Leto XXI.
Naročnina za Jugoslavijo: celoletno 180 din, za */« leta BO din, za 'u leta 45 din, mesečno 15 din; za Inozemstvo: 210 din. — Plača ln toži se v Ljubljani.
TRGOVSKI LIST
Številka 14.
m
Časopis za trgovino« industrijo, obrt in denarništvo
Uredništvo ln upravnlčtvo Je v Ljubljani v Gregorčičevi ulici 23. — Rokopisov ne vračamo. — Račun pri pošt. hranilnici v Ljubljani St. 11.953. - Tel. St. 25-62.
Ivhnin ™k ponedeljek, »redo ln petek
Uubliana. ponedeljek 31. ianuaria 1938
Cena Sl VSO
Novi finančni zakon
Finančni odbor skupščine je že sprejel vse proračune ministrstev ter prične v kratkem z razpravo finančnega zakona. Že nekaj let je pri nas navada, da postaija finančni zakon, ki bi moral biti le neki dodatek proračunu, mnogo važnejši od proračuna samega. To pa zaradi mnogih pooblastil, ki jih vsebuje in ki že v mnogo preveliki meri nadomestujejo zakonodajno delo skupščine.
V času krize, ko so bili potrebni hitri in nagli ukrepi v pomoč gospodarstvu, so bila takšna pooblastila tudi y resnici do neke mere potrebna, ker je mašinerija skupščinskega dela res prepočasna in preokorna, da bi mogla hitro in pravočasno ustvarjati ukrepe, ki jih ije boj proti krizi zahteval. Kakor se nam pa z oficialnih mest dosledno zagotavlja, je že nastopilo gospodarsko zboljšanje in kriza je vsaj v glavnem že za nami. S tem pa je tudi odpadla potreba za nova pooblastila, ker tudi niso več potrebni tako nagli zakonodajni ukrepi.
Zlasti pa ni nobene potrebe, da bi se s finančnim zakonom uveljavili zakonski načrti, o katerih se je v javnosti že mnogo razpravljalo in katere so gospodarske organizacije odklonile v celoti ali deloma. To velja zlasti za načrt uredbe o državnem cestnem fondu, o načrtu uredbe o elektrifikaciji države, o spremembi zakona o šolskih knjigah, monopolu državni tiskarni itd. 0 vseh teh načrtih pač ni mogoče reči, da bi bila njih rešitev tako zelo nujna, da bi jih morali že jutri rešiti s finančnim zakonom, temveč je mnogo bolj nujno, da so ti načrti res dobro izdelani, ker drugače bodo gospodarstvu v škodo, ne pa v korist, Tako n. pr. so gospodarske organizacije načrt cestnega fonda v predloženi obliki odklonile in ker se pripravlja uredba o izvedbi samouprav, je le logično, če se naiprej uveljavi ta, ker bo s tem urejeno tudi razmerje med državnim in banovinskimi cestnimi fondi.
Že celo pa bi bilo nepriporočljivo, da bi se na hitro in brez izdatnega sodelovanja gospodarskih organizacij sprejel zakonski načrt o elektrifikaciji države. Tu gre tudi za važne zasebno-pravne pralce, ki se jih sme dotakniti le narodno predstavništvo. Samo to ima tudi potrebno avtoriteto, da takšen zakon reši. Poleg tega pa tudi še ni zadostne jasnosti glede samega programa elektrifikacije. A tudi elektrifikacijska dela so v vsaki banovini v različnem stanju, da je tudi iz tega razloga vprašanje zelo komplicirano. Končno pa je tudi elektrifikacijsko vprašanje odvisno od končne ureditve razmerja med državo in banovinami. Vse to dokazuje, da vse vprašanje za rešitev še ni zrelo in da bi mogla vsaka prenagljenost samo škodljivo vplivati.
Sprejem finančnega zakona je terminiran in zato se o njegovih posameznih določbah sploh ne more razviti prava debata, niti se ne morejo dovolj vsestransko razčistiti, ker manjka za to dostikrat časa. Posledica tega je, da so se že marsikatere odredbe finančnega zakona izkazale kot malo priporočljive in zato bi bilo želeti, da se na te slabe izkušnje ne pozabi. Poleg tega je v značaju sa
mega finančnega zakona, da do-naša le začasne rešitve, cestni fond, elektrifikacija dežele in drugi načrti, ki smo jih omenili, pa imajo namen trajne veljave. Tudi iz tega razloga zato ne bi bilo priporočljivo, če bi se uporabljal finančni zakon za tako važne in tako globoko v gospodarstvo segajoče probleme.
Sicer pa mislimo, da bo naši zakonodaji le v korist, če se bo ob-
seg finančnega zakona začel postopoma manjšati. Naša zakonodaja je itak mnogo preveč delavna in novih zakonov ter uredb je že toliko, da jim juristi komaj slede. Zlasti pa je postala naša zakonodaja komplicirana zaradi neprestanih sprememb, dodatkov, nepregledne vrste pravilnikov in avtentičnih tolmačenj, kar vse dokazuje, da so bili izdani zakoni prehitro in premalo preudarjeni.
Sedaj, ko prihajamo v dobo gospodarskega ozdravljenja, je na mestu, da se tudi hitri tempo pri izdajanju novih zakonov in uredb opusti ter da polagamo večjo važnost na kvaliteto zakonodajnega dela.
Zato pa naj se novi načrti uredb, ki imajo za gospodarstvo daleko-sežne posledice, ne bi smeli več reševati s finančnim zakonom.
Nedeljski počitek in podeželske trgovine
Neutemeljeni očitki „Delavske pravice“
Zadnja »Delavska pravica« poroča med drugim tudi o sarajevski anketi o skrajšanju delovnega časa. Da poroča s tendenco in na svoj način, je razumljivo, ker je pač enostransko orientirana. Zato pa ji še vseeno ni treba napadati delodajalce in povrhu še tako neutemeljeno, kakor je napadla slovenske delodajalce. V debelem podnaslovu očita namreč slovenskim delodajalcem reakcionarnost. Ta očitek pa opira na to, ker da so se edinole slovenski delodajalci upirali popolnemu nedeljskemu počitku. Ta trditev »Delavske pravice« pa kratkomalo ni resnična.
Popolne uvedbe nedeljskega počitka namreč slovenski delodajalci načelno niso prav nič ovirali in lako je tudi v mestih popolni nedeljski počitek uveljavljen za trgovine in s pristankom trgovcev.
Zastopniki slovenskega trgovstva so se upirali edinole uvedbi popolnega nedeljskega počitka za trgovine na deželi. In da so se temu popolnemu nedeljskemu počitku upirali, razume tudi vsak, ki le količkaj pozna razmere na deželi. Stvar je pač takšna, da kmetovalec kupuje stvari le v nedeljo, ko pride v trg ali v vas k maši. Slabo bi razumel trgovec svojo službo potrošniku, če ne bi upošteval te utemeljene navade kmetovalca, ki med tednom niti časa nima, da bi zaradi vsake malenkosti šel tudi po več ur daleč v trgovino. Podeželski trgovec mora imeti v nedeljo dopoldne odprto, ker je nedelja glavni dan, ko nekaj proda. Trgovec na deželi, ki ima v nedeljo dopoldne zaprto, lahko zapre trgovino tudi ves teden, ker razen ob nedeljah itak skoraj nič ne proda. Če »Delavska pravica« tega ne ve, naj pa vpraša trgovske pomočnike, ki ji bodo povedali še to, da so vsi v nevarnosti, da pridejo ob kruh, če bi bile v nedeljo trgovine zaprte. Zakaj samo v nedeljah potrebuje podeželski trgovec pomočnike. Tisto malo blaga, ki ga proda med tednom, proda tudi sam z lahkoto. Ali pa bi morda »Delavska pravica« hotela spraviti trgovske pomočnike ob kruh?
če slovenski podeželski trgovci zahtevajo, da smejo biti ob nede-ljali trgovine dopoldne odprte, potem to ni prav nobena reakcionarnost, temveč boj za ohranitev njih eksistence. Ne more se ponašati s svojim socialnim pojmovanjem »Delavska pravica«, če tega ne razume.
Slovenski trgovci na deželi so tudi skušali urediti vse vprašanje v popolnem soglasju s svojimi pomočniki in so jim nudili v nadomestilo za nedeljsko dopoldansko delo popolnoma proste praznike. Pa tudi na vsak drug sprejemljiv
kompromis so pripravljeni, samo da ne trpi zaradi njega trgovina. Zato je že več ko predrzno očitati slovenskim podeželskim trgovcem reakcionarnost. Samo če bi bilo povsod toliko socialnega pojmovanja, kakor ga imajo slovenski podeželski trgovci, pa bi bilo dobro.
Vprašanja pa ne bi dovolj razjasnili, če se ne bi tu dotaknili še ene stvari. To je krošnjarstvo. Ne slovenski podeželski trgovci, temveč krošnjarji iz vseh vetrov so krivi, da trgovstvo ne more pristati na popoln nedeljski počitek na deželi. Kajti če bi imeli trgovci ob nedeljah trgovine zaprte, potem bi krošnjarji preplavili vse podeželske kraje in namesto trgovcev prodajali blago. Že itak je krošnjarska nadloga od sile velika, če bi se pa zgodilo to, kar zahteva »Delavska pravica«, potem bi bilo trgovine na deželi sploh konec! Ali je morda to želja »Delavske pravice«?
Če hoče »Delavska pravica«, da se tudi v podeželskih trgovinah uvede popoln nedeljski počitek, potem mora delati na to, da se ustvarijo pogoji za ta počitek. Prvi pogoj pa je, da se krošnjarstvo popolnoma zatre. Ali pa je »Del. pravica« sploh kdaj nastopila proti krošnjarstvu? Alt je sploh kdaj zahtevala, da se tudi v trgovini napravi konec šušmarstvu, ki ga uganjajo krošnjarji? če pa se »Delavska pravica« ne trudi, da se ustvarijo pogoji, ki omogočajo uvedbo popolnega delavskega po-
čitka na deželi, potem ji tudi ni resno za popoln nedeljski počitek.
Zavrniti pa moramo tudi pisanje »Delavske pravice« glede lOurnega delavnika v trgovinah. »Delavska pravica« čisto pozablja na razliko, ki velja glede delovnega časa v industrijah ter v trgovini in gostinskem obrtu. V industriji se osemurnik tudi v resnici popolnoma izčrpa in delavec mora osem ur tudi dejansko neprestano delati. V trgovini in gostinskem obrtu pa ni tako, ter se nikdar ne dela vseh 10 ur in tu ne gre za efektivne delovne ure kakor v industriji. Posel sam pa zahteva, da so trgovine dalj odprte kakor pa se dela v fabrikah, ker če bi bil delovni čas povsod isti, potem delavci sploh ne bi mogli nikdar nič kupiti v trgovinah.
vsi očitki »Delavske pravice« so se torej izkazali kot čisto prazni in za svoj očitek reakcionarnosti ni mogla »Delavska pravica« prinesti niti najmanjšega dokaza. Pa zato ji morda sploh ni, ker glavno je, da more udariti po slovenskih delodajalcih, katerim reakcionarnost očita že kar a prio-ri, dejali bi: kar poklicno.
Drugo vprašanje pa je, če s tem tudi služi dobri stvari, ker velja tudi v boju za pravice nameščencev pravilo, da se z utemeljenimi argumenti še vedno največ doseže. Slabo uslugo dela za to »Delavska pravica« nameščencem, kadar s pavšalnimi očitki napada delodajalcel
prikladen predmet, če si hoče ohladiti svojo jezo nad našim listom.
»Slovenčevo« pojasnilo
Nedeljski »Slovenec« je objavil obširno pojasnilo, kako je z Batino palačo. Med drugim pravi, da bi moral plačati Bata 300.000 din prirastkarine za nakup hiše Ja-dransko-podunavske banke, da pa mu je to občina odpustila, če bo do 1. julija 1937 podrl staro hišo. Šele na ponovne opomine je tvrdka Bata predložila gradbeni načrt, po katerem bi bila v novi palači tudi kavama. Na protest gostilničarjev in kavarnarjev pa je arhitekt Bafe izjavil, da je kavarna samo njegova zamisel, ki jo je napravil brez vednosti tvrdke in da se lahko napravi tudi kaj drugega, če sc kavarniška koncesija ne bi dovolila.
Mestni svet je prošnjo za kavarniško koncesijo odklonil, sedaj pa so se začeli neki gospodje zanimati za vso stvar in ti izjavljajo, da Bafa ne bo gradil, če ne dobi kavarniške koncesije. V petek se je oglasil na mestnem načelstvu poslovodja Bafe g. Kavec in izjavil, da Borovo ne bo gradilo palače, če ne dobi kavarniške koncesije. — »Slovenec« dostavlja h temu:
»Očividno je, da hočejo nekateri krogi izsiliti kavarniško koncesijo, proti kateri se tako zelo borijo kavarnarji in gostilničarji in glede katere so sami zastopniki Bafe na mestnem načelstvu prvotno izjavili, da ni bistvena«.
Mislimo, da mestna občina pač ne bi smela dovoliti, da bi si kdor koli dovolil takšne ali podobne pritiske na njene sklepe.
»Slov. narodu« pa priporočamo, da si tudi »Slovenčevo« poročilo dobro prečita.
Strokovnjaška polemika Slov. Naroda“
*•«
Nismo mislili, da je naš članek »Slovenski narod« tako živo zadel, da je zašel že čisto na rob dostojne polemike. Ker pa nam ni za polemiko, temveč za stvar, zato navajamo samo naslednje ugotovitve.
Čisto izmišljeno je, da bi šlo za to, če sme Bafa v Ljubljani zidati palačo ali ne, ker nihče temu ne nasprotuje, temveč nasprotno bo celo vsakdo pozdravil, če tuja družba zida tudi v Ljubljani.
Spor je le v tem, če naj bo v nameravani palači tudi kavarna in dancing. Jasno je, in temu ne bo mogel ugovarjati niti »Slovenski narod«, da se vprašanje nove kavarne tiče predvsem Združenja gostilniških podjetij v Ljubljani. Samo temu združenju pripada strokovna sodba o tem, če je za novo kavarno z dancingom v Ljubljani dana lokalna potreba ali ne. Združenje je to vprašanje ne le zanikalo, temveč tudi ostro protestiralo proti tej nameri »Bafe« in
ljubljanska občina je tehtne in stvarne razloge združenja tudi usvojila. Kot gospodarsko glasilo se je »Trgovski list« seveda postavil čisto na stran Združenja gostilniških podjetij, »Slovenski narod« pa se je postavil na stran tuje firme »Bafa«. To je suha konstatacija, ki je »Slovenski narod« ne prevpije, pa če si dovoli še toliko lepih poklonov na naslov strokovne sposobnosti člankarja »Trgovskega lista«. Naj ima pri tem svoje vzvišeno veseljel
Čisto zakasnelo citira »Slovenski narod« tudi »Trgovski list« iz leta
1935.,	ker je bila takrat čisto druga situacija in gradbeni načrt Bafe sploh še ni bil znan.
Da pa »Bafa« ne bi smel zidati palače, ki bi se mu amortizirala, tega seveda mi nismo nikdar trdili. Takšne ženialne trditve si more izmisliti pač samo »Slovenski narod«.
Moramo že »Slovenskemu narodu« svetovati, da si izbere bolj
Naša zunanja trgovina v letu 1937.
Trgovinska bilanca aktivna za 1.038 milijonov
Celotni izvoz iz naše države je znašal lani 4,557.395 ton v skupni vrednosti 6.272 milijonov dinarjev. Leta 1936. je znašal le 2,868.221 ton v vrednosti 4.376 milijonov dinarjev. Izvoz se je torej dvignil po količini za 1,689.174 ton ali za 58'9%, po vrednosti za pa 1.896 milijonov din ali za 43'3%.
V še večji meri se je dvignil v primeri z letom 1935 in vsemi leti gospodarske krize.
Uvozili pa smo 1. 1937 1,104.950 ton blaga v vrednosti 5.233 milijonov din, dočim smo uvozili 1.1936. le 971.328 ton v vrednosti 4.077 milijonov din. Naš uvoz se je torej dvignil po količini za 133.622 ton ali za 13’8%, po vrednosti pa za 1.156 milijonov din.
Zaradi silno povečanega izvoza je bila naša trgovinska bilanca v letu 1937. aktivna za 1038 milijonov din. Od osvobojenja dalje smo dosegli samo še leta 1924. večjo aktivnost trgovinske bilance. Sicer pa se naša trgovinska aktivnost od leta 1931. stalno povečuje ter je znašala
leta	v milij. din
1931	0‘7
1932	196
1933	495
1934	305
1935	332
1936	299
Zaradi praznika izide prihodnja številka »Trgovskega lista« šele v petek.
VJf. Mariborski teden
Obris letošnjih prireditev se je določil na posebni anketi
Vodstvo Mariborskega tedna ije sklicalo v sredo zvečer v posvetovalnico mestnega magistrata anketo zastopnikov vseh mariborskih gospodarskih, kulturnih in športnih organizacij ter predstavnikov javnega življenja, da bi se med seboj porazgovorili o letošnji prireditvi Mariborskega tedna. Med drugimi so bili navzoči tudi predstojnik mestne 'policije dr. Trstenjak, sreski podnačelnik dr. Modrijan in zastopnik mariborskega župana magistralni ravnatelj Rodošek. Anketo je vodil predsednik Mariborskega tedna dr. Franjo Ljpold, ki je uvodoma poudarjal, da čaka letošnji Mariborski teden ppsebno častna naloga, da bo tvoril okvir velikim slavnostim in prireditvam, katere prireja Maribor v proslavo 201etnice svojega osvobojenja. Omenjal ije, da je bil v ta namen že v ponedeljek na magistratu sestanek predstavnikov mariborskega javnega življenja, katere je sklical mestni župan dr. Juvan. Na omenjenem sestanku se je izvolil ožji odbor, ki je v torek na svoji seji sklenil, naj mestna občina priredi zunanjo manifestacijo pod svojim pokroviteljstvom in vodstvom, prav tako naj organizira ona razstavo, ki bo prikazala ogromen narodni, kulturni in socialni napredek mariborskega mesta pod jugoslovansko upravo, Mariborski teden pa naj v svojem okviru pokaže gospodarski razvoj mesta od osvobojenja do danes.
V debati, ki je sledila poročilu predsednika, so predstavniki skoraj vseh društev izjavili, da bodo njih organizacije pri letošnjem mariborskem tednu sodelovale. Podan je bil tako v grobih potezah obris letošnjih prireditev. Tako pripravlja Žensko društvo veliko razstavo jugoslovanskih, posebej še slovenskih narodnih noš in vezenin z motivi teh noš, Čebelarsko društvo bo proslavilo 201etnico obstoja z razstavo čebelarskih proizvodov v posebnem paviljonu. Mariborski obrtniki se pripravljajo na obsežno razstavo obrtniških del ter nameravajo sklicati tudi zborovanje obrtnikov iz vse Slovenije, industrija bo sodelovala na reprezentativen način, da pokaže svoj razvoj v zadnjih 20 letih. Tudi mariborski trgovci se bodo udeležili letošnjih prireditev, kakor druga leta, aeroklub bo priredil velik letalski miting, strelske družine organizirajookrož-no strelsko tekmo, rejci malih živali bodo sodelovali, kakor običajno, zanimivo razstavo pa pripravlja Združenje gostinskih obrti pod geslom »pivo ljudska hrana«. Pripravlja namreč razstavo proizvodov vseh jugoslovanskih pivovarn ter ee bodo ti izdelki tudi točili; poleg tega bo skušalo prirediti, v kolikor bo dopuščal vroč poletni čas, tudi razstavo kuharske umetnosti. Poleg navedenih pa bodo sodelovali še filatelisti, akvaristi ter športna društva.
Konknrzi - poravnave
Končano je poravnalno postopanje trgovca Edvarda Povaleja v Mariboru, reg. podi firmo Eksploziva Edvard Povalej.
Razglašen je konkurz o premoženju Antona Putriha, posestnika in trgovca s kurivom v Ljubljani, Dolenjska cesta. Konkurzni sodnik Avsec, upravnik konkurzne mase odvetnik dr. Lulik. Prvi zbor upnikov dne 29. januarja ob 10., oglasitveni rok do 11. februarja, ugotovitveni narok 19. februarja ob 10.
Razglašen je konkurz o premoženju trg. in gostilničarja Pavla Brezovnika v Podvelki. Konkurzni sodnik dr. Lešnik, upravnik mase odvetnik dr. Jan. Prvi zbor upnikov pri sodišču v Mariboru dne 14. febrdarja ob pol devetih. Ogla-sjtveni rok do 12. marca, ugotovitveni narok dne 8. marca ob pol devetih.
Bolgarski izvoz
Bolgarska je lani znatno povečala svoj izvoz. Največ je izvozila Bolgarska blaga v Nemčijo, namreč za 2486 milijonov levov, to je 55 odstotkov vsega bolgarskega
izvoza. Na drugem mestu j,e Italija % 224 milijoni, na 3. češkoslovaška z 218 milijoni leVov, nakar slede Relgija, Anglija, Poljska, Avstrija, Romunija, Francija, Švica itd. Jugoslavija je na 16. do 18. mestu skupno z Grčijo in Turčijo.
»Službeni list«
kr. banske uprave dravske banovine z dne 25. januarja objavlja:
Zakon o sladkovodnem cibaratvu, — Razglas O odobritvi proračuna kmetijske zbornice dravske banovine v Ljubljani zg leto 1938. — Razglas mestnega poglavarstva ljubljanskega o volišču za volitev senatorjev — Razne razglase sodišč in uradov ter med drugimi razpisi tudi razpis 5 odstotnega obligacijskega posojila za sanacijo zadružništva, ki ga razpisuje banska uprava v Ljubljani.
Van Zeelandov
gospodarski
Upniike	države	naizopet posoli/a
dolžnikom
Van Zeelandovo poročilo o možnostih za odpravo ovir svetovni trgovini je objavila britanska vlada v obliki bele knjige, ki obsega 21 tiskanih strani. Van Zeelandovo poročilo je rezultat njegovega desetmesečnega dela, v teku katerega je obiskal skoraj vse evropske prestolnice in se razgovarjal s celo vrsto vodilnih političnih in gospodarskih osebnosti.
Van Zeeland priporoča, da bi se na temelju njegovega poročila, ki naj bi bilo diskusijska baza, sestali zastopniki Francije, Vel. Britanije in Združenih držav Severne Amerike, Nemčije in Italije čim prej na skupni konferenci, na kateri bi sklenili ustanovitev posebnega mednarodnega biroja, ki naj bi proučil vse gospodarske ovire ter izdelal načrt za obnovo svetovnega gospodarstva. Naloga diplomatov bi potem bila, da se ta načrt predloži mednarodni konferenci v ratifikacijo.
Najvažnejši predlog Van Zeelan-da je, da se morajo dati dolžniškim državam finančne podpore, da se jim s tem omogoči odprava valutnih, deviznih ter klirinških dogovorov. V ta namen naj se uporabi že delujoči ustroj Banke za mednarodna plačila v Baslu.
Najvažnejši predlogi van Zee-landa, kii se tičejo deviznih in valutnih omejitev so:
1. Upniške države morajo začeti zopet dajati posojila v tujino.
2. Zunanji dolgovi dolžniških držav sc morajo definitivno izravnati in vsi zaostanki v kliringih se morajo likvidirati z izdajo kon-solidacijskih bonov.
3. Dolžniškim državam se dovolijo izvozni in uvozni krediti, kakor hitro se spravijo njih finance v sklad s točko 2.
4. Te kredite da na razpolago Banka za mednarodna plačila, pri kateri odprejo narodne banke v njih medsebojno korist kredite v svojih narodnih valutah.
5. Pod vodstvom Banke za mednarodna plačila se ustanovi skupen fond, s katerim ‘bi se izvedlo finansiranje legitimnih plačilnih operacij.
Poročila poudarja, da je tudi valutna nestanovitnost velika ovira za mednarodno trgovino. Poročilo priporoča sicer kot najboljšo rešitev obnovo zlatega standarda na modificirani podlagi, vendar pa priznava, da bi bil takšen poskus zaenkrat še prezgoden. Zato priporoča van Zeeland: Revizijo in razširjenje trojnega valutnega sporazuma z zavezo, da pogodbene stranke vzdržc valutna kolebanja v določeni meji.
Niso pa valutne in devizne ovire edina zapreka mednarodni trgovini, temveč omenja van Zeeland še naslednji:
1.	Carine in direktna zaščita s pomočjo upravnih ukrepov. Vlade bi se morale zavezati, da svojih carin ne bodo več zviševale, temveč postopoma znižale carine, ki so že sedaj previsoke.
Carinske takse in omejitve izvoza surovin bi se morale sploh odpraviti.
Priporočati bi se morale dvostranske pogodbe, ki slone na ne-
omejeni klavzuli največje ugodnosti.
Imenovati se morajo mešane komisije, ki naj razčistijo vprašanje izvajanja indirektne carinske zaščite.
2.	Kvote.
Mednarodne kvote bi se morale odpraviti pri upoštevanju varstva interesov mednarodnih kartelov.
Kmetijske kvote pa bi se morale modificirati. Nove kvote se ne bi smele uvesti, obstoječe pa se ne bi smele podaljševati.
Kolonialno vprašanje
Van Zeelandovo poročilo omenja še celo vrsto drugih vprašanj, tako zlasti kolonialno vprašanje. Tu predlaga:
1.	Kolonialni mandati naj se re-
vidirajo ter naj se ves kolonialni problem z gospodarskega in političnega vidika internacionalizira.
2. Konvencija o Kongu naj se razširi na druga kolonialna ozemlja.
3. Med po eno industrijsko državo in po eno kolonijo naj se sklene pogodba, po kateri naj se dobavljene surovine ali blago prevedejo na en konto, ki bi se izravnal s protiuslugami, ki bi bile v izvedbi javnih del, železnic, mostov itd.
Van Zeeland si ne prikriva, da so zlasti politične težave za izvršitev njegovega načrta izredno velike, vendar pa je položaj tako zelo resen, da je takojšnje delo za globoko segajočo akcijo v smislu njegovih predlogov nujno potrebno.
Bombažna
v	Kair
in svetovna produkcija
Priprave za »pomladno mednarodno bombažno konferenco so spravile na dan številko in podatke o zapletenem razvoju bombažne produkcije v zadnjih letih. Te številke kažejo, da se v področju bombaža še občutijo posledice velike gospodarske krize in tudi že posledice načrtnega gospodarstva. Dejansko se države niso držale sklepov raznih konferenc za znižbo produkcije in tako so zaloge narasle, ni se pa povečal odjem. Eden največjih predmetov na svetovnih trgih je zdrknil s tem iz rok borzne špekulacije.
Letošnja bombažna žetev se ceni v primeri z dosedanjo kot rekordna, in sicer so pridelale (v tisoč tonah):
1932/33 1936/37 1937/38 USA	2.938	2.695	4.304
Anglija 969	1.293	1.131
Azija	619	988	869
Rusija 402	770	734
Lat. Amerika 241	662	663
Egipt	222	405	485
Belg. Kongo 17	92	108
Sledijo Francija (kolonije), ostala Evropa, zlasti Italija i. dr., vse pod 40 tisoč ton.
Zaradi padanja porabe se kopičijo vedno večje zaloge blaga, kar je tudi vzrok politične napetosti med siromašnimi in bogatimi državami, a tudi že — posledica.
Medtem moramo že ugotoviti, da se v komediji za omejitev te proizvodnje izraža nov način gospodarske vojne. Zedinjene ameriške države, ki so bile najglasnejše na omejitvenih konferencah, so dejansko same celo povečale produkcijo. Znižale so le poševno ploskev, toda z gnojenjem še povečale pridelek. Kaj pa pomenijo s tem dosežene rezervne ploskve za primer potrebe, to se lahko izračuna.
Nekatere dežele Latinske Amerike, angleške kolonije in Egipt so res imele ali manjši posev ali pa slabšo letino. Izvoz USA pa je padel za 736.000 bal, a njihov pridelek je bil za 6-35 milijona bal večji kot leta 1935. Med državami uvoznicami pa je glavna Nemčija, ki je že leta 1936. porabila velike
množine uvoženega bombaža (43% vseh tekstilij) in ga bo kljub sintetični produkciji potrebovala še v bodoče. Zato poudarja ob bombažni konferenci, da ji morata Francija in Anglija vrniti afriške kolonije (Togo in Vzhodno nemško Afriko), ki so pridelale lani že 200.000 ton bombaža. Ob sedanjem stanju cen je več ko jasno, da bi bil abesinski bombaž za Nemce predrag. Nemčija potrebuje surovin, ne vojne. Podobno se morda sme reči tudi za Japonsko, ki je dobivala ves kitajski bombaž za svoje tvornice in predilnice na Kitajskem. Z vojno si tega vprašanja ni uredila, pač pa poslabšala.
Legija koroških borcev
sporoča svojim članom in nečlanom:
Predstavniki Zveze legijonarjev za osvoboditev severnih krajev, v kateri je včlanjena tudi naša organizacija, so se pretekli teden vrnili iz Beograda. Akcija glede uresničenja naših zahtev je v teku. Ker so v ta namen potrebni tudi statistični podatki, pozivamo zadnjič vse reflektante na priznanje dobrovoljstva, da se do dne 25. februarja zanesljivo javijo glavnemu odboru LKB v Ljubljani, Pred škofijo 18—I, pismeno ali ustno ob delavnikih med 17. in 19. uro.
Glavni odbor ne more obveščati o tem vsakega poedinca, deloma zaradi neznanja bivališča, deloma pa tudi zaradi previsoke poštnine in drugih ovir tehničnega značaja. Smatrajte to vest za poslednje vabilo k prijavi. — Za pismen odgovor in pojasnila priložite znamko za din 2'—. Popisovanje re-ilektantov se bo definitivno zaključilo dne 25. februarja 1938.
Legija smatra, da je s tem izpolnila svojo tovariško dolžnost in odklanja odgovornost za škodo, ki bi nastala posameznikom zaradi opustitve prijave!
Vsak trgovec mora bit' narotnik .Trgovskega lista"
Mitični! vesti
Kriza v bolgarski vladi Kjuseiva-nova še vedno ni končana. Odstop trgovinskega ministra Barova je definitiven, sedaj pa je odstopil tudi pravosodni minister Ognja-nov.
Za novega bolgarskega trgovinskega ministra je imenovan Niki-forov, za pravosodnega pa Kožu-harov, dosedaj g©n. tajnik v notranjem ministrstvu. Ministrski predsednik Kjuseivanov je izjavil, da je bila rekonstrukcija vlade potrebna, da se olajša delo vlade za definitivno ureditev razmer. Vlada hoče dati bolgarskemu narodu vso možnost da si v polni svobodi izvoli svoje zastopnike.
V Grčiji je vlada Metaxasa proglasila diktaturo. Kot povod je označila zaroto bivših voditeljev političnih strank, ki so baje nameravali ubiti predsednika vlade Me-taxasa in tudi kralja Jurija. V komunikeju pravi vlada, da bo nastopila proti nasprotnikom režima z vso strogostjo, časopisje »pozdravlja« diktaturo ter pravi, da je bila diktatura uvedena zaradi uspešnejše borbe proti komunistični stranki, a tudi vsem bivšim političnim strankam. Nad 1200 voditeljev in bivši pristašev političnih strank je bilo aretiranih in interniranih na grške otoke. Tako ima Evropa zopet novo diktaturo. Če bo ta kaj bolj uspešna od drugih, pa je zelo malo verjetno.
Grška vlada demantira vesti o uvedbi diktature in pravi, da je ostala čisto v okviru ustavnih sprememb z dne 4. avgusta 1936. Tudi je bilo interniranih samo 15 voditeljev bivših političnih strank. Njih internacijo pa da je ljudstvo pozdravilo.
Med ministrskim predsednikom Gogo in voditeljem železne garde Codreanom je prišlo do ostrega konflikta zaradi aretacije predsednika akademske organizacije železne garde. V protest proti aretaciji so dijaki proglasili na vseh univerzah stavko. Ker se je vlada Goge pri volitvah v romunski parlament zanašala zlasti na podporo železne garde, je zaradi nastalega spora s Codreanom prišla v zelo mučen položaj. Seveda pa tudi ni izključeno, da pride še do sporazuma med obema desničarskima voditeljema Romunije.
Na seji Sveta Zveze narodov je govoril v imenu Male antante romunski zunanji minister Micescu. Izjavil je, da bo Mala antanta do Zveze narodov vedno lojalna ter njej zvesta. Kakor spoštujejo države meje drugih držav, tako morajo spoštovati tudi njih notranje zadeve, čeprav ni Zveza narodov 1. 1938. isto ko Zveza narodov leta
1920.,	more vendar izjaviti, da bodo države Male antante vedno sodelovale z ZN.
Micescu je v Ženevi obljubil, da bo romunska vlada revidirala svoje stališče glede Židov, a je bil kmalu nato desavuiran od ministrskega predsednika doge, ki je sporočil, da bo Romunija takoj odpovedala manjšinsko pogodbo, če bi se v Ženevi obravnavala židovska pritožba.
Kitajski zastopnik pri Zvezi narodov Wellington Koo je zahteval v imenu svoje vlade, da Zveza narodov proglasi proti Japonski gospodarske in finančne sankcije. Prepove naj se tudi izvoz petroleja na Japonsko. Kitajska zahteva je spravila francoske in angleške zastopnike v nemalo zadrego, ker je skoraj preveč jasno, da se tudi to pot sankcije ne bi obnesle. Nekatere države so že izjavile, da ne bi mogle še enkrat sodelovati pri izvajanju sankcij.
Japonski vojni minister Sugija-ma je izjavil, da mora Japonska podvojiti svoje napore, da čim prej doseže svoje cilje na Kitajskem. Treba je vse storiti, da bo Japonska pripravljena na dolgo vojno. Minister je nadalje izjavil, da se bo položaj slabšal, čim bolj bo rastri obseg vojne. Izjavo vojnega ministra komentirajo kot poskus, da bi se zatrlo mnenje, ki ga zlasti zastopajo japonski industrijski in gospodarski krogi, da je .treba
vojno na Kitajskem čim prej končati, da bo Japonska pripravljena, če poseže vmes Sovjetska Rusija, ki je moderneje in popolneje oborožena ko Japonska. Najvplivnejši japonski krogi pa to mnenje zavračajo in Japonska se bo pripravila za dolgo vojno. V vseh zavzetih pokrajinah bodo Japonci ustanovili močne garnizije, da tako polagoma popolnoma podjarmijo Kitajsko.
Litvinov je ponudil v imenu sovjetske vlade Angliji sodelovanje nia Daljnem vzhodu, če jAngltja jamči Rusiji nedotakljivost njenih mej na zapadu. Chamberlain pa je to ponudbo odklonil, ker bi pomenila sklenitev vzhodnega pakta, ki ga je Anglija odbila že pred dvema letoma.
Denarstvo
Za reformo kreditne politike Narodne banke
V skladu z zadnjimi sklepi zborničnega sveta zagrebške zbornice, o katerih smo že obširno poročali, je obiskala delegacija zagrebške zbornice pod vodstvom svojega predsednika dr. Krasnika guvernerja Narodne banke dr. Radosavljeviča ter mu podrobno razložila glavne zahteve zbornice, ki so:
1. Krediti Narodne banke naj se razdeljujejo bolj pravično po pokrajinah.
2. Spremenita naj se člena 48. in 51. zakona o Narodni banki, da ne tvorijo kvorum upravnega sveta Narodne banke že sami beograjski člani ter da se poveča kompetenca upravnega odbora glede kreditnih poslov.
3. V izvršni odbor naj se imenuje vsaj en član iz Zagreba.
4. Eskontni odbori pri podružnicah Narodne banke naj imajo pravico, da morejo samostojno podeljevati kredite do višine 100.000 dinarjev.
5. Uradniki podružnic Narodne banke naj se v prvi vrsti imenujejo iz vrst onih, ki poznajo lokalne razmere.
6. Narodna banka naj dovoli primerne posebne kredite zaščite ninj denarnim zavodom za izplačevanje vlog do 10.000 din ter za mobilizacijo starih terjatev s pomočjo lombardiranja 3°/o obveznic Priv. agr. banke ter za ustvarjanje rezerv za primer nepričakovanega dviganja vlog.
Bilo bi umestno, da bi se tudi iz Ljubljane postavila podobna zahteva, zlasti ker nima v izvršil nem odboru Narodne banke Slovenija sploh nobenega zastopnika
Uporaba posojila za sanacijo našega zadružništva
Kakor smo že poročali, je ban dr. Natlačen razpisal banovinsko 5% posojilo v višini 63 milijonov dinarjev za sanacijo slovenskega kreditnega zadružništva. Odplače vanje posojila je zajamčeno z dohodki banovinske trošarine na vino in žganje. Posojilo je v celoti prevzela Poštna hranilnica.
Kakor poroča »Slovenecc, je bil ta denar v celoti odstopljen Zadružni zvezi v Ljubljani, pri kateri Je res včlanjena večina zadrug, toda še dolgo ne vse slovenske za druge.
Še vedno upamo, da se bo vsa stvar vendarle uredila tako, da bodo tudi druge slovenske zadruge deležne tega posojila in da se bo napravilo celo, ne pa polovičarsko dejanje.
Beograjska borza
Hausse na beograjski borzi traja kar naprej, kar je posledica velike preobilice denarja na trgu. Zlasti v državnih denarnih zavodih se denar kar naprej kopiči in tako bodo samo obveze na pokaz v Narodni banki narasle kmalu na tri milijarde din. Zato je naravno, da ljudje vedno bolj nalagajo denar v državne papirje, ki relativno se vedno nudijo zelo dobro obrestovanje. Državnih papirjev pa je na trgu malo in tako rastejo tečaji drž. papirjev neprestano.
Pretekli teden je sicer skušala neka skupina borzijancev napredovanje tečajev ustaviti, a se ji ni to posrečilo, ker ji je zmanjkalo blaga. Edino tečaj vojne škode se je nekoliko ustavil, drugi papirji pa so znova narasli in tudi vojna škoda bo verjetno še narasla. Posebno zanimanje pa je bilo za dalmatinske obveznice po tisoč in 5000 din ter za begluške. Toda blaga ni in nekateri mislijo, da vsi borzijanci v Beogradu nimajo dalmatink niti za en milijon din nominalne vrednosti.
Vojna škoda je že dosegla tečaj od 437‘50 do 438, 7°/o investicijsko posojilo je napredovalo od 98 na
99 din, begluške obveznice po 5000 dinarjev so narasle na 84‘50 din, dalmatinske pa na 83‘25 din. V ameriških papirjih ni bilo sicer posla, vendar pa so .ohranili svoj tečaj. 7°/o Blair je zaključil z 88 do 897%, Seligman pa s 100%. Delnice Narodne banke so po velikem skoku v prejšnjem tednu na 7‘760 popustile na 7‘740 din. Delnice Priv. agrarne banke so bile po 226, manjše delnice po 222.
Promet je precej narastel ter se je zlasti mnogo kupčevalo z vojno škodo.
Na deviznem trgu je največji dogodek skok nemške klirinške marke na 14'50. Dunaj je skočil od 860'65 dne 31. januarja na 865 ter je nato oslabel na 864'67. Za grške bone je bilo manj zanimanja ter je tečaj popustil do 29'50, na zadnjem teden, sestanku pa se je tečaj zopet dvignil na 29.75.
Na beograjskem svobodnem trgu je položaj nespremenjen ter se je ponujal napoleondor po 305 din.
Uradni tečaji za mesec februar 1938.
Finančni minister je za mesec februar predpisal naslednje uradne tečaje:
1 napoleondor . .	.	din	298:50
1 zlata turška lira	.	„	33970
1 angleški funt .	.	„	238 —
1 ameriški dolar .	.	„	43'—
1 kanadski dolar .	.	„	42-80
1 nemška marka .	.	„	14'50
1 zlot.................„	8'15
1 avstrijski šiling .	„	8'60
1 belg ......	„	7'40
1 pengo....................... 8'	60
1 braziljski milreiš	.	„	2'60
1 egiptovski funt .	.	„	240 —
1 urugvajski pezos .	„	21'50
1 argentinski pezos .	„	12'65
1 čilski pezos ...	„	1'40
1 turška papirnata lira „	34'80
100 albanskih frankov	„	1415'—
100 francoskih frankov	„	156'—
100 švicarskih frankov	„	1000'—
100 italijanskih lir . .	„	227'—
100 nizozemskih gold. .	»	2389'—
100 bolgarskih levov	.	..	45 —
100 romunskih lejev	.	32'—
100 danskih kron	.	.	„	960-—
100 švedskih kron	.	.	„	1108'—
100 norveških kron .	.	,, 1080-—
100 pezet.................... 230'—
100 drahem .....	>,	39;—
100 češkoslov. kron .	.	»	151‘—
100 finskih mark	.	.	„	95-—
100 letonskih lat .	.	.	„	810’—
100 iranskih (perz.) riijalov „ 100'— Tem tečajem je že prištet pribitek (»prim«),
Zlata podloga in obtok bankovcev
Kako silno se ije povečala zlata podloga Amerike in kako je padla
v Franciji, kažejo naslednje šte-
v^e'	Na	koncu
1932	1937
v milijonih dotičnih nacionalnih valut podloga obtok podloga obtok Francija	79.481	82.131	58.932	91.933
Nemčija	838	3.846	70	5.195
Anglija	131	359	327	546
U. S. A.	4.248	5.615	12.764	6.591
•
Dotok novih vlog v Mestno hranilnico ljubljansko stalno narašča. Tako je bilo vloženih v prvih štirih tednih v januarju za 13,147.000 din novih vlog. To dokazuje, da uživa Mestna hranilnica ljubljanska zopet popolno zaupanje občinstva.
Francoska vlada je začela delati
na to, da se skliče nova mednarodna konferenca za ureditev vprašanja izplačila starih avstro-ogrskih
rent.
Francoski frank se je proti koncu tedna malenkostno opomogel ter se je znižal tečaj funta od 153-25 na 152'81. Osnovna tendenca za frank pa še vedno ni dobra, kar se vidi iz podražitve deporta, ki se je dvignil za enomesečno posojilo za 2—3 odstotkov na 23%.
Francoska banka izkazuje znižanje obtoka bankovcev za 692 na 92.865 milijonov frankov. Ker so se pa istočasno obveznosti na pokaz dvignile za 1837 na 26.563 milijonov frankov, je padlo kritje pri neizpremenjenem stanju zlate podloge v višini 58.933 milijonov frankov od 50'25 na 49'76%.
TEDEN NA LJUBLJANSKI BORZI
POSEBNO POROČILO ..TRGOVSKEGA LISTA**
Devizno tržišče
Tendenca mlačna; promet din 6,819.227'77.
Ker je bila v predzadnjem tednu krita izredno velika potreba po nemških markah deloma od strani privatne ponudbe, v glavnem pa potom Narodne banke — pač vsled tedaj nastopajoče hausse RM —, je bil dosežen naravnost rekorden tedenski devizni promet preko 16.874 milij. dinarjev, t. ij. za nad deset milijonov dinarjev več kot znašajo skupni devizni zaključki prejšnjega borznega tedna.
To je videti tudi iz spodnje prometne razpredelnice, kjer je nazadoval promet v devizi Berlin baš za skoro 10 milij. dinarjev. Poleg toga je bilo perfektuirano nekaj manj zaključkov v devizi Amsterdam, Bruselj, New York in v din. devizi. Nasprotno pa se je povečal promet z angl. funti v priv. kli-ringu za približno 0'7 milij. dinarjev.
pred-
Devize:	zadnji	minuli
teden
(vse v tisočih dinarjev) Amsterdam	456	281
Berlin	18.560	3.223	priv. klir.
Bruselj	232	—
Curih	119	445
Din. deviza 224	91	avstr. pr. ki.
Dunaj	571	683	avstr. pr. ki.
London	1.160	1.714	priv. klir.
New York	433	382
Pariz	118	—
Narodna banka ije intervenirala enako kot v prejšnjih tednih, t. j. v Curihu in Londonu.
V privatnem kliringu je ves prejšnji teden beležil angleški ft,int din 238‘— v povpraševanju, le 24. t. m. din 237'20 za denar in din 238'— za blago. Nemška marka je notirala nespremenjeno na bazi povprečnega tečaja din 14 40 v povpraševanju ter din 14 60 v ponudbi;, trgovana je bila torej Po tečaju din 14-50.
Avstrijski šiling:
24. januarja din 8'59—8’69
25. januarja din 8'60—8-70
26. januarja din 8'61,—871
27. januarja din 8'60—8'70
28. januarja din 8'60—8*71
Devizna tečajnica kaže skorajda vsesplošno slabljenje deviznih tečajev. V razdobju prejšnjega borznega tedna so bile dosežene naslednje tečajne razlike (vse izraženo v poenih): Amsterdam —1‘01, Berlin — 2'—, Bruselj — 1’44, London — 0-03, New York — 3'75, Pariz — 4’01, Praga — 0T9, Trst — 0'29. Curih je ostal nespremenjen.
Devize s	pri mo	Povpr.	Pon.
Narodne banke		din	din
	1938		
Amsterdam 24. I.		2405T6	241975
	28. I.	2404T5	2418-75
Berlin	24. I.	1736'03	1749'91
	28. I.	1734'03	1747'90
Bruselj	24. I.	729T4	734-21
	28. I.	727'70	73277
Curih	24. I.	996'45	1003-52
	28. I.	996'45	1003'52
London	24. I.	215’26	21731
	28. I.	215'23	217-29
Newyork	24. I.	4281'01	4317-33
	28. I.	4277'26	4313'57
Pariz	24. I.	14277	144'21
	28. I.	13876	140-20
Praga	24. I.	151'43	152’54
	28. I.	151'24	152-34
Tret	24. I.	226'24	229'33
	28. I.	225'95	229'03
Efektno tržišče			
Tendenca stalna za državno vrednostne papirje.
Situacija ije še vedno nespremenjena, tržišče samo brez vsakega zanimanja.
Notice državnih efektov so bile sledeče:
1938 din din 7% inv. pos.	24.	I.	97'—	99'-
28. I. 98'— 99'50 8% Blair	24.	I.	96'—	98-—
28. I. 95'50 95'75 7% Blair	24.	I.	87'50	88'50
28. I. 88'— 88-50 7% Seligman	24.	I.	100'—	101'-
^	28.	I.	100'50	—
4% agr. obv.	24.	I.	57-_	go _
28. I. 57-50
4% drž. gar.	24.	I.	5p_	53-_
«»/ Kgr-,°bK'	28.	I.	51'50	53-
6% begi. obv.	24.	I.	83'—	84'
28. I. 84*50 85*____
2'5% vojna škoda 24. I. 437-_ 439-______
28- I- 436'— 437'50 Delnice Trboveljske premogo-kopne družbe so v prejšnjem tednu beležile 24. t. m. din 225'— za denar, din 240’— za blago, koncem tedna (28. t. m.) pa popustile na din 218’— v povpraševanju in din 225'— v ponudBi.
Žitno tržišče
Tendenca nespremenjeno čvrsta.
Tudi v minulem tednu ni bilo omembe vrednega prometa niti bistvenih sprememb. Koruza je popustila za din 2‘— pri 100 kg, medtem ko je ostalo žito nalik vsem mlevskim izdelkom beležilo na bazi dosedanjih notic.
Zadnji borzni dan so bile na tukajšnji borzi dosežene te cene:
Žito:
Koruza:	din	din
nova, umetno sušena, e kvalitetno garancijo, franko nakladalna postaja . • • 114"— 116'— času primerno suha, s kvalitetno garancijo, franko nakladalna postaja	98'—	100'—
Pšenica:
juž. banatska, 77 kg,
2% primesi, zdrava, suha, rešetana, plačljivo proti duplikatu, Iranko nakladalna postaja .... 176'— 178'—
gor. bačka, 78 kg, 2% primesi, zdrava, suha, rešetana, plačljivo proti duplikatu, franko nakladalna
postaja...............180'—	182'50
Ječmen:
63 kg, 2%, suh, zdrav rešetan, plačljivo proti duplikatu, franko nakladalna postaja	.	135-—	140'—
64 kg, 2%, suh, zdrav, rešetan, plačljivo proti duplikatu, franko nakladalna postaja	.	140'—	142'50
Oves:
zdrav, suh, rešetan, fco. vagon slavonska postaja, plačljivo proti duplikatu	.	135-—	137-50
Mlevski izdelki: din
din
Moka: pšenična Og, banatska postaja, ekskl. prometni davek, plačljivo proti duplikatu . 285 — 290--pšenična Og, bačka postaja, ekskl. prometni davek, plačljivo proti duplikatu . . 285'— 290-— pšenična 2, bačka postaja, ekskl. prometni davek, plačljivo proti duplikatu . . 265-— 270--pšenična 5, bačka postaja, ekskl. prometni davek, plačljivo proti duplikatu	.	.	245-—	250--
Otrobi: pšenični, debeli, v egaL 50 kg vrečah, bruto za neto, ekskl. prom. davek, franko vagon bačka postaja	.	.	.	110'—	115-—
pšenični, drobni, v egaL 50 kg vrečah, bruto za neto, ekskl. prom, davek, franko	vagon
bačka postaja	.	.	.	100'—	105‘—
Pšenica
(cene po pogojih Privilegirane a. d. za izvoz deželnih pridelkov) fko ladja: Tisa I (od sev. meje do vključno Curuga) kval. 79/2% din 168'—.
Tisa II (od Zabija do ustja Tise) kval. 79/2% din 167*—.
Begej kval. 79/2% din 167'—.
Tisa Kanal (od Kule do B. Gradi-šta) kval. 79/2% din 166'—.
Donava Kanal (od Crvenke do Bez-dana) kval. 78/79/2% din 164'—.
Kanal kralja Aleksandra kvaliteta 78/79/2% din 164-—.
Bačka (Donava-Banat, Donava-Bara-nja) kval. 78/79/2% din 166'—.
Donava, Srem in Drava, Slavonija kval. 77/78/2% din 164'-.
Donava, Srbija kval. 77/78/2%—3% din 158"—.
Sava (Srbija, Srem, Bosna) kvaliteta 77/78/2%—3% din 157'—.
Od določene cene za blago fko. vlačilec se za kritje pretovornih stroškov zmanjša cena za vagonsko blago 2 dinarja od 100 kg.
Par. Pančevo, Novi Sad in Apatin kval. 79/2% din 164'-.
Par. Petrovgcad kvaliteta 79/2% din 165'—.
Par. Osijek, Zemun in Smederevo kval. 77/78/2%—3% din 162'-.
Senta kval. 79/2% din 166'—.
Zemun iu Smederevo (srbijauaka) kval. 77/78/2%—3% din 153 —
Lesno tržišče
Tendenca še mlačna.
Pretekli teden cene niso bog ve kako popustile, čuti pa se že vpliv zastoja, ker so ponudbe čimdalje večje, dočim povpraševanja bolj izostajajo.
Določila in pogoji italijanskih uvoznih dovoljenj, ki pa v doglednem času še ne pridejo v poštev, so bolj stroga kot dosedanja, in sicer v toliko, da se pri podelitvi dovoljenj upošteva le teža in ne kubatura, kar znači, da bomo v bodoče mogli izvažati le suho blago! Z ozirom na nove pogoje se bo naš izvoz lesa v Italijo zmanjšal za približno 30—40%.
Nemci so naše novejše ponudbe zavrnili z motivacijo, da so po-nudeno cene previsoke. Vzrok temu je predvsem velika ponudba od strani naše konkurence, poleg tega pa tudi prevelika tečajna razlika pri markah v privatnem kliringu. Baš zaradi tega pa nemška »Devisenstelle« pritiska na cene na ta način, da izdaja dovoljenja le za nižje cene.
Anglija kupuje letos zelo malo celo od skandinavskih držav, kjer je lani pokupila ogromne partije, pač iz razloga, ker ima še dosti lanskih zalog. Za zalogo ne nabavlja in kar kupi, plača po nizkih cenah ter upa, da bo izpopolnila svoje zaloge še po nižjih cenah!
Če bomo hoteli izrabiti eventualno prihodnjo konjunkturo, moramo v prvi vrsti paziti na res dobro produkcijo in upoštevati dejstvo, da se bo izvažalo samo suho blago. Sicer pa letošnja sezona ne obeta nič dobrega.
Zunanja trgovina
Bolgarska Narodna banka je obvestila vse uvozniške firme, da ostanejo kontingenti za 1. 1937. še nadalje v veljavi.
Romunska vlada je odvzela 400 tvrdkam pravico do uvoznih dovoljenj, ker da so te tvrdke z uvoznimi dovoljenji kupčevale. Baje je obstajala v Romuniji celo posebna organizacija, ki se je bavila samo s kupčijo z uvoznimi dovoljenji.
Grška trgovinska mornarica je štela koncem leta 1937. 605 ladij z 1,874.621 tonami proti 602 z 1,793.659 tonami koncem 1. 1936.
Turčija je imela v 1. 1937. za . 23 milijonov turških lir aktivno trgovinsko bilanco. V primeri' z 1.1936. je njen uvoz narastel od 93 na 114 milijonov lir, izvoz pa od 117 na 137 milijonov turških lir.
Italija je uvozila iz Španije v
I. 1936. 33.000 ton rude, 1. 1937. pa se je uvoz povečal že na 180.000 ton. če pa se upošteva še velika količina starega železa, ki ga Je Italija uvozila iz Španije, potem se vsa količina železa in železne rude poviša na pol milijona ton. Bnako močno Je povečala Italija tudi uvoz bakra in manganove rude iz Španije.
Na Poljskem Je bila ustanovljena Centrala za poljski izvoz lesa. Novi organizaciji se je pridružilo 65 največjih poljskih lesnih izvoznikov.
Med Madžarsko in Francijo je
bila sklenjena nova začasna gospodarska pogodba, kateri Je priključen tudi sporazum o plačilnem prometu. Madžarski izvozni kontingenti za Francijo se s to pogodbo zvišajo in bodo zadostovali za poravnavo madžarskega pasivnega salda v višini 35 milijonov frankov.
Po razsodbi nemškega državnega
sodišča imajo nemške tvrdke pravico odstopiti od naročila, če niso dobile dovoljenja za izvoz deviz.
Obseg nemške zunanje trgovine se je v 1. 1937. zvišal od 9,0 na
II,4 milijarde mark. Uvoz je dosegel 5,5, izvoz pa 5,9 milijarde mark, da je bila nemška zunanja trgovina aktivna za 443 milijonov mark.
Skupna proizvodnja premoga se
e v Nemčiji zvišala od 158 v letu 1936. na 184 milijonov ton v letu 1937., koksa od 35 na 40, lignita od 161 na 184 milijonov ton. Proizvodnja premoga se Je torej povečala za 16'5, koksa za 14T in lignita za 14'5%.
Doma in po sveto
Na konferenci v predsedništvu vlade je bilo sklenjeno, da bo vlada vložila za javna dela še eno milijardo din. S tem denarjem bi se v prvi vrsti gradile železnice po načrtu, ki je bil že objavljen. Denar bi dobila država od državnih denarnih zavodov.
Voditelji opozicionalnega glavnega radikalnega odbora dr. Lazar Markovič, Miloš Trifunovič, Krsta Miletič in Miloš Bobič so prišli v Ljubljano, da bi priredili tu shod. Oblast pa je shod prepovedala, ker so se baje pripravljale proti njim demonstracije drugih opozicional-nih skupin.
»Hrvatski dnevnik« je objavil članek, v katerem odločno zavrača vse vesti, da bi bila HSS pripravljena voditi oportunistično politiko in se zadovoljevati z drobtinicami. HSS je radikalna in brezkompromisna stranka ter bo vedno ostala pri svoji odločni politiki.
Finančni odbor skupščine je sprejel že vse proračune ministrstev ter je na svoji zadnji seji izvolil poročevalce za plenum skupščine. V imenu večine so bili izvoljeni časlav Nikitovič, dr. Koce in Branislav Todorovič, v imenu manjšine pa Ivan Mohorič in Mi-loslav Perič.
V trgovinskem ministrstvu pripravljajo uredbo o pospeševanju hotelirstva. Baje se nameravajo dovoliti hotelom velike ugodnosti. Radovedni smo, če bo ta uredba brez določbe o ustanovitvi posebnega fonda za pospeševanje hotelirstva.
Minister za soc. politiko in ljudsko zdravje Cvetkovič je odpotoval v Ženevo na zasedanje uprave Mednarodnega urada za delo.
Mali obmejni promet proti Avstriji je zopet dovoljen. Avstrijski obmejni organi so dobili navodilo, da se je s soboto zopet lahko začel neoplojeno mali obmejni promet z izkaznicami oz. prepustnicami.
Ljubljanska bolnišnica je spre-, jela lani skoraj 31.000 bolnikov, za 2026 več kakor 1. 1936. 2800 bolnikov je morala zaradi pomanjkanja prostora odkloniti.
Skozi hrib Plečnik v Hercegovini so začeli vrtati predor, da se bo mogla iztekati voda iz Bekijsko-imotskega polja. Na ta način bi pridobili 2000 ha plodne zemlje, na kateri bi mogli pridelati okoli 1000 vagonov koruze.
Dalmatinske cementarne so znatno reducirale proizvodnjo, ker je izvoz cementa zelo nazadoval.
Albanski kralj Zogu se bo v kratkem zaročil z madžarsko grofico Geraldino Apponyi, ki je stara 21 let in ki slovi kot lepotica. Kralj Zogu je star 43 let in se je seznanil z madžarsko grofico na francoski rivieri.
Predsednik Roosevelt je predložil ameriškemu kongresu novo poslanico, v kateri zahteva, da Združene države Sev. Amerike zelo povečajo svoje oboroževanje. V ta namen zahteva 30 milijard dolarjev novih kreditov. Amerika Ibi začela graditi nove 40.000 ton velike oklopnice, celo vrsto manjših križark in drugih vojnih ladij. Združene države Sev. Amerike morajo svoje pomorske sile zvišati vsaj za 20 do 25°/o.
Poslanica predsednika Roosevelta je bila zlasti v Angliji zelo dobro sprejeta. Angleški listi poudarjajo, da je močna Amerika naj-večje jamstvo za svetovni mir.
Japonski zunanji minister Hirota je izjavil, da so japonski odnošaji s sovjetsko Rusijo sicer zelo delikatni, da pa se Japonska trudi, da bi jih čim hitreje normalizirala.
Napetost med Rusijo in Japonsko vedno bolj narašča. Sovjetska vlada pošilja na Daljni vzhod vedno nove čete. V kitajsko provinco Sinkijang so vkorakale prve ruske redne čete. Kakor poroča Reuter po vesteh očividcev je dosedaj prekoračilo kitajsko mejo 600 sovjetskih oklepnih avtomobilov, ki jih spremlja 200 letal. Delavci grade noč in dan cesto iz Rusije skozi provinco Sinkijang, da bo sovjetska vojska laže napredovala. V Kitajski sami je že nad 100 sovjetskih letalskih inštruktorjev.
Sovjetsko-kitajska pogajanja za rusko podporo proti Japonski so se — kakor poročajo nemški dopisi iz Moskve — končala z dejanskim posegom sovjetov v vzhodni konr flikt. Rusija je uradno priznala kitajske pravice nad Zunanjo Mongolijo. Kitajski pooblaščenec v Ulanu Batorju bo tudi član mongolske vlade. Armada Zun. Mongolije bo skupaj z ruskimi oddelki znašala 200.000 mož. Razen tega dajo sovjeti Kitajski vladi nov kre dit 200 milijonov rubljev za nabavo orožja, dobe pa nove trgovinske koncesije. Število vojaških sovjetskih inštruktorjev v kitajski armadi bo znova povečano.
Znameniti novinar Knickebocker
pravi v nekem svojem članku, ki ga je objavil sedaj po povratku iz Kitajske, da bi mogel postati sedanji Sangaj novo Sarajevo, ki je povzročilo svetovno vojno. Samo malo je treba, da povzroči Sangaj svetovno vojno. In tako kitajska mladina, ki se je poskrila po francoski koncesiji, da iz zasede napada japonske vojake, ko japonska mladina želi, da pride do incidentov. Kitajska mladina upa, da bi japonska zasedba mednarodnih koncesij pognaila Anglijo in Ameriko v vojno proti Japonski. Japonska mladina, zlasti vojaki generala Macuija, pa tako zaničujejo in sovražijo belokožce, da bi jim bila vojna proti p j im zelo po volji. General Macui je tudi že napovedal, da bo zasedel ves Sangaj in tudi mednarodne koncesije. Dosedaj je držal gen. Macui vse svoje napovedi. Ali bo tudi to?
Seja nemškega parlamenta, ki bi morala biti v nedeljo, je bila odgodena. Seja je bila odgodena, ker smatrajo voditelji nemškega raj ha sedanji mednarodni položaj kot neprimeren za izjave nemške vlade o nemški zunanji politiki.
Republikanci poročajo, da se jim je posrečilo pretrgati zvezo nacionalističnih čet pri Terueli z njih zaledjem proti Sara gosi, ker so zasedli cesto in železnico, ki vodi v Saragoso. — Novi boji so se začeli v Estremaduri.
Dunajska policija je zaprla na-rodno-socialistično pisarno ter aretirala 11 njihovih glavnih voditeljev. Policija je v pisarni zaplenila zelo mnogo obtežilnega materiala ter zaplenila tudi 60.000 šilingov, ki so bili pripravljeni za proslavo obletnice 30. januarja, ko naj bi govoril v nemškem parlamentu Hitler. Zaradi teh aretacij so se
odnošaji med Avstrijo in Nemčijo zopet poslabšali.
Italija se silno prizadeva, da bi
se osamosvojila tudi glede lesa. V ta namen je bilo dosedaj izdanih 500 milijonov sadik ter okoli 4,2 milijona kg semena. Skupna gozdna površina znaša v Italiji že 5,5 milijona ha, eno petino vse italijanske površine.
Dela na elektrifikaciji železniške proge Ancona—Bologna—Milano naglo napredujejo in bodo v aprilu že končana. Na novi progi bodo vozili vlaki z veliko večjo hitrostjo ko dosedaj.
Po podatkih češkoslovaškega lista »Venkov« ima Sovjetska Rusija 50 tvornic letal, ki morejo izdelati v treh mesecih 4000 letal, že sedaj ima sovjetska pehota okoli 7000 letal, mornarica pa okoli 4000. Do konca marca bo imela Sovjetska Rusija okoli 16.000 letal.
Veliki železni most čez Niagaro so podrle velike ledene plošče in gore, ki so se nakopičile nad slapovi. Elektrarno so morali v vsej naglici izprazniti. Več delavcev je bilo ubitih. Materialna škoda se ceni na 1 milijon dolarjev.
V eni največjih italijanskih smod-nišnic v bližini mesteca Segni na progi Rim—Neapelj je nastala zaradi nepazljivosti nekega delavca eksplozija, ki je povzročila nove eksplozije ter je vsa tovarna uničena. Dosedaj so izvlekli izpod ruševin 165 trupel. Po prvih vesteh je bilo ubitih nad 300 ljudi. Po drugih vesteh pa je bilo mnogo manj smrtnih žrtev.
Ponesrečil se je neki angleški vojaški bombarder ter je bil pri tem pilot ubit, dočim so bili možje posadke samo ranjeni. To je že 11 angleško letalo, ki se je letos ponesrečilo.
Po vpraševanje po našem blagu
v tuiini
36 — London: otrobi,
37 — Guayalquil (Ekvador): neka tvrdka išče zvezo z jugoslovanskimi tovarnami in izvozniki, ki bi bili pripravljeni izvažati razne proizvode v Ekvador,
38 — London: konoplja,
39 — Chicago: surova in predelana živila,
40 — Aleksandrija: stare vrvi iz konoplje,
41 — London: rude, ki vsebujejo zlato, srebro, svinec, baker in krom,
42 — Bruselj: zlitine iz železa,
43 — London: kovine vseh vrst kakor volfram, cink, svinec itd., turovi hlodi,
44 — Simbach/Inn: vrbova in topolova debla (600 do 800 m3) s povprečnim premerom od 25 do 30 cm in dolžino 1 m in več,
45 — Stuttgart-W: stisnjena slama,
46 — Le Pirče: žitarice,
47 — Berlin-Lichtenfelde: marmor, alabaster, oniks. Išče se bel marmor v osnovnem tonu nekoliko rumenkast z malo žil ter transparenten, a tudi temno moder, črn in temno zelen,
48 — Lima (Peru): les, lesene škatle za cigarete, papir, svinčniki, nalivna peresa, emajlirana posoda in razni bosenski drobni predmeti išče čezoceanska agentura, ki jo vodijo naši rojaki,
49 — Berlin: med,
50 — Kodanj:	rast zdravilne rastline (ponuja se zastopnik),
51 — Bratislava: suhi rezanci sladkorne repe,
52 — Dunaj: jedilno olje (01. pini piceae),
58 — Varšava: lavorovo listje,
54 — London: svinjska mast, perutnina, divjačina, povrtnina, sadje, jajca in čebula,
55 — Dunaj: arpadžik,
56 — Dunaj: zdravilne rastline išče zastopniška tvrdka,
57 — Hamburg: kovinski gum bi za hlače, črne in v barvah,
58 — Berlin: arpadžik,
59 — Solun (Thessaloniki): oglje,
60 — Bruselj: rezanci sladkorne repe.
Ponudbe tujega blaga:
3 — London: neka tvrdka išče zvezo z našimi uvozniki, trg. agenturami in komisionarji zaradi pla-
siranja angleških proizvodov vsake vrste na naših trgih,
4 — Las Palmas (Kanarski otoki): ribje konzerve želi uvažati zastopniška tvrdka ter išče v ta namen zvezo z našimi uvozniki,
5 — Rotterdam: nasoljeni slaniki,
6 — Glatz (Nemčija): krovna lepenka, specialne žepne svetilke,
7 — Solun (Thessaloniki): polži,
8 — Hamburg: neka tvrdka išče zastopnika v naši državi za plasiranje čaja,
9 — Fribourg: stroji za vrtanje (Saulenbohrmaschinen — Zavod za pospeševanje zunanje trgovine da natančen opis stroja), 1000 mano- in hidrometrov, ko tudi material za približno 3000 drugih manometrov.
*
Izvozniki, ki se zanimajo za eno od navedenih ponudb ali povpraševanj, naj se obrnejo na Zavod za pospeševanje zunanje trgovine Beograd, Ratnički dom. ter naj pri tem navedejo: 1. številko, pod katero je blago navedeno, 2. točno označbo vrste blaga, 3. način embalaže z ozirom na tržne uzance,
4. količino razpoložljivega blaga,
5. ceno, franko naša meja ali cif pristanišče države, kamor naj pride blago, 6. plačilne pogoje in 7. rok dobave. Za boniteto tujih tvrdk Zavod ne jamči.
„	oarva,	pleslra	in
Ze»24 urah
Itd. Skrobi in gveflolika srajce. o*raf alke in manšeto. Pere. snii, monga in lika domače perilo
tovarna JO S. REICB
Poljanski nasip 4-6. Selenbnrgora ni. I Telefon *t 22-72
Uredbo o banovinskih samoupravah dobimo?
Med narodnimi poslanci se govori, da je vlada izdelala amand-man, s katerim se pooblašča, da izda uredbo o banovinskih samoupravah. V amandmanu se poudarja, da jo postala ureditev banovinskih samouprav neobhodno potrebna.
Trditve »Narodnega blagostanja« padle v vodo
Naši bralci se bodo še spominjali, kako je beograjsko »Narodno blagostanje« redno ob vsakem mesečnem izkazu OUZD dosledno zatrobentalo, kako (je gospodarsko stanje v Sloveniji najbolj ugodno, ker stalno narašča število zavarovancev. Naj smo še tako dokazovali, da sodi »Narodno blagostanje« napačno, ono je trdilo svojo še nadalje.
Sedaj pa (je objavila oficialna »Radnička zaštita« številke o številu zavarovancev v posameznih banovinah dne 30. junija 1937 in dne 30. junija 1935. Iz teh številk se jasno vidi, da je tako opevana Slovenija po dvigu števila zavarovancev med zadnjimi banovinami.
Zavarovancev v posameznih banovinah je bilo
več ko 30. VI. 30. VI. v % v banovini:	1937	1936
vardarski 33.942	5.892	21'0
zetski
moravski
primorski
Beogradu
donavski
dravski
drinski
savski
vrbaski
23.686
27.654
24.272
69.500
111.941
96.957
44.684
159.780
20.866
3.247
3.572
2.473
6.759
8.467
6.394
2.839
8.727
900
15'9
14’5
11’3
97
8'2
6-8
6'8
5'8
4'5
Še bolj zgovorna je druga tabela o relativnem dvigu števila zavarovancev. Tako se je dvignilo število zavarovancev
od	do
sredine 1933	1936
v banovini:	za	v %
zetski	6.864	40'8
moravski	7.430	36‘8
Beogradu	11.160	191
donavski	17.402	18-4
savski	24.557	18'2
primorski	3.445	16'5
drinski	6.175	16'0
vardarski	4.025	13'4
dravski	11.268	131
vrbaski	2.054	10'9
v vsej državi 94.380	18‘2
Ta statistika dokazuje, da je celo v agrarnih pokrajinah, kjer je naravno manj zavarovancev, število zavarovancev znatno bolj napredovalo, kakor pa v industrijski Sloveniji. Tu je prirastek zavarovancev mnogo pod državnim povprečjem, in sicer za celih 4*8%.
Tako so vse trditve »Narodnega blagostanja« padle v vodo in z uradnimi številkami je dokazano, da o gospodarskem dvigu Slovenije ne more biti govora.
Dobave - licitacije
vanjske hiše v Praiakovi ulici ter za prevoz raznega materiala H. sekcije Ljubljana glavna proga.
Uprava zavoda »Sarajevo« v Sarajevu sprejema do 4. februarja ponudbe za dobavo raznih tehničnih potrebščin ter dveh pisalnih strojev; do 5. februarja za dobavo rokavic iz jelenje kože, sukanca to trakov; do 7. februarja za dobavo laka in raznih barv; do 14. februarja za dobavo 12.785 kg jekla to jeklene pločevine.
Direkcija drž. rudnika v Kaknju sprejema do 2. februarja ponudbe za dobavo vijakov z maticami; do 9. februarja za dobavo držal iz gabra, bukovih pragov, hrastovih trupcev, sode, mila, boraksa i. dr.
Direkcija drž. železnic v Subotici sprejema do 8. februarja ponudbe za dobavo 10.000 kom. tire-fonov.
Uprava Vojno-tehničnega zavoda v Kragujevcu sprejema do 3. februarja ponudbe za dobavo krogličnih ležajev; do 5. februarja za dobavo stroja za rezanje; do 8. februarja za dobavo večje količine orodnega jekla, železnih manes-manovih cevi, smrekovih desk.
Pri isti upravi bo dne 4. februarja ofertna licitacija za dobavo lesnega oglja, trakov iz bakra in medi; dne 3. februarja za dobavo ma-nesmanovih cevi; 7. februarja za dobavo raznega orodja; 8. februarja za dobavo večje količine gradbenega materiala; 9. februarja za dobavo bombaževine ter raznih olj in mazil.
LICITACIJE
Dne 3. februarja bo v totendan-turi štaba dravske divizijske obla-
licitacija za dobavo 316.000 kg ovsa.
Dne 11. februarja bo pri Štabu obmejnih cet v Skoplju licitacija za zgradbo podoficirske šole obmejnih čet in dne 19. februarja za dobavo železnih telefonskih nosačev.
(Predmetni oglasi so v pisarni Zbornice za TOI v Ljubljani na vpogled.)
Radio Ljubljana
Strojni oddelek direkcije državnih železnic v Ljubljani sprejema do 4. februarja ponudbe za dobavo papirnatih trakov za brzino-mere; do 8. februarja za dobavo kavčukastega materiala.
Gradbeni oddelek iste direkcije sprejema do 10. februarja ponudbe za odvoz smeti in pepela iz poslopja Ljubljanski dvor in stano-
UPSKI POMLADHIjSElEM 1938
ZaCetek: 6. marca
60% popusta na nemških železnicah, znatni popusti v drugih državah.
Vsa pojasnila dajejo:
Zvanični biro lajpeiškog sajma, Beograd, Knez Mihajlova 33/1.
¥i
in častni zastopniki: Ing. G. TSnnies, Ljubljana, Tyrševa c. 33 Telefon 27-62 in
Jos. Bezjak, Maribor, Gosposka ul. 25 Telefon 20-97
Torek, dne 1. febr. 11.00: šolska ura: Naši gozdovi (Rafael Bačar) 12.00: Plošče — 12,45: Poročila 13.00: Napovedi — 13.20: Radijski orkester — 14.00: Napovedi
— 18.00: Radijski orkester — 18.40: Krščanstvo to nacionalizem (dr. France Veber) — 19.00: Napovedi, poročila — 19.30: Nac. ura — 19.50: Zabavni zvočni tednik — 20.00: Božične pesmi, komorni zbor s spremljevanjem radijskega orkestra (vodi dr. Fr. Kimovec) — 21.00: Bach: Velika tokata to fuga v d-molu (plošče) — 21.10: Radijski orkester — 22.00: Napovedi, poročila — 22.15: Prenos plesne glasbe iz Kazine.
Sreda, dne 2. febr. 9.00: Napovedi, poročila — 9.15: Plošče — 9.45: Verski govor (dr. Ciril Potočnik) — 10.00: Prenos cerkvene glasbe iz ljubljanske stolnice — 11.00: Otroška ura (gdč. Slavica Vencaj zova) — 11.30: Koncert Radijskega orkestra — 13.00- Napovedi, obvestila — 13.20: Plošče _____
16.00: Koncert Radijskega orkestra — 17.00: Kmet. ura: Bodoče poslovanje kreditnih zadrug (dr. Jože Basaj) — 17.30: Koncert Radijskega orkestra — 18.20: Danilo Cerar: ženili se bomo, spevoigra s klavirjem (izvajajo člani zbora »Grafike«) — 19.00: Napovedi, poročila — 19.30: Nac. ura — 19.50: Uvod v opero — 20.00: Prenos iz ljubljanske opere — vi. odmoru: Glasbeno predavanje (g. V. Ukmar).
Četrtek, dne 3. febr. 12.00: Zborovske pesmi (plošče) — 12.45: Poročila — 13.00: Napovedi — 13.20: Radijski orkester — 14.00: Napovedi — 18.00: Kmečke godbe igrajo (plošče) — 18.40: Slovenščina za Slovence (dr. Rudolf Kolarič) — 19.00: Napovedi, poročila — 19.30: Nac-uJa — 19.50: 10 minut zabave • 20.00: Lalo: Kralj z Isa uver-tura (berlin. filharm. ork., plošče)
— 20.10: dr. Ivan Lah: Valentin Vodnik — slike iz pesnikovega življenja ob 1801etniei njegovega rojstva — 22.00: Napovedi, poročila — 22.15: Radijski orkester.
Petek, dne 4. febr. 10.00: šolska ura: strossmayerjeya proslava — 12.00: Obiski pri naših bratih (plošče) — 12-45: Poročila — 13.00: Napovedi — 13.20: Plošče — 14.00: Poročila, — 18.00:	ženska	ura:
Breda šček v naši glasbi (gdč. Vida Rudolfova) — 18.20: Delibes: Balet Sylvia — (britski sinf. ork., plošče) — 18.40: Francoščina (dr. Stanko Leben) — 19.00: Napovedi, poročila — 19.30: Nac. ura — 19.50: 10 minut za planince — 20.00: Slovenske narodne. Sodelujeta g. Mirko Premelč in Kmečki trio — 20.50: M. Ravel: Koncert za klavir in orkester (plošče) — 21.15: Pevski koncert gdč. Milicije Polajnarjeve, pri klavirju prof. M. Lipovšek — 22.00: Napovedi, poročila — 22.30: Angleške plošče.
izdajatelj »Konzorcij Trgovskega usta« njegov oredstavnlk dr Ivan Plesa urednik Aleksander Železnikar, tiska tiskarna »Merkur« d. d., njen predstavnik Otmar Mlhalek vsi v Ljubljani