zn. stniM             .                 i UHM i nm, a. mmm m.                                hilmi

eefe tato tknp^ Mp*     .   K »- I c* M« Mprafl   .   .   .   .   K »-
01 BMMt     »        #      •    •     •    W      •■* ^^ ^w|    •    •    •    •    K Mt«»
iMeratl vt!ji)»: pdcroftopM petit vmta ft tnkrat po 20 vfeL, m dvakni
p» li via- n trikrat tli  vefkrat  po 16 vte.   Parte ta satova* vrata 2& rta.
PoaUao vrate SD via. Pri *a£)lb tnacrcijah po dogovora.
U^ravaistvs aaj m poliljajo furafeis«, rtklamaeHc »nutii L1 4» to Jo ■dmtariftratfviM ttvari
^———   ro«aj»osaa tttvtlfcft volt« t# ¥fr|»w»                        ■
Ma paHacoj natočila bras ittodotat vpoalatv« oaročoln« aa ao octa.
.S&orenski Narod* vd)a t LffdM|asl
at dom dostavljen:                 •            v upravništvu prejeman:
ćelo teto aaprej    .   •   •    «   K 24*—      ćelo leto naprej    .   a    •   •   K 22*-«
pol leta       m       •   •   •   •    . 12*—      pol leta        m       •   *   •   •    » 11*—
Cetrt leta     m       •   *   «   •    .   5*—      cetrt leti     m       •   •   •   •    •   $*50
oa mesoc    »       '   +   •   •    »   **—      M nuee    m       •   •   •   »    •   V^O
Dopisi na] ta frankiiajp. Rokopist m ca vrs^aja. IJt*oalBlatvai KaaHova allca tt 5 (v prftUčju leva,) tetefoa «L K
M min po A.
Duuaj, 20. novembra, (Kor. ur.) Uradno se razglaša:
V2HODNO   BOJlSČE.
Armadna   fronta     general-obersta    nadvoj.   Karla.
Operacije proti Romunffl pote-kajo po nacrtu. Severno od Campo-lunga smo zopet zavrnili silne napade.
Fronta        jeneralfeldmar-šala princa   Leopolda   Ba-
varskega.
Nlčesar novegau
ITALIJANSKO IN JUGOVZHODNO
B0J1ŠČE. Nobenih posebnih dogođkov.
Namestnik načelnika r,enerainega štaba pl. Hofer, fmL
Berolin, 20. novembra. (Kor. u.) Uradno se razglaša: Velfki glavni stan:
Armadna   skupina   pre-stolonaslednika Ruprehta
Bavarskega, Angleški artiljerijski ogenl Se bfl včeraj mani sHen: samo na obeh bre-govih Ancre med Serrem in Beau-cotirtom ter proti našim poziciiam iužno od Mlraumonta v večemih urafa izvršeni napadi so se z Izguba-mi ponesrečilL V boiu z roćnimi gra-
natami ie vršila naša infanterija An-glcže iz zapadnega dela Grar4dcaur-ta. V protinapadih zadnjega tedna smo vieli 22 častnlkov ia 900 aiož ter vplenili 34 strojnih pušk. Nove franeoske poskuse vdreti s severo-zapada sem v gozd St. Pierre Vaast, smo zavmill, dasiravno je bil pripra-vil silen ogeni od novih čet izvršeni napad.
VZHODNO   BOJISCE.
Fronta gfm. princa Leopolda Bavarskega.
V  budem mrazu   |e   bilo  bojno delovanie skoz in skoz malo.
Armadna   fronta    general-obersta    nadvoj.   Karla.
Naše operacije proti rusko - ro-munski fronti se po nacrtu nada-ijujeio.
Severovzhodno od Campolunga mučno v dnevnih breznspešnih bojih Romuni svole zmešane zveze.
BALKANSKO   BOJISCE.
Armadna skupina general-
feldmaršala   von   Macken-
sen a.
V  Dobrndž?  se vr§e  ob Donavi do pristanima OUine vzhodno od Si-listrije artiljerijski boii.
MAKEDONSKO BOJIŽČE.
Zasedenie novih pozicij severno od Bitol|a se fe brez motenia s strani sovražnika izvršilo. Nove nemške sHe so dospele v bojn! pas. Na fronti Moglenice so Bol^ari zavrniii srbske šunke pri Rahovu in Tušinu.
Prvi generalni kvartirni mojcter v. Ludendorff.

Vojaški strokovnjaki označujejo ! dogodke v Valahiji kot novo fazo na-ie vojne proti Romuniji. Ta faza se je privela s pomembno zrnato pri Tergu Jiu. Naia fronta, ki se od tam pomika proti železnici Oršova-Cra-jova, ogroža v dolini Alute stojeće sovraine kolone tako, da se priče-njajo avtomatično umikati. Romuni poskušajo naše prodiranje za vsako ceno ustaviti. Zagnali so se z vsemi razpoložljivimi močmi iz Crajove in Slatine proti našim kolonam in raz-
! vili so se na tem delu fronte hudi in težki boji. Ti boji potekajo za nas ugodno, kakar je razvideti iz obeh -naših uradnih poročil, ki poudarj^ta, da se operacije po nacrtu nadalju-jejo.
Podpolkovnik Rous=;et piše v »Petit Parisien«: Pot iz Besarabije v malo Vate.hijo je zelo dol^a in transport niskih ojačenj na ogrožene točke je jako otežkočen. Zato se je bati, da se sovražne invazije ne bo dalo pravočasno preprečiti.
»Times* poroča: Romuni so izgubili pretekli tetien samo na vjetni-kih 8000 fliož ter so se morali umak-niti 15 do 20 milj.
V Bern pore ^ajo iz Bukarešte: Zdi se, da sovraž ;k Še vedno nada-ljuje svoje obkolfc'-ralne operacije v pokrajini pri 3ust rtiili. Ta obkolje-valna taktika se j«. pričela že takrat, ko je sovražnik 4. novembra zasedel hrib Laomu. V smeri na Campolnng so zavezniške čete že zasedle vas Laresti. ki je od mesta Ie še 6 km od-daljena. Tuđi kraj Namesti se nahaja v sovražnikovih rokah, tako da je Campolung v največ:"i nevamosti". V dolini Alute je sovražnik bolj napre-doval na zaoadnem bregu reke, ka-kor na vzhoinem. iz česar se da sklepati, da hoče napraviti svok> fronto ravno.
Ruski listi javljalo: Sovražnik obstreljuje mesto Campolung, kjer so izbruhnili veliki požaru
ROMUNSKO URADNO POROCILO.
18. novembra. Severna in severozapadna fronta. Na Na zapadni meji Moldavije tja v dolino Prahove niiesar novela. V okolici Pravoslavlja so napadle naše čete. Posrećilo se jim je tako v sredi, kakor na levem krilu sovražnika po-tlsniti nazaj. pri čemer so čutno na-nredovale in vje'e 300 mož. V dolini Alute in Jiu trajajo boji s silo. Opustili smo nekaj ozemlia. V pokrajini ob'Cmi ničesar romerahnecra.
18.      novembra.       Južna fronta.     Ob Donavi streljanje. V Pobnidži ničesar novela.
19.  novembra. Ničesnr no^je-?a na zapadni meji  Moldavije.    iz-vzemši severno od Mutenija do doline Prahove, kjer smo   zavrnili    so-vrarne napade. V okolici Drasostov-Ija smo nrodrli naprei. vjeli 4 Častni-kc in *0 mož ter \Dlenil! 2 strojni pii^k', 2 tona in n vez z orozjem.     V dol?nf Alt!te trajnio boii vzhodno od S'^ice V doPnj Jiu in OHort silni boji. Ob  Crni nebenega    bojnega    delo-van ja.
19. novembra. Ob Donavi in v Pobniđži slaboten infanten'iski in artiijerHsk* o?enj.
Rusko uradno poročilo.
18. n o v e m b r a. R o m u n s k a fronta, \Ta SedmoGrraškem traja-jo v dolinah Alute in Jiu trđovratni sovražni napadi. Na fronti ob Donavi naši prednji odd^lki nadaljujejo prodiranje proti jugu.                          I
Jassv — r om unsko   glavno   mesto?
Iz Sofije poročajo: Romunski kralj je proglasil Jassy kot glavno mesto Romunije za čas vojne. Mi-nistrstva se seiijo v Jassy.
Po padtu Bitolja.
Nemško uradno izvestje poroča, da so dospele bolgarsko - nemske čete na svoje nove pozicije severno Bitolja, ne da bi jih bil motil sovražnik. Na bojišče so nadalje prikorakala nova nemška ojačenja, tako da je obrambna crta gotovo zopet trdna, kakor Ie kedaj in da se ni bati, da bi sovražnik iz vc je val na tem delu fronte še nadaljne uspehe.
Francosko uradno poročilo ponosno poudarja, da so vkorakali Srbi v Bitolj natančno 4 leta po njega prvi osvojit vi. Gotovo je zavzetje tega mesta za Srbe velikega moralič-nega in paČ tuđi političnega pomena. Toda v vojni se glasi prvo vprašanje drugače. in uspeh se presoja pred-vsem. s strategiČnega stališča. Vojaški strokovnjaki so si edini v tem, da srbsko-francoskemu uspehu ni pripisovati strategičnega pomena. Bitolj je Ie grenka kaplja v čaši veselja nad valaško zmago. pravi vo-jaški stro!:ovn]ak »N. fr. Pr«.
Brezdvomno bodo Srbi proglasili Bitoij za provizorično prestolico malega ozemlja, ki se nahaja zopet v njihovih rokah. Bitolj šteje okrog 60.000 preblvalcev Srbov, Bolgarov in Grkov. Mesto je preživelo od balkanske vojne sem že fiude čaše: pred njegovim obzidjetn so se odigrale tri krvave bitke v novembru 1912. med Srbi in Turki. v novembru 1915. med Srbi na eni strani ter Bolgari, Nem-ci in Avstrijci na drugi strani in kon-čno v novembru 1916. med Bolgari in Nemci na eni ter Srbi in Francozi na dru^i strani. Ali ie mesto pri zadnji bitki mnogo trpelo, se ne poroča, Bitolj je ^e od turskih časov zvezan z železnico preko Florine s Solunom, nemško - belgarska okupacijska ar-mada pa je napravila tuđi vojasko železniško progo čez Prilep in Ba-buna na Veles ob železnici Skoplje-Solun.
Francosko uradno noročflo.
18.  novembra.    Orijent-ska armada.      Na levem bregu Strume so zavrnili Angleži silen bol-I garski protinapad na Barakli. Vzhod-
no od Crne so vzeli Srbi sovražni jarek v globini kakih 800 m. V loku reke traja boj za nas ugodno. Srbi so v jurišu zavzeli visino 1212 severo zapadno od Ivna kljub odporu Nemcev in Bolgarov, ki so imeli krvave izgube, ko so izvršili več brez-uspešnih protinapadov na to pozicijo. V ravnini pri Bitolju smo prodrli proti mestu. Dospeli smo v okolico Kamina kljub poplavi, ki moćno ovira gibanje čet,
19. novembra. Od Dojran-skega jezera do Vardarja živahno delovanje obojestranskih artiljerij. Na vzhodu so Srbi nadalje prodirali na Grunište ter obkolili ta kraj. V loku Crne so zavrnili Srbi nov bol-garski protinapad na visino 1212. Sovražnik se v neredu umika ^~oti severu ter ga zasledujeio Srbi, ki so dospeli na rob gorskega grebena 1278. Južno od Bitolja so franeoske In ruske čete iznova napredovale v smeri na Koleven. Angleski letalcl so obložili sovražna taborišča pri Se-resu z bombami. Naši Ietalci so metali bombe na frvake in stanovališča pri Novaku in Bitoljn. Čete orijent-ske armade so vkorakale ob 8. zjut-raj. Danes je nbletnica zavzetja Bitolja s strani Srbov leta 1912.
VUjIIU L IbUlIJU«
ITALUANSKO   URADNO POROČILO.
19. novembra, V Adižki dolini je bombardiral sovražnik v noči na 18. naše pozicije vzdolž pobočij hriba Giove južno Rio Camerasa. Nato je napadel z infanterijskimi od-delki od nas 26. oktobra zasedeno vas Sant. Izvršil se je protinapad in sovražnik je bil razpršen* V gorenjem Buru so napadle 17. novembra zvečer sovražne sile po moČni artiljerijski pripravi del fronte od Ma-lega do Velikega Pala, pri Čeinur so naperile glavni napor j>roti našim crtam na vrhu Kabota severno Mai-lega Pala. Po Iju tem spopadu je bil sovražnik na vsej napadalni fronti gladko zavrnjen. Mali sovražni od-deiki, ki so hoteli vdreti v jarke Kabota, so bili uničeni. Nekaj mož smo vjeli in vplenili orožja in municije, katero je zapustil sovražnik bežeČ. Na julijski fronti včeraj delovanje obojestranskih artiljerij kljub trajajo-čemu slabemu vremenu.
LISTEK.
Sreča iz zločina.
Francoski spisal I. B a r b e y d' A u r e v i 11 y.
(Dalje.)
Zavest, da bom brezpogojno molčal, je grofa oči vidno navdala z velikim veseljem. Rekel mi je: Prosim vas, gospod doktor, obiskujte mojo bolno ženo vsak dan. Tako sem mogel nemoteno studirati skrivnost-no bolezen in skoro neverjetno situ-vacijo v grofovi hiši. Kako dolgo že traja? sem se vpraševal. Odkar Je pobegniia Haute - Claire? Kaj je bila že ćelo leto za hišino pri grofici? Kako, da ražen mene ni nihče tega zapazil. kar je bilo tako lahko vi-detf? Take misli so seniele z menoj na konju, na potu v V. Grof in grofica de Savigny sta veljala za zakonsko dvojico, ki se presrčno ljubi. 2i-vela pa sta skoro sama zase, Zdaj in zdaj so pač prišli gostje na grad, a moški nišo imeli nikoli prilike, vide-ti gospodično Haute - Claire, 4afN i
iz V. pa se nišo nikoli tako dobro videle. da bi jo bile mogle spoznati. Služinčad, s katero je morala Hautt-Chaire živeti pod isto streho, nal-hrž ni bila iz V. Pač pa sem se čudil, da jo je grofica vzela vzlic njeni iz-redni krasoti v službo, kaiti grofica je vendar IinbUa svojega moža in je morala torei biti nanj Ijubostmma. A te ošabne aristokratinje iz V.. ki so bile ponosnelse od soprog pnladi-nov Karla Velikega. te pač nišo mo* gle misliti, da bi mogla najlepša hi-šina kdaj kaj več pomeniti za moža, kakor pomeni žanje lep kočijaž; vrh tega je bila grofica prepričana, da jo njen mož ljubi.
lim. sem se oglasil. kar mi tu pripovedujete. je vse prav in lepo. ali to nič ne zmanjšuje sumljivostt situvacije.
Gotovo ne. Je pritrdil zKh-avnik. toda dostikrat se zgodi, da Sele ne-varnost Vzbudf strasti in poželjenja, ki jim prej niti sledu ni bilo. V šest-naistem stoletju, v dobi največjib strasti, je bilo že tako. Takrat je bil človek vedno v nevarnosti, da ga pri IJubavnem se stanku mož zahode »n zgodilo se je dostikrat, da so mc>-žiu zastrupli^li obleko in perilo svojih žena, vedoč, da jih bo Ijobimec v
trenotku Ijubezenske ekstaze pol ju b-ijal. V naših treznih modernih cnsih je postava zadusila vse strasti, pač pa ie kazen za »zakonolomstvro pcxi domačo streho«: kakor govore prav-niki. iako roniževalno Morda se ie v grofu de Savignvju sele vsled te-^a vzbudiia ijul'ezenska strast, za-kaj resnica je, da moćne duše opijanja ravno nevarnost.
Lahko si mislite, da sem nasled-nje jutro nriše! že nreeei zgodai na grad, a nićesar nisem zapazil. kar bi bilo vredno pozornosti. To je bilo popolnoma gotovo, da sta liaute-Claire in grof igrala nezaslišano predrzno vlogo z mirnostjo najvećih igralcev. Manj gotovo je bilo — in to sem hotel najpoprej dognati — če se pusti grofica varati in kako dolgo se že zaveda. da je varana. Nalpo-prej sem torej grofici posvetil svojo pozornost. To ni bilo težko. sai je bila moja pacijentinja. Ze v V. sem Jo spoznal. da je pristna aristokratinja, ena tistih. ki ne ved« ničesar dmRe-ga. kakor da so plemenite in da ražen plemstva ni njč na svetu vredno Ie pogleda. Taka domišljavost je edi-na strast teh žensk. Vzgojena v samostanu, kjer se je silno dolffočasifa, se je gospodična Delfina pl. Cantor,
vrnivši se k starišem, naprej dolgo-časila. dokler ni postala žena grofa de Savignv, ki ga je -dTage volje ljubila ali si vsaj domišljala, da ga ljubi, ker ie bil prvi mladi mož. ki ga Ie spoznala. Bila i£ bleda žena, mehko-mesa, a trdih kosti. Ko mi je dala svojo bisernobelo roko z aristokrat-skimi elenki in sem otipal njeno naglo bijočo žilo, se mi je /delo, da je od usode ustvarjena za to, da jo ponosno Haute - Claire potepta. Se-veda ništa s tem mojim nazorom so-glasala grofičino svoieglavno čeio in energična čeljust.
Že čez nekaj dni sem spoznal, da grofica niti najman} ne sluti, kaj se godi v njeni hiši. Občevala je z vsemi ljudmi. izvzemši grofa, jako prezirljivo. S takoimenovano Evla-lijo je občevaJa sicer zapovedajoče, a manj oštro, kakor z drugimi posli. Govorila je s tištim umerjenim kratkim glasom, ki ga imajo ženske, roje-ne za zapovedovanje, in vedoče, da se jim vse pokori. Evlalija je svojo službo opravljala z najnežnejšo obzirnost jo in posvedočevaJa tako umevanje gmffčinega značaja, da sem moral obeudovati njeno notra-njo silo in njenega duha. Casih me Je kar zaseblo, če je krožila okrog gro*
fice, kakor zazebe Človeka, če vi'đf kaco krožiti fk> postelji srečega človeka,
Neke^a večera sem vprašal gfro^ fico: Zdi se mi, da imate izredno spretno hišino; ali smem izvedeti, od kod da je?
Da, prav dobro mi streže, je ravnodušno odgovorila grofica m Ie samo sebe ogledovala v ročnem zr-cahi. Priznati moram, da sem jako zadovoljna ž nio. Vem pa o njej Ie ta, da ni iz V.-a. Če vas zanima, od kod da je, vprašajte grofa, Ce se prav spominjani, mi je rekel, da )e služila pri neki njegovi sorodnicK Prav hva-ležna sem mu, da mi }o je preskrbel; zdi se, da nima nobene napake.
Jaz pa, gospa grofica^ som našef na vaši hišini veliko napako, sem re-t kel z umetno resnobo.
Res? Kako pa? je vprašala xa-» tegnjeno grofica, kakor đa je nap^lm njene hišine čisto nič ne zanimalo.
Preveč Je lepa, sem odgovori dosti prelepa za hišino. Nekega (hm vam Jo gotovo odpeljeja
MisHte?
Da! In morda stori ta mož b t** šth krosrov, kl se vank> zaljubi Tako je lepa, da lahko rudi kakega vojvodo omrežL
(Dalje prfliođnj^j
diran 2.
•SLOVUAl&aU NAKuu'.anc 21. novembra uib.
ATstrflskl Italiiani v i talijanski
artnadL
Lagano* 19, novembra. (K. ur.) »V Turin je prispelo 1660 avstro-ogrskih vojnih vjetnikov [talijanske narodnosti, med njimi 45 oficirjev. Prihajajo iz Rusije, da se z oboroŽc-no roko bore proti svoji domovini. — Vkrcali so se 14. oktobra v Arhan-gelsku. Za čas vožnje so bili v ne-prestanem strahu zbog napadov podmorskih čolnov. Na železniški postaji v Turinu Je številna množica pozdravila izdajice domovine. S tem transportom se je število takih bo-jevnikov povišalo na 4000.
Kako postopajo v Italiji z vojni mi
vjetnikL
DunaJ, 19. noveir/ra. (Kor. ur.) te vojnoporočevalskega stana: Ka-kor je razvidno iz uradno overovlje-nega porocila nekega oficirja, ki je prišel v italijansko vjetništvo, se trudijo Italiiani na vse načine, da bi bili enaki drugim za »kulturo« se borečim narodom glede postopanja z vjetniki. V tem poročilu z otoka Ca-pria pri Livornu se poroča doslovno: »... z vsemi se je postopalo na najsurovejši način, vsi so bili vklr-njeni v verige ki transporte so pe-Hali skozi mesto v uniformi na vo-zovih za kaznence.c Ni treba pisati komentar k temu poročilu.
Presenetlfiv   nastop Italijanov  teren Italiie.
Curiti, 20. noverobra. Milanski ftsti poročajo, da je pri novih voja-ških operacijah entente doloČena presenetljivemu nastopu Italijanov izven Italije posebno pomembna vloga.
francoski    vojni    minister    v    Itall-janskem giavnem stanu.
Lugano, 20. novembra. (Kor. u.) Francoski vojni minister je odpoto-val preko Rima v itaiijanski glavni stan.
Vojna z Rusijo.
RUSKO   URADNO    POROCILO.
18. novembra. Zapadna fronta. Streljanje med izvidnimi oddelki na ćeli fronti. V Gozdnatih Karpatih severno od Chibenija smo s svojim napadom zavrnili ofenzivo sovražnika, ki je mestoma potisnil naše maihne oddelke nazaj. Padli sneg je storrl pota nehodna.
EKSPLOZIJA   V   ARHANGELSKU.
Berolin, 20. novembra. (K. ur.) Stockholmski i>oročevalec *Lokal-anzeigerja« Prinaša natančno poro-Čilo o velikanski eksplozifi v prista-nišču Arhangelsk. Izgubljenih je bilo 7 pamikov s skupaj 27.000 tonami. Pristan, ki je bil poln ladij, je bil pravi pekel, iz katerega so skušaTe ladje uteći, pri čemer jih je bilo najmanj 20 težko poškodovanih. Na kopnem tmičeno municijo ceniio na kakih 80 milijonov rubljev. Skladisča zveze moskovskih tkalnic so popalnoma pogorela. Zgorelo je 20.000 bal bom-baza. Dve tovami za gumi cenita svojo škodo na 15 milijonov rubljev. iVsi avtomobili nove avtomobilske feroge Petrograd-Moskva so pogo-reli. Vojni minister je baje označil ta požar kot eden največjih pora-zov Rusije. Končno poroča poročevalec, Sa je angleški veleposlanik zahteval, da naj Anglija zasede prlstanišče, !ker ruske straže ne odcrovarjajo za-htevam. RUSKI VOJNI IN MORNARISKI
MINISTER PRED  DUMO.
Zunaj dnevnega ^reda dume Je ruski vojni minister Šuvajev govoril o vojni tako-Ie:
Sedemindvajset mesecev traja jKrvava kruta svetovna vojna. Naš ljubljeni vladar ni želei vojne in ni hotel, da izbruhne. Mi vsi vemo, đa ciso našli niti naš car niti naši hrabri TOvezniki pri stremljenju, da prepre-čijo svetovni požar, podpore v sovražnem taboru. 2e kakih deset let so v sovražnem taboru gojili misel polastiti se nadvlaKte in prvega me-sta med vsemi narodi. (Pritrjeva-nje.) V tem sovražnem taboru so kakih 10 let brusili meče in pripravljali orožje. Čakali so samo na določeno uro, da padejo po sosedih m jih po-bijejo z uničuiočim udarcem na tla ter prisilljo, da se pocfvržejo njih volti. (Pritrjevanje.)
Ti uničujoči udarci so se razka-dUi. Sedemindvajset mesecev traia vojna. Bog sam ve, kako dolgo bo še trajala. Kot star vojak sem y svojem srcu prepričan, da se mi z vsa-khn đnevom približujemo zmagi, so-vražnik pa se je približufe poraziL Kaj se je na svetu izpremenilo? Zgodilo se je ravro ono. kar so go-tovp, r.sehc rvn^'n 1n14 videle na-pr?=   to. l:*r —    fc-»*C5 *~^-" " ^USili
marveč hi •: v ^ ph de~ T ' -civez-nikov, na zvest'^o. da se • veČ ne bori same vojska, marveč tuđi vsa jfriava. (Pritrjevaji^ Ja i*ielQY^
nje municije so bile pritegnjene tuđi ženske, deklice in otroci hi se je đvt-
gnila na štiridesetkratno.
Glede prehrane obttoiajo gotove težkoče vendar to ni neznosno. Ni naša krivda, da imamo težkoče z avtomobili. Tuđi letalstvo se rarvija.
Računam z VaŠo pomoČJo tuđi v bodoče glođe splošnega deia za na-lo hrabro vojsko. SovTažnik ie zlom-ljen. ne bo nam ušel. Ponavljam, kar je rekel predsednik dume: Zmagati moramo. To je ukaz vrhovnega voj-nega gospodarja naše hrabre vojske. To zahteva blagor naše domovine, vse drugo priđe Sele v drugi vrsti v poštev. Nobena sila na svetu ne more poraziti Rusije.
Nato je izvajal mornariški minister Grigorovič približno isto kakor vojni minister.
Prišlo je do ovacij obema mini-stroma ter ie izrekla duma voljo ru-skega naroda vztrajati do zmagovi-tega konca.
8ii i Sont
FRANCOSKO LRADNO POROCILO.
18. novembra popoldne. Južno od Somme smo brez te-žave z ročnimi granatami zavrnili rnočan nem^ki oddelek, ki se je sku-Šal približati franeoskemu jarku v odseku Biaches. Sicer je bila noč povsod mirna. Slabo vreme ovtra operacije na ćeli fronti.
18.  novembra zveče r. Južno od Somme smo zavrnili z zapornim ognjem in metanjem ročn;h granat poskus Nemcev    prođreti    proti našim   jarkom vzhodno od Bernyja. Na ostali fronti od Časa do časa topovski ogenj.
19.   novembra popoldne. Noč je bila na ćeli fronti razmeroma mirna.
19. novembra zveče r. Ražen silnega obstreljevan:a forta Douaumont in njegove okolice ni po-rocatf s ćele fronte ničesar.
Belgijsko uradno porobilo.
18.  novembra.     Lahno artiljerijsko delovanje v odsekih    Dix-muiden. Stenstraete in Het Sas.
19.  novembra.    Zivahen boj z bombami v okolici Steenstraete   in Boesinghe. Artiljerijsko delovanje je bilo danes slabotnejše,   kakor   prej-Šnje dni.
ANGT-EŽKO URADNO POROClLa
18. novembra popoldne. Potisnili smo svoje pozicije severo-vzhodno od Beaumont-Hamela naprej tei prodrli sevemo od Beaucourta, Sovražnik je močno obstreljeval Be-aumont-flamel in Hebuteme. Cez noč smo izvršili uspešen napad na sovražni okop sevemo od Vpresa, vjeli 20 mož in vplenili eno strojno puško.
18.      novembra     zveče r. Kliub vihafnemu vremenu smo prodrli danes severno iri južno od An-cre in pridobili zlasti južno od reke tal. kier smo dospeli do roba Orand-courta. Doslej smo našteli 258 vjetih. V soboto izvršeni prav živahni napad je prinesel nadalnje   dragocene pridobitve oh Sommi. Južno od An-cre smo Drodrli na fronti .S000 jardfc)v povprečno v globini 500 jardov. Na južnem bregu reke smo prodrli   na zapadni strani Grandcourta skozi zu-naTiJi pas hi^ tega kraja. Tam se vrše sedaj nadalje bojrz bombom!. Na skrajni desni strani smo vzeli visino južno od Ranconrta. Ođ tam je prodrla neka patrniia boli proti vaši ter se vrnila z vjetimi. Na§e Sete, ki se bore severno od   Ancre, so prodrle na južnem bregu. Število tam vjetih znasa že 600.
19.  novembra zvečer. Položaj je nerzpremenjen. Stevilo vče-raj ob Ancri vjetih znaŠa 20 časrni-kov in 752 mož. tako đa Je skupno število od 13. t. m. naprej vjetih naraslo na 6962 mož.
Skrajni napori Angležev.
Haas, 19. novembra. Iz Londona poročajo: Na Angleškem bodo sko-raj izvedeni dalekosežni ukrepl politi čnega, vojaškega, mdustrijsko-or-ganizačnega in gospodarskega značaja, katerih namen je ofačiti vofno silo države. Ore predvsem za na-slednje ukrepe: 1. Vsi za voiaško službo sposobni Irci bodo v kolikor se do 1. januarja prostovoljno ne oglasijo za službo z orožjem, pod-vrženi službeni dolžnosti v vojni industriji; 2. brambna doižnost bo r a z š i r J e n a od 40. na 45. leto; 3. z nevtralaimi državami, ki ie đo-seda nišo v večji meri dobavljale vol nih potrebSčin. zlasti z Nizozemsko, norciijskimi đržavam! in Spansko bodo sklenjene obsežne pogodbe za <fobavo svojega materijala in saro-vin; 4. uvedena bo državna aprovi-m^na   nrgmfiarHii   fc    irorirrT1H
transpoit blata, ki ni neobhođno po-1
trebno, bo prepovedan, đa se na ta t način razbremeni trgovsko brodov-je za transport vojnega mattriiala;
6. trgovske ladje bodo splošoo hi sfl-nejše obor ožene, kakor dosadaj; ,7. posestaOd prvovrstnih angleikih pa-pirjev, slasti železniikih oMigaci} bodo morali iste zamenjati za vojne obligacije, da se na ta način zviša šterlingov kurz v inoz^nstvu; 8. izdano bo veliko narodno vojno posoji-la. — Angleški listi razvijalo tuđi v/dno živahnejio agitacijo za zaposlenje žen v industriji. Od začetka vojne do aprila 1916. je naraslo $te-vilo v gospodarskih in industrijskih podjetjih zaposlenih žen za 583.000, do junija 1916. pa za P66.000. 766.000 teh žen nadomešča m<»ške, ki se na-hajaio na bojišču, V vojni industriji je zaposlenih tuđi vedno več otrok, f zsroraj navedenem času se je zvišalo njih število za 45.000.
Anfldeška poštna kontrola.
»Temps« poraća, da so Zedinje-ne države iznova poslale Anglijl nov ugovor glede utesnjevranja prostega r»meri$kega trgovstva vsled angle-ške  postne kontrole.
Norveško-nemški spor.
Christiania, 19. novembra. (Kor. urad.) Poročilo zastopnika Wolffo-vega urada. Na' norveško časopisje deluje očividno včerajšnia brzoiav-ka berolinskega poročevalca »Tidens Degna« o razpoloženju na merodaj-nem mestu v Nemčiii, da ima Nemči-ja tuđi na gosporhrskem polju vzrok za pritožbe. Ob enem pa naznanja časopisje, da se vrše tuđi na tem pofju sedaj važna potajama, o katerih je upati. da bo prišlo do sporazuma z Nemčijo.
Homatije na Grškem.
Grška mora oboroževati svoie tia-čltelje.
Mllaa. 20. novembra. (Kor. ur.) »Gorriere della Sera« javlja iz Aten: Francoski admiral je zahteval od atenske vlade izročitev orož-ja, municije in drugega vojnega materijala za oboro-ženje dveh razredov grške   aimade.
Pobofi med atenskimi diiaki.
Lugano. 20. novembra. Iz Aten poročajo: Med vseučiliškimi dijaki je prišlo do pretepov. Venizelistično di-jastvo je priredilo manifestačni ob-hod k francoskemn poslan i štvu, kralju zvesti dijaki so se Sli poklonit pred palačo. Na nekem trgu je počilo naenkrat 20 revolverskih strelov. Mrtev n1" nihče in ranjen menda tuđi ne.
Razne politične tetfi.
== Proti narodni avtonomiiL Neki dr. Albert Ritter je izdal v graški založbi  Leykam  brošuro, ki   (mora se reci) s prav luknjastimi argumenti zastopa idejo, da mora biti ohranitev in ojačenje centralizma    pravi notranii vojni cilj naše države. Avtonomijo   odklanja   avtor (ki pravi da piše z državnega   stališča) kot utopijo, ki je sicer »v geometrič-nem oziru« (bog ve kaj naj to pome-ni.) prav zapeljiva. Toda koristila bi Ie    Slovanom.    škodovala   pa Nemcem, raditegaje več kot ne-varna, da ćelo usodepolna, sai šega na same korenine nemškega naroda, V deželah namreč, ki imajo nenem-ško većino,   prebiva polna   tretjina vseh zapadno - avstrtjskih Nemcev (avtor je že izbraL ime za avstrijske dežele brez Galicije, naziva jih   Zapadno Avstrijo), v nemških deželah pa živi Ie ena šestina Nenemcev. Ako se torej uvede   deželna   avtonomija (nikdo ne zahteva d e ž e 1 n e avto-nomije, temveč vprašanje se   glasi: narodna avtonomija). ootsm  so Nemci v slovanskih deželah kratko-malo   izgubljeni   (,) in   država   bo oslabljena (!). Avtor je zbral nekaj političnih m gospodarskih argumen-tov proti razdelitvi Avstrije v samo-stojne deželne skupine, ki govorijo v prvi vrsti proti nameravani izioCItvi Galicije, kar seveda ni bilo narrtera-vano. Todi skuša dokazati, da n- res, da bi bila Avstrija v vojni sifalno iz-pričala svojo vrecmost kot    država narodov, ter trdi. da ie postala država krepka in silna % a t o ker Je pre-nehala biti narodnostna država, ker se Je nevidna   centralistička sila polastila drž.   krmila.   Avstrija Je edina država, ki nima parlamenta, to pa za to, ker Ie na ta način pre-maga slabosti svojega narodnostne-fa organizma. Nemoten, sijajen raz-vo| JI Je zasiguran torej Ie, ako tive-IJavi strogo centraW5ti5no Idejo. Rft-terjevo konfuzno loifiko oenačnlejo razni listi kot zelo friobokoatrmo.
= PotfleM   obBođb^   NajvišJ« doBMbraiisko aoditte Je dne 20. tm.
dopoldne razglasilo svojo odločBo o nlčnostol prttožbf đr. Kramara, dr. Riti«!. Cenrente lm 7iiiTtii. ki so bffl zaradi veleizdajstva in hndodel-
stva proti vojni sfli države, oziroma vohnnstvo v vojnem času obsojni na smrt Vse točke ničnostne pritožbe so bile spoznane za deloma za nedo> puftae. deloma za neutemeliene. S tem je postala razsodba praTO^noč-na* Po končani razpravl se je sodni dvw posvetoval o morebitnem pred-logn za pomiloščenje.
—   Preložena   obravnava.   Ka-zenska obravnava    proti    poslancu Soukupu in tov arišem, ki bi se morala začeti na Dunaju 20. t. m., je v svrho novih poizvedb preložena.
= Manifest češketnu narodu. V včeraj objavljenem manifestu češke-mu narodu Je med strankami, ki so prevzele poroštvo za narodni dogovor pomotoma izostal podpis »narodne (staročeske) stranke«.
= Pruska poslanska zbornica je
20. t. m. razpravljala o predlogu, glede varstva nemškega značaja tistih pruskih kronovin.v katerih prebivajo Poljaki, Minister notranjih del Loe-bell je izrekel upanje, da bo ustano-vitev samostojnega kraljestva Nem-Čiji v korist in da bo ž njim utrjena varnost in moč Nemčije na vzhodu. Pruska vlada bo posvetila največjo pažnjo oplivu raljkestva poljskega na Poljake v Nemčiji. a pruska država bo ostala zvesta svoji narodni nalog! v vzhodrnh provincah in upa r-ostanejo ondu prebivajoči Poljaki brerpogojno zvesti nemškemu narodu.
= Hindenburg o prehrani. Gene-ralfe?drnarj>al v. Mindenburg je po-slai nemškemu državnemu kancler-ju v. Bethmann - Hollwegu pi^mo, v katerem nastopa proti trditvi gotovih listov, češ, da je on proti organiziranju Dr eh rane ljudstva, on želi Ie, da poleg pritiska še vsik posamezni po svojih močeh prostovoljno posveča vso svojo skrb prehrani vojske in vojnih delavcev.
—   Reforma italijanskega senata. Ttalijanska vlada proučava nacrt, po katerem bi se izvršila volitev pred-sedstva italijanskega senata po se-natorjih in bi ne imenoval več pred-sedstva kralj.
—     NacljoaaUstična gonja proti Giolittliu. »Popolo d* Italia« ponovno vohuni radi nevarnosti    nevtrahzma in napada Giolfttija, Češ, da njegova zarota raste od dneva in dneva, zato pa se kaže. da so Italijani res sposobni   uničiti vse, kar je itaiijanski narod žrtvoval.     Izvestnim poslan-cem treba povedati, da parlamentarna imuniteta neha pred vratmi Monte Citoria in da se ne srne opustiti no-benega sredstva, ki more    narediti konec tej zaroti. List poziva inter-venicijoniste, ako bo potreba, da naj s cestnimi demonstradjami kakor v maju 1915., učinkujejo na parlament.
= Ententa in Svica. Švicarska zvezna vlada odklanja zahteve entente, ki bi še botj omejile svobodo švicarske industrije.
= Izmišljotine švicarskih llstov o položaju v Belgiji. »Basler Nach-richten« javljajo preko Amsterdama, da so Nemci deportirali 10.000 prebi-valcev mesta Gent na Nemško. Za-prli da so nadalje rudokope v Lim-burgu, ker tamkajšnji mdarji nišo hoteli podpisati obveznic, da se bodo pokorili nemškemu rudniškemu vodstvu. Tuđi te delavce da nameravajo Nemci odgnati v nemške rudokope. V Maastricht ie baje đospela vest, da je prišlo v Bruslju do krvave revolte belgijskega prebivalstva, ki se brani od Nemcev odrejenega prisil-nega dela. Ker so Nemci zato hoteli odpeljati več tisoč Bruseljčanov na Nemško, ie izbruhnila na bruseljskem sevemem kolodvoru revolta, proti kateri je moralo nastopiti nemško vojaštvo, ki da je mnogo Belgi«cev poostrelilo. Pa tmfi 30 Nemcev da je bilo ubitih. Berlinski »Tag«, ki te vest' registrira, poudarja da so vsa ta poročila prazne izmišljotine. Kakor je povsem netočna tuđi vest, da se mo-rajo vsi Belgijci med 17. in 30. letom pripraviti na pot, ker bodo odpeljani na đelo v nemških rudnikih.
= Belgija. Vsled večjih političnih demonstracij, ki so se zgodile 15. t m. pred đvema cerkvama in pri katerih so bili posamični Nemci od prebivalstva opsovani, je bruseljski guverner izdal odredbo, ki določa: Od 21. novembra morajo biti javna zabavišča, gostilne, kavarne in pro-•(tajalne ob 8.uri zvečer zaprte. Mu-denje na ulicah Je od pol 9. ure zve-čer do 4. ure zjutrai dovoljeno lc tištim ki imajo od nemške oblasti po* sebno pismeno dovolila
— Amerika m Qreyeva nota. Iz New Yorka poročajo poluradno, da ameriška vlada ni sprejela angleške-ga odgovora o crni listi.
=Eskkra1| ManulL Iz Londona poroČafo, da namerava ^a'e» Vivši portugalski kralj Manuel \-s*.^n!ti v angleSko volska
CeSki vzgled.
Ceski narod bo štel nedeljski manifest svojih političnih voditeljev med najvažnejše dokumente svoje novele zgodovine. V spoznanjn, da zahteva velika doba, katere dogodki ne morejo ostati brez globokossgajo-čega vpliva na razvoj notranjih za-dev naše države, odločilnih činov. so se adružile Češke stranke v trdno organizirano iednoto, v kateri naj bo osredotočena vsa politična sila naroda. Vsi češki poslanci so se združili v skupnem klubu (Češkem sva-zu) in vse stranke so ustanovile skupni Narodni vybor. Narodni odbor, kot vrhovno moralično instanco za vsa politična vprašanja splošno-narodnega pomena.
Češki narod srne biti zadovoljen. Z občudovanja vredno energijo so odgovorili reprezentanti njegove politične volje na one nacrte, ki hočejo na razvalinah narodno-s t n e države zgra-ditl državni orga* nižem, odvisen od volje in interesov enega samega, povrh še v manjšini se nahajajočega naroda. Združenje čeških strank je v imenu naroda izrečena napoved obrambnega boja proti tem nacrtom, pa je še več kot to. V duhu narodne discipline ustanovljena organizacija bo reševala vsa aktualna politična vprašanja s stališča splošno - narodnega interesa in preprečila, da se uveljavijo v velikih splošno - narodnih zadevah, partikularistični interesi te ali one strankarske, pokrajins. ali gospodarske skupine. Ker so v Ceškem svazu združene po svojih poslancih in v Narodnem odboru zastopane po svojih pooblaščencih stranKe vseh čeških dežel od skrajne soc. dem, levice do skrajne Klerikalno - konzervativne desnice, je celok'JDnemu narodu dana garancija, da bodo njegove težnje vedno zastopane res v neskaljenem narođneni duhu. Ta zavest je narodu najboljša opora v hu-dih časih, jači njegovo samozavest, krepi njegovo odporno silo in mu daje novih impulzov. Nova organizacija pa nudi tuđi strankam samim velevažne ugodnosti, ker lih opro-šča od Specijalne odgovornosti pii razreševaniu aktualnih političnih vprašanj in od sicer pri tem narav-nega tekmovanja, ki tako pogosto narodnim interesom škoduje mesto da bi jim koristilo.
Et notra res agitur. Dogodki, kl so dali povod ustanovitvi češke vse-naro*dne politične organizacije, ogro-žajo tuđi naše narodne interese, lan-ko rečemo da toliko bolj, kolikor sla* bejši je nas narod od kulturno in go* spodarsko silnega, politično tako iz-obraženega češkega naroda.
Spoznanje, da moramo tn<fi trd združiti svoje sile ter si ustvariti obrambeno organizacijo, kl bi bila vznemirjenemu narodu porok, da stoji na braniku njegovih interesov enotna odločna in moćna straža, pro-dira vedno bolj in ljudstvo brez-dvoma nima danes iskrenejše želje, kakor da bi slovenske stranke sladile češkemu vzgledu.
Gotovo bi bilo pogrešano in je tndi nemogoče češki vzorec kratko-malo prenesti na naše slovenske, Ju-goslovanske razmere. Naše politične razmere pred vojno so bile bistveno drugačne kakor češke, napetost med strankami je bila mnogo večja, <*f-daljenost političnih programov mnogo občutnejša in razdelitev politične moči mnogo mani enakomema kakor na Češkem. Reklo bi se negirati fakta, ako bi trdili, da je vojna ta položaj bistveno spremenila. Pri razmeroma majhni delegaciji, ki jo imamo v državnem zboru se nam tuđi zidi, da stopa eventualno zdraženje naših poslancev bolj v ozadje. Nepo-srednega pomena pa je gotovo ustanovitev skupne-davrhovneganarodno - po-I i t i č n e g a z b-o r a, ki bi naj zdru-ževal politično silo in voljo vseh naših političnih strank iz vseh naših po-krajin ter uveljavlljal v aktualn. po-nih vprašanjih ono stališče, ld }e danes edino mogoče, stališče interesa celokupnega naroda. Ćehi so svoje stranke združili, nišo pa jih f u -afcj o n i r a 11, nišo storili naglavne-W greha proti principu političnega življenja, katerega zdrav in narodu
I korišten razvoj temelji na boju mnenj, nazorov in rogramov. Omejili so nadalje kompetentne svoje vsena-rodne institucije na aktualna vprašanja, da preprečijo vsako neplodno izgubljanje v labirintu gotove vrste »slogaške« politike. Uveljavili so konečno princip* da v splošno narodnih zatđevah ne more biti nlkda r merodajna vollale ene stranke, m naj bi bila ta Še tako moćna, temveč da morajo biti v skupni narodni organizaciji zastopane stranke tako, da nobena izmed njih nima absolutne većine in dto ••
*68.   štcv.
.M-UV^r^g N.VrJU\   uric 21   novinom  ivi*
stran a.
torej vsi ukrepi iklcnejo s prlvol)*-njem vec če žc ne vseh strank.
Ta misel je pri češki orguiz*-ciji ćelo tako odločno poudarjena. da za predsednika Narodnega odbora ni izvoTjen zastopnik najmočnejše (agrarne) stranke, temveč dr. Mat-tuš, delegat staročeške stranke, ki n. pr. v državnera zboru niraa niti enega poslanca. Taka ureditev )e najnujneši predpogoj potrebne narodne discipline, katera ]e zasigurana z majoritetmra principom. Ker ve vsa-ka stranka, da je ne more nobena druga •• stranka sama zase majorizirati, zato se mirno in brez bojazni tehko podvrže načelu, da io veže vsak sklep skupnega narodnega odbora, tuđi če bi bila pri sklepanju sama glasovala proti.
Na teh zdravih principih bi se morala tuđi pri nas ustanoviti splos-no-narodna vodilna organ izaći ja. Dati takemu narodnemu odboru kon-kreten program, gotovo ni težko, ako se skrbno izberejo vse tište za-deve, ki so splošno-narodnega po-mena in ki so aktualne. Obramba člena XIX. avstrijske ustave z vse-mi nienimi posledicami, zaš#ta slo-venskega uradnika, gotova slovenska vprašanja, nastop proti izvest-nim dobremu imenu in interesom naroda škodljivim pojavom, stiki z enakimi narodnimi organiza-cijami drugih avstrijskin slovanskih narodov — to bi bila nekatera konkretna narodno - politična vpraša-nja, glede katerih Je skupni nastop vseh naših strank brez ozira na njihova programatična nasprotstva mogoč in potreben.
Pravimo vseh strank m meni-mo. da je. ako na] narodni odbor res reprezentira politično voljo celokup-nega naroda, neobhodno potrebno, da združi k skupnemu delti skra'no Ievico s skrajno desnico "n da so v njem zastonane vse naše deze^e. Poleg klerikalca in liberalna mora biti dano mesto socnalnemu derrn-kratu, štajerska narodna stranka mora imeti v odboru taTcisto svoje zastoonike. kakor koroska katol'ško-narodna organizacija in tržaška narodna stranka.
Predstoneče misli so le Izraz pr-Cega vtisa, ki ga le napravi! češki manifest, poskus zbrati nekaj pozitivnih predfogov, s kskršnim* se bo-đo morale bav"*" naše stranke, ako se zavedajo velike odgovornosti, ki jo imaio danes pred narodom.
Vesti iz primorci (fini
Župani iz raznih evakuiranih go-Hških občin so imeli včerai v Ljubljani posvetovanje, na katerem so razmotrivali vprašanje, kako zasnovati v korist beguncem poleg le ob-stoječega še širše delovanje, ki bi bilo v prid tuđi deželi, v kateri se naha-jajo. Čujemo, da se politična oblast in goriški đeželni odbor zanimata za stvar in zagotavljata potrebno po* moć, tako da je pričakovati ob do-brem razumevanju razmer in pravo-časnem pričetku takega delovanja vsestransko ugodnih rezultatov.
Odlikovanja« Cesar je podelil dvor. svet., višjemu stavbnemu svet-niku pomorske oblasti v Trstu, Fran-cu Colombicchio pL Taubenhiihel komturski križec Franc Jožefovega reda, viteški križec Franc Jožefovega reda z vojno dekoracijo v priznanje odličnega službovanja pred so-vražnikom voditelju okrajnega gla-varstva v Tolminu, namest. svet. dr. baronu Hohenbiihlu in namestništve-nemu tajniku Ernestu baronu Weis-senbachu. Zlat zaslužni križec s kro-no na traku hrabrostne kolajne v priznanje hrabrega in požrtvovalnega zadržanja pred sovražnikom dr. Fr. Premšaku v Nabrežini, dalje pri ar-ma'di na bojišču se nahajajočemu na-mestništvenemu koncipistu Bruno Staretu, prostovoljni bolniški strež-nici v Nabrežini Melaniji Laessig; v priznanje zaslug m požrtvovalnega delovanja v vojni soprogi namestni-ka v Trstu in na Primorskem, Luciji baronici Fries Skene, in policijskemu kcmisarju v Trstu dr. Ivana Lord-sohneiderju.
Kdo kal ve? Katarina Cematič iz Sempasa h. št. 150 pri Gorici išče svojega moža - vojaka; zadnji nje* gov naslov, naj mi ga pošljuje pod k. Lanđst-Eisenb. - Sicherugns-Korrrpagnie »Gorz«. Kdor ve za njegov naslov, naj mi ga pošlljje pod naslovom: Katarina Cernatič. Krize vska vas št 16, pošta Metlika na Kranjskem. Stroške mu plaćam. — Andrej Krpan išče svoio ženo Tere-zijo Krpan. Kot begunka ]e bila ▼ Sevnici, a sedaj ne dobim nobenega odgovora od nje. Sedaj nič ne vem ali'.**" *e prestavila ali kaj je ž njo..
V  tretjem lete tvetovne voiske, ko Je ludi Romaaila 1**-$$^^ sto-prla na stran naših sovndafltov.   s* obraća naša država do svojih driav* ljanov s petim voj. potoplom. V teh resnih časih, ko po dolgotrajni borbi stopa    svetovna vojska v odločtlen stadij, je prav posebno vsakega državljana sveta dolžnost,    da se od-zove    z   vso   pripravljenostjo kHcn ogrožene domovine ter Ji da na raz-polago Čim izdatnejša denarna sredstva. Sedanje naše peto vojno posojilo je najdalekosežnejse, odločtlne   val-nosti za nadaljni potek tejra siinega boja, izrazito prepričevalno nai do-kaie vsemu sovražnemu svetu   vso našo požrtvovalnost.    Izpričuje nai, da naše domovine ne le ni poraziti z orožjem, marveč da je nezlomljiva tuđi njena gospodarska   moč.     Za naš obstanekgre, ta zavest vzmnožuj naše   sile!     Tek-mujmo ob petem vojnem posojilu, da jasno   dokažemo   vsem     sovragom svojo neuklonljivo voljo, braniti ob-stanek staroslavni domovini. V trd-nem zaupan»u    v    zmago    pravične stvari smo vsled heroičnega junaštva naših vojakov in odličnega vodstva naših poveljnikov, tesno združeni    s   svDjimi    izvrstnimi zavezniki, zmagovito   strli   ves najvrečji napor nadsilnih sovražnikov.    Čvrsto stoji in kljubuje naša vojaška fronta. Sto-rimo po svojih naiboljsih moceh, kar moremo, da ostane kakor doslej tuđi v prihodnje neomajano krepka    tuđi naša gospodarska fronta, ki izpopo!-njuje in podnira vojaško fronto.
Industrialci. treovci in obrtniku pokažite tuđi pri sedanjem petern voj. nosojilu dejansko svojo patriotsko zaveđnost ter se udeležite čim šte\11-nejše in čim izdatneiše subskripcije.
V  Ljubljani,   20. nov. 1916.
Trgovska  in  cbrtniška  zbornica  za Kranjsko.
Cesarjevo zdravje.
Uradno porocajo 20. t. m.: Pri Nj. Veličanstvu je minolo noč nastalo omejeno v nemljivo mesto na desnih plutah, sicer so ostali kataralični pojavi nepremenjeni. Ju-tranja temperatura 38 stopenj, ve-černa temperatura 37*8, delovanje srca dobro, sopljenje enakomcmo mirno, tek majhen. Nj. Veličanstvo se je rnudilo ves dan izven postelje, delalo do večera in sprejelo prvega najvišjega dvornika kneza Montenu-ova, oba generalna adjutanta v^ene-ralnega polkovnika prrofa Paara in generalnega polkovnika barona Bol-frasa, kabii?etne£a ravnatelja barona Schiessla in sekcijskega šefa pl. Da-ruvaryja ter Nj. c. in kr. visokost presvetlega gospoda feldmaršala nadvojvodo Friderika v tričetrturni avdiienci.
Dnevne vesti.
— Ustanova tvrdke Karei Pol-lak za vdove in sirote padHh kranjskih vojakov se sprejme hvaleŽno v dežel-no oskrbo. — Za Božič na fronti naših domaćih vojakov se dovoli 4000 kron. — Redu nsmiljenih sester se dovoli za osln-bo deželne bolnišnice za leto 1916 izvanreden priboljšek 60.000 kron. — Oskrbne takse v kranjskih javnih bolnišnicah se zvišajo sledeČe: za Ljubljano: I. razred 15 kron, II. razred 10 kron, III. razred 4 krone, za vse ostale bolnišnice (Krško, Novo me-sto, Postojna in za deželno blaznico na Studencu: I. razred (kjer obstoja) 10 kron, D. razred 7 kron, III. razred 3 krone. — Podporni zalogi I. državne gimnazije v Ljubljani se dovoli izvanredni prispevćk 2500 kron. — Vse ožitninske nslnibence st pomakne glede na izjemne razmere v prihodnjo višjo plačilno stopnjo.
— OdlikoTMl 9O MM * idejnim zaslužnim križcem s krotio na traku hrabrostne svetinfe «•: Josip Burja, računski podčastnik, c kr. gozdar iz Bohiniskc Bistrice, Viktor Rus, narednik, uslužbenec tvrdke Stupica v Ljubljani, Ivaa Koren-č a n. narednik, trgovec y Ljubljani, Oskar Š i 1 e r. narednik, uradnik Ka-toliške tiskame. Ivan Strolan-1#1l  Hmđiiik. tfflortki
Franc Centrth, narednik, vsi v obrtni Mi v Ljubljani
—  OMtovNfe. Srtbrm zaslužni krilec s krono na trakn hrabrost-ae »vetinje it dobi narednik 97. peš-poflca Jakob   Smerdel]   iz   Po-
— nnfovarii   ▼   arsađL     Za
polkovnika in zapavednika 27. do-mobranskega pešpolKa je imenovan podpolkavTiik Josip Maretich pl. Klokoč. Za nadporočnike pri tem polku so imenovani poroćniki: Karol Č e s e n j, Jaroslav Slovek in Ru-dolf Q r o š c 1 j, za poročnike so imenovani praporšcaki: Ivan V e r b i č, Josip Moljk, Ivan Milharčič, Martin Oosak, Ivan černe, V. Lavrenčič, Anton Oaspari, Jakob Po točni k, Viktor Kobav, Ciril Podgornit Stanko Žale s j a k, Anton U k o v i č in Fride-rikTomšič. — V armadi. 2^a nad-poročnike v rezervi so imenovani poročniki v rezervi b. h. p. p. št. 2: Jakob Hočevar, Franjo K a v č i č in Anton Mihevc.
—  Imenovanje.      Gospod Josip S k a 1 a r, službujoč sedaj  pri  c.  m kr. vojaškem oskrbovališču    v    Te-mešvaru kot kadet, je imenovan  c. kr. računskim svetnikom pri    c. kr. najvišjem    računskem dvoru na Du-naju.
—  Martin Gosak t. Došla mi je žalostna vest, da je na italijanskem bojišču padel v nailepšem cvetu svoje mladosti predragi tovariš gospod Martin    Oosak, c. kr. praporščak pri 27. dom. pp., sin zavedne narodne hiše Gosakove iz 2ič pri Konji-cah  —  oziroma  brat  znanega    dr. Toneta Gosak, odvetnika na Ptuju, ki se nahaja od 16. septembra t. I. v italijanskem vjetni^tvu.    Padli junak se je neprestano boril celih dolcih 15 mesecev v najhujših bojih: na tirol-y ski, na gališki in nazadnje na soški fronti, kjer gra je pri osmi scški ofenzivi zadela dne 11. oktobra sovražna italijanska mina.      Če se spominjam njegovih zapiskov iz dijaških let — goriških  časov, moram  reci,  da  je pokojni obetal mnogo    slovenskemu narodu. Bil je tihega, mirnega značaja in vseskozi jako naobražen. — 2al. ni Ti bilo usojeno doseči zaže-ljenega cilja, za katerirn si stremi! Z vso svojo mlado dušo — in vendar si rešii veliko nalogo v nežni svoji mladosti.     Zrtvoval si lastno kri za llagor domovine in iz te srčne krvi mora vzkiiti naši domovini lenša, si-iajnejša bodočnost.     Spavaj mirno, dra^i brate, v kraški zemlji in sanjaj stotice sanje o lepi naši domovini! — Tezko prizadeti rodbini naše iskreno sožalje! — Umreti. brate, težko ni, pustiti nade, to boli!               I. G.
—    Orrostitev    oodkovskih kovačev     od     črnovoiniške     službe. Oblasti so se prepričale, da kovanje konj  čezdaljebolj  nazaduje.    Dogaja se. da postajalo konji, čestokrat tuđi evideneni konji, nerabni.     C. kr. roljedelsko ministrstvo je zategadelj odredilo, da se podkovski    kovači, zlasti če prinađajo    starejšim    letni-kom    in    so za orožje nesposobni, oproste čmovoiriiške službe. Prošnje je vladati ootom političr.e oblasti   na vojaško poveljstvo v Gradcu.
—  Premembe pri državni želer-nfei. Premeščeni so: adiunkt pri Sv. Luciji-Tolminii Franc    Bi z jak    v Ajdovščino    za    načelnika;    adiunkt v Ljubljani Josip Korošec V Iier-pelje-Kozino  za  načelnika;    adiunkt pri Sv. Luciji-Tolminu Anton    V e -ber    v    Bohinjsko Ristrico-jezero; postajni   mojster v Višnjem   Anton Flego v Motovun za voditelja; postajni nadzornik v Bagri! St. Stefanu Josip Namar v Višnjem za vodio. — Imenovani sa: strojni komisnr pri vodstvu kurilnice    v    Trstu    Albin Seemann     vitez     Treuen-w a r t    za    oddelnega predstojnika istotam; železniSki komisar dr. Karol Ouggenberger je poklican    na Službovanje v c, kr. železniško minl-strstvo.
—  Koledar .Družbe sv. Cirlla in Metoda« za leto 1917 je izšel in ima prav bogato vsebino. Poleg koledar-skega dela, družbene bilance, proračuna, imenika podružnic in pokrovi-teljev, ter statistike družbenega šol-stva,   prinflša   rudi   času  primeren slovstveni del. Kot družbeni vestnik prinaša tuđi kronologično poročilo o smrtnih   žrtvah   družbenih   prijate* ljev.   Ta del ima tuđi slike blagopokojnih. Pripombe vreden je tuđi natis novih poStirih določb in jestvice   za pristojbine kolkov. — Bogata vsebi-na Je nafbolpe koledarjevp priporo-čilo. Koledar se prične te dni ražpo-šiijati. Ce bi se morda koga pomoto* ma prezrlo, ali če bi ga v današnjih časih koledar pod običajnim   naslovom ne našel, blagovdi reklamirati na pišamo družbe sv. Cirila in Metoda. Prosimo pa vljudno vse, ki koledar preimejo, da ga obdrže in plaćalo: tud! z tnalfmi   đoneski   se v teh težkih časih družbi veliko pomaga.
—  LfcHfefcoMskt vesa Katarina
RliTMk » ■—iKena u inpta-
tinjo v Bojancih, Ana Kovič za provizorično a&tclfleo v Zatičini, Amaliia PnnCmk za suplentinjo v Spodnjem Logatcu,
—  Gro«, bfltk hi potr^.   Ljub-Uana ie imela danes viharno   noč. Do pomoći so švigali po nebu neprestani bliski in udarjai je silen grom. Ob 12. uri 10 minut pa Ie strese) naše mesto prav občuten potresni su-nek. Ćelo noč je deževalo in sneg, ki Je zapadel pred nekaj dnevif   je popoinoma izginii.
—    Umri ie v Novem Vodmatu št n gospod Valentin Leskovec, c. kr. kaznilnični nadzornik v p. in hišni posestnik, y visoki starosti   81 let. Počivaj v miru!
—  Umri ie v Spodnfl Šiškif Jer-nejeva cesta št. 187, gospod   Karol Javoršek, učitelj deželne trgov-ske sole, po dolgem bolehanju. Naše sožalje!
Ponesrečil se le pri đelu na pro-gi v Dravljah 151etni Karol Kavčič. Kolesa železniškega voza so mu zmastila levo noga.
Zgorel ie pri požaru v občini Sv. Mihael, kakor se poroča Iz Postojne, 13Ietni pastir Fran Mrvatič, ki je slu-žil pri Ivanu Deklevi, kateremu ie zgorela hiša in gospodarsko poslop-je. Škode :e okoli 15.000 K.
Celiski požisralec prlfet? Iz Celja porocajo: Aretiran je bil krojač Jakob Flies, ki že dolgo pohaja brez dela po celjski okolici. Sumi se, da je morda on povzročal požare v celjski okolici. Oblasti so postale na njega pozorne, ker se je 13. t. m.. ko je gorelo pri posestniku Vrbovsku v Ostružnem, napram neKaterim otro-kom izrazil. da bo kmalu gorelo še pri trch kmet'h. Pr^iskava je v teku.
Jimmv Valentine (Uganjka kri-minalistke) se danes v Kino Idealu prvič predvaia. Veliki amerikanski umetniški !Hm s slovitim predstav-ljalcem Robertom Warwickom v glavi vlogi. Detektivska učinkovitost izvanredne kvalitete. Dobri značaj zločinca ne pripeHe samo tega, tem-več tuđi njegove komplice naza* na pravo pot. Zadnje de'an'e je tako napeto zanimivo, da človeku kar sapa zastaia, in se Š2 v nobenem doslej vprirorjenem filmu nf videlo kaj tacega. Resni Drizori se menjavajo s šaljivimi Posnetki iz kaznilnice Sing - S^ing v Newiorku so zelo do-učni. Poleg tega filma v petih delih še dvole prvovrstnlh sfik. Soored ni za mladino in se predvaja danes do četrtka. V netek na sp'osno z?htevo še enkrat: Vesča te priletela k luči. Fern Andra icrra glavno vlogo. V soboto 2.=\ do ponedelika 27. novembra tretji Psilandrov fiUn: Zakon v senef. Tcrrokaz v ^ deianjih z Wa!de-m*r Psilandrom. — Kino Ideal.
Iz mestne klavnice. V času od 5. do 1?. t. m. "c hilo zaklan'h 129 vo-lov. 5 bikov, 9 krav. 492 prašičev, 120 telet. 74 kotšranov in 10 konj. Zaktone živine se je vpeljalo: 1 govedo. 20 nrašijev in 5 telet.
Ai^frovisaciia.
~- Zbiranje gozdnih sadežev in koŠčičevja za olje. C. in kr. 5. ar-madno poveljstvo (odd. 0) je dokončalo svoje delo pri zbiranju divjega koštanja, želoda in žira. To pa se ne tiče zbiranja istih sadežev, ki je bilo uvedeno potom političnih okrajnih oblastev. V krajih, kjer se to zbiranje ni izvršilo, si vojaška uprava pri-držuje pravico, posamezne nabiralne akcije izvesti v svoiem Tastnem de-lokrogu. V tem zmislu je bilo odre-jeno zbiranje sadnih kosčtc in bučnih pešek. 5. armadno poveljstvo (odd. 0) daje tozadevno siedeca navodila: A. K o š č 1 č e v i e. 1.) Nabirajo naj se samo koščice čresenj. češpelj, sliv in marelic. Breskvine koščice so za izdelavo olja za nič. 2.) Koščice mo-rajo biti od zrelega sađja: od nezre-lega se dobi samo mala olja. 3.) Nahrane koščice se moralo dobro otre-biti in posušiti. 4.) Sušenje koščic se najbolje izvrši na solneu. đrugače pa ob primerni toploti na peči, pri čemer pa je gledati na to, da se koščice ne spalijo, ker so potem za izdelavo olja neporabne. 5.) Posamezne vrste koščičevja je treba strogo ločiti, predno se odpošljejo na nabirališče. 6.) Porabne so tuđi koščice kuhnne-ga ali posušenega sadja. 7.) Pre-ostanki sadja na koščfcan znatno zmanjšajo njih vrednast. 8. Plesnjivo koščičevje je brez vsalce vrednosti. 9.) Koščice je treba shraniti na su-hem in zračnem kraju. V zađuhlih in vlažnih hrambah kr; rade snlesnijo in Dokvarijo jedree, zato jih ie z lopato redno vsak dan premetati. kas-neje pa v rednih odmorih. 10.) Iz 1000 kg koščic se dobi kvečiemn 50 kg olja: de!o se torej izrlača samo pri večjih množinah koščic. B. Bučne peške. Slično, če še ne boli. Je treba pazit? pri zbiranju in shranitvi bučnih oešek.
Razne stvari
*  Nova uoiverza na Ojp-skem, V Požunu (Poszony)   ob   Dcmavi   so otvorili v nedeljo 19. novembra novo madžarsko univerzo.
*    Tuđi umiranje se ]e podražila in sicer za sedaj na Dunaju, kjer so vse cene za krste in pogrebe zvišali od 50 do 130 CKistotkov.
*  Pogrešan bivši minlster. »Dai-ly Mail« javlja, da se je bivši angle-ški  mlnister  lord  Lucas  pred kratkim peljal  z letalom    nad    nemško fronto na zapadu in se ni več povrniL
*  Bombe na Monakovo.    Fran-coski letalec, ki je metal bombe   na Monakovo, je po izvršenem opravku preletel Alpe, je sel  sele blizu Be-netk na tla. Preletel je 700 km.     Ta letalec je stotnik  Bennehamp.      Na Monakovo je vrgel sedem bomb.
*  Zaprli so v Gdanskem na Nem-škem ravnatelja državnega osrednjega zavoda za krompir in predstojnika kmetijske velezadruge, katere delovanje je obsegalo ćelo vzhodno in zapadno Prusijo. Ta mož se piše Hu-gon Siewert in je skrivaj izvažal žito ter goljufal pri cenah.
*  Velika talvina na Dunaiu. Po-ročali smo, da je na Dunaju pri ne-kem denarnem zavodu    izginilo    za pol milijona    vređnostnih    papirjev. Zgodilo se je to pri »Kreditanstalt«. Ti vrednostni papirji so izginili    na poru iz zavodnega depota v ekspedit. Sicer je mogoče* da so bili zamesa-ni med druge stvari, a gotovega se še nič ne ve.
*  Banke navliajo cene.     V Budimpešti so iztaknili v raznih   skla-diščih en mili j on škateli sar-d i n.      Te  škatlje  so  last  sledečih bank:    ogrsko-češke industri.ialske banke, anglo-avstrijske banke, filijal-ke tržaške prometne banke in ogrske trgovske kreditne banke.   Te banke so ceno škatljlce sardin pognale od 60 vinarjev na 3 K 60 v. Proti tem bankam se je začelo sodno postopa-nje zaradi navijanja cen. LJudJe stra-dajo, banke pa jih derejo.
*  Zlati čaši za banke.   Dunajska »Depositenriank« je dobila   dovođenje, da srne svojo delniško glavnico zvišati od 40 na 80 milijonov. Ban-čni zavod »Merkur« bo svojo glavnico, ki znaša zdaj 50 milijonov, zvi-šal na 65 milijonov, »Verkehrsbank« pa bo zvišala svojo glavnico od 50*4 na 60'2 milijonov. Za tište, ki v te| vojni trpe in umirajo, mora biti jako tolažljiv tak dokaz, kako za gorko p^
'čjo sedeči Ijudle ^ogate.
*  Živ Ha na Nemškem. V Monar kovem   so   zaprli   nekega     Adolfa Metzlena, ker je skrivaj pošlljal Žt«« \ila iz Bavarske na Saksonsko in na Westfalsko.      Nakupoval }e za dva veliki firmi živila v Monakovem   in njega okolici in jih dobil za več kakor stotisoi mark. Seveda je zanjd več plačal kakor najvišje oblastve* ne cene. Poleg njega zasledujejo zdaj vse tište trgovce in agente, ki so ma §1! na roko. Ta slučaj je značilen \%* gled, kako trdo so zaprte na Nemškem meje med posameznimi drža> vami.
*  Draginjska doklada učitel]stva na Češkem je skrajno majhna, a še to heračfjo jim je birokratizem pri-kra?šal.     Davkarija v Falkenauu na! Češkem je namreč naročila   solskim vodstvom, da morajo draglnjske dOb-klade v mesečnih plačflnih listah po-sehe navesti, ker je žanje plačati po-seben kolek. Tako se je zgodilo, da je morala učiteljica v Falkenauu,   kf je dobivala mesečno 15 vinarjev draginjske doklade, plaČati kolkovine 14 vinarjev in ji je ostal na mesec e rt f i c e k !      Kakor znano,- so pa bilo pred kratkim zvišane vse pristojbine in nesrečna učiteljica, ki je dobivala mesečno 15, fickov   drapnjskđ doklad% bo moraJa plačevati zanjo 20 fickov kolekovine, imela bo te-daj mesečno 5 vinar i e v izgu-* b e, ker se tej »izredni dragmjski do-kladi« ne srne odpovedati.

^0** »-_____________________________________________________.*LOVgMSKl NAKLfLT.   one f |. novg«rjc» l»lo.___________^_______,                                                  268. ste*.
Darila.
Za mestml aprorUacal loa*. Oocpod
Josip Krisper, veletržec v LjubUnf, daroval je za mestni aprovizačni fond za prehrano ubogih tlojev K 500.— in za goriSke bcgunce K 200. IX. sazzuuatak povodom dal| đaro-TCĐta dosllB dari!. Doneski prodajama zna-kov od dam delovr.ega odsclca v kazini 3566 K 45 v in đobrodelnega koncerta v kazinskih prostorih 837 K 68 v. — Nabiranie dljakov je imelo »ledeči usr»eb: I. drž. gimnazija: nabiralne pole 2590 K 48 v. članarine 709 K, C2i K je le vplačanfh); II. drž. gimnazija: nabiralne pole 1705 K 01 v, članarine 537 K; državni gimnazija z nem?kim n<W-n jnzikom : nabiralne pole: 494 K 66 v. Državna višja re.ilka : nabiralne pole 2485 K 12 v. članarine 396 K .50 v. Moško nčitc::išće: nabiralne pole 996 K 54 v. San« -.e C - K, od 1-aterih je Že izptačanih 10 K. — P. "-*?£ se morajo §e nabrana darila Iplskib *"■ 'ste v Škodjanu pri Turjaku 62 K. Cernučai; -6 K. rničah 27 K 50 vin. ;n na Karolinški . ~' 12 K 40 v (od tega 10 K od učitelistva). - Ves čisti donesek dosedaj 58693 K26 v.
Umrli  so v LtubPani:
Dne 17. novembra: Fran Koršič, domobranski pešec, v rezervni vojaški bolnici v HarlJaniSču.
Dne 18. novembra: Grcgor Mihelič, biralec, 72 let, Radeckega ces'a 9.
Dne 19. novembra: Marija Jelene, hci poštnega uslužbenca, 10 let, v sprejemnid deželne bolnice.
Izdajateti fn odgovorni urednik:
Valentin   Kopitar. Lastnlna In tisk »Narodne tlsksme«.
■   "- dl    ^Sv ^B  ^9       BaT ^^Bi^Bfl iaaVBaV- -BaT  aa>     ^ u    ^Bav ^P   wBk        BaT*~Saa^aB\ aat^BL_ BI   bbb     L"
~,., ** ...     ,                                                                                                                                       ,.. ■.-™.
■■.. UcincK presenčiirrv; Paskaifivin.ll
Hama daj   ==•
——               -^^                                                                    M att
„Sida-medu
ki je najcenejSa in naj-boliša ied vsaki dan do-r^'dan in ror^ldan mM fcoitfjk kraka. Za vsako družino zdrava, tečra in j najcenej?a hrana — zlasti v spdan em Času. t ISTO e»k stas« SS vla. P" pešti se poSili-a lajmanj ^2 2avojčkov za 4 krone,
Ra  ro^ilialnica    Josip Bertfafs,' Lfubltsaa   3, Zeliarska ulica
Tufnim srcem iavljamo vsem sorodmkom, prijateljem in znarcem, da je naS iskrenoljubljeni oie, brat, stric, svak, zet in sm, gospod
učitelj deielne trgovske Sole
danes ob 2. uri ponoči po dolgi mučni bolezni, previđen s svetotajstvi, v 43. letu svoje starosti mirno v Gospodu zaspaL
Pogreb rajnkega se vrši v sredo popoldne ob 3 uri iz hiše žalosti y Spodnji Ši5ki, Jernej'eva cesta št 187, k večnemu počitku k Sv. Križu.
Sv. maSe raduSnice se bodo darovale v Četrtek v cerkvi Mariji-nega Oznanenja.
Hepozabnega rajnkega priporoč mo v blag spcrrrin I
Spodaja Slika, 20. novembra  1916.
Froafilska, sorrojra-  — Sari,  Frt&c,  Staako in Toooak,  sinovi — Marija in Anlea^ hčeri. — Anton in Marila, stariši.
PotrH neTZTTierne žalosti naznanamo vsem sorodnikom, rriiafeljem Is znancem pretužno vest, da je na5 isktenoljubljenl, plemeniti oče, 02. brat, stari oče, stric, tast In svak, gospod
Valentin Leskovet
c fcr. fcaznflniški nadzornik v p. ifl h;!n! pasestnik, Imejite!! vojne totalne,
lastne svetinje za 401etno zvesto službovanje, jubiiejne spominske kelajne,
jubRejne svetinje za civilne državne uslužbence itd.
v ponedeljek, dne 20. novembra ob 8/4 7. uri zvečer v 81. letu svoie dobe po dalj§em bolehanju,   previđen s tolažili sv. vere boguvdano premtnu .
Truplo nepozabnega pokojnika s? bode v sredo, dn? 22. novembra 1916 ob 4. uri popoldne v hiši Žalosti Novi Vudmat st 79 svečano bla-gosiovilo, nato crepeljalo ^a po^opal'Sče k Sv. Križu 10 tam položilo k večnemu počitku
Sv. ma5a zaduSnica se bode darovala v farnl cerKvi sv. Petra v Ljubljani.
¥ Msailaal, dne 21. novembra 1916.
Snajalkert LoakOTOC, representant Vacuum Oil Como. a. d. na Dunaju za Kranjsko, sedaj c. kr. čmovojni§ki narednik, TInkO Itakamc, c. i. kr stroini obratovodja 1. r. vojne moinarice v Polju sinova, Mattlia l^skovem, zasebmca, bčer, afarlia roj. ikrtana«, Ana I*s-^ovaa roj. Fetrtč, stnaht, rrtderlka in Ba^etkart Loakovao, vnuka
Ntftni potrebni tani v 14ubt]anu
Zamahe
nove in stnre knl niti mmmtomm pw>ke)Hh mmmmškmm IttUBI e%
_________K+   aVtrtatjamaV             292S
INaznanilOo
fla^afta^Kaisfttt^B^B^Bl       VMa)l&Aaia^Baaa^       aaVatt^B^aa^a^BBkft^h^n^n.       a^ftatt ■■VanPv«   v^^naj^^ajaj
trgovino
*ala)aaYa^hiBWa^na^aaieall           aV^Lfta>aa^aaakSaaa^A     lan     aia^ftaVa^B^BiBhSanaal
^BB7^aT^B^^Ba>^npa^aaj a^a •       ^va^^BT^ajB^n^pajBa^ajsj     v W      na^v^^a<^BvajB^nw^^H
aaFOji« ejpaMioffoaHf a»a)iiwnciilMai avawH*
Ummd to amiajrliaaaL  Za cenjena naročila
se toplo priporočam. — Pismena naročfla se
takoi izvr e.
Franc Batiel
____Iprej v Gorici.)    3771
KAREL KUNAR
fogačiriev trg, £jnbl«ana.
Friporo6t«w alnv. ©»^iostvn tu fa na ćele1! svefo vslogo
čebuSe,    česna in lim on
po nalnižfi dnevni cenl.
BfiF" Ma pazpelago  je >•£ tlseč kil
J A. 1^6 O f^ K.
VUIUU sorodnike v Araeriki I
Kdor hoJe stoniti s svojimi sorudnild ¥ Amenki v detiko radi denarnih pod por in osern, naj napi>e kratko pismo v nem^kem jezika, tičoče se samo rodbinskih razmer, ki ne sme o^se^ati nič polit'čne^a alt kar vojno zadeva. Naslov svojih sorrv^nikov naj napiše na kuverto, v drugo kuverto na' vtakne *vo\e pismo in nanjo napiše natančen naslov in ime odpo^iljatelia ter v<e kuo odpo^lje na sle^ečo adr*»so*   B0Bry C« .
Saro, banVr per Ađretse Dres- ■ đener Bank, Berlin, W. 96.       3381
P'i MniHai mlefta!
Sl3i (3! znamKa Mi
je najbotj zdrava  la rudi  najceiejša
JJ Jtrana za 5ojen?ke.
S   Ss€!bMB    ■«   b tshkoto   od pomore   po manilumiđ  mleka in »lad^on*, pri njegovi uporabi •e  namreč   pnhranita   *1t«   trrt)ini   mleka   in   ena treciina slad^rtria    — Ori  mnogiS  pr »nani  ta  rimo
ma     ori*   Cat«   fiL   Trnk6at7,    !«'*«rr«Hev»
W{H »H t Orađca ? T^uibi ■va^ ' Hofem Ti »po roJjf.. rij datemo Eltinemu malema Sladln tlsdni čaj) m dn »e izborno r«*vij», Tsleg č««ar ■• Sladin lmhko Tutjtoplci«  priporoia
D,>bi te pri lekaiTiann Tvmk*«syt« V L|«b-IJttarf  glW r*ta>«ta.   Glavne   salone     Na   Dnmjt          !
? lekanah Tnk*crr: ScMabrnMrttrmst« lot, Jotcf-stUterstrasae 25. RađfttkrHtti 4; v Orstfoi: Sack-ftrasse 4.                                                             2-4>          i
I Adr i ja |
drogerija, fotomanufalifUFs
Liubljana,        I
Selesatargava ulica ŠL 9. I
prfa^oroča veliko calogo         ■
desinfekcijskih preparttov talen
Lysol, Ljsoform,  Kreolin,   For-
I malin,    Forma I i nove    pasti! je,
I ktrbolovo kislino karbolovo apno
I                   itd. itd.
I  Velika   salona   lolOgrahUll
I potrebifitai la aparatov.
Len pnsestfB
na Goreajakeni z gestilniSko obrtjo in lepim vrtom ter i đmgimi prttiktinaml, kakor tuđi s tobami za tujec In z vso ooravo tt »roda. KK povc upravniStvo SIov. Naroda.     3731
Sprejmejosetakoj
dve ženske moii
sa atsarnUka đela v starosti 2n-S4 let.
Znanstvo   jezikov    te navesti.   Pri ponudbah
naj se opusti onložitcv srmčevala.  Ponudbe
na  upravni^tvo tejra Hsta pod Šifro
„plmmrm* ltli 3775M
Prazne vreče
vseh vrst in v vsalri množini   knpnfo ▼edno ter rlaxuie naid«-ažje
------•     trgovska tvrdka     ------%
I KuŠlanf Kranj9 Gorenjsko.
3729'
PJ 500 Kron!
B^"" ^JJ^B   Vam plačam,  ako   moj uni-tr*   aftWaW čevalec korenin Rin balsaoi ne   odrravi   v  3  dneh   brez  bo'e^in   Va^ih kuri ili   očei,     bradlarlc,    obt'ićanc^T.  i Cena to-čku 7  jamstvenim pismom 1.S0 K,  | 3  lončki    K   4-—,  6   lončkov X  « S0.   Na
stotine zahvalnih pišem in priznanj. Eamaaj,   -- ^oaica (Kaaaa) I Postfaom 1Ž24, Ograko.                3653
dekle kot perica
za^ neko drulino.  Naslov v upr. SI. Naroda. Dve krasni, solnCnl
:: nemeblovani sobi r.
aa oddaata na Dolenjskem, 2^ minut od kolodvora   Kjef pove uprav. SI  Naj.     3772
?f»a»jt2aaSi#* (ma5inis^)   SPTalini
«#irO'Iilaa takQ| v dobr<> službo
^trojilna tovarna
Samsa A Co. v L]abUiiiif Metel-kova ulica 4« Zglasiti se je osebno od 2.-3.  ure pop.                       3758
Kupim fino dobro obranjeno
lovsko puško, ivocevko
tndl mnnldto ta dr. lovsk© potrebičlna.
Ponudbe   pod:   „UraAnlk   37*0*   na
uoravn   »Slov, Naroda«.                        3750
■V    Proda  se   takoj    ""VI
vila z vrtom
pod   u^ud^imi   uogoji.  V-rašati je na
Cesti na Rožnik, vila 41, Cjubljana.
Dobro ohranjen, lep
8e  proda po   zmerni  ceni v kavarat „Merkur", Židovska steza.
Orehov les : kostanjev les
v deblih                             « polenih   In deblih
kupim vsako vagonsko mnoSino po  najviiji dnewni oenl
J. Pogačnik, Llnbljana, Mar^ Terezl]e cesta 13.
Razglednice
belltnc  In  ne««l«tn* w n«Jv«<|< Isberl
priporota na debelo
M. Tičar, Ljubliana
S«leiibur9ova iaV t            Sw. Petra cesSa 2G.
Speciaini oddelek platna
v trgovini a*^..    S-*A-IE^C    ^hiica JaBviga Šare
Ljub'iana, Selenburgova ulica 5
■                   nudi I« prllolnosi sa dobri in cenl nakup:                 m
rjuh                                                m -         odefnih rluh
brisalk                                  -iti^^          Waxln
prtov                             r»^s                      pernatih blazln
prtitev                   ft^e^                            pernic
bHsalk                                                        fepnili nit
Za vojake zimsko perllo: hlate                                                nogavice
fopice                                              dokolenlce
svitetie                                            kolenogrelce
rokavice                                          uiesogrelce
Sllogrelce                                        gamaie
Sifone v vselt ilrinalu
modni salon == £ifi'"- = Marija Sohi
-------------------------------    Židovska uhca st. 8    A 4   u *--------1. ,g   9
odprto skladiiče nasproti itev. 7 M                                                            odprto tskladtftte nasprolt stev. 7
pn por oca cenjenim đamam m gotpicam tvofo bogato izbero tutjokutneje nakitenih klobukoc, vedno  novih
durutjskih modelov, pra*n& oblik prvorrstmh lovom im ma)modernejiega nakita.
Velika izbera v velour klobukih.                                     Žalni klobuk* čedno c za log i.
MMMHMBMiii^^Mi         ZtmOM)«  nOTOČUa  obratOM  pOŠte.         m—mmmim*^ammmmmmmmmmm—
Priznano najmije cenel
Popravila po ieiji.