeiov in basov, 100 pihal, orgije itd. Tedaj le v številni zasedbi Händl Im-ponira in to se je zgodilo tudi na tem koncertu. Posebeno priznavalno je treba podčrtat: solista K. R u p I j a. Debussyjeva mala suita za veliki orkester nam je pokazala avtorja v vsej njegovi značRni luči. Glasba ni tu ničesar trdnega, je brez navidezne arhitektonike, dozdevno brez cilja. Cilj ji ni ritem, ampak barva, princip so harmonske, barvne impresije, vsak krepak, močan vtis je izključen, vsa glasba zahteva sorainiranega orkestra. In v sestavi čutiš poantilizem: pikica pri pikici. Tu je morda zopet začetek absolutne muzike. Vtis je bil kar najugodnejši. Stvar tako intimno izvajati, kakor je napisana, je presneto težko. Poiskati, poudariti, izdelati vse te neštete mavrične bliske, ni tako enostavno. Hvaležni pa smo Škerjancu, da nam Je dal Debussyja, ki ga v orkestru že davno nismo slišali. Glavnea točka sporeda je bila J. Beethovnova simfonija. Bravurno odigrana, v tempih morda ne povsodi dovolj upoštevana .(to pa le itak dirigenteva individualna zadeva), sveže i« veselo prinesena Je dosegla svoj višek v končnem, bakanalnern stavku. Izredno lep je bil adasio, le neko* liko premalo širok, živ, bister scherzo. Koncert orkestralnega društva Glasbene Matice je prinesel užitka več. kakor srna se ga nadejali in gradhno po tej preizkus* nji vnovič nanj z vsem našim velikim za* upanjem, —č. Svetlo e likanje ovratnikov ter likanje perila se najlepše izvršuje le v higije* nični pralnici F. ŠIMENCA, Ljubljana, Kolodvorska ulica štev. 8. — Izvršuj« tudi popravila perila. S5£ ■« — Najnovejše bluze, otroške plaščka^ oblekce priporoča Krištofi-5-Bučar. BO — Oh zaključku sezone slov. marljo« n:tnega gledališča v LJubljani. Ko je Mi- n.onetno gledališče »Atena« prošlo nedelo i predstavo »Dr. Fausta« zaključilo svojo kiošnjo sezon*•, se je del občinstvo začudil tej nenadni zaivoritvi lutkovnega gledališča. Ta r.enad.ia. zaključitev je le navidezna, saj se je uprava ttak namenila prirejati p.-edstave le do konca meseca marca, k^t je to bilo vedno običajno. Vrhuteg* nviramo povdariti dejstvo, da bi bila 00 vvUiiO lepših £oeh dvorana itak slabo o! i-*kana, za redko maloštevilno občinstvo, ki ti morda vendarle včasih pri&ostvovala igram, pa vendar ne gre pod jemati zato potrebnih vaj, predpriprav in vprrzorrtcv. Lvk) v drami :n operi so zdaj popoldanska predstave sploh — precej slabo obi-vk-«ne. Letošnja sezona marionetnega gie-d:i'išča se je pričela pozno pač H razmit 'tr.ničmb vzrokov. Zato pa bo toliko ure-ienejša bodoča, ki se začne koncem sen-tembra. 2e sedaj opozarjamo občinstvo nu prihodnje leto. Vodstvo pripravlja popolnoma nov in zel-c bogat repertoar najboljših Poccijevlh In drugiih, nekaterih tudi izvirnih iger, kar bo gotovo obdržalo tudi poslej dosedanje stalne obiskovalce in pri-»atelje lutk, pritegnilo pa tudi še novo 03. činstvo, ki sc doslej ni zanimalo za mal* p.»zornico. Tudi šolska mladina n. pr. se je prav malo udeleževala teh prireditev, al so tako vzgojene in razvedrujejo duha ln srce. Ob zaključku se uprava zahvaljuje turi vsem ur&duištvom in poročevalcem tusajšnih dnevnikov, ki so radevolje pn-I cučevali repertoarje in s poročat širili za-j mmanje in budili pozornost za to pri na« malo udou ačeno panogo umetnosti. —• L'prava marionetnega gledališča »Atens^ — Jutri, v nedeljo, dne 5. t. m. ob j }fel!, dop. se vrši v Filharmonični dvori i j mladinsko predavanje in sicer pod tia*'o* i vom ^Razvoj slovenske pesmi«. Ceie U tj I spored tega mladinskega predavanja iz* polni dr. Kozinov kvartet in učenci njes^ v« pevske šole. Tudd uvodno besedo 20-vori dr. Pavel Kozina. V sporedu Samem pa imamo razvoj slovenske, v prvi vrsti j zborovske pesmi od prvih početkov pa čo Antona Foersterja, Zastopani so na tem sporedu vsi, ki 30 s hvalevredno vnemo ia tudi lepimi uspehi orali lecüno naše zborovske literature, mladino pozivliamo, da se v velikem številu odzove vabilu ter z na]večjo vnemo zasleduje tudi to stran na« še kulturne zgodovine. — Slovenski kvartet odnosno nlega člani operna pevca Banovec in Zupan i3g gospoda Pečenko In Završan so znam kot eno naših najldealnejših umetniških oev-skih ndrnŽenj ne le v Ljubljani, ampak tu*-di izven naše najožje domovine. KjeHc^r 30 do sedaj še nastopili, osvojili «0 si vsled svojega umetniškega prednašanjd srca vsega poslušalstva. V Ljubljani nastopijo zopet v ponedeljek, dne 6. t. m. v Unionski dvoran! in sicer na dobrods!nn« koncertu Društva Dečji in materinski dr-m kraljice Marije. Nastopilo dvakrat in sije-r v L delu z Foersterjevini zborom »V br."z-upnosti ter Prohazkovo »Moravsko narodno*. V II. delu pa pojo globoko cbunteni Mirkov zbor »Jutro*, novo Adamiče*»> skladbo »Ti in jaze ter precej mod-no Ravnikovo ?Kam si šla mladost ti mola-Občinstvo opozarjamo na nas;op Slovenskega kvarteta. Predprodaia vstopnic v Matični knjigarni. — Eseji, napisal P. J. Odavič. Znan-! beogradski literarni esejist Pero Odavič je pravkar izdal eseje, ki jih je v zadnjifa Jetih objavil po raznih revijah. Eseji se nanašajo na aktualna umetnostna vprašanja. Zbirko je Odavič razpredelfl na pet poglavij. V prvem govori o carstvu romantiz-ma, v drugem o večnem ženstvu, v tret-lem o univerzitetni omladini, v četrtem o radosti, ki jo povzročalo večne tajnosti, V zadnjem o človeku in prirodi. V predgovoru pravi pisatelj, da hoče s svojimi eseji razčistiti pojme o umetnosti, o kulturi in lepoti, o duševiiosti inumetnostnem doživljanju. Eseji so pisani prav živahno, z ve-Kko načitanostjo in posegajo v globino nastavljenih vprašanj. So bolj zgovorni odsevi povprečne načiianostt. — Beiinove pisanlce. Učitelj Gelht, ki se v podeželskem tihožitju posveča naši narodni umetnosti in ki zbira motive, da i njimi oplodi naše narodne rezbarije, je letos izdelal prvo serijo velikonočnih pJsa-nic. Pisa-nice so tako uspelo jin umetniško izdelane, da je prof. Grebene, ki spada v jurijo za pariško dekorativno razstavo, izbral 24 komadov teh pisanic ln jih odposlal v Pariz v reprezentanco narodno - umetnostnih predmetov iz Slovenije. Pisaoilce so izdelane z velikim umetniškim okusom, naslanjaj" »e deloma na popolnoma izvirne moifve i« okraske. Barve so pestre is umerjene. Učitelj Behn je svojim pssanicans dodal Izvirno zamisel: Iz vsake moli svilena vrvica, ki omogoča, da se pisanica lahko l?čno razobesi. Letošnjo zbirko razstavlja v izložbenem oknu trafike Sever, v Selen* burgovi ulici, na kar opozarjamo narodno občinstvo. Povsod ljubijo dokaze domačnosti in domačije, posezimo tudi mi po naših pristnih domačih plsanicah. Okrašena a pisarjeami in cvetjem nam bo Velika nod v tesnem mestnem obzidju mnogo prisrfft nejßa, jo potniadao*ka t v -L i Stran 4. »SLOVENSKI NAROD« . vsi brez izjeme s> ob prevrati. Spr*ai pa pribaia no $e*Vh letih nalevn državnega uiedinien;a klerikalen pnsmoienec, ki oznanja krivo vero, da «»no Slovenci narod zäse. ki nfm* nfčesttr skupnega ne s HrvaM, ne s Srbi! Ali ni to ana^ronizem rwWfvnosi V one Pase, ko so nam poetiko ?e narekovali z DunMa, ko so slovensko ime se hot^i nadomestiti s kranjskim in StaJcT*frffn? Moi*bni. zeTo majhni fircf'a smo z omefmim obzorjem, zato tega ne uvidimo! _ Novi inzen'erfl In arhtekt? v praksi. Min!strstvo javnih del je dovolilo javno prakso v naši državi 52 mženjerjem in arhitektom. Značilno je, da je od teh 40 iz Beograda _ Iz državne službe. Imenovan je za namestnika obmejnega veterinarja na obmejni veter, postaji Jesenice Josip Rili a r, dosedanü veterinar okrajnega glavarstva Ra-dovliica. Vpokrven je davčni nad-kontrolor v Visokem Milan š p e h a r. — V naše državljanstvo so sprejeti: Andrej T i m o ( c J e v, Julija 2 u 1 a, vdova Gold stein, Sigmund Klug mann (rrag. phar. iz Maribora). Moric Goldstein, Ljubov S o r o k o, Ferdinand Hager. Andrej K o d a S, Jakob G o m b e r g, Nikola Kompanejcev, Nkola K o ž u -h a r o v, Rudolf Muha, Nikola O r 1 o g, Leorrtij Stmonenko. Djordje S 1 a n -sklj, Aleksander Č e h o v i č, Dimitrije Hv e d k o v i č, Mlhajlo J a k u s c v, Avram K r s t i č, Marija, Roza, Berta in PanI Fuchs, Sergije Skl cvički J, Hugo C i g 1 e r. Pavel Ivanov, Pavle R e 5 e t-njak, Maksimilijan Mi k S i k in Gregorli R i 11 k o v. — Dr. §urm1n v Zagrebu In l Jiib'lan« Minister trgovine in Industrije dr Surm a se ustavi na svojem potovanlu na Tmšdk po en dan v Zagrebu in Ljubljani, da si ogleda predmete, ki so namenjni za pariško razstavo. — Formiranje Železnike policije. Ke; Je definitivno sklenjeno, da se sedam! k >-mlsarijatl po železniških postajah uklnelo. je prometne ministrstvo pospešilo formiranje Železnike policije. kf bi Imela iste funkcije, kakor sedal državna policij * — Za honorarne prrfe^orje sr».!njih lol Je dovolila vlada prosvetnem« Stvu 6,000.0000 Din kredita. Finančne i»ora-ve so že dobile nalog, naj Izplačajo ©dgo-«Uoc> ' ^k«. P»ro*v^tno ^ministrstvo opozarja vse ravnatelje, da se za izpličHo teh honorarjev obrnejo na finančno uprive — Obleke državnih uradnikov. Finančno ministrstvo je odredilo, da morajo vsi uradniki finančne stroke v Beogradu prihajati v pisarne v predpisani obleki: djlg; črni suknji z dolgimi rokavi in visokim ovratnikom. Te dni izda baje ministrstvo socija'ne politike slično odredbo In verjetno je, da store estala ministrstva Isto. Kij pa, če uradn k nima take »predpisane« ib leke in če si Je ne more kupiti? — Odprava železniških komlsarijatov. Na predlog notranjega ministra se ukinejo policijski komisarijati na železniških postajah. Mesto tega bo prometno mhVstrstvo organiziralo posebno železniško policijo. — Odlikovanje. Peter Petrovič, književnik v Zagrebu, ki je pravkar praznoval 251etn:co svojega književnega delovanja, je odlikovan z redom sv. Save III. vrste. — Kakršna pustna, taka bo velikonočna nedelja. Lepo vreme Imamo. Spomlad je prišla in velikonočni prazniki se bližajo. Te dni ugibajo ljudje, kako bodo preživeli praznike, kam pojdejo, eni bi šli radi domov, drugI k znancem in prijateljem, tretji mislijo na bližnje a!i dalnje izlete, turistov-ske skupine se pripravljajo za pot v Bohinj, drugi pa, ki ne razpolagoja s sredstvi za zabave izven domačega kraja, bi radi preživeH v miru in zadovoljnosti lepe velikonočne praznike. Vstajenje, spomlad! Nova moč se poraja v človeku in mu daje svežega veselja do življenja. AH k dobremu razpoloženju treba poleg drugega tudi dobrega vremena. Te dni je lepo in ko se de- I lajo velikonočni načrti, marsikdo pozabi, da treba misliti tudi na vreme. Kakšno bo? Stari vremnski preroki, ki trdijo, da se nikdar ne motijo, pravijo: Kakršna pustna, j taka bo velikonočna nedelja! Kakšna pa je ] bila letošnja pustna nedelja? Dež, sneg, ! mraz, skrajno neprijetno. Slaba napoved j torej za Veliko noč! Želimo, da bi se tisti stari vremenski preroki temeljito motili! — Poletnega časa ne maramo. Te tint j so uvedli poletni Č8S na AngleSkeni. Francoskem in v Belgiji. Dolgo časa je trajalo. | predno so se dogovorili za enoten ^ričetek j poletnega časa. Pred kratkim Je dunajska Občina vprašala avstrijsko vlaC->, ali mlsTt j uvesti poletni čas in kako Je z vprašanjem j poletnega časa za Srednjo Evropo. Tz k»nc- i lerjeve pisarne je dobUa občina oodgovor, i da tudi letos ni predpogojev je uvedbo po- j letnega časa. ker a* niso uvedle sosedne I države. V Italiji ga tudi ni. Pri nas ne ču- j tirno nikake potrebe za uvedbo poletnega ! časa. In ako bi se ga hotelo uvesti, bi blra . večina gotovo proti taki uvedbi V češko- j slovaški se tudi ne menijo za poletni čas. j Tako ga Srednja Evropa najbrže In bo vee | imela, čeprav ga na zapadu določajo že potom zakona za več let naprej. — Rezervni oficirji so na sestanku dne 27 marca t. I. z ozirom na zaželjeno spremembo pravil Udruženja rezervnih oflsir-jtv i ratnika v Beogradu soglasno sklenili, da se razreši pripravljalni odbor za čustvo rezervnih oficirjev za Dravsko di-vizijsko oblast v Ljubljani dolžnosti, umak-nvio pravila m vsi prijavljeni tovariši oo-2G'rejo, da vsak posamni pristopi kot redni član k ljubljanskemu podoboru URO i R v J3eogradu. Naskrve prlstopivših članov in piači.ikov se i ode prepustilo ljubljanskemu r- dodboru z b!agajniškm preostankom vred z: vse plačnike na račen pristopnine. Na p' dlagi spremenjenih pravil Je sedaj vsaki mu rezervnemu oficirju omogočen pristop kot redni član Udruženja. četudi nI bfl aktivni bojevnik za Jugoslavijo. — Zakon o javnih delih. Narodni poslanec Dušan 2ivoj'novič je posetil ministra za trgovino in industrijo ter se ž njim raz-govarjal glede zakonskega načrta o javnih dehh. ki se pripravljajo v tem ministrstvu. Poslanec Zivojinovič je naglasa! važnost izenačenega gospodarskega zakonodavstva za narodno edinstvo in prosM ministra, da zakon čim prej predloži Narodni skupščini. Gospod minister je obečal. da zakon izgo-tovi do meseca julija in nato takoj pred-laži Narodni skupščini. * — Afera Ileiič-Hondl. Pred zagrebškim sodiščem se jo vršila prvostopna j razprava o tožbi, ki jo Je vložil prof. IleSte proti prof. Hondlu radi telesne poškodb*. Kakor znano, so se decembra meseca dogo- ! dill na seji univerzitetnega profesorskega j zbora v Zagrebu Incident, tekom katerih | je zalnčil prof. Hondl žaro proti profesorju Vodniku, pokrov žare je pri tem zadel prof. Ilešica. Prof. Hondla Je sodišče obsodilo na 10 dni zapora ali 1000 dinarjev globe. — Smrtna kosa. V petek je umrl v Kostanjevici po daljši mučni bolezni g. Josip Rohrmann, notar v Kostanjevici, brat g. kmetijskega svetnika Viljema Rohr-manna v Ljubljani. Pokojnik je bil znan po vsi Dolenjski. Užival je povsod ugled in visoko spoštovanje. Iz rodbine, ki je slovela po svojem narodnem mišljenju, se je že kot mlad mož udejstvoval na narodnem polju ter zlasti rad sodeloval pri narodnoob-rambnem delu. Prepričan naprednjak, je bH vsikdar odločen pristaš napredne stranke In se mnogo trudil, da zanese napredne Ideje tudi v širše sloje. Kot notar je bil na glasu veščaka. V občevanju je bil ljubezniv družabnik, ki si je s svojim ffnlm taktom pridobil povsod! Iskrene simpatije. Bolehal je že dlje časa. Iskal je pomoči pri raznih odličnih zdravnikih., toda vse zaman. V petek Je smrt napravila konec njegovemu trpljenju. Pogreb bo jutri v nedeljo ob 17. popoldne v Kostanjevici. Bodi vrlemu možu, uglednemu našemu somišljeniku ohranjen trajen spomin, njegovi spoštovani rodbini naše iskreno sožalje! — Institut za troplčne bolezni. 5. aprila t. 1. otvorljo v Skopi Ju moderno urejen institut za troplčne bolezni. Otvoritvi Instituta bodo prisostvoval! tudi ogledni Inozemski znanstveniki. Med drugimi tudi strokovnjaki: dr. Hacket, malarijolog, ki ga je odposlala ameriška Rockfellerjeva ustanova. Roekfallerieva ustanova «o aaj§a%a#i našemu ministrstvu za narodno zdravje dosedaj te lepo vsoto 20 milijonov dinarjev. V spremstvu dr. Hacketa se nahaja član iste ustanove dr. Mitcbel, ki proučuje delo nagega ministrstva za narodno zdrav, je. Hlgijenskl odsek Društva narodov od. posije dr. Lotljanija. Končno se ctvoritv« udeleže tudi delegati češkoslovaškega mr. nistrstva za narodno zdravje, dr. Kolinski in dr. Skacelln. Inozemski učenjaki boao gostje naše vlade }a odpotujejo v Skoplje v družbi načelnika dr. fitanaparja, ki vodi hlgijenskl oddelek ministrstva za narodno zdravje. Po otvoritvi tropičnega instituta v Skoplju, ki Ji prisostvuje tudi minister za narodno zdravje. Po otvoritvi tropfčnega Instituta v Skoplju, ki ji prisostvuje tutll minister za narodno zdravje Slavko M!!e-tič, se podajo inonemski učenjaki nz. potovanje po naši državi, da proučijo naše hi-gljenske razmere in ^dravstreno stanje naše države. Tropični Institut v Skoplju bo najbolj razkošno opremljen zdravstveni institut naäe države. — Moralno propadla ženska je m!aJ» w*užkin.ia Ana K o d e k, doma iz Škoclia-na na Dolenjskem. Bila je že šestkrat kaznovana zaradi vlačusranja Od I. februarn t. I. je bila Lrez službe in sredstev, prenočevala je p*i rsznMi »prijateljiha, katerih ?a po imenu ne pozna. Obsojena je b;Ia i\ £est tednov z2-pora, obenem se je iziek'a '•ddaja v p-isisno delavnxo. Obsojena l»r!a z zaporom zadovoljna, toda pritožila «r je proti coda.H v pris-Vnj delavnico. K?r je prizivno sod5Sče potrdilo prvotno obsoJ-bo, je Kadtkova senatu zagroz la. da sploh rtt bo v Be^rn-ah hotela ničesar delati, k?r se je dela "dvadila. — Klub horr.ossksualcsv v Zagrebu. Zagrebška policija Je overila klub homoseksualcev. Aretirala je 10 oseb. Aretiran-ci pripadajo višjim krogom zagrebškega gospodarskega življenja. Dično družbo je aretirala policija na ta način, da je nesi homoseksualec, k! je izrabljal klub In izsiljeval denarne zneske, ovadil homoseksualce policiji. — Mesto cvetja na krsto blagopokojne gospe Tekavčlčeve daruje za slepe 300 D lekarnar g. dr. Piccoli. — Ribe iladkovodne In morske vseh vrst se bodo prodajale ve:ikl četrtek In petek na ribjem trgu. Na drobno In debelo. — Proti odcbeJosti delu*e 8 kolopatnfm uspehom eamo »VILFANOV ČAJ«. Dobiva ee v vseh lekarnah In drsfcerijah. Proizvaja: Laboratorij Mr. D Vilfan, Zagreb, Prilaz 71. — Pri mnogih težfcočah ženskega spola pospeši prirodna grenčica »Franz Josef« najboljše o!ajši!o. Spričevala klinik za bolne ženske Izpričujejo, da se vporablja sta-ropreizkušena voda »Franz Joscf« z izvrstnim uspehom? Dobiva se po lekarnah in drogerijah. — Tovarna Kozina razprodaja te dni večje množine ostankov parov Čevljev po znatno znižani ceni, nakar se cenj. občinstvo uljudno opozarja. Prodaja samo Aleksandrova c. 1. 705 P"« O B LE 124 T K ■ OB R O K B OO MESTNI TRG S •DlRNATOVIC iaaajHaaHBÄaaaaMP^gaBaaB Iz Ljubljane. — Masarykova prosiva na vseiič*?'-fČil. 751etmco prezTdenta T. G. Mnsnryra rroslfivi filozofska fakulteta v Ljubljani v nede!>o dne 5. aprila ob 11. dopoldne v ve-•H dvorani univerze s predavaniem gosp. pr>f. dr. Franca Vehra »o nekaterih te-meljfh Masarvkove filozofije«. Vstop na to proslavo je prost. — 8premembe v ravnateljstvu državnih železnic v LJubljani. Imenovani eo: za fiefa oddelka za nabavo 'n razpre 1elbo rradbene-ga materljala dosedanji uradnik Rudof Kavčič, v strojnem oddelku za šefa odseka za premfkan.le !n«enjer Gustav Jurman, ▼ prometnem oddelku za ftefa brzojavno.tele. fonskega odseka Zel. uradnik Karel Sa?o-vle. za Šefa odseka za vosno službo Venče-slav černfgoj. za namestnika ftefa odeeka za aktivno kontrolo Fran Jelašlč. v ekonomskem oddelku za načelnika I. kat. Josip Gostlša, za Šefa odseka za oblastno prehrano Fran Planinšek, v računskem oddelku za načelnika I. kat. Fran Arko, za ftefa odseka za kontrolo izdajanja Fran Borštnar. za ftefa blagajniškega odseka Karel Zupančič, za namestnika ftefa odseka za knjigovodstvo Matko Mlkllč, v admin. pravnem oddelku za Šefa personalnega odseka Evzebtj HraSovec, za ftefa fondne«:a odseka Ivan Varla, v komercijalnem oddelku sa ftefa kom. odseka Emerik Maloverh. t kontroli dohodkov za načelnika I. kat. Jura j Dobo vi Sek. — Upokojeni so pri ftei. ravnateljstvu v LJubljani uradniki Ivan Presker. Avgust Lorbek, Alojzij DemSar, Anton Božič, Ivan Čepires, Fran Horvat, VIncene Nlfergal In Viljem Klenha. — VetlkoduSen dar Sokolu I. na Taboru. Cerent Ljubljanske občine gospod .Josip Türk Je odstopil vse svoje prejemke, katere Je prejel kot ge.-ent za svoje požrtvovalno delo pri Ljubljanski občini v znesku Din 11.000 za zgradbo Sokolskega doma na Taboru. DruStvo sa zgradbo In Bo. kol I. Izreka svojemu najmarljivejčemu članu-dobrotniku bratsko zahvalo s željo, da bi se v naJdogledneJSem času uresničila njegova želja, da bo s ponosom zrl na dograjeni Soko!sW dom na Taboru. Naj M naftel mnogo posnemalcev! Zdravo! — Oct-bor. — Jugoatovenako - češkoslovaška Ltga v LJubljani priredi v ponedeljek 6. aprfia t„ L ob 20. v dvorani Mestnega doma predavanje »O čeftkoalovaSkl Industriji«. Predava! bo g. tajnik trgovske ln obrtne zbornice Ivan M o h o r I č. njegova izvajanja bodo pojasnjevala skloptične slike. Vstopnina sa osebo 3 Dta, za dijake 1 Din. Na to prireditev opozarjamo slast* trgovske m industrlWke krese in dUaitvo trgovskm 712-a — V drušiva sSoča« v Ljubljani predava danes v soboto 4. aprila v salonu pri »Levu« ravnatelj trgovske akademije g. dr. L. Böhm o ze!o interesantno aktualni temi in sicer: »Borba za Sredozemsko morje«. Sočani in prijatelji društva »Soče«, ne zamudite prilike biti deležni teza lepega predavanja. Začetek točno ob pol 9. zvečer. Med predavanjem se ne servira. — Vstop vsem prost. — Akademski klub montanfstov. Na V. redmem občnem zboru »Akad. k?uba montanistov« v Ljubljani dne 30. marca je bi! izvoljen sledeči odbor: predsedn k: Varoščič Vlajko: podpredsednik: Ja-nežič Leon: tajnik hi Jeglič Sergij; tajnik IT.: Mübner Oskar; blagajnik: Scharlach Rudolf; strokovno-znanst-veni načelnik: Gorsky Vsevo'od; knjižničar: Verbič Stanko; gospodar: Mila-d i novic Borivoj; odbornik b. m.: Ti-ringer Josip: revizorja: S i ei) er An-dje'ko in Malovrh Franjo. — Opozarjamo na razstavo ki Jo priredi v nedeljo v vseh njenih pros*orih tvrdka A. Šinkovec nasl. K. Soss, M stnl trg št. 19. Glej dnnašnji Inserat! — »Narodna Čltalnca« v.Sp. Slški priredi v nedeljo dne 5. L m. veselo'grj *V Ljubljano jo dajmo«. 7f)i'n — Opozarjamo na današnji oglas: xBelokranjski da n«. Splošno je znano, da gradi be'okranjska podružnica SPD na AVrni gori. ki sc imenuje tudi Belokranjski Trizlav (1048), Planinski dom. To bo piva planinska koča v Belikrajini. Z ozirom na to, da je ta lepi košček slovenske zemlje še zelo zanemarjen v prometnem, kakor tudi v kulturnem oziru, je želeti, da se razvije tujski promet, zlasti turistika. V ta namen bo vrlo dobro služila planinska koča, ki bo prava posebnost med planinskimi kočami, ker br» zzrajena popolnoma v narodnem belokranjskem slogu. Ker naši vrli Belokranjcl sami ne zmorejo stroškov zgrndbe, zato prirede 3. maja v Ljubljani veliko tombolo. — Ljubljančani, pojdimo jim na roko! — Opomin! Stranke katerim smo poslali knjižico »Vodnik po Ljubljani« v vpogled, uljudno prosimo, da blagovolijo nam znesek nakaziti ali knjižico vrniti. — Komite državnih uradnikov, LJubljana, Emonska cesta 10. 702 — Kolo jugolovenskih sester ▼ LJubljani bo imelo iutri na cvetno nedeljo dne 5. aprila svoj redni občni zbor ob 3. url popoludne v Narodnem domu z običii"i~< dnevnim redom. 701'n — Za Podporno društvo slepih so darovali tile-le denarni zavodi: Trgovska banka Din 1600, Kreditni zavod a trgovino in industrijo Din IC00. Ljubljanska kreditna banka Dn 2W ter Kreditno društvo mestne hranilnice Din 500, za kar se najprlsrč-reje zahvaljujemo in prosimo za nadatjno naklonjenost napram nam bednim slepim. — Šentjakobska knjižnica v LJubljani, Stari trg 11 Je Izposodila marca 1925 Da ?710 strank 14.426 knjig. Prvo četrtletje letos si Je izposod'lo skupaj 10.850 strank 43.970 knJI?. Knjižnica tzpo^oja knjige ▼ devetih Jezikih vsak delavnik od pol 5. do 8. zvečer vsakomur, kdor so zadostno legitimira. 715.n 1J Promenadni koncert muzfke Dravske dlv. obl. v »Zvezdi« danes v nedeljo ob 11. Spored: 1. Brodil: »Iz Niša in okolice«. 2. Sebor: Slavnostni pohod iz opere »Temp-larjl na Moravskem«. 3. Dvorak: Fantazija Iz opere »T>!mltr!j«. 4. Strass: Potpour! Iz operete >Netoplr«. — Promenadni koicert. Pred tekmo od 14—15. ure ta ob pavzl prtred! SK Her. mes ob prilik! tekme s Haškom promenadni koncert. Dame v spremstvu gospodov prost vstop. 716.n — Društvo »Afena« Je otvorflo svoje otroško Igrišče s 1. aprilom. Vpisovanje otrok je 6. in 8. aprila od 6. do 7. zvečer v ortopedskem zavodu v Mladiki. 7!0n — Za velikonočna voSčUa kupujte le velikonočne razglednice družbe sv. Cirila in Metoda! — Jttgoslovenska češkoslovaška Liga v IJubljan! priredi v ponedeljek dne 6. aprila * I. ob zvečer v dvorani Mestnega doma predavanje »O čeŠVoslovaški IrxJnstrl-ji«. Predava! bo g. tajnik trg. ln obrtne /bornlce Ivan Mohorič, njegova izvaja-rja bodo pojasnjevala sklonVčne slifce. — Vstopirina za osebo 3 Din, za dijake 1 Dhi. Na to prireditev opozarjamo zlasti trgovske in industrijske kroge ln dijaštvo trgovskih šol. 639n — Koncert. V restavraciji kavarne ^Tratnik« vsak večer koncert salonske ka-r-ele. Vstop prost. — Se priporoča *,Trka T r a t n I!:. 686n V ponedeljek 6. atsrila ob osmih zvečer KONCERT NA KORIST Decjega in materinskega doma • kraljice Marije v Ljubljani, - Iz Celja. val 33 tet. Preje Je b!l dolga leta soliclta-tor pri notarju L. Basu v Celju. Bil Je vea. no odločno narodnega mišljenja in je tudi prvi uvedel slovensko uradovanje na okoliškem občinskem uradu. Bil Je itrog, toda pravičen in vesten uadnlk. Znan Je bil r vsem celjskem okraju. V občevanju Je bil ljubezniv ln dorrlpen. zato ga Je Imelo vse rado. Bil Je pcStenjak starega kova, zna. Čaj. kakrSni so redno redkejSl. Pogreb bo v nedeljo ob 16. Pokojniku bodi ohranjen časten spomin, rodbini pa naSe iskreno sožalje! —c Preprečen vlom. V noči od 1. na 9. t. m. je hotel neznan vlomlec vlom!tI v trafiko gr. Pika v Vodnikovi ulici. Navrtal je žo vrata. Eil pa je pravočasno prepoden. —c Ljudska vseučilišč© v Celju. V po, nedeljek «. t. m. ob 8. ur! zvečer nadaljuje g. Ahtik predavanje o »elektriki ln nje uporabi«. —e Uradni dan ljubljanske trgovske Is obrtniške zbornice za Celje Je t torek, dnt 7. aprPa od 8. do 12. ure v prostorln Jav* nega skladišča. —c Ncčno lekarniško službo opravlja ta teden lekarna »Pri križu«, Cankarjev* cesta. —e Podružnica Jugoslovenske Matici v Celju je Imela občn! zbor ob srednje do. brl udeležbi. Na občnem zboru so podali funkcljonarjl svoja porodila, krtrre so na. vroči sprejeli na znanje, pri volitvah odbo* ra je bil zopet za predsednika Izvoljen g, R. S a 1 m i č. Pri slučajnostih se Je razvila £ I vab na debata o združitvi vseh narodno« obrambnih društev. Iz fe&Sfd. Odlikovanje zaslužnih vlnlčarjev* Okrajna podružnica kmetijske zadruge v Mariboru bo jutri v nedeljo v dvorani okr. zastopstva odlikovala Sest vinlčarjev, ki so že 30 let nepretrgoma v eni službi. Jubilantom bodo izročene diplome in denarne nagrade. —m škrlatlnka v Mariboru. Ta nevarna efidemlčna bolezen se po Miribom zelo 61. rl. Pretekli teden Js bilo Javljenih 17 stu-čajev obolenja na Skrlatlnkl, sedaj pa leži v bolnici že 24 bolnikov. Včeraj so morali zapret! 6. razred dekliške osnovne Sole n» Slomškovem trgu .Vsekakor leži krivda ni razfiirjenju te epidemije na prebivalstva, ki Je popolnoma brezbrižno ter celo pred oblastmi prikriva bolezen. Mesta! fizlkai t Mariboru namerava Izdati ostre odredbe, ki naj preprečijo nadaljnje širjenje skrla-tinke. —m Za potovalni fond ablturijentov državne realke v Mariboru je darovala mariborska posojilnica 1000 Din. Posnemanja vredno! —m Kopanje v Dravi. Nekateri pre» objestnežt so ae že te dni kopili v mrzlih valovih Drave. Vsako popoldne opazujejo pasantje družbb gospodov, ki se koplje v Dravi. Eden od njih celo skače z državnega, mosta v reko. Malo prezgodaj je v*ekakort Sckclstvo. Mestno gledališče v Celju. Nedelj, ska predstava »Veronike Desenlike« od. pade. —e Smrtna kosa. V četrtek ponoči le na Bregu umrl po dolgi bolezn! g. Andrej Pere. blvSl občinski tajnik celjske okoli. Ike občine v pokoju, v starosti 7« let. TaJ-aJAk* službo ja na okoliški občini iz vrte- — Ljubljanski Sokol naznanja svojem* članstvu, da otvori z jutrišnjim dnem ▼ novi društveni odborov! sobi čitalnico, katera bo dnevno od 5. do pol 8. popoldne odprta. Članom so v čitalnici na razpolaso poleg strokovnih listov In revij tudi vsi ljubljanski dnevniki. Vse one člane, kntert so s članarino za proSlo leto v zaostanku, se obenem uljudno poživlja, da isto cinrore-Je poravnaoo. ker se jih bode drugače moralo v smislu pravil črtati lz članskih Imenikov. Položnice za plačnnje članarine v tekočem letu so se že razposlale, zato se prosi članstvo, da članarino čimpreje poravna. Kdor položnice nI prejel, se mu fsta racM pomanjkljivega naslova nI mo^la dostaviti: naj se ta torej zslasl osebno med uradnimi urami (dnevno od 5. do 7. popoldne) v pisarni Sokola ter članarino poravna. Vsi on! bratje In sestre, kateri 5e niso poravnali 20 Din ket prispevek za zletno sanacijo, se poživljajo, da istega čimpreje vplačajo. Clane In c'anice, ki so v proSlem letu pristopi'1 k društvu, se istotako ponovno poživlja, da se vpišejo v knjigo »Zaobljube«, katera je dnevno med uradnimi urami v društveni sobi v svrho podp!sa na razpolago. Dalje se naznanja, da se dne 24. maja t. 1. vrši društvena javna telovadba. • — Sokol !. v Llubljanl. Mladinski odsek napravi v nedeljo dne 5. aprila izlet moške in ženske dece na Šmarno goro. Vsi Prijatelji dece in starši se vabijo, da se pridružijo Izletu. Odhod z vlakom ob pol 12. url dopoldne do Vižmarjev. nazaj peš. Zdravo. — Gradbeni odsek Sokola Moste naznanja bratskim društvom v okolici, da priredi d n e i. j u n i j a t. 1., v slučaju slabega vremena eno nedeljo pozneje, javno tombolo. 704 — Sokolskn društvo na Jesenlcrh pr*. redi v svoji telovadnici na osnovni šo'l na Jesenicah dne 5. aprila t. 1. ob 15. url '3. pop.) Koncert pod vodstvom svojega ki-pclnika G. Rlbole, s s'edec'm, p-po!n -ma novj-n. Izbranim programom: 1. E. Stole: Patrla, koračnica, 2. Bizet: Carm*% fantr.zija, 3. Smetcnn: LIbuša. zmes, 4 Helmburgh-Holmes: Electric glrl, Sir nmy Fox, 5. A. JakelJ: Slovenski biseri. Svra godba na pihala. — Odmor. — 6. Gom*s: 11 Guaranv, simfonija, 7. Ponichielll: D^nza delle ore, iz opere Gioconda, 8. Brehms: ogrski plesi. št. 5. In št. 6.. 9. Massen-t: Scenes Pitorcsqtics: a) koračnica, ) Al«- de ballet, c) Angelus, d) Pete boheme, !u. Rossln': SeviljskI brivec, ouvertura. Svi:a orkester. Vstopnina: I. mesto 15 Dbv M. mesto 10 Din. Ifl. mesto 8 Din. Za zu.mnL» goste ugodne železniške zveze! 707 a Preklic, Prekllcujem In obžalujem, kar sem o Aa geli Klenha žaljivega govoril, kot neresnično. Izjavljam, da ji ne morem ničesar očitati ter se ji zahvaljujem, da mi ie odpustila V LJubljani, dne 1. aprila 1925. 1019 Joief Koželj, Siev. 77. »SLOVPNSK1 NAROD« dne 5. aprila 1925. Stran 5. Potresi Suneš, Jutri in nekdo]. Še nismo prebili pretresujočih vesti o učinkih vrtincev, tornadov ln dragih revolucij v najbo'j gibčnem mediju, ki obdaja našo zemeljsko plast, to je v zračne moceanu, že se oglaSajo prorok", ki vedo povedati, da izzove vznemirjenost zraka tudi rezonanco v zemeljski skorj:: — pričakujemo torej lahko nove potresj Podnebne revolucije so čisto .lavidne prikazni, ki nastopajo kaj rade v čas i era-konočja, tem pa slede cesto vznemirjanja zemeljskih plasti in potresi. Morda se bodo v tem in Se v prihodnjem letu p:;go-steje pojavljali potresi. Ako se uresiiči to kar se Je v tem pogledu dogodilo prav 20 leti. Leta 1905. smn namreč na niV, po-tresarni v Ljubljani zaznamovali skjrii se enkrat več bližnjih in daljnih potresov, kakor gniga leta. Bilo Je imenovano 'trto izredno se:zmičko živahno. Ko sem takrat pregledal vse seizmičke pojave ene* i desetletja, sem iskal vzroke, kf bi povzročali to izredno seizmičko napetost ravno leta 1905. Pri tem sem d bi! v roke lepo monografijo potresnih pojavov vsega sveta iz let 1*67. in 1858., ki jo Je sestavil leta 1869. znani dunajski deolog C. L. Gres-bach ln prepričal sem se, da se po prevrm, da se vsako potresno ognjišče po te'**«] ir toliko letih zopet oživi v presenečenje ti stih, ki žive na takih, po več desetletij v presledkih nemirnih zernljskh plasteh. Da bo prebivalce naSe bele L)ubijat* enkriat zopet presenečil kak uničujoč potres, s tem je treba računati. To nas i čl iudi zgodovina. Toda s tem Se ni r?*e«k*, da bi se to moralo zgoditi jutri ali k Minlo bo Se najmanj 60—70 let. N^'m zanamcem bo ta pojav seve presenetH'v in nov. gledali In strmeli bodo, kakor mi o veliki noči 1. 1895. Potresni demon letos nI b"l točen. Prčrkoval in tudi napovedal sem z\& Je ljubljansko tresenje okoli srede fcbrm.-ja, toda potres se Je zakasnil za več dni — zdramil je Ljubljančane Sele 27. februarja zgodnj zjutraj. Gotovo nas bo zanima'o izvedeti, kaj da plSe Griesbach o doridč*li potresih v leih 1867. In 1868.. saj Je z«J-nji seizmičk! pojav Sc vsem LJublJ^uia-nom živo v spominu. Leta 1867 navaja Griesbach lju^lan-ski potres z dne 12. februarja ob 13..? url In od 1. 1868 več potresov, t. J. 10. r>S. in 12. InL, o katerih omenja, da vsa ooaz'-vania kažejo, da Je ležalo ognjiSče teh potresov pod vrhom Krima In sUd~Jrč navaja Se rahel, 3 sek. trajajoč sinek, katerega so ču ili v Ljubljani v noči o5 24. na 25. oktobra 1868. Zanimivo le. da so ljudje za časa velikega potresa 1. 1895 domnevali, da J* izvor potresnih sunkov s Krima, odkoder s> pričakovali, da izbruhne ognjenik kakor Vezuv pr| Neapolju. Poglejmo *e malo po svetu, tako s** se 1. 1867. in 1868. pojavljali močne*** potres', v kar nam naj služI sledeči pred -d. v katerem Se dostavljamo potresne pojave od 1. januarja 1925 do danes. Od Griesbachs navedeni p o sanmi potresi L 1S67. 4. februarja, Kcfalonija 12. februarja, LJubljana. 7. marca. Mitllene. 23. marca, Taškent v Turkestann. 21. aprila, Kansas v Sev. Ameriki If-linois, Indiana in druge države. 10. junija, Java. 18. novembra, St. Thomas (Zap. Ind.). 18. decembra, Tamsu? (Formosa). 18. decembra- New-York, Verraond la Sp. Canada. Observatorij pod Triglavom 1923. 20. januarja. Ljubljana. 27. februarja, Ljubljana (po dalj Sem seizmičk. odmoru). 1. marca, Illinois, Indiana in druge države Sev. Amerike. 20. marca, Tafilu (Kitajska). 1. marca (glej zgoraj!)« 1368, 3. aprila, otoki Sandwich. 21. junija, .Taszbcrcnv (Madž.J. 10. —12. Jul'ja. Ljublana. 13. avg., Tacna, Arika (J. Amer.1, 16. avg., Neuseeland. 4. okt., San Francisco. 25. oktobra, Ljubljana. 20, dec, Collina in Manzen silo v Ms- hiki. 1925. 31. ianuaria, v Jagru pod Karpati. Ta pregled Jasno kaže, da sed »1 po 58 letih potresna ognjišča še bo'J živo le-lulelo kakor pred 20 leti Ponavljam tore1 to, kar sem letos že pogostokrat nag1 i>a'», da imamo prav Živahno seizmičko periodo pred sabo In da }e prieaVovati poleg potresov tudi mnogo rudn šMh nesreč. Časa zob aH vseuničujoči čas je r-Mvi potresni demon, ki pospešuje vztrajno uo-zorevanje potresov na slabo podprtih rp. meljskih plasteh ?n ki je tudi največji sovražnik vseh naprav človeškega izuma na zemlji in pod zemljo... Upajmo pa, da bo veliko od Grieiba-cka navedenih potresov v teku teh dveh !et izostalo In da Je prldržrno prih Vnii generaciji proučiti nove vpoglede v reri-jodiciteto scizmičkih pojavov. Prof. dr. A. Be!ar. Sirnimo svoje vrste v narodni obrambi! (Dopis z onkraj nallh meja). Mi nesrečno podjarmljem bratje zašle, dnjemo z velfV-o pazljivostjo rse. kar se god! t svobodni Jugoslaviji. Posebna pa se zanimamo za delovanje naših obrambnih drtiStev, v katera stavimo nase glavne na-de. Boli nas, ker ne vidimo med vam! vselej in povsod tiste vneme m požrtvovalno, st.i. ki jo Je nekdaj kazala Re ne razkosana Slovenija za našo dobrotnlco C. M. D. Da. jjes sploSno pojrreftsmo v dnevnem časopisju poročil o delovanju te družbe in ravno-tako zaslužne in važne Jugoslovenske Malice. 9\rrr nam Je nm»vno, da se Iz politične taktike ne sme vsega obešati na velikt zvon. toda zaradi večje privlačnosti In vsestranskega praktičnega zanimanja bi bilo vendar potrebno, da javjost pogo«to sllftt vaaj indirektno gibanje v obeh drußtvlh. Svolečasno so Imeli vsi naši časopisi skoraj stalno rubriko o narodni obrambi, razen tega p« smo Ime1! še izborno ureje. rani mesečnik »Slovenski Brnik«. Vse to Je prenehalo, dočlm imato vsa italijanska In nemška napadalna društva Se vedno avo-ja stalna grlaella. Z zadoščenjem smo pozdravili v Vaeem !!?tT zadnja dva članka: »Delo za naše me. Je«r In .Nala narodnoobrambna društva«. Dopisnik od meje Je Imel naravnost nekakšno prero*ko vizijo, ko Je urgiral zoružitev narodnoobrambnlh društev. Nekaj dni nato smo namreč zvedeli, da sta se glavni nem. Skl napadalni društvi »Schul verein« In »Südmark« združili ob splošnem pritrjevanju Široke nemške Javnosti. V očigled temu nemškemu koraku se menda sedaj tudi pri vas ne bodo tnero-dajnl faktorji niti za trenotek pomtsl.lali, da Izvedo isto, kar vsa Idealno misleča javnost že davno želi. Taki splošni želji ln nujni potrebi se morajo umakniti val ozlri. Ako se sedanja odbora naš h glavnih obrambnih društev ne moreta k tomti zedl-nitl, naj se skličeta za obe društrl skupno Izredna občna zbora, ozir. anketa delegatov vseh podružnic. Kot poročevalca za združitev obeh društev naj se naprosita dva priznana kulturna delavca Izven aktivnih članov obeh drufttev. Poročevalca naj predstavljata objektivno slovensko Javnost. Ne maramo raziskovati, kdo Je zakrivil, da že ponroj ni prišlo do rake sdruftltve. čitall smo. da je Juecslovenska Matica tako namero že davno Bprožlla. Razočarala ln iižalostila na« le. da se je proti tej Ideji svo?ecasno Izrekel odbor »Družbe rt. Cirila In Metoda« pa tudi predsednik »Gospo-svetskega Zvona«. Nam Slovencem tostran meje pa tak! predlogi že takrat niso biM »n«?umljivl,c danes pa vzprlčo enotno nemfcke fronte pa bi bilo vsakemu treznemu In neprlatran- t skemu Slovencu neumljlvo, ako bi ae sploh Se kdo upiral predlogu za združitev vseh naših narodnoobrambnlh društev. Ovira združitvi ne morejo biti posebna društvena pravila, oziroma pceebni nameni. Naša obrambna društva so si v tem ozlrn dosti bližja, kot sta e! bili do združitve nemški bojni društvi »Schulverln« In »Südmark.* SIcer pa nikakor nI pogoj, da bi po združitvi izginilo ime priključenega dru. fitva, temveč lahko vsaka teh društev obdrži še nadalje svoje ime kot odsek v centrali. Recimo, da bi se zedlnili, naj se Imenuje centralno društvo Jugoalovenska Ma. tica. ker je to institucija za celo državo, potem bi o* tala Družba sv Cirila in Metoda pri centrali kot šolski odsek, Gosposvet-ski Zvon kot koroški odsek Itd. Glavno je, da dobimo enotno organizacijo in enotn« podružnic«. Pri nekaterih podružnicah Družbe av. Cirila ln Metoda in Jugosloven. ske Matice so že davno uvideli nesmisel dvojnih podružnic ter si voMJo skupne odbore, prirejajo skupno vaaeliee in zbirke, kt jih potem delö. Kačar pride do združitve — in do tega mora priti prav v kratkem — naj se tudi izdela enotno organizacijski načrt. Združenim društvom bo mogoče oživeti institucijo potovalnih učiteljev. Izdajati obrambni veatnik ter sploh organizirati podrobno delo. Julijska krajina. — Za vpoko!ence. Italijansko finan«čno mfnrstrstvo Izdeluje zakonski načrt, po katerem bi se zvišala pokojnina samo vpoko-jencem starih pokrajin. Avstrijski vpoko-knci v JuPjski Krajini bi dobili le nekoliko drobtinic. Več poslancev je nastopilo proti temu namenu finančnega ministrstva In sedaj se Jim je pridružil tudi slovenski poslanec dr. Besednjak, kf je pisal finančnemu mmistru, da so prošnje vpokojencev iz Julifske KraMne povsem upravičene in da treba ravnati z vsemi vpokojencl enako. Politična modrost in socijaTna nravičnost zahtevajo to. Zdaj se pričakuje sklepa ministrskega sveta. — Za pretepene Tstrane. Dne 23. februarja so divjali fašrsrl okoli Kopra frn pretepli več kmetov. Poslanec Besednjak je podal na notranjega mfnfstra Interpolacijo z vprašanjem, ali mu Je kaj znano o pre-teou Ine kaj misli ukreniti, da prenehajo fašistovskl divH naoadl na mirno Jugoslo-vensko prebivalstvo? — Opera »V vodn'aku«. Pevsko m glasbeno društvo v Oo-ricl naznanja, da Je rredstava opere V vodnjaku, napovedana na dneva 4. In 5. t. m., preložena. Prireditev se Izvrši najbrže na velikonočni ponedeljek. — Odstranjen »knftnrn'« dokument. Na VoToskem so po ofeirpacffl nekega Jutra d- tali Ijudie na WŠ1 odvetnika dr. PošCIča italijanski napis, ki ukazuje dr. Pošč"ču, da mora misliti na to, da je sedaj v Italiji, spoštovati io mora, ako hoče, da ga bodo še trpeli na Voloskem. drugače... Pravijo, da je napisal to grožnjo neki kranjski Italijan Stirn, katerega oče je bil doma Iz Kamnika. Šest let je ostal na hiši ta Italijanski škandal in sedaj so se Italijani sami spametovali In odstramH svoj »kulturni dokument. — Smrtna kosa. V Skednju pri Trstu je umrl posestnik Bernard Godina - Ban, pri Sv. Ivanu v Trstu je Izdihni'a Antonija M ah nič, žena Antona Mabniča. V sredo so pokopali posestnika Ivana Turka v Škorklji, enega najboljših kmetovalcev v tržaški okolici. — V Ilirski Bistrici je umrla spoštovani družini A. DomladiJa hčerka Anka. — V Nabrežlnl in okolici Je zadnje čase mnogo slučajev influence In pljučnice. Več oseb je umrlo. V Nabrežini je le en zdravnik, ki je preobložen z delom. Zato ljudstvo pogreša zdravniške pomoči. — Otrok v vreli vod!. V Skednju pri Trstu je padel dveletni Marijan Carman v kad vrele vode. Otroka so prenesli v tržaško bolnico, kjer je umrl. — S tretjega nadstropja Je skočila v Trsta v ulici Navali 24letna Elizabeta C a -s a v e c c h I a In se je ubila. Storila je to po sporu s svojim možem. — Solkanski trgovec skočit v Soč» Dne 2. t. m. zvečer je opazil mestni kot-jederec Orajbl, da Je v njegovi bližini neh-do skočil v Sočo. Hitel Je s svojimi ljudmi do reke In potegnili so iz vode 46 letnega A. Goloba, trgovca Iz So'kana, že mr've-ga. Baje Je Golob že dalie časa kazA da Je zmešan ln v živčnem napadj se lo zagnal v vodo. Pokopali so ga v S Ikanu. — !tf.!i)an5ke vojršnlce v Poštnin*. SednJ gradijo v Pos ojii štiri lrfmter*!*ke vojašnice. Te dni so pričeli že z zg*ajb-«-ml za arti'Jeriiske vojašnice ob poti yrrt! Kačjfvasl. Kakor se vidi, hoče Italija držati ob meji veliko vojaško silo. — Reka. Za razstava, ki bo koncem poletja, se pričakuje velik obisk. Veletvrd. ke Iz starih pokrajin pričakujejo po?etn!ke v glavnem Iz Jugoslavije, s katerimi b! s«* dali napraviti dobri kupčifskl stiki. Zato bo na razstavi Iz Italije ogromna udeležba. Napovedan Je prihod prestolonaslednika Umberta in ministrskega predsednika Mus-BOlinila. Polno obljub ln napovedi, ki p» vise Še vse v zraku. Za sedaj se Rečani ndajalo bridkemu rnrm!š\1anjn. kako vs» propada In gre v nfč. V kvarnersklh ladjedelnicah j«* bilo včasll štiri tisoč delavce*, sedal Jih Je vsega skupaj 8?3. Poročno kra. Izreke komi«!le o nomorskl službi je globoko odmevalo na ReVl 4n »Vedetta d* Tta-Ita« p!So. da Je zadnji čas, da se spomni vlada na sroV> dolžnost, dati Reki potrebno lojpri^odnlji tzsbrsriL I VSAKA GOSPODINJA JE 05KQD0VAMA.KATERA I SVOJEGA PERILA HEPERE'ZIATOROG AILOfA! r ZIATßßOG i zlatno naliv pero podporo In poskrbeti stike z zaledjem. NU kakor ne morejo verjeti na Reki, da Ima vlada srce ne samo za oni bres Jadrana m da Reka ne dobi niti tletih zvez, ki so bila njena prvotna last. List sanj« zopet o reSkJ straži pred vrati — Italije! Odrešenje m vzelo Reki življenje! i Širen dcinovin& — LJubavna drama v Dubrovniku. 2v l-j*r*ja Vasin Vasovič je po padcu Stambo- h.'skega pobegi.il v Jugoslavijo. Nastanil se je v Dubrovniku, kjer se je zaljubil v čevojko Marijo Lee.t. Platonijna Ijubav < beh mladih bitij se je kmalu razvila v erotično ln nekega lepega dne je Mariia postala mati. Devojka je zahtevala, da io V-isovič poroči, ta pa jo je cinično zavnv.t '•da Marija je hotela maščevati pogaženi svojo deviško Čast. Nekega jutra je vdrla v sobo, kjer it spal Vasovič In ga s sekiro udarila po glavi. Težko ranjenega Bolgara so prepeljali v bolnico, ni pa upanja, d* okreva. Epilog nesrečne ljubavi: Vasin % tolnici, kalija v zaporu... — Junak iz Šlbcnlka. Te dni sta bival, \ Dalmaciji znana atletika brata Srcders. izvajaJ, sta svoje produkcije po raznih ba. rih ln gledališčih ter prispela tudi v Siüo* tJk. V gledališču sta priredila predstavo-. Mlada, elegantna in močna tujca sta silno i. rponirala publiki. Brata sta nato pozvala, da naj se kt'o javi za borbo ž njima. JavÜ se je težak Sime Kurač, ki je oba brata po težki borbi o.>v;adai in po>k>žil na tla. Pu> r!:ka mu je piirejaia spontane ovacije. P« rvm neuspehu sta jo »junaka« brata neju-nfeško odkuriia. — Poskuien samomor treb devejk * Zagrebu. Včeiaj se je v Zagrebu zastru-uia 18Ietna FiančiŠka Gračncr, rodom Iz Ceija. Popila je količino lizola, vendar so ji v bolnici še pravočasno izpraznili žel>-.'ec. Vzrok san.omora je bila odpoved si **• žne. — Na Ksaverski cesti se je zastrupila fletna Marija Majdak. Ta je izpila nekj zeleno tekočino. Prepeljali so Jo v bolnico. — V Maksimirsko jezero je skočila 18!etn* A:-.ka Paveiič, rodom iz Bjelovara. Vzrok nesrečna ljubezen. Devojko je v zadnjem .-»»Tu rešil mestni gozdar Marko Spanič* rakar je bila odpeljana v bo'nico. — Tihotapstvo v Zagrebu. Na ko!> evoru Sava v Zagiebu je carinski detektiv (.stavil nekega človeka, ki se je sumljiva c'nasal. Ko sc» preiskali njegov kovčeg, sa našli v njem 70 kg svilenih jumperjev i» M :z. Za to biago, ki ga je hotel neznanec zfihotapiti. bi moral plačati 120.000 D1* p* i možu so našli razne dokumente, iz k a* tirih je razvid:.o, da je veScrat potoval na r^nai In naza>. — Kakor javljajo zagreV škl listi, je bila država pri tihotapstvu svile, o katerem smo poročali pred dnevi oškodovana za 2 in pol mritjona dinarjev. — Smrt Dod vlakom. V Beogradu * vlak povozil bivšega srezkega načelniki Stevana Pantiča. Stal je na platformi vagona tretjega razreda in je padel pod io-lesa voza, ki so ga zmečkala. Bil je tako. mrtev. — Pred obnovitvijo Carlierovega pr?* cera. Kakor znano, zahteva Martinac, zagovornik obsojenega kapetana Carliera, »c-vi/ijo procesa. Verjetno je. da bo revizija v najkrajšem času dopuščena, ker je zagovornik zbral dovolj dokazKnega materijais za Carlierovo nedolžnost. — Iz razrih krajev države. V potok«. Sevnica pri Pakracu na Hrvatskem so nx-šll ubitega poljedelca Ignaca Vesclinovfča* Mož je bil zavratno napaden in ubit. — V stlu Derezi v Slavoniji so razbojniki vdrli v hišo Petra Maletiča ter skuhali odnesti ra/ne predmete. Gospodar jih je pri po^lu zj'otil, nakar so ga roparji ustrelili. Vii itirje napadale- so bih prijeti in izročeni s< aišču. OSKAR H.: 1/ ^^azpad carsfaa Roman zadr.jsga avstrijskega cesarja. Počasi, kakor da bi ga silile višje moči, se je dvignil. Umakni! se je za korak in težko hripavo jo donel njegov glas. •Cesarska visokost, č?s je že, da me zapustit*;. hz sem na koncu svojih 69*« Zardela je in s tresoče roko potisnila zrrušVnt-bse z vročih lic. »Hotela sem se Vam zahvaliti, gospod grof, in Vas potolažiti glede Vase bodočnosti. Ako moreni za Vas kaj storiti, hočem to storiti z vsemi svojimi silami. Žrtvovali ste se k,ame.« »Mojo žrtev je ta trenotek bogato poplačal. Zavedam se, kaj mi je bil ta trenotek. Ako nisem vzel ženske, cesarska visokost, ni bila to b'»;aze > pred kneginio. Krona na Vaši glavi bi me ne plašila, hila je to sveta čistost Vašega bitja, ki mi je pri siüla, da sem se odpovedal naiveču sreči, za katero bi hotel zamenjati nebeško zveličanje. Oreha tega trenotka. cesarska visokost, bi se ne mogli i.ik-dar odpustiti. Spomin na to uro bi Vas nattčil in kesanjc bi vzelo Vašemu živlenju vsako vrednost Ako sta Vas hvaležnost in sočutje Z9j>eljala, da ste ni darovali najvišjo naklonjenost v ljubezni ji bil jaz najbolj zavržen človtk na svetu, ako bi bila nezmožna za največjo žrtev, za žrtev odpovedala.« Molče* ga je nadvojvodinja poslušala, nato 7a ?e s hitro kretnjo spustila pajčolan preko lica. Nato je vstala in mu podala roko k slovesu. »Iskrena hvala za vse. grof VVoikensteln. Čuvati hočem Vašo sliko kot spomin na prvega nofa, kateremu bi posvetila svojo ljubezen. Vi ste Jiro-ko gruden in plemenit, a jaz nočem, da bi bila rižju v mišljenju, kakor Vi.« Grof ni razumel lahke ironije v njenih besedah. Til je gluh za skoraj jez.ii ton njenega glasu. Zen-slra se je čutila odklonjeno in ni mogla popolnima premagati pojava sramu, da je precenjevala moža ki se mu je hote!a vdati. Kako plemenito in čisto je on mislil, v tem trenotku je nadvojvodinja čutila v sebi samo grenko zavest, da je posvetila svoje hrepenenje po ljubezni možu, ki je ni razumel. Njeno Juso je napolnjevalo neko čustvo, kakor da bi bila zaničevana. Grof je znova pokleknil in ji po^ržre poljubil roko. S prisrčnostjo kakor da bi svoje Živ-henje posvetil kakšni svetinji, ji je prisegal v njeno roko: »Vsak dan in vsako uro mojega življenja, moje delovanje in nehan'e, vse. vse je posvečeno Va3i cesarski visokosti. Vas in Vaš? dete hočem Ščititi in braniti vsikdar in ob vsakem času, pokoriti sc *'»a-kemu pozivu in Izpolniti vsako povelje kot zvest j služabnik svoje milostljive gospodarice.« 1 Ta brezpogojna vdanost jo je zopet ganila Cc tudi ta mož ni mogel citati v njenem srcu, da .**e mu je vdala brez vlsake omejitve, vendar ji je bil m klonjen v sanjavj ljubezni in v slepi vdanosti Tj .1 je laskalo v njenem žensKem ponosu, da je pozabila na vse. Sklonila se je k njerr-u in ga lahko poljubila na čelo. Samo naiahko so se ga dotaknile njene ustnice, toda že to je povzročio, da mu je jela gjnevati odločnost, da »e jel pozabljati na svoje trdne sklepe. Globoko je vzdihnil in objel z rokami njena kolena in pritisnil svoj obraz na krepke oblike njenih nog. S preudarnim smehom je pogledala nanj in se ga nežno osvobodila Ženska neči-mernost je dobila zadoščenje. Ta mož, ki je obvladal samega sebe, bi dal življenje za trenotek sladke ljubezenske omame. Ona pa je premagala trenotno mehko razpoloženje in si zopet priborila hladen m*r velike dame. Za veduo je zanjo izginil sladek čar samopozabljenosti. Z blagohotnim glasom je govorita: »Vnovič* se Vam zahvaljujem, grof vVolkenstein, Vaše usluge sprejemam. Karkoli mi prinese bodočnost n** težkih udarcih usode, v svojo tolažbo se bom zavedala, da bije zame zvesto hrabro srce, da i<. pripravljena močna roka, ki me bo ščitila. Vedno st bom tega spominjala.« še enkrat je pritisnil svoje ustnice na njeno roko. Nato je odšla in vrata so ae zaprla. Z nego- tovim pogledom je bulii v vrata, ki so jo ločila o* n.ega. »Skromna zahvala za žrtev mojega živl:enja!«» si je mislil in polastilo se ra je čustvo, da je zagreši* velikansko neumnost. V prenapetem čustvi« mo-Ske Časti je zapravil nag.ado za svoje življenje. »Kar je Človek odbil od minute, ne povrne nobena večnost!« je vzdihn'I in se spomnil pesnikove besede. Nato se je strumno vzravnal. Njegova ves! r»u je pravila, da je postopal prav. Ljubezen, ka kor njegovo, ni smel soraviti "nhVom'scJni doŽiv. Ijaj ob njega najsvetejšo vsebino, to je, da se Is odpovedal največji sreči. Polagoma se mu je p> javila misel in se utrdila v zaključek, da hoče zgraditi jez med svojo ljubeznijo in moško pokornostjo. Nikad več naj ne omadežuje nagon vroče krvi misli na najčistejšo izmed Žena. Poklical je strežaja, katerega udanost Je preizkusil in kateremu je popolncrm zaupal. »Toni, grem na sprehod. Dajem Ti dopust d« jutri zjutraj. Ne vem še, kdaj se vrnem dom* v.« »Kakor zapovedujete, rrospod grof! AH želite gospod grof, uniformo aH civilno obleko?« »Civilno ob*eko. Toni, uniformo sem že l?no sil. Izstopim iz službe in grem na potovanje. Ločiti se morava, moj dragi Za čas, dokler ne nav deš nove. primerne službe, te hočem odškodovati Prav pridno si mi služil in prav lepo si se vedel Ako boš kdaj potreboval moje podpore* bom T vedao rad pomagal!« Gospodarstvo. 0 zastoju našega izvoza. Bsogradska trgovska zbornica je imela v ietrtek sejo, na kateri je poročal zbornic« *£ podpredsednik Milutin Stanojevič o na« Sem izvozu in motivih, da v tem oziru zad» aje čas« no napredujemo. Poročilo omenja, fia izvoz sicer ne pada, da pa tudi ne napre* Ju je, kakor bi bilo želeti. Živina in meso, tea, žito, jajca in ssdj« so glavni izvozni predmeti, ki tvorijo 70 % celokupne vred* noati našega izvoza. Izvoz teh predmetov Ja znaša! v oktobru, novembru in decembru 1924 — 1.752.000.000 Din, v istem času leta 1923. pa 2.032,000.000 Din. Ker praviloma »voz narašča z s 25 % letno, sledi, da smo fcneli v omenjenih treh mescih 1924 minus ♦ izvozu za 160,000.000 Din. Tega minusa bi po gvornikovem mnenju no bilo, da je vlada usvojila predlog beogradske trgovske •bornice o znižanju železniških tarifov — za fcurSčico. Zbornic« je posredovala v decem* bru 1924 pri prometnem ministrstvu, da ss dovoli na vseh železnicah 30% popust pri Izvoru turščice, in sicer za dobo od decem« bra 1924 do maja 1925. Ce bi bil ta predlog •prejet, bi izvozili več turSčice. Govornik je prepričan, da bi prodajali producenti svojo blago po 200, namesto po 600 Din, če bi se znižali želzniŠki tarifi S tem, da smo čakali na otvoritev plovidbe, imo zamudili, ker so si zunanji konsumenti Že preskrbeli turičico drugod. V istem času 1. 1924 smo izvozili za 100 milijonov manj goveje živine, nego 1. 1923. Prašičev pa za 18.0CO.00O manj. Od novem* bra 3924 do februarja 1925 smo izvozu! 32.683 vagonov turščice, in sicer nove. Po mesecih je znašal ta izvoz: november 1924 5.418 vagonov december 1924 9.247 > januar 1925 3.861 > februar 1925 9.157 » Kongres trgovskih zbornic je bil mnc» nja, da bomo izvozili od 1. septembra 1924 do 1. septembra 1925 — 30.000 vagonov tnr* ščice v vrednosti okrog 750.000.000 Din. To ni točno. Za izvoz v tem času bomo imeli SO do 100.000 vagonov turščice. Cene turščice so padle, ker sta Češkoslovaška in Avstrija že prskrbljeni z njo. Gosp. Stanojevič srca* tra, da so izdelale sladkorne tovarne L 1924/ 1923 — 12.600 vagonov sladkorja. Doma ga porabimo 8000 vagonov, tako da ga preosta» ne za izvoz okrog 4600 vagonov v vrednosti 250,000.000 Din. Neobdelanega tobaka bomo imeli za izvoz od letine 1923 do 400 vago. nov, od letine 1924 pa celo 1000 vagonov. Skupaj torej 1400 vagonov v vrednosti 700 milijonov dinarjev. Ce bi ves ta sladkor in tobak izvozili, bi naš dinar znatno por as tel. —Z Zakonski načrt o gospodarske« sveto. Načrt o gospodarskem svetu je že Izgotovlje«. Ministrstvo ga je odposlalo trgovskim in obrtnim zbornicam ter ostalim gospodarskim krogom. 25. aprila se vrši v Beogradu zaključna konferenca, na kateri določi>o definitivno tesedilo načrta. Cim ga nato osvoji ministrski svet, se iet, predloži Narodni skupščini v rešitev. —g Kleparski tečaj v Ljubljeni. Urad za pospeševanje obrti kraljevine Srbov, Hr* vatov in Slovencev v Ljubljani namerava p-irediti v prostorih srednje tchniš.ie iole v Ljubljani kleparski tečaj, ki ga bo vodil načelmk zadruge kleparskih, instalacijskih in kotlarskih mojstrov v Ljubljani, g. Alojzij Smerkol. Tečaja ae lahko udeleže pomočniki in vajenci iz tretjega in četrtega letnika. — Interesenti naj dopošljejo svoje prijave naj* kasneje do 18. aprila t. L na naslov urada za pospeševanje obrti, Ljubljana, Dunajska cesta št. 22. Tečaj se prične v ponedeljek dne 20. aprila t. 1. ob 18. zvečer. — Natanč* nejše podatke dobe udeleženci v pisarni urada. —g Radloaparatl v naši državi. Po statistik! ministrstva poŠt in brzojava je izdano v Jugoslaviji doslej 470 dovoljenj za radio-aparate. Na ozemlju beogradskega poštnega ravnateljstva so 103 aparati, zagrebškega 188, ljubljanskega 41, sarajevskega 27, skopljanskega 5, splitskega 12 in novosadskega 100. —g Pro-ekt za!:ona o gospodarskem svetu. Nov projekt zakona o jospodarskem sveiu je poslan vsem trgovskim zbornicam v državi in ostalim zainteresiranim krogom na vpogled. 26. t. m. bo sklicana še ena konferenca, na kateri so definitivno odobri tekst projekta in čim ga usvoji ministrski svet, preide zakonski načrt pred narodno skupščino. —g Železniški promet med Jugoslavijo In CSR. S 1. aprilom je stopil v veljavo v železniškem prometu med Jugoslavijo in Češkoslovaško nov tarif. Po tem tarifu je dovoljeno efektivno plačevanje vozarbe v tarifni vaiuti, to je za naše proge v dinar- üh, za češkoslovaške, avstrijske In madžarske pa v Kč. Rok veljavnosti voznih tt> stov je podaljšan za 15 dni. —g Budlmpeštanskl mednarodni se» menj se vrši letos od 18. do 27. aprila 1923 —gNaseljevanje v Rusiji. Od decem* tra 1922. do novembra 1924. je podalo sovjetski vladi 57 tujih skupin prošnjo sa naseljenje In sicer 24 Iz Nemčije, 12 rz Zje-dingenlh držav, 6 iz Češkoslovaške, 3 iz Švice m drugih dežel, o katerih pa ni točnih podatkov. Doslej je bHo dovoljeno na-seljenje 51 skupinam, katerim je dano v obdelovanje 17.406 desjatin zemlje. Zadnja dva meseca so prišle nove prošnje za na* celjenje in sicer iz Nemčije za 40 skupin z 9769 osebami in 13 skupin iz Češkoslovaške z 1026 osebami. Iz Italije se je napovedovala velika amigracija v Rusijo, pa d n?kakih podatkov. —g Dobave. Direkcija državnega rad nfka v Brezi sprejema do 10. aprila t. i ponudbe giede dobave risalnih potrebščin do 2D. aprila t. I. pa giede dobave paru« sirene. Predmetna oglasa z natanontijäimt podatki sta v pisarni trgovske In obrtniške zbornice v Ljubljani interesentom na vpogled. RavUUn podporniki in PODPLATI vzdržijo vsako vreme, so prožni in higl'eniSnt. 19 let priznane , Lerueln" pllule nai-sigurneje ozdrav jo kapavlco (Tripper). — Dobiva se po vseh lekar nah po 20 Din Škatlja. Po pošti razpošiMa lekarna Blum, Subotiea. 115 L Piccolijevo železnoto vino krepoa s'abotne, krvi potrebne in nervo? ne osebe, fcledičn« in š bke otroke. Dobi se v IrtEnldr.G.Piccoli Wm IMtiu usti ! Najnovejša iznajdba! Brez kvar en ja blaga kemično snaiin:e in vsakovrstno bar-vanje oblek. ANTON BOC KL Ljnbljsna, Selenburgova ulica 6 L nadstr. Glince-Vič 45 Teod. Kom, Llubljana Polfanaka ceala it. 3. krovte startni, eslantertjjk« in okrasni klepat instalacüc vatfevodev. laarava strtlandoi. Rnajiilte n kloutntnapm Izdelovanje posod Iz pločevine za firnež, barvo, lak in med vsake velikosti kakor tudi posod (škatle) 3245 za konserve. Prvovrstni 45 L Cr£pe de Chine In Crfepe Georgette v vsfh barvah za p*es"e obleke po skrajno zr IžnnEh cei ah pri JOS. PODKRAJšEK Liubllsna, Jurčičev trg Surova svila v v srh barv? h 90 cm široka meter ä Din 120. Edino pr*ve „Go'ceH' čevlje in lovske čevlje dob te le v novo urejeni trgovini In delavnici J. Braier Liubllana 3396 Turjaifcl trg (Breg) t. Istotam se izdelujejo vseh vrst čevlji po meri n vse vrste tržnih čevljev. — Trgovci nopnsll Ctna solidna! Postrežba točna! Zahvala. Ob nreranl smrti našega nepozabnega brata, svaka bi strica* gospoda Ivana Fortune se najtoplejše zahvaljujemo vsem za mnogobrojne izrnze odkritega in iskrenega sučuta. vsem, ki so položili na njegovo krsto krasne venee In duhteče cvet e. vsem, ki so ga v tolikem številu spremili na zadnji poti. Globoko zahvalo pa Izrekamo Se rosebno premilostnemu gospodu opati p. Avguštinu Kostelcu za tol žeče obiske med boleznijo in zi podeljena tolažila sv. vere ob ftnrtni uri ter častitlm gospodom patrom, ki so blapcga rajnega v tako častnem številu spremljali do groba. V Stični, dne 3. aprila 1925. imlnlotl ostali. parati Radio material po precej znižanih cenah. Predvafanfe vsak dan« Aparati od Din 750 naprej. Evropski sprejem zajamčen. Majholj&i izdelek. Elektro« materija!, razsvetljevala, motorji, kuhalni aparati 50°|a popusta ELEKTRO-COMPANY Ljubljana. Sv. Petra cesta 25. "-t r«. 102» mm Uprasan optik Ljubljana Stari trg »c 9. Razpis. Gospodična želi apoznatl v svrho dopisovanja ali skurnib iz'e-tov na planine resnega, zna-čaineca, neoženjenega, infe-1 gentnega gospoda v starosti od 35 let naorej. Slika zaželena. Neanon. d pt-i pod .Globoka duša 961* na upravo Slov. Naroda. »Opeka* porvovistne zidake priporoča opekarna „Em ona" d. d. v Ljubljani. — Tovarna na Viča (Brdo). — Pisarna v Pra-ž-kovi ulici 3, pr tličje. Št. 4648/2S/ref. IX. Mestni magistrat rasplanfe oddajo slikarskih del pri popravilo treh stopntM v hiši meManske Imovino* Tozadevno podatke |o dobiti v mestnem stavbnem urada med nradnlml nraml od 8. sprlls 1929. Mestni magistrat i j ubija rta ki, dne 31. marca 1925. IOTA Slamnike in klobuke v nudnam ssion« S. Stadler, LJubljana, Sv. Petra c. 23-L Hoiiosti ceSfeerja in angleškega tukna v bogati izberi pi i poroča 73L tvrdka UaVJOB Etatei trg itn. ta. H S E. Mmi Vosa k i garantovano čisti Juti. pčelln, bez teloga, kupuje stalno tvornica umjetnog ^aca Ludwig Ritzmann, Novi Sad Kod ponude molim, da se označi cena i pošalje rrestra. Za izdelovanfe steznikov (modrcev)! trebnsn ■ h pasov itd., se priporoča cenj. damam »i T. Kranjc 8v. Petra ceafa 23. Cene zmerne, solidno delo. Stilen! klobuki ed D n SSO« knia, prebarva in okJnöa. naprej. Istotam aa preobll- 987 IS letno Icmstvo Bsipopolnejl 3TOEWEH Si« valni stroji s pogrezhivint transpoiteijem (grabeljc); a enostavnim p rem'kom ie pripravljen za Stopanie, vezenj« ali Šivanje LUD. BARAGA LJUBLJANA Selenburgovs ul. 6, I. 116 1 T'lrfnn it. 980. Brex posebnega obvestila Zobno pasto Kalodont, Odol, I Elida, - Botot, Gibbs itd., zobni prašek, zobno milo. ustno vodo ter prvovrstne zobne ščetke priporoča Parfumurila Sfrmoli Liubliana - Pod TranžoJ t Mestni pogrebni zavod V LjuLJjsnL Antonija Bragaat sporoča v svojem in imenu svojih otrok S avka, Jalaa, Malka, Lea, Erna in Fransita ter ostalih sorodnikov pretužno vest, da je njen srčnoljubljeni soprog, preskrbm oče, brat, svak in siric, gospod Fran Bregant nčuaski svetnik delegacije ministrstva financ v pe ek, dne 3. t m. nenadoma prem nil. Pogreb nepozabnega pokojnika bo v nedeljo, dna 5. t. m. ob Itinh pop lud ne iz h'&e žalosti, Knaflova aiica 15, a a r okopa i išče k Sv. Križu, kjer se truplo položi v lodbir.sko grobnico k veln.mu počitka. V Ljubljani, dne S. aprila 192*. «TPV. ,f »8LUVLN5ÄI N A iv O U« dne o. aprtia 1925. Stran 7. UNDEMWOOD| pri LUD. BARAGA, LJubljana, Šelenburgova uüca 6\1. WS UIVDKRWOOD >wtiMni,>iiiMWM—i —*—~----1—i--—t——ii ii mil t tb rr "Tum in iiinun ""' ' —wmmmmmmm—T fjraca Holländer (Subotica) Tirn Bi ht-Mcrti as Mw» Ofrsrj?!» m Ic'b Odlični zdravilni uspehi pri bciermh sroa r rlftetsec* pajace a arferü, ravmatlxma v miš o-h sn B'ilaMnp protina, 8xrnt9n3*ae3ra aso-gi. ieasdh in il?**ih boleznih. Pmtlitne wfw'rii«. ievrs'rti koncerti, opera, tenis* golr gtretiKe, družabno vožnje z avtom. Val satvadelmi zdravila, pozaoöki. Lepo nrfJ«*»o « :revait*aa. lanoraa prea&rsa velike Sskvra pe priamvraik ecaak. Č>.L ZaktevaHe n« rovejSi prr.spekt A 58 od bupatUN (B.-d- and Kurverwaltung Bnd-ffsutiefm preporučuju bogato skladiSte perja za iorcanei Jas-tuke od najjefiinije do najfini?e vrste. Najbolje poznata eksport iirina, potpunu garanciju pruža. — C;za t tačna posluga. m t. dfajnovejši damshi klobuki došii v modnem salonu n o Sila Shof- Waneh ——« Priznano solidne cene. — Preoblikovanje in predelovanje se izvršuje tečno. s?L Malfogtasi. ki clui »o v «osr?Jova9n9 In sociat-ne RamiBi občinstva, vsaka beseda BO rar. StajmanJ&S znesek Din B. Li DOL Fslznano n^jite'ea šuslca, surova In kuhana ter druge ine s eni ne fn dellkatese se dobe pr! trrSk! J. JANC, L*cli!faaa. Marijin trg. 988 Naprodaj je pri Sv. Ožbouu v gozdu „M!a*:sft okoli S00 kub. m jelovega lesa razne debelosti, kupci naj se zglasijo pri g. Francu Eerž šnkrj, posestnika, Šteti <*e ŠU 7. noš!« SiTola Latca. 990 Bajatara /ž» siovenaSta imm i »oni Iva« ?r:*2!i8 Baaafl'^a ae no_oji. Zfidna o^eka od las ne opekarne na VtČn, priznam kot nai^olisa kakovost, n od skladišča. Opekarska cesta 13 ponajnižji dnevni ceni. prihranite, ako pred nakupom blaga za ob'eko, per.Ia, srajc, oviatne, naglavnih rut, šerp, obrisa k, nogavic, odei, naj-razi čnejšeea drugega bla?a ter usnja obščete trgovino, kjer so cene najnižje, in 77-L gicer pri trgovini ?! ffla jželj A Rajftelj LJCELIAHJL To?:2^i trg 9k% L Ker nama ni mogoče zahvaliti se vsakemu posameznemu za e vsestransko dokazano srčno sočutje ob priliki nenadae smrti najino iskrenoljubljene soproge in matere, gospe FifGlo roj. Payer izrekava tem potom najino najglobljo zahvalo vsem onim, ki so nama izkazali svoje sočustvovanje, kakor tudi za mnogoštevilno spremstvo drage pokojnice na njeni zadnji poti ter za krasne vence in cvetje. Posebno pa se čudiva dolžna izrekati najino najtoplejšo zahvalo gg. prof. dr. Šlajmerju, dr. Krajcu in dr. Homerju, ki so storili vse, kar omogoča zdravniško znanstvo, da so blagi pokoj-nici olajšal: trpljenje in da bi ji rešili življenje; nadalje preč. g. dr. Kotniku, ki je umirajoči podelil zadnja tolažila ter usmiljenim sestram Leonišča za skrbno strežbo. Iskreno sočustvovanje, kakor tudi genljivi od toliko strani nam došli dokazi sožalja, ki svedočijo, v kaki meri je bila pleme« n ta gospa vsestransko cenjena, nama olajšavajo neizmerno tugo, ki sva jo utrpela zaradi izgube ljubeče in najskrbnejše soproge in matere. Ivan Roger in sin« io:e Dobra šivilja iz večjega mesta, ki ootz« ne lamo kratek čas tu, gre šivat na dom. Emen» »kft cesta 4 (pri Kraker). 1012 Potnika za prodajo elektrotehnič* ntga materijala išče za takojšnii nastop elekrro* tehnična vcletvrdka. Dr« žavljanstvo SMS in zna« nje slovenskega in ncm» škega jezika v govoru in pisavi pe*gr»j. — Ponudbe z navedbo živltcnieotsa in süko ie vposlatf pod •Potnik/073* ns upravo »Slov. Naroda« I Frodsm f -iv- - -^Tt&fi&n i.- .-t a. Vrtne stole prodaja najceneje Rož* mane & Komp.. Ltrb« ljana, Mirjo 4. 78/L Svüene trlebnke olrraiene. oo* 200 Din na« prej v rajnih barvah — prodaja Minka Horvat; modistka, Ljubljana, c* neje trrdka I. Knez, Go« spoavetska cesta 3, Lj>h« ljana. 977 DekoraciJ^ki divan skora* nrv, se proda. Aleksandrova cesta 16'TT. desno. 1011 100.000 dinarjev se išče na prvo hipoteko: obresti po dogovoru. — Dopis pod »Hiša 980« na upravo »SI. Naroda«. I JCurm Foto-anarat 12 X 18 ali 18*X 24. lesen (kamera) sc kupi. Objek» ti v pk/stranska stvar. — Tozadevne ponudhc ni naslov: Andrej Adamič. Kolodvorska ulica 28/J. LluHjan«. 1001 POZOR! POZOR! Ostanki za perilo so nanrodaj po polovični ali zelo znižani ceni. No sam** dr te i godne prili"*e! — R-sIicva cesta št. 30^ I. nadstr., desno. 1023' Poročiti se želi gospodična, stara 40 let, z gospodom, ki ima svoje stanovanje. — Dopisi na upravo »Slov. Naroda« pod »Zvezda/1020«. I Stanovcinla Stanovanje štirih sob z vsem kom« fortom. v vili. se zame» nja v. vcčiim od 5—6 sob. — Ponvdbc pod »Zim?« njavaWO« na upravo »SI Naroda«. Stanovanje išče polkovnik, kateri se preseli na službo Dravske divizijske oblasti v Lj'b* Ijam. Vso tozadevne po» nudbe, osebne in pismene, pošljite prosim na naslov: Andrej Adamie. narednik. Dravska d*rvi= zijska oblast, soba št. 12, in to zj"traj od pol 9 do 12. in cd 16. do 18. 1005 Prijazna soba f.% eno ali dve gospodič* ni — ae odda s 15. apri* lom. — Naslov pove uprava »Slov. Nar.«. 1Ö18 Stan od 3—4 sobe sa kuhinjom traži se pre* ko Ijeta u Hizini Zidanog mosta. Celja tli Maribora. Cijenjene ponude na: Ko« vačid, Zagreb. UoRar.ska ulica 40._9^5 Stanovanje z dvema sobama in kuhi« njo se išče s 1. aprilom ali 1. majem v novi ali stori hiši. — Ponudbe pod «Maj/I004» na upra« vo »Slov. Naroda«. Gostilna, prvovrstna, v lepem pro* inetnem mestu Slovenije, se vslcd bolezni lastnika odda z vsem inventar« jem podjetnemu, kavcije zmožnemu gostilničarju, *akoj na račun. Ponud* be pod »Prvovrstna go* stilna/1017« na upravo rS'ov. Nar.«. 1017 "•3 I Nepremičnine | Hiša, dobro ohranjena — ae ugodno proda. — Pisme* ne ponudbe pod »Dobro oh ranjena /96°* na upravo »Slov. Naroda«. Vila v Ptuja s petimi parketiraniml ao* bami, velikimi stranskimi prostori, zidanih hlevom, sadnim vrtom — se radi preselitve poceni proda. — Vprašati: Hofmann, Ptuj, Trubarjeva cesta 4 .£iiD0£jEJE!E]E} Mehanična radibnica, godino 1910 utemeljen«, dobro uvodtna. sa elek* tričnfm pogonom, tokar» skom klupom i sa svim potrebitim alatom. apara* t-om za autr»gensko vare* nje — prodaje se dobro« voljno uz povofjnc uvje« te. pobliže kod auto*me« haničke radionice u Kar« lovcu, ulica Sv. Barbire br. 4. 10C0 I Razno I Inkasiranje terjatev prevzema »PO» SREDO VALEČ«, Ljjb. ljana, Sv. Petra cesta ^3. 16 L Prcdtiskanfe ročnih del najmoilernej« ših vzorcev po izvanred» no nizkih cenah. — Prod Škofijo 1/1. 61/L Najceneje se podplctajo raznovrstne nogavice. — Pred Škofi* jo l/I. 60/L Krvava uš, i;«jveČji škodljivec sadne* ga drevja! Zelo uspešno sredstvo proti temu zaje* dalcu in tudi drugemu mrčesu je »A BORI N«. ki ga izdeluje tvrd'-a Che» ;noteehna» Mestni trg 10, Ljubljana. 1002 »Abadie« cigaretni papir zopet stano na zalogi! — A. L am pre t, Krekov trg 10. 84/a »uon«i nov preizkusen in edino siguren lek proti kapa. vici (tiiper) ter zastare« Icmu (kroničnemu) tri* perju ter vnetiu mehur« )a Za popolno ozdrav. Ijenje treba šest lončkov Vsak lonček z navodilom stane 45 iJn — Proizv«. ta in po pošti razpošilia tudi na zdravniški pred« pia lekarna Penič, Zapre« prešič. Hrvatska 9°/T Sobni sHkar Franc Ambrož sprejm« vajenca. Rimska ce« sta 11. 950 V gostilni na Krakovskem nasipu št. 14 — se toči dobro staro (belo in rdeče) vino. Doma:a šunka! — Se pri* poroča Pavla Feldstein. _1024 Suhe mavrohe ali ^ smrčke tfypA kupujemo. VHiJ^fV Kupci smo to« •£w i'4SLd- za suhe go-: be jurčke. SEVER & C O Al 571 Ljubljana. Prosim, berite! Radi opustitve trgovin*, se raznovrstno blago — zlatnina in srebrnina — po znižanih cenah proda« ja. Lepa birmanska diri* la. — Jos. Selovimčuden, Ljubljana, Mestni trg 13u 999 Pri »Solncu« za vodol K. Widmnyit. Perilo za gospe, gospod« i in otroke. Vsa oprava za I novorojenčke. Venčke za neveste in hirmanke. —* Edina zaloga ahtahov (peče). Kravate, nogavice, rokavice, oblekce za otro*> ke itd. Tovarniška zalo« ga vseh vrst pletenega blaga. Vsakovrstne jopice in jumperji cn gros — en detaill 83/L VSAKOVRSTNE KLOBUKE Nakitcne od Din 120.-. naprej «pri STUCHLY1 MASCHKE, Ljubljana, ?'-fovaka ulica. 69/1 |ma ECNO^H jermena za pogon vedno na skladH6a 0. IflMPRET. UÜB! mm Krekov trg 10, Tefct 247. ^5 Sanatorium Dr. R. SzejB sa edrasle 1 d]ecn. — Abbazla (Italija). Dietno liječenje za debljanle i kTepljenje. Prvorazredn zavod za bolesne na srcu, na ovapnenju žila. — Prom ene ^Sfoi^ wechscl) sa žensUe i živčane bo'e-ti. Djeca od 7 godina primafu se i bez pratn;e. 69 T Lesna tvrdka isce ravnatelja v tej stroki popolnoma verziranega. Imel bi voditi nakup ter prodajo ter bi radi tega moral biti zmožen laščine. Res zmožne moči sc picsijo za ponudbo z navedbo dosedanjega službovanja ter zahtevka plače pod .Les 1925* na Aloma Company, Ljubljana. ion iMa|bol]ši šivalni stroji m k ao edino le Josip Petelinca znamk« Gritzner in Adler za rodbinsko in obrtno rabo 9 L L utirana blizu Prešernovega spomenika Večletna rmrc'*« - Prtih ▼ veient»t bre^D^a^«n Prometni zavod za premog d. d. r Ljubljani prodaja 22 L :: premog s: iz slovenskih premogovnikov vseh kakovost!, v celih vagonih po originalnih cenah premngovn kov za domačo up< rabo kakor tudi za industri ska podjetja in razpečava na debelo Enozemski premog in koks Naslov vsake vrste in vsakega Izvora ter priporoča rosebno prvovrstni ceškoskovaSki in angleški koks za livarne in domačo upora no, kovaški premog« črni premog in br keta Prometni zavod za pre m o i «5 v Ljsatoljainaa Mifclo*lča>va. cmmXm 15/I* d. Lesni idiibfiii i Iščemo v Sloveniji zveze z večjim lesnim podjetjem z lastno žago v svrbo stalnega dobavljanja žaganega materijala za izvoz v večjih količinah. Cenjene ponudbe izvo* lite nasloviti na »P u b 1 i c i t a s* d. d. oglasni zavod, Zagreb, Gunduličeva br. 11. pod .Za - 4701*. Kje se najbolje kuoi? 991 jo Drei dvoma znano; > Pri nizki ceni < Ignacij Žargi, Ljubljana Sv. Patra casta Hov. 3. Za Veliko noč! Antonija Pibernik Ljubljana, Vodnikov trg iraške gniaH, vedno sveže hrenovke in vse vrste mesnih izdelkov; m ViStt str«; čajno maslo: vse vrste marmelade komnotov in sadnih sokov; vina v buteljkah, čaj ram, konjak, likerji. Solid»« »«atr©*»* "enlroeane. 937 OGLEJTE 81 683 velikonočno zalogo čevljev tvrdke TREBAR LJUBLJANA, Sv. Petra cesta 6 §janT~ Proti jamstvu tudi na obroke. TS^;* Mehanično umetno vezenje parila, »štorov, naanogramov, oblek bluz itd. v pio« Ratcm in ver Inern vbodu, m a do i na, r.oheli* z belim In naj različnejšim materi j atom. — EntSanje, pradtlskanjs. M A T E §C. Llubüana, pofeg f>»?©'a ».Štrukelj1*. PJOJpi "UBLJA1S ' ^•^T^ Velika zal osa klonnttoo za gospode in decke. Vsakovrstne čepice 951 Za velikonočni nakup se priporoča modna trgovina PETER STEHE Li tibi i asa, Stari trg 18 Blago prvovrstno. — Cene solidne. — Postrežba točna 952 M. KRISTOFIČ - BUČAR. «J"MJ»"". Stari trg 9 1 v lastni hiši, ^Ib^-«. Ji najnov&!j?qa ^ krasne: fi^ » HrOJa. Cene x».rr«. OTROŠKE OBLEKICE, PLAŠČKE. Velike I.blre „LEB A" zakonit« zaščiteno sredstvo proti pltcavoBtt, iz-artaniu Im fa prk1?aTu Dobiva »« t vseh lekarnah, rtrogerijah, brtvnicah aH po povzetju za 100 citiaijev i*alc a*i j „LtDA", Zacrek. MtfcoHoava 1. 79 L Najboljša „PUCH" kolesa po zelo ugodnih conah dobilo lo pri Ign. Vok, Ljubljana, Sodna ul.7 Dežni plašč 44 L maski Iz traaznc .tig'eJke gumofkie tkanje, fina Junijska konfekcija Din 270 —. čamski Din 233 — SDSciatitats ,Coverrot' moški Din 910'—, desiski flia SM'— razooSÜja ve!fitrgev!na R. STERMECXI. Celit it. 21. Ilustrovani cinik s In 1000 slikami so •oS-ija « kemu zastonj, vzorci tO sukna, kzmgarna in razne manufakturne roba na samo S dni na cg!ed. Idar aride z vlakom esesna kupovat dobi nakjcu primarno povrnitev vožnja. Naročila če* Din 500*— poštnina pro to. - Trgovci en?ros cene a iii NAJBOLJŠI jBWSKj BUjGOVj specl]alni predmeti brez konkurence 43 L blago za gospodo In damo, zajamčeno Iz čisto volno čvrste kvalitete In na modernejših vzorcev razpošuja po jako nizkih tovarniških cenah več nego 40 let kot strogo solidno svetovno znano tvomiško skladiSče sukna SIEGEL • IMHOF, BRNO, PaUckeho tfida 12. Vzorel gratis In franko. Isto tndl privatno, t Tvrdka . MYAEß v Ljubljani Ä5 da je ofvorila s po&etkom pomladanske sezije posebni oddelek s fcevH vseli vrst čevlji prvovrstne k ai k ovo s ti se prodajajo no Izredno nizkih cenah ter so nudi s tem cenjenemu občinstvu prilika za najugodnejši nakup. P. n. občinstvo so vljudno vabi, do si oglede v prodajnih prostorih tvrdke novi oddelek o Čevl|it zagotavljajoč mu najsolidnejso potrežbo. s97 Samo 300 Bin S Ta garnitura kuhinjske posode je z na boljšega aiumh stjaj anežno b Ia in desetletja trpežni. Dooavlja se O proti predplačilu ali povzetju. IKovinske industrija INŽ. J.( H. SRrtl.Martbvf, S M > Trgovine čevljev K. VUSCASlNOVli Kreditne banke. 1009 lastnina in tisk »Narodne tiskarne«. D-8C srev. rr. »!>LUVMV?M NAROD« dne Ö. aprfla f92». Stran 5». Moda. Moški vpliv nadamsko modo To in ono. Žene, pozor na kuhinjo! Ce se pripravlja profesionalni boksar na spopad s svojim protivnikcm, ga hranin ves teden pred rokoborbo s surovim mo-.som. Take uovorice se širijo med prijatelji lokoborbe. Kaliko je na tem resrbice, paj ni mogoče dognati, kajti način treninga ostane skrivnost dotičnega rokoborca. Sodobni zdravniki skušajo spraviti svoje vedo aa nekako matematično podi igo, ki velja za vse slučaje. Zdaj so nastopili z novim geslom — smo to, kar jemo. Sic^r jt oznanjal ro James Mickie na Škotskem že davno, vendar pa je bila njegova teori-;a nekam nejasna. Mož je namreč trdil, da U slanik začetek in konec zakonske sreč^. Na Škotskem da ni ločitev zakona in da ž;ve vse roabine v najlepšei slogi. Slan:;; j. po Jamesovem mnenju najboljše sredstvo proti oblakom na zakonskem neba, sredstvo, ki je dostopno tudi največjemu s;romaku. Slanik >e desetkrat boljši nego vsako ljubimkanje in sladke besede v zagonu. Vsekakor je cenejši. Izvolite si ogledati rodbinsko življenje na Škotskem! Zi-konci se samo božajo in vesele svoje iz maksimuma protcina v slaniku marsikaj oklepamo, di se pa zakonci na Škotska n t.e prepirajo in ne ločijo zato, ker jim *!a-r.ikova hrana ne daje potrebne doSev-ie noči. Zgodovina sama gre tem zlobnim .c-7ikom na roko. Španska je sprejela pred leti problem slanikov v svojo nolit!k',». Zri-htevala je uvoz slanikov iz Nove Fund-iand'..:e in ,c sKušaia ipraviti med svoj? prebivalstvo čfrn več rib. Zato tudi prebi-vastvo Porto Rice svoje žive dni ni godrnjalo ne na špansko, ne na ameriško vlado, dočim so vprizorili sosedi na San Do-mingu v zadnjem stoletju kakih 20 revolucij. Nfso jedli slanikov. Hrana dela ljudi, dela narode. Hrana ;e globoko vko;eninjei:a v ljudstvu in tvori z njnim takorekoč eno celoto. Ker smo Ijui-i° v posnemanju podobni opicam, jemo to, kar je sosed. Italijani se drže svojih spt-ghettov in ofrvncga olja. žid''e svoje čebv-le, zeljenjave in j protisvinjsfkih« jedi. Grki zieLh o.iv ,r. soac.viinav-ovvj, okaoctariavci prekatnih rib, Rusi kaše injboršča, vročekrvni Mcksikanec pa svoje rdeče paprike, pripravljene z rdečo papriko. Pravijo, da so Nemci zato tako fleg-rratični in okorni, ker jedo petkrat na dun. V drugih državah smatrajo to za pravcati £kandal. V Nemčiji ni humoristov (Eulen-.^piegti je pristno petkrat na dan napolnji-ricga želodca), kakoršniii imajo Angleži i:i Amerikanci v izooilju. Edini He^ne t/°ri častno izjemo, pa še ta je bil židovske krvi. Francozi s svojo pikantno kuhinjo so lahko ponosni na celo vrsto slavnih mož, ki so se uveljavili na vseh poljih :.avnega življenja ter pripomogli narodu do slave. Povprečni človeik se pač težko otrese kuhinje, v kateri »je bil rojen«.. To je isto, kakor verski čut. Jej z rodbino, kar pride t:a mizo, jej krompir in postaneš član slav-i.ega narod: to trdi o sebi vsak narod. I - alija.m" so prišli v Ameriko po naključju us^de. Prinesli so s seboj kemično struk hiro svojega telesa, kakor so jo imeli doma. T.ida tam niso mogli dobit; kislega vira, ki bi jim pomagalo prebavljati makarone. Zato izgube kmalu vsako veselje do življenja ta ne da bi vedeli zakaj, se jih ioti domoto/j... Zopet je jed tisti faktor, ki igra odločilno vlogo. V narodnem muzeju v Washington u j* več sto okostnjakov umrlih Indijancev. Stari so 100 do 3'ti* tii -v.rak) ra H -durr. 4, Indijanci so bili krepki in zdravi, da-Ifch okostnjakih je zobovje ncdotaxnjeno. Našli so edini zob, ki je bil malo pokvarjen. Med Indijanci današnjih dni so že našli ugodna tla zobni zdravniki, ki imaji prav tako dober posel tu, kot drugod med Kiiturnimi narodi. Zopet je kriva prehrana? Nekdanji Indijci so bili krepki ;n zdravi, la-r.ašnji blodijo po svetu brez cilja Podvrženi so najrazličnejšim boleznim, zlasti tuberkulozi in revmatizmu. Hrana ie po o;\r pokolenjih ugonobila vse zdrave Indijance. Zu to so tuli japonski dečki in deklice, k' so se rodile v Ameriki, mnogo večje, nesn one v domovini. To je storilo mleko, ki ga je v Amerik« v izobilju, na Japonskem ort zelo malo. Arabci so tako bojeviti in temperamentni zato, ker se njihov jedilni list SCČe okrog velblodovega in kozjega mleka, datlov in sušenega mesa. Tudi ruski ko-zaki jedo večinoma domači sir Uvorogj a mleko. Zato so tako bojeviti in vročekrvni. Tam, kjer je mnogo mleka, je duševno delovanje markantno. Bojte se vegetarijancev! Če bi ti ču ciaki nastopali ločeno od drugih, če bi l>!.: narod zase, bi jih lahko imenovali »izvoženi narodi in bi bili sosedom nevarni. Oglejte si Turke! Skuhajo prekajeno mesi najedo se te juhe, potem pa hajdi namestil zakuske ali prikuhe nad Armence, ki jkd porežejo glave. Spomnimo se vjetniški". taborov med svetovno vojno. Stotisoce Rusov je prišlo v srednjo Evropo, stotisoce »Evropejcev« v centralno Rusijo. Rusi imajo menda čreva par decimetrov daljši nego drugi evropski narodi. Zato so bili siromaki po evropskem kosilu lačni, vjetni-ki centralnih držav v Rusiji so pa imeli krče v želodcu, ker je moral siromak preveč prebavljati in se je pokvaril. Včasih seveda ni nič prebavljal in se je tudi pokvaril. Hrana dela človeka in zato se mora človek po potrebi premagovati, če no5e ostati čil in zdrav. Kdor je imel kdaj priliko opazovati ameriške bančne ravnateiie, I ankirje in trgocev, se je lahko prepričal, da je med njimi zelo malo trebušnikov. To so večinoma, sivolasi mladeniči, čili In zdravi ljudje, ki jim je rekel zdravnik :n zavarovalnica za življenje, da ima kozarec mleka in košček kruha opoldne v sebi dovolj kalorij, da se človek počuti kot riba v' vodi. 2ene, pozor! V vaših rokah je človeško zdravje! "teoretično imate roko na želodcih svojih mož, logično pa na njegovih možganih in mislih. V kuhinji se začne :n konča rodbinski potres. Tri jedi dnevno, .'obro skombinirane, lahko napravijo čudeže. Iz razgrajača lahko napravite pohlev-rega možička, iz flegmatičnega debeluhar-„:? vročekrvnega in živahnega moža. Ne čakajte, da napravi slanik čudež In da b.) treba možu pristaviti k balkonu lestvW, da zasači Romea in Julijo. To se lepo vidi ita odru, toda pameten mož ne zleze m lestvico, če lahko pride do svojega cilja I o stopnicah. Še je čas da imate za praznike novo, moderno obleko. Hitite in naročite si obleko iz sijajnih po* mladan^kih vzorcev pri tvrdki DRAGO SCHWAB, Ljubljana. Nov človeški red v Pacifiku. Daleč proč od vsakega otočja in navad, nih morskih prometnih cest se nahajata v Pacifičnem oceanu dva vulkanska otoka, Norfolk in Pitcairn, za katera se ameriški in avstralski etnografi prav posebno zani. majo, ker so na njih pobegli angleški mor-narjji ustanovili nov človeški rod, ki je mešanica med An?eži in domačini. Koncem L 1787. je angleška vojna ladja Bounty zapustila Anglijo in se odpravila na otočje Tahiti. Tam je ostala tri mesece Bivaiije na tem rajskem otoku, kjer ni treba delati in je vsega v izobilju, je pa mornarjem tako zelo ugajalo, da so se le « težavo ločil! in odpluli na kapetanovo povelje naprej. Kapetan je bil menda silno strog človek, zato so se mu mornarji uprli, ga izstavili z njegovimi častniki na širokem morju v čoln in se odpeljali z ladjo nazaj na Tahiti: bilo Jih je 25 mož. Poveljniku ladje in njegovim častnikom ee je posrečilo, rešiti se na otok TImov, odkoder so se vrnili v Anglijo. Britanska admira. liteta je odposlala vojno ladjo, da kaznuje upornike. Pet so jih res ujeli in na mestu obesili. Eden med ostalimi, Fletcher Christian, se je teda jzbal za svojo glavo in je sklenil, da zbeži iz Tahitija na varnejše ozemlje. Osem svojih tovarišev je pregovoril, naj odpluje z njim na zapuščeni otok Pitcairn, ki ima obseg dveh kvadratnih milj in je obdan od skoraj nepristopnega skalovja. Modnf *V0t jt mislil, da se bo moški rpftv na damsko modo umaknil pomladi, ki zahteva več ženskosti in mehkobe. To se pa ni zgocfcüo. Nasprotno. Od daleč bi človek komaj razločil, kdo se sprehaja po promenadi« ženska aH moški. Celo cilinder že kraljuje na damskih glavicah s kratko ostriženimi lasmi. Važno vlogo igra v letošnji spomladanski modi takozvani kazak. To nudi aktualni modi zelo prijetno spremembo. Bluze se delajo iz najrazličnejšega bla-jja; iz debelega ali prozornega, enostavnega ali najfinejšega, enobarvnega ali razkošno pestrega, temnega ali svetlega. Cim Pariški pomladni klobuki. Velika raznovrstnost vlada v Izberi blaga, is katerega se delajo letošnji pariški pomladni klobuki. Klobučevlna je se redno zelo v modi. brezdvomno se bo tudi ie poleti držala. VMi se mnogo oblik iz tenke slame, toda najnovejša uporaba slame obstoja v tem, da se z njo gamirajo klobuki iz klo-bnčevtne ali napete svile. Sedaj takorekoč nI več posebnih zimskih in posebnih poletnih klobukov, današnji klobuk Ima karakteristične znake obeh vrst. Priljubljena je tkanina cellophane. ker se močno sveti, predvsem v črni barvi; ker pa je zelo tenka, »o klobuki iz nje prehladni za mrzlo vreme. Trde. napete forme so sicer, če sc popolnoma ne prilegajo glavi, neprijetne, a njih oblika je nespremenljiva in ugaja vsled svoje korektnosti. Te forme so napravljene iz satlna, crepe. usnja (jelenovega, knščarjevega, krokodilovega!) in svetim, damaairanlh vrst blaga. Ko bo postalo bolj toplo, ee bodo pokazali klobuki iz eksotične slame in žime. Zanimivo je, da ostanejo klobuki majn-jA . . . Tako dolgo, dokler bodo ženske nosile kratke lase, bodo tudi imele klobučke, ki se dajo čez nje povezniti. Sicer je p« to tudi ooHka, ki je najbolje prilagode-M modernemu življenju. Visoki vrh in stožčasta oblika se nižata in zaokrožujeta; krajci so ali poveznje-xri na oči ali pa včasih naravnost dvignjeni, ali pa zviti, prepognjeni obrezani. Vsekakor so vedno tako ozki, da ne morejo ntr-sfti garniture, ki se nahaja na obliki sami. Stavijo jo tudi na vrh klobuka: pom-pone iz nojevega perja, šopke cvetk, fantazije iz ptičjega perja in motive iz trakov. Vse ženske pa ne ljubijo okraskov, ki uničujejo linijo klobuka, marsikatere imajo bolj se bližamo cvetoči pomladi, tem večja je aktualnost tega kazaka, ki pomeni neobhodno dopolnilo obleke. Te bluze so večinoma iz pongee, iz finega crepe (posebno lepo pristoja bluza iz crepe marocaina) in iz linona, dasi je linon za prve spomadan-ske dni nekoliko prelahek. Seve se da to nadomestiti s toplim telovnikom ali z modernim >pu'l overom«. Tudi šali so zopet zelo prMjubljeni. Dolge bluze niso vedno povsem gladke in ravne. Naš model kaže damsko športno obleko s kazakom in suknjičem. Kiobuk je iz temnorjave klobučine z belo pentljo. raje motive, sestavljene iz ploskih cvetov, izrezanih iz baržuna, svile ali usaja, ki jih pritrdijo s pomočjo dolgih zlatih niti, katere obdajajo ves klobuk kot žarki. Silno priljubljeni so pa tudi mehki klobuki iz usnja in svile, pretkan: z najrazličnejšimi vezeninami, v katerih igra*o večinoma srebrne in zlate niti glavno uio-go. Nosijo se celo klobuki iz tila, čez m čez vezeni z rafijo; ti so izredno lahki. Barve so večinoma bolj temne, od črne in črnovijoličaste do temnordeče. Zelene m rumene "že izginjajo. Vendar je pa večina klobukov črnih, kajti ta barva ni samo elegantna, temveč tudi praktična ;n vsakemu obrazu izborno pristoja. Polagoma se spet uvaja pajčoian, ki omlljuje ostre obrije klobuka, predvsem kratki pajčolan jajčaste oblike, ki na pol zakriva obraz. Darujmo za sokolski Tabor! 1" :_r2 i 3 # COlOUlDO j : 100 Crammes No. l 1 Pa se je smehljal in odpotoval; toda v njegovi odsotnosti je skoprnela pla-volasa vila. In sedaj, po petnajstih letih, se vrača šlahčič pogledat kraje stare ljubezni in ubogega prevaranega oskrbnika. »Kako mu neki gre, ubogemu Ne-kulskemu?« »Ah! Glej, glej! belo hišico!« Prijazno je stala sredi livade, obdana z visoko ograjo, poraščeno z bršlja-nom. Prozoren oblaček dima se je stegoval nad ograjo. Šlahčič se je približal vratom. Oskrbnik je izrezoval in popravljal nekaj na ograji. V njegovi bližini je klicala koklja svoje piske: kok-kok! »Pozdravljeni, Nekulski; kaj je novega?« Psiček mu je skočil bevskajoč nasproti, in veliki pes na dvorišču se je divje trgal na verigi. Stari se zravna in odloži sekiro iz rok. »Dobrodošli, gospod ... Kaj pa naj bo novega?« Bližal se je vratom in začudeno gleda! ŠlahČiča. Bilo je, ko da se hoče nečesa spomniti. Pa je odprl vrata in dejal: »Prosim vstopite.« »Ni res, ne poznate me več, Nekulski?« je povzel šlahčič, »zelo sem se izpremenil.« Oskrbnik je osupnil in ga ostro pogledal: »Ah, moj gospod! Moj Bog, kako ste se "^orem^nilL zosoodJo. ____ Pri tem ga je objel, mu poljubil z vso ljubeznijo roke in ga silil v hišo: »Prosim, prosim, samo vstopite in se malo ohladite, gospod ... Kako lepo, da ste me obiskali... cesto sem mislil na vas, kako se vam godi? — Ni res, lepo je pri nas, kot na vrtu___« Stopila sta v hišo. Znotraj je bilo hladno in sprostiral se je lahen vonj žeravca. Liki nežne zlate nitke so se sipali solnčni žarki skozi mala okenca v vijoličasti somrak. Na mizici pod podobo razgrinja šopek rož v ilovnatem vrču svež gozdni vonj. Ubogi starec je ves iz sebe od radosti. »Zelo ste se izpremenili, gospod. Ko ste stopili sedaj predme z dolgo sivo brado, sam ne vem, kako mi je bilo pri srcu. Kdo bi bil? Je morda šlahčič prodal svoje posestvo? E, slabo bi bilo tedaj z mano! Kdo ve, najbrž bi ne bil več tukaj! — In koga vidijo danes moje oči! Toda bolje je tako... mnogo bolje je tako ... Koliko let je že, kar ste bili stran, gospod?« »Petnajst let! Lep čas, zelo lep čas!« »Kar je umrla Vladka, je štirinajst let, eno manj. Samo poglejte .me dobro, gospod, ni res, da sem se postaral? Kakšen sem bil svoje čase — in kako betežen sem sedaj! Kaj hočete? Tako hud udarec...« Starec je hodil po izbi, govoril mnogo in kar naprej, kot človek, ki živi o&ajtnLteuo in tL»le/- od. -wc- j «*i3 Ti mornarji so na ladji, na kateri ao zbežali, s silo odvedli dvanajst domačih žensk, ki bi naj jim slutile kot soproge, in Sest moških kot 3užnje. Srečno so dospeli na zapuščeni otok in tam nekaj čaea prav zadovoljno živeli. Ker jim je pa narava vse nudila so ?e polenili in začeli bo se ljubezenski prepiri med njimi. SlednjtB je prišlo do krvavih spopadov, v kateria s vsi Angleži razen enega poginili. Temu ie bilo ime Aleksander Smith. Ostal je na čelu dvanajstih domačih žena in cele vrste otrok, ki so bili deloma potomci njegovih pobitih tovarišev, deloma pa njegov lastni zarod. Ker ga je slučaj postavil za očaka, je kmalu spoznal, da mo» ra pravično in pametno vladati svojim pod-Iožnikom. Sklenil je, da bo moralno vzga* jal svojo številno rodbino in temu svojemu sklepu je ostal zvest. Ko je umrl, Jo zapu. etil mnogoštevilno, urejeno kolonijo. Ta j« slednjič postala premajhna za tako mal otok. Sklenili ao torej, da se izselijo na otok Norfolk, ki meri 13 kvadratnih milj. Razen teh družin, ki so se iz domotož-ja vrnile nazaj na. stari otok, so se ostale na Nörfolku izborno počutile. Podnebje na Norfolku je namreč idealno, in ne premrzlo, ne pretoplo. Zemlja je naravnost rodo. vitna, vsa dežela izgleda kot krasen park. Tu rastejo velike smreke, ki dosegajo višino 80 metrov in obseg 9 metrov pri tleh. Najžlahtnejše eksotično sadje uspeva na tem srečnem otoku. Do zadnjega časa so se širile najčudnejse govorice » tem otoku in njegovih tamkajšnjih prebL valcih. Splošno je vladalo mnenje, da ne* prestane poroke med krvnimi sorodniki niso mogle imeti drugih posledic kot popotno degeneracijo rodu. ki naj bi bil napol divjft, kretenski in rahitičen. Znanstvena ekspedicija pa, Id si je ogledala Norfolk, je našla čisto druge raz. mere: Prijazno jih je sprejel starček 84 let, imenovan stric Cornish. Vkljub svoji sta. rosti je krepak in zdrav in Je sam razkazal učenjakom otok. Moški in ženske na otoku eo velik*, močni in zdravi, kajti živijo zdravo, mirno življenje. Sicer je njih splošna kultura na nizki stopnji in ne čltajo akoraj ničesar, toda z vnemo hodijo na lov in na ribji lov in so izvrstni plavačl. V mesečnih nočeh se radi ibSrajo, pre. pevajo in plešejo. Nekatere deklice «o na. ravnost glasbene umetnice. Šolale bo se * Sydneyu. Otok vlada svet dvanajstih naj. starejših prebivalcev. ki mu predseduje uradnik, imenovan od guvernerja. Nove Ze. landlje. Otočani so zelo pobožni, so protestantske vere adventistov sedmega dne in verujejo na bližnjo vrnitev Kristusa na zemljoL Njih morala jo zelo enostavna in zelo čista, njih jezik je čudne vrste zmes angleščine 18. stoletja, jezika domainov in novih lokalnih izrazov. Telesno so ioniwerni izredno mottan £a lep rod. Merilec Amalije Lwerjeve mrtev. Kakor smo že poročali, se je m **:Ic€ Amalije Leirerjeve Julius Pödöj 31. Tii.\.a v šternbergu ustrelil. Trk p~edno ga >e hotela policija aretirati, si je pognal kroglo i/ usta in je bil na mestu mrtev. Sodil %i ;a Ä^m m odnesel s seboj v večnost zagiuet-ko drznega un;ora, ki ga *e izvršil v fta» dimpešti v hiši Št. 6 na bulvarju Marije Terezije. Umoril je 22. decembra kras>tvo Leirerjevo, 26 letno blondinko modni o*I, V, so ga preganjale in prisilile slednjič, ca je skočil čez most v Budimpešti žn kri-č' da je umoril in ga preganjajo n>lo cči nedolžne žrtve. Budimpeštanska poK-'-je takoj ugotovila, da tisti dan ni bile* v rr.estu nobenega umora ter je vtaknila dörja v norišnico, rz katere so ga krnila osvobodili njegovi prijatelji. Sele 19. februarja je prispel ljubim, n; Leirerjeve, bogati holandski trgovec Tj>-cor Kerstens, ki je najel svoji ljubici novaraje i-z dveh sob ter jo od časa do časa prsečal na dtmu. Ko usodnega dne ni tt.o-gel v njeno stanovanje, je poklical ključ iv< Ličarja in dal vrata s silo odpreti. V , da je mo ilec res oni navldezra io si, k' je kričal na mostu, da je nekoga um>-i /li moža ta čas ni bik) več v nori>ii:i Oblasti so g', začele iskati. Njegove slikr in osebni pons so poslali iz Budimpeš * po vsej srednji Evropi. Slednjič se je višjemu policijskem", nadzorniku dr. ševčiku iz Ji*-muca posrečilo prki Pödörju na sled. Vcč-ra zagonetka ostane, zakaj se je Pö Ur osvetli Amaliji Lcirerjevi. Pri preiskavi z\~ »onetne tragedije so vsi sosedi near*ine irtve izjavili, da je bila Leirerje\a zvesM «vojemu holandskemu ijubirrcu. Pač pa *o mnogi trdili, da je bilo Pödörju dobro zna-1.0 zasebno življenje Leirerjeve in c. 3: lahko vedel o nji marsikaj povedati. Ni pa znano, da li je bil Pöd6r kdaj njen ljubimce, •-Ji pa ie imel dostop v njeno stamovaije kot oderuh, ki je vedel o kompromitujoVh skrivnostih mlade lepotice, o kateri je dü»> policiji znano, da je kradla srebrne slirre. Motiv umorr » torej osveta. Ni pa izk1 ločeno, da je 1 i senzacionalni umor zve ztffl z navaü: u ropom. O. S. Warden: Ne boj se ničesar i Prevel dr. F. S. Kakor hitro preneha delovat! v rastlini ustvarjajoča moč, ki kipi lz zemlje, zraka, solnčnlh žarkov, iz dežja, začnejo ta-toj svoje razjedajoče delo vse unHujo^e «ile. In tako je tudi pri človeku. Kakjt hitro izgubljalo pri nJem svojo pr**Tnjč ustvarjajoče sile, kakor hitro pade ziupn-»ije v te sile, započnejo takoj s svojim de-»vanjem razdirajoče, razjedajoče moč1. Pravilno razpoloženje duha nas najbolj >bvaruje pred vplivom pogubonosnlh tnse-*tlj. Ako si na primer primoran živ "ti v ilabih razmerah ter poslušati in videti mn> co slabega, zanikaj v svojem duhu neprestano škodil hi vpliv teh razmer, dopoveduj si, da nikakor ne morejo na tebe tičlo-covati. To Je tvoja najboljša obramba Ako pa bo nasprotno tvoja mlse' dv-voUevala, da bodo ti slabi vplivi na tebe učinkovali ,ter ako se ho celo nad njimi razveseljevala, se bodo kmalu začele v tebi Širiti slabe lastnosti. Vse je odvisno edino od tega, d« tvojo misel popolnoma prevzame cilj, h kateremu stremiš, in sicer v taki meri, da ti postane ta cilj tvoja druga narava, ki no privlačevala !n zbirala v sebi vse sile tvojega življenja. Vse stroje nasprotnega zri-čaja pa se seveda morajo odstraniti — tako sovražnost, zavist, ljubosumnost, užalje-nost, misli na maščevanje, ŠkndožePnoat, zakaj to so neprijatelji, ki izpodjedajo nafo energijo in ovirajo naš napredek. Vse, kar vzbuja v nas nesoglasje, uničuje temeljne pogoje našega uspeha Mi namreč potrebujemo harmonijo, du*r.vnf mir, svobodo v mišljenju, ako hočemo da ka} poštenega izvršimo. Z drugimi besedami, naša nrselnost mora bit! ustvarhl **a ter ne sme vsebovati razdirajočth žiVev. Struje poguma zaupanja in odločnosti — to 3o električne duševne sfle ki IzsPju'ela uspeh Mnogo ljudi, kojim se noče nič posrečiti, doseglo H tako! uspeh, ako b! mogli takoj odstraniti iz svoje luševnosti misli na neuspeh. Nikakor pa ni mala umetnost naučiti se. kako naj očistimo svoj duh od vsega škodljivega, od strahu, ozkosrV:.;siI ter sploh od vsega, kar ga tišč/ k tlom ter v nadomestilo za to ga napolniti s silnim", upapolnimi, okrepčujočimi mislimi ki so v stanu povzročiti, da postane ustvari i ioč, produktiven. Že iz nas samih odseva na*e duševno razpoloženje, i naš trn i naš s rah; od vtisa pa, s katerim učinkujemo na ljudi, od ocene, ki si jo ustvarjajo o nas diu*i ljudje, je v visoki meri odvisno, ali Domo dosegli kakšen uspeh aH ne. Ako naš} bližnji nimajo zaupanja do nas, ako nas smatralo za slabe in bojazljive ker Je naše duševno izražanje negativno, težko, da $e nam kdaj poveri kako važno odgovcrro mesto. Zapomni si, da je aajvečte važnost', da izražaš zaupanje v samega tebe. oogum, da napraviš na vse ljudi vtis, da si navajen igraje premagovati vse težave. Ak> se ti to posreči, bodo ljudje verjeli, da ti je tudi v bodočnosti vedno osojen uspeh. Z drugimi besedami. TakorekoČ enako važno Je, da naučimo svoje bližnje, da bi v nas verovali, kakor da bi sami v sebe verovali. Ako pa hočemo to dosegi, moramo izražati zaupanje do samega sere m vero v zmago. Primerjaj le vpliv takega moža, kakor je Theodor Roosevelt, ki Izraža povsod silo, ki napravlja vtis velike dovršen stl * samem sebi in ponosne sile, z vplivom kakega bojazljivega človeka, ki sam seM ne zaupa, ki izraža le slabost In poman'kan'e poguma. Svet ljubi le one može ki na-pravljajo vtis. kakor da bi bili navajeni edino le zmagovati ter imeti pri vsakem svojem dejanju In nehanju popoln usp h. Ugoden nakup vsakovrstnih oblačil tnega Izdelka v razni kakovosM za gospode dečke in otroke vam nudi edino le konfäkal sna tovarna Fran Oorouda * CUM Lfubltana. Prepričajte se on h cenah ter si oglejte bogato zalogo na C /Oovl eeetl t, nasproti dramskega gledalca, v neposredni bližini nunske cerkve. Če podarijo židovskemu kralju pujska V LuČenec na Slovaškem je prspeia nedavno skupina madžarskih g!edau§km gralcev in je skušala privabiti k preiste-vi čim več občinstva iz mesta in okolice Mnogo jI je bilo ležeče tudi na bogatih Židih. Zato je sprejela v repertoir nekaj predstav, ki so posebno ugajale ŽiJom. Toda družba je Imela smolo. BaS pri predstavi znane židovske igre »Sulamith« je zadelo gledališče proklestvo ondocnega rabina. Ali rabin se ni zadovoljil samo s prokletstvom. Vsem članom židovske v«*-ske občine je prepovedal poset gleda1*'** * To jezo je zakrivilo nenavadno da Ho prvemu ljubljencu skupine. Neki njegov oboževalec si Je vtepel v glavo da mu mora dati v znak priznanja in hva1e*f>sTi kako darilo. Ko se Je priljubljeni igi-i'ec po prvem dejanju zahvaljeval občinstvu pred spuščenim zastorom občinstvu za aplavz, je stopil k nJemu njegov oboževalec ter mu podaril živega pujska z Xeljo, naj se ž njim prav dobro pogosti. Ig-afec, židovski verski poglavar slednjič ponVr*'. znanja njegove umetnosti z nasmehom, toda prisotni Žid je so bili tako ogorčen! da so vprizorili burno demonstracijo. Vsi ozlovoljeni in razjarjeni so demonstrativno zapustili gledališče, nakar je sledilo pro- | kletstvo in bojkot. Darovalec pujska |* ra | igralčevo prošnjo posetil rabina, ki m j ]č vso stvar pojasni!, tako da se Je užallenl židovski verski poglavar lednjič pomiril. Prokletstva In bojkota Je bilo konec. L? v gledališču pazijo sedaj strogo, da bi nihče ne dafal Igralcem daril. Visoka šola za zločince Pariška policija je te dni odkrila »visoko šolo« za vlomilce in slično sodrgj ter zaprl., »ravnatelja« te^a podjetja, Pier-ra Mouseta. ki je namanj polovico svojega življenja prebil po raznih jetn+šnicah in zaporih Francije. Pierre Mousset ni navade i zločinec, on je pravi mojster svoje umetnosti in stremi za tem, da se zločinec, od-nosno vlomilec svojega poklica temeljito izuči. Zato je v neki baraki, ležeči izven Pariza, ustanovil pravcato visoko šolo za vlomilce, katero je posečalo dvanajst na-depolnlh kandidatov, vežbajočih se za bodoči poklic. Iz zasliševanja Mousseta na pariškem policijskem ravnateljstvu ie razvidno, da je mož pravi filozof vlomilstva. Vsa pravila logike je strogo znanstveno m dosledno uporabljal v korist svojega poklica ter je stremel, da na podlagi svojega večletnega izkustva po točnem učnem načrtu vtepe v klavo svojim učencem, kaj mora vlomilec vedeti. Mousset je namreč izprevidel. da sc manjše vlomne tatvine ne obnesejo. RI-ziko, ki ga prevzame vsak vlomilec pri vlomu nase, ni v sorazmerju z dohodki tega poklica. Zato se je odločil, da izde'a metodo, ki bo vlomilcem omogočala, da iiodo rtneh* najlepše koristi od svojega Tio-čHnskega posla. V zakotnem in temnem okraju Pariza, kjer je ekiorado vseh lopovov in slične so-drge, je Mousset zbral okoli sebe dvanajst :iiadm oseb, med temi dve devojki. Ta družba se je zavezala, da obiskuje šok> velikega mojstra ter nato njegove ideje v resnici izvede. S temi mladimi ljudmi i« Mousset napravil pogodbo, na temelju ko.'e se zavezujejo, da mojstru plačujejo dve lerl deset odstotkov svojih dohodkov za učni-no. Stari Mousset je svoje ljudi teoretični 1n praktično izobrazil. Med drugim so se morah učiti podzemne geografije Pariza, kako je v najkrajšem času na temeljit na-č*n zaznati topografijo kake palače, kako si je pridobiti zaupanje osobja, kako se zi- dove brez vsake nevarnosti najlažje prepleza in drugo. Mojster Mousset je svoje učence celo izobrazil v umetnostni zgodovini. Vedel j-*, da vlomilci iz palač mnogokrat odna-šajo dragocene slike, sohe, kipe in drugei umetniške zaklade, ne da bi pravzaprav vedeli za njih neprecenljivo vrednost. Po mnenju Mousseta mora vlomilec na prvi poglei razločevati dobro od slabega. Zdi se, da so učenci Mousset temu primerno napredovali, kar je razvidno iz približno štiridesetih drznih vlomov, izvršenih v bližini Saint Ouena. Slušatelji »visoke Sole« so povsod odnesli masten plen. Največje svetišče sveta v nevarnosti Največje svetišče v Karnaku, čigar razvaline pokrivajo 40 ha, je v nevarnosti, da se popolnoma poruši, ker je prodrla vanj voda z reke NH. Kmalu po odkritju te prastare razvaline so bili arheologi v skr- beh, da se zadnji ostanki stavbe podro. Temeljno zidovje čedalje boli izpodjeda voda. V LuksoT je odpotovala zdaj posebna komisija strokovnjakov, ki naj takoj ukrene vse potrebno, da se svetišče ohrani. y«3i&S.SKDZ 0KI10! če kupite nogavice brez žiga .ključ", ker eden par nogavic i žigom in znamko (rdečo, mod*o, zeleno ali zlato) „kliuö" traja tako do go kakor štirje! pari drugih. Kupite eden par in premica če sel ** Mesto v mestu Na Broadwayu v Newyorku, sredi tega velemesta, kjer se stekajo vse žrle njegovega burnega življenja, stoji Woolworthov dom, največja stavba na svetu. Veljal je 4,500.000 dolarjev. Zgradil ga je »selfrrade-man« Frank W. Woolworth. Nebotčnik ima do malega 54 hodnikov. Newyork je srce sveta in Woolworthov dom je srce Newyork a. Visok je ta nebotičnik 250 m. Število stanovalcev znaša nad 14.000. To je torej pravo mesto v mestu. In teh 14.000 stanovalcev govori dnevno najmanj 38.000krat s pomočjo 2800 telefonov, sprejema In odpošilja dnevno 150.000 pisem in porabi toliko električne energije, koÜfcor mesto s 50.000 prebivalci (torej več nego vsa Ljubljana!), 29 vspenjač skrbi za osebni promet v tem nebotičniku. V domu so pa tudi higijenske naprave. V posebni dvorani službuje noč In dan zdravnik z usmiljenko. Dasi je zgrajen Woolworthov dom Iz materijala, ki se ne boji ognja, ima vendar za vsak slučaj ogromno požarno brizga'ni-co, ki lahko pc?i'ja močne curVe vode do 54. nadstropja. Vratarjev, hišnikov in drugih uslužbencev je v domu nič manj nego tristo. Ta armada je vzorno organizirana. Ima svoie oddelke, nekaka ministrstva, ki skrbe za red in mir. Vsako noč hodijo po domu patrole de" .etivov. Stavba sama je razkošna in predstavlja pravo Čudo mo- derne tehnike. Lastnik tega mesta v mestu je začel svojo karijero leta 1913. kot »elerk« s tedensko plačo .1.50 dolarja. Danes je lastnik enega največjih ameriških podjetij z neštetimi podružnicami In letnim obratom v znesku 120 milijonov dolarjev. Kakao Van Kaster! Mesto v vulkanskem žrelu Na glavo postavljeni svet, fantazija J Vernea, to je vt;s, ki ga dobi potnik, če po seti antilski otok Saba. Po velikosti je ra otok enak Jamajki. Leži 10° vzhodno < a Jamajke In je bil koloniziran leta 1634. o i-enem z bližjim otokom Sv. Evstahija. Na-:elMi so se na njem Holandci. Prebivalstvo eteje samo 450 glav in je zdaj večinoma ro materinščini angleško. To so čisto an*;'''! ški tipi. Morebiti so potomci i-nih drznih morskih razoojnikov, ki so se v 16. stoletju r orili proti mogočni Španiji. Površina otoka znaša okrog 4 kvadratne ma'je. Poleg strmega gorovja je na otoku tudi preo .-j visok vulkan, ki že davno ne deluje. Notranjost tega vulkana je deloma ravna in prikladna za naselbino. In res so si prebivalci Sabe napravil: v velkanskem žrelu bivališče, ki je Imenj-feio mesto Botom, kar pomeni prepad Strme steze vodijo na rob žrela, skoraj navpično nad n.estom. Ce hočejo prebivalci tega originalnega i mesta iz svojega guezia ra dan. mor?:o plezati po skalah kakor mu-1 e. Otok ni^a zaliva in je sploh malone •^dostopen. Edina industrija otočanov ;e i7de?ovanje čolnov. Ker pa ni na vsem otoku niti eiega drevesa, morajo ves grai-reni materi.'il dovažati od drugod. Čolne, k" se na otoka visoko cenijo, i7delujejo v vulkanskem žrelu ter jih prenašaja s -m-rroč>) dviga', na obrežje. Dasi imajo prebivalci tega o*oka dokaj prihrankov, ži rt vendar v t-i/.kih gmotnih razmerah. Ni ctoku ni nobenega studenca. Voda se nabira v globoVh vodnjakih. Če dolgo i.e čeznje, so Hndje brez pitne vode. nih žarkih in v vonjih zunaj v naravi. In oskrbnik ie odhajal in prihajal in venomer govoril. Prinesel je piško, prinesel vina — toda šlahčič je skoro pozabil poslužiti se, ostal redkobeseden in zamišljen, kajti v njegovi duši kot tudi v sobi je zavladal »nekdaj« in predel staro ljubezen ter napolnjeval vse, ko nežni vonj oveneilh rož, ki so spominjale davno pozabljenih časov. Cez nekaj Časa sta stopila iz hiše in se napotila proti brezovi livadi. Solnce se :e povešalo. Ko sta šla, se ie zdelo, da ju spremljajo s strani solnčni žarki, ki so se smejali razposajeno skozi vejevje. V tajinstveni senci pa so ugasnile svetle luči. Visoke bilke so šumele, in cvetoča trava je vzdrhtela ob slehernem koraku. Drobne kobilice so poskakovale v jasnem zelenju, lahen piš je vel nad naravo, in tiho je šumelo in šepetalo v drevju. »Tu, med temi krasotami actn postal star,« je vzdihnil oskrbnik. »Nisem jih mogel zapustiti. Vsi kotički so tli ljubi in vsa drevesa, ki sem jih dobil nekoč tukaj mlada in vitka... Le -oglejte sedaj košato senco, ki Jo pro-iijo moji bedni starosti. Vse mi ie dra FK kajti vse me spoznanja Vkdke; tu- kaj je izdihnila, in tu hočem umreti tudi jaz.« Starec je umolkni in njrgove oči so izražale globoko bol In čez čas je spet začel: »Ko je zbolela — nekako tedaj je bilo, ko ste vi odpotovali —, je tičala vedno tukaj, na teh stezicah ali pa brezovi livadi. Nositi sem jo moral t?a, in iokala je in jokala...« Brez besed je poslušal šlahčič, !n korak za korakom se je vzbuiala mrtva preteklost Okrogla, z dehtečimi, do pasu segajočimi travami pokrita se je sprostrla pred njima; krog;nkrog pa jo je obdajala bela stena brez, ki so žalostno pobešale svoje rumeno zelene veje nad cvetkami livade. V tihem pi-šu so drhteli listi, in srebrni bliski so se izpreletaH nad njimi. Tuintam se je oglašala žolna in pritrkavala pesem večeru. Kos se je odzival v veličastni tišini z jasnim glasom kot k molitvi, prepelice so se smejale v visokih travah, in Črički so se živahno razgovarjali. In spet ie pričel starec kot v sanje zatopljen: »— Moral sem jo nositi semkaj, gospod. Tako slaba je bila — kot senca, komaj se je držala na nogah. Tu se je spustila v cvetočo travo, zrla žalostno v sinje nebo lu zelene gaje in počela plakati. Cesto je molče posluša- la šebstenje gozda ra jo ie s-^et stresla bolečina, in skrila ie prosu.ni obiaz v rokah. Vprns.il satn jo: Kaj ti pogostoma Kitajci, ki prodajajo po uhcah razne stvari, ali glavni namen ni razuečava-nje on.ih kitajskih drobnarij, marveč lov na dekleta, katera ^zvabijo z denarjem in obljubami v pri-stanSška mesta, od koder fsi ekspe slovni dobi pa 149 milijonov funtov, torej sedaj za 17 milijonov funtov manj. Vzroke statistika ne navaja. Glavni urednik: RASTO PUSTOSLEMSEK. Odgovorni urednik: VLADIMIR KAPUS